OB STOLETNICI ZAKONA O OSNOVNI ŠOLI VASILIJ MELIK V letošnjem letu mineva za veliko večino slovenskega narodnostnega ozemlja, to je, za vse dežele nekdanje avstrijske polovice habs- burške monarhije (ne pa za Prekmurje in za Beneško Slovenijo) sto let od državnega zako- na z dne 14. maja 1869, ki je preuredil osnov- no šolstvo in ustvaril, kakor so takrat rekli, »nOTO šolo«. Sele odtlej, ko se je ta zakon uveljavil, lahko govorimo o praktično uresni- čeni splošni šolski obveznosti na Slovenskem. Leta 1880 je bilo med prebivalci v stanosti nad 10 let na ozemlju današnje SR Slovenije še 39 »/o nepismenih, leta 1890 25 "/o, leta 1900 samo ISo/o.* V času, ko je veljal šolski zakon iz leta 1869, so dosegli Slovenci tisto visoko stopnjo splošne pismenosti, na katero so büi upravičeno ponosni. Leta 1910 so po pismeno- sti najmlajših generacij (10—30 let starosti) zaostajali v avstrijski polovici monarhije sa- mo za Cehi in Nemci. Pregled nepismenosti med Slovenci po popisu iz tega leta po sta- rostnih skupinah nam lepo kaže vpliv raz- voja osnovne šole:^ Med rojenimi v letih ^ je bilo nepismenih '* 1890—1900 .......... 3 1830—1890 .......... 5 1870—1880 .......... 9 1860—1870 .......... 16 1850—1860 .......... 27 1840—1850 ........... 40 1840 in prej.......... 54 Ce smo natančni, ne smemo govoriti samo o zakonu iz leta 1869. Spremembe v osnovno- šolski zakonodaji so se začele že pred tem letom in so se nadaljevale še pozneje. V letu 1869 ne moremo gledati popolnega mejnika. Novo v osnovnem šolstvu je prinašal širši čas konec šestdesetih in v začetku sedemdesetih let. Osnovno šolstvo na Slovenskem je bilo pred tem urejeno predvsem na podlagi politič- ne šolske ustave iz leta 1805 in konkordata z dne 18. avgusta 1855, ki je določal, da bo ves pouk katoliške mladine »v vseh, tako javnih kot zasebnih šolah usklajen z naukom katoliške vere, škofje pa bodo po svoji pa- stirski službi vodih versko vzgojo mladine v vseh učnih zavodih, javnih in zasebnih, ter skrbno pazili, da ne bo pri nobenem učnem predmetu ničesar, kar bi nasprotovalo kato- liški veri in nravnosti«, ter da bodo >^vsi uči- telji za katolike določenih osnovnih šol pod- rejeni cerkvenemu nadzorstvu«. »Vera in ponašanje kandidata za učiteljsko službo mo- rata biti brez madeža; kdor bo zašel s prave ipoti, bo odstavljen s svojega mesta.«' V šolo je hodUo na Slovenskem leta 1843 nekaj nad tretjino' (37*/o), leta 1865 pa nekaj nad polovico (54'"/o) vseh otrok v šolski sta- rosti. Deklic je hodilo v šolo precej manj (50'"/o) kot pa dečkov (59'»/o). Tudi po deželah so bile precejšnje razlike: na Kranjskem In Primorskem ni hodila v šolo niti polovica otrok, na Štajerskem in Koroškem pa je zna- šal šolski obisk nad tri petine. Osnovne šole so se delile v normalke in glavne šole po pomembnejših krajih (z njih je bil mogoč prehod na gimnazijo) ter trivialke, ki soi bile večinoma šole z eno samo učilnico in z enim samim učiteljem. Razen rednih šol so bile še začetne in ponavljalne nedeljske šole. Nad- zorstvo nad šolami je bilo v glavnem v rokah cerkve: župnikov, dekanov in škofijskih bon- zistorjev. Učitelj je bil na podeželju večinoma obe- nem cerkovnik m orglar, vendar je za cer- kovniška opravila največkrat najemal hlapca. Učitelja so plačevali starši šolskih o^da je naša narodnost v veliko veči nevarnosti kakor katoUčanstvo«,' sami pa so se tudi odrekali nastopanju za svoje liberalne nazore in kon- cepte. Bih so pripravljeni deklarirati tudi načelno katoliško usmerjenost, kakor nam priča program Slovenskega naroda v prvi številki: »Slovenski narod ne bo nikdar pre- ziral, kako gloibcke korenine ima v našem narodu katoliška cerkev. Dobro nam je zna- no, za koliko blagega narodnega razvitka se imamo nji zahvaliti in koliko ga imamo še od nje pričakovati. Tedaj ne bodo samo na- šemu listu verske zadeve, dogme in bistvene cerkvene naprave svete, kakor so celemu na- rodu, ampak .poganjal se bode npr. tudi za to, da se neoskrunjeno ohrani cerkveno premo- ženje, da se ljudska šola ne loči od cerkve, da se oživlja bolj in bolj javno cerkveno živ- ljenje.«^ V vsakdanjih liberalno-klerikalnih sporih in polemikah so hoteli biti liberalni mladoslovend, da tako rečemo, nevtralni. Menili so, da bi pisanje o verskih zakonih in podobnih problem^ih utegnilo razdvojiti Slo- vence v dva tabora, kar bi narodni stvari samo škodovalo'. »Naš narod ne podnese ver- skega poleg narodnega boja,« je pisal Jurčič Vošnjaku.8 HoteM so torej molčati, izogniti se tej nevarni problematiki. Včasih se je zdelo liberalcem, da ibo taka politika kar lahka, ali, da citiramo še naprej iz Jurčičevega pisma: »farji so pa tako zado- voljni, ako se jih v miru pusti in akO' se pohvah kako konservativno idruštvo, kar je lahko in glede naših okolnosti potrebno«. Tako preprosto pa to ni büo. V začetku so talko v liberalnem kot v katoliškem taboru prevladovali stnpni, ki so bili pripravljeni marsikaj pcpustiti, da le ne bi trpela narodna stvar. Nestrpni so morali marsikdaj odnehati, ker ni büo popularno načenjati stvari, ki vo- dijo v razdor, in ker je vzbujalo tako* početje dokaj splošen od.por. Toda dogodki okoli nas, zlasti pa veliki liberalno-klerikakii boj v mo- narhiji in rastoča organizacija konservativ- nega katoliškega tabora so pritiskali na do- mače razmere in podpirali ekstreme. Tudi na Slovenskem so začele rasti samostojne kato- liške organizacije in ekstremni klerikalizem je vedno bolj zahteval od narodnega gibanja, da se v celoti opredeli tudi versko^piolitično. Zavedajoč se velike vloge duhovščine v orga- niziranju slovenskega političnega tabora je mogel tudi groziti in celo izsiljevati. Tudi med liberalci so se pojavljala bojevita stali- šča. Vendar pa slovenski liberalizem kot celo- ta ni imel tistega občutka moči kot nasprotna smer, pa je bil zato tudi bolj popustljiv, do- 169 stikrat dvoličen in neiskren. MočniO okrepitev klerikalnega taibora je prineslo leto 1870. Po- slej so konflikti med obema strujama vedno bolj rasli in izbruhnili zlasti ob volitvah v Slovenski matici septembra 1872, ko je Slo- venski narod odkrito nastopil z geslom »vse za domovino, omiko in svobodo-«. V nasled- njem letu pa je piostavila vsaka stran ob vo- litvah v državni zbor svoje posebne kandidate. Tak je bil ipoložaj v monarhiji in na Slo- venskem v letih velike reforme osno^me šole. in Šolska reforma se je začela v direktni zvezi z bojem proti konkordatu. Že v prej omenje- ni adresi državnega zbora z dne 5. junija 1867 je bila omenjena nujna potreba, >>da se prek zakonodaje, navezane na ustavos začne z re- vizijo konkordata v tistih stvareh, ki spadajo v območje državne zakonodaje«.' Kot primer je bilo navedeno tudi šolstvo. Mesec dni po- zneje, 11. julija, je liberalni poslanec Herbst s 70 sopodpisniki dal nujen predlog, da se pripra\'ijo v tem smislu trije konkretni za- koni. Drugi med njimi naj bi bU zakon, s katerim »se izdajajo temeljne določbe o raz- merju šole do cerkve po načelu osvoboditve prve od vpliva zadnje«. Predlog je bil 20. ju- lija po veliki debati sprejet in tako imenovani »konfesionalni« odbor je zakone pripravil. Šolski je prišel v debato v poslanski zbornici 25. oktobra 1867 in je bil štiri dni zatem sprejet v tretjem branju, 30. marca nasled- njega leta pa je pirišel pred goriposko zborni- co, ki ga je sprejela z malenkostnimi spre- membami. 