Celje - skladišče D-Per 545/1978 1119780636,FEB COBISS o Glasilo OZD STEKLARNE „BORIS KIDRIČ" in STEKLARSKE ŠOLE leto 6 ROGAŠKA SLATINA februar 7S Ob 8. marcu Kot vsako leto, bomo tudi letos 8. marec izkoristili za premnoge obračune s samim seboj in hkrati tudi vedeli, da bi pravzaprav ta dan moral biti vse leto in da slej ko prej ostaja dolžnost in ne le praznik, dan torej, ko se spominjamo vseh žena in mater, vseh tistih žena, ki se še danes, v tem trenutku, z gnevom bore za svoje vsakdanje dobro, za kos kruha, za dete, s puško v roki, v blatu in ognju. Menimo, da je prav, da se ob tem dnevu spomnimo tudi naših žena v kolektivu, da občutimo dolžnost,_ da jim ob tem njihovem prazniku izrečemo najsk^omnejše, kar je moč — iskreno zahvalo za vse ustvarjalno delo, ki ga skupaj z vsemi združujejo za naš boljši današnji in jutrišnji dan. Naša sindikalna organizacija pa je sprejela sklep, da 5. marca pogostimo vse žene v jedilnici družbene prehrane Steklarne, ženam bomo pripravili tudi krajši kulturni program in upamo, da se jim bomo tako vsaj malo oddolžili za njihov vsakdanji trud. želimo, da se 5. marca ob 15.uri dobimo in pokramljamo. Iskrene čestitke ob 8. marcu, Dnevu žena, vsem ženam našega kolektiva Družbenopolitične organizacije kolektiva VSEBINA Zmerno naprej 2 Najširša pobuda 3 Pomembnost odločitve 4 Nova pota, usmerjenost 5 Popolnejše obveščanje 6 Zdravi ljudje, pogoj za dobro delo 7 Brez pomembnejših razlik 8—9 Živeti v steklu 10 Humoreska 11 Predstavljamo vam 12 Humor 13 Zanimivosti 14 Za krhko bogastvo 15 Nagradna križanka 16 RESOLUCIJA PRINAŠA NOVE VZPODBUDE Zmerno naprej Že kar precej časa je pred nami pomemben in za vsako občino dragocen dokument, ki sicer ni nekakšen čudežen vzvod za reševanje vseh problemov, je pa vendarle kolikor toliko temeljit napotek za nadaljnjo rast občine v celoti. Resolucija o politiki izvajali ja družbenega načrta občine Šmarje pri Jelšah za letošnje leto in usklajena z srednjeročnim programom razvoja do leta 1980, je bila narejena na podlagi podatkov vseh organizacij združenega dela in 'krajevnih skupnosti. V pričujočem zapisu ne bomo posegali po podatkih, ki naj bi osvetlili, kaj je bilo v minulem letu narejenega, niti ne bomo skušali izvedeti, zakaj nekaj ni bilo narejenega. Razgrnili bomo pred vas, kaj lahko pričakujemo novega v letu, ki je že kar krepko zakoračilo na svojo pot. Razumljivo je, da bo osrednja orientacija razvoja skladna z doseženimi sistemskimi rešitvami, da bo postalo odločanje o pridobivanju in razporejanju dohodka vse bolj oblika neposredne aktivnosti delavcev v združenem delu, Dokument tudi govori o doslednem izvajanju določil zakona o združenem delu ter vseh dokumentov, ki kakorkoli govore o naših težnjah, da bi dosegli zastavljeno stopnjo razvoja. V veliko večji meri bodo v občini morali uporabljati znanje in raziskovalne dosežke v gospodarstvu in družbenih dejavnostih in uvajati sodobnejše metode organizacije dela, hkrati pa vsikladiti rast osebnih dohodkov z rastjo produktivnosti dela oziroma z rastjo čistega dohodka. K temu lahko dodamo še nenehno izboljševanje delovnih razmer delavcev in občanov na osnovi dogovorjenih meril, naprezanje za boljšo kadrovsko zasedbo nekaterih delovnih mest in ne nazadnje vložiti več naporov za skladnejši regionalni razvoj. Četudi zadnja leta družba ni mačehovsko gledala na šmarsko občino, še zlasti pa ne po potresu, z naložbami še vedno niso in ne morejo biti v celoti zadovoljni, prav dobro pa se zavedajo, da bo hkrati ob tej trditvi treba odpraviti vse pomanjkljivosti pri odobravanju lokacijskih dovoljenj in drugih upravnih postopkov v zvezi z .realizacijo investicijskih projektov. Pa bodimo nekoliko konkretnejši in začnimi kar z družbenim proizvodom, ki naj bi se po podatkih združenega dela povečal nominalno za 21,2 odstotka v družbenem sektorju, v celotnem gospodarstvu občine pa — tako v resoluciji — po grobi oceni, 16,9 odstotka. Realno se bo povečal v celotnem gospodarstvu za nekaj več kot enajst odstotkov, v poprečju republike pa za šest odstotkov. V okviru TOZD realno za 15 odstotkov. 14-odstotno zvečanje je namenjeno industrijski proizvodnji (v republiki 7 odstotkov). Pomembna potavka je seveda zaposlenost, ki iz leta v letu bolj zaposluje odgovorne ljudi v občini: delovnih mest je še vedno premalo. Da ne bi preveč operirali s številkami, povejmo le, da je predvidena rast zaposlovanja v resoluciji skupaj za nekaj več kot šest odstotkov, od tega v negospodarstvu za 3,5 odstotka, v gospodarstvu pa za 6,4 odstotka. Največji porast pričakujejo v gradbeništvu, kar za 11 odstotkov. Razumljivo je, da se bo s povečanim številom zaposlenih izboljšala tudi izobrazbena struktura. če bo zaposlenost šla po poti, ki jo je začrtala resolucija, potem se bo morala produktivnost povečati za 8,1 odstotka, če bodo hoteli doseči porast družbenega proizvoda v družbenem sektor-ju gospodarstva za 15 odstotkov. Produktivnost — tako resolucija — celotnega gospodarstva se bo realno povečala za 4,4 odstotka, žal pa bodo ob visoki rasti dohodka sorazmerno nizko porasti! osebni dohodki, saj naj bi se osebni dohodek povečal nami. nalno za 8,9 odstotka, realno pa za 3,5 odstotka. Ko govorimo o vlaganjih, lahko že takoj povemo, da je bilo v zadnjih letih na tem področju izredno mnogo narejenega. Tokrat se bomo že kar na začetku dotaknili nekaterih posameznih delovnih organizacij, izpustili pa Steklarno, saj je bilo o njej že dosti povedanega. Slatinska Pekama in slaščičarna bo nadaljevala gradnjo industrijske pekarne. Delo bo dobilo deset novih delavcev. Zdravilišče bo zaključilo investicijo v modernizacijo dostave plina. SLOVIN Ljubljana TOZD Vital Mestinje bo razširil in moderniziral predelavo jabolk in drugega sadja. DOM-BIRO se pripravlja na začetek gradnje proizvodne hale v Šmarju. Kmetijstvo bo šlo po naprej začrtani poti, torej po poti nadaljnjega preusmerjanja kmetij in povečevanja pridelovanja ribeza in grozdja. Letos naj bi preusmerili še 146 kmetij. Velike načrte ima tudi trgovska delovna organizacija Jelša Šmarje. Dokončali bodo market v Ratanjski vasi in Mestinju in odprli še nekaj novih objektov, ki so že dokončani. Precej objektov trgovskega pomena bo zgradil tudi Hmezad. Modernizacija hotelov v Ro gaški Slatini bo letos zahtevala okoli 16.000.000 dinarjev, v Atomskih toplicah pa bo vsak čas odprt nov hotel B kategorije, ki bo prav gotovo vnesel v Obsotelje nov turistični elan. Vidno mesto je v resoluciji dodeljeno tudi razvoju obrti in pa čimprejšnji izdelavi prostorskega načrta za celotno občino. Interesna samoupravna skupnost za komunalne dejavnosti načrtuje za letošnje leto vrsto novih vodovodnih napeljav, med njimi pa so gotovo najpomembnejši vodovodi Studenice—Poljčane, gradnja območnega vodovoda za Rogaško Slatino pa vodovod Loka—Šmarje in končno nadaljevanje del na vodovodu Fužine—Sotla. Za hip se ustavimo še ob vrednosti teh del: 12.672.000 dinarjev. Ceste prav gotovo najbolj zanimajo slehernega občana šmarske občine. Tukaj prav- zaprav ne bo ničesar novega, saj bodo nadaljevali le začeta dela. Spomnimo naj vas na nadaljevanje gradnje ceste Maršala Tita do Lesične-ga pa na rekonstrukcijo ceste Podsreda—Koprivnica v sodelovanju z občino Krško. Razumljivo je, da se bo dosedanjim asfaltiranim kilometrom sukundarnega cestnega omrežja gotovo pridružil še kakšen kilometer. Na območju občine bo zgrajena vozliščna telefonska centrala, pojačane pa bodo tudi telefonske zveze med Šmarjem in Rogaško Slatino, obadva kraja pa bosta dobila vsak po štiristo priključkov. V letošnjem letu bo samo v Rogaški Slatini dobilo stanovanje 130 občanov, z gradnjo 26. stanovanjskega bloka pa bodo začeli tudi v Šmarju pri Jelšah. Tudi v šolstvu bo narejen znaten korak naprej. Računajo na zaključek del pri gradnji centralne osnovne šole v Rogatcu, nadaljevali bodo z gradnjo osnovne šole v Bistrici ob Sotli, začeli z gradnjo podružnične šole v Kostrivnici, nekaj šolskih objektov pa bodo obnovili za različne potrebe. Razširitev kapacitet velja tudi za otroško varstvo, vsi pa že težko čakajo na dograditev kulturnega doma v Šmarju pri Jelšah, Mestinju, Lesičnem in še kje. Graditi bodo začeli udi v šmarskem domu počitka, ne nazadnje pa bo prav gotovo prišel na vrsto še kakšen dislociran obrat, za kar se v občini že dolgo bore In za kar so menda v letošnjem letu kar dobri, optimistični obeti. Za zaključek