dežeU ^
GLASILO KOMUNISTIČNE STRANKE JUGOSLAVIJE.
Poštnina psvšolirans.
Bitimi 29.68Ce»6nil§28.E' mmM 1 m. ' 8/61.
Izhaja vsako sredo in soboto.
Uredništvo In uprav« Usta je v Ljubljani, Krekov trg št. io.
„RDECI PRAROR" velja v Jugoslaviji mesečno 8 K; v zasedenem ozemlju (Primorju) četrtletno 9 lir, v Avstriji, Češkoslovaški, Madžarski in Nemčiji četrtletno 36 igsl. K; g Ameriki polletno 1 dolar.
Sodrugl! Ne pozabite v teh dneh stradajočih rudarjev! Spomnite se jih ob vsaki priliki ? Tudi najmanjši prispevek je dobrodošla pomoč bednim in posvečen sveti stvari!
Delavska solidarnost nam veleva, da podpiramo sodruge v pravičnem boju in v težki sili.
KRAJEVNA POLITIČNA ORGANIZACIJA KOMUNISTIČNE STRANKE V LJUBLJANI
sklicuje
v nedeljo, dne 2. jan. 1921 ob 10. uri dopoldne
laven shod
v veliki dvorani Hotela Union.
DNEVNI RED:
Poročilo naših poslancev.
Sodrugi in sodružice! Pridite vsi na shod!
Pokopana suverenost Konstituante,
(Socijaipatrijotje in sumostojneži so prisegli skupaj z radikalci in demokrati, komunistični poslanci demonstrativno zapuste zbornico.)
22.	t. m. je Paš>t otvoril sejo Kcn-stituante ob 5. uri popoldne. Navzoči niso bili klerikalci, hrvaški Narodni klub in bunjevci. Pašič je izjavil, da je na dnevnem redu polaganje »prisege Kralju, Domovini in Narodu«' in voiitev predsedstva.
Tedaj je Stankovič izjavil za samo-stojneže, da bodo prisegli brez pridržka. (Kaj je z republiko, g. Kušar vprašajo ižanski kmetje.)
Izjava komunističnega poslaničkega kluba.
Nato je sodrug Šima Markovič izjavil v imenu komunističnega kluba, da protestiramo proti uničevanju suverenosti Ustavotvorne Skupščine, ki se vrši z vsiljevanjem tega reakcionarnega poslovnika, čegar vrhunec je v vsiljeni prisegi. Zadnjič so se vse stranke razen demokratov in radikalov izjavile proti nečuvemu poslovniku, danes pa se je del teh strank že udal pritisku. Ta poslovnik onemegočujs sodelovanje v Konstituanti ogromni večini parlamentarnih zastopnikov Hrvatov in Slovencev:	S takim postopanjem
uničujejo radikali in demokrati narodno edinstvo iz ljubezni do monarhije. Postali so agenti dvorske klike.
Po teh besedah je nastalo strahovito vpitje. Demokrati in radikali tolčejo s pulti, razbijajo z nogami in rokami in grozijo komunistom. Pašič preti sodr. Markoviču, da mu bo vzel besedo.
Ko se je zbornica nekoliko pomirila, je nsš govornik nadaljeval .voj govor rekoč: nasilje nad suverenostjo Ustavotvorne Skupščine se vrši v imenu onih temnih sil na dvoru, ki dejansko vladajo nad to deželo.
Na te besede so demokratje in radikali zagnali huronsko vpitje, nakar
je Pašič odvzel sodr. Markoviču besedo in prekinil sejo. Demokratje se dero nad komunisti: »Avstrijski plačanci 1 Dunajski služabniki! Agenti cesarja Karla!« Stojan Protič vpije nad s. Markoviča: »Vas bomo že spodili iz Konstituante !«
Sodrug Markovič mu odgovarja: »Mi vas ne bomo spodili, ampak vas bomo poslali pometati ulice!«
Kmalu bi bilo prišlo do dejanskega pretepa. Nato je Pašič otvoril zopet sejo. S. Markovič zahteva zopet besedo. Pašič mu odgovarja:
»Nimate besede! Glejte, da vas ne dam s silo vreči iz dvorane!«
Komunistični poslanci vzdignejo nepopisen krik protestov. Z vzkliki: »živela suverenost Konstituante! živela sovjetska republika! dol z hlapci kapitalizma I« zapuste naši poslanci dvorano v znak protesta.
Ko so nato še nekatere stranke podale svoje izjave, se je začelo priseganje »kralju, narodu in domovini«.
Prisegli so med drugimi tudi naši socijaipatrijotje in samostojneži.
Nato je bil za predsednika Kunsti-, tuante izvoljen den okrat Ribar s 192 glasovi,-dočim šteje cela Skupščina 418 poslancev, za podpredsednike pa Miloš Čošič, Hrasnica in Miletič. Slovenci nimajo nobenega zastopnika 'v predsedstvu. Prihodnje in zadnje seje pred Božičem, kjer ie vlada naznanila svojo demisijo, se naši poslanci niso več vde-ležili. Komunistični poslanci niso položili prisege.
Rudarska stavka.
Kaj pa to pomeni ?
Glasilo jugoslovanskih bankirjev in agentov inozemskih kapitalistov »Jutro« poroča v svoji številki z dne 23. t. m., da je poslalo ministrstvo za šume in rude in ministrstvo za socijalno politiko svoja odposlanca v Ljubljano, da pričneta pogajanja za sporazum. V istem smislu je bila informirana tudi delavska zbornica v Beogradu. Kakor izvemo iz krogov delavske zbornice, sta delegata ministrstva odpotovala v Ljubljano že pretečeni torek. V Ljubljano sta morala torej prispeti že najpozneje v četrtek.
Medtem pa se je pojavila v »Jutru« nova »popravljena« notica; ir katere je razvidno, da sta bila delegata iz Beograda poslana v Ljubljano samo v informativne svrhe. Iz delavskih krogov smo tudi izvedeli, da se sprehaja en delegat ministrstva po Velenju, drugi pa po Ljubljani. Ljubljanska deželna vlada je posegla vmes in hoče zabraniti pogajanja v zvezi s poverjeništvom za socijalno skrb in slovenskim ministrom za socijalno politiko dr. Kukovcem. To je utis, ki ga ima?no iz te čudno nagle spremembe navodil, ki sta jih imela delegata iz Beograda.
Poleg tega Čitamo v »Slovencu« silno, strupen članek proti boju rudarjev, ki zelo spominja na čase železničarskega štrajka, Članek mora brez
dvoma izhajati iz bližin prejšnega poverjenika za javna dela, ki Ima zelo ozke stike s trboveljsko družbo. In četudi so slovenski liberalci zagnali svojčas silen krik proti poletnemu zvišanju premoga, je jasno, da delajo roko v roki s klerikalci, kar se tiče njih razmerja napram trboveljski družbi. Kako bi vendar drugače bilo, ko so se pustili tako hitro prepričati o utemeljenosti povišanja cen premogu. Kdo more rešiti uganko, ko pripovedujejo državni uradniki, ki imajo precejšen vpogled v poslovanje trboveljske družbe, da ima družba ogromne dobičke in da more z lahkoto ugoditi delavskim zahtevam. Kaj, če niso ozke vezi med profiti družbe in med žepi raznih vladnih ljudi? Pravijo, da profit ne pozna ne narodnosti in ne strank. Profit je vse združujoče sredstvo.
Vsekokor postaja zadeva rudarskega štrajka, poletnega zvišanja cen premogu in hipnega molka liberalnega časopisja po tem zvišanju vedno bolj zagonetna. Kakšne so vezi med trboveljsko družbo, ljubljansko deželno vlado in klerikalno in liberalno stranko?
V tem vprašanju bi nam najbrže mogel dati precej pojasnil prijazni i* gladki gospod, ki vodi državni monta-nistični urad na Stsrem trgu, urad, ki vodi državno nadzorstvo nad vsemi inozemskimi podjetji. Iz resnih ljubljanskih meščanskih krogov namreč izvemo, da vzdržuje omenjeni gospod zelo intimne rodbinske vezi z glavnim ravnateljem trboveljske družbe, ki je preskrbel njegovemu sinu, ki ne zna besedice slo-' venski, zelo dobičkanosno mesto v velikem kovinskem trgovskem podjetju na Dunaju, pri katerem je udeležen predvsem glavni ravnatelj trboveljske družbe.
V zgoraj omenjenih krogih se tudi govori, da mu je voJstvo državnih nad-sorstev prineslo že miljone in da si je pustil po nalogu oddelka za trgovino in obrt izplačati od podjetij, ki stoje pod njegovim nadzorstvom, po 10.000 K. Mož je tudi posredovalna oseba med obema strankama, med klerikalci in liberalci in kot tak politični žongler prve vrste. Tega posla se je privadil že v stari Avstriji, kjer je kot uradnik v Idriji plaval v vodah nemškega nacionalizma in občeval s slovenskimi rudarji potom tolmačev.
Zabeležujemo te govorice, ki pač ne bodo brez podlage, ker prihajajo iz resnih krogov, iz krogov, ki se še niso postavili v službo tujega kapitala. Vse to da misliti in razkriva nam marsikatero tajno nit.
Ne razburjamo se radi tega. ali pribiti moramo to, da ne bo slepomišenja, da ne bodete vedno govorili samo o korupciji v Zagrebu in Beogradu. Lumpje, kažete na druge tatove, da bi mogli sami bolj brezskrbno krasti in polniti svoje žepe na račun delsvskih žuljev.
 __________________________________V.
Velika monarhistična zarota v Evropi.
Praška »Ruska volja«, glasilo ruskih socijalnih revolucijonarcev, je obe-
lodanilo tajen dokument o veliki monarhistični zaroti v Monakovem in Pešti.
Canstični general Baskupski je izdelal na konferenci bavarskih, madžarskih in ruskih monarhistov, ki se je vršila od 8.—13. julija tega leta v Pešti, načrt za novo akcijo. Cilj te konference je bil, da vzpostavi zvezo poraženih narodov in osnuje monarhijo v Berlinu, Moskvi in Pešti.
V Berlinu se je osnovalo »vojno središče« in eden najaktivnejših zarotnikov je sam Vrangel. Dognano je, da srna rusko poslaništvo v Beogradu stalne zveze s temi zarotniki in da ao se udeležili konference v Pešti tudi agentje generala Artamanova.
Iz vsega se vidi, da se ta zarota po načrtu organizira, da ima svoje agente v vseh mestih in da je prihod Vranglovcev v Jugoslavijo v tesni zvezi s to monarhistično bando. Ako še upoštevamo, da je glavna opora te zarote dvorska kamarila bivšega avstrijskega cesarja Karla in da se morejo glavni agentje te zarote svobodno kretati po naši državi, tedaj je jasno, da gre ta za zvezo propalih kraljev in onih kraljev, ki želijo, da za vsako ceno ohranijo svoje, prestole.
O tem smo že in bomo še več spregovorili v našem listu, osobito o pospeševanju ruske kontrarevolucije v naši državi.
Naznanilo.
Ker so adapcijska dela v Delavskem domu na Turjaškem trgu dokončana,
OtvarjamO na Silvestrov
večer delavsko kuhinjo,
kjer bodo dobivali člani zadruge po primernih cenah dobro in tečno domačo hrano.
Abonenti za hrano in novousto-pivši člani se sprejemajo vsaki dan od 9. ure dopoldan do 6. ure zvečer.
Sodrugi priglasite sel
Urava »Železn. doma«
Turjaški trg št. 2/11.
Osmi Kongres Vseruskih Sovjetov.
Otvoritev Kongresa.
Moskva 22. decembra. Včeraj ob 11. uri dopoldne je bil otvorjtn v velikem moskovskem mestnem gledališču 8. Kongres Vseruskih Sovjetov. Na Kongres je prišlo 1395 delegatov, med njimi 73 izvenstrankinih. Dnevni red Kongresa je: 1. Poročilo Sveta Narodnih komisarjev o zunanji in notranji moči Sovjetske republike. 2. Osnovne naloge gospodarske obnove.
3.	Zgradba industrije. 4. Zgradba prometa. 5. Razvitje poljedelskega proizvajanja in pospeševanje gospodarstva na deželi. 6. Popravljanje sovjetskih organov in boj proti birokratizmu. 7. Voiitev novega centralnega izvršnega odbora Sovjetov. (Rosta, Beograd)
Givar* 2 _________________________________
Komunistična frakcija odobrava Leninovo poliko.
21. dec. ob 7. uri zvečer je imela Komunistična frakcija sovjetskega Kongresa sejo v sindikalnem domu.
Delegatje so z največjo napetostjo poslušali dveurni referat sodr. Lenina o političnih in gospodarskih koncesijah.
Po živahni debati je frakcija odobrila Leninovo politiko.
Kalinjin o povzdignenju gospodarstva na selu.
Kalinjin, predsednik centralnega odbora Sovjetov piše povodom 8. Kongresa Sovjetov. Pred Kongresom stoji vprašanje razvitja poljedelskega proizvajanja in gospodarstva na kmetih
Potrebno je storiti med državo in kmetskim gospodarstvom tako razmerje, ki omogoča, da se kmetsko gospodarstvo dovede na tako višino, da mu bo država mogla postaviti važne proizvajalne naloge. Mere, ki se bodo navele, ne smejo biti koristne le za državo temveč tudi za poljedelca. O državni administraciji piše Kalinjin, da je glavna naloga, da se administrativni aparati demokratizirajo.
Osmi Kongres Vseruskih Sovjetov se otvarja z znaku zmage Sovjetske Rusije. Rusija je prisilila do miru vse kapitalistične države. Rdeča armada je pokazala s svojim velikim delom, kako se brani novi svet. Za sedaj je mogla Sovjetska Rusija prisiliti svoje sovražnike do miru. Ali pred revolucijo stoje ipak velika življenska vprašanja, kakor nam kaže dnevni red kongresa.
Kakor se vidi iz kratkega poročila o Leninovem govoru v Komunistični frakciji kongresa, so točke dnevnega reda, ki govore c izgradnji gospodarstva, industrije in prometa v vezi z novo politiko koncesij tujim kapitalističnim državam, čijih kapitale namerava Sovjetska Rusija izkoristiti za izgradnjo komunističnega gospodarstva v svoji zemlji. Predstavniki ruskega delavnega naroda niso kruti dogmati-čarji, nego vodijo račune o stvarnosti. Ruski proletarijat, v čigar rokah se nahaja državna oblast, more delati kapitalistične koncesije, ker ima v svojih rokah vso državno oblast in kontrolo.
Boju proti birokratizmu je posvečena ena točka dnevnega reda. Ta boj je velike važnosti. Birokratizem je v Rusiji bolezen, ki je nastala vsled težkih razmer, v katerih se nahaja revolucija tri leta. Ali ta birokratizem nima s komunizmom nobene vezi. Ruska revolucija ne prikriva ničesar, ona brez usmiljenja demaskira svoje slabe strani in se bojuje proti svojim boleznim. Na s/ojem posljednjem Kongresu je Ruska Komunistična stranka sklenila, da se birokratizern v državi in v stranki odbije s	da se bodo funkcijonarji
morali od časa do časa zopet posvetiti svojim proletarskim poklicom. Izvajajoč ta sklep je petrogradski strankin odbor poslal v fabrike 300 odgovornih funk-cijonarjev, da tamkaj opravljajo svoj stari poklic. Ti sodrugi so obvezani, da dva meseca ne morejo kandidirati za nobeno funkcijo in morajo ta čas delati samo svojemu poklicu iri biti v stiku z masami.	'
Z ozirom na razna vprašanja pred katerimi stoji, ima osmi Kongres Vseruskih sovjetov ogromen značaj za na-daljni razvoj Sovjptske Rusije in za napredovanje Kom. gospodarstva.
Stenje strajkn 20.000 rudarjev v Sloveniji In Bosni.
Vkljub nesramni provokaciji meščanskih listov in organov rudarskega glavarstva, policije in vojaštva traja strajk v najpopolnejšem miru, redu'
Roeci
disciplini in požrtvovalni solidarnosti naprej. Pri početku štrajka smo izjavili: da bodemo v popolnem redu hladnokrvno čakali uspeha in zmage, in da bi vsako vmešavanje vojaštva ogrožalo dosedanji mir. Pa vlada je vkljub temu poslala na nas vojaštvo, baje radi »miru in reda.«
Iz dosedanjih izkušenj smo spoznali, da vojaštvo ne dela »miru in reda« ampak obratno. Tu so primeri:
17. .decembra je litijsko okrajno glavarstvo razglasilo nad Zagorjem obsedno stanje. Vsako sestajanje ljudi je bilo prepovedano, še celo v gostilnah se niso smeli nahajati trije ljudje, tujcem se ni smela oddajati hrana, javno se ni smelo niti besedice spregovoriti. Naša organizacija je bila zaprta. Toda tudi tej provokaciji so se naši hladnokrvni in disciplinirani sodrugi znali izogniti. Po 5 dneh tega obsednega stanja je na našo energično interpelacijo poverjeništvo za notranje zadeve to nazadnjaško naredbo preklicalo.
23. decembra je javilo ravnateljstvo kemične tovarne v Hrastniku, da je bilo iz pisarne v Hrastniku ukradenih več zavojev strelnih kapic (Kapsel). Žendar-merija je napravila pri naših sodrugih hišno preiskavo, ki pa je dokazala, da so rudarji pri tej tatvini nedolžni. Tudi to provokacijo so naši sodrugi s čisto vestjo hladnokrvno brez nemira prenesli.
24. decembra. Eden izmed poslanih vojakov je poskušal posiliti 12 letno deklico, ki se ga je le s težavo ubranila.
Rudniška ravnateljstva hočejo z lakoto pri 'Hiti delavce k delu in so zaprla vsa konzumna skladišča.
Buržoazni listi hočejo s tendenci-joznim: članki piovocirati kravale in gorenja nasilja ; ker se ne upajo med delavstvo, izzalkulis.
Tudi v Bosni se stavka v najlepšem miru, disciplini in gotovostjo v končno zmago.
Merodajni faktorji do danes niti poskušali niso ugoditi našim zahtevam. Brezdvomno so oblasti vprašale za svet reprezentanco trbovlj. premog, družbe. Govori se, da je g. Strgar zabranil delegatom centralne vlade stopiti z nami v stik.
Rudarjiev svestih si svoje naloge in cilja, da morajo živeti kot ljudje in ne kot živina, ne more splašiti in upogniti nobena grožnja protivnikov. Hujskanje časopisja, lažnjiva poročila rud. glavarstva in druga sredstva buržoazije so odrekla. 10 dni vstrajajo rudarji v veličastni borbi in vstrajali bodo, odločeni prenašati vse napore do popolne zmage.
Naj živi zmaga podzemeljskih junakov !
Tarifni odbor
Saveza rudarskih radnika za Slovenijo.
V letakih »Slovenski javnosti« in »Sodrugi rudarji« smo javnosti obrazložili upravičenost naših zahtev in potek dvomesečnega pogajanja. Rudarsko glavarstvo v Ljubljani pa je centralno vlado v Beogradu popolnoma napačno In iažnjivo Informiralo.
V poročilu, ki ga je poslal gosp. glavar Strgar centralni vladi, je med drugim tudi trditev, »da so razprave pokazale, da bi se z ostalimi organizacijami moglo priti do sporazuma, le zastopniki saveza rudarskih radnika niso hoteli popuščati.« Kako je mogel g. Strgar tako nesramno lagati, ko se pa na obravnavah o drugih zahtevah ni niti govorilo. Na prvem pogajanju 20. okt. t. I., kateremu je predsedoval g. Strgar, so se predstavniki ostalih orgahizacij: g. Čobal in 4 zaupniki (Unija), g. Vojska in 5 zaupnikov (NSZ), g. Cvikl z 2 zaupnikoma (JSZ) izjavili za naše zahteve in jih tudi za-
Prapor
govarjali. Nar. soc. g. Vojska je gjvo-ril: Družba si je s povišanjem cen premoga napravila ogromne dobičke, z malimi plačami pa tira delavstvo v neznosno bedo in ga neusmiljeno izkorišča. Deželna vlada pa pusti v nemar bedo delavstva in favorizira izkoriščanje družbe. Zahteve Saveza za 134% niso prav nič pretirane, temveč zelo skromne.
G. Cvikl (JSZ): Rudarji trboveljske družbe živijo v najbednejših razmerah, ker izkoriščanje trb. prem. družbe je nepopisno. Le najbrezob-zirnejše izkoriščanje je moglo družbi nakopičiti tako basnoslovno bogastvo. Družba je pred nekaj časa povišala cene premoga 65°/o, toda delavskih plač niso povišali. Zahteve s 134 % povišanja minimalnih plač niso zadostne, pač pa prenizke. Trboveljska družba lahko ugodi zahtevam ne da bi povišala cene premogu.
Kakor na prvem poganju, so tudi pri vseh drugih pogajanjih branile ostale organizacije naše zahteve in dokazovale njihovo upravičenost.
Omenjeno poročilo rudarskega glavarstva je Iažnjivo, prozorno tenden-cijozno.
Poročilo laže nadalje: »Vsi vladni organi so se trudili, da bi se dosegel sporazum in rešil spor mirnim potom.«
Da je to tudi netočno, dokazuje sledeče : Na seji, ki se je vršila 22. okt. v deželni palači pod predsedstvom g. Pirnata, se je sklenilo, da se izdela eksistenčni minimum, kateri bi naj tvoril podlago za nadaljna pogajanja. Iz 10 vladnih in 8 delavskih zastopnikov sestavljena komisija je na seji dne
25.	oktobra izdelala provlzorni minimum od 37 kron za dnevno hrano brez obleke. Mi smo zahtevali 42 kron za hrano, torej za 4'70 K več nego je določila izvoljena komisija.
Vladni organi, videči, da je sporazum blizu, so po 15 dnevih študiranja, t. j. 10. novembra predlagali kot podlago za nadaljno obravnavanje 10°/o poviška plač in nasvetovali deb v akordu. S tem so vladni organi pogazili sklepe ppgajanj od 22. in 25. oktobra ter onemogočili sporazum. Cela dva meseca so se naše zahteve vlačile po pisarnah rudarskega gjavarstva in deželne vlade, potem pa je glavar Strgar odgovoril, »da vlada ni kompetentna posredovati.«
Vidi se, da je poročilo rudarskega glavarstva Iažnjivo, tendencijozno in da so vladni organi sporazum vedoma in hotč odoiii in onemogočili.
G glavar Strgar pise: »Cene življenjskih potrebščin od zadnje pogodbe niso mnogo poskočile in da v tem zahteve Saveza niso upravičene, ampak so bolj političnega značaja.«
To je brez argumentacije govoril na pogajanju 20. oktobra gosp. Skubic, ravnatelj trb. družbe. G. giavar o tem nikdar ni govoril, tem manj pa konsta-tiral On je 24. okt. izjavil: Moja dolžnost je samo, da vodim svoje in ne bom se mešal v razpravo.
Kaka je resnica? Jasno nam govore naslednje številke, ki kažejo, koliko so se podražila živila od 30. junija do 20. oktobra.
Cene živil
cene so
v juniju v okt. poskočile za %
t kg slanine		43 K	54 K	28
1	„ olja	50 „	60 „	20
1	„ masti	50 „	00 ‘4A	18 "
1	„ soli	4„	7„	75
1	„ siadkorja	26 „	65 „	150
1	„ kave	60 „	74 „	24
1	jHjec	2„	4 „	100
-1 k	liter mleka	3„	7 a	133
Iz navedenih številk se vidi, da so se živila od junija do oktobra za 40% podražila. Samo živila so se neizmerno podražila. Istotako tudi obleka.
Cene oblačil
cene so
v juniju v okt. se zvišale za %
Obleka	1000 K 2500 K 150
1	par čevljev	300	„	600	„	100
1	gamit. perila	200	„	400	„	100
1	klobuk	180,,	360,,	100
1	par nogavic	24	„	40	„	66
Obleka se je podražila za več kot 130%. Živila in oblačila so se od junija do oktobra povprečno za 40% podražila. Če temu dodamo 100% dosedanji primanjkljaj živil, katerih si rudarji dosedaj nismo mogli nabaviti bi bilo upravičeno povišati plače za 170% in ne za 134%.
Ta konstatacija te številke dokazujejo, da je poročilo in trditev rudarskega glavarja lažnjiva in podla, ki govori le to, kar želi družba.
S lažnjivimi poročili je hotelo rudarsko glavarstvo varati javnost in centralno vlado, ter borbo rudarjev zadušiti v krvi, samo, da bi strahovito izkoriščanje rudarjev še naprej donašalo trb. družbi milijone in milijone. Sramota!
Po takih lažnjivih škandaloznih poročilih sodeč, smerno komodno trditi, da je rudarsko glavarstvo g. Strgar — v službi trb. prem. družbe. Taka poročila lahko pišejo samo sluge kapitalistov — nikdar pa državni uradniki.
Iz tega poročila se vidi, da je edini krivec štrajka rudarjev samo podla plačana duša rudarskega glavarstva, ne pa kako politično ozadje.
Iz nečednih namenov meče rudasko glavarstvo na gladne, gole in izmučene rudarje kamenje in polena, samo, da bi omogočilo še nadaljno izkoriščanje rudarjev in povečalo zbiranje basnoslav-nega profita. Sramota!
V imenu 10.000 rudarskih delavcev zahtevamo od pokrajinske in centralne vlade, da se rudarski glavar g. Strgar pokliče na odgovor za Iažnjivo in pro-vokatorsko poročilo in da se ga najstrožje kaznuje. Če vlada tega ne stori, je sokriva vsej podplaČani službi.
Tarifni odbor Saveza rudarskih radnika za Slovenijo.
Angleški rudarji in njih zaslužki.
Slovenski meščanski listi skušajo zopet na svoj način podtikati rudarskemu štrajku politični značaj. Poleg tega skušajo prepričati javnost, da so številke, ki jih navaja rudarska organizacija, popačene. Prepuščamo jim to delo, ker to je njih posel. Vsak ropat skuša opravičiti svoje dejanje.
Hočemo navesti nekaj podatkov o zaslužkih angleških rudarjev, ki jih povzamemo iz nemškega tednika »Der Osterr. Volkswirt« št. 5, letnika 13.
Kakor znano, so vložili angleški rudarji svoje zadnje zahteve avgusta t. I. Prišlo je potem do znanega štrajka, kateremu so skuš.?li angleški kapitalistični krogi istotako dati politično ozadje. In vendar, kaka razlika v plačah pri angleških in naših rudarjih.
Poslednje zvišanje pted omenjenim Štrajkom so dosegli angleški rudarji aprila t. I. To zvišanje je pomenilo, da so se prejemki angleških rudarjev poboljšali napram predvojnim prejemkom za 157%. Draginja pa je med tem časom narasla za 132%, to pomeni, da se je povišala kupna vrednost njihovega zaslužka napram onemu pred vojno za 25 %. Po aprilskem mezdnem gibanju so torej angleški rudarji za 25% več zaslužili kot pred vojno in to ne v mno-
k d e 'i i ? r s ? r
Stran 3.
žini denarja, marveč v kupni sili denarja. Poleg tega pa so še dosegli skrajšanje delavnega časa na 7 ur.
Ker so se pa življenske razmere od aprila do avgusta poslabšale, ker je vsled propadanja kapitalističnega gospodarstva narasla draginja za nadaljnih 23 */o> je vsled tega padla kupna sila rudarskih zaslužkov za toliko odstotkov. Rudarji so zahtevali poviške, da dosežejo to, kar so imeli aprila. In dosegli so.
Sedaj pa primerjajmo zaslužke štraj-kujočih rudarjev v Sloveniji, ki jih prodaja slovensko meščanstvo v sužnjost inozemskih kapitalistov 1
Glas vpijočega v puščavi!
Podzemeljski rovi Vestfalske so bili že pred vojno zatočišče naših delavnih ljudi, ki jim ni mogla domovina dati kruha in odeje. Tekom dolgih let priseljevanja za rud bogato Vestfalsko potrebnih delavnih sil je zrastla daleč od doma slovenska delavska kolonija. V ta delavni kraj je zlasti kruto posegla svetovna vojna, ki je večini teh družin iztrgala brate in očete iz skromnega družinskega življenja in jih vrgla v klavnice za razne cesarje, kralje in domovine. Malokateri teh možkih, ki so puško zamenjali za kramp, se je vrnil zdrav iz vojne.
Mnogo jih je pustilo svoje življenje na bojnih poljanah, še več se jih je vrnilo brez rok in nog, pohabljenih in dela nezmožnih.
Angleški in francoski iinperijalisti so ustvarili take razmere v Vestfalski provinci kakor drugod, kamor so posegli s svojo grabežljivo roko. Delavni ijjvck ne mere prislužiti toliko, da bi se do sitega najedel in za silo odel, pa naj se trudi in muči po 26 ur na dan. Misliti si moremo, v kako pretresljivi bedi hirajo družine brez delazmožnih možkih.
V tem obupnem položaju se obračajo osirotele rodbine na naše poslaništvo v Berlin, da jim preskrbi brezplačen povratek v domovino. Ljudje, ki zmrzujejo dobesedno goli, ki hirajo in zro v oči srnrti od gladu, prosijo miloščine pri jugoslovanskem zastopstvu* Jugoslov. poslaništvo pošilja lozadevne vloge na ministrstvo zunanjih poslov. Kam gredo odtod, ne vemo. Zunanje ministrstvo bi jih moralo izročiti ministrstvu za socijalnc politiko in to pokrajinskemu poverjeništvu za socijalno politiko. Tako je predpisana pot tem prošnjam, katerih niti ena še do danes ni bila rešena. (Kdo p n se bo briga) za Vranglovce ? Op. st,)
Najenostavnejše sredstvo, da rešimo te upropaščene ljudi majmizernejše smrti, bi bil fond, ki naj bi se ustanovil v svrho brezplačnega povratka teh revežev v domovino. Ali dočim ima naša bur-žoazija na razpolago skoraj pol miljarde kron za naseljevanje požigalcev in morilcev ruskega kmeta in delavca, divjih kozakov v Jugoslaviji, kateri imajo v Rusiji toliko dobre zemlje, da ne vedo ž njo kaj početi, n;ma ta »rodoljubna« biiržoazija niti strgane krone za bed-mga, osirotelega sina rodne grude, ki gladu in mraza umira v tujini
Delo Ustavotvorne skupščine.
Beograd, 21. XII. 1920.
Verifikacijski odbor je končal svoje deio v pondeljek predpoldne. Naš klub je bil zastopan v odboru po treh članih, demokratski blok po osm'h članih in radii^alski blok po devetih članih. Komunisti smo bili torej jeziček na tehtnici. To je imelo za posledico, da so se morale buržoazne stranke sporazumeti pri vprašanju onih mandatov, ki
bi jih moral verifikicijski odbor razveljaviti v zmislu zakona.
Tako so kandidirali radikalci in demokrati v raznih okrožjih policijske uradnike, ki so bili tudi izvoljeni. Med drugim je bil izvoljen načelnik policijskega oddelka v ministrstvu za notranje zadeve za Bačko in Baranjo, torej človek, ki je po svojih podrejenih organih vršil v omenjenih deželah najhujši teror, lsto-tako je bil izvoljen hrvatski podban, šef hrvatske policije. Prvi imenovani je radikalec, drugi demokrat. Poleg teh dveh je bilo izvoljenih še nekaj policijskih uradnikov, ki so pripadniki radikalcev in demokratov.
Ker pa so imeli eni kakor drugi interes na tem, da ostanejo imenovani policijski uradniki v skupščini, so glasovale vse buržoazne stranke, zastopane v verifikacilskem odboru za verifikacijo omenjenih mandatov.
Komunisti smo povdarjali, da je to brezprimerno gažeuje zakona, ki jasno določa v členu 17: »Policijski (politični) uradniki se ne morejo kandidirati za poslanca«. Isti člen določa dalje: »Bivši policijski uradniki se ne morejo kandidirati v okrožja ali mestu, kjer so služili kot taki, če njihova policijska služba v tem kraju ni prestala mesec dni pred ukazom o volitvah narodnih poslancev« t. j. torej najpozneje 7. avgusta. Z ozirom na to, da so nas buržoazne stranke preglasile v tem vprašanju, smo oddali svoje oddvojeno mišljenje, kateremu se je pridružil tudi Korun.
Ta slučaj v verifikacijskem odboru jasno kaže, da so v kapitalistični d-ižavi zakoni samo na papirju, da se uporabljajo samo proti proletarijatu in proti proletarskim strankam. Če pogazi zakon proletarec, hajd ž njim v zapor; če ga pa pegazi kapitalist, se smatra to še za zaslugo. Ta slučaj jasno kaže — in takih je neštevilno — da je meščansko demokratično načelo »o enakosti vseh državljanov pred zakonom« le pesek v oči širokim masam delavnega ljudstva. Takozvana meščanska demokracija je ostudna laž. Meščanska demokracija, meščansko načelo o enakosti velja samo za kapitalistični razred. To ni ničesar druzega kot brezobzirna diktatura bur-žoazije. Najjasneje in najbolj očitno in brezsramno se razgali ta meščanska demokracija v parlamentu. Naloga komunistične stranke je, da jo pokaže s parlamentarne tribune ljudstvu.
Drug kričeč slučaj je kandidacija Trumbiča v Dalmaciji, ki je kandidiral na štirih različnih strankarskih kandidatnih listah. Kandidiral je torej na štirih mestih in je bil tudi na teh štirih mestih izvoljen, kar je jasno protizakonito. V tem svojem naziranju smo ostali osam-fjeni. Buržoazne stranke so samo po-vdarjale, da je to nemoralno, ^e kdo kandidira na listah raznih strank. Demokrati pa so še posebej trdili, da je bila to nacijonalna manifestacija proti Italiji.
Tekom dela v verifikacijskem odseku so delali težkoče radikalci. Protič je n. pr. zahteval, da se ima z delom čakati toliko Časa, da pridejo vsi akti iz vseh volilnih Okrožij. Ako bi bil odbor na to pristal, bi se bila izvršila verifikacija šele po mesecih ob današnjem stanju uprave. Ali ni ostaio samo pri tem poskusu sabotaže dela. Radikalci so opetovano poskušali, da bi se otež-ko^alo delo. Odbor bi biJ že končal svoje delo v nedeljo, da bi ne bili radikalci to preprečili.
Kakor znano, smo mi komunisti že pri prvi seji zahtevali, da se skupščina izjavi o tem, ali se smatra suvereno in ali hoče sprejeti poslovnik, ki ji ga hoče oktrolrati reakcijonarna Ves-ničeva vlada. Vsled pasivnosti vseh strank ni prišlo do glasovanja v tem vprašanju,
marveč samo do izjav. To je imelo za posledico, da je vlada drugi dan demi-sijonirala.
Kako pravilno je bilo naše stališče, da treba načeti vprašanje o suverenosti konstituante in o poslovniku že ob priliki volitve verifikacijskega odbora, dokaz temu je demisija vlade, za kar je dal povod naš nastop, ki je prisilil razne druge stranke, da so morale pojasniti svoje stališče glede omenjenih vprašanj in to z ozirom na svoje voiilce.
Na drugi strani pa se je pokazalo, da je poslovnik sestavljen tako, da sploh ni možna debata o verifikaciji. O mandatih, proti katerim je bila sicer pritožba, pa jih je verifikacijski odbor odobril t večino glasov, po sedanjem poslovniku sploh ni možna debata. To pomeni, da ima skupščina samo odobriti to, kar je sklenila večina odseka, sestoječa iz 20 članov. To pomeni, da se spremeni skupščina v mašino za glasovanje. To pomeni, da bi nam bila vzeta možnost, da pokažemo sliko o terorju, pod katerim so se vršile volitve. To pomeni, da bi ne mogli 'ožigosati načina dela buržoazne večine v verifikacijskem odseku. To dejstvo smo mi videli takoj, ko smo"dobili v roke začasni poslovnik.
Zadnji dan je postala stvar smešna. Radikalci, ki so v družbi demokratov očetje tega poslovnika — sestavi! ga je radikalec Laza Markovič — so sedaj tudi prišli do spoznanja, da je nezmisel tak poslovnik. Stojan Protid je šel tako daleč, da je vsled tega podal demisijo v verifikacijskem odseku. Stvar bi ne bila za Protiča tako huda, ali on in njegovi prijatelji so si hudo v laseh z demokrati. Ker pa se ne strinjajo radikalci z verifikacijo nekaterih demokratskih mandatov, so oddali svoje oddvojeno mišljenje in hočejo o tem tudi debatirati v skupščini. Ker jim pa ta ta poslovnik ne dopušča, so pričeli revol-tirati tudi oni proti poslovniku. Dokler so mislili, da jim bo poslovnik koristil, so ga branili; sedaj, ko jim škodi, so proti njemu. Vedno ista igra — kakor pač bolje kaže.
Končno moramo še omeniti dve stvari, ki se tičeta Slovenije. Proti volitvam v Sloveniji sta došli dve pritožbi. Ena pritožba se tiče napačnega seštevanja v štajerskem okrožju, ki je dal samostojnežem in socijalpatrijotom po en mandat preveč, komunistom in klerikalcem pa po enega premalo. Klerikalcem se je tako mudilo, da so pripeljali svojega poslanca že sabo, Ali smola je hotela, da ni bilo vseh spisov na razpolago, tako da se je zadeva preložila na ^Žas po počitnicah.
Socijalpatrijoti so pa vložili pritožbo proti volitvam v Ljubljani, češ da so se godile nepravilnosti pri vpisavanju re-klamantov in tudi pri volitvah. Mislijo pač, da bi pri novih volitvah odnesli en mandat, Da, v svoji predrznosti gredo tako daleč, da so ponujali za ta slučaj nam kompromis, da bi jim seveda mi pripomogli, da bi jih ne bilo v zbornici samo devet, marveč deset, da bi mogli v tem slučaju iti v vlado. Devet jih je namreč premalo. Nihče se ne ozira na tako malo skupino. Socijalpatrijoti so kot kravji mešetarji. Ali jim ni znano, da je sklep Komunistične bternacijonale, da treba voditi proti socijalpatrijotizmu, ki je izdal proletarijat, najbrezobzirnejši boj ? Znano jim je morda, ali oni sodijo po svojem: »kar je na papirju, to še ni treba, da bi se izvršilo.«	V.
Plenarna seja zaupnikov ljubljanskih železničarjev se vrši v četrtek, dne 30 t. m. točno ob 7. uri v mali dvorani,.Delavskega doma“ na Turjaškem trgu. Dnevni red zelo važen.
Ljubljanski akcijski odbor.
Strokovni pregled
Rušenje strokovnih organizacij po socljal-patrljotlh v Mariboru.
Najpodlejše razdiralno delo med strokovno organiziranim proletarijatom so delali in še nadaljujejo socijalni demokrati. Posebno se je to dobro pokazalo med volilno borbo v Maribora. V eni zadnjih številk »Rdečega Prapora« nam je sodrug Bartulovič podal precej jasno sliko o njihovem početju med strokovno organiziranim proletarijatom. Pri nas v Mariboru so delali to veliko nizkotneje. Navesti hočemo samo nekaj primerov, ki bi naj bili obenem pažnja za strokovno organiziranega delavca.
Takoj po znanem bojkotu, ki so ga naredili Uratniki in Slanovci z njihovim samolastnim vobče znanim diktatorskim nastopom v Mariboru, je strokovna komisija, sklenila da bo zastavila ves svoj vpliv nato, da se z nastalim razkolom ne škodi niti naj-manje strok, organizacijam. Toda to je bil samo sklep, ki se je obenem zakričal v patrijotskih listih v svet, da bi se bil pa upošteval, o tem niti najmanjšega govora ni. Tudi nestalnost, ki jo je strokovna komisija okoli pridigala je samo pesek v oči. Že prvi dnevi po razkolu so nam pokazali jasno sliko o ščitenju strokovnih organizacij.
Sklicevali so se dan za dnem s tudi strokovnih organizacij, pod pretvezo, da~ se na njih obravnajo absolutno .samo strokovne zadeve. Nekatere organizacije n. pr. mlinarji so volili v enem tednu kar trikrat. Komaj je predsednik ene ali druge stroke shod otvoril, že je primahal kak ši-rokousteri Eržen (bivši komunist in pučist), na novo naseljeni lovec za mandate svojih višjih Uratnik (bivši klerikalec na Dunaju) tu in tam pa še celo zloglasni in med proletarijatom zelo »priljubljeni« policijski sin Slanovec, ki si je pridobil besedo, ter razvijal svoje vse mogoče teorije, v glavnem se je pa pečal s sodrugi, ki so že takrat izstopili iz stranke. Blatil komunistične voditelje na najnesramnejše in najpodlejše načine. Tako so izgledali kratkomalo vsi strokovni shodi pred volitvami, ki bi naj bili služili v socijal-patrijotsko agitacijo.
Eto vam! vprašamo vas gg. osamljenci in efijalti, kdo je dotičnik, ki ne loči strokovnih organizacij od političnih, strokovnih shodov od političnih, še mar vetlno komunisti? Saj ste si vedno brusili vaše denuncijantske jezike in polnili zaspani »Naprej«, »Ljudski glas« in »Enakost«, da tega hrvatski sodrugi in srbski ne znajo ločiti. Kričali ste, da so komunisti krivi, da so nekatere popreje zelo močne strokovne organizacije za večje akcije popolnoma nezmožne. Ali ne vidite, da ste lagali sami sebi ? Kdo' naj je še drugi, Ki razdira strokovne organizacije kot vi? Ali ne priznate vsaj med sabo, to je med vašo družbo samozvanih figur in koristolovcev, da vam ni nič mar na proletarskem pokretu, da vam ni nič mar, jeli so strokovne organizacije močne ali ne. Gre vam le zato, da še dobite poleg,, raznih mahinacij, laži, zastepljenja in poneumnenja od delavca v zadnjem hipu, ko vas že zapušča glas, da spravite razne »mandatsjagre« na varno. Nekateri se bodo vprašali, kako to mogoče, da se strok, organizacije na ta način rušijo. Iz čisto enostavnih razlogov, imamo v Maiiboru precejšnje števiio povojnih organizacij in člani dotičnih še tudi ne anajo raz-ločati strokovnega gibanja od političnega. Če se mi pa na njegovem strokovnem shodu po političnih eksponentih
Stran 4.
Rdeči Prapor
pravi razne pravljice, ki so mogoče katerim všeč, bolj izobraženim in naprednim scdrugom pa samo v zgago, bi smatrai to za slabo napredovanje razredne organizacije, rekel da je komunist ali pa celo soc. patrijot in kot tak se bo smatral za jneumestnega v organizaciji in izstopil. Ni to osamel primer, takih slučajev je dovolj. Vzemimo samo grupo železničarjev za primer, ki jo vodi narodni socijalist Bahnn. Ker ima v njej nekaj socijal-patrijotov, živi sam s člani vred v domišliji, da ne more delovati skupno z delavstvom, ki je po veliki večini politično organizirano v komunistični organizaciji in snuje neko drugo organizacijo,
To vse in še več je z mirnim očesom gledala strokovna komisija pred volitvami, pri kateri ima neki trgovec Pelikan veliko besedo.
Če si pa vprašal katerega funkcionarja imenovane komisije, zakaj da ne uveljavi obljubljene neutralitete v interesu strok, organizacij samih, si dobil za odgovor, da je še celo preveč nevtralna, kajti vršili so se samo politični shodi in če se je slučajno predsednik ene ali druge organizacije zarekel pri otvoritvi shoda, da otvarja strokovni shc-d mesto političen, meni, da to nič hudega ni. — Ali ni to lepa družba.
Naloga strokovnih organizacij bo pač ta, da se čimpreje združi z ostalimi sektami Jugoslavije in se s tem odkrlža socijalizdajalskih razdiralcev in protirevolucijonarjev.
Pravila
centrale stravbinsklh delavcev v Jugoslaviji, sprejeta na kongresu v Zagrebu dne 24.—25. oktobra 1920.
Konec.
Članstvo.
Člen 3.
1. Upis v članstvo vrše podružnice In zaupniki. Ako v enem kraju ni podružnice ali zaupnika, se morajo delavci upisati v najbližjem mestu, kjer je podružnica alr zaupnik.
2. Od članstva se mora izključiti one ljudi, kateri rujejo proti organizaciji. Izključitev se vrši sporazumno s centralno upravo. Ti izključeni člani imajo pravico se pritožiti centrali ali centralnemu kongresu.
Člen 4.
1. Člani drugih organizacij, kateri so izpolnjevali svoje članske dolžosti, pri prehodu v centralo ne plačajo upis-nine, dolžni so pa plačati knjižico.
2. Člani takih organizacij, na strani, kojih centrala stoji v vzajemnim odnosom, pri prehodu v centralo odelijo vse pravo in dolžnosti, katere predpisujejo pravila.
3. Člani, kateri pridejo v centralo iz drugih strani od organizacij, katere nimajo ugovore z našo centralo, pač pa so člani stavbinske internacijonale, pristopijo k nam z vso pravico kakor oni pod točko 2.
4. Člani centrale, kateri zbog neplačevanja prispevkov izgube pravico Članstva ali so izključeni, se smatrajo pri novem upisu novim članom.
Člen 5.
1. Koliko se bo povišala upisnina ali prispevki, to določa kongres.
2. Za čas bolezni ali brezposelnosti člani ne plačajo prispevka, ako je do-tičnik več kot dva tedna v bolezni ali brezposla in se ta Čas ne šteje v pomoč v denarju.
Člen 6.
1.	Člani lahko izstopijo iz centrale ob vsakem času, ali so moralno obve-
zani, da plačajo svoje prispevke do dneva izstopa.
2. Član se izključi iz centrale:
a) Ako član zaostane 6 tednov s prispevki;
b) ako brez dovoljenja prisvoji centralno imovino;
c) ako po krivem pride do centralne pomoči;
d) ako ne izpolnuje ukaze uprave;
e) ako v obče dela protivno v interes centrale.
3. lzključenje iz centrale vrši uprava sama. Ako je tan izključen od podružnice, mora to izključitev potrditi uprava. Član se lahko pritoži ne centralnem kongresu.
Pomoč.
Člen 7.
1. Pomoč v času potrebe se je ravnati po pravilniku.
2. Člani, kateri so radi dela v organizaciji odpuščeni, dobivajo pomoč brezobzirno za provedeni čas v organizaciji.
3. Izvanredno podporo odredi uprava.
4. Nobenega člana ne sme se odbiti od^pomoči, ako je v vsem izpolni! za prejem iste.
5. Pomoč deli centrala, podružnice.
Člen 8.
1. Centralna , uprava bo pomagala samo onim štrajkom svojih organizacij, katere so izpolnile vse točke opravil-nika osštrajku.
2. Pomoč stavkujočim se da po opravilniku, katerega potrdi kongres centrale.
Organizacija in nprava.
Člen 9.
1. Da’bi aentrala organizirala stav-binskejdelavce v celi državi, ustanavljajo se v deželah (mestih) podružnice, kjer je več kot 10 članov in kjer je manj kot 10 članov pa zaupništva.
2. Pri podružnicah izpod 20 članov se zberejo 3 za upravo in dva za kontrolo ; za preko 20 članov še dva člana za upravo. Izvolitev uprave potrdi centrala.
3. Centralne zaupnike imenuje centrala na predlog zaupnikov, člani dotič-nega mesta izberejo člana v kontrolo.
4. Centralna uprava ‘predlaganega zaupnika od strani zaupnikov pritožb ga sme odstraniti.
Domače in razno.
V/ Iz kemične tovarne v Mostah.
Prejeli smo sledeče poročilo: Tu imamo nekega koruznega socijalpatrijota, mojstra Finteisena, ki nikakor ne more več videti delavstva, odkar je komunistično in ne trobi več v rog raznih socijal-patrijotskih strokovnih tajnikov. Pred par tedni je ta čeden patrijot naznanil delavcem, da dobijo po 200 kg premoga brez razlike, ako so oženjeni ali pa ne. Delavci so si preskrbeli voznike in prišli po premog. Namesto '200 kg pa so prejeli neoženjeni le 75 kg premoga in 125 kg Finteisnovih obljub. S tem so imeli seveda nepotrebne stroške. Ker ne verjamemo, da bi gosp. Johan ne vedel, koliko premoga gre vsakemu delavcu, je jasno, da gre tu le za šikano komunističnih delavcev. Razventega ima ta gospod navado, da zmerja delavce s komunisti, češ ker ste komunisti, je pa draginja. G. Johan menda ne ve, da so cesarji in kralji podpirani od socijalizdajalcev napovedali vojno in ne komunisti. Opozarjamo g. mojstra, da so že minuli časi njegove blažene Avstrije in da naj preneha s šikanami delavstva, ker sicer bomo tega gospoda potipali na drugi bolj občutni žilici.	Prizadeti	delavci.
Ustavotvorna skupščina. Na koncu burne seje v sredo je predsednik Ribar naznanil za četrtek sejo radi neke vladne izjave. Čakal je celo uro in ker le še nikogar ni bilo, da bi zasedel posla-niška mesta, je otvoril sejo pred praznimi klopmi. Radi dolgega časa je dal prebrati vse zapisnike prejšnjih sej. Prazne klopi so z napeto tišino sledile čitanju. Nato je tajnik prečital izjavo vlade, da odstopa, ker se je Untavo-tvorna skupščina že »konstituirala«, in da bi se mogla sestaviti nova vlada »sposobna za dele« in prosi, da se do sestave nove vlade seje odgode. Odlaganje sej je pfe tako razburilo zemljo-radnike, da so vzkliknili: »Hočemo delati«. A predsednik jih je hitro potolažil in jim obljubil dela po praznikih. Zemljoradniki so bili s to obljubo še bolj zadovoljni kakor z delom in so vtihnili. Nato je začel predsednik strašiti poslance, češ da tisti parlamentarni dninarji, ki niso prisegli, ne bodo dobili dnevnic in ne bodo mogli izvrševati nikakih poslanskih funkcij. Ko je preložil ustavotvorr.o skupščino do sestave nove vlade in do konca božičnih praz-rrikov, je bilo vsem navzočim jako prijetno okrog srca. Buržoazni poslanci so si meli roke in se veselili ko so se sporazumeli, da ne bodo prav nič delali. Po prisegi je pa vsakdo čuti), da se je ustavotvorna skupščina razvila v usta-vomorno.