25. maja 1868 so dobili vsi trije »konfesionalni« zakoni (zakon o nekaterih straneh zakonskega prava, šolski zakon in zakon o medkonfesionalnih odnosih) cesarje- vo sankcijo. Glavna misel zakona, »s katerim se izdaja- jo temeljne določbe o razmerju šole do cer- kve«, je bil prehod šole pod vodstvo in nadzorstvo države (»Vrhovno vodstvo in nad- zorstvo nad vsem poukom in vzgojo pripada državi in ga izvajajo za to po zakonu določeni organi«) ter enakopravnost ver, lizražena v dostcpnosti državnih, deželnih in občinskih šol vsem državljanom brez razUke veroizpo- vedi. Skrb, vodstvo in neposredno nadzorstvo nad veroukom v osnovnih in srednjih šolali je bilo prepuščeno cerkvam, pouk drugih predmetov na teh šolah pa naj bo, kakor pravi zakon, »neodvisen cd vpliva vsake cer- kve ali verske družbe«. Prav tako potrebu- jejo učbeniki le odobritve državnih šolskih nadzornih organov; le učbeniki za verouk morajo biti poprej odobreni cd cerkve. Za vodstvo in nadzorstvo losnovnega šolstva je predvidel zakon za vsako deželo' krajevne, okrajne in deželne šolske svete. Njihovo se- stavo je prepuščal deželnim zakonodajam, le za deželne šolske svete je določal, naj bodo vanje ped predsedstvom deželnega predsed- nika (ali njegovega namestnika) pokUcani člani deželne vlade, delegati deželnega odbo- ra, duhovniki v deželi zastopanih ver ter pe- dagoški strokovnjaki." Cerkev, ki je v teh letih doživljala udarec za udarcem in bila v ostrem konfliktu s ta^ krat modernim liberalnim duhom, je seveda zavzela do zakonodaje, ki ji je jemala njeno dotedanjo oblast in pravice, zelo negativno stališče. Papež Pij IX. je v svoji alokudji 22. junija označil vse tri kcnfesionalne zakone kot »ostudne« (kakor je prevedla Zgodnja danica) in izjavil, da jih po svoji apostolski oblasti zavrača in obsoja ter razglaša »za po- vsem nične in trajno neveljavne«.'" V pastir- skih listih in v katoliškem časopisju tistega časa neiprestano beremo o »brezverski šoli«. Danes se nam seveda zdijo taki izrazi za ta- kratno »no'VO šolo« zelo pretirani, saj liberal- na šolska reforma nikakor ni bila ekstremna. Niti ni vrgla verouka iz šole niti ni izključila duhovščine iz šolskih svetov. O pravi ločitvi šole od cerkve prav težko govorimo. Vseka- kor pa je seveda cerkev zelo veliko izgubila, odtod tudi tako oster boj proti novi šoli z njene strani. Slovenskih poslancev v državnem zboru glede konkordatskih in cerkvenih zadev vsaj v začetku, leta 1867, ni vezala klubska disci- plina. Večina teh poslancev je bila gotovo liberalnih nazorov. Vendar ti nazori niso pri- šli dosti do izraza. Klun je sicer stalno, Len- ček pa večkrat glasoval v protikonkordatskem smislu in Lipoid je predložil peticijo okraj- nega zastopa v Laškem za ukinitev konkor- data. V celem pa je pri zadržanju teh libe- ralcev igrala nedvomno vlogo težnja, ne priti v konflikt s katoliškim taborom, ne cepiti slovenske narodne stranke, pa tudi strah pred kritiko in konsekvencami s klerikalne strani. Včasih so se nekateri izognili glasovanju, večinoma pa so glasovali klerikalno, a če se je le dalo, so molčali. Noben slovenski po^- slanec razen klerikalnega grofa Barba in žup- nika Pintarja se ni kaj dosti angažiral v obrambo cerkve in konkordata. Prijatelj se je močno motil, ko je trdil, da je branil To- man konkordat v parlamentu z isto vnemo kakor sloviti tirolski pater Greuter. Veliki boj proti konkordatu je šel v državnem zboru tako rekoč mimo Slovencev, prav tako pa tudi konfesionalni zakoni s šolskim vred. Ven- dar pa je še en dogodek povezan prav z deba- to o zakonu o razmerju šole do cerkve. Dr. Vinko Fereri Klun, ki je bil že poprej v pi- smu Bleiweisu nastopal proti zagovarjanju konkoirdata ter proti rusofüstvu v slovenski 170 politiki," je nastopil 25. oktobra kot prvi go- vornik za šolski zakon, kmalu nato pa je za- pustil slovensko stranko ter se preselil v klopi nemškega levega centra. Ko so bili konfesionalni zakoni sprejeti tudi v gosposki zbornici, je bil to velik tri- umf liberalizma. Ko pa naj bi v znak radosti tudi v Ljubljani razsvetlili okna, so se temu uprli tudi slovenski liberalci. V uvodniku »Temna okna — temna srca« je zeipisal Slo- venski narod 7. aprila, da bodo ostala sloven- ska okna in srca ob tej priliki temna. »Mi se... za konkordat ne bomo prevscpihali, ve- di in vesti posameznega prepuščamo poiskati si v tej borbi svoje mesto. Izreči pa moramo, da po našem svetem prepričanji sedanja boi'- ba proti konkordatu drugega ni kakor — no- va megla ... narejena, da ljudem pokriva oči.« Tu smo pri načinu umovanja, ki ga v tem času zelo pogosto srečujemo v liberalnem Slovenskem narodu pa tudi v konservativnih Bleiweisovih Novicah, ki tudi niso bile kle- rikalne po svojem srcu: zavračanje boja proti konkordatu, toda ne s stališča interesov ka- toliške vere in cerkve, temveč s takimi razlo- gi kakor: da vodijo nemški hberalci ves boj proti konkordatu le zato, da bi odvmUi po- zornost od bolj važnih in pomembnih pro- blemov, npr. pravične notranje preureditve monarhije, nacionalne enakopravnosti in po- dobno. Prav tako se zavrača boj proti kon- kordatu s poudarjanjem zaslug slovenske duhovščine v narodnem gibanju in na šol- skem področju. Prav gotovo moramo priznati, da je bilo na Slovenskem nemalo duhovnikov, ki so zelo požrtvovalno in z veliko ljubeznijo ustanavljali in vodili šole ter si na vso moč prizadevali, da bi dvignili pismenost in sploš- no izobrazbo, pa čeprav njihovi pedagoški nazori niso bili ravno enaki liberalnim, mo- dernejšim pedagoškim načelom. Pri presojanju odnosa mladoslovencev do liberalne zakonodaje državnega zbora je tre- ba še upoštevati, da so bili mladoslovend v odločni, načelni opozidji proti vladi in držav- nemu sistemu, da so cd slovenskih poslancev terjali politiko abstinence, da so torej nekako načelno zavračali ves državni zbor in vso nje- govo zakonodajo. V VI. poglavju bomo še posebej govorili o pomembnem razlogu, zaradi katerega so Slovend, tako liberald kot neliberalci, skep- tično ali s strahom gledaU na nove šolske zakone — to je bil strah pred germanizacijo, občutek, da bo novo državno šolstvo mnogo bolj nemško, kot pa je bilo staro pod cerkve- nim nadzorstvcm. Pa poglejmo si še drugo stahšče, ne stališče odgovornih politikov, ki so morali manevri- rati med Sdlo in Karibdo, temveč stališče na- ših svobodomiselnih študentov. Leveč je pisal Jerici Dolinarjevi 24. marca 1868 z Dunaja, kako je vse mesto norelo, ko je gosposka zbornica sprejela prvega od kcnfesionalnih zakonov. Tudi Jurčič, Kos in Leveč so pro- slavljali ta dogodek »in razun dobrega dunaj- skega piva nas je navduševala tudi sladka zavest, da je zmagal liberalizem zoper absolu- tizem in ultramontanizem«.^' Malo pozneje pa je pisal Leveč iz Ljubljane: »Kmalu sem se prepričal, da v slovenskej družbi besed svoboda, liberalnost, odprava konkordata i.t.d. ne smeš imenovati in jih zagovarjati, če hočeš veljati za poštenega do- moljuba .. . Ko sem Levstika o tej reči vpra- šal, djal mi je: ,Pustimo farje pri miru, saj jih bo vlada sama pobila!' Vse vpije: ,Po če- mu so nam te postave? ali so potrebne? rav- nopravnost naj Beust vpelje ravniopravnost, davke naj nam zniža i.t.d. Vse to je humbug! V Avstriji ni iskati svobode i.t.d. i.t.d. S šol- sko postavo hoče Beust samo narodne duhov- ne iz ljudskih šol pehniti in vladne učitelje postaviti, ktere bo teroriziral, da bedo mladi- no germanizirali. . .. Mladi Slovenci, kterih je precejšnje število, niso taki ultramontand, njim bi bile nove verske in šolske postave skoz in skoz po godu — da jih ni dalo novo ministerstvo, kterega ne priznavajo. Mislim, da, ko bi kako federalistiško ministerstvo ta- ke postave dalo, bi jih z veseljem sprejeli. Beustu pak nič ne zaupajo.