Leto LUin. Številka 38. v Ljubljani, v toreii 11 feurnarja 1925. Cena Din 1.50 thM\B vsak dan popoldne, Izvxeaasi nedelja ta praznike. — laseratl t do 30 pctit a 2 D, do 100 vrst 2 D 50 p, večji Inserati petit vrsta 4 D; notice, poslano, izjave, reklame, preklici beseda 2 D. — Popn«t po dogovoru. — inseratni davek posebej. — »Slovenski Narod4' velja letno v Jugoslaviji 240 D, za inozemstvo 360 D. i Upravntitvo: Knaflova ulica ztev. 5, pritličja. — Telefon stev. 304. OrednlsUo: SaiUota ulica it. 3, I. nadstropje. — TcleSon šiev, 34. BaT Poštnina platana v gotovini. t Oelili bi radi... V naši državi zmagujeta napredni m nacijonalni principi. Reakcha zakrknjene SLS in muslimanskega klerikaliz-ma, ki se druži z zmedeno hrvatsko opozicijo, je doživela 8. februarja hud poraz. Vsa znamenja kažejo, da ta reakcija v kratkem razpade in da se morajo poedine skupine opozicijskega bloka pridružiti državni večini, ako si hočejo ohraniti samostalno življenje in vsaj delno nresnlVJ svoia posebna gospodarska in socialna stremljenja Z naprednimi In nacijona!ni:ni državnimi principi pa zmagujejo ludi duševni principi. Naprednemu nacijonsliz-mu je država harmonična enota, v kateri treba zagarantirati vsem slojem, vsem plemenom in veram ennka prava !n enake dolžnosti! Nacijonalistu je neomejena duševna in politična svobeda aksiom! Ne moremo si misliti, da pristane pravi nacijonalist na to, da obstoja o. pr. v Sloveniji posebne vrste svoboda, ki naj jo deli SLS in ljubljanski škofijski ordinarijat in da pri tem dopusti drugo svobodo v muslimanskih pokrajinah, kjer naj deli politično in duševno svobodo zopet po svoje zagrizeni muslimanski derviš! S vpraSanji politične moči so torej združena tudi vpia-šanja duševne svobode ter kulturnega napredka! Velika škoda je, da je ta zveznost ostala precejšnjemu deJu slovenske inteligence prikrita! In vendar Je jasno, da izhaja Iz ev. klerikalne vlade povsem drugačna duševna in politična svoboda, kakor pa iz vlade nacl-jonalnega bloka, ki jo vodijo samo spfošnodržavnl interesi ter ožin na enako svobodo vseh plemen, ver in kulturnih naziranj! Kot primer navajamo konkordat, ki se je pravkar sklenil med bavarsko vlado in Vatikanom. Pri tem moramo pomisliti, da je Bavarska del protestantske Nemčije, torej države, kjer so zahteve po neovirani duševni svobodi že prešle v splošno last javnega mnenja. In vkljub temu je vatikanska diplomacija dosegla naravnost nezaslišane koncesije, ki omejujejo ljudsko svobodo, zlasti pa srednji In visokošolski pouk. Bavarska vlada je namreč pretežno klerikalna, odtod koncesije! Med temi koncesijami spada n. pr. ta, da se mora ljudskošolsko učiteljstvo v gotovih ozirih nastavljati po željah bavarskega nuncija ter da je na pr. imenovanje profesorjev filozofije in zgodovine na bavarskih univerzah odvisno od pristanka škofijskih ordainariiatov na Bavarskem. Sedaj pa pomislimo, kakšen bi bil konkordat med Jugoslavijo in Ri-mom-Vatikpnom, ako bi v Sloveniji kraljevala SLS in ljubljanski škof. Na naši univerzi bi klerikalci zahtevali popolnoma drugačen duh! V našo pokrajino pa bi se povrnili zloglasni Časi CanVarievih »Hlapcev«! Saj ie vendar boliše, da deliio svobodo nasledniki Trubarja, Vodnika, Prešerna, Jurčiča, Stritarja, Gregorčiča. Levstika, Kerstnika, Tavčarja, Can-kaua, pa do slovenske moderne književnosti, nasledniki ogromnih naših telovadna organzacij, pevske kulture, slovenskih skladateljev, nacionalistov, naprednega učiteljstva itd., ki so vsi stali za princinom duševne svobode, kakor pa da bi nam duševno in politično svo^o^o delili po nezaslišanem receptu SLS izpred vojne nasledniki Tomaža Hrena, Jerana. požigalca Cakanr-feve »Erotike« in slični! Iz polt»čne moči sledi tudi smer in prostost duševnega življenja! To resnico si morajo ogledati tisti maloštevilni »naoredn** inteligenti, ki se koketirajo s klerikalno avtonomijo. Ce to resnico dobro premisPjo, potem spoznajo temeljno zahrbtnost kler. avtonomije ter vso hudobijo klerikalnega »napred-njaštva« in »svobodomiselstva«! Kdor nepristransko primerja današnjo svobodo, ki jo uživa katoliška ^rkev in ki jo uživajo celo čisto strankarske organizacije SLS s svobodo, katero so delili slovenski klerikalci naprednjakom pred svetovno vojno, ko so imeli oblast v rokah, mora priznati, da se to dvoje ne da primerjati in da uživajo pristaši SLS vse svoboščine svobodnih držav liano v I Brezuspešni klerikalni manevri v Beogradu. Vesti o prihodu poslanika Balugdžiča neresnične. — Dr. Korošec skuša priti v vlado. — Seja ministrskega sveta pod kraljevim predsedstvom. — Beograd, 16. februarja. (Izvir.) Včerajšnji dan je bil v Beogradu brez važnejših poltičnih dogodkov. Glavna pozornost vodilnih krogov je sedaj obrnjena na tehnično pripravljalna dela za otvoritev narodne skupščine. V Starem Ibeteju, volilno okrožie Veliki Bečkerek v Vojvodini, so bile včeraj dopolnilne volitve. Končni r^ ni tisk, kakor po nr^adi, eksploatirati v politične cilje in namene opozcije. Klerikalci zelo senzacijonalno operirajo s poslanikom g. Balugdžičem. Danes dopoldne se je točno izkazalo, da so vse te vesti o prihodu poslanika g. Ži* vojina Balugdžiča gola kombinacija in mišljotina klerikalcev. Vaš dopisnik se je danes dopoldne zultat teh volitev ni spremenil dcjrii- | v zunanjem ministrstvu in na dvom im skega položaja in razmerja pri posam- formirat o resničnosti vesti glede r*n* nih strankah. Narodno-radikalna stran- panika Balugdžiča. Na obeh naj-nero* ka je dobila v velikobečkereškem okrožju tri mandate. Voditelji opozicije so zaDUStili Beograd. V Beogradu je navzoč samo še dr. Korošec ,ki skuša z vsemi intrigami razbiti Narodni blok in na kakšen način priboriti svoji stranki pozicije v vladi. Opozicijonalni tisk je snoči in danes zjutraj razširil vest o nosebni misiji našega beri. poslanika Zivojina Ba-ludžiča. Naš berlinski poslanik je prispel v Beograd in takoj so bile v vrstah opozicije razširjene vesti, da je g. Ba-lugdžič pozvan v Beograd, da poda kot najboljši kraljev svetovalec svoje mnenje o parlamentarni situaciji. Opozicija polaga na g. Balugdžiča velike nade. V ministrskem predsedstvu je ministrski predsednik razpravljal s po-samnimi ministri tekoče resorne zadeve. Tako so bili pri njem pravosodni minister dr. Edo Lukinič, minister dr. Grisogono minister dr. Srskič. ministrski podpredsednik Marko Trifkovič in skupščinski podpredsednik g. Ljuba Jo-vanovič. Konferenca ministrov je bila posvečena zakonom, ki se imajo pripraviti za narodno skupščino. Minister za sociialno politiko je podal zastopnikom tiska kratko izjavo o bodočem stanovanjskem zakonu. V ministrstvu bo ta zakon v kratkem izgo-tovlien. Zakon ima urediti razmerje med najemniki in hišnimi lastniki, rešiti ima tudi vprašanje, da se dvigne zidava uradniških in javnih poslopij in sploh vprašanje kreditov na privatna poslopja. Zakon ima zaščititi tudi gospodarsko slabejše sloje, tako najemnike kakor tudi hišne lastmke. Po izjavi ministra za socijalno politiko postanejo javni lokali, prodajalne in delavnice po tem zaknnti popolnoma svobodni In bodo predmet svobodnim pogajanjem med intereslra-nlmi strankami. — Beograd, 16. februarja. (Tzv. Ob 12.) Opozicijonalni tisk. med dragimi tudi ljubljanski »Slovenec«, je danes razširil vest o prihodu nagega poslanika v Perlinu g. 2ivojina Balugdžiča v Beograd. To vest skuša onozicijonal» dajnejših mestih mu jc bilo kategorič* no zagotovljeno, da je ta vest izmišlje* na in da poslanik g. Zivojin Balugdžič sploh ni odpotoval iz Berlina, kjer vodi važne diplomatične posle. Onozicija je najbrže zamenjala 2. Balugdžiča * na* našim podanikom v Budimpešti g. Tiho« mirjem P o p o v i č cm, ki je v resnici včeraj nrisoel v Beograd. Njegov pri* hod pa je izključno v zvezi z nadalje« vaniem trgovinskih pogajanj med našo kraMevino in Madžarsko. V skupščini postaja od dne do dne živahnejše. Tz Vranje je prispel vodia opozicije Ljuba Davidovič. Za sredo namerava v hotel »Imperial« sklicati velik protestni shod, na katerem poro* ča o voTilnem terorju od strani vlade. Vodja slovenskih klerikalcev dr. Korošec je Še ostn! v Beogradu ter Še ni odpotoval v Subot'co na sestanek voditeljev bunjevške litidske stranke. V Beogradu poskuša vodia slovenske klerikalne stranke vse mogoče intrige in uporablja nairafiniranejšo taktiko, da bi se prikopal na krmHo vlade. V nai-merodajnejših vladnrh krogih trde" danes, da se dr. Korošec skuša celo otresti dosedani'h svoüh prijateljev in za-vezm'Vov. da namerava zspnstU? ne «a-mo šT-s>ga, temveč celo o^ji opozicTjo-nalni blok. Vsi njegovi poskusi ostanejo brez pozitivnih uspehov za klerikalno stranko, čeprav ie dr. Korošec že stavi! gotove ponudbe za vstop v vlado. V ministrskem predsedstvu je min. predsednik NiVola Pnš'*č imel posvetovanja s pnsamnimi radika'mmi poslan- ci, ki so mu poročali o položaju v političnem in njih volilnih snloSn^m okrožtih. Ministrski predse^mk se je tudi dlje časa posvetoval s sknpšx;nskim predsednikom Linbo Jovanovičem. Ta konferenca je bila v zvezii s sestavo delovnega programa za narodno skupščino in obenem je tudi v zvezi z nocojšnjo sejo ministrskega sveta, na kateri sestavi vHda dnevni red za Ititrlšnfo sejo ministrskega sveta pod predsedstvom N). Vel. kralja Aleksandra L Katastrofalno neurji v alpskih deželah. Vihar na več krap^ razdrl železniške t>ro^e in razbil vagone. — Ponekrd so izbruhnili požari. ■ previdnostjo odpeljal« na krti nesrecV. Tudi rešilnemu vlaku je vihar odtrgal tri vozove in jfh vrgel ▼ jarek. Drugače )e re* Silni vlak prijel na lice m^sta ter p-*č>? jj «keiio. Med posta fama Eich in St. Wilden je vihar t"di uničil tri vozove, železniške proge so bile ves čas zatrpane in je bil vsak železniški promet ukinjen. Telefonske in h »-m javne zveze so bile na več krajih na SolnograSkem pretrgane in tako se ni moglo — Sofnofrad. 16. februarja. (Tzv.) Di-rekciia solnograSke lokalne *-lcznfce ob ta v« Ija. da je osebni vlak St. 22 na železniški progi St. Wolfgang-Strohel dohitel silovit vihar. Več vagonov je vihar odtrgal od lo* Vomotive in iih vrg~l Čez nasip v jarek. — Sprevodnik H. Ellma'ier je bil pri tem moč« no poškodovan. Ostala dva sprevodnika in vsi potniki so dobili le neznatne praske. O nesreči obveščena rešilna postaja, obstoječa iz več zd-avnikov in rešilnega osobja, se je Ne bomo se hval'H z naprednim in nacionalnem delom v Sloveniji! To delo je v Sokolstvu, v nacionalnih organizaciji, v prosvetnih društvih, v naši učiteljski orsr^nfzacMi, med profesorji, glasbeniki, športniki pa visoko do ljubljanske univerze tako ogromno in svetlo, da se ga klerikallzem po pravici boü! Zato poskuša onemogočiti njega široki polet med slovenske ljudske mase s tem, da Jih razdvaja In da se mo laska kot edino resnični pobomik »pravega naprednjaštva« in »svobodomisel-stva«. Kai in kako ie s tem »naprednia-štvom« in »svobodomiselstvom«, pa smo napredni Slovenci doživeli na lastni koži v naši preteklosti, posebno pa v desetletju pred svetovno volno« ko ]o švigal b;č klerikalne strahovlade po naših hrbfh . . . SLS bi rada delfla duševno svobodo, v to pa potrebuje politično nadvlado, ki Jo sama ne more izvojevati In do katere bi se rada dokopala s pomočjo napredne inteligence! Odtod vabila s klerikalno »naprednostjo« in »svobodomiselstvom«. Prepričani smo, da pomenijo ta vabila samo drzno klerikalno igro z naSo lahkomiselnostjo in nekritičnostjo, ki jo pa napredna, kompaktna naciioneJna inteligenca z gnusom odbija! Na č%ta nase napredne inteligence tn naših naprednih, kulturnih ter nacljonalnib tradicij pa na) stoji nasa ljubljanska univerza! Tu ne pomagajo nobeni »Slo« vencev!« lalsfflkatff dobiti natančnejših poročil o veliki kata* atrofi. — Soinograd, 16. februarja. (Izv.) Tudi ▼ mestu je vladal včeraj strahovit vihar. Pobitih je veliko število šip. Na Kapucii* skem hribu je vihar polomil vse nasade. Ve* lika je tudi škoda na strehah. V Hehndorfu je med viharjem nastal požar, ki je vpepelil sedem velikih gospodarskih poslopij. V Höfa gasteinu je ravnotako nastal požar, ki je vpepelil tri glavna in sedem postranskih go* spodarskih poslopij. Ker je telefonska zvc» za pretrgana, manjkajo p 'robnejša poro« čila. — Soinograd, 16. febn.arja. (Izv.) OS 20. sinoči neprestano dežuje. Dež, ki ga me* Stoma spremlja vihar, je napravil precejšnjo škodo po gozdovih in po kulturnih nasadiVi. 