bi lahko rekli še veliko nedorečenega pa najbrž tudi veliko optimističnega, vendar se bomo omejili zgolj na ugotovitev, da je resolucija zgolj pomagalo, orientacija, da bodo ti načrti tudi izvedeni. Morda so ponekod res preširoko zastavljeni pa drugje spet preskromno, vendar ja bolje tako: nihče ni rad ob času, ko je treba polagati račune, razočaran in nezadovoljen. Gotovo pa je, da gre razvoj občine nezadržno naprej, da bo k temu dosti prispeval tudi razvoj krajinskega in spominskega parka Kumrovec-Koz-jansko in slednjič, vse, kar je uspelo narediti v teh zadnjih letih pravzaprav skokovitega razvoja. MILENKO STRAŠEK VOLITVE V četrtek, 9. marca letos, bodo delovni ljudje v temeljnih samoupravnih organizacijah in delovnih skupnostih volili delegacije za delegiranje delegatov v zbor združenega dela občinske skupščine in dele-, gacije za delegiranje delegatov v zboru uporabnikov skupščine samoupravnih interesnih skupnosti: za izobraževanje, kulturo, telesno kulturo, otroško varstvo, socialno skrbstvo, zdravstvo, raziskovalno dejavnost, zaposlovanje, stanovanjsko skupnost ter za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. V nedeljo, 12. marca letos pa bodo delovni ljudje in občani v krajevnih skupnostih volili delegacije za delegiranje delegatov v zbor krajevnih skupnosti občinske skupščine, glasovali bodo o listi kandidatov za družbenopolitični zbor občinske skupščine, volili bodo delegacije za delegiranje delegatov v zbore uporabnikov skupščin samoupravnih interesnih skupnosti in končno bodo kmetijski proizvajalci na ta dan volili tudi delegacije za delegiranje delegatov v zbor združenega dela občinske skupščine. Letošnje volitve so izredno pomembne in široko zastavljene, saj se za razliko od sedanjih volitev pred šitirimi leti opravljajo skupno — v občinsko skupščino in skupščine interesnih skupnosti. Socialistična zveza delovnega ljudstva in organizacije sindikata so nosilci in organizatorji’ družbenopolitične aktivnosti pri kandidiranju članov delegacij in volitvah delegacij ter v sodelovanju z drugimi družbenopolitičnimi organizacijami organizirajo in usmerjajo družbenopolitično aktivnost, ki omogoča delovnim ljudem in občanom najširšo pobudo in udeležbo v celotnem procesu volitev delegacij in delegiranju delegatov v skupščino občine in skupščine samoupravnih interesnih skupnosti. Člane delegacij temelj- Najširša pobuda KAKO BOMO VOLILI V OBČINSKO SKUPŠČINO IN SKUPŠČINE SAMOUPRAVNIH INTERESNIH SKUPNOSTI nih organizacij združenega dela in delovnih skupnosti volijo delavci izmed sebe neposredno in s tajnim glasovanjem. Volilno pravico imajo vsi delavci, ki delajo v teh organizacijah in skupnostih polovico ali več kot polovico delovnega časa, tudi mlajši od 18 let. člane delegacij krajevnih skupnosti volijo delovni ljudje in občani na podlagi splošne in enake volilne pravice, neposredno in s tajnim glasovanjem, volilno pravico imajo vsi delovni ljudje in občani, ki so dopolnili 18 let starosti. V delegacijo krajevne skupnosti volijo in so lahko izvoljeni delovni ljudje in občani, ki imajo stalno prebivališče na območju krajevne skupnosti. V delegacijo temeljne organizacije združenega dela ne morejo biti izvoljeni delovni ljudje v tej organizaciji, ki po ustavi in zakonu ne morejo biti člani delavskega sveta oziroma drugega ustreznega organa upravljanja. Delovni ljudje in občani glasujejo osebno. Glasovanje je tajno z glasovnicami. Svoboda in tajnost glasovanja se ne smeta omejevati. Postopek za glasovanje in izvolitev vodijo volilne komisije in volilni odbori. Volilno komisijo v temeljnih samoupravnih organizacijah in skupnostih sestavljajo predsednik, tajnik in en član. Vsak od njih mora imeti namestnika. Volilno komisijo v temeljnih samoupravnih organizacijah in skupnostih imenuje delavski svet oziroma svet krajevne skupnosti v KS. Volilna komisija v temeljni samoupravni organizaciji oziroma skupnosti: 1. Opravlja neposredno tehnično delo v zvezi s pripravljanjem volitev članov delegacije; 2. Ugotavlja ali je kandidatna lista za volitve članov delegacije sestavljena v skladu z zakonom; 3. Imenuje volilne odbore na voliščih za volitve članov delegacije, opravlja inštruktažo odborov, skrbi za pravilnost njihovega de-, la in nadzoruje njihovo delo; 4. Ugotavlja izid glasovanja na voliščih iz prejšnje točke in ga razglaša ter daje poročilo o izidu volitev in glasovanja; 5. Opravlja tudi druge naloge, ki jih določa zakon o volitvah in delegiranju v skupščine. člani volilnih komisij in volilnih odborov ter njihovi namestniki so lahko samo osebe, ki imajo volilno pravico. Volitve članov delegacije opravijo po kandidatnih listah. Kandidatna lista mora obsegati najmanj toliko kandidatov, kot je treba izvoliti članov delegacije. Lahko pa jih je tudi več. če je več kandidatov, kot je treba izvoliti članov delegacije, niso izvoljeni tisti kandidati, ki so dobili najmanj glasov. Kandidati so na listi navedeni po abecednem vrstnem redu. Pred vsakim imenom kandidata mora biti zaporedna številka, ki jo volilec obkroži, če je za kandidata. Delegiranje delegatov v skupščino Socialistične republike Slovenije pa se izvaja preko ustreznih zborov občinske skupščine, iz česar izhaja, da nihče ne more biti delegat, niti v občinski, niti v republiški in zvezni skupščini, če ni izvoljen delegat v temeljni samoupravni organizaciji ali skupnosti. MIRKO ZAVRŠNIK Dobro opravljeno delo Ko govorimo o delu komisije za samoupravno organiziranost v Steklarni, ne moremo mimo premnogih, so nam pomagali pu izpolnjevanju naših skupnih teženj za lepši in boljši jutri. Ne moremo mimo Delavskega sveta TOZD Steklarne, odbora za medsebojna razmerja, upravnega odbora, komisije za dode. litev stanovanj in kreditov za individualno izgradnjo pa komisiji za varnost pri delu, samoupravne delavske kontrole in še koga, vsekakor pa moramo omeniti težko in prizadevno delo uredniškega odbora Steklarja, za katerega vemo, da je dobro opravil svojo dolžnost v zvezi s tako rekoč brezhibnim obveščanjem članov delovne organizacije. Nemalokrat je bil prav Steklar pobudnik za reševanje prenekatenih problemov, zato je prav, da mu tudi v bodoče pomagamo po svojih močeh, da bo lahko dosegel kar najbolj popolno in ustrezno obliko obveščanja, ki je pomemben dejavnik v našem samoupravnem sistemu in brez katerega si je samoupravljanje težko zamisliti. Vsi ti organi (naj nam ne zamerijo, če smo koga izpustili — zahvala tudi njim) so delovali z visoko politično zavestjo v dobri veri, da bi čimbolje osvojili vsebino in duh zakona o združenem delu in tako tudi ekonomsko obogatili naše delo. S tem pa seveda še ni rečeno, da je naše delo že končano — nasprotno: boj je končan, bitka se je začela. REFERENDUM Pomembnost odločitve V januarski številki smo poudarili pomembnost sprejetja samoupravnih aktov, ki so- osnova za izplačilo OD po rezultatih dela. V današnji se bomo dotaknili rezultatov referendumu, ki je pred nami v okviru nadaljnje samoupravne organiziranosti. Na osnovi sklepov DS smo referendum izvedli 27. januarja 1978. Pozivu političnih organizacij in samoupravnih organov, da se referenduma udeležimo v polnem številu v jutranjih urah (pred začeta kom dela), smo se v zadovoljivem številu odzvali. S tem je bil ponovno dokazan naš odnos, odnos in opredelitev velike večine delavcev do nadaljnjega razvoja in krepitve samoupravnih odnosov. Da je temu tako, potrjujejo tudi doseženi rezultati referenduma, na katerem smo se odločali — o samoupravnem sporazumu o skupnih osnovah in merilih za delitev sredstev za OD, skupno porabo in nadomestilih delavcem, ki gredo v breme materialnih stroškov, — o pravilniku o osnovah in merilih delitve sredstev za OD in nadomestilih OD delavcem v TOZD (DSSS) in dosegli naslednje rezultate: (glej prilogo: rezultati referenduma z dne 27. januarja 1978). Iz navedenih podatkov je razvidno: 1. visok odstotek glasov za sprejem samoupravnih aktov 2. velika udeležba 3. majhno število neopravičenih 4. in kar ni mogoče prikazati s številkami, zdravo jedro delavskega razreda in res. no opozorilo vsem tistim, ki so poskušali ali bi hoteli, po kakršnikoli drugi nesamou-pravni poti urejati — zavirati razvoj in odnose v naši sredini, da je edina pot za urejanje vseh zadev samoupravna pot. Sprejeti samoupravni akti so temelj na katerih bomo; nadalje gradili družbeno-eko-nomske in samoupravne odnose. Praksa bo