«i^ IV Na podlagi zakona o razmerju šole do cer- kve je vlada predložila deželnim zborom že v jesenskem zasedanju 1868 osnutke zakonov o šolskem nadzorstvu, ki so bili vsi sestavljeni po enotnem kcncetptu. Določali so sestavo in pristojnosti krajevnih, okrajnih in deželnih šolskih svetov ter funkcije krajevnih, okraj- nih in deželnih šolskih nadzcmikov. Tu je treba povedati, da je bila deželna avtonomija v Avstriji po ustavi precej večja kakor pa v praksi. Zakonski predlogi, ki so jih izglasovali deželni zbori, vladi pa niso bili všeč, enostavno niso dobili cesarjeve sankcije, četudi niso bili v nasprotju z držav- no zakonodajo. Tako je npr. zakon o razmerju šole do cerkve o krajevnem in okrajnem šol- skem svetu povedal le to, da njegovo sestavo določa deželna zakonodaja. Toda s tem vlada še ni dovoljevala, da bi te šolske svete uredila vsaka dežela p'O svojem lastnem preudarku. V njenem predlogu deželnih zakonov o šol- skem nadzorstvu je bil npr. krajevni šolski svet sestavljen iz zastopnikov cerkve (župnika oziroma župnikov v cbčini zastopanih ver), šole (učitelja) in občine (2 do 5 članov). Ka^ kih večjih odmikov cd tega koncepta ni do>- 171 puščala. Deželni zbori so že vnaprej pri obravnavanju zakonskih osnutkov vedeli, na kaj bo vlada pristala, na kaj pa ne; to so zvedeli od deželnega predsednika oziroma vladnega zastopnika, ki se je udeleževal raz- pravljanja. Zelo pogosto so se zato v deželnih zborih slišali argumenti, da bi bil ta ali oni predlog sicer zelo primeren in deželi najbolj ustrezen, da pa ne pride v poštev, ker vlada nanj ne bo pristala. Zato je predstavljala de- želna zakonodaja vedno določeno prilagajanje dežele vladni politiki, pa tudi vlada s svoje strani je bila včasih pripravljena deželi v ka- kih stvareh popustiti. Vladni osnutki zakonov o šolskem nadzor- stvu so vzbudili pomisleke z obeh strani, li- beralne in klerikalne. Z liberalne strani so npr. v štajerskem deželnem zboru poudarjali, da pomenja vladni predlog zaradi načina se- stave šolskih svetov korak nazaj od zakona o razmerju šole do' cerkve, in da spravlja vse šolstvo spet v večjo odvisnost od cerkve. Vendar zaradi grožnje, da vlada večjih odmikov ne bo sprejela, radikalnejši pred- logi spremembe vladnega osnutka niso do- bili večine.'^ Tako so se potem mogle v li- beralnih deželnih zborih uveljaviti le neka- tere težnje, zmanjšati delež katoliške duhov- ščine v šols^kih svetih pa vključiti vanje, kjer se le da, tudi nekatoliško (protestantsko, ži- dovsko) duhovščino. V koroškem deželnem zboru je npr. zmagal predlog, ki je dal za- stopniku cerkve in šole v krajevnem šolskem svetu le posvetovalen gla.s — pravi član sveta je bil le, če ga je izvolil občinski odbor kot svojega zastopnika. Prav tako so v deželni šolski svet vključili enega katoliškega in ene- ga evangeličanskega duhovnika, medtem ko je imel vladni predlog dva katoliška in enega evangeličanskega." S klerikalne strani so se tu in tam pojavili ekstremni predlogi, da se o vladnem osnutku sploh ne razpravlja, ampak preide na dnevni red (na Štajerskem, v Istri, na Goriškem), toda ti predlogi tudi v lastnem taboru niso naleteli vselej na podporo. Tako je npr. ostal s takim predlogom osamljen v goriškem de- želnem zboru italijanski konservativec Do- liac; niti ediini duhovnik v d&želnem zboru, profesor Andrej Marušič, ni bil za tako radi- kalno smer. V kranjskem deželnem zboru se tak predlog sploh ni pojavil. Slovenska veči- na je tu izglasovala zakon, ki je števUo du- hovnikov v šolskih svetih v primerjavi z vlad- nim predlogom povečal. V krajevni šolski svet naj bi kot zastopnika šole prišla učitelj in katehet, v okrajnem šolskem svetu naj bi büa dva duhovna namesto enega. Debata med slo- vensko večino in nemško manjšino je bila ob tem razipravljanju precej ostra. Nemška stranka je očitala slovenski, da hoče še nadalje obdržati dotedanjo vlogo du- hovščine v šoli. Dokazovala je, da ta vphv za šolstvo ni bil pozitiven. »Osnovna šola ni reli- gija in duhovščine tudi ne gre zamenjavati z religijo,«'"' je rekel Dežman, ki je bil v tej diskusiji najbolj radikalen. Govoril je o času protireformacije, ki je za dvesto let uničila začetke šolstva v protestantskem času, o od- poru, ki ga je v času Marije Terezije kazala duhovšči.na proti njenim dobrim namenom glede šolstva, o stališču takratne duhovščine, da znanje branja in pisanja za kmete ne bi bilo priporočljivo in koristno. Govoril je o nazadovanju osnovnega šolstva na Kranjskem v zadnjem času, navajal je statistiko, da je šolski obisk od vseh dežel na Kranjskem naj- nižji (najvišji pa na Tirolskem). Propadanje šolstva na Kranjskem je povezoval (čeprav ne izrecno, pa s povezavo podatkov) z njego- vo sloa^ensko usmerjenostjo. Rekel je, da je bral v različnih programih, ki so jih objav- ljali šolski ravnatelji — duhovniki, da mora osnovna šola na Kranjskem vzgajati predvsem Slovence. »Sprejemam to načelo z rezervo, da Slovenec ne sme ostati za Avstrijcem, ne za človekom.« Omenjal je »strup nacionalnega sovraštva, ki se na žalost... že v osnovnih šolah vceplja mlademu duhu«.'* Na te koncepte je odgovarjal s slovenske strani Svetec, »da ne duhovstvo, ampak da vlada in birokracija ste bile veliko večji za- držek šolstvu, kakor duhovstvo«, da razvitost šolstva na Tiroilskem pač kaže, »da niso du- hovniki, niso klerikalci krivi, če so šole .sla- be«. Med vzroki za slab nar>redek šol je na- vedel še enega »in ta uzrok je bil ravno en tak, ki je prihajal od vlade, ki je tako rekoč navdihoval vse naredbe zastran šol, to je bila želja, našo deželo ponemčiti«. V takih šolah se seveda »noben ni naučil ne nemškega jezi- ka ne domačega, pa tudi nobene druge reči ne«. Sele v najnovejšem času so se šole »in to ravno po duhovščini uravnale tako. kakor morajo biti, na narodni podlagi«.'" Potrebo po narodnih šolah so Slovenci posebej po- udarjali. »Naše šele, posebno ljudske šole, ne bodo poprej napredovale, dokler ne bodo na- rodne in zato take hočemo imeti,« je dejal Toman. V nemških deželah šola tudi zato bolje napreduje, ker Nemcu nemška šola ko- risti, kakor bi nam koristila slovenska. V ča- su reformacije, je odgovarjal Toman Dežma- nu, so protestanti »podpirali naše slovstvo, so podpirali tako našo narodnost. .. zdanji do- mači reformatorji pa nas hočejo ponemčiti«.^" Kranjskega predloga zakona o šolskem nad- zorstvu vlada ni sprejela »zaradi načelnih odklonov cd vladnega predloga«.^' 8. februa- arja 1869 so dobili cesarjevo sankcijo samo zakoni za Štajersko, Koroško, Goriško in Istro. 172 Za dežele, kjer do deželnih zakonov še ni prišlo, med njimi za Kranjsko in Trst, pa je minister za bogočastje in uk izdal 10. febru- arja 1869 ukaz, ki je s 1. marcem ukinjal do- tedanje cerkven.0 šolsko nadzorstvo ter dolo- čal začasne ukrepe do tedaj, ko bodo' izšli deželni zakoni.