Poštnina plačana v gotovini Abb. postale I gruppo
Cena 50 lir
TRST, nedelja 11. julija 1965
•e-
'> ' . ♦ ,
-
	
a .-»J
((Deklaracija vesti»
Članek Maherja Lippmanna o nezaupanju evropskih zaveznikov ZDA
edavno tega je bila v Združenih državah napisana in razširjena «deklaracija vestU za katero so dali pobudo: katoliški časopis Ca-tholic Worker, komite za nenasilno akcijo združenih študentov za mir in Liga borcev proti vojni. Med prvimi podpisniki so ugledni ljudje iz cerkvenih krogov, katoliška pisateljica Doro-thy Dag, nobelovec Linus Pau-ling, pesnik Ferlinghetti, sociologa Fric Fromm in Paul Goodman, književnik Harveg Swa-dos, kritik Maxwell Geismar, bivši Einsteinov sodelavec Otto Nathan in trije črnski voditelji: organizator pohoda na Wa-shington Bavard Rustin, znani sindikalist A. Philip Randolph in voditelj integracionističnega gibanja John Lewis.
Odlomek iz «deklaracije ve-sti», ki ima obrobni zapis, da se podpisniki zavedajo, da tvegajo obsodbo na pet let zapora na temelju zakona o splošnem vojaškem usposabljanju in službovanju, se glasi:
<nGleae na to, da uporaba vojnih sredstev Združenih držav v Vietnamu in drugod duši težnje ljudstva k politični neodvisnosti in ekonomski svobodi: glede na to, da oborožene sile v uniformi, izvežbane in finansirane od Združenih držav izvajajo nečloveške torture in nesmiselne umore, upoštevajoč, da je potrebno narediti pozitivne korake, da se stori konec grožnji z jedrsko katastrofo in smrt-
jo od kemične ali biološke vojne, pa naj bo to rezultat nekega incidenta ali razširitve sovražnosti, izjavljamo, da zavestno odbijamo sodelovanje z vlado Združenih držav glede nadaljevanja vojne v Vietnamu, hrabrimo tiste, ki morajo zavestno odkloniti službovanje v oboroženih silah ali zahtevajo odpustitev, če jim že pripadajo, pozivamo tudi druge, da odbijejo, kakor tudi mi sami odbijamo sodelovanje v proizvodnji ali transportu vojaške opreme, oziroma če delajo na področjih vojnih raziskav in razvoja orožja. Kdor od nas je vojni obveznik, naj objavi lastni namen, da odbija nabor. Spodbujali bomo tudi druge akcije nenasilja, vključno tiste, za katere velja državljanska neposlušnost, z namenom, da se zaustavi priliv ameriških vojakov in municije v Vietnam.»
Tej skupini se je pridružil tudi Robert Kennedg in časopis Christian Science Monitor, vsi pa utemeljujejo svoje nasprotovanje Johnsonovi politiki s patriotizmom. Hkrati pa Lipv-man, Kennan, Galbraith in Morgenth.au v New York Timesu, Washington Postu, New Re-■publicu in The Kationu ostro in neprizanesljivo razčlenjujejo nevzdržen položaj Združenih držav v sodobnih mednarodnih odnosih. Objavljamo skoraj integralen tekst W. Lippmanna, v katerem je dobro čutiti odmev ameriške politike v i Evropi!
TTem, da je v gotovih kro-\ gih moda, prezirljivo zavračati vsako skrb o tem, kaj drugi r.arodi mislijo o nas. Tako odseva naivna in dostikrat neumna želja Amerikan-cev, da bi jih imeli vsi radi. Toda v tem pogledu se je odšlo predaleč, kajti nikakor ne drži, da mora v sodobnem svetu neka velika sila, pa četudi naj večja, sebi dopustiti, da zanemarja mišljenje drugih. Ne more jih vse preplašiti, mora imeti prijatelje, ki imajo v njo zaupanje in verujejo v njo ir*-ki so prepričani, da bo njena moč pametno uporabljena.
Potemtakem se opraščam, ker sporočam, da v Evropi danes raste struja nesporazumov in dvomov in zaskrbljenosti zaradi modrosti in sposobnosti, s katero se izvaja zunanja politika Združenih držav. Ta izjava ni zasnovana na osebni turistični Gallupovi anketi med vozniki taksijev in natakarji. To je izsledek, ki bi ga mogel ugotoviti sleherni človek, če bi odpotoval v tujino in bi se neuradno ter zaupno razgovarjal ne zgolj z odgovornimi funkcionarji (vključujoč tudi Ameri-
ODOBREN NA VČERAJŠNJI SEJI VLADE
nilllllllllllllllllllMIIIIIIIIIIIIIIHIlIllIllllllllllllllllllllllllllinilllllllllllllllllMIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIlIlllltilillilllllllllllllllliiiiiliiiilillllllMIlIlIlllUllIllililllIllllllllllIllliiiHUlllllllllllllllllllllllllllMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIUIIIIIIIIIIIUIIIIIUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIinill
Dva prizora z izleta našega dnevnika v Prago: gre le za dve skupini naših izletnikov iz dveh avtobusov od desetih v katerih se je vozilo nič manj kot 430 izletnikov, kar je doslej največje število udeležencev na naših tradicionalnih izletih. Izlet je popolnoma uspel in še sedaj pripovedujejo naši čitateljd svojim sorodnikom, prijateljem in znancem, kako se jim je godilo na tej dolgi poti in kaj vse so videli. Za uspeh tega zares množičnega izleta pa so bile potrebne tudi izredno velike in tudi težavne organizacijske priprave, ki jih je opravila uprava našega dnevnika, glavni delež pa je imela na svojih ramenih potovalna agencija «Aurora» zlasti pa njen ravnatelj Egon Kravs, ki je bil med napornim in dolgim potovanjem prav povsod navzoč in požrtvovalno skrbel, da so bile vse nepredvidene
ovire takoj odstranjene.
(Nadaljevanje na 2. strani)
in občutljivostjo, kot bi storil senator Goldwater .Tisto, kar Evropejci niso pričakovali, je bilo to, da so bila Goldwater-jeva priporočila za razširitev vojne, ki so jih volivci v ogromni večir.l zavrgli, v toliki meri sprejeta od zmagovalca na volitvah.
Storjenih je bilo veliko poskusov, da bi se razložilo tisto, kar se dogaja. Na fantastične razlage ni treba obračati pozornosti. Kar je pa bistveno, se kaže v tem, da je ta hitri preobrat v politiki izzval cinizem do predsednikovih govorov in da je zadal udarec temelju zaupanja v njegovo vlado. Dogodki, ki so se razvijali od februarja naprej ,so do skrajnosti stopnjevali nezaupanje v tujini. Kumulativen učinek je zlasti povzročila dominikanska intervencija, ki je bila povezana z razširitvijo vietnamske
WALTER LIPPMANN

kance), ampak tudi z izkušenimi novinarji in uredniki. Mislim, da ni mogoče ovreči dejstva, da naša zunanja politika, kakor jo sedaj vidijo, ne uživa zaupanja naših evropskih zaveznikov.
Prevladuje splošno in razširjeno mnenje, da je po smrti predsednika Kennedyja prišlo do neke vrste radikalnih spre-
Zakonski osnutek o prispevku 24,8 milijarde v korist oškodovancem nedeljskega neurja
Skupni seji parlamenta o primeru Trabucchi bo predsedoval samo predsednik poslanske zbornice - Teze tajnika PSI za bližnji kongres
memb v duhu vlade Združenih držav. To morda ni točno, toda slišal sem, da o tem govore skoraj povsod. Ko sem trdil, da to pomeni idealizirati Kennedyja in pozabljati na njegove napake in da sta Ken-nedy in Johnson začela stopnjevati angažiranost ZDA v jugovzhodni Aziji in da je tudi Kennedy interveniral v Kari-bih, so mi odgovarjali: «Da, ampak duh ameriške zunanje politike se je nevarno spremenil po njegovi smrti.»
Če primerjam to, kar sem slišal letos spomladi, s tistim, kar sem slišal lansko leto novembra neposredno po izvolitvi Johnsona, mi je razumljivo, da so akcije, ki se jih je predsednik loteval, odkar je prišel na oblast, pripeljale do tega, da Evropejci izgubljajo zaupanje. Naravno, Evropejci so bili eno-dušni v svojem preplahu pred Goldwaterjem in nasprotovanju Proti njemu. Osupnili pa so, ko so videli, da predsednik Johnson ob odobravanju Goldwater-jevih republikancev dela v Vietnamu prav tisto, kar je priporočal Goldvvater in kar je Johnson obsojal za časa predvolilne kampanje. Nič se ne vprašajo, ali je predsednik Johnson postopal z večjim premislekom
RIM, 10. — Skupni seji parlamenta, ki bo v petek 16. julija, bo predsedoval samo predsednik poslanske zbornice in za predsedniško mizo ne bo prisoten predsednik senata. Običajno namreč sedita na skupnih sejah oba za isto mizo. Tudi na tak način so skušali dati zunanji izraz o-beležju zasedanja, ki naj ima izrazito sodni značaj in naj odgovori, ali je dovolj razlogov, da pride bivši minister Trabucchi pred ustavno sodišče.
To je prvikrat v zgodovini italijanske republike, da se bo parlament sestal na skupni seji, da razpravlja o obtožbah proti bivšemu ministru. Vse kaže, da bo razprava dolgotrajna, saj bodo lahko v njo posegli številni parlamentarci, ki se prav gotovo ne bodo omejili samo na ta primer, temveč bodo skušali prikazati številne primere korupcije.
Ministrski svet je na predlog ministra za kmetijstvo Ferrari Ag-gradija v soglasju z ministroma za notranje zadeve in javna debi odobril zakonski osnutek v korist področij, ki so bila prizadeta ob nedeljskem neurju. Zakonski osnutek predvideva izda-
tek v višini 24.8 milijarde lir, od česar 15.8 milijarde lir v korist kmetijstva, 2.5 milijarde za jav na dela, 500 milijonov za socialno pomoč ministrstva za notranje zadeve in 6 milijard za kritje posojil, ki jih bodo najele občine ter pokrajine za kritje - manjših dohodkov zaradi davčnih olajšav, odobrenih oškodovanim kmetovalcem. Od 15.8 milijarde namenjenih za kmetijstvo je predvidenih 8.3 milijarde za posojila za kritje izgubljenih osnovnih sredstev. Posojila bodo izdana za velika podjetja do 50 odst. izgubljene vrednosti, srednja 65 odst. ir, manjhna 80 odstotkov.
Minister Ferrari Aggradi je zakon obrazložil novinarjem in dejal, da so med tednom natančno ugotovili škodo ter da oškodovano področje obsega 500 tisoč hektarov. Gre za področja Piemonta, Lombardije in na omenjenem področju Emilije. Najbolj' pa so bila oškodovana področja Benečije in Furlanije-Julij-ske krajine. Prizadeto je bilo predvsem kmetijstvo, saj so bili uničeni pridelek, zaloge, obratni kapital, škoda pa je tudi na trajnih rastlinah. V manjši meri so bila oškodovana nekatera javna dela in industrijski obrati. Mini-
ster je dejal, da so za odobritev zakona izbrali poseben izredno nagel postopek, ki so ga v preteklosti že uveljavili leta 1960, in da bo o zakonskem osnutku parlament verjetno razpravljal že v ponedeljek. Poleg tega zakona bodo uvedli v korist oškodovancev tudi nekatere upravne ukrepe.
Ministrski svet je poleg tega odobril zakonski osnutek o obveznem cepljenju proti poliomie-litisu, katerega bosta pristojni komisiji poslanske zbornice in senata še pred počitnicami na zakonodajnih sestankih dokončno odobrili, tako da pričakujejo, da se bo obvezno cepljenje izvajalo že jeseni.
Minister za zdravstvo Mariot-ti je dejal, da je kampanja za cepljenje proti poliomielitisu dala dobre rezultate: v . Italiji je bilo 1958. leta 8.377 primerov in vsako leto povprečno po tri tisoč novih primerov obolenj. Letos je 164 novih primerov, medtem ko jih je bilo lani 632. Da pa se otroška paraliza dokončno zatre, je potrebno obvezno cepljenje.
Ze včeraj smo poročali o osnutku tez za kongres PSI, ki jih je sestavil tajnik stranke De
Martino, in o katerih bo raz-
pravljala komisija 40 vodilnih predstavnikov stranke. Teze se delijo na sedem poglavij in so dokaj obsežne, tako da jih lahko navedemo samo okvirno.
Prvo poglavje govori o nujnosti obstoja PSI in o notranjih vprašanjih v zvezi s premostitvijo struj. Drugo poglavje se nanaša na načela PSI in se sklicuje na prejšnje kongrese, zlasti na beneški kongres. Osnovno načelo je izraženo z geslom: «Za demokratično pot v socializem«. Govora je o večstrankarskem sistemu in podobno.
Tretje poglavje je zelo obsežno in govori o vprašanjih enotnosti delavskega gibanja in o odnosih s KPI ter s PSDI. Četrta teza govori o vladni politiki in. ugotavlja, da je najvažnejše vprašanje gospodarsko načrtovanje, o čemer je potrebno pred kongresom sklicanje konference o gospodarskih vprašanjih. Peta teza se nanaša na organizacijo države in v tej zvezi predvideva vrsto novosti glede volilnih zakonov, parlamenta ter zahteva nadzorstvo nad financiranjem strank. Šesta teza govori o mednarodnih vprašanjih, nnjnosti borbe za mednarod-
no pomirjenje v okviru obstoječih blokov, zaradi česar PSI ne postavlja v razpravo sodelovanja Italije v atlantskem paktu. Šesta teza govori o združeni Evropi in evropski skupnosti, ki je prvi pogoj za združevanje, ki pa mora biti dosledno demokratično. Zadnja, sedma teza se nanaša na politiko levega centra. Priznava se umerjeni značaj in opustitev prvotnih naporov za spremembo struktur, vendar se ugotavlja, da ni druge večine in da je treba razpravljati samo o načinu, kako naj se doseže nadaljnji razvoj.
Poslanec Riccardo Lombardi pa je v internem biltenu leve struje PSI objavil članek, v katerem se ostro zavzema proti združevanju s PSDI, kar je tudi osnovno stališče njegove struje pri pripravah za kongres. V združevanju s PSDI, kot tudi v že sedanjem sodelovanju v o-kviru levega centra, vidi opustitev naporov za spremembo sistema, zanikanje protiblokovske politike in dejansko postopno vključevanje v ((socialistično internacionalo«. Kot zadnji argument navaja sindikalno enotnost v CGIL.
Leto XXI. - Št. 163 (6 Ul)
ČLANEK SLOVENSKEGA VESTNIKA»
O čudnem štetju koroških Slovencev
V času, ko so predstvniki številnih držav — med njimi tudi zastopniki naše države — razpravljali na seminarju OZN za človečanske pravice v večnarodnih skupnostih v Ljubljani o ukrepih za zagotovitev manjšinskih pravic in po dolgih, temeljitih diskusijah v zaključnem komunikeju postavili tozadevna načela, da je treba zajamčiti pravice vsem manjšinam .neglede na njihovo številčnost, lokacijo in stopnjo razvoja, da je treba preprečiti vse
m stalno hujskanje zlasti obeh omenjenih OVP-poslancev in OVP-lista proti upravičenim zahtevam koroških Slovencev.
Koroški Slovenci bomo budno spremljali ta novi poskus posameznih teženj in zlasti posvetili svojo pažnjo temu, kdaj se bo OVP javno distancirala od teh svojih mandatarjev. Samo lepe besede pred volitvami, tudi iz ust najvišjega predstavnika OVP ne zadostujejo in brez dvoma jim tudi tisti naši ljudje, ki so sicer po svetovnem
SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA priredi
danes, 11. julija v NABREŽINI v počastitev 20-letnice osvoboditve
Ljudsko veselico
oh 16. uri otvoritev;
oh 18. uri kulturni spored, pri katerem sodelujejo
GALLUS - Trst BRIŠKI GRIČ — Števerjan IGO GRUDEN — Nabrežina VALENTIN VODNIK — Dolina
SLOVENEC — Boršt LIPA — Bazovica PROSEK - KONTOVEL REPEN
VESNA — Križ KRAS — Dol-Poljane SREČKO KOSOVEL — Ron-ke
iz TREBČ s PROSEKA iz NABREŽINE PO KULTURNEM SPOREDU PLES DO 24. URE.
DELOVALI BODO DRUŠTVENI KIOSKI! VSTOP PROST!
Združeni mešani zbori:
Združeni moški zbori:
Godbe na pihala:
oblike denacionalizacije in asimilacije, da ne zadostuje zaščititi posameznika, marveč je treba zaščititi manjšino kot celoto itd., sta značilna dva pojava, o katerih koroški Slovenci ne morejo molčati.
Na tem seminarju v Ljubljani je namreč avstrijska zastopnica razdeljevala med delegati spisan elaborat o zaščiti manjšin in zlasti slovenske v Avstriji in pri tem v prilogi dodan rezultat zadnjega ljudskega štetja z navedbo vseh zmesi občevalnega jezika, ki jih je svoječasno skonstruiral sedanji podpredsednik koroškega deželnega zbora, OVP-jevski veljak dr. Wolfgang Mayrhofer. Ne samo, da ti rezultati še nikdar in nikjer v Avstriji niso bili uradno objavljeni in jih celo niti ni mogoče kontrolirati, je avtorica tega »neuradnega« elaborata kot uradna predstavnica naše države zamolčala, da smo se koroški Slovenci že v naprej odločno distancirali od rezutatov tega štetja, ki nima drugega namena, kot uradno reducirati in decimirati manjšino, ki ima zagotovljene pravice tudi v mednarodnem sporazumu. {(Podkev« v Festivalni dvorani imenuje dopisnik ljubljanskega Dela dejstvo, da je pripomba pod črto, da gre pri vindišarskem jeziku za slovensko narečje ,bila pozneje s svinčnikom sramežljivo prečrtana.
Ta dogodek značilno soupada s prvič postavljeno zahtevo poglav-nika vindišarjev, OVP-poslanca dr. Einspielerja na občnem zboru «Ab-wehrkampferjev» v Beljaku, da se naj «Windisch» prizna kot dodatni občevalni jezik za vse tiste Korošce, ki so po zadnjem ljudskem štetju 1961 po nalogu notranjega ministrstva s svojim podpisom izjavili, da gojijo poleg nemškega državnega jezika tudi «Windisch» kot domači Jezik, na drugi strani pa odklanjajo, da bi se jih imenovalo Slovence in prištevalo k slovenski manjšini.
Sicer to ni nič novega, vendar pa zahteva v tej obliki še nikdar ni bila postavljena in pomeni javno potrditev in priznanje, kar smo še vedno trdili, da vsa ta uradna zmešnja.a pri ljudskem štetju od vsega začetka ni imela drugega namena, kot uradno decimirati in po možnosti izbrisati obstoj koroških Slovencev.
V tej zvezi pa pomeni taka zahteva in zlasti tako delovanje izrecno kršenje določila S 5 člena 7 Državne pogodbe. To poudarjamo, čeprav vemo, da se društvena oblast tudi tokrat ne bo zganila; v ostalem pa to delajo poslanci v zaščiti imunitete. To je že stara taktika na Koroškem, ki se tudi v drugi republiki ni spremenila, da omenimo samo znano gonjo proti bivši dvojezični šoli
nezoru blizu OVP, ne bodo več dolgo verovali. Nasprotje med prt-jr.teljs’- d besedami pred volitvami in sovražnimi dejanji pred vo-litvar i in po njih Je preveliko.
Dvajse; let po končani vojni in deset let po Državni pogodbi bi bi: končno čas, da vsi tisti, ki so dobre volje, z jasnimi ukrepi in s sporazumno rešitvijo odprtih vprašanj onemogočijo nadaljnjo rovarjenje peščice nepoboljšljivih v korist iskrenega sožitja obeh narodov v deželi.
