AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER CLEVELAND, 0., MONDAY MORNING, DECEMBER 2, 1940 LETO XLIII. — VOL. XLIII. ^obrambo slovenskega rodoljuba ^solucija zveze društev Najsv. Imena obsoja in protestira proti napadom na osebo sobrata Antona Grdine. Slovenska zveza društev Najsvetejšega Imena, ki je imela )Je četrtletno zborovanje pri sv. Kristini v Euclidu, O. 28. ok-h 1940, obsoja in protestira proti napadom Enakopravnosti °Sebo sobrata Mr. Anton Grdina. "Protestiramo, da se njegovo rodoljubno delo smatra za fa-^ 'trn! Uverjeni smo, da kot mi, enako vi ne veste ničesar o njem, bil kdaj naklonjen totalitarizmu, ki ga izvajajo Mussolini, "er (in ljubljenec Enakopravnosti) Stalin! iJ. "Kot mi, tako sami dobro veste, da Mr. Grdina kot značaj 0 0s|al aamo zvest svoji katoliški veri, (ki je bila nekoč tudi vaša ;n'na), pač pa tudi zvest svojemu narodu, trden Slovenec, ki ci ''^oval za narodne ustanove, denarja in časa toliko, (da ste njegovi 60 letnici sami dali priznanje v Enakopravnosti) nihče še do danes iz kroga, svobodomiselnih naprednjakov. Pa veste za kakšno tako osebnost, vas prosimo, da nas sezna- tŽ njo!? Grdina je vseskozi ostal lojalen ustavi Zedinjenih dr-.«1 j."1 kot tak državljan pač uživa spoštovanje tudi pri ameriški Viki, In ta oseba je pri Enakopravnosti nazivana "fašist." Zakaj ? j®'ker je Mr. Grdina katoličan! In kot tak si upa zagovarjati .'jSke principe, ki so nasprotni brezznačajnim svobodomisle-,Pri Enakopravnosti. Zato pa nizkotni izbruhi proti njegovi 1 Je pač načelo lažimislecev, da katoličan ne sme priti v po-je kdaj kaj dobrega naredil za narod! Zato pa potvarja-j Sumničenje, da se vzbudi mržnja do vodilnih osebnosti, ki ^■■■Jarodu udejstvujejo, pa so po svojem prepričanju katoličani. H,'0^ ljudi, znanih po svoji neznačajnosti, kot ljudje brez kapa, ki se ogrevajo za komunistično diktaturo, kot jo izvaja ^ v Rusiji (ki je v nasprotju ustavi Zed. držav), smatramo Mrticani, ki smo ostali zvesti svojemu narodu, udani kot dr-^ jlar>i tej deželi, da je psovka "fašist," ki jo je bil deležen so-1 J**. Anton Grdina žalitev, ki naj mu gospodje pri "Enako-ft,\ '"^U" to dokažejo, če imajo dokaze. Ako ne, je njih dolžnost, 'Jpjen0 krivico popravijo. p Slovensko zvezo društev Najsvetejšega Imena: Rt.' Rev. John j; Oman, duhovni vodja, Jacob Resnik, predsednik, Frank A. Hochevar, tajnik, Lawrence Bandi, blagajnik. ffei so pregnali nemške bombnike od Southamp-tona, angleška letala so napadla Bremen 1. dec. — Nemški so tekom noči dvakrat Ki <*li It t ra l ^(O1 Vj s°boto so Angleži sklati-* j i^^mške bombnike, ki so doseči London. Angleži nad London, medtem ko .tračne baterije ponovno j ile Nemce od Southamp-darilne piščali so v Lon-naznanjale kmalu po pol- ;a so nemška letala v bliži-'a kmalu zatem so zopet 5'ale, da je sovražnik odle- priznavajo izgubo dveh svojih letal, toda piloti so srečno pristali na tleh. V Londonu je padlo nekaj bomb, ki pa niso povzročile nobene posebne škode. Angleška letala so pa bombardirala in zažgala na mnogih krajih Bremen in Cologne. Poleteli so tudi na italijansko mesto Brindisi, kjer so vrgli 26,000 funtov bomb. Bombardirali so tudi Havre in Boulogne, kjer so bombe zanetile mnogo požarov. NOVI GROBOVI • John Mesec V soboto zjutraj je preminil dobro poznani rojak John Mesec, star 63 let. Stanoval je na 331 E. 195. St. Doma je bil iz Logatca, odkoder je prišel v Ameriko pred 36 leti. Tukaj zapušča tri hčere in enega sina: Frances, poroč. Baraga; Rose, poročena Dvorak; Kathryn, poročena Evans, in Franka. Bil je član društva Marije Pomagaj, Dvor Kat. Borštnarjev, št. 1640, kjer je bil ustanovitelj in mnogo let odbornik, društva sv. Jožefa, št. 169 KSKJ, društva Najsv. Imena in delničar Slovenske zadružne zveze. Pred več leti je bil tudi oskrbnik in cerkveni mož pri fari Marije Vnebovzete. Pogreb se bo vršil v torek zjutraj ob 8:30 iz pogrebnega zavoda August F. Svetek, 478 E. 152. St. v cerkev Marije Vnebovzete in na pokopališče sv. Pavla. Naj počiva v miru, preostalim naše sožalje. John Pišek V soboto zvečer je preminil na svojem domu, 1087 E. 64. St. dobro poznani rojak in pionir John Pišek, star 83 let. Doma je bil iz vasi Veliko Mraše-vo, fara Cerklje na Dolenjskem, odkoder je prišel v Ameriko pred 48 leti. Bil je med ustanovniki fare sv Vida. Tukaj zapušča soprogo Mary, roj. Papež, sina Antona in hčer Jane. Bil je član društva sv. Vida, št. 25 KSKJ, katerega je bil tudi ustanovnik. V starem kraju zapušča enega brata. Pogreb se bo vršil v četrtek zjutraj ob devetih v cerkev sv. Vida iz pogrebnega zavoda Frank Zakrajšek, 6016 St. Clair Ave. v cerkev sv. Vida in potem na pokopališče Kalvarijo. Naj se spočije v ameriški zemlji, preostalim pa izrekamo naše sožalje. -o- Naciji in komunisti so hoteli zanetiti vstajo Rusija je prepričana, da seboosišče končno obrnilo proti nji Sofia, 1. dec. — Radijsko poročila iz Ankare, Turčija, naznanja, da Rusija zatp ni podpisala pristopa k nemškemu italijanskemu japonskemu osišču, ker je prepričana, da ^e bo to osišče prej ali slej obrnilo proti nji. Dalje pravi poročilo, da sloni "novi red v Evropi" na nasilju, vodenem iz Berlina, radi česar noče imeti Turška ničesar opraviti ž njim. Dalje trdi radijsko poročilo, da je Nemčija opustila načrt invazije na Balkan, ker je spoznala, da je Rusija zainteresirana v Dardanele in v usodo Bolgarije in Jugoslavije. Ako bi Rusija dovolila ekspanzijo Nemčije na Balkani in v Malo Azijo, bi bila Rusija popolnoma ločena od ostale Evrope, ker bi jo Nemčija obdala s pasom od Baltika do Sredozemskega morja. 30 gardistov je storilo samomor Sodijo, da so vsi zasuti premogarji mrtvi v rovu Cadiz, O.— Reševalna dela zadržujejo plasti zemlje, ki se venomer seseda v tukajšnjem premogorovu, kjer skušajo priti do zasutih 32 premogarjev v Ohio & Pennsylvania Coal Co. Do enega trupla so že prišli, do ostalih pa ne bodo prišli pred pondeljkom ali torkom. Boje se, da ne bodo dobili nobenega več živega. Reševalci se mora-o neprestano menjevati radi strupenih plinov v rovu. John Owens, podpredsednik premogarske unije trdi, da bi ne bilo prišlo do katastrofe, če 3i bil premogorov dovolj na-ančno nadzorovan. m i TNA IZGUBA 8 city, Neb. — W. D. Gra- j ij b'l oropan za $40. Poli \ Prijela nekega osumljen-^Ij ^zvala Grahama naj ga (^gledat na sodni j o. To-j^m se n; odzval. Prišla .ij'^at policija. Sodnik ga ')(lil na $39 globe. Naši bolniki ^°čnim prehladom je t A Ž John Jane, 18217 East '"'Ve, ki je moral v po-1 Mrs. Margaret Ma-. 5U Thames Ave. se na-zdravniško oskrbo do-{; Obolel je Anton Okički, Vm • st- Vsem želimo, da S okrevali. $ % 0 Baraga Glee klub izbran Za dobrodelno prireditev, ki se bo vršila pod avspico dnevnika Cleveland Press, bodo med drugimi pele tudi dekleta seksteta Baraga Glee kluba. V tem sek-stetu so sledeča dekleta: Mary Ivanšek, Lillian Koshel, Elsie Hrastar, Dorothy in Nettie Gač-nik ter Dorothy Zugel. Na klavir jih bo spremljala Eleanore Karlinger. Letna seja Nocoj ob 7:30 se prične letna seja društva sv. Marije Magdalene, št. 162 KSKJ v stari šoli sv. Vida. Tajnica bo začela pobirati asesment že ob šestih. V u. s. JE DOVOLJ ŽIVIL ZA KRIZO ^'igton D. C. — Ameri- spravil poljedeljski oddelek za "Vih. ' .....i P Jtl°inisti pravijo, da imajo Hk X dovolJ žlvil> da se u a bati kakega pomanjka- k 1 če bi morala iti dežela v fi, Narodu se ne bo treba ^ti . raznim potrebščinam, t. Vvi svetovni vojni, ko smo stediti z sladkorjem itd. 