^^ Kranjski deželni odbor je videl v tem kršenje deželne avtonomije in se je pritožil pri vladi, češ da bi moralo ostati šolstvo urejeno po starem, dokler ne bi prišlo do novih zakonov. Slovenski idržavni poslanci s Tomanom na čelu so vlo'zili zaradi tega interpelacijo v parlamentu. Deželni odbor je odklonil vsako sodelovanje v zača.snem dežel- nem šolskem svetu. Toda vlada je s svojo akcijo vendarle us-pela, ker je bilo kljub te- žavam mogoče urediti začasno šolsko vodstvo in nadzorniško službo. Ljubljanska škofija sodela\'anja ni odklonila. V jesenskem zasedanju kranjskega dežel- nega zbora (1869) je vlada predložila nov osnutek zakona o šolskem nadzorstvu. Slo- venska večina ni vztrajala na vseh svojih sta- liščih prejšnjega leta, ker je sodila, da je od vlade uvedeni provizoirij škodljiv in zaradi tega čimhitrejša zakonska ureditev potrebna. Tako katehet ni ,pQstal član krajevnega šolske- ga sveta in v ckrajni šolski svet je prišel le en duhovnik. Pa tudi vlada je nekoliko popusti- la. Tako je novi tekst 25. februarja 1870 dobil cesarjevo sankcijo. V Trstu med deželnim zborom (mestnim svetom) in vlado glede deželnih šolskih zako- nov sploh ni prišlo do soglasja in mesto je ostalo brez njih vse do propada monarhije. 2. marca 1869 je predložil minister za bo- gočastje in uk, vitez Leopold Hasner, poslan- ski zbornici dunajskega parlamenta osnutek zakona, »s katerim so določena načela pouče- vanja glede ljudskih šol«. Pomen in potrebo novega zakona je utemeljil s tem, da doseda- nja zakonodaja zahtevam časa v polnem ob- segu še ne ustreza,, poleg tega pa da je toliko različnih zakonskih določil in predpisov, da se v njih že nihče več ne spozna.^ä Osnutek je bil dan v obravnavanje prav istemu kon- fesionalnemu odboru, ki je bil slabi dve leti prej razpravljal o zakonu o razmerju šole do cerkve. 21. aprila se je začela v poslanski zbornici diskusija o zakonu. Medtem ko so se poslanci o prvem zakonu opredeljevali v glav- nem po svojem liberalnem ali klerikalnem prepričanju, pa tega za ta drugi veliki držav- ni šolski zakon, zakon o osnovni šoli, ne moremo reči. Tu se je pokazala opozicija nenemških ix>slancev, ki ni izhajala iz kon- servativnih razlogov, ampak iz odpora proti centralizmu, proti prevelikemu uniformiranju^ in iz bojazni pred vsiljevanjem nemščine v nenemških pokrajinah. Proti zakonu so na- stopih Poljaki, tržaški in goriški Italijani, Slovenci in Tirolci. Proti zakonu je s poljske strani nastopil isti Sawczynski, ki je bil okto- bra 1867 govoril za zakon o razmerju med šo- lo in cerkvijo. Zdaj je sicer priznaval, da pomeni zakon o osnovnem šolstvu s tehnične strani velik napredek, obsojal pa je, da se apušča v podrobnosti, da predpisuje veliko preveč kot pa dovoljuje ustava, da je torej protiustaven. Po 11. členu spremenjenega za- kona o državnem zastopstvu iz decembra 1867 je namreč sodUa v delovno področje zbora sicer zakonodaja o univerzah, glede osnovnih šol pa le »določitev temeljnih načel pouka«. Slovenci in Italijani so kritizirali tudi določbe zakonskega osnutka glede učnega jezika, o katerih bomo govorili še v VI. poglavju, Ti- rolci pa so protestirali še iz verskih razlogov. Predlog, da se osnutek predela, in predlog, da se prek njega preide na dnevni red, sta bila od nemške liberalne večine odklonjena. Ko pa se je 24. aprila začela specialna debata, je najprej v imenu poljskih poslancev izjavil Grocholski, da se zaradi protiustavnosti za- kona ne bodo udeležili debate in glasovanja. Za njim je v imenu slovenskih poslancev dal dr. Lovro Toman podobno izjavo, »ker je predloženi zakonski osnutek proti ustavi in pravicam dežel, ker odločno krši nacionalno enakopravnost, ker je za naše razmere ne- praktičen in neizvedljiv« in dodal, da se slo- venski poslanci odločno ograjujejo proti za- konu, če bo sprejet.2^ Tretjo tako izjavo je dal v imenu Tirolcev Giovanelli, ki je posebej poudaril še, da so s predlaganim zakonom prizadete pravice cerkve in staršev. Posebej opozarjamo na to, da take izjave glede cerkve v slovenskem besedilu ni! Takoj nato so Po- ljaki, Tirolci in Slovenci zapustili zbornico; Italijani pa se temu odhodu niso pridružili. Mladoslovensko glasilo Slovenski narod je bilo nad takim postopanjem slovenskih poslancev v duhu svoje abstinenčne pohtike izredno navdušeno: »Današnji izstop iz državnega zbora je bU naj bolj djplomatičen čin naših poslancev od kar tukaj v lesenjači sedijo.«-' Poslanci, ki so po odhodu opozicije ostali v zboirnici, so nato zelo naglo, tako rekoč de- monstrativno, brez diskusije sprejeli predla- gano besedilo s 111 proti 4 gla.scvom. Po sprejemu v gosposki zbornici je dobil zakon 14. maja 1869 cesarjevo sankcijo. Namen osno^vne šole je zakon takole dolo- čil: »Ljudski šoli je naloga, otroke nravno- versko vzgajati, razvijati jim duševne moči, oskrbovati jih s potrebnimi znanostmi in zve- denostmi, da se lahko dalje izobražujejo za življenje, in dajati jim pravo podstavo, da bodo kdaj vrli ljudje in državljani.«^« 173 Zakon je z zahtevnejšimi določbami o tem, kje se morajo ustanoviti šole, znatno povečal število šol ter dal s tem podlago za uresniče- nje splošne šolske obveznosti. Prepuščal je si- cer odločanje o ustanavljanju šol deželni za- konodaji, vendar pa je postavil kot obveznost, da je treba šok> vsekakor ustanoviti povsod tam, kjer je v območju ene ure po petletnem povprečju več kot 40 otrok, ki morajo hoditi v šolo dlje kakor pol milje (pozneje formulira- no: 4 kilometre). Z določbo, da je treba cb številu 80 učen- cev (v poprečju treh zaporednih let) odpreti na šoli drugo učiteljsko mesto, ob številu 160 učencev tretje in tako naprej, je bilo poskrb- ljeno za to, da bodo imele šole več učiteljev, učibiic in s tem tudi višjo kvaliteto. Vsebina pouka se je močno razširila. Novi zakon je določal, da se morajo učiti na vsaki osnovni šoli vsaj naslednji predmeti: verouk, jezik, računstvo, najpomembnejše iz prirodo- znanstva, zemljepisa in zgodovine s posebnim ozircm na domovino in njeno ustavo, pisanje, geometrijsko oblikoslovje, petje, telovadba in za deklice še ženska ročna dela ter gospodinj- stvo. Razširjena je bila šolska obvezn^ost in sicer na čas cd dovršenega 6. do dovršenega 14. le- ta, to je, na osem let. »Z ozirom na posebne razmere« pa so bile dovoljene izjeme za seve- rovzhod (Galicijo in Bukovino) ter jug (Kranj- sko, Goriško, Istro in Dalmacijo). Od sloven- skih dežel se je v deželni zakonodaji te pravi- ce najmanj poslužila Goriška: tu so ostali pri splošni določbi, to je, osemletni obveznosti, toda pooblastili so deželni šolski svet, da lah- ko po zaslišanju okrajnega šolskega sveta v tistih šolskih okoliših, kjer to krajevne raz- mere zahtevajo, skrči šolsko obveznost na čas od dovršenega 7. do dovršenega 12. leta. V Istri so na splošno omejili obveznost od kon- čanega 6. do končanega 12. leta, dodali pa ob- vezno večerno ponavljalno šolo do 14. leta. Na Kranjskem so tako skrajšano obveznost proglasili za pravilo, za mesta in trge s tri- razrednimi ali večrazrednimi šolami pa so do- ločili nesbrajšano. Se posebej pa so določili, da lahko okrajna šolska oblast glede na po- sebne terenske in klimatske razmere izjemo- ma dovoli, da se začne šolska obveznost šele s končanim 7. ali 8. letom. Se piosebej je zakon poskrbel za kvaliteten dvig osnovnega šolstva s tem, da je predpisal višjo izobrazbo učiteljev. Ustanovljena so bila štiriletna učiteljišča. Način sprejema v službo, odpusta iz službe, stališča do' stranskih zapo- slitev, ki naj bodo učiteljem prepovedane ali za katere potrebuje dovoljenje, določbe, koli- ko lahko učiteljice v nižjih razredih osnovne šole poučujejo tudi dečke — vse to je bilo prepuščeno deželnim zakonodajam. Prav tako naj bi deželne zakonodaje določale, ali je za poroko še ne stalno nastavljenega učitelja ali podučitelja potrebno dovoljenje šolske oblasti, koliko se lahko m^ože učiteljice itid. Tudi dolo- čanje učiteljskih