2elzniška proga Ischl * St. Gilden je pre« trgana. — Dunaj, 16. fehruaria. (Tzv.) Včerajšnji vihar je napravil na Dunaju precejšnjo škodo. Požarna hramha je morala v 24 slu# čajih intervenirati da je očisti1* ulice in spravila po viharnem nalivu naplavljene predmete. — Brepenc, 16. februarja. (Tzv.) Vih-ir je na Prcdarelskem povzročil veliko škodo. Mnogo hiš je poškodovanih. Na progah je vihar ustavil več vlalcov. FERAD FEG DRAGA NAPOVEDUJE GLADOVNO STAVKO. — Peo«rad\ 16. febr. (Tzv.) Vodja makedonskih Turkov FeraH bes: Draga, ki je obtožen več zločnov in se nahaja sedaj v zaporih v Kosovski Mftrovlcl, je začel stavkati ter se brani sprejeti hrano, to v znak protesta, da so Ka oblasti prijele in zaprle. V nekaterih mošcah so včeraj Turki priredil posebne molitve, da osvobode Ferada bega Draso. DIPLOM A TIčr: POSETL — Beograd, 16. februarja. (Izv.) Danes dopoldne je zunanji minister dr M. Ninčič sprejel v dveurni konferenci francoskega poslanika Grcnirda, za tem angleškega poslanira Youn^a, s katerim je dr. Nineič razpravljal vprašanje samostana sv. Nauma ob albanski meji. Na tem samostanu je An# glija materijalno zainteresirana. NEDELJSKE DOPOLNILNE VOLITVE. — Zagreb, 16. febr. (Tzv.) V nedeljo 15. tm. so bi'e dopoTnilne volitve na volišču Bosiljevo v modruškoreškem volil, okrožju. Oddanih je bilo o^olf 600 glasov, od teh je dobila skrinnca HRSS 500 glasov. Ta rezultat n« vplival na nrv glavni Izid v nedeljo 8. tm. fn ostanejo 3 mandati na korist Narodnega bloka in 3 mandati za F1RSS. SPREMFMPE PPIOFITEŠKEM GLEDALIŠČU. — Zagreb, 16. febr. (Izv.) Po poročilu Iz Osijeka odpotuje dnsedan-l intendant narodnega gledališča z. Pavel Gol i a v Beograd kot upravnik ^Trmš""';rga g!e Inozemske borze. — Cnrlh, 16. febr. Predborza: Beogra* 8.50, Pariz 26.60, London 24.77, Newyort 5.19, Milan 21.25, Praga 15.45, Dunaj 0.007^. — Trst, 16. febr. Borza: Beograd 39.61 —39 85. Pariz 125.60—125.90, London 116.30 —116.50, Newyork 24.325—24.375, Curla 468.75-^169.75, Newyork 71.50—12, Dunaj 0.03375—0.03445. Stran 2. >S L O V C N S K T NAROD* dne 17. februarja r925>. ■»tev. öS fropofo* reformo ženskega ifeeja, ki se je tspremenä v praktično žensko realno gi-aoiaafjo. Povodom ukinitve dveh razredov gimnazije s strami ljubljanskega občinskega sveta, je drnštvo interveniralo pri prosvetnem ministru Miši Trifunovjcu in zaprosilo za državno podporo v svrho vzdrževanja obeh raeredov. Društvo je ukrenilo §e več tozadevnih korakov, vendar je bil ves trud brezuspešen. Naletelo je povsod na sluba ušesa tu tako so morale biti gojenke še nadalje brez pouka. Tem lepši uspeh pa je imela dobrodelna akcija za javno žensko bolnišnico v Ljubljani. Odbor društva je takoj po lanskem občnem zboru sklical na sestanek v Emono zastopnike in zastopnice vseh karitativ-Hih društev in se je na seji sklepalo siede akcije za pomoč naši ženski bolnici. Zanimivo ie, da se je tega zborovanja udeležilo vseh 9 naprednih društev, dočim se štiri katoliška društva niso odzvala pozivu. Na sestanku se je organizirala akcija, kako od-pomoči ženski bolnici in ta akcija je do vedla tudi do uspeha. Društvo je s pomočjo Kluba Primork, Kola jugoslovenskih sester. Društva SliS za siročad ter raznih drugih društev nabralo za žensko bolnico naravnost ogromno množino perila ter drugih važnih potrebščin. Naj navedemo med dru-grirn, da je društvo darovalo bolnici 61 riuh, §1 košulj, 235 plenic, 174 orroških kosu&j. 40 m sifona ter mnogo drugega perila. Tudi Klub Primork jc daroval bolnici 100 rjuh, 27 brisač, 9 košulj, 12 prevlek, 12 malih ko-šuljic ter nekaj pohode. Društvu so darovale perilo nekatere ljubljanske tvrdke, razna podjetja v Ljubljani in izven nje ter razni zasebniki. Obširno je bilo tudi prosvetno delo. članice Splošnega ženskega društva so imele več predavanj na deželi. Odbor Splošnega ženskega društva pa je na šentjakobski šoli priredil ciklus sijajno uspelih javnih predavat:] iz zdravniške vede. Predavala je ga. dr. Šimčeva, šef bakteriološke stanlce v Ljubljani o nalezljivih boleznih in nfih po- veročftebhV Teh velezaniioMb »ilji^ili, a vendar znanstvenih predavanj fe W!o deset. Kongresa Narodnega fenskega Save za v Sarajevu od W—4. *nrtja so se odele*Ue kot zastopnice Splošnega genskega društva ga. dr. Tavčarjeva, gdč. Vita Zttpan-C f č e v a in sdč. Karla M o d 1 c. V jeseni se je preuredila društvena knjižnica ter deloma renovhrala. Omeniti je med drugim tudi razstavo ženskega dela. kulturnega, soci-jatnega karitativ nega, feminističnega in ročnega, ki se je vršilo ob priliki kongresa Male genske antante od 29. oktobra do 2. novembra v Beogradu. Društvo se je te razstave udeležilo ter razstavilo lepe fotografije svoje knjižnice, razne knjige slovenskih pisateljic in pesnic itd. Kongresa Male ženske antante v Beogradu se je kot zastopnica Splošnega ženskega društva m kot zastopnica Narodnega ženskega Saveza udeležila ga. Minka Oovckarieva ter je o kongresu in o razstavi obširno poročala na sestanku v Emoni dne 17. novembra. Bilo je še nekaj drugih prireditev, katerih se je društvo udeležilo. V programu za bodoče leto ima društvo razstavo ^Jugoslovenska žena*.. Razstava «aj pokaže, kaj je Jugoslo-venka doslej naredila in česa ji še manjka. Ga. Ivanka M c d e it o v a je podala blagajniško poročilo, iz katerega je razvidno, da je imelo društvo 32.120 Din dohodkov in 27.710 Din izdatkov. Sledile so volitve odbora. Izvoljene so bile v odbor: Bajt Marija, B e r b n š E!a, B r a č k o Otilija, Bukovec Darinki, F i-scher Vera, üovekar Mit ka, O r o m Maša, Hille Mara, K o b a 1 Lea, K u t i h Julija L a p a j n e Vida, Leskovcc Ivanka, L i n d t n e r Marjanca, Prunk Mila, Tavčar Fran ja, Trdin a Marija. U m-b e r g e r Milka, V a š i č Romana, V r č o n M., Zupančič Vita, Žitek Jakobina. Gospa predsednica dr. Tavčarjeva je izrekla nato vsem navzočim kakor tudi članicam, k? so se udeležile plemenite akcije za žensko bolnico svojo zahvalo, na kar ic bi! občni zbor zaključen. Dr. Leop. Lenard: Po volitvah. Zgodilo sc je, kakor sem pisal v »Narodu« pred volitvami, in kakor je moral jasno predvidevati vsakdo, kdor zna sklepati iz obstoječih dejstev. Dogodki se razvijajo z jekleno logiko. Po predzadnjih volitvah, ki so prinesle zmajco rned Srbi radikalceni, med Slovenci, Hrvati in muslimani pa separatistom, sešli so se separatistični poglavarji in napravili »federalistični blok«. Ta blok je štel 112 Klav, torej veliko premalo do parlamentarne večine, federalistične načrte pa je mogoče izvršiti edino na parlamentarnih tleh. Torej so sklenili federalistični poglavarji: treba je. da se dobro pripravimo se za ene volitve. Ako smo se dobro pripravili in dobili še kakšnih 50 poslancev, potem lahko delamo z državo, kar hočemo. Toliko poslancev pa že fiobimo. Makedonijo obljubimo Bolgarom, da bodo za nas glasovati bugara-ši. Vojvodino Madžarom, da dobimo madžarske glasove, Nemci bodo v odločilnem tictiorku piesedlali k nam, ker dobivajo svoja navodila iz Berlina, Komunisti in drugi taki tiči bodo zn nas po dikiatu iz Mosk /e. Mogoče bo dobiti i udi nekaj Srbov, ker tudi med njimi avstriiakantstvo še ni popolnoma izumrlo, in navsezadnje se povsod najdejo ljudje, ki so pripravljeni iz strankarskega sovraštva in osebne sebičnosti iti na vsaka pota. Z vsemi temi pomočniki moramo dobiti večino pri prihodnjih volitvah. Toda vodstvo države so Imeli v rokah radikali. Treba ie bilo preslepit! radikale, da bi mirno dovolili, da separatisti razpredajo svoje mreže in pripravljajo tla za nove volitve. Torej so pričeli prihajati k radikalom v Beograd različni »odposlanci« bloka iz Zagreba, pa so govorili: »Mi bi radi naredili z vami sporazum« . . . Vsak pameten človek ima raje spo-razum, kako pa prepir, pa so odgovorili tudi radikali: »Dobro! Tudi mi smo vsak čas za sporazum. Mi se sploh ne prepiramo, kregate se vi> Povejte, kaj želite, in, če mogoče, vam ustrezemo.* Odposlanci pa niso vedli povedati ne to, ne ono. Samo cincall so sem in tja. nazadnje pa rekli: »Pošljite nekaj Hud! k nam v Zagreb, tam vam nove-»o.« Radikalci so rekli: »Dobro. Če ne Hiara gora k preroku, poide pa prerok h gori. Saj je vse eno.« Pa so poslali v Zagreb dva svoja odlična Človeka, katerih ni mogoče prevariti. Jasno ie, da msta imela oblasti, da skleneta v Zagrebu kakšen sporazum. Saj nista niti vedela, kaj bodo v Zagrebu obetali, torej tudi ni mogla stranka v naprej obljubljati, da bo to sprejeto. Sla sta samo, da slišita, kaj blokaši hočejo, in to poročata stranki. V Zagrebu pa so se lospodje blokaši vedli zelo naivno. Napisali so na listek papirja: »to želimo, to fcelimo..« «~ nič pa niso rekli, kaj dajo m obljubijo od svoje strani. Vse njive ielje so šle za tem, da dobijo popolnoma v svoje roke upravo, šolstvo itd., U nič ne dajo od svoje strani. Hoteli so kneti vse koristi od vladarja, a nobene lolžnosti in nobene odgovornosti. — Radikalom je postalo tako rasno, kaj ho-lejo blokaši. Hočejo dobiti svobodne roke za vsako agitacijo, hočejo dobiti fladjn vpliv, da bi se mogli učvrstiti in razširiti. Ko bi bili dovolj močni, bi pa zahtevali volitve in dobili večino. Potem bi pa šla Eshaezija v franže in av-strijanščina- bi triumfirala. Tako neumni pa radikali niso. Pasle je dotični papir enostavno vtaknil v žep, ker o takih predlogih se ni dalo niti razgovarjati. Blokaši so bili kon-sternirani, Radič je javno ozmerjal Jo-vanovica, da je osel, a radikali so šli mirno dalje svojo pot. Takozvani Markov protokol je živel samo v vlaku od Zagreba do Beograda! Sedaj so prišli pa blokaši v zadrego, aH naj gredo v Beograd, ali ne? I^adfču ni kazalo, da bi šel kar tako brez najmanjšega uspeha. Preveč bi trpel njegov ugled med volilci, katerim je obetal, da bo naredil republiko v Zagrebu. Korošcevi in Spahovi ljudje niso mogli ostati doma, ker volilci zahtevajo od politike rudi kaj praktične koristi, katere ni mogoče doseči z abstinenco. Torej so eni šlf, drug! pa ne, in blok je tako cincal na dve strani. Tako so imeli radikali večino v skupštini, ne da bi bilo treba kaj plačati Radiču za njegovo abstinenco. Pričeli so vladati, in kolikor dalje so vladali, toliko bolj so se učvrščavali. Radikalom se ni bilo treba prav nič bati, Če pride Radič v skupštino, zakaj vedeli so, da bo to kritično za demokrate, ne pa za njih. Če pride Radič, se bodo morali najprej demokrati odločiti: Z Radičem, all xoper njega? če gredo proti njemu, se morajo približati radikalom, in stara radikalno-demokratska koalicija se obnovi. — Če gredo z njim, so se izneverili programu, na katerem so bili izvoljeni, In po parlamentarnih načelih morajo priti volitve. Slednjič so radičevc! res uvideli, da nima smisla, če neprestano čepe doma. Država gre naprej svojo pot tudi brez njih in državni sistem postala vedno čvrstejši. Torej so se odločili, da gredo v Beograd. S tem so pa prišli demokrati v krizo in morali so se od« ločiti: za Radiča ali proti Radlču. Oni. ki so bili v prvi vrsti strankarji, so se odloČili za Radiča, samo da bi prišli do vlade, pa tudi, če z njegovo pomočjo. Drugi, katerim je bilo pred vsem za načelo narodnega in državnega edinstva, pridružili so se radikalom. Tako sta nastala dva tabora: narodni in protinarod-ni ali separatistični. Ker je poslednji tabor bil po številu močnejši, se je naredil Še poskus, ki nI bil po parlamentarnih načelih, da se njemu dä vlada v roke. Po parlamentarnih načelih bi bile morale priti takoj volitve, ker separatisti niso imeli enotnega pozitivnega programa in ker bi bilo treba vprašati narod, če odobrava novo politiko demokratov. Res se je kmalu pokazalo, da separatisti ne morejo vladati drŽave. Radič s svojo stranko se ie izključi! sam, ker ie pristopil k boljševikom, brez njega pa nI bilo večine. Tako je zopet dobil v roke vlado narodni blok, ki je strogo po parlamentarnih načelih takoj vprašal narod, naj pove, kakšno politiko hoče. Narod se Je na volitvah izjavil za politiko narodnega in državnega edinstva. Pri volitvah se je celo prebivalstvo razdelilo na dva tabora. Vse, kar je vmes. ie teginilo. Skoraj čisto so izginili taicozvani *?cmljoratiniki«. O socijali- $tth in komunistih ni več ae duha ne sluha. Demokrati so se sicer obdržali In celo malo napredovali, toda njihovo napredovanje je samo navidezno. Držali so se v Makedoniii» * to samo na te način, da so za nje glasovali bugaraši V Vojvodini so za nie glasovali Madžari in Nemci. V Srbiji so skoraj po« v sod izgubili, in samo cepanje radikalnih list jih je rešilo popolnega poraza. Demokrati so prenehali biti srbska stranka. Mandate so dobili s pomočjo bugarašev, Arnavtov, Madžarov, Nem* cev, komunistov in podobnih protidr-žavnih elementov, deloma tudi vsled nesloge radikalov. Radikali so svoje pozicije povsod držali in dobili mnogo novih. Obenem z bojem proti zunanjemu nasprotniku se je vršit pri njih notranji boj in pre-čiščavanje stranke. Oba boja je slavno izvojevala in tako je sedaj večja in močnejša kot kdaj poprej. Vsi radikal-ski disidenti so propadli, večinoma so dobili smešno majhno Število glasov. Spaho, Radič, Korošec so oslabljeni, separatistično gibanje je ustavljeno. Slovenija je volila najslabše. Prebivalstvo je, sodeč po volilnih rezultatih, v znatnem delu brez politične ori-jentacije. Človek navsezadnje Še razume, da je veliki del prebivalstva volil slovensko ljudsko stranko. Tak človek Želi avtonomijo, o kateri si je ustvaril neke fantastične pojme. Širjega političnega pregleda nima. gleda na politiko samo s s\*ojesa lokalnega stališča. — Toda kakor je mogoče, da pameten človek pri sedanjih razmerah glasuje za narodne socijaliste, z stranko, ki nikakor ne more dobiti mandata, a če bi ga dobila, bi bil popolnoma brez mandata! V parlamentu se vse stvari rešujejo najprej v klubu, in kaj zamore poslanec, ki nima za seboj nobenega močnega kluba? Isto velja za naše kmetij-ce. Jasno je. da se radikali ne bodo zavzemali za ljudi, ki jih tako grdo napadajo. Če se naslonijo na radičevce in na SLS, pa tudi ne bo veliko pomoči. Toda volitve v Sloveniji niso me-rodajne. Slovensko prebivalstvo mora iti skozi trpko šolo politične preizkušnje, preden bo našlo pravo smer. Tu ne pomaga nobeno očitanje, pomagati more samo čas, ki je najboljši zdravnik tudi za politične bolezni. Vlada ima neizpodbitno večino, to je dejstvo, pred katerim se je treba ukloniti in ki je edino merodajno. S to veČino se bo lahko delalo. Če bi se pa pozneje pokazalo, da večina ni dovolj močna, pridejo druge volitve, pri katerih bo Narodni blok še bolj napredoval. Njegovi rezervoari so še Jako veliki, lahko dobi še mandate v Južni in tudi v Severni Srbiji, dalje v Vojvodini in po drugih krajih. Ako bi imeli čez nekaj mesecev nove volitve, bi blok gotovo dobil čez 180 poslancev. Toda na to ni misliti, ker se bo lahko delalo tudi s to večino. Če pride opozicija v skupštino ali ne pride, je prav vse eno, delo poide naprej brez nje. Zveza med radikal-Ii In samostalnlmi demokrati 3e trdna, ker ie vsaka druga kombinacija nemogoča. Edino je mogoče, da nekaj demokratov prestopi k samostojnim demokratom, in to se bo najbrž zgodilo« Položaj je prečiščen, separatisti so zašli v slepo ulico, po kateri ne morejo dalje. Mogoče ie samo nazaj, a to z velikimi izgubami. !M««iovira sknnsoina in7pn«er- Politične vesti. ske komore. Na temelju začasne uredbe k ustanovitvi inženjerskih komor se je vršila v soboto dne 14. trn. ob pol 15. v dvorani mestnega magistrata ustanovna skupščina inženjerska komore. Neposredno pred ustanovno skupščino se je vršila likvidacija dosedanje in-ženjerske zbornice in predaja njenih asend sekciji Ljubljana UJ!A. Predsednik dosedanje tnženjerske zbornice mg. Milan Suklje je poročal o poslovanju zbornice in omenil med drugim, da poslovanje ni bilo brezplodno. Inženjerska zbornica je imela beležiti lepe uspehe ter si je Izvojevala razne ugodnosti pri gradbenem mrnistrstvu. Nato js razmotrrval Se razna za društvo aktualna vprašanja ter obenem podal tajniško poročilo, Inženjerska zbornica je Štela 39 članov, od katerih jih 7 pripada poslovalnici v Splitu. V času od zadnjega občnega zbora je imela zbornica 15 sej načelnistva ter več sestankov neoficijemega značaja. Blagajna je imela dva konta in sicer tekočI račun pri Jadranski banki in ročno blagajno. Pasivni saldo obeh knjig znaša 10.477 Din, ki pa ja deloma krit e menico, deloma pa se imajo še izvesti nekatere terjatve od ljubljanske sekcije arhitektov. Za tem je predsednik ndruženja jngo-slovenskih inženjerjev in arhitektov, sekei-j« Ljubljana, z. ing. Mačkovšek poročal o delu pripravljalnega odbora za ustanovitev inženjerske komore v Ljubljani. Razmotrivali so na to nekatera zelo važna stanovska vprašanja, nakar je bila Izvršena rStvidacija inženjerske zborniee, takoj zatem pa je bila ustanovna gknpščina inženjerske komore v Ljubljani. Izvoljen je bil take odbor: predsednik ing. Milan Suklje, I. podpredsednik ing. Pavlin, II. podpredsednik ing. M a t u § i č. tajnik Ing. Remec, blagajnik mg. dr. K r a I. Končno je bil sprejet tudi predlog, da se članarina določ! letno na 130 Din. Ustanovna skupščina je bila nato zaključena. Za Nemce se zavzema! Kakor je znano, je prosvetno ministrstvo odpravilo nt dveh srednjih šolah v Ba-nato nemške paralelke v prvi vrsti zbog tega, ker je bilo število dijakov na teh paralclkah neznatno, v drugi vrsti pa tudi zaradi tega, ker sta bili ti paralelkl sredstvo, ki so se ga posluževali bana-ški Nemci v raznarodovalne svrhe. — Zaradi odprave teh paralelk se danes silno buduje dr. Ravnihar v posebnem uvodniku in pravi, »da je odprava teh paralelk represalija, ki dela vtis, da je kazen za Nemce, ker so glasovali opo-zicijonalno«. Nato vsklika: »S tem pa dobe represalije že celo znak nemo-ralnosti in so zato v sramoto naši državi!