'M, ltJia ogromne zaloge ko- et)ice in riža, kar vse je no leto poprej. vsak slučaj. Toda vsa ta zaloga je spravljena za narod doma, če bo šla dežela v vojno in se ta zaloga ne bo poslala v Evropo. Ameriški narod je proti temu, da bi se poslalo živila v Evropo, ker bi se s tem samo pomagalo Nemčiji. Maščobe in namiznih olj je v rezervi toliko letos, kot še nobe- Mexico City, 1. dec. — Mehiško časopisje trdi, da so hoteli nemški in ruski vohuni zanetiti vstajo v Mehiki na predvečer ustoličenja novega predsednika Camacho. Policija je odredila potrebne korake, da se to prepreči. Policija je napravila pogon na glavni stran komunistične stranke, kjer je našla dobro zamšiljen načrt za revolucijo. V zaroti so predvsem tajni nemški agentje. Policija je zaprla 30 komunistov, ki so delali roka v roki z nemškimi vohuni vse od časa, ko je Stalin podpisal zvezo s Hitlerjem. Pri tem pogonu je bil ubit en policist in več komunistov ranjenih. -o- Zelo uporabno orožje .William Rettgerja, ki razva-ža mleko za Echo Dairy Co., sta v soboto po noči napadla roparja, ki sta skočila na njegov truk. Pogumni mlekar je pa zgrabil za edino orožje pri roki, steklenico mleka in jo je tako spretno vihtel v svojo obrambo, da je pognal oba roparja v beg. Rettger stanuje na 1123 E. 74. St. Rešil je $114 gotovine, ki jo je imel pri sebi. V bolnišnico Mrs. Mary Glavich, iz 153 E. 70. St. se je podala v Charity bolnišnico. Nahaja se v sobi št 334 in obiski so dovoljeni. Vemčija ne more dovažati potrebščin Južni Ameriki Washington, D. C. — Nemški agentje so v mesecu juniju pobrali v Južni Ameriki mnogo naročil za razne potrebščine. Ker so bili v cenah veliko nižji kot trgovske hiše iz Zed. držav, so dobili tudi skoro vsa naročila. Nemci so obljubili, da bodo pripeljali naročeno blago do jeseni. Toda jesen je tukaj, nemškega blaga ni pa od nikoder. Nemčija je imela pri tem v prvi vrsti namen, da zbudi pri narodih mnenje, da bo Nemčija v kratkem zmagala nad Anglijo. Toda vojna se je zavlekla, Anglija še stoji in Nemčija je izgubi-a v očih južnoameriških republik mnogo kredita, ker ni držala svojih obljub. Blago bodo naročili zdaj v Zed. državah. Podružnica št. 41 SŽZ Jutri večer se vrši letna seja podružnice št. 41 SŽZ v navadnih prostorih. Članice se opo^ zarja, da bodo gotovo vse navzoče. NAJNOVEJŠEVESTI LONDON, 2. dec.—(Radio) Jugoslavija je praznovala včeraj 22. obletnico ustvaritve Jugoslavije. Princ regent Pavel je govoril narodu ob tej priliki in poudarjal, da Jugoslavija ni bila ustvarjena pri konferenčni mizi in je radi tega na trdnejši podlagi. Iz Berlina se pa ob istem času poroča, da v Jugoslaviji ni vse tako rožnato, kar kažejo nemiri v Zagrebu. ZAGREB, 2. dec.—Včeraj je bil poskušen atentat na dr. Mačka, vodjo Hrvatov. Pred njegovo hišo v Zagrebu se je namreč razpočila bomba. Poročilo zatrjuje, da dr. Maček ni bil ranjen. WASHINGTON, 1. dec.—Predsednik Roosevelt se bo podal na morsko vožnjo v Karibej-sko morje. Kot se sodi, bo obiskal utrdbe v okolici Porto Rica. Ako bodo okoliščine zahtevale, se bo vrnil Roosevelt v Washington z letalom. Odkar je predsednik, ni bil še v letalu. Podrobnosti o tem potovanju sicer še niso znane, toda govori se, da bo predsednik odsoten 15 dni. NEW YORK, 2. dec—Radijsko poročilo naznanja, da so bile v teku -treh ur torpedirane tri angleške ladje kakih 600 imilj zahodno od Irske. Vse tri so poslale radijski klic na pomoč. BERLIN, 1. dec.—Največji junak nemške zračne sile, major Helmut Wick, je padel danes s svojim letalom v morje v Rokavskem prelivu. Sklatil ga je angleški avija-tičar. Major Wick je bil star šele 25 let in najmlajši major v nemški armadi. Par minut prej je sklatil 56. angleško letalo. Kot pripoveduje njegov tovariš, je začelo Wickovo letalo goreti, nakar se je ta spustil s padalom na morje. WASHINGTON, 1. dec.—Joseph P. Kennedy, poslanik za Anglijo, se je odpovedal temu uradu že 6. novembra, toda odpoved ni bila dana v javnost do danes. Kdo bo njegov naslednik se še ne ve. -o- Katoličani v Mehiki )odo dobili svobodo Mexico City, 1. dec. — Novi mehiški predsednik, Avila Ca-rr^acho, ki je dober katoličan, bo zopet dal mehiškim katoličanom vso svobodo pri izvajanju veroizpovedi, tako V cerkvi kot v šoli. Novi predsednik bo zasukal vlado popolnoma proč od marksističnih tendenc sedanje vlade predsednika Cardenasa. Zasledovati namerava srednjo pot, kjer bosta imela pravico oba, delavec in delodajalec. Kakor se poroča, namerava novi predsednik napraviti z Zed. državami medsebojno obrambe-no zvezo in Zed. države bodo dobili v Mehiki pomorske in zra-koplovne pristane. -o- V bolnišnico V Glenville bolnišnico se je podal Joseph Jemc, stanujoč na 4018 St. Clair Ave. Nahaja se v sobi št. 36 in prijatelji so prošeni, da ga obiščejo. Iz groba se je slišal glas mrtvega vodje Železne garde. 100,000 gardistov je demonstrariralo ter zahtevalo Sedmograško. V BESARABIJUEREVOLUCIJA Bucharest, 30. nov. — Vseh 30 članov železne garde, ki so udrli pred nekaj dni v vojaško ječo v Jilavi in pomorili 64 odličnih Romuncev, si je danes pognalo kroglo skozi srce. V tem pa koraka 100,000 železnih gardistov proti Alba-Julia, ki je bila nekdaj prestolica romunskih kraljev, kjer se bodo vršile velike demonstracije za vrnitev Sedmo-graške od Madžarske. Govoril bo premier Antonescu, ki so ga železni gardisti postavili za svojega načelnika. K pogrebu umorjenega voditelja železnih gardistov, Codre-anu, so se zbrali vsi člani železne garde. Kot znano je bil ubit s 13 drugimi pristaši pred dvema letoma in teh 64 odličnih Romuncev je moralo zdaj dati življenje kot v maščevanje za ubite železne gardiste. Potem so izkopali truplo Codreanu in ga zdaj slovesno pokopali v zlati krsti. Člani Železne garde so ob odprtem grobu slovesno prisegli, da ne bodo nikdar pozabili umor svojega vodje. Za pogrebom je šlo 150,000 članov železne garde, ter nem- ški, italijanski in španski poslaniki. Ameriški in angleški diplomati se niso udeležili pogrebnih svečanosti. Zvonovi v vseh cerkvah so zvonili pol ure. Ko so spustili zlato krsto, v kateri počivajo kosti vodje železne garde, je vodja pogrebnih svečanosti naznanil: "Zdaj bomo pa slišali glas našega vodje," in takoj zatem se je zaslišalo iz grobnice: "železna garda mora doprinašati žrtve. Vzdržati mora vsa preganjanja, ker končno bomo praznovali zmago. Oni, ki nas preganjajo bodo preklinja-ni od vseh, ki bodo sledili meni." To je bila namreč gramofonska plošča ž glasom mrtvega voditelja. Bucharest, 30. nov. — V Be-sarabiji, ki jo je vzela Rusija Romuniji, je izbruhnila revolucija, ker je narod razljučen nad draginjo in pomanjkanjem živil, kuriva in zdravil. Kmalu potem, ko je prišla ta vest iz Besa-rabije, so Rusi zaprli mejo in ne puste nikogar ven. Rusi so prekinili tudi telefonsko zvezo z Besarabijo. Grki so zavzeli v nočnem napadu važno italijansko postojanko Pogradec Atene, 1. dec. — Grške čete so napravile tekom noči več sunkov v italijansko linijo ter so zasedle važno mesto Pogradec v bližini jugoslovanske meje. Zdaj priitskajo za Italijani proti El-basanu, ki je samo 25 milj od Tirane, glavnega mesta Albanije. Za Pogradec so se vršili hudi boji že več dni. Zadnjih 24 ur je bil boj brez postanka. Končno so se zagnali Grki z bajoneti pove. -o Francoske province bodo nemška zahodna marka Berlin, 1. nov. — Obe francoski provinci, Lorraine in Saar, ki jih je Hitler vzel Franciji, bosta zdaj imenovani "Nemška zahodna marka." To ime je izbral za provinci sam Hitler. Nemška vlada seli iz provinc Francoze in samo iz Lorraine so jih poslali že nad 70,000. Ker bodo tukaj odslej prebivali samo Nemci, ne bo nikdar več kake vojne za to pokrajino, se zatrjuje iz Berlina. -o- nad Italijane in jih gregnali iz mesta. V mestu so dobili Grki ogromno zalogo vojnega materiala. Grki naglo udarjajo na vsej fronti in sekajo italijansko linijo, da tako lažje ugonabljajo posamezne oddelke. V južni Albaniji prodirajo Grki proti pristanišču Edda, kjer so postavili v akciji angleške daljnonosne to- Podružnica št. 14 SŽZ Jutri večer se bo vršila letna in zelo važna seja podružnice št. 14 SŽZ. Prošene so vse članice, da se gotovo udeleže. Prestavljena seja Podružnica št. 32 SŽZ ne bo imela seje v torek, ampak v sredo ob 7:30. To bo obenem glavna letna seja; po seji bo domača zabava in oddalo se bo tudi dve lepi nagradi. Seja podružnice št. 49 SŽZ je prestavlyjena pa na 9. decembra. Zadušnica V sredo ob sedmih se bo brala v cerkvi sv. Vida zadušnica za pokojnim Leopoldom Pucel. Na operacijo Edward Lesar iz 1235 Addison Rd. se je podal v Glenville ^bolnišnico v svrho operacije. LONDON SE PRIPRAVLJA NA BOŽIČ London, 1. dec. — Kljub temu, da vsak dan dežujejo nemške bombe na mesto, pa se Lon-dončani pripravljajo na božično sezono. Razbite prodajalne popravljajo in celo nove zidajo na mesto razbitih, ne zmeneč se, če jih bodo nemške bombe zopet porušile. Božič je božič, pravijo Londončani, vojna ali ne. čeprav primanjkuje denarja, pa se že iztakne kje kak cent, da bo dobil dečko za igračo lepo bar-vanega vojaka, mal bojni tank, konjička in deklica bo dobila do- liko, po