plač je sodilo v deželne za- konodaje, vendar je bilo v splošnem zakonu rečenoi, da morajo biti minimalni prejemki ta- ko odmerjeni, da bodo lahko učLtelji in pod- učitelji vse svoje sile posvetili poklicu, ne da bi se jim bilo treba ukvarjati s stranskimi po- sli, in da bodo učitelji lahko tudi krajevnim razmeram primemo vzdrževali družino. V splošnem zakonu je bilo tudi določeno, da mo- rajo dobivati učitelji plačo od šolskih oblasti, da se jih ne sme poverjati s pobiranjem šol- nine ter da imajo kakor državni uradniki pra- vico do pokojnine. Glede kritja finančnih stroškov za osnovno šolstvo, ki so seveda zaradi vseh teh spre- memb silno narasli, je določal splošni zakon, da skrbi za potrebe osnovne šole najprej ob- čina, da določa vlogo in delež okraja pri kritju šolskih stroškov deželna zakonodaja in da, kolikor občinska oziroma okrajna sredstva ne zadoščajo, krije potrebe dežela. Deželnim zakonodajam je bilo tudi prepuščeno odloča- nje o nadaljnjem obstoju šolnine. Ta ostanek starega .sistema so v začetku obdržali v vseh naših deželah. Ko pa se je proti njej pojavil med prebivalstvom hud odpcr, so jo po vrsti odpravljali: na Štajerskem, na Kranjskem (razen za Ljubljano) in v Istri 1874, na Gori- škem 1875. V Istri so jo obnovili 1896. Splošni zakon je tudi določal, da bodo dobivale ti- ste dežele, h katerih šolskemu fondu je že do- tlej prispevala država, državno podporo tudi vnaprej in sicer v višini poprečnega zneska podpore v letih 1866—1868. Skrb za učitelji- šča in za štipendije učiteljiščnikom je prevze- la država. Šolski sistem, kakor je bil ustvarjen s tem zakonom, je pomenil ogromen napredek. Se- veda pa so bile tudi pri šolski zakonodaji za- konske določbe eno, izvajanje teh določb pa drugo. Raziskovanje tega drugega, kako so se izvajale določbe državne in deželnih zakono- daj o osnovni šoli, bi nam pokazalo marsikaj zanimivega, predvsem pa osvetlilo izredno ve- like razlike po posameznih deželah. Leta 1910 je bilo npr. med Slovenci na Štajerskem in na Kranjskem 12 "/o nepismenih, v Istri pa še ce- lih 47'/o. Državna zakonodaja pa je bila pri tem ista, deželna ne tako zelo različna. Tudi učiteljskih prejemkov ne smemo soditi samo po besedilu zakona. Položaj učiteljev se je res izredno popravil, toda učiteljske plače tudi po novem zakonu niso bile najboljše. Na svojem zborovanju septembra 1872 so ocenili učitelji svoje plače v vseh naših deželah kot preniz- ke. Ce je imel Valentin Zamik prav s svojim, v kranjskem deželnem zboru izraženim mne- 174 njem, da »600, 700, 800 gld. mora dandanes vsak izobražen človek zaslužiti na kmetih, ako hoče svojo rodovino in družino pošteno rediti«,^' potem je bila seveda najnižja plača, odmerjena leta 1869 s 300 gld., nekaj let poz- neje ipa s 400 gld., nizka in ni ustrezala načelu, navedenemu v splošnem zakonu. Kakor je šol- ska reforma pred sto leti dvignila učitelju ugled in izobrazbo, mu vendarle še ni ustva- rila eksistence, kakor bi jo ob svojem napor- nem delu zaslužil. Državni šolski zakon iz leta 1869 je ostal (z nekaterimi poznejšimi spremembami) v ve- ljavi vse do prepada monarhije in še dlje. Nanj so se naslonili v kratkem času še neka- teri državni zakoni in uredbe kakor npr. šol- ski in učni red z dne 20. avgusta 1870, zakon o plačah na državnih učiteljiščih iz leta 1872, zakon o verouku iz istega leta itd. ter deželni šolski zakoni.28 Jeseni 1869 je predlagala vla- da deželnim zborom osnutke dveh deželnih zakonov: zakona o tireditvi ustanavljanja, vzdrževanja in obiskovanja javnih ljudskih šol ter zakona o ureditvi pravnega položaja učiteljskega stanu na javnih ljudskih šolah. Ti zakoni so .potem izšU leta 1870 za Koroško (17. januarja), Štajersko (4. februarja), Istro (30. marca) in Goriško (10. marca o učiteljih, 6. maja o šolah), 29. aprila 1873 pa za Kranj- sko. VI Klerikalni ta:bor je sprejel zakon o osnovni šoli iz leta 1869 v glavnem prav tako nega- tivno kot zakon o razmerju šole do cerkve iz prejšnjega leta. Zaradi odklonilne sodbe o no- vem razmerju med šolo in cerkvijo so v kato- liškem taboru prevladovale negativne sodbe sploh o vseh ali skoraj vseh novostih, ki jih je prinesla šolska reforma, pa naj je šlo za število predmetov, obseg učne snovi, način financiranja šolstva, trajanje šolske obvezno- sti ali kaj drugega. Skratka, marsikateri ka- tolik ni videl na novi šoli prav nič dobrega, čeprav bi v drugačnih okoliščinah morebiti marsikaj z veseljem sprejel. Pri svojem ocenjevanju zakona je klerikal- ni tabor povzel tudi sodfbo o njegovi proti- ustavnosti, ki je büa izrečena, kakor smo vi- deli, v državnem zboru po hberalnih in kleri- kalnih nasprotnikih centralizma. Vendar se je ta argument le malo uporabljal. V goriš- kem deželnem zborni je nastopil z njim Tonk- 11, toda itahjanski hberalni poslanec Pajer, ki je bü sam v državnem zboru govoril proti šolskemu zakonu, mu je odgovoril, da je bil zakon pač sprejet, dobil cesarjevo sankcijo in postal obvezen od trenutka, ko je bil objav- ljen v uradnem listu. »Ta zakon je torej zdaj obvezen za vse cesarstvo in ne vidim več vzroka za razpravljanje o vprašanju kompe- tence«.''' Tonklijev predlog, da se o osnutkih deželnih šolskih zakonov tploh ne razpravlja, ampak preide na dnevni red, tudi med Slo- venci ni dobil splošne podpore. V kranjskem deželnem zboru so bile izrečene hude obsod- be novega šolskega zakona. »Ta šolska posta- va je, v ti obliki in podobi, s takimi principi, v tacih okoliščinah, kakor je sklenjena bila, nevgodna, nepravna in čisto nepravična, ne- postavna. Ona je zdravim prinopom pedago- gike posamezne osebne individualne in poli- tične, kakor tudi verske svobode naravnost in poipolnoma na.siproti.«^'' Tak'O je govoril župnik Tavčar 8. oktobra 1869 in Gosta je o njegovem govoru dejal, da »to niso samo načela g. župnika, ampak vseh narodnih poslancev in so načela velike velike večine slovenskega ljudstva«.'' Toda na stališče, da bi razprav- ljanje o vladnih predlogih enostavno zavrnili, se ni ne tedaj ne v naslednjih letih v kranj- skem deželnem zboru nihče postavil. Nasprotniki šolske refoirme so stalno po- udarjali, da bo nova šola predraga. Ta argu- ment se je zlasti ponavljal na Kranjskem. 2e leta 1868 je poudarjal Gosta, da je kmet na Kranjskem preobložen z davki, da je cela de- žela preobložena z davki, in se je vpraševal, »kako je mogoče šole zidati, če ni denarja za živež in potrebne materialne reči«.'^ Ugotovi- tev o preobremenjenosti Kranjske je bila si- cer povsem pravilna, vendar pa kaže v tej zvezi na neko posebno miselnost, ki je značil- na prav za Kranjsko še desetletja in desetlet- ja, miselnost, ki zlasti rada varčuje pri šol- stvu in kulturi. Položaj učiteljstva je bil na Kranjskem v začetku sedemdesetih let slabši kakor v sosednjih deželah — prav tako slabši je bil štirideset let pozneje. Nasprotniki so očitali novi šoli, da bo učila stvari, ki so zlasti kmečkemu človeku nepo- trebne, da bo ustvarjala »učenjake«, ki ne bo- do več voljni delati. V goriškem deželnem zboru je Tonkli, ko se je zavzemal za omejitev šolske obveznosti na šest let, poudarjal, da se bo mladina, če bo morala hoditi v šolo do 14. leta, navadila na preveč udobno življenje in se bo potem težko posvetila poljedel.stvu ali obrti; velike težave bodo za revne starše, ki bodo morali dlje vzdrževati svoje otroke; z daljšo šolsko obveznostjo bomo ustvarjah pro- letariat.