pokazala, v kolikšni meri smo zadeli tisto, kar smo si skupno zastavili kot cilj. Ker v naši družbi ni nič statičnega, bo nujno potrebno še spreminjati in dopolnjevati z vsemi pozitivnimi ugotovitvami, ki bodo izhajale iz neposrednega izvajanja določil. Referendum, ki je pred nami! V okviru naše nadaljnje samoupravne organiziranosti pripravljamo samoupravna akta za delovno organizacijo: — samoupravni sporazum o združevanju TOZD v delovno organizacijo — statut delovne organizacije Osnutke omenjenih aktov bomo obravnavali še v mesecu februarju in marcu, tako da bodo usklajeni in dopolnjeni pripravljeni za sprejem v drugi polovici meseca marca na referendumu z osebnim izjavljanjem. Sprejem teh dveh aktov bo obvezoval izvedbo volitev delegatov za organe samoupravljanja v okviru delovne organizacije. Dela je na pretek in s vključevanjem _ in aktivnim sodelovanjem vseh bomo tu-di to zadovoljivo opravili. JORDAN VALTER REZULTATI REFERENDUMA Z DNE 27. JANUARJA 1978 V TOZD IN DSSS TOZD o 6 u a5 i| # S Z 5 glasovalo proti neveljav- nih Osnovna izdelava 416 362 87,02 46 8 329 79,08 27 6 Dodelava 147 122 82,99 25 — 115 78,23 6 1 Kristal 305 257 84,26 48 — 219 71,80 37 1 Serijske dejavnosti 75 67 89,33 8 — 53 70,66 14 — Dekor Kozje 62 59 95,16 3 — 59 95,16 Delavska restavracija 17 17 100 — — 17 100 — DSSS 170 146 85,88 20 4 129 75,88 16 1 Rezultati referenduma Slatina z dne 27. januarja 1978 v OZD Steklarna »Boris Kidrič« Rogaška 1192 1030 86,41 150 12 921 77,26 100 9 Gasilci zborovali Pred nedavnim so imeli gasilci organizacije združenega dela Steklarne Boris Kidrič svojo redno konferenco, ki so se je udeležili tudi delegati sosednjih društev in družbeno političnih organizacij. Udeležba je bila na zavidljivi ravni, še zlasti pa so bili zadovoljni, da so se konference udeležili predstavniki pobratenega Klonovca. Ugotovili so, da so bili zlasti prizadevni pionirji, saj so tekmovali v medobčinskem in celo republiškem tekmovanju. Gasilci so bili zelo delovni v sklopu civilne zaščite, ena desetina je prejela celo prvo nagrado, ki ji je prinesla 10 zavitkov C tlačnih cevi. Gasilske desetine so sodelovale tudi kot specializirane enote v vojaški vaji Planina 77. V minulem letu so organizirali tečaj za podčastnike, ki ga je obiskovalo in opravilo tudi izpite, šest novih gasilcev, en član pa obiskuje tečaj za častnike v Celju. Sest članov se je udeležilo strojniškega tečaja v Rogaški Slatini, vsi brez izjeme pa so opravili izpit z dobrimi uspehi. Predsednik SIS za varstvo pred požari, dr. Anton Sok je na konferenci podelil sedmim članom pohvale, enemu pa značko za dvajsetletno delovanje pri gasilcih. Pohvalo je dobil Vinko Plavčak, tov. Firer pa je dobil pla-keto za dolgoletno požrtvovalno vodenje društva. Na konferenci so izvolili tudi novo vodstvo. Za novega predsednika so imenovali ing. Jožeta Pelka, za poveljnika pa je bil imenovan Vinko Plavčak, za podpoveljnika pa Jože Krušič. Dogovorili so se tudi za letošnji program dela. STEKLARSKA ŠOLA Nova pota, usmerjenost Preobrazba vzgoje in izobraževanja v usmerjeno Šolstvo je na nakovalu. Vemo, da je treba vzgojo in izobraževanje prilagoditi potrebam združenega dela, upoštevajoč optimalno možno ekonomičnost učnega procesa in posodabljanje učne tehnologije. Izhajati je treba iz dejstva, da je učenje delo in dobra investicija v proizvodni proces. V ospredju mora nenazadnje stati mladina kot temeljni kapital ekonomskega razvoja združenega dela. Cas beži, z njim pa se naglo približuje šolsko leto 1979—1980 kot zadnji rok za začetek usmerjenega izobraževanja v Steklarski šoli. V steklarski šoli, kjer se teže tega problema jasno zavedajo, so z veseljem pozdravili ustanovitev posebne izobraževalne skupnosti za kemijo, farmacijo, gumarstvo in industrijo nekovin, ki bo skrbela tudi za razvoj steklarske šole. Učne programe pripravljata za splošne učne predmete Zavod za šolstvo SRS, za strokovne predmete pa Gospodarska zbornica SRS v tesnem sodelovanju z združenim delom in Steklarsko šolo Rogaška Slatina. Vsebinsko in oblikovno mora biti steklarska šola prilagojena splošnemu slovenskemu konceptu usmerjenega srednjega šolstva z omogočit vi j o vertikalne kontinuitete stopenjskega izobraževanja steklarskih strokovnih delavcev in vključevanja v proizvodno delo ob zaključku vsake izobrazbene stopnje. Zlasti bo treba razviti tudi izobraževanje ob delu za priučene steklarje. ŠIROKA IZBIRA Doslej je Steklarska šola izobraževala le za dva steklarska poklica širokega profila (steklopihač in brusilec kristalnega stekla), ob reformi pa skladno s kadrovskimi potrebami uvaja še devet poklicev ozkega profila (stekloslikar, strojni steklar, pripravlja-lec steklarske zmesi, steklarski talilec, steklopiha-lec krogličar, rezalec stekla, steklobrusilec, pomožni brusilec kristalnega stekla in polirec kristalnega stekla) s skrajšano ddbo šolanja. Prva leta naj bi se v izobraževanje poklicev ozkega profila vključevali le mladi delavci, ki so se poklicno že priučili, pozneje pa tista mladina, ki bi se neposredno po končani os novni šoli vključila v delo. Ker se bo izobraževanje za poklic ozkega profila odvijalo ob delu, ga bo treba oddvojiti in približati delavski sredini. Seveda se bo treba za takšno izobraževanje dogo. voriti tudi o financiranju. Učno osebje bo najbrž spadalo v pristojnosti izobraževalne skupnosti, materialni stroški pa v breme pri OZD izločenih sredstev za izobraževanje. Proučiti je treba tudi vse možnosti sofinanciranja s strani skupnosti za zaposlovanje. Vsebino učnih načrtov bo treba usmeriti tako, da bi ob maksimalni poklicni prilagojenosti vendarle ostala odprta možnost ver. tikalne kontinuitete izobraževanja. PREMALO GLASNI Pri snovanju usrrterjene steklarske šole pogrešamo odločen glas delavcev ste- klarskih organizacij združenega dela. Javna razprava je namreč na žalost ostala brez širokega odmeva in nam ni prinesla dovolj otipljivih rezultatov, ki bi lahko določili meje razvoja. Odlaganje problematike ali čakanje na rešitve »od zgoraj« ne moreta prinesti uspehov. Primorani smo jasno in zelo glasno povedati, da more steklarstvo dobiti le takšno usmerjeno, svojo šolo, kakršno si bo samo izoblikovalo. Razprav o usmerjeni steklarski šoli se bodo morale brez odlašanja lotiti tudi prizadete družbeno politične organizacije, zlasti sindikalna organizacija steklarjev. Združeno delo steklarjev mora brez odlašanja povedati, kakšne in koliko kadrov želi šolati, da bo lahko ustregla srednje —■ in dolgoročnim načrtom steklarstva pri nas. Improvizirane rešitve in občasni zaleti bodo vodili v kadrovske krize in brezkoristne očitke, da Steklarska šola ni opravila svojih izobraževalnih delovnih nalog. JJ - | * SINDIKALNA ORGANIZACIJA Popolnejše obveščanje V zadnji številki našega glasila smo skušali opisati v krajših odlomkih delovanje sindikalne organizacije, menimo pa, da je prav, če vam tudi v tej številki postrežemo še z nekoliko večjim zalogajem. Predvsem želimo seznaniti vse članstvo s sprejetimi zasnovami delovnega programa vseh sindikalnih organov za letošnje leto. Vsekakor je naloga, prioritetna naloga novih sindikalnih organov, da v ta delovni program vgradimo vse naše skupne težnje, že dobro zastavljeno samoupravno organiziranost in dosledno izvedbo vsebine zakona o združenem delu. Iz dosedanjega delovanja ugotavljamo, da o njem veliko govorimo, v praksi pa nemalokrat zatajimo, iz kakršnihkoli razlogov pač, otepamo se, da bi uresničili osnovne težnje te vsebine. Nobeno naključje jii, da je prav sindikalna organizacija soizvajalec te akcije, zato to tudi je! in bo morala biti naša prioritetna naloga, da bo naše delo koristilo popolnejši samoupravi, urejenim dohodkovnim odnosom, pridobivanju dohodka in osebnega dohodka, sprejemanju meril in končno nagrajevanju po vloženem delu. Druga izredno pomembna naloga, ki stoji pred nami je, da v tem trenutku kar najbolj uspešno opravimo svoje delo v kandidaturi za prihodnje volitve. Sindikalni organi morajo kar najbolj aktivno sodelovati z vsemi družbenopolitičnimi organizacijami in samoupravnimi organi pri ka- drovskih dopolnitvah naše delovne organizacije. Izkoristiti moramo vse možnosti za kar najbolj popolno obveščanje v kolektivu. Zlasti pomembno je, da vsi delegati izvršujejo svojo delegatsko dolžnost , izvršni odbori osnovnih organizacij pa morajo zahtevati, da strokovne službe pripravijo in posredujejo proizvodne