kateri vedno vprašuje. Tudi v podzemskih skrivališčih se pripravljajo na božično praznovanje. V nekem skrivališču, kamor jih hodi spat kakih 100, že zbirajo orehe, med, jajca in podobno, da bodo skupaj na-pekli kolače. Neka ženska je obljubila, da bo za praznike pripeljala v skrivališče klavir, drugi so obljubili razna godala. In najsi bodo pokale nad njimi nemške bombe, tukaj spodaj bo vladalo božično razpoloženje — vsaj za par večerov. "AMERIŠKA DOMOVINA r r AMERICAN HOME SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER •117 St. Clair Avenue Published daily except Sundays and Holidays Cleveland, Ohio NAROČNINA: Za Ameriko in Kanado, na leto $5.50. Za Cleveland, po pošti, celo leto $7.00 Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.50. Za Cleveland, po pošti, pol leta $3.50 Za Cleveland, po raznašalcih: celo leto $5.50; pol leta $3 00 Za Evropo, celo leto, $7.00 Posamezna številka, 3c SUBSCRIPTION RATES: United States and Canada, $5.50 per year; Cleveland, by mail. $7.00 per year 0 S and Canada, $3 00 lor 6 months; Cleveland, by mail, $3.50 for 6 months ' Cleveland and Euclid, by carrier $5.50 per year, $3.00 for 6 months European subscription. $7.00 per year Single copies, 3c Entered as second-class matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 1878.__ No. 282 • Mon., Dec. 2, 1940 BESEDA IZ NARODA Prijatelju v spomin Pomen proge Carigrad - Perzijski zaliv Starejša pokoljenja Evrope še dobro pomnijo časov, ko je nastalo geslo "Drang nach Osten," s katerim se je označevala težnja nemškega cesarstva pod Viljemom II., da bi se politični in gospodarski vpliv Nemčije širil na jug in jugovzhod. To je bilo ob prelomu 19. in 20. stoletja, ko so se začele na mednarodnem političnem obzorju že obrisovati črte tako zvanega "velikega sporazuma," to je, ko so se začele okrepljati vezi med Anglijo in Francijo, iz česar je polagoma nastala prava alianca, ki naj bi bila protiutež proti naraščanju politične veljave in gospodarske tekme Nemčije na velikem svetovnem torišču. Rusija romanovskih carjev je v glavnem tudi ves čas zasledovala prijateljsko politiko z Nemčijo, ker ji je to prijateljstvo jamčilo posest neprestano upirajoče se razdeljene Poljske, s krotilo ekspanzijske želje Avstrije v smeri na Črno in Egejsko morje in jo tudi v Baltiku ščitilo pred napadom od strani Anglije. Toda Viljemova politika, ki se je rezko odvrnila od modrih smernic velikega Bismarcka, je začela v Rusiji porajati sum,-da ne bi skušala Nemčija zasledovati ruskemu imperiju nevarne politike na južnem in jugovzhodnem sektorju Evrope in njega podaljšku v Mali Aziji. To je veliki sporazum ali velika antanta spretno uporabila v diplomatski" borbi za to, da je pridobila zadnjega ruskega carja zase, na kar je bil veliki sporazum šele gotov, ne brez močnega odpora konzervativnih krogov stare Rusije Eno najbolj močnih sredstev te politike je nudil cesar Viljem II. sam, ko je začel politiko, ki je umirajočo Turčijo sultanov bolj in bolj podredila Nemčiji in zadnjega dinasta osmanske carevine, Abdul Hamida, ki je bil sicer zagrizen sovražnik sodobne tehnike, pridobila za to, da bi Nemčija zgradila zvezo med Carigradom oziroma na nasprotni obali Bosporske ožine ležečim mestom Haidar Pašo, preko jugovzhodnega dela Male Azije, Sirije in Mezopotamije do Basre na Perzijskem zalivu, kjer Turčija meji na območje Perzije To je slovita bagadska železnica, zaradi katere se je v evropskem časopisju vodila celih 10 let, to je do izbruha minule svetovne vojne, strastna debata med obema evropskima taboroma velesil. To je bila ena tistih zadev, ki je carsko diplomacijo najbolj nagnila k temu, da se je pridružila protinemški zvezi v prvem desetletju našega stoletja. Nemški konzorcij, katerega najmočnejši delničar je bila Nemška banka (Deutsche Bank), je začel graditi tako imenovano bagdadsko železnico leta 1903 in jo z veliko pridnostjo in vztrajnostjo v najtežavnejših okoliščinah do izbruha svetovne vojne leta 1914 dogradil do važnega križišča Alepo v Siriji. Toda svetovna vojna od 1914 do 1918 nemških inženjerjev in turške uprave nikakor ni ovirala, da ne bi bagdadske železnice gradila dalje, in sicer proti jugu v smeri na Damask in Egipt, pa proti vzhodu v smeri na Bagdad. Niso pa mogli nemški inženirji prebiti Tavriškega gorovja skozi 1160 metrov visoke Kilikiške prelaze, ki predstavljajo največjo oviro na tej prometni cesti. Težave nem-škoturške armade, ki se je borila v Siriji s hrabrostjo, katero so priznale tudi velesile nasprotnega tabora, so na tem območju izvirale predvsem zaradi tega, ker je bilo treba do-važati sirijski armadi vsako patrono, vsak top in vsa živila čez Tavriško gorovje po kamelskih karavanah, na katere je bilo treba pretovoriti iz Carigrada prihajajoče blago iz železniških vozov. , ,. v Po določbah versajskega miru in njemu priključenih drugih mirovnih pogodb je sirski del bagdadske železnice prešel v francoske roke, dočim je turški del prešel v smislu pogodbe v Ankari iz leta 1921 v last Turčije, ki je ta del proge odkupila in izročila prometu. Medtem so dokončali tudi Tavriški predor, ki predstavlja eno najbolj imponujočih storitev sodobne inženirske umetnosti. V tem času so tudi Angleži začeli graditi lo železnico z nasprotnega konca, to je s Perzijskega zaliva, oziroma iz mesta Basre proti seve-rozapadu do Bagdada in od tukaj dalje preko Samarfe do Bajdžija po ozemlju Mezopotamije ali Iraka, na kateri leze za Anglijo tako zelo važna petrolejska ležišča. Ostala je še črta od Nusajbina (stari Nisibis) do Mosula, ki so jo začeli graditi zadnja leta in je bila dokončana in izročena prometu 15 julija letošnjega leta, to je odsek od Tel Kočeka preko Mosula do Bajdžija. Obenem pa so zgradili tudi odcepek, ki gre iz Alepp v Siriji preko Damaska in Haife ob palestinski obali s priključkom na Aleksandrijo. Tako je danes dograjena 2400 km dolga železniška proga ki veže preko Bosporske ožine Evropo s Perzijskim zalivom in dalje z Indijo. V zadnjih letih pa je bila še dograjena zvezna proga, ki gre preko Ankare z dvema izhodnima progama v severni smeri na južno obalo Črnega morja. Druga važna zveza pa je bila dokončana lanskega leta, in sicer gre preko Erzeruma na Tiflis v sovjetske kavkaske republike. Tako je sedaj s turškim in angleškim ter francoskim kapitalom dograjena zveza, ki je svojčas' dvigala toliko prahu v mednarodnem diplomatičnem svetu in ji je najbolj nasprotovala Anglija iz bojazni, da ne bi v nemskin rokah pomagala omajati britski imperij na poti v Azijo. Saj bi v takem primeru najkrajša pot preko Sueza v Indijo postala btez svoje gospodarske in strategične vrednosti Danes pa je položaj drugačen in se ta proga nahaja v rokah Turčije, francoske Sirije in angleškemu vplivu pod- Namenil sem se, da napišem par vrstic v spomin prijatelju in sobratu Mihaelu Mahne, ki je preminil 15. novembra 1940. Dragi Mihael, končal si svoje pozemsko življenje in ni je pošte od tam, da bi mi mogel odgovoriti na moje besede. Naj mi bo dovoljeno, da ga malo bolj opišem kakor tudi njegova doibra dela. Naj bo to v spomin Tvojim sorodnikom, da bodo še bolj ljubili svoje društvene brate dr. Tabor št. 139 SNPJ, kamor si tudi Ti pripadal. V Tvoji hiši se je organiziralo to društvo, ki je še pred nedavnim slavilo 30 letnico obstanka. Vsi dobro vemo, kako veliko delo usmiljenja je vršilo to društvo napram svojemu članstvu. Vemo, da si Ti ljubil svoje društvene sobrate. Vselej si imel dobro besedo za vsakega in prav tako tudi v korist našega društva. Vselej si bil na mestu s svojimi govori in kadar je bilo treba pomagati kakemu revežu, si se vselej odločno zavzel zanj. Prav tako si bil vesel in nas navduševal ob razvitju naše nove zastave, katero smo razvili 22. septembra 1940 v Slovenski delavski dvorani na Prince Ave. Vselej za napredek društva in za pomoč siromaku. Tak mož kot je bil pokojni zasluži javno pohvalo in zahvalo svojih društvenih sobratov. Tak je bil do revežev, da bi se mu ne bila smilila tudi cela društvena blagajna, če bi bilo treba pomagati društvenemu članu ali članici. Vsi ostali društveni bratje in sestre ga bomo težko pogrešali. Nič si ne moremo pomagati, božja volja je tako iri delaj dobro ali slabo, ko pride tvoja ura, se moraš posloviti in zapustiti svet. Tisti, ki