^' Toman je v svojem govoru v dunaj- skem parlamentu 22. aprila 1869 očital zako- nu, da uvaja abstraktne predmete. »Vi hočete stvariti učene, pa petnajst let stare kmečke dečke. Po 15. letu naj se hodijo 5 let spreha- jat, kasneje stopijo v vojsko, in gorpodje so! Kdo bo pa delal, kdo ustanavljal državno bla- gostanje, kdo bo plačeval davke?« Temu uč- nemu načrtu, po njegovem neprimernemu za otroka, ki »ima potem ostati v priprostem, de- lavnem živlenji« in ki ne bo mogel prebaviti 175 vseh predmetov, je postavil Tomian nasproti svoj koncept potrebne, praktične osnovne šo- le. »Našim narodom je treba, da se vsak po- polnoma nauči materinega jezika, ker mu le ta more pomagati, da si pridobi še druzih zna- nosti; potem pa je treba, da se otrok seznani s tem, kar tirjajo posamezni poklici. Ljudstvo naj se uči, kako naj si primemo zida svoje hi- še, kako naj skrbi za čista, zračna in svetla stanovanja, kako naj .si pripravlja svoj živež. Otrok naj se podučuje, da bo poznal člioveka, da bo vedel, kako naj se glede hrane in zdrav- ja vede, kader mu zdravnik ni pri rokah; otrok naj se uči, kako se polje obdeluje, kako se gozdi zboljšujejo; otrok naj se vadi najpvo- trebnejih hišnih del in domače obrtnije«.'* Samo sem in tja se taki vrsti kritike pri- družujejo tudi liberalni ljudje, tako Božidar Raič. Raič gotovo ni bil kak načelen nasprot- nik šolske reforme. V tem smislu je zanimiva resolucija, ki jo je glede šolstva sprejel tabor v Ormožu 8. avg. 1869, torej le nekaj mesecev po izidu novega šolskega zakona, resolucija, ki jo je predlagal prav Raič v zvezi s svojim znamenitim govorom mladini. Ta resolucija je zahtevala, »ka slovenska mladina, da bode bo- doče na večo korist sebi, svojemu narodu in državi, mora se gojiti in učiti v ljudskih učil- nicah osnovanih na narodni podlogi; da še se k rednim predmetom pridruži nauk o umnem gospodarstvu, o zgodovini slovenskega naro- da«.'5 Decembra 1870 pa je Raič objavil v Slo- venskem narodu članek, v katerem je sicer pohvalil novo zakonodajo, kar se tiče učitelj- stva, ker se učiteljem ne bo treba »več poni- žati in klanjati vsakemu nevednežu in široko- ustnemu predrznežu«, ker bodo postali samo- stojni, ker bodo dobro in temeljito isjobraženi, zelo ostro pa je kritiziral šolski zakon kot ne- primeren za kmečke otroke. »Ta umetna stro- jevina setkana je največ za mestne, a ne za vesniške otroke. .. Drugo je v Gradci ali v Beči v tepli sede zakonariti, a drugo narode in ladanjsko življenje poznavati«. Raiču se je zdela prevelika strogost glede obiskovanja šole na kmetih neprimerna zaradi mn>ogih za- držkov, zimskih poti, siromaštva itd. Dmga stvar, ki jo je očital novi šoU, je bila germa- nizacija. Po njegovem je imela »nemška sku- ha novih učilniških zakonov največo nalogo nemčiti našo mladino« in je to dokazoval s primeri šolske prakse v ptujskem okraju.'* Naj na tem mestu spregovorimo o določbah o učnem jeziku v novi šolski zakonodaji. Po državnem šolskem zakonu je glede učiteljišč določal učni jezik minister za šOilstvo na pred- log deželne šolske oblasti, glede osnovnih šol pa je o njem (in o pouku v drugem deželnem jeziku) odločala »deželna šolska oblast v me- jah, ki jih postavljajo zakoni, ipo zaslišanju onih, ki šolo vzdržujejo«. Prav zcper obe ti dve določbi je protestiral Toman v državnem zboru. Od deželnih zakonodaj je dodatno uredila vprašanje učnega jezika Štajerska: tu so (pro- ti volji slovenskih poslancev) poverili krajev- ne šolske svete, da dajejo predloge glede uč- nega jezika, okrajne šolske svete pa, da odlo- čajo o učnem jeziku v prvi instanci. Tako je ustvarila zakonodaja dva, oziroma na Štajerskem tri odločilne faktorje: deželni šolski svet, občino (ta je bila v večini prime- rov tista, ki je šolo vzdrževala) in na Štajer- skem še okrajni zastop. Deželni šolski svet je mogel imeti slovensko podobo le na Kranj- skem, dokaj ugodno sestavo za Slovence pa le še na Goriškem. Okrajni zastcpi, ki jih je vo- Hlo prebivalstvo posameznih sodnih okrajev, so obstajali od naših dežel samo na Štajer- skem. Zaradi nedemokratičnega sistema vo- lilnih razredov, po katerem so volili velepo- posestniki, največji obdavčenci v trgovini in industriji, prebivalci mest in trgov ter pode- želsko prebivalstvo vsak po eno četrtino po- slancev, so imen lahko Nemci, ki so šteli svo- je pristaše med najbogatejšimi, večino tudi v povsem slovenskih okrajih. Tudi občine so bi- le lahko po svojem prebivalstvu povsem slo- venske, po svoji pohtični uismerjenosti pa nemške. Nemška stranka je imela vedno naj- več pristašev med najpremožnejšim prebival- stvom, med kmečkimi in nekmečkimi veljaki, trgovci, gostilničarji, raznimi podjetniki, ve- leposestniki ali inteligenco. Teh veljakov se pri občinskih volitvah zelo pogostoma eno- stavno ni dalo prezreti. Freie Stimmen pričajo 30. julija 1871, da bi se slovenske občine iz- rekle za slovenski šolski in uradni jezik, če bi beseda ipripadla vsem občanom in ne le »bolj inteligentnim članom občinskih odborov«.'' Tako je, najbolj na Koroškem, marsikje na Štajerskem, o občini O'dlocala vrhnja plast njenega prebivalstva in jo vodila v nemško šolo ter ustvarjala tako počasi, toda vztraj- no se razširjajoče nemško miselnost. Ce smo hoteli imeti slovenske šole, smo potrebovali predvsem krepkih slovenskih občin, ki bi büe trdno v zavednih slovenskih rokah in bi od- ločno zahtevale slovenski učni jezik. To pa je bilo na Koroškem, v najbolj ogroženi sloven- ski deželi, izredno težko doseči. Tu so z nem- ške strani v novembru in decembru 1866 or- ganizirali prošnje več občin v slovenskem de- lu dežele, da bi postala nemščina učni jezik na njihovih osnovnih šolah. Deželni zbor je tem prošnjam seveda ugodil in s tem še pred novo zakonodajo o osnovni šoli uvedel občino kot odločilen faktor glede izbire učnega jezi- ka.'* Germanizacija slovenskega šolstva na Koroškem, ki se je s tem začela, je imela za svojo pravno podlago »voljo« občin, to se pra- vi, njihovega vodstva. 176 Ker se je položaj slovenščine v šolah zlasti po letu 1848 močno popravil, ker je na splo- šno, ne sicer za mesta, trge in druga središča, pač pa za podeželje veljalo, da je učni jezik materinščina, ker so bili na podeželju zelo številni nacionalno zavedni in vneti župniki, ker se cd cerkve germanizadje v glavnem ni bilo bati, se je povsem upravičeno zdelo za slovenščino vnetemu rodoljubu slovensko šol- stvo bolj varno v rokah dotedanjih gospodar- jev, župnikov, kot pa v rokah državne oblasti, ki je le korak za korakom popuščala pred slo- venskimi zahtevami glede rabe jezika, urad- ništva, ki je bilo v glavnem do slovenšdne negativno razpoloženo, in občinskih vodstev, ki so bila dostikrat nemško usmerjena. VII Ko je bil novi sistem enkrat uveljavljen, ko se je pokazalo, da bo nova šola obstala in da ni neposrednega upanja, da bi propadla, se je moralo spremeniti tudi gledanje nanjo. Odlo- čevati, se načelno za ali proti ni imelo več praktičnega pomena. Za katohški tabor se je pojavilo praktično vprašanje, kaj storiti. AH odklanjati vsako sodelovanje v novi šoli, kolikor ne gre prav za najožja vprašanja verskega pouka, ostati v sovražnem odporu do nje, aH pa sprejeti novo zakonodajo kot izvršeno dejstvo in aktivno sodelovati v vsem šolskem delu, v vseh šol- skih svetih, da bi bili tudi interesi cerkve kar najbolj mcgoče dobro zastopani. Videli smo že, da se ni odločil za načelen odpor kranjski deželni zbor, ne ljubljanska škofija. Med du- hovščino so büa mnenja deljena. Dr. Janez Pogačar, poznejši ljubljanski škof, je že leta 1868, v času ko je izšel zakon o razmerju šo- le in cerkve, ni pa še bilo deželnih zakonov o šolskem nadzorstvu, objavil v Zgodnji danici članek, ki ne gleda preveč tragično na novi rak'on ter upa posebej od kranjskega deželnp~ ga zbora in njegove zakonodaje, »da uk in vsa odgoja pri nas ohranita nespremenljiv ker- šansko-katoliški značaj za vso prihodnjost«. Glavno razliko glede vpliva duhovščine na šolo vidi v tem, »da mera tega upliva v pri- hodnje ne bode toliko zastavljena na častit- Ijivost duhovskega stanu, kolikor na osebno veljavo duhovnega pastirja, to je, na njegovo višjo razumnost in omiko ter na žarečnost njegove ljubezni do mladosti«. In na koncu pravi o duhovnikih: »Nikakor se tedaj ne bo- do smeli obupno odtezati, ampak serčno se poprijemati vsake prilike, po kteri morejo rastočemu zarodu donesti tisto izobraženost in prosveto, v ktero vsi z enim glasom pove- ličujejo čast in slavo Gospoda, ki prebiva v nedosežni svetlobi.