OSREDNJA SREČKA vILv^h.-’-vpG REVOLUvUh ' ČEDAD - Ul. Rbtori 28 - Tel. 0432/731190_____ - gee% POSINMAPIAČANAVGOTOVN 1 500 LIK Slampe In spedizione abbonamento postale. Coma 26, art. 2, legge 5»95. Fiate cJ Trteste ČETRTEK, 22. MAJA 1997 Afrika ali moč ironije Breda Pahor Konec dober, vse dobro: tako se po ustaljenem pravilu v splošno zadovoljstvo zaključujejo priljubljene komedije. In komedija iz domačih logov (sicer z ne povsem brezskrbnim happy en-dom) je v letošnji sezoni Slovenskemu stalnemu gledališču iz Trsta prinesla izjemen uspeh. Boris Kobal je kot avtor in režiser satirične komedije »Afrika ali Na svoji zemlji« poskrbel za velik podvig, predstavo bodo v isti sezoni odigrali predvidoma 57-krat, kar presega dosedanje »rekorde«, priborila si je naslov najžlahtnejše slovenske komedije leta in končno so gledališko besedilo izdali tudi v knjižni obliki. Včeraj je zato bilo v tržaškem Kulturnem domu dvojno slavje, dopoldne, ko so predstavili knjigo in zvečer, ko je bila na sporedu 50. ponovitev uspešnega odrskega dela. Vesele urice, med katerimi je sicer ob zadovoljstvu prišla na dan tudi ganjenost prizadetih, so začasno zastrle težave, s katerimi se že dolgo spopada tržaško slovensko gledališče (družbo mu delajo malodane vse pomembnejše ustanove Slovencev v Italiji). Uspeh »Afrike« pa presega meje velikega gledališkega dogodka, saj je po eni strani ponoven dokaz, da tudi v Pomanjkanju sredstev oz. v stalni finančni negotovosti zamejske kulturne Ustanove uspejo pripraviti kakovostne dosežke (to sicer ne sme postati pravilo, kar se že dogaja), po drugi pa nam tudi pove, da se Slovenci v Italiji včasih le znajo smejati sami sebi, svojim slabostim iu napakam. Zato lahko Kobalu ob številnih »naprtimo« še zaslugo, da je Uianjsino, ko je bila v izredni stiski, znal pripraviti do avtoironije, h kateri ni pretirano nagnjena. To mu je nedvomno uspelo tudi zato, ker na dogodke, kljub ironični osti, Ui gledal neprizadeto, kar so gledalci občutili in za kar so mu bili hvaležni. Precej utemeljeno je prepričanje, da hudih let Ue za SSG ne za druge še Ui konec, zato bo slovenska manjšina še potrebovala pikrosti in zbadljivk Ua lasten račun. Slednje ui verjetno lahko zagotovilo tudi gledališče, ki bi lastno delovanje lahko gradilo na trdnejših fi-Uancnih temeljih. Rešitev Pa ne more biti v Afriki, kot sanjajo junaki Koba-We komedije. ALBANIJA / NA OBZORJU KOMPROMISNA FORMULA 0VSE naj zajamči poštene volitve, opozicija pa jih ne bo bojkotirala Predsednik Berisha pristal na Finove »tehnične popravke« k volilnemu zakonu _____ITALIJA / PO ZADNJIH PODATKIH_ Letna inflacija znaša samo še 1,5 odstotka HRANA - Vse kaže, da so pritiski Italije, ZDA, Evrope in ultimativne grožnje posrednika Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (OV-SE) Franza Vranitzkega zalegle. Albanske stranke, ki ne uspejo najti dogovora o volilnem zakonu, so OV-SE zaprosile, naj jim kljub temu pomaga pri izpeljavi volitev in naj jamči za njihov pošten potek. Premier Bashkim Fino se je namreč odpovedal vsem štirinajstim »političnim« popravkom k novemu volilnemu zakonu in zahteval sprejetje le treh »tehničnih« popravkov, ki jih predsednik Berisha zaradi mednarodne javnosti ne more zavrniti. Ob jamstvih O VSE bi to moralo zadostovati, saj je včeraj sociah-stCna stranka napovedala, da ne bo bojkotirala volitev. Vsekakor vsi pričakujejo končni razplet, tako da bi lahko izpeljali predvidene volitve. Na 9. strani RIM - Tudi včerajšnji podatki o gibanju inflacije v enajstih mestih so potrjevali občutno nazadovanje draginje v Italiji, tako da je sedaj skoraj gotovo, da je z majem letna inflacija padla na 1, 5 odstotka. Zadnjo tako nizko inflacijo so zabeležili februarja leta 1969. Cene blaga in storitev so v maju najveC poskočile v Benetkah, in sicer +0, 5 odstotka, v Bariju in Neaplju pa je draginja enaka kot aprila. V Perugi in Firencah je letna inflacija ostala nespremenjena, v Turinu se je znižala z 2, 1 odstotka na 1, 8 odstotka. Kljub »zamrznitvi« majske draginje je najvišja letna inflacija še vedno v Neaplju, saj znaša 2,1 odstotka. Na 11. strani BENETKE / »SERENISSIMO VENEJO GOVERNO« »Prevratniki« na zatožni klopi Začel se je proces proti osmerici, ki je zasedla zvonik sv. Marko Zaradi zastrupitve 700 otrok v bolnišnici TURIN - V trinajstih šolah oziroma otroških vrtcih v krajih Moncalieri in Giaveno v turinski pokrajini je prišlo do množične zastrupitve, zaradi katere se je moralo več kot 700 otrok zateči v bolnišnice po zdravniško pomoC. Sodstvo vodi zdaj preiskavo na raCun podjetja Sogerco, ki je pripravljala obroke hrane za vseh 13 šol. Na 2. strani SSG: vesele urice ob zaključku sezone TRST - Po velikem uspehu, ki ga je požela »doma« in v Sloveniji, je satirična komedija Borisa Kobala »Afrika ali Na svoji zemlji« doživela tudi knjižno izdajo. Včeraj dopoldne so z upravičenim zadovoljstvom predstavili knjigo, zvečer pa je bila na vrsti že 50. ponovitev predstave. »Afrika« je tako dobila trajnejšo obliko, saj predstava lahko živi le v spominu gledalcev. Na 3. strani BENETKE - Včeraj se je začel proces proti osmerici, ki je v noči na 9. maj zasedla zvonik sv. Marka. Bremenijo jih zelo težke obsodbe, sama javna tožilka pa pravi, da si niso zavedali, kaj počnejo, čeprav med zasliševanji »niso pokazali kesanja«. Proces se bo nadaljeval 3. junija. Na 2. strani nova gilera , 4.500.000 lir - tudi v 18 mesecih brez obresti. Informiraj se pri RADONAN k, DE ČARU ^piaggio vrui CENTER TRST. ui. Flavia 47 - tel. 827782 Filiala: ^ ROJAN ' motoCfCto ui. Barbariga 12 - tel. 412525 VČLANJEVANJE V ZADRUGO PRIMORSKI DNEVNIK JUTRI, V PETEK, 23. maja ob 20.30 V GROPADI v Zadružnem domu Skala predstavitev in včlanjevanje v Zadrugo Primorski dnevnik. V NEDELJO, 25. maja od 16. ure dalje V MACKOLJAH bo ob Prazniku češenj včlanjevanje v Zadrugo Primorski dnevnik. Prinesite s seboj osebni dokument in davčno številko. Danes v Primorskem dnevniku Simpozij o eksodusih Septembra bo Deželni inštitut za istrsko kulturo priredil v Trstu znanstveni simpozij, na katerem bodo izvedenci iz različnih evropskih držav razpravljati o prisilnih selitvah po prvi in drugi svetovni vojni. Stran 5 Pokrajinski odbor SKGZ Tržaški pokrajinski odbor SKGZ je na svoji zadnji seji ocenil nedavni občni zbor Zveze in obravnaval načrt svoje reorganizacije. Stran 5 Trojica za zapahi Tržaška policija je aretirala tri osebe (žensko in dva moška), zasvojence z mamiti, ki pa so osumljeni, da so se ukvarjali tudi z njihovo preprodajo. Stran 5 Predstavljata se goriška likovnika Se nekaj dni bo v goriškem Kulturnem domu na ogled razstava Adriana Velussija in Antonia Vero-neja. Stran 8 Nezgoda v tržiški ladjedelnici V ladjedelnici se je včeraj zelo težko poškodoval 20-letni delavec iz Brindisija. Stran 10 GARDEN CENTER Aferde Sgaravatti PRODAJNA RAZSTAVA Vrtnic & Nasadov od 7 7. do 25. mojo Celo leto v barvah! TRST - Obalna cesta 6/1 Tel. 224)77 (nasproti Centra za fizika) BUDIMPEŠTA / OPTIMIZEM PREDSEDNIKA VLADE BENETKE / ZASEDLI SO ZVONIK SV. MARKA Prodi: Brezvetrje v italijanski politiki Inflacija poražena - Italija bo zadostila vsem parametrom maastrichtskega sporazuma Osmim »prevratnikom« grozijo težke kazni Živahna, vendar številčno omejena solidarnost BUDIMPEŠTA, RIM -»V primerjavi s klimo prejšnjih mesecev vlada zdaj pravo brezvetrje.« Tako je predsednik vlade Romano Prodi ocenil sedanji italijanski politični trenutek. Prodi je med tiskovno konferenco v Budimpešti, ki se je je udeležil tudi njegov madžarski kolega Gyula Horn, podal zelo optimistično sliko sedanjega stanja države in še bolj rožnato v perspektivi. Dokument gospodarskega in finančnega načrtovanja, ki ga vlada pripravlja in bo nared prihodnji teden, bo zelo jasno nakazal vladne izbire za prihodnje leto, je dejal Prodi in pojasnil, da ne gre samo za pokojnine. Glede večinskega vrha, ki ga je zahteval tajnik SKP Fausto Bertinotti pred dokončno formulacijo gospodarskega dokumenta, je bil Prodi mnenja, da ni to noben problem: »Stalno se sestajamo, pa naj bodo to tajniki večinskih strank ali načelniki večinskih parlamentarnih skupin. Glavno je, da obstaja dialog.« Predsednik vlade je podčrtal ugodne rezultate, ki jih je vlada dosegla na področju inflacije, ki je zdaj nižja od nemške, in izrazil popolno zaupanje v dejstvo, da bo Italija kos vsem zahtevam iz maastrichtske pogodbe. Za dosego tega cilja bo moral biti dokument o gospodarskem in finančnem načrtovanju sicer strog, vendar v drugačnem, veliko bolj ugodnem gospodarskem kon- tekstu, je poudaril Romano Prodi. Da s pripravo gospodarskega dokumenta ni problemov, je včeraj potrdil tudi podpredsednik vlade VValter Veltroni, medtem ko je minister za delo Tiziano Treu opozoril, da dokument »ne bo brezplačen«. Vedno smo pravili, je dodal minister, da bo po korektivnem manevru, ki je bil prehodnega značaja, potreben gospodarski dokument strukturnega značaja, to pa bo seveda zahtevalo svojo ceno. Fausto Bertinotti pa je ponovil, da mora biti reforma pokojnin zadnja točka dnevnega reda razprave o socialni državi, ki se mora začeti s problemi zaposlovanja in boja proti davčnim utajam. Pogled na dvorano beneškega sodišča ob začetku procesa proti članom »komandosa«, ki je izvedel napad na zvonik sv. Marka (telefoto AP) ZASTRUPITEV / PRIZADETIH 13 ŠOL IN OTROŠKIH VRTCEV V POKRAJINI TURIN Več kot 700 otrok se je po kosilu na šoli moralo zateči v bolnišnico Pod preiskavo podjetje, ki je šolam dobavljalo obroke hrane TURIN - Vec kot 700 otrok se je včeraj moralo zateči v bolnišnico po pomoC zaradi množične zastrupitve od hrane, ki so jo bili dan prej zaužili na svojih šolah oziroma otroških vrtcih. Zgodilo se je nedaleč od Turina, v Moncalieriju in v bližnjem Giavenu. V osmih šolah in vrtcih Moncalierija in v petih Gia-vena dobavlja že pripravljene obroke hrane isto podjetje So-gerco, ki je zdaj seveda pod udarom in predmet preiskave. Kriv za zastrupitev naj bi bil obrok, ki so ga otroci zaužili v torek za kosilo. Prvi znaki zastrupitve so nastopili več ur kasneje. Ze v prvih jutranjih urah so začeli starši spremljati otroke v bližnje bolnišnice. V Moncalieriju, kjer bbolnišnico premore največ 220 ležišč, se je v nekaj urah zateklo 200 družin, kmalu pa so se začele polniti še druge bližnje bolnišnice, nekaj otrok pa so sprejeli tudi v bolnišnicah v Turinu. Otroci so imeli povečini dokaj visoko vročino, tudi do 40 stopinj, Ču- tili so moCne bolečini v želodcu in bruhali. Večino otrok so po nekajurnem zdravljenju lahko odslovili, nekaj pa so jih morali pridržati. Število zastrupljenih otrok še ni točno znano, po 'zadnjih računih pa naj bi jih bilo, kot rečeno, več kot 700. Sodstvo je takoj odredilo preiskavo, katere glavna tarča je seveda podjetje Sogerco, ki je dobavljalo hrano vsem 13 prizadetim šolam. Posebni oddelki karabinjerjev Nas so že pregledali kuhinje in odnesli vzorce hrane. Največje sume vzbuja solata tune in koruze, ki so jo nudili otrokom v torek za kosilo, vendar za zanesljivo ugotovitev vzrokov zastrupitve bo treba verjetno počakati še najmanj dva dni, da bodo analize izvedencev nared. Med prizadetimi otroci je tudi petnajst malčkov iz Cernoby-la, ki so bili gostje družin svojih vrstnikov v Giavenu. Njihovo stanje je med vsemi najbolj zaskrbljujoče, ker je bil njihov organizem očitno šibkejši. BENETKE - Bremenijo jih izredno hude obtožbe, vendar nic na njih ni spominjalo na krute teroriste: dajali so vtis, da morda pripadajo kakšnemu vaškemu balinarskemu krožku ali da gre za ljubitelje partije na briškolo. Javna tožilka Rita Ugolini je med zasliševanjem opazila »negotovost, zadrego, ne pa kesanja. Na vsak način,« je pristavila, »se po mojem mnenju sploh niso zavedeli, kaj pravzaprav počnejo.« V Benetkah se je včeraj pričelo sojenje osmerici, ki je v noči na 9. maj zasedla zvonik sv. Marka. Sodišče je zavrnilo zahtevo, da jih izpustijo na svobodo, kot tudi zahtevo, da jim priznajo hišni pripor, Ceš da obstaja nevarnost, da svoje početje ponovijo. Sklep je precej vznejevoljil številno občinstvo, posebno tam, kjer so bili zbrani sorodniki in predstavniki združenja Life (protidavč-ni sindikat), od koder se je dvignilo glasno neodobravanje. Naslednji napeti trenutek je bil branje obtožnice, ko je Ugoli-nijeva podčrtala, da je akcija imela prevratniški namen, kar za samo ugrabitev poviša kazen od 25 na 30 let. Sojenje se bo nadaljevalo 3. junija, tako da se odvetniki lahko seznanijo z obsežno sodno dokumentacijo (kar 1700 strani). Tedaj bo tudi jasno, kdo od obtožencevbo vprašal za skrajšani postopek, ki predvideva, da proces poteka za zaprtimi vrati, a v primeru obsodbe je kazen za tretjino nižja. Včeraj je bilo slišati veliko sloganov proti državi, bodisi v sodni dvorani kot tudi pred njo: »Kako smo lahko na strani države, ki uporablja dvojno mero?«, se je spraševal ustanovitelj združenja Life Fabio Radovan. Nekdo ob njem je pripomnil: »Se dan prej je v tej dvorani bil Felice Maniero, svoboden, priznal je na desetine kaznivih dejanj. Tem domoljubom iz Veneta pa nočejo dodeliti niti hišnega pripora.« Pozivali so tudi policaje in karabinjerje iz Veneta, naj ne ubogajo »zatiralske države«. To pa je bila tudi vsa solidarnost in ves protest. Branilci obtožencev so povedali, da bodo skušali dokazati, da vse izvira iz velike zagrenjenosti in obupa ljudi, ki v sedanji državi vidijo sovražnika. NOVICE SINDIKATI / 13. KONGRES SINDIKALNE ZVEZE CISL V RIMU Danes seja vlade RIM - Na današnji seji ministrskega sveta bodo razpravljali o socialni državi in o celem nizu drugih vprašanj, med katerimi sta tudi ratifikaciji dveh mednarodnih aktov, in sicer sporazum o pridruženem članstvu Slovenije v Evropski uniji in sporazum o prijateljstvu med Italijo in Gvajano. Poziv za Sofrija RIM - Odbor za osvoboditev Sofrija, Bompres-sija in Pietrostefanija je zbral 100 tisoč podpisov pod pozivom predsedniku republike Scalfaru, naj pomilosti trojico bivših voditeljev organizacije Lotta Continua. Med podpisniki je 70 županov, veC kot sto italijanskih parlamentarcev, več kot desettisoC intelektualcev, predstavnikov civilne družbe in navadnih državljanov od Sicilije do Južne Tirolske. Med podpisniki so tudi francoski intelektualci, čečenski predsednik in sarajevske osebnosti, saj je Sofri pred aretacijo aktivno pomagal tako v Čečeniji kot v BiH. Ekološki VVaterloo RIM - Naravovarstvena organizacija Legambien-te je vCeraj predstavila letno poročilo »Ambien-te-Italia«, iz katerega izhaja, da je Italija na ekološkem področju zadnja med Članicami Evropske unije. Naravi najbolj prijazna »kraljica« je Avstrija, za Čudo sta do narave prijaznejši celo Grčija in Portugalska, tako da je predsednik Le-gambiente Ermete Realacci lahko upravičeno izjavil, da je za Italijo to poročilo pravi ekološki VVaterloo. Minister za ekologijo Edo Ronchi se seveda ne strinja s tako oceno, a ni s podatki izpodbil svojih trditev. . H D’Antoni brani pokojninsko reformo in se zavzema za sindikalno enotnost Voditelj CISL pripravljen na stvarno soočenje o reformi socialne države Tajnik Cisl Sergio D'Antoni med svojim poročilom (AP) RIM - Z uvodnim poročilom glavnega tajnika Sergia D’Antonija se je včeraj v hotelu Eigife v Rimu pričel 13. kongres sindikalne zveze CISL. Na kongresu sodeluje 1.250 delegatov, včerajšnjega uvodnega dela pa so se poleg voditeljev sestrskih sindikalnih zvez CGIL Sergia Cofferatija in UEL Bruna Larizze udeležih tudi voditelji skoraj vseh najpomembnejših pohtienih strank, kakor tudi predstavniki vlade. Kongres se bo zaključil v soboto. D'Antoni je svoje poročilo osredotočil na dve glavni temi, in sicer na reformo pokojninskega sistema in sploh socialne države ter na enotnost sindikata. Kar zadeva pokojnine, je voditelj CISL dejal, so že bile deležne reforme leta 1995 in da je treba spoštovati tedaj dosežen sporazum, na osnovi katerega bo mogoče vnesti v pokojninski sistem nove popravke šele v letu 1998. Sicer pa je D'Antoni dejal, da je treba nehati s pavšalnimi zahtevami po novi spremembi pokojninskega sistema. »Ge vlada ima kaj predlagati, naj predlaga. Mi smo pripravljeni na argumente odgovarjati z argumenti,« je vzk- liknil. Podobno pripravljenost sindikatov na stvarno soočenje je D’Antoni izrazil sploh kar zadeva tolikokrat napovedano revizijo socialne države. Voditelj CISL pa je v svojem poročilu tudi veliko vztrajal pri potrebi po pospešitvi procesa združevanja sindikatov-Predlagal je, da bi sindikalne zveze CGIL, CISL in UIL takoj sklicale skupščino, ki naj bi v teku leta 1998 napisala statut za novi enotni sindikat, ki bi vsekakor moral biti od strank povsem neodvisen subjetk, s katerim bi vlada morala usklajevati vse pomembnejše ukrepe na družbeno-gospodarskem p°' dročju. Kongres CISL je pisno pozdravil predsednik republike Scalfaro. Vlado sta na njem zastopala podpredsednik Veltroni in podtajnik pri predsedtvu vlade Mi' cheli, ki je po D’Antonijevem govoru dejal, da bo vlada takoj pojasnila, kaj nu-sb s pokojninami. Kot gostje so se otvoritve udeležih tajniki DSL DAlema, PPi Marini, SKP Bertinotti, CCD Casini iu CDU Buttiglione, medtem ko je bolnega Berlusconija zastopal Letta.. SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE Četrtek, 22. maja 1997 Afrika« ali o uspehu ustanove, ki je v stalnih težavah Na sliki pod naslovom posnetek z včerajšnje tiskovne konference SSG (z leve Košuta, Kobal in Dolhar), spodaj naslovna stran Kobalove »Afrike« v knjigi (foto KROMA) TRST - Tudi v težavnem obdobju lahko nastopijo vesele urice: Slovenskemu stalnemu gledališču jih je v letošnji sezoni prinesel Boris Kobal, ki je najprej napisal in režiral satirično komedijo »Afrika ali Na svoji zemlji«, nato pa je gledališki tekst izšel še v knjižni obliki. Na včerajšnji predstavitvi knjižice je predsednik SSG Rafko Dolhar s to uvodno mislijo želel predociti položaj ustanove, ravnatelj Miroslav Košuta pa je predvsem -naglasil pomen izdaje knjige, katero je odločno zagovarjal, kljub že kroničnemu pomanjkanju sredstev. Objavljanje novitet bi moralo biti po Košutovem mnenju pravilo in ne izjema, vendar zaradi razmer, v katerih že dolgo živi slovensko gledališče v Trstu, to ni mogoče. Teatru je slična poteza uspela pred dvema letoma, ko je v angleščini izšel tekst drame Tudi humoriste včasih premaga ganjenost... Beris IStat isum*s*e .vrAivto sumuKs Hallstatt Draga Jančarja, s katero je SSG gostovalo v ZDA in na mednarodnih festivalih. Vsekakor pa se z objavo Kobalove koemdije ne dela krivica drugim avtorjem, katerih dela so bila postavljena na oder, ker gre v tem primeru za dogodek, ki mu pri nas ni para: v eni sezoni bo gledališče predstavo odigralo (predvidoma) 57-krat, z »Afriko« pa bo začelo nastope tudi septembra, in sicer v Portorožu. Doslej so toliko ponovitev in več ponovitev odigrali samo z mladinskimi igrami, vendar praviloma v dveh sezonah. Velika uspešnica je pred to bila komedija »Matiček se ženi«, v eni sezoni so jo odigrali 52-krat, vendar so vštete tudi poletne predstave. V njej je kot »debelušni Tonček« nastopil Boris Kobal, in tako je pravzaprav vpleten v obe uspešnici. Sicer pa je »Afrika« tudi njega, je pridal Košuta, stala veliko napora, saj je moral avtorja spodbujati, upravni odbor pomirjati in mu lagati, da je tekst že skoraj pripravljen in podobno. Vendar pa so bili rezultati, tudi njegovih prizadevanj, odlični, tako je po nadvse uspeli predstavi prišlo še do knjige, komedijo pa bodo posneli tudi slovenski televizijski programi deželnega sedeža RAJ. Priznanje gleda- lišču za to postavitev je s svojo prisotnostjo na sinočnji 50. ponovitvi izpričal tudi sekretar na slovenskem zunanjem ministrstvu Ivo Vajgl. Ob izteku sezone, je v lastnem in v imenu predsednika Dolharja še rekel Košuta, lahko vodstvo gledališča mimo zatrdi, da je držalo obljube, ki jih je občinstvu dalo na začetku. Uspeh Kobalove komedije daje gledališču moč za novo rast, v zadoščenje pa si šteje tudi dejstvo, da je novinarskemu poročanju o škandalu na našem področju dodalo tudi gledališko delo o tem. (Med pozitivne note gre še prišteti odprtost oz. avtoironijo, s katero je občinstvo sprejelo delo, je bilo ugotovljeno na včerajšnji predstavitvi.) Za dober odziv na predstavo pa se SSG mora zahvaliti tudi občinstvu, obe- nem pa ga že sedaj poziva, naj tudi v prihodnje pozorno spremlja in podpira delovanje gledališča. Breda Pahor TRST - Vsako rojstvo prinaša radost in ganjenost: tej skoraj naravni zakonitosti se ni izognil niti zbadljivi in hudomušni Boris Kobal, ki sicer ne ljubi ustaljenih pravil. Na včerajšnji predstavitvi knjižne izdaje njegove nadvse uspešne satirične komedije »Afrika ali Na svoji zemlji« je kazal predvsem ganjeno lice, zaradi česar je bila njegova prirojena duhovitost nekoliko prekrita. V rokah je namreč držal svojo prvo knjižico, prvo tiskano pričo njegove ustvarjalnosti, čeprav je bil tudi ta tekst, kot številni dru- Kakovostno delovanje v pomanjkanju sredstev Tudi v slavju ni odmanjkala grenka kaplja: kot je na včerajšnji predstavitvi naglasil predsednik SSG Rafko Dolhar, mu dolžnost narekuje, da javno izreče dve opravičili. Prvo je šlo vsem uslužbencem in sodelavcem tržaške slovenske gledališke hiše, ki že od januarja niso prejeli osebnih dohodkov oz. honorarjev, vendar pa so vse doslej vestno opravljali svoje delo. Ob tem je Dolhar še povedal, da vodstvo ni preseglo budžeta, vendar pa zaradi birokratskih zapletov zagotovljeni denar še ni prišel na končni naslov. Dogodilo naj bi se naslednji teden, tako so vodstvu ustanove zagotovili... Drugo opravičilo je šlo publiki, ker je zahajalo v poslopje, ki je v stalnih popravilih. Tudi pri tem je prišlo do birokratksih zapletov, dotok sredstev se je ustavil in z njim tudi začeta dela. Popravila naj bi nadaljevali čez poletje, če ne bo prišlo do novih zapletov. (bip) gi, napisan strogo namensko, v tem primeru za oder. Kot je sam rekel, je bil še skorajda bolj zmeden kot ganjen, saj med številnimi vlogami, ki jih je doslej odigral, kot avtor knjig še ni nastopal. Vsekakor pa je nova izkušnja dobrodošla. Se bolj pa izdaja knjige, še zlasti z ozirom na težaven položaj gledališča, ki pa se je vseeno odločilo za tisk njegove »Afrike«. Knjižica bo namreč imela daljše življenje od predstave, ki bo za določen čas ostala le v spominu tistih, ki so si jo ogledali. Po avtorjevem mnenju je komedija doživela tolikšen, za naše zamejske (in ne samo) razmere povsem neobičajen uspeh, ker je širše zastavljena in presega zamejske okvire. In potem gre, je končno z nagajivim nasmeškom dodal Kobal, za dobro komedijo z ozirom na celoten slovenski prostor, kar sicer glede na povprečno raven slovenskih satiričnih gledaliških tekstov tudi ni težko. S pohvalami in nagradami (»Afrika« je dobila naslov slovenske najžlahtnejše komedije ’97) so Kobalovo izjajanje v Sloveniji že predhodno potrdili. (bip) BENEŠKA i NEŠKA VENIJA - BENEŠKA SLOVENIJA SOVODNJE / PREDSTAVITEV KNJIGE »USAKDANJE BESIEDE« ŠPETER / ŠTUDIJSKI CENTER NEDIŽA Pomoč pri spoznavanju domačega narečja SOVODNJE - »Pobuda Za knjigo je nastala po klepetu, ki smo ga imeli z beneškimi emigranti iz Toronta, ki so njihovim otrokom želeli v pisni obliki ponuditi nekaj iz bogate beneške ljudske zakladnice«. Tako