je rad pomagal siromakom, bo tudi pri Bogu deležen plačila. Vsi ostali sorodniki in znanci, ko bodo to čitali, pa bodo vedeli, da nismo samo društveni bratje, dokler živimo, ampak, da tudi žalujemo za svojim društvenim bratom in rojakom. Te vrstice nisem napisal samo kot njegov prijatelj, ampak tudi kot društveni predsednik in vem, da se bodo tudi člani našega društva strinjali z mqnoj in odobravali, ker sem se spomnil priljubljenega člana Mihaela Mahneta, katerega je članstvo resnično ljubilo kot svojega brata. Oko se mi je orosilo, ko sem pisal te vrstice. Naše srčno sožalje soprogi, sinovom in hčeram ter sorodnikom pokojnega. France s hriba. -o- te, kajti naše delovanje na političnem polju še ni končano, saj smo šele pričele. Prihodnje leto bodo pred nami zopet važne zadeve, ker bomo volili župana in druge mestne uradnike in demokrat je bomo potrebovali pomoči naših žen in deklet. Torej bodite aktivne. Pristopite v naše vrste. Članarine ni nobene. Pridite, da se malo bolj spoznamo med seboj in se skupno pripravimo za prihodnje leto. Prihodnja seja se vrši (nocoj) v ponedeljek 2. decembra. Pridite, Josie Zakrajsek, predsednica, Helen Mikulin, vard. vodit. -o-« Kako smo šli na medveda ge črna zverina in me je že mi- Mislili so, da jim bom Povei Hvala našim ženam in dekletom Našim demokratskim ženam in dekletom se prav iskreno zahvaljujemo za neutrdljivo delo in pomoč pri zadnjih volitvah, da smo izvolili našega priljubljenega predsednika Franklin D. Roosevelta in vse okrajne uradnike. Žene in dekleta so pri zadnjih volitvah igrale veliko vlogo in so pokazale, da se skupno da veliko napraviti in upamo, da bomo tudi v bodoče tako delovale. Organizacija demokratskih žen in deklet v 23. vardi ima svojo sejo vsak zadnji ponedeljek v mesecu v Knausovi dvorani (vogal E. 62 St. in St. Clair Ave.). Vljudno ste vabljene vse žene in dekleta, ki še niste članice, da sedaj pristopi- St. Clair Grove 98 W. C. Vse članice našega društva prav vljudno vabim, da se gotovo udeležite letne seje, ki se vrši v torek 3. decembra v navadnih prostorih. Na tej seji se bo volilo odbor za prihodnje leto. Nikar pa ne pozabite prinesti s seboj tudi darilo za deset centov vrednosti, ker bo hodil Miklavž. Naš "team" od St. Clair Grove bo priredi} lep program in ne vem kaj še vse. Rečem vam samo to, da vam ne bo žal, če pridete, se bomo vsaj skupno razveselile in tudi malo pogovorile glede naše 25 letnice, ki jo bomo obhajale prihodnje leto. Torej, na svidenje v torek. 3. decembra, Ana Tomšič, predsednica —-o--— Podružnica št. 41SŽZ Že so tu dolgi večeri, katere preganjamo krog gorke peči ter premišljujemo s čim bi si preganjali dolg čas. V tolažbo so nam naši slovenski časopisi, posebno priljubljena Ameriška Domovina in tudi naše glasilo Zarj£, katere prečita-mo vselej od začetka do konca in tako vidimo kaj delajo naši rojaki po raznih naselbinah. Skoro ne moremo verjeti, da se kolo časa tako hitro vrti. Kako hitro se nam. je približal mesec december, v katerem se vrše glavne letna seje. Torej, članice podružnice št. 41 Slovenske ženske zveze ste prav vljudno vabljene, da pridete v lepem številu na sejo in sicer v torek 3. decembra ob pol osmih zvečer v navadnih prostorih. Dolžnost vsake članice je, da se vsaj glavne seje udeleži, ker to je najvažnejša seja v letu. Ta večer bo tudi Miklavžev večer, ali splošna izmenjava daril, članice, katere imate svoje hčerke v mladinskem oddelku, ste prošene, da jih pripeljete s seboj, ker bo vsaka deklica deležna darila od sv. Miklavža. Le pridite in nobena naj ne izostane, ker na tej seji je tudi volitev odbora in če bo lepa udeležba, se bo lahko marsikaj koristnega ukrenilo za bodoče leto. Po seji bo tudi malo zabave. No svidenje, Tajnica. --—o- Dr. Brooklyn št. 135 SNPJ V nedeljo 15. decembra 1940 proslavlja naše drušjtvo 30 letnico svojega obstanka. Proslava se vrši v Domu zapadnih Slovencev na 6818 Denison Ave. Pričetek ob štirih popoldne. To društvo je bilo ustanovljeno 15. julija 1910 v znanem Brooklynu na južno-zapadni strani Clevelanda in tako je postalo prvo slovensko društvo v tem delu mesta. Članstvo društva Brooklyn prav vljudno vabi sosednja društva in cenjeno občinstvo, da se udeleži naša proslave. Mary Oblak, tajnica rejenega Iraka. Druga svetovna vojna pa tudi bagdadsko železnico vključuje v vprašanje, ki je njihova rešitev odvisna od velikega spora med Anglijo in Nemčijo ter njunimi prijatelji in zavezniki. Piie Mr. Anton Grdina (Nadaljevanje) Predno sem se odpeljal z Johnom in Filipom Wolf v pon-deljek nazaj proti Clevelandu, sem imel daljši pogovor s Mrs. Mišič, ki mi je po opravljenem delu pripovedovala zanimivosti iz svojih doživljajev, da sem se do kraja nasmejal. Ker se je že toliko govorilo v njeni hiši samo o medvedih, kako hodijo na robide in kje se pasejo itd. je to napotilo našo gospodinjo, da nam je tudi ona pripovedovala kakšne dovživljaje je imela ona z medvedi na svoji farmi. Pripovedovala je o časih pred več leti, o časih, v katerih so si morali pomagati sami na en ali drug način, da so si rešili, kar so si prej težko prislužili. V takih pogovorih je prišel na vrsto tudi "kotliček," ki je pomagal farmo plačat ali vsaj rešit iz dolgov, ki so grozili, da bo vse izgubljeno, še tisto, kar so pla čali zanjo. Ko ji je njen soprog, ki je tedaj še živel, odločno odpovedal da bi on kuhal kljub temu, da se ni nikdar branil, da bi kuhane ga popil čašico ali dve, je pa sa ma vzela to delo v roke poleg vsega dela, ki ga je imela v gos podinjstvu. Ker je videla, da ji to posebno delo nese, se ga je še z večjo vnemo oprijela. Ker je pa to delo opravljala samo po noči in daleč notri v gozdu, je to privabilo (vonj po namočenem) tudi vasovalce. Povedala nam je, da je šla zvečer vselej najprej malo k počitku. Kmalu po polnoči pa je vstala in šla k svojemu delu v gozd, kjer je šlo vse v redu naprej do zore, ko se je zopet vrnila nazaj domov k svojemu rednemu delu v gospodinjstvu. Po nekaj nočeh pa je opazila, da hodi v gozdu nekdo v vas in odkriva posode, kjer je bilo pripravljeno za kuhanje. tčfudila se je temu in izpraševala svojega moža, če mogoče on to dela. On pa ji je povedal, da niti ne ve kje ona vse to dela in da tudi noče vedeti. Nekega večera se je zopet podala k počitku in se kmalu zopet prebudila mJsleč, da je zaspala, niti na uro ni pogledala. Bila je komaj 11 zvečer. To pot jo je pa čakalo pri kotličku veliko presenečenje, ker je tam opazila vasovalce, ki so ležali krog njenega kotlička in se imeli prav dobro. Najprej je ugledala kako sta se prekucevala dva mlada medveda in se igrala kakor mlade mačke in v istem hipu pa je ugledala tudi stara dva, ki sta ležala vsak na eni strani kotlička. "O, joj! Zdaj vem kdo je hodil premikati pokrove s sodov in si ogledavati napravo za kuhanje." Mrs. Mišič ni prav nič dolgo premišljevala, kar lepo v miru ostanite in kuhajte si je^ mislila in jaz grem pa nazaj v posteljo dokler se ne zdani. Povedala je tudi svojemu možu, kdo ji je hodil odkrivati sode. Imela pa je še neko drugo pre-iskušnjo z medvedom. Pripovedovala je: Imeli smo črno kravo, ki pa, če je le mogla, je odšla v škodo, da se je tam malo bolj pogostila kakor druge krave. Če ni bil hlev dobro zaprt, se je prav gotovo izmuznila ven in šla v gredo .ali pa na vrt in se tam gostila z sadjem. Tako sem nekega jutra šla na vse zgodaj v že prej omenjeno dolino, kar zaslišim hrustanje jabolk in jablano, ki se je tresla. Takoj sem si mislila, to je pa naša črna krava, ki se je že spet izmuzala iz hleva in sedaj obira jabolka in hruške. Hitela sem in spotoma sem potegnila iz plota gorjačo, da bi. kravi nametala par gorkih tja na rebra. t Previdno sem se približala in videla sem samo črno senco, takoj sem si mislila, a ha, to je naša krava in nihče drugi. Ko sem pa zamahnila, da bi jo oplazila, tedaj pa se vzpne na zadnje no- slila objeti s svojimi tacami. Strašno sem zavpila in se prestrašila, ko sem v tem hipu spoznala, da to ni bila naša krava, ampak medved. Palica mi je padla iz rok in sama ne vem kako hitro sem zbežala odkoder sem prišla. Tega prizora nisem nikdar pozabila, ker je bil še hujši od prvega ,ko sem videla štiri medvede skupaj. Tako nam je pripovedovala Mrs. Mišič, da medvedje večkrat obiskujejo hišo in da so