programe oziroma načrte, da jih bodo lahko videli vsi delavci. Koristno bi bilo, da dajo sindikalni organi pobudo za spremembo delovnega časa, oziroma za prehod na proste sobote. To in podobno je bilo izrečeno na zadnjem občnem zboru, kjer smo tudi predlagali, da nam samoupravni organi pomagajo pri pripravi družabno rekreacijskega dne, ki naj bi bil 22. julija. še vedno se bomo borili za priznanje beneficirane delovne dobe za posamezna delovna mesta, ker menimo, da smo za to docela upravičeni. Nadaljevali bomo s prakso, da obiskujemo naše bolnike in da jim po potrebi nudimo tudi finančno pomoč. Vsekakor pa ne smemo pozabljati na invalide, ki so to postali ob delu, in jim nuditi kakršnokoli pomoč, njihove probleme pa rešefvati vedno sproti. V letni program bomo vključili tudi vse naloge, ki bodo izvirale iz delovnega procesa in predstavljajo veliko pomembnost za doseganje boljših proizvodnih in ekonomskih rezultatov. JOŽE HALUŽAN OBČNI ZBOR 00 ZS STEKLARSKE ŠOLE: SAMOKRITIKA Zadnje dni januarja je osnovna organizacija ZS naše šole imela svoj zbor, kjer so bili izvoljeni novi organi ustrezno s samoupravno organiziranostjo šole po samoupravnih delovnih skupinah. Poročila o delu OO v minulem letu so bila dovolj kritična, iz njih pa je odsevala dobršna mera vsestranske aktivnosti članov pri snovanju učinkovite samoupavne organiziranosti DO, pri vsebinskem oblikovanju samoupravnih aktov, pri uvajanju plačila po delu, poglabljanju učinkovitosti delegatskega sistema ter pri skrbi za delovnega človeka v svojem kolektivu. Dolga leta zelo aktivni predsednik Janko Bastašič je dobil svojega naslednika od de lovnega odra pri peči, Trajka Sarafilovskega, ki zaradi svoja aktivnosti v delavski sredini uživa popolno zaupanje. Med pomembnimi sklepi zbora je uvedba delovne sobote v korist solidarnostnega sklada za premostitev težav pri nesrečah in naravnih katastrofah, vključitev šole v posebno izobraževalno skupnost kemijske grupacije, po-gpešitev priprav za preobli- OB 100-LETNICI ROJSTVA OTONA ZUPANČIČA KDOR USTVARJA, MOJ DRAGI, TA GOVORI IZ VIHARJA... Kaj so rekli o njem slovenski literarni zgodovinarji FRANC ZADRAVEC: Kar je Ivan Cankar na začetku tekočega stoletja opravil v slovenski prozi in dramatiki, je Zupančič opravil v poeziji: revolucijo slovenske pes-niške besede in oblike ... kajti v dveh desetletjih (1899 do 1918) je skupaj z Ivanom Cankarjem bil »srce v sredini« slovenskega naroda, v sredini njegovega kulturnega snovanja. MARJA BORŠNIK: Župančičeva poezija očara s svojo bogato, blestečo obliko, zlasti z izrednim čutom za muzikalnost in ritem jezika. Mojstrstvo jezika se kaže tudi v njegovih prevodih — njegovo prevajalsko delo obsega 15 dram Shakespeara poleg kakih 30 drugih piscev evropskega imena — s katerimi je takorekoč izoblikoval modemi slovenski knjižni jezik. Bogastvo in globina Župančičevega izražanja se kažeta tudi v njegovi esejični prozi, ki se iskri od domislic prožnega, evropsko razgledanega duha. ANTON SLODNJAK; Prešeren je s Poezijami določil in utrdil slovenski prostor v duhovnem svetu, Župančič s svojimi pesnitvami pa v narodnem in političnem življenju ... Kot ustvarjalec si je zlasti želel, da bi se izoblikoval v vrednega dediča prejšnjih pokolenj in da bi umetniško prepričljivo in jasno, pošteno in uspešno razglaša! poslanstvo harmoničnega človeka kovanje šole v samoupravno dobro urejeno usmerjeno šolo in poglobitev skrbi za rekreacijo dčlavcev. Natančnejši letni delovni program bo izdelal — takšen je bil sklep vseh prisotnih — novoizvoljeni izvršni odbor. Na zboru so člani kolektiva prejeli jubilejne nagrade in diplome za prizadevno družbenopolitično delo v lastnih in širših sredinah. Plodnemu zboru je sledilo družabno srečanje z bogatim srečolovom. TRAJKO SARAFILOVSKI, novoizvoljeni predsednik OO ZS Steklarske šole na delovnem odru KOMENTAR Naša aktivnost je v zadnjem času osredotočena na spremembe, ki nam jih je prinesla nova samoupravna organiziranost in naloge, ki smo si jih zadali s sprejemom zakona o združenem delu. V vsem tem obilju sprejemanja samoupravnih aktov menimo, da je sleherni delček našega kolektiva že spoznal, da je nova kvaliteta v tem, da so le rezultati tisto, kar prinaša samoupravljanje. Lahko je upravljati, če dosegamo začrtane programe. Z uvodom v ta zapis hočemo reči, da sama nova organiziranost pomeni nadaljevanje naše poti za stabilizacijo. Mogoče zveni optimistično, če ocenjujemo, da smo z nekaterimi novimi sistemskimi rešitvami v stimulaciji že veliko tega opravili. Verjetno se s tem še zdaleč ne smemo zadovoljiti, če izhajamo iz nekaterih nerazčiščenih problemov v sami organizaciji dela in iz dela, se mi zdi, da bo potrebno še veliko storiti v vprašanju pogojev dela. Govorim o nekaterih zaskrbljujočih podatkih o bolniškem ZDRAVI LJUDJE - POGOJ ZA DOBRO DELO staležu, ki nam vsekakor spremeni marsikdaj začrtane programe. Normalno je, da bolan človek potrebuje čas za okrevanje, vendar ni normalno zakaj več kot drugje. Ta primerjava je na nivoju občinske zdravstvene skupnosti v regiji in tudi mi kot delovni organizacija znatno prispevamo, da je ta delež tako visok. * Mogoče je skrajni čas, da stanje detaljno analiziramo. Vedeti moramo, »ali gre za slabo preventivo, bodisi pri zaščitnih sredstvih, bodisi pred »standardnimi« obolenji. Mogoče bo potrebna večja povezava z medicino dela, kjer so že opravili nekatere analize. Vedeti moramo, da le zdrav človek lahko zadovoljivo opravlja svoje naloge, če sodimo po kazalcih o prebitih dnevih doma zaradi bolezni, vidimo, da veliko ljudi ni zdravih. Vsi se menda že zavedamo, da nam kot porabnikom zdravstvenih storitev, ni cilj, da nam nekdo da potrdilo, da smo za delo nezmožni ampak, da nam ta isti v največji meri omogoči, da nam to ne bo potrebno. Temeljita analiza naj bi pokazala, kaj je vzrok, da nekdo skoraj redno odhaja v stalež, mogoče niti enega meseca ne prebije na delu v celoti. Tu se ne morem spuščati v tako strokovnost, vendar se mi le zdi, da je to skrajno negospodarno. Smatram namreč, da je le potrebno v takih primerih dolgoročnejše zdravljenje ali celo prekvalifikacija, če je temu vzrok poklic, ki ga opravlja. če ugotavljamo, da je tudi bolniški stalež eden od faktorjev, ki nam zmanjšuje gospodarsko moč, bomo brez dvoma morali ta problem temu primerno obravnavati. Zavedati se moramo, da izpadi delovnih dni zaradi bolniške preko razumne meje ne bremenijo samo tisto sredino v kateri delavec dela. ampak celotno družbo. Tukaj so tudi takoimengvani namišljeni bolniki, ki izkoriščajo bolniško za vsamogoča opravila in se niti ne zavedajo, da je v škodo svojim sodelavcem in tistim, ki so okrevanja resnično potrebni. Iz tega sledi, da mogoče sami kriteriji v zdravstveni službi niso enotni. Vsekakor ni cilj mojih razmišljanj in članka, da je bolniški stalež nepotreben, ampak nasprotno, če vemo, da je le zdrav človek porok za uspeh v delu, potem tudi v naši sredini, kakor v občinskem merilu, ne moremo biti ’•avnodušnl pri ugotovitvi, da smo nadpovprečno nezdravi. Učenci Steklarske šole so za slovenski kulturni praznik svečano proslavili tudi 100-letnico Zupančičevega rojstva. Pripravo in izvedbo proslave, ki je bila res skrbno pripravljena in tudi prijetna ter na primernem nivoju, je vodila učenka Anica Kučiševa ZAZIDALNI NASUTI Da bi bilo območje šmarske občine čimbolj urejeno in prijetno za pogled, bo seveda moral biti vpeljan določen urbanistični red in prav zaradi tega so se v občini odločili, da bodo za vrsto krajev še v letoš-njem letu izdelali zazidalne načrte. Po okvirnem programu bodo letos izdelani zazidalni načrti za naselja Šentvid, Grobelno, Mestinje in Pristava, naselja Gorjane, Vojsko, Poklek, Polana pri Vir-Stanju, Dobovec, Lupin jak in Klake, StOjno selo, Cerovec pod Bočem in Zgornji Gabemik ter Podplat in Sladka gora, Lemberg, Brestovec, Zibika in Kristan vrh, Cerovec pri Šmarju, Dvor, Stranje, Spodnje Mestinje, Buče in Virštanj, Polje ob Sotli, Podsreda in Lesično, Zagorje in Sedlarjevo ter kraji, ki so predvideni 'v urbanističnem programu, pa se bodo urejala z urbanističnimi redi znotraj meje, ki so prikazani na katastrski mapni kopiji. Poseben poudarek pri izdelavi teh načrtov bodo sestavljale! dali posameznim' krajevnim znamenitostim, značilnostim pokrajine, v prvi vrsti pa bodo zaščitene kmetije, da bi tako ohranili zanimive in koristne zemljiške površine. Seveda