----JLctn€t skupšcina, ijubtjunshe univer&e
Studijska reforma ni vec
vprašanje
V S0B0T0, 22. DECEMBRA, JE BILA V DVORANI KINA VIČ V UUBUANl DESETA REDNA SKUPŠČINA LJUBLJANSKE UNIVER-ZE. SKUPŠČINF SO MED DRUGIMI PRISO-STVOVALI TUDI PODPREDSEDNIK IS LS LRS DR. JOŽA VILFAN, PREDSEDNIK SVETA ZA ZNANOST LRS ING. VIKTOR TURNŠEK, SE-KRETAR SEKRETARIATA IS LRS ZA VISOKO ŠOLSTVO M ORGANIZACUO ZNANSTVENE-GA DELA MIRKO TUŠEK, SEKRETAR LJUB-UANSKEGA OKRAJNEGA KOMITEJA ZKS FRANC POPIT, PREDSEDNIK UNIVERZITET-NEGA VSETA JOŽE PERNUŠ TER SEKRETAR UNIVERZITETNEGA KOMITEJA ZKS ING. FRANC BITENC.
Rektor ljubljanske univerze prof. dr. Makso Snuderl se je v svojem govoru na kratko dotaknil vseh bistvenih vprašanj, ki so se pokazala pri delu univerze v študijskem letu 1962/62, katerega popaln pregled in problematika je bila podana v naprej predloženem obširnem rektorjevem poročilu. Rektor se je največ zadržal na vprašanjih štu-dijske reforme. Poudaril je, da glede študijske reforme v Jugoslaviji ni več vprašanja, ali je upravičena ali ni, temveč gre za to, da se dosledno in do kraja izvede. Reforma je daljši proces, prl katerem se pojavljajo razna vprašanja in težave, s katerimi se je treba spoprijeti in jih reševati v tistem duhu, v katerem je bila reforma zasnovana. V zvezi s profilom diplomantov prve stopnje je rektor opo-zoril, da je treba vztrajno in stalno vsklajevati učne načrte in programe prve stopnje z željami in potrebami prakse, s katero morajo fakultete na kakršenkoli način najti stik, ki bo omogočil ustvarjanje pravilnega profila strokovnjaka. Pozdravil je usmeritev na drugi stopnji ter izrazil mnenje, da pomanjkanje zanimanja študentov za nekatere usmeri-tve in tako zaskrbljujoče, ker je to nov organizacijski prijem in pn študentih še nl udomačen. Pri vpisovanju študentov na tretjo stopnjo, ki je sedaj uvedena na petih fakultetah, je potrebno zahtevati posebno sposobnost štu-dentov. Prav tako bo na tej stopnji potrebno rešiti vpra šanje finansiranja.
V nadaljevanju svojega govora je prof. dr. Makso Snu-derl omenil problematiko izrednih študentov, tujih štu-dentov, ki študirajo pri nas, znanstveno-raziskovalnega de-la ter novega načina nagrajevanja po delu. S tem v zvezi je pripomnil, da je bil sistem, ki je uveden na Ijubljanski uniiverzi, sprejet z odobravanjem na skupščini Skupnosti jugoslovanskih univerz v Novem Sadu. Naglasil je, da se pri delitvi variabilnega dela ne sme deliti vsem enako, marveč je treba studiozno ugotavljati tiste elemente, ki jih je treba upoštevati pri določanju variabilnega dela. Po-
Prvi korak v novem letu se je končal uspešno. Da bi se
tako  tudi  vseh tistih  deset tisoč drugtt^ da bi vse  poti
pripeljale do svojega cilja. Tvoj pogled naj bo usmerjen
naprej, jasen naj bo, pa bo tvoja pot prijetnejša.
Poto: Joco Znidaršič
samezna vprašanja in težave je tfeba reševati sporazumno v okviru fakultet. Nadalje je rektor govoril o uspešnih stikih naše univerze s tujino, o materialnih sredstvih uni-verze ki so bila v preteklem letu znatno skrčema, ter se na koncu pohvalno izrazil o prostovoljnih aktivnostih na-ših študentov.
Razprava se je v glavnem omejila na dva problema, in to na študijsko reformo ter na nov način nagrajevanja. Nekateri člani skupščine so sicer precej ostro obravnavali ti dve vprašanji, vendar pa kaže, da so kritike, ki so šle na račun študijske reforme, bile preveč splošne, namesto da bi opozarjale na posamezne neugodne pojave in ano-malije, na katere naletimo pri uresničevanju študijske re« forme. Ko pa je bilo govora o novem sistemu nagrajeva-nja, je bil kritiziran sistem, vendar pa gotovo z neustrez-nimi argumenti, kajti izhodišče novega sistema na splošno je prav isli, kot je bilo izhodišče razpravljanja zadevnega diskutanta. Morda je bila razprava upravičena glede na nagrajevanje na posamezni fakulteti, česar pa ne more biti kriv sam novi sistem.
V diskusijo je posegel tudi podpredsednik IS dr. Jož Vilfan. Oposioril je na bistvene elemente, na katerih gra dimo naš sistem študijske reforme. Med drugim je opo-zoril, da je osvoboditev dela glavni namen naših družbe-
Brigadirji brigad Franc Rozman-Stane 1961, Boris Kidrič 1961 in Po-horski heroji 1962, udeležite se sve-čane podelitve priznanj, s katerimi vas je odlikoval tovariš Tito za po-žrtvovalno delo pri graditvi avtomo-bilske ceste Bratstva in enotnosti, v torek, 15. I. 1963 ob 19. uri na filo-zofski fakulteti.
Vabljeni tudi ostali!
nih akcij ter da nagrajevanje po delu spada v samouprav« ljanje ter skupno z vsemi pripadajočimi elementi v oJčvir naših prizadevanj za čimprejšnjo dosego tega cilja. Pred-sednik univerzitetnega sveta Jože Pernuš je v razpmvi podprl prizadevanje študijske reforme s primeri, ki kažejo na uveljavljanje reforme. Izrazil je tudi svoje prepričanje, da bo nov sistem nagrajevanja s skupnim in sporazumnim reševanjem problemov prizadetih upravičil svoj obstoj v splošno zadovoljstvo. Dotaknil se je tudi vprašanja univer* zitetnih institutov in investicijskih sredstev ljubljanske univerze.
Razprava članov univerzitetne skupščine na deseti red-ni letni skupščini po našem mnenju ni dala dovolj opore tn jasnih smernic za nadaljnje delo univerzitetnih orga-nov. Bile so enostranske in se niso dotaknile mnogih pro-blemov, ki jih je vsebovalo obsežno in temeljito priprav-ljeno pismeno in ustno rektorjevo poročilo.
M. Vavpetič
LIST   ZVEZE   ŠTUDENTOV   LJUBLJANSKE   UNIVERZE
LETO XIII.
Ljubljana,
9. januor 1963
Stev. 1.
IZREDNA SKUPŠČINA KLUBA MARIBORSKIH ŠTUDENTOV
rezbrižnosti
19. decembra lani je bila v veliki predavalnici pravne fakultete izredna skupščina Kluba mariborskih študen-tov. Izredno skupščino je bilo treba sklicati, ker je bil novembra namesto redne letne skupščine le članski se: stanek: zaradi nejasnega finančnega poslovanja doseda-njega odbora, le-ta novembra ni dobil razrešnice, tako da se tudi nove volitve niso mogle izvesti. Na izredni skupščini je bil odbor razrešen, ker se je pokazalo, da je bilo finančno poslovanje le malomarno, medtem ko zlorab ni bilo. Vendar bo ta neljubi dogodek gotovo vscm prizadetim poleg prejete kazni dober nauk in opozorilo drugim članom.
Na žalost pa je bilo na izredni skup-gčini še manj članov kluba kot prvič. Po nepopolnih podatkih študira v Ljubljani okoli 800 Mariborčanov, od katerih je 300 članov Kluba, vendar jih ima plača-no članarino samo 120. Udeležba na skup-ščini je bila porazna in je pokazala na izredno nizko zavest članstva: prisotnih je bUo le 50 članov Kluba. Le-ti so ogor-čeno obsodili takšno neresnost ostalih, predvsem pa štipendistov okrajnega in občinskih ljudskih odborov ter članov ZK. Bili so mnenja, da bi bilo treba v bodoče, če bi se tako stanje ponovilo, strogo in odločno ukrepati.
Na skupščini so sklenili, da bodo letos prenesli torišče dela v Ljubljano, ker so študentje na mariborskih višjih šolah že sposo bni, da organizirajo v Mariboru kulturni teden in akademski ples — pri reditvi, ki sta KJub veljali veliko dela in denarja. Vendar bi Klub Mariborča-nom tudi v bodoče nudil nekatere kul-turne prireditve, toda te naj bi bile raz-porejene skozi vse študijsko letc po ena na mesec in specifične, kar pomeni, da naj bi na njih študentje pokazali Iast-no znanje in se ne bi omejili le na me-nažersko dejavnost.
Na kulturnem področju pa so člani že-leli tudi v Ljubljani večje aktivnosti. Prirejali naj bi literarne večere z udelež-bo že priznanih ali uveljavljajočih se tnla-dih slovenskih literatov, jam sessione, razgovore o aktuabiih dogodkih itd. Klub mariborskih študentov ima za to res le-pe možnosti: skupaj s Klubom ptujskih in koroških študentov ima v Rožni doli-ni dom, ki služi tako študijskemu ua-kor tudi družabnemu namenu.
Na ideološko-političnem področju bi mo-ral Klub v bodoče več storiti; organizira-li naj bi se razgovori, za katere bi se pri-pravili študentje — sami v študijskih skupinah ali kot posamezniki —, povabi-li pa bi tudi predstavnike političnih fo-rumov in razne strokovnjake iz Maribo-ra, kajti namen razgovorov je, da se štu-dentje seznanjajo s problematiko doma-čega in v veliki meri tudi bodočega de-lovnega kraja. Vendar je treba tudi sicer skrbeti za povečano politično aktivnost študentov in njihovo seznanjanje s siste-mom delavskega samoupravljanja, statu-ti itd, kajti prav v politični neaktivnosti intelcktualcev najdejo pristaši mojstrske miselnosti razlog, da jih zavračajo tudi kot strokovnjake.
V nedeljo dopoldan
Vsaka podobnost s študentsko menzo je zgolj slučajna
Za delo na socialno-ekonomskem pod-ročju so sklenili, da naj se klub kar naj-tesneje poveže s socialno-ekonomsko ko-misijo pri Zvezi pokrajinskih klubov. Odbor kluba naj tudi zahteva, da mu pri-stojni organi pošljejo spisek vsakolctnih prosilcev za bivanje v študentskih do-movih in za subvencije, da bo lahko o prosilcih dal svoje mnenje. štependijski referenti si bodo prizadevali pri OLO in občinskih ljudskih odborih, da bi le-ti štipendirali tudi študente na »manj po-potrebnih« oddelkih filozofske fakultete. V predračun »so tudi zaprosili OLO za 30.000 dinarjev za samopomoč članom Kluba.
V  bodoče  bo  treba  poživiti  tudi  šport-
no dejavnost, kar se je do sedaj uveljav-ljala le ena in ista skupina, predvsem z drugimi pokrajinskimi klubi.
člani kluba naj bi se spoznavali tudi na tradicionalnem štajerskem brucova-nju, izietu v neznano in družabnem veče-ru. Naše revolucije in padlih borcev se bodo spominjali na že tradicionalnem par-tizanskem pohodu in proslavi dneva bor-cev v Lenartu.
Novoizvoljeni odbor čakajo poleg ome-njenih še druge naloge, ki jib je skup-ščma sprejela in nakazala. Načrti so zelo smeli in jih, ako bo odnos članstva do Kluba še v bodoče tako brezbrižen kot doslej, težko izpolniti.
Drago Demšar
TINE HRIBAR
KLER V SL
Uvodne pripombe
Preko zgodovinskega dejstva, da je katoliški kler več stoletij skušal posredno ali neposredno odločilno vplivati na družbeno-ekonomsko, kulturno in versko življenje slo-venskega Ijudstva ter da so se mu takšne tendence nema-lokrat uresničevale, nikakor ne moremo preiti, če hočemo globalno ocenjevati tn pravilno presojati dogajanja polpre-tekle dobe; če hočemo nadalje razumeti taktiko klera v novih pogojih, to ;e, v pogojih porajanja socializma ter v procesu nezadrznega in vse močnejšega prehajanja ideolo-gije dialektičnega materializma v družbeno zavest. Le malo je namreč verjetnosti, da bi se popolnoma pretrgala tisoč-letna kontinuiteta v smeri delovanja in te&njah klera, pa čeprav je vmes takšna bistvena družbena sprememba kot je socialistična revolucija. Kljub revolucionarnemu preo-bražanju ne smemo zanemarjati subjektivne okoliščine, da zaostalost zavesti pri delu družbene skupnosti, ki temelji še v predvojnih pogojih s fevdalnimi ostanki na idejnem področju (prav po zaslugi močnega vpliva CerkveJ, nikakor še ni dokončno izkoreninjena.
Slovenska duhovščina, ki je upoštevala ta dejstva in izraoljala arugo okoliščino, namreč, da religija, ki je osnova njenega obstoja in s pomočjo katere želi dominirati, za-radi omejenosti človekovega spoznavanja le počasi odmira, še zdaleč ni pripravljena zapustiti svojih okopov, marveč prav nasprotno: svoje stare pozicije si skuša ohraniti in si celo priboriti nove.
Dekan teološke fakultete v Ljubljani, dr. Stanko Cajn-kar, je ob peti obletnici v.stanovitve Ciril-Metodovega društva katoliških duhovnikov LR Slovenije med drugim dejal: »Novi družbeni red je pač nekam usodno, po mo-jem mnenju, brez potrebe in v svojo škodo zvezan s po-sebmm svetovnim nazorom, ki nam bo najbrž vedno nasproten.«
fSlavnostni nevi CMD katoliških uhovnikov LRS, Ljubljana 1956. str 86).
Ni težko uganiti, kateri družbeni sistem in kateri sve-tovni nazor je omenjal.
Potem je govoril o odnosih med duhovniki in Ijudsko oblastjo, med verniki in komunisti, ter  nadaljeval:  »Ko
bomo imeh glede na te prognoze s svojimi nevernimi ro-jaki bolj enotne nazore kakor se moremo danes pohvaliti, bo marsikaj vrženo med staro šaro, kar že danes tja sodi. Zaenkrat pa se še trudimo, da bi do tega čim prej prišlo.« (Prav tam, str. 87)
Nastane troje vprašanj: kaj bi radi vrgli med staro šaro, čemu jim je to potrebno in kako mislijo svoj smoter doseči. Ker se ne bi rad posluževal nekih še neutemeljenih postavk in dognanj, s pomočjo katerih bi mogli uspešno odgovoriti na zastavljena vprašanja, jih v uvodu ne bi re-ševali, ampak prihranili za konec, ko bomo razpolagali že z nekaterimi trdnimi zaključki ter imeli stvari pravilno postavljene in jasne.
Do realnih zaključkov in do njihovega konsolidiranja pa bomo mogli priti le z analitičnim proučevanjem posa-meznih faz celotnega zgodovinskega vključevanja klera v družbeno življenje slovenskega Ijudstva med posameznimi družbeno-ekonomskimi formacijami in kulturnimi obdobji. Ves ta čas, ne glede na posamezne epohe, je bil bolj ali manj trdno povezan z rimsko-katoliško hierarhijo in črpal idejne osnove iz krščanske ideologije. V njenem imenu je izvajal ideološki pritisk na zatirane množice, ki so bile za takšno vplivanje mnogo bolj dovzetne in je nanje bolj trajno in bolj temeljito učinkovalo kot vsako razredno prisiljevanje oblasti z različnimi organi države. če se dr-žimo socioloških ugotovitev, nam postane jasno, da kljub vsem zagotovilom teologov ta ideologija ni moga bitt vseskozi stacionarna, ampak se je morala vsaj evolucijsko razvijati vzporedno z evolucijskimi in revolucionarnimi spremembami v materialni bazi druzbe in v dru&beni biti.
Naša naloga je, da ugotovimo dvoje: prvič, ali je bila smer njenega razvoja pozitivna, in če je bila, koliko časa je bila, ali pa je mogoče prešla v negacijo pozitivnega in se negativno usmerila, in drugič, ako je v skladu s prejšnjim povratno učinkovala v konkretno danih rriomen-tih na družbeno bit, na razvoj proizvajalnih sil, itd., progre-sivno ali zaviralno, revolucionarno ali reakdonarno, če ne morda celo kontrarevolucionarno. Ker pa ima vsaka po-sledica nekje tudi vzrok, bomo morali poiskati in raziskati faktorje, ki so v katerem koli razdobju slovanske druž-
beno-zgodovinske stvarnosti narekovali kleru tako ali tako orientacijo, tako ali tako taktiko v. borbi za imetje resnične ali umišljene koristi, ki naj bi služile vsemu slovenskemu Ijudstvu, duhovščini sami, ali pa nekomu tretjemu, s kate-rim je bila usodno povezana.
Prav v zvezi s tem lahko izbiramo med možnostjo, obravnavati kler v njegovem ozkem sianovskem področju delovanja in med možnostjo, zajeti kornpleks vseh njego-vih zvez z družbenimi in državnimi institncijami, povezo vanja s strankarskim življenjem, itd. Pokazalo se bo, da moremo edino s koordiniranjem prve in druge poti dobiti jasno sliko o vlogi klera v slovenski druzbi.
V slovenski literaturi imamo sicer že celo vrsto del
—  čeprav so zaradi piščeve idealistične svetovnonazorske usmerjenosti pisana največkrat nekritično m prisiransko
—  ki ta predmet obdelavajo v okviru nekega določenega časovnega razdobja; celovite, znanstveno-teoretično uteme-Ijene razprave, ki bi se stvari lotila v vsem njenem ob-segu, monografije, pa nimamo. Za nas je zaradi dosledne »markststične osvetlitve nekaterih momentov iz naše nacio-nalne zgodovine«   še   najbolj   pomembno   delo   Edvarda Kardelja z naslovom Razvoj slovenskeg.a narodnega vpra-šanja. Seveda se je našega predmeta dotaknil samo toliko, kolikor mu je bil potreben pri reševanju naloge, ki si jo je zastavil. THrugo, manj pomembno literaturo, bom nave-del na koncu razprave.
Preden bi prišli k jedru razpravice, bi si skušali po-jasniti nekatere izraze, ki jih bomo pogosto srečavali. Ti izrazi bi bili: kler, Cerkev in klerikalizem.
Uradno cerkveno učenje pravi, da je kler svečeniški red, ki se deli v nadnaravnega in vidnega; za slednjega uporabljajo naslednjo definicijo: Sčečeniki so resnični namestniki Kristusovi, njegovi organi in orodja; posojajo mu takorekoč roke in jezik za darilo in za zakramente.« (Gčrkev, spisal Franc Grivec, str 120)
Nadaljevanje  prihodnjič
IMA ZAT02IMI KLOPI:
SPOLNA MORALA
Pto et contro
Dva odrasla mlada človeka, fant in dek-le, sta potovala. Pot ju je zanesla v mesto. Zalotila ju je noč in morala sta potrkati na hotelska vrata. Rekla sta, da bi rada imela skupno sobo. Ostro so ju zavrnili. Da sta še premlada in neporočena, so jima rekli — In takrat je bila izrečena beseda »spolna morala«. Beseda, ki ima za različne ljudi zelo različne pomene, ni ostala brez odmeva.
To se je zgodilo pri nas. Fant je pisal v »Delo«. Od javnosti je zahteval odgovor na vprašanje, če ima hotelir prav, ko se sklicuje na veljavno spolno moralo, ki jima jo je vsilil, dasi jo — tako izraženo — ne priznavata. časopis je bil z odgovo-rom skop, češ da tovrstna vprašanja pri nas še niso dozorela za rešitev. Avtoriteta, ki je odgovarjala, je mimogrede izrekla še nekaj prikrih na račun mladih, pri če-mer smo bili študentje in študentsko na-selje še posebej deležni njegove svete jeze.