posebno prašiči pazni na medvedje obiske, ker začno tako kruljiti, da tudi medvedi vedo, da ni varno zanje laziti krog hlevov, ker živali na ta način zbude ljudi, ki potem pridejo s puškami nad kosmatince. Vse to pripovedovanje, prijazne Mrs. Mišič, pa je resnično, ker se je res že vse tako zgodilo. Potem pa mi je povedala tudi, kako je bilo tisto kuhanje drago in kaznovano, mož pa je bil še zaprt zato. Sam pa sem si mislil, zakaj pa niso poltem še medvede kaznovali, ki so tudi pomagali pri kuhi, mož pa, ki še vedel ni kje se kuha, je bil pa kaznovan in. medvedi pa so srečno odnesli svoje pete po gozdu. Pa še to vam moram povedati. V pondeljek zjutraj nekako ob sedmih se je predrznila priti na vrt lepa mlada srnica po jabolka, katera si je lepo s par-keljci kopala iz snega za zaju-terk. Pomislite ljudje božji, v kakšno nevarnost se je podala ta živalica, v hiši je ležalo pa pol ducata oboroženih lovcev. Puške so stale nabasane v kotu sobe. Srnica pa se je brz-skrbno, kakor bi se nastavljala, premikala iz enega konca vrta na drugega. Ko sem pa jaz prilezel zjutraj iz zgornje sobe, so me pa dražili rekoč: "Kje si bil pa ti s svojo kamero? Glej kaj si zamudil, dolgo te je čakala srna, da bi jo bil slikal in da bi potem kazal sliko doma lovcem." Res je bila smola, da sem bil tako zaspan in krmež-ljav kakor vsi ostali in da smo bili tako lahkomišljeni, da smo pustili to izzivanje kar tako mi-mo nas, ne da bi se eden ali drugi skoraj žil in sprožil. Pri Mišičevih pa so dobro vedeli, da ta srna ne bo hodila krog hišnih voglov po 1. decembru. Naj se le sedaj gosti z jabolki, pozneje se bodo pa oni gostili z njenimi bederci. Pred odho dom mi je Mrs. Mišič prinesla dve steklenici takega srnjega mesa prezerviranega, ki je prav izvrstno. To pa vem, ker so nas tudi tam pogostili s takim me som, ki je zelo okusno pripravljeno. Tisto jutro smo si lovci podali roke: "Mnogo sreče vam lovci," smo rekli "pripeljite mrtvo zverjad v Cleveland, tam vas bom počakal s fotografskim aparatom, ker jaz moram sedaj nazaj." Lovci so se že zvečer dogovorili z nekim lovcem, ki je v teh krajih bolj znan in boljše pozna medvedje steze in so se takole pogovarjali :" "Ti, Tone Podpadec ostaneš na tem bregu, kjer boš imel fino pozicijo in razgled daleč naokrog; jaz grem pa malo nižje, kjer se bo kosmatinec skrival v grmovju itd. Zeblo nas bo sicer, a s seboj pa bomo imeli tudi prigrizek, ki nam ga bo dala naša gazadrica." Nam pa so se rekli: "Srečno vozite!" mi pa njim "Srečno lovite!" Mi smo se prav imenitno vozil domov. Ko smo odhajali, je bilo tam precej snega, potem ga je bilo pa vedno manj. Cesta je bila kmalu prosta snega in ledu in mi pa smo se vozili kakor po zraku. Od tam smo se odpeljali ob 11. uri in doma pa smo bili že ob 3:30 in prevozili smo skoro 200 milj. To se pravi mlada kri in pa korajža. Ker sem se pa tako hitro vrnil domov, so me moji domači kar malo nezaupljivo gledali. kaj posebno važnega. Raz" sem jim vso zadevo in jim P * vedal, da bodo medveda Prlp ljali v Cleveland in da ga_b° lahko tukaj slikal in mi ni tr£ ba tamkaj čakati, da bi ga s, kal, ko bo še kobaril in brcV Rekel sem tudi, da je bolj v» no, da se to naredi doma. Tako sem nestrpno čakal,{0, ma, kdaj se pripeljejo W | me že ni bilo več tam. ^ . ^ so jih lovci, ki so se že ^ ^ sa na to pripravljali i^j Ji, že dobro poznali vse m steze in spredajališča- _ popolnoma vjema s te«1; i smo mi v stari domov"11 ^Jn v? W l v U pa ne medvede, ampa^^ty V k Še prav dobro se sp kako sva z mojim oče ° leto zalezovala in imajo polhi svoje iz_n ^ kam prihajajo zvečer i* $ duplin, da sva jim P°te" ^ nastavila pastrine. Ta ^ \ di pripravijo lovci na ^yi kajti iskati medveda P° JU tujem gozdu, bi bila zel° lot t bi M >i Sff Jte. tem času napravijo p jj"" ^ * /' i' k va stvar. . ^ Kar se pa tiče moJe re" in slikanja, smo ff^ devo preložili na 1. $$ ko bo odprt pogon za 1 $ srnjaki. Takrat bo P* ^ drugega. Na Mišičen .. c«» razstavo rogače v. č® vjel medveda v mojo vsaj veliko// ival sem pa njem, kako je varo in tresel hruške. » 0' firj »em Pošt Hei na Wi( it Mk. a tole §1 Vi 'j M ■Hc k g) K0' , P] si* V i tu" *ai sem nabral, bodo Pa j0 1 mive. Upam, da se naši lovci vračali z ^ J; obloženimi avtomobi'1;,.^/ bom posnel v mojo doma, na varnem kra. le zglasite se vsak čas- |k: Nt m Pisanje po Zgodoyina se po" je _ bilonci so urezavali jn » roglfie v opeke; Gr^ ^ Šče«e etn1" ljani so imeli vo: Kasneje so le še uin( li tako pisalo v rok^ ^ izdelovali bakroreze ze. Vsi drugi PišeITl0ali /ršno," ko s tinto papirja. kom devamo znake natV' Velikanski^ d» razvoj te dobe zahte ^ panog® V deie, »o njen voz. V " j,* strojev ali orodja .gfclf', in tudi iz najtršega gli f morajo imeti navod» ^ ^ ^ vse obrtniške ne v vilke, je moči s salom brez vsakršne pisati navodila 111 j Aru v Nemška električne > L ja je iznašla pisalo12^ framove kovine.^ 9li% kaj napisati na jekl ^ J kovino, je treba, da -n p trični tok med A go. Jeklo se elektr10 pja« m zmehča in s pisf'r njem skoraj tako ju. kot n 'i? ;iei V H h \ le ° »i tt AMERIŠKA DOMOVINA, DECEMBER 2, 1940 3 ttmTTTTTTrttt»«..»r»i»!Ti»iiiiiiiiiiinni»in SATAN IN ISKARI01 Po nemSkem izvirniku K. Maya rmTTTTTTT»tttt.iii»miii»1i»illimmxirDa ^bra puška v trdnih, varnih glavne doline sta stala dva mo- je več vredna ko cela moš zlatnikov. [Zavil sem novo obleko v ode-si io privezal za sedlo ter do-volje in pralnih žepov od-''' Uresa, — bogatejši za " F^katero izkušnjo. " I gostilni sem poprašal tudi itff haeiendi del Arroyo in zve-k leži vzhodno od Uresa v lnatih hribih ob potoku, ki l2'iva v jezerce, cel dan da ta dober jezdec do nje. Tu-* so mi popisali tako natan-nisem mogel zaiti. Tudi l°teu Pruchillo, o njegovih lerah in o njegovem znača- zvedel marsikaj. .inor Timoteo Pruchillo je j IWten človek. Prej kedaj je "'^en najbogatejših v deželi, nemiri pa, ki so v Mela dnevnem redu, in napa-■rskih Indijancev so mu škodovali. Vkljub temu I1 še vedno bogat človek. !{as je imel kar več velepo-iv- ostala mu je nazadnje le enda del Arroyo. Njego-■ je bil tudi živosrebrni . ki pa o njem nisem nič ;a zvedel. Pravili so, da zelo daleč za haciendo pustem goratem svelte dohodke da je dajal ;> pa opustili so ga, ker je ■Skovalo delavcev in ker Vrski Indijanci ogrožali »t, % smel v . !Zseljencem se nisem ------ ^ J' Zaigral sem vlogo siro 'o ' ,-jii govoril z hacienderom Nedal tudi po okolici za >ci. ,cD vso. A, jiei"! A if >1 •c >,r): IV. , Važno srečanje. Je načrte je še pospešil doki sem ga doživel spoto- ška in gledala v skalovje, ki se je dvigalo na stočišču glavne in stranske doline. Moška sta bila belokožec in Indijanec, puške sta imela v rokah. jPravkatf sita pomerila v skale in spet ustrelila. Na kaj ali na koga sta streljala —? Trije konji so stali v njuni bližini, trije so torej bili. Kje je bil tretji —? Pomolil sem glavo do vratu črez rob in opazil ob vznožju skalnega ogla še tri konje, menda so bili mrtvi, vsaj genili se niso. Nad konji, kakih petnajst metrov visoko v skalah, na pomolu, kamor je mogel priti le dober plezalec, so čepele tri osebe za skalo. Na nje sta streljala belokožec in Indijanec. Tudi tisti trije so bili Indijanci, ženska in dva dečka, morebiti sta bila že dorasla mladeniča, nisem ju dobro videl. Pušk nista imela, s puščicami sta streljala na sovražnika, ki pa ju seveda niso dosegle. Odrasla moška sta napadala otroke in neoboroženo žensko. Fej —! Takega dejanja je zmožen le brezčasten človek, lopov. Nemudoma šem moral pomagati dečkoma. V smrtni nevarnosti sta bila. Da bi pa samega sebe kar moč malo izpostavljal nevarnosti, sem moral napadalca iznenaditi. Prikazati sem se moral v trenutku, ko bi izstrelila puške. Vrnil sem se h konju, vzel puški iz platnene vreče in dal med-vedarico na ramo, repetirko pa vzel v roko ter zajahal. Tudi samokresa sem pripravil. Počakal sem. Spet je počil strel in še eden in že sem šinil okoli ogla in k njima. Zagledala sta me in obstala kakor okamenela, tako sta bila iznenadena. Ogledal sem si ju. Belokožec je bil srednje velik DEC. 1940 7 14 i]We fSl iJ 16 ill 12 13 118 19 20 4 25 26 27! l 28 KOLEDAR DRUŠTVENIH PRIREDITEV in srednje močen Človek, lahko ^ti sami nimam kaj pove- obleko običajnega mehikanske- ga kroja je nosil, njegov obraz je bil oster in izrazit, eden tistih, ki ga človek ne pozabi več, če ga le samo enkrat vidi. Pištola in nož sta mu tičala za pasom, v desnici je držal puško enocevko, ki jo je pravkar izstrelil. Rdečekožec je bil tudi po me-hikansko oblečen, pa je bil ra-zoglav, orlovo pero mu je tičalo v dolgih, togih laseh. Izza pasu mu je gledal ročaj noža, tudi njegova puška je bila le enocev-ka. "Dobro jutro, senores!" sem pozdravil in se ustavil pred njima z repetirko v desnici. "Sta na lovu? Na kaj pa streljata? Pač le na divjačino?" Nista odgovorila. Naredil sem se, kot da sem šele pravkar zagledal mrtve konje, in se začudil: "A tako —? Na konje streljata —? In konji so osedlani. Torej jezdecem je namenjeno? Kje pa so?" Rdečekožec je hladno segel v mošnjiček s kroglami in nabijal puško. Tudi beli je nabijal pa dejal: "Kaj vas briga! Poberite se! Najina zadeva vam ni nič mar!" "Nič —? Res ne? O takih strel je počil in še, nazorih bi »e dalo marsikaj reči! ^edaj v dolini, kar zal E3do(r sreča na potu ljudy ki DECEMBER 7.