«" Iz vsega Pogačarjevega članka veje topla zavzetost za šolstvo. V naslednjem letu poroča Zgodnja danica, da nekateri škofje »dopustijo duhovstvu v šolsko nadzorstvo, drugi ne«, in meni, da so sicer vsi, kakor papež, nezadovoljni z novimi šolskimi zakoni, ker žahjo pravice sv. cerkve, da pa »okoliščine tirjajo, da se v enem kraju po drugi poti namen doseže, kakor pa v dru- gem«. *^ Čeprav cerkveni časopisi hvalijo kranjski deželni zbor oziroma njegovo slo- vensko večino, da je v deželni zakonodaji ko- likor je bilo mogoče ščitila interese cerkve, je bilo, kakor kaže, prav na Kranjskem ne- gativno razpoloženje do sodelovanja v novi šoli zelo močno. V Novicah in Zgodnji danid je bil objavljen novembra 1870 članek, ki je duhovnikom odsvetoval sprejemati predsedni- ško mesto v krajevnih šolskih svetih. »Duho- ven naj kot ud krajn. šolskega sveta svojo dolžnost goreče in neprestrašeno spolnjuje«, naj skrbi za krščansko vzgojo in vedenje ter pouk mladine, »vse drugo ga ne briga zdaj, naj toraj v nemar p'UŠa, ker nima nobene dol- žnosti več, kakor jo je imel po starih šolskih postavah; tudi to ni njegova naloga, da bi pri- ganjal starše in otroke zastran šole. Take do- stikrat zlo zopeme reči ima zdaj vlada v ro- kah. Pomozi ji Bog!«*i Za liberalni tabor, kohkor je imel pomisle- ke proti novi šoh iz nadonalnih razlogov ali kohkor je zaradi narodne sloge sprejemal nje- no obsodbo, se je vprašanje, kaj storiti, pojav- ljalo še bolj ostro. Simpatije do liberalne šol- ske reforme so morale sihti na dan. Nacio- nalni interesi so zahtevali sodelovanje z no- vo šolo, saj bi odpor do nje mogel prinesti samo škodo. Učiteljstvo, ne samo liberalno, je sprejelo novo zakonodajo po veliki vedni z veseljem, saj je dvignila njegovo veljavo, ugled in položaj. Splošen slovenski odpor do nove šole bi mogel odtujiti učiteljstvo narod- ni stranki ter ga voditi v nemški tabor. Treba je bilo tudi pokazati, da niso vsi narodnostno zavedni Slovenci »mračnjaki«, kakor je to želela prikazati nemška hberalna propaganda. Intimna mnenja slovenskih liberalcev o novi šoh se verjetno niso kaj dosti spreminjala, pač pa so se spreminjala stahšča, kakor jih je do šolstva izražal Slovenski narod, iz navedenih razlogov, pa tudi zaradi naraščajočih hberal- no-klerikalnih trenj. Naj navedemo samo ne- kaj primerov. Omenili smo že programsko izjavo v prvi številki Slovenskega naroda, da se bo list zavzemal za to, »da se ljudska šola ne lod od cerkve«. 22. novembra 1870 pa je izšel zelo previdno napisan članek, ki ugotavlja, da Narod še ni dosti pisal o razmerju med šolo in cerkvijo, poudarja važnost šol in pravi: »Tudi slovenski domoljubi važnost šole sicer ne prezirajo, pa vendar so jej menda premalo udani še«. Glede novih zakonov sodi: »Mi me- 177 nimo, da nima niti tisti prav, ki vlado v tej zadevi graja, niti tisti, ki jo zagovarja . . . No- ve šolsKe postave, akoravno so pomanjkljive, ker so za vse dežele po enem kopitu osnova- ne, vendar niso tako nepravične, kakor bi jih kdo sodil. Res jemljejo nekaj pravic duhov- nom, a dajejo jih drugim stanovom, kterim gredo po naravni in splošni državljansld. po- stavi«. Članek poudarja dosedanje zasluge du- hovščine za šolo-, obsoja pa duhovnike, ki za- radi novih zakonov »ne marajo za šolo kratko nič«. Kmet se še marsikje jezi na šolo, ki mu naklada davke in odteguje otroke od dela. Ce mu še duhovnik, »na kterega stavi pirosti kmet vse svoje zaupanje«, šole ne priporoča, podpira na ta način napačno ljudsko mnenje ter škoduje ljudstvu. Duhovščina naj torej sodeluje v šolstvu že zaradi domoljubja. Ista misel se pozneje še večkrat ponavlja, sodba o šolskih zakonih pa je vedno bolj po- zitivna. 21. januarja 1871 piše Slovenski na- rod: »nove šolske postave so v principu dob- re« ter poudarja, da postava iz leta 1869 »nam Slovencem ne bode škodovala, marveč ko- ristila, ako jej ne bodemo nasprotovaU, ter je rajši sprejeli in porabili to, kar je v njej do- brega«. 1. junija 1871 je že rečeno, da mora šolsko postavo iz leta 1869 »slehern, ki nepristransko sodi, pravično imenovati«. Znova so posvar- jeni duhovniki, ki ne delajo z veseljem pri krajevnih šolskih svetih in nočejo v njih pre- vzeti predsedstva. »Sicer pa naj tudi duhov- niki premislijo, preden pride do resnega boja, da sovražniki šolstva so tudi sovražniki naro- da. Slovenski duhovniki so bili zlasti kot uče- niki dobrotniki slovenski. Varujejo naj se, da zaradi male neugodnosti v svoji strasti kot šolski nasprotniki ne pridejo ob svoje dobro ime!« V istem smislu je izzvenelo tudi prvo zbo- rovanje učiteljev; iz vseh slovenskih dežel v Ljubljani 24. septembra 1872. Ivan Lapajne je dejal v svojem gövoiru, da bi morali duhov- niki učitelja pri njegovem delu podpirati. »Te- daj mi želimo s tako slovensko duhovščino v harmoniji živeti. Ce pa ona ne samo nič pri šoli ne pomaga, ampak celo graja, graja vse nove šolske uredbe, in graja javno in očitno tisto šolsko postavo, ki je učiteljski stan k večji veljavi povzdignila in ga osvobodila; te- daj morajo tudi slovenski učitelji javno pove- dati, da beseda takega duhovna v šolskih za- devah nij sveta in nezmotljiva.«*^ Vse kaže, da je tudi na Kranjskem raslo ne- zadovoljstvo s konservativno politiko sloven- ske večine deželnega zbora v šolskem vpraša- nju. Učitelji so postajali ogorčeni, ker je bil njihov položaj na Kranjskem najslabši. Mno- gi so odhajali v druge dežele. Široki krogi so najbrž čutili, kako taka politika škoduje ugle- du in koristim Kranjske in slovenske stranke. Tudi to in najbrž ne samo nujnost prilagaja- nja vladnim stališčem je povzročilo, da so slo- venski poslanci v deželnem zboru kot celota spremenili svoja stališča. Šolski odbor kranjskega deželnega zbora je že leta 1869 obravnaval vladna osnutka zako- na o šolah in zakona o učiteljih ter izdelal svoja predloga, sestavljena v dokaj konser- vativnem duhu, z ohranitvijo šolskih patrona- tcv, z ohranitvijo povezave med učiteljsko in cerkovniško službo (vendar z določbo, da ne sme učitelj tega poisla opravljati osebno), pa zlasti z izredno varčnost j O', ki se je kazala tako pri odmerjanju učiteljskih plač kakor denarja za nove šole. Odbor se je izrekel tudi za šestletno šolsko obveznost namesto osem- letne.