je povedal Renzo Mattelig, Predsednik kulturnega društva Studenci, na sobotni predstavitvi knjige »Usakdanje besiede - Le parole di ogni giorno« ha sliki platnica), ki je Potekala v sejni dvorani sovodenjske občine. In Prav tamkajšnji župan Pasquale Petricig je Podčrtal vrednost pobude, saj beneškim otrokom Ponuja primerno pomoč pri spoznavanju domačega narečnega jezika. Knjiga je izraz skupin-ske raziskave, pri kateri je sodeloval tudi znani jezikoslovec Milko Ma-tičetov, za ilustracije pa je poskrbel Moreno To-masetig. Na večeru je Ferruccio Clavora predstavil vsebino Mednarodne deklaracije o jezikovnih pravicah, ki jo bodo v kratkem prevedli tudi v slovenščino in nemščino ter jo predstavili predsednikoma deželne vlade in skupščine Furlanije - Julijske krajine Giancarlu Cruderju in Robertu An-tonioneju. V kulturnem sporedu so nastopile pevke in pevci Beneških korenin, prisotno občinstvo je poslušalo tudi narečno pripoved domačinke Luise Battistig, ki je zmagala na letošnjem natečaju »Naš domači jezik«, (r.p.) Narečni natečaj Moja vas za slovenske otroke iz Benečije Nagrajevanje bo na slovesnosti ob prazniku patrona SPETER - Studijski center Nediža bo tudi letos priredil tradicionalni, že 24. narečni natečaj Moja vas, ki je namenjen slovenskim otrokom iz videmske pokrajine ter otrokom izseljencev, ki živijo v drugih krajih države in v tujini. Natečaj so špetrski kulturni delavci organizirali z namenom, da se pri otrocih okrepi zanimanje za vrednote slovenske ljudske kulture in da se ovrednoti raba narečja. Tema spisov je prosta, prireditelji pa ponujajo nekatere napotke, kot so vas, družina, delo, živali, igre, vaški in drugi prazniki, pravljice in zgodbe iz ljudskega slovstva. Spise (najmlajši se natečaja lahko udeležijo z risbo) bo ocenila žirija in najboljše tudi nagradila na slovesnosti ob praznovanju vaškega patrona v Spetru. moja vas F GLOSA Res škoda, da ni bil ricmanjski razkol uspešen Ob svečanostih, ki so potekale v Trstu prejšnji konec tedna, sem si zaželel, da bi bil ricmanjski razkol iz prvih let našega stoletja uspešen. Kot se bo marsikdo spomnil, so Ric-manjci v sporu s škofom Naglom, ki je bil nasproten slovanskemu bogoslužju, masovno prestopili v uniatsko Cerkev (tisto, ki je po svojem obredu sorodna pravoslavni, priznava pa rimskega papeža za vrhovnega poglavarja). Prišlo je do velike afere, ki je odjeknila na Dunaju in v Rimu in se je šele pred prvo svetovno vojno nekoliko umirila, čeprav je njene posledice v vasi čutiti še danes. Kaj imajo Ricmanje opraviti s tržaškimi dogodki izpred nekaj dni? Odgovor je preprost: če bi tržaški Slovenci pripadali Cerkvi, ki bi se razlikovala od rimskokatoliške, bi bile oblasti prisiljene, da nam dovolijo moliti na velikih svečanostih, kakršna je bila v Rižarni ob obisku italijanskega državnega poglavarja, v svojem jeziku in s tem tudi izpričati svojo prisotnost v mestu. To so namreč dovolile judovskemu rabinu, pa tudi duhovniku srbsko-pravoslav-ne Cerkve, ki sta kot predstavnika svojih skupnosti lahko nastopila na omenjeni svečanosti v počastitev sonarodnjakov, pobitih pred pol stoletja v uničevalnem taborišču. Slovenskih žrtev, ki so bile v njem najštevilnejše, pa Jože Pirjevec se v njihovem maternem jeziku ni spomnil nihče. Se enkrat je postalo očitno, da oblasti v Trstu prenašajo in celo gojijo versko drugačnost, saj je ta v bistvu samo folklora, ne morejo pa se sprijazniti z jezikovno in kulturno različnostjo slovenske avtohtone manjšine, ker se jim zdi še vedno nevaren in državi potencialno nasproten tujek. V tem prepričanju me potrjuje dejstvo, da se predsedniku republike ni zdelo potrebno vsaj z besedo omeniti, kaj šele pozdraviti državljane slovenskega jezika. Slovenci smo -zdi se - tako moteča prisotnost, da nas je najbolje spregledati, kakor da bi nas ne bilo. Gre za obred molka, podoben nekakšnemu narobe eksorcizmu, ki je globoko zakoreninjen v človeški naravi, ko se mora soočati z neprijetnimi stvarmi. Kot mi je pred kratkim povedal znanec, se mu je moral podrediti pred leti, ko je prišel papež v Trst, tudi pokojni škof Bello-mi, saj so mu na predvečer obiska Janeza Pavla II. »pristojni« odsvetovali, da bi v svojem pozdravnem govoru omenil Slovence. Takšen miselni pristop do slovenske stvarnosti, do katere ima italijanska država še marsikateri dolg, se mi zdi jasen dokaz, da njeni pomembni segmenti še niso osvojili evropskih mišljenjskih obrazcev. V Evropi se je namreč uveljavilo pravilo, da se je treba s problemi, tudi tistimi, ki izvirajo iz lastnih zgodovinskih in političnih grehov in napak, soočati, ne pa pred njimi zatiskati oči. V Italiji se ta praksa še ni uveljavila. Poglejmo, v potrditev tej tezi, na spominjanje grozot vojne, kakršnemu smo bili priča prejšnji teden v Trstu. Državni poglavar se je poklonil žrtvam nacističnega nasilja v Rižarni in ti-toističnega nasilja na fojbi pri Bazovici, iz česar bi lahko sklepali, da so vse, kar se je pri nas hudega zgodilo, zagrešili le Nemci in Slovani. Kje so bili Italijani? Očitno v nebesih, kot je simbolno razglašal plakat, ki je proslavljal prihod ber-saljerjev v Trst in na katerem je bilo videti polgolega bersaljerske-ga trobentača, kako se z oblakov kot angel varuh sklanja nad katedralo sv. Justa. Srečanje Sindikata slovenske šole v Ljubljani LJUBLJANA - Predstavništvo Sindikata slovenske šole za Trst in Gorico, ki so ga sestavljali Melita Valli, Sonja Klanjšček in Livio Semolič se je včeraj sestalo na uradu za Slovence po svetu na uradnem srečanju z vršilcem dolžnosti Urošem Mahkovcem in funkcionarjem Rudijem Merljakom. Na srečanju so predstavniki SSS poročali o nedavnem sestanku, ki so ga imeli na ministrstvu za šolstvo v Rimu, ter navedli probleme, ki kljub boljšemu ozračju, ki se odpira z levosredinsko vlado, še vedno čakajo rešitve. Poudarili so zlasti odprto vprašanje izpopolnjevanja profesorjev in nepriznavanja sindikata. Predstavnika slovenske vlade sta zagotovila, da bosta posredovala tako pri zunanjem ministrstvu, da bi jih neposredno sprejel, kot pri veleposlaništvu v Rimu. Predstavništvo SSS je imelo kratko informativno srečanje tudi na Zvezi sindikatov Slovenije. ZOI »BREZ MEJA 2006" V Bruslju predstavili načrt o zimski olimpijadi na tromeji BRUSELJ - V Bruslju, kjer ima sedež Evropska unija, so v torek zvečer avstrijska Koroška, Furla-nija-Julijska Krajina in Slovenija predstavile pobudo za prireditev zimskih olimpijskih iger (ZOI) treh dežel leta 2006, katere formalna nosilka je avstrijska Koroška. Uradna predstavitev kandidature, ki poteka pod geslom Brez meja, je bila v bruseljski mestni hiši. Predstavitve ideje, ki kaže na velik naboj ideje o združeni Evropi, se je udeležilo prek 1.000 ljudi, je poročala APA. Koroški deželni glavar Christof Zematto je dejal, da je bila ta ideja sprožena leta 1989, "ko so imele te dežele še različne družbene sisteme, Slovenija pa je bila še del Jugoslavije". Velik aplavz je požel olimpijski zmagovalec v smuku leta 1976 Franz Klammer, ki je optimistično dejal, da je velika večina nalog že pripravljenih. "Želimo organizirati igre leta 2006. Pomagajte nam pri tem." Direktor za šport pristojne komisije Evropske unije (EU) Niels Thoegersen je dejal, da je skupna kandidatura treh dežel v skladu z evropskim združevanjem, zato EU stoji za to idejo. Slovenijo so na predstavitvi zastopati veleposlanik v Bruslju Jaša Zlobec, župan Kranjske Gore Jože Kotnik in sekretar slovenskega dela inciativ-nega odbora za organizacijo iger treh dežel Vojteh Budinek, deželo FJK pa župan Trbiža Carlo To-niutti. Kandidatura za organizacijo iger še ni dokončna. Uradno naj bi jo Koroška izročila Mednarodnemu olimpijskemu odboru septembra letos, pred tem pa naj bi v tej avstrijski deželi izvedli referendum. (STA) GORICA /SREČANJE O ZADRUGI PD V CENTRU BRATUŽ Poglobljena razprava o Primorskem dnevniku Večer priredilo krožek Anton Gregorič in SSO GORICA - Krožek Anton Gregorčič in Svet slovenskih organizacij sta v torek, v mali dvorani kulturnega centra Lojze Bratuž priredila srečanje o projektu Zadruga Primorski dnevnik. Srečanje je vodil predsednik krožka Ailton Gregorčič, David Grinovero, sodelovali pa so predsednik upravnega sveta Zadruge Primorski dnevnik Boris Kuret, član upravnega sveta Damjan Terpin in odgovorni urednik Primorskega dnevnika Bojan Brezigar (na sliki - foto Bum-baca). Številčno skromno udeležbo je odtehtala poglobljena razprava po uvodnih poročilih Damjana Terpina in Borisa Kureta, sicer pretežno naravnana na dogodke in Krizno stanje podjetja PRAE: povoljno mnenje komisije TRST - Pristojen tehnični odbor, ki se je sestal na začetku meseca, je izrazil povoljno mnenje o podaljšanju kriznega stanja založniškemu podjetju PRAE, ki izdaja naš dnevnik. Za dokončno odobritev prošnje je sedaj potreben še odlok ministra za delo, nakar bodo lahko odšli v predčasno upokojitev zaposleni, ki bodo imeli pogoje. Vest nam je posredoval tajnik senatorja Camerinija, ki je posegel pri podtajniku na ministrstvu za delo Pizzinatu. izkušnje iz preteklosti in v manjši meri na temo srečanja, to je, kakšen naj bi bil Primorski dnevnik. Medtem ko je odgovorni urednik Bojan Brezigar poudaril, da bo mogoče nakazane cilje (čimširša pluralizacija) doseči z zavestnim pristopom uredništva in ob široki avtonomiji uredništva, kar se v bistvu že postopoma dogaja, o čemer pričajo različne reakcije s strani tistih, ki so doslej imeti glavno besedo pri dnevniku, pa tudi s strani tistih, z nasprotnega brega, ki novosti težko sprejemajo, je bilo med razpravo slišati tudi nekaj precej skeptičnih stališč. "Tretia jih je seveda vzeti na znanje in poglobljeno analizirati in ugotoviti razloge”, je poudaril goriški predstavnik SSO Janez Povše, ki je ob tem naglasil večplastnost vprašanja. Na eni strani je seveda pomembna finančna in pravna konstrukcija ki naj zagotovi nadaljnje izhajanje edinega dnevnika, ki je predragocen instrument, ki se mu manjšina ne more in ne sme odpovedati, po drugi PISMO UREDNIŠTVU Vsak naj prispeva po svojih močeh Ob tiskovnem sporočilu predsednika Zadruge Primorski dnevnik g. Borisa Kureta, objavljenem v Primorskem dnevniku dne 6. t. m., se mora naša javnost nekoliko zamisliti. Ustanovitev Zadruge je gotovo zelo pametna in v danem položaju verjetno tudi edina poteza, ki omogoča obstoj Primorskega dnevnika. Mislim pa, da je bila strateško storjena velika napaka, ko se je v vabilu za včlanjevanje podčrtala predvsem važnost pristopa članov v najštevilnejši mogoči meri, žal pa se ni z istim poudarkom omenilo, da je drugi bistveni pogoj za uspeh pobude tudi višina vpisnega zneska, ki naj bi za popoln uspeh znašal povprečno okrog 300.000 tir na člana. Ljudje so biti tako prepričani, da z vpisom 50.000 lir zadostijo ne samo neki moralni obveznosti, ampak gotovo prispevajo k rešitvi Primorskega dnevnika. Skoraj vsak dan beremo v Dnevniku sezname sprejetih članov, ki so se večinoma vpisati z minimalnim zneskom in med katerimi so imena tudi takih, ki bi glede na svoje razpoložljivosti, namesto minimalne kvote, lahko prispevati več. V tem težkem trenutku se je treba vendarle obrniti na vso našo javnost in apelirati, da kdor se še se ni vpisal v zadrugo, naj to stori čimprej, kdor pa ima možnost povečati minimalni delež, naj se dodatno potrudi. Ge nam bo uspelo z Zadrugo rešiti obstoj našega edinega slovenskega dnevnika v Italiji, bodo s tem postavljeni temelji ne samo za odkritejše in pošte-nejše odnose znotraj naše manjšine, ampak tudi za boljšo bodočnost vse naše skupnosti v zamejstvu. Da dosežemo ta cilj, pa moramo prispevati prav vsi, vsak po svojih realnih močeh. dr. Vanja Lokar strani pa bo treba veliko naporov vložiti v vsebinski del. V razpravi so bili izraženi predvsem pomisleki glede transparentnosti. Na to vprašanje sta člana upravnega sveta odgovorila, da je prav oblika la- stništva, to je zadruga, način, da se doseže največja transparentnost in demokratičnost v upravljanju. Slišati je bilo očitke o prikrivanju določenih dejstev (z drugo besedo, o pometanju smeti pod preprogo), kar je odgovorni urednik odločno zavrnil. V ta okvir (transparentnosti) je mogoče uvrstiti tudi poseg o upravljanju v goriški Kmečki banki, ki je bil povod za drugi poseg, seveda z drugačnim predznakom. Pa tudi poziv, da je je treba pobudo s pristopom v članstvo, podpreti. Grinovero je ob zaključku srečanja napovedal še nekaj sestankov za včlanjevanje, zlasti na briškem območju. H SKLEP UPRAVNEGA SVETA Seznam članov, ki so bili sprejeti v Zadrugo PD Nadaljujemo z objavljanjem seznama članov, ki jih je upravni odbor Zadruge Primorski dnevnik vpisal v člansko knjigo. Imena so navedena po zaporedju, s katerim je upravni svet sprejel nove člane. Lupin Guglielmo Gorica, 50.000 Gergolet Roman Doberdob, 300.000 Bauzon Caterina Gorica, 50.000 Cotar Albino Gorica, 50.000 Semolič Orlando Gorica, 100.000 Čeme Gabriella Bani 50.000 Cante Miran Praprot 50.000 Kocman Goran Bani 50.000 Renar Alenka Bani 200.000 Kocman Vojmir Bani 200.000 Kocman Tjaša Bani 100.000 Vidah Alberto Bani 50.000 Ban Aldo Bani 50.000 Krevatin Leone Bani 50.000 Žerjal Umberto Boljunec 50.000 Žerjal Paola Boljunec 50.000 Tul Ilario Prebeneg 50.000 Stok Anna Maria Zabrežec 50.000 Maar Anton Boršt 100.000 Ivančič por. Salvi Jožefa Liljana Trst, 50.000 Carli Laura Opčine, 50.000 Zadnik Tanja Opčine, 50.000 Mikolj Carlo Trst, 50.000 Mikolj Mirjan Trst, 50.000 Mikolj Danimir Trst, 50.000 Baldassi - Floridan Anamarija Sesljan 100.000 Floridan - Zavadlal Caterina Sesljan 100.000 Bevilacqua Giuseppe Trst, 50.000 Furlanic Iztok Trst, 50.000 Furlanic Gianni Trst, 100.000 Danieli Anna Maria Opčine, 100.000 Grča vd. Stubel Giustina Opčine, 100.000 Kralj Bruno Trebče 50.000 Kralj Anna Trebče 50.000 Malalan Luciano Trebče 50.000 Lorenzi por. Crisciani Pierina Trebče 50.000 Milič Bogdan Trebče 50.000 Škerl Erika Trebče 50.000 Carli Renato Trebče 100.000 Carli Cristina Trebče 50.000 Kralj Darko Trebče 50.000 Cibic Adriana Devinščina 100.000 Malalan David Trebče 50.000 Carli Santo Gropada 50.000 Carli Angelo Trebče 50.000 Goršič Ksenja Trebče 50.000 Carli Lorenzo Trebče 50.000 Kralj Vasilij Trebče 50.000 Kralj Marcello Trebče 50.000 SKGZ / SEJA POKRAJINSKEGA ODBORA Ocena nedavnega občnega zbora V krotkem tudi reorganizacijo tržaške SKGZ ____SIMPOZIJ / OD 15. DO 17. SEPTEMBRA V TRSTU_ Istrski eksodus v širšem evropskem kontekstu Posvet prirejo Deželni inštitut za istrsko kulturo (IRCI) Pokrajinski odbor SKGZ za Tržaško je na svoji zadnji seji ocenil sklepni del XX. občnega zbora Zveze in začel pogovor o nalogah SKGZ na Tržaškem do konca leta, ko bo predvidoma sklican izredni občni zbor. Kot pozitivno je bilo ocenjeno dejstvo, da se je daljša, izredna in začasna faza v življenju Zveze zaključila na zboru v Boljuncu z izvolitvijo statutarnih deželnih organov SKGZ. V naslednjih dneh bo z izvolitvijo predsednika, tajnika in blagajnika izoblikovano Se ožje deželno vodstvo, ki bo zastopalo, koordiniralo in operativno vodilo organizacijo v naslednjih letih. Sam sklepni del občnega zbora je po mnenju diskutantov prinesel veliko novosti, ki jih prej ni bilo opazit, npr. občni zbor ni bil »voden«, odvijal se je »prosto«. Osnovna pomanjkljivost je seveda bila, da je »zmanjkalo« uvodno poročilo, kar je bilo občutti zlasti na začetku. Ob zaključku daljše razprave o tej temi je pokrajinski odbor izluščil dva nauka, ki jih po mnenju prisotnih velja upoštevati v prihodnje. Tudi v izrednih fazah, kakršno je pač bilo obdobje od 15. decembra do 10. maja, ne gre prepustiti pomembnih odločitev - še posebej, če zadevajo imenovanje vodilnih ljudi - naključju. Vsako odločitev, ki zadeva osebe, je treba sprejeti s tajnim glasovanjem, kar je v skladu s pravili Zveze in prakso, kakršna je bila v veljavi do izredne faze, ki se je odprla po prekinitvi občnega zbora konec lanskega leta. Poleg tega je potrebno upoštevati, da lahko organizacijo, kakršna je SKGZ, vodijo osebe, ki imajo dar sinteze in niso pretirano obremenejene s preokupacijo uveljavljanja osebnih gledanj in prepričanj, zlasti ko zadevajo preteklost. Delo, ki ga je opravila 2 5-članska komisija, je dejansko obsežno in pomembno. Velika škoda je, da je zaradi pomanjkanja sinteze to delo ostalo nepoznano in neizkoriščeno prav v fazi, ko je bil najbolj pričakovan nov pretok idej in zamisli. V naslednjih tednih se bo Slovenska kulturno gospodarska zveza na Tržaškem tudi sama reor- ganizirala, da bo kos starim in novim nalogam, pred katerimi bo Zveza do konca leta. Izdelan bo koncept odpiranja Zveze posameznikom. K sodelovanju bodo povabljeni vsi, ki so voljni prispevati svoje znanje in izkušnje izoblikovanju politike Zveze na ključnih področjih za našo skupnost, kakršna so gospo-darstvo-okolje-prostor. Slovenska kulturno gospodarska zveza mora premostiti sedanji težji trenutek, je bilo rečeno, in se posvetiti konkretnim, življenjsko važnim problemom, ki nam kot skupnosti bežijo iz rok, medtem ko se vse preveč prepuščamo težnji po paragrafskem razglabljanju o nebistvenih stvareh. V dneh od 15. do 17. septembra t.l. bo v Trstu mednarodni simpozij na temo: »Prisilne selitve ob koncu prve in druge svetovne vojne: srednje-vzhodna Evropa, balkan-sko-egejska regija, Istra«. Priredil ga bo Deželni inštitut za istrsko kulturo (IRCI) v sodelovanju z Občino Trst in Pokrajino Trst ter pod pokroviteljstvom Avtonomne dežele Furla-nije-Julijske krajine, Univerze v Trstu in Tržaške ljudske univerze. Pobudo so predstavili včeraj na tiskovni konferenci predsednik IRCI Ar-turo Vigini, ravnatelj inštituta Piero Del Bello ter profesorja Marco Dogo in Marina Cattaruzza, ki skupno s prof. Raoulom Pu-pom, dr. Marino Petronio in ambasadorjem Luigijem Vittoriom Ferrarisom sestavljajo znanstveni odbor. Vigini je dejal, da bodo simpozij priredili ob 50-letnici začetka veljave Pariške mirovne pogodbe z namenom, da bi poglobili poznavanje drame istrskih in dalmatinskih beguncev po drugi svetovni vojni, in sicer tako, da bi jo vzporejali z drugim podobnim dogajanjem v Evropi. Kot je potem povedala tudi dr. Cattaruzza, predstavlja eksodus istrskih in dalmatinskih beguncev dokaj obrobno vprašanje v okviru italijanske zgodovine; veliko bolj zanimivo pa postane v širšem evropskem okviru. Na simpoziju bodo za-rorej veliko pozornost posvetili tudi izgonu Turkov iz Grčije oziroma iz Evrope ob koncu prve svetov- ne vojne in recipročno Grkov iz Anatolije, kakor tudi eksodusu nemškega prebivalstva iz Poljske, Češke, Slovaške in drugih vzhodnoevropskih držav ob koncu druge svetovne vojne. Omenili bodo tudi druge podobne primere, NA TRŽAŠKI UNIVERZI Proslava lONelnice Desia Za znanstvene raziskave na Himalaji (in v Italiji) je bilo delo, ki ga je opravil sloviti italijanski alpinist in raziskovalec Ardito Desio, bistvenega pomena. To izhaja iz besed govornikov, ki so se včeraj na Tržaški univerzi udeležili slovesnosti v počastitev njegove stoletnice. Ob tej priložnosti je bil prisoten tudi eden največjih strokovnjakov na tem področju, pakistanski znanstvenik F. A. Shams. Prireditev je bila televizijsko povezana s sedežem CNR v Milanu, od koder je sam Desio neposredno sledil predavanju. Po zahvali slavljenca, ki ga je srečanje »prijetno presenetilo,« mu je v imenu vseučilišča čestital rektor Borruso in podčrtal, da je italijanska znanstvena raziskava po njegovi zaslugi pridobila na ugledu. Besedo je nato prevzel Shams, ki je poudaril, da je Desio »del znanosti,« zatem pa predaval o granitih Himalaje in Karakoruma. Iz Milana se je nato oglasil dr. Marconi, ki je omenil važnost načrta Ev-K2-CNR. Slednji se je rodil pred 10 leti po zaslugi Desia, o tem pa je podrobneje spregovoril prof. Tržaške univerze Poretti. Gre v bistvu za laboratorij, zgrajen na Himalaji, ki služi za vsakovrstne raziskave (biološke, zoološke, meteorološke itd.) V imenu tržaških geologov mu je prof. Brambati nato v priznanje podaril »zlato kladivo«, odbornik za kulturo iz Palmanove (kjer je Desio rojen) mu je podelil Zlato zvezdo Palmanove, Shamps pa je napovedal, da bodo enega izmed hribov, bljižnih K2, poimenovali po njem. A.G. rjZAMISEL PARIŠ LIPRIJAln »Turistična« pobuda Tižaške pokrajine Kako obogatiti turistično ponudbo tržaške pokrajine in ovrednotiti njene krajinske lepote, kulturno in zgodovinsko bogastvo ter folklorne značilnosti? S tem vprašanjem se v teh dneh ukvarja Codari-nova pokrajinska uprava, kot beremo v njenem tiskovnem sporočilu. V ta namen se je pokrajinski podpredsednik Gilberto Pariš Lippi prejšnje dni sestal z ravnateljem Ustanove za turistično promocijo Paolom de Gavardo, s katerim sta preverjala razne možnosti skupnih posegov za turistično promocijo. Kakšni naj bi bili ti posegi pa nam iz tiskovnega sporočila ni dano vedeti, razen enega, ki ga Pariš Lippi izrecno omenja v nekem pismu de Gavardu. Ta je izdaja posebnega de-phanta o kraških fojbah. »O Rižarni že obstaja depliant, pravi Pariš Lippi, brez specifične publikacije o fojbah pa bi bila intormacija o spominskih krajih pomanjkljiva.« med temi izsehtev večjega števila Slovencev iz Primorske za časa fašizma, kakor tudi množično izseljevanje s Tržaškega po drugi svetovni vojni. Kot je na včerajšnji predstavitvi povedal prof. Dogo, bo simpozij razdeljen na štiri razdelke. Prvi bo posvečen zgodovinskim dejstvom, drugi kotekstu, tretji zgodovinopisju, četrti za pričevanjem. Sodelovali bodo ugledni strokovnjaki iz raznih evropskih držav, med temi Zafer Toprak iz Istanbula, Detlev Brandes iz Dusseldorfa, Marek VValdenberg iz Krakovra, Aleksander Popovič iz Pariza, Theofanis Stavrou iz ZDA, Hans Lemberg iz Marburga, Fikret Anadir iz Bochuma, VVladzimierz Borodziej iz Varšave, Bemd Faulenbach iz Bo-cuma, poleg seveda italijanskih izvedencev. Med slovenskimi imeni smo opažih samo Marto Vergi-nello. Zanimivo je, da se bc simpozij odvijal takoj po velikem shodu istrskih in dalmatisnkih beguncev, ki ga bodo priredile v Trstu razne esulske organizacije. _ LONJER / PO NESREČI MAMILA / TROJICA ZA ZAPAHI NOVICE Hudo ranjenemu upokojencu niso mogli rešiti življenja Aquilino Druscovich, 64-letni upokojenec, ni Preživel težke nesreče, ki se mu je pripetila predvčerajšnjim popoldne: v Ročnih urah se mu je stanje še poslabšalo in jutra ni dočakal. Duscovi-ofi, ki je živel v Ul. Mar-chesetti, je delal na polju, v vinogradu nedaleč od zadnjih lonjerskih hiš, v smeri Sv. Ivana. Nenadoma so v bližnjih hišah zaslišali presunljive klice Ra pomoč. Poklicali so reševalce Rdečega križa, ki so nesrečnega Dusco-yicha našli na tleh, padel je vznak, rezila motokul-tivatorja, s katerim je okopaval trte, pa so se mu globoko zasadila v meča desne noge, a krmilo stroja v spodnji del tre-ouha. Reševalci so mu Rajprej zaustavili krvavenje, nakar so počakali gasilce, ki so razstavili rezila in jih potegnili iz Roge ter prerezali krmilo. V bolnišnico so ga sprejeli s pridržano prognozo. Aquilino Duscovich Aretirali Madžara Za 29-letnega madžarskega državljana Istvana Gyorgyja Baloga se je pot v Italijo končala že na mejnem prehodu pri Fernetičih. Ugotovili, da so za njim v kraju Saar-brucken v Nemčiji izdali zaporni nalog, češ da se je ukvarjal z izkoriščanjem prostitucije ter s protizakonito trgovino z delovno silo. Prodajali in uživali heroin Domnevajo, da je skupino z mamilom oskrboval 55-letni moški Pohcija je stopila na prste manjši skupini zasvojencev, ki se je ukvarjala tudi s preprodajo mamila: že v začetku meseca so priprli 23-letno Alestio Mahor-cic z Rebri za Rovte, sedaj pa so aretirali še 55-letnega Giovannija Ghersino in 28-letnega Marca Procenteseja. Pri Mahorcicevi so našli 10 gramov heroina zelo dobre kvalitete ter nekaj že pripravljenih doz, ki so bile namenjene mladim Tržačanom. V nadaljnji preiskavi so zbrah dovolj dokazov, ki so potrjevah, da je v nedovoljene »posle« vpletenih še nekaj oseb. Namestnik državnega pravdnika Raf-faele Tito je tako od sodnika za predhodne preiskave Morvaya zahteval in dosegel zaporni nalog za omenjena Ghersinija in Procenteseja. Ghersini (Ul. Ireneo della Croce 5) je verjetno tudi domnevni oskrbovalec s heroinom. V okviu podobne preiskave so ga aretirali že pred letom dni: tudi tedaj je bilo v prei- skavo vpletenih še nekaj drugih oseb. Osebje letečega oddelka ga je zaprlo predvčerajšnjim. Pozno predsinočnjim je podobna usoda doletela tudi Procenteseja (Ul. San Be-nedetto 16), ki je osumljen razpečevanja. Tudi njega so že poznah, ukvarjal se je z mamih, »poskusil« pa se je tudi v ropu. Po predvidenih formalnostih so oba odpeljali v koronjske zapore. V preiskavo je vpleten tudi 31-letni Paolo Cresevi-ch, vendar njegov položaj še proučujejo in je zaenkrat na prostosti. Pot se je končala v jed Obmejna policija je prijela 67-letnega Giuhana Benaglio iz Cesenatica: »pozabil« je, da mora še poravnati svoj dolg s pravico, zaradi kršenja stečajnega zakona je bil svojčas obsojen na leto dni in 8 mesecev zapora. Tiskovna konferenca SSk Slovenska skupnost prireja danes ob 11.30 v Hotelu ForteAgip v Devinu tiskovno konferenco o vprašanju zakonske zaščite slovenske manjšine v Italiji. Na konferenci bo sodeloval tudi poslanec Union Valdotaine Luciano Caveri, ki je prvi podpisnik zadevnega zakonskega predloga v poslanski zbornici. LN o davčni dvojezičnosti »Davčna dvojezičnost: prisila, zloraba, kaznivo dejanje?