—Gay Knights Club, ples v Twilight dvorani. 7.—Društvo Blejsko jezero št. 27 SDZ priredi ples v SDD na Waterloo Rd. 14.—Sharpey's Club, ples v Twilight dvorani. 15.—Društvo Brooklyn št. 135 SNPJ praznuje 30 letnico obstanka z banketom v Domu zapadnih Slovencev, 6818 De-nison Ave. 22.—Božičnica mladinskega pevskega zbora Škrjančki v Društvenem domu na Recher Ave. 28.—Društvo Srca Jezusovega SDZ, ples v Twilight dvorani. 31.—Slov. dom na Holmes Ave., priredi skupno z delniškimi društvi plesno zabavo. 31.—Društvo sv. Štefana št. 224 KSKJ priredi Silvestrov večer v dvorani sv. Nikolaja na Superior Ave. in 36. cesta. 31.—Praznovanje novega leta v SND, Maple Heights. -1941-JANUARIJ 4.—Sportmar.'s Dance v Twilight Ballroom, 6025 St. Clair Ave. 4.—Frances Rupert Cadets št. 14 SŽZ prirede plesno veselico v Slovenskem domu na Recher Ave. 11.—Društvo Brooklynski Slovenci št. 48 SDZ priredi "Winter Frolic and Dance" na 6818 Denison Ave. v Domu zapadnih Slovencev. 11.—Društvo Danica št. 11 SDZ priredi plesno veselico v SND na St. Clair Ave. 11.—Društvo Zumberak HBZ ples v Twilight dvorani. 12.—Skupna-prireditev vseh podružnic Slov. moške zveze v SND na St. Clair Ave. 18.—Jolly Jester's Club, pies v Twilight dvorani. 18.—St. Vitus Boosters št. 25 KSKJ plesna veselica v SND. 25.—Amigos Club, ples v Twilight dvorani. 25.—Pevski zbor Adria ples v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave. 26.—St. Vitus Holy Name Juniors, Minstrel Show v šolski dvorani. 26.—St. Christine's Cadets prireditev v šolski dvorani sv. Kristine. FEBRUAR 1.—Društvo France Prešeren št. 17 SDZ plesna veselica v SND. 9.—Slovenska narodna čitalnica prireditev v SND. 4. in 5.—St. Vitus Holy Name Juniors, Minstrel Show v šolski dvorani. 22.—Skupna društva fare sv. Vida prirede plesno veselico v SND. MARCH 2. — Slovenski basist John Lube priredi koncert v SND na St. Clair Ave. APRIL 26.—Jolly Fishermen's Club, ples v Twilight dvorani. -o-- Vagoni iz stekla November, 1937 je odpeljal iz Liverpool-a na angleškem vlak ter se podal na turo širom Anglije, da predoči prebivalstvu, kaj premore tehnika. Vagoni tega vlaka so' bili razen kolesja zgrajeni iz stekla. Treba je bilo nič manj kot 120 tisoč kosov posebnega stekla za gradnjo vlaka od zunaj. V vagonih se je nahajala celo kopalna banja iz stekla; -o- PODPIRAJTE SLOVENSKE TRGOVCE Skrivnostni tempelj v Indiji Zemeljska obla ima na svoji površini še mnogo skrivnosti, ki si jih sodobna znanost nikakor ne more razjasniti. Skrivnostne so piramide v Egiptu s sfingo vred, okoli katerih se sedaj zopet, kakor tisočletja nazaj gledano, razvija krvava vojna, skrivnostne so piramide v Mehiki, še veno stoji Kitajski zdi, največje stavbeno delo vseh vekov človeštva — in prav tam divjajo strašne morije med Japonci in Kitajci, kakor so nekoč med Hu-ni in Kitajci ali Mongoli in Kitajci, skrivnostni so zidovi v Peruju, državi, ki po štirih stoletjih zatona vlada Inkov prihaja zopet v ospredje, skrivnostna je vsa Srednja Indija, najmanj raziskana pa je Zadnja Indija, morda še bolj bogata nepojasnjenih najdišč starih kultur in narodov, ki so bili, pa so šli. Zadnja Indija, to je velik azijski polotok, na katerem so države, kakor neodvisni Siam (neodvisnost si je prav za prav pridobil šele v zadnjem desetletju, prej je bil nekakšen dvojni pro-tektorat Anglije in Francije). Sedaj se imenuje Siam uradno Tailend. Dalje so tu tri mongolske države francoske Indokine, namreč Tonking, Anam in Kam-bodža, tu je Angleška Malaka z Burmo. Skrajni konec tega velikega polotoka je Singapur, največja angleška trdnjava na svetu. Sedaj se v svetbvnem tisku pojavlja, zahteva Tailenda ali Slama: po nekaterih pokrajinah sosednje francoske Indokine. Predvsem zahteva Tailend ali Siam pokrajino Angkor (ne za menjati s turško Angoro). Zakaj zahteva Siam prav to pokrajino; morda iz gospodar skih ali narodnostnih ozirov? Siamci sami tvorijo neko nepre-računljivo zmes mongolskih, indijskih, to je kavkaških ali dra vidskih, to je-črniskih ter malaj skih narodov. Narodnostni motivi nimajo tu nobene vloge, gospodarskih v bližnji prihodnosti se manj, ker je Siam sam na se- uradniki osem mačk. Te mačke bi tako bogate možnosti za raz- moraj paziti na ogromne zabo-voj, da še dolgo ne bo stremel po -ie žita> ki Jih železnica razpo- sem potoval in svet prav nič zanimiv. Prenoviti v skalni dolini, ki so - aiale strme višine, na dnu k'lo vsaj toliko trave, da ^Pasel konj. Tisti dan ni-jj^čal žive duše. Drugi ■ pa sem doživel sre-^ je bilo za razvoj do-' važno in odločilno, sre- ^ 3e žal zahtevalo kri in 'Je. jj, 1 sem po dolgi, ozki doli-^skončnih ovinkih se je za katerimi je leža-1 i>da. Svet je bil skalnat, ! kje se je obešalo po raz-h Pomolih mršavo grmo-,"'!. Pritlikavo drevo in kla-(4velo od mokrote, ki se je 1)0 stenah. Pokrajina me ltn'njala na daljne Bad J Zedinjenih državah, ki jj-jto, nekajkrati prepotoval. -sW 8em na doživljaje v ba-jj (j 111 gorah, na boje s Siou-ti, \0r ^ se z njimi tam večkrat n ^ **'> domišljeval sem si, da 0 š^fi \ ^°3ni krik, pokanje pušk. sV'vf5 ^ ali je bilo res, ali sem ij 0 domišljeval? Strel je otero odmeval Llt°VjU. sem in poslušal. Res je Zgornja slika je bila poslana iz London z in nem kaže sv. Mihaela katedralo v Coventry, katera je bila še iz H. stoletja in je bila sedaj porušena po nemških bombah. Nepoškodovan je samo stolp. Ob tej priliki je bilo na stotine ljudi ubitih. ^ Sii t sem konja, pa sem se-za ovinkom spet ob-Stj, Cl>al sem prej pogledati, imel opravka. j . sem, pustil konja in :t,I).i! k oglu skale. Snel sem H ■ / Kt JJni 'Hi mehikanski sombero glavo le do oči črez 'H, avaden prizor sem gle- il,',^0 se je dolina razširi- ^Uska soteska se je pra-stekala v njo. Sredi streljajo na ženske in otroke tak človek, pravim ,se je dolžen pobrigati za zadevo, če je sam le količkaj pošten." "Ampak kaj mu bodo odgovoril —!" "Tisto, za čemer ^0 vprašal. Ako je namreč eden takih, ki znajo nastopiti s poudarkom." Zaničljivo se je nasmejal. "Si pač domišljujete, da ste eden takih — ?" Rečekožedc je mirno ovijal kroglo in jo porinil v cev. (Dalje prihodnjič.) gospodraski ekspanzivnosti. Tu so po sredi versko-tradi-cionalni motivi in vzroki. Za zapuščeno pokrajino Angkor sredi Malajskega velegozda bi morda vedeli sedaj le najbolj izobraženi evropski zemljepisci strokovnjaki in to le redki, če ne bi ta angkorski pragozd vseboval v svojem osrčju biser svetovne arhitekture in kiparstva, slovito trdnjavo, tempelj ali mesto — kar hočete — Angkor, po katerem ima tudi vsa pokrajina svoje ime. Pred desetletji niso verjeli ne francoski osvojevalci, prav tako ne angleški, pripovedovanju naivnih malajskih domačinov, da je tam daleč, sredi gozdovja in ovijalk, pravo začarno mesto, pravljični grad, ves iz belega kamna, namreč iz marmorja in alabastra, kjer pa so sami duhovi in kače in do koder ni mogoče priti. Združeni Francozi in Angleži so se odpravili na pot in po tednih je ta velika ekspedi-cija zagledala čudovito mesto pred seboj. Vse se je bleščalo v snežni belini. Deviško beli zidovi, čudoviti okraski in umetniško izdelani kipi so krasili to čudovito mesto, zgrajeno v kvadratu, širokem dve milji. "Duhovi, to so bili revni budistovski menihi, ki so v tem zapuščenem mestu našli svoje