« — Dr. Ravnihar se torej bori za naprednost s tem, da se veže s klerikalci, svojo narodno jeklenost pa po-svedočuje s tem, da pretaka solze za odpravo dveh nepotrebnih, samo državne finance obremenjujočih nemških paralelk. Ako bo v tem pogledu napredoval tako kakor doslej, bo pred občinskimi volitvami ljubljanskimi še zahteval, da se v Ljubljani zopet upostavi samostojna nemška gimnazija, tista, ki so jo pred vojno ustanovili njegovi današnji zavezniki klerikalci. G. dr. Ravnihar, le krepko naprej po tej poti, ujeli boste na svoje limanice pač nekaj nemških in nemškutarskih kalinov, slovenskim naprednim volilcem pa boste do dobra odprli oči, da bodo uvideli, kam vodi vaša »narodna« in »napredna« politika. =i Narodnoradikalna stranka v Zagrebu. V hotelu Royal v Zagrebu je bil 15. t. m. letni občni zbor organizacije narodnoradikalne stranke za Zagreb. Po daljši debati so bile k volitvam odbora postavljene tri liste. V imenu pripravljalnega odbora je sestavil eno listo I. Franič-Požežanin. Za predsednika zagrebške krajevne organizacije je bil izvoljen dr. Uroš Trbojevič. Za I. podpredsednika pa bivši pokrajinski namestnik dr. Cimlč. V odbor je bil odposlan tudi bivši minister dr. Dušan Pe-Ieš. Te volitve se v Zagrebu zelo živahno komentirajo. — Nemška deputacija pri prosvetnem ministru. V soboto sta posetila prosvetnega ministra Pribčev^ča odposlanca vojvodinskih Nemcev Neuer in Schumacher, da intervenirata zaradi odprave nemških paralelk na dveh gimnazijah v Vojvodini. Minister Pribi-čevič jima je izjavil, da je vest o od-pravi paralelk resnična in da se je to zgodilo zato, ker Avstrija ne dovoli koroškim Slovencem niti slovenskih šol. Vkljub temu je Jugoslavija vzdrževala za Nemce celo gimnazije, dasi po mednarodnih pogodbah ni zavezana, da bi za svoje nacijonalne manjšine vzdrževala celo srednje Šole. Za odpravo teh paralelk pa je bil merodajen tudi drug razlog: nekorekten nastop nemške stranke proti naši državi, ker so se Nemci jell vmešavati v naše notranje spore in so hoteli celo grati vlogo razsodnika v srbo-hrvatskem sporu. Namesto, da bi se brigali za gospodarske interese nemškega Življa v naši državi, so skušali samo še bolj zanetiti požar medsebojnih sporov med Srbi, Hrvat? in Slovenci. Z ozirom na to svoje stališče pač Nemci nimajo pravice zahtevati, da bi jirn naša država dala več, neeo je zavezana po mednarodnih pogodbah. Predstavitelji Nemcev so odgovorili, da jugoslovenski Nemci ne morejo biti odgovorni za postopanje Avstrije napram jugoslovenski narodnostni manjšini, ter so prosili ministra, naj odpravo nemških paralelk prekliče. Minister PribiČevič je to prošnjo z vso odločnostjo odklonil. — Na Hrvatskem nočejo plačati davkov. Beogradsko »Vreme« poroča, da so državne oblasti prišle na sled, kako skušajo poedine pridobitne družbe na Hrvatskem utajiti svpje dohodke ter s tem prikrajšati državo na davkih. Neka delniška družba M. W. v Zagrebu je utajila na neposrednih davkih vsoto 1.141.656 Din. na davku na poslovni promet pa 745.308 Din. Finančno ministrstvo je zdaj to družbo kaznovalo s tem, da mora plačati poleg utajenega davka 1,886.965 Din globe 4.868.200 D, torej skupaj 6,755.165 Din. Zaradi enakega čina mora neka delniška družba J. R. v Našicah plačati nad 2 milijona dinarjev globe. List pravi, da se utaja davkov sistematično izvršuje na Hrvatskem. Ako je to res, potem je jasno, da morajo državi zatajene davke na Hrvatskem nadoknadti druge pokrajine. s-i Kaj poreče na to Mala antanta? Po znižanju madžarskih reparmcijskih obveznosti na neznatno letno plačilo ter po sprejetju v Zvezo narodov je je-la Madžarska jemati z glave »miroljubno« masko. Kakor Nemčija, tako tudi Madžarska vsaj formalno ne misli upoštevati določil mirovne pogodbe o razorožitve. Sicer pa dejanjski že davno več ne izpolnjuje omenjenih dolžnosti. Finančni odbor madžarske zbornice je podal te dni predlog, da se namesto plačanega vojaštva uvede splošna vojaška dolžnost. Minister honvedov je pripomnil* da se s tem predlogom po- polnoma strinja, in proglasil, da sistem plačane armade nikakor ne ustreza situaciji države. Madžarska vlada namerava baje storiti potrebne korake pri velevlastih in Zvezi narodov, da bi se zadevno besedilo trianonske mirovne pogodbe črtalo. Po tej ministrski izjavi je zbornica sprejela predlog splošne vojaške dolžnosti. Drugi predlog finančnega odbora se je tikal določila mirovne pogodbe, da Madžarska ne sme ustanavljati novih tvornic za izdelavo nabojev ter drugega vojnega materijala. Minister honvedov Je proglasil, da se v tej reči razlikuje razlaga madžarske vlade od razlage vele-vlasti, ki baje zadevnega besedila mirovne pogodbe ne umejo (!). Madžarska vlada je teh misli, da se nove mu-nicijske tvomice morejo zidati in širiti stare, morajo pa biti vsa ta podjetja poverjena enotni upravi. S tem se po ministrovih nazorih mirovni pogodbi popolnoma zadosti. — Upamo, da bo Mala antanta nastopila proti tej madžarski provokaciji. ^ Nov Jugoslovenski delegat v re-rnisijo v Parizu je pozvan kot zastopnik Jugoslavije profesor zagrebške ur»i-verze dr. Oton F r a n g e š. Komisija razpravlja sedaj o državnih posestvih, ki so bila preje državna last. Dr. Fran-geš je že odpotoval v Pariz. ==\ Madžarski monarhizem. »Az Est« razpravlja o ustavi magnatske zbornice in naznanja, da bodo imeli dedno pravico za vstop v magnatnsko zbornico samo Člani kraljevske rodbine. — Zbornica magnatov bo štela 243 članov. s= Franciia in Vatikan. Po poročilu pariškega »Figara« Vatikan obdrži v Parizu svojo nuncijaturo, čeprav je francoska poslanska zbornica končno sklenila odpraviti francosko poslaništvo pri Vatikanu. Umetne razglednice po znižani ceni /100 kosov od dinarjev 30-— naprej) nudi tlarodns knjigarna o Ljnblian!. »a—tat. >* Julijska krajina. — Z Goriškega. Poštni urad v (Jospo-ski ulici v Gorici je bil otvorjen 10. tm. — Župniku Franu Franke tu v Oseku je končno notranje rrrrnistrstvo ugodno redilo njegovo opcijsko prošnjo, tako da mu ne bo treba zapustiti Goriške. — Tržne cene v Gorici izkazujejo za krompir 0.80 do 1 iire, za repo sladko 60 do 80 cent., kislo 1 do 1.40 lir, radič 3—4 Ure, ponarame 15 do 40 cent., jabolka I do 2.90 lire, mleko 1—1.30 I, seno 22—24, slama 20—22, oves 135—140 lir. — Iz Tolmina se ponavljajo pritožbe, da se tamkajšnji učiteliiščniki premalo učijo in da preveč veseljacijo. Starši imajo velike stroške. Dolžnost je zavodovega vodstva, da ukrene v tem ozira, kar treba. Ako ni vodstvo za to, mora poseči vmes višja Šolska oblast. — Na Kanalsken! so lansko leto malo pridelali. Davki pa so vedno večji, tako da ubogi kmetje ne vedo več, kaj storiti; da bi mogli živeti in plačevati tako visoke davščine. — Ponesrečil se je v Volčanskih Rutin 44 letni Jernej Strgar. Padel je pri delu in se tako poškodoval, da je kmalu nato umrl. — V Kabrežini vprizore 22. tm. veseloigro »Rodoljub iz Amerike«. — Gozdni urad v Tolminu razdeli med kmetovalce prihodnjo spomlad večje število mladih drevesc. — Letnik 1905. bo poklican pod orožje koncem aprila. — Društvo »Svoboda* v Renčah priredi 15. tm. veselico z igro »Ma-ček-spaček«. — Iz Idrije. Mestno dobrodelno udruže-nje se je obrnilo do podpreiekture in do mestne občine s prošnjo za pomoč. Podpore revežem rastejo, treba je izrednih podpor, preskrba 30 oseb v ubožnicl stane mnogo, hiralnica je draga in polno je stroškov na vse strani. — Skrite zaklade iščejo na »Veliki Ravni« na poti, ki vodi na Gore. StaTa je povest, da so Francozi skrili tam pod veliko skalo silno mnogo denarja. Pred kratkim sta začela tam kopati dva moža in napravila sta v nekaj dneh dve veliki jami, francoskih zlatnikov seveda nista našla. —- Kraški miličniki. Velik slavospev je zapel »H Popolo di Trieste« kraškim fantom, ki služijo zvesto In uneto pri narodni milici. Pridno patrultfrajo okoli po vasehv skrbe sa red in mir, pregnali so tatove in druge nevarne osebe, tako da kraški kmet lahko nemoteno dela in zaspi brez skrbi. Požrtvovalni so In drugodi, doma m po službah, bi se jim godilo bolje, imeli bi več zaslužka, toda vstrajajo in delajo za domovino v službi narodne milice. Treba le stopiti v Sežano, Komen, Sv. Peter, v Nabre* žino, Vipavo, Bistrico, na Prevalje in povsod! čuješ pohvalo »črnih srajc« ... To pripoveduje fašistovsko glasilo. Gotovo je. da ne bo nikdo grajal ^črnlh srajc« napram so-spodom faSistom Iz Trsta, ker vsakdo ve, kaj bi ga zadelo v takem slučaju. Kaj pa nasilstvo, napadi, pretepi, katerih so često deležni čisto nedolžni ljudje? Se pred kratkim smo črtali tudi o roparskm napadih na Vipavskem. To je red in mir dvomljive vrednosti! — Sicer pa, kaj bo s temi kraškimi fanti, ki zapravljajo svoj mladostni čas pri milici? Ko bo milica razpuščena, bodo stali tu brez dela, nfč ne bodo znali, navajeni bodo le pohajkovanja! Žalostna bodočnost čaka kraške miličnike. — Tragična smrt. V tržaški mestni bolnici je umrl g. Josip Križaj, vpokojeni višji mojster pulskega arsenala, star 65 let. V ulici RuKžero Mana ga je v soboto, ko je hote rpriti čez cesto, zade! avtomobil, ki mu je prizadejal težke poškodbe, katerim je v bolnici podlegel. Pokojni je bil odkrit narodni značaj. Doma je bil iz Senožeč. Naj počiva v mirui Stev. 38 »SLOVENSKI NAROD« dne 17. februarja 1925» Stran 3. Pismo iz Pragt It izidu volitev v Jugoslaviji* — Vladna izjava k draginjski akciji in komu* nističnim demonstracijam« —■ Hlučinako. — Jubilej župana v Krat Gradcu. 14. februarja. Volitve v Jugoslaviji so bile pri nas predmet velikega zanimanja in s ne* strpnostjo smo pričakovali njihov izid. Češki tisk ga je v pretežni večini po« zdravil z radostjo. V presojanju novo sestavljene skupščine in situacije, izvi* rajoče iz nje, se razmišlja v glavnem o tem, kako bo nadalnje Pašičevo pošto* panje ali se bo držal še dalje centraliz* tna ali prične kompromisno politiko in &z bo tmdil, doseči sporazum s Hrvati. V nekaterih listih se izraža nada, da prinesejo volitve jugoslo\enski državi povnirjenje, v drugih se meni. da kriza Še ni rešena in da se bodo boji nada* Ijevali sedaj v še ostrejši obliki. Kleri* kalni listi z veselim zadovoljstvom be^ ležijo klerikalno zmago v Ljubljani, socijalno demokratsko časopisje ne so* glasa z volilno formo in sredstvi, komu* nist:' pa naravnost napadajo Pašiča in simpatizirajo z opozicijskimi strankami. Naraščajoča draginja je prisilila vi a* do, da je pričela protidraginjsko akcijo. Dne 11. t. m. je pričela poslanska zbornica razpravljati o njenih predlogih. Za predigro k protidraginjski debati so poskrbeli komunisti 9. t. m. v seji osrednjega zastopstva glavnega mesta Prage a 10. t. m. na Vaclavskem namestju. (O tem smo poročali podrobneje v brzo* I javksih 12. t. m. Ur.) Minister Stfibrny je podal vladno izjavo k protidraginj« ski akciji. Pečal se je predvsem z raz* rojem cen pri nas, ki pričajo, da nismo najdražja država v Evropi. Navedel je vzroke narastku cen za žito in vladne korafce proti draginji. Meseca oktobra te je izvedel popis žita in moke v pro« anetu, da bi se zabranilo gromadenje žita in špekulacija ter dviganje cen, poostreno je bilo nadzorovanje na bor* zah in vlada je dala nakupiti potom posebnega konzorcija zadostne množi* ne žita in moke, da bi se z vscfn« temi nalogami naš žitni trg reguliral tako. da bi ne moglo priti na njem do stvo* ritve neopravičeno visokih cen m da bi se preprečila Špetulacna. Da se »?c* * ježe pregled zalog žita in moke, bo od* { rejena prisilna prijava vseh zalog žita ni moke pri trgovcih in mlinarjih, ki presega 500 kg. Vladi ne pripusti izvo* *a žitaric in prekliče dovolilne odred* be. Vladna izjava se bavi s carinskim varstvom, olajšavami na davkih, da; jatvah in pristojbinah, s poceiijcnicm tarifne politike na že»zr»:cah, priporoča potrebo Steden ja v vseh panogah dr* važne unrave in navaja stališče vlade k finančnim in valutnim vprašaniem. Delovati hoče za stalno zlepševanje dr* Zavrtega finančnega gospodarstva in s tem vzdržati stabilnost naše valute. *Tfcno vzdržsvnost bo lajšala otvoritev emisijske banke, zato pa se ta ustanovi brez odloga. Pri tem pa ostane stabili* zirana češka krona še nadalje češkoslo* vaška izmenjava in zs njeno stabilnost ima skrbeti emisijska banka. Prvotni zakon o emisijski banki iz leta 1920. je določal uvedbo zlate valute, zato pa treba izmenjevalnega zakona, kater' bo takoj predložen parlamentu. Nič se to* rej ne izpremeni, razven to, da bo emi* sijski zavod stvarno in formalno neod* vi sen od vlade in finančnega ministr* stva. Vladna izjava o