« - to je naslov tiskovne konference, ki jo danes ob 11.30 prireja tržaška Lega Nazionale na svojem sedežu na Korzu 12 in na kateri bosta o tem razglabljala predsednik Lege Paolo Sardos Albertini in posl. Renzo de Vidovich. Poletni center Občina Devin Nabrežina sporoča, da je mogoče vpisati otroke od 2. do 10. leta starosti v Poletni center, ki bo od 15. julija do 8. avgusta t.l. v državnem otroškem vrtcu v Devinu z umikom od 8. do 16. ure. Vpisne pole so na razpolago v občinskem Uradu za Šolstvo (tel. 6703208, z urnikom: od ponedeljka do petka od 9. do 12. ure, ob sobotah od 9. do 11.30 in v ponedeljkih in sredah od 15. do 17.30). 15 Davčno oporečništvo Deželna koordinacija Združenja za mir je pozvala javnost naj pri izpolnjevanju prijave o dohodkih ne podari državi prispevka osmih promilov. S tem želi izvesti neke vrste davčno oporečništvo proti italijanski vojaški misiji v Albaniji. Raje kot državi, ki se spušča s svojo vojsko v nekoristne in dvomljive odprave, naj gre po mnenju Združenja za mir prispevek kakršnikoli verski skupnosti. rNABREŽINA / TO SOBOTO PRED ŠOLO I. GRUDEN-i Večer ob koncu kulturne sezone Priredila ga bo občinska uprava To soboto bo z začetkom ob 20. uri na dvorišču pred nižjo srednjo šolo Igo Gruden v Nabrežini večer ob zaključku krajevne kulturne sezone z naslovom »Od Slivnega do Križa«. Prireja ga odbomištvo za kulturo in šolstvo Občine Devin-Nabrežina, na njem pa bodo sodelovali - poleg šole Igo Gruden - še osnovna šola Josip Jurčič iz Devina, Godbeno društvo Nabrežina in Mešani pevski zbor Igo Gruden iz Nabrežine. Slo bo za pomemben kulturni dogodek. Odbomištvo za šolstvo in kulturo se je za njegovo prireditev odločilo iz vrste razlogov. Najprej bi želelo z njim obeležiti tri pomembne obletnice, ki jih letos obhaja krajevna slovenska skupnost, in sicer lOO-letnico ustanovitve Godbenega društva Nabrežina (1897), 120-letnico organizirane pevske dejavnosti v Nabrežini (1877) in 70-letnico fašistične ukinitve slovenske šole v Nabrežini (1927). Vse te obletnice pa padejo v čas, ki ni posebno srečen za kulturno delovanje v Nabrežini. Vzroke za to je treba iskati predvsem v pomanjkanju prostorov in struktur. Nekoč je bil na-brežinski trg središče kulturnega delovanja: poleg cerkve in župnijske dvoranice so bili še društvena dvorana, prostori za godbo, občinska knjižnica in zelo obiskana šola Glasbene matice. Danes sta od vega tega ostali le še cerkev in župnijska dvoranica. Zaprta je tudi telovadnica, v kateri so potekale bolj obiskane kulturne prireditve, ko so novoletni koncerti. Občinska uprava ne more v kratkem času rešiti vseh problemov. Tmdi pa se, da bi kolikor mogoče podpirala krajevno prosvetno delovanje. Zato je v tej sezoni začasno namestila godbeno društvo in KD Igo Gmden v stavbo srednje šole Igo Gmden, kjer je zaradi popravil v Devinu dobila začasni sedež tudi šola Josip Jurčič. »S sobotno prireditvijo želimo zaključiti s spodbudno noto sedanjo “izredno” sezono,« nam jepovedala odbornica Vera Tuta Ban. V primem slabega vremena bo prireditev prenesena za teden dni. JUTRI NA TRGU ZEDINJENJA Evropski mladinski pihalni orkester nastopi v Trstu V njem tudi gojenci GM Jutri bo ob 19.30 na Trgu Zedinjenja koncert Evropskega mladinskega pihalnega orkestra, ki ga sestavljajo glasbeniki iz Avstrije, Češke, Nemčije, Slovenije in Italije. Že danes bo skupina 110 študentov nastopila v Portorožu, v soboto pa še v Slovenj Gradcu. Med udeleženci enotedenskega skupnega bivanja v Fiesi in skupnega glasbenega izobraževanja je tudi dvanajst gojencev Glasbene matice - šole »M. Kogoj« iz Trsta in GM - Gorica. Za večino teh je sodelovanje pri tako pomembni pobudi prvovrstna izkušnja, ki bo gotovo obrodila svoje sadove. Medsebojno spoznavanje, soočanje med različnimi šolskimi sistemi, nenazadnje vrednotenje in spodbujanje dejavnosti na mladinskem področju so tisti vzgibi, ki so privedli do ustanovitve takega orkestra. Pod veščim vodstvom dirigentov soudeleženih glasbenih šol bo Evropski mladinski pihalni orkester jutri predstavil bogat spored evropskih skladateljev, med temi tudi Štrucla in Simonitija kot predstavnika slovenske glasbene literature. Obeta se nam torej prijeten in zanimiv večer. Zahajajoče sonce na Trgu Zedinjenja pa naj bo le kot zaključek prvega dela zamisli o skupnem evropskem prostoru, z željo po jutrišnjem lepšem in sončnem dnevu in torej nadaljevanju te zamisli. NA LICEJU A.M.SLOMŠKA Gostovanje lutkovne skupine iz Celovca Februarja meseca so dijaki tržaškega pedagoškega liceja »A. M. Slomšek« gostovali v dvojezični osnovni šoli Mohorjeve družbe v Celovcu z igro Modra vrtnica, zdaj pa jim bodo koroški prijatelji vrnili obisk. Predstavila se nam bo lutkovna skupina »Mi smo mi« iz Celovca z igro Evgen, ki išče sredi belega dneva z lučjo novega človeka - prijatelja, je namenjena vsakemu izmed nas. Zaradi odmevnosti njihove predstave, ki je pomensko kar nabita in sili k razmišljanju, tehnično pa zahtevna in izrazno bogata, se je vodstvo šole odločilo, da predstavo ponudi širši publiki. Tako bo predstava, ki jo bogatijo tudi lutke, zaživela pred tržaško publiko jutri, ob 20.30 v Marijinem domu pri Sv. Ivanu, višješol-ci pa si jo bodo lahko ogledali v soboto dopoldne. Gre za izviren gledališki dogodek, gre nenazadnje tudi za utrjevanje in poglabljanje prijateljskih vezi in sodelovanja s koroškimi Slovenci. V času, ko celo med nami ne najdemo pravih poti za sporazumevanje in skupno delo, so taki trenutki in srečanja še bolj bogati in potrebni. V tako smer bodo gotovo razmišljali vsi tisti, ki bodo jutri, 23. maja iskreno zaploskali koroškim Slovencem Pov. ravnatelj Samo Pahor Uspeh Tretjega fotografskega natečaja Saša Ota V okviru Odprte meje na Dolinskem se je prejšnji mesec odvijal tretji fotografski natečaj Saša Ota, posvečen padlemu fotoreporterju Saši Ota, ubitemu v Mostarju 28. januarja 1994, skupaj z Luchetto in D'Angelom. Organizatorji, in sicer Foto Trst 80 in Fotografski študijski krožek Žarek iz Sežane, sta natečaj razdelila na dva dela, in sicer: kategorija za otroke do 12. leta in kategorija za odrasle. 17. maja se je v. Srenjski hiši v Prebenegu odvijalo nagrajevanje najboljših del. Najprej se je publiki predstavil zbor Slovenec-Slavec iz Ricmanj in Boršta, ki je občuteno zapel nekaj slovenskih narodnih pesmi. Sledila je projekcija izbranih del, in sicer približno 70. Za otroke do 12. leta je prvo nagrado odnesla Julija Kjuder iz Lonjerja. Za kategorijo odraslih je prva nagrada odšla v Idrijo, v roke Janka Prelovca. Tudi druga oziroma tretja nagrada sta odšli onstran meje, saj sta jo prejela Vladimir Bernetič in Marija Maraž. Priznanji sta dobila dva Goričana, in sicer Flavio Mosetti in VValter Nanut. Manifestacija se je odvijala pod pokroviteljstvom treh sosednjih občin, Doline, Hr-pelje-Kozina in Koper, ki so tudi radodarno prispevale v nagradni sklad. Na koncu je sledil še kratek pregled opusa Janka Prelovca, ki je kot dobitnik prve nagrade lahko prikazal nekaj svojih prejšnjih del. SLOVENSKI KLUB / AKTUALNA TEMA Zanimivo predavanje o klopih Pred polno dvorano je predavala dermatologinja dr. M. Košuta Slovenski klub je s sodelovanjem Kruta v torek v Gregorčičevi dvomi v Trstu priredil zelo zanimivo predavanje o aktualni temi, posledicah klopovega pika. Na večera, pri katerem je na pomoč priskočil tudi Fotokrožek 80, je predavala dermatologinja dr. Majda Košuta. Dvorana je bila polna pozornih poslušalcev, ki so z zanimanjem sledili izvajanju dr. Košuto-ve in posegali s številnimi vprašanji. Klopovih pikov nikakor ne gre podcenjevati, saj prenašajo dve nevarni bolezni, meningitis in lymsko boreliozo, ki je že razširjena tudi pri nas. »VSI SMO PRIJATELJI« Pomen prijateljstva in sožitja v pesmi in besedi mladih Tradicionalno srečanje bo v nedeljo v zgoniškem centru V veliko zadoščenje je, ko ima neka pobuda ali prireditev takšen odziv, da naravnost kliče k ponovni izvedbi. To prav gotovo velja za mladinsko revijo »Vsi smo prijetelji«, ki jo kulturni društvi »Vigred« iz Sem-polaja in »Rdeča zvezda« iz Saleža letos prirejata že četrtič, tako da lahko upravičeno rečemo, da je postala že tradicionalno spomladansko srečanje mladine slovenskih šol in raznih drugih skupin iz zamejstva in drugod. Tudi letošnja izvedba bo potekala v Športno -kulturnem centru v Zgoniku, in sicer v nedeljo, 25. maja, ob 18. uri. Kot običajno se bodo mladi izkazali v glasbi, petju in plesu ter se izrazili o pomenu in vrednosti prijateljstva in sožitja. Novost letošnje izvedbe je ruska skupina otrok sirotišnice »Maljatko« iz Kijeva, ki so v teh dneh na obisku v naših krajih in bodo s svojim nastopom tudi jezikovno popestrili predstavo. Ostali nastopajoči bodo OPZ Vigred pod vodstvom Eve Čuk, ritmična skupina Dom -Gorica, ki jo vodita Damjana in Mia Češčut, GOS 1. maj 1945 in Lojze Kokoravec - Gorazd; plesna skupina Z SKD - Gorica pod vodstvom Damjane Češčut, domači glasbeniki iz zgoniške in devinsko - nabrežinske občine, ki jih vodi Zoran Lupine,-in plesna skupina Vigred pod vodstvom Ivana Komarja. Za povezovanje sta društvi tokrat zaprosili nič manj kot Rdečo Kapico in Volka -ki ju bosta seveda poosebljali članici dramske skupine Vigred Silva Paulina in Tamara Gruden, ki imata za sabo že vrsto nastopov v povezovalnih vlogah pri prejšnjih izvedbah ravije. Mladi nastopajoči se bodo ob zaključku prireditve podali na dvorišče, kjer bodo v zrak spustili kopico živopisanih balončkov s sporočilom prijateljstva, v upanju, da ga bo letos veter končno zopet prinesel v roke kakemu novemu prijatelju daleč do doma. (-nria-) Srečanje o razvoju tržaškega kmetijstva Jutri, 23. t.m., z začetkom ob 14. mi, bo v konferenčni dvorani Centra za raziskave na Padričah srečanje na temo: »Zaščita in razvoj agro-ambien-talnih resmsov na ozemlju tržaške pokrajine«. Srečanje je namenjeno predstavitvi načrta za Globalni razvoj tržaškega kmetijstva, katerega pripravo je koordinirala pokrajinska uprava, izdelali pa so jo strokovnjaki tržaške univerze pod vodstvom prof. Maria Prestamburga in strokovnjaki deželne uprave. Načrt mora deželna uprava me sni čiri s posebnim zakonom, deležen pa bi bil v tem primeru tudi znatne podpore EU. V nedeljo tudi v Trstu velika manifestacija »Kolo v mestu« Računajo, da se bo v nedeljo v več kot 150 mestih po Italiji podalo na ulice kar 100 tisoč kolesarjev. Na sporedu bo namreč netekmovalna manifestacija »Bicincitta« (kolo v mestu), ki ga prireja UISP v sodelovanju z AISM (italijansko združenje za multiplo sklerozo), kateremu bo tudi šel izkupiček manifestacije. Majice za udeležence je podpisal Carlo Tullio Altan. Start bo ob 10.30 na Trgu Unita, od koder bodo udeleženci krenili do križišča pri Miramaru in nazaj v mesto. Vpisovanje (pri vpisu je traba plačati 8 tisoč lir) poteka na sedežu UISP na Trgu Duca degli Abruzzi 3 (tel. 639382) danes in jutri od 15. do 19. ure, v soboto od 9. do 19. ure ali pri stojnicah AISM na Borznem trgu (danes in jutri od 15. do 19. me, v soboto od 9. do 12. in od 15. do 19. me ali pa v nedeljo na startu od 9. do 10.15). __________PREDAVANJE / V DVORANI RAS_________________________ John Earle o agenciji Reuters Orisal je glavne zgodovinske etape agencije in njene značilnosti Sinoči je v dvorani zavarovalnice RAS v Ul. Mazzini predaval novinar John Earle, v okviru ciklusa konferenc, ki jih prireja italijansko-britan-sko združenje. Earle je govoril o znani tikovni agenciji Reuters, ki deluje že skoraj 150 let in je med najuglednejšimi na svetu. Agencija je nastala leta 1851 na pobudo podjetnega Paula Juliusa Reuterja, v času, ko se je v Evropi uveljavljal telegraf, ki je odpiral komunikacijam nova obzorja. Prvi zgodovinski uspeh je tedaj bil vzpostavitev dveh telegrafskih linij, po katerih so pošiljali telegrame neposredno iz Pariza v Berlin. Julius Reuter se sicer ni omejil le na ustanovitev tiskovne agencije, temveč je organiziral še druge pomembne dejavnosti, med temi servis za pošiljanje zasebnih telegramov, za pošiljanje vsot denarja iz ene države v drugo, ustanovil pa je tudi sodobno banko in reklamno agencijo. Earle je v teku predavanja orisal glavne zgodovinske etape Reutersa in glavne značilosti njenega delovanja, ki so jo z leti ob neprestanem tehnološkem posodabljanju pripeljale v svetovni vrh informacije. Reuters je danes pravi gigant na področju komunikacij in je z velikimi profiti vklju- čena v mrežo mednarodnih finančnih trgov. Opremljena je s sodobnimi oprijemi in visoko profesionalnostjo, kar ji omogoča tudi učinkovito konkurirati s sodobnimi komunikacijskimi sistemi kot je internet. John Earle, tudi sam več let ugleden novinar Reutersa je dejal, da je mogoče sedanji položaj agencije označiti kot enega izmed uspehov elektronske revolucije. V Mieli gledališka predstava Krožka Istria Gledališka predstava in razna kulturna srečanja ter tečaji, namenjeni zlasti mladim, so glavne pobude Krožka Istria v okviru dejavnosti, s katero želijo spodbujati kulturno izmenjavo med Trstom in Istro ter med Istrani, ki so se po vojni odločili za begunstvo ter tistimi, ki so ostali v rodnih krajih Glavna pobuda, kot so povedali prireditelji med včerajšnjo tiskovno konferenco, bo dramska uprizoritev dela Hist(e) ria Gianfranca Sodoma-ca, ki je' tudi režiser predstave. Uprizoritev bo 31-maja in 1. junija v gledališču Miela. Predvidena je tudi jutranja predstava za šole. Krožek medtem zaključuje ciklus srečanj, ki so posvečena kulturnemu turizmu z naslovom »Da Cherso a! Car-so«, o čemer so že izdali posebno publikacijo. PEVSKI ZBOR »VASILIJ MIRK« Prosek-Kontovel proslavlja s celovečernim koncertom 110 LET ZBOROVSKEGA PETJA na Proseku-Kontovelu V kulturnem domu na Proseku v soboto, 24. maja 1997 ob 20.30 Dirigent MIRAN ŽITKO Vabljeni! VCERAJ-DANES Danes, ČETRTEK, 22. maja 1997 RENATA Sonce vzide ob 5.32 in zatone ob 20.30- Dolžina dneva 14.58 - Luna vzide ob 20.56 in zatone ob 6.07. Jutri, PETEK, 23. maja 1997 ZINA VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 20,4 stopinje, zračni tlak 1012,4 mb naraSCa, veter 6 km na uro severo-zahodnik, vlaga 71-od-stotna, nebo rahlo poo-blaceno, morje skoraj mirno, temperatura morja 20,5 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI RODILA SE JE: Chiara Bratos. UMRLI SO: 37-letna Tiziana Lubrano Lavan-dera, 68-letni Vladimiro Piscanec, 84-letna Carla Mikol, 62-letna Rosina Vigini, 78-letna Maria Malisana, 82-letna Luigia Santelj, 88-letna Gara Ca-del, 86-letni Romano Ma-meli. FA LEKARNE Od PONEDELJKA, 19. do SOBOTE, 24. maja 1997 Normalen urnik lekarn od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Trg Cavana 1 (tel. 300940), Barko vi j e - Mira-niarski drevored 117 (tel. 410928). BOLJUNEC - (tel. 228124) - s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Trg Cavana 1, Barkovlje - Miramarski drevored 117, Ul. Oriani 2. BOLJUNEC - (tel. 228124) - s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odbrpta od 20.30 do 8.30 Ul. Oriani 2 (tel. 764441). Za dostavljanje zdravil na dom tel. 350505 -TELEVITA Urad za informacije KZE-USL - tel. 573012. Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure. 'tel. 573012. Zdravstvena dežurna služba OBVESTILO IZLETNIKOM NA MADŽARSKO Naše bralce, ki so se prijavili za izlet na Madžarsko od 8. do 12. junija prosimo, da poravnajo tretji obrok vpisnine jutri, 23. t. ni., med 9. in 13. uro na upravi našega dnevnika v Ul Monteccm 6. Kdor se je vpisal na skupni potni list (z osebno izkaznico) naj prinese, prosimo najkasneje do petka, 23. t. m., na turistični urad AURORA v Ul. Milano 20, družinski list na nekolkova-nem papirju. NoCna služba od 20. do 8. ure, tel. 118, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. Hitra pomoč tel. 118. Telefonska centrala KZE-USL: 399-1111. ______________KINO ARISTON - Danes dvorana rezervirana. EKCELSIOR - 18.15, 20.15, 22.15 »Basquiat«, i. Jeffrey VVright. EKCELSIOR AZZUR-RA - 20.30, 22.00 »Terra di mezzo«, i. Matteo Gar-rone. AMBASCIATORI - 16.00, 18.00, 20.05, 22.1-5 »Potere assoluto«. NAZIONALE 1 - 16.00, 18.00, 20.05, 22.15 »L’A1-batross oltre la tempesta«, r. Ridley Scott, i. Jeff Bridges. NAZIONALE 2 - 17.00, 18.40, 20.30, 22.15 »American Buffalo«. NAZIONALE 3 - 16.00, 18.00, 20.05, 22.15 »Re-storation - il peccato e il castigo«, i. Hugh Grant, Meg Ryan. NAZIONALE 4 -16.00, 18.00, 20.05, 22.15 »Il Santo«, i. Val Kilmer. MIGNON - 16.00 - 22.00 »Donne in concor-so«, porn., prepovedan mladini pod 18. letom. CAPITOL - 18.00, 21.00 »Il paziente ingle-se«, i. Juliette Binoche. ALCIONE - 18.30, 20.15, 22.00 »Il prigionie-ro del Caucaso«, r. Sergei Bodrov, po povesti Leva Tolstoja. LUMIERE - 20.20, 22.15 »Romeo e Giuliet-ta«. J PRIREDITVE PD MACKOLJE - 35. Praznik češenj. Jutri, petek 23. maja, odprtje kioskov ob 17. uri: od 21.00 dalje ples s skupino Happy Day. Sobota, 24. maja: odprtje kioskov ob 17. uri; od 20.00 dalje ples s skupino Pop Desi-gn. Nedelja, 25. maja: odprtje kioskov ob 14. uri; ob 18.00 koncert pihalnega orkestra iz Nabrežine; od 21. dalje ples s skupino Kraški kvintet. Ponedeljek, 26. maja: odprtje kioskov ob 17. uri; od 21. ure dalje ples s skupino Kraški kvintet. GLASBENA MATICA TRST vabi na koncert Mladinskega simfoničnega pihalnega orkestra jutri, 23. maja ob 19.30 na trgu Unita v Trstu. Sodelujejo Študentje GS iz Avstrije, Češke, Italije, Nemčije in Slovenije.. Dirigenti: L. Uth, S Matu-nak, S. M. Strdger, B Cepin. Na sporedu Puccini, Huggens, Chattawy, Hol-st, van Lijnschooten, Kamen, Simoniti, Herman. Vabljeni! SKD TABOR Opčine -Prosvetni dom. Jutri, 23. maja 1997, ob 20.30 odprtje razstave SREČANJE DVEH PRIPOVEDI: ŽIVLJENJSKIH ZGODB LESA IN LIKOVNIH ZAPISOV BOGOMILE DOLJAK. Predstavitev prof. dr. Janez Bogataj. Sodeluje vokalna skupina Musiča noster amor, ki jo vodi Tamara Stanese. Vabljeni! PEVSKI ZBOR »VASILIJ MIRK« Prosek-Kontovel proslavlja s celovečernim koncertom 110 LET ZBOROVSKEGA PETJA na Proseku-Kontovelu. V kulturnem domu na Proseku v soboto, 24. maja 1997 ob 20.30. Dirigent Miran Žitko. Vabljeni! RADIJSKI ODER vabi na PROSLAVO OB 50-LETNICI DELOVANJA, ki bo v soboto, 24. maja 1997, ob 20:30 v Kulturnem domu v Trstu. KD IVAN GRBEC -Skedenjska ulica 124, vabi člane in prijatelje na ČLANSKI VEČER, ki bo v soboto, 24. maja ob 20.30. Nastopala bosta: Komorni MoPZ Izola in ŽPZ Ivan Grbec. Sledila bo družabnost. »OD SLIVNEGA DO KRIŽA« - zaključek kulturne sezone v Nabrežini - v soboto, 24. maja ob 20. uri pred srednjo Solo Igo Gruden v Nabrežini. Prireja Odbornistvo za kulturo in šolstvo Občine De-vin-Nabrežina, sodelujejo srednaja Sola »Igo Gruden«, odnovna Sola »J. Jurčič«, godbeno društvo »Nabrežina« in mešani pevski zbor »Igo Gruden«. V primeru slabega vremena bo prireditev čež teden dni. Parkiranje pri telovadnici. ŽUPNIJSKA SKUPNOST vabi v Marijin dom v Rojanu v nedeljo, 25. maja 1997, ob 18. uri na ogled komedije »HRUP ZA ODROM« v izvedbi MLADINSKEGA ODRA SKD TABOR z Opčin. SKD VIGRED vabi na celovečerni koncert MoPZ Fantje izpod Grmade pod vodstvom Iva Kralja v torek, 27. maja ob 21. uri na' »Semčev borjač« v Prečnik. V slučaju slabega vremena bo koncert v sredo, 28. maja. E3 ČESTITKE Sandri in Dariu sta privekali dve mali golobički LEA in ANA. Srečnima staršema in nontom iskreno čestitamo in no-vorojenkama želimo obilo zdravja teta Mila, stric Renato, Dario in Roberto z Valentino. m ■ ■ BARI 30 61 19 60 54 CAGLIARI 15 90 1 60 23 FIRENCE 65 75 50 52 27 GENOVA 79 57 82 4 70 MILANO 24 45 19 21 58 NEAPELJ 1 61 74 85 46 PALERMO 49 26 43 16 70 RIM 13 28 38 81 18 TURIN 14 34 58 44 20 BENETKE 30 66 81 12 77 ENALOHO X 1 2 2 1 1 X 1 1 1 2 1 KVOTE 12 33.457.700,- 11 2.851.SOC ).- 10 223.600,- Dobrodošla Tamara Norini in Paolu Čestitamo, mali Tamari pa voSCimo veliko zdravja in življenjske sreče vsi od SLORI-ja Sandra in Dario... pa bosta Ano m Leo zibala, ti dreja, dreja ti drom!... Iz vsega srca vam zapojejo mešani zbor Igo Gruden Svojemu predsedniku Branku in soprogi Nevenki iskreno čestita ob rojstvu male Katarine Slovenski deželni zavod za poklicno izobraževanje Čestitke tudi mamici Norini in očku Paolu ob prihodu prvorojenke Tamare Norina in Paolo sta Tamaro povila in nas vse razveselila. Čestitajo jima nono Nacio, Mauro, Rožica, Leila in Jelka J} OBVESTILA STRANKA KOMUNISTIČNE PRENOVE prireja v Boljuncu PRAZNIK TISKA na odprtem in pod šotorom. Program: danes, 22. maja, ples z ansamblom Oasi. KD LONJER-KATINA-RA vabi na otvoritev fotografske razstave LONJER OD KLJUK DO STREŠNIKOV jutri, 23. maja, ob 20.30 v lonjer-skih društvenih prostorih. Večer bo popestrila ženska pevska skupina S tu ledi. Razstava bo odprta za teden dni od 17. do 20. ure, v nedeljo od 15. do 20. ure. V soboto, 24. maja ob 18.30 vabimo otroke na OTROŠKI RISARSKI EX-TEMPO-RE. KATOLIŠKA KNJIGARNA - Travnik 25, Gorica. V razstavnih prostorih naše knjigarne bomo jutri, 23. maja 1997, ob 18. uri predstavili zadnje tri knjige Krožka za družbena vprašanja Virgil Sček: Robi Stur-man - Slovenci v Trstu 1848-1890; Egon Pelikan - Engelbert Besednjak v parlamentu; Rafko Dolhar - Leva sredina in tržaški Slovenci II. del. Sodelujejo avtorji in urednik zbirke Ivo Jev-nikar. Vljudno vabljeni! SD SOKOL in SKD IGO GRUDEN sklicujeta redni občni zbor, ki bo jutri, 23. t. m., ob 20. v prvem in 20.30 v drugem sklicanju. Vljudno vabljeni! KD ROVTE-KO-LONKOVEC, ul. Monte Sernio 27, vabi na 16 PRAZNIK VINA. Posebnost tega srečanja je odsek »SPOZNAS SVOJE VINO«. Strokovnjaki bodo ocenjevali tudi odsek za »NAJBOLJŠE VINO«. Zaključni večer v nedeljo 25. maja s pričetkom ob 17.30, z zanimivim potekom spoznaš svoje vino, nagrajevanjem, večerjo in družabnostjo. SKD CEROVLJE-MAVHINJE organizira 2. Zamejski festival amaterskih dramskih skupin, od 26. 