samotišče, kače so bile res tudi tu, toda niti kamen ni bil premaknjen s kamna., Kdo je zgradil to mesto, ta največji tempel na svetu, to trdnjavo iz marmorja in alabastra? Budistovski menihi prav gotovo ne, kipi in okraski ne odgovarjajo niti indijskim niti kitajskim izročilom, niti kitajski, niti indijski zapiski ne vedo nič o tem- Leno malajsko prebivalstvo tudi ne ve nič več, kakor da je sredi pragozda začarani grad. Francoski in angleški znanstveniki so preiskali tvarino, iz katere je sestavljena malta; po gozdnih koreninah, po bršljanu, ki se ovija okoli posmaeznih stebrišč, so sklepali, da bo poslopje staro 2,000 do 3,000 let. Stare azijske pravljice pripovedujejo o narodu velikanov na jugu, He-ti jim je bilo baje ime, bele polti so bili in svetlih las, visoki, ravni in neustrašeni borci, poznali so konja prej kot drugi narodi. Bili so izvrstni graditelji, ki so ropali po vseh okoliških državah, nato — pa so se naenkrat izselili neznanokam. Ali je Angkor res pradomovina Indoevropejcev, naših praočetov, ki so že v davnih časih mogli zgraditi tako veličasten spomenik svojim malikom in svoje kulturi in katerega je celo zob časa pustil nedotaknjenega? Ali je Angkor bil morda zadnje pribežališče predzgodo-vinske azijske Atlantide, katere zadnji ostanki so dandanes otoki Nikobari in Andamani v Indijskem oceanu in ki se je pred desettisočletji potopila v morje? Kdo naj razišče t<3 uganko tega največjega arhitektonskega spomenika na svetu, ki ga smatrajo Siamci za svet kraj in ga sedaj prav zato zahtevajo od Francozov nazaj! -0- šilja na razne kraje, da ne pričnejo blizu miši in podgane, ker Angleži sedaj, ko so v vojni, močno potrebujejo žita. Pravijo celo, da so te mačke tako dobro organizirane, da se nihče ne čudi, če začnejo stavkati. Sedaj ko je vojna, tudi to ni gotovo in se najbrže zavedajo, kaj pomeni državna obramba. Mačke so važne tudi za hladilnice, kjer se hranijo življenjske potrebščine. Spočetka se je mislilo, da temperatura šest stopinj zadostuje za obvarovanje življenjskih potrebščin pred vsako škodo. Toda pokazalo se je, da se podgane privadijo na vse. V nekaj mesecih so se prav dobro počutile in živele kakor grofinje, posebno ker jih ni nihče preganjal. Vsem pastem so se samo vljudno smejale. Pa so se zmislili, kako bi bilo, če bi spustili mačke malo v vas. Zbrali so same junakinje, od katerih jih je precej poginilo, ker pa jih je ostalo, pa so bila dekleta od fare in so pridno preganjala svojega starega sovražnika. Mnogo srečnejše so mačke v Zedinjenih državah, ki pazijo na pisma in pakete po poštah. Nedavno je neka londonska tvrdka žalovala za svojo "najbolj izkušeno mačko." Mačke morajo namreč pridno loviti miši, ne smejo pa pri tem pokvariti blaga ali pa umazati. Za to morajo mačke primerno izuriti in ta "najboljša" mačka se je v službi odlično držala, za katero je tvrdka žalovala. Tvrdka ima cel štab mačk. V oddelku za galvanizacijo imajo starino, ki je že tako izurjena, da se vedno umakne, kadar frči naokrog žareča kovina. —-o—:- IZ DOMOVINE -Na begu pred orožniki si je zlomil nogo.—Pri posestniku Alojziju Vrhovnikarju na Janževi gori je bila izvršena tatvina, katere je bil osumljen neki Slavko Gutmacher z Jan-ževe gore. Ko so ga orožniki izsledili, jim je pobegnil. Ker so ga orožniki zasledovali, je moral hiteti. Zaradi naglice je padel po strmini ter si pri padcu zlomil nogo. Prepeljali so ga v mariborsko bolnišnico. Tatvino odločno taji. —13 metrov globoko je padel s podstrešja pri izvrševanju svojega poklica 46 letni dimnikarski mojster in posestnik Kovačič Josip iz Vojnika, ko je delal pri nekem posestniku v Šmartnem v Rožni dolini. Pri padcu si je zlomil več reber in dobil notranje poškodbe. -o-— PODPIRAJTE SLOVENSKE TRGOVCE u Uradne mačke" Kanadski mornarji, ki sd bili rešeni s pvf oprave ladje Je wis Ban so zadovoljnih obrazov dospeli v neko kanadsko pristanišče.' Z dvignjenimi palci na rokah, dajejo znamenje, da je vse "O. K." Malo ljudi je vedelo, da je imela Francija — morda ima tudi še danes — "nastavljene" mačke, ki so po državnih tiskarnah varovale pred podganami in miši papir. Te mačke niso imele nobene plače, toda izdatki za hrano in za tiste, ki so za mačke skrbeli so bili d o 1 oč e n i v pi-aporačunu za državni tisk. Ko je bil še Dunaj prestolnica neodvisne Avstrije, je imela mestna občina "uradne" mačke in če bi katera v službi postala tako stara, da bi za službo ne bila več sposobna, bi dobila primerno pokojnino. Uprava micllandskih želez-Inic v Angliji ima med svojimi MALI OGLASI Pri nas dobite vsak pondeljek in torek sveže jetrne in krvave klobase po 6c vsaka, domače kislo zelje po 6e funt. Se vljudno priporočam vsem gospodinjam. Anton Offrinc 6414 St. Clair Ave. Delo dobi v groceriji in mesnici fant, star nad 18 let, ki zna voziti truk; mora imeti v tem poslu nekaj izkušnje. Naslov se izve v uradu tega lista. (283) FURNEZOV čiščenje! Izčistimo furnez za $4, rese-tamo za $12; novi deli. Vse delo garantirano. Mason Furnace Co. 1193 Addison Rd. ENdicott 0487 (282) Stanovanje se odda obstoječe iz S sob, pršna kopel. Vprašajte na 1003 E. 66. Place. -,(282) Prijatel's Pharmacy SLOVENSKA LEKARNA Vogal St. Clair Ave. in E. 68th ENdicott 4212 Pripeljemo na dom. AMERIŠKA DOMOVINA, DECEMBER 2, 1940 dovino svojega tasta tam v gorah — predobro ve, za koga imajo švedski gospodje Norvežane. "Če ne pokažemo, za kaj smo sposobni, nas bodo kmalu utegnili imeti samo še za varovance Švedov —." Da, so govorili ljudje, bo nekaj na tem. Nato pa se je pogovor zasukal spet na državnega upravnika. Erling mora tam gori na severu braniti svoja posestva; Kareli so v istem letu zapalili Bjarko nad glavo njegovega oskrbnika in oropali njegove kmete. Tedaj je Er-lend obrnil pogovor in začel zbijati šale — da Erling Vid-kunsson še misli ne na svoja posestva, o tem je prepričan. marali ukreniti nič resnega. Nadškof sam in duhovščina njegove nadškofije so bili pripravljeni, podpreti to stvar z denarjem — to je bila zvedela po Gunnulfu — toda drugi cerkveni možje po vsej deželi so se upirali, čeprav je šlo za vojno zoper božje sovražnike, kri-voverce in pogane. Velikaši so rovarili zoper državnega upravnika, vsaj tukaj v trondhjem-skem okrožju. Prešlo jim je bilo v navado, da so radi malo preslišali besede zakonikov in krone, in nič kaj jim ni bilo po volji, da je gospod Erling v tem pogledu tako tostro uveljavljal duha svojega rajnega sorodnika, kralja Haakona. A to ni bil vzrok, da se Erlend ni dal tako zaposliti, kakor je bil, kolikor je mogla zdaj razumeti, namen državnega upravnika. Njegov resni in dostojanstveni nastop ga je dolgočasil — in zato se je maščeval, s tem da se je malo norčeval iz svojega mogočnega sorodnika. Kristina je mislila, da zdaj razume odnos gospoda Erlinga do Erlenda. Po eni strani je državni upravnik še izza njune skupne mladosti gojil nasproti Erlendu nekakšno posebno naklonjenost, po drugi strani pa si je mislil, če se mu posreči pridobiti zase imenitnega in drznega husabyjskega gospoda, ki ima iz službe pri grofu Jakobu tudi nekaj izkušnje v vo-jevanju — vsekakor več kot večina drugih, ki so zmerom sedeli doma na svojih dvorih — da bi to moglo koristiti tako njegovim lastnim načrtom kakor tudi Erlendovi blaginji. Do tega pa torej ni prišlo. Erlend je dve poletji do pozne jeseni prežal zunaj na morju, križaril v vodah dolge severne obale in preganjal s štirimi malimi ladjami, ki so plule! pod njegova zastavo, gusarske ladje. V Tani, čisto zgoraj na severu, je bil stopil na suho, da bi si nabavil svežega živeža v neki novi norveški naselbini, prav tedaj, ko so se Kareli pripravljali, da bi jo oplenili — in s tisto peščico ljudi, ki so se bili z njim izkrcali, je polovil osemnajst roparjev in jih dal obesiti na sleme napol zgorelega skednja. Posekal je bil četo Rusov, ki so hoteli pobegniti v gore, je zunaj nekje med čer- mi izpraznil več sovražnih ladij in jih zažgal. Na severu je šel glas o njegovi naglici in dr-nzosti; njegovo moštvo iz tron-dhjemskega okraja in iz Mora je ljubilo svojega vodjo zaradi njegove utrjenosti in ker je bil pripravljen, deliti vse nadloge in težave življenja s svojimi ljudmi. Pridobil si je prijateljev med malimi ljudmi pa tudi med mladimi sinovi ve-likašev iz severnega Haaloga-landa, kjer so