bodo ti načrti v skladu z razvojno politiko občine in z vsemi zahtevami različnih institucij. Ponekod bo veljal tudi poseben režim gradnje, tako na primer na območju akumulacijskega jezera Vonarje, kjer ne bo dovo. ljeno graditi nekontrolirano. J. BOŽIČEK steklar KAKO SMO POSLOVALI — KAKO MISLIMO NA JUTRI Brez pomembnejših razlik Čeprav zaključni račun za lansko leto še ni dokončen, vendarle ne moremo pričakovati kakšnih korenitejših sprememb. Vsi delavski sveti TOZD so o tem že razpravljali in menim, da so to podatki, ki nas morajo v tem trenutku najbolj zanimati, četudi še niso do kraja narejeni. Kljub temu bom poizkusil podati kar najbolj realno sliko, da vidimo, kako smo gospodarili, ali smo naredili vse, kar je bilo mogoče, da bo letošnje leto še uspešnejše. Kot rečeno, položaj se bistveno ni spremenil, tako da nekatere razlike niso bistveno drugačne od lanskih in ne motijo. Iz poročil o trimesečnem, polletnem in devetmesečnem poslovanju, ki jih je naš list redno objavljal, izvemo, da smo štartali slabo, da pa smo v drugem trimesečju poslovali dokaj ugodno in da smo v tretjem trimesečju poslovali ponovno slabo in smo v zaključku devetmesečnega dela imeli izgubo v višini 2.060.037 din. Kljub tej Izgubi smo bili prepričani, da imamo vse možnosti in da tudi popolnoma realno pričakujemo, da bo zaključek brez izgube. Proizvodnja, prodaja, izvoz in zaposlenost Opis Leto 1976 1977 Indeks Proizv. v kg 1.236.618 1371.696 110,9 Proizv. v din 133.128.481 146.537.581 110,1 Prodaja v din 129.806.469,30 148.329.506,25 114,3 Izvoz v din 71.211.238,20 78.933.749,45 110,8 Izvoz v dol. 3634.333,45 3877645,63 106,7 Zaposlenost na dan 31.12 1163 1156 99,39 Zelo pomembno je, da nam povečati obseg proizvodnje, ]e končno le uspelo nekoliko zakaj v zadnjih nekaj letih nam je to slabo uspevalo. V zadnjih štirih letih je izgle-dalo povečanje fizičnega obsega proizvodnje takole: 1974 : 1973 indeks 105 1975: 1974 indeks 94,7 1976: 1975 indeks 102,7 1977 : 1976 indeks 110,9 Takšni rezultati so bili doseženi ob nekoliko nižji zaposlenosti. Tudi načrt proizvodnje je bil ugodno realiziran, in sicer: količinski načrt proizvodnje je bil presežen s 5,5 odstotka, vrednostni pa z 1,7 odstotka. Plan celotne proizvodnje je bil presežen s tremi odstotki, celotnega prihodka ni dosežen (0,8 odstotka), načrt porabljenih sredstev je bil presežen s 3,4 odstotka, osebnih dohodkov pa z 0,8 odstotka. Načrt dohodka ni dosežen (s 3,6 odstotka). Iz navedenih rezultatov je moč razbrati, da smo dokaj uspešno realizirali naše planske naloge in da se nam to le pozna predvsem v finančnih pokazateljih, zlasti v ostanku dohodka. Celotni dohodek ugotavljamo po plačani realizaciji — kot je rečeno z manjšimi razlikami. NAZIV DOSEŽENO 1976 1977 INDEKS Celotni prih. 130.378.541,50 151.401.613,65 116.1 Fak. realiz. 131.736.815,85 152.813.689,55 116 Neplač realiz. 1358.274,35 1.207.901,15 88.9 Porab. sred. 56.496.900,80 63.347.231,45 112.1 Dohodek 73.881.578,70 88.0ß4.382,10 119.2 Obresti (iz doh.) Prisp. in .davki 1.473.974,20 3.138.709,10 212.9 iz dohodka Del dohodka 5.160.897,55 6.006.909,65 116.4 za druge nam. 1.996.340,85 2.389.563 f 5 119.7 Čisti doh. 65.250.366,10 76.519.199150 117.3 Čisti doh za OD 64.913.353,50 72.803.734jp0 112.2 Del čistega doh. za stan. izgr. 2.397.651,35 izgube 2.715.703,'0 plus 113.3 Ostanek doh. 206.638,75 999.761 — Skl. skup. por. Amortizacija — 160.536,40 — 4.370.294,30 5.909.283,45 135.2 Ostanek dohodka je dokaj skromen, še skromnejši je sklad skupne porabe, vendar menim, da smo v četrtem trimesečju le dosegli uspešno finančno poslovanje. Ob devetmesečnem obračunu smo imeli izgubo v višini 2.060.637 din, to se pravi, da smo v omenjenem trimesečju OSEBNI DOHODKI: imeli ostanek dohodka — 3.076.451 dinarjev. Zaradi skromnih finančnih dosežkov so tudi osebni dohodki, čeprav smo jih bo načrtu presegli z 0,8 odstotka, rasli samo v skladu z rastjo celotnega prihodka in pa dohodka. Nazorno nam to rast pokaže naslednja tabela: Opis Leto 1976 1977 Indeks Vkalkulirani OD 61.492.435,70 68.869.205,70 112 Izplač. neto OD 42.604.337,90 47.461.880,50 111.4 ' Izpl. prisp. iz OD 17.960.971,70 21.407.325,20 119.2 Neto popreč. OD 3.092,25 3547,67 114.7 TOZD DELAVSKA cene storitev delavske re- RESTAVRACIJA: stavracije ostde nespreme- njene, vendar Se je celotna Kljub temu, da so se pre- realizacija poveisla. Tudi šte-hrambeni artikli podražili, so vilo obrokov raste, In sicer Opis 1977 Leto 1976 Indeks Celot. doh. 4.749.083 3.871.033 122.70 Porab. sred. 3.566.804 2.902.279 122.90 Dohodek I. 1.82.279 968.754 122.50 Dohodek iz razdelitev 1.012.986 853.414 118.70 Ostanek doh. 76.637 20.756 369.25 Neto OD 635.008 594.154 156.85 Bruto OD 1.035.148 910.320 113.70 ” 7? -, r*v„ # ... . . -< malic in malic popoldne, število kosil pa je manjše. Pregled števila obrokov v letu 1977: TO Q. 0 g .5 1 II CO 2 Q a Kosilo 20.130 1.702 65 Malica p. 44.482 3.707 143 Malica d. Kozje: 166.723 13.394 534 malica 15.646 1.307 50 Skupaj malic v Rogaški Slatini in v Kozjem 211.205 15.646 226.851 Tudi TOZD Delavska restavracija je ugodneje poslovala, kar je razvidno iz finančnih pokazateljev. Rekreacija in oddih sta področji, za kateri ne bi mogli reči, da ju obravnavamo malomarno ali slabo. Nasprotno: prekojne smo lahko zadovoljni. Sestavili smo listo vseh, ki so izkoristili možnost počitnikovanja v počitniških hišicah v letnem dopustu. Ugotovili smo, da od 135 do 140 članov delovne organizacije s svojimi družinami preživlja svoj prepotreben oddih v našem počitniškem naselju. In vendarle lahko ugotovimo, da bi si te hišice lahko privoščilo še več članov naše delovne organizacije, vendar izven sezone. Res je, da si večina želi dopustovati v času, ko rine na morje armada dopustnikov, rekoč da so takrat pač počitnice. Vsi pa vendarle nimajo šoloobveznih otrok in ve- likokrat je dopust izven najbolj običajnega termina boljši, mirnejši od ustaljenega. Te možnosti obstajajo že v maju in juniju, tudi v septembru in končno tudi pozneje, v glavnem takrat, ko se še REKU SO lahko kopamo. Vsekakor pa vse opozarjam, da počitniško naselje čuvate, da nikakor ne bomo dopustili, da bi v enem stanovanju preživljale počitnice kar po tri družine, da ne uničujemo opremo, ki jo iz leta v leto dopolnjujemo. (predsednik KOOS Steklarne Boris Kidrič na občnem zboru organizacije) Mislim, da bi vsaka poklicna šola morala imeti del proizvodnje, tudi zaradi razvoja samoupravnih procesov. Mi smo kot šola že zdavnaj izpolnili zahteve, ki jih od nas pričakuje usmerjeno izobraževanje. Osnovni cilj naše delovne organizacije bo predvsem iskanje novih poti zlasti v kvaliteti izdelkov, v bolj izbrani izbiri. Zaradi vsega tega je treba imeti dober kader. In to poslanstvo z uspehom že dolga leta opravlja slatinska steklarska šola. (Lado Tkavc, direktor Steklarske šole) ŽIVETI V STEKLU Bržkone mala ljudi ve, kako nastaja kozarec, kako vaza in kako steklenice, da je v teh drobnih pa tudi velikih re-Čeh na litre in litre vročega, naravnost pekočega znoja, ki ga steklarji, rogaški steklarji, podarjajo svetu. In njihove izdelke lahko vidimo od Pariza do Londona, od New Yorka do Hongkonga, Bonna in Amsterdama, v bleščečih izložbah, kjer nihče niti pomisli ne na znoj in trda, napeta lica, ki vdihujejo življenje stekleni kapljici. Peči žarijo, rogaško steklo potuje po kontinentih, steklarji pa le nekaj kilometrov vstran od tovarne. Tam bodo tudi ostali: kdor je vsaj enkrat pihal v valj, pod katerim je nekaj nastajalo, brusil svetlečo tvarino, ta se je steklu zapisal za vedno. Tako pravijo v Steklarni, tako govore z nasmehom skromnosti, v prešerni radoživosti, v žalosti in obupu. In se ne dajo. Rogaški steklarji. NEZAUPNICA »Nikar mi ne pripoveduj pravljic!« To je stavek, ki ga človek kar nekam prevečkrat sliši. Pripoveduješ, da bodo povečali plače, da bodo zgradili to ali ono cesto, da v Spodnjem Kašlju pripravljajo načrte za sijajen plavalni bazen, pa ti vržejo v brk: »Nikar nam ne pripoveduj pravljic!« Napišeš, da ni vzroka, da bi bili pesimisti, ker bo v bodoče tako in tako in da se bodo stvari uredile kar se da nabolje in ti znova zabelijo s tistim znanim odmevom: »Ze spet pripoveduješ pravljice!