*' Pred deželni zbor pa predloga nista prišla, ker je vlada zaradi pripravljene avto- ncmistične resolucije, ki se je dotikala tudi možnosti Zedinjene Slovenije, deželni zbor 22. oktobra predčasno zaključila. V naslednjem letu se vsa zadeva ni nika- mor premaknila, morebiti res zaradi tega, ker je bilo zasedanje deželnega zbora izredno kratko. V letu 1871 je novi šolski odbor zno- va začel pretresati gradivo. Pripravil je pred- log zakona o šolah, ki ga je ohranil skoraj ne- izpremenjenega,** ko je 12. oktobra nenadoma prišlo sporočilo, da bo deželni zbor predčasno zaključen. Ostala sta le še dva dneva. Blei- weis in Costa sta izrazila željo, da bi se rešila vsaj šolska zakona (prisotni poslušalci so z aplavzom pozdravili to izjavo),*' toda 14. ok- tobra je dal šolski odbor poročilo-, da »čeravno se je trudil, kolikor je mogel«, predlogov ni mogel pripraviti. Ce bi bil hotel predložiti stari predlog zakona o učiteljih, bi bila stvar enostavna, vse torej kaže, da je prišlo v od- boru do težav in nesoglasij. Namesto besedila obeh zakonov je predlagal odbor, »da bi pa vendar nekaj storil za naše ljudskO' šolstvo, in da bi vsaj nekterim, najsilnejšim željam ljudskega učiteljstva ustregel«, kratek zakon, »s katerim se začasno urejajo nekatere prav- ne razmere učiteljstva na javnih ljudskih šo- lah«, katerega glavna vsebina je bila določi- tev minimalne učiteljske plače na 400 gld., za 100 gld. več kakor v osnutku izpred dveh let.** Na hitro sprejeti predlog ni dobil ce- sarjeve sankcije. Na sestanku učiteljev leta 1872 je Lapajne poročal o dogodkih leta 1871, da deželni zbor »nij utegnil ali ni hotel ome- njenih dveh jako potrebnih šolskih postav končno dognati, če ravno so ga kranjski uči- telji ustno in pismeno in skor da ne kleče pro- sili, da naj njih razmere uravna in uredi«.*' Končna rešitev je prišla šele leta 1872 (s cesarjevo sankcijo 1873). To pot je šolski od- bor pripravil osnutka šolskega in učiteljskega zakona, toda mnogo bolj v skladu z vladnimi 178 predlogi kot pa s predlogi, ki so bili prejšnja leta nastali v deželnem zboru. Vrsta nekda- njih konservativnih formulacij je odpadla. Tako je bila zdaj cerkovniška služba končno^ veljavno ločena od učiteljske. Tudi v finanč- nem oziru SD bili zdaj pripravljeni za šoto več izdati. V deželnem zboru je govoril v splošni debati župnik Tavčar, ki je, kakor pred leti, dejal, »da načelo te postave in izvršitev ta- istega je vsaki osebni, družbinski in ... tudi nekoliko občinski svobodi, kakor tudi nače- lom matere katoliške cerkve naravnost na- sproti«, ter izjavil, »da po svojem prepričanji nisem v stanu za predloženo postavo glasova- ti«,*8 toda to pot ni nihče izjavil, da so nje- gova načela načela vseh narodnih poslancev in nihče ni podprl njegovega mnenia. Glavna debata pa je bila o šolski obvezno- sti. Medtem ko se je večina odločla za šestlet- no, sta se Razlag in Svetec z nemško stranko vred zavzemala za osemletno. Slovenska stranka to oot ni bila več enotna. Razlag, Sve- tec, Peter Kozler, dolenjski kmet Zagorec in predsednik trgovsko-obrtne zbo'-nice V. C. Supan so bih v sporu z večino. To se je po- kazalo pri šolskem zakonu, pri problemu veri- fikaciie liublianskih volitev, pri adresi in le drugod. Zpsedanie deželneffa zbora je b'lo dva meseca po volitvah pri Slovenski matici, ko je Slovenski narod lorv'c razvil svobodom-'-vel- no zastavo »za domovino, omiko in svobodo«. Poslanci te slovenske deželnozborske opozici- je so bili nedvomno liberalne .<^meri. Razlag je svo>e nazore in stremlienja malo pozneje ime- noval »nppredno katoliško stranko«.^' Novice so napadale to skupino; očitale so Razl.igu, da je »odstooil od starodavne naše zastave Kranjske dežele« in se pridružil Vošnjakovi."" Toda tudi Slovenski narod Razlaga ni oodprl, obsoial je opoz-'ciio, zasovarial disciphno in enotnost ter iziavlial, da priznava samo eno politično stranko in ta je narodna.5* Liberalni Zamik pa je bil v teh deželno^borskih deba- tah eden glavnih govornikov vec'ne. S tem Fmo z našim razpravljanjem lori kra- ju. Ce hočemo prav razumeti stališče Sloven- cev do nove avstriiske šolske zakonodaje pred sto leti, ga ne smemo oresoiati izolirano, samo v zvezi s šolsko prcblemat'ko. amnak ga mo- ramo gledati v zvezi z vsemi burnimi liberal- no-klerikaln=mi, nacionalnimi in ustavnimi boji tistega časa. Ko bi takratni slovenski po- slanci skleoali o šolskem zakonu brez strahu pred nacionalnim nasprotnikom in brez po- trebe po slogi v nacionalnem boju. loa bi tako slovenski Pberalci lahko Oidkrito pokazali svo- je mišlien^e, bi ime^e debate in glasovanja po vsej priliki močno drugačno podobo. OPOMBE 1. O naraščanju pismenosti na ozemlju SRS glej študijo 2. Sifrer: Pismenost prebivalstva (Prikazi in študije X, št. 5, maj 1964). — 2. Mi!- činovič-Krek: Kroaten und Slowenen, Jena 1910, Str. 103—105. — 3. Reichsgesetzblatt 1855, št. 195, art. 5, 6, 8. — 4. Razvoj šolstva v tem času, prav tako pa tudi še novo zakonodajo je podrobno obdelal V. Schmidt: Zgodovina šolstva in peda- gogike na Slovenskem, III (1848—1870), Ljublja- na 1966. — 5. Stenographische Protokolle über die Sitzungen des Hauses der Abgeordneten, IV. Session, str. 178. — 6. Slovenski narod 31. dec. 1868. — 7. Prav tam 2. apr. 1868. — 8. Nedatirano pismo iz leta 1871 v Vošniakovi korespondenci v Arhivu Slovenije. — 9. Tekst zakona: Reichsgy- setzblatt 1868. št. 48. — 10. Slovenski tekst alo- kucije: Zgodnja danica 3. mal. serp. 1868 (str. 211). — n. Objavljeno v Naših zapiskih 6. 1909, str. 1^3—135. — 12. O orientaciji slovenskih dr- žavnih --oslanrev 1867 glej V. Melik: Sprememba progran.r- slovenskega političnega tabora v letu 1R67 i?:gclovinski časopis 19—20, 1965—66, str. 309—317). — 13. F. Bernik: Pisma Frana Levca, I. LJubljana 1907, str. 29, — 14. Prav tam sti". 64—65. — 15. Stenographische Protokolle des steierm. Landtages, seja 3. okt. 1863 ter priloga 123. — 76. Stenographische Protokolle des kärntn. Landtages, 1868. str, 321. 371. — 17. Obravnave dež. zbora ljubljanskega 1868, str. 438. — 18. Prav tam str. 440. — 19. Prav tam str. 442. — 20. Prav tam str. 448, 449. — 21. Obravnave dež. zbora liubljanskega. 1869. priloga 36, str. 139. — 22. Reichsgesetzblatt 1869, št. 19. — 23. V op. 5 cit. delo str. 5046—5047. — 24. Prav tam str. 5805, — 25. Slovenski narod 27. aor. 1869. — 26. Reichs- gesetzblatt 1869, št. 62 (S 1). — 27. Obravnave dež, zbora kranjskega, 1872, str, 69, — 28. Pre- gled državne in deželnih šolskih zakonodaj daje Mayrhofer's Handbuch für den politischen Ver- waltungsdienst, Vierter Band, 5. Auflage, Wien 1898. — 29. Pertrattazioni della Dieta provinc'ale della Contea principesca di Gorizia e Gradišča 1869. str. 72. — 30. Obravnave dež. zbora ljub- ljanskega, 1869, str. 91. — 31. Prav tam str. 96. — 32, Obravnave, 1868, str. 444. — 33. V op. 29 cit. delo str. 89, 92. — 34. Citirano po prevodu v Novicah 5. maia 1869 (str. 140, 141). — 36. Prav tam 29. in 31. dec. 1870. — 37, J, Pleterski: Na- rodna in politična zavest na Koroškem, Ljublja- na 1965, str, 197, — 38. V op, 4 cit, delo, str, 384— 387. — 39. Zgodnja danica 21. vel. serpana 1863, str. 269—271. — 40. Prav tam 27. vel. serpana 186.9. str. 277. — 41. Novice 9. nov. 1870 (str, 360), Zgodnia danica 11. list. 1870 (str. 358). — 42. Slo- venski narod 14. okt. 1872. — 43. Obravnave dež. zbora ljubljanskega 1869, priloga 92 in 111, — 44. Obravnave dež. zbora kranjskega 1871, priloga 49. — 45. Prav tam str. 44. — 46. Prav tam pri- loga 58. — 47. Slovenski narod 24. okt. 1872, — 48. Obravnave dež. zbora kranjskega 1872, str. 46. — 49. Slovenski narod 5. jan. 1873. — 50. Novice 18. dec. 1872 (str. 410). —51. Slovenslci narod 17. dec. 1872. - 179