se ljudje skorajda že privadili na to, da morajo kar sami braniti svojo obalo. Navzlic temu pa Erlend ni pomagal državnemu upravniku, ki je koval načrte za velik križarski pohod na sever. V trondhjemskem okraju so se sicer ljudje ponašali z njegovimi dejanji v borbi proti Rusom — če je nanesla beseda, sp se radi spominjali, da je njihov rojak: No, izkazalo se je, da v mladih fantih tu ob fjordu še tiči staro kleno jedro! Toda naj je Erlend s Husabyja karkoli rekel ali storil, nikoli ni bilo nič takega, kar bi moglo zavezati odrasle in preudarne može. Videla je, da Erlenda še vedno prištevajo k mladim. Čeprav je bil leto dni starejši kot državni upravnik. Razumela je, da je marsikomu prav, če je takšen, in če se morejo njegove besede in dejanja označiti za mišljenje in ravnanje mladega, nespametnega človeka. Na ta način se je ljudem prikupil, razvadili so ga, bahali so se z njim — kljub temu pa ga niso smatrali za zrelega moža. In videla je, kako rade volje je bil tak, kakršnega so ga hoteli imeti njegovi stanovski tovariši. Bil je za vojsko z Rusi, govoril je o Švedih, ki imajo z Norvežani skupnega kralja. Norveških velikašev in vitezov ne marajo priznati za enakopravne plemiče. Ali se je v katerikoli deželi, odkar svet stoji, zahtevala od plemstva vojna služba kako drugače, kot da naj jašejo svoje lastne konje in se v bitki branijo s svojim lastnim ščitom? Kristina je vedela, da je to isto, kar je njen oče takrat trdil na zboru v Vaa-gu, in kar je očital Erlendu, ko tega ni nič kaj mikalo, da bi se izmuznil načrtom Munana Baardssona. Ne, je rekel zdaj Erlend, in omenil mogočno ro- Sigrid Undset n.—ŽENA Ko je Kristina opazila, da misli Haftor zares, česar je prosil, ko sta tako ležala in se pogovarjala, se od osuplosti sploh ni utegnila prestrašiti ali se vsaj pošteno razjeziti. Oba-dva, Iiaftor in ona, sta bila vendar poročena, obadva sta imela otroke s svojim zakonskim dru-gom. Dotlej pač ni mogla za trdno verjeti, da bi kaj takega moglo biti res, da bi se kaj takega moglo zares zgoditi. Kljub vsemu, kar je bila sama storila in doživela — ne, da bi se moglo kaj takega zgoditi, tega nikdar ni verjela. Haftor j a je bil vselej sam smeh, bil je živahen in sladak — ni si drznila priznati, da jo hoče zapeljati ; tako resno ni mislil s tem. In vendar jo je hotel pripraviti do tega, da bi storila najhujši greh —. Zapustil je posteljo, ko mu je velela oditi — postal je kro-tak, toda bilo je videti, da je bolj osupel kot osramočen. In čisto neverno jo je vprašal, če zares misli, da si zakonci nikdar niso nezvesti —. Saj mora navsezadnje vedeti, kako malo je takih mož, ki bi mogli o sebi reči, da nikdar niso imeli priležnice. Ženske so morda nekoliko boljše, ali —. "Ali ste tudi takrat vsemu verjeli, kar so duhovniki pridigali o grehih in podobnem, ko ste bili še dekle?" je vprašal. "Potem ne razumem, Kristina Lavransova, kako se je moglo zgoditi, da vas je Erlend premamil." Pogledal ji je v obraz — in njene oči so morale pač govoriti, bi se tudi za vse na svetu ne bila mogla o tem pomeniti s Haftorjem. Kajti njemu je glas kar zapel od začudenja, ko je rekel: "Jaz sem zmerom mislil, da si ljudje kaj takega izmišljajo samo — v pesmih." — O tem dogodku ni bila nikomur črhnila, tudi Erlendu ne. Imel je Haftorja rad. In čeprav je bilo strašno, da so na svetu ljudje, ki morejo biti tako lahkomiselni kot Haftor Graut — vendar ni imela občutka, da bi se to nje same kaj tikalo. Odtlej Haftor tudi nikdar več ni bil poskusil siliti vanjo — kadar sta se sešla, je samo sedel in strmel vanjo z očitnim začudenjem v svojih kot morje modrih očeh. V SPOMIN PETE OBLETNICE SMRTI NAŠE LJUBLJENE IN NIKDAR POZABLJENE SOPROGE, MATERE IN STARE MATERE Ralph Kohler, star osem mesecev, je začuden pogin Neio York, kamor je dospel iz Lisbone. Ralph je bil v času, ko so se njegovi starši mudili na obisku v Nern^ Ne, če je Erlend lahkomiš-ljen, gotovo ni na ta način. In da je res tako nerazsoden? je pomislila. Pogosto je videla, da so vtčasih ljudje osupnili, kadar je kaj rekel, nato pa stikali glave. V besedah Erlenda Nikulaussona je mnogokrat tičalo mncgo resnice. Nikoli pa ni videl tega, kar drugim gospodom nikdar ni izginilo izpred oči — tiste previdne, prikrite preudarnosti, s katero so drug drugega oprezovali. Erlend je imenoval spletke in se vselej zasmejal s svojim prešernim smehom, ki je ljudi malce dražil, jih pa vendar za vedno razorožil. Tudi sami so se nato smejali, ga trpljali po rami in trdili, da je sicer zelo bistroviden, a tudi kratkoviden. Nato je svoje lastne besede spet uničil z objestno in brez-miselno šalo. In ljudje so morali pri Erlendu mnogo takega požreti. Temno je žena slutila in se pri tem čutila ponižano — zakaj vsi prizanašajo njegovemu nepremišljenemu jeziku. Erlend se je dal oplašiti, kakor hitro je zadel na človeka, ki se je trdno držal svojega mnenja; — celo kadar nikakor ni mogel imeti to mnenje za pametno, se je vendar popolnoma umaknil s svojega stališča, ta umik pa je prikril s puhlim besedičenjem o onem človeku. In ljudem je bilo v zadoščenje, da ima Erlend to notranjo straho-petnost — on, ki je drugače tako nepremišljeno ravnal s svojo srečo, ki je kar gorel za pustolovščine in bil blazno drzno zaljubljen v sleherno nevarnost, proti kateri bi se moglo nastopiti z orožjem v roki. Kljub temu se jim ni bilo treba vznemirjati radi Erlenda Nikulaussona —. Prejšnjega leta je bil proti koncu zime prišel v Nidaros državni upravnik, z njim pa mladi kralj. Kristina se je bila u-deležila velike svečanosti na dvoru. Tiho in dostojanstveno je sedela med gospemi iz najvišjih rodbin s svileno ruto na glavi in najlepšim nakitom na rdeči poročni obleki. S čuječim očesom je opazovala vedenje svojega moža med gospodi, oprezovala, vlekla na uho in preudarjala — kakor je povsod oprezovala, vlekla na uho in preudarjala, kamorkoli je z Er-lendom šla in kjer je opazila, da ljudje govore o njem. Marsikaj je ujela. Gospod Erling Vidkunsson je bil pripravljen, zastaviti vse sile, da bi se ohranila norveška oblast gori do gandviškega morja, da bi obvarovali in zaščitili Haago-land. Toda državni svet in vitezi so bili zoper njega in niso ki je za vedno zatisnila svoje mile oči dne 2. decembra, 1935. Let že pet počivaš v grobu draga, ljuba mamica, nismo našli še utehe, kar te krije jamica. Mirno snivaj večno spanje v kraju večnega miru, da bi enkrat se združili, prosi ljubemu Bogu. Žalujoči ostali Frank Beck, soprog. Frank Jr., Rudolph, August, Joseph, Albert, sinovi; Mary, poročena Kadunc; Julia, poročena Potokar; Viktoria, poro-. čena Gombač, hčere. Levi no,i sliki je kapitan Sven Olander, povelju1^' ske tovorne ladje, katera je bila v bližini, ko jel bH(t dena skupina angleških trgovskih ladij. V tem boju J-potopljena angleška ledja Jervis Bay. švedski par prihitel na pomoč in pobral na krov 65 rešencev s P' Ijajoče se ladje. Cleveland, O., 2. dec., 1940, Iz porolčil, ki prihajajo iz starega kraja razvi-dimo, da tamkaj draginja od tedna do tedna hujše pritiska. Z draginjo narašča pa tudi pomanjkanje denarja. Gotovo boste v teh težkih časih priskočili svojcem v domovini na pomoč in njih razveselili za praznike z darom v obliki denarne pošiljatve. Nikar ne pošiljajte denarja v pismih, mnogo ameriških pisem namreč nikdar ne pride v roke naslovnikov. Ako želite, da bo vaša pošiljatev GARANTIRANA, hitro in točno izplačana v starem kraju onim, katerim je namenjena, tedaj se čim prej obrnite na: MODRI TRGOVCI POKAŽEJO SVOJE ZAUPANJE V NAKUPOVALNO MOČ SLOVENSKEGA NARODA V CLEVELANDU STEM, DA OGLAŠAJO V Veseli, da so ostali pri življenju so ti štirje ^ iz angleške trgovske ladje Jervis Bay, katera je bil# dena od Nemcev ter se je sama. žrtvovala, da je i'eSl pino drugih ladij, ki so bile na poti v Anglijo. Sli posneta v neki kanadski bolnišnici. ^INGQ /safetyV of your investment 6419 St. Clair Ave., v Slov. Narod. Domu, Cleveland, Ohio Zglasite se pri Kollan-derju tudi: KADAR želite napraviti prošnje za državljanske papirje, KADAR rabite krstne ali rojstne liste iz starega kraja in, KADAR potrebujete notarske listine ali notarski pečat. \V£\ UP TO /a>// $5000. TEKOČE OBRESTI PO 3% ST. CLAIR SAVINGS & LOAN CO 6235 ST. CLAIR AVENUE najstarejšem slovenskem časopisu v Clevelandu HEnderson 0628