komunističnih de« monstracijah pravi, da je po izjavah prič ugotovljeno, da se je na dveh kra* jih streljalo na stražo. O silnosti napa* da govori dejstvo, da je bilo ranjenih 37 policistov. Napad je bil očitno pri* pravljen, dogovorjen in organiziran. Vlada izjavlja, da ne trpi podobnih pre* vratnih poizkusov, marveč jih hoče potlačiti nemudno. Pripravljena je za to toliko bolj, ker je dognala, ker je bil nastop nasilnostim diktiran po ino* zemskih Činiteliih. Pred demonstracija* mi se je vršilo zaupno zborovanje tako* zvane napadalne čete 40 oseb. po večini Rusov in ino^emcev. Vlada se poslužuje te prilike, da razglaša povsem jas* no, da podobnih scen za nobeno ceno ne bo trpela. Zbornica in galerija sta z največjo pozornostjo poslušali vladno izjavo in ministru Stfibrnemu se je če* stitalo na stvarnem in odločnem izva* janju. Naš- republika je proslavila 4. t. m. petletnico prevzetja pokrajne Hlučin* ske, ki je bila leta 1742. z vratislavskirn mirom odtrgana od češke zemlje. Kljub dolgi dobi pruskega gospodarstva se Nemcem ni posrečilo, da bi iztrgali ta* mošnjim Ce'iom, ki se sami nazivajo »Moravchr, materinščino, čeprav je ßer* manizacija sicer tam napredovala. Hlu* činsko smo prevzeli v bednem stanju, toda tekom petin let se je pokrajina tako dvignila, da se seda i ne razlikuje od ostalih naših dežel. Glavne skrb se je posvečala šolstvu in kulturnemu delovanju, mnogo se je storilo tudi v so-cijalni stroki in za povzdigo gospodarstva. Trideset let stoji na če^u svojega rojstnega mesta Kral. Gradca dr. Fr. Ulrich. Po njegovi zaslugi je mesto vzcve+e*o in je danes metronola vzhod* ne Češke. Njegovo delo priznavalo tu* di njegovi politični nasprotniki (dr. Ul» rieh je narodni domekrat) in hva'ezno meščanstvo, katero je pri njegovem jubüeiu s posredovanjem mesta napra* vilo dobrodelno ustanovo. Pros ve ta. Začetek slovenske dramatike. Skoraj smešno se Sliši, da jc dala neposredni povod slovenski dramatiki — črna kuga. In vendar je to zgodovinsko dejstvo. Lani je minilo 300 let, ko se je kuga pojavila prvič tudi v slovenskih pokrajinah. Bilo jc to leta 1624. Medicinska znanost je bila takrat še v povojih zato so šli v boj proti strašni morilki z vražami in molitvami, pozneje pa s precesjiami in — pasijon-*kimi igrami. Ohranjen je Se rokopis molitve, ki jo Je nkazal škof Chron (Hren) moliti proti kugi. Molitev se glasi: V tim Imeni t Ozhe-ta: inn T Synu: ima Svetiga t Duha; Amen. Molitva kadar se poldno, tu je Ju-suseva lozhitva inu britku smertnu saspajne zsony (zvoni) : Tcmma je postala, kadar so Jesusa Jud Ji krishali bi1y : fnn ob ti deveti urri Jesus glassnu v'pije : Moj Bug, moj Bug, kaku si ty neue sapustil? Inu s aagneuo glavo je on dusho pustil. Tedaj edan is mej sbolnerjou je s lanzho oli su-lizo njegovo Strann presunnil : inu precej |e vunkaj tekla krv inu voda. Satu my prerevni vbosi Greshnlki o Ocspud vsmileni Jesus molimo inu sahvall-mo : sakaj skuzi s. Krish, skuzl tvoje britku terplejne, inu nedolshno tvojo sveto srnert, si ty nass vseh, Inu ta vuss volen svejt reshil. VsmiM se tedaj tudi rbes na-she velike reve, inu nam pomagaj. O sveti Bug : o sveti mozhni Bug : o sveti inu pres amertni Bug, vsrnili se ty zhes nass. Amen« Obenem nekako so premožni ljubljanski trgovci usianovili proti kugi bratovščino ^Odrešenika sveta--, ki je zbrala v ta namen pribMžno 3000 gld., za takratre razmere ogromna svota. Bratovščina je predstavljala na veliki petek' Kristusovo trpljenje, da bi odvrnila kugo. V začetku se je igralo in pelo v latinskem jeziku, kmalu pa se je uvedlo slovensko narečje. Igre so podpirali tudi deželni stanovi, zato so se jih kmalu oprijeli razni samostani, kakor kapucini in jezuitje ter so se začele procesije s pasijonskimi Igrami prirejati tudi po drugih mestih, n. pr. v Kranju, Škofji Loki, Novem mesta i. dr. V Kranju so na veliki petek leta 1730. predstavljali Kristusovo trpljenje na glavnem trgu. Kapudni v Škcfji Loki so prirejali zelo obSIrne In izvirne Igre v slovenskem Jeziku, počenši z letom 1721. Rokopis, ki obsega tisoč kitic, je srstavil baje pater Romuald. Igra je obesegala sledeče podobe: I. Raj ia greh Adama In Eve, 2. smrt, 3. zadnja »t&cria, 4. Samson» 5. krvavi pot, 6. biča- nje, 7. kronanje, S. Jeronim, 9. Ecce homo, 10. Kristus na križu, 11. Mati božja sedem žalosti, 12. Skrinja zaveze, 13. Kristusov grob. Za igralce je hnel samostan 278 oblek. Za predstavljanje posamnih podob so bili privillsiranci, n. pr. prvo podobo so predstavljali udje bratovščine »Odrešenika sveta« in prebivalci iz Rcteč In Gorenje vasi; krvavi pot so predstavljali prebivalci iz Dorfarjev in Crngroba. Najimpozantnejša je bila podoba »Kristusov grob«. Grob Je nosilo 14 odličnih loških meščanov v škrlatnih kutah, ob straneh je stopalo 6 s arešln v črnih plaščih, za nitmi so šil godci, staro-loški župnik z vsemi duhovniki in verno ljudstvo. Spevi pa niso imeli pesniške vrednosti, tako je pela Mati božja 7 žalosti: O žalost prevelika, Poglei zlovek tuoiga odreshentka S kai senimi tesavami Če on obdan. H te smrte toku grosnu pellan. Ta theshki krish more on uleizhe Zhe nozhe tebe suolo gnado obleizhe. Polagoma je začelo pojemati zanimanje za pasijonske Igre. Ljudje niso hoteli več prispevati za drage obleke saj kuge ni bilo ve£, ker je medicinska znanost napredovala. Zato je duhovski in posvetni gosposki bilo naravnost dobrodošlo, da jc cesarica Marija Terezija te procesije in isre strogo prepovedala. V. muzikalno predavanje. Med najlepša, glasbena najbolj zaokrožena mladinska predavanja smemo šteti včerajšnje pod naslovom »Glasba severnih narodove Dr. Mantuani, naš najtemeljitejš! glasbeni zgodovinar, je v kratkem, preglednem predavanju povedal najvažnejše iz glasbene zgodovine Fincev, Norvežanov, Švedov in Dancev. Morda bi se dalo ugovarjati skupnemu naslovu »Skandinavcl« vseh iti-iih narodov. Izvzel bi Fince, ki s svojo široko melodično linijo, dalje z apoziaturamt in sinkopami kažejo ritmično sorodstvo s cigansko glasbo. Že Liszt je trdil, da spadajo M*žari in Finci v eno glasbeno sorodstvo, kakor vsa praaltiaska plemena. Najvažnejši finski skladatelj je Joan Llbelius. Njegova glasba je polna molčečih gozdov, sanjajočih iezer, samotnih poljan rodne zemlje. Melanholija, tiha žalost ne da veselju duška, brani strastem do izbruha. Težko nacijonamo trpljenje je Fince šele opozorilo na lastne glasbene nacijonalne zaklade. Do tega časa noseča splošno svetov-Ai karakter« Je njihova glasbi začela *k#Ü motiva v mnogoltevnnlh nacljonalfilh plesih, pesmih in bajkah. Lubellus Je naj-krepkejši glasbeni reprezentant svojega naroda. Njegova simfonična dela so verno zrcalo finskega žitja In bitja. V skupino Skandidavcev pa bi štel ostala tri plemena: Švede. Dance In Norvežane. Tudi v glasbi teh narodov je nacijonalnost izrazita. Švedi Geijer, Lrndblad, Josephson in Söderman so ustvarili prelepe umetne pesmi, sloneče na narodni melodiji h ritmiki. Toda Hallström Je že stal pod Mendelssoh-«ovim vplivom, kar Je pomenilo propadanje nacionalnega glasbenega poudarjanja. Hallen zas+opa moderno v operi »n simfonični oesnltvl, a Je ža. premalo sam svoj. Bogatejši Je Stenhammar. Tudi Norman *n Tor Aulin sta ostvarila veliko lepeg*. Manj Izraziti so Danci. Najmočnejši hi bre?: dvoma lahko bil Nils Gade. ki pa mu Je bivanje v Leipzigu več Škodovalo kot koristi'«, sicer bi v splošnem Skandinavci lahko imenovali njega očeta svoje nacijonalne glasbe. Bolj nacfjonalen * svoji glasbi je bil GadeJev tast Hartman, zavestno nacijonalen pa trga sin Emil Predavatelj je omenil še Bendiksa, Enno itd. Najkrepkejši med vsemi Skandinavci so pač Norvežani. Prvi je udaril na narodne strune Thrane. njegov naslednik Kjerulf Je ljubezniva glasbena natura: vesela, mirno zamišljena njegova duš« se zrcali v njegovih pesmih In ljubkih klavirskih skladbah. Manj po obliki, a bon no vsebini Je nacijonalen Svendsen. Prezgodaj je umrl Nord-raak. kl Je nncijona'nost vzel za program ter odločil smer Oriecru. Ta je nafznam^nl-tejši zastopnik norveška glasbe In Je pred vs**m mojster male obHVe pesmi In klavirja. V harmoniki in ri+miki Je semtertan nekoliko zverlžen. vendar njegova mala dela privlačujejo vsled tehničnega umetniškega del». izrazite melodije fn naciional. značaja. »Njegovih TO zvezkov liričnih k^sov tvori muzikalnl testament Norvežanov v 10 stoletju- pravi W. Nlemann. Morda bi hil še krepkejši Smdin«?. Dr. Mantuani le za svole lepo zaokro*To predavanje žel pri izrecno mnogoštevilni mladi publiki živahno zahvalo. Priletno lznennd'1 W navdušil me Je sVoro 3Hčianski stranski orkester in njfga dirigent profesor .1 e «* a J. Dasl Je bil ta or-k<*s*er s^stavlien ad Ho* iz članov opernega *'edaMŠča In orkestralnega društva ter go-jor^ev konservatoriH In nI šel preko treh, «tirth «ku*en1. Je vendar podal v Izvajanih desetih skladbah *ako skrbno Izdelane In tako krasno prinesene stvari da smo se kar čudili. Levji del zasluge za dovršeno Itrro gre seveda dirigentu prof. Jeraiu. Jeraj ku1-Mvira trndicil"» umetniške tehnike, ki Jo Je prinesel Iz tuline v domovino. Očiščen vse nenotrebne zunanle navlake. Jasen. toe>n In vendar srgestiven |e nj**ov na^ln dirigiranja: vse n»eeove kretnje so. rekel bi, Ilustrirana muzika. es*ettčue, zaokroženo gibke. Vsaka najmanjša frr»rlca pride do veljave, nikjer premalo. nTkjer preveč, vse je dinamično krasno odtehtano. Plnamlčna li-nilaste Iz naldelikatnejSetr* pianlsslma v naivni dosetrMvi forMssfmo. Pred vs^m Je treba poudariti pri tem orkestru In nj«5«ro-vem dirigentu muzikalnos.t notraja, resnično, čisto, muzlk^lnost, ki sem Jo zadnjič obč«ti1 tudi pri Skrjancu In nedavno pri Strltofovem Oon Tuann. Kakšna radost bi bila ako bi se tudi naši, vsa! najodllčnejšl pevski zbori zamogli povspetl do tako prelepo izdelanih pevskih programov. Mojster takega dela Je bil nenadomestljivi Hubad. — Na vsak način iskreno želimo vsi, ki smo slišali to muzikalno predavanje, njegove ponovitve. H koncu pripisujem, da Holberg nI bil, kakor pravi program, začetnik dansko-norveške glasbene literature. On je bil li-e-rat, a ne glasbenik. —& — Cerkniško fezero bi okolica. Spisal MIha K a h a i, nadučitelj v Begunjah nad Cerknico. Uredil Fr. Stcrle, akad. slikar. S 21 s'ikami in 1 zemljevidom. Založila Učiteljska tiskarna v Ljubljani. — Cena elegantno vezani knjigi nO Din. — Kabajc-va knjiga o Cerkniškem jezeru je res nekaj posebno lepega, ker Jo krasi 24 umetniških slik na satinlranem umetniškem papirju, ki nam že lame po sebi predstavljajo posebnosti našega kraškega sveta. Poles tesa je knjigi pridelan lepo Izdelan zemljevid okolice cerkniškega jezera, na katerem bralec lahko pazno s'edi Izvajanjem pisatelja. Knjiga nam odkriva naravni čudes In opisuje posebnosti kraškega sveta, ki Jih vsebuje naša nova domovina, Jugoslavija, v trieetrtinskem pasu ob Jadranskem morju, skoro od Soče do albanskih gora. Poleg Popovega polja Je Cerkniško jezero najzanimivejši pojav našega kraškega sveta. In Kabaj nam poda v lepi in zanimivi obliki ta opis, tako da človek sledi z zanimanjem njegovim izvajanjem; kar pa ne vzbudi zanimanja živa beseda, ga odkrijejo lepe slike. Posamezna poglavja se dele sledeče: Opis jezera in okolice. — Skrivnostni Jezerski pojavi. — Obsežnost jezera. — Ribji lov. — Lov na divje race. — Bližnja jezerska okolica. — Cerknica. — Zgodovina, ustno izročilo in pripovedke. Posebno opozarjamo na to lepo knjigo naše knjižnice, ker bodo v nabavo pripomogle jludstvu k izpopolnitvi izobrazbe in spoznavanja naše lepe domovine. — M. Mörser: La Boheme. Roman. Poslovenil L Tominee. Splošna knjižnica št. 39. V Ljubljani 1924. Založila Zvezna tiskarna In knjigarna. 402 strani. Cena broširani knjigi 33 Din, vez. 42 Din. Murgerjev roma »La Boheme« slika iz življenja ciganov (bohemov) je svetovno znano delo, prevedeno skoro v vse večje iezike, z uspehom dramatizirano in vprizorjeno. lstotako Je Iz romana prirejena znana opera Istega naslova, ki se je že sto- in stokrat pela na vseh odrih z najstjajnejšlm uspehom in postala že takorekoč popularna. Razveseljivo le, da smo dobili sedaj po skrbi agilne založnice tudi slovenski prevod tega ljubkega in zanimivega romana. Prevajalec opominja v uvodu prav značilno: Knjiga opisuje življenje umetnikov in tlteratov v tedanjem Parizu (okolu polovice 19. stoletij Blftteli je sam posnal osebe, ki lik sli- ka, deloma je iunak tudi sam (Rudolf), zato so njegove slike tako realistične in s kulturno-historlčnega gledališča zelo po^ membne. Ce jih Čltaš, vidiš nastopajoče osebe živo pred seboj In z njimi čutiš. Pa tudi v estetičnem ozlru so te slike pravi biser in imajo neko posebnost, ki jih dela izredno zanimive: vsako posamezno poglavje, dasi tesno spojeno s prejšnjim in sledečim, tvori tudi samo zase zaokroženo celoto. Ni sicer vse čisto zlato, kar ČItamo v teh sMkah, vendar pa je v njih toliko zares poetičnih in globoko občutenih mest, da napravi knjiga na ČItatelja trajen vtis in da vzbudi v njem toplo sočustvovanje in simpatijo do svojih junakov, ki Jim je dal Mur-ger priimek bohčme (kar je poslovljeno z besedo cigan«, seveda *n" pod to besedo razumeti cigane v vsakdani "m smislu. O tem pojmu sicer razpravlja pisatelj sam obširno v svojem predgovoru. Skratka, to bo zopet pripovedni spis, ki bo vsem bralcem nudil le ulitek in mu dalo dokaz snovi za premišljevanje. In prispodabljanj. a mu nudilo tudi obilo neskvarfene zabave. Onre-ma knjisre je okusna, cena za tak obziren roman nizka. Namča se pri založnici Zvezni knjigarni v Llubliani, Marijin trg 8, in v vseh drugih knjigarnah. Kandidatna IHa napredne sramote. Današnji »Slovenec«, včerajšnji je bil zaplenien. te končno priobčil klerikalno - ravnibarjevsko kandidatsko listo za občinske volitve v Lvbljanl. Priobčuiemo to lis*o. d* snzna na*a na-nredna javnost one Inžinaprednjake, kt bi znova ra^» sr»r*vili Ljubljano pod kler^V^'n? r^or^lof. Pvn je: 1. Dr. Li»»devtt Peric, odvetnik: 2. dr. Ivan Stanovnik. odvetniV: 3. Ivan Oeržič, Selznlški uradnik: 4. dr. Vladimir Ravnihar. odvetnik: 5. inö. Aloirfi Hočevar, inženier; 6. dr. Josfn Hacin. odvetnik; 7. Janko Nep. Jeglič. Šolski ravnatelj in posestnik: 8. Franc Orehek, posojilnici ravnatelj in posestnik: 9 Josip Pire, računsH svetnik: 10. Albin Zajec, računski svetnik: 11. Ivan Krali, tr# govsVt poslovodia; 12. Franio R"r»nik. stro* ievodia v ookojti: 13. Jakob Babnik. Inšta* late-: 14. Mihael Koželj, posestnik: 15. An* ton Lampret, trgovec: 16. Anton Roiina. mi« rar in posestnik: 17. Tvan Srebot, če\-ljar: IS. Franc Slov?a, izvo^eek in posestnik: 19. Kare? Urhančič. postni kontrolor: 20. dr. Atr>frff Vrtačnlk. odvetoik: 21. Josip Rutar. uslužbenec v rlst-ami: 22. Hvgen Jarc, pro* f^sor: 23. Franc Vidic, hranilnični ravnat*-!!; 24. tvan Svetlin, nosestmk: 25. Anton MrU faf. p'eskar: 26. Franc Skirti. učitell in šol* a*H »»pravite!i: 27 Jomp Pfeifer, Instalater: 28. dr. Josip Jerič, odvetnik: 29. Ivan Sala* mrrn. železničar v pokoju; 30. dr. Celestin Je1ert*»c, odvetnik: 31. Franc Salchar, poštni uradnik: 32. Drafotin Sfruceli, ravnatelj: 33. Pavel Keršič, posestnik in mizar: 34. Kas rot Anton Krepar, posestnik in trgovec: 35. dr Anton M'lavec. komisar n. r.: 36 Stanko L?t-ar, tajnik D-tavske zavarovalnice; 37. Vlado Pelan. knjif^vfdia: 3*. tvan Pefrič, učiteli v nokoiM; 39. Josip Rainar, železni* *ar; 40. .To*e Rozman, zasloni tiradn^k; 41. Matevž Ooloh, kniigovez: 42. Albin Tomee, p«-»1ir: 43. Anton ^irceli. činovnik In železni* šk! umdniV; 44. Franc Simnic, mizarski po* moöriik: 45. Jože Crolmaler, strokovni ta j* nik: 46. Mmkso Sever, trgovec: 47. Leon £orž, kovinski stn^gar: 48. Jnsin Stege!j, sta* ▼ec; 49. Lovro Jakom in, čevljar. Med na^nestrrki na tej klerikalni Hst? na se r-»hMiio ti-!