Sedaj ne mislimo lomiti kopja v ob-rambo nedolžnosti in spolne nravnosti vsega, kar se godi za kulisami študent-skega naselja. Naj bo to samo povod, da začnemo malo bolj načelno diskusijo o tej tako »riskantni« debati o spolni mo-rali. Tudi v primeru našega fanta se je javno mnenje bržda razklalo. »Kako sta se le predrznila! Skupna soba? Kam pelje vse to?« so se zgrozili eni. Drugi spet so pošiljali hotelirja in njegov (beri: naš) spolno moralni kodeks v muzej. Torej? Pro et contra?
Morala caplja zadaj
Pri nas precej govorimo o spremembah v družbeno-ekonomski strukturi naše de-žele. Novi odnosi klijejo med Ijudmi, še posebno korenito novi odnosi pa se ustvarjajo pied moškiin in žensko. Dejan-ski socializem ne pomeni samo industria-lizacije, ekonomskega napredka, pomeni tudi rojstvo novih razmerij med posamez-niki, človekom in družbo, moškim tn žensko. Vendar ti novi medčloveški od-nosi ne nastajajo spontano in vzporedno z ekonomskimi spremembami. To je dolg in ne redko boleč proces. Borba med sta-rim in novim je zmeraj taka. Se posebno burna je na področju morale, še poseb-no težka in občutljiva pa je v najintimnej-ših človeških odnosih. Tu ima staro poj-movanje še trdno zabetonirane pložaje, ki jih novi nazori le počasi premagujejo. Brez bojazni lahko odločno trdimo, da nova moralna pojmovanja capljajo za ve-likimi rezultati, ki smo jih dosegli na družbeno-ekonomskem in pravnem pod-ročju.
Je že tako, da se včasih Ijudje vse pre-radi varamo, da smo v nove ekonomske okvire našega življenja vnesli avtoma-tično tudi že novo, resno družbeno vse-bino. Hitro je zgrajena nova tovarna, to-da ne tako hitro družbeno upravljanje v njej, če hočemo, da je to res družbeni od-nos, ki se ga bo delavec zavedal, sprejel zase in upal in znal z njim nastopiti.. Moralna vsebina novih družbenih razme-rij pa doživlja še toliko bolj ovinkarska pota, če jo prepuščamo, da »organsko« sama po sebi raste iz ekonomske baze družbe. Zakaj moramo danes mozgati, od-kod črpajo moči ne tako redka moralna pojmovanja, ki jih ne moremo vedno pozitivno oceniti .. ?
Dvojna  morala še  straši
Iz razredne družbe se je človek izmo-tal kot homo duplex ,kot dvojni človek. V družbenem življenju pogosto kaže dru-gačno lice kot pa ga ima v intimnem dru-žinskem krogu. Koliko jih je, ki si v svo-jih kolektivih in v javnem življenju sploh prizadevajo vzpostavljati socialistične od-nose, doma pa vstrajno še naprej vzdržu-jejo patriarhalne družinske odnose!
Naše socialistično pravo je še zmeraj v konfliktu z obstoječimi moralnimi nor-mami med žensko in moškim. Nova usta-va ju popolnoma iznačuje, tako po pravi-cah kot po dolžnostih. Koliko pa je pri-merov, ko napredni pravni sistem še ne-more zagotoviti njime resnične enakosti — v življenju. Ostanki dvojne morale še strašijo v glavah mnogih ljudi, Javno mne-nje tudi danes večkrat različno reagira na ravnanje moškega in ženske ter ju raz-lično ocenjuje. — če je bila ženska v za-konu zapostavljena in je iskala srečo iz-ven njega, okolica večkrat ne kaže s pr-
stom na moža, ki ženo zapostavlja, am-pak ožigosa ženo, da razdira zakon, pa če-prav je le-ta zanjo pekel. — če je ženska izven zakona rodila, je slišati pikre na-račun morale ženske, o otrokovem očetu pa se obzirno molei. — Vsi vemo, da tudi danes žive moški (ki niso niti tafco redki), ki zahtevajo, da mora ženska vstopiti v zakon »nedolžna«. Pri tem pa so zelo eno-stranski. V svoji »skromnosti« pozabljajo nase in neradi pometajo pred lastnim pragom. Uverjeni so, da jim je privilegij svobodnega spolnega občevanja nead-vzemljiv. — Tudi to je vprašanje, ki iz-zove pri različnih ljudeh kaj različne od« govore. Mirne duše pa lahko priznamo, da nismo vsi za ta, edino pravilen zaklju-ček: da se zahteva nedolžnosti ne more izogniti enega ali drugega. Naj velja za oba, ali pa za nobenega! Kako je v res-nici — je pa druga stvar...
»Platonska« Ijubezen še živi?
Clovek se je dvignil nad žival le v druž-bi in le v njej si je pridobil vse človeško, kar ga loči od živali. Ravno ljubezen je eno od teh najvišjih čustev, ki človeku omogočajo moralni progres, kar ga dviga nad grobi spolni nagon.
Pojem ljubezni se često napačno razla-ga. Na eni strani skrajnosti se v senti-mentalni tenčici, s poduhovljenim obra-zom navdušujejo za »platonsko Ijube-zen«, na drugi pa se zavzemajo za »bio-loško« ljubezen. Eno ali drugo? Priznaj-mo: zelo togo zastavljeno vprašanje! Pri človeku seksualnost ne igra odločilne vloge (čeprav bi bil zato pokojni Freud zelo užaljen). človek je res biološko, je pa tudi in predvsem družbeno bitje. V družbi se je njegov spolni nagon opleme-nitil, učlovečil.
Tako imenovana »platonska« ljubezen, v obliki izumetničene, trubadurske lju-bezni, je pa nenormalen pojav, kot je danes za civiliziranega in kulturnega člo-veka nenormalno golo seksualno izživlja-nje, oropano vseh čustev. 2al je to še da nes pogost pojav. Razredna družba s svo-jim žezlom — privatno lastnino — ki je nekoč vladala ljudem, je pri človeku po-tencirala nizke strasti in egoistična čustva. Medtem ko je danes človek že go-spodar atomov, mora še zmeraj biti boj z ostanki animalnega v sebi.
Mladi ljudje pri nas spolno moralo do-življajo zelo različno. Ekstremna miš-Ijenja pri tem niso redka. Moralizem, spolna mistika in fetišizem, politika stro-gega rriolka in neznanja o spolnih vpra-šanjih, so eden od obeh nič kaj razvese-ljivih polov spolne morale. Drugi anti-pod, ki si je nadel profano, poživinjeno obliko spolnega anarhizma, pa ni nprav nič manj zaskrbljujoč.
Svobodna Ijubezen: DA ali NE?
Danes često slišimo za »svobodno« lju bezen. Mnogim se vžiga strah v očeh, ko razmišljajo o njej. V njihovi zavesti živi buržoazna razlaga tega termina, ki po-meni degradacijo na staro, svobodno spolno občevanje. To pa je grobo pone-verjanje in izkrivljanje Mancovih in Le-ninovih misli. Svobodna ljubezen pomeni zanju osvoboditev spolov, da samostojno in po svoji volji z družbeno odgovorno stjo ljubezenske zveze, da pri sebi razvi-jajo individualno ljubezen, ki naj bo me-rilo moralnosti njihovih odnosov. — Da-nes ta princip še ni docela zaživel. še ni mogoče. Ni še komunizma z vsem potreb-nim materialnim bogastvom in ravno tako potrebnim zakladom izgrajene ko munistiene zavesti. Ostanki razredne za-vesti so še zmeraj rodovitni za celo vrsto egoističnih nagibov. Družba mora inter-venirati, da zaščiti ogroženo stran in svoj interes.
Popolnoma jasno je, da današnji mladi človek ni več cehovsko zaprt vase, ampak da hitreje in pristneje navezuje stike z bližnjim, ki ga ljubi. Kriteriji v ocenje-vanju moralnosti odnosov med spoloma se spreminjajo. To pa še ne pomeni, da dovoljujemo in podpiramo razuzdanost in anarhijo v spolnih odnosih. Ljubezen je družbeno in kultivirano čustvo, ki ga ne moremo nikoli brez ostanka reducirati na goli, prirojeni nagon. To čustvo pa je treba mlademu tudi z vzgojo (in to je zelo širok pojem) razumsko razložiti, da ga bo cenil, ne pa zlorabljal.
Ce se povrnemo k uvodnemu primeru obeh mladih, ki so jima v hotelu poka-zali vrata, se moramo prepričati, da je to širše družbeno vprašanje. Vendar je popolnoma odveč, sipati na oba mlada ogenj in žveplo, kot so to nekateri počeli. Ne moremo vedeti za resnične notranje nagibe obeh. Dejstvo pa je samo to, da ni še zrel čas, ko bi družba mogla in smela odpreti hotelska vrata vsakemu mlade-mu »paru«, ki bi si zaželel skupne so-be... Kdo lahko danes zagotovi, da se taka širokosrčnost med nekaterimi mla-dimi ljudmi ne bi sprevrgla v taleriranje raznih tendenc a la »svobodna ljiibezen«? Družbi bi sedaj to početje navrglo v re-ševanje samo še koš novih skrbi...
Kdo  so krivci?
Javno mnenje večkrat neodgovorno pri-leplja na hrbet današnjega mladega člo-veka zaskrbljujočo etiketo: Moralno po-kvarjen! — Ne moremo pa se pohvaliti, da dobiva mladina povsod dovolj pod-pore v borbi za nove moralne principe, zato živi v dilemi, tava in pogosto omah-ne v drugo skrajnost. Prkicip svobodne ljubezni je dobival v mnogih primerih povampirjeno obliko in vsebino. Tako jih
1                  k       >d   svobodno   ijubeznijo
maiikujejo kot ideal golo seksualno izživ-ljanje, ki že meji na prostitucijo. To je za njih merilo svobodomiselnosti in eman-cipacije!
Pri nas smo pohvalno podjetni, ko je treba kaj takega javno ožigosati. Vsak rad postavlja drugega na sramotilni oder, sam pa si pilatsko hinavsko opere roke. — Ni dvoma, da vplivi Zahoda pri tem ne ostajajo nedolžni. Dostikrat bi bilo bolj upravičeno, ko bi namesto na mla-dega človeka, ki je »tak in tak«, pokazali s prstom sodnika na »to in ono«, ki neo-virano priteka k nam iz zapadne moralne in psihične sfere. Sami sebi podiramo, kar hočemo zgraditi. Poplave plehke, brez vsebinske in za naše moralne principe negativne literarne in filmske plaže (naše tn tuje) imajo svoj učinek v mladih dušah. Zapadne manire, navade in hobbyji so mnogim že vse preveč idol, kot pa »vzgojni vzgled slabega«. Vodimo dvojno politiko. Eno zavestno, v šoli, v podjetju, v družbenih organizacijah, dru-go pa stihijsko, nekontrolirano — skozi kioske, bare in filmska platna, itd. — ko brez posluha za posledice odpiramo zapor-nice negativnim vplivom. Potem so pa ra-zočarani razni »vzgojitelji«, ko mladi ljudje ob teh vplivih ne postajajo imuni nanje, ampak jih začno malikovati. Mla-demu človeku moramo dajati čim več do-brih zgledov, da bo znal pravilno oceniti tudi slab vzgled. Ne nasprotno!
Pomanjkljivo in neresno bi razmišljali, če bi pred moralno inkvizicijo klicali na odgovornost samo naše X-100 romane, filmske komercialke in njim naprtili vse, kar nam ni všeč pri mladem človeku. Tu so še: naša šola, družina in ulica, ki vse premalo pomenijo protiutež tem negativ-nim vplivom. Vseeno: zakaj smo na tem področju, kjer je moč relativno lahko praktično ukrepati, tako omahljivi? Dra-stično se upamo podirati črne gradnje v stavbeništvu, niti na pamet pa nam ne kane, da bi včasih stopila taka odločna metla kritike tudi po naših kioskih, po-kukala v filmske programe ... Marsikaj bi  bilo  neškodljivo  in  koristno  pomesti
Iz njih — pa čeprav bi bila ta metla priml-tivno  —  administrativna.   Včasih   tudi  ta zaleže...
Zdi se, da so korenine teh gobastih obolenj moralnih pojmovanj tudi v na-ših družbenih razmerah: nagel razvoj in-dustrializacije priteguje množice mladih iz vasi v mesta. Zaradi tega se mnoge mo-ralne norme zrahljajo, popustijo, ker vsi ti ljudje, prišedši v mesto, tovarno, kaj hitro opuščajo stara patriarhalna pojmo-vanja, niso pa še izdelali in si prisvojil novih moralnih vrednot.
Sploh se mi zdi, da smo včasih preveč enostranski pri iskanju vzrokov^^podotf-nim pojavom. Eni se zadovolje s tem, da - problem psihološko osvetljijo, drugi se sklicujejo na razne »fiziološke potrebe«, ali pa kar s čenčo, da je danes svet po-kvarjen in moralno drsi navzdol. Družbe-na, sociološka pogojenost ostaja nekje za-daj, neraziskane in zato »nevažna«. Jasno, da ne smemo dvomiti v kompleksnost te-ga problema. Gre le za to, da ugotovimo, kateri »faktor« je v našem času najvaž-nejši pri razlaganju in »zdravljenju« teh po-javov.
Rumenih izkaznic res ni več...
V naši družbeni realnosti vzdržujemo (hote ali nehote) tudi pojave, za katere se človek začudeno vpraša, kako da jim da-jemo naše državljanske pravice. Pri nas smo z zakonom pometli z javnim hišami in rumenimi izkaznicami. Obstoj prosti-tucije je bil (in je še) v buržoazni družbi razumljiv. Ta inštitucija je bila nujen rezultat težkih socialnih razmer in patri-arhalnega odnosa v zakonu. In danes? In pri nas, kjer pravimo, da gradimo socia-listično državo? Vemo, da zakonski akt ukinitve prostitucije še zdaleč ni isto kot njena dejanska odprava. To velja za Za-pad, kot tudi za nas ...
Pri nas res ni več rumenih izkaznic, ven-dar tudi danes ni težko prepoznati pro stitutke pred našimi reprezentativnimi hoteli ali navadnimi kavamami in noč-nimi lokali v naših večjih mestih in leto-viščih. Danes človeka še bolj užali in jezi, ko vidi te izpite, blede figure, nemarno počesane in malomamo oblečene, in nji-gove spremljevalce, ki svoje družinske in druge probleme še zmeraj zdravijo v (fly jemu prostitutk.
Mar ne zvmi posmehljivo vpraSanje kaj vse skrivajo v svojih nedrih naši noč-ni lokali in bari? Ni že kar javna tajnost, da prostitucija fres, da ne legalno) zače-nja spet cveteti? Ko bi mogel nekdo po-broditi po drobovju tej stvari, bi gotovo nemalo zasmrdelo.
Opravičujemo se z našp širokogrudno stjo in raje obzirno zapiramo oči pred takimi pojavi, zmigujoč z rameni: že mo ra biti tako kaj hočeš... — V zavesti pa računarsko mrzlo vlada spet in spet ko-mercialni efekt; Imenitno! Dinar se j« povampiril. Vsaj v tem primeru.
Daj tujcu vse... za devize!
Korenine prostitudje danes ne črpajo več moči iz socialne bede. Res, da se prl nas še ne cedita mleko in med, vendar družba že omogoča vsakomur in vsaki, da si s poštenim delom zagotovi vsaj najos-novnejše življenjske pogoje. 2ive pa v ne-katerih Ijudeh na žalost tendence, živetl na »lahek način«. Prostitutke v tem prl-meru ne ustvarja ekonomska nuja, am« pak nerazvita, poplitvena družbena za« vest. Taka prostitucija je še bolj neino ralna in obsojanja vredna.
Cudovito politiko vodimo včasih tuttt do tujcev. Tujec je bog. Ne delajmo si ut« var, da so redka pojmovanja, da je treba tujcu »omc^očiti prijetno bivanje v vsa« kem pogledu« .. Devize so devize in nl važno do koga in na kakšen »prometej« ski« način smo jih izvlekli iz njega. Na« men posvečuje sredstva, ali kaj?
Engels v »Izvoru družine in privatne lastnine« upravičeno trdi, da ni dovolj od-praviti ekonomske vzroke, ki pogojujejo prostituoijo v taki ali drugačni obliki, ampak je treba dvigniti in negovati tudi človekovo zavest, da bo začutila, da ti po javi žalijo njegovo človeško dostojan-stvo. Vzgojiti se bodo morali taka poko-ljenja mladih ljudi, ki ne bodo imeli več priložnosti in želje, da bi ljubezen kupo-vali in prodajali, ali da bi to človeško ču« stvo izenačevali z nekakšnimi »fizičnimi« potrebami.
Socialistična družba res negira stara pojmovanja, mora pa nainesto njih izde« lati nove principe, v katerih temelje bodo vgrajeni humanizem, enakost med spo« loma in resnična človekova vrednost.
MOREBITNIM   ODMEVOM ...
To, kar smo zgoraj povedali o problemu
spolne morale, mora iz raznih vzrokov ostati torzo. Nimamo namena, lastiti si zaslug, da smo o vsem spregovorili, niti da smo o vsem pravilno razmišljali, ker je to vprašanje moč in treba osvetliti z več vidikov. žal to področje, ki ga neka-teri fetišizirajo kot zelo »delikatno, je preveč ostaja tabu za javna razmišljanja. Ce se že sproži kak konkreten problem, potem si le posamezniki pridržujejo pra-vico (in si upajo), krojiti javno mnenje. Ker je tovrstna problematika v našera življenju danes močno aktualna in je re-gister mnenj o njej sila bogat, pa bi ne bili presenečeni, če bi na naš »pro« odgo voril nek »contra«            Marjan Tavčar
»Hišo modrecev« lahko najdeš, novo in moderno, v Aškerčevi ulici 12, v ulici fakultet, v družbi z mnogimi drugimi hišami znanosti. Lani je bilo od vseh na univerzi vpisanih študentov 16«/» na filo-zofski fakulteti. Fakulteta je po svojem študijskem sestavu silno pisana. Tu najdeš zamišljenega socio-loga, tam spet slišiš ži-vahna dekleta z jezlkov* nih skupin, pa psihologa in geografa in .. • skratka — vsi niti ne vedo drug za drugega, kaj kdo štu-dira.
FILOZOFSKA FAKULTETA
ŠTUDIJSKE DISCIPLINE. Filozofska fakulteta nudi možnost študija kar 22 predmetov, in sicer: filozofije, socialogije, psihologije, pedagogike, zgo-dovine, zgodovine umetnosti, arheologije, etnologije, geografije, slovenščine, srbohrvaščine, ruščine, fran-coščine, italijanščine, angleščine, nemščine, latinšči-ne, stare grščine, primerjalnega jezikoslovja in orientalistike, primerjalnega slovanskega jezikoslov-ja, svetovne književnosti z literarno zgodovino in muzikologije.
STUDIJ. Praviloma se v študiju na filozofski fakulteti povezujeta po dva predmeta (od teh, ki smo jih navedli) v študijsko skupino. Kot novinec si izbereš svoj glavni predmet — predmet A, ki ga potem poslušaš neokrnjenega vseh osem semestrov. Pod B pa vpišeš predmet, ki je v neki smiselni lo gični zvezi z glavnim A predinetom. Vse možne po-vezave, ki jih ni malo, določajo fakultetni statuti. B predmet študiraš samo šest semestrov.
študij je stopenjski, organiziran v treh zapored-nih stopnjah, od katerih trajata prvi dve praviloma po dve leti, tretja, podiplomska, pa najmanj eno leto.
Izjema na filozofski fakulteti sta le klinična in industrijska psihologija, katerih študij je strnjen, brez delitve v študijske stopnje. Poleg tega se ta predmet študira samostojno, brez povezave z nekim drugim predmetom.
