Stran 174.
Kmetijstvo.
Pridelovanje krme na polju.
Sedanje gospodarske razmere kažejo, da je najboljše za kmetovalca, ako redi mnogo živine, za kar pa se je treba preskrbeti z zadostno krmo. Spremi-njevanje njiv v travnike se še nekako z nezaupanjem gleda, temu so mnogo kriva slaba travniška semena, kajti pri nakupu se večinoma gleda na ceno, ne pa na dobroto blaga. Toda delavske razmere bodo silile posestnike, da prirede njive v travnike, kajti pridelovanje žita pri dragih plačah onemogoči obstanek kmetij popolnoma.
Pri naročitvi semen naj se ozira v prvi vrsti, kaka je zemlja, ali je peščena, rahla, ilovnata ali obratno vlažna, težka itd. Potem se je treba ozirati na namen, katerega hočemo doseči, ali želimo mešanico samo za 1 do 2 leti, ali lucerno za svežo krmo ali travnik za kratko ali pa za stalno. Na mnogih krajih, kjer uspeva domača detelja slabo, je vedno bolje primešati še kako hitro rastočo travo, kakor laško ljuliko ali mačji rep. Na težki, vlažni zemlji je dobro, domačo deteljo nadomestiti s švedsko. Najboljši uspeh dosežemo, ako zmešamo obe travi. Pridelek zmesi je gotov in se ni bati kake pozebline ali kacega plevela, kakor predenice. Krma iz tacih zmesij je tudi boljša od same detelje. Ako želimo dvojno zmes, tedaj se vzame za 1 ha:
1.  za rahlo zemljo: domače detelje 20 kg, laške ljulike 8 kg.
2.  za težko zemljo: domače detelje 20 kg, mačjega repa 3 kg.
3 za težko, vlažno zemljo: švedske detelje 12 kg, mačjega repa 3 kg.
Najbolja pa je zmes iz vseh 4 vrst in sicer: domače detelje 16%, švedske detelje 4 kg, mačjega repa 3 kg, laške ljulike 6 kg.
Za svežo krmo pa je prevažna rastlina lucerna, ki lahko raste z najboljšim uspehom 20 let, ako pravilno ž njo ravnamo. Najboljše gnojilo za lucerno je pepel, cestnek, med umetnimi gnojili žlindra, su-perfosfat pomešan s kalijevo soljo, v mnogih krajih, kjer je revna zemlja na apnencu, pa je prevažno gnojilo navadno apno, ki jo posebno pospeši v rasti. Kot najboljša trava, ki naj se jej primeša, se je pokazala pasja trava (Knaulgras), ki hitro raste in vstraja stalno, kakor lucerna, ne pa laška ljulika, ki izmrje že v par letih. Vzame naj se 85 % lucerne in 15 % pasje trave in sicer za 1 ha: lucerne 35 kg in pasje trave 8 kg oziroma  za   1   mernik  prostora   lu-
cerne 35 kg in pasje trave 0*8 kg. Najboljše lucernino seme je francosko, potem italijansko, amerikansko pa slabo za naše razmere. Zato naj se ne gleda pri naročitvi na ceno, nego v prvi vrsti le na blago. Ceno seme se hudo maščuje s slabimi pridelki. Lucerna je zelo važna rastlina kot sveža krma, kakor tudi kot suho seno.
Pri prirejanju njive v travnik za Sletno dobo se vzame Vs detelj, in sicer domača, bela in švedska in 2/s trav namreč laška ljulika, francoska in angleška pahovka, mačji rep, travniška bilnica in pasja trava. Tako prirejeni travniki nam donašajo na 1 ha 70 do 100 meterskih stoto v sena, ako rabimo še 2 do 3 q kalijeve soli in 4 do 5 q žlindre ali 2 do 3 q super-fosfata.
Ker pa gospodarske razmere včasih zahtevajo, da spremenimo njive za vedno v travnike, tedaj moramo pri sestavi trav in detelj paziti na to, da vzamemo one rastline, ki rastejo več let. Za ta namen pride kakih 16 do 20 vrst v gotovih odstotkih v poštev. Stalen travnik je v primeri s 5letnim manj plodonosen in kaže le ondi njivo za vedno spremeniti, kjer je zemlja za obdelovanje pretežka ali prestrma.
Tudi bi bila taka naprava umestna, kjer mislimo radi prevelike daljave od posestva njivo v gozd spremeniti, na tak način bi imeli 10 let dobro košnjo, med tem časom pa lahko doraste zasajeno drevje.