° bivši napred-niaki: Tv. Petek, vi^ii žel. rev., dr. Pmi1 Stare, odvetnik. Vlad. F r a n -k e, trf"a T r e b a r. trjrovec, PrV« Debelak, tov. ravnatelj. R. ^cbildenfeld. sn-*. V"*nr. m Dominik B e g c n s b e k, knjigovodja. Razpust eMMwwa zastopa v Št. Vidu. Veükl žur>an Ijrbtianske oblasti nam Je poslal t?.-!e dopis: »Dne 11. februarja t. 1. sklicano je bilo v Št. Vidu protestno zborovanje zaradi premestitve dveh učiteljic z osnovne sole v Št. Vidu. Na tem zborvanju se je sklenilo, naj starši svoiih otrok toliko Časa ne pošiljajo v šolo, dokler se ne vrneta premeščeni učiteljici. Sklenjeni štraiV se je v resnici tudi izvabi dne 12. in 13. t. m. Uradno je ugotovljeno, da so huj-skali k temu štrajku šolsko deco m starše te dece tudi župan fn občinski odborniki, da so torej ti javni funkcijo-narfi zapellavali nerazsodne ljudi v kaznivo dejanje in na upor proti odredbi državnega oblastva, ki je pre-meščenje učiteljic zakonitim potom izvršilo. Ker je tedanji župan In občinski odbor občine Št. Vid s hujskanjem in zapeljevanjem nastopil proti državni avtoriteti In s tem Izgubil zaupanje državnega oblastva. razpustil je veliki župan ljubljanske oblasti temeljem § 99. občinskega reda navedeni obč. odbor In odredil, da prevzame začasno posle občinskega odbora gerentstvo. Starši, ki so pristali na ta štrajk in ki svojih otrok na omenjenih dnevih niso pustili v šolo, so bili po pristojni politični oblasti kaznovani z najvišio denarno globo, ki je za prestopek določena v zakonu. Vse osebe pa, ki so prigovarjale ali hujskale tuje Šoloobvezne otroke, naj ne gredo v šolo. so bile ovadene državnemu pravdništvu.« Ta energični nastop poklicanih faktorjev v varstvo osrožene državne avtoritete popolnoma odobravamo. Pr! tem se spominjamo slučaja župnika Berceta v Sori pred 20 leti. Škof Jeglič je takrat upokojil župnika Berceta« ker se ni hotel udeleževati politične gonje, ki jo je odredil škof, ter ga pognal iz župnije. Župljani so se uprli tej škofovi odredbi. In kaj je storil škof Jeglič? Poklical je na pomoč politično oblast ki je poslala v Soro orožnike« da so z bajoneti prisilili sorske žup« Ijane, spoštovati — škofove odredbe* Sekolstvo. ENOTNO SOKOLSTVO V LJUBLJANE, Včeraj sta se združili na skupnem občnem zboru v eno samo veliko so-kolsko župo Ljubljana obe dosedaj obstoječi žup! ljubljanska In Ljubljana I. Vse Sokolstvo v Ljubljani In okolici je sedaj organzirano enotno v skupni organizaciji, ki šteje v okrožjih 42 sokol-5kih društev z nad 6500 članstva. Združitev obeh ljubljanskih žup v eno samo se je izvršila temeljem organizačnih določb, ki so bile glede teritorijalne razdelitve saveza po župah -sklenjene na 11. jugoslovenskem sokolskem saboru v Zagrebu leta 1924. — Ljubljansko Sokolstvo je z lepim vzgledom celemu ostalemu Sokolstvu likvidiralo obe župi ter se v svrho enotne izvedbe organizacije, v svrho najuspešnejšega dela kot prvo podredilo novim določilom. V starešinstvo nove »Sokolske žu» pe Ljubljana« so bili voljeni sledeči bratje in sestre: Starosta dr. Viljeiyi K r e j č !, I. podstarosta Bogumil K a j z e 1 j, 11, podstarosta Verij Š v a j g a r, načelnik Rudolf R y š k a, njegov namestnik Jakob J e s i b, načelnica Marija V a r o -g o v a, njena namestnica Angelica Preskerjeva. Ostale funkcije so: tajnik Stanko R i b n i k a r, blagajnik Fran M e š e k. prosvetar Boris Orel. nadzornik Bojan D r e n i k. urednik župnega »Vestnika« Luce Š t r a u s, zanisnikar Stane F l e g a r, manjšinski referent dr. Milan Š u b i c, upravnik Andrej B e r c e. Namestniki: Milka K r a p e ž, Leo Franke, dr. Jož. S a-jovic — računski pregledniki: Josip Biber, Julij D e u in Ivan L o z c j. Z radostjo pozdravljamo ta odločni in krepki korak ljubljanskega in okoliškega Sokolstva v organizatornem ozlru, ki prinese gotovo silno mnogo dobrih uspehov, veliko poglobitev sokV-skega dela po sokclskih društvih in odsekih in nov razmah sokolske misli. O poteku občnega zbora sledi dalji se poročilo. -^ Počastitev prezaslužnepa vodnika slovenskih obrtnikov. Na včerajšnjem rednem občnem «bor* Zveze obrtnih zadrug v LjubHanl Je bil soglasno sprejet predlog ob velikem navdušenju vseh zborovalcev, da se imenuje gospod Cnge'bert Franchetti, kateri z velikim uspehom načeluje Zvezi obrtnih zadrug dolgo vrsto let, za častnega načelnika te važne osrednje organizacije naSega obrtniškega stanu. V proslavitev tega dogodka se je popoldne na poziv načelstva Zveze obrtnih zadrug vršila lepa slavnost v restavracijskih prostorih Zvezde v Ljubljani, kateri so bili jako lepo prirejeni v ta namen, za kar gre vsa hvala podpredsedniku Zveze go-stilnič^rskih zadrug g. Francetu Krape« ž u. Zbrano je bilo okoli 100 predstavnikov našega obrtniškega stanu in raznih zastopnikov gospodarskih organizacij. Lepe slatr-nostl se je med drugim udeležil dvorni svetnik gospod M a r n, predsednik Ijubljan-ga gerenlskega sveta in podpredsednik demokratske stranke dr. DInko Puc, gerent g. Josip Türk nadalje trije zastopniki Zveze obrtnikov za Hrvatsko v Zagrebu In oicer g. Oskar Heinz, podpredsednik Saveza obrtnika, nadalje g. Milan Rodenberg in tajnik Saveza g. dr. Ante Ro-. m a c. Nadalje so prisostvovali tej slavnosti gg. dr. Fran Windischer, Ivan M o h o-rič, imenom demokratske stranke Zebat, sedrrik Trgovskega društva »Merkur« gospod Kavčič, Imenom slovenskih obrtniških organizacij na Štajerskem pa g. svetnik Jakob Zadravec in g. Bizjaki Slavnost je otvoril podnačelnik Ortne zveze g. Fran Ravnikar, ki je z lepimi besedami očrtal zaslužno delovanje g. Franchetti j a. Nato se je razvilo lepo slavje ter so pri tej lepi svečanosti izpregovorlli razun drugih lepe zdravlce gg. dr. Dinko Puc, Rudolf Mam, Josip Türk, Oskar Heinz, dr. W i n d i s c h e r, Tvan Mo h o -r i č. imenom demosratske stranke Zebat, imenom štajerskih obrtnikov Zadrave« in Bizjak, imenom društva »Merkur« Josip Kavčič, Fran Stare, Koša k Fran Krapež imenom gcs'Mnicarjev, Fr. Štu-pica v Imena trgovskega gremija, ravnatelj tehnične šole Josin R e i s n e r, ravnatelj Trgovske banke Ciril Dolenc, Tr. R a b i č v imenu obrtnikov z Gorenjskega, A. G J u d v imenu stanov, tovarišev, Milko Krapež v Imenu urarskih obrtnikov in Iv. R e b e k v imenu mlade obrtne generacije. Bila je res lepo uspela prireditev, ki ostane vsem udeležnlkom v najlepšem spominu. Za vse prisrčne Izraze naklonjenosti in simpaiiie se je ginjen zahvalil častni načelnik g. Engelbert Franchetti ter zlasti izrekel svojo prisrčno zahvalo prirediteljem tega slavja, predvsem podnačelni-ku g. tesarsemu mojstru Fraau Ravni« kar J a, x ~ s?* an 4 »SLOVENSKI WAROP« šm 17 teMwf W*L štrv 38 Dnevne vesti. V Uubitani dne Le na dan z besedo f Korošec potuje. Iz Ljubljane se J« napotil v Beograd, da se ponudi s svo» jimi tigri tisti stranki, o kateri je doslej vedno trobil v svet, da je nosteijica korupcije, nas;ilja, terorja in vseh proti* zakonitosti. Ko je dobil na ponudbo primeren odgovor, je poklical k sebi svojega novinarskega zastopnika, da mu potoži gorje in obup, ki se je po« lastil tigrov, ko je splavala po vodi zjadnja nada na rešitev s pomočjo pak* tiran ja z radikalno stranko. Te njegove tožbe so pr#v zanimive, ker vidimo v njih spačeno lice klerikalizm, ki se peni od jeze, da so šla korita po vodi in da s klerikalno strahovlado v Slo* geniji v doglednem času ne bo nič. Korošca boli srce, da je med volit* vami in po volitvah silno napredovala balkanizacija naše države, da se je Čustvo za pravico in krivico, za pošte* nje in nepoštenje, za resnico in neres* nico popolnoma izgubilo in da ni nikjer £uta realne podlage. O, ta realna pod* laga dela tigrom hude preglavice! Z Bajogabnejšo demagogijo, z lažmi in zavijanjem, z zlorabo cerkve in verske* ga čuta so spravili zopet večino sloven* •kega ljudstva v svoj tabor, zdaj pa stoje ob razbitem koritu in zaman hre* pene po »realni podlagi«. Hudo je to. da prodira tigrom, kakor pravi, »Azija ▼ Evropo«, namesto da bi prodirala Avstrija v Jugoslavijo. Zato si želi Ko* rošec ozdravljenja naše države po re* ceptu onega c. in kr. oficirja, ki še do danes ni prelomil prisege Njegovemu apostolskemu Veličanstvu, dasi nosi uniformo jugoslovenskega častnika. Pa je križ s tem ozdravljenjem, ker kleri* kalizem navzlic vsemu hvalevrednemu prizadevanju dr. Šine in Gospodarske sveže ne more narediti kompromisa »z nasiljem in korupcijo«. Rad bi ga na* redil, o, kako rad, saj je poslal v ta namen Korošca v Beograd, pa ga ne more, ker niso vse stranke na prodaj. Zato gospod načelnik že s!utiio even* tualno abstinenco opozicije. Ta reč a limine ni izključena. In še nekaj slutijo, kar bi jih neizrečeno veselilo. Prav dobro še vemo, da ste nekoč Javno povedali, da je vaša stranka bolj republikanska in proti jugoslovenske* mu unitarizmu revo!ucijonarna. netjo HRSS. Ali se morebiti pripravljate iz* ▼ajati posledice iz katastrofalnega po* raza in dati dosedanji demagoški gonji proti edinstveni Jugoslaviji pečat real* ne podlage v obliki odkrite borbe proti državi in njeni avtoriteti? Ali ste tako trdno prepričani, da pojde zaslepljeno ljudstvo za vas po kostanj v žerjavico samo zato. ker imate okroglo lice in visoko čelo in ker se tigri brez te ne« varne igre ne morejo dokopati do vlad* nih jasli? Ali res misHte, gospod Koro* lec, da v državi ni več poštenih, jugo« slovensko mislečih elementov, ki bi od« govorili na ta drzni korak tako, da bi ne ostalo od vas in vaših trabantov ne duha ne sluha? Na dan z besedo, da si bomo na jasnem, koliko je bila ura in kaj tiči za vašimi frazami o zanacmi kulturi, redu, miru in zakonitosti v dr« Žavi. Slepomišenja smo že do grla siti. Zato pričakujemo od dr. Korošca, da pove jasno In javno, kaj pomeni njegov viden znak, da na to vprašanje sploh Boče odgovarjati. • • • —- Zaplenjen je bil včeraj »Slovenec« znradi vsebine razgovora, ki ga je Imel »Slovencev« dopisnik z dr. Korošcem. Dr. Korošec je očividno preveč otresal svojo onemoglo jezo na državo zato, ker je pri volitvah s svojimi zavezniki pogorel in mu je splavala po vodi nada, da postane po milosti Stie-pana Radiča in Vatikana predsednik slovenske liliputanske republike. »Slovenec« In dr. Korošec se bosta pač mo-rsla navaditi pisati in jrovoriti tako, da bo v skladu z obstoječimi državnimi zakoni. Za enkrat ima državna oblast še dovolj moči, da ukroti ljudi in elemente, ki javno rebelirajo proti državni avtoriteti. Konfiskacija »Slovenca« je nov dokaz za to, kako nujno je potrebna času in razmeram primerna reforma tiskovnega zakona. — Izžrebani porotniki za prvo leto^nte zasedanje. 2nidar?ič Alojzij, pos. v Št. Vidu pri Logatcu, Gornik Fran, pns. v Cerknici, fenzelj Ignac. pos. in trg. v Škofi? Loki 10; Grbec Ivan, pos. in trs. KrŽiSe pri Kamniku; Rojlna Josip, krojač in pos. v Ljubljani; Juha Jane/, pos. v Ljubljani; Marinko Ivan, pos., Kalce pri Logatcu; Jereb Fran, pos. v Vodicah; Starman Valentin, pos, Su*ia pri Stari Loki; Kunčič Simon, pos., Ljubljana; Ku?ar Josip, pos.. Draga pri Kranju; Pavlin Ivan, pos., Potok pri Kamniku; Bmiselj Jožef, pos., Cerknica; Blzant Ivan, trgovec. Sp. Gamelinc; Rozmane Andrej, pos., Horjul; Leben Fran, trg. in pos., Dvor pri Polh. gradcu; Kovač Anton, pos., Pekel pri Borovnici; Sühar Miha. pos., Moravče; Oskar Simon, trg., Krtina; Dernič Matevž, pos. in gost„ Radovljica; Zupan Ivan, pos. in trg., Boh. Bela; Avšič Fran, zid. mojster, Sne-berje; Cvenkelj Anton pos., Ljubno (Gorenjsko); Groblar Andrej, pos., Izlake; Lakota Andrej, pos., Dovje: Mohar Josip, pos., Ljubljana: Meden Matija, pošt. nadofic. v pok. Uubljaaa; Podzornik Ciril. pos. iz It*. 16 februarja. 192$. trg.. Begunje (Not ran J.); Kregat AatfreJ, «o» sestnik, Vižmarje; Kranjc Mi (ko. trgovec, Vrhnika; Fatar Ivan. trgovec, Unec; Pad* nik Konrad, major V pok* Ljubljana; Pre* log Karol, trgovec, Ljubljana; Kotnik Je* žef, pos* Mirke pri Vrhniki; Lončar Fran, pos., Št. Vid pri Brdu; Kniiic Jožef, po*, in trg., Zg. Besnica. Nadomestni porotniki: Bester Veličan, fotograf, Berg man Josip, trs. In pos., Svetič Fran, trg. poslovodja, Cadei Gvidon, trgovec, Polak Josip, trgovec, Rav-nihar Josip, trgovec, Bonač Fran, tovarnar in pos* Novak Ignac, trgovec* vsi v Ljubi ja* si — Feministično gibanja v Jugoslaviji. Univ. prot. dr. Dragoljub Jovanovte je včeraj priredil na zagrebški univerzi zanimivo predavanje o krizi feminizma in o novem feminizmu. Predavanju so v velikem številu prisostvovale članice organizacije dijakinj na zagrebški univerzi, pa Udi v ostalih ženskih slojih je bilo za predavanje veliko zanimanje. Predavatelj je anaiziral dosedanje uspehe feminističnega gibanja, ki se je osredotočilo na priboritev aktivne in pasivne volilne pravice, vstop v državne službe itd. Po njegovem mnenju stopa sedaj feminizem v novo borbeno fazo, ki bo pokazala, da je treba žensko gibanje usmeriti v ona stremljenja, ki dajo ženi poseben In izrazit značaj. Po predavanja se je razvila zelo živahna diskusija ter je predavatelj končno priznal, da vlada v Zagrebu večje zanimanje za *enske probleme kakor pa v Beogradu. — Iz našega državl*anstv?» je Izstopil Fran S 1 a 11 n š e k, posestnik in gostilničar v Egenbergu pri Gradcu, rojen v Gornjem gradu v mariborski oblasti. — Prepovedano fe nvažatl In širiti v naši državi madžarski gledališki list »Szm-hazi Elet« ker propagira idejo velike Madžarske. — Iz carins'.e službe. Imenovan je za revizorja v Mariboru rev zor ukinjene carinarnice v Celju Jernej Klad nik. — »Jiigostavensfca Njiva« br 4. od 16. februara o. g. donosi člarak dra. B. Aižiie o socijalnoj poüticl u našoj drž fVl. prikaz Platonovih nazora o državi ol dra. St. Franka, nastavak Prelogove študije o Petru Velikome, te č^nčič Antuna Bonifačča o mentalitetu Francuza. Od literarnih pri'o-ga šfampanc su u ovom broju dvijj novele: »Uskrsm* blagoslov« Dinka Šmtmoviča I »Pogledi« Ilse Hubmayer, dok so pjesme objavili flija Mamuzič, Stanislav Širnič i Iii ja Grbič. U n-^g'edu pi'u A. Barac, V. Jurkovič B. Lovrič, M. Prelog, P. Skok, M. Kus-Nikolajev i Juraj Dcmctrovič o raz« ličitim pojavima i publikacijama iz literature, pozorišta. slikarstva, nauke, »ocjalnog i političkog života. — Iz Amerike. V Brooklvnu Je tovorni avtomobil povozi) 5!ctno Anico Giovanclli, hčerko našega rojaka Lovrenca Glovan 1*1-ja. Dekletce se je pred stanovanjem sankalo in je po nesreči s sankami zdrknilo pod avto. Kolesa so nesrečnemu otroku Stria prsi in slavo. Bil je na mestu mrtev. — V Clcvelandu se Je ponesrečil slovenski trgovec Janez T o m a ž i č. Spodrsnelo mu Je pred hišo in padel je tako n »rečno, da si Je z'omil kost v kolenu. — V Clcve-Irndu je umrla rojakinja Marija K u č a r. —- V kraju Lloydeil je za pljučnico umri rojak Janez G u z c 1. Zapustil je ženo in tri nepreskrbljene otroke. — V kraju Warrrits« ville, država Ohio, je umrl v starosti 23 let Janez Levstik, sin predsednika Narodnega doma v Clevelandu. — V West Frank-fortu, država Illinois, Je dne 31 decembra umrl Jernej K tik man v starosti 45 fet. Pokojni je bil doma iz Družinske vasi pri Beli ccrkvL — Tragične smrti Je preminul rojak Andrej N e d o ti iz kraja Sherman, država Ohio. V Čakalnici je čakal na cestno železnico iti ko Je čul prihajati voz, je naglo skočil iz čakalnice. V tem trenutku pa je privozila mimo ekspresna kara, ki ga je podrla na tla in Je kmalu za tem vslcd zadobljenih poškodb umrl. Zapustil Je Zeno in pet nepreskrbljenih otrok, od katerih Je bil nrjmaljši rojen 14 dni po očetovi smrti. — V kraju Linie Falls, država New York se je smrtno ponesrečil rojak Lovrenc Pct-kovšek. Dne 10. januarja je Sel po delu iz tovarne po bližnjici preko železniškega tira. V tem trenutku je pridrvel vlak. ki ga je podrl na tla in ga vlekel 30 metrov s seboj. Nesrečnež je bil ubit na licn mesta. Pokojni, ki je bil rojen na Vrhniki, 1? bival v Ameriki 17 let. Zapustil Je v Ameriki sina in hčerko, v domačem kraju pa ženo, 1 sena In 4 hčerke. — V kraju Flnlcvville le dne 13. januarja umrl rojak Vincenc Orni-č a r v sraerosti *»? let. Pokojnik je bil doma iz Lok v Krškem okraju. —Krvav dogodek ▼ Kosezah. V prijaznih Kosezah se je v soboto odigral krvav dogodek, čiear Žrtev je postal mladi 22 letni mladenič Iz SlSke N. O dogodku poročajo: V soboto je bila v Kosezah večja družba fantov, nud katerimi je bil tudi Lovro Sle* mec, hlapec pri posestnike Perku. Družba je najpreje popivala v gostilni »Vodnike v Podutiku, kasneje pa je odšla dalje. Fantje so se nato ustavili v gostilni Neret, v kateri Je bila dr»ga družba fantov, med temi tudi omenjeni N Ali je nastal med Slemcem In N-jem prepir ni znano, dejstvo je le. da le Slemec N ja z nožem zabodel v vrat In v trebuh. Težko ranjenega N-ja so prepeljali v bolnico, kjer se bori s smrtjo. Slemec le bit takoi po krvavem zločin« prijet ter Jt bil zaslišan. Glasom njegov« Izpovedi ga je N. v gest mi Neret Izzival ter se za tudi dejpnsko lot'1. Udari) ga Je baje z bičem trikrat po hrbtu, nakar je Slemec potegnil nož in mu ga porinil v trebuh. Tako pravi Slemec. V kolikor ta vest odgovarja resnici, se ne ve, ker N. še nI bil zaslišan, ostale priče pa bodo zaslišane šele danes. Slemec je znan nasilnež In pretepač ter le Ml radi pretenov že večkrat predkaznovan. radi ropa pa je fescdel pet let težke Ječe, — Velika tatvina v Beozrad«. Pa poročil ti iz Beograda so nocoj drzni vlomilci vlomili v Državno Hipotekam« banko ter odnesli to zalog« za 304100 Dta ttvft ban- kovcev. VkMiftcf «9 Zi ffffcfzflfall b «aT«i- bencev bank«, katerim zo bil« dobro poznana vse lokalne razmzr«. Vlomilec 1« danes zjutraj Iz pravočasno prijeta policija v nekem javnem lokalo, kjer iz neki nsiužbcnec plačeval ogromen tapftek z popolnoma novimi bankovci, ki imajo isto serijo, kakor v banki ukradeni. — eksplozija mmcinz za fZzfebfkzzi kolodvor«. Na kolodvora Sava Zagreb Je »noči nastala eksplozija, ki bi kmalu zahtevala Človeške Žrtve, fz neke cisterne je začel vsled defekta teči bencin. Mimo d* sterne Je prišel z svetfljko v rokah Železniški uslužbenec Slovenec Stanko Rebec. Ko se je p+ibližaf cisterni, je nastala tako silna eksplozija bencina, dz je Rebca vrglo na tla, katerega je obenem plamen popolnoma objel. Navzoči železničarji so prihiteli ponesrečnemu na pomoč m pogasil? ogenj. Rebec Je dobil težke opekline ter so ga morali takoj odpeljati v bolnico. — V znamenju noža. Dne 15. trn. se je vračal posestnikov s*n Gabrlje* Tran Iz Pristave pri Vel:k1 Loki okoli 21. proti doma. Na poti za Je napadlo več neznancev, ki so ga z noži težko poškodovali. Gabrijel, ki je zadobll po vsem životu težke rane, je bil prepeljan v Ijnbj. bolnico. — Edvard *^aly, sin posestm'ka Iz Križev pri Kranju se je 14. tm. vračal zvečer z vasovanj domov. Med potjo ga je napadel čevljarski pomoč* nik Rudof Skrj^nc in ga z nožem sunil v trebuh. Težko ranjenega škrjanca so prepeljali v Ijul^j. bolnico. — Število samomorov v Zagreba. Na-č«*1r*v kriminalnega odde'ka zagrebške po-f:ciie dr. Bogdanovič je izjavil, da Izkaznic letna statistika za lansko leto v Zagrebu 253 samomorov. — Za dnnaJ*k! spomladanski vzorčni semeni se je prijavilo doslei rrnnzo razstnv-Ijalcev iz 15 drŽav. Kakor se k*2s, prevlada na razstavi izmed inozemcev Nemči-a. Po dosedanj'h prijavah je na drugem rr.estj Češkoslovaška s steklom in porcelanom. Razstave se udeleže tudi jngoslovensfci industrijalci sovjetska republika bo imela svoj paviljon zopet pred rotundo. Iz Lfcblians Mb — Prihodnja prem^e«*a v dra-nsfccm g^arščii ho v petek, dne 21. tm. V pribori se Cvetko dolarjeva komedija »Vdova Ros-linka« v reži*! g. Llpaba. — Zdravstveno stan!e me**a LJubCanA Zdravstveni Izkaz mesta Ljubljane v Času od 8. do 15. februarja beleči to-Te statistiko: Umrlo je 1° oseb. 12 moških in 7 žensk (t*d-cev 4). Smrtni vzrnVf- ošpice 1. jetika na sopÜIh 2. druge oMrke Jetike t. bolezen na srcu 7. n1jučn;ca 1. druge bolezni na sopilfh f, prirojena slabost In prirojene bolezni 1. Me** tem Časom se je rodilo 2. otrok. 19 deklic in 8 dečkov. Naznanjene nalezljve bolezni: oSpIce 14 slučajev In du?!''vi kašelj 2 slučaja In vra^ičn! prisad • s'ucaj. — ElvS'm Tr'gfavanom. Vse bivše Trf-gTavane vabim > na važen sestanek v sredo ob 20 v restavracijo Zvezda. Dr. Alojzij Praunsels, Martin Šplndtef, Alojzij Gregorčič* m Jos. \V e s t e r. — Jugo$fovenska-čcffOr,ovzškz Liga Ima jutri v torek 17. tm. svoj občni zbor v restavraciji Zvezdi ob 2^. na kar opozarjamo vse društvenlke In prijatelje češko-jugo-slovenske vzajemnosti. — Zaradi naraste LfobFan'ce so morali v soboto po noči obe zatvornicl odpreti. Vo<*a Je odnesla mnogo nesnage pa tndl — podgan. — Pomnožen« rarsvefTavz. Na Zrna levem mostn so zadnji Čas pomnožili električno razsvetljavo in gori zdaj mesto 2, 6 ob-ločnlc. — Ples Sokola 1. V dvorani Kazine je priredil v soboto Sokol I. svojo maskerado, ki je privabila nebroj priiateljev Sokolstva m drugega narodnega občinstva, Maskera-da je zelo lepo uspela, kljub temu. da je bilo v soboto neštevilno drugih sličnih prireditev. V sijajno razsvetljeni dvorani Je vladalo animirano razpoloženje In ob zvokih sokol-skega orkestra se je vrstil pfes za plesom. Zabava je trajata pozno v jntro. — Reduta SK Prlmorja. Letošnja redn-ta, ki se Je vršila v soboto v zornjih prostorih Narodnega doma. je Iznenadila Ljubljano. Reči moramo, da Je prekosila po lepoti dekorlrane dvorane, kakor po aranžmaju. Izredno finih maskah, elegantnem sveta ter razmahnjenem plesnem rajanja vse sllčne prireditve zadnjih let v LJubljani. Na balkona so bili postavljeni žarometi, ki so razsvetljevali dvorano v najrazličnejših barvah. Dvorana sama razkošno opremljena. Vsa v glrlandah, na straneh veliki senčniki. Bifeji v sosednjih prostorih polni naj-okusnejših prigrizkov in slastnih vin. Na čehj damskeza odbora, ki Je vodil skupno z klnbsklml odborniki priprave za rednto so stale dame-pokroviteljlce ga. Milena dr. 2erjavova, dr. Pncova in za. Oromova Ob njihovi nenmomi strani so sodelovale nadalje najuglednejše dame ljubljanske družbe, vse iskrene prijateljice športnega kluba Printerje. Okra«e dvorane 'n stranskih prostorov so IzvršiH klubov! člani, dijaki arhitekture in slikarstva Reduta se je otvorila s oficijelno polonezo, katero je vodilo klubsko predsedstvo. Sodelovale so dame-pokroviteljlce z damsklm odborom ter z odborniki kluba. Na če!« poloneze častni predsednik SK Prlmorja z. Avzust Prapotnlk z dr. 2er-javovo, predsednik kluba dr. Birsa s go. Oromovo, podpredsednik klnba dr. Grab-lovic s co. dr. Ptfcovo. Polone za se je raz-teznila v jugoslovensko kolo, nakar se je dvorane stemnila m to zazijali reflektorji. Med zvoki strumne plesne koračnice so vkorakale maske v dvorano. Našteli smo do 100 parov. Sprevod mask je sadi v i) vse prisotne. V takem števil« m s tako razkošno eleganco s« maske še niso pojavil« na naših r«dutahl Skoro neverjetno j«, da je zašlo v našo družbo tofi razkošnega okusa in toll finega tmlsla za moderne, bližamo mask«. PaS dobro znamenje za ljubljansko družbo* da se tudi ona ravna po najnovejših smereh plesnih In maskeradnih veselic. Obhod mask je prisotne tako očaral, da so mislili na kako najnovejšo produkcijo v kino iz najbolj razkošnega zapadneza svetz. Po končanem obkodz z« jz razvilo kar azjboU livazno plesno rajanje, ki Je potrajalo do ztočnt Jutranje ure. Elegantna je bila tudi parada ne-maskiranih dam t najmodernejšimi plesnimi toaletami. Posebno pozornost so vzbudile rdkoko perike v belih, zelenih In rdečih barvah. Mask« večinoma biza.-ne. Med odličnimi gosti smo poleg častnih pokroviteljic zapazili g. velikega Župana dr. BattiČa t soprogo, generala Stojanovlčz s soprogo, konzula francoske republike f. D«! Flacha, belgijskega konzula g. Dularja, zastopnike ostalih držav, nadalje gertnta ljubljanske občine dr. Puca In številne predstavnike naših državnih oblasti, kulturnih organizacij itd. Pohvaliti moramo tudi nadvse živahno godbo Sokola I, ki je tudi topot dokazala, da je naša najboljša plesna godba. Posebno pozornost so na reduti vzbndili cvetni šopki, ki jih je razdajala elegantna gdč. cvetličarne rlerzmanskv, ki bodo gotovo tej naši tvrdki osvojili nove prijatelje In prijateljice, šopek krasne cvetke spada že tudi na prsa in mizo vsakega našega srečnega ali veselega Človeka! Plesno vodstvo je prevzel g. plesovodja Jenko, ki Je tudi aranžiral divni Obhod mask ter ostale plese, za kar mu gre posebna hvala? Med organ"zatorji prireditve omenjamo Še odbornike Primorca, v prvi vrsti aüround-delavca tega kluba g. Savo Sancina. nadalje gg. £aksido, Zajca, Ludvika itd. Dvorana je bila do polnoči mnogo pretesna. irK Primorje si je s to prireditvijo še bolj vtrc'üo svoj glas ter si popolnoma osvojilo simpatije ljubljanske družbe! — Za brezplačen tečaj za srbohrvaščino se sprejemajo priglasi Se ta teden v šent-jekobski knjižnici Stari trg II od 4. do %8. zvečer. — Društvo vpoko'enih javn'h nameščencev za Slover.iio priredi v sredo, dne 18. tm. ob osmih zvečer v gostilni pri '»Mraku« na Rimski cesti družabni sestanek svojih čl.T.ov. K obiini udeležbi vabi odbor. 368'n — Kofarskl tečaj v L'ubljanl. Urad za pospeševanje obrti namerava prirediti ko-larski tečaj v Ljubljani. Interesenti mojstri in pon.očniki naj prijavijo svojo udeležbo najkasneje do 19. tm. v pisarni urada za po-spc>cvanie obrti. Dunajska cesta :t. 22 ust-meno ali pismeno. 309/n — Orijentalska noč! Veliko pustno ma-skerado priredi Mestna Orjuna Ljubljana na pustni torek dne 24. februarja v vseh prostorih arenea Nrodnega doma. Sv't-n orkester Sokola I. Preskrbljeno je z dobro ceno jestvino in pijačo. Dostojne maske v poljubnem stiTu so dobrodošle, za najlepšo masko je razpisana nagrada. Pričctek ob 23. url. Vstoonina 10 Din za osebo. Vabljeno vse članovo in prijatelji pokreta. 32)-n — PovoJ-o blago ki ga nemara ni:.če • trkrast!. Poročajo nam: Ob Dovozni cesti leži Še nekaj voinesa materijala: topovskih voz s topovi, razni deli vojnih kuhinj in podobnega materijala, ki ga pa nihče nemara spraviti, porabiti, pa tudi ne — ukrasti, dasi danes ukradejo že vse, kar pride tatovom »po profesijl« pod prste! — Ukraden pcs-čnval. Pred par dnevi je bfl tovarnarju Gregorčiču v Trnovem irkraden izpred hiše ondl priklenjen pes. Tat ga je odoelial, ne da bi bil dal pes knk glas od sebe. Pes je bil drage pasme in čuje na ime »Lupi«. Iz Celja. —e Mestno zVdaHšče. Jutri v torek ob 2\ se vprizori »Veronika Dcsenlška« za obenement. —c Zaključni venček plesne šolo celjskega Sokolskega društva. V soboto zvečer se je vršil zaključni venček v Narodnem domu. Prireditev Je pokazala lep uspeh sokolske plesne šole Obisk venčka je bil dober in tudi zabava prijetna. —c Zborovanje učiteljstva celjskega oTcraja se Je vršilo v soboto 14. tm. ob skoraj polnoštcvilni udeležbi. Obravnavale so se na zborovanju razne nujne stanovske zadeve. Prečital se Je tudi dopis Slomškove zveze glede perečega člena 71 čin. zak. ter se ugotovilo, da Ima v takšnih zadevah odločevati edinole poverjeništvo v Ljubljani. Gospod predsednik je podal izčrpno p«>-roČilo o seji širšega odbora UJU, kjer se Je naglašalo, da ni naloga naše organizacij?, poskrbeti poedincem kakšno udobnejše mestece, temveč ima namen, da intenzivno zastopa celoküpnh učiteljstvo. Siedila so nato poročila društvenih fukcijonarjev, iz katerih je bilo razvidno, da je društvo v minulem letu znatno napredovalo. Pri volitvah Je bil zopet Izvoljen dosedanji odbor s predsednikom g. Sivko iz St. Jurja ob južni železnici na čelu. H koncu Je predaval g. Kotnik Iz Petrovč o temi: »Metodične drobtine«. V svojem referatu Je uvodoma omenjal, kakšno pod'cgo mora Imeti učitelj, ki se hoče uspešno udejstvovati na izvenšolskcm po'ju našteval je na to razne hibe, ki ovirajo delovrnje osobito učitelja na kmetih ter se končno dotaknil vseh predmetov osnovne šole in dajal navodila, ki so potrebna za uspešno vzgojo naše mladine. —C CeTfskl občinski svet Je Imel te dni svojo sejo, katera se je temeljito in obširno bavila s proračunom občine celjske za leto 1925. Poročevalec in predsednik finančnega odseka dr. Božič je podal zrnimiv pregled o vseh panogah mestnega gospodarstva, katero Je v splošnem prav dobro In v pravih rokah. Za sejo je predlrgal finančni gospodarski odsek od knjigovodstva predoloženi proračun v dvanajstih več ur trajajočih sejah ter prišel končno do vsestranskega kritja In do majhnega preostanka. Potrebščine rednega proračuna znašajo Din 2,338.046, dohodkov je Din 187.734, tako, da je treba pokriti Din 2.150.312 z raznimi do klada mi, nakladami in davščinami, ki vržejo po novem proračunu 2 185 450 D. Vse te davščine se z novim letom ne zvišajo nič, temveč deloma celo znižajo. K po-samirim poglavjem je predlagal poročevalec primerne resolucij Je, ki vsebujejo v kratkem vse želje in zahteve občinskega sveta. Bremena, katera nalaga občina svojim občanom, so občutna. Občina mora vslcd tega v svoji upravi In svojih podjetjih štedltl v vsaki najmanjši in najne-itaciši stvari. — Ker se mesto Celje nc mote tmranftl okrajnih doklad, če tudi Je avtonomno in ker skoro večina vseh dohodkov okrajnega zastopa Izvira rz mesta, se poziva okrajni zastop, da tekom letošnjega leta preuredi in postavi v dober s an okrajno cesto po Benjanin - Ipavčevi ulici in po Lavi čez železniški prehod. Cestarina Se preuredi tako, da se bo dosegel veliko večji finančni uspeh. — Iz finančnega fn gf> spodarskega odseka se izvoli tričlanska komisija, ki bo pregledovala od slučaja do slučaja vse panoge mestnega oskrb.iištva. — Gasinemu društvu Se dovoli 5000 Din podpore pod pogojem, če se uvede slovenski poveljevalni jezik in prisopi k Jugo-slovenski gasilski zvezi. O vseh prcdlagih se je razvila nad dve uri trajajoča debata, v katero so pesegli razni govorniki. V principu So vsi govorniki popolnoma odobravali predloge finančnega in gospodarske«« odseka. Proračun je bil sprejet. Iz Maribora. —m Dva tihotapca saharina prijeta. Dasiravno je tihotapski posel zelo težak In nevaren, se še vedno najdejo ljudje, ki se ga z vesefjem lotijo. V zadnjem čas« so tihotapci preložili sverje prehode nekoliko severozapadno od St. TI ja. Finančne oblasti pa so izsledile prehod tihotapcev In tja je tilo odposlanih več patrulj, ki so nadzorovale okolico. V soboto zjutraj je prlvozil po Koroški cesti neki kolesar. Ko je prispel do meje mestne občine, je opazil dva finančna organa, na kar Je stopil s kolesa in Izročit neki dozdevno nanj čakajoči Ženi velik omot. Pazniku se je zdelo postopanje moža sumljivo in je oba aretiral. Po kratkem obo-tavljantu je žena priznala, da ji je mož izročil omot saharina. Oba sta bila izročena finančnim oblastem. —m Redek jubilej. 80 letnico svojega rojstva proslavlja danes mariborski trgovec g. Andrej Platzcr. —m Občni zbor martbor. rlbarskega čruštv^ se vr?i v četrtek dne 26. febr. v Gambrinovi dvorani. —m Nov program lludske univerzo. Ljudska univerza v Mariboru je objavila program predavanj za čas od 16. febr. do 2. marca. Tako predava v četrtek dne 19. febr. nadzornik g. Pire, ki bo uvedel poslušalce v zemljepis Slovenije ter bo predavanje Izpopolnil s skioptičniml slikami. V ponedeljek dne 23. februarja bo predavanje o največjem sloven. pesniku dr. Franceta Prešernu. Prof. Teplv bo uvodoma predstavil Prešerna kot človeka in pesnika, nakat bosta ga. BukŠekova in g. Bratina deklaml-rala nekaj Prešernovih pesmi. Na proiramo so tudi pevske točke. — V nedeljo 1. marca je »Gregorčičev večer«, ki ga bodo organizirali srednješolci. Na sporedu so predavanja, deklamacije In petje. — V ponedeljek 2. marca bo prof. Glaser predaval o moderni slovenski lirik) in o njenih predstaviteljih. Turisfika in spori. POKALNE NOGOMETNE TEKME V ZAGREEU. — Zagreb, 15 februarja. (Izv.) Meo »Gradjanskim« fn »Haškom« Je bila včeraj ostra tekma za pokal. Končni rezultat te tekme je bil 2 : 1 na korist »Haška«. Tako pride »Hašk« v finalno tekmo z Železničarji In je njegova zmaga gotova. Za tekmo je vladalo v Zagrebu največje zanimanje. Igra Haškova Je bila živahna In lepa. Med igro Je prišlo v vrstah občinstva do neljubih prizorov ter je morala policija Intervenirati. Neki gledalec je s palico stopil na Igrišče in skušal vplivati na razvoj tekme. To so videli ostali gledalci ter so planiti nanj in ga s palicami pre'epli. Policija Je končno napravila red in mir. Prvi goal v 12 minuti prvega pol časa Je zabil č!~n Gradjanskega - Mantler. Igra se je nadaljevala z vsho srditostjo. V 32 minuti je član Haška Z i n a j a zabil prvi gaot za Haška. Razmerje 1 : I Je trajalo ves čas igre. Ker igra ni bila končana v drujrem polčasu, se je nadaljevala. V 121. minu'i Je končno član Haška Cindrič zabil drugI goal in tako Hašku pripomogel do zmrgi. — 7rgreb 15. februarja. (Izv.) Dopoldne Je bila tekma med »Tipografijo« In »Viktorijo« za pokal. Zmagala je »Tipografija« z 1 : 0 ter je popoldne pris'a v kom-binacijo z Železničarji, ki so v pokalni tek. mi zmagali n"d Tipografijo s 6 : 1 (polčas 3 : 0). Železničarji prihodnjo nedeljo Igrajva resna. Medtem Je odkril med br-rojr-kaml, dospelimi v zadnjem času, da je Margareta Zöhrer res izginila. Ker o res-"•t^-ost! Izpovedi starega morilca nI bilo ivoma, je bil aretiran, obenem pa so bili cbveščeni roditelji nesrečnega otroka. O strahovitem dogodku poročajo dunajski tisti: Daleč zunaj v Ottakrmgu, v tipičnem predmestju revežev, stanuje že nad dve leti brezposelni miznrsk! pomočnik Rihard Zob f s svojo soprrgo Marijo. Zakonca sta še mlada, on šteje 72 let, ona 21, imela pa st-t ?*> 18 mesecev s*aro punčko ljubke jsn-ns"irr>ti. Se pred dobrim tednom sta zakonca s+anovala sama, orÄd 8 dnevi pa s* je k njim * priselil berač Kari Zeidler. Da?'~avno Je plačal neznatno najemnino, so bili to dobri dohodki za Zöhrerja, ki je bil brez službe m navezan samo na podporo za brezpcselne. V ostrem je bil berač zelo maxßtm človek in o njem je krožila v?*t. da je nekoč v jezi zaklal neko žensko. Z*to je odsedel več let ječe. Zöhrerjeva je pomaia Zeldlerja že popreje ko je prišel k nj»i ter jo Trosil za prebiva i i-Šče. Zöhrerjeva mu je naki-'Ma sobico v stanovanje. Že takoj prve dni pa je postalo oba zakonca strah pred Zeilerjem. Pripovedoval ie namreč, da se je spri s svojo prejšnjo gospodinjo in ker mu je odpovedala stanovanje, si je pod blazino pripravil kladivo, hoteč jo ponoči v spanju ubiti, v slučaju da ne bi našel drugeora stanovanja, še druge lastnosti berač:, so oba zakonca neprestano vznemirjale. Zeidler ie namreč ponoči večkrat vstal ter se sprehajal po sobi In kuhinji. Če so ga vn risali, kaj da Išče, je odvrnil, da vžigalica, l/sodno pa je postalo za Zöhrerjeva odkril, ki sta ga napravila v odsotnosti berača. Zeidler ie Imel med drugi-i svojim imetje n tudi mandolino, katero je Zöhrer slučajno vzel v rok'?. Pri tem je odkril, da se nahaja v notranjosti mandoline več papirnatih zvitkov. Ugotovil je, da je v zvitkih denar, bilo ie okoli 2 milijona kron. Zöhrer je zvitke zopet položil v mandolino in to postavil na prejšnje mesto. Zeidler, ki se je vrnil zvečer domov, je takoj ooazil, da so bili njegovi zakladi odkriti. Nastal je strahovit pretfr in berač je očita! zakoncema, da sta mu ukradla 45 šilingov. Kasneje so se zopet vsi pomirili. V torek dopoldne pa sta zakonca prosila starčka, da pelje otroka k staremu očetu v Brigittenau. ZeHTer je z otroko-n, ki ga je imel zelo rad, res od?el, vrnil pa se ni. Nato so roditelji zadevo prijavili policiji. Včeraj so prejeli strahotno vest o usodi deklice. Morilec Zeidler je bi! Izročen srdiSeos Zločinska afera v Trebiču. Češkoslovaška jav.iost je še ved.it. ped vtisom senzacionalnega odkritja zločinske tolpe v Trebiču. Občima preisan /a se suče zdaj v glavnem okrjg vprašan, t, da-!i so zločinci v Trebiču pr^Jajnll človeško »m so. Zločini aretirane tolpe morilcev so tako stiašni m gnusni, J^i javnost prvi hip sploh ni hotela verjeti, ua ic kaj takšnega mogoče v kulturni 7.!-we se rrepri. čale, da je govoril resnico. O umoru peto-rlce Židov je izjavil, da so glavni krivci Karel Dvo^aČek, njegova žena Ana Mašek in Kment. 2ide so privlekli domov zvečer. Pomočnik morilcev Fejta je stal na straži pred hišo. Ko so bile žrtve na varnem, ie dal Fejta morilcem znak in krvave orgije so se pričele. DoCim je on pred hišo stražil, da jih kdo ne preseneči. so šli morilci na delo. Po izjavi nekega udeleženca so trupla umorjenih Židov s sekirami razsekali na štiri dele, meso pa naložili v škafe. Glave, roke. noge m druge dele telesa, po katerih bi se lahko spoznalo, od kod Izvira meso, so zavili v kaftane umorjenih Židov In pometali v reko. Človeško meso |e naložil na voziček zagonetni trgovec s pasjim mesom Kment ter odpeljal svojo robo v smer! proti kolodvoru, kam, ni znano. Preiskovalni sodnik je delal ves teden, da se mu je posrečilo spraviti na dan te grozne podatke. Tudi Dvofaček Je prvotno Izjavil, da so Žide res na ta način umorili In pometali nekatere n Vitamvas, Jan Smolik in Eve-ris VyMid^I, Dvofačkov zet. Zdaj je dokazano, da *o bili oče in oba sinova Fejta priče umora bratov Polickych in da so pomagali od^trpniti trupla. Denar je pobral žrtvam \r čepov Fejt mlajši. Včeraj je preiskava slednjič odkrila zagonetni umor v Smeradovem mlinu v Leštini, pri katerem sta igrala glavno vlogo brata Dvofaček in Ujč--v. Posledice ki*,, ikalne zagrizenosti. Iz Bratislave poročajo o zanimivem procesu proti župniku Petru Briški. Leta 1922. je bil v Banovcih orlovski zlet. To priliko je porabila politikujoČa duhovščina za hujskanje ljudskih mas proti naprednim krogom. Na tribuni je nastopil tajnik nitran-skega škcfa dr. Tiso ki je tako ostro napadal Čehe, da so ga morale oblasti aretirati in obsoditi. S svojim hujskaiočim govorom je zadel na odpor pri vseh patrijo-tih, ki so se udeležili orslovske slavnostl kot gledalci. Med njimi je bil tudi učitelj Vesely. Fa je zahteval ,naj mu dovolijo odgovoriti na nesramno Izzivanje škofovega tajnika, toda dr. Tiso je pomembno izjavil, da mu ne more dati besede, ker ne jamči za nje^o^o osebno varnost. Nahujskana množica je te besede razumela in planila po učitelju. Več orlov je udarilo s palicami po njem. Pretepli so ga tako, da je moral ostati več tednov v postelji. Ko so pozneje orožniki preiskovali to afero, so dognali, da le dal poveije za napad na Veselega bivši katehet na gimnaziji v Previdzi, župnik Peter Briška. Državno pravdništvo v Trenči-nu je vložib proti fanatičnemu duhovniku tožbo Razprava se Je vršila v petek. Vse priče so izpovedale, da je ta zagrizeni ozna-njevalec ljubezni do bližnjega res zaklical množici »udri ga« in da Je sam potegnil učitelja Veselega s tribune ter ga udaril s palico po glavi. Na podlagi te izjave je senat obsodil politikujočega duhovnika radi zločina težke telesne poškodbe na dva meseca leče. Ničnostna pritožba ni dovoljena, ker ni nikakega upanja da bi višja instanca znižala kazen. To so sadov! vmešavanja katoliške duhovščine v politiko. Namesto da kot Kristusovi namestniki uče ljudi, kako Je treba pošteno in moralno živeti, se pretepajo kot navadni cestni postopači. Globoko je padla ta družba. Peri s ,.Saniobe!inom"! Podjeten splitski pustolovec. Preteklo leto se je na policijskem uradu v Sp'itp javilo več revnih seljakov, ki so izpovedali, da so dali 5 ali celo 10 tisoč din?rjev neznanim osebam, ki so hod^e po selih in spraševale, kdo da hoče v Ameriko. Seveda kasneje ni bilo glasu o teh neznancih, še manj pa so dobili seljaki potne vizume. Policija je zadevo marljivo zasledovala In kmalu je izsledila sleparsko tolpo. Glavar te družbe je bil krčmar Ivan Borčič Jci je imel kar nekak poseben urad za svoj poseL V njegovi službi je bilo več oseb. Ko ga Je policija prijela, je sprva zanikal svojo krivdo, kasneje pa Je pod težo dokazov priznal številne sleparije. Izdal je tudi vse člane svoje tolpe. Nekega lepega dne pa je pobegnil Iz zaporov splitske policije. Za njim je bila takoj izdana tiralica, toda izginil je brez sledu kot bi ga požrla zemlja. V prvi polivcl oktobra 1924. se je Borčič pojavil v eni prvovrstnih restavracij na Dunaju. Zahajal ie v najfinejše družbe, šampanjec je tekel v potokih tn zabave so trajale včasih do poznega jutra. Borčič je svoje račune običajno plačeval z dolarji. Se večkrat Je prišel v Isto restavracijo ter se obnašal kakor kak knez. Delil le mastne napitnine na levo in na desno. Nekega dne se je predstavil lastniku restavracije za trgovca iz Trsta ter navedel, da Ima zaključiti večjo kupčijo avtomobilskih obro-čev. Prosil ga je obenem za večdnevni kredit v restavraciji, češ da še ni prejel čeka iz Trsta. Odslej je bil v restavraciji redno vsak dan, prijateljev in dobrih znank mu ni manjkalo in živel je zopet kakor grof. Ko j c njegov račun znašal okoli 10 milijonov kron, ga je restavrater opomnil na plačilo. Borčič je iznašel razne izgovore, enkrat |e trdil, da njegove delnice iz zadrske banke še niso prispele, drugič je restavraterju zopet zatrdil, da rnu brat iz Splita kol posije denar. Ker je videl da so mu tla prevroča, Je hotel odjadrati z Dunaja. Toda baš iste dni je na policiji prijavila neka bogata vdova, da ii je Borčič vzel biserno ovratnico, češ da jo proda, da pa denarja, kakor tudi Borčiča ni vedela več. Policija ie začela lopova zasledovati in ga je aretirala v tre-notku, ko se je hotel odpeljati. Med zapraš-relimi akti na policiji se j"e našla tudi stara tiralica, s katedo je splitska policija zasledovala Ivana Borčiča radi Številnih sleparij. Borčič je na kriminalnem uradu priznal, da je izvršil v Splitu in v Dalmaciji mnogo goljufij in da je moral bežati. Prizual |e še nadalje goljufije v Sarajevu, Beogradu, Zagrebu in Subotici. Od tu je pobegnil v Budimpešto in nato na Dunaj. Verjetno fe, da ga dunajske oblasti izroče jugoslo-venskim. * Štirikratni umor dveh dečkov. Pred kratkim so našli v kraju Weiher pri Kulm-bachu na Bavarskem umorjena zakonca Mazel in njiju dva mlajša otroka. Vsa poizvedovanja oblasti za storilci so ostala brezuspešna. Te dni pa je zavzel tok preiskave nepričakovan preokret fn ov?a*ti-n je uspelo zločince razkrinkati Morilca «ta 14 in 16 letna sinova ainorierifl) Mazelov. Oba sta bila povodom ccn -i';a umora cele ostale rodbine pripeljana v preiskovalni zapor, vendar sta trdovratno zanikala svojo krivdo. Sedaj končno sta pp dolgem obotavljanju priznala svoj zločin. Glasom priznanja obeh morilcev je starejši med njima Georg Masel na predvečer umora vzel v svojo spalno sobo kladivo in sekiro. Ponoči je vzbudi! svojega mlajšega brata, v roke mu je dal kladivo in splazila sta se v spamo sobo roditeljev ter ostalih dveh otrok. Mlajši je najpreje očeta in mater večkrat strahovito udaril s kladivom po glavi, nakar jim je starejši s sekko precepu glavo. Slično sta umorila tudi mlajša brata. Da fingirata roparski umor, je starejši vrgel skozi okno čevelj, za tem pa je skril hlače očeta v kupu slame. Oba mladeniča nočeta navesti vzroka strahovitega dejanja. Ker sta še oba mladoletna, ne bosta obsojena na smrt, temveč le na kazen do 10 let, ki jo predvideva zakon za mladostne morilce. * Odprava suženjstva. Londonski listi poročajo, da ie Maharadža neodvisne himalajske države sklenil, da ogprnvi suženjstvo. V tej državi je sužnjev 51.000. * Prvi telefon. Iz Newyorka: 14. februarja 1876 je bi! prvi telefon patentiran. Tega dne je Alexander Graham Bell vložil prošnjo za patentiranje govorečega telefona. Istega dne je Klislia Grej vložil tudi prošnjo za patentiranje slične iznajdbe. Bel-lova pro?nja ic bila vložena nekoliko ur poprej in patent je bil njemu izdan. * Izumitelj vijaka za parnlke. Iz Newyorka: L februarja 1S3S ie dal John Ericson, rodom iz Švedske, ki je izumil vijak za pamike, patentirati to svojo dalekosežno iznajdbo. Ko jc l. 1636 iznašel to novo gonilo za ladje, je šel najprej na Angleško, misleč da bodo tam imeli največ smisla za njegovo iznajdbo. Ko pa je videl, da se angleška admiraliteta ni zanimala za njegov načrt, je prišel 1. 1839 v Združene Države In je dve leti kasneje zgradi; za vlado prvo vojno ladjo na vijake; ime ji je bilo »Prtn-certon«. Bila je to prva ladja, ki je Imela stroje in kotle pod vodno črto. »Princeton« je bil pijonir modernega ladjedelstva in začetnik svetovnega parobrodstva. V Združenih Držav ih pa je ime Ericsona najbolj zaslovelo vsisd gradnje z železom oklopljene Iadije »Monitor«. Spuščena je bila na morje 1. 1861 tekom civilne vojne, po sto dnevih dela, in Čim je bila dogotovljena, je porazila oklopnlco konfederirancev (južnjakov) »Mer-rimaca, ki je bila Že uničila mnogo ladtj Unionistov (severnjakov). — Črna obleka za predstave v milanski »Scall«. Upravni svet milanskega gledališča »Scala« se je v svoji zadnji seji ba-vil z vprašanjem, katero že dalje časa razpravljajo obiskovalci gledališča, namreč gledč obleke pri predstavah, številne osebe zlasti tujci prihajajo v gledališče oblečeni tako, da se to nikakor nes trinja z de-korumom gledališča. Zato je upravni tvet ozirajoč se na razne pritožbe, določi! za predstave črno obleko in to naznanil občinstvu. Glavni urednik: RASTO PUSTOSLEMSER. Odgovorni urednik* VLADIMIR KAPUS StfSIJ S. »SLOVENSKI NAROD« dn* 17. febniaria 1925. Cd. Rice Burroucbs: gf^jfg^j fasasi 69 &ar%anov sin Ko sc Je zavedel, je bila že noč. Toda bil le le vedno tako slab, da ni mogel vstati. Ležal je na dnu čolna in opazoval zvezde, ki so se jasno lesketale nad njegovo glavo. Trudil se je razlu-Ečiti vse, kar se je t njim zgodilo, skušal je ugotoviti, kje se nabaja. Nerazumljivo se mu je zdelo, da se predmet, na katerem leži, nalahno preslika. Trenotno se mu je zdelo, da so vse to same sanje, toda ko se je skušal dvigniti, je začutil težke bolečine, kar ga je spomnilo na vse, kar se |e z njim zgodilo. Da, da, boril se je s svojim nat sprotnikom in ga dvakrat ranil, toda tudi jaz sem bil ranjen. Valovi velike afriške reke so odnesli njegov čoln v neznane kraje, kjer sedaj sam ra-ajjen in izmučen čaka na nadaljno usodo. Po težkem trudu se mu je posrečilo vstati. Oziral se je naokoli. Bolečine so nekoliko popustile In tudi rana ni bila več tako pekoča, kakor preje. Previdno je rano otipaval. Nič več ni krvavela, luno okrog rane je bilo vse oteklo. Mogoče, da je bil to samo strel v meso in da ni nič nevarnega. Toda tudi ako bi bil samo nekaj dni nesposoben za nadaljno p-»t, bi to pomenilo sanj neizogibno smrt, ker bi od lakote in bolečin tako oslabel, da bi se tudi potem ne mogel več pregibati. Morisonu Baynesu so odbitele misli od lastne nesreče k usodi Merieme. Da se je devojka nahajala v taboru Šveda v času, ko je z njim bil oni čudoviti krvavi dvoboj, o tem Morison ni dvomil. Ali kaj se je nato z njo zgodilo? Ako bi Hanson tudi umrl na ranah — kaj bi ji to pomagalo? — Ostala bi v oblasti prav tako zločinskih ljudi, kakor je bil on, in to ne Cvropcev, temveč surovih črncev najslabše in najnižje vrste. Morison Baynes je zakril obličje z obema rokama. In zastokal je ter zaškripal z zobmi, ko si je v duhu predstavljal ponižujočo in strašno usodo, ki je čakala Meriemo med brezčutnimi in pohotnimi polzvermi. In vse to je zakrivil on sam. Njegova nizkotna strast je bila kriva, da je devojka izgubila varuštvo onih, ki so jo ljubili in da je izročena krempljem brezčutnega švedskega trgovca sužnjev in tolpi izvržencev, ki so tvorili njegovo družbo. Preje, ko še ni bilo prepozno, si ni mogel niti predstavljati, niti razumeti da1<»-kosežnosti in veličine svojega zločina, s katerim je uničil življenje mlademu, krasnemu, plemenitemu bitju, katero je sedaj ljubil z vso svojo dušo in z vsem žarom svojega mladega srca. Njegova edina misel je sedaj bila. da popravi vso storjeno krivico, da pride k nji in žrtvuje za njo Življenje ali pa pogine v boju z njenimi ugrabitelji. Treba je bilo premagati slabost, fizično bo- lest in oslabelost duha in se odločiti k dejanju, pa naj pride, karkoli hoče. Z očmi je Morison premeril čoln. Iskal je veslo, da bi čoln usmeril proti bregu, a vesla ni bilo nikjer. Padlo je v vodo s črnim mladeničem, ki je svojega gospodarja spremljal tako požrtvovalno skozi džunglo in ki ga je zadela v glavo krogla iz Malbihnove puške. Morinson Bivnes je pogledal k bregu. V temi brezmesečne noči je nejasno razločeval grozni mrak džungle; ta džungla pa ga ni več plašila s tako grozo, kot še pred nekoliko dnevi, ko se je v njo napotil z Meriemo na nočni izlet. Morison Baynes si ni niti predstavljal te razlike svojega značaja, zakaj vse njegove misli so bile osredotočene na drugo nevarnost, nevarnost, ki je pretila Meriemi. Pokleknil je v svojem Čom-čkii, se skloni nad vodo in začel veslati z vso silo z rokama. Dasi ie pri tem občutil silne bolečine zarad rane in dasi ga je veslanje silno utrujalo, vendar je vstraial v svojem naporu. Počasi, sunkoma se je bližal čol-nič k bregu, ki Je že dobival jasnejše obrise S^šafi je bilo rjovenie leva na bregu v takšni bližini, da je bil čoln od obali oddaljen pač s> samo nekaj korakov. Morison Baynes je segel po prško, ki io je preje položil njegov črni spremljevalec na čol-novo dno, vendar pa ni nehal s svojim preprostim veslanjem. Po dolgem času. ki se je zdel na smrt utrujenemu Angležu cela večnost, je začutil naenkrat. da se zadeva ob čolnič grmičevje in in vejevje obrežnih dreves in slišal pljuskanje valov, ki so umivali breg. Trenotek nato se je s sternjeno mko dotaknil velike listnate veje, katere se je takoj oprijel. In znova je zarjul lev, tokrat, kot se je zdelo, zelo blizo. Morison Baynes je domneval, da ga je zver morda že preje zavohala in zasledovala semkaj k bregu, da bi ga napadla, čim bi izstopil na suho. Anglež Je poskušal, *e je veja, ki se jo je oprijel, dosti trdna. Bila je Jaka, in zdelo se je, da bi mogla vzdržati daleko *-qč kot težo niegovecra telesa. Sklonil se h torej, pobral je puSko, ki je ležala poleg niega na dnu čolna, in si jo obesil preko ramen. v^ato je preizkusil še enkrat jakost veje, in ko se je orcpričal, da je dovoli ja^a. je sestuje znamka za vizum s^mo avstr. luon 15.000 (025 do'arja). Pojasnila se dobe pri: Wiener Messe A* G. Wien VII. In pri častnih zastopstvih kakor v Ljubljani pri: Avstrijskem konzulatu, TurlaSk* trg 4, Zvesl se tujski premet Slovenije, Putnlk, Aleksandrova ceste it 8, Josip Zidar, Dunajske ceste It. 31. I N '3 vpletke (k't*-*, barvan »e las z .L* Oreal Han**« M. PODXRAJSEK, rizei za dame in gospode. Sv. Peti a cesta 32 1965 Za staro In mladi staro 20—26 let, pošteno, snažno in zanesljivo, ki ^lft^a znati nc^olPto ku* hflti in opravljati dr--j?a h«šna dela - se taVoj sprejme. — Naslov pove uprava »Slov. Nar«. 464 De'de, dobro vzgojeno, zdravo, pripravno, 14—16 let sta--o — se sprejme za lahko if-*|o in k otrobom. — Varl^v rove rprava »SI. Naroda«. 463 1-s^ v v»*iih nodi^rh z visoko napetost jo, ki je tre« zer in na$ d-žnv!ian, se sp-ejme s 1. aprilom t. 1. Prosto stanovanic. raz» svotliava in kurjava ter primaren vrt je na raz« polajj*^. — Samo nismene ponudbe z navedbo m»< s***ne ota*e in prepisi iz*1 prt*~val — nni se poSljc* jo Ravnatf»iu*vi tovnrnej cemrn^a. ZMsni. most. je i'vr'il nekdo, kier ie umori na stotine živih b'tli. Zasledovalo s? ga ie do'ro ffa-a. Scdai «e e ra posr- Mn ra naM m «icr on PoljansVI re^M 12 v Ljubljani pod naslov m .KONCETOON1RANI ZAVOD ZA U\'IČEVAVJE £ČtJ KOV POPGAM M MS'* I5*T Mlcdcnfč, inteligenten, bivši podna« rcdnik*rd t'njak podofi* 'i rs Ve šole, vešč slove n« ščinc. srhoshrvaščine in ncn šfine, išče primerro «;l>:^b^ v pisalni, sVI^.Ii* ščij al» kot paznik itd — IVin dbe sprejema ntf"*» ni zavr»H Kopitar, !.i*h* Ijana, Čopova ulica 21.'P 1 431 ■ i POZOR! POZOR! Ostrn^i za penilo so nanrodaj po polovični aM zelo znižani ceni. Ne 7am-d'fe fgodne prilike! — R~stieva cesta št. 30. t nadstr., desno. 461 Trfj ovira j se proda radi preuredit* ve po izredno nizVi ceni: j dva Vompl?tna t»-<»ovs'e. VcM* Vost vsepa porfa^a 3X5 -oofT-riv x rol^tnmi. — Naslov pove uprava *^1. Naroda«. 426 Hotel »Tratnik« «prejme abonente na d"»* bro. r^flitno hrano po 2S in 20 Din dnevno. 439 Strofno olefenje Pred Škofi io I/l — pre* vztma v delo vsakovrstna n^rtavtoe, ka'or t"d» nr*dplctanie — Cene s^» Kdne. 25 L Suhe gobe ^adnjc jesenske rasti — 500 kg — po kakovosti, nrima. oferira — Marica Cek, Dobrčpolje. 443 Fakture inkrsira- opomine Izvršuje in ter« atve vnovč?»je s cedira« njem — Gospodarska pi* snrna. dmžba z o. z v Ljubljani, Wolfova pliea št. 1. II. nadstr. 37/L. Perfe, koVošje. račfe fn c°sie. n"h. odtbija vsako mnoi ?ino po zn»ernf ceni — tvrdka E Vajda, Cako, vce 521T I Ku^ m 3SSZSS Starine nrve vrste bi se nujne kupile za opremo gra^či* ne. — Natančen popis s navedbo cene na: .1-lij pl. HucbmershofensSilhertf nagi, Zagreb, Ilica 131 a. I £okali Pozor! Odda se v najem lokal za trgovino ali obrt. — Proda se gostilniški Ste* dilnik in kopalna peč. — Naslov pove uprava »51. Naroda«. 462 = dobite vse knjige m'ad nske pravljice In legende, za malčke vel ko izb ro slluanlc z domačimi in divjimi lis mi ter razne romane In povesti za odrasle v veliki izberi v PRE ERNOVA ULICA Vsaka praktična dama zahteva 4M Trgovci, v vašem interesu je, da si ogledate naSo kolekcijo 1 Prodata na veliko: ZAGREB, JELAC1ČEV TRO 20/111. TELEFON 6—99. m—— ■ ii li I|IVBP 7ALMANL. i aTeaKaeUAGeA PAK NA J A Mik dl A Zahtevajte fe povsod I 465 r ZORA PETRO\'lČ roj.Lcopoldina Murko N1KOLA PETROVIČ poročena Uö:tB-Bsttril M./II. 1925 L i # #^0a^^♦♦♦^ #♦♦♦♦^ Cei 50 let se uporabi'« r najbo'i!:ni uspehom 135T Piccolijc va ielr H ena tinktura ka*e a krepč« Jelod c. po«5-pesuje slast n od rt je tele a Naroc la *rre:ema I lekarna dr. G P ctoll { l.ubliana. Dunajska cesTa. NOVO 1 NOV01 NaWccie zaniman'e vlada za afpndba stantvanjakih hI* v sistemu E I D E F 4 e ker ie zMan*e v tem »'«temti trhn'eno >n ekonomiko do-višeno. naihit^e 5e in nair»nej«e. Sp'osm r0Torno«t vzbu ajo nosniki sistema „SEIDEL" kater nadome-cajn le«ene v*nnnlke. >ele'ohet"«ns' p preklade itd. Va»«nene:*e podatke dob'e «ri stavbnem rod rt u Ja« keb Aocatto, s'n Itttj. Viktor Accetio In drag, Liublian*. T^hor t Sto«niče - SEIDEL - ograie. iDserirajle v .Slov. Ha Razpis. Dru?'vo za zerad'K» doma Sokolu L na Taboru v Ljubljani razpisuje dela in dobave za izvršitev centralne kuri"ve, zračilne naprave in preskrbe s toplo vodo v svoji zgradbi. Ponudbe ie v'o*iti v soboto, dne 7. marci 1925 med 18. In 18. uro v rhaini rfru*tvenegi gradbenega vodiva na zgradbi. Po:asn»la. snlošni »n podr^bn' poboji ?n delo in dohave. tehnični op s, poai bni rosoi| za ^lapanje ronndb in prnomočk1 za «• sta <* proračuna se d »be v n sarnl pradbr »ega vod tv* dn • 1P., 20. in 21. lebruarja 1925 vrelci mpd 16. n 17. uro Ist-časno b' do ponudn kom dani r»a og ed načrti ter jim bo po prglasiui dovoljen ogled stanja eradbe. Kompleten izvod pripomočkov in po^o ev se bo hdajal proti povračilu dejanskih stroškov v znesku 30 Dn. DruSt\o *a 7g-adbo si izrecno nridržuie mo'nos', da bo oddalo delo In duba\e neglede na tišino ponujene ccluk^pne svote. V L ubljani. dne 14. februarja 1925. 45* 3 ■ti___;E r LJUBLJANSKA EDITNA BANKA 1 1 I! B ustanovljena 1900 LJUBLJANA - DUNAJSKA CESTA (v lastni hiš) j n. rt_ . PODRUŽNICE: rozßrvo m uin iu.dbd.bod -1 ct».-~*u o.ho., *™u m.****, no* Ptuj, Sarajevo. Split. Trat, Agenelje Legatee. PoStni ček. račun Ljubljana 10509 Brzolav. naslov: Banka Ljubljana Tel. štev. 261. 413. 502.503.504 Se priporoča za vse v bančno stroko spadajoča dela 3 lairtnisa in tisk »Narodne tiskarue«« 7D 68 63 68