Znano je dejstvo, da so ženskam najbolj pri-ljubijena študijska področja ravno na filozofski fakulteti, kjer povprečno s 70 »/0 prevladujejo nad fanti. Največ jih je na jezikovnih skupinah in umet-no&tni zgodovini, — na psihologiji, sociologiji, geo-grafiji pa je razmerje med fanti in dekleti nekako izenačeno.
FILOZOFIJA
Filozofija, »>čista«, gotovo ne privablja študentskih množic. Studij zahteva nemalo entuziazma in ©sebne nakJonjenosti do filozofskih vprašanj. Ne na zadnjem mestu je tu tudi finančno-ekonomski stiinulans, ki ni nlč kaj vzpodbuden. (Koliko jih gre na tehniko samo zato, ker je po diplomi finančno bolj molzna!) Štipendij za študij ni na pretek. Oddelek usposablja pedagoške moči za srednje šole in kader za publicistiko. Možnosti vezave študija filoaofije z druglmi predmeti so velike.
V prvent letniku poslušaš naslednje predmete: uvod v filozofijo, logiko ter zgodovino filozofije. Z vajami in predavanji znese to 12 ur. Pogoj za vpis v II. tetnik ie izpit iz uvoda v filozofijo. - Literature je več kot dovolj.
SOCIOLOGIJA
Soclologija šteje letos šele tretje leto življenja. Stu-dij je stopenjski. Prva stopnja daje v glavnem teoretič-no osnovo iz obče sociologije. zgodovine družbene misli, politične ekonomije, statistike, družbenega sistema PLRJ.
STUDIJ. Na drugi stopnji se diferencira na: indu-strljsko sociologijo, demografijo, sociologijo družine, umetoosti ali religije, sociologije lokalnih skupnosti, na »ociotogijo politike. Sociologijo lahko študiraš kot en sam, samostojen predmet, po želji pa lahko vpišeš pod B enega od enajstjh možnih predmetov (psihologija, pedagogika, zgodovina, geografija ,itd.). Prvi lefnik tma z vajami vred 23 ur predavanj na teden.. Poslušaš tele predmete: občo sociologijo, zgodovino družbene misli, politično ekonomijo, zgodovino 19. tn 20. stoletja, ekonomsko geografijo, pedagogiko, psihologijo in pre-vojaško vzgojo. Med letom pišeš iz nekaterih pred-metav tudl kolokvije.
UTERATURA. Studij zahteva obvladanje široke literature, tako da gre prvo leto marsikateri tisofcak za knjige. Pri študiju ti lahko izdatno pomaga dobro zalo-žena sociološka knjižnica.
PSIHOLOGIJA
Psihologija postaja vsako leto bolj študij, ki je v »modi«. Vsakoletni priliv novincev je večji, vendar osip v prvem in drugem letniku, ki ni majhen, do-kazuje, da marskdo prijadra na psiholosrijo iz kaj romantičnih motivov. študij se deli na klinično, in-dustrijsko in šolsko smer. Je nestopenjski in samo-stojen.
Klinična smer daje strokovnjake za razne posve-tovalnice, mentalno — higlenske zavode, zavode za poklicno usmerjanje, umobolnice itd.
Industrijska psihologija (večina fantje) usposab-Ija Industrijske psihologe za večja podjetja, tovarne, zavode za organizacijo dela ipd.
Šolska smer daje strokovnjake za pedagoško službo in razne zavode.
Prvi letnik ima okoli 32 ur predavanj tedensko, različno glede na to, na katero smer si vpisan. Ne-malo vaj pri raznih predmetih, izdelava progra-mov In interpretacij vaj ti doma jemlje precej časa. Literaturo je moč dobiti, vendar je je v našem jeziku le malo Največ je je v angleščini. Mnogi psi-hologi, ki se angleščine niso naučili v sredn.ji šoli, jo vpisujejo »prostovoljno« na kurzih za nefilologe.
Med počitnicami se organizira za vsakega štu-denta  enomesečna   obvezna   praksa
srednješolcem
Posojila z
I
v prihodnjem semestru
V četrtek, 13. decembra, se je sestal upravni odbor Sklada za posojila absolventom. Razen običajnega reše-vanja prošenj absolventov je UO razpravljal tudi o spre-membi pravilnika Sklada. Stvar niti ne bi bila tako za-nimiva, če ne bi vedeli, da se je s sprejetjem novega pra vilnika ustvarila teoretična podlaga za uvedbo posojil štu-dentom, za sprejem navega dodatnega sistema podpiranja študentov, ki ga navadno tudi imenujemo »kreditiranje«.
Gre za pravilnik, ki bo, v kolikor bodo zagotovljena tudi sredstva, v okviru ljubljanskih visokošolskih zavodov, vpeljal že dolgo pričakovana posojila z odpisi ter s tem razširil in izpopolnil podlago za zagotovitev materialne osnove širšemu krogu študentov. Pravilnik sta sestavila tov. prof. dr. Ivan Tomšič in tov. prof. Skandali, upošte vajoč zaključke seminarja v Ankaranu; lahko rečemo, da se ujema s stališči Zš do študentskih posojil.
Sedaj pa si oglejmo namen in funkcije posojil, ki jih bodo morale sprejeti v sedanjih pogojih. Kot sem že ome-nil, bodo posojila dopolnila obliko podpiranja Študentov, sistem, ki bo centralno v okviru univerze urejeval nekatere pomanjkljivosti štipendiranja, naloge, ki jih štipendiranje, kot vedno bolj širok decentraliziran sistem, ne dosega, ali pa jih nezadostno rešuje.
Tako stojijo pred posojili velike naloge: omogočiti štu-dij študentom (predvsem mislim na začetnike), ki tega, zaradi izredno slabih materialnih pogojev, sami ne bi zmogli, omogočiti končanje študija študentom, ki so za krajši rok zavlekli svoj študij in so zaradi slabih materi-alnih pogojev postavljeni pred vprašanje, če ga bodo sploh končali v doglednem času. Važna bo tudi dodatna finančna pomoč študentom, ki imajo premale dohodke, da bi si lahko sami v celoti zagotovili vsaj osnovne življenjske potrebe v času študija.
Sicer so se ta vprašanja reševala tudi do sedaj (bolj ali manj uspešno krpanje s socialnimi podporami), ven-dar pa zaradi svojega togega bistva niso dosegla uspehov v sorazmerju s sredstvi, ki so jih v ta namen potrošili. Tako bodo posojila skoraj v celoti prevzela mesto doseda-njih socialnih pomoči (individualne subvencije za hrano) in s tem spodrinila to preživelo obliko, ki je bolj zavlače-vala kot pa zdravila. To so glavne naloge posojil; sedaj pa poglejmo, v kakšnih oblikah bo novi pravilnik Sklada reševal zastavljene naloge in katere so njegove glavne značilnosti!
Predvsem gre za tri oblike:
1. posojila študentom, ki imajo zelo male, ali pa no-benih rednih mesečnih dohodkov. Mesečni obrok posojila
bo do 15.000 dinarjev, in kar je najvažnejše — pravilnik predvideva odpise, odvisne od uspeha in časa študija Tako se bo študentu, ki bo končal študlj v določenem roku in z odličnim uspehom, odpisalo 80 odstotkov dolga, študentu s prav dobrim uspehom 60 odstotkov, z dobrim uspehom 50 odstotkov, študentom z zadostnim uspehom pa 40 odstotkov dolga.
2.  Posojila študentom, katerih majhni dohodki ne za-dostujejo za osnovne življenjske potrebe;  torej  dopolnilo nizkim štipendijam ali drugim nizkim dohodkom. Najvišji možen mesečni obrok bo 10.000 dinarjev.
3.  Posojila bodo lahko v določenih pogojih dobili tudi študentje, ki so zavlekli svoj študij, vendar bodo morali celoten dolg po vstopu v službo vrniti s pet odstotnimi obrestmi.
Za prvi dve obliki se bo plačevalo 1 odstotek obresti za manipulativne stroške.
Značilna za posojila je tudi doba vračanja, ki je lahko največ 10 let, sicer pa odvisna od višine posojila. Dolžnik bo moral začeti vračati dolg eno leto po nastopu službe, oz. po izstopu iz šole, vendar se pri tem ne šteje vojaški rok.
Manj ugodno je določilo, k\ pravi, da bo moral štu-dent, ki bo vzel posojilo, podpisati in predložiti zadolžnico s podpisom za jamstvo sposobne osebe, in sicer do 150.000 podpis ene osebe, nad to vsoto pa podpis vsaj dveh oseb. Mislim, da se bo tukaj pojavilo mnogo težav, ker nekateri študenti, ki bi najbolj potrebovali posojilo, ne bodo mogli najti primernega poroka. Prvi bodo vsekakor poklicani starši, vendar bo v posameznih primerih verjetno treba reševati vprašanje poroka preko Zveze borcev NOB, občin, ali še katerega primernega orgaiia.
Iz vsega je razvidno, da bodo posojila vsaj v začetni faži težko dostopna, kar pa bo še stopnjevalo, če ne bodo zagotovljena zadostna sredstva. In ravno okrog sredstev, je še riajvečji vprašaj: zaenkrat jih še ni!
V sestavku, ki ima namen samo o&vestiti širši krog študentov, da se na tem področju vendarle stvar giblje, morarn tudi jasno povedati, da je pravilnik za sedaj le nekaj tipkanih strani papirja brez materialne podlage in brez potrditve univerzitetnega sveta. ki bo spregovoril predzadnjo besedo.
Vseeno pa menim, da so potre&e po takem podpiranju študentov tako veiike, da bodo vplivale na oozitivno re-šitev pri uvajanju posojil.
Tone Zimšek
SEJA   UNIVERZITETNtGA   SVETA
Analiza
vprasanj
V torek, 18. decembra ,je bila na uni-verzi seja Ijubljanskega unlverziteftnega sveta. Dnevni red in tudi velik del razpra-ve je vseboval analizo nekaterih najpo-membnejših vprašanj študija in študijske reforme. Točke dwevnega redo so obse-gale: rezultate vpisa v zimski semester, izvajanje fakultetnih statutov, dopolnila in spremembe statuta FAGG, pravifa inšti-tuta za strojnistvo in inštituta za socio-logijo.
Poročilo rektorja univerze je med drugim poudarilo, da še vedno ni načrtnega sodelovanja med fakultetami in prakso, da povezovanje prakse s šolo, ki izobražuje zanjo potreben strokovni kader, še vedno predstavlja pro-blem. Iz podatkov, ki so jih fakultetne uprave posredovale rektoratu, je razvidno, da do organiziranega sodelovanja s prakso ni prišlo in da fakultete razen redkih izjem niso storile skoraj ničesar, da bi se stanje izboljšalo. Tako so sodbe o stališčih prakse do učnih načrtov, do strokov-nih profilov diplomantov, do delovnih mest za diplomante I. stopnje in do dogajanja v visokem šolstvu, sploh še vedno samo domnevanje brez kakršne koli močnejše real-ne podlage. Izjemo predstavlja le strojna fakulteta, ki je s svojim delom nedvomno nakazala   pot,   kakršno   bodo
morale v čim krajšem času ubrati tudi druge naše fakul-tete.
Velik del razprave je bil posvečen vprašanju organiza-cije in financiranja študija na III. stopnji, ki se — za raz-liko od nekaterih drugih jugoslovanskih- fakultet — v Ljubljani le počasi oživlja. Vendar je potrebno pripomniti, da na petih naših fakultetah študij že v redu poteka. Fa-kultete se dokaj počasi odločajo za uvajanje študija na III. stopnji predvsem zaradi doslednega stališča, da po-meni tak študij res poglobljeni študij kadra za znanstve-no-raziskovalno delo oz. specializacijo in ne le podaljšanje
Milan Kučan
študija na prvih dveh stopnjah. Predvsem pa bo potrebno urediti tudi zaenkrat še nejasno vprašanje financiranja, ki se mora razširiti na vse tiste, ki se jih tiče kvalitetni znanstveno-raziskovalni kader.
Vpis na fakultete v letošnjem študijskem letu je v ce-loti nekoliko manjši kot v minulem letu. Zmanjšanje gre na račun študentbv, ki niso pravočasno opravili pogojev za vpis v višje letnike in so s tem izgubili status študen-ta. Vpis novincev pa je nekoliko večji kot v lanskem letu, čeprav so glede na populacijske letnike 1942 in 1943 priča-kovali nekoliko manjši vpis od prejšnjih let. Razprava je poudarila izreden pomen evidentiranja študentov po gene-racijah, vendar bi verjetno kazalo vzeti za izhodišče vpis v letni semester, kar bi omogočalo izogniti se precej moč-nemu vplivu fiktivnega vpisa, ki precej izkrivlja realno sliko. Podatki univerzitetne uprave pa tudi kažejo, da je vpis na nekatere oddelke, predvsem usmeritve, izredno slab. Vzroke za to je potrebno iskati v premajhni informi-ranosti študentov o študiju in možnostih na posameznih usmeritvah, pa tudi v prepozni pripravi nekaterih usmeri-tev. Svet je menil, da zaradi tega smeri ni treba ukinjati ali celo zmanjševati njih števila, ampak naj se iz ekonom-skih razlogov ne aktivirajo tako dolgo, dokler priliv štu-dentov ne bo večji. Na koncu je razprava pokazala, da nekoliko slabši rezultati nikakor ne bi smeli služiti kot osnova za kritike o neprimernosti in neuspehu refor-me. Stanje je le rezultat urejevanja razmer v našem šol-stvu, katerega najpozitivnejša stran je ta, da je po mnenju velikega dela profesorjev znanje študentov, ki se prebijejo preko ovir med posameznimi letniki in stopnjami, precej večje od znanja starih študentov.
Univerzitetni svet je sprejel spremenjen in dopolnjen statut fakultete za arhitekturo^gradbeništvo in geodezijo, vendar je k njegovim formulacijam dodal nekaj spreminje-valnih predlogov. Prav tako je sprejel tudi pravila novo ustanovljenega inštituta za strojništvo pri univerzi v Ljub-ni in vrsto priporočil v zvezi z vprašanji, ki jih je obravna-val. Predvsem pa je svet opozoril fakultete, da se morajo držati statutov in jih ne smejo samovoljno spreminjati brez predpisanega postopka.           ,
1. NAGRADA NATEČAJA ŠTUDENT— SVETOVNE  POTNIK
NEPREMAGANA .PRETEKLOST
Ime mu je bilo »Sestavni del kanalizacijske rešetke«. Smešno in neverjetno, kajne?
Družina Neumann me je za to opoldne povabila na čaj, prišli so še sosedovi in celotno srečanje se je končno otreslo sleherne zadržanosti, o čemer najbolj priča dejstvo, da je pogovor sčasoma prešel - kakor običajno v družbi, ki se noče raziti in ki obenem tudi več nima primerne snovi za nadaljnji pomenek - na vsakdanjosti in, kot pravimo, na čenča-rije. Da, saj tokrat je nedelja, so si pritrdili vsevprek, edina priložnost, da človek po napornih delovnih dneh pokramlja o vseh zadevah!
In k temu »kramljanju« je po vsem vl-dezu spadalo tucU »judavsko vprašanje«. Vsekakor moratno priznati, da ta snov ne zasluži zgolj površnega »kramljanja«, am-pak tudi najresnejšo besedo. Kajti to »judovsko vprašanje«, ki ga je hotel na-
jo inisliti na tako potrefben mir v naravi, v samoti gozda, morajo misliti — ne, zgolj bolestno sanjariti! — o lepi knjigi, ki bi jo radi prefbrali; morajo misliti — ne, zgoi; tožitd! — o pretnji atomskega uničenja.  In poleg vsega tega in podob-
cizem »dokončno rešiti«, je v Nemčiji vprašanje svoje vrste še danes. Prav zara-di tega »kramljanja« ob čaju me kot hlad-na senca spreletel občutek, da je to vpra-šanje danes sicer morda odpravljeno z uradne strani, nikakor pa ni to storjeno s človeSke.
To nepomembno okrožno mestece na Bavarskem, nedaleč od češke meje, to gnezdece, polno pivovarn in podeželskega obeležja, podeželsko krojenih Ijudi. — Vse se peha za denarjem, s prav vročično vnemo, vse se preriva v gneči pred mali-kom »gospodarskega čudeža«, — in to je nekam poenostavilo človeške obraze in človeška srca. Kakor da imajo vsi kovan-ce namesto oči, in v rokah avtomobilska krmila namesto bilke naravne neposred-nosti z bližnjega travnika. Ob koncu ted-na si hočejo sicer vsi oddahniti, toda ne zaradi kake želje po resničnem počitku, ampak fiajbrž že kar nagonsko zato, da obnovijo sile za naslednji teden »denar ne mrzlice«.
življenje je vsekakor bolj zamotano in močnejše v svojih neizbežnih zahtevah, kakor pa predstave takih Ijudi o njem. In zatorej morajo misliti — ne, zgolj ne-uresničljivo koprnenje je že to! — mora-
nega morajo misliti še   na   to   judovsko vprašanje.
Danes, dobrih šestnajst let po vojni ka-tastrofi, danes je treba po vsem videzu še toliko storiti na tem področju. Vemo: marsikaj priča o doseženih uspehih. Ve-mo, kaj vse je Nemčija storila, da d& za-doščenje vsemu, kar je nekoč zaseglo na-silje. Koliko Ijudi sem srečal, koliko sku-pin in krogov, s koliko izrazi poštene spravljivosti sem se seznanil in preko te-ga res lahko spoznal, da ta »Wiedergut-machung« ni ostala le pri prazni besedi! V nekem eksperimentalnem gledališču v Oldenburgu sem videl uprizoritev »Kor-czaka in njegovih otrok«, neko tragično zgodbo in varšavskega geta. Pa nisem do-živel zgolj uprizoritve, ampak tudi tisto diskusijo po predstavi, diskusijo, ki je zajela vso dvorano. 2e gledaaški list nas je vnaprej opozoril na ta »drugi del« pri-reditve, in zdaj so se res vsi igralci po-stavili na oder ter začeli — kakor so po-prej začeli s svojimi vlogami — enostav-no naslavljati vprašanje na občinstvo. Sprva je šlo seveda obotavljaje, polago-ma pa se je udeležba vendarle razširila kakor požar na stepi. To je bil eden iz-med pristnih   obračunov   s   preteklostjo,
to je m o r a 1 biti svetel žarek za vsake-ga skeptika in črnogleda!
Toda vsaka stran ima tudi nasprotno plat. Ne govdrimo o t i s t i h Ijudeh v Nemčiji, ki kljub tisti preteklosti uži-vajo ne sanio svobodo, ampak zavzemajo odgovome položaje kjerkoll v celotnem družbenem žMjenju; ne govorimo niti o vseh ekstremistih; izpustimo končno tudi obsežno množico, ki iz takih ali drugač-nih oditkov lastne vesti noče govoriti o t i s t i h časih, noče misliti nanje. Usta-vimo se raje pri takih ljudeh, kakršni so se zbrali ob tem čaju, kakršne srečamo v Nemčiji na vsakem koraku. V bistvu preprosti ljudje, v bistvu niti dobri niti slabi ljudje, masa, ki je prav zaradi svo-je povprečnosti izpostavljena vsemu in sprejemljiva za vse. Načelno se ukvarja — poleg prerivanja v dolgi kaloni na poti vizionarnega blagostanja — s kakim ko-njičkam, z vsem in z ničemer, in v prvi vrsti odriva od sebe vsakršno neprijet-nost nematerialnega porekla, kolikor se le da.
