Kde> je v služfei naftprotnikom ? Razmere pred in med vojsko, ko so se naši narodni nasprotniki kakor stekli vrgli na slovenska Ijudstvo ter mučili in zapirali njegove najboljše sinove, blatili ga in obrekovali, kratili mu vsako naj•nostavnejšo pravlco ter grozili s Še hujšimi nasilji, so naSim voditeljem in Ijudstvu samemu odprle o6i. Nedvomno so te razmere pokazale, da j« s«dan]i položaj našega naroda nevzdržljiv, da mu je t njtm nemogoč razvoj iii obstoj, da nima od Nemcev in od vlade, ki je popolnoma zasužnjena na.!strastn«jšia nemškim hujska^em in nestrpnežem, nober.s pravic« jjričakovati, s«j niti tegfc, k«r nani tem»ljne postave | naše držav* jamfiijo pravie, no6« i.lati. .še 6rv v praliu, vsaka stvar božja ima svojs pravic©, za nas pa jih n* bi bilo? Vsaka stvas brani svoje življtnj«, svoj obstoj, in mi, oaS sloveus>ki naiod tega ni bi smel? Zvesto je dajal naš narod državi vse, kar ji j« dolžan in š» veš, ali niaia zato tudti on kake prarice v njej, ali nima on od državt ničesar tirjati?! Da bi se mogel svoboclno razvijati v avstrijski državi, da bi mogel si pripraviti boljšo bodbčnost, da bi nehali vedni boji z Nemci in Madžari za obstoj, da bi torej prišli mirnejši časi brez narodnih bojev, zato xso naši zastopniki dne 30. junija 1917 ob otvoritvi j državnega zbora izjavili, da je naša poglavitna za- \ hteva: Slovensko-hrvatski narod naj se združi v eno \ državno skupino, katere vladar bodi naš cesar Ka- \ i-el I. Svojo srečo išče ta narod pod žezlom habsbur- ! ških vladarjev, a ne kot hlapec drugih, slučajno ve- | čjin narodov, ampak kot enakovreden brat drugih • avstrijskih narodov. Svoj« domade razraere, svoje u- \ rade in šole, svojt gospodlarstvo hoSe sam voditi in upravljati. To je nekaj tako naravnega in pravičnega, da se le nespamet in hudobna volja inora natl tem spodtikati. Kar je osebna svoboda za posaineznega človeka, to je narodna svoboda za celi narod. Odpravljen je suženjski stan ined ljudmi, uaj ne bo tudi brezpravnik, zasužnjenih narodov, naj se tudi narodom podeli možnost za svobodni razvoj. Ker pa nasprotniki stvarnih ugovorov zoper združitev vseh po raznih deželah razkosanih delo\ našega naroda nimajo in seveda ne morejo imeti, zato pa prihajajo po svoji stari navadi s sumničenji, podtikanji in obrekovanji. Ker nasprotniki Nemčije , Francozi in Angleži, pravijo, da zahtevajo. naj se tudi malim narodom da svoboda, samoodločitev, trdijo naši Ijubi nemškutarji, da smo mi v službi naših sovražnikov, Francozov in Angležev. Ce ti kaj pametnega in pravičnega zahtevajo, ali je potem v njihovi službi, 6e tudi to zahteva, ker je tako pra\in pametno? Ce bi sovražniki rekli: sneg je bel, ali je v njihovi službi, kdor bi tudi isto trdil? Potem je { pa tudi v angleški službi nemški cesar Viljem, ki je \ o veliki noči letos naznanM, da ho6e, da se nemška, | pruska ustava demokratizira, ljudstvu da več pra- j vio in ve6ji upliv na vlado kot dosedajaa ententa, Francozi id Angleži zahtevajo isto! G. Linhart oci MStaj*roa", primi na prihodnjem zborovanju Viljema pruskega za ušesa, ker je — po 6udni zahtevi svoje pameti — v službi svojih največjih sovražnikov, saj zahteva, hoče isto kot oni. V isti službi sovražnikov je potem tudi veftina nemškega državnega zbora, ker zahteva, naj se ustava v Nemfiiji spremeni tako, da bode ljudstvo imelo v javnih zadevah moč in upliv. Ravno ista pa je zahteva sovražnikov. V angleški 1 službi je potem tudi naš cesar, ker hoče dati ljudstvu ' ve5 pravic in narodom enakopravnost, kar hofiejo tudi sovražniki, da se zgodi. V anglešM službi je potem tudi naša vlada, ker zahteva, da mora — ne lastni narodi, ampak — Albanija postati samostojnd, ljudstvu albanskemu se mora dati svoboda in prost razvoj. In mi ne zahtevamo niCesar drugega, kakor zaiiteva naša vlada za Albanijo, razun da hočemo biti v Avstriji in pod habsburškim vladarjem. Kar hoCe naša vlada priboriti z velikimi žrtvami tujemu, divjemu narodu brez enotnega jezika in brez kulture, to v«ndar gre po vsej pravici tudi nam. V službi sovražnikov so tisti Nemci in njih podrepniki, ki ho5ejo obdržati krivifine razmert v Avstriji, ki ho5ejp slabejže tlaiitu. jii» vzeti jezik aa zemlji, kar je i& per božje, na;?^.vn& in državne postave. Dokler bodo Nemci in Madžari Jake krivičnt razmer« hoteli ohraniti t Avstrij^ tako dolgo bodo st sovražuiki hoteii vmešavati t naše avstrijske razmere, t»ko dolgo je. otežko5eno dslo za mir. Ce pa bodo avstrijski narorii dobili pravioi, ki jim grejo, 6% bodo svobodni in iim bo omogočen vsestranski razvoj, ip močneiši narodi ae bodo manjših in slabejših stiskali, potem sovražniki ne bodo imeli povoda, s* v naše raemere Ttikati, ugled Avstrijt se bo vzdignil, njeni ndrodi ji bodo udani ia zvesti, ker jina ni več mačeha, ampak mati, ki ljttM vse svoje otroke enako, njena moč bo rastla, spoštovana in upoštevana bo v krogu svetovnih držav. Ce torej zalitevamo svobodo za svoj uarod, ni t& zahteva, ki je koristna samo za naš narod, ampak ja tudi v korist Avstrije, v korist stalnerau miru med narodi in državami. Ce bodo narodi v Avstriji svobodni in zadovoljni, bode na Avstriji imel celi svet vzgled, da je — kakor je zapisano nad vho-* dom v cesarski grad na Dunaju — pravičnost temolj državaHJ. Naša zahteva ni torej v službi sovTažnikov, ampak y službi Avstrije in pravifinosti.