« Kot da bi bil svet nekam otroško lahek in prijeten, da ima vsak to ne- srečno pravljico na jeziku. Rečem ondan ženi, da stvari pač stoje tako, da bom nekatere poteze v svojem slabotnem in grešnem telesu spremenil na bolje. Kolikor seveda lahko človek spreminja zna-čaj, prosim, da se razumemo. Odgovor, da bi se človek zrušil: »Kar naprej kvasiš nekakšne pravljice. Stopi na zemljo, človek in se zresni.« Pravljičarska manija je dosegla torej tudi mojo družino in sedaj se mi zdi, da kar nekam ne moremo verjeti eden drugemu. Edini, ki mi še verjame, je moja še ne tri leta stara hčerkica. Njej lahko pripovedujem pravljice, ampak tiste prave. Starih sem se že naveličal, saj veste Rdeča kapica pa Volk in sedem kozličev in podobno. In ker sem že od nekdaj rad aržal v rokah pero in tu in tam tudi kaj naškripal, sem se odločil, da sam napišem pravljico, lepo otroško zgodbico in jo preberem moji nadebud-nici. Prebral sem in mala je zacepetala z nožicami in rekla: »To je pravljica. La. žeš!« Častna beseda, da ne napišem niti črke in ne zinem več niti besede, če že ne bom prepričan, da nismo nečesa vsaj desetkrat objavili kjerkoli si že bodi. HUMORESKA: ČLOVEK, KI NE LJUBI PETJA Fizika in njeni zakoni, tako je meditiral zadnje dni naš prijatelj, so mi že od nekdaj bili španska vas. Morda prav zaradi tega ne razumem in ne morem razvozi j ati, čemu se v mojem sedmem nadstropju tako zelo sliši vsaka beseda, vsak krik, vsak naj nežnejši verz. Tale znanec je ubožček in vsak dan čakamo, da ga bo vzelo, čisto za. res. Najbrž bo kap ali kaj kapi podobnega. Z živci je že čisto na koncu. V njegovem sedmem nadstropju se res čisto vse sliši. To so ugotovili tudi sosedje v šestem, petem, četrtem, tretjem, drugem in prvem nadstropju, oni v pritličju pa so še kar zadovoljni. Tam je namreč locirano neko podjetje, a ti delajo samo do dveh. Vzrok težav našega prijatelja je namreč gostilna, ki pa za to sploh ni kriva. Kajti, to naj povedo odgovorni, pa tudi tisti, ki jim gre kaj v nos, kdo je bil prvi tukaj: ali blok ali gostilna? Blok, tovariši, je prišel za gostilno in tako revica sploh ni kriva za težave našega prijatelja. Gostilna je torej tukaj, promet je močan, po stopnicah v svetišče' boga Bakhusa se možakarji vrstijo eden za drugim, nekateri tudi po zraku. Kakršna je pač klima v prijetnem lokalu. To še ni hudo, to, da včasih za- grmi po prostranem prostoru pred blokom ali bolje povedano, med blokom in gostilno in da zapojo pesti, se trkljajo glave in tro rebra. To ni hudo! Hudo je to, da skoraj vsak večer vržejo iz spanja našega prijatelja nežni akordi, ki se na koncu razrastejo v silni orkan blagoglasnosti naše slavne slovenske pevske tradicije. Takrat naš prijatelj vstane iz postelje, ura je po navadi enajst ali dvanajst pa tudi že prva jutranja in išče pištolo (ki je hvala bogu nima), da bi treščil vsaj enkrat ali dvakrat po prešernih prv-cih. Ko miri svojo malo hčerkico, ki tudi nima posebnega pevskega posluha in se redno zbuja, premišljuje s škrtaj očimi zobmi o bombah ... Ampak zadnjič je nekaj zbilo sodu dno. Zaradi tega čakamo, da bo našega prijatelja vzelo. Saj veste, človek se tudi hudega navadi in tako se je naš prijatelj še kar nekako spoprijateljil z razmerami pred blokom, če ne bi bilo tistega prekletega taksista, ki se je nekaj po enajsti uri tako drl s trobljo pred gostilno, da je našemu prijatelju vtrga-lo skoraj ducat živcev. Zdaj se je odločil, če ga že ni vzelo, da bo prosil višje inštance za beneficiran staž. Saj že skoraj vemo, kdo bo podpisnik: gostilničar. DENAR RANOCELNIK Ob reševanju križank iz Steklarja se je z menoj poigral . tiskarski škrat in mi potisnil v desnico svinčnik, v levico pa list papirja z naslovom Denar ranocelnik. V družinskem krogu radi rešujemo Steklarjeve križanke, zato moram ustreči tiskarskemu škratu in popisati ponujeni list. Ko bi morala v križanko štev. 65 vpisati z drugo besedo izraz ranocelnik, so navzkrižne rešitve ponujale besedo denar. Nagajivi škrat pa se je v sledeči številki Steklarja opravičil in pojasnil, da je bilo treba namesto ranocelnik uporabiti drugi izraz za plačilno sredstvo, to pa je res ponavadi denar. Škratov gornji naslov je torej opravičen. Dogaja se, da v Rogaški Slatini srečujemo iz bližnjih in daljnih krajev bolnike, ki si v našem zdravilišču po pre-stalih operacijah žolčnega mehurja s slatinsko zdraviliško kuro popravljajo svoje načeto zdravje. Srečaš tudi domačina, ki se po prestani operaciji žolčnega mehurja čez pet tednov že vključi v delo na svojem rednem delovnem mestu. Ob slabem razpoloženju se ti vsiljuje misel, če le ni tudi pri nas včasih rds denar ranocelnik ... EZ POJASNILO V zadnji številki Steklarja Smo pomotoma napisali, da je glavni in odgovorni urednik Jovo Tišma, kar pa ne drži, ker Jovo Tišma ne opravlja več tega dela, zato se opravičujemo. UREDNIŠKI ODBOR dopisujte steklarja «iiiiiiiiiiiiimmmiiimiiiiiiiiiHiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiriiiiiiiiiiiiiiimiiiiiimiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiim llllllllllllllllllllllllllIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIlillllllllllllilllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllltllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll DRAGO ALEKSIČ: pred- sednik delavskega sveta TOZD KRISTAL. Kot visokokvalificirani steklobrusilec, poln delovnega elana in organizacijske sposobnosti s smi-slom do dela z ljudmi je bil izvoljen za predsednika tega TOZD. Drago je pred 30 leti prišel iz čačka, ker je po nekem centralnem planu kadrov bil določen za steklarsko šolo. Težko je bilo z začetkom, saj je bil v prvi generaciji tega šolstva. Tri leta so bila dolga, dolga še zato, ker je vmes zbolel in se po izpitu, ki ga je opravil leta 1951, zaposlil v steklarni Rogaška Slatina. Drago opravlja delo vodje brigade 26 ste. klobrusilcev. Zraven zahtevnega dela je opravljal vrsto drugih del v samoupravnih, družbenopolitičnih in športnih društvih. Kot predsednik DS želi, da bi začeto delo nagrajevanja po vloženem delu steklo kot si ga želimo. Nadalje!, da bi se organizacija dela zboljšala, posebno notranji transport in pa odpravila prostorska stiska. MARIJA ŠPRAJC: predsednik DS delovne skupnosti skupnih služb. Marija je bila z novo reorganizacijo v steklarni Rogaška Slatina izvoljena kot prva ženska predsednik delavskega sveta v steklarni. Torej smo tudi tukaj prebili staro miselnost. Marija je stara 36 let, polna delovnega elana ter sposobnosti za organizacijo dela. Leta 1960 je opravila izpit za KV steklobrusilko, ter nekaj časa opravljala to delo. žal — tako pravi — ni mogla opravljati to delo zaradi poklicne bolezni. Potem se je prekvalificirala z administrativno šolo in prišla med uslužbence. Danes opravlja delo tajnice. STANKO PLEVCAK: za predsednika delavskega sveta TOZD Dodelava je bil Stanko izvoljen zaradi svoje prid-nosti v delovni organizaciji. Stanko je vodja grobe brusil-nice že vrsto'1 let. Leta 1949 je prišel na delo v steklarno in sicer v grobo brusilnico in od takrat je) samo za nekaj časa — kot sam pravi — po neumnosti zapustil delovni kolektiv, potem pa se je zopet vrnil nazaj. Zaradi poklicne bolezni ni mogel več opravljati dela brusilca v grobi brusilnici. Kot dober organizator dela je bil izvoljen za vodjo grobe brusilnice. Stanko je vseskozi aktiven, v organih samoupravljanja, v športni dejavnosti. Največji konjiček mu je ribištvo, saj je že 21 let aktivni športni ribič. Kot predsednik DS TOZD Dodelava želi, da bi v grobi brusilnici bilo več avtomatskih brusilnih strojev in da bi to delo bilo beneficirano. VENČESLAV SRBČIČ: predsednik delavskega sveta TOZD OSNOVNE IZDELAVE, ki je po številu zaposlenih " ena največjih temeljnih organizacij združenega dela v steklarni Rogaška Slatina. Vinc — kot ga mi vsi imenujemo — bo vodil v svoji mandatni dobi delavsko samoupravljanje v tako organizacijsko zahtevni TOZD. Vinc je pred 23 leti prišel iz Krškega v steklarsko šolo, kjer se je izučil zahtevnega in napornega poklica steklo-pihalca. Po zaključnem izpitu se je odpravil v steklarno Skopje, potem v Samobor, ter leta 1964 prišel v steklarno Rogaška Slatina kot KV steklopihalec, ter kmalu bil izvoljen oziroma imenovan za VKV mojstra steklopihalca, kjer je že 10 polnih let. Vinc ni samo dober moj. ster, ampak tudi dober upravljalec, ter politični delavec. Do sedaj je opravljal vrsto raznih funkcij v delavskem upravljanju, komisijah. Sedaj je član občinskega komiteja ZK in podpredsednik osnovne oorganizacije ZROP za kraj Tržišče. ANTON JOST: prvi pred-Bednik delavskega sveta DEKOR Kozje. V dislociranem obratu brusilnice Kozje je Jošt izvoljen za prvega predsednika delavskega sveta, ker do sedaj obrat ni imel svojega delavskega sveta. Jošt je leta 1974 prišel v takrat popolnoma novi obrat kot KV steklobrusilski mojster, prebijal led s popolno-ma novimi delavci iz bližnje in daljne okolice, v večini primerov kmečkimi fanti in dekleti. Kot marljiv in organizacijsko sposoben KV mojster je bil izvoljen za predsednika, s polnim zaupanjem, da bo začeto delo z vodjem TOZD uspel v popolnosti vpeljati novi način nagrajevanja po delu. ŠTEFAN KORES: predsednik delavskega sveta TOZD servisnih dejavnosti. Štefko, kot ga vsa imenujemo, je kvalificiran ključavničar v kolektivu od leta 1954. Vseskozi zelo aktiven in sposoben delavec. Štefko je pred tem že opravljal vrsto raznih funkcij, bil v organih delavskega upravljanja, komisijah. Zraven vsega tega je našel čas še za aktivno delo v športni dejavnosti. Bil je eden vid-"nejših članov nogometnega kluba »Steklar« kar 17 let. Danes je Štefko v najlepših moških letih, kot temu pravimo, saj je v 41. letu poln delovnega elana in organizacijskih sposobnosti, da bo to odgovorno funkcijo lahko opravljal. Zeli pa, da bi bili delavci v tem TOZD nagrajeni res po delu in da bi imeli boljše delovne pripomočke. ANEKDOTE STARA RESNICA Pred Aleksandra Velikega so pripeljali morskega roparja. Med zasliševanjem se je pirat branil z besedami: »Razbojnik sem zato, ker imam eno samo ladjo. Če bi jih imel več, bi bil osvajalec.« DVORNA ETIKETA Kralj Anglije in Francije Henrik VI. (1421—1471) — tisti, katerega vojsko je premagala Devica Orleanska —, je nekoč dejal dvornemu obredniku: »Potreboval bi plašč.« »Takoj, veličanstvo,« je odgovoril obrednik, »opozoril pa bi vas, da bi morali v dvorskem jeziku rečit .Potrebovali bi plašč.’« Kralj je molčal. Čez nekaj dni je rekel tistemu obredniku: »Danes nas strašno boli zob.« »Mene ne, veličanstvo,« je pripomnil obrednik. »Tako torej,« se je razhudil kralj, »bolečine so samo zame, ugodnosti pa so skupne?« MANJŠE ZLO Francoski pianist in skladatelj Camille Saint-Saens (1835—1921) je bil pri skušnji svoje opere »Samson in Dalila«. Glavno vlogo je pela povprečna pevka, ki jo je priporočil minister; direktor je brez moči obupaval. Tedaj se je Saint-Saens obrnil k pevki in ji dejal: »Gospa, zelo ste nadarjeni, vendar pojete prepočasi. Prosim vas, da zapojete vse arije hitreje!« »Mojster,« mu je po tihem dejal direktor, »saj bo pela ravno tako slabo, četudi bo tempo hitrejši.« »Jasno, da bo,« je odgovoril Saint-Saens, »vendar bo prej konec.« ČEZ MERO RAZTRESEN Slavni francoski basnopisec La Fontaine (1621 do 1695) je bil hudo pozabljiv in raztresen. Osem dni po pogrebu svojega prijatelja se je — kot ponavadi — pojavil na njegovem domu, točno ob uri kosila. »Toda,« je začel služabnik v zadregi, »gospod je že osem dni na pokopališču. Ali niste vedeli tega?« _ »Oh, nisem mislil, da se bo tam tako dolgo zadržal,« se je opravičeval La Fontaine. »••••••••••••••••••••••v Stari Grki so delili kihe na tri kategorije: Jutranji so po njihovem mnenju prinašali nesrečo, opoldanski so bili nepomembni, večerni pa so napovedovali dobro. Poleg tega se jim je zdelo nevarno kihati, kadar vstajaš Iz postelje ali od mize; če pa se je le zgodilo, da je človek kihnil v takem neugodnem trenutku, je skušal nesrečo takoj odgnati s tem, da je legel nazaj v posteljo ali pa spet sedel za mizo in še kaj pojedel ali popil. INNNNM*M«e«HMtM DELEGATI ZA KONGRES: IZBRANI NAJDELAVNEJSI Na eni zadnjih sej občinske konference Zveze komunistov v Šmarju pri Jelšah so se dogovorili za potrditev kadrovskih predlogov za delegate za oba kongresa ZK, za XI. jugoslovanski m VIII. slovenski ter za člane Medobčinskega sveta ZKS Celje, predsednika revizij, ske komisije OK ZKS Šmarje in končno za delegate za družbenopolitični zbor občine. Udeleženec! seje so se dogovorili za najdelavnejše in med sodelavci priljubljene tovariše, za katere so prepričani, da jih bodo dobro predstavljali. Za delegata na XI. kongresu ZKJ je predvidena Aninca Halužan, zaposlena v Zdravilišču Rogaška Slatina, za VIII. kongres ZKS pa Beno Božiček, Anka Novak iz Osnovne šole Podčetrtek, Ivan Rebmjak iz SGP Rogaška Slatina in Vinko Srbčič iz Steklarne Boris Kidrič. Za člane medobčinskega sveta ZKS Celje so predvideni Franc Bokalič, zaposlen v TOZD Kmetijstvo Šmarje, Anton Turnšek iz Zdravilišča in Majda Vešligaj iz Vzgojnovarstvenega zavoda Rogaška Slatina. Funkcijo predsednika revizijske komisije OK ZKS Šmarje so zaupali Marioi Gojtan, zaposleni v TOZD Kmetijstvo Šmarje, v družbenopolitični zbor občine pa so predlagani Darko Bizjak, Franc Bokalič, Rajmund Kočica iz Steklarske šole in Zdenka Steinberger iz SOB Šmarje pri Jelšah. VELIK DELEŽ OBČANOV Rezultati ene izmed anket, ki so jih v zadnjem času naredili za interno uporabo v občini Šmarje pri Jelšah, kažejo, da bodo občani v tem letu znatno obremenjeni z različnimi prispevki za izgradnjo raznih objektov, vodovodov, cest in elektrifikacije. Te obremenitve bodo znašale kar 5.169.600 dinarjev in jih bodo občani prevzeli nase v delu, v denarju pa bo ta številka znašala 5.658.780 dinarjev. To pomeni z drugimi besedami 179 dinarjev na prebivalca občine. S samoprispevkom bodo letos občani zbrali 7.580.000 dinarjev, tako da bo celoten delež občanov v letošnjem letu 18.408.380 dinarjev. K temu prištejmo še zagotovljena sredstva v višini 29.429.000 dinarjev. Denarja bo kljub velikim žrtvam občanov premalo. Krajevne skupnosti imajo predimenzionirane programe, želje so večje kot možnosti, zato pri vsem preostane le eno: znova pregledati programe krajevnih skupnosti, ostati pri najnujnejšem in se zavedati svojih potreb preko svojih možnosti. Vsekakor je pohvale vredno, če posamezne krajevne skupnosti menijo, da bodo svoje programe lahko uresničile, preveč obremenjevati občane, ne nazadnje pa tudi delovne organizacije pa vendarle ne gre. Ponekod se bodo torej morali sprijazniti s tem, da bodo črtali bazene pa širokopotezno zastavljene kulturne in gasilske domove in še kaj. ZANIMIVOSTI V Jugoslaviji smo v letu 1976 izdelali 296.000 koles, 109.000 radijskih sprejemnikov, 402.000 televizijskih sprejemnikov, 336.000 pralnih strojev, 177.000 ton mila in pralnih praškov, 432.000 garnitur pohištva, 155.000 milijonov parov nogavic in 577.000 ton sladkorja. Jugoslovansko pomorsko ladjevje šteje po podatkih izpred dveh let 423 ladij, od tega 80 potniških, 313 tovornih, 27 tankerjev in 12 motornih jadrnic. Rečno in jezersko trgovsko ladjevje pa šteje 21 potniških ladij, 268 vlačilcev in potiska-čev ter 30 motornih tovornih ladij. @@®e® Prva nagradna uganka v Evropi je izšla leta 1803 v nekem pariškem časopisu in je pomenila pravo senzacijo. Navdušeni reševalci so poslali uredništvu kar 8874 rešitev. Najdaljši plot so postavili v Avstraliji v obrambo pred dingi, divjimi psi, ki so množično klali drobnico. Ograja, ki obdaja najpomembnejša avstralska področja za rejo ovac, je 180 cm visoka, zakopana dobrih 30 cm v zemljo in je dolga 5528 kilometrov.. @®®e® Najstarejše hišne številke v Evropi, vsaj kolikor je doslej znano, izvirajo iz leta 1463, ko so začeli opremljati s številkami hiše na mostu Notre Dame v Parizu. ®®@®e Najdražja bolezen na svetu je revmatizem. Računajo, da trpi zaradi nje okoli 100 milijonov ljudi na celem svetu. Ne samo, da je dolgotrajna, izredno boleča in včasih neozdravljiva, ampak povzroča tudi gospodarstvu zaradi izpadanja ur in predčasne upokojitve bolnikov veliko škodo, da je ni mogoče izraziti v številkah. Nekaj generacij steklarjev je že dala Steklarska šola v Rogaški Slatini in še jih daje in prav povsod, v sleherni jugoslovanski steklarni lahko srečamo steklarje, ki so se šolali v tej priznani pedagoški ustanovi. Najčešče jih srečamo na najvidnejših mestih, povsod tam, kjer je treba steklem masi vdihniti svojo voljo, smisel za lepoto, za nenehno iskanje novega, boljšega in predvsem privlačnejšega. Obiskali smo, tega je že kar dolgo, Julija Lončariča, tako rekoč »prvega človeka« v steklarski šoli in moramo priznati, da je pedagoški vodja učinkoval nadvse resno, morda celo nekoliko vase! zaprto, ko pa je beseda stekla o njegovih varovancih, o desetletjih steklarske šole, se je izraz njegovega obraza v hipu spremenil. »Ta hip imamo v domu 97 fantov in deklet,« je spregovoril v tistem kar preveč mrzlem jutru v zbornici, ki mora biti tudi njegov kabinet. Povedal je, da prevladujejo dekleta in da se ta poklic feiminizira. Fantje da so predvsem steklopihal-ci, dekleta pa brusilke kristalnega stekla. Spregovorili smo o širokem spektru izobraževalnih oblik, o različnih profilih slatinskega steklarja. Dve tretjini učencev sta iz Hrvat-skega Zagorja, ostali so iz bližnje in daljne okolice, vse pa veže — tako Julij Lončarič, tako dijaki — resnično bratstvo in prijateljstvo. Slovenski fantje in dekleta so nadaljevalci tradicije! očetov, steklarjev, Zagorci pa so v glavnem iz kmečkih družin. Vsi imajo štipendije, na pomoč pa jim nemalokrat priskočijo z dopolnilnimi zneski. Metka V šoli je življenje kaj pestro, živahno in menda za preganjanje dolgega časa ni nobene potrebe. Prednjači seveda šport, kar kmalu pa je literarni krožek v vrsti raznolikih dejavnosti. Da ne bo zamere, omenimo še fotokrožek pa likovni krožek, mnogo učenceiv (Julij Lončarič: Zapišite: kar vsi skorajda!) pa hodi na gledališki abonma Kozjansko v SNG Celje. Po povratku domov se vname vroč pogovor o doživetju, na katerega komaj čakajo od predstave do predstave. Učenci oblikujejo steklo, vnašajo vanj svoje izkušnje, rišejo vanj kot las drobne črte in lepše kot je, bolj so veseli. Ne nazadnje, uspehu sledi stimulacija. Učenci, ki so sprejeli pravilnik o nagrajevanju, ki so ga izdelali sami, odločijo, kdo bo dobil nagrado in kdo tega ne zasluži: Vsi hočejo biti dobri, vsi hočejo pokazati kar se da največ. Samoupravnih oblik pa je v steklarski šoli v Rogaški Slatini še več, najpomembneje pa je seveda to, da so vsi kot eden, da v šoli dejansko vladata bratstvo in enotnost, ki sta nesporno trden temelj za dobre samoupravne odnose. Vse, kar se v šoli nauče, s tem pa menimo zlasti na pridobitve glede samoupravljanja in odnosov, učenci pozneje s pridom vnašajo v svoje sredine, v krajevne skupnosti, skratka povsod tam, kjer pravzaprav začenjajo svojo pravo življenjsko pot. Ne bo več dolgo, ko bodo v šoli prešli docela na usmerjeno izobraževanje. Razširiti nameravajo široko paleto poklicev, to pa bo seveda zahtevalo tudi razširitev objektov. Julij Lončarič, to smo si še posebej podčrtali v beležnici, ki se je v tistem mrzlem jutru kar vidno polnila, ni pozabil poudariti, da je več kot 20 odstotkov vseh učencev v ZK, odstotek pa se bo v najkraj- šem času še znatno zvišal, ker v šok zatrjujejo, da bodo sprejeli v vrste komunistov precej novih članov. Prijetno je v teh čistih prostorih, kjer po stenah vise likovni izdelki, ki so nemalokrat še vse kaj več kot navadna domača naloga mladega sekretarja. Vesele in brezskrbne obraze, vendarle za spremembo ne-likoko bolj rdeče, lahko vidiš v proizvodnih prostorih šole, kjer se mladi spoznavajo z delom, ki jih bo zasledovalo vse življenje, ki jim bo rezalo kruh. V udobni, toda skromno urejeni sobici smo srečali Rogatčanko Marijo Bele, tiho in mimo dekle, ki obiskuje drugi razred. Marija , je! edinka, oče je steklopihalec in prav zaradi njega je dekle stopilo na pot, ki prav gotovo ni ena najlažjih. »Bržkone sem se tudi zaradi očeta odločila za ta poklic, saj sem nemalokrat poslušala pogovore z materjo pa s sosedi, kjer je oče govoril o steklu z ljubeznijo, predanostjo. Ni se bilo kaj odločevati. Tukaj nam ni z rožicami postlano. Zjutraj od petih do devetih imamo prakso, nato dve učni uri in kosilo, kmalu zatem pa spet pouk. Kljub temu je lepo«, je pripovedovala z malce treme (naj nam ne zameri, če smo se zmotili). Ko bo Franci Vončina, Kozjane iz Kozjega, pravzaprav iz Ješovca, zadnjič prestopil prag šole, to pa bo prav kmalu, ga bo zaneslo domov, v Kozje, v domačo brusilnico stekla. Nadaljeval bo tisto, kar že ne- kaj let tli v Kozjancih: pomagal bo utrjevati nov rod «glažutarjev«, ki so ga tod pred stoletji že poznali, a je izumrl prav kot močno razvito lončarstvo. »Pravzaprav se ne morem pritoževati, saj nam kar precej nudijo. Igram namizni tenis, šahiram, či-tam, no, lani sem imel nekoliko težav s knjigami (učnimi, da se razumemo, op. pisca), zdaj pa je bolje. Mnogo bolje. Se je pač treba učiti,« je ugotovil Franci. Nik^rte pozabiti, je dodal Julij Lončarič, da je Franci prvak doma v šahu pa tudi v tenisu ni od muh. Klepetali smo, še z drugimi. Neprisiljeno, živahno. Tudi z direktorjem šole, ing. Ladom Tkavcem. Dejal je, da bodo še letos skušali izvesti združitev s Steklarno Boris Kidrič, saj ni nobenega razloga, da bi bili dve tako sorodni organizaciji združenega dela vsaka na svoji strani poti. Da je šola na najboljši poti, da zadosti zahtevam in potrebam usmerjenega šolstva. Stopili smo v mrzlo jutro. Še vedno je živel v nas občutek stekla, tiste svetleče tvarine, ki jo tolikanj cenimo in za katero smo pripravljeni zmetati kupe denarja, ne da bi vsaj za hip, en sam hip pomislili, kako se je kalilo in oblikovalo v rokah mladega steklarja, v rokah starega glažarja. Bržkone po obisku v steklarski šoli razumemo, zakaj je ta iskreča zadevica tako cenjena, zakaj toliko rodov ne počenja nič drugega kot da iz dneva v dan piha v drobno cevko, vrti kolo in brusi. Brusi in vrti kolo ... Steklo je lepota, je strast, je življenje, pesem in znoj. Velik kos steklarjevega žitja in bitja. Spoznati steklo, pomeni spoznati steklarja, »glažarja«, človeka s »steklenimi rokami«. Začenjaš ga spoznavati tudi, če greš v steklarsko šolo. In še smo si zapomnili, ko so fantje, dekleta govorili, da so se za ta poklic končno odločili tudi zato, ker je oče nekega dne neodločno, skorajda proseče in z nekakšnim mirom v sebi dejal: Veš kaj, sin, kaj češ drugega, bodi steklar. Saj to je vendarle najlepši poklic na svetu. Steklar je gospod. Vsak je sam svoj gospod. Ce boste vandrali po svetu, po Ameriki, Nemčiji, Franciji, po širokih avenijah neznanega sveta, vam bo bržkone prijetno pri srcu, ko boste zagledali v izložbah steklene predmete, na katerih ne boste prepoznali le znanih besed Made in Yugoslavia, temveč tudi znak steklarske šole, znak steklarne v Rogaški Slatini. Koliko lepih stvari smo videli. MST ŠIROKA VELE- MESTNA ULICA Z NASAi/ STRO-KOYMJAK ZA ATOM. energijo mehko- NE3N! . GLASOV! Z> IME SLOV. PESNICA CLUI) PUM. IGRALKA SLOV. RODU C PINA) JAKOP, ALJAŽ PRVA' ČRKA 2>£IAVEC v EWJUR’ Af/c/ KEM. PRVINA Cia) VISOKO OBLIKO- VANJE lil TKIVNA RAZJEDA ALFRED rJo&EL 'Polmer 'EflAJUŽi S.4MEX. /tSRALKA CMR/LV* ■■ . TEMAČ- NOST KRPAN MAJHNA KOLIČINA 'VODE SLOV,. SL/KAR (FOATU/JAf OLJK/a, PLOJ* /el/k v J-AM.PT/c SKIEM/7P4 ZAMOA/. Z/FZE ZNAK ZAHOR TUJA F/R/1AJU kupuje PR/ NAS STEKLO A/JEV - Leopard LESKOVAC hrvaška SKUP- ŠČINA Selc/ nesnage RIMSKA BOGINJA JEZ£ NAJVIŠJI PEVSKI glas CEZAR pr/c A - UJE/)A PODROČJE v SASU/ S/i/C/J S.4MBR. /GRAL£C l//7ITčb CKfiA 7/c*) NEČIST zrak vrsta ■ USNJA TONA KRAJ PR/ CELJU (KERAMIKA Kos/ter P£VR/) K&ZO/jr TETfiO SHEl-. E/čiRŽaVj) NEMŠKI Politik CHELMUŠ) Med reševalce, ki bodo sodelovali v reševanju križanke št. 47 in ki bodo pravočasno oddali pravilne rešitve, bomo z žrebom razdelili za 150 dinarjev nagrad, in sicer: 1. nagrada 70 dinarjev, 2. nagrada 50 dinarjev in 3. nagrada 30 dinarjev. Rešitev nagradne križanke pošljite na naslov: Uredništvo časopisa »Steklar« steklarna »Boris Kidrič« Rogaška Slatina. Lahko pa jih vržete tudi v nabiralnik za časopis »Steklar« pred vratarsko ložo. Seveda bomo upoštevali tiste pravilne rešitve, ki bodo prispele na naslov uredništva do vključno 15. marca 1978. Ne pozabite na pisemsko ovojnico pripisati »Nagradna križanka št. 47«. Nagrajenci nagradne križanke št. 46 so: 1. nagrada din 70 Polik Ivan, 2. nagrado din 50 prejme Iršič Polonca in 3. nagrado din 30 Drlmel Saša. Vsem nagrajencem čestitamo! Rešitev nagradne križanke št. 46 * Vodoravno: komercialistka, ekonom, ravnilo, Rukavina, Ig lar, Apač, rilec, Ast, Marat, Iran, IA, IC, jatica, IOC, kip, lega, Pavia, Ajaccio, bolest, Avčin, Atlanra. Glasilo »Steklar« ureja uredniški odbor: Jože Božiček, Jože Halužan, Viktor Horvat, Tomi Kočica, Milo-rad Kračun, Julij Lončarič, Polda Ogrizek in Jovo Tišma # Predsednik uredniškega odbora Polda Ogrizek, predsednik sveta glasila Ivan Siter, tajnica uredniškega odbora Cita Novak ® Uredništvo: steklarna Boris Kidrič, 63250 Rogaška Slatina, Ulica talcev 1 O Naslov: »Steklar«, glasilo OZD steklarne Boris Kidrič in Steklarske šole Rogaška Slatina • Telefon (063) 810-020 ® Rokopisov in fotografij ne vračamo • Naklada 1700 izvodov ® Tiska ČGP Delo Ljubljana.