A če je taka neprijetnost že neizbežna, zakaj bi si človek potem ne prizadeval, da jo »sfrizira«, olepša, dokler ni povolj-nejša očesu in okusu? Zakaj bi se torej resno pogovarjali o judovskem vprašanju, ko pa lahko zgalj »kramljamo« o njem? Ti ljudje povprečja so realisti, kajti take jih zahteva vsakdanje življenje, so reali-sti tudi v tem, kako gledati na tisto mor-da najtemnejšo stran svoje nedavne zgo-dovine. Priznavajo zato, da je bil to zlo-čin — in kolikšen zločin! — priznavajo vso zverinskost ljudi (beri: neljudi), ki so na primer prisiljevali svoje rasne »so-vražnike«, da čistijo pločnike z zobnimi ščetkami, priznavajo vso grozotnost tabo-rišč in plinskih celic. Zato tudi zmeraj poudarjajo in se zaklinjajo: »Nie wieder!« (»Nikoli več!«) in to gotovo tudi resno mislijo. Toda: kaj pravzaprav mislijo resno? Nikoli več, da bi prislo do podob-nih strahot? Ali pa: nikoli več, da bi ju-dovsko ljudstvo moralo doživeti ponovi-tev take usode? Vključuje ta »Nikoli več-« tudi   judovsko  ljudstvo?
Vesela družbica okrog mene je res ve-selo »kramljala« o tem črnem poglavju nemeze. Nekdo se je spomnil, kako so nacisti nasilno preimenovali nekega Ju-da v»Sestavni del kanalizacijske rešetke«. Ta zgodbica je očitno dala celotnemu po-menku primerno lahkotnost, potrebno lahkotnost, da je bil predmet pogovora dovolj privlačen in da se je zabrisala njegova neprijetnost. Res, to je bilo smeš-no! Na dan so začeli prihajati spomini, drug za drugim so razgibavali omizje, in to je bilo videti na prvi pogled tako eno-stavno, tako neboleče, tako nenevarno, da sem še sam potreboval nekaj časa, pre-den sem se zdrznil in preden mi je posta-lo neugodneje, kot prav gotovo vsem osta-lim skupaj ne (če se je sploh kaj takega zgodilo v njihovi zavesti): da, judovsko vprašanje je morda res rešeno samo z uradne strani, a kdaj bo doseglo svoje č 1 o v e š k o   priznanje v nemški  družbi?
Kako izdatno se je krmila domišljija vseh prisotnih pripovedovalcev s tistim nesrečnim madžarskim preimenovancem, ki mu prav gotovo ni prizanesla Eichman-
nova roka! Kako polni anekdot so bili ti Ijudje, — vse na »zanimivo« judovsko te-mo- Kakor da si pripovedujejo šale o skopih škotih ali o Babiju in Tediju! Ko bi zatisnil eno ako, bi vso stvar sam pri sebi še lahko znosno opravičil: no, da, saj ne mislijo nič hudega! Zgolj zaradi šale — kakor tudi poznamo dovolj pri-merov reckno v literaturi, da se je nek pisec lotil vojne snovi — ki je sama po sebi poosebljena tragika — z vesele pla-ti. Da, morda res ne mislijo ti ljudje nič hudega, sem si dopovedovad.
Toda iz dveh vzrokov vendarle nisera mogel pogledati pri tej stvari skozi prste. Go voriti, samo govoriti, brez mi-s 1 i! Kajti kakor hitro bi človek vpregel tudi svoje možgane, bi najbrž bilo tudi mnogo mnogo manj takih lahkomiselne-žev. Na to pa se navezuje drugi vzrok: na besede nekaterih ljudi, ki sem se po-govarjal z njimi in ki so kratkomalo dali duška predsodkom, kakršni so nekoč tu-di privedli do do celotnega preganjanja. Da, to govorjenje, brez misli, brez razso-je in polno predsodkov, teh stoletnib. stoletnih predsodkov! Prav ta moja gosti-teljica, ki je zdaj pripovedovala zgolj »ne-dolžne judovske« šale, — česa vse mi nl samo ob eni priložnosti pripovedovala ta ženska! »Danes smo že spet tako daleč, da se jim dobrikamo, tem Judom, da jih božamo in muckamo. In posledica? Od vseh strani so prilezli na dan, vsepovsod jih je spet polno — in kako se komolča-rijo v ospredje!« In taki ljudje zbijajOj »nedolžne« judovske šale! Taki ljudje ia* široke množice, ki je odporna proti vse-mu bolj, kakor proti pristranskosti i netrezni presoji!
Ime mu je bilo »Sestavni del kanaliza-cijske rešetke«. Smešno in neverjetno, kajne?              (Nadaljevanje prihodnjič)
IZID NAGRADNEGA natečaja ŠTUDENT — svetovni potnik
Odbor za mednarodno dejav-nost pri UO ZŠJ in uredništvo Tribune sta na razpis natečaja ŠTUDENT — SVETOVNI POT-NIK prejela dva prispevka. Ko misija za natečaj, ki so jo sestav-ljali Andrej škerlavaj, predsed-nik odbora za mednarodno dejav-nost, Mitja Vavpetič, glavni ured nik Tribune in Peter Brešča urednik mednarodne rubrike Tri bune, je sklenil podeliti prvo na« grado (10.000 din) Dragu Grahu za obširnejši potopis TUJE DE-ŽELE — TUJI SVET, ki se odli-kuje po ostrem opažanju življe-nja v NemČiji in Angliji, in 3. na-grado (5.000 din) Frančku Las-baherju za prispevek z naslovom ANGLIJA — KOT JO VIDIŠ SKO ZI MEDNARODNI DELOVNI CAMP.
.
Alenka Auerspertjer
Zmeraj sem si želela, da si o Piku nekaj po-sebnega izmislim. Da rečem nekaj, kar se ni zgodilo še nikomur, pa da ?e prijetno in žalostno obenem. Včasih sem si izbrala celo letni čas in drevesa in trave. da mednje vpletem tisto vse — kakor je bilo. Vse je bilo le majčkeno neumno, nič drugega.
Stanovala sem v domu. Sedem nas je bilo v sobi. Pa kakšne tezave! Mali milijon težav. Petra, na primer jih je imela že prvi dan. V dnevni sobi jo je čakal tisti njen »Cherre«. Stala je na postelji v samth hlačkah in spraševala okrog: »Pa kje so moje nogavice? O Marija pomagaj! Še nikoli me ni čakal niti za pikico. Zdaj bo pa ves večer sitnaril«
»Pomagala ti bom, da jih najdeš,« jo je tola-žila Vera. Našla jih ]e pod rjuho, Petra si je vzela še torbo, si napravila ,hiper' frizuro in rekla ,zdravoy. Potem se je začela debata.
»Jaz ga poznam, tistega, s katerim hodi,« je rekla Mimi proa.
»Kakšen tip je to? Je ,lušten'?« sem vprašala.
»Nič posebnega. Drugače pa še kar. Jaz ga ne bi marala. Ze zato ne, ker je iz Srbije in ker bi bil Ijubosumen, če bi plesala z drugimi fanti.«
»Tebi se zdi grozno, če je odkod drugod?«
»Grozno. Pa ja da grozno. Ti fantje bi kar prvi večer, ko se zmenifs, hoteli, da se poljubljaš. Sa-mo poljubčki in potjubčki, kar naprej.«
V resnici nisem verjeta. Videla sem Viki, kako se je obrnila proč in zamrmrala: »Trape neum-ne« in naredila obraz kar se da plemenit in angelski. »Pa kaj potem?« sem pomislila končno, »če te poljubi enkrat ali dvakrat, saj ni potre-ba, da mu poljubček vrneš.«
S Pikom sva se dostikrat videla na plesnih vajah v domu »Kako je otročje, da plešem s tabo, ko si za glavc in pol manjša od mene,« je rekel nekega dne.
»Ja pa še kaj.« Poskusila sem plesati z njim po prstih, pa je prezgodaj opazil in rekel vzvi-šeno: »O, zdaj st pa taka kot kakšna kneginja.«
Plesni učitelj je naznanil blues. Fantje so za-čeli vznemirjeno iskati z očmi na drugo stran, potem pa se zakadili tja, kjer so sedela dekleta.
»Meni je blues najbolj všeč, kaj pa tebi?« sem ga vprašala, ko sva plesala. »Mhm. Všeč mi je, ko te lahko vrtim pod roko,« mi je odvrnil.
Plesala sva bol) sama zase, tako da sva čutila vsak gib posebej in zdelo se mi je, da se vsa plesna dvorana narahlo elipsasto ziblje sem ter tja.
»Veš, kaj mi je padlo v glavo? Potem ti, samo če mi rečeš, di s1 za to«
Prikimala sem   »Rečem ja.«
»Zdaj ti va puvem. Veš kaj, dajva se delati, da sva fant in punca.«
»Perfekt. Misli si moje sošolke in punce iz sobe. Raznašalo jih bo. Ne: vsesplošno zaprepa-ščenje.«
»Kdc se začne delati prvi?«
»Začni ti  ker si lant«
Za trenutek je utihnil, posmrknil z nosom in našobil ustnicp..
»Oprostite. gospodična, če vas vprašam, a ho-dite že dolgo na plesne?«
»Ne  tako.  Mogoče sem  bila petkrat«.
»U... Zdaj še ne, saj za tivist sploh še nisem kakšen ,dottore\ Kot vi na primer.«
če pa tudi že tioistarite, umaknem temo po-
govora. Vas smem vprašati, hodite še v gimna-zijo?«
»Ne, kje pa, že kar lepo na fakulteto.«
»Katero pa?«
»Romanistiko. (Pik: to sploh ne spada v dia-log. Malo se nasloni name, da naju vidi Mimi. Jezna je na vse punce, ki hodijo s fanti. Zdaj bo   po   vsem   internatu   raznesla,   da   hodiva).«
Mimi je delala s svojtmi pogledi velike loke sem ter tja po dvorani; ko pa je opazila »nova dogajanja«, je brž letela naokrog: »Joj, kako grdo plešeta. Da ju ni sram! Zgledu, da se tu spet nekaj začenja. Joj, poglejte no!«
»(Ze zastopim. Je dovolj, če te toliko stisnem k sebi?) Gospodična, jaz pa sem na tehniki,« sva nadaljevala pogovor.
»Tehnikov načelno ne maram. Se preveč šo-piriio.«
»Kaj je to?« se je zahahljal Pik.
»To je, da jih raznaša od važnosti. Mislijo, da vrtijo svet«
Smehljal se je samo s koti ustnic in tokrat sem opazila njegove zelenomodre oči, ki so gle-dale nekoliko odmaknjeno in zamišljeno, tako kot da si hoče zapomniti vsak stavek pogovora posebej. Vedela sem, da je Pik navaden, pre-prost fant. Ni podoben Celentanu ali pa Montgo-meryju Cliftu, pa vendar se mi je v tem tre-nutku zdel lepši od vseh filmskih in vseh fantov.
»Gospodična, bi marali z mano enkrat med tednom v gledališče ali kino?«
»Veste, je zelo komplicirano. Jaz vas še ne poznatn toliko — in sploh.«
»Recimo: v petek vas bom počakal v parku. lahko?«
Tako je bilo mimo še nekaj plesov, plesni uči-telj je skakal od enega para k drugemu in vrtel tisti svoj quick-quick-slow. Zdelo se mi je, da je vse to mnogo več kot samo navadna šala. Naslo-nila sem se na njegova ramena in mu rekla:
»Pik, meni ni več do teh iger. Izmisliva si kaj drugega.«
Proti koncu plesa sem dobila odgovor:
»Rad bi, da je vse tisto res... Priznaj, da je lahko res.«
»Komplicirano.«
»Ne: pika. Počakam te.«
Zavrtel se je okrog, se nasmehnil in ko je bilo glasbe konec, se je z ustnicami dotaknil mojega čela. Ničesar nisem utegnila razmišljati. Piku sem bila komaj do brade
Do spanja so zmeraj trajali znanstveni pogo-vori o fantih, novih oblekah in preživetem dne-vu. Besede so neurejeno padale v poltemi, se izgubljale in si druga drugi dajale pomen.
»Romantično.«
»Superromantično.«
»Danes nisem bila z nobenim fantom.«
»Prav tragično.«
»Manč me pelje z avtom do Bleda. Ne Ijubi se mi z njim. Ima predolg nos, v resnici pre-dolgega.« Smeh.
»Dct)te mir, sem že zaspala, pa ste me zbudile. Samo zato imam slabo cirkulacijo krvi, ker se budim,« zavzdihne Viki. Viki je medicinka in Petra ji zmeraj hudobno reče: »Dobila boš tre-buh in pobočno muskulaturo, se ti že zdaj zao-krožuje, kot žoga medicinka.«
»Grdo se pogovarjaš, kot kakšen fant,« pravi spet Vikt in se poknje z rjuho čez glavo.
»Ste že slišaie novico,« je zavreščala Mimi.
»Tisti Pik, če ga katera pozna z vaj, tisti no, ki tako božansko pleše, se vrtinči okrog ene punce iz naše sobe.«
Vse se zagledajo vame, jaz pa vzamem milo in se poberem v umivalnico.
»Bila sem na ,hausbalu\« pravi ena izmed de-klet in si slači krilo. »Premalo prostora. Trije na eno postelj.«
»Slab standard,« prouči Mira okoliščine.
»Dragi moj Cherre,« zacvili Petra, »zaljubljena sem vanj kot v boga. Danes me je prosil, naj tnu operem srajco. (Za hlačke mu je bilo ne-rodnol). Seveda mu bom oprala!«
»če bi imela fanta, mu ne bi prala srajce,« se je vmešala Mimi. »še sreča, da ga nimaš. Pa ne muči zdaj drugih s tisto svojo nedolžnostjo,« jo prekine ena.
»Ni bilo nič posebnega,« pravim. »V petek. Pravi, da je v njem tehnični duh in da mu je nogomet prva Ijubezen. O prvem ni slutiti, o drugem se tudi nisem prepričala. Pa vendar je nekaj, kar me muči. Ugasnite luč.«
»Je še ena zunaj!«
Tistih nekaj sončnih dni ni dozorilo pomladi. Natančno sem opazila, kako ostanejo brsti-lipe na pol razmaknjeni, kako se listki kostanjev vse bolj prilepljaio drug k drugemu... Življenje v domu je odmevalo kot tisoč zvonov.
Ko sem odhajala na prvi sestanek s Pikom, ves dan nisem jedla. Uredila sem si toaleto, fri-zuro, nohte, ustnice. No, vse. Pri Petri sem si izposodila jopo. Predno sem odšla, sem mislila samo na besede, ki mu jih porečem. Mislila sem na to, če me bo Pik že prvič poljubil, ali ne in kakšen sploh bo ta poljubček. Pa še mali milijon reči nisem vedela.
Bilo je mrzlo in čakala sem precej dolgo. Na-stala je čudna tišina, vznemirljiva, da je nisem razumela. Megla se je nagnila čisto do tal. Bilo me je sram, da bi umrla, in nisem vedela, kaj naj rečem v sobi, ko pridem. Počakala sem, da je bilo vse temno, se slekla in se zavila v rjuho čez glavo. Tako sem si želela, da zaspim najmanj za tri dni. Da se nihče ničesar več ne spomnim.
Tako. O Piku n ne morem izmisliti ničesar. Tudi če rečem, da je bila pomlad, da so drevesa šepetala med seboj in da je bila mesečina kot zlat obok, bi bilo to samo tako, v zgodbici. Vse-eno bi ostala puščoba. »Pa imenitno plešete.«
Po dolgotrajnem premoru je Ijub-ljonska opera uprizorila Verdijevega Rigoletta, kar je s strani uprave vse-kakor dobra poteza. Občutek imam, dii si naše operno občinstvo po raznih novitetah, ki jih uprava uvaja, le želi dela iz našega železnega repertoarja.
Zapravljanje prostora in časa bi bilo, če bi ve-liko pisali o Verdiju. Ta velikan italijanske glasbe je že zdavnaj postal pojem v svetovni operni zgod-vini in izčrpne podatke o njem in njegovem boga-tem življenju, ki pa mu udarci usode niso prizana-šali, dobimo v vsakem glasbenem leksikonu. S po-javom Rossinija, Bellinija in Donizettija se prične doba razcveta italijanske opere v pravem pomenu besede. Vendar je samo Verdi združeval v svoji osebnosti tiste faktorje, ki so dokončno zmagali nad uporabo brezsmiselnih pevskih bravur, ki so preprečevale, da bi se italijanska opera razvila v glasbeno dramo, v kos življenja, ki nam ga posre-duje glasba kot najvišje izrazno sredstvo.
Ker je v isti meri imel zelo bogato melodično in venoijo in prefinjena čustva za vso raznolikost psi-hičnih karakterizacij oseb, ki v drami dovedejo do neizbežnih konfliktov in posledic, se je povzpel neprimerno više od svojih predhodnikov. V izboru predlog za njegove opere, ki v veliki meri izvirajo iz vrhov svetovne književnosti (Shakespeare: Ma-chbet, Othello Palstaff, Hugo: Emani in Le roi sa-muse — Bigoletto) vidimo, da je vedno iskal tnočno izražene estetske kvalitete.
Verdi je v svojih operah gledal revolucionarno politično orožje. Njegove melodije so odjek novega časa. V njih je zelo malo Rossinijeve ornamentike in kolorature. Pisane so z železno močjo ritma in s svojim čvrstim obrisom so razvnele javnost, ki je dajala duška svojemu zanosu tudi izven gleda-liških zgradb.
Rigoletto, ki poleg Trubadurja in Traviate spada med romantično triologijo, je bil krasna podlaga Verdijevemu geniju. Sam je 1856 dejal, da je ta opera najboljše, kar je kdaj napisal. Sijajna je po drzni karakterizaciji, po odličnih efektnih potezah in po raznovrstnosti barv in razpoloženjske atmosfere. V razliko od Wagnerja, pri katerem zasledimo v vseh njegovih operah gosto instrumentacijo in dra-maturgijo pretkano z leit-motiviko, je Verdi z zelo melodično paleto ustvaril monumentalen in dra-matačeh slog komponiranja. Z uverturo hoče med drugim povedati tudi to, da zna in je zmožen moč-nejše glasbene govonce, vendar mu italijansko sonce in natura ne dopustita, da bi filozofiral, tem-več privede celo opero brez težke izrazne govorice do tragičnega konca, ki ga nakaže že v marcia fu-nebra-uverturi. Zato posameznih arij ne podlaga z bogato orkestrsko osnovo, temveč jim dodaja le samo potrebno spremstvo, ker ve, da bo z uporabo lepe melodije vseeno dosegel svoj namen — orisati propad in vso tragičnost razdvojene osebnosti Ri-goletta. Njegova melodija nas vseeno, kljub včasih res medli in enostavni orkestrski osnovi, pretrese do srca. V tem je bistven razloček, ki loči njegovo umetnost od Wagnerjeve, italijansko opero od ve-like nemške opeve. S svojimi zadnjimi deli, Othel-lom in Fallstafom, pa je dokazal, da je, čeprav sam sebi zvest, zmožen vpreči ves komplicirani aparat mogočne instrumentaoije prav tako kot njegov ve-liki sodobnih Richard Wagner. Veiidar tega pri Ri-logettu še ne zasledimo.
Gotovo ni bilo v tistem času v celi italijanski operi ustvarjenega dela, ki bi ga lahko primerjali s karakterizacijo figure tragičnega dvornega norca. Morda je ustvaril tako mojstrovino ravno zaradi tega, ker je v Rigolettovi nesreči opeval lastno gorje.
Rigoletto je čudovito možat poizkus upodobitve nasprotujočih si čustev. To je pretresljiva povest o dvornem norcu, ki je paleg tega, da je pobudnik in nosilec vseh zabav in razvrata na mantovskem dvoru, zelo skrbno čuteč oče, ki se boji in trepeta za svojo hčer Gildo V enem izmed svojih najbolj pognanih likov je prikazal Verdi težko bol grbavca, ki je primoran, da igra dvojno igro: človeka, ki mora skrbeti za brezskrbnost in zabavo svojega vi-sokega gospodarja in — očeta, ki želi obvarovati hčerko pred njim Rigoletto je morda najmočnejši primer bogastva Verdijeve mrfodije, v enaki meri iskrene in občutene, včasih elegične in patetične, briljantne ter prežete s težltimi duševnimi bor-bami in balečinami.
Zasnutek naj bi bil miodrama (Hugo, na kate-rem temeljd, je melodraMtičen v največjem po-menu besede), toda nadka v Verdijevi operi je genialno tragična. KakoiUi, Verdd je tu pokazal popolnoma navo čustveno upodabljanje, ki je do seglo svoj vrh v slavnem brartetu iz zadnjega de-janja, v katerem štiri oabe s štirimi razlionimi teksti in melodijami izrafcjo svoja duševna stanja in razpoloženja. Ta kvartat sodi med največje moj-strovine svetovnega poilSbnifinega ustvarjanja. Ope-ra je zelo jasno in drzno grajena. Poleg osrednje figure je postavil skladaftij Gildo, ki je s svojim jasnim in mladostnim »pranom dober kontrast Rigolettu, in pa like, ki sezačertani z več ali manj drobnimi potezami. Posefeno se to vidi pri Spa-rafuoilu in Magdaleni. Z Hrom Sparafuoila je Verdi spojil grezljivo z groteskaiin (spomnimo se samo Sparafucilovih besed — Mar sem razbojnik, ki v kalnem riibari — in porafcJimo, da je Sparafucile moriiec). Verdi je nekoč Mpisal, da si je zamišlja! to opero kot vrsto duetcw, brez arij in brez končnih scen. Zelo lep je duet Hgoletta in Sparafucila in vse v zadnjem dejanju z neprekosljivim kvartetom, nevihto, z bleščečo in origtoalno uiporabo nestvar-nega, nebitnega zbora za sceno in dramatično po-novljeno arijo vojvode »Ladonna e mobile«.
Krstna pred&tava je bfl« 11. III. 1851 v Benetkah, kjer je doživela bučen uepeh in od takrat vždga ta opera srca vseh poslušaloev širora po svetu.
Zdaj pa še nekaj besed o sami predstavi v ljub-Ijanski operi. Glede na to, da je opera našemu ob-
Tržaška univerza nima dolgoletne tradicije. Bolj znane so univerze v Padovl, Bologni ali v Rimu. Trst je provincialno mesrto, do katerega ne segajo kultumi vali iz prestotal« ali iz drugih pomemb-nejših mest-
Univerzo so ustanovili t času fašizma. Takrat so tudi zgradili na pobočju hriba centralno univerzi-tetno poslopje v monumestalnem siogu. Sedaj vsa-ko leto dozidavajo nova poslopja in objekte: labo-ratorije, menze, študenUfei dom. Univerza ima osem fakultet: pravne vede, gospodarske vede, teh-nične vede, filozofske vede, farcnacija in kemija, matemaitika in fizika, poli*Sne vede in jeziki.
V Trstu je približno tri isoč študentov. Od teh je stosederodeset Slovencev. Eazlika je res zelo velika, če pamislimo, da vsako leto konča slovenske sred-nje šole petdeset do šestedeset dijakov. V prvih po-vojnih letih jih je bilo manj, po ietu 1953 pa je za-čelo njihovo število rasti. Mnogi od teh so končali trgovsko akademijo ali učdteljišče. Na univerzo se razen redkih izjem niso vpisaM. Študij so nadaljevali le maturantje klasične in realne gimnazije. Teh je približno dvajset do trideset na leto. Vendar se vsi ne vpišejo na univerzo v Trstu. Nekateri priha-jajo študirat v Ljubljano, kar precej pa se jih je izselilo v Avstralijo, Kanado in druge prekomorske države. Malo je tistih, ki so lahko šli študirat v druga italijanska mesta.
Ob vpisu na univerzo mora vsak študent plačati trideset do štirideset tisoi lir takse. To je preeej-šen znesek, če računamo, da mora študent kupo-vati še knjige, ki v Trstu niso poceni. Priden štu-dent ima možnost, da plača polovično takso ali pa je takse oproščen. Za plovično takso mora dobiti na vseh izpitih stalen red enaindvajset, če pa je njegov uspeh nad §tiriindyajset, je oproščen vseh dajatev. (Redi so od ena do trideset, sedemnajst je negativno, osemnajst že pozitivno.)
Ker je študij na univerzi precej neurejen in so izpitni roki samo trlkrat na leto, je malo tako prid-nih študentov Poleg tega mora večina študentov delati, da se lahko prežrvlja, kar marsikomu pre-preči, da bi stalno in vztrajno študiral.
čunstvu zelo znana, sta se režiser in scenograf od-ločila, da opustita težki renesančni dekor in kulise iri sta tako ustvarila sceno, ki je zelo smiselna glede dejstva, da je našoder precej premajhen za upri-zarjanje oper, kd zahtevajo širofco scensko zasnovo in velik zsborni ansabel. S preprostimi elementi, kot so stebri in lotoi, celatno prizorišče dogajanja, sta zelo lepo nakazala in v moderni oblifci neprimemo bolj približala. dojemanje. Z istega gledišča so kreirani tudi kostumi, ki težijo, da čimbolj pouda-rijo lepoto človeškega telesa, kajti lepata telesa in lepota nasploh je bila vzor renesančnega človeka. Režiser je bil D. Pišer, scenograf pa kot gost Do-rian Sokolič. Predstavo je vodil diitigent B. Lesko-vic, pod čigar taktirko je onkester igral intonan&io in ritmično tako, kot ga še nismo slišali. Ce mi-slijo tako nadaljevatd, lahko to samo iz srca pozdra-vimo. Zbor je bil dudovito lepo izenačen, nobena skupima nl glasavmo izstopaJa. Dobra je bila tudi skladnost med solisti, ztK>rom in orkestrom.
V  naslovni vlogi, za katero bi bilo odveč poudar-jati glasovno im igralsko zahtevnost, se nam je pred-stavil "baritonist S. Smerkolj, ki je svojo vlogo od-pel občuteno in igralsko zelo prepričljivo, s krasnim, doživetom podajanjem.  Njegova dikcija je zelo  iz-čiščena,   vendar   smo  pogrešali  v  njegovem  petju moči.
N. Vidmarjeva kot Gilda se nam je zopet pred* stavila v najlepši luči. Tehnično je vlogo odpela ne-oporečno, s svojskim načinom podajanja pa je zo-pet potrdila svog veliki ugled.
Vojvodo je pel R. Koritaik. To je vloga, v ka-teri naj bi mladii pevec pokazal vse svoje kvaM-tete, kajti vse ostale interprete smo slišali ževprejš-njih uprizoriitvah. Vemdar nas jeprecej razočaral. Nje-gov glas v visokih legah je zasrt in zelo medel. Po-grešal sem italijanski način interpretacije Ve!rdijevilh tenorskih junakov, občutek za široko kantileno, poleg tega pa ni izkoristil vseh fines, ki jih ta vloga nudi. L. Korošec kot Sperafucile je bil bleščeč lik. Ta vloga je zopet biser več, ki ga je dodai k vrsti dru-gih že kreiranih vlog. Kadarkoli se je pojavil na sceni, je bil s svojo pojavo in plemenitim basom osrednja figura premiere. Velika škoda, da nima v letošnjem  repertoarju   kakšne pomembnejše   vloge.
Magdaleno je podala zelo solidno, z jasno dikcijo, muzikalno glasovno in igralsko bogato — B. Glava-kova.
V  manjših vlogah so nastopall ostaii solisti ljub-ljanske opere. Zelo domiselna je vključitev baleta v prvo dejanje, ki ga je zasnoval M. Jeras.
Primož Pohleven
UNIVERZA
TRSTU
Lansko leto so dogradili študent&ki dom. V njem naj bi stanovala predvsem revni študentje, ki imajo dober uspeh. Stanovanje in hrano bi imeli skoraj zastonj. Drugaiče je treba plačatd tristo tisoč lir na leto.
PESEM TRENUTKA
PRIJATELJU
Ne tuguj več, prijatelj, bolan postajam od tega. Beda je naju združila, zdaj sva kot klovna in predstavljava isti poraz.
Vetrnice dneva
so samotno ječanje
najinih prstov,
zato ne moreva do Ijudi.
Vse kar počenjava je grešno
dejanje
in samo v tugi zmagujeva.
Ne tuguj več, prijatelj. Postlala si bova v celici svoje samote in pripovedovala stenam o svoji poštenosti.
Ladislav Lesar
Ministratvo za javno šolstvo skuša vsaj v manjši meri pomagati šbudentam. Preveč je takih, fci štu-dirajo deset do petnajst let. Delavska družina težko vzdržuje študenta na univerzi. Tako so letos prvič začeli delifti štipendije. Pogoji so isti kot za druge olajšave. Študentje, ki stanujejo doma, naj bi dobili po petnajst tisoč lir mesečno, tisti, ki so iz drugih krajev, pa trideset tisoč lir. Vendar je to zelo malo. študent, ki ne živi pri starših, porabi za hrano in stanovanje petdeset tisoč lir na mesec. Pri tem pa moramo upoštevati, da si mora kupiti obleko, obutev, knjige, časopise in drugo.
Bibi Student v Italdji ni tako lahko, pri tem pa ni denar edini vzrok. Skoraj vsakemu novincu se zgodi, da zapravi prvo leto. Okolje mu je povsem tuje, lekciae nenavadne. Profesorji večkrat iz enega ali drugega razloga ne pridejo na predavanje. Nič in nihče ne sili študeta, da bi študiral. Ob rakih se izpiti kopičijo, lahko bi naredil enega, težko tri, stiri. Mine let» m bruc se navadno prepiše na drugo fakulteto, kjer se skuša takoj poprijeti štu-dija.
Študentje imajo tudi svojo organizaoijo-Tribunat. Ob vpisu je vračunan v takso tudi prispevek tisoč lir za Tribunat. Denar deloma porabi organizacija sama, deloma ga daje splošnim italijanskim štu-dentskim organizacijam, deloma raznim klubom. To so športni kljub, kinematografski klub, gleda-liški klub, klub za umetniške študije, klub za po-moč študenitom in pokrajinski klubi v Gorioi, Trždču, Vidmu in drugje.
Najbolj aktiven je kinematografski klub, ki pri-reja stalne kinotečne predstave.
Svojega glasila študentje nimajo. Tiskajo pa ve-liko lepakov. Posebno živahno je opremljena uni-verza ob volitvah predstavništva v Tribunat. Čla-nov Tribunata je 30, eden je Tribun. Na univerzi je približno 5 skupin, ki ima vsaka svojo kandidatno listo. Laai so prvič kandidirali tudi slovenski štu-detje s samostojno listo. žal nimajo nobenega predstavnika v Tribunatu.
študentsko življenje na univerzi je v glavnem omejeno, razgiblje ga samo brucovanje, ki je pre-cej bolj divjaško, kot so naša. Ubogega bruca stare bajte kar zasledujejo na vse načine. Zahtevajo od njega denar in ga prostaško ponižujejo. Profesorji in študentje se zgražajo, toda ko pride leto na-okoli, so študenbje spet pripravljeni uganjati svoje burke. Toda to marsikomu zagreni vpis na univerzo.
SL
 mestu
Nenameravan zopis
DIALOG ST. 1 (ALI 101, 1001 itd.). Konec meset maja. Okoli desetih zvečer je in dežuje. Sicer pa nima dež nikake inttmnejše povezave z de-K€to uro zvečer, ker je razpet v sedem dni nazaj. S prijateljem hitiva po ulicah, preskakujeva luže in si bočeva mimogrede zapomniti ulice, ki ne poznava njihovih imen, kot ne poznava ljudi, ki sq dali imena tem ulicam. Gotovo se končujejo na »&ki« ali >->-&va« lcot večina poljskih imen. Potem vrsta blokov, povsem enakih, z enakimi okni, vhodj, napušči, okensk' steklo vrat je enako petsto metrov daleč (v dežju sc vprašaš še: zakaj niso razsvetljena ista okna po vseh blokih) -vse do hišne številke, kjer vstopiva in sva med prija-telji.  Med drugim:
«Ta del mesta mi ni všeč. Bloki, ki so povsem enaki, brez   trohice  ustvarjalne fantazije . . .•«
»Da?«
»Ulice ležijo drugz  višje ali nižj« kot tretja.«
»Pozabljaš oziroma ne več .. .•«
>^En sam, verjetno ne-poljski arhitekt.. . Se ti ne zdi, da je v vsej tej monotonosti stalinistična.. .*•
»Zakaj ac izgo-varjaš stavkov do konca? Prvič si V Varšavi. Nc poznaš je. To je mesto, ki ima svoj« srce.-"
-Lahko bi bila sentimentaLna in ti rekla, (U je M srce v nas,   v   Poljakih.-«
»-Ta del mesta ti ni všeč. Se lahko približno orientt-raš?
»Da. Palača kiUture ...«
»Povej raje, kje je  Stare miasto.«
»-Ne moreš se znajti. Vprašala sem t« samo zato, ker sem hotela vedeti, če veš, kje si sedajle, v kate-rem delu  mesta.«
»Ne,   ne  vem.  Sele dva dni...«
»Ti bloki, ki ti niso všeč in te razmetane ulice, ki so ena višja kot druga, so skoraj nove. Pravzaprav so vse ulice v varšavi skoraj nove. Saj veš, kaj mislimo Poljaki, če rečemo: zbombardiran kot Varšava. Ta dei je nekoliko višji kot drugi, neizvedljivo je bilo odpe-Ijati vse ruševine, prava planota. Tu je bil varšaivski geto. Zato mi, prosim, ne govori več o arhitekturf tega dela mesta in ne reci, da ti je ali da ti ni všeč. Ne  reci ničesar .. .*<
KAMEN NI POVEDAL NlCESAR. Opoldne v Starem mestu. Ta del mesta imajo prebivalci Varšave najrajši. Tu je tudl univerzltetni del mesta, pa Kopcrnik, trgo-vine  in   trgovinice,  knjigarne.
»Menda je  tukaj v neki cerkvi Chopinovo srce.«
»Da.«
»N« bi  šla   pogledat?-"
»Zakaj?«
Nisem takoj odgovoriJ. Lahko bi ji rekel: »Kar tako. Rad poslušain Chopina. Nekoč sem imel rad dekle^ ki je igrala Chopina. Polonezo poslušam rad kot Porgy and Bess.«
»^Turist,-« je bilo vse, kar je rekla.
Vstopila sva v cerkev. Steber z napisom. V njem je shranjeno človekovo srce. Skušam se nekako skon-centrirati, silim se, da bi me srečanje presunilo, hočem se spomniti...
»Kamen,«  je rekla moja spremljevalka.
Jaz   pa sem  hotel, da bi bilo nekaj več.
Pozneje,   na   vlaku, sem giedal skozi  okno.
Videl sem zelene planjave, reke, ki so se razUle med travniki, dež, kl je pral drevesa. Vlak je hitel skozi pokrajino, videl sem samoten mlin na veler, ne-kdo je rekel, da je na drugi strani jezero. Morda j« bil samo zgubljen rokav reke, videl sem gladino vode^ ki je podrhtevala v dežju in t&krat sem v ropotanju viaka, v množici besed soptnikov in orošenem oknu začel   spozruivati  Ciopina.
Takrat me je postalo sram, da sem šel gledat kamen,-kjer je shranj«no njegovo srce.      PETER BRESCAK
Varšavski dialogi
Joco Žnidaršič:  Oktet
drugi bo želel več umetniške pro-ze. Posebno problematična je ureditev koledarja. Kaj naj bi koledar predvsem obsegal? Naj bo poučna knjiga, ali knjiga za razvedrilo? Letos je koledar pre-natrpan s formulami, merami in podobnira. Literature skoraj ni, razen črtice Iva Andriča. Dva spo-minska sestavka govorita o Me-štrovicu in o F. S. Finžgarju. Ko-
KNJIG
Letos so izšle knjige Prešerno ve družbe že desetič. Dobivajo jih predvsem stalni naročniki in večkrat je to njihovo edino bra-nje. Zato je izbor knjig vedno od-govorno dejanje. Težko je ugoditi vsem, saj bo eden pogrešal več poljudno   znanstvene   literature,
Stran 8
ledar je lepo opremljen s foto-grafijami.
Izvirna knjiga v letošnji zbirki je »Sre-čanje« Ivana Potrča. Partizanska tematika je tu gledana skozi prizmo ljubezenskega srečamja partizanskega komisarja in baj-tarske hčere. Knjiga je pisana napeto, s posluham za psihološko dogajanje v tež-kih vojnih dneh.
Halldorja Laxnessa, islandskega pisa-telja in Nobelovega nagrajenca, Slovenci že poznamo. V prevodu smo dobili domala vse njegove knjige. »Atomska postaja« je nenavadno pisan roman. Preprosto dekle, ki služi v glavnem mestu v milijonarjevi hiši, pripoveduje o vsem, kar se dogaja okoli nje. Boj med Vzhodom in Zahodom je tu opisan z besedami in predstavami malega ¦&crvWK&. Zato se zdi še bolj orja-ški in nesmiselen.
V letognji zbirki sta tudi dva potopisa. Potopis je pri aas nekak pastorek. Slove-
noi jih nimamo prav veliko. In vendar je dober patopis zanimivo branje. Na ne-vsiljiv način nas seznani z ljudmi in nji-hovim življenjem v svetu.
Potopis Oskarja Daviča »črno na belem« ima tudi aktualno politični pconen. Avtor nam apisuje afriške države in skuša kri-tično pretresti njihovo notranjo ureditev in še mnoge ostanke kolanializma Ta na novo prebujeni kontinent je nam vsem še uganfka, Davičeva knjiga pa nam bo priča-rala košček njegove resničmosti.
»Ribe pojo v Ukajali«, potopis Poljaka Arkadyja Fielerja, nas popelje v pisani živalski svet ob porečju reke Amazonke. Pisatelj bi rad zbral tu najzanimivejše primerke raznih živali in jih vzel s seboj na Poljsko. Vendar kmalu spozna, da so živali lahko srečne samo v svojem narav-nem okolju.
»Vzpon in propad tretjega rajha«, ame-riškega zgodovinarja Williama Shirerja, nam je Prešernova družba posredovala v skrajšani obliki. Toda kljub temu je slika enega izmed najbolj krvavih obdobij člo-veške zgodovine učinkovita in jasna.
Kot vsako leto ima tudi l&tos zbirka dve knjigi za praktično rabo. To sta »Elektri-ka za domaoo rabo« ing. Mitja Tavčarjain
Avtomobilske nezgode
Film »Naš avto« (režiserja Františe, Čapa) nam je v zadnjem času za štiglia vim filmom »Tistega lepega dne« prinese\ drugo slovensko filmsko komedijo. Avtor obeh »Vesninih« filmov je ostal v svojih režiserskih prijemih še naprej standar-den. Njegov humor se ne dvigne iznad površine, več ali manj se zadovoljuje s si-tuacijsko komiko, kamera je nalna, giblje se le v okviru zgodbe in poskuša spregovoriti tudi z lastno rico; osebe so tipizirane. Posledica je povprečen film, namenjen nezahtevnemu gledalcu.
Precej skonstruirana zgodba o vseh mo-gočih nevšečnostih, ki jih prinese s seboj avtomobil, zlasti pa stara že odslužena kripa, se odvija še dosti tekoče. To je nedvomno zasluga določene Capove spret-nosti, njegovega obrtniškega znanja, pri-dobljenega z dolgoletnimi izkušnjami. Vendar pa film ne zabava, ne pritegne gledalca, še manj pa prizadene. Ne nudi nikakega resničnega umetniškega užitka, gledalca v ničemer ne sili k razmišljanfu. Je povsem neobvezen film, bled, neizrazit, film, ki ga bomo zlahka pozabili. Mnogi prizori avtomobilovega dima in ropota in radi česar izgubljajo svojo komičnost in postanejo slednjič samo še dolgočasni. Takšni so n. pr. prizori v ateljeju, prizori z biciklisti, prizori zaganjanja avtomobila, prizoriavtomobilovega dima in ropota in še mnogi drugi. Gledalec si resnično od~ dahne, ko se te zgode in nezgode okoli avtomobila naposled, čeprav s karambo-lom, končajo. Film pa ima še druge sla-bosti.
Sonja Krajšek, Janez čuk in Milan Sr-doč. so kot glavni igrald poskušali izvieri iz svojih vlog kar največ.       INGO PAŠ
Zakaj moramo
 ¦•
Ijubiti?
»Kemija v službi človeka« Ivana špolarja. Obe knjigi sta napisani poljudno in bosta lahko koristni vsakemu bravcu.
Režiser Billy Wilder nam je v svojem filmu »Apaitma«, dokaj preprosti zgodbi o usodi majhnega uslužbenca, odkril dru-go stran sodobne Amerike. Ne pripoveduje namreč o Ameriki z reklamnih panojev, o Ameriki srečnih in zadovoljnih obrazov in bleščečega standarda; ne, gledaicu je spregovoril o njeni drugačni podobi, ki ostaja prikrita za zunanjim bleskom pla-kata, o Ameriki brezobzirnega businessa in hinavske morale. O svetu, ki pozna sa-mo še kariero in je pri tem pozabil čustvo. Spregovoril je jasno, naravnost, včasih že skoraj preočitno in vsiljivo, kot bi ho-tel s surovim udarcem osvestiti gledalca.
2e sama osnova ideja, okoli katere se gradi zgodba filma, preseneča po svoji ba-nalnosti in očitni brezčutnosti. Mladi usluž benec Baxter oddaja stanovanje svojim šefom za njihove nelegalne ljubezenske sestanke in si na ta način gradi kariero. Že tu začutimo vso ostrino in hoteno očit-nost Wilderjevega protesta, ki gledalca na ravnost prisiljuje v odpor. Wildarjevi ju-naki ne poznajo čustev tn jih tudi nikoli niso poznali. Njihov edini cilj, edina mi-sel je, kako se dokopati do položajev, ki dajejo oblast in omogočajo izkoriščanje podrejenih. Sredstva pri tem niso po-raembna, tudi najbanalnejša in najbolj nesmiselna ne. Tu ni nobenih zadržkov. Družba jo razdeljena v nadstropja, do ka-terih so lahko dokoplješ le postopoma v dolgih letih, s katerih pa je pat izredno kratka. Obstajata samo dve vrsti ljudi: ti-stih, ki grabijo in tistih, ki so grabljeni... V tem svetu pozabljenih čustev izgub-Ijajo Ijudje stik s samim seboj, njiliova notranjost je nasilno popačena, razbita, podobna razbitemu ogledalu. Ne poznajo ljubezni... Ljubezen, to najbolj prvinsko čustvo, se je v mrzlični in hladni poslov-nosti sprevrgla v zgolj seksualno uživanje Kot takšna pa si je podvrgla človeka, ga zasužnjila. Postala breme. In zato se v tem norem in nesmiselnem svetu, ki se ponaša z najvišjo stopnjo civilizacije, v obupu izvije   vprašanje:   Zakaj   moramo   Ijubiti?
Da bi kljub Baxterjevemu početju ohra-nil nravnost in čustvo v njegovem zna-čaju, je Wilder izoblikoval njegovo oseb-nost v velikega naivneža. Vendar pa nas tu ni povsem prepričal. Zato nas Baxter-jeva usoda ne pretrese, ob njegovih nevšeč-nostih in nesrečah ostajamo hladni in neprizadeti, kvečjemu smejimo se še. Tudi Baxterjeva katarza ni povsem jasna. Kaj jo je povzročilo? Poskus dekletovega sa-momora, njegova ljubezen do nje, ali pa enostavno upor, ker mu je bilo že dovolj vseh nevšečnosti? še najbolj se zdi, da poslednje.
Billy Wilder kot režiser, Shirley Mac Laine in Jack Lemmon kot nosilca glavnih vlog, so izpolnili svoje naloge z veliko ru-tine in talenta. Kamera v filmu je odlična.
Ingo Paš
IMOVOLETIMI RAZGOVORt
Kratek premor med vajo plesne-|a orkestra RTV Ljubljana sem iz-toristil za razgovor z znanimi slo-renskimi glasbeniki. Bojan Adamič, lože Privšek in Aleksander Skale so se odzvali moji prošnji ter rade volje odgovorili na zastavljena vprašanja.
BOJAN ADAMIČ:   Premalo  soli-stično - instrumentalnih aranžma-
|ev.
Pogovor z Bojanom Adamičem, sklada-eljem, aranžerjem in dirigentom, sem lačel s temo o njegovem najplodnejšem lelu — komponiranju scenske filmske ;lasbe.
¦¦% Komu skušate prvenstveno ugoditi ri komponiranju filmske glasbe: zahte-am občinstva ali režiser ju? -
—  Prvenstveno vsebini filma in zahte-am režiserja, ker mislim, da je to iden-ično.   Reakcija    občinstva   mi   ni   prva, ler  mislim in  tudi  verjamem, da bi ob-instvo za dobro sprejelo nekaj, kar je že [naprej narobe narejeno. Pri tem mislim la to, da bi morali napraviti tako imeno-fano   koncesijo   občinstvu   tam,   kjer   to, lecimo, filmsko  ne  bi ustrezalo.
4fr Kako vpliva na kakovost orkestra tdloeitev glasbenega vodstva RTV Ljublja-ia o mesečni izmenjavi dirigentov? ' — Ta odločitev je zelo pametna, če mamo v mislih vsestranost orkestra. Za Itil orkestra pa se bojim, da to ni naj-tiealnejša rešitev.
$   Kaj je  največja  težava  pri  delu  z Irkestrom?
—  Težave   so    predvsem   z   aranžmaji. Lakovost je dobra,   le  da ni  dosti  orke-Itralnih aranžmajev.  Imamo dovolj aranž-foajev,  ki  jih  posnamemo  na   »playback« a, pevca. To je razumljivo, kajti za oba je lonorar    približno    enak.    Vešč    aranžer Ipravi  delo za spremljavo  pevca  v treh, itirih  urah, za dober  aranžma  pa so  po-febna  leta študija  in  poslušanja,  za na-iieček pa še kak teden dela.
9 Kdo je po vašem mnenju trenutno la.iboljši domači jazz glasbenik?
—  Težko bi odgovoril na to vprašanje, ier sem njihov stalni sodelavec, hkrati pa nislim,   da   je   mnogo   najboljših.   To   je iih'"«no   od   tega, kaj   smatramo   za   naj-Ioljše.
L Veše želje za prihodnost?
— Čim več dobrega jazza in čim več razumcvanja s strani občinstva, čeprav morda na škodo nekaterih italijanskih popevk.
JO2E PRIVŠEK: Realnejši krite-rij pri izbiri popevk.
Gotovo ie trenutno najpriljubljenejii skladatelj zabavne glasbe v Jugoslaviji Jože Privšek. Toda njegov talent in uspe-hi niso znani samo nam Jugoslovanom, temveč so ta sloves ponesle popevke s se-boj v mednarodno areno in tam prejele samo še formalen pečat priznanja tujih kritikov.
O »Kaj menite,« sem pričel s prvim vprašanjem, »kako bi rešili vprašanje ka-kovosti jugoslovanske ali bolje — sloven-ske popevke? Saj menda še ni bilo festi-vala, ki bi istočasno ugodU zahtevam. ob-činstva in strokovni komisiji!«
—  Skoraj nemogoče je napisati popevko, ki bi ugajala občinstvu in žiriji istočasno. Nedvomno pa je nujno pričeti pisati po* pevke, ki ne bi bile v  stilu Opatije   ali Zagreba. S tem nočem reči, da sta ta dva testivaZa slaba.  Nikakor ne! Delno nosijo krivdo relativnih neuspehov festivalov tu~ di izredno nesrečno sestavljene žirije. Ta-ko  pride  do  najrazličnejših  nepotrebnih spodrsljajev, kot na primer: — da pridejo v ožji izbor festivala popevke, ki so očit-no plagijati,
—  da melodija, ki ni prišla v ožjo izbiro festivala, daje že večjo prUjubljenost kot nagrajena popevka,
—  da  melodija,  ki  je   bila  odklonjena na  enem  natečaju,  prejme  nagrado  kot nafboljša popevka na drugem festivalu in
—  da se forsira zvrst glasbe, ki nikakor ni pri srcu povprečnega Ijubitelja popevk. Zelijo ustvariti neko novo smer v glasbi, ki sploh ni zabavna.
L Kako pišete sladbe: na podlagi teksta, ali pa najprej napišete kompozicijo in šele potem pride besedilo?
—  Zelo malo kompozicij sem napisal na še prej predloženo besedilo. Moj  prlnclp dela je tak, da najprej napišem melodijo in  šele potem  besedilo.  In kadar pišem skladbe, ne mislim na nob&n vzor, kompo-niram ne glede na zahteve trga.
0 Se posebe) pripravljate na festivale?
—  Moj način dela ni tak, da bi se po-sebno pripravijal na festivale.  Na   nekaj festivulov sem poslal svaje skladbe. Ven~ dar mi ni nikoli primarno, da mora po-
pevka, ki sem jo poslal, uspeti. če je — je, če ni, pač ni. Zato tudi nisem nikoli proti švoji volji krojil popevke. 0 Kaj pričakujete od novega leta?
—  Pričakujem?  Oprostite,  na  to   vpra-šanje raje ne bi odgovoril, ker imam neke privatTie zadeve, ki mi lahko zmešajo vse načne.
ALEKSANDER SKALE: Čim več tujih gostov.
Urednik jazz oddaj RTV Ljubljana, Aleksander SkaJe, se ukvarja z glasbo že od leta 1937. Pričel je z igranjem harmoni-ke, naco sedlal na trobento in bobne. Od leta 1945 pa do 1959 je nastopal kot bob-nar v orkestru RTV Ljubljana. Tega leta se je ustanovila redakcija jazz oddaj, in Jo je tudi sam prevzel. Sedaj še nastopa kot član Ljubljanskega jazz ansambla.
% Kaj menite, ali je skupni program JRTV dobra zamisel in zakaj?
—  Skupni program JRTV je izredno do-
t»ra zamisel, zato ker lahko slišuno pro grame in posnetke ostalih radijskih postaj. O Ali ste imeli v mislih kakšen načrt, kl ga niste mogli realizirati?
—  2e od nekdaj je moja velika želja, imeti   čim   več   javnih   koncertov   in  ne samo z domačimi, temveč tudi s tujimi umetniki. Toda ni  izgledov, da bi dobili v goste ansamble kot so Count Baise, Du-ke  Ellington, razen & bi prišli po liniji State Departmenta, kot so to ie orkester Glena  Millerja, Quinciya Jomnesa in  Diz-zija Gillespia.
0 Kdo je po  vašem mnenju najboljši jugoslovanski jazz glasbenik?
—  Težko  reči,   kajti  jazz je  umetnost, sestavljena iz mnogih stilov. Tu ne velja samo kakovost,  temveč tudi individualna opredelitev.
0 Vaša novoletna želja?
—  Moja največja želja je, da  bi imele jazz oddaje čdm več in čim bolj zadovolj-nih poslušalcev.
II. KONCERT ARANŽERJEV ZABAVNE GLASBE
Bojan Adamič - petdesetletnik
27. decembra se je v dvorani Slovenske filharmonije predstavil na II. koncertu aranžerjev Bojan Adamič. Spored nam je napovedal Adamič sam: »Nocoj vam bo-mo predstavili skladbe, ki so nastale pred tridesetimi leti — najstarejše — in tiste, ki sem jih napisal pred nekaj meseci, to-rej najmlajše. Za nameček pa boste sli-šali še kako skladbo, ki sem jo pošiljal na vse mogoče festivale, pa je niso nikjer sprejeli.«
Koncert je izzvenel v vzdušju velikega pričakovanja. To pot so se nam predsta-vili solisti: klarinetist prof. Miha Gunzek, ki je nastopil v štiristavčni Suiti, perspek-tiven basist Boris Kofol, violinist Ati Der-melj, vokalni zbor Miška Hočevarja ter vokalna solistka Marjana Deržaj. Izvedba skladb je bila na povprečnem nivoju, od aranžmajev pa nara je ugajal znani aranž-tna, ki je že dvignil precej prahu, Stipice Kaloctera skladbe »Ti si moja obala« in »Jesenski dan« ki je napisana za godalni orkester in tri flavte.
čeprav ta dan ni bil rojstni dan Bojana Adamiča, so izkoristili to priložnost nje-
govi prijatelji in sodeJavci ter mu česti-tali k peddesetemu rojstnemu dnevu. Go-rorniki so se zvrstili na odru, kot prvi generalni direktor RTV Ljubljana, pred-stavniki RTV Beograda in Zagreba, pred-stavftiki Zveze skladateljev Jugoslavije, Združenja skladateljev Hrvatske — ti so proglasili Bojana za svojega častnega čla-na — predstavnik Triglav filma in za ko-nec še najstarejši član plesnega orkestra ter eden prvih članov Bojanovih predvoj-nih ansamblov — tenor saksofonist Du-šan Veble.
Bojan se je nato ves ginjen zahvalil z besedami:
»Namreč: sem predstavnik umetnosti, ki ni rojena pod najsrečnejšo zvezdo. Za-to sem vedno pripravljen na obrambo in nikoli na zahvalo za priznanje. če pride tak trenutek, sem zato v zadregi, še pose-bej danes, ko ni bilo samo ene čestitke. Zato bo mogoče moja zahvala neobičajno skromna, kajti, kar lahko povem, je sa-mo: vsem vam, ki ste mi čestitali, prisrč-na hvala.«
Piše: Richard Conell
viirncjsii
ačma
»Nočem lzgubiti živcev, nočem.«
Zdrsnil je z dievesa in se pognal v gozd. Prisilil se je, da je razmišljal. Okoli dvestopetdeset metrov od prostora, k^er se je skrival, se je ustavil pri ogromnem odmriem drevesu, ki se je naslanjalo na manjšega, še rastočega. Odvrgel je torbo s hrano, vzel nož in se z vso močjo spravil na delo.
Ko je stvar končal, se je napotil proč in se skril za štor, ki je ležal nekaj deset metrov proč. Mačka je zopet prihajala, da bi se poigrala z mišjo.
Za sledjo je prihajal z gotovostjo krvoločnega psa general Zarov. Nič ni ušlo tem preiskujočim čmim očem, nobena pohojena bilka, nobena upog-njena veji-ca, nobeno znamenje v mahu., četudi še tako majhno. Tako"zaverovan v sledi je prišel gene-ral do stvari, ki jo je napravil Rainsford. šele ko se jo je dotaknil, je zaslutil nevamost in odskočil z živalmostjo opice. Todi ni bil dovolj hiter; mrtvo drevo, Ki se je sedaj le lahno naslanjalo na tnanjše-ga, živečega, je zgrmelo in oplazilo generala po ra-menin — glede na njegovo starost bi človek priča-koval; da ne bo več vstal. Omahoval je, toda ni padel. Niti revclverja ni potegnil. Stal je tam in si z roko drgnil ranjeno rame, Rainsford pa je z gro-zo v srcu, zopet zaslišal generalov ponarejeni smeh, ki je odmeval po džungli.
»Rainsford,« je klical general. »Ce ste v obsegu mojega glasu — mislim, da ste — vam moram če-stitati. Ni veliko ljudi, ki znajo narediti malajsko past za ljudi. Na srečo, sem tudi jaz lovil na Malaji. Vi ste naravnost zanimivi, Mr. Radnsford. Sedaj grem, da si obvežem ramo. Toda nazaj bom prišel. Nazaj bom prišel.«
Ko je general, pestujoč svojo poškodovano ramo odšel, je Rainsford nadaljeval z begom. To je bil brezupen tek, ki ga je nosil nekaj ur. Potem je prišel mrak, nato tema in še vedno je tekel. Tla pod mokasini so postajala vse mehkejša, vegetaci.ja je postajala umazana in zoprna, mrčes ga je ne-usmiljeno pikal. Potem ko je stopil naprej, je noga zdrsnila v blato Skušal jo je potegniti nazaj, tx>da nesnaga je vsesavala nogo kot bi bila. ogromna pijavka. Z vehkim naporom jo je naposled osvo-bodil. Seda.i je vedel, kje je. Mrtvo močvirje in njegov živi pesek.
Njegove roke so bile crdno sklenjene, kot da bi bili njegovi živci nekaj oprijemljivega, kar bi mu nekdo hotel iztxgati iz prijema. Mehkost tal mu je dala idejo. Stopil je z živega peska nekoliko korakov nazaj tn žačel kopati kot kak ogromen prazgodovinski bober.
Rainsford se je zakopaval v Franciji, kjer je vsa-ko odlašanje pomenilc smrt. To je bilo v primerjavi s tem kopanjem mirna preteklost. Jama je bila vse globlja; ko je bil v njej že do ramena, je splezal ven in narezal količke in jih priostril. Količke je potem z ostrino navzgor nasadil na dno jame ter njeno žrelo prekril z vejicami in travo. Potem se je ves prepoten in utrujen zavlekel za drevo v bli-žini.
Vedel je, da njegov zasledovalec prihaja; slišal je tih šum korakov na mehki zemlji in nočni ve-trič mu je prinesel duh generalove cigarete. Zdelo se mu je, da prihaja general z nenavadno previd-nostjo in tišino. Rainsford generala ni videl, tudi jame ni mogel videti, ko je čepel za drevesom. V minuti je preživljal leto. Ko je zaslišal lomljenje vejevja nad jamo, mu je bilo, da bi zakričal od veselja. Dvignil se je. Nekaj korakov od jame je stal človek z električno baterijo v roki.
»Dobro ste naredili, Mr. Rainsford,« je slišal ge-neralov glas. Vaša burmanska jama za tigre je ujela enega mojih najboljših psov. Zopet vaš do-bitek. Videl bom- kaj lahko naredite proti mojemu celemu tropu. Sedaj grem domov počivat. Hvala lepa za zelo zabaven večer.«
Ob zori se je Rainsford zbudil ob šumu, kl mu je napovedoval, da se lahko nauči še nove stvari o strahu. To je bil oddaljen šton, slaboten in nedo-ločen, toda spoznal ga je. Bilo je lajanje tropa psov.
Rainsford je vedel, da lahko naredi dvoje. Lahko bi ostal tukaj in čakal. To bi bil samomor. Lahko bi bežal. Za trenutek je miroval in premišljal. Ide-ja, ki mu je nudila zadnjo možnost, ga je prešinila in umaknil se je iz močvirja.
Lajanje psov je prihajalo bliže, potem še bliže, bliže in bliže. Na slemenu je Rainsford splezal na drevo. V smeri proti morju, niti pol milje daleč, je videl, da se grmovje premika. Ko je uprl oči v tasto smer, je videl sklonjeno postavo generala Za-rova. Pred n.Hm je videl drugo postavo, ki se je s širokimi ramem prerivala skozi džunglo. To je bil velikan Ivan in videlo se je, da ga neka nevidna moč vleče naprej: Rainsford je vedel, da ima Ivan na vrvici trop psov.
čez kakšno minuto bodo prišli do njega. Nje-govi možgani so delovali bliskovito. Mislil je na zvijačo domačinov v Ugandi. Splezal je z drevesa. Zgrabil je mlado drevesce, pritrdil nanj lovski nož tako, da je bilo rezalo naperjeno na pot. S kosom divje vinske trtp ga je upognil in pritrdil na tla v srrmičevje. Potem je tekel, kot še nikoli v življenju. Psi so se oglašali že glasneje, zavohali so, da je v bližini. Rainsord je vedel, kako se žival pri lajanju počuti.
Prenehal je dihati. Lajanje psov se je nenadoma ustavilo in tudi Rainsfordovo srce se je ustavilo. Morali so priti do noža.
Obrnil se je nazaj in vldel je, da se je njegov zasledovalec ustavil. Toda upanje je splahnelo, ko je videl, da general še stoji. Toda Ivan ni več stal. Nož, ki ga je vrglo drevo, ko je odskočilo, ni po-polnoma zgrešil.
Rainsford se je komaj vrgel na tla, ko je trop psov znova zarjovel.
»Živci, živci, živci,« je sopihal, ko se je vlekel naprej. Modra vrzel se je prikazala med drevesi Rainsford se je vlekel proti tej vrzeli. Dosegel jo je. Bil je morski zaliv. Na drugi strani zaliva je videl sivo kamenje generalovega gradu. Nekaj me-trov pod njim je šumelo morje,, za ^seboj je slišal pse. Potem je skočil v morje.
Ko je general s svojim tropora psov prispel do morja, se je ustavil. Nekaj minut je stal in opazoval modro-sivo morje. Zmigal je z rameni. Potem se je vsedel, izpil iz steklenice nekaj pijače, si nažgal cigareto in si potiho zamrmral odlomek iz Madame ButteiLly.
General Zarov je imel s svoji veliki obednici izvrstno večerjo. Popil je steklenico Pol Rogerja in pol steklenice Chambertina. Samo dve stvari sta ¦?a motili, da bi njegov užitek bil popoln. Prva je bila misel na to, kako težko bo nadomestiti Ivana, druga pa je bila, da mu je divjačina ušla: seveda, Američan se ni igral, je general razmišljal, ko je pokusil liker. V knjižnicd je, da bi se potolažil, braZ nekaj odlomkov iz del Marka Avrelija. Ob desetih je odšel v spalnico. Bil je utrujen. Zunaj je bila me-sečina in predno je legel, je stopil k oknu ter po gledal na dvorišče. Videl je dva velika psa in rekel: »Pa več sreče drugič.« Potem je ugasnil luč.
Clovek, ki se je skrival za zaveso, je stal pred njim.
»Rainsford!« ]e vzkliknil general. »Za božjo vo ljo, kako pa ste prišli sem?«
»Plaval sem,« je rekel Rainsford. »Plavanje gre hitreje kot hoja skozi džunglo.«
General je zajel sapo in se smehljal.
»Cestitam vam,« je rekel. »Zmagali ste.«
Rainsford se ni smejal. »Jaz sem še vedno žival, ki laja,« je rekel z nizkim glasom. »Pripravite se, general Zarov.«
General se mu je poklonil z enim svojih naj-globljih poklonov. »Vidim,« je rekel. »Odlično. Eden izmed naju mora poskrbeti za hrarvo psom. Drugi bo spal v tej odlični postelji. Na voljo sena vam, Mr. Rainsford.«
še nikoli nisem spal v tako dobri postelji, je menil Radnsford.
Konec
Prevedel P. Breščak
ČRNI PAS
Na fakulteti za naravoslovje in tehnologijo v Ljubljani študira ke* mijo, in to že četrto leto, eden naj-boljših jugoslovanskih judoistov, 24-letni Aljaž   M a c a r o 1.
Aljaž je nosilec črnega pasu (teh je skupno 10 in za dosego prvega mojstrskega — črnega pasu je po-trebno imeti prej šest šolskih pa-sov). Aljaž je na prvo vprašanje, kaj je poleg juda njegova največja strast, namudoma odgovoril: foto-grafiranje. S tem se je tudi razjas-nilo vprašanje, zakaj je vedno sku-kaj z funkcionarjem judo kluba »Ljubljana«, tov. Nikom Mušičem, fd je znan foto-amater in tudi avtor slike nad tekstom. Fotografija pri-kazuje Macarola v borbi s svetov-nim prvakom v judu za 1. 1958, Ja-poncem Natsui-jem. Komentar sliki pa je podal Aljaž sam: »Na Dunaju sem se pred nekaj leti boril proti Japoncu skupno s še devetimi bor-ci — od vseh pa sem se najdlje upiral svetovnemu prvaku.« (ob tej priliki je Aljaž tudi dobil črni pas — »prvi dan«, kot se uradno imenuje.)
« Kakšne načrte imaš za prihod-nost? »Najvažnejše je diplomirati in tnislim, da mi bo to uspelo pri-hodnje leto. Na športnem področ-ju pa si želim nastopati na tekmo-vanjih tako doma, kot tudi v tujini. Rad bi si tudi priboril črni pas druge mojstrske stopnje (,drugi dan'), tega ima danes le nekaj judo-istov v Jugoslaviji.«
0 Kaj pa študij in vsklajevanje časa, ki ga porabiš za tekmovanja in trening z njim? »Ker študiram po staretn učnem načrtu, kar dobro vsklajam čas, ki ga porabim za uče-nje, s časom, ki mi ga vzamejo tek-movanja in trening. Le kadar gre za daljši izostanek od študija (turne-j»), je po treba kasneje naknaditi z z intenzivnejšim učenjem, kar pa ni ravno lahka stvar.«
• Najpomembnejši športni uspe-hi v tvoji karieri.
»V razdobju zadnjih petih, šestih let sem bil vedno drugi, zato se me jc prijelo ime ,večno drugi'! No, to sem letos delno demantiral, ko sem postal absolutni republiški prvak. Moj največji uspeh pa bo, če si bom uspel priboriti naslov držav-nega prvaka, ki mi je že nekajkrat le za las ušel.«
0 Kako deluje študentska organi-zacija na tvoji fakulteti? — »Glede na to, da študiram po starem učnem načrtu, nimam s študentsko organizacijo tesnejših stikov, mi-slim pa, da je njeno delovanje zado-voljivo. Za športno organizacijo pa Iahko rečem, da je njeno delovanje vse premajbno. Nekaj malega se propagira telovadba in igranje ko-šarke, to pa je tudi vse.«
0 Zadnje vprašanje naj bo tokrat nekoliko nenavadno: toda ker vem, da morajo imeti judoisti izdatno prebrano, povej, kaj najraje ješ? »Brez dvoma sladkarije in pa mcso, in to v velikih količinah.«
0 Aljaž je za konec prispeval še svoje odgovor brez vprašanja. Ta-kole je dejal: »Glede na to, da sem jaz letos prva žrtev rubrike Indeks in ..., naj Vam, vsem mojim prua-detim naslednikom, ki se bodo tudi znašli tu v čniem robu, kakor tudi vsem ostalim študentnm — športni-kotn želim: Srečno 1963!
T. Z.
K
|O sta sodnika Ovanesov (Bolgarija) in Petrutiu (Roirmmija) v soboto nekaj pred 22. uro še poslednjič zažvižgala in s tem označila konec tekme, je 3.000 gledalcev lahko videlo takle »za-ključni prizor«: Izraelski igralci, trener in vodstvo kluba so se objemali od vese-lja, tekali po igrišču sem in tja ter nav-dušeno vzklikali v svojem jeziku, med-tem ko so igralci Olimpije sklonjenih glav odhajali v garderobo.
Res, zmage Maccabija se najbrž v Ljub-Ijani ni nadejal nihče. Posebno še, ko je pred 2 tednoma moštvo Olimpije v Tel Avivu razmeroma lahko premagalo ^naj* boljše izraelske košarkarje. Pa vendar — gostje so zmagali zasluženo, čeprav le z eno (samo) točko razlike.
Ce seštejemo rezultata obeh tekem, ima Olimpija še vedno 13 košev v dobro (na prvi tekmi je zmagala z razliko 14 ko-šev) in se je tako kljub porazu na povrat-ni tekmi uvrstila v drugo kolo tekmova-nja za pokal evropskih košarkarskih pr-vakov. Prvo tekmo drugega kola bodo Ljubljančani že čez 10 dmi igrali na stadi-onu »Pierre de Coubertina« v Parizu, njen nasprotnik bo francosiki državni prvak — moštvo BC »Bagnolet« iz Alzacea. Lju-bitelji košarke v Ljubljani pa bodo na svoj račun prišli verjetno 26. t.m., ko se jim bo »Bagnolet« predstavil na Gospo-darskem razstavišču.
Sobotna tekma je bila vsekakor boljša in zanimivejša od one v Tel-Avivu. Igralci obeh moštev so pokazali veliko borbe-nost. Gostje so se tudi presenetljivo dob-ro znašli na igrišču v dvorani, (doma igrajo tekme le na prostem).
Sodnikoma, ta sta sodila z manjšimd napakami na škodo obeh moštev, so se predstavili isti igralci kot na prvi tekmi.
OLIMPIJA: Dermastija, (kapetam 18 ko šev), Vrhovec 12, Miiller 20, Jelnikar 7, Kapelj  6, Eiselt 4, Patočnik 2, Bassin 2,
TESEN
PORAZIMA GR
Samaluk, Tavčar, Vavpetič, Logar. (Teh-nični vodja: ing. Boris Kristančič).
MACCABI: Cohen-Minz (kapetan — 16 košev), Cohen — Sahar 3, Amar 6, Gol-loway 16, Ben Basad 25, Edelist 4, Esen-baum 1, Hasid 1, Klein, Natan El Frisch, Avidan  (tehnični vodja  Jehoshua Rosin).
Sam začetek tekme mi za moštvo Olim-pije obetal nič dobrega, saj so gostje, ki so se bolje znašli, že v drugi minuti vo dili z rezultatom 7:0, a Eiselt je dosegel prvi koš za domače šele v peti minuti igre. Toda gostje so še vedno uspešno iz-koriščall napake Olimpijimih igralcev ter spretno polnili njihov koš. V deveti mi-nuiti je po košu Jelnikarja Olimpija prvič uspela iznenačiti rezultat na 11:11, nato pa tudi preiti v vodstvo, ki pa ni bilo več-je kot za koš ali dva.
Rezultat se je hitro spremijal enkrat v dobro   gostov,   enkrat   domačinov   i. t. d.
NAJBRŽ ŠE NE VESTE,DA...
je največji nogometni stadion na svetu v Braziliji, v Rio d« Janeiru. Ta stadion »Ma-racana« lahko sprejme 200.000 gledalcev. Ker ima odlično urejene dohode na tribuno, ni težav ob tekmah, ki privlačijo ogiromno število privržencev nogometne ž»ge.
Problem se pojavi šele zunaj stadiona. Le kje naj parkirajo vse tiste desetisoče avto-mobile njihovi lastniki, ki so prišli gledat mojstre nogometne žoge. Do sedaj tega pro-blema še niso uspeli ugodno rešiti.
-  da morajo igralci češkoslovaške hokcjske reprezentance pri   svojem kondicijskem  tre-ningu  poleg   ostalega  preteči  tudi  700   stop-nic.   Trener   reprezentance  pa   igračem   tudi poleti *ne da miru-«. Tedaj namreč z vesla-njem krepijo svoje mišice in si tako nabirajo kondicijo.    Zato pa    je    Ceškoslovaška tudi eden  glavnih favoritev za osvojitev  naslova svetovnega   prvaka  v  hokeju  na   ledu  letos marca v Stoehkolmu.
-  je svetovni rekorder v tn«tu krogle, Amc-rikanec Dalas Long (20m 6 cm), ki je visok okoli 2 m in tehta 120 kg, pred nedavnim za-pustil   atletiko  ter  se   posvetil   igranju   rug-byja.   Njegovi uspehi s področja te športne panoge do sedaj še   niso znani. Ali bo tudl tu uspel? - Strokovnjaki pravijo, da bo.
-  bosta na olimpijskih igrah v Tokiju repre« zentanci Vzhodne in Zahodne Nemčije nasto-pili ločeno. Dve moštvi bosta vsako zase za-stopali barvo svoje države.  S  to odločitvijo nemškega  olimpijskega odbora   pa  se  mora strinjati      še     IOC     (International  Olympic Comittee).  Bodo tudi na športnem  področju znova   nastopitl politični  spori?
TOMA2 ZAJC
do nekako 18. mmute igre, ko je tokrat najboljši igralec Maccabija Ben Basad v protinapadu dosegel dva efektna koša. Minuto pred odmorom je bil rezultat 36:29 v korist Izraelcev. Pred zaključnim žvižgom in s tem koncem prvega dela tekme je Mtillerju uspelo realizirati še en osebni met in s tem postaviti končni re-zultat prvega polčasa 36:30.
Ceprav so se domači igralci zelo tru-dili, je Maccabi v prvih minutah drugega dela igre svoje vodstvo 6 točk še povečal z uspešnimi meti Ben Basada in Gol-lowaya od daleč ter Cohen-Minza od bli-zu. Tako so Izraelci v pefci minuti drugega polčasa dosegli svoje največje vodstvo v tej tekmi, saj je znašala razlika v koših 12 točk njim v prid — 46 : 34. Ljubljančani niso klonili. Najboljši igralci Olimpije na tej tekmi — Vrhovec, Miiller ui Kapelj bo hitro zmanjševali razliko in res so gledalci že po prvih minubah igre lahko videli na semaforju rezultat 49:49. To je bilo v 11 minuti igre. Olimpija je naito prešla v vodstvo z rezultatom 55:52, toda Izraelci n^so pustili, da bi razliko v koših še povečala. Nasprotno, uspeli so jo zni-žati in od 14 minute igre pa do konca tekme se je rezultat spreminjal vedno le za točko ali dve v korist enega ali dru-gega moštva. Bilo je tudi veliko osebnih napak, ki pa so mnoge ostale neizkori-ščene, igralci Olimpije še bolj pa Macca-bija, so grešili pri izvajanju prostih metov.
Končno je Ben Basad slabo minuto pred koncem tekme metal osebna meta, oba realiziral in rezultat je bil 72:69. Ka-pelj je takoj za metom od daleč zmanj-šal razliko na eno samo točko v korist Izraelcev. Ti so poslednjih 30 sekimd igre načrtno zadrževali žogo in tako je rezultat 72:71 ostal neizpremenjen do konca tekme.
Tako so Izraelci zmagali z najtesnejšim možnim rezultatom. Njihovi zmagi ni moč oporekati; čeprav tesna, je bila zaslužena.
Za zaključek naj ugotovimo, da moštvo Olimpije še ni v formi, ki je potrebna za zmage v prihodnjih kolih tega pomemb-nega tekmovanja in da se očitno pozna odsotnost njenega najboljšega igralca Daneva. Ker pa imajo fanitje še čas za trening in bodo tega nedvomno kar naj bolje izkoristili, lahko upamo, da bodo uspešni tudi v drugem kolu tekmovanja za pokal evropskih košarkarskih prva-kov, pa bomo videli že čez dva oziroma tri tedne.
Tomaž Zajc
Sredi decembra je bila letna skupščina Zveze študentskih šport-nih organizacij. Referat, ki je bil na njej podan, še bolj pa delovni program, ki so ga delegati sprejeli za delo v tem letu, obeta vnesti v delo športne organizacije študentov na naši univerzi pomembno poživi-tev. Prvi rezultati niso izostali:
¦^. Športna komisija na pravni fakulteti je izvedla šahovsko prven-stvo. Od 15 prijavljenih se je tek-movanja udeležilo "9 študentov. (Ostali so bili zaradi študijskih ob-veznosti zadržani.) Prvenstvo —*~ odigrano v obliki brzoturnirja —• je bilo v Šahovskem domu. Tekmo-vanje je poteklo brez sporov in je dalo naslednje rezultate: 1. Slavko TrendefUovski (II. let.), 2.-3. Dani-lo Hari (III. let.) in Azi% Mujič (I. let.), 4. IUja Slivar (I. let.), 5. Srečko Praprotnik  (I. let.)  itd.
¦^. Za športno dogajanje v pre-teklih dveh mesecih sta na FNT značilna: velika pestrost in slaba tnnožičnost. Kljub vsestranski agi-taciji se akcij udeležujejo vedno isti študenti. Le-teh pa še vedno ni do-volj.
V telovadnici se je stanje precej izboljšalo. Ob sobotah je telovadni-ca skoraj popolnoma zasedena. Treninge odbojke in atletike obi> skuje redno 12—15 študentov.
Organizirali so več izletov. No-vembra: v Postojnsko jamo in Predjamski grad, izlet od Stične do Litije, smučarski izlet na Komno (5 dni!). Decembra smučarski izlet v Kranjsko goro. Priredili so tri predavanja: o Kamniških Alpah, o lepotah Bohinja in o vzponib v Do-lomitih in na Mont Blanc. Vsa za-nimiva predavanja so bila sprem-Ijana  z  barvnimi diapozitivi.
Izvedli so tudi dvoje fakultetnih prvenstev: v šahu in namiznem te-nisu. V šahu je med posamezniki zmagal Meniševič, med ekipami pa tekstilci. V namiznem tenisu pa so bili najuspešnejši montanisti; med posamezniki pa Fajdiga Nane med študenti in Desanka Bevk med štu-dentkami.
IMOVO V
ZSSO
n o
MOJZES
Tudi moje krojenje je podvrženo modi. Kot najbrž že veste, je zdaj precej moderna linija Z = združevanje. Da ne bom staro-moden, bom tudi jaz nekatere osebe združil, ozir. z drugimi besedami — izključil iz sto-rije. Kaj bo k temu reklo javno mnenje, ne vem; moja prognoza pa je: malo ali nič. Dveh pa le ne gre pozabiti: Abrahama in Metuzalema. Prvega srečamo, ko prevalimo lepe, mlade dni (k sreči zaradi reforme mi študentje niti ne). Žal imamo pa še vse pre-več Abrahamčkov, ki svojega prvega soime-njaka v slabem posnemajo. Lastnega silosa sa slamo ne uporabljajo, slepo sledijo direk-tivam in linijam. Tako bi pa bilo treba zdru-žiti in... vija, vaja, ven! Za Metuzalema pa ne vem najbolje, ali je pozitivna oseba ali negativna. 2ivel je namreč svojih 700 let; nimam pa*podatkov, kdaj je odšel v penzijo. če je odšel pri 660 letih — v redu, ampak — pri 60?!
Mojzesa gotovo poznate. Danes, ko je patina časa že davno prekrila njega in njegove, gledamo na njegovo bitje in žitje v drugačni luči. Predvsem bi pozdravili prihod novega Mojzesa. Naše rojake bi moral spraviti nazaj v obljubljeno deželo. Ne bi se, revčki, mučili preko morja in puščav. Kar v vlak bi vsi skupaj sedli in bi bili v dobrih desetih urah iz Nemčije doma. Pravijo, da je Mojzes I. udaril s palico po skali in je pritekla voda. No, od takrat smo že malo naprej prišli. Zdaj bi moral s palico po pipi, da bi voda tekla. Ali pa, da voda ne bi več tekla. Skratka, postal bi inštalater in dobro bi se mu godilo. Prav slab pa je bil Mojzes I. na planinah. Drugi so se bili na življenje in smrt, on pa je daleč daleč proč za krajem sedel in vil roke. Ko je držal roke kvišku, so njegovi zmagovali Gotovo so zmagovali zato, ker rok niso držali kvišku. Mojzes I. je dobil tudi prve direktive.Tako je vsaj vedel, kaj se mu — od prepovedanega — izplača početi. Je pa izbral neprimeren kraj za razglasitev direktiv. Predaleč od ljudi, tam v hribih. Tako jih niso slišali iz prve roke. Morda jih zato še dandanes prav ne upoštevajo. Pa tudi  nobene  prave kontrolne komisije ni  določil,  ta Mojzes  I.
SODOMA GOMORA
Danes pravijo ljudje: naš čas — novi čas... »Tako kot je zdaj, ni bilo še nikdar.« Lari-fari! Zgodovina se ponavlja, le z majh-nimi spremembami. Le pobrskajmo po »zgodovini«: General Joshua je s četami pri-spel pred Jeriho. Mesto se ni vdalo. General je godbenikom velel zaigrati. Zatrobili so in mesto je padlo. Vse so pobili, razen Joba. (Kdo sta bila Joshua in Job, poglejte v slo-var slovenskega jezika. V pravopisu ju nam-reč ni.) Na brucovanju je prav tako. Ko mu-zika zaigra, publika podivja. Vse obleži — razen Joba. Le-ta je gluh, pa tudi pije ne. Organizatorji brucovanj, pa tudi drugi go-stilničarji (često zaradi nepoznavanja zgodo-vine) nastopijo v oni priliki iz Kane Galilej-ske. Tako pokvarjeni pa še niso, da bi, ob pospravljanju  brucovanj,  pili  vino  iz  Kane.
S padcem Jerihe in z Joshuinimi godbeniki pa še niso izčrpane vse slabosti starega sveta. Za globlje, notranje, po-duhovljeno življenje sta skrbeli dve ustanovi: Sodoma in Gomora — dvoje mest ob Mrtvem morju. Dandanes bi ju lahko enačili z igralnicami, bari, gostilnami in drugimi kraji, kjer dandanašnji človek lahko pogubi dušo in telo. Takrat je bil svet k sreči tako majhen, da mu je bilo dvoje takih naprav dovolj. Zdaj pa se vsako »boljše« oziroma okrajno mesto lahko pohvali vsaj z eno tako institucijo. Ob Modrem morju jih je pa še več. Pred coa. 5000 leti so moralni in sanitarni inšpektorji Sodomo in Gomoro porušili tako, da ni ostal kamen na kamnu. Dvajset let je tega, kar pri nas ni stal kamen na kamnu, pa smo doslej že našli dovolj časa in materiala, da smo te stvari uredili. Zakaj? Pravijo: za 30 srebrnikov. Ni važno ali tu- ali ino-zemskih. Kdor jih ima, jih pač lahko da. Ne rečem, da se pred 12 leti nismo usajali ob »brez-končni povesti«. Odtlej pa se je veja, na kateri je sedela naša nova morala, vedno bolj sušila. Le od časa do časa se je ta ali oni bralec po malem spominja. Torej nismo prav  v s i takšni kot kvargeljni!
INTERMEZZO I
Seveda niso vsi na svetu tako obremenje-nl z napakami iz preteklosti kot mi. Naši južni sosedje in tudi pravi Kitajci imajo či-sto preteklost. Organizirali so si jo na drug način. Pri njih je bilo in bo vse v redu. Pa tudi zdaj je vse v redu. Kot smo se učili v šoli, je tam vse urejeno po dinastijah. Sedaj ima glavno besedo dinastija La-Cen-čuj. Bož-ja mana, mleko in med, vse to se cedi v potokih. Le riža je bolj malo. Zaradi pra-vilne politike njihovega vodstva, pa Kitajci niso lačni. Vsak dan imajo polna usta — nas, daljnih Jugoslovanov. Tako so lačni, da še po drugih hlastajo. (Se sreča, da molilni mlinčki meljejo počasi.) Tako smo mi še živi, pa tudi nekateri vrabci še čivkajo, muhe sedajo  na  med  (na Kitajskem namreč).
V šolah večkrat napak učijo. Mene so na primer učili, da so imeli Kitajci njega dni visok zid zato, da niso mogle sviloprejke na delo v inozemstvo. Pametna stvar! Na jugu države pa je bilo morje in pa zelo visoke gore. Seveda, najvišje gore na svetu! Kitajci niso takšni kot mi, so drugačni. Imajo postrani oči, da nas laže postrani gledajo. No, in to že dalj časa pridno delajo. Povedal sem že, da mnogo vedo o nas. Izročilo pravi, da narn vsakih 500 let želijo svoje ranenje samj osebno sporočiti. Zatp kuhajo doma železo. Doslej so ga skuhali že   t r i  porcije. Pa jih niso obdržali zase.
Drugod imajo namreč ljudje še manj jesti, pa so jim kar s svincem, železom in ognjem postregli: na Koreji, na Kvemoju in v Tibetu. Tibetanci pa so koj odhiteli Indijcem hvalit nadvse dobro stvar, zato so Kitajci še njim ponudili. K sreči pa so Kitajci tudi samokritični. Napake v kmetijstvu in na vasi bodo odpravili: en, dva, tri oziroma po kitajsko. Učitelji in profesorji bodo odhiteli poučevat kmetiča. Le-ta že ve, koliko riževih zrn požre vsak vrabec in vsaka podgana. Ne ve pa še, kako bi pridelal toliko riža, da bi ga imeli vsi dovolj: vsi Kitajci in Tibetanci (ki so tudi Kitajci) in vsi vrabci in druge domače živali. No, saj ima še čas. če se ni v prvih 5000 letih, se bo v naslednjih. Cas ni zlato (kitaj. pregovor).
CKI
DOMA IN PO SVETU: Društvo za zaščito domačih živali je pred nedavnim, točneje 1. januarja, odreklo zaščito mačkom, ki so se neverjetno razširili in zagro-arili, povsem uničiti osebno gospodarstvo v glavah in žepih naših državljanov.
IZ NAŠNH KRAJEV: Dedek mraz je pripeljal na aaše ulice študente-miličnike, ki so se tozadevno vraili iz svoLh krajev.
RADIO NASELJE POROCA: (magnetofonski posne-tek z nedavne seje upravnega odbora): »Smo proti vsem izrednim dopoldanskim obiskom. Mame z dežele, sestre in sestrične, saj ni tako mraz, kakih pet ur boste že potrpele v bližnjem parku. Smo proti vsem zabavam (v okviru rojstnih dni, izpitov). Smo proti temu, da bi neko študentsko časopisce napravilo reportažo, Od sobote na nedeljo', kjer bi morda marsikaj odkrili, čeprav se študentje bloka s tem strinjajo. Končno pa, mnenja študentskega tiska in študentov na sploh ni jemati preveč resno.« ALI PA?
KULTURA: Baje dela v Naselju tudi nekakšna kul-turna komisija. Menda nek časopis prireja solistični koncert Dubravke Tomšič. Menda je bilo prodanita v Naselju samo dva ducata vstopnic Nekateri so za hladno.
IZ NAŠIH PREDAVALNIC: Profesor stopi v preda-valnico po 10 minutni zamudi. Deset minut podpisuje indekse. Potem se za četrt ure odstrani iz predavalnice, da bi nemoteno odšli vsi tisti, ki so prišli samo po podpis. Potem pa študetnje še četrt ure čakajo in odidejo domov. NA PRAVU.
UREDNIKOVA POŠTA: IZ BEOGRADA (vabilo za opazovalce VII. kongresa Ljudske mladine Jugoslavije). »Molimo vas, da prilikom odabiranja posmatrača vodite računa da  budu  zastupljene i studentkinje«.
VREME: Predvidevajo, da se bo vreme v nekaj dneh tako poboljšalo, da se bo tudi slovenski XV humor tnalce odtajal. Toda mimo kompleksa
Muzeja voščenih lutk!
y
FILM: Posebni dopisnik in filmski kritik Tribune je uredništvu Škorpjončkov sporočil, da je našemu avto-mobilu pravkar razneslo vse štiri gume. Potniki so pravočasno odšli iz gorečega avtomobila. Posebno bi nam bilo žaJ za čuka in ostale domače živali.
TISK IN PISK: Pred nedavnim smo praznovali Novo leto in med drugim pregledovali novoletne števil-ke naših časopisov. Ugotovili smo. da se je med novo-letnimi poslanicami še najbolj približal vzdušju pokra-pne nek Ust na Dolenjskem, ki je primerjal (v novo* letni urednikovi poslanici) znesek za naročnino z jajci. Nekateri  so  za  fokloro!!!
TISK IN PISK št. 2: Predlagamo, naj uprava RTVL preskrbi vsem gledalcem posebne daljnoglede, da bi tako lahko uspešneje spremljali eksperimentalni pro-gratn (ne samo zato, ker je nerekdokdaj slika nejasna, ampak  je  tudi tekst  temu podvržen^
OSMRTNICA: Podpisani Janez Bajta obveščam svoje znance, da nameravam v mesecu februarju stopiti pred obličje diplome in tozadevno pasti. Sedmino bomo pro-slavl.jali sedem dni.
POPRAVEK: Podpisani Škorpjonček popravljam svoje dobro mnenje o slovenskem filmu v slabo in sem odslej pripravljen kritizirati samo še tuje filme* Težko je namreč govoriti o amaterjih.
Stran 11
Kakšne spomine imate na no-voletne praznike? Kdo ni v i teh treh ali štirih dneh po-zabil na študij in mislil samo na to, kaj si bo lahko s prihranki še privoščil, da bodo lepši spomini na tisto sivo leto 1962, na silvestro-vanje nekje v koči pod zasneže-nimi tisočaki, kjer so zdaj le še ugreznjene smučine, na silvestro-vanje ob bučnem zalivanju in no-zdravljanju (nekateri so od samega nazdravljanja pozneje zboleli), na silvestrovanje s tistimi, ki jih ima-mo najrajši, na večer, ko smo si obljubili zvestobo, prijateljstvo, na večer, ko so dekleta ugotovila, da so za eno leto starejša... Kje ste zdaj tisti trije dnevi? Kakšne spo-mine imate nanje?...
KAJ JE N0VE6A MED ŠTUDENTI PRAVA
Aktivizacija študija
Tokrat smo se zapletli v po-govor s predsednikom fakul-tetnega odbora na pravni fa-kulteti GREGORJEM MIKLIČEM in se pomenili o treh vpraša-njih, ki zadevajo študentsko
»Znano mi je, da je glavna oblika idej-no-političnega dela študentov na pravnl fakulteti svobodna katedra, ki je s svo-jimi kvalitetnimi predavanji v preteklem letu zavzela močno vlogo pri formiranju profila pravnika, o katerem smo že vprej-šnjih letih mnogo pisali in govorili. Kako si letos zamišljate njeno nalogo?«
»Svobodna katedra,« je dejal Gregor Mik-
organizacijo na tej fakulteti. Kljub zaposlenosti - pravkar je izpoinjeval neko anketo -je Gregor Miklič rad pristal na razgovor...
lič,« ni samo idejno-politično usmerjena, temveč sega s problematiko, ki jo otorav-nava, tudi na strokovna podrodja. Za nje-ne konkretne naloge se pripravlja pro-gram po letnikih, kjer bodo študentje sa-mi predlagali, kaj naj se na tej ali oni katedri obravnava. Naš sistem dela je bil doslej tak, da so se določene teme ob-ravnavale   najprej      v   študijskih   skupi-
KAJBOS FESTIVALNO DVORANO?
Festivalna dvorana »Soča« je že skoraj več kot šest mesecev (razen redkih iz-jem) brez sleherne prireditve. Spori med Gospodarskim razstaviščem, Ljubljanskim festivalom in drugimi, ki so se potegova-li in se še zanimajo za elegantno dvora-no, v katero so bili vloženi pred leti tež-ki milijoni (pravijo, da je danes vredna 127 milijonov dinarjev), so imeli za po-sledico, da je bila dvorana toliko časa za-prta. Ljubljanski festival, ki je bil uprav-ni organ vsega poslopja, v katerem je tu< di Akademski kolegij, se je tej stavbi ie odrekel, ker prireditve, ki so bile do-slej v »Soči«, niso ustrezale njihovi osnov-ni poslovni dejavnosti... Tako je bila dvo-rana prazna, prav tako tudi blagajna, ka-mor so se stekali dohodki prireditev.
Spor, oziroma bolj mirno rečeno: neso-glasje, kdo bo dvorano — 2 njo tudi ce-lotno stavbo —prevzel, se je odvijal med Občino, mestnim svetom, Ljubljanskim fe-ttimtom. in Razstaviščem. Zdaj je osnov-no že rešeno: stavbo je prevzelo Gospo-Garsko razstartiSče, ki bo dvorano dajalo V najem prirediteljem raznih plesov, kon-ferenc in raznih drugih prireditev v ča-
su, ko te dvorane samo ne bo potrebo-valo. S prevzemom festivalne dvorane pa bo razstavišče upravljalo tudi ostale pro-store v stavbi (Kolegij, ki ga baje name-ravajo počasi spremeniti v hotel za pred-stavnike raznih podjetij, ki bodo razstav-Ijala na GR, pa še Uprava za ceste LRS, Jug. loterija, Mladinski kino...).
še nekdo je bil kandidat, da prevzame upravljanje stavbe: študentska organiza-cija. Festivalna dvorana bi bila idealen kraj za študentske prireditve, plese in na-stope Akademika. Tu bi se začela počasi stekati vsa študentska mladina, ki bi — podobno kot v drugih študentskih centrih v Jugoslaviji — ukrenila vse potrebno na področju zbliževanja študentov in izbolj-šanja stanja na plesih v Ljubljani. S predlogom nismo uspeli, pač pa sedanje stanje govori v prid študentom. Mestvi svet je stavbo dodelil v upravljanje Go-spodarskemu razstavišču, z upravo pa se je UO ZŠJ sporazumel, da bo GR po ugodnih pogojih nudilo dvorano Uuden-tom, fco jo bodo potrebovali.
Stojimo pred odgovorno nalogo, kako se bodo prireditve, ki jih bo organizirala kulturna komisija pri univerzitetnem o<f-boru, odvijale in kakšna bo njihova vse-bina. Jasno je, da bo tu moral imetl po~ membno besedo tudi Akademik, saj od njega na področju zabavnega življenja štu~ dentov Se več let marsikaj originalnega pričakujemo.
Festivalna dvorana je zdaj odprta...
Boleslav
nah, kar smo prakticirali tudi pri obrav-navi osnutka nove ustave. Zaključke štu-dijskih aktivov — v teh je pri obravnava-nju osnutka ustave sodelovalo skoraj dve-sto študentov — bomo, če bo to potreb-no, podali na svobodnih katedrah.«
»Ste z udeležbo zadovoljni?«
»Dokler ne bo na teh predavanjih vsaj polovica pravnikov, ne bom zadovoljen. Na splošno pa ugotavljamo, da se je v \r primerjavi s preteklimi leti zanimanje za delo katedre povečalo. Zanimlvo je, da se je s študijskimi skupinami povečala tudi aktivnost študentov.«
»Pri študiju ustave so zelo aktivno so-delovali člani ZK. Kaj pa ostali?«
»Studijske skupine, ki so proučevale predosnutek ustave, so ponekod res se-stavljali večinoma člani ZK. Imeli pa smo tudi skupine, kjer so bili večinoma štu-dentje, ki so se sami od sebe prijavljali k sodelovanju in ki niso v nobeni drugi organizaciji kot v ZŠJ. Bili smo presene-čeni nad zanimanjem študentov iz prve-ga letnika, ki so se vestno lotevali študi-ja ustave ...«
»Kaj pa študijska problematika, s kate-ro se sreouje fakultetni odbor?«
»Ustanovili smo tri aktive, ki obravna-vajo študijske probleme na fakulteti: prvi je za obravnavo študija na prvi stopnji, drugi spremlja probleme 3. letnika, ki študira po ustaljenem študijskem progra-mu, tretji aktiv pa proučuje študijske re-zultate in skrbi za aktivizacijo študija. To aktivizacijo pa si nekateri profesorji na-pačno predstavljajo. Ne gre toliko za ob-vezno obiskovanje predavanj, kakor si nekateri študentje tudi v strahu tolma-5ijo, temveč za aktivno sodelova-n j e pri pouku, zlasti pri vajah. Profe-sorji tako uvajajo stroge režime, študent-je pa pravijo, da je to omejevanje aka-demske svobode. Končno pa sara študij-ski sistem zahteva, da študentje hodijo na predavanja...«
»Kako pa kultuma dejavnost na fakul-teti? Znano je, da ima kultuma komisi-ja lepe načrte.«
»Doslej kulturno, pa tudi družabno živ-Ijenje na fakulteti še ni zaživelo. Letos smo si zadali malo nalog, a bomo vsaj te, ki so realne, posfcušali realizirati. Or-ganizirati nameravamo klub, kjer bomo obravnavali razna vprašanja s področja kulturnih repertoarjev. V tem klubu bo-mo obravnavali vse, česar ne bodo zaje-la predavanja na svobodnih katedrah. Za-enkrat pa se še ubadamo z vprašanjem, kje bomo dobill v naši hiši prostor za klubsko življenje ...«
Ob koncu pogovora smo še zvedeli, da Je športna komisija pred kratkim prire-dila fakultetno prvenstvo v šahu in da tudi letos nameravajo organizirati sinu-čarski tečaj za študente prava kot so ga že lani. Letos torej na Jahorlni!
Od Maribora
SARAJEVO: Pred kratkim se je končalo zadnje kolo nogometnega prvenstva fakultet v Sarajevn. že prvo kolo je dalo odlične rezultate, saj so barve fakultete lahko zasto-pali tudi študentje, ki igrajo v liga-ških moštvih. V prvem kolu je bila najbolj dramatična tekma med VPŠ in Agronomijo. Tekma se je v regu-larnem času končala z rezultatom 2:2. Končni rezultat je bil dosežen šele po tretjem streljanju enajst-metrovk. Tradicionalno nogometno prvenstvo se je končalo in zmago-valec je prejel rektorjev pokal. ZAGREB: Rektorat univerze je do-delil tradicionalne nagrade najbolj-šim študentom zagrebške aniverae. Nagrade za vzoren študij v letu 1962 je dobilo 52 študentov — vsak pa dvajset tisoč dinarjev. Skupni zne-sek nagrad — 1,040.000 din. RIJEKA: Na skupščini Zvere štu. dentov so razpravljali o tem, kako naj organizirajo vseh 3000 študentov, Id se šolajo na rijeških fakultetah. Na Rijeki namreč deluje sedem fa-kutelt in višjih šol. Poseben pro-blem predstavlja vprašanje, kje naj riješki študent preživi prosti čas. Dosedanji prostori v študentskem klubu »Indeks« so namreč premaj-hni, pa tudi ne nudijo vsega, kar si študentje želijo. Kot povsod tam, kjer so po vojni ustanovili nove štu-dentske centre, je tudi na Rijeki nujno vprašanje kvalitetnega in do-volj številnega učnega osebja. BEOGRAD: Strokovna praksa beo-grajskih študentov stomatologije v preteklem letu na trasi Avtomobil-ske ceste. Lani je približno 160 štu-dentov stomatologije prakticiralo v tnladinskih naseljih, in to v skupi-nah, ki so jih nadzirali asistenti. Praksa je trajala po petnajst dni in v tem času so absolventje stomato-logije opravili povprečno po sto pregledov in okrog 20 intervencij. Zobozdravstvenih uslug so se poslu-ževali tudi prebivalci vasi v bližini brigadirskih naselij. BEOGRAD: Pred koncem pretekle-ga leta so študentje beograjske uni-verze, oziroma člani študentske ek-sperimentalne scene in KUD »Bran-ko Krsmanovič«, priredili v Študent-skem domu kulture zelo uspelo brucovanje, ki je bilo laivi že tretjc po vrsti pod naslovom »Kongres beograjskih gospodinj«. Ker na krstno predstavo te satirično — hu-moristične prireditve niso mogli pri-ti vsi, td so še pet dni pred pre-miero upali, da bodo dobili še ka-kšno vstopnico, so prireditelji ob-Ijubili, da bodo brucovanje še ponovili.
NOVI SAD: Analiza dela študentske katedre je pokazala, da se je ta oblika predavanj med študenti zelo obnesla, da pa bi jo bilo potrebno usmeriti še bolj na strokovna po-dročja. Poudarili so, da ni toliko važna udeležba na katedrah, ampak aktivno sodelovanje poslušalcev. Iz borbe mnenj so se vedno rojevali pozitivni rezultati, nam pišejo.
do Skopja
Trlbuna - glasllo Zveze Studentov
 da univerzltetnl odbor ZSJ —
Oreja urednlSId odbor - Odgovorru urednik     Jože     SuSmell;     glavm tirednllc Mitja Vavpetič - Urectn. ln uprava, Trltnjna   Poljanska 8TL telefon    JO-IM     -     teko«    ra<Hin 600-14-608-72 - Letna naroentna 400 dlnarjev. posamezm tzvod 20 din  -Rokoplsov  tn   fotograttj   oe  vra*a-mo   -   Ttsk:   CP   Delo.    Ljubliana  1. tel   »3-32*.
iribuna