6. do 6. 7., v Mavhinjah. Prijave sprejemamo do 25. maja na naslov: SKD Cerovlje- Mavhinje, Mavhinje 38, 34019 Sesljan. Prijava mora vsebovati ime skupine in društva, naslov igre, avtorja in režiserja, imena in vloge nastopajočih in sodelujočih, skupinsko sliko, kategorijo nastopa (otroška igra z igralci do 14. leta, eksperimentalna igra, tradicionalna ljudska igra). Za informacije lahko pokličite ob ponedeljkih od 20.30 do 22.30 na tel. 2916056. KULTURNI DRUŠTVI VIGRED iz Sempolaja in RDEČA ZVEZDA iz Sa-leža obveščata, da bo v Sportno-kulturnem centru v Zgoniku v nedeljo, 25. maja, potekala mladinska revija »VSI SMO PRIJATELJI«. Začetek ob 18. uri. Vljudno vabljeni! TPK SIRENA obvešča člane in prijatelje da je iz tehničnih razlogov projekcija videofilma in diapozitiv, s katerimi nam bo MARKO CIVARDI prikazal otočje MALDIVE in njegov čarobni podvodni svet, premeščena na torek, 27. t. m. KRUT obvešča, da je še nekaj mest na razpolago za 9-dnevno letovanje na Malem Lošinju v prvi skupini in sicer od 17. 6. do 26. 6. 1997. Vpisovanje in informacije na sedežu krožka v ul. Cicerone 8, tel. 360072. DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV v Trstu vabi v ponedeljek, 26. maja, na srečanje s publicistom Milanom GREGORIČEM ob izidu njegove knjige »Politični ciklon nad Istro ali izjalovljen poskus njene destabilizacije«. Srečanje bo v Peterlinovi dvorani v Donizettijevi ulici 3 s pričetkom ob 20.30. SLOVENSKI KLUB pod pokroviteljstvom ZSKD, Ul. sv. Frančiška 20, vabi v torek, 3. junija ob 20.30 na predstavitev knjige »Mračna leta v Benečiji« (Gli anni bui della Slavia). Knjigo bo predstavil s svojim sodelavcem odgovorni urednik Doma monsignor Marino Qua-lizza. Nekaj utrinkov iz knjige bo prebrala naša priznana umetnica, be-nečanka Claudia Raza. SKLAD MITJA CUK vpisuje otroke v POLETNA SREDISCA. 1) Poletno središče v otroškem vrtcu na Proseku: od 1. do 14. avgusta od 8. do 17. ure. 2) Poletno središče v otroškem vrtcu na Opčinah: od 18. do 30. avgusta od 8. do 17. ure. Vpisovanje v uradih na Narodni ul. 126, na Opčinah, vsak dan med 13. in 15. uro razen ob sobotah (tel. 212289). 3) Poletno varstvo na Opčinah: od 1. julija do 30. septembra od 8. do 13. ure - možno vpisovanje iz tedna v teden. KD O. ŽUPANČIČ bo 20. sept. letos priredilo izlet v R. Emilio na koncert rock skupine U2. Zaradi omejenega števila vstopnic, prijave čimprej! Tel. 0481/537525. S_________________IZLETI KD SLOVAN Padrice, priredi tradicionalni izlet na Gorenjsko, v nedeljo, 25. maja. Program: ogled Prešernove hiše, ogled čebelarskega muzeja, muzeja talcev, bazilike na Brezjah in blejskega jezera. Kosilo v restavraciji Avsenik. Za informacije telefonirati na št. 226271 v večernih urah. Vpis na sedežu Gozdne zadruge še danes, četrtek 22. t. m., od 20. ure dalje. Na razpolago je še nekaj prostih mest. ŠD GRMADA - jamarski odsek organizira v nedeljo, 1. junija avtobusni izlet in pohod v prelepo dolino Tolminke v Triglavskem narodnem parku. Ogledali si bomo cerkvico Javorco iz 1. svetovne vojne, večnadstropne bunkerje in nato še sotesko Tolminske Ko-rite. Za informacije in vpis telefonirati od 18. do 20. ure ob torkih in sobotah na št. 200587 ali ob četrtkih in petkih na št. 299110 . Pohitite! 3 ŠOLSKE VESTI URAD SINDIKATA SLOVENSKE SOLE v ul. Carducci 8, tel. 370301, redno posluje vsak torek in četrtek, od 16. do 17.30. MALI OGLASI tel. 040-7796333 PRODAMO 8 tednov stare psičke pasme doberman s pedigrijem. Za informacije telefonirati na št. 0038667-81119 lirska Bistrica. SCHNAUZER srednji, barva sol-poper, vrhunsko leglo z rodovnikom prodamo. Tel. (0481) 78040 v večernih urah. NA POBUDO DEŽELE ob priliki manifestacije »CANTINE RIUNITE« bodo v nedeljo 25. maja 1997 na ogled vinske kleti. Pri tej pobudi sodeluje tudi KMETIJSKI OBRAT PAROVEL iz Mačkolj pri Dolini. Toplo so vabljeni vsi znanci na pokušnjo domače kapljice in pristnega olivnega olja. Na ogled bomo imeli slike znanega slikarja vaščana Mitje Zonte. PODJETJE, delujoče na področju zdravstvene preventive in fitotera-pije, izbira sodelavce za organizacijo, zastopništvo ali prodajo. Tudi part-time. Tel. 040/393473. FRIZERSKI SALON Cecilia Melchionna v Boljuncu bo od 1. junija deloval po novem urniku: v ponedeljek, torek in četrtek, od 9. do 13. in od 16. do 20. ure, ob petkih in sobotah neprekinjeno od 9. do 19. ure, ob sredah zaprto. GOSTILNA GRILANC vam postreže ob torkih s poletnimi specialitetami. Tel. 229113. POTREBUJETE LESTVE za nabiranje češenj? Nudimo vam to in veliko drugega. Pohištvo KORŠIČ, ul. S. Cilino 38 - Trst. Tel. 54390. V BLIŽNJI okolici mesta dajem v najem dvosobno stanovanje s kuhinjo, shrambo in kopalnico. Ogrevanje samostojno. Tel. na št. 213750. PRODAMO VELIKO dvonadstropno stanovanjsko hišo v središču Doline, v dobrem stanju, centralnim ogrevanjem in notranjim dvoriščem. Tel. (040) 228367 v večernih urah. IŠČEMO v najem pritlične prostore, vsaj 30 kv.m., primerne za obrtniško oz. manjšo trgovsko dejavnost na Opči-nah-Proseku in okolici. Ponudbe poslati na Primorski dnevnik, ul. Montecchi 6, pod šifro »delavnica«. VALUTIRAM PREDLOGE sodelovanja na področju terenske prodaje, trgovskega zastopanja ali kateregakoli mrežnega marketinga (Network, multilevel). Tel. 040/393473. RESNO IN DINAMIČNO dekle išče katerokoli sezonsko zaposlitev, tudi part-time. Tel. v jutranjih urah na št. 040/211380. PRODAM elektro ploščo za peko, napravo za cvrtje za restavracijo ter točilni pult. Možnost ločene prodaje. Ceni po dogovoru. Tel. 040/425057 ali 03386056111. FIAT 126 PERSONAL, mehansko brezhiben z opravljenim tehničnim pregledom prodam. Tel 214744. ŠPORTNO DRUŠTVO, ki se ukvarja z raznimi panogami in deluje na državnem in mednarodnem področju je pripravljeno na vsakršni pogovor s podjetji interesira-nimi za eventuelno rekla-mizacijo firme ali sponso-rizacijo društva. Interesenti se lahko oglasijo v uradnih urah na tel. št. 212289 ali po faxu št 714335 KMEČKI TURIZEM LUPING Praprot je odprt ob petkih, sobotah, nedeljah in ponedeljkih. Tel. 200848. KMEČKI TURIZEM ŠKERLJ (Salež 44) je odprt ob petkih, sobotah in nedeljah. Tel. 229253. V PREBENEGU sta odprla osmico Boris in Silvana Kocijančič. Prej ko ga spijemo, prej bo mir v hiši! OSMICO sta odprla Cvetko in Ivan Colja v Sa-matorci št. 20. OSMICO so odprli pri Batkovih, Repen 32. Nudijo domačo kapljico in domač prigrizek. OSMICO je v Saležu odprl Jožko Škrk. OSMICO je odprl Brajnik Alfredo, Domjo 172. Toči belo in črno vino, ima domač prigrizek. Tel. 281244. OSMICO sta odprla Nini in VValter Pertot -Spjlni, Nabrežina št. 16. LOVRIHA BORIS iz Doline toči belo in črno vino. OSMICO je odprl v Zgoniku Stanko Milič. V BORŠTU, št. 46, sta odprla osmico Zmaga in Anton Petaros. OSMICO ima pri Sa-bličih (Jamlje) Virgilij Radetič. Toči belo in črno vino. V MEDJI VASI je odprl osmico Paolo Ferfolja. Toči belo in črno vino. OSMICO sta odprla v Samatorci Anica in Renato. Vabljeni! OSMICO ima Alojz Kante, Praprot št. 18. OSMICO ima Berto Škrk v Trnovci št. 4. t Zapustila nas je naša draga Marija Mahorčič Pogreb bo danes 22. maja 1997 ob 16.30 izpred domače hiše na Škocjansko pokopališče. Žalujoči svojci Naklo, Trst, Divača, Matavun, 22. maja 1997 t Nepričakovano je preminil Vladimir Piščanec Pogreb dragega pokojnika bo v soboto, 24. t. m., ob 11.40 iz mrtvašnice v ul. Costalunga. Žalostno vest sporočajo sorodniki Rojan, 22. maja 1997 ________LIKOVNA UMETNOST / GORIŠKI KULTURNI DOM_ Predstavljata se goriška umetnika Velussi in Verone Obsežna razstava, ki zasluži ogled, bo odprta še nekaj dni V goriškem kulturnem domu bo do 26. maja na ogled razstava dveh goriških slikarjev. Adriano Velussi in Antonio Verone (na sliki, foto Bumbaca) namreč razstavljata svoja dela zadnjih let v atriju in v prvem nadstropju Kulturnega doma. Ogled razstave je možen pred pričetkom prirditev v Kulturnem domu in vsak dan ob delavnikih od 9. do 13. ure in od 16. do 18. ure. Razstvo so odprli v četrtek, 8. maja, ko je lepo število obiskovalcev razstav poslušalo kritično besedo prof. Joška Vetriha. Goriška razstava v Kulturnem domu nam predstavlja dva domača avtorja, ki se predstavljata občinstvu z zares zajetnim delom, saj sta dodobra napolnila zidove Kulturnega doma. Adriano Velussi se je začel ukvarjati z likovno umetnostjo v začetku sedemdesetih let in je že takrat posvetil svojo pozornost predvsem slikanju človeka in človeških torzov, odslikoval pa je tudi odnos človeka z naravo, tehniko in sodobno civilizacijo. Tokrat pa Adriano Velussi v Kulturnem domu predstavlja svoj slikarski svet, ki je izrazito abstrakten in mirno lahko rečemo, da tudi naravnost fantastičen. Prav ta fantastičnost prihaja do izraza na njegovih platnih, na katera z odmerjeno tehniko in gotovo roko nanaša debele namaze, slika drobce, koščke, fragmente, ki spominjajo na preteklo slikanje, ustvarjajo pa povsem nove in sodobne kompozicije, v katerih prihaja do izraza predvsem neka kozmična izgubljenost sodobnega človeka. Človek je vedno osrednja tema Velussijevega slikanja, pa čeprav ga neposredno na njegovih platnih ne vidimo več, saj stojimo pred maso fragmentalnih delcev, ki se gnetejo na izredno nežnih podlagah običajno svetlo ali temno modre barve. Vsi ti fragmenti živih barv pa se gnetejo in koncentrično zbirajo okrog nekakšnih oken - lukenj ovalnih oblik, saj je osrednji del skorajda vseh njegovih slik napolnjen z izredno živimi barvami, nekakšno luknjo, oknom v vsemirje. Prav to okno pa nakazuje tudi nek izhod iz za človeka že preveč fragmentiranega življenja. Ne gre za slikanje takih ali drugačnih črnih lukenj, za katerimi bi zaključili neko ujetost in brezizhodnost, ampak za umetniško upodabljanje metafizičnega izhoda, ki je optimistično naravnan. Za vsako Velussijevo sliko sicer začutimo ujetost človeka v današnji tehnološko in mehansko zmaterializirani svet. Velus-sijeva umetnost pa je v tem, da s svojim fantastičnim slikarskim jezikom ustvarja likovne pripovedi, ki govorijo tudi o svetlem izhodu iz tegha sveta. Rešitev torej za Velussija je in to svetla rešitev, saj si drugače ne bi znali razlagati njegovih svežih in optimističnih barv, ki ta njegova okna - izhode označujejo. Mislim, da ne bom umetniku naredil krivice, ča zapišem, da so njegova platna v Kulturnem domu pravi »big bang« živih barv, ki ne pustijo v človeku niti kančka melanholije in depresivnih občutkv tudi ne. Sicer res govorijo o našem razpršenem življenju in naši fragmentarni kulturi, prav naravnost življenjsko žive barve in barve, ki smo jih vajeni iz znanstveno fantastičnega sveta domišljije, pa nam govorijo, da je Adriano Velussi optimistično naperjen človek, da sicer res gleda na našo razdrobljeno življenje z ironičnim po-smeškom, da pa je tudi prepričan v človekovo duhovno iskanje, ki edino človeka v tem zdrobljenem svetu reši. Antonio Verone je Goričan, ki se je šolal pri slikarju Ostilliu Gianandrei, ta ga je tudi spremljal pri vstopu v umetnost kiparjenja in sklikarstva. V šestdesetih letih je slikal predvsem motive, ki so bili predvsem dekorativne narave. V tem obdobju je umetnik slikal tudi obraze in maske, torej je bil zvest še figuraliki. Kasneje je odpotoval v Nemčijo, kjer je našel svoj likovni jezik in se odločil za zavestno slikanje izrazite abstrakcije in nove slikarske tehnike. Tokrat se nam v Gorici predstavlja s samosvojim slikarskim svetom, v katerem z izrazito abstraktno govorico umetnik ustvarja na oko zelo prijetne barvne likovne stvaritve, ki so polne kromatskih prebliskov in samosvoje barvne palete. Obiskovalec bo ocenil tudi slikarjevo umirjenost in harmonijo v navidez kaotičnem nanašanju barv. Predvsem se bo obiskovalec razstave ustavil pred njegovimi »tondi«, okroglimi slikami, ki s svojo obliko spominjajo na velike umetnike renesanse, s svojo likovno govorico pa človeka postavlja na trda in predvsem pa abstraktna tla umetnosti XX. stoletja. Verone je slikar, ki ima zgrajen svoj likovni svet, v katerega vdirajo prebliski iz prejšnjega, oti-pljivejšega in svem bolj razumljivega slikarskega obdobja, pa čeprav umetnik sedaj ustvrja čisto abstraktne kompozicije, pri katerih se mora gledalec zamisliti. Ce so nekatere izrazito fragmentira-ne slike, ki v človeku vzbujajo nelagodje pred lastnim svetom, ki mu ga lepo in brez olepšavanj odslikavajo, potem so nekatere Veronejeve slike izrazito eksistencialne, bivanjske narave, saj s svojimi temnimi jedri, okrog katerih umetnik naslika svojo likovno pripoved, vzbujajo v gledalcu tesnobo in strah pred življenjem. Prav te slike z izrazitim ekistencialnim nabojem so po moje tudi Veronejeve najboljše likovne stvaritve v goriškem Kulturnem domu. Gotovo je to slikar, ki vsakega poznavalca sodobne likovne umetnosti s vojim abstraktnim umetniškim svetom prepričljivo nagovarja in ga sili, da do življenja in našega mnenjskega in fragmentirano razbitega ter medijsko obravna-vega sveta zavzame neko jasno stališče. Gledalca Veroneje slike ne pustijo neprizadetega. Tisti, ki imajo slike radi tudi in največkrat predvsem zaradi njihove barve, estetske in kompozicijske harmonije, bodo v Ve-ronejevih delih naši tudi slike zase in za svoj umirjeni in največkrat neprizadeti svet. Površen pogled nanje nam bo govoril o slikarjevemu znanju in obvladanju tehnike, izkušenejše oko pa bo našlo globljo slikarsko pripoved, ki govori o človekovi stiki in njegovih srečanjih trenutkih ter predvsem o čisto vsakdanje človeških mukah v življenju. Lepa razstava, ki se jo splača ogledati! Tudi zato, ker se Slovenci prevečkrat radi zapiramo v likovni svet naših, slovenskih likovnih umetnikov in sosedovega ne poznamo, kaj šele, da bi ga cenili. Jurij Paljk LAHKA GLASBA / IZŠLA PLOŠČA »FUOCHl« ZADAR / TEKMOVANJE Uspeh zbora Obala Na prvem mednarodnem tekmovanju mešanih pevskih zborov v Zadru (Hrvaška), ki je potekalo je od 15. do 18. maja, je sodelovalo osem zborov iz Avstrije, Bolgarije, Hrvaške, Madžarske in Slovenije. Tekmovanje je imelo dve stopnji. Po prvi, izločilni, so se uvrstili vsi zbori v finalno. Obvezni programi so bili iz del hrvaških skladateljev ter del Brahmsa, Mendelsohna in Schuberta. Nastope je ocenjevala 7-članska mednarodna žirija (iz Slovenije Mirko Cuderman). Slovenski zbor Obala iz Kopra, ki ga vodi tržaški zborovodja VValter Lo Nigro, je dosegel najvišje število točk 96, 14 in s tem prvo nagrado: zlati križec opatinje Cike. Drugi je bil madžarski zbor iz Budimpešte z 89. in tretji dubrovniški zbor z 88. točkami. Program, ki ga je Obalin dirigent VValter Lo Nigro izbral, je obsegal skladbe: Skjavetiča, Popandopula, Brahmsa (obvezne) ter Gallusa, Brittna, Kogoja in Merkuja. Zbor je prejel za svoj izjemen nastop tudi nagrado Društva hrvaških skladateljev za najboljšo izvedbo hrvaškega skladatelja (Popan-dopulo). V uvodnem dnevu temovanja pa smo poslušali izvedbo Svatbe Igorja Stravinskega s sodelovanjem ljubljanskega Studia za tolkala pod vodstvom Borisa Surbka. Dirigiral je Vladimir Kranjčevič. Zadnji dan pa so vsi sodelujoči zbori izvedli Schubertovo mašo št. 2 v cerkvi Sv. Frane. Zbor Obala si je tako k letošnji zlati medalji, ki si jo je priboril na tekmovanju Naša pesem, pripel še eno mednarodno zlato priznanje. - . M.G. V Červinjanu Teater Pasolini Od jutri bo občinsko gledališče v Červinjanu nosilo ime po Pier Paolu Pasoliniju. Slovesnost ob poimenovanju prirejajo krajevnaobčinbska uprava, Združenje kulturnih zadrug FJk, deželna uprava FJk in italijanska gledališka ustanova ETI. Prireditev se bo začela že v petek popoldne, in sicer v konferenčni dvorani znanstvenega liceja »Einstein«, ko bodo o Pasolinijevem gledališkem ustvarjanju govorili novinarja Gianfranco Capitta in Federico De melis in univerzitetni profesor Massimo Fusillo. V gledališču pa se bo slovesnost začela ob 20. uri, po nagovorih bo na vrsti kulturni program. V njem bodo sodelovali Gabriella Zamparini, ki bo brala odlomke Biagia Marina in Pasolinijeve prevode v furlanščino pesnice Sapfo, skupina igralcev-pevcev, ki bo podala izbor pesmi iz Pasolinijeve drame »Turcs tal Friul« in Luca Ronconi, ki bo bral odlomke iz Pasolinijevega dela Pilade. Že nekaj tednov je minilo, odkar lahko na policah glasbenih trgovin najdemo zadnjo ploščo »priseljenega« tržaškega kantavtorja Angela Bai-guere (na sliki), ki nosi ime Fuochi. Baiguere ni treba posebej predstavljati, saj je dobro znan tako ljubiteljem glasbe kot športa in tudi ostalim. Rojen v Brescii je kot profesionalni igralec košarke prišel v Trst k takratnemu Hurlingamu v letih sedemdeset. Vzporedno s košarko je gojil svovo drugo oz. prvo ljubezen, glasbo. Sodeloval je v številnih manjših bendih, še kot košarkar je posnel svovo prvo ploščo York, cuore di cane. Po končani aktivni košarkarski karieri je ostal zvest športnemu okolju, saj je bil trener, pomočnik in tudi sedaj sodeluje s tržaškim prvo- ligašem. Pridobil pa si je več časa za glasbo. Sodelavec številnih radijskih postaj, organizator koncertov, v zadnjih letih tudi dokaj uspešen voditelj več glasbenih oddaj na koprski televiziji, Baigue-ra je v zadnjih mesecih skrbel tudi za Illyjevo občinsko upravo na mladinskem področju. Prav v zadnjih tednih je pripravljal vrsto poletnih pobud, ki jih bo sedaj, po potrditvi Illyja za župana zelo verjetno tudi izpeljal. Lani jeseni je Angelo Baiguera skupaj s kolegom in prijateljem Ales-sandrom Simonettom začel s pisanjem zadnjih partitur plošče, ki je bila v Baiguerejevih mislih že nekaj let, a je iz raznoraznih razlogov ni bil nikoli mesničil. Nova plošča Fuochi vsebuje vsega skupaj de- set skladb. Sedem je originalnih pesmi, dve sta priredbi oz. poklon istrski glasbeni tradiciji, zadnja skladba pa je instrumentalna verzija skladbe Oltre a questo ma-re. Zadnji Angelov album je pravzaprav poklon Trstu in njegovi okolici. Baiguera in Simo-netto sta uporabila le tradicionalna glasbila ljudskega izročila, od kitare do harmonike, od mandoline do tamburice, od violine do kontrabasa. Skozi vse skladbe lahko prisluhnemo nam dokaj domačim ritmom, od istrskih pesmi do mediteranskih in balkanskih ritmov. V nekaterih skladbah lahko prepoznamo stil De Gregorija in Ivana Fossatija, predvsem pa roko Massima Bubole, ki je pri snemanju skladbe Giovanetto Remator tudi sam sodeloval. Med vsemi skladbami velja omeniti pesem Oltre a questo mare, ki opeva odnos Trsta do morja in multietničnost mesta, od katerega se je treba prej ali slej ločiti »...sinko, to morje ni imelo nobenega imena, bilo je podobno mnogim drugim, a sedaj ni več tako; nekdo je lahko Turek, Slovan, musliman, kristjan, vendar je smrt in ne življenje, ki nas vodi drugam...« so morda najbolj pretresljivi verzi te skladbe. V pesmi I barabini di Rozzol Melara so sodelovali tudi otroci tamkajšnje osnovne šole; Baigueri in Simonettu so pri hitu La mušica e cosi priskočili na pomoč tudi pred nekaj meseci preminuli bobnar Naco, Gabriele Centis in Giancarlo Parisi. Pri snemanju dveh istrskih skladb pa so so- delovali Massimo Bubo-la v pesmi Giovanetto Remator, kitarist Fran-cesco Ledovini in folklorna skupina Lokvari iz Malelazne (Malih Lažen) pa pri komadu Se mi volevi bene. Večino skladb pa sta vokalno spremljali Paola Folli in Lalla Francia. Poleg teh dveh in že omenjenih Oltre a questo mare in I barabini di Rozzol Melara najbolj izstopa pesem Ultimo amore. Po izidu plošče, ki bo, vsaj upamo, imela tudi dober prodajni uspeh, lahko v naslednjih tednih oz. mesecih pričakujemo tudi kratko turnejo, čeprav bo Baiguera moral prej rešiti nelahko dilemo, kdo bi lahko v živo prevzel vlogo Alessandra Simonetta, ki je na plošči igral dobesedno vse inštrumente. AW TURČIJA / ZAPLET Sodstvo skuša prepovedati Erbakanovo islamsko stranko ANKARA - Državno pravdnistvo pri turškem kasacijskem sodišču je včeraj pri ustavnem sodišču sprožilo postopek za razpustitev Islamske stranke napredka (Re-fah) premierja Necmet-tina Erbakana. Kot je sporočila tiskovna agencija Anado-lu, obtožnica bremeni stranko Refah, da je postala »center dejavnosti proti načelom sekularne turške ustave«. V podrobnosti jo obtožujejo, da je kršila »pravilnik o strankah« in »68. člen ustave«, ki stranke obvezuje, da branijo laična načela republike, njeno neodvisnost, ozemeljsko celovitost, suverenost in demokratična načela. Pred meseci so pre- mierja Necmettina Erbakana obtožili za intervju nekemu egiptovskemu Časopisu, v katerem je pred volitvami kritiziral laičnost turške države. Nedavno pa so Erbakana obtožili, da je po libijskem voditelju Muamarju al Gadafiju »druga roka« v Poveljstvu islamskega ljudstva, mednarodne organizacije, ki se bori za razširitev islama po vsem svetu. Premier je vse te obtožbe zanikal, a turško Časopisje je nadaljevalo z napadi na njegov raCun.Državni pravdnik pri kasaciji Vural Savas bo torej brez težav dosegel, da bo turško Časopisje objavilo prilogo z 18 stranmi obtožnice proti Rafahu, »ki državo peha v državljansko vojno«. ALBANIJA / OB DIPLOMATSKIH PRITISKIH ITALIJE, ZDA IN EVROPE Predsednik Berisha pristal na delni Finov kompromis OVSE naj bi jamčila, da ne bi prišlo do volilnih prevar in mahinacij Posrednik OVSE, nekdanji avstrijski kancler Vranitzky (AP) TIRANA - Posrednik Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi Franz Vranitzky je preklical predvčerajšnji 24-urni ultimat albanskim strankam, ker prihaja do obetavnih premikov. Predvsem italijanska diplomacija se je v zadnjih urah pošteno potrudila, da bi končno prišlo do sprejemljivega kompromisa, ki bi omogočil normalen potek predčasnih volitev 29. junija. Premier Bashkim Fino se je namreč odpovedal vsem štirinajstim »političnim« popravkom k novemu volilnemu zakonu in zahteval sprejetje le treh »tehničnih« popravkov, ki jih predsednik Berisha zaradi mednarodne javnosti ne more zavrniti. In res je Berisha pristal na dva popravka, in sicer o sestavi krajevnih volilnih komisij, v kateri morajo biti predstavniki vseh strank s predsednikom komisije, ki naj bi bil elan Demokratske stranke, medtem ko naj bi bil njegov namestnik socialist, tajnika pa naj bi imenovala vlada. Tajnike bi po Berishevem zakonu imenovali prefekti, ki odražajo stališča notranjega ministrstva, ki je trdno v rokah Berisheve stranke. Podobno rešitev je predsednik Berisha sprejel tudi za osrednjo volilno komisijo. Se vedno pa se ni izjasnil o tretjem Finovem predlogu, ki zahteva, da bodo volišča odprta od 7. do 18. ure, ker bodo le tako preprečili volilne prevare, ki so najlažje uresničljive ob mraku. Finov kompromisni predlog ne omenja spornega razmerja med poslanci, izvoljenimi po večinskem in proporCnem sistemu, prav tako ne spremembe meja volilnih okrožij, ki sta bili