DANES
Včerajšnja najbolj zanimiva vest mednarodne politike je verjetno izjava zahodnonemškega zunanjega ministra Schroederja, da bi bonska vlada mogla razveljaviti svojo obveznost, da se ne bo atomsko oborožila, ter da je treba najti obliko atomske obrambe tistih članic NATO, ki nimajo atomskega orožja. Z drugimi besedami: če ne bo večstranska sila ustanovljena, bi bila Zahodna Nemčija razrešena obveznosti, ki jih je sprejela leta 1954. Ta Schroederjeva izjava postaja še bolj važna, ker jo je objavil v celoti bilten bonske valde.
Druga novica zadeva vojno t Vietnamu. Britanski zunanji minister Stewart je včeraj naštel šest točk postopka, po katerem bi Južni Vietnam postal nevtralna država: 1. Ustavitev sovražnosti. 2. Konferenca pod kakršnim koli okriljem. 3. Umik vseh tujih čet. 4. Obnova države v okrilju OZN. 5. Ustanovitev vlade «v obeh straneh dežele*. 6. Prihodnji odnosi med obema Vietnamo-ma bi morali biti odvisni od svobodne izbire prebivalstva obeh dežel. Severnovietnamski zunanji minister je takoj izjavil, da se t« točke ne razlikujejo od prrdloga o odposlanstvu Commomvealtha. O obisku Daviesa v Hanoju — za katerega jr Stcvvart dejal, da ne ve, ali bo imel uspeh, da pa to vsi ljudje dobre volje želijo — je hanojskl zunanji minister dejal, da je Davies predlagal obisk sam in da je ta predlog patriotična fronta sprejela, ker gre za »vidno napredno osebnost, ki se je uprla ameriški napadalni politiki v Vietnamu in pozvala večkrat britansko vlado, naj ne sledi ameriškim imperialistom.*
Medtem pa so se ameriška letala včeraj z bombniki na sto ki-ometrov približala kitajski meji, ko so bombardirala — kot vsak dan — Severni Vietnam. Moskov-ska «Pravda» pa poudarja, da naj ZDA «menjajo svojo politiko in ne poslanike, če se hočejo izogniti porazom*, kajti »ostavka gen. Taylora je nov dokaz slepe ulice, v katero je zašel ameriški napad v Indokini, ki ogroža mir v jugovzhodni Aziji.*
V Alžiru je včeraj polkovnik Bumedien sestavil novo vlado, katere predsednik in minister za obrambo je on sam. Enajst ministrov je novih, ostalih devet pa je bilo že v prejšnji vladi, pet članov je tudi v svetu revolucije in v političnem uradu FLN.
IZJAVE ZAHODNONEMŠKECA ZUNANJEGA MINISTRA
Schroeder napoveduje preklic obveznosti da se Nemčija ne bo atomsko oborožila
Minister postavlja alternativo: ali večstranska jedrska sila ali pa neodvisna atomska oborožitev Nemčije - Izjave je objavil tudi uradni bilten bonske vlade
v Rim tudi zunanji minister Fan-fani.
Danes je Saragat obiskal Lue-beck, zadnje mesto v okviru obiskov po Zahodni Nemčiji.
BONN. 10. — V intervjuju listu «Duesseldorfer Nachrichten« Je bonski zunanji minister Schroeder izjavil, da bi Zahodna Nemčija mogla razveljaviti svojo obveznost, da se ne bo atomsko oborožila. Dejal je, da je podpis Bonna, da se slovesno odpoveduje atomskemu, biološkemu in kemijskemu orožju, bil predpostavka, da se ne bo širilo atomsko orožje.
Pripomnil je, da ima Zahodna Nemčija danes pravico zahtevati od drugih držav, ki zahtevajo odpoved od Zahodne Nemčije, »naj posnemajo Zahodno Nemčijo in naj pridejo do iste stopnje, na kateri je zvezna Nemčija*.
Zatem je omenil, da se številne po tradicij nevtralne države čutijo ogrožene, in je dodal, da se tudi te države vprašujejo, kako naj ▼zdržijo pred nevarnostjo jedrskega napada brez pomoči jedrskega orožja. «Kot članica atlantskega zavezništva, je dejal minister, i-ma Nemčija pravico zahtevati, naj se to življenjsko vprašanje uredi v okviru zavezništva. Nemčija je zemljepisno preveč izpostavljena in preveč ogrožena po sovjetskih izstrelkih za srednjo razdaljo, da se ne bi zanimala za to zadevo.*
Zatem je minister dodal: »Mislim, da je potrebno najti obliko atomske obrambe, ki naj zadosti težnjam po obrambi tistih članov NATO, ki nimajo atomskega orožja. Ce bo moč doseči tako rešitev z ustanovitvijo večstranske jedrske sile ali druge podobne sile, bi se Nemčija mogla odpovedati pred svojimi zavezniki lastnemu atomskemu orožju.*
Z drugimi besedami, če ne bo večstranska sila ustanovljena, bi Zahodna Nemčija bila razrešena obveznosti, ki jih je sprejela leta 1964. Ta intervju zavzema še večjo važnost, ker ga je uradni bilten bonske vlade v celoti objavil.
Zaključen obisk preds. Saragata po Zah. Nemčiji
RIM, 10. — Predsednik republike Saragat se je vrnil z daljšega uradnega obiska po Zahodni Nemčiji. Ob 17.45 je pristalo predsednikovo letalo na letališču Ciam-pino, kjer so predsednika pozdravili najvišji predstavniki vlade in diplomatski zbor, in kjer je predsednik pregledal častno stražo. Skupaj s Saragatom se je vrnil
Razstrelivo v vagonu v Milanu
MILAN, 10. — Davi so našli v nekem vagonu v Milanu večjo količino razstreliva v ženski torbi. Vagon je prihajal iz Muenchha in je prispel v Milan ob 9.15 z vlakom iz Benetk. Gre za približno pet kilogramov in pol eksploziva in za dva ovoja jažigalne vrvice. V torbici je bilo tudi nekaj kosov ženskega perila. Policija je takoj začela preiskavo. Ko je vlak prispel v Turin, so postajo obkolili ter pregledali vse potnike, o katerih so sumili, da bi mogli biti zapleteni . v zadevo. Pregledali so tudi njihovo prtljago. Poleg te-, ga je železniška policija uvedla strogo preiskavo nad vsemi vlaki, ki prihajajo iz Veneta. Agenti so dobili ukaz, da skrbno pregledajo vso prtljago, ki jo potniki položijo v skladiščih na postajah, ter da pregledajo vse vagone, zlasti pa prtljažne vagone, preden jih postavijo na tir, kjer čakajo, da jih priključijo vlakom.
Grčija ima prestolonaslednico
za razčiščenje spora v vladi ter v odnosu s kraljem. Papandreu je namreč odločen zamenjati ministra za obrambo, kralj pa se temu upira. Papandreu hoče »demokratizirati« vojsko in je na pritisk dela svoje stranke zahteval tudi odstavitev načelnika glavnega štaba. Ker minister za obrambo noče odstopiti, je vlada posiala kralju dekret o imenovanju Papandreuja za ministra za obrambo. Toda kralj je podpis odklonil. Zdi se, da je Papandreu odločen odstopiti, 'če se ne najde rešitev. Nekateri vladni časopisi očitajo kralju, da ne spoštuje ustavnih dolžnosti Vladni
tisk poudarja, da bo vlada razpisala nove volitve, če bo kralj še dalje odklanjal podpis.
U Tani
zopet v Ncw Yorku
NEW YORK, 10. - Glavni tajnik OZN U Tant se je danes vrnil iz Londona v New York. Ob prihodu je ponovil svoje prepričanje, da bi morali ponovno sklicati ženevsko konferenco o Vietnamu in določiti ustavitev sovražnosti.
Deklaracija vesti'
(Nadaljevanje s 1. strani)
vojne. Ne bi bilo nemogoče argumentirano dokazati, da predsednik v Vietnamu ni imel druge alternative kot da vztraja, ker sta Hanoj in Peking odbila pogajanja. Dejansko so tako gledišče popolnoma lepo sprejeli naši zavezniki, celo Francozi, ki sedaj pričakujejo dolgotrajno in nerešljivo suho-zemsko vojno. Prav tako ne bi bilo čisto nemogoče trditi da imajo v Dominikanski republiki Združene države svoje življenjske interese v okviru lastne vplivne sfere. Toda tisto, kar je skoraj nemogoče, je, predložiti argumente za dve intervenciji na dveh različnih celinah v istem času.
Ce rečem, da ne bi bilo nemogoče podati argumentov za
........................................................
IZJAVE HANOJSKEGA ZUNANJEGA MINISTRSTVA
V Hanoju ponovno poudarjajo daje Davies le na privatnem obisku
Komentar moskovske «Pravdo o zamenjavi poslanika v Sajjiinu - Stavah ponavlja svojih šest točk - Ameriška letala n približujejo kitajski meji
HANOJ, 10. — Severnovietnamska tiskovna agencija javlja, da je predstavnik zunanjega ministrstva izjavil, da je mirovno odposlanstvo Commonwealtha pobuda, ki ima namen pomagati ZDA, da izvedejo nove napadalne načrte v Vietnamu. Dodal je, da britanski podtajnik Harold Davies ni prišel v Hanoj na vabilo severnovietnamske vlade in njegov obisk nima nobene zveze z odposlanstvom Commonvvealtha.
Dalje je predstavnik dejal, da ni----	——
nobene razlike med predlogom
predsednika britanske vlade Wilso. na o odposlanstvu Commonvvealtha KRF, 10. — Grška kraljica Ana- : in šestimi točkami, ki jih je prejs-marija je rodila danes deklico, ki! nji mesec predlagal britanski zuna-je po zakonu prestolonaslednica. nji minešter Stevvart.
Ce se bo pozneje kraljevemu paru rodil sin, bo ta postal prestolonaslednik.
Grški kralj Konstantin je časni-
«Ob obisku Daviesa v Hanoju, Je nadaljeval predstavnik, so britanske oblasti v naglici Izjavile, da so poverile Daviesu nalogo obraz-
ST revnih'' družinski T Jf*™ ***'
dm ob ta« uri, kakor’ njegova hčer StVa Commonvvealtha in so hkrati
ka, šolali na stroške kraljeve družine. Takoj ko je bilo sporočeno rojstvo prestolonaslednice, so izstrelili 21 topovskih strelov.
Predsednik vlade Papandreu, pra- ! vosodni in minister za zdravstvo so popoldne odpotovali na Krf, kjer so podpisali listino o rojstvu prestolonaslednice.
Jutri se bo Papandreu sestal s kraljem za politični razgovor. Gre
Mirovne ponudbe v Vietnamu
sporočile, da so vietnamski voditelji povabili Daviesa na obisk v Vietnam. Resnica je, da je Davies predlagal obisk v Vietnamu in tajništvo centralnega komiteja patrio-tične fronte je sprejelo ta predlog«.
Predstavnik je označil Daviesa kot «vidno napredno osebnost, ki se je uprla ameriški napadalni politiki v Vietnamu in ki je več kot enkrat pozvala britansko vlado, naj ne sledi ameriškim imperialistom, kar se «Ce vietnamskega problema«. «To, Je zaključil predstavnik, nadalje potrjujejo, da je gospod Wilson v skrajni zadregi in vznemirjen zarad; grenkega neuspeha z ustanovitvijo mirovnega odposlan.
stavijo sovražnosti, ali pa naj se o tem sklene na konferenci. 3. Zagotovi naj se nevtralnost Južnega Vietnama in umaknejo naj se vse tuje čete z njenega ozemlja. 4. Program obnove Vietnama v okrilju OZN (Stewart je omenil tudi ameriško obveznost, da prispeva k temu načrtu). 5. Po daljšem ali kra-šem času premirja bi moralo b < mogoče ustanoviti «res predstavniško vlado na obeh straneh dežele.« B. Prihodnja odnosi med obema Vietnamoma bi morali biti odvisni «od svobodne izbire prebivalstva obeh strani dežele.«
Stevvart je nato trdil, da «kljub britanski in ameriški obveznosti, da se deluje v to smer, so Kitajci in Sovjeti odgovorili negativno«. Zatem Je omenil mirovno odposlanstvo Commonvvealtha in prihod predstavnika britanske vlade Daviesa v Severni Vietnam. Pripomnil je «Na.|prej Je bilo vabilo sporočeno privatno, nato preko neuradnih virov in nekateri konservativci trdijo da zaradi tega bi morali vabilo zavrnti Ne moremo sprejeti tega stališča ker v takem položaju kakor je ta ne more
eno ali za drugo, sem seveda prisiljen, da takoj povem, da govorim samo o opravičevanju prvotne in začetne odločitve, kajti Evropejci so se globoko zgrozili nad načinom in stilom, s katerima sta ti dve operaciji izpeljani, zlasti tista v Dominikanski republiki. Še globlje jih je pa osupnil neomejen globa-lizem in groba enostranost, h katerima se je predsednik zatekel, da bi utemeljil svoji odločitvi.
Evropejci vidijo, da se niti v enem od teh dveh podjetij predsednik ni posvetoval z enim od svojih zaveznikov, pa čeprav jih je mogoče dosti dobro obveščal o tem, kar je odločil. Prepričan sem, da ne pretiravam, če rečem, da gre za zlovestnost, če najmočnejša dežela na svetu uporablja svojo veliko vojno silo brez posvetovanja, brez soglasja ali brez obvez do svojih zaveznikov. Ko sem trdil, da je Johnson progresiven in da je človek miru, sem dobil odgovor, da ni nič nevarnejšega od neomejene moči, ki se izvaja osebno in enostransko.
Z obžalovanjem moram reči, da to še ni konec žalostne pripovedke. Mečno prevladuje namreč prepričanje, da je v o-sebnem in enostranskem izvajanju neomejene oblasti izka zano, da je to delo amaterjev, ki so neizkušeni glede izvrševana, oblasti. Tisti Evropejci, ki I so dobro poznali politiko sile, Toda verjetno so se « že umaknili se čudijo, ko gledajo ameriško
Z	,k?Pn0-	.	, | vlado, ki misli, da more ures-
Ameriška letala so se danes šs
bolj približala kitajski moji. Bom- n c 1 svo-e politične cibe v bardirala so nekatere položaje, ki! Indokini s tem, da bombardi-so oddaljeni manj kakor sto kilo- ra Severni V‘etnam malo, toda metrov od meje med Severnim Viet- -namom in Kitajsko. Letala so me-
stva Commonwealtha.<>
Moskovska Pravda« objavlja ^"ortožnos« Davita ancic V katprpm komentira od- I taK(\ Priložnosti Davies je šel kot
predstavnik vlade in njegov smoter je obrazložiti namene odpo-
članek, v katerem komentira odstop ameriškega poslanika v Saj-gonu Tajdora. Pri tem poziva ZDA, naj menjajo svojo politiko v Vietnamu in ne poslanika, če se hočejo izogniti novim porazom. »Ostavka Tajdora, pravi list, je nov dokaz slepe ulice, v katero je zašel ameriški napad v In-dokini in ki ogroža mir v jugovzhodni Aziji. Kaj bo storil Lod-ge? Cas bo pokazal; toda gotovo je, da naj bo katerikoli washing-tonski človek v Vietnamu, nadaljevanje stare politike lahko pomeni samo poraz. Ni človek, ki ga je treba menjati, temveč politika.#
Britanski zuranji minister Ste-wart je na zborovanju laburističnih žensk v Hullu izjavil, da mora Južni Vietnam postati nevtralna država brez tujih čet na svojem ozemlju. Omenil je faze skozi katere bi se moral izvesti ta proces. Gre za šest točk, ki jih je omenil predstavnik hanojske vlade: 1. Skliče n-aj se konferenca in ni važno pod kakšnim okriljem. 2. Se pred konferenco naj se u-
IIIIMfllltHIIHIMIlItllinillllllMIIIIIIMIMMIIIIMIIUIIIIIIIIIllllilllimillllllllimMIIIIIIIIIIIItHIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIimtlllllllllllllMIMIIIIIIIIIIIIIIIHIIMIIimillllllllMI
ITALIJANSKA GOSPODARSKA DELEGACIJA V BEOGRADU
Razgovor Kraigher ■ Mattarella
Kraigherjev govor po televiziji o gospodarski reformi • Nad tisoč milijard din zgube zaradi elementarnih nesreč v zadnjih štirih letih - Uradno sporočilo o obisku ugandske delegacije
(Od našega dopisnika)
BEOGRAD. 10. — Podpredsednik zveznega izvršnega sveta Boris Kraigher je sprejel danes italijanskega ministra za zunanjo trgovino Bernarda Mattarello, ki načeluje italijanski delegaciji na zasedanju mešanega jugoslovansko-itali-Janskega odbora, ki je na kratkem zasedanju v Beogradu proučil možnosti nadaljnjega napredovanja gospodarskega in tehničnega sodelovanja med Jugoslavijo in Italijo. Pričakuje se, da bo dokument o razgovorih podpisan še nocoj.
Podpredsednik zveznega izvršnega sveta Boris Kraigher je govoril nocoj na jugoslovanski televiziji o gospodarski reformi, ki se pripravlja in katere osnovni smoter Je odstraniti vsa nesorazmerja med precej nizkimi cenami surovin, reprodukcijskega materiala, kmetijskih izdelkov in pridelkov, transportnih in drugih uslug in visokimi cenami končnih izdelkov in ustvariti pogoj za vključitev Jugoslavije in jugoslovanskega gospodarstva v svetovni trg. Boris Kraigher vidi pogoj za uspeh gospodarske reforme predvsem v dosedanji stopnji razvoja materialnih odnosov, ki omogočajo spremembe, ki se pripravljajo, ln pa v dejstvu, da Jugoslavija razpolaga danes z ogromnimi neizkoriščenimi kapacitetami in rezervami. Po besedah Kraigherja ima Jugoslavija danes okrog 2000 milijard neaktivnih investicij. Smoter reforme je boljše izkoriščanje razpoložljivih kapacitet, ki se sedaj izkoriščajo samo za 50 do 60 odstotkov. Po mnenju Kraigherja le neopravičena vsaka vznemirjenost, da bo gospodarska reforma povzročila nezaposlenost. Nova delovna sila bo na-
šla zaposlitev v tistih podjetjih, ki bodo zaradi boljšega izkoriščanja kapacitete uvedla drugo in tretjo izmeno v tistih podjetjih in gospodarskih vejah, kjer primanjkuje delovne sile, kot v kmetijstvu, gostinstvu, turizmu in drugod. Prav tako Je popolnoma neupravičena tudi nakupovalna mrzlica in psihoza, ki zadnje čase vlada v Jugoslaviji. Eden od vzrokov vznemirjenosti so tudi elementarne nesreče v zadnjih letih. Po besedah Kraigherja so elementarne nesreče v manj kot enem letu, t. J. od poplave na zagrebškem področju povzročile izgubo okrog 400 milijard dinarjev narodnega dohodka, oziroma v zadnjih treh do štirih letih, vštevši skopsko katastrofo, nad tisoč milijard dinarjev. Glede na težave, ki so jih povzročile elementarne nezgode zadnja leta, in pa na težave, ki se bodo neizogibno pojavile pri izvajanju gospodarske reforme, ki spada med najbolj res. ne gospodarske ukrepe povojne Jugoslavije, bo po mnenju Kraigherja potrebno odločno splošno var-čevanje.