Dr. Korun In štrajk rudarjev. So-
cijalpatrijotični poslanec dr. Korun ima zelo ozke vezi z reprezentanco trboveljske premogokopne družbe v Ljubljani. Te vezi je svojčas ugotovil celo Slov. Narod in to najbrže iz ljubosumnosti. Po parlamentu je gladki gospod Korun pripovedoval, da je bil pri njem znani Skubic, bivši generalštabni častnik v avstrijski armadi, in mu povedal, da ima trboveljska družba rezerv za šest tednov. S posebno slastjo pa pripoveduje, da se bo Štrajk zlomil ih da si bodo pri njem tudi komunisti zlomili vratove, Gospodu Korunu častitamo. da je postal tako odkrit agent inozemskih kapitalistov, obenem:*smo mu hvaležni, da je tako odkritosrčen. Koliko vam je reprezentanca že plačala na predložene stroškovnike, upamo, da niso prenizki ?
Stavkinemu vodstvu rudarjev z Trbovljah. Centralni odbor kovinarjev, zbran na seji dne 20. decembra, je eno-dušno izrazil tople simpatije vseh kovinarjev v Sloveniji do v stavki se nahajajočih rudarjev. Centralni odbor kovinarjev smatra, da je borba, katero vodijo rudarji, borba za obstoj. Polož2j delavstva v Jugoslaviji, špecijelno pa v Sloveniji, je obupen. Pleče tako skromne, da nikomur ne zasiguravajo najskrom-nejšega življenja. Centralni odbor z zadoščenjem pozdravlja dejstvo, da se vsi mdarji brez razlike solidarno bore, ramo ob rami, proti skupnemu nasprotniku-izkoriščevalcu, ter upa, da bo to razmerje ostalo tudi po zaključku te borbe. V tem upanju pričakujemo ugodnih uspehov ter kličemo: »Živela delavska solidarnost!« — Centralni odbor kovinarjev v Ljubljani.
Op. ur.: Objavljamo to izjavo »Centralnega odbora kovinarjev« v Ljubljani. Umestno bi pa bilo, da bi tem izrazom simpatij sodrugom rudarjem odgovarjala tudi dejanja. Najlepša prilika, da potrdijo delavsko solidarnost, se nudi s. kovinarjem s tem, da odločno vplivajo na socijalpatrijotsko vodstvo in njihova glasila in jim prepovedo zločinsko kampanjo in nesramno blatenje čisto mezdnega gibanja rudarjev. Le s tem bo po-magano s. rudarjem in tudi ostalemu delavstvu.
Pozor Udruženja Komunistične Omladine! Notica v »R. P.« št. 60 se popravlja v tem smislu, da naj se dopisi o stanju ud^uženj pošljejo do 31. dec. in ne do 15. januarja.
Pokrajinsko tajništvo K. O.
Redni sestanki krajevnega udru-žerija SKOJ. v Ljubljani se vrše vsak četrtek ob 7. uri zvečer. Širša seja odbora in članov se vrši 2. jan. ob ‘/*2 popoldne v Delavskem domu.
Vsa Udruženja SKOJ. se opozarjajo, da se naj po informaciji, ki se tičejo Komunistične Omiadine, obračajo na Pokrajinsko tajništvo SKOJ. Delavski dom Ljubljana in ne na Komun, stranko.
Poživljajo se vsi Člani krajevnega udruženja Komunistične omladine Jugoslavije v Ljubljani, da poravnajo članarino do 5. januarja 1921, sicer se jih izključi iz Udruženja. Sodrugil Zavedajte se vaše dolžnosti naprarn Savezu. Blagajnik Mravlje je na razpolago vsak dan od 8—9 ure zvečer v Delavskem domu, Turjaški trg 2.
Centralno društvo telef, in brz. strok, mojstrov za Jugoslavijo v Ljubljani, vabi vse društvene člane in brate Srbe, Hrvate ter Dalmatince posebno iz tistih krajev Jugoslavije v katerih še nima centrala svojih krajevnih odborov, k obilni udeležbi na H. redni občni zbor, katerega priredi »Cen tralni odbor« dne 9. januarja 1921. ob poldveh popoldan v hotelu »Slon« v Ljubljani. V slučaju neugodnega vremena, da bi mogoče elementaričnl dogodki vsied velikega snega nedopuščali bratom prihoda, se vrši občni zbor z istim dnevnim redom ob istem času 8 dni pozneje.	Odbor.
Slovenska dijaška zadruga v Pragi nas prosi za objavo sledečega dopisa: V Pragi je ostalo čez Božič in Novoleto več kot .70 slovenskih dijakov, ker nimajo denarja za drago vožnjo v domovino in so zaradi vojnih zamud, prisiljeni študirati s polno paro. Dijaki so to za katere naša vseučilišča nimajo letnikov in stolic. Ti dijaki ne bodo božičevali za bogato založenimi mizami v krogu svojih dragih, kot njih srečnejši tovariši iz domačih vseučilišč. Spomnite se jih v teh dnevih z vašim prispevkom za »Slovensko dijaško zadrugo v Pragi« na naslov Jadranske banke v Ljubljani, kjer ima organizacij# odprt račun.
Krajevna politična organizacija Komunistične stranke v Ljubljani vabi svoje Člane na članski sestanek, ki se vrši v Delavskem domu, Turjaški trg 2, v četrtek dne 30. t. m. ob 8 uri zvečer. Poleg erugih važnih točk je na dnevnem redu poročilo sodru-gov poslancev v ustavotvorni skupščini. Sodrugi pridite vsi! Vstop brez članskih izkaznic ni dovoljen.
Odbor.
Švica.
Tudi v Švici se pojmi čistijo. Razkol med komunisti in socialdemokrati je izvršen. Kongres socialdemokratske stranke seje vršil 10. decembra v Bernu. Veldi in lrnber Droz so govorili za tretjo internacijonalo, Grimm in Graber proti. Dočim je prvi dan bila diskusija mirna, je prišlo drugi dan do burnih incidentov.
Pri glasovanju se je izreklo za tretjo internacijonalo 213 glasov proti 350. Po glasovanju je BUckel prebral deklaracijo levice, ki je šla iz dvorane prepevajoč »Internacijonalo«.
Takoj na to se je vršil komunistični kongres. Socijaldemokratska stranka je izgubila najvažnejše organizacije.
pKiaiatelj : Konzorcij »Rdečega Prapora« v Ljubljani.
Lastnik: Komunistična Stranka Jugoslavije. - Odgovorni urednik Rajko Osterc - Tisk tiskarne M. Hrovatin v Liubljam.