glavni sporni točki. Prav zato še ni povsem jasno, ali bodo opozicijske stranke pristale na ta Finov kompromisni predlog. Vsekakor pa sta italijanski veleposlanik Paolo Foresti in ameriška veleposlanica Marisa Lino sestavila skupni dokument, s katerim bi lahko albanske stranke premostile sporna vprašanja. Predlog obeh diplomatov predvideva, da bo Organi- zacija za varnost in sodelovanje v Evropi aktivno jamčila kritje vseh še spornih postavk, tako da se ne bi nihče čutil opeharjenega. Diplomata se jasno zavedata, da je vseh težav kriva balkanska nezaupljivost, ker opozicija Berishi oCita, da je lani »premočno« zmagal prav po zaslugi »volilnega inženiringa« in prevar, Berisha pa se sedaj boji, da bi mu opozicija vrnila milo za drago. Predsednik italijanske vlade Prodi je bil vCeraj še kar optimistično razpoložen, njegov zunanji minister Dini pa je Evropi ponovno očital, da je storila premalo. Italija se je namreč znašla v nezavidljivem položaju, da vodi celotno vojaško mirovno operacijo, ki pa je brez haska, Ce ne pride do političnega dogovora. Bržkone pa bodo morali ob morebitnem dogovoru revidirati tudi vlogo zaščitnih sil, ki naj bi aktivneje poskrbele za varnost med volitvami, saj so bili do sedaj tuji vojaki le nemi opazovalci vsakodnevnega nasilja. KONGO / PO PRIHODU KABILE BUDIMPEŠTA / POZITIVNO O SODELOVANJU V Kinšasi se položaj postopoma umirja KINSASA - Predsinočnji umor dveh francoskih poslovnežev v Kinšasi je povzročil pravi strah med tujci v kongoškem glavnem uiestu, tako da so se predvsem francoski državljani zatekli na svoje veleposlaništvo. Michel Rougagnou, francoski veleposlanik v Kinšasi, je vCeraj po krajev- nem radiu poskušal pomiriti v Kinšasi ZiveCe Francoze, ker ni nobenega dokaza, da so dvojico ubili zaradi njene nacionalnosti. Po dosedanjih ugotovitvah so trije oboroženi uniformiranci oba Francoza ubili in se nato znesli nad trupli. Veleposlanik Rougagnou je obenem poudaril, da moril- ci niso hib vojaki Kabilove-ga zavezništva. Te njegove besede je potrdil tudi francoski zunanji minister Herve de Charette, ki je obenem zanikal, da bivši predsednik Mobutu namerava v Francijo. »Nimam namena zagreniti si življenja s problemom, ki še ni pristal na moji mizi,« je skoraj nejevolno pristavil zunanji minister. Francija se nahaja v nezavidljivem položaju, saj je do zadnjega podpirala Mobutujev diktatorski režim, potem ko so ga zapustili vsi nekdanji zavezniki. Predsednik Laurent de-sire Kabila, ki je predsi-noCnjim prispel v Kinšaso in se nastanil v nekdanji Mobutujevi predsedniški palači, pa se kot kaže ne namerava maščevati nad Francozi. Pariz se je navsezadnje sam izločil iz igre, ko ni upošteval posledic, ki sta jih imela tudi v Afriki padec berlinskega zidu in razpad Sovjetske zveze. Kabilo trenutno zanima le podpora ZDA, ki so mu navsezadnje s posredovanj en transnacionalnih družb omogočile, da je zrušil Mobutujev režim. Življenje se v Kinšasi postopoma vraCa v normalne tokove, z rednim poukom na vseh šolah, z odprtimi uradi in trgovinami. Prav tako so Kabilove oblasti dopustile prihod tujih novinarjev, za navadne ljudi pa so meje še vedno zaprte. Nova oblast se seveda trudi, da bi Cimprej vzpostavila normalno življenje. Za to pa rabi v Kinšasi vsaj 20 tisoč policistov, ker vojska ni usposobljena za boj proti kriminalcem in zločincem, ki poskušajo izkoristiti sedanji položaj. Politični opazovalci so prepričani, da bo Kabili uspelo. Vsak Cas naj bi sestavil začasno vlado, ki bi morala popeljah državo iz gospodarskega in političnega kaosa. Položaj se seveda že izboljšuje, domača valuta je pridobila na vrednosti, tuji poslovneži pa že preverjajo razpoložljivost novih oblasti. '■ ■Al '■•' A : f (■lik LIBIJA ’ Afriška najnovejša država Laurent Kabila, samozvani predsednik nove Demokratične republike Kongo, je v torek prispel v Kinšaso. Mednarodno priznanje nove države: ZDA so priznale Kabilo kot »de faeto« voditelja Konga. Številne afriške države so že priznale novo oblast. ■ J □ Afriške vlade, ki so že priznale Demokratično republiko Kongo. Vrednost Zaira (uradne državne valute) Vrednost državne valute, katere menjava je bila v petek 170.000 zairov za dolar, je že v ponedeljek narasla na 50.000 zairovza dolar in trgovci so že začeli sprejemati nacionalno valuto, medtem ko so prej prodajali samo za dolarje. 0t 19. maja 1997— cn nrv"i -7oirz-n / -100.000 -180.000 2. Jan. 1996 10.624 zairov za dolar 29. apr. 1997 172.800 zairov za dolar L Sklepni dokument »vrha« trilaterale V ospredju vključevanje v zvezo NATO BUDIMPEŠTA - Predsedniki vlad Slovenije, Italije in Madžarske - Janez Drnovšek, Romano Prodi in Gyula Hom - so na prvem tristranskem srečanju v okvim trilaterale Rim-Ljubljana-Budim-pešta v torek v madžarski prestolnici sprejeli skupno politično izjavo, v kateri so med drugim izrazili pričakovanje, da bosta Madžarska in Slovenija na julijskem vrhu zveze NATO v Madridu povabljeni v zavezništvo v prvem krogu širitve. Italija trdno podpira slovenska in madžarska prizadevanja v tej smeri, je zapisano v deklaraciji. Predsedniki vlad Drnovšek, Prodi in Horn so poudarili politični pomen tristranske pobude, ki so jo Slovenija, Italija in Madžarska uradno vzpostavile 23. oktobra lani, ko so zunanji ministri treh držav podpisali skupno deklaracijo. Premieri so poleg tega znova poudarili predanost Italije, Slovenije in Madžarske nadaljnji krepitvi tristranskega sodelovanja in skupnih dejavnosti. "Prepričani smo, da bodo ta prizadevanja pridobitev za pebivalce treh držav in da bodo pripomogla k utrjevanju povezanosti, stabilnosti in sodlidamosti v Evropi," so zapisali premieri. Premieri Drnovšek, Prodi in Hom so pozdravih dogovore, ki so bili sprejeti na minulih tristranskih srečanjih ministrov za notranje zadeve, za obrambo ter za promet, in potrdih namen širitve tristranskega sodelovanja na druga področja dejavnosti, predvsem na področja pravosodja, kulture in gospodarstva. Predsedniki vlad so vse vlade Evropske unije pozvali, naj se trudijo za pozitivno in Čimprejšnjo sklenitev medv- ladne konference, da bodo s tem omogočen začetek pogajanj o širitvi unije v predvidenem Času. Premieri so v dokumentu poudarih priložnost Evrope, da ustvari model varnosti, miru in stabilnosti na vsej celini. Poudarih so, da pri tem zveza NATO igra ključno vlogo. V tem smislu je širitev Severnoatlantske zveze odločilen korak za zagotavljanje miru, stabilnosti in varnosti v Evropi. Premieri so pozdravih tudi sporazum, dosežen med zvezo NATO in Rusijo. Poleg tega so predsedniki vlad Drnovšek, Prodi in Hom poudarih pomembno vlogo, ki jo Srednjeevropska pobuda (SEP), kot najvecja mreža sodelovanja v srednji Evropi, lahko odigra v smislu sodelovanja in doseganja kohezije. Premieri so pri tem potrdih zavezanost uresničevanju ciljev, zastavljenih na vrhu SEP novembra lani v Gradcu. Premieri so poudarih tudi zavezanost uresničevanju Daytonskega mirovnega sporazuma s ciljem zagotavljanja mirne stabilizacije razmer v Bosni in Hercegovini ter ohranjanja enotnosti, neodvisnosti ter vecnarodnosti v tej državi. Na ta način bo utrjena stabilnost celotne regije, so menili. Premieri so izrazili polno podporo prizadevanjem mednarodne skupnosti, Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE), Evropske unije in držav, ki pod vodstvom Italije sodelujejo v mednarodnih zaščitnih silah v Albaniji. Premieri Drnovšek, Prodi in Horn so vse politične sile v Albaniji pozvali, naj nadaljujejo po poti v smeri narodne sprave, da bosta prevladah solidarnost in narodna enotnost. (STA) KMALU SEJA POKRAJINSKEGA SVETA VRH / GREGORČIČEV VEČER OB KOSOVELOVIH VERZIH DVE ZGODBI IZLETI Ugibanja glede odbora Nekaj imen znanih, besedo pa imajo zdaj stranke Pevski in recitacijski večer v priredbi članov mladinskih pevskih zborov Kot gost je nastopil zbor Rupa - Peč Zgleda, da se bo novi pokrajinski svet sestal na svoji prvi seji še pred iztekom meseca. Datum bodo predvidoma sporočili že danes, ali najkasneje jutri, medtem ko je glede sestave šestčal-snekga odbora ki naj bi vnesel novo kakovost v upravljanjanju Pokrajine še precej neznank in še veC ugibanj. Dva odbornika naj bi imenoval Brandolin, po lastni izbiri in glede teh krožita imeni Marie Masau Dan in Lucia De Rocca. Štiri odbornike naj bi Brandolin imenoval na predlog strank koalicije Oljke in to so ugibanja o večjih ali manjših možnostih še večja. DSL kot najmočnejša stranka v Oljki bo prav gotovo želela imeti ustrezen vpliv in pri- Dokumentarec "Ko smo bili še kralji” Kinoatelje pričenja drevi nov pomladanski ciklus filmov v okviru pobude Gorica-kinema. Ob 20.45 bodo v Kulturnem domu vrteli Gastov film Ko smo bili kralji (When we Were Kings), ki je bil nagrajen z Oskarjem 1997 za najboljši dokumentarni film. Film pripoveduje o velikem boksarskem dvoboju 30. oktobra 1974 med Cassiussom Clayem in Gergom Fore-manom. Gre za dokumentarec, ki po intenzivnosti in umetniški prepričljivosti presega marsikateri igrani film. merna mesta. Po drugi strani bo treba poskrbeti tudi za druge partnerje koalicije in tudi za ravnovesje med Gorico in drugim območjem pokrajine. Se bodo predstavniki SKP zadovoljili samo z neko simbolično funkcijo ali pa reflekti-rajo na močno odbor-ništvo? SpriCo njihove teže na volitvah je bolj verjetna druga možnost in nekateri že navajajo kot odbornika nekdanjega (in sedanjega) svetovalca Buttignona. Zadeva - pravzaprav je zmeraj zako, ko gre za porazdelitev mest in vpliva - je kar se da zapletena, treba pa jo je rešiti. Upati je, da bo tudi v tem primeru rešitev v interesu skupnosti oziroma solidne uprave. Lepo kulturno prireditev, z imenom Gregorčičeva proslava, so v ponedeljek priredili na Vrhu, na pobudo mladinskega in otroškega pev- JUBILEJ / V ZAVETIŠČU VILLA SAN GIUSTO 106letAlmeBonavia Alma Bonavia je najstarejša Goričanka.Vče-raj je namreč dopolnila 106 let. Pravzaprav je doma v Tržiču, kjer se je rodila 21. maja 1891, v znani družini, ki je pred nekaj stoletji prišla iz Bergama. Slavljenka živi v Gorici že dobrih deset let in ima tudi stalno bivališče v goriški občini. V zavetišču Villa San Giusto, so včeraj priredili pravcato slovesnost. Poleg sorodnikov so slavljenki nazdravili tudi uslužbenci doma za ostarele. Foto Bum-baca. skega zbora Vrh sv. Mihaela. Slo je za splet pevskih točk, nastopila sta oba zgoraj omenjena zbora pod vodstvom Damjane Cevdek in Marje Feinig Taučer in, kot gost še mešani zbor Rupa-PeC, ki ga vodi Zdravko Klanjšček, in recitacij Kosovelovih pesmi, udeležence, bilo jih je res veliko, pa sta nagovorila Marko Cotič in Peter Černič. Naj povemo, da je izbor pesmi opravila in recitatorje (Debora Brumat, Lorena Visintin, Barbara Grillo, Manuele Visintin, Tatjana Devetak, Sara Devetak, Damjan Fantin, Morena Visintin, Karolina Černič, Sara Tuniz, Danja Bagon) pripravila Dorjana Devetak. Otroci, ki sodelujejo pri zborih so spomladi obiskali Štanjel in druge kraje na krasu in takrat je padla odločitev, da bo letošnja Gregorčičeva proslava prav v znamenju Kosovela - pesnika krasa, (foto Bumbaca). Šemiaj soljudje kijihmoti slovenščina Butcev in nestrpnežev je zmeraj dovolj in najbrž bo tako tudi v prihodnje. V vseh okoljih. To vemo pravzaprav vsi, vendar pa je le dobro, če javnost izve za določene primere. Navedel bom dva iz goriskega trgovskega okolja. Prva zgodba je čisto sveža, zgodila se je v soboto popoldne v goriski trgovini, kamor so stopile Štiri najstnice, sošolke, Goričanke, ki so se med sabo pogovarjale slovensko, kar pa ni slo v račun starejši gospe, ki jih je pričakala za prodajno mizo in ki je prepričana, da smejo Goričani, tisti v Italiji, govoriti le itahjansko. Izjavila naj bi celo, da bi se lahko čutila užaljeno...! Ker so ji dekleta povedala, kar ji je šlo, da so v Gorici tudi občani, ki govorijo slovenski in je povsem naravno, da se slovenski pogovarjajo med sabo, so pogovor o jeziku prekinili. Mimo vsega, kar si lahko mislimo o miselnosti priletne gospe, lahko zagotovo rečemo, da ne dela časti goriškim trgovcem, ki so se doslej v veliki večini izkazali prijazni in korektni do vseh kupcev. Trgovina je v strogem mestnem središču, tam nekje v bližini knjižnice... Druga zgodba je tematsko povezana s prvo. Zgodila se je pred nekaj tedni, prav tako v središču mesta. Znani goriški trgovec, ki ima tudi pomembno politično funkcijo na deželi, je nameraval zaposliti vajenko z znanjem slovenščine ali vajenko, ki bi bila vsaj pripravljena se slovenščine naučiti. Ob množici brezposelnih, se je zglasilo veliko interesentk, zlasti iz Gorice. Ko so zvedele za pogoj, je postalo delovno mesto manj zanimivo in se niso več oglasile. Službo je dobilo dekle iz Gradeža... (V.K.) SPDG obvešCa, da bo avtobus za Golico, v nedeljo, 25. t.m., odpeljal ob 7.30 iz Rožne doline (na slovenski strani). Prostih je še nekaj mest. Društvo naproša udeležence, da poravnajo potne stroške. Sedež je danes odprt od 19. do 20. ure. Tel. 33029. SKD KREMENJAK in sekcija VZPI/ANPI Dol-Jamlje obveščata, da bo avtobus v nedeljo, 25. t.m. odpeljal ob 6.30 izpred spomenika NOB v Jamljah in ob 6.35 izpred spomenika na PalkišCu. PD RUPA - PEČ vabi na izlet v Umbrijo, ki bo 28., 29., 30. in 31. avgusta. Informacije pri L Koviču v Rupi-tel. 882285. 'M PRIREDITVE V KATOLIŠKI KNJIGARNI bodo jutri, 23. maja, ob 18. uri predstavili zadnje tri knjige Krožka za družbena vprašanja Virgil Scek: Robi Sturman - Slovenci v Trstu 1848-1890; Egon Pelikan - Engelbert Besednjak v parlamentu; Rafko Dolhar - Leva sredina in tržaški Slovenci - II. del. Sodelujejo avtorji in urednik zbirke L Jevnikar. H3 OBVESTILA OBČINSKA KNJIŽNICA V SOVODNJAH bo od danes do 27. maja zaprta. Od srede 28. maja dalje bo odprta po običajnem umiku: ponedeljek in sreda od 15. do 18. ure, torek, Četrtek in petek od 10. do 12. ure. OBVESTILO IZLETNIKOM NA MADŽARSKO Naše bralce, ki so se prijavili za izlet na Madžarsko od 8. do 12. junija prosimo, da poravnajo tretji obrok vpisnine jutri, 23. t. m., med 9. in 13. uro na upravi našega dnevnika, Drevored 24 maggio 1. Kdor se je vpisal na skupni potni list (z osebno izkaznico) naj prinese tudi družinski list na n e ko/kovanem papirju. NOVICE Učenje (in letovanje) na Koroškem V Dijaškem domu še zbirajo prijave (zaključili bodo 27. trn.) za prijetne in obenem koristne počitnice (učenje nemščine) v Celovcu. Prijavijo se lahko dijaki od 11. do 13. leta, ki bodo nastanjeni v slovenskem mladinskem domu. Počitnice na Koroškem bodo v drugi polovici avgusta. Udeleženci bodo v dopoldanskem Času imeli pouk nemščine, popoldneve pa bodo namenili kopanju, izletništvu, spoznavanju krajev na Koroškem. Interesenti naj pohitijo s prijavami. Podrobnejša pojasnila nudijo v Dijaškem domu tel. 533495. Občni zbor ŠKD Danica Na Vrhu bo konec tedna v znamenju številnih prireditev. Jutri zveCer bo v KSC občni zbor društva Danica. Prvi sklic je napovedan ob 19.30, drugi pa ob 20. uri. V soboto pa v v športnem in kulturnem centru na Vrhu nastopil Tržaški partizanski pevski zbor in to v okviru prireditve ob 10-letnici odprtja športnega in kulturnega centra. Splovili bodo novo velikanko V tržiški ladjedelnici bo danes pomemben dogodek: splovili bodo namreč novo ladjo-velikanko Grand Prin-cess. Slovesnost bo ob 11. uri. Smrtna nesreča motorista Na pokrajinski cesti Med Gradežem in Tržičem se je včeraj, okrog 16. ure, težko ponesrečil 28-letni motorist Thomas Peter Dindorf iz Neustadta v Nemčiji. S težkim motorjem je v ostrem ovinku zavozil s ceste. Mladeniča je vrglo v betosnki opornik glavnega vhoda v bližnji kam-ping. Zadobil je zelo težke poškodbe in so ga prepeljali v bolnišnico na Katinaro, vendar je umrl že med prevozom. Na osnovi podatkov, ki jih je posredovala prometna policija, je bil Dindorf v skupini motoristov, ki so iz Gradeža vozili v smeri Tržiča. TRŽIČ /V LADJEDELNICI Težka nezgoda na delovnem mestu 20- letni delavec padel z odra kakih osem metrov globoko Težka nezgoda na delovnem mestu se je pripetila vCeraj, okrog 8. ure, v ladjedelnici v Tržiču. Žrtev je 20-letni Carlo Cari-nola, ki je na zdravljenju v bolnišnici na Katinari, laže pa je bila ranjena druga oseba, ki je bila tačas na gradbišču. Domnevati je mogoče, da gre za Ca-rindonovega delodajalca. Carindona je padel z višine kakih osem metrov ter pri tem zadobil zelo hude telesne poškodbe. Po prvih ugotovitvah naj bi Carinola, ki je doma iz Brindisija, šele včeraj nastopil delo v ladjedelnici, kot uslužbenec nekega podjetja, ki izvaja dela po nalogu nekega drugega podjetja. Po sicer dokaj skopih informacijah, naj bi ponesrečeni Carinola delal na ostrešju hale (nekdanje mizarske delavnice). Bil je na pomičnem, oziroma dvižnem zidarskem odru, ki je naenkrat popustil in zgrmel na tla. Reševanje je bilo dokaj zahtevno. Ponesrečenca so s helikopterjem prepeljali v bolnišnico na Katinari, kjer so si zdravniki pridržali prognozo. Vest o težki nezgodi na delovnem mestu se je hitro razširila. Delavci ladjedelnice so za dogodek izvedeli že kmalu po 9. uri, med manifestacijo, ki so jo priredili pred tržiškim sedežem zavarovalnega zavoda INAIL, da bi spodbudili napredek v sporu glede priznavalnine in odškodnin v zvezi z azbestom, ki so ga na veliko uporabljali v prejšnjih desetletjih v ladjedelnici in tudi drugih obratih. KULTURNI DOM / JUTRI Koncert kitarista A. Chicaybana Prireja društvo Jadro ob 10-letnici Priznani kitarist Alberto Chicayban bo jutri ob 20.30 prvič nastopil v Gorici s samostojnim koncertom latin-sko-ameriške glasbe v Kulturnem domu. Alberto Chi-cayban, rojen v Rio de Janei-ru leta 1950, je znan kot kitarist, aranžer, skladatelj in glasbeni vodja gledaliških, filmskih in televizijskih skladb, med katerimi izstopajo glasbena dela za TV Globo iz Rio de Janeiro in TV Fuji iz Tokia. Je profesor zgodovine brazilske glasbe na Državni šoli Villa Lobos v Rio de Janeiru ter profesor glasbenega izražanja na državni šoli gledališča Mar-tins Penna v istem brazilskem mestu. Skratka, gre za glasbenega strokovnjaka ter izvedenca, ki sodeluje tudi v raziskavah “Glasba in umetnost v posegih v mentalnem zdravljenju” in je elan Studijskega Centra za mentalno zdravljenje Dežele FJK ter MZO. Koncert prireja Kulturno društvo Jadro iz Ronk ob 10-letnici ustanovitve, s sodelovanjem Upravnega odbora Kulturnega doma v Gorici. Rezervacija vstopnic: Kulturni dom tel. 33288. IH RAZSTAVE V Kulturnem domu je odprta razstava del Adriana Ve-lussija in Antonia Veroneja. Ogled od 9. do 13. ure in od 16. do 19. ure. _________________KINO GORICA vittoria 1 18.00-20.00- 22.00 »Potere assoluto«. VITTORIA 3 18.10-20.10-22.10 »La stanza di Marvin«. CORSO Danes zaprto. KULTURNI DOM 20.45»Ko smo bili kralji«' Gorica-kinema. [ ] LEKARNE DEŽURNA LEKARNA V GORICI AL GIARDINO (Baldini), K. Verdi 57, tel. 531879. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU CENTRALE, Trg Republike 26, tel. 410341. POGREB) Danes: 10.30, Stojan Kodrič iz splošne bolnišnice v cerkev na Svetogorski ulici in na glavno pokopališče. Vaš bančni partner v poslovanju s Slovenijo in drugimi državami. ljubljanska banka Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana Podružnica Milano Tel.: 02/806 9191 Faks: 02/8646 5358 Vse zunanje trgovinske in bančne storitve. Finansiranje domačih in tujih artneriev. m O ljubljanska banka Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana Podružnica Milano Tel.: 02/806 9191 Faks: 02/8646 5358 ITALIJA / PO DODATNIH PODATKIH ZA ENAJST MEST Zadnjo tako nizko inflacijo so zabeležili februarja leta 1969 RIM - Po torkovih so tudi včerajšnji podatki o gibanju inflacije v enajstih mestih potrjevali občutno nazadovanje draginje v Italiji, tako da je sedaj skoraj gotovo, da je z majem letna inflacija padla na 1,5 odstotka. Zadnjo tako nizko inflacijo so zabeležili februarja leta 1969, ko je znašala letna inflacija 1,4 odstotka. Dosedanja povprečna majska inflacija je torej znašala 0,2 odstotka. Cene blaga in storitev so največ poskočile v Benetkah, in sicer +0,5 odstotka, v Bariju in Neaplju pa je draginja enaka kot aprila. Gibanja cen in z njimi inflacije seveda niso povsod enaka. V Perugi in Firencah je letna inflacija ostala nespremenjena, v Turinu se je znižala z 2,1 odstotka na 1,8 odstotka. Kljub »zamrznitvi« majske dra- ginje je najvišja letna inflacija še vedno v Neaplju, saj znaša 2,1 odstotka. V Milanu je padla z 1,8 odstotka na 1,6 odstotka, v Palermu z 1,2 odstotka na 1 odstotek in v Benetkah z 1,5 odstotka na 1,3 odstotka. Kot rečeno, znaša za maj predvidena povprečna inflacija 1,5 odstotka, kar bo moral 4. junija potrditi državni statistični urad Istat, a že sedaj je jasno, da bodo te podatke junija skoraj gotovo potrdili, seveda Ce ne bo prišlo medtem do nepredvidenih podražitev. Prvi tak negativen znak je podražitev bencina za kakih pet lir, kar pa ne bi smelo pospešiti inflacije. Vsekakor pa je sedaj lahko vsem jasno, da so s tako inflacijo obrestne mere v Italiji pretirano visoke. Stavka železničarjev hromi Luko Koper LJUBLJANA - Včeraj se je v Sloveniji zaCela desetdnevna stavka železničarjev. Kot je zagotovil predsednik centralnega stavkovnega odbora sindikatov SZ Slavko Kmetic bo potniški promet v Času stavke normalno potekal vse sobote, ohromljen pa bo tovorni promet. To povzroča težave predvsem Luki Koper in luški delavci so včeraj izdali poziv, v klaterem pravijo, da sicer razumejo železničarje, da pa želijo javnost opozoriti na soodvisnost ter tehnološko in tržno povezanost Luke Koper in Slovenskih železnic, zlasti v mednarodnem blagovnem tranzitu. TRST / TRGOVINA MILAN / CARIPLO IN AMBROVENETO NTKB podpisala konvencijo s konzorcijem C0N.GA.FI Commerdo V Italiji se rojeva nov bančni kolos TRST - Nova tržaška kreditna banka je pred dnev Trenila sporazum s konzorcijem za jamstvo kreditm Gonsorzio Garanzia Fidi delle Imprese Commerciali < u0! Terziario (na sliki glavni direktor NTKB Enzo Orto ian in predsednik Konzorcija Beniamino Nobile ob iz njen j a vi sporazuma (Foto Kroma). Namen konzorciji ^ONGAFI Commercio je biti v oporo svojim elanon Pri njihovih potrebah po najemanju kreditov za pobu ae’ namenjene izboljšanju poslovanja. Glede na sedanje razburkano tržišče je za rast sleher ne trgovske in servisne dejavnosti izjemnega pomeni Ugotoviti, katere so najustreznejše oblike oz. mehaniz nn finansiranja, seveda ob nujnem upoštevanju kom Patibilnosti s finančnimi tokovi v podjetju. Tudi v ten smislu se banka v Ul. Filzi predstavlja kot ustanova, m Katero se lahko z zaupanjem oslanjajo trgovski obrat: Ua krajevni ravni. Gre za nadaljnje znamenje, da želi Nova tržaške Kreditna banka še tesneje sodelovati s svojimi klien T razumeti njihove probleme in jim biti v oporo P asti v trenutkih, ko se le-ti odločajo za pomembne unanena vlaganja v svojo dejavnost. MILAN - Potresov v italijanskem bančnem svetu ni še konec. Združevanja so še vedno aktualna, rojevajo se pravi bančni kolosi. Na eni strani si nekateri italijanski finančni magnati prizadevajo, da bi se tako zoperstavili vedno bolj očitnemu prodiranju financ iz drugih držav Evropske skupnosti, na drugi pa je tuji denar, od nemškega do francoskega, od nizozemskega do angleškega, v Italiji že mnogo prisoten. Nadaljuje se tudi privatizacija bank. 2e pred leti je država prodala delnice nekaterih svojih velikih bank, druge šele prihajajo na vrsto. Privatizirati pa je treba tudi hranilnice (casse di risparmio) ki so doslej bile banke javnega značaja, pa Ceprev ni bilo jasno kdo je pravzaprav njihov lastnik. Upravitelje so imenovale občine, pokrajine, dežele in banca dltalia. V huanil-nicah je pred leti prišlo do razdružitve. Fundacije so postale lastnik vseh delnic, banke kot take so nadaljevale svoje poslovanje. Dobiček gre konec leta lastniku, t. j. findaciji. V Rimu so dali navodilo, da je treba delnice fundacij prodati zasebnikom. Poglejmo tržaški primer, kjer so pridobili nekaj tisoC delničarjev, ki so sicer kupili manjšo količino delnic. V teh dneh so upravitelji Cariplo v Milanu sprejeli težko pričakovano odločitev. Gredo v španovijo z zasebno banko Ambroveneto. Spojitev bodo izpeljali v primernem Času. Upravitelji Cariplo so imeli še drugo ponudbo, tisto, ki jo je dala Comit (Banca Commerciale ita-liana). Odločili so se za prvo, pa čeprav so pri Comitu ponudili veC denarja. Cariplo (Cassa di risparmio delle pro- vincie lombarde) ni samo najveCja italijanska, marveč najveCja hranilnica na svetu. V upre vnem odboru so predstavniki veC strank, velja pa za katoliško banko. Tudi Ambroveneto je znana kot katoliška banka, ki posluje skoraj na vsem italijanskem severu. Pred petnajstimi leti je nastala iz družitve takrat bankrotirane banke Ambrosiano (krivec za to je bil tisti Gal vi, ki so ga v Londonu našli umojenega) in zadeva banca Cattolica del Veneto. Comit je bila pred nekaj leti privatizuana in Čeprav je na desettisoCe ljudi kupilo 'njene delnice jo upravljajo ljudje, ki se prepoznajo v znanem bančniku Cucci in njegovi Mediobanci. Nekaj številk. Cariplo je lani imela 192.717 milijard lir prometa, čistega dobička 123 milijard, ima 1.379 okenc in 24.262 uslužbencev. Comit je lani imela 176.784 milijard lir prometa, 378 milijard lir Čistega dobička, ima 1.339 okenc in 28.554 uslužbencev. Ambroveneto je imela 59.548 milijard lir prometa, 190 milijard lir Čistega dobička, ima 864 okenc in 10.394 uslužbencev. 2e sedaj so te tri banke v samem vrhu italijanskega bančništva. Ko bi prišlo do združitve med Cariplo in Comit bi skupna banka brez dvoma ogrozila sedanje prvenstvo banke San Paolo v Turinu. Sicer pa bo tudi naveza med Cariplo in Ambroveneto uspešna. V Lombardiji in v Venetu bo nova banka vodilna. Poslovala bo v vsej državi, kajti Cariplo je kupila več bank v srednji in južni Italiji. Nekatere druge banke so se zaradi te napovedane združitve že pošteno prestrašile. Marko VValtritsch NLB znova uspešna na mednarodnem trgu kapitala LJUBLJANA - Predstavniki Nove ljubljanske banke (NLB), francoske Societe Generale iz Pariza, nemške Bank Gesellschaft iz Berlina, avstrijske Raiffeisen Zentralbank Oesterrreich z Dunaja ter ostalih bank udeleženk posojila so včeraj v Parizu podpisali pogodbo o najemu srednjeročnega sindi-ciranega posjila v višini 150 milijonov nemških mark, so danes sporočili iz NLB. V imenu NLB je pogodbo podpisal predsednik uprave Marko Volje. Vse tri omenjene tuje banke nastopajo v vlogi organizatork posojila, agent pa bo Societe Generale iz Pariza. To je že Četrto takšno posojilo, ki ga je NLB najela na mednarodnem trgu kapitala v zadnjih letih. Prejšnja sindicirana posojila so bila: 15 milijonov mark v organizaciji Barclays Bank leta 1993, 120 milijonov mark v organizacija! Commerzbank leta 1995 ter 75 milijonov mark v organizaciji Barclays Bank in Bank Austria leta 1996. Rok vračila tokratnega posojila je sedem let in en dan, obrestna mera je spremenljiva, vezana na LI-BOR z obrestno maržo v višini 0, 22 odstotka letno oz. 0, 195 odstotka letno v primeru, da Slovenija postane Članica OECD. Kot ocenjujejo v NLB, je cena posojila izredno ugodna, saj je bila dosežena veC kot prepolovitev marže zadnjega sindiciranega posojila iz aprila 1996. To je nedvomno izraz dobrih rezultatov, ki jih je NLB dosegla v Času sanacije in dobrih ocen kreditnega tveganja priznanih mednarodnih ustanov Standard&Poor‘s, Moody‘s in IBCA v začetku tega leta. Sredstva posojila so nma-menjena predčasnemu vračilu obveznosti iz obstoječih sindiciranih posojil (STA) Povprečen Slovenec popije 92 litrov piva letno LJUBLJANA - V Pivovarni Union so lani prodali 1.215.000 hektobtrov pijaC, od tega 997.000 hektolitrov piva in 218.000 hektobtrov brezalkoholnih pijaC. Kot je na današnji novinarski konferenci ob podpisu pogodbe o gradnji novih polnilnic za pijaCe in regatnega skladišča med Pivovarno Union in gradbenim podjetjem SCT povedal direktor marketinga v Pivovarni Union Peter Tomšič, se ljubljanska pivovarna uvršCa v sam vrh slovenskih proizvajalcev pijaC. V teh dneh, ko je že Čutiti prihajajočo sezono, v Pivovarni Union dnevno napolnijo več kot milijon enot pijaC. Po besedah generalnega direktorja Pivovarne Union Mitje Lavrica letos pričakujejo povečanje izvoza, predvsem v Italijo, na Hrvaško in v Bosno in Hercegovino. Po podatkih državnega urada za statistiko je celoletna proizvodnja piva v Sloveniji leta 1996 znašala 2.161.000 hektobtrov, od tega je bilo 377.000 hektobtrov piva namenjenih za izvoz. Po teh podatkih letna poraba piva na prebivalca v Sloveniji znaša 92 btrov, s Čimer se Slovenija uvršCa med razvite evropske države. V Nemčiji je povprečna poraba piva na prebivalca 135 btrov, v Avstriji približno 125, v Itabji pa le nekaj veC kot 30 btrov, je pojasnil Tomšič. Pivovarna Union se glede na proizvodnjo sodi med veCje pivovarne v Evropi, z izgradnjo novih objektov pa se bo proizvodnja pijaC še povečala. Pivovarna Union je po besedah CnanCne direktorice Francke Hunjet lani ustvarila 13, 7 milijarde tolarjev prihodka, dobiček pa je znašal 1,1 milijarde tolarjev ali 8 odstotkov. Donos na revalorizirani kapital je znašal 11, 1 odstotka. Nominalna vrednost delnice je 10.000 tolarjev, knjigovodska vrednost pa je konec decembra 1996 znašala 22.000 tolarjev. Na lanski skupščini so se glede delitve dobička iz leta 1995 odločili, da bo dividenda znašala 900 tolarjev bruto, delničarji pa naj bi jo dobili 20. junija. Na julijski skupščini pa bodo razpravljali o delitvi dobička iz leta 1996. Predlog uprave je, da naj bi za dividende namenili 30 odstotkov dobička, kar znaša 730 tolarjev bruto na delnico. Dividende naj bi delničarji dobili predvidoma septembra.(STA) < 21. MAJ 1997 v LIRAH s 5 valuta nakupni prodajni ameriški dolar 1636,00 1681,00 m „ nemška marka 974,00 994,00 2 o funt šterling 2715,00 2770,00 švicarski frank 1175,00 1205,00 CO N . belgijski frank 46,70 48,70 5 ” tn francoski frank 287,00 297,00 danska krona 253,00 263,00 * norveška krona 231,00 241,00 r f— 2 t-Sr n švedska krona 216,00 226,00 kanadski dolar 1192,00 1232,00 N (o g N portugalski eskudo 9,30 10,20 nizozemski gulden 861,00 886,00 avstrjski šiling 137,40 141,90 O španska pezeta 11,18 12,28 S grška drahma 5,88 6,68 N irski šterling 2512,00 2592,00 japonski jen 14,07 14,97 m avstralski dolar 1235,00 1305,00 3 IM* madžarski florint 8,75 11,50 NeJ w hrvaška kuna 230,00 280,00 slovenski tolar 10,60 11,00 21, MAJ 1997 v URAH 21. MAJ 1997 v LIRAH valuta nakupni prodajni valuta povprečni ameriški dolar 1641,00 1671,00 ameriški dolar 1662,290 nemška marka 977,00 995,00 EKU 1923,270 francoski frank 288,00 298,00 nemška marka 984,890 nizozemski gulden 861,00 886,00 francoski frank 292,410 belgijski frank 46,90 48,70 funt šterling 2746,100 funt šterling 2693,00 2773,00 nizozemski gulden belgijski frank 876,130 47,716 irski šterling 2494,00 2589,00 španska pezeta 11,700 danska krona 254,00 264,00 danska krona 258,040 grška drahma 6,00 6,60 irski funt 2537,650 kanadski dolar 1192,00 1227,00 grška drahma 6,190 švicarski frank 1177,00 1202,00 portugalski eskudo 9,787 avstrijski šiling 137,62 142,13 kanadski dolar 1218,060 slovenski tolar 10,70 11,10 japonski jen 14,626 švicarski frank 1182,030 avstrijski šiling 139,920 norveška krona 236,470 švedska krona 221,010 finska marka 325.880 MILANSKI BORZNI TRG 21. MAJ 1997 INDEKS MIB-30: +0,70% delnica cena var, % delnica cena var, % Alleanza Ass. 11.746 -0,30 Montedison 1.104 +0,91 Bca di Roma 1.244 -0,08 Olivetti 510,40 +4,86 Bca Fideuram 4.699 +0,42 Parmalat 2.703 +1,04 Benetton 23.555 +0,89 Pirelli Spa 3.781 +0,79 Comit 3.642 -6,47 Ras 13.818 -0,76 Credit 2.582 +0,78 Rolo 18.214 +0,54 Edison 8.371 +2,74 Saipem 8.866 +1,96 Fiat 5.619 +0,30 San Paolo To 10.701 +0,20 Generali 30.051 -0,50 Sirti 10.027 +0,72 Imi 15.686 +0,52 Štet 8.715 + 1,34 Ina 2.377 +2,23 TIM 5.307 + 1,47 Italgas 5.497 -0,758 Telecom Ita 4.735 + 1,30 La Fondiaria 6.195 +2,09 Mediaset 7.489 +0,34 Mediobanca 10.448 +2,08 Mediolanum 16.697 +0,69 Četrtek, 22. maja 1997 ŠPORT NOGOMET / FINALE POKALA UEFA Nemški Schalke ugnal Infer po enajstmetrovkah Po boljši igri Nemcev Zamorano v 85. min. izenačil stanje s prve tekme - Ganz v drugem podaljšku zadel prečko SREČNI IN NESREČNI JUNAK - Zamorano dosegel zadetek in zgrešil enajstmetrovko (AP) NOVICE SP v rokometu: Italija igrala neodločeno z Norveško KUMAMOTO - Italijansko rokometno reprezentanca je samo osem sekund ločilo od prve zmage na svetovnem rokometnem prvenstvu na Japonskem v skupini B. Slavje je preprečil norveški branilec Hansen, ki je tik pred koncem izenačil na 19:19. »Azzurri« so igrali dobro, toda v finišu so dobesedno vrgli skozi okno zmago, ki bi bila povsem zaslužena. Zelo dobro je igral Tarafino, ki je dosegel šest golov. S tem remijem imajo »azzurri« še nekaj možnosti, da se uvrstijo naprej, morajo pa v nedeljo premagati Korejo. V isti skupini so svetovni prvaki Francozi premagali Argentino s 24:20 (12:8). V skupini C je Tunizija premagala Portugalsko z 19:18 (9:7), Španija pa Brazilijo z 32:11 (15:3). V edini tekmi skupine A je Japonska premagala Sau-dovo Arabijo s 23:20 (15:10), reprezentanca Rusije pa je v predtekmovalni skupini D visoko premagala Maroko s 30:13 (14:7), Kuba pa je izgubila z Madžarsko z 21:22 (8:11) Skupina A: Jugoslavija 4, Alžirija in Islandija 3, Litva in Japonska 2, Savdska Arabija 0. Skupina B: Švedska in Francija 4, Južna Koreja 3, Norveška 2, Italija 1, Argentina 0. Skupina C: Španija 5, Egipt 3, Češka, Portugalska in Tunizija 2, Brazilija 0. Skupina D: Rusija 6, Hrvaška in Madžarska 4, KUba, Kitajska in Maroko 0. Odbojka: Slovenija KO SALAMANCA - V kvalifikacijski tekmi za nastop na evropskem prvenstvu je odbojkarsa reprezentanca Španije premagala Slovenijo s 3:0 (15:13, 15:10, 15:11). Slovenija je s tem porazom dokončno izgubila vse možnosti, da bi se uvrstilo v sklepno fazo EP. Vrstni red: Španija 10, Češka in Finska 8, Slovenija 4, BiH 0. IMF končno potrdila rekorda Johnsona in Baileyja MONTE GARLO - Mednarodna Atietska federacija (IAAF) je po skoraj desetih mesecih končno potrdila svetovna rekorda, ki sta ga na olimpijskih igrah (OI) v Atlanti dosegla šprinterja Michael Johnson na 200 m (19, 32) in Donovan Bailey na 100 m (9, 84). Vzrok za tako pozno odločitev naj bi bile administrativne težave, ker ameriška aletska zveza IAAF ni poslala prave dokumentacije. Strogi disciplinski sodnik MILAN - Disciplinski sodnik je diskvalificiral 21 nogometašev in trenerja Emiliano Mondonico (Ata-lanta) ter Carlo Ancelotti (Parma). Mondonico ne bo mogel voditi Atalante do 2. junija, Ancelotti pa Parme do 26. maja. Med nogometaši je bil s tremi tekmami prepovedi igranja kaznovan Delli Carri (Vicenza), z dvema Andersson (Bologna), Di Carlo (Vicenza), Galli (Reggjana) in Poloma (Piacenza), eno tekmo pa ne bodo smeli igrati Fuser (Lazio), Bergomi (hiter), Bi-gjca (Fiorentina), Pierini (Udinese), Bettarini (Ca-gliari), Bonacina (Atalanta), Casiraghi, Negro in Ne-sta (Lazio), Castellini (Perugia), Colonnese in Mila-nese (Napoli), Montero in Pomni (Juventus), Statute (Roma) in Tramezzani (Piacenza). ■ Inter - Schalke 2:4 po 11-m (0:0, 1:0) Strelec: Zamorano v 85. minuti. INTER: Pagliuca, Bergomi (Angloma od 71. min.), Paganin, Fresi, Pistone, Zanetti (Berti v 119. min.), Inče, Sforza (VVinter od 81. min.), Djorkaeff, Zamorano, Ganz. SCHALKE 04: Leh-mann, Latal (Held od 111. min.), De Kock, Thon, Linke, Buskens, Eigenrauch, Muller (Anderbrugge od 96. min.), Nemec, VVilmots, Max. Sodnik: Garcia Aran-da (Spa). Koti: 8:6 za Inter. Gledalcev: 84.000. Opomini: Ganz, Eigenrauch, Thon, VVilmots, Zamorano, Djorkaeff, Lehmann in Latal. Izključen Fresi. MILAN - Nemški Schalke je osvojil nogometni pokal UEFA, potem ko je z odlično obrambo taktiko preprečil Interjevim zvezdnikom, da bi se razigrali. To je prva velika lovorika za klub iz Gel-senkirchna, ki pred dvojnim finalnim spopadom ni veljal za favorita, a je v Milanu pokazal celo več, kot na prvi tekmi v Nemčiji. Vse ja kazalo, da bo Schalke zmagal že po rednem delu tekme Pagliuca je dvakrat rešil svoja vrata, Inter pa je redkokdaj prišel do strela, ko mu je to uspelo pa je bi nenatančen. Živčnost se je v Interje-vih vrstah stopnjevala, pet minut pred koncem pa je Zamorano po strelu s kota s spretno potezo presenetil vratarja Lehmanna. Inter je v podaljšku igral z 10 igralci, saj je bil Fresi v 89. minuti izključen zaradi drugega opomina. Prvi podaljšek je bil izenačen, v drugem pa so Italijani pritisnili, po lepem lobu Ganza pa je Nemce pred kapitulacijo rešila prečka. Pri streljanju enajstmetrovk je Lehmann takoj ubranil strel Za-morana, Milančane pa je dokončno obsodil zgrešeni strel VVinterja. Nemški izvajalci so bili vsi uspešni. V Interjevem taboru so bili ogorčeni zaradi sojenja Spanca Garcie Arande. Očitajo mu, da je spregledal dva prekrška v Schalkeje-vem kazenskem prostoru in nesorazmerno delil rumene kartone. r KOLESARSTVO / 5. ETAPA GIRA n V prvi pravi gorski etapi slavil Tonkov Berzin zaostal več kot pet minut - Pantani včeraj tretji TERMINlLhO (R1ETI) - V dežju in mrazu je prva prava gorska etapa letošnjega Gira pokazala, kdo bo letos gospodar. To bo Rus Pavel Tonkov (na sliki AP) , ki je zanesljivo dobil 215 kilometrov dolgo etapo od Arezza do Terminilla, ki se je končala s 15 kilometrov dolgo strmino, na kateri so se kolesarji od Vazia (511 m nadmorske višine) povzpeh na 1675 m visoki Ter-minillo. Ob vznožju se je Tonkov znašel v vodilni skupini, v zadnjih nekaj sto metrih pa je zanesljivo nadzoroval položaj in v Sprintu premagal Francoza Luca Leblanca in Marca Pantanija, ki je s tretjim mestom dokazal, da prihaja v nekdanjo formo. Skupni vrstni red je doživel precejšnje spremembe. Jevgenij Berzin je za Tonkovom zaostal 5 minut in 24 sekund, skoraj tri minute pa sta zaostala tudi Zai-na in Ugrumov. Velja omeniti tudi dolg pobeg Picco-lija in Contrina v prvem delu dirke. Piccoli je zdržal sam več kot 90 kilometrov in imel tudi 5 minut prednosti. Danes bo na sporedu 210 km dolga etapa od Rietija do Lanciana. Rezultati 5. etape Gira, Arezzo - Terminillo, 215 krm 1. Pavel Tonkov (Rus/Mapei) 6 ur 14 minut 58 sekund (poprečna hitrost 34, 403 km na uro); 2. Luc Leblanc (Fra); 3. Marco Pantani (Ita); 4. Ivan Gotti (Ita) vsi v času zmagovalca; skupni vrstni red po 5. etapi: 1. Tonkov 18 ur 32 minut 49 sekund; 2. Leblanc +41; 3. Gotti (Ita) +1:07; 4. Roberto Petito (Ita) +1:13; 5. Pantani +1:31 itd. NOGOMET / V MOŠU Po zmagi nad MossoJuventina jutri za prvo mesto proti Medeuzzi Juventma - Mossa lOS (1:1,2:2) STRELEC ZA JUVENTTNO: Kaus 2. JUVENTINA: Zanier, Kaus, Bastia-ni, Trevisan (Zorzi), Screm (Figelj), Romano (Franchi), Gambino, E. Montina, Tabaj, P. Sedmak, Braida. Kljub zelo pristranskemu sojenju je Juventina na turnirju, ki ga prireja Mossa, povsem zasluženo premagala ekipo organizatorja in se uvrstila v finale, M bo jutri ob 20.30 v Mošu. Stan-drežci pa bodo igrah proti Medeuzzi. Mossa je povedla V15. min. po očitnem »off-sideju«, za Juventino pa je izenačil Kaus. Sodnik je medtem spre-gledal dve očitni enajstmetrovki v ko-ristjuventine. Gostitelji so tako spet povedli, pet minut pred koncem pa je Kaus spet stanje jzenačiLPri izvajanju enajstmetrovk je bila Juventina brezhibna (Braida, Gambino, Montina. Kaus, Sedmak, Zamer, Bastiam, Tabaj), Mossa pa je osmo enajstmetrovko zgrešila. V jutrišnjem finalu je Juventina nesporen favorit Naj še omenimo, da so Juvenitnini mladinci nastopili na turnirju v Fari, kjer so izgubili z ekipo San Canziana z 0:4 (ODk ODBOJKA / l.MD Sloga A na koncu osvojila peto mesto Sloga A - Le Volpi 3:2 (15:11, 15:17, 15:6, 11:15, 16:14) Sloga A: M. Maver, Spetič, Pertot, Veljak, A. Maver, Danieli, Jagodič, Micalessi V torek zvečer je Sloga A z zmago proti ekipi Le Volpi dosegla končno 5. mesto v prvenstvu, čeprav samo zaradi boljšega količnika v točkah, saj se je tudi povratna tekma končala po 5. setu. Prvi set je brez težav osvojila Sloga, v drugem pa so gostje nadoknadili zaostanek 14:8. Tretji set je gladko pripadal slogašem, v četrtem pa je bil za gostitelje usoden katastrofalen začetek (2:13). Tie break je bil izenačen, Le Volpi so povedle 14:12, a na koncu so slavili slogaši. (A. Maver) j ODBOJKA / 2 2D ^ V prvi polfinalni tekmi slogašice dokaj prepričljivo boljše od Alture Altura - Sloga 1:3 (15:7, 9:15, 11:15, 3:15) SLOGA: Sossi, Ferluga, Canzia-ni, Strajn, Žagar, Gregori, Kovačič, Cauter, Kufersin. Slogina ekipa, ki nastopa letos v 2. ženski diviziji, je na dobri poti, da se uvrsti v finale za 1. mesto. V prvi polfinalni tekmi končnice je namreč sinoči v Trstu dokaj prepričljivo premagala Alturo in si pred povratno tekmo, ki bo prihodnjo sredo na Opčinah, pripravila lep izhodiščni položaj tudi glede razlike v točkah. Slogašice bi lahko zmagale še bolj gladko, vendar se v prvem setu nikakor niso mogle zbrati, kar je bolj borbena Altura s pridom izkoristila. Od drugega seta dalje pa je Sloga uveljavila svojo vsestransko boljšo pripravljenost in iz točke v točkomvečala svojo premoč. Za dober nastop v zadnjih treh setih je treba pohvaliti vse igralke, še posebej pa se je na mreži izkazala Paola Cauter. KOŠARKA Chicago $ težavo ugnal Miami Druga finalna tekma danes CHICAGO Košarkarji Chicago Bulls so sinoči v prvi finalni tekmi končnice v severnoameriški poklicni košarkarski ligi NBA na vzhodu premagah Miami Heat s 84:77. Naslednja tekma bo danes ponoči tudi v Chicagu. V prvem polčasu so blesteh gostje iz Miamija. V prvi četrtini so biki zaostajali že za 16 točk, ob polčasu pa je bilo 11 točk prednosti za goste s Floride. Po treh minutah tretjega dela igre je prednost skopnela na pet točk, košarkarji Chicaga pa so v zadnjih dvanajstih minutah odločili srečanje. Zadnjo četrtino so dobili s 23:11. Gostje so Zadeli le 3 od 12 metov iz igre, nič bolje pa jim ni slo s črte za proste mete (4:13). V ekipi Chicaga so se izkazali Michael Jordan (37 točk, 9 skokov), Scottie Pip-pen (24) in Dennis Rodman (19 skokov, 4 točke). Toni Kukoč je v 20 minutah nanizal po dve točki in podaji, imel je tri skoke, v osmih poskusih je zadel le en met iz igre, zgrešil pa je tudi dva prosta meta. Kljub skromnemu učinku pa je dosegel zelo pbmemben kos minuto in 36 sekund pred koncem dvoboja, ko je ukradel žogo in v napadu dosegel edini točki na srečanju (79:74). V ekipi Miamija so bili najboljši strelci Alon-zo Mouming (21 točk, 8 skokov), Tim Har-daway (13 točk, 9 podaj) in Voshon Lenarti (12). Obvestila YC CUPA prireja tečaje jadranja za otroke od 23. 6. do 4. 7., od 7. 7. do 18. 7. in od 21. 7. do 1. 8. za vvindsurfe pa od 14. 7. do 18. 7. in od 21. 7. do 26. 7. Za informacije in vpisovanja telefonirati na 040/299858 ob sobotah od 16.00 do 18.00 in na 040/820502 vsak dan od 13.00 do 14.00. TPK SIRENA prireja tečaje jadranja za otroke od 16.6. do 27.6. in od 7.7. do 18.7. Informacije in vpisovanje na sedežu kluba v Mira-marskem drevoredu 32 ali po tel. in faxu 422696 ob ponedeljkih in četrtkih od 18. do 20. ure. SD MLADINA ' rolkarski odsek vabi vse, ki bi radi kaj zvedeli ali se spoznali z rolkanjem, v dom A. Sirka v Križ ob ponedeljkih in četrtkih ob 16.45. NAMIZNI TENIS / V PIERISU Premoč Krasa v Treh Benečijah Najuspešnejše so bili krasovci v mladinskih kategorijah - Najboljše igralke niso nastopile Na 24. namiznoteniškem prvenstvu Treh Benecij je bil Kras najuspešnejši. Dvodnevno tekmovanje je potekalo v Pie-risu v organizaciji tržaškega Chiadina. Po naslovu deželnega prvaka Furla-nije-Julijske krajine so krasovci dokazali svojo premoč še v razširjenem teritorialnem obsegu Tridentinskega - Južne Tirolske in Veneta s številno udeležbo m predvsem odhcnimi rezultati mladinske vrste. Najboljše Krasove igralke niso nastopile, ker so bile zaposlene na drugih fron-iah. Štirinajst Krasovih Predstavnikov pa je z mdkimi izjemami seglo po medaljah. V mladinskih kategorijah.so se Kras Telitalci odrezab takole: Dečki: 1. Uroš Fabiani, 2. Boštjan Milic Deklice: 1. Nataša Do-gba, 2. Sara Sardo, 3. Martina Tretjak NaraSCajnice: 1. Kristina Stubelj, 3. Nadia Blasone Naraščajniki: 3. Jurij Verč, 9. Igor Ciuffarin Mladinci: 5. - 8. Bojan Simoneta, 9. - 16. Peter Santini Mladinke: 2. Nina Mihe Pri najmlajših je slavila predstavnica Bora Mateja Crismancich. V mladinskih dvojicah je zmagal pri ženskah Kra-sov par Nina Milic/Kristina Stubelj. Tretje mesto sta si delila Krasova para Sardo/Doglia in Tretjak/Blasone. Tretji je bil tudi moški par Simo-neta/Santini. Med prvo osmerico pa sta prišla para Fabiani/Milic in Verc/Ciuffarin. V absolutni kategoriji je pripravil veliko presenečenje Davide Infantoli-no (Bissuola Mestre), ki je premagal Christiana Mer-sija (Pellicana). Krašovca Andrea Bertolotti in Edi Bole sta prišla med 32-te-rico. Bron sta si v dvojicah izborila Bertolotti in Bar-barito (Cus Udine). V polfinalu sta izgubila na 21 in 23, medtem ko je Edi Bole nastopil še med veterani in osvojil tretje mesto. (J.J.) Draga Sandra in Da-rio, ob predstavitvi vajine nove dvojice Ane m Lee vama ob tem »Športnem« podvigu kličejo dvkratni zdravo vsi Krasovci JADRANJE / LASER Uspešen nastop Mitje Buzana na tekmovanju conskih prvakov JC Savoia je 17. in 18. maja v Neaplju organi-ziral »pokal prvakov« v razredu laser, na katerega so biti povabljeni vsi lanski conski prvaki. Enajsto cono je v kategoriji radial zastopal En-rico Zennaro iz Chiog-gie, z večjim jadrom oziroma v kategoriji standard pa se je dvodnevnega tekmovanja udeležil Cupin jadralec Mitja Bužan. Jadralci so na tekmovanju uporabili svoja jadra, jadrnice pa je dal na razpolago organizator. Konkurenca je bila huda, saj so se med seboj pomeriti najboljši iz vseh con v Italiji in med njimi je bilo tudi nekaj takih, ki se z jadranjem poklicno ukvarjajo. Tudi vreme je bilo organizatorjem naklonjeno, tako da so lahko vsak dan izpeljati po dve regati. Prvi dan je Mitja Bužan osvojil 8. in 9. mesto, Čeprav je imel z novo jadrnico precej težav. Zato pa se je veliko bolj izkazal naslednji dan. V zanj idealnih pogojih, z vetrom, ki je pihal z moCjo 6 do 7 metrov na sekundo in s precej močnim tokom, je dosegel zelo dobro 4. in 5. mesto ter si tako zagotovil 6. mesto na končni lestvici. Upoštevati je treba, da so biti na prvih treh mestih sami profesionalci in da je bil boj za zmago zelo zagrizen zagrizen, saj je zmagovalec za nagrado dobil nov laser v vrednosti 7 milijonov lir. (Iztok) PLANINSKI SVET...PLANINSKI SVET...PLANINSKI SVET...PLANINSKI SVET... Lep izlet na Snježnik in Risjak Nedeljski izlet tržaških planincev na Snježnik in Risnjak v narodnem parku nad Reko je bil še kar zahteven, vendar je na koncu le prevladalo veselje za opravljeno pot in ni manjkalo dobre volje. SPDT-jevci so se že navsezgodaj odpraviti iz Trsta in se po postanku v Bazovici, odpeljali z avtobusom preko meje do Reke, kjer jih je čakal simpatični Josip Jurašič, predstavnik prijateljskega planinskega društva »Platak« z Reke, ki jih je potem spremljal ves dan na izletu. Peljali so se na Platak in takoj vzeli pot pod noge ter se v senci bukovega gozda napotiti na 1506 metrov visok Snježnik. Hoja je bila prijetna in po poldrugi uri se je 34 izletnikov znašlo na vrhu lepe gore, s katere se širi lep razgled tja do slovenskega Snežnika in še dlje do Julijcev, v nasprotno smer pa na ves Kvarnerski zaliv. V tamkajšnji koci se je potem skupina razdelila. Štirinajst izletnikov je ubralo krožno ppt in se vračalo na Platak, odkoder so se z zavtobusom odpeljali do Belih Vod in tam šli na poldrugo uro dolgo pot po pouCni stezi »Leska« ki se vije po narodnem parku Risnjak. Dmga, dvajsetčlanska skupina, pa se je najprej spustila po strmem severnem pobočju Snježnika m se po zaraščeni trasi nekdanje rimske ceste napotila v dolino, ob tem pa se povzpela do doma Pod Risnjakom. Kratek postanek in sledil je vz-Pon na 1528 metrov visoki, divji Risnjak, na vrhu katerega je bilo treba preskakovati ogromne apnenčaste skale. Tudi z Risnjaka je bil lep razgled, Čeprav so ga v daljavi zastrinjale meglice, oestop in potem dalje po pobočjih lepo speljane steze po narodnem parku do Belih vod. Torej še dve uri in pol hoje pred srečanjem z ostalimi izletniki in nato povratek proti domu mimo Bakra ju Reke, kjer so se izletniki poslovili od svojega hudomušnega spremljevalca Jurašiča. . Prevladalo je zadovoljstvo zaradi lepega izleta ln vsi so sprejeti Jurašičevo vabilo, da se še vrnejo v ta prelepi hrvaški gorski svet, ki je tižaškin planincem bolj malo znan. Zanimanje za pohod na Tatre Napoved, da prireja SPDT konec avgusta tedenski izlet na Tatre, je med planinci vzbudilo veliko zanimanje. Množijo se tisti, ki jih planinski pohod v prelep, še sorazmerno neokrnjen gorski svet na severu Karpatov z gozdovi iglavcev in planinskimi pašniki, močno privlači in bPDT beleži že prve prijave. Program izleta v slovaške gore zaobjema za utrjene planince veC vzponov na dvatisočake. Manj zahtevni planinci pa bodo opraviti krajše izlete, predvideni pa so tudi turistični ogledi raznih narodnih, zgodovinskih in aktualnih slovaških zanimivosti. Cena izleta je 360.000 lir in vključuje prevoz z avtobusom, nočitve in večerje. Vsekakor je ob Prijavi na voljo podroben program izletov z navodili. Prijave sprejema ZSSDI v ul. sv. Frančiška 20/n v uradnih urah. SPDT priporoča, naj se interesenti Cimprej odločijo, Ce nočejo zamuditi ugodne priložnosti, kajti število udeležencev pohoda na Tatre je omejeno. Izlet na Breginski Stol SPDT vabi svoje elane na 1673 metrov Breginj-ski Stol pri Kobaridu. Planinci se bodo peljati po Vasi Sedlo pri Breginju in se delno po cesti in delno Po steza strmo povzeli na vrh, s katerega je lep raz-geld po vseh bližnjih gorah. Hoje je za približno 8 nj; Met z osebnimi avtomobili bo v nedeljo, 1. junija, z odhodom ob 6.30 z Oberdankovega trga in 20 minut kasneje iz Sesljam. Izletnike vodi Aleksij Civardi (tel. 415336), ki je na voljo za morebitna pojasnila. Srečanje obmejnih planinskih društev Po lanskem jubilejnem srečanju obmejnih planinskih društev na Matajurju, je letos na vrsti 26. planinsko srečanje, ki ga na Vršiču prireja planinsko društvo Jesenice. Ob prihodu se bodo udeleženci po želji lahko podati na krajše planinske ture na Malo Mojstravko ali na pobočja Prisojnika, v popoldanskih urah pa je predvidena uradna slovesnost ob prisotnosti predstavnikov petih planinskih društev iz zamejstva in Slovenije, ki že četrt stoletja gojijo to tradicionalno planinsko srečanje. V ta nemen prireja SPDT v nedeljo, 8. junija, avtobusni izlet na Vršič in vabi, naj se potrudijo in se Cimprej prijavijo, ker je v avtobusu le 34 mest. Vpisovanje je že v teku na ZSSDI (tel. 635627). Avtobus bo odpeljal z Oberdankovega trga ob 6.30 in s trga v Sesljanu ob 6.50. PotovSi bodo po Soški dolini v dolino Trente in se vračali mimo Kranjske gore. Srečanje na Vremščici Mladinski odsek planinskega društva iz Sežane vabi v nedeljo, 25. maja, na Vremščico, na tradicionalno srečanje mladih planincev. Zbor pod vhodom bo bo 11. uri, ko se bo pričela priložnostna proslava v kulturnim programom, v katerem bodo nastopili mlade planinke in planinci iz Sežane. Sledilo bo veselo planinsko srečanje. Vabljeni so vsi planinci, zlasti najmlajši ljubitelji narave, cvetja, gozdov in travnikov. Vzpon na Vremščico je pravi spehod. (L.A.) AO poroča o tečaju plezanja TeCaj plezanja in teCaj hoje po zavarovanih poteh v organizaciji SPDT AO sta v polnem teku. Po predavanju o ekologiji v gorah in o zgodovini svetovnega alpinizma so tečajniki konkretno zagrabili oprimke in se spoznali s plezalnimi gibi že prejšnji Četrtek na umetni steni v telovadnici pri Domju. Po uvodnem segrevanju mišic in razlagi tehničnih osnov so udeleženci teCaj a splezali nekaj smeri v lahkem previsu. Opremljena stena je dovolj velika, da se je lahko na njej urila istočasno cela skupina tečajnikov. V nedeljo pa so v vročem dnevu s pomočjo inštruktorjev splezali lepo število lažjih in zahtevnejših smeri v dolini Glinščice. Medtem se je skupinica za hojo po zavarovanih poteh podala na »ferrato« Biondi nad Borštom. 21. maja je bilo na vrsti predavanje o vremenoslovju in nevarnosti v gorah, o katerih je spregovoril dolgoletni in izkušeni elan SPDT - AO Peter Suhadolc. (AO SPDT) Člani AO SPDT zelo aktivni Člani Alpinističnega odseka SPDT se z vso vnemo pripravljajo na bližajoče se poletje. Ob plezalnih tečajih tudi hodijo v plezališče in pridno trenirajo in se tako pripravljajo na višek sezone. Za prvomajske praznike so nekateri naši alpinisti obiskali plezališča v Liguriji v okolici kraja Finale, kjer je veliko sten in smeri, ki tja privabijo plezalce od blizu in daleč. Naši so plezali v stenah Bric Scimarco, Bausu in Bric Pianarella, kjer so opravili vzpon po novejši smeri GNI, ki je visoka 200 m in ocenjena z VHI-, nato pa so se podali Cez Ventimiglio v Francijo v plezališče La Turbie, ki leži prav nad Monte Carlom. Čudovit razgled na mesto in prelepe smeri v sončnih stenah so poskrbeli, da je bilo počutje enkratno in plezanje nepozabno. V petih dneh so na pogled (to pomeni, da smeri prej niso poznali) preplezali 44 smeri, ki so bile dolge od 15 do 30 m in ocenjene od VI do VHI, po francosko od 5c do 7a. Tudi za vzpone v hribih se elani AO temeljito pripravljajo. Prejšnjo nedeljo sta se Erik Švab (AO SPDT) in eden najboljših slovenskih alpinistov Silvo Karo (elan AO Domžale) odpravila v zahodno steno Vežice v Kamniških Alpah, ki je zaradi nizke nadmorske višine in ugodne lege primerna za začetek sezone. V njej je 25 smeri vseh težavnostnih stopenj (do IX+) v dobri skati, ki so precej dobro opremljene, saj je ta stena precej obiskovana. Alpinista sta preplezala kombinacijo najtežjih raztežajev Lahove in Akademske smeri, dolgo 200 m in ocenjeno VH/V, nato pa še krajšo, novejšo smer Morana, v kateri je najtežji raztežaj ocenjen VH. Oba vzpona je Švab opravil prosto in na pogled, saj je smeri plezal prvič, Karo pa prosto, saj ju že pozna, Morano pa je celo prvi preplezal. (AO SPDT). S planinskim društvom na Vrtačo v Karavankah Odsek za planinske ture in izletništvo pri SPDG vabi člane in prijatelje da se udeležijo izleta na Vr-taCo v Karavankah, v nedeljo, 1. junija. Prevoz z lastnimi sredstvi, odhod ob 6. uri s parkirišča pri Rdeti hiši. Na zanimivo in razmeroma lahko dostopno goro na meji s Avstrijo se bomo povzpeti z Ljubelja, mimo planinskega doma na Zelenici. Do Zelenice je slabi dve uri hoda, prav toliko do vrha. Povratek je predviden v isti smeri. Zaradi organizacije prevoza (dogovor), društvo vabi interesente da se pravočasno vsaj do Četrtka, 29. maja, zglasijo pri odbornikih. Na vrsti je Golica Zanimanje za tradicionalni avtobusni izlet na Golico je bilo tudi tokrat precejšnje. Avtobus bo odpeljal v nedeljo, 25. t.m. ob 7.30 iz Rožne doline. V dopoldanskem Času se bomo s Planine pod Golico podali preko Španovega vrha do planinskega doma v Javomiškem rovtu (vsega slabi dve uri zmerne hoje). Tam nas bo Čakal avtobus, ki nas bo sredi popoldneva odpeljal do Blejske Dobrave. Peš se bomo nato odpravili po turistično urejeni poti skozi Vintgar. Avtobus nas bo pričakal na drugem koncu soteske. (Ura hoda). Priporočamo primemo obutev. Met bo ob vsakem vremenu. Planinsko društvo Javornik - Koroška bela praznuje 50 let V soboto 31. maja bo v Pristavi v Javomiškem rovtu nad Jesenicami osrednja slovesnost ob 50-let-nici planinskega društva Javomik-Koroška Bela. Prireditev bo točno ob 12. uri ob vsakem vremenu. Prijave za izlet na Vršič Na VršiCu bo drugo nedeljo junija srečanje zamejskih planinskih društev s planinci z jeseniškega območja ter krajev ob meji. SPDG bo udeležbo na srečanju dopolnilo še z obiskom izvira Soče ter ogledom stalne zbirke v Centru Triglavskega parka na Logu v Trenti. Prijave za avtobus sprejemajo na sedežu društva. V juniju obisk gore Monte Baldo nad Gardskim jezerom V juniju se bodo elani SPDG podali na znano zelo razgledno in po flori mikavno goro Monte Baldo nad Gardskim jezerom. Predvidena je ena nočitev v planinski postojanki. Prevoz z lastnimi sredstvi. Podrobnejše informacije na sedežu društva. NOVICE Košarka Poraz mladincev Jadrana Pom Tržič - Jadran 84:60 (42:34) JADRAN: Brazzani, Oberdan 5, Guštin 3, Slavec 13, Umerk 10, Valente 14, Pavletič 1, Franco 9, Voltumo 2, Starc 3, trener Furlan. 3T: Valente 2, Franco 1, Slavec 1. PON: Valente. Kot so dobro igrati v prvem kolu v Čedadu, so tokrat jadranovci na turnirju, ki ga prireja tržaški Li-bertas, povsem odpovedati. V TržiCu so namreč visoko izgubiti proti domači peterki Pom, ki si je v zadnjih minutah prvega polčasa in prvih drugega priigrala skoraj 30 točk prednosti. Od posameznikov bi tokrat pohvalili le mlajše igralce. Jadran bo v 3. kolu igral v nedeljo ob 11. uri na Melari proti Libertasu. Zmaga in poraz Borove »propagande« Don Bosco - Bor Dentalex 48:46 (22:18) BOR: D. Požar 12, Kemperle 4, Peric 4, L. Požar, Jevnikar 9, Dolhar, Kralj 7, M. Rebula, Madonia 5, Banica 3, J. Rebula, Coretti 2, trener S. Corbatti. SON: 26. 3T: Jevnikar 1. Tekma je bila izredno izenačena in razburljiva. Borovci bi si zaslužiti zmago, toda v zadnjih minutah jih je sodnica moCno oškodovala. S tem porazom so naši predstavniki verjetno tudi izgubiti možnost, da bi osvojiti konCno drugo mesto na lestvici. Bor - Ferroviario 71:49 (33:26) BOR: D. Požar 28, Kemperle 6, Peric 6, L. Požar 4, Jevnikar 4, Dolhar 2, Kralj 9, J.Rebula, Madonia 6, M. Rebula 4, Novak 2, trener S. Corbatti. SON: 19. Borovci so naleteti na slabšega nasprotnika in ga z dobro skupinsko igro tudi zasluženo premagati. Ob Diegu Požarju, ki je bil tudi najboljši strelec, bi tokrat pohvaliti Luko Perica. (Niko) Minibasket Turnir Ewiwa Minibasket libertas - Bor La Nuova Edile 56:36 Bor: Samec, Nadtišek 8, Kovač 2, Perossa, Morelj 2, Udovič 4, Kemperle 2, Kneipp 16, M. Ferluga, S. Ferluga, Oblak 2, vaditelj: S. Corbatti. V zaostati tekmi so borovci proti dobri ekipi Liber-tasa nepričakovano kloniti. Tokrat pohvalo zasluži le Matej Nadtišek, vsi ostati pa so igrati pod svojimi sposobnostmi. Bor La Nuova Edile - Ferroviario 51:39 Bor: Kemperle, Oblak 4, KovaC 2, Nadtišek 9, Samec, Perossa, Morelj 8, Černigoj, Krevatin, Udovič 4, Kneipp 14, Obersnel 6, Furlani 6, Cellano 6; vaditelja: Detibasič in S. Corbatti. V zadnjem kolu turnirja so borovci pričakovano strti odpor Ferrovviaria. V prvih dveh Četrtinah sta Povejmo še, da bo zaključni del turnirja (na sporedu bo nagrajevanje in igrice za vse prisotne) v soboto, 24. t.m., v novi športni palači v Ul. Calvola, s pričetkom ob 16. uri. Od slovenskih ekip bodo prisotni starejši borovci, mlajši borovci, Kontovelci, Brežani in poletovci. Turnir Prvi koši Bor La Nuova Edile - Azzurra 26:50 BOR: Indelicato 6, Trevisan 5, Pisani, De Domini-cis, Batič 15, Cellano, Kralj, Bemetti, Sgarro; vaditelja: Jogan in Stokelj. Mlajši borovci so v zadnji tekmi tega turnirja izgubiti proti fizično boljšim nasprotnikom. Tutti tokrat so plavi nastopiti v okrnjeni postavi tako, da je ponovno nastopilo nekaj mlajših fantkov (letniki 1989), ki so vsekakor dobro opraviti svojo nalogo. Pri starejših pa je se v napadu ponovno razigral Danjel Batič. (MAT) Nogomet-Cicibani Na Goriškem Piedimonte - Sovodnje 0:0 SOVODNJE: Kuštrin, Vižintin, Milocco, Petejan, Batistič, Figelj, Peteani, Prinčič. Sovodenjci so skleniti prvenstvo z neodločenim izidom v Podgori. Lahko pa bi tudi zmagati, saj so imeti veC priložnosti za gol od gostiteljev. Juventina - Sanrocchese 12:12 (2:2,10:10) JUVENTINA: Prinčič, Di Palma, Scarabot, Piccolo, Batistuta, Pellegrino, Spadati, Micotino, Blasi. Po zelo izenačenem srečanju sta se ekipi zasluženo razšli pri neodločenem izidu, saj je bilo stanje izenačeno tako v tekmi kot v igricah. Zadetka za Ju-ventino sta dala Batistuta in Piccolo. Mladost - San Canzian 7:5 (4:5,3:0) MLADOST: Cecchini, Pernarčič, Gergolet, Jarc, Bressan, Frandolic, FerletiC, Marinčič, Peteani, Boscarol, Lorenzi. Doberdobci so sicer izgubili s točko razlike v igricah, biti pa so zanesljivo boljši v tekmi, v kateri so z goli Marušiča, Bressana in Lorenzija dosegli visoko zmago. Mladost bo danes ob 18. uri v TržiCu igrala zaostala tekmo proti Fincantieriu. Naj še omenimo, da so mlajši cicibani Mladosti z ronskimi in tržiškimi vrstniki nastopili na turnirju v Codroipu, kjer so izgubiti z ekipo iz Furlanije z 1:3. Mlajši cicibani Breg - Chiarbola 10:0 (1:0,5:0,4:0) BREG: Klun, Segulin, Carli, Rossone, Skerlavaj, Kraljič, Ota, Calzi, KrižmanCie, Slavec. Prav na zadnji tekmi so Brežani izbojevali svojo najvišjo zmago, kar kaže, da so v teku prvenstva tudi stalno napredovali. Čeprav vsi zaslužijo pohvalo, pa je bil najboljši Skerlavaj, ki je dal 4 zadetke. Doboro sta se odrezala tudi Carli s 3 in Kraljič z 2 goloma. PRIREDITVE Četrtek, 22. maja 1997 PROSEK / V SOBOTO SLAVNOSTNI KONCERT 11 (Hetnica pevskega društva Hajdrih Nastop MPZ Vasilij Mirk s Proseka Kontovela S slavnostnim celovečernim koncertom umetnih in narodnih pesmi bo MPZ Vasilij Mirk s Proseka Kontovela v soboto 24. t. m. ob 20.30 v Kulturnem domu na Proseku proslavili 110-letnico ustanovitve domačega pevskega društva Hajdrih. Pevsko življenje na Proseku - Kontovelu se je verjetno začelo mnogo prej, ker so si po vzgledu Slavijanske čitalnice v Trstu tudi Pro-sečani in Kontovelci zadali nalogo ustanoviti svoje kulturno ognjišče - čitalnico. Naloga za učenje petja je bila poverjena skladatelju Antonu Hajdrihu, pevsko delovanje pa se je tedaj omejilo le na pomožne točke pri nastopih ob priliki ljudskih veselic. Točnih podatkov o delovanju pevcev ni, dokumentirano pa je, da je Hajdrih leta 1874 ustanovil na Proseku Učteljski kvartet, ki so ga sestavljali Valentič, Mercina, Pelicon in Koren in ki z ubranim petjem zasloveli po vsej Primorski. Hajdrih je bil res agilen kulturni delavec in pevovodja in zato mu gre velika zasluga, da je prišlo v Trstu in na Krasu do zborovskega razcveta, saj so v tem obdobju ustanavljali še nove pevske zbore in čitalnice. Taka kulturna aktivnost pa nekaterim krogom v Trstu ni bila po godu in posledica tega je bila, da so Hajdriha 14. decembra 1876 namestili kot začasnega učitelja v Rodik. To je precej prizadelo že itak potrtega Hajdriha, ki je ostal po smrti očeta (leta 1875) brez potrebnih virov za preživljanje. V Trstu ni mogel dobiti službe, ker je bil pri Italijanih slabo zapis an, potrtost ob premestitvi pa je pripomogla k prerani smrti. Bilo mu je le 36 let, ko je 3. junija 1878 umrl v Ljubljani. Po njegovi smrti je delovanje čitalnice skoraj ohromelo. Tako stanje je trajalo vse do leta 1887 ko so na Proseku v počastitev spomina nepozabnega vzgojitelja ustanovili pevsko društvo. Na ustanovnem občnem zboru 11. julija 1887 je bil za predsednika izvoljen Alojz Gorjup, ki je ostal na krmilu društva polnih 25 let. Pevska mrzlica je kmalu zatem zajela tudi Kontovel, leta 1889 so začeli snovati pevsko društvo. Na prvem občnem zboru, 11. junija 1890 je bil izvoljen za prvega predsednika pevskega društva Danica Ivan Prašel. Obe društvi sta nepretrgoma delovali vse do prve svetovne vojne. V tem obdobju sta pripravili vrsto nastopov in prireditev. Ena izmed takih je bila 4. septembra 1898, ker so morali proslavo desetletnice ustanovitve odložiti zaradi volitev. Na tej proslavi je pevsko društvo Hajdrih razvilo svoj prapor. Nastopu 30 pevskih zborov na dvorišču gostilne Balanc je prisostvovalo 6000 ljudi. Izdali so tudi posebno razglednico. Velike slovesnosti so bile leta 1912, ko je pevsko društvo Hajdrih praznovalo 25-letnico ustanovitve. 21. januarja je bil slavnostni občni zbor, 11. februarja pa je bil v Sokolovi dvorani na Proseku jubilejni koncert, na katerem so nastopali moški, ženski in mešani pevski zbor, ki jih je vodil Karel Cibic. V okviru teh proslav je bilo 19. februarja družabno srečanje med pevci zborov Hajdrih in Danice. Glavna slovesnost je bila 8. septembra 1912 v »Gorjup o vi« ogradi na Proseku. Vabilu se je odzvalo kar 43 različnih društev, na koncertu je sodelovalo 12 zborov in Hajdrih je ot-voril slovesnost z Adamičevo skladbo, »Ecce dolor«, ki je bila komponirana za to priložnost. Uspehe, ki jih je želo pevsko društvo Hajdrih treba pripisati požrtvovalnim pevcem, organizatorjem; zlasti pa pevovodjem Slavniku, Ferlugi, Soncu, Starcu, Čebulju, Vogriču in Cibicu. Med drugo svetovno vojno je pevsko delovanje utihnilo, vendar takoj po vojni vihri se je v obeh vaseh oglasila slovenska pesem, vse. do mračnega obdobja zgodovine našega naroda. Črnosrajčniki so kljub temu, da ni bil še uradno prepovedan obstoj slovenskih društev, z ustrahovanjem in silo onemogočili vsako delovanje, Hajdraši pa pod vodstvom Ivana Rebule in nato Milka Škabarja niso mirovali. Zbirali so se in začeli vaditi v ilegali, pri Škafa arjevih (Prosek 31), Dolenčevih (Devinšči-na 3), Cibčevih (»na Bušketu«), Koncertov in nastopov ni bilo, slovenska pesem je našla zatišje in se je slišala le občasno v cerkvi. Velika zasluga za to gre predvsem takratnima proseškima župnikoma Aleksandru Martelancu in Josipu Križmanu. To sta bila prava ljudska duhovnika, ki sta pod fašizmom doživljala hud pritisk, predvsem ker sta branila slovensko besedo in pesem. Ilegalno petje je trajalo vse do leta 1927, ko so bila vsa naša društva razpuščena z odlokom prefekta, najaktivnejši prosvetni delavci pa obsojeni na konfinacijo. Po zatišju, ki je trajalo do konca druge svetovne vojne je bil 12. avgusta 1945 ustanovni občni zbor prosvetnega društva »Ivan Vojko«, ki je združevalo prosvetne delavce s Proseka - Kontovela. Predsedoval mu je Boris Cibic. Poleg drugega je društvo imelo dva pevska zbora, mešanega je vodil Just Martelanc, nato pa domačin Emil Cibic, ter mladinski, ki ga je vodil Zdravko Kante. Živahno delovanje se je za krajši čas prekinilo zaradi takratnega ideološkega razhajanja, vendar ko je učitelj Viktor Čermelj dal pobudo, da se obnovi pevski zbor, se je vabilu odzvalo precej pevcev. Sredi največjih uspehov pa je zahrbtna bolezen odtrgala od zbora požrtvovalnega pevovodjo, ki je umrl v Ljubljani leta 1953. Vodstvo zbora je prevzel Karel Boštjančič do maja 1954. V tem obdobju je deloval tudi moški oktet, katerega je vodil Alojz Kapun, ki se je v sezoni 55/56 pridružil nonetu, ki ga je vodil Milan Pertot in nato je nastal moški pevski zbor Prosek -Kontovel. Pertot pa se je moral zaradi bolezni posloviti od zbora v aprilu 1960 po nadvse uspešnem koncertu v Mariboru (19. 3. 1960). • V zboru je tako spet nastala vrzel, ki jo je nekaj časa mašil prof. Erminij Ambrozet vse do prihoda mladega dirigenta iz Doline Ignacija Ote (oktober 1960). Ota je vodil zbor do novembra 1974. Od januarja 1975 do januarja 1979 je pevce vodil domačin prof. Adi Danev, ter od 6. fabruarja 1979 do junija 1987 Evgen Prinčič. Od novembra 1987 pa zbor vodi Miran Žitko. Tudi v tem obdobju je zbor, ki se je 14. aprila 1967 poimenoval po tržaškem skladatelju Vasiliju Mirku, žel veliko uspehov, tako da bi težko našteli vse. Proseško - kontovel-ski pevci so ponesli svojo pesem tudi širom po Sloveniji, Jugoslaviji, Italiji, Avstriji in preko Rokavskega zaliva na Škotsko. To dokazuje, da se je ljubezen do zborovskega petja zakoreninila v ledino, ki so jo zorali ped 110 leti z ustanovitvijo pevskega društva Hajdrih. Odtlej se ta ljubezen prenaša iz roda v rod. Skladbe so se v tem dolgem obdobju spremenile, kot tudi način petja, prvotna ljubezen do zborovske pesmi pa je kljub temu ostala nespremenjena. Dolgo pot, ki so jo doslej prehodili proseško - kontovelski pevci, pa ni mogoče razlagati zgolj z ljubeznijo do petja. Pevci so tudi v najbolj težkih trenutkih vztrajali pri svojem delu, ker so se zavedali, kaj pojejo; vedeli so, komu je njihovo petje namenjeno in kakšen velik pomen ima to petje za skupnost in za ohranitev narodne zavesti nasploh. Zato ob visokem jubileju pevcem čestitamo z željo, da bi popeljali zbor do proslavljanja še višjih jubilejev zborovskega petja na Proseku - Kontovelu. Bruno Rupel FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA TRST Kulturni dom Danes, 22. t. m., ob 10. uri predstava za Sole J. in W. Grimm »PalCek«. Ponovitvi v petek, 23 in v ponedeljek, 26. t. m., ob 10.30. SSG gostuje s Kobalovo komedijo »Afrika ali na svoji zemlji« danes, 22. in jutri, 23. t. m., ob 20.30 v Novi Gorici. Gledališče Verdi Pomladna simfonična sezona 1997 Jutri, 23. t. m., ob 20.30 (red A) koncert orkestra gledališča Verdi pod vodstvom Maria Venzaga. Na programu Schubert, Wagner in von Weber. Prodaja vstopnic pri blagajni Dvorane Trip-covich, urnik: 9-12, 16-19. Gledališče Rossetti Od 30. maja do 8. junija bo na sporedu musi-cal Alexandre Breffort »Irma la dolce«, glasba Marguerite Monnot, režija Antonio Ca-lenda. Predstava v abonmaju: odrezek 4 rdeč. Predprodaja vstopnic je že v teku. Marijin dom pri Sv. Ivanu Jutri, 23. t. m., ob 20.30 bodo elani lutkovne skupine iz »Mi smo mi« Celovca uprozorili igro »Evgen«. Večer prireja Pedagoški licej A.M. SlomSek. Marijin dom v Rojanu V.nedeljo, 25. t. m., ob 18. uri gostuje Mladinski oder SKD Tabor s komedijo »Hrup za odrom«. GORICA Kulturni dom V ponedeljek, 26. t. m., ob 20.30 (red B) Shakespearov »Rihard Tretji« v koprodukciji SSG in PDG. Režija Mile Korun. PORTOROŽ Avditorij: V soboto, 24. t. m., ob 20.30 film »Angleški pacient«. Ponovitev v nedeljo, 25. t. m., ob 18.00 in ob 20.30. V soboto, 24. t. m., bo ob 19. uri v letnem prizorišču »S plesom grem skozi življenje«, nastop plesno-akrobatske skupine Flip Piran in gledališke skupine Gib KUD Karol Pahor Piran pod vodstvom Stasje in Mojke Mehora. LJUBLJANA Evropski mesec kulture Cankarjev dom: danes, 22. t. m., ob 20.30 v Linhartovi dvorani (gledališki in plesni abonma): nova slovenska komorna opera »Ime na koncu jezika« Mitje Vrhovnika Smrekarja. Ponovitev v ponedlejek, 26. t. m., ob 20.30. Plesni teater Ljubljana: danes, 22. t. m., »De-pend dance« v sodelovanju s Acarte Lisbona s Portugalske. Club Metropol: v nedeljo, 25. t. m., ob 22. uri Videospotting. SNG Opera: danes, 22. t. m., ob 19.30 SNG Opera in Balet »Druga slovenska plesna simfonija«. Lutkovno gledališče: jutri, 23. t. m., ob 20. uri gostuje skupina Philippe Genty »Voya-geur Immobile« (Negibni popotnik). FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA TRST Kulturni dom V soboto 24. t. m., ob 20. uri proslava ob 50-letnici Radijskega odra. GORICA Kulturni dom - Gorica Kinema: danes, 22. t. m., ob 20.45 film »Nekje vmes«. Prireja Ki-noatelje. KOROŠKA CELOVEC Modestov dom: danes, 22. t. m., ob 19.30 koncert ruskih virtuozov. ŠENTJANŽ V ROŽU K&k center: jutri, 23. t. m., ob 20. uri »Plešasta pevka, delirij v dvoje«. Gostuje Primorsko dramsko gledališče iz Nove Gorice. PLIBERK Farna dvorana: jutri, 23. t. m., ob 20.30 »Lažnivka, izvaja Oder 73. BOROVLJE Pri Cingelcu na Trati: danes, 22. t. m., ob 18. uri koncert učenčev Glasbene Sole in koncert klasične glasbe. TINJE Dom prosvete Sodalitas: v soboto, 24. t. m. Zablatnikov dan; ob 9. uri mednarodni simpozij; ob 14.30 tečaj akvarela in zgodovin-sko-umetniski seminar »Alemania sacra«; ob 19.30 razstava tkanih preprog; ob 20. uri koncert okteta »Deseti brat«. SELE Farni dom: v soboto, 24. t. m., ob 19.30 koncert v spomin Ivanu Matku. ŠENTPRIMOŽ Od 9. ure dalje »Mladinski dan 1997«. FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA TRST TRŽIČ Trg Unita Občinsko gledališče Jutri, 23. t. m., ob 19.30 koncert Evropskega mladinskega pihalnega orkestra, ki ga se-stavjajo glasbeniki iz Avstrije, Češke, Nemčije, Slovenije in Italije. PROSEK Kulturni dom V soboto, 24. t. m., ob 20.30 celovečerni koncert MPZ Vasilij Mirk ob 110-letnici zborovskega petja. GORICA Kulturni dom Jutri, 23. t. m., ob 20.30 koncert latinskoameriške glasbe z brazilskim kitaristom Albertom Chicaybanom. Jutri, 22. t. m., ob 20.30 koncert ciklusa Conta-minazioni: nastopil bo Francois-Joel Thiollier. NOVA GORICA Kulturni dom (mala dvorana) V petek, 23. t. m., ob 20.30 glasbeno-pogO' vorni kabarejski večer, prepleten z glasbo in pesmijo, z zgodbicami in utrinki, s sagami in smehom, tudi z govorico zvezd. LJUBLJANA Evropski mesec kulture Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije: v sredo, 28. t. m., bo nastopila pianistka Antonella Pagano. Frančiškanska cerkev: danes, 22. t. m., ob 19.30 koncert Slovenskega baročnega tria. TRST Miram ar - Skulptura v parku: na ogled je razstava del slikar j e v-kiparj ev A. Cavaliere, C. Ciussi, B. Munari, M. Staccioli in N. Zava-gno, v organizaciji Trgovinske zbornice, trž. turistične ustanove, Studia Bassanese Združenja Eos pod pokroviteljstvom tržaške občine, pokrajine in dežele FJK. Muzej Revoltella: na ogled je razstava »Arte e Stato«. Palača Costanzi: do 8.6. je na ogled razstava »Chi e di scena... 1982-1992« v sodelovanju z občinskim muzejem C. Schmidi, občinskim muzejem zgodovine in umetnosti in občinskim gledališčem G. Verdi. Konjušnica Miramarskega gradu: na ogled je razstava-laboratorij Bruna Munarija »L’ar-te di tutti«. Gledališče Rossetti - Spazio Rossetti: do konca maja bo na ogled razstava »Generali in Modiano«. Galerija Tribbio 2 (Piazza Vecchia 6); do 30. t. m. je na ogled razstava Felicite Frai. Bottega del Mondo (Ul. Torrebianca 29b): Združenje Senza confini - Brez meja prireja do 24. t. m. fotografsko razstavo Rina Scuc-cata »Portret Mozambika«. Gledališče Miela: do 4.6. je na ogled fotografska razstava z naslovom »Natura mini-ma«, ki sta jo priredila Zadruga Bonavventu-ra in Photo Imago . LONJER KD Lonjer-Katinara: jutri, 22. t. m., ob 20.30 otvoritev fotografske razstave »Lonjer - od kljuk do strešnikov«. Na otvoritvi bo nasto-pila ZPZ S tu ledi. OPČINE SKD Tabor: jutri, 23. t. m., ob 20.30 o tvori' tev razstave Bogomile Doljak »Srečanje dveh pripovedi: življenjskih zgodb lesa in likov' nih zapisov«. Na otvoritvi bo sodeloval® vokalna skupina Musiča noster amor p0® vodstvom Tamare Stanese. GORICA Kulturni dom: na ogled je razstava umet' nikov Adriana Velussija in Antonia Vero-neja. ARS Galerija (Katoliška knjigama): do 30. L m. razstavlja Teresa Lendaro (umik knjigarne)’ SEŽANA Kosovelova knjižnica: do 20.6. je na ogled razstava Lojzeta Spacala. KOROŠKA J CELOVEC Deželna galerija: razstavlja Sol LeVVitt. Novi deželni arhiv (St. Ruprechter Strasse 7I’ do 19.9. je na ogled razstava »Koroška, Av’ strija, Evropa - Kulturne dobrine 12. stoletja«- RAI 3 slovenski program ® RAI 1 6.30 9.35 11.15 12.25 12.35 13.30 14.05 15.05 15.55 18.00 18.10 18.45 19.20 20.35 20.50 23.10 22.15 0.10 0.40 1.10 Dnevnik, 6.45 Jutranja odd. Unomattina, vmes (7.00, 7.30, 8.00, 8.30, 9.00, 9.30) dnevnik Film: La dinastia del pe-trolio (dram,, VB '57, r. R. Thomas, i. Dirk Bogar-de, Stanley Baker) Aktualna oddaja o vrtnarstvu: Verdemattina (vodita Luca Sardella, Ja-nira Majello), vmes (11.30) dnevnik Vreme in dnevnik Nan.: Gospa v rumenem -Božic s pištolo (i. Angela Lansbury) Dnevnik, 13.55 gospodarstvo Nan.: Velika dolina -Bandit in učiteljica Dok.: Kvarkov svet - Stel-lerjev morski orel Mladinski variete: Solle-tico (vodita Mauro Serio in Elisabetta Ferracini), vmes risanke in nan. Las-sie ter Zorro Dnevnik Aktualno: Italia sera - Italija zvečer (vodi Luca Giurato) Variete: Luna Park (vodi Rosanna Lambertucci) Vreme, dnevnik. Sprt Variete: La Zingara Variete: Per tutta la vita (vodita Fabrizio Frizzi in Natasha Stefanenko) Dnevnik Aktualna oddaja: No Comment (vodi Danila Bonito) Dnevnik, zapiski, horoskop, noCni pogovori, vremenska napoved Aktualno: L’ alba della repubblica NoCni pogovori RAI 2 Variete za najmlajse Nan.: Lassie lo scrivo, tu scrivi - Jaz pisem, ti pišeš Nad.: Quando si ama, 10.00 Santa Barbara Perche? - Zakaj? Rubrika o zdravstvu Dnevnik ŠE Variete: I fatti vostri -Vase zadeve Dnevnik, 13.30 Zdravje, 13.45 Navade in družba Variete: Ci ve-diamo in TV (vodi P. Limiti), vmes (16.15) dnevnik flash Aktulan odd.: Kronika v živo (vodi D. Sassoli) 18.15 Dnevnik, vreme, 18.20 Šport Rubrika o izletih in potovanjih Sereno variabile Nan.: Hunter Aktualno: O knjigah Večerni dnevnik TV film: Racket (dram., It. ’96, r. L. Perelli, i. Mi-chele Placido, A. Pappa-lardo, F. Marchegiani) Variete: Macao Dnevnik, 0.00 Zvezde meseca, 0.05 Danes v Parlamentu, 0.20 Šport RAI 3 Jutranji dnevnik Famosi per 15 minuti Aktualno: Mi manda Raitre Temamagazin Dnevnik Aktualno: Telesogni Aktualno: Media/Mente, II grillo Deželne vesti, dnevnik Znanstveni dnevnik, 15.05 Bellitalia Športno popoldne, vmes motonavtika, hokey, itd. Vremenska napoved Nad.: Un pošto al sole Dnevnik, deželne vesti Tgr Regione Italia Film: Ghostbusters 2 (pust., ZDA ’89, i. Dan Aykroyd, S. VVeaverJ Dnevnik, deželne vesti Aktualno: Top Secret -Druga plat zgodovine, 0.00 Un gioco a mezza-notte Dnevnik, pregled tiska, kultura, vreme Variete: Fuori orario mj Šport: dresura §8 RETE 4 %> ITALIA 1 fr* Slovenija 1 fr* Slovenija 2 Nad.: Lasciati amare Otroški variete Ciao ciao Vremenska panorama - 0.00 Teletekst TV Slo- TV film; Stradivari mattina, vmes risanke Euronews venija Nad.: Vendetta d’ amore. Nan.: A-Team, 10.15 Ma- Včeraj, danes, jutri Tedenski izbor: Domače 10.00 Perla nera, 10.30 I gnum P.I. (i. Tom Sel- Videoring obrti na Slovenskem: Ple- dne volti deli’ amore, leck), 11.30 Me Gyver Tedenski izbor: nan. tarji (Gomila, Grabe, 11.00 Regina, 11.30 Aktualno: Planet Moesha (ZDA, 7. epizoda) Buckovci, Dolsko) dnevnik Šport studio, 12.25 Odpr- Film: Na valovih Plesna oddaja: Smoke Šport: L’ Italia del Giro ti studio, 12.50 Fatti e življenja (VB, ’54, r. M. (Mats Ek, plešeta Sylvie Variete: La mota della misfatti (vodi Paolo Li- Box, i. R. Nevvton) Guillem in Niki as Ek) fortuna - Kolo sreče guori) Poljudnoznanstvena se- Koncert simfoničnega Dnevnik Tg 4 Nan.: Happy Days rija: Svet divjih živali orkestra Slovenske filhar- Es 1’ essenza della vita Variete za najmlajše: Poročila monije: Čajkovski Nad.: Sentieri - Steze Ciao Ciao Parade in ri- TV igrica: Kolo sreče Ameriška nanizanka: Po- Kolesarstvo: Arriva il Gi- sanke Videostrani sadka (14. del) ro, 15.30 5. etapa, 17.00 Glasba: Free Pass Novice iz sveta razvedri- Nogomet: Inter - Schalke Studio tappa Variete: Colpo di fulmine la 04 (pokal UEFA, finale, Kviz: OK, il prezzo h gin- (vodi A. Marcuzzi) Tedenski izbor: V vrtincu posnetek iz Milana) sto (vodi I. Zanicchi) Nan,: Alta marea - Plima TV drama: Znaš žvižgati, Dokumentarna oddaja: Dnevnik in vreme - Sladko maščevanje (i. Johanna (Švedska) Balada o tetovirancu Kolesarstvo: Giro sera G. Segal, Vannick Bis- Videostrani Francoska nanizanka: Iz- Variete: Game Boat son) Obzornik zivalci (22. epizoda) Glasba: Viva Napoli Variete za najmljaše, Otroški program: Spreho- Angleška nadaljevanka: Film: Doppia personalita 17.25 L’ allegra fattoria di v naravo (10. oddaja), Svojeglavi politik (i. (dram., ZDA ’92, r. B. De Nan.: Primi baci - Čuden 17.25 Quasimodove Ca- George Colew, Mel Mar- Palma, i. J. Lithgow) tip, 18.00 Karine in Ari robne dogodivščine tin, George Asprey, Dia- Pregled tiska, 1.00 Film Odprti studio, vreme, (Francija, 5. del) na VVeston, 65. del) 18.55 Šport studio Po Sloveniji Dokumentarni magazin: Nan.: Baywatch Sejem Varovanje - Seču- Skrb za zemljo (VB, 2.) B CANALE5 Variete: Edizione straor- rity Oddaja o računalništvu: dinaria! Tv igrica: Kolo sreče Resničnost resničnega Odprti studio Včeraj, danes, jutri, 19.15 Francoska nanizanka: Iz- Aktualno: Moby Dick Risanka zivalci (23. epizoda) Na prvi strani, vreme (vodi Michele Santoro) Majhne skrivnosti ve- Včeraj, danes, jutri Variete: Maurizio Costan- Nan.: Cobra likih kuharskih mojstrov Film: Muriel se poroči zo Show Italija 1 šport TV Dnevnik, vreme, šport (Avstralija 1994, r. P.J. Aktualno: Forum - So- Tednik Hogan, i. Toni Colette, diSCe (vodita Rita Dalla Forum Bill Hunter, Rachel Grif- Chiesa, S. Licheri) S TELE 4 Nan.: Frasier (ZDA , i. K. fiths) 6™] Dnevnik TG 5 Grammer, J. Mahoney, Sejem Varovanje - Secu- nm Aktualno: Sgarbi quoti- 13. epizoda) rity m diani Včeraj, danes jutri Pisave IfcFrjl Nad.: Beautiful 19.30, 23.00 Dogodki in Odmevi, vreme, šport Nemška dokumentarna Aktualne teme: Uomini e odmevi ggn Omizje oddaja: Umberto Eco donne - Moški in ženske Nad.: La ribelle Tednik (ponovitev) Evropski kulturni maga- Aktualno: Forum pripo- Ejt FBI Forum (ponovitev) zin: Aliča veduje Hkfi Dokumentarec Videoring Pisave (ponovitev) TV film: La gioia piu Gospodarstvo Videostrani grande (kom., ZDA ’95, i. In diretta - V živo Scott Baio, Alexandra Nanizanka Paul, Bess Armstrong) Gospodarstvo Aktualna kronika: Veris-simo - Tutti i colori della @ Koper cronaca (vodita Cristina 0 MONTECARLO , Parodi, Enrico Papi) Variete: Tira e molla Euronews Dnevnik TG 5 Nogomet: Inter - Schalke 04 (pokal UEFA, finale) Variete: Striscia la noti- 19.30, 22.30, 1.20 Dnev- Ameriški avtorji: Ernest Hemingway zia (vodita Gerry Scotti, nik, 19.50 Šport Program v slovenskem jeziku: V njihovem imenu Franco Oppini) I ragazzi della prateria Primorska kronika Nogomet: Inter - Milan Variete: Stettamente per- Vsedanes - Tv Dnevnik, vreme, šport (tekma v dobrodelne na- sonale - Strogo osebno Nan.: NoCni sodnik mene Derby del Cuore) Film: Il fantasma galante Dokumentarna oddaja Dnevnik (kom., VB ’36) Četrtkova športna oddaja Variete: Maurizio Costan- Varieteja: Tappeto volan- Meridiani zo Shovv, vmes (0.30) te, 17.55 Zap Zap Vsedanes - Tv Dnevnik, vreme nočni dnevnik TG 5 Film: DRedd - La legge Euronevvs Sgarbi quotidiani sono io (fant., ZDA ’95) Program v slovenskem jeziku: Primorski magazin Striscia la notizia Dok.: Blu 8e Blu Pregeld tiska La crociera del terrore r A Slovenija 1 5.00. 6.00.6.30, 7.30,8.00,9.00,10.00,11.00, 12.00, 14.00, 18.00, 21.00, 23.00 Poročila; 6.50 Dobro jutro, otroci; 8.05 Dobrodošli; 9.45 Ringaraja; 10.30 Pregled tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 15.30 DIO, šport, vreme; 17.05 Ob 17-ih; 18.25 5 min. za kulturo; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Četrtkov večer; 21.05 Literarni večer; 21.45 Lepe melodije; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Informativna odd. v tujih jezikih; 22.40 Stari gramofon; 23.05 Literarni nokturno. Slovenija 2 5.00. 6.30.7.30.8.00.8.30.9.30, 10.30,11.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Kronika; 7.30 Zvezdni pregled; 8.40 Koledar prireditev; 9.35 Popevki tedna; 10.00 Strokovnjak svetuje; 11.35 Obvestila; 13.45 Gost; 14.40 Kdo ve; 15.30 DIO; 16.30 Stergo ergo; 17.00 Glasba ob 5-ih; 18.00 Vroči stol; 18.50 Črna kronika; 19.30 Jazz; 20.30 Sence adolescence; 21.00 Ameriška country lestvica; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Proti etru - Spet ta jazz. Slovenija 3 7.00, 8.00,9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 18.00, 22.00 Poročila; 8.05 Glasba; 10.05 Zgodnja dela; 12.05 Igramo in pojemo; 13.30 Mladi mladim; 14.05 Izobraževalni program; 15.00 Na ljudsko temo; 15.30 DIO; 16.05 Izvirniki in priredbe; 17.00 Ban-chetto musicale; 18.05 Svetovna reportaža; 18.25 Komorni koncert; 19.30 Zbori; 20.00 Iz arhiva Simfonikov RTVS; 22.05 Kratka igra; 22.20 Zvočni zapisi; 23.00 Izbrali smo slovenske skladatelje; 23.50 Napoved sporeda; 23.55 Lirični utrinek. Radio Koper (slovenski program) 8.30,9.30,10.30,13.30,14.30 Poročila; 12.30, 17.30, 19.00 Dnevnik; 6.30 Jutranjik, osmrtnice; 7.30 Pregled tiska; 7.40 Noč in dan; 7.45 Evergreen; 8.05 Pozdrav; 8.45 Delo; 9.00 Servisne informacije; 9.45 Modri val svetuje; 11.15 Aktualnosti; 12.30 Opoldnev-nik; 13.00 Daj, povej; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.45 Informativni servis; 17.00 Poslovne informacije; 18.00 Glasbena kronika; 19.30 Večerni pr. ; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Iz diskoteke. Radio Koper (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, Poročila; 7.15, 12.30, 15,30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 8.05 Horoskop; 8.15 3X3; 8.40 Izbrali ste; 9.00 Ob 9-ih; 9.15 Pogovor o; 10.00 Pregled tiska; 10.15 Sigla singel; 10.33 Souvenir d' ltaly; 11.00 Modri val; 12.00 Ballo e bello; 13.00 L'una blu; 18.07 Buon compleanno; 13.33 Sanje o počitnicah; 14.33 Sigla single; 14.50 Fun Clubs; 15.15 Nota bene; 18.15 Srečanja; 18.45 Jazz; 19.25 Sigla single; 19.30 Šport. Radio Trst A 7.00,13.00,19.00 Dnevnik, 8.00, 10.00,14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar in Pravljica; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Ob Rižani in Rokavi; 9.15 Odprta knjiga: Beli macesen (J. Kozakj, r. J. Povše, 4. del); 9.40 Telovadba za vse; 10.30 Inter-mezzo; 11.45 V središču pozornosti; 12,40 Zborovska glasba; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Kulturne diagonale: Dvignjena zavesa; 15.00 Glasba za vse okuse; 15.30 Mladi val; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba: Zbor Canta-bile iz Moskve; 18.00 Kavarna Bratuž, nato Evergreen; 19.20 Napovednik. Radio Opčine 11.30, 15.10, 17.10 Poročila v slov. ; 8.30, 12.30, 18.30 Poročila v ital; 10.00 Matineja; 16.30 Te zanima tvoja prihodnost; 17.30 Tržaški potpuri (Incontro con la canzone triestina); 19.30 Plesna glasba. Radio Koroška 18.10-19.00 Rož-Podjuna-Žila. Primorski dnevnik Lastnik: ZTT d.d. Založništvo tržaškega tiska - Trst ' Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.d. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796699 Tisk: EDIGRAF, Trst Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-533382, fax 0481-532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432-731190, fax 0432-730462 Celovec, VVulfengasse 10/H, tel. 0463-318510, fax 0463-318506 Internet: http//www.primorski.it/ e-mail: redakcija@primorski.it Prodajno naročninska služba Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-535723 fax 0481-532958 Cene oglasov Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 28 mm) 100.000 LIT, finančni in legalni 150.000 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 1000 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formam. IVA 19% Cena: 1.500 LIT - 60 SIT Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 za Slovenijo: mesečna 1.710 SIT, lema 15.000 SIT plačljiva preko DISTRIEST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-73373 žiro raCun 51420-601-27926 Registriran na sodišču v Trsto št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze Časopisnih založnikov FIEG 16 Četrtek, 22. maja 1997 VREME IN ZANIMIVOSTI ZMERNO JASNO OBLAČNO OBLAČNO RAHEL ZMEREN MOČAN RAHEL ZMEREN MOČAN NEVIHTE VETER A r . . SREČ MEGLA SREDISCE TOPLA HLADNA SREDISCE ANTI- FRONTA FRONTA OKLUZUA CIKLONA CIKLONA 6 66 666 C A DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 5.32 in zatone ob 20.30. Dolžina dneva 14.58. PLIMOVANJE Danes: ob 4.25 najnižje -62 cm, ob 10.48 najvisje 32 cm, ob 16.08 najnižje -23 cm, ob 22.07 najvišje 55 cm. Jutri: ob 4.56 najnižje -64 cm, ob 11.25 najvišje 33 cm, ob 15.44 najnižje -20 cm, ob 22.39 najvišje 52 cm. (vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije^ TEMPERATURE V GORAH °C °C 500 m 19 2000 m 4 1000 m. 13 2500 m 1 1500 m 8 2864 m -1 V petek in soboto bo delno jasno s spremenljive oblačnostjo in znova male topleje. Popoldne bodo v hribovitem svetu posamezne plohe. SVET / SLIKA PRI SLIKI...ZGODBA PRI ZGODBI...PA ŠE RES JE Oceanarium bo največja atrakcija svetovne razstave v Lizboni expo 98 V Lizboni dograjujejo Oceanarium, največjo atrakcijo svetovne razstave expo 98, v kateri bo na ogled 25.000 rib 300 različnih vrst iz vseh oceanov (Telefoto AP) Nevede se je poročila z - žensko VVASHINGTON - Neka 24-letna Američanka je dobila 264.000 dolarjev odškodnine, ker se je nevede poročila z - žensko. Kot poroča VVashington Post, sta se z iz-voljencem(-ko) spoznala prek interneta. 26-letna Hol-ly Groves se je pretvarjala, da je bogat teksaški poslovnež. Poračih sta se, a spolnih odnosov nista imeli, ker je "mož" razumevajoči soprogi pojasnil, da ima aids. Poleg tega je imela prevarantka prsi povite z obvezami, Ceš da je bila ranjena v prometni nesreči. Naivna žena je zaCela sumiti, da nekaj ni v redu, kmalu po poroki, prevaro pa je odkrila, ko je našla potni list in rojstni list "soproga". Sodišče je Grovesovi, ki zdaj živi v Teksasu, izreklo denarno kazen v višini 250.000 dolarjev, nesojeni ženi pa bo morala vrniti tudi 14.000 dolarjev za stroške poroke. (STA/AFP) Kos letala padel na ulico SAINT LOUIS - Z letala ameriške letalske družbe TWA je odpadel 54-kilogramski kos aluminija in padel sredi prometne utice v središču ameriškega mesta Saint Luis. Na srečo je velik kos aluminija zgrešil začudene pešce in voznike, zato pa je povzročil luknjo v cesti. Tiskovni predstavnik letalske družbe TWA je sporočil, da je iz neznanega vzroka z letala, ki je prispelo s Floride in se je pripravljalo na pristanek na letališču, odpadel aluminijski pokrov z opreme za pristanek. (STA/AP) Zaradi kajenja v poboljševalnico SINGAPUR - Neki 16-letni SingapurCan bo potem, ko so ga četrtič zapored dobiti s cigareto v rokah, prihodnji dve leti preživel v poboljševalnico, piše singapurski Časnik Straits Times. Singapurska zakonodaja namreč mladoletnikom prepoveduje kajenje ter nakup ati posedovanje cigaret. V zadnjih treh letih so v Singapuru zaradi enakega vzroka poslati v poboljševalnice, kjer vlada podobna disciplina kot v vojski, 29 dečkov. (STA/Hina) Razneslo nosilno raketo zenit 2 z ruskim vojaškim satelitom BAJKONUR - Tiskovna služba ruskih vojaških vesoljskih sil (VKS) je sporočila, da je v torek, kmalu po izstrelitvi na kozmodromu Bajkonur v Kazahstanu, razneslo dvostopenjsko nosilno raketo srednjega razreda zenit 2 z ruskim vojaškim obveščevalnim satelitom vrste ko zrno s. Nosilno raketo, ki je visoka 57 m, težka 460 ton in jo poganja tekoče gorivo, je razneslo v 49. sekundi po izstrelitvi, ko so se zaradi okvare izključili raketni motorji prve stopnje, do vključitve motorja druge stopnje pa ni prišlo. Izstrelitev so, ob 9.07 po srednjeevropskem Času, izvedle ruske vojaške vesoljske sile. Ostanki nosilke in satelita so padli v stepo na področju, kjer ni bilo ljudi, 17 km od izstrelitvene ploščadi št. 45 s katere je vzletela. Zato o morebitnih žrtvah ne poročajo. Nosilno raketo so sestavili v znanstveno proizvodnem združenju (NPO) Južnoje v Dnjepropetrovsku, v Ukrajini, iz delov, ki jih izdeluje 3 7 velikih ruskih in ukrajinskih podjetij. Šestdeset odstotkov delov rakete izdelajo v Rusiji, 40 odstotkov pa v Ukrajini. Raketni motorji so ruski. Gre za sodobno nosilno raketo, ki so jo razvili iz enakih enot, kot so tiste, ki sestavljajo prvo stopnjo večnamenske rakete energija znane po možnosti, da utirja tudi ruske vesoljske raketoplane. Nosilna raketa zenit 2 se tudi v primerjavi z vsemi drugimi nosilkami sveta odlikuje po izjemno sodobni samodejni pripravi na izstrelitev, ki lahko poteka ob prisotnosti zelo majhnega števila ljudi. Torkova izstrelitev je bila 28. po letu 1985, ko so izstrelili prvi zenit. Prvih deset zaporednih izstrelitev je bilo uspešnih nato pa jih je kar sedem od osemnajstih v manjši ali večji meri spodletelo. Najbolj resna nesreča se je zgodila leta 1990, ko je eksplozija zenita 2 eno od izstrelitvenih ploščadi na Bajkonurju povsem uničila. Rusija sodeluje z Ukrajino tudi pri sestavljanju novega zenita 3 in sicer s tretjo stopnjo, imenovano blok DM, ki jo izdeluje moskovska družba Energija. Z zenitom 3 bodo lahko utirjali t.i. koristni tovor tako v nizke, kot tudi srednje in geostacionarne orbite. Ameriški Boeing, norveški Kvaerner, ukrajinski NPO Južnoje in ruska Energija se medtem pripravljajo na bodoče skupne poslovne izstrelitve na Tihem oceanu. Izstrelitve bodo opravljali z nekdanje norveške naftne ploščadi, predelane v plavajoče izstrelišCe. Skupni mednarodni naCrt se imenuje "Sea Launch." Po tem naCrtu bodo tristopenjski zeniti 3 predvidoma že naslednje leto vzletali s plavajočega kozmodroma. Zbrali so že naročila za 18 izstrelitev geostacionarnih telekomunikacijskih satelitov. Ploščad se bo lahko selila vzdolž različnih leg na ali blizu ekvatorja, ki so za izstreljevanje pogonsko najugodnejše, in hkrati na področje s primernim vremenom za izstrelitev. Javna ruska televizija ORT poroča, da je zaradi redkih izstrelitev obveščevalnih satelitov ogrožena nacionalna varnost Rusije saj ostajajo vojaki in z njimi vodstvo države po tri do štiri ure dnevno brez obvestil o dogajanju v drugih državah, ki imajo jedrsko oborožitev. V osemdesetih letih so v ZSSR utirjali približno po 100 vojaških satelitov letno, lani pa jih je Rusija utirila le še 36. Na Bajkonurju so že oblikovali vojaško preiskovalno komisijo, ki bo raziskala vzroke današnje nesreče. Ni znano v kolikšni meri bo nesreča vplivala na začetek izstreljevanja z morja in na načrtovano izstrelitev 36 od 48 telekomunikacijskih satelitov, ki bodo sestavljali satelitsko omrežje Globalstar. S samo tremi zeniti naj bi v nizko orbito utirili 36 satelitov sistema Globalstar. Za zdaj so vse izstrelitve z zeniti ustavili-Ruski strokovnjaki ocenjujejo, da znaša škoda zaradi te nesreče najmanj sto milijonov rubljev (približno 17,5 milijona dolarjev). (STA)