Po petdnevnem uradnem bivanju v Jugoslaviji je odpotovala daneR iz Beograda delegacija U-gande pod vodstvom predsednika vlade dr. Miltona Obote. V sporočilu o razgovorih med Miltonom Cbote in predsednikom izvršnega sveta Petrom Stamboličem, v katerih so izmenjali poglede v vrsti mednarodnih vprašam) posebno o tistih, ki se neposredno nanašajo na Afriko, se ugotavlja enakost pogledov o najvažnejših mednarodnih vorašanjih, in da je nai-večji u-r Afrike v krepitvi solidarnosti t okviru Organizacije 8-friške enotnosti in svetovne organizacij«) tf* v sodelovanju z mi-
roljubnimi in naprednimi državami na svetu. Vladi Jugoslavije in Ugande sta potrdili resolucije, sprejete na konferenci Organizacije afriške enotnosti in nevezanih držav v Beogradu in Kairu. Glede osvoboditve narodov Angole, Mozambika, portugalske Gvineje in drugih narodov ostro obsojata rasno diskriminacijo v južnoafriški republiki, izražata odločnost, da se upreta vsaki vladi v Južmi Rodeziji, ki ne bi temeljila na načelu vladavine večine, izražata zaskrbljenost zaradi dogodkov v jugovzhodni Aziji in ugotavljata, da je aktivno miroljubno sožitje edina pot, ki vodi k trajnemu miru.
Milton Obote in Stambolič sta med razgovori posvetila posebno pozornost svetovni organ;zaciji, ki je po mnenju obeh vlad nenadomestljivi instrument miroljubnega sodelovanja, in sta poudarila nujnost prilagoditve svetovne organizacije novemu stanju na svetu. Izrazila sta svoje razočaranje, ker kljub podpisu pogodbe o prepovedi jedrskih poskusov ni bil dosežen noben napredek na poti k popolni razorožitvi. Qbe vladi sta potrdili svojo lojalnost načelom, sprejetih na konferenci nevezanih držav v Beogradu in Kairu.
Med obiskom ugandske delegacije so podpisali tudi protokol o gospodarskem sodelovanju, na podlagi katerega bo jugoslovanska vlada dala na razpolago vladi U-gande kredit v znesku 4 milijonov funtov šterlingov za nakup opreme v Jugoslaviji. Petar Stambolič je sprejel vabilo, da obišče Ugando. Datum obiska bo določen pozneje.
B. B.
slanstva Commonwealtha, ki so, najti podlago za časten in trajen mir Ne vemo, ali bo imel uspeh, toda vem, da vsi ljudje dobre volje, želijo, da bi imel uspeh, in zaradi tega obsojam stalne trditve nekaterih strank.«
Na otoku Chu Lai, kjer so se včeraj izkrcale enote osvobodilne vojske, ki so napadle tamkajšnje oporišče In ki so se po krajšem spopadu umaknile, nadaljujejo ameriški mornarji iskanje partizanov.
tula tudi letake na nekatere kraje. Poleg tega so ameriška letala bombardirala še druge kraje. V Wa-shingtonu trdijo, da so ameriška lovska letala med naoadnm n-'d Severni Vietnam sestrelila dve sevemovietnamski lovski letali «Mig-17».
Nova vlada v Alžiriji
AL2IR, 10. — Danes so javili da je bila sestavljena nova alžirska vlada. Polkovnik Huari Bumedien je predsednik vlade in minister za obrambo. Buteflika je ostal zunanji minister. Nova vlada ima 20 ministrov, t j. dva več kakor zadnja Ben Belova vlada. Enajst ministrov je novih, ostalih devet pa je bilo tudi v prejšnji vladi. Od devetih ministrov, ki so bili tudi v prejšnji vladi, sta samo . dva menjala svoj portfelj. Bašir Bumaza, ki je bil minister zp industrijo, je postal minister za informacije. Med nevimi ministri sta tudi Rabah Bi-tat, ki je bil zaprt v Franciji skupno z Ben Belo med osvobodilno vojno, ter Amed Kaid, ki je bolj znan z imenom polkovnik Sliman je bil član glavnega štaba alžirske osvobodilne vojske med vojno proti Franciji. Novi minister za delo Zerdani, ki Je mlad predstavnik levega krila FLN, je baje v tesnih odr.osih z vodstvom sindikatov alžirskih delavcev.
Pet članov nove vlade je tudi v svetu revolucije in v političnem uradu FLN. Od prejšnjih ministrov, ki niso v novi vladi, se zdi, da bodo nekateri imenovani na druga važna mesta. Kakor se je zvedelo, bo nova vlada imela svojo prvo sejo v ponedeljek zjutraj.
ne preveč. Ker so tudi sami doživeli bombardiranje na svoji koži, pač n’so prepričar i, da je pametno sprejeti tako strate-g!Jo. na podlagi katere bo sovražnik ranjen natanko toliko, da ga popolnoma razjezite. Potemtakem je vodenje vladne politike od februarja naprej v Evropi izpodkopalo zaupanje v modrost in sposobnost ameriškega vodstva. Naši na daleko-vidnejši prijatelji v tujir.j gledajo na naše akcije od februarja do sedaj kot neprehodno obdobje v ameriški zogodovini. Verjamejo namreč, da je ameriško ljudstvo vklenjeno in razpeto v boju med svojimi starimi tradicijami in novim, nedavno pridobljenim ponosom na silo. To je ponos na silo in moč, ki je pri tistih, ki so nedavno tega postali močni, tolikokrat bil prežet z mesijansko utvaro, da morajo sami in z lastnimi silami vsiliti svojo vrsto miru vsemu ostalemu svetu in razširiti svojo vrsto svobode vsemu človeštvu.
Ta notranji boj ameriške zavesti je usoden. Ko me prevzema počutje veselja in upanja, sam sebi dopovedujem, da drži tisto, kar se je zgodilo po letošnjem februarju za Johnsona prav v isti meri kot za njegovega prednika, t. j., da se bo naučil modrosti iz svojih napak.
T'™"’
DANES V SEČOVLJAH ZAKUUČEK TEKMOVANJA ZA JADRANSKI POKAL
Ob 16. uri: višek sposobnosti padalcev z atraktivnimi skoki
V jutranjih urah bodo zaključili skoke z 800 m višine
Danes so letala kjer so skakalci ranski pokal«. Kmalu po močnega vetra prekinjeno, neje so izvedli tudi toliko na obali Portoroža.
Danes zjutraj bodo morali padalci in padalke ponovno v letala in se spoprijeti za točke v disciplini skupinskih skokov z višine 800 m. Ker gre za polfinale in finale, bodo borbe zelo ostre in razburljive, a višek bo popoldne ob 16. uri, ko bodo najbolj drzni padalci na svetu pokazali občinstvu zelo efektne atraktivne skoke. Ker gre za osvojitev turistične nagrade Portorož, se bodo vse ekipe prav gotovo potrudile do skrajnosti. Jasno je, da so njihove točke v tajnosti in bodo te pokazali šele danes.
Opozarjamo prijatelje tega športa in tudi take, lci še niso videli padalcev v njihovem ambientu, da pridejo danes v Sečovlje, kjer bodo prav gotovo priče edinstveni paradi drznih tekmovalcev, ki bodo pokazali z vratolomnimi akrobatskimi prvinami vso njihovo domišljijo in predvsem hladnokrvnost. Ta točka bo zaključila tekmovanje padalcev ob Jadranu, ki je brez dvoma največje tekmovanje letos na svetu in drugo največje v zgodovini tega športa.
RIM, 10. — Med današnjim drugim dnevom italijanskega atletskega prvenstva so si naslove osvojili: 400 m zapreke Frinolli Roberto, '800 m Bianchi Francesco, štafeta 4X100 m Agusta Iz Gallarate, skok v daljino Fornaciari Marco. 3.000 m o-vire Begnis Massimo, disk Grossi Franco, hoja na 10 km Pamlch Ab-
la neprestano brnela nad sečoveljskim letališčem, izvedli zadnje discipline tekmovanja za «IV, jad-nalu po opoldnevu je bilo tekmovanje zaradi pre-nadaljevalo pa se je popoldne in kas-pričakovane skoke v morje, ki so bili
don. V teku na 3.000 m ovire je Rizzo Alfreda pritekel na cilj s časom novega državnega rekorda, vendar ga je žirija diskvalificirala, ker ni preskočil prve ovire. Tudi Bianchi je z 1’48’’3 izboljšal italijanski rekord na 800 m.
• * *
LONDON, 10. — Avstralec Ron Clarke je danes med britanskim prvenstvom izboljšal s časom 12’52”4 svetovni rekord v teku na 3 milje.
PLAVANJE
PARIZ, 10. — Francozinja Chri-stin Caron je s časom 2’28”8 izboljšala evropski rekord na 200 m hrbtno.
* * *
MILAN, 10. — Elisabetta Noven-ta je danes izboljšala z 2’41”3 italijanski rekord na 200 m metuljček.
* * *
PARIZ, 10. — Po prvem dnevu ženskega plavalnega troboja Francija - Jugoslavija - Madžarska je stanje naslednje: Madžarska - Francija 27:22, Francija - Jugoslavija 33:16, Madžarska - Jugoslavija 31:18.
mtmsrv
AIX LES BAINS, 10. — Današnja etapa Tour de France z vzponsko vožnjo na kronometer se je končala z zmago Italijana Gimondija, ki je progo prevozil v 59’50”. Ža
njim se je uvrstil Poulidor z 1.00”13, ki je sedaj v splošni lestvici 1’12” za Gimondijem.
SABLJANJI
PARIZ, 10. — Francija je danes osvojila naslov ekipnega svetovnega prvaka v sablji. Sledijo: Velika Britanija, SZ, Nemčija, Italija, itd.
HOKEJ
Včerajšnja tekma italijanskega prvenstva v hokeju na kotalkah med Triestino in Monzo se je ob navdušenju občinstva končala s 5:1 (1:0) v korist tržaškega moštva.
NOGOMET
POKAL PR1JATEJSTVA Prireditveni odbor obvešča, da se bo turnir za POKAL PRIJATELJSTVA, ki je bil prejšnjo nedeljo odložen zaradi slabega vremena nadaljeval danes.
Na sporedu so naslednje tekme, med katerimi je brez dvoma najbolj pričakovano srečanje med DOMJEM in VESNO iz Križa, ki bo ob 11. uri na stadionu «Prvi maj». Poleg teh se bosta v Boljun-cu pomerili ekipi ZARJA in FRAU-SIN. Popoldne ob 18.09 pa bo na stadionu «Prvi ma.j» UNION A ln UNION B.
V upanju, da nam bo vreme prizaneslo, vabimo navijače nosamez-nih ekip naj s svojo prisotnostjo poživijo srečanja.
• * •
BREG — SOVOONJE Danes ob 17. uri bo v Bol juncu prijateljska nogometna tekma med enajstoricama Brega in Sovodenj.
NEDELJA, 11. JULIJA
Radio Trst A
8.00 Koledar; 8.30 Kmetijska oddaja; 9.00 Maša; 9.50 Godalni orkestri; 10.30 Poslušali boste...;
11.00	Karakteristični ansambli; 11.15 Oddaja za najmlajše: «Koča strica Toma«; 11.40 Ringaraja za naše malčke; 12.00 Nabožne pesmi; 12.30 in 13.30 Glasba po željah; 14.45 Avtoradio; 15.30 »Veleja«, drama v treh dejanjih; 16.50 Simf. koncert; 17.30 Popoldanski ples; 18.30 Jazz party;
19.00	Slovenski oktet; 19.15 Nedeljski vestnik; 19.30 Z glasbo po Italiji; 20.00 šport; 20.30 Iz slovenske folklore; 21.00 Iz oper skladateljev naše dežele; 22.00 Nedelja v športu; 22.10 Plešite z nami; 23.00 Vokalni nokturno.
9.30	Kmetijska oddaja; 11.25 Tržaški motivi.
Koper
7.15 Jutranja glasba; 8.00 Prenos RL; 9.05 Nedeljsko srečanje; 9.20 Zabavni zvoki; 10.00 Prenos RL; 10.30 Današnji pevci; 10.45 Nedeljski gost: Lueia Altieri; 11.00 Istrski arheološki sprehodi; 11.15 Orkester Light; 11.30 Melodije; 11.55 in 12.55 Glasba po željah; 12.35 Zunanje-politični pregled; 13.40 Koroške narodne: 14.00 ln 14.45 Glasba po željah; 15.30 Domače pesmi in melodije; 16.00 Prenos RL; 19.00 Kitarist Alberto Ptazigoni: 19 30 Prenos RL; 2215 P’ema glasba; 22.35 športna nedelja.
Nacionalni program
8.30	Kmetijska oddaja; 9.00 Na-
božna glasba; 11.10 Sprehod skozi čas; 11.25 Roditeljski krožek; 13.25 Pevski nastop; 14.00 Operna glasba; 14.30 Kvartet Cetra:	15.15
Zbori z vsega sveta: 15,45 Spoznavajmo muzeje: 16.05 Koncert na trgu: 16.30 Poletne beležke; 17.15 Toscaninljeva umetnost: 19 15 šnortni rezultati, kronike in komentarji: 21.05 Ansambel Grap-pe!ly; 21.20 Baritonist Luts F.duard Smarth; 22.20 Plesna glasba.
II program
7.45 Jutranja glasba; 8 40 Ital. nerodne pesmi in Plesi; 9.00 Oddaja za ženske; 9.35 in 10.35 Oddajali smo; 11.35 Pevci na odru; 12.10 Plošče tedna; 13 45 Počitniški program; 14.00 Ital. nerodne pesmi; 14.30 Nedeljski orkestri; 15.00 Pianist F. Fines; 15 45 Kla-kson, vmes Tour de France; 17.00 Glasba in šport; 18.35 Oantaeiro; 19 50 Vaši izbranci; 19.50 Tour de France; 20.05 Rojstvo nekega lika: Lohengrin; 21.00 Snortna ne-rielta: Odmevi in komentarji; 21.40 Lahka glasba.
III. program
Slovenija
PONEDELJEK, 12. JULIJA
Radio Trst A
7.00 Koledar; 7.30 Jutranja glasba, 11.30 Šopek slovenskih; 11.45 Italijanski akvarel; 12.15 Iz slovenske folklore; 12.45 Za vsakogar nekaj; 13.30 Glasbeni kontrasti; 17.00 «Musici del Friuli«; 17.20 Pesem in ples; 18.00 Ne vse, toda o vsem; 18.15 Umetnost; 18.30 M. elementi: Koncert za klavir in orkester; 18.50 Pianist Aci Bertoncelj; 19.05 Kitarist M. Diaz Cano; 19.15 G. Comelli: »Arheološki muzeji«; 19.30 Sodobni motivi; 20.00 šport; 20.35 Mozart: «Don Juan«, komična opera; v odmoru: Opera, avtor in njegova doba.
12.05 Plošče; 12.25 Tretja stran; 13.15 Orkester; 13.35 Za prijatelje cvetja; 13.45 Profil glasbenika; 14.30 Tržaški jazzovski krožek; 14.35 Arheološki muzeji.
Koper
7.15 Jutranja glasba; 8.00 Pesem sledi pesmi; 8.30 Trije mladinski zbori; 9.00 Pod senčnikom;
9.45	Plošče; 10.00 Operna glasba;
10.45	Uspele melodije; 11.00 Pevci lahke glasbe; 11.30 Glasbeni spored; 11.50 in 12.55 Glasba po željah; 13.40 Operna panorama; 15.00 Lhotka-Kalinski: Medjimur-ske narodne pesmi; 15.15 Ansambli v ritmu; 15.40 Iz našega športnega življenja; 15.50 Orkester Brov/n; 16.00 Vabilo v Opero; 16.30 športni ponedeliek; 16.40 Japonske melodije; 17.00 Prisluhnimo jim skimaj; 17.40 Furlanske narodne; 18.00 Prenos RL; 19.00 Or-k»ster Bowen: 19.30 Prenos RL; 2215 Ritmi; 22.40 Glasba za lahko roč.
Nacionalni program
8.30 Jutranji pozdrav; 910 R-s>k-nS in V/illiams: 9.43 Pesmi; jo 05 Operno antologija: 10.30 Odrl" la za ŠoKi-fe za nočitnlce; 11.00 Sorehod skozi čas; 11,15 Ital, glasbe: 11 30 F-hubertova sonata ot> 137- 11 45 SMadbe za godala: 13 25 Nove umetniške si'e; 14 55 Vmme ra moriih; 15.15 Ciganska glasba: J5.45 Gospodarska rubrika: 16.00 Spored za naimlaiše; 16 30 Komorna glasba: 17.25 Spored z onstran oceana: 17.55 Zdrav-nknvo mnenie; 1845 Operetni snet: 20 25 TJno Toffolo poje o F-m-t-kph; 21 15 Koncert onerne gi-sv-a s sodelovanjem sopranistke Marie Chiare ln tenorista Fn-za Consume: 2° 00 Stare ruske pesmi; 22 "o Knjižne novosti.
tl. program
16 30 Monteverdi'sve skladbe: 17.20 Pierre de Morivaur: «La doopia incostanza« — trode.ianka; 19.00 S. C. Chaves: Indijska simfonija; 19.15 Znanstvena oddaja; 19.30 Koncert; 20.30 Revija revij; 20.40 Na snoredu staortbe Čajkovskega: 21.20 Haendlova opera «Orlando».
8.05 Mladinska igra — M Marinc: Krasen cirkus; 8.55 Skladbe za mladino; 9.05 Naši poslušalci čestitajo: 10.00 še pomnite, tovariši... — Stane Tušar: Orlice; 10.20 Mariborski komorni zbor; 10.40 Lahka glasba; 1100 Turistični napotki:	11.45 NedeUska
reportaža; 12.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravliajo; 13.30 Za našo vas; 13.45 Pred domačo hišo; 14.00 Koncertna glasba za nedeljsko popoldne; — F. Fiorillo: Capriccio — F. Mendelssohn-Bar-tholdy: Scherzo — F. Smetana: Duet Esmeralde in komedijanta lz opere Prodana nevesta — S. Ljapunov: Lezginka — A. Hača-turjen: Prebujenje — A. Kauguell: Ples beduinov — G. Verdi: Arija — F. Decruck: Kantilena — S. Prokofjev: Romeo in Julija — J. de la Prešle: Scherzetto — R. Strauss: Valček — M. Musorgski: Arija Grička in prizor s ciganom; 15.05 Vedri zvoki; 15.30 Humoreska tedna — F. Derecki: Na novi življenjski poti; 16.00 športno popoldne; 19.05 Glasbene razglednice; 20.00 R. Strauss: Alpska simfonija; 21.00 Športna poročila; 21.10 Angleške melodije; 22.10 Ljubiteljem popevk; 23.05 Plesna glasba.
Ital. televizija
10.15 Kmetijska oddaja; 15.30 Neposredni prenos športnih dogodkov; 19.00 TV zgodba »Una notte al motel«; 19.25 Koncert fanfar; 19.55 športni dnevnik in kronike ital. strank; 20.30 Dnevnik; 21.00 Poletne igre: Benetke -Sanremo; 22.30 športna nedelja in dnevnik.
tl. kanal
21.00 Dnevnik; 21.15 Intervju z Goldo Mayer o vodah Jordana; 22.15 Kitara, ljubezen moja.
8 00 Jutr»"'a "lesba: 9 .35 Pisani srtored: 10.35 Nove ital. pesmi: 1' 05 Vesela glasba; 12.00 Pesem sledi Tv-smi; 14.45 Glasbena naleta; 15.00 Ital narodne pesmi in taesi, 15.15 Izbrane plošče; 15 35 Ritmi. vir.es Tour de France:	16 00 Rapsodija; 16 38 Har-
monike; 16.80 Mezzosopranistka Fiorenza Cossott.o in tenorist Mario Del Monaco; 17.35 Liudska erciklooediia: 17 45 W. W. Collins. «La pietra deila luna«; 18.35 K°ko poslušamo dasbo* 12.50 Vaši izbraneb 19 50 Tour de France: 21.00 Veliki orkestri lahke glasbe, 21.40 č ~(ertske popevke.
tli. program
18.30 Nabožne vede; 18 45 Na sporedu Th A ^r"°; 19 00 Dantejeve proslave: 19.30 Vsekovečer-ni koncert: 20.30 Revlia revij: 2o 40 Beethovnove sonate: 21.20 Na spone-tu JevTer)«k*. Zielensta in GomoUks; 7' »o Fvrooa mer1 dvema volnama; ao gs tVe^ern lr Stravinski: 22 45 D“ Agatini leva enodejanka »La čolna del tele fono«.
Slovenijo
8.05 Veseli ntanšarti; 8 30 Za bavni ansambli; 9.00 Za mlade ra dovedneže; Tz živiienia insektov:
9	15 Pesmi’ 9 30 simfonični nl"si
in ransodUe:	10.15 Sonranistka
N»da Zrimšek in basf«t. Z. Kovač:
10	35 Naš podltatek - Ch. Amothv:
Rekordni usneh: 1100 Turistični nnnntki; 11.15 Nimaš prednosti!: 12 05 Iaor Ozim. Devi Frlib. Edvard Orač; 12.30 Kmet.iiski nasveti; 12 40 Pesmi in nlesi: 13.30 Priporočalo vam...; 1405 S noti po SkandinavUt: ]5 30 Zabavni in-termezzo; 15.30 Zbor Slovenske filharmontie: 16.00 Vsak dan za vas; 17.05 Koncert opernih melodik 18 00 Aktualnosti doma in no svetu; 1815 Zvočni razgled« 18.45 Novo v znanosti: 19 05 G'asbene razglednice; 20 09 Tzbrall smo vam:	70 45 S'sn*9nt*ni koncert,;
27 19 ponevke: 22.50 Literarni nokturno, ?a 05 Po svetu tazza.
Ital. tetevizifa
18.25 Snoma za najmlaiše; 1955 šnort in ital kronike: 30 30 Dnevnik, 21.00 Glasbeni snored: 22.00 7bor JNCAS poje narodne pasmi; 22.30 Svetovno prvenstvo v sabljanju; 23.00 D"evr'k,
tl. kanal
21.00 Dnernik; 21 '5 Film «T-leggenda delTarciere di tuow„, 22.45 Knjižne novosti.
SPORED JUG. TELEVIZIJE OD II. Vil. DO 17. VII.
NEDELJA, 11. julija
9.05 Poštarjeva torba — lutkovna predstava; 9.30 Kmetijska oddaja; 10.15 Mariborski kabaret; 16.00 Atletski troboj: Hrvatska Slovenija • Srbija; 20.00 Dnpvnlk;
20.45	Narodna glasba; 21.45 Dr Kildare — film; 22.35 Nedeljska TV konferenca; 23.30 Šahovski komentar; 23.40 Poročila.
PONEDELIEK, 12. julija
18.40 Poročila; 18.45 Risanke: 19.15 Tedenski športni pregled;
19.45	Kaleidoskop; 20.00 Dnevnik; 20.30 štiri julijske zgodbe — reportaža ob dnevu vstaje; 20.50 V. Blažek: Tretja želja; 22.50 Ob zornik; 23.00 Jadranski padalski pokal — v Portorožu; 23.10 Jug. jazz Festival na Bledu.
TOREK, 13. julija NI SPOREDA.
SREDA, 14 julija
18.00 Novi gospodarski ukrepi; 18.40 Poročila; 18 45 Pogumno in veselo — studio Skopje; 19,15 Glasbena dela Hnendla in Sule-ka; 19.45 Ježkov kabaret — mi sijon dobre volje; 20.00 Dnevnik;
20.30 Poezija Vuka Kmjeviui — s\ Sarajevo; 20.40 Ob stoletnici prvega vzpona na Matterhorn — reportaža; 21.49 Obzornik; 21.35 Grindl — film; 22.20 Danny Kay Show — film,
ČETRTEK, 15. julija
18 40 Porodila; 18 45 Po Jugosla viji; 19.15 Glasbena porota; 19.45 V kinu bomo videli; 2000 Dnev nlk; 20 30 Narodna glasba; 20.49 M Grgič: Sonata facile — TV igra; 21.45 Obzornik.
PETEK. 16 julija
18.10 Poročila; 18.45 Malo vsakogar, nekaj za vse; Naš vrl ček; 19.00 Britanska enciklopediji 19.15 Narodna glasba; 19.45 Tur stične razglednice: 20.00 Dnevni! 20.30 Oddaljeno bobnenje — am riški film; 22.00 Obzornik,
SOBOTA. 17. julija
18.40 Poročila; 18.45 Zgode i nezgode - za otroke; 19.30 Vsi ko soboto:	19 45 Cikcak; 20 (
Dnevnik; 20.30 Ansambel Indek; — studio Sarajevo; 20.40 Spreho skozi čas: 21.10 Rezerviran čai 22 00 Obzornik; 22.15 Zgodbe i va3 — serijski film.
HAD ALSON

Si fi hi Ufi i' Zfi('fju
V reviji Siprauno (št. 3, maj-junij 1965) objavlja Mario Pacor sestavek o jugoslovanskem modernem pripovedništvu. Avtor navaja dva kratka odlomka Mihajla Laliča, čornogorskega pisatelja, ter Dobriče Coslča, srbskega pisatelja. ter potem nadaljuje z u-gotovitvijo, da je jugoslovansko sodobno pripovedništvo sicer še predvsem zaposleno z obširno in raznovrstno tematiko narodnoosvobodilne vojne, vendar smo daleč od tega, da bi imeli opravka zgolj s kronološkimi in samo opisujočimi zapiski. Nadalje pravi Pacor, da so v Jugoslaviji malo časa trajale metode, ki jih na kratko lahko označimo z besedo ždanovščina. in da je tudi odjuga nastopila pred rusko. V nadaljevanju avtor omenja razne pisatelje (navajamo po vrsti, kot so navedeni pri Pacorju); Vjekoslav Kaleb. Stanka Vilhar. Matevž Hace. Primož Kozak, Mihajlo Lalič, Dobriča čosič, Matej Bor Jordan Leov, Marija Gorše, Joža Horvat, Ivan Potrč, Juš Kozak. Miško Kranjec. Boris Pahor. Mira Miheličeva, Vladan Desnica, Marta Grom, Ivanka Vuječlč-Laszovvski, Nada Matičičeva, Vladimir Kavčič, Mile Vuksanovič, Dragoslav Nikolič, Pavle Zidar, Oskar Davi-čo. Beno Zupančič, Augustin Stip-čevlč, Dominik Smole. Branko Hofman. Mihajlo Gazivoda, Smis-ljan Rozman, Peter Božič, Nada Gaborovič, Ivan Ivanje, Drago Grad, Peter Kavalar, Elza Budau, Marlena Humek-Pehani.
Sestavek spremljajo številne ilustracije Ivana Seljaka-Copiča, Janeza Vidica, Franceta Slane, Jožeta Ciuhe, Iva Šubica. Prišlo pa je tudi do neljube pomote: pod Jakčevim portretom Prežihovega Voranca je napisano, da je to «pi-telj Božidar Jakac«.

Po velikem uspehu, ki ga je pred tremi leti dosegel s «Spome-nico» («Memoriale»), se Paolo Volponi zdaj spet predstavlja širokemu krogu svojih bralcev z romanom »Svetovni stroj« (»La macchina mondiale«), v katerem poglablja analizo sodobnega sveta z raziskovalnimi metodami, slogovnimi prijemi dn pripovednimi pogledi, kakršnih se je po-služil v svoji prvi knjigi.
Tudi v ((Svetovnem stroju«, kot že v ((Spomenici«, se vsa zgodba strjuje okrog čudaške osebnosti preprostega človeka-naivneža, ki pripoveduje v prvi osebi o svoji vsakdanjih izkušnjah, iz katerih ne zna in ne more povleči nor-
malnih, rekli bi ((pametnih« zaključkov. Albino, osrednji „ lik ((Spomenice«, je bil delavec. An-teo, protagonist ((Svetovnega stroja«, je kmet. V bistvu pa sta oba nekaka don Kihota. Spopadeta se z vprašanji, ki jih ne moreta razumeti, ker je merilo, po katerem tolmačita svet, popolnoma neprimerno. Vendar je v njunem trmastem odklanjanju zdravega razuma neka globlja intuicija, ki nas preseneča s svojo poetično učinkovitostjo in prepričuje z naivno enostavnostjo, s katero odkriva še nepoznane resnice. Anteo je v tem pogledu doslednejši kot Albino in zato Je tudi ((Svetovni stroj« boljša knji-
ROMAN, KI JE DOBIL LETOŠNJO NAGRADO «STREGA»
Potreba po poetičnem izživljanju človeka sodobne civilizacije
V svojem romanu «LA MACCHINA MONDIALE» je Volponi dosegel zavidljivo stopnjo pripovedne zrelosti - Zgodba je jasna, čista, razumljiva in napeta
ga kot ((Spomenica«. Boljša in lepša, ker nam z večjo jasnostjo in neposrednostjo razodeva dramatično potrebo po poetičnem izživljanju, ki jo čuti sodobni človek v vedno hitrejšem vrtenju zobčastih koles naše civilizacije.
Zgodba je dokaj enostavna in morda nebistvena, dasi se nam zdi bolje izpeljana in boli tekoča kot v ((Spomenici«. Anteo je nadarjen in premožen kmet iz okolice Urbina. Vede se skoraj popolnoma normalno, vendar se vsem zdi anormalen, ker se v prostem časa ukvarja s filozofskimi, družbenimi in naravoslovnimi problemi in sanja o nekem popolnem svetovnem stroju, ki naj bi izdeloval idealne svobodne ljudi. Njegove misli niso jasne in v resnici niti sam ne ve, kaj hoče. V bistvu so njegova filozofska razmišljanja le neka oblika družbenega in pesniškega protesta, ki ne škoduje nikomur. Edina anormalna poteza njegovega značaja je morda le v tem, da ne drži svojih, misli zase, temveč jih izpoveduje javno in vehementno. V očeh sosedov izpade tako kot nevaren pre-vratnež, ki ga je treba izločiti iz družbe za vsako ceno in po možnosti popolnoma uničiti. Začne se tako dolga, tragična kalvarija ubogega Antea. Lepa in mlada žena Massimina ga pod priti-skem svojcev in vaških veljakov zapusti in pobegne v Rim, kjer se zaposli kot služkinja pri nekem uglednem državnem funkcionarju. Prijatelji se ga izogibajo, medtem ko ga znanci odkrito prezirajo. V kratkem ostane sam kot pes in posveča čedalje več časa svojemu utopistlčnemu eseju o idealnem svetovnem stroju. Brska po najrazličnejših knjigah, piše, zamakne se v naravo in končno se odloči in gre v Rim z dvojnim namenom, da izpopolni svoje študije na univerzi in poišče ženo. Preden odide, proda vse, kar more, in celo oropa zapuščeno vilo neke grofice. Denarja ima dovolj, a v Rimu se vseeno počuti nesrečen. Na univerzi ga imajo za norca in ga sploh ne poslušajo. žene tudi ne more najti, ker nima njenega naslova. V krat kem pade tako nizko, da mora prodajati volčji bob na uličnih vogalih. Po srečnem naključju mu končno le uspe iztakniti ženo, toda razgovor, ki ga ima z njo, je neuspešen. Massimina ga ne ljub) več in hoče ostati v Rimu. Anteo ji ne da miru, ker Jo ima res rad, in začne nadlegovati tudi njenega gospodarja, ki ga s pomočjo policijskega ukrepa izžene iz Rima. Anteo se tako nora vrniti v rojstni kraj, kjer mu ne preostane drugega kot nadaljevati dramatično življenje družbenega izobčenca. Njegov esej o svetovnem stroju se sicer izpopolnjuje, a njegov duh je dejansko uničen. Z ženo Ima samo še eno bežno srečanje, a bolje bi bilo prav tako zanjo kot zanj, da bi ga ne imel, zakaj Massimina zanosi in iz obupa in mržnje do moža ubije otroka takoj po porodu. Anteo izve to tragično vest iz dnevnega časopisja in prevzame nase vso odgovornost s tem, da si že isti večer vzame življenje.
Na prvi pogled je to torej dramatična zgodba neuravnovešenega človeka, ki pade v boju z ne-usmiljeno družbo. V resnici ni tako. Anteo ni samo prevratnež, k! si prizadeva, da bi spremenil svet po svojih čudaških in na-
silnih načelih. V njem je nekaj skrajno čistega in halucinatorič-no logičnega. Njegov svetovni stroj ni samo fantazija bolnega, razuma in iz trte izvho dokazo-. tanje človekove nesposaonostl. da bi si uredil svet na najboljši na-c'n Da se o tem prepr -umo, je oovolj, da preberemo nekaj od-Kn.kov, ki govorijo o Anteovem nac.tu’ «Reči moram — in prav ta je naloga mojega eseja — da so bili ljudje ustvarjeni kot stroji po drugih ljudeh, ki so bili prav gotovo tudi stroji, in da bi bila prava usoda ljudi v tem, da bi ustvarili druge stroje, boljše od svojih, ki naj bi dvignili človeka ne njihovo raven in postopoma np še višjo, tako da bi ustvarjali vedno boljše stroje.«
In nekje drugje: »študij je napredoval počasi zaradi očitnih težav, ki sem jih imel ob prehodu iz prvega poglavlja v drugo, ker sem skušal določiti etični zaso-nik, ki naj bi dal strojem drugačno usodo od mehanične.«
Zelo podobno misel razvija končno Anteo v naslednjih dven pasusih: «Menll sem. da bi okornost in omejenost mehanike in pogojitev njenih pravil lahko ze takoj ob začetku premostili s tem, da bi strojem dali etični program.« «Ni mi uspelo tedaj formulirati točnega odgovora na vprašanje, ki mi ga je postavil profesor filozofije na rimski uni verzi in sicer, kako sem st predstavljal, da bi mogel iz mehanike, pogojene v naravi s svojimi pravili in svojo dinamiko, da sl z novimi odkritji, razviti neko nad-misel. Drugače povedano, sako bi iz mehanike lahko postala filozofija potem, ko bi premagala fiziko.«
že iz teh kratkih odlomkov Je jasno razvidno, da se Anteo dobro zaveda težav, ki so v njegovem utopističnem načrtu. Očitno je v njem neka velika Jstrost, ki je vse prej kot simptom norosti. Stroj, pa čeprav popoln, ne more in ne bo nikoli mogel za-
doščati potrebam človekovega duha. Anteova analiza Je popolnoma pravilna. Družba potrebuje mehanični red, ki ga samo stroj lahko nudi. Ni pa mogoče vskla-diti usode-.&troja z usodo etičnil) načel. In prav v tem je Anteov* drama in drama vsakega človeKai ki čuti v sebi razdvojenost, izhajajočo iz dejstva, da je in mora bit; član družbe in hkiati del samega sebe in svoje neodpravljive potrebe po individualni svobodi. če bi hoteli razstaviti Anteo vo dramo na še enostavnejši način. bi rekli, da je v njem predvsem groza pred čedalje hitrejšim izsuševanjem vseh poetičnih in etičnih virov, ki mu je žal priča človek našega časa in da je njegova norost, če se njegov obup sploh lahko imenuje norost, prav v tem, da skuša rešiti duhovno enačbo z izključno naravoslovnimi metodami, to je s tem. da skuša ustvariti stroj, ki naj bi rešil že apriorno nerešljive probleme Toda točnost Antejevih duhovnih blodenj nas tu v resnici ne zanima. Estetske vrednosti literarnega proizvoda ne sodimo po znanstveni pravilnosti idej, ki jih proglaša. Ce smo se zadržali nekaj dlje pri Anteovem načrtu . t svetovni stroj, je to samo zaradi tega, ker menimo, da je Volponi v glavnem prav na njem zgradil poetično stavbo svojega najn.j-vejšega romana. Natvečja zasluga ((Svetovnega stroja« je po našem namreč v mojstrskem načinu, s katerim je pisatelj znal prodreti do bistva nemira, ki ga sodobni človek čuti v sebi. ko se zaveda praktične nemočnosti; ta bi vskladi! razum s srečp ali, drugače povedano, željo po duhovni svobodi z željo po vedno večji m popolnejši udobnosti. An ec- je zato predvsem simbol te nemočnosti in nima drugega izhoda razen smrti. Vendar je v njegovi veri v potrebo po svobodnem pesni-
___________________________
(Nadaljevanje na 5. strani j
Nov rusko-slovenski slovarj
(Izdala Mladinska knjiga)
Prav verjetno je, da rusko slovenskega slovarja, ki je izšel le- ( ta 1947 pri Slovenskem knjižnem zavodu v Ljubljani, in katere- ) ga je sestavil Janko Pretnar, ni dobiti v prodaji. Ta slovar je bil ) tudi močno obširen. Razen tega pa je vsak jezik živ in tudi v / dveh desetletjih napravi korak naprej. Zato izdaja novega rusko l slovenskega slovarja gotovo ni bila nepotrebna, temveč na-,prat.- ( no koristna, zlasti mladini, kakor je v svojem predgovoru k slo ) varju napisal avtor Franc Jakopin. Avtorja je pri sestavljanju } slovarja vodila predvsem misel, da potrebuje mladina, ki se se ) znanja z ruskim jezikom pripomoček, ki ne bo preobsežen, a S bo vendar nudil dovolj informacij o ruskih besedah m njihovih ) pomenih v slovenščini. Obenem pa naj bi novi slovar dal toliki ( oblikovne razlage, da bo vzbudil živo zanimanje in pritegnil upo- ( rabnika k temu, da se bo poglobil v močno razvejani ruski iz ' raz. Slovar v glavnem ne prinaša tujk, ker se pomensko veri , noma ujemajo z istimi v slovenščini. Iz številnih besednih dru ( žin je izbral avtor samo po eno ali nekaj besed, ostale si bo < bralec izpeljeval sam. Zaradi sorodnosti slovenskega in ruskega ) jezika je opustil tudi marsikateri podatek, ki bi bil v ob-imej ) šem slovarju nujen. Tako je, kot pravi sam avtor, slovar s taks ( nim obsegom le kažipot v neizmerno bogastvo ruskega besedi- { šča.	(
Novi rusko slovenski slovar Franca Jakopina obsega nekaj nad 530 strani in sodi po obsegu med srednje, priročne slovar- , je. Prav gotovo bo s pridom koristil mladini in vsem učencem 1 ruščine, za prevajalce in zahtevnejše uporabnike slovarja pa bo ] morda preskop. Sam na sebi pa je slovar močno pregleden, mo- s demo postavljen. Založba Mladinska knjiga v Ljubljani pa je S poskrbela tudi za skrbno opremo, ki Jo je, zasnovala Mira Ro- ) jec.	)
Stare, zaprašene zavese so za-mračevale vse prostore vile. Povsod je vladal leden mraz, le v kuhinji je bilo malo topleje.
Kristina je sedela pri mizi. Z leti so postale njene modre oči vodene in njena rožnata koža siva ter ovela. Na krožniku so ležale oglodane kokošje kosti, poleg njih polna čaša viskija.
Kristina je dvignila čašo in jo izpraznila v treh dolgih požirkih. Hip nato so se na stopnicah zaslišali koraki. Vedela je, da so Rajmondovi, koraki njenega svaka, moža umrle sestre.
Skrila je kozarec v kredenco in sedla nazaj k mizi. Vrata so se odprla. Rajmond je stopil v kuhinjo in pozdravil z rahlim priklonom glave. Kristina je komaj zaznavno prikimala, vendar je bila zadovoljna, da jo je obiskal.
Sedel je na stol nasproti nje. Spet je pila, si je dejal, ko jo je natančneje pogledal.
Pogmo'u
Včeraj sem peljal mlajšega sina na kopanje, kar me je prisililo, da se usedem med mamice na majhni plaži, namenjeni otrokom. Sinček je takoj našel prijatelje na vrtiljaku, meni pa ni preostalo drugega kot poslušati čebljanje mamic.
•	Ka j pletete, gospa Romana?»
«Telovnik za svojega moža.*
•	Kako krasno barvo ste izbrali! Nisem še videla tako lepega odtenka •uvelega lista*.
•	Pravzaprav to ni •uveli list*. To je •zaljubljeni hrošč*.
•	Kdo bi si mislil! To je torej • zaljubljeni hrošč*! Prepričana sem bila...*
Zlahka lahko razumete, da me tak pogovor ni mogel pritegovati. Na moji levi se je druga mamica pogovarjala s svojo petleno hčerkico. U-pal sem, da bo njun pogovor zanimivejši, zato sem se neopazno pomaknil za kakih deset centimetrov proti levi ($1 aza je bila namreč zelo obljudena) in prisluhnil .-
•	Mama, zakaj tukaj ni
Školjk?*	-r-f-r:-
•Ker je plaža umetna.*
•Kaj pomeni 'umetna’?*
•	Umetna pomeni nepristna ali...*
•In kaj pomeni nepristna?*
Očitno nisem imel sreče. Obupal sem že, ko se je ves objokan vrnil sinček.
•Kaj pa ti je?* sem ga vprašal.
•	Tisti fant mi je vzel kapico in jo vrgel v morje.*
•Kateri fant?*
•	Tisti... tisti...*
Sel sem po kapico, jo dobro izstisnil in jo dal sušit na vroč prod. Nato sem sinčka vzel v naročje in ga skušal potolažiti:
•	Veš, svet je pač tak. Ze dva tisoč let učijo človeka, da mora ljubiti svojega bližnjega, a vse kaže, da se človek ■ tega ne more naučiti. Zelo težko je namreč ljubiti svojega bližnjega in še teže je...*
•	Ti pa me ljubiš, kajne, očka?* me je zelo resno prekinil otrok.
•	Seveda. Pa še kako!*
•	In zakaj me ljubiš?*
Na to vprašanje sem v mladosti odgovarjal na več načinov. Rekel sem na primer:
•	Ker si lepa* ali kaj podobnega. Toda sinu nisem mogel reči: *Ker imaš lep nosek*, ali: •Ker me vonj tvojih las spominja na nageljnovo žbico.* Skratka, nisem mogel lagati. Molčal sem in se' zamislil. Ko je sin videl, da ni odgovora, si je obrisal solzne oči in se spet vrnil na vrtiljak. Svet, čeprav zloben, ga je vendarle pritegoval bolj kot moja ljubezen.
Zleknil sem se na prod, zaprl oči in se spet vprašal:
•	Zakaj pravzaprav ljubimo?* Dobro vemo, zakaj sovražimo, zakaj častimo in obožujemo, zakaj preziramo in zaničujemo, toda o ljubezni vemo dejansko zelo malo. Kot o življenju. Vemo, da moramo živeti in prav tako vemo, da moramo ljubiti. Proti naši volji, proti našemu okusu in včasih .celo proti naši trenutni koristi. Ali nista morda življenje m ljubezen dva aspekta ene same, morda e-dine, velike uganke? In ne bi morda prej prišli do rešitve te uganke, ko bi jo napadli s strani ljubezni?
Sinček me je spet prekinil:
•	Očka, listi fant me hoče stepsti.*
•	Zakaj pa?*
•	Ker sem mu vzel kapico in jo vrgel v morje.*
Hkrati mi je bilo jasno, zakaj se uganka življenja ne rešuje s pomočjo neznanke, ki jo predstavlja ljubezen. Kljub temu menim, da bi bilo treba poskusiti. Vsaj enkrat.
NAIVNEŽ
«šel sem tod mimo, pa sem te prišel pozdravit. Upam, da ti nisem v nadlego.«
«Kje neki, Rajmond. V tvoji družbi se dobro počutim. Ko bi vedel, kako težko sem se navadila na samoto po nekdanjih letih banketov in sprejemov!«
((Verjamem ti,» je odgovoril Ray-mond in se spomnil Filipa, njenega moža, ki je umrl pred desetimi leti. ((Pasji mraz imaš v hiši. Kako sploh zdržiš v teh ledenih prostorih?«
«Kam pa naj grem, Rajmond? Ogenj v peči je ugasnil. Premog je tako zanič. Danes pač...«
In začela je žalovati za dobrimi, starimi časi, ko je bil celo premog boljši kot današnji. Rajmond jo je pustil govoriti, saj je iz izkušnje vedel, da bo tako hitreje končala.
Ko je naposled obmolknila, ga je povabila v jedilnico in prižgala petrolejsko pečico. Jedilnica je predstavljala pravcat muzej, poln antičnih, verjetno sila dragocenih kipcev. Filip nikoli ni štedil z denarjem, če je šlo za kak lep predmet.
((Mnogo jih je, kajne?« je dejala Kristina, ko je ujela njegov pogled. «Ne morem se brigati za vse. Nimam več moči.«
((Zakaj jih ne prodaš?«
«Ne,» je vzkliknila žena in ga ostro pogledala. »Vse, kar ,ie v jedilnici, bo ostalo v njej. Denarja ne potrebujem... čeprav nisem bogata,« je pristavila, ko je videla, da uperja oči v diamantni prstan, ki ga je nosila na roki.
Nasmehnil se je, kot da bi verjel vse, kar mu je povedala. Ni je hotel razjeziti.
«Bi morda kozarec piva?«
((Prosim.«
Starka se je dvignila na svoje tanke, negotove noge. Rajmond je počakal, da je odšla v kuhinjo, nato je vstal in stopil v najtemnejši kot jedilnice. Na polici je stalo več kipcev. Ni imel časa za izbiro. Vzel je dva najbližja in ju strpal v žep.
V naslednjem trenutku je že zaslišal starkine korake. Ko je vstopila, si je ogledoval kristalne čaše.
Kristina je postavila kozarca na mizo in ju^ napolnila,, 4 v
((Občudujem tvoje kristalne čaše, Kristina,« je dejal Rajmond in spet sedel na svoj stol.
"-•»Filip -mr jih je poklonil takoj po poroki,« je vzdihnila Kristina. «Tiste čaše so bile polne vina iz Italije, Španije...«
Ko sta izpraznila steklenico do dna, je Kristina vprašala Ray-monda, ali je morda še žejen. Ray-mond je pritrdil. Segla je v žep svoje halje in izvlekla iz njega ključe.
«Pivo je v kleti. Pojdi ga sam iskat. Tu imaš ključe;«
Raymond je stopil v klet in se med potjo čudil njenemu nenadnemu zaupanju.
Ob kletnem zidu je stalo nekaj zabojev, v sredi prostora pa je bilo polno starega pohištva, na njem petrolejke, stare vaze, kipci.
Raymoncb je stopil skozi vrata v naslednji manjši prostor. Na policah so stale zaprašene steklenice. Vzel je dve in se vrnil v jedilnico.
((Mislila sem že, da si se izgubil,« je rekla Kristina s smejočim se glasom.
«Malo je manjkalo, pa bi se res. Kako le najdeš pot med vso to ropotijo?«
«Kako praviš? Ropotijo? Stvari so res stare, toda ne brez vrednosti. V kleti imam spravljene najdragocenejše reči.«
Ko sta bili steklenici prazni, se Je Rajmond dvignil.
«Na svidenje, Kristina. Jutri te spet obiščem.«
Kristina je gledala za njim. Bil je že na pragu, ko je zaklicala:
«Raymond, ključe od kleti!«
((Oprosti, čisto sem pozabil nanje.«
Vražja čarovnica, na ključe le ni pozabila, si je dejal, ko je stopal po cesti. Toda prevaril jo je vendarle. V žepu ji je odnesel kipca in ju prodal v antikvariatu po petnajst dolarjev.
Naslednji večer jo je spet obiskal. Kot običajno jo je našel v kuhinji, vendar je takoj opazil, da je slabe volje. Bila je bela kot kreda.
«Kaj se je zgodilo, Kristina? Aii si bolna?«
((Pomisli, dva kipca sta izginila.«
«Kipca? Ali misliš, da ju Je kdo ukradel? Pojdi no, Kristina. Verjetno si ju premestila, pa se ne spominjaš več kam.«
«Ne!» je vzkliknila. «To ni mogoče!«
Raymond je skomignil z rameni. «Morda ju je res kdo ukradel. Vendar ti nisi več... kako bi rekel... osemdeset let imaš in tvoj spomin ni več takšen, kot Je bil nekoč.«
Opazil je vznemirjenost na njenem obrazu. Nekaj časa je molčala, naposled je zamrmrala:
«Kdove... morda sem ju res premestila.«
«No, vidiš. Za gotovo vem, da ju boš našla.«
Krležev Aretej v Pragi
Raymond Je zaradi popitega viskija in piva komaj stal na nogah. Izgubil je ravnotežje in padel z glavo naprej v zaboj. Ko se je hotel dvigniti, ga je Kristina udarila s pivsko steklenico po glavi. Razbila se je na drobne koščke in Raymond je padel nazaj v skrinjo. Kristina je 'potisnila vanjo še noge in zaloputnila s pokrovom.
Iz zaboja ni bilo slišati nobenega glasu. Nekaj časa je stala ob njem brez besede, nato je dvignila kazalec.
«Predrezni kradljivec, nagnusen in nehvaležen!« je dejala. ((Izpustila. te bom tedaj, ko mi boš povedal, kje imaš kipca!«
Napela je ušesa Tišina.
«Prav. Ce nočeš govoriti, ostani v zaboju, dokler se ti ne razveže jezik.«
Stopila je v čumnato po steklenico piva in se vrnila v jedilnico. Napolnila si je kozarec in snedla. Skozi zaprašene zavese je prodirala siva svetloba.
Naredila je dva požirka in pogledala okrog sebe. Tišina, ki je vladala okrog nje, je bila težka kakor svinec.
«Le kje hodi Raymond. Včeraj mi je obljubil, da bo prišel...»
IllllltllltllllllllllltllllllllllllllllllllllllllllllllllllllliiilllllliiliiiilllliiiliiliiiioiiiiiiiiiiiHfiiiiiiiiillilMiiiiliiiiiiiiiiiiililllllllMlilllillllllIlllllllllllllllllllllllllllllllMIIIIIIIIIIIIIIIIIItkaillllltlMIIIIMIIIIIIflllllllllMtlllllflMtlllltlfltltlllllllllltllllllllllllillllllllllllllllllllllllllllllliriltfalim
Se eno Starešiniievo pismo
Komorno gledališče je pripravilo svoji publiki prijetno presenečenje s tem, da je dalo na svoj repertoar Krleževega Areteja in s tem doseglo poleg ostalih dveh ali treh dramskih del pravi višek v letošnji sezoni. Premiera je bila izvedena v soboto 26. junija v avditoriju Komornega gledališča. Krleževega Areteja je režiral Vaclav Hudeček. Hudeček spada k srednji generaciji gledaliških u-metmkov Prage. Ima sijajen čut za mero med piano in forte, ne eksperimentira, a se tudi nikjer ne drži zastarelih režijskih primerov. Ustvarja s svojim posebnim načinom prijetne neprisilje-nosti mizainscene in daje igralcu vse možnosti kretanja, kjer koli je to potrebno. 2e v nekaterih prejšnjih režijah, posebno pa v Diirrenmattovem Romulusu Velikem, ki ga je prav tako v letošnji sezoni režiral v Komornem gledališču, sem občudoval njegovo inventivnost in režijsko sposobnost ustvarjati velika dela svetovne dramatike. Mislim, da je z Aretejem popolnoma uspel in se bo brez dvoma kmalu lahko stel med prve režiserje v CSSR.
Režiser Hudeček si je kakor za Romulusa Velikega zopet izbral za nosilca glavne vloge Vaclava Vosko, ki je danes najbolj zaseden in tudi pri občinstvu eden najpopularnejših dramskih igralcev Prage. Postavil je lik Areteja, kot ga do sedaj še ni nihče postavil. To si upam trditi zato, ker sem videl beograjsko uprizoritev v Dubrovniku, zagrebško v Zagrebu in ljubljansko v Ljubljani. Vsi naši Areteji so težili k rahlemu patosu, nekakšni nasilnosti in kričavosti, medtem ko je bil Aretej Vaclava Voske mnogo pristnejši, človeško ljudski, z vso notranjo toplino do ljudi, ki jih ima rad, in z vso razrvanost-jo in grenkobo, ko vidi, da se v ljudeh v sto in tudi v tisoč letih ni nič spremenilo,
Liku Areteja popolnoma ravna po igri in prepričljivosti je bila Irena Kačirlcova, ki je igrala žensko glavno vlogo — Aretejevo ženo Livio Ancillo in čez dva tisoč let vdovo po Morgensovem sinu Klaro Anito. Prav kot Voska je tudi Kačirkova prvakinja Mestnih praških gledališč.
Lahko z gotovostjo trdim, da je
uspelo režiserju najti ustrezen igralski kolektiv v vseh velikih pa tudi v majhnih vlogah, kajti nikjer ni bilo opaziti nobenih niti najmanjših spodrsljajev — nasprotno, vsi liki so bili izdelani in odigrani precizno, z velikim občutkom za skupno in ubrano igro.
Zelo škoda se mi zdi, da ni bil navzoč pri premieri mojster pisatelj in dramatik Miroslav Krleža, ki bi bil s svojim Aretejem v praškem Komornem gledališču prav gotovo zelo zadovoljen. Prepričan sem, da je prav ta praški Aretej Krleži kot pisatelju in dramatiku — pa tudi kot človeku — najbližji. Morda se ne bi strinjal edino z velikimi črtami, ki so bile v drami potegnjene, toda to je že navada, da se v praških gledališčih vsaka — pa tudi Shakespearova ali čigar koli — drama skrajša in izvede v dveh ali največ — s pavzami vred — v dveh in pol urah.
Na premieri so bili navzoči jugoslovanski veleposlanik in konzul s soprogama in osebjem veleposlaništva in konzulata v Pragi.
ST. STAREŠINIČ
Praga. Gledališče češke armade
«In če Ju ne najdem?«
Stvari so se razvijale, kot je Raymond pričakoval.
«Ne jezi se, Kristina. Popijva raje kozarec piva. Dobro ti bo delo.«
Starka se je potolažila in Ray-mond je odšel v klet z zavestjo zmagovalca. Preden pa je stopil v majhno čumnato, je zavil k velikemu zaboju z ogromno ključavnico. Srce mu je zaigralo. Tu notri so torej njeni najbolj dragoceni predmeti, je pomislil.
Komaj se je ločil od zaboja, vzel štiri steklenice piva in se vrnil v jedilnico.
Pivo in viski sta Raymonda dobro zagrela, vendar je bil še toliko trezen, da je vedel, kaj počenja. Nasprotno pa Kristina ni mogla niti vstati s stola. Oči so se ji kar same zapirale. Nenadoma ji je glava padla na prsi. Zaspala je.
«Grem, Kristina «
Nobenega odgovora. Rajmond se je nasmehnil in vstal. V žepu je imel ključe od kleti, vendar je potreboval še tistega, ki bo odprl zaboj. Zdelo se mu je, da je videl v kuhinji viseti na steni šop ključev. Ni se zmotil.
Spustil se je v klet in stopil k velikemu zaboju ob steni. Vtaknil je prvi ključ v ključavnico, drugega, tretjega, toda zaboj je ostal zaprt, še enkrat je poskusi!. Zaman.
Razdražen sl je obrisal pot s čela. stopil v sobico poleg velike kleti in spil v dušku steklenico piva. Nato se je spet lotil dela. Ko je sprevidel, da s ključi ne bo odprl zaboja, je poiskal kladivo. Prisluhnil je. Vse naokrog je vladala tišina... Pri prvem udarcu je ostala ključavnica zaprta. Tudi pri drugem. Potil se je in drhtel od jeze in razburjenja. Tretjič je udaril z vso močjo. Ključavnica je popustila.
Dvignil je pokrov in pogledal v notranjost. Kakšno razočaranje! Zaboj je bil prazen.
Za seboj je zaslišal korake. Kristina je prišla za njim. S svojimi vodeno modrimi očmi ga je začudeno gledala.
S kladivom v rokah je stopil k njej. «Kaj hočeš od mene? Kaj iščeš tukaj ?»’
«Daj mi ključe,« je dejala Kristina s tihim glasom in se mu približevala.
«Dal ti jih bom takrat, ko mi boš izročila denar in nakit, ki ti ga je zapustil Filip.«
«Vmi mi ključe,« je ponovila Kristina z istim hladnim glasom. Stopila je tesno k njemu in ga močno dregnila s komolcem.
Illllllllllllllllllllllll|||l1lllll|||||||||lt||||||||||||||||||||||||||||||||||||lllll||||||||||||||||||||l|||||||||||||||||||||||||limmill,im„l|lllimilllllimillllllllllmiimiimmi,lll|,
Marmolada je «popolna gora»: ustvarjena je za alpinista in smučarja

Ladinci so ji v svojih starih pesmih pravili «Ti es regina» - Smučar vidi v njenem severnem pobočju «belo rjuho s privzdignjenima robovoma» - Mario Marmolada, človek z velikim srcem, pridobiva zanjo vedno nove občudovalce


Malokje je narava pokazala tolikšno obilico darežljivosti in smisla za popolnost kot ravno v Dolomitih. Ustvarila je čudovite oblike hribov, visoke prelaze pokrite z zelenimi travniki in cvetjem. Najvišji vrh tega gorovja je Marmolada (3.344 m), na vse strani razprostirajoči se masiv s strmo južno steno ter položno ravnino, ki se enakomerno spušča proti severu ter se končuje v čudovitem umetnem jezeru Fedaia.
Ime tega giganta izhaja še izpred romanske dobe. Z besedo Marmolčda so takrat označevali hrib, ki se je iskril, blestel. Dejansko je ta oznaka edino pravilna, zakaj Marmolada, kakor jo danes imenujejo (Nemci Jo imenujejo Marmolata), se čudovito blesti skozi vse leto, še prav posebno pa spomladi in poleti, ko se sončni žarki odbijajo od večnih ledenikov. Ladinci so ji nadeli še drugo ime: «Ti es regina« (ti si kraljica), s temi besedami so jo opevali v svojih starih pesmih.
Marmolade se niso oprijemali superlativi samo v preteklosti; tudi dandanašnji kakor pred desetletji govorijo ljubitelji narave o njej z največjo spoštljivostjo: nekoč kraljestvo bogov, danes ena izmed treh najlepših gora v Alpah (Mont Blanc, Matterhorn, Marmolada).
alpinista in smučarja. Da, narava je mislila na oba, tudi na smučarja. Redkokje je zanj zgradila lepše smučišče kot je severno pobočje tega masiva. Kadar se pripelješ nanj in se ozreš naokoli, dobiš občutek, da je skorajda brezmejno; v dolžino meri kakšnih 6 km, v širino nad 2.
Pred tedni, ko so se na njej zbrali časnikarji 10 držav, da bi si stisnili prijateljsko roko, je prijatelj Vitaliano Damioli od «La Notte« iz Milana zelo preprosto in nazorno povedal, kakšna je Marmolada. «Njeno pobočje je kot velika bela rjuha s privzdignjenima vogaloma.«
Simpatični časnikar belgijske televizije Renč Thierry, ki z isto lahkoto govori francoski kot italijanski in ruski, on, ki se v trenutkih veselega večernega razpoloženja imenuje «agent 006» (v višino meri 1.65) in je zaradi tega moral stopiti na mizo, da je lahko oponašal De Gaullove govorniške tirade, no, ta naš dobri prijatelj je našel za Marmolado še eno ime, ki bo prav gotovo ostalo v spominu časnikarjev — smučarjev:	imenoval jo je »confi-
ture«.
Sedaj, ko smo izpopolnili opise ((kraljice Dolomitov«, pa se ozrimo še na človeka, s katerim je ta hrib tesno povezan: imenuje se Mario lori, za prijatelje Mario
Marmolado imenujejo tudi «po- 1 Marmolada. On je njen prvi ča-polno goro«. Zakaj? Odgovor je J stilec, on je tisti, ki se nenehno zelo enostaven. Ustvarjena je za | trudi prikazati tako v Italiji kot
KRIŽANKA
(m	J	1	2	r	4	6		6	7	8	9	L	L
J	To			■			u	11				12	
P							14						16
[16											19~		
[20 :		21			22				23	24 '			
P			26	27		28		29				3lT	
1		31			32						33	1	
■ST'	IT		w~						3T“			38 j		39
40“		41				42		43			44		
45			m m		46				47	48		49	
			61	62				63			64		
h	ŠT-					n	66						r
~1		67	_	.	—		68			j	.	-	P	i
VODORAVNO: 1. del telesa, 6. reka v Srbiji, ognjeniško žrelo, 11. izumitelj dinamita (Alfred), 13. darilo, 14. ornament, 16. pripovedna pesem, 17. omenitev, 19. osebni zaimek, 20. udarec s sekiro, 22. istrski pisatelj (Viktor), 23. grajski sluga, 25. monopolistično združenje kapitalističnih podjetij, 28. šotorišče, 30. predlog, 31. borba za svobodo, 34. kratica za «avtonomna pokrajina« 36. italijanski socialistični politik (Pietro), 37. država v Južnoafriški Uniji, 40. prvi mesec židovskega koledarja, 42. ime mladinske pisateljice Peroci, 44. kratica države Oregon v ZDA, 45. ime ameriškega humorističnega pisatelja Buchwalda, 46. ptica, ki živi v velikanskih jatah ob obalah severnih morij, 49. oslovski glas, 50. popularni italijanski pisatelj (»Rimljanka«), 53. ladja za prevoz nafte, 55. kraška črnino, 56. gosta bombažna tkanina, 57. ozka in tanka deska. 58. eno od imen ameriškega pisatelja Poeja NAVPIČNO: 1. pripadnik balkanskega naroda, 2. francoski skladatelj (Edouard), 3. najmanjši delec materije, 4. splet cvetja, 5. sto kvadratnih metrov, 8. inkovski vladar. 7. iglasto drevo, 8. grobo orientalsko domače suk-no, 9. področje, ministrstvo, 10. slovensko pristanišče, 12. ustanovitelj sovjetske države, 13. stis-niena dlan. 14. slovniški format, 15 plazilec, 18. dopoldanska predstava, 21. kopica. 23. upravno središče Zvezne republike Nemčije 24. pripadnica evropskega o-točnega naroda, 26. glavno mesto .Temena. 27. utrip s trepalnico, 29. kemični znak za barij, 32. različna soglasnika, 23. etiopski plemenski poglavar, 34. pokrajina v Vietnamu, 35. mesto v vzh. Srbiji ob reki Nnšavi, 38. zračni duh v Shakespearovem ((Viharju«. 39. naslovni junak znane Shakespearove tragedije, 41. sorožitev orožja, 43. vaška zadruga v nekdanji Rusiji, 46. Cankarjeva povest, 47. ime utemeljitelja znanstvenega materializma Marxa, 48. popularni kanadski popevkar (Paul), 51. plačilo na račun, 52. električna merska enota, 54. mongolski vladarski naslov, 56. veznik.
REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE:
Vodoravno: 1. Adriano Čelen-tano, 15. DN, 17. LA, 18. proletariat, 19. mera, 21. and, 23. Iri-na, 24. jakobinec, 26. sto, 27. SM, 28. nagomiliti, 29. konstanta. 33. valivec, 34. Anatole, 35. prerezati, 36. okepan, 38. ca, 39. iti, 40. pa, 41. papirnato, 44. ri, 45. Pal, 46. amaca, 47. le, 48. kanca, 52. Rosi, 53. Nica, 55. Bardot, 56. uvoz, 57. erozija, 60. ale, 61. pištoli, 63. torej, 64. Manin, 56. vi-
zir, 66. imamat, 68. Ana Kareni-na, 71. tam, 72. oceni, 74. predelit, 75. in, 76. Nino Manfredi.
po širnem svetu vse njene omam-ljive čase, ta znani kraj, ki ga moderni romarji obiskujejo v vseh letnih časih.
«Mario Marmolada«, upravnik planinske postojanke ob umetnem jezeru Fedaia, je pred tedni zbral pod svojo streho kakšnih 40 časnikarjev Italije, Jugoslavile, Avstrije, Francije, Nemčije, Češkoslovaške, Poljske, Belgije, Anglije in Kanade, da bi mogli spoznati neizmernost in veličino gore, s katero bi lahko rekli, da je sklenil poroko že v svoji rani mladosti ter ji ostal zvest vse do danes.
S svojo gostoljubnostjo, neposrednostjo in prisrčnostjo je v veliki meri prispeval, da so se vsi ti ljudje, dasiravno so govorili toliko različnih jezikov ter pripadali različnim idejam, čutili člani velike družine, ki jih veže ljubezen do narave, zlasti do zasnežene narave.
Za to priliko je Mario lori povabil pod Marmolado tudi nekatere znane osebe, ki so njeno ime spravile v svet s svojevrstnimi zamislimi. Časnikarski družini se je pridružil inž. Gunther Langes iz Bočna, ki je ravno pred 30 leti prvič uvedel novo alpsko disciplino — veleslalom; ta disciplina je pozneje postala tretja disciplina alpskega smučanja ter so jo uvrstili tudi v olimpijske igre. S svojim prihodom so počastili vse prisotne comm. Pio Caligari, bivši predsednik FISI ter pobudnik vseh tekem na Marmoladi, kakor tudi avstrijska smučarska asa Kneissl in Gstrein, ki sta pobrala najboljše lovorike na teh tekmah.
30-letnico izvedbe prve tekme v veleslalomu na svetu je časnikarska družina počastila s spominskim tekmovanjem v veleslalomu, speljanim po isti progi kot ob njegovem nastanku. Z velikim smislom za ritem jo je pripravil državni smučarski prvak Siorpaes, ki vodi poletno smučarsko šolo na Marmoladi. Ker je bilo tekmovanje že v poletni sezoni, Je iznajdljivi Alfredo Pigna, kapetan časnikarske smučarrA > reprezentance Italije, kombirural smučanje na snegu s smučanjem na vodi. JCekme sp se v razdalji dveh dni' vreile na Marmoladi in na Gardskem jezeru. V enem dopoldnevu (!) se je pisana druščina preselila z ledenika k nižinskemu jezeru, ob katerem so cveteli oranževci. S tem je praktično dokazala, kako je mogoče izvesti posrečeno kombinacijo smučanja na snegu in na vodi ter z novimi oblikami rekreacije poživiti turizem, ki je pri nas začel v zadnjem obdobju nekoliko pešati. Časnikarji so svoje napore kombiniranega smučanja vlagali za osvojitev čudovito lepega in velikega pokala «Coppa Checco lori«, običajni turist pa se bo izognil tekmovalnemu naprezanju, zato pa bo toliko globlje doživel lepoto in mikavnost teh dveh šport-
::::::::::::::::::::::::::::::
nih panog s tolikimi skupnimi prvinami.
Kakšen je bil plasma posameznikov in ekip v tej kombinaciji pri vseh teh namenih skorajda ni važen; ker smo prišli že tako daleč, pa naj povemo tudi to: med posamezniki je zmagal Erik Durschmied, ki se je z letalom pripeljal iz Kanade, da bi mogel preživeti nekaj dni v družbi starih dobrih prijateljev, v ekipnem plasmaju pa je bila ekipa Italije pred Jugoslavijo. Veliko važnejši so najlepši vtisi, ki so jih časnikarji tolikih držav ponesli s seboj in jih po časopisih posredovali svojim bralcem. S tem skromnim dejanjem so se najbolje oddolžili vsem, ki so na kakršen koli način pripomogli k realizaciji originalne zamisli; predvsem pa so se oddolžili dvema glavnima protagonistoma: ((kraljici gora« in velikemu srcu «Maria Marmolade«.
Poletno
smučanje
Pogostoma se nam vsiljuje misel, ko se potimo na delovnem mestu: zbežati pred vročino ter se ohladiti! Nič lažjega in nič bolj preprostega. Dobre štiri ure vožnje iz Trsta, tri in tri četrt iz Gorice, v osrčje Dolomitov, na Marmolado; 240 km iz Gorice, pa si na višini 2.000 metrov, ob čudovitem akumulacijskem jezeru Fedaia, v planinskem hotelu «Ca-stiglioni«, ob sedežnici, ki te v dobre četrt ure pripelje 3 km više na ledenik, kjer je hlad, skorajda zima, vse tisto, kar si želel, ko te je pot oblival. Natakneš si smuči in smuk...!
Smučarski boom se ne pozna samo v zimskih, ampak tudi v poletnih mesecih. Na vseh mogočih ledenikih v zahodnih in srednjih Alpah se turistični delavci in smučarski učitelji ukvarjajo z mislijo, kako bi izkoristili bele zaplate snega, da bi ustregli smučarskim ((kanibalom«, ki jim zimske nedelje ne potešijo več nepremagljive sle po smučanju. Na raznih krajih so odprli nove poletne smučarske šole. Znana je šola na Stelviu, na Preseni na prelazu Tonale, vendar je za nas najbližja šola na Marmoladi; pa tudi najbolj čudovita, in sicer iz razlogov, ki jih navajamo na drugem mestu.
Smučarska šola na Marmoladi, ki jo vodijo bratje Siorpaes iz Canazeija, uradno deluje do 8. avgusta, od ponedeljka do ponedeljka. Potrebna je popolna smučarska oprema, neobhadno potrebna so sončna očala in... dobra volja. Z avtomobilom se pripelješ do sedežnice, ki te potegne skoraj do Dieslove vlečnice. Tri so jih postavili na ledeniku, da si v zadregi za izbiro. V Jutranjih
..daj je vse,
, IZGUBLJENO TAkOMALO JE
Spr

in ve.černih urah smučaš po «fir-nu», snegu, ki si ga želi vsak izkušen smučar. Drsiš po njem, pogostokrat brez srajce, in podoživljaš čudovito popolnost tega sveta. Nedaleč od tebe se vrhova Marmolade Rocca (3309 m) in Penia (3344 m) dotikata temnomodrega nebeškega svoda, proti vzhodu ti pogled obvisi na steni Civette, pred teboj stoji mogočni masiv Gruppo Sella, ki ga obdajajo štirje prelazi s širokimi avtomobilskimi cestami. Stojiš na ledeniku in se prepuščaš mešanim občutkom: obdaja te zimski milje, toda nekoliko niže te vse mogoče zelene nianse ruševja, travnikov in barvitost planinske flore, pa še žuboreči potoki pozdravljajo, ko se neslišno po vrvi spuščaš v dolino. Stopiš s sedežnice na višini 2.000 metrov, zagorel, utrujen in veder, se sprehodiš po jezu, ki zadržuje milijone kubikov smaragdno zelene ledeniške vode, in že sl v domačem okolju planinske postojanke, kjer te pozdravi vedno nasmejani »Mario Marmolada« in kjer te zvoki Avsenikovih pesmi, ki jih izvablja iz harmonike mladi avstrijski hribovec s kratkimi zapackanimi usnjenimi hlačami, spominjajo na domačnost, ki jo najdeš tudi proč od domačega kraja, in na svet, v katerem se dobro počutiš zaradi tolikih in tolikih prijetnih okoliščin.
GORAZD VESEL
Marmolada poleti in pozimi. Na obeh slikah vidimo v ospredju umetno jezero Fedaia. Na poletni sliki vidimo tudi «drzno» goro Grande Vernel, ki gleda na zahodu na Canazei
lllllllllllllllllllllllllllllllllllMI|||||MIIIIIIIIIIIIIII||||||||||||||M||||lM||||||||||||||||||||l|||||||||||||||||||||||||||||||||||||l|,|||||l|||||||,l|||,|||||||||,|||l,,,||||l|||||||||||||||,|||,||,|,,|||ll|||,,||,|,,||||||||,||l|,|||,||m|||||||||||||l,||,|,|||
Še mnogo ie zakopanih zakladov po svetu
Zakladi, katere so zakopali morski razbojniki na Kokosovih otokih Zaklad na dnu jezera Titicaca - Znameniti zaklad bolivijskih jezuitov - Nenavadna oporoka angleškega zdravnika Watkinsona
KONEC
Iz raznih starih zapiskov, a
tudi ustnih izročil je znano, da so še številni kraji, kjer so zakopane dragocenosti, “posebno zlatniki, dragulji in podobno. Vendar pa so podatki o tem preveč nejasni, da bi bilo moč z gotovostjo določiti natančen kraj, kjer ležijo ti zakladi, še ni dolgo tega, ko je vse svetovno časopisje na široko pisalo o ogromnih zakladih, ki so jih skrili esesov-ci v nekem jezeru.
Menda pa je največ takih zakladov, ki so jih zakopali še morski razbojniki r.a raznih neobljudenih otokih v oceanih.
Tak primer so Kokosovi o-toki v Tihem oceanu, ki pripadajo Kostariki in o katerih je znano, da so bili zatočišče gusarjev. Tja so se zatekli gusarski kapitan Edvard Davis in njegova poročnika Wafer in Cowley, ko so jih zasledovale leta 1683 španske ladje, in so na njih zakopali svoj zaklad. Prav v skalah tega o-točja je še dandanašnji zaklad, kjer ga je skril v 18. stoletju Benito Graham, ki ga je naropal na morjih južno od ekvatorja.
Tretji zaklad na Kokosovih otokih pa je španskega izvora. Leta 1820 so člani španskih plemiških družin iz Lime, perujske prestolnice, najeli angleško ladjo Mary Dear, pod poveljstvom kapitana Thomsona, da bi spravil njih premoženje na varr.o. O tem se sedaj ve le toliko, da so dragocenosti spravili na krov omenjene ladje. Med plovbo pa se je posadka uprla in se polastila vsega bogastva, ki je bilo na ladji, ter ga skrila na Kokosovih otokih.
Belgijski pomorščak Bergman je pozneje v resnici našel na otoku zlat kip matere božje in precej drugih dragocenosti, katere je prodal v New Yorku za 11.000 dolarjev.
Prav tako bi moral še biti na dnu jezera Titicaca, r.a meji med Perujem in Bolivijo, zaklad neprecenljive vrednosti. Na otoku na tem jezeru je bilo leta 1200 sezidano veliko svetišče na čast Soncu. V njem so bili spravljeni ceii kupi zlata in srebra. Varuhi na tem otoku pa so svetišče z vsemi dragocenostmi vred potopili v jezeru, ko so prodirali v deželo španski zavojevalci.
Nadalje je, po izročilu, severno od Cusca v Peruju, velikanski zaklad Inkov. Leta 1903 je gospa Corina San Roman izročila angleškemu inženirju neko listino, ki je v
njeni družini prehajala od roda v rod .V tej listini so podatki o znamenitem jezuitskem zakladu..., Ko so bolivijski jezuiti predvidevali, da bo njih red razpuščen, so leta 1769 prenesli skoraj vse svoje ogromno premoženje, ki so ga pridobili iz rudnikov, v neko varno skrivališče.’ Omenjeno izročilo navaja, da je takrat tisoč Indijancev več let kopalo ogromen pedzemeljski rov v ta namen. Vendar pa se ni dp sedaj še nikomur posrečilo odkriti tega skrivališča. Cenijo, da je danes jezuitski zaklad vreden najmanj 1.500 milijonov pezet (okoli 65 milijard lir).
Zelo zanimiva je tudi zgodba o zakladu angleškega zdravnika dr. Wat,kinsona. Ko je dr. Watkinson leta 1938 v Hartlepoolu v Angliji umrl, so bili njegovi dediči na moč razočarani. Vsi so namreč vedeli, da je ta zdravnik zelo bogat. Ko pa so po njegovi smrti odprli njegovo oporoko, je bilo njih presenečenje zelo
veliko. Dr. Watklr.son je namreč v oporoki napisal takole:
«Vse moje dragulje mora moj dedič spraviti v zaboj in ga dobro zabiti. Nato ga mora vreči v morje dve milji severno od Hartlepoola na mestu, označenem na priloženem zemljevidu. Iz lastne izkušnje namreč vem, da so dragulji in dragi kamni izvor nezvestobe, podlosti, nasilja in krivice. Kdor jih ima, postane neči mm, ošaben in vobče moralno pokvarjen. Zategadelj menim, da je najbolje, da moji dragulji izginejo, še preden bi utegnili koga pokvarili. Vse drugo moje imetje, ki znaša 10.000 angleških funtov, dobi moj sin, toda šele potem, ko bo izpolnil mojo voljo in vrgel dragulje v morje. Ako tega ne bi hotel storiti, naj se 10.000 funtov razdeli po enakih delih med naslednje dobrodelne ustanove...»
Dr. Watkinson je živel dalj časa v Južni Afriki, od koder je prinesel številne krasne diamante. Sin je sicer izpodbi-
jal oporoko, pa ni prodrl, kajti angleški sodniki so se prepričali, da je bil pokojni dr. Watkinson popolnoma razumen, ko je pred pričami postavil omenjeno klavzulo v oporoki. Ir.' tako so marca leta 1938 vse njegove dragulje vpričo sodnijskega uradnika vreli v morje. Njih vrednost cenijo na več kot 110.000 funtov.
Na otočju Marquesas je poveljnik nemške podmornice «U-435» skril za kakih 100 milijonov mark zlata in nakita ter tri van Dykove slike.
Ko je leta 1950 Dalai-lama moral zapustiti svojo rnlačo v Lasi. ni mogel odnesti svojih dragocenosti. Zato ,:h (e skril v himalajskih pečinah.
Ar glež Comel in Nizozemec van Bleerk i leta 1928 staknila v nekem prepadu v Južni Afriki ogromno množino diamantov. Posrečilo se jima je, nekaj teh dragocenih kamnov spraviti iz brezna in sta tako potem kmalu obogafela.
S. A.
Veljaven od II. do 17. julija
OVEN (od 21. 3. do
20. 4.) Čustveni položaj se bo spremenil in bo bolj razgiban ter poln presenečenj. Možno bo tudi uresničenje nekih dolgoletnih sanj. Izboljšajte svoje odnose v družbi ter pojdite s prijatelji na kak izlet. Na delu ne bo mahjkalo ugodnih prilik.
BIK (od 21. 4. do 20.	5.) Preživljate
razdobje, ko boste morali brzdati svoje nagone. Bodite previdni, kajti sicer se boste lahko zapletli v neroden položaj. V družini je neko vprašanje, ki povzroča mnogo razprav. Ne delajte iz muhe konja.
DVOJČKA (od 21. 5. do 26. 6.) V srčnih odnosih bo vladalo soglasje. Ce boste šli v družbo, se boste srečali z novimi zanimivimi osebami, ki vas bo do navdušile. Vznemirila vas bodo neka vprašanja na dem, toda zanje boste kmalu našli najboljšo rešitev.
\ RAK (od 21. 6. do f f 22.	7.) Po začetni
I	I naPetosti z Ijublje-
1	I no osebo se bodo
\	/	odnosi izboljšali in
^ S utrdili. Potovania, o-biski in stiki s tulci nrinaša-Jo nrijetne novosti. Na delu pazite, da ne bo nenaden spor pokvaril vsega, kar ste zgradili v zadnjem času.
LEV (od 23. 7. do
22. 8.) Teden bo zelo sijajen, k čemur bodo pripomogli razni činitelji. Pritegnili boste nase pozornost novih ljudi in vzbudili med njimi simpatije. Zelo važno vlogo bodo imela prijateljstva. Na delu boste zelo spretni.
DEVICA (od 23. 8.
do 22. 9.) Vaši čustveni odnosi bodo bolj živahni kot po navadi. Sicer se bodo tudi okrepili ter boste zato polni navdušenja ter veselja do življenja. Z nekim svojim prijateljem se ne smete prepirati in rajši menjajte predmet svojega razgovora.
TEHTNICA (od 23.
do 23. 10.) Navežite boljše stike z osebami, ki jih i-mate radi. saj je vse odvisno samo od vašega ravnanja. Med novimi prijateljstvi Je eno, ki ga morate poglobiti. Na delu bo nastala neka negotovost, ker boste 1-mell preveč načrtov.
SKORP1 ION (od 24. 10. do 21. 11) Bodite previdni, ker vam preti nevarnost, da boste po- / pustili pred veliko ter povzročili ljubo-n napete odnose. Po drugi strani pa boste v dobrih odnosih s prijatelji. Na delu vas čaka uspeh.
prtjuinei svuji
/---x te
(f?) «*
^ od
strastjo
sumje
STRELEC (od 22. II. do 21. 12) Pozabite na razočaranja in grenkobe iz preteklosti ter vzpostavite dobre odnose z o-sebo, ki vam je pri seru. Srečali boste morda ljudi, ki jih že dolgo niste videli, gji pa se seznanili z novimi ljudmi na potovanju.
KOZOROG (od 22. 12. do 2«. 1.) Sedaj ste v čustveno zmedenem položaju, ki je vsekakor zanimiv. Skušajte izgla-diti neke spore. S sosedi bodite bolj prijazni. Zbrali ho"*« lahko neke dokumente, ki jih boste potrebovali za potovanje ali za neke študije.
VODNAR (od 21. 1. do 19. 2.) Ste v zelo napetem čustvenem položaju in vaše življenje je zelo razgibano. Ne pozabite starih prijateljev zaradi novih, če boste imeli dovolj dobre volje, boste lahko uresničili neke načrte, ki jih že dolgo gojite.
x	x	RIBI (od 20. 2. do
/20' 3.) Intenzivnost [ I \ in prisrčnost vaših 1 — J1 čustvenih odnosov sta mnogo odvisni od potrnljen.ja, od razumevanja in od značajno-sti. če boste povabili neke prijatelje, boste doživeli velik u-speh. čas je ugoden za potovanja in prijateljska srečanja.
L
TEDEN
Minuli teden se je žal začel s silovitim neurjem, ki je tudi na našem področju povzročilo občutno škodo tako na drevesnih nasadih kot zlasti na trtah in drugih poljedelskih in sadnih kulturah. Podvzeti so tudi že bili nekateri koraki, da se oškodovancem priskoči na pomoč.
V	ostalem pa je tudi upravno politična dejavnost bila silno razgibana, zlasti v zvezi z najavljenimi spremembami v občinskem odboru z vključitvijo dveh predstavnikov PSI, od katerih bo eden Slovenec. Desnica je proti vključitvi slovenskega socialista v osebi Dušana Hreščaka v odbor zagnala silovito šovinistično in rasistično gonjo, kateri je kot glasnik na čelu «11 PiccoIo», v občinskem svetu pa je tako rasistično stališče desničarsko-fašistične opozicije najprej ostro obsodil sam župan dr. Franzil, za njim pa tudi predstavniki levice v občinskem svetu, zlasti dr. Pin-cherle (PSIUP), Pittoni (PSI) in Tonel (Kpi). Na seji v ponedeljek je župan tudi Drečital pismeno ostavko liberalnega svetovalca Jone, ki se ie izkazal kot najhujši rasistični kričač ob tem vprašanju. Obenem .ie nodal ostavko tudi komunistični svetovalec inž. Braun, vendar iz povsem drugih razlogov, ker je bil imenovan na dmgo odgovorno mesto v upravi.
Končno so tako rasistično stališče desnice obsodila tudi vodstva mestnih sekcij PSI, ki so v svojem tiskovnem poročilu poudarila principielno stališče socialistov do slovenskega vorašanja in izrekla svetovalcu Hreščaku svojo popolno solidarnost.
Zelo odločno pa je šovinizem desnice obsodil tudi pokrajinski odbor Krščanske demokracije. ki je z 18 glasovi proti 11 odobril poročilo tajnika stranke dr. Botterija o vključitvi socialistov v občinski odbor in zavrnil vse ugovore desničarjev in fašistov.
V	tej zvezi naj še omenimo pripravljenost socialistov, da prevzamejo odgovornosti tudi v deželni upravi, kar so predstavniki PSI povedali tudi na sestanku s predsednikom deželne vlade dr. Berzantijem.
Zelo intenzivno se je v tem tednu sestajal tudi deželni svet, ki je na torkovi seji odobril zakonski osnutek o prispevkih za ljudska stanovanja in zakon s predpisi za organe, ki delujejo pri deželni upravi. Na seji v sredo so prekinili razpravo o dveh osnutkih zaradi dvomljivega postopka in protislovij, in sicer najprej razpravo o predlogu liberalcev v zvezi z uničevanjem odpadkov in nato razpravo o osnutku o pravni ureditvi obrtništva. Na seji v četrtek so začeli razpravo o o-snutku ustanove za razvoj obrtništva na seji v petek pa so soglasno odobrili zakon o vodovodih in odtočnih kanalih.
Na seji občinskega sveta v petek se je začela razprava o proračunih Acegat za 1964 in 1965, ki jih je oredložil n obrazložil odbornik za Acegat inž. Spaccini, na torkovi seji pokrajinskega sveta pa ie predsednik sporočil, da bo prišel v Trst minister Pieracrmi na raz-povore o gospodarskih vprašanjih, zlasti o usodi ladjedelnice Sv. Marka.
Predstavniki sindikalnih organizacij pristaniških delavcev so bili v sredo pri vladnem komisarju dr. Mazzi v zvezi z občutno krizo Javnih skladišč. Zahtevali so posredovanje vladnih organov, da se Javnim skladiščem omogoči urehi oditi sedanjo krizo. Minister Bo pa bo v Rimu sprejel tržaško komisijo. ki se ukvar.a z vprašanjem ladjedelnice Sv Marka.
V Nabrežini so v četrtek razdelili nagrade udeležencem in zmagovalcem 4. vinske razstave. Slovesnosti sta se udeležila tudi predsednik dežemega sveta dr. Rinaldini in rieža.ni odbornik za kmetijstvo odv. Co-melli. Sinoči pa je bila otvoritev razstave vina in pršuta v Velikem Repnu, o čemer pa poročamo na drugem mestu.
Ves pretekli teden je bila glavna tema pri javnih razpravah na Goriškem vprašanje nagle in učinkovite pomoči prizadetim kmetovalcem, ki jim je preteklo soboto in nedeljo neurje s točo uničilo dober del pridelka. Po prvih cenitvah znaša škoda samo v naši pokrajini okrog 2 milijardi lir. Naj več jo škodo je povzročila toča na breskovih nasadih in po vinogradih v okolici Tržiča, kjer so samo v občini Škocjan ocenili škodo na 500 milijonov lir. Pa tudi na področju med Gorico in Krminom je klestila toča. Od slovenskih krajev so bili najbolj prizadeti spodnje Oslavje' št. Maver in Pevma ter nekateri manjši predeli v Steverjanu, kot npr. na Ka-kencuh.
Pokrajinski odbor je vzel pobudo za sklicanje posebnega posvetovanja, ki so se ga udeležili tudi deželni svetovalci c Jv. Comelll, dr. Tripani in Co-
ciani. Posvetovanja so se udeležili tudi predstavniki krajevnih oblasti in raznih ustanov. Vsi so bili edini v tem. da je potrebna takojšnja pomoč zlasti najbolj prizadetim ter so priporočili vskladitev vseh zadevnih akcij. Deželni odborniki so obljubili, da bodo postavili predloge za pomoč tudi pri deželni vladi. Ustanovili so tudi poseben solidarnostni sklad, katerega ie r.ajprej prispevala pokrajinska uprava 5 milijonov lir in občina v Tržiču 2 milijona. Tudi druge občine in u-stancve so obljubile svoj prispevek. Na posameznih županstvih sprejemajo priiave kmetov za povzročeno škodo tudi zaradi delnega odoisa davkov po obstoječih zakonskih predpisih.
Pretekli torek je bil na sedežu trgovinske zbornice v Gorici sestanek predstavnikov treh zbornic naše dežele s predstavniki gospodarskih zbornic iz Ljubljane in Zagreba. Na sestanku so se razgovarjali o nadaljnjem razvoju industrijskega sodelovanja med podet.ii o-beh obmejnih področij v okviru meddržavnega sporazuma, ki so ga sklenili v preteklem novembru. Predsednik zveze deželnih zbornic inz. Rigonat iz Gorice ie ob tej priliki povedal. da so ustanovili skunni denarni sklad v znesku 25 milijonov dolarjev, ki bo olajšal finansiranje medsebojnih blagovnih dobav. Ustanovili so tudi poseben koordinacijski odbor. Inž. Rigonat je naštel tudi nekaj nasvetov Julijskih o-peraterjev na osnovi dosedanjih izkušenj, za uspešen razvoj nadaljnjega sodelovanja med obema državama.
Dr. Kneževič iz Zagreba in Lesjak iz Ljubljane sta tudi govorila o snlernicah in možnostih bodočega razvoja ter navedla nekaj praktičnih primerov neposrednega sodelovanja podjetij na obmejnem področju z obeh strani. Popoldne iste ga dne so se razgovori nadaljevali za zaprtimi vrati tn govorila sta tudi predsednika trgovinskih zbornic iz Trsta in Vidma. Ob zaključku so ugotovili izboljšanje pogojev za nadaljnje gospodarsko sodelovanje v obojestransko korist.
Pred dnevi se je novi občinski svet v Doberdobu sestal k svoji prvi seji ter ponovno potrdil za župana Andreja Jarca, ki je tako že tretjič zaporedoma prevzel to mesto. Za odbornike so izbrali Karla Černiča in Evgena Perica iz Doberdoba. za namestnike pa Jožefa Pahorja iz Jamelj in Julka Gergoleta s Poljan. Sinoči pa so imeli prvo tako sejo tudi v Steverjanu ter je bila tudi tam na dnevnem redu izvolitev žu-nana in odbornikov.
PO ZADNJEM NEURJU - DVAKRAT DA, KDOR HITRO DA
Ustanovi naj se sklad za pomoč prizadetim kmetom v deželi
Umesten predlog skupine komunističnih deželnih svetovalcev
Letos ni vreme sploh naklonjeno kmetom; neurje, ki je razsajalo v noči med nedeljo In ponedeljkom, pa je v nekaterih, predelih na Tržaškem, na Goriškem in v videmski pokrajini povzročilo kmetom veliko škodo. Hudo so prizadeti Ziasti vinogradi, sadno drevje in povrtnine. Kar ni opravil veter, je napravila toča. Na Tržaškem je neurje oškodovalo kmete v predelu Miljskih hribov, v Bregu in v predelu nabrežinske občine. Kmečka zveza in Zveza malih posestnikov sta našlo v Ji na oblasti prošnjo, naj bi prizadetim kmetom priskočili na po-
moč s konkretnimi ukrepi. Stro-jpa prizadeti kmetje dobijo dro-
CEROVLJE
Nedavno se je ustavil pri nas avto z avstrijsko tablico. Že prileten gospod in gospa sta primerjaia našo vas z njeno sliko iz prve svetovne vojne. Gospod je bil v nekem dvomu. Končno je s svojo sliko primerjal našo že staro gostilno Legiiša in je vprašal njeno lastnico. če je ta gostilna. Ko mu je pritrdila j1 je pokazal sliko Radovedna, čemu se on za vas in gostilno tako zanima, ji je pojasnil, da m gotov, če so to Cerovlje. Rad bi namreč poiskal grob očeta njegove žene, padlega v prvi svetovni vojni kot častnika in pokopanega pri Nokorinih. Ko je zvedel, da je ta kraj med Jamljami in Brestovico, se je tja odpeljal.
Ni čuda, če se mož ni pri nas znašel, saj so Cerovlje dva krat zginile; v prvi in v drugi svetovni vojni. Prenovljeni domovi stoje tam, kjer so bili stari, a so drugačni. Od stare lege pa se ni hotel nihče ločiti. Tako tesno smo navezani s preteklostjo. Tudi gostilna je še na svojem starem prostoru, seveda prenovljena v smislu novih razmer. Ni pa tako pred njo, še vedno vodi tik ob njej ozka vaška vot (nekoč občinska pot proti Brestovici) in še vedno se tja steka voda iz vasi in prinaša nesnago. Potrebna bi bila razširitev in ureditev, ki bi odgovarjali novim razmeram in zahtevam tujskega prometa.
kovnjaki kmetijskega nadzorni-štva so si ogledali prizadeta področja in zbrali podatke o škodi. Skupina komunističnih deželnih svetovalcev pa je te dni predložila zakonski osnutek za ustanovitev posebnega deželnega sklada za pomoč kmetom, prizadetim zaradi vremenskih nezgod. Tudi deželni odbor pripravlja tak osnutek.
Iz dosedanjih izkušenj žal dobro vemo, da obljube za pomoč ostanejo le na papirju, ali
biž.
Dobro se že spominjamo neurja, ki je pred dvema letoma povzročilo veliko škodo v milj-ski in dolinski občini. Tudi takrat so obljubljali pomoč kmetom, toda do danes je ni še noben prizadeti kmet prejel.
Zaradi tega je zelo umesten predlog, naj bi ustanovili poseben sklad, ki bi omogočil brez birokratskih zavlačevanj konkretne oblike pomoči kmetom v primeru vremenskih nezgod.
GABROVEC
Pred nekaj dnevi, in sicer 3. julija, nas je za vedno zapustila ugledna vaščanka Amalija Cer-njava. Pokojnica je bila narodno zavedna in napredna ženska. Neutrudno in neumorno je sodelovala tudi v NOB. Ko so leta 1944 njenega moža odpeljali v nemško taborišče, je ona nadaljevala njegovo terensko delo. Tudi po vojni je bila zelo aktivna zlasti v ženski organizaciji. Šteli smo jo med stalne čitatelje našega dnevnika.
Naj ji bo lahka zemlja. Svojcem naše sožalje.
VČERAJ IN DANES V REPNU
Praznik kraškega pršuta in terana
Predlog za prireditev v širšem okviru
Včeraj in danes je v Repnu 3. praznik kraškega terana in pršuta, na katerem sodeluje s svojim vinskim pridelkom 15 vinogradnikov iz repentaborske občine, in sicer: Ivan Guštin, Repen 10; Edvard Guštin, Col 5; Franc Guštin, Repen 22; Anton Guštin, Repen 71; Anton Guštin, Col 9; Milan Purič, Repen 6; Emil Purič, Repen 15; Stanislav Ravber, Repen 2; Ivan Škabar, Repen 1; Anton Škabar, Repen 32; Ivan Škabar, Repen 56; Emil Škabar, Repen 5; Karlo Škabar, Repen 23; Zofija Škabar, Repen 30 in Silvester Škabar, Repen 20.
Tudi letošnji praznik prireja Pokrajinska turistična ustanova s sodelovanjem repentaborske
občine, ki je v ta namen prispe-1 zaščiti terana.
vala 450.000 lir.
Na drugih vinskih razstavah razstavljajo in prodajajo bela in črna vina, na prazniku v re-pentaborski občini pa samo teran, čeprav pridelajo na tem področju tudi belo vino, ker je pač na Tržaškem teran doma samo v teh krajih.
Tudi ob letošnjem prazniku bi radi pripomnili, da bi bilo koristno misliti na razstavo in pokušnjo terana v širšem okviru, to je z vsega področja kraškega terana. Zato bi seveda moralo priti do dogovora in sodelovanja med jugoslovanskimi in italijanskimi oblastmi, strokovnjaki in vinogradniki. In taka pobuda bi verjetno tudi prispevala k uresničitvi zamisli o
milil iiiiiii m im iiiMiiim mm m m n n iiiiiiiiinii n lunin hi im Iimiiiiiimimiiiiiiiiiimiiiimiiiiiiiiiii IIIIIIIIIIIH uiitMiiiiii milili iiiiiiititiiiimiiiiiiiiMitimimtiimi
OD 31. JULIJA DO 3. AVGUSTA
Razstava vina v Miljah
Po četrtkovem nalivu v Trstu
11111111111111(111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111
Posledice neurja v nabrežinski občini
Nedeljsko neurje je prizadelo tudi nabrežinsko občino. Kar ni prej vzela moča — ki je pokvarila precej sena —, je pridelke skrčil vihar s točo. Na področju naše občine je zajel vse vasi in prizadel zlasti vinograde, ki so dobro obetali. Vihar je polomil mladje, in v legah, izpostavljenih severoza-padu, od koder je razsajal vihar, močno poškodoval oporo, toča pa je klestila listje in zarod, tukaj manj tam bolj; ponekod je vzela 1/4, drugod 3/4 zaroda.
Tudi poljski pridelki so močno prizadeti. Krompirja bo malo, ker mu je toča temeljito
oklestila steblovje (kolikor ga ni v mnogih primerih že prej koloradski hrošč) in se zaradi tega ne bo mogel razvijati.’ Fižol je sicer tod manj važen pridelek, a gospodinje ga le precej posadijo, ker cenijo zlasti stročji fižol. Naš človek se vedno bolj posveča gojenju po vrtnin, a vrti nudijo od zadnjega ponedeljka sem žalostno sliko. Tudi na sadnem drevju, kolikor ga je še, se poznajo posledice neurja. Posledice te črne nedelje so v primerjavi z bolj prizadetimi kraji sicer milejše, a škoda je le velika in se bo pridelek iz vinogradov in s polja zelo skrčil.
Zadnja letos po vrstnem redu, najstarejša po tradiciji, bo od 31. julija do 3. avgusta v Miljah občinska razstava domačih vin. Včeraj se je zaključilo vpisovanje za sodelovanje r.a letošnji razstavi. Miljska občina je tudi letos razpisala posebne nagrade za naj lepše kioske.
Medtem ko v drugih občinah postavijo en sam velik kiosk, si v Miljah vsak vinogradnik postavi in uredi svoj kiosk, v katerem razstavlja in prodaja svoje vino. Zamisel ni slaba, zahteva pa več požrtvovalnosti, truda in domiselnosti vinogradnikov.
IZ PODGORE
Gize la Bregant ima 80 let
iiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii, IZ BORŠTA
Zadnja pot Ivane Marc
PO VINSKI RAZSTAVI V NADREŽINI
Podelili so nagrade in darila najboljšim vinogradnikom
«Zdaj bom pa jaz na vrsti«. Tako nam je rekla, ko smo jo zadnjič videli doma in nam je pripovedovala, kateri vaščani so umrli v zadnjih mesecih. In res, kakor bi slutila. Tudi ona zdaj počiva tam na griču nad vasjo, kjer bori drhtijo.
Dolg žalni sprevod je v torek popoldne spremil na zadnji poti pokojno Ivanko Marc roj. Čemeka, Miloševo ženo, domači pevski zbor pa ji je v poslednje slovo pel žalostinke.
Rodila se je 20. 5. 1891. v Borštu, spoznala sta se z Milošem in poročila 27. 11. 1909. Povila mu je osem otrok, od katerih je šest živih. V dolgem skupnem življenju je bilo mnogo hudih časov, težav in grenkob, dve vojni, fašistično preganjanje, številna družina, toda z možem sta kljubovala vsem neprilikam in lepo vzgojila otroke v narodno zavednem duhu.
Pokojnico so vsi v vasi in okolici imeli radi zaradi njenega vedrega značaja in dobrega srca. Skrbela je za domačijo in družino, bila v oporo možu. Že od mladih let je rada brala knjige in časopise, se udeleževala prireditev in predstav ter sledila dogodkom v domačih krajih in po svetu.
Naj ji bo lahka damača zemlja. Možu in otrokom globoko sožalje.
a. b.
V četrtek je bilo v restavraciji «Pri sedmih palčkih« v Ses-ljanu razdeljevanje nagrad vinogradnikom iz nabrežinske občine, ki so se s svojim vinskim pridelkom udeležili 4. razstave domačih vin v Nabrežini (od 26. do 30. junija). Pri razdeljevanju nagrad so bili prisotni predsednik deželnega sveta dr. de Rinaldini, deželni odbornik za kmetijstvo odv. Comelli, zastopnik predsednika pokrajine dr. Vascon, predsednik turistične ustanove odv. Terpin, ravnatelj kmetijskega nadzomištva dr. Perco, dr. Baša. tajnik Kmečke zveze Lucijan Volk itd. župan Drago Legiša je čestital vinogradnikom in se zahvalil oblastem ter jih opozoril na
škodo, ki jo je povzročilo neurje v nabrežinski občini. Dr. de Rinaldini in odv. Comelli sta izrazila svojo solidarnost prizadetim kmetom in obljubila, da se bo dežela zavzela za pomoč. Tako je obljubil tudi dr. Vascon, ki je prinesel pozdrave predsednika pokrajine.
Prvo nagrado za belo vino je dobil Danilo Radovič — Nabrežina 79, drugo pa Lambert Per-tot — Nabrežina 88. Prvo nagrado za črno vino je dobil Franc šem ec — Prečnik 5, drugo pa Dušan Radovič. — Nabrežina 138/A. Nagrajeni so prejeli diplome, zlate in srebrne kolajne, pokala in škropilnici ter Maligan aparata.
Vsi razstavljalci so prejeli di-
plome in darila, ki so jih prispevala razna podjetja. Kmečka zveza je vsakemu poklonila «Kmetijski priročnik«.
Poleg dežele, pokrajine, leto-viščarske ustanove, Kmečke zveze, Tržaške hranilnice in posojilnice ter repentaborske občine so poslali darila Kmetijski konzorcij, družba Gorlato, Josip Terčon, Edvard Gruden. Frančiška Terčon, Ivan Pahor, F. Franceschin, Rado Špan, Stanislav Devetak, Innocente Giu-ricich, Aldo Sedmak, Italia Si-nlgoi Segato, Albino Canciani, Drago Kukanja, Bruno Toma-sella, Renato Jazbec, Davorin Radovič, Silvio Rebula, Carlo Castelreggio in restavracija «Da-ma Bianca«.
Mf,l \ >
Od leve na desno: Lambert Perlot, Danilo Radovič, Franc šemcc in Dušan Radovič
Pretekli teden je v krogu svoje družine praznovala 80-letnico svojega življenja Gizela Perkova vdova Bregant iz Podgore, Ul. Delle Vigne št, 9. Kdor pozna vedro in duševno še’vedno zelo čvrsto ženo. se bo gotovo začudil, da je dosegla že tako visoko starost. Očiviiino bo tudi v njenem primeru držalo pravi lo, da ostanejo najdalj čvrsti tisti ljudje, ki jim življenje ni bilo posuto z rožicami.
Naša jubilantka se je rodila v Podgori 9. julija 1885 v delavski družini. Oče ji je umrl ko je bila še zelo mlada in tako je morala že zgodaj pomagati pri preživljanju številne družine. Med prvo svetovno vojno je morala v begunstvo na Češko, kjer je pomagala pri delu na kmetih. PO vojni se je vrnila v rodno Podgoro in se poročila. Z možem sta imela dva otroka, sina Ivana in hčer Vilmo, ki sta ju vzgojila v zavedna člana našega naroda in oba sta se udeležila tudi narodnoosvobodilnega gibanja. Mož je bil deležen preganjanja pod fašizmom, odpustili so ga z dela in leta 1938 .je umrl.
Od tedaj je vse breme za vzdrževanje družine padlo nanjo. Delala je v tekstilni tovarni, kjer je bila zaposlena vse do svojega 63. leta. Med drugo svetovno vojno so jo fašisti preganjali in tudi ponoči vdirali v njen dom zaradi njenih otrok, ki sta bila pri partizanih. Kljub temu in drugim težavam pa ie žena ohranila svojo življenjsko vedrino, ter še vedno rada prebira naš dr.evnik in ne manjka skoro pri nobeni prosvetni prireditvi v Gorici. Odkar pa je dobila še dva vnučka, se je celo pomladila.
Znanci in prijatelji želijo ju-bllantki še dolgo let mirnega življenja v krogu svojih dragih. Voščilom se pridružuje tudi naše uredništvo.
Iz repentaborske občine
Na Colu je stavba osnovne šole, ki je že stara in ni več primerna za pouk. Zaradi tega sta prejšnja in sedanja občinska prava proučili možnost gradnje nove šole. Občinski svetovalci so sklenili, da se gradnja nove šolske stavbe prepusti ustanovi ISES, ki gradi šole po vsej državi. Tako imajo občine male stroške. V re-pentaborski občini upajo, da bo zadeva v kratkem rešena in da bodo z gradnjo začeli še letos.
Prav tako se verjetno bliža rešitvi vprašanje izgradnje športnega igrišča. Občina bo v ta namen najela potrebno posojilo, pričakuje pa še dovoljenje ministrstva za kmetijstvo glede prodaje jusarskega zemljišča, na katerem bo urejeno športno igrišče. Ta zadeva se sče Ja več let, vendar so bi-daSTranjene glavne ovire in težave. V repentaborski občini so prepričani, da bi športno igrišče koristilo razvoju športne dejavnosti v tem predelu Krasa, kakor tudi okrepitvi turizma.
Ker smo v začetku omenili vprašanje šolskega poslopja, bi ob tej priliki radi omenili še neko drugo zedevo, ki pri občanih vzbuja nezadovoljstvo in kritike in o kateri so že razpravljali tudi na sejah občinskega sveta. Gre namreč za stanovanje učitelja v šoli na Colu.
bo občinska uprava končno uredila zadevo pred začetkom novega šolskega leta.
O Kmetijska zadruga v Trstu (Ul. Foscolo) išče vajenca, ali vajenko, ki zna slovensko in italijansko.
iiiiiiiiiiiiMiiiimiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiminiiiniiiiiiN
V letošnjem Šolskem letu so na Colu poučevali tri učiteljice, a nobena ni stanovala v šoli. čeprav je tam stanovanje za učitelje, pač pa je v tistem stanovanju bival in še biva s svojo družino učitelj, ki ne poučuje več na Colu. On je letos poučeval v Trebčah, njegova žena pa v Gropadi.. Občinski odbor ga je že ob začetku šolskega leta pozval, naj se izseli iz stanovanja do decembra 1964. Novi župan je potrdil ta sklep, nato pa je podaljšal rok izselitve do 30. junija letos. Tudi ta rok je potekel, toda učitelj se ne zmeni na pozive občinske uprave.
Marsikdo se temu čudi, tembolj, ker pravijo, da ima tisti učitelj svojo hišo na Opčinah, ki jo je dal v najem. Kritike vaščanov pa so se poostrile, ko so izvedeli, da je med šolskim letom pri zasebnikih na Colu iskala stanovanje učiteljica z družino, ki je poučevela na tamkajšnji šoli. Stanovanja ni dobila in se je morala voziti z Opčin.
Opustili bodo za zdaj vsak komentar v pričakovanju, da
Potreba po poetičnem izživljanju
(Nadaljevanje s 3. strani)
škem tolmačenju sveta le neka Iskrica optimizma, neka nejasna ucm m boljšo bodočnost, ki je stroj morda ne bo mogel ustvariti, a tudi uničiti ne, ker je človek kljub vsemu obsojen na življenje še prej kot na smrt. Vol-por: si torej ni zamislil jt 1u-naka ne protijunaka našega časa Zamislil st Je samo človeka — naivneža, ki mu — kot že Wagner-Jevemu Parslfaiu ali Cerventt.se-mu don Kihotu — uspe razumeti. kar je drugim, zvltejšlm In bolj učenim, nerazumljivo ln absurdno. Postavil Je tega človeka v naš svet ln ugotovil, da v njem ne more živeti, ker svet pripada, žal, samo junakom ali protilu-nakom, to Je tistim, ki zlvli) *a-mo zase ln Jih poguba »ocio-eka n, samo ne moti, temveč celo veseli. Iz te žalostne ug itovu' e veje razredčena, sveža sapica čiste poezije, ki jo pisatelj zajema z veliko žlico svoje Intuicije *ti nam Jo posreduje z mojstrstvo n svojega sloga ln spretnostjo svojega pripovednega zanosa Se zla-st v čisto pripovednim pogiedu st nam zdi, da Je Vol poni naprav'1 znaten korak naprej, saj ninjer več ne prepleta halucinacij z zgodbo, kot je to delal v »Spomenici«. V «Svetovnem stroju« so halucinacije sestavni ln logični dal zgodbe, ki je zato vedno jasna, čista, razumljiva in dovolj napeta, da vklene našo pozornost ž« samo s svojim zunanjim videzom, ne glede na dragocene poetične pomene, ki jih vsebuje.
Ni torej dvoma, da Je Volponl dosegel res zavidljivo stopnjo pri povedne zrelosti ln da Jo Je znal zelo lepo vskladiti s pristnostjo tematike in otožno nežnostjo pesniškega čustva. Zato smo prepričani, bo njegov najnovejši roman imel zelo lep uspeh pri bralcih in kritiki in začrtal novo pripovedno pot, po kateri bodo tudi drugi romanopisci prav kmalu hodili.
j. t.
AGRARIA
FURLANI EDVARD
Trst, Ul. Milano 18 - Tel. 35-169
Vam nudi svetovno znane kosilnice AGRIA in vse druge stroje za obdelovanje zemlje od 2.1/2 do 14/18 KS
Diesel in to samo AGRIA ter motorne brizgalnice: Aspera, Klin ton, Vincenzi in Lombami in vse drugo
ORODJE ZA KMETIJSTVO, KLETARSTVO itd.
Vreme včeral: najvišja temperatura 24.7. na>nlžja 15.2, ob 19. url 22.7; zračni tlak 1017.2 narašča, vlaga 47 odst., veter 8 km severovzhodnik, nebo Jasno, morje mirno, temperatura moria 22.4
Tržaški dnevu
Danes, NEDELJA, 11 julija
Olga
Sonce vzide ob 4.25 In zatone ob 19.55. Dolžina dneva 15.30. Luna vzide ob 18.28 in zatone ob 2.17
Jutri, PONEDELJEK, 12 Julija
Mohor
RIKO PERTOT
osemdesetletnik
Pravijo, da je starost, ki jo človek učaka, mnogokrat odvisna od okolja, v katerem živi, od zraka, vode, pa še od značaja in drugih okoliščin. Koliko je resnice v tem, ne vem, prav gotovo pg bo v precejšnji meri to veljalo za našega današnjega slavljenca, za našo pristno barkovljansko korenino Ri-kota Pertota — Pendlo, ki se je rodil prav na današnji dan pred 80 leti.
S kolegom sva ga obiskala, da ■mu že vnaprej izrečeva čestitke in da seveda nekoliko povrtava po njegovem življenju, ki je prav tako tesno povezano z njegovimi slovenskimi Barkovljami in Trstom, kot je z njima povezano morje, ki dan za dnem oblizuje bele ško-Ije tam globoko pod njegovim domom v Bovedu in se s svojo sinjo modrino izgublja na obzorju istrske in beneške obale. Sprejel naju je pred vrati, vzravnan in postaven kot kakšen mali «kralj na mali Betajnovi» sredi cvetočih olean-diov in hortenzij in še preden smo si dobro segli v roko, naju je po-jieljal na teraso pred hišo, od koder je prekrasen razgled na ves zaliv in na vso barkovljansko strmino od svetilnika pa od obalne ceste do Miramara in gor proti Kontovelu preko številnih zaselkov. ki so še danes pri starejših ljudeh ohranili svoja domača imena.
«To, vidita, je moj svet od moje prve mladosti do danes'. Marsikaj je v teh 80 letih minilo, marsikatera prijetna, pa še mnogo več žd-
STRIC RIKO! Ko bomo danes ob Vašem življenjskem prazniku obujali lažne spomine, ne bomo mogli mimo raznih Mičetov in Van, Maričk in Drejetev, .lapetov in ,luc, Lojzka oficirja in ostalih starih Barkovljanov in z njimi povezanih značilnih domačih običajev, ki ste jih s svojim pisanjem in pripovedovanjem ohranili zgodovini in ki bodo tehten dokaz o slovenskem bitju in žitju na tem lepem koščku jadranske obale.
Hvaležni smo Vam za doprinos k plodonosni kulturni in prosvetni dejavnosti na-e vasi v dolgoletnem udejstvovanju, kar je bil tudi doprinos kulturnemu in prosvetnemu delovanju Slovencev na Trža kem. Uverjeni smo, da izražamo želje Barkovljanov od Judovca do Ga perjev in Vam v imenu vseh voščimo ob današnjem prazniku Se mnogo zdravih in vedrih let.
PROSVETNO DRUŠTVO BARKOVLJE
lostnih ur Marsikaj danes ni več tako kot je bilo v moji mladosti, ko so bile Barkovlje še vse naše, slovenske. Danes so drugačni časi in res se mi zdi, da je včasih lepše živeti ob spominih, kot pa ob sedanjosti. Ne, saj nimam nič pioti sedanjosti; svet in z njim življenje gresta naprej svojo pot in tudi jaz skušam hoditi z njima, toda vendarle: kar smo ohranili, črpamo iz preteklosti za sedanjost in bodočnost.»
Tak je naš Riko: ves zamamljen v naše bogato narodno življenje iz njegovih mladih let, živ vir naše nedavne zgodovine ob našem morju, a obenem ves zavzeto prisoten v naši sedanjosti, pozoren in tenkočuten za vse, kar se z nami in okrog nas dogaja, kljub letom mlad, veder, vedno pripravljen na resen ali šaljiv pogovor ob kozarčku tistega iz barkovljanskih brajd, ki mu po njegovih, malce lokal-patriotskih trditvah, ni boljšega na svetu.
Riko je zagledal luč sveta 11. juliji 1885 v isti hišici v barkov-Ijanski rebri nad oboki, v kateri stanuje z najbližjimi svojci. Oče je bil iz stare barkovljanske rodovine Pertotov, mati pa je bila doma tam od Chioggie. Ko se je kot otrok preselila v naše kraje, ni znala slovenski, ko pa je umrla ni znala več italijanski (kolikokrat je danes žal narobe!). Slovensko osnovno šolo je obiskoval v Bar-kcvljah, pripravnico na Proseku in nato nemško gimnazijo v Trstu. Nato se je kot uradnik in kasneje kot upravnik zaposlil pri uradnem listu tržaške pokrajine «L’Osserva-torc Triestinon, ki so ga tiskali delno v štirih jezikih (italijanskem. nemškem, slovenskem in hrvaškem), leta 1920 pa je nastopil službo pri «Edinosti» kot upravnik lista in kot upravnik tiskarne v Ul. sv. Frančiška, kar je ostal še neka) let potem, ko so lašisti «Edi-nost» leta 1928 ukinili. Leta 1930 so ga fašistične oblasti zaradi nje-
govega odkritega slovenstva konfi-nirale v Isilio na Sardiniji, kjer je ostal tri leta. Po povratku se je skušal zaposliti, kar pa mu ni uspelo, ker je kvestura delodajalcem prepovedala, da bi ga sprejeli v službo. Razen tega so ga tud! stalno preganjali, saj je bil od leta 1928, do ponovnega odhoda v konjinacijo v Corropoli v Abru-cih l. 1943, trinajstkrat zaprt, doma pa je imel nič manj kot 43 hišnih preiskav.
A zavednega Slovenca vse to ni strlo in niti omajalo. Ko se je čez nekaj mesecev vrnil iz Abrucov, je bi a svoboda že na pragu, saj so partizanski streli dosegli tudi že ktaške robove nad Barkovljami in s imo središče mesta. Tudi naš Riko je prispeval svoj delež, da smo končno v maju 1945 lahko svobodno zadihali. Takoj se je vrnil na svoje staro delovno mesto v tiskarno bivše «Edinosti» v Ul. sv. Frančiška, kjer je ostal tudi še pri bedoči tiskarni «Graphis» vse do svojega zasluženega vstopa v pokoj l. 1956.
To bi bili suhi podatki o življenju našega slavljenca, ki pa je vse, že od rane mladosti, prežeto z narodnim delom, zlasti na prosvetnem in družabnem področju, že s 17. leti je bil tajnik pevskega društva «Adrija» in tajnik obrtniškega društva v Barkovljah. Ko mu je bilo 20 let je postal tajnik uSokolan v Barkovljah in nato pod-starosta tržaškega «Sokola». Več let j« bil odbornik Glasbene Matice in Planinskega društva, tajnik športnega društva <tVab>.;poijčevdl je tamburaše ~iir se poktusir celo1 kot operni pevec v Narodnem domu, kjer je kot basist nastopil v vlogi Kuna v Weberjevi operi «Ca-rostrelecu, ki jo je dirigiral Mirko Polič. Ves ta čas pa je bil tudi vztrajen pevce, saj je začel peti v zboru, ko mu je bilo 10 let in je pel vse dokler je obstajal pevski zbor v Barkovljah, ki je — žal — utihnil pred leti, ko ga je zapustil njegov brat, znani pevovodja Milan. Sam s ponosom pravi, da je vsaj 60 let aktivno pel v raznih, predvsem pa v barkovljanskem pevskem zboru.
Sicer pa je tudi sedanji Rikov pokoj samo formalen,'kajti sedaj, ko ima več časa na razpolago, prav rad piše za tržaške slovenske liste, zlasti za naš dnevnik in nam z očesom budnega opazovalca, predvsem pa z darom svojega izrednega spomina in prijetno šega-vega sloga obuja spomine na nekdanje ljudske običaje in navade v barkovljanskem bregu, pa na že pokojne ali tudi še živeče barkovljanske «tipe», ki bodo prav po njegovi zaslugi ostali ovekovečeni v zapisih, iz katerih bo bodoči zgodovinar našega slovenskega življa na Tržaškem, zlasti pa v Barkovljah, črpal marsikateri vir za rekonstrukcijo naše zgodovine, naših ljudskih navad in šeg, naših pristnih domačih imen krajev in ljudi ter njihovega zdravega humorja, ki je danes postal že tako redek. Pa ne samo to: Riko je še vedno življenjsko zavzet za usodo naših ljudi ob morju, muči ga misel na vašo slovensko šolo, ki bo živela samo dotlej, dokler bo v slovenskih starših živela narodna zavest. Ta problem ga zaskrblja bolj kot kateri koli drugi in bolest mu je brati v očeh pod visokim čelom, ko po barkovljanskih domovih prešteva slovenske otroke, ki jih je vedno manj in manj. Priznava, da so časi drugačni; razume, da je s prosvetnim življenjem v smislu slovenske tradicije vedno težje, ker je samo življenje drugačno, a ne more razumeti slovenskih ljudi, ki se zgubljajo in pozabljajo na svoje poreklo. Ne more razumeti, ker v svojem brezkompromisnem slovenstvu nikoli ni mogel doumeti kaj takega.
Tak je naš Riko-Pendla. 80 mu jih ne bi pripisal, kot mu jih ni pripisala tista prodajalka v trgovini, ko mu jih je prav te dni, ko si je za obletnico kupil nov «gvant», prisodila dobrih 60, največ 65 in mu še prijazno pomežiknila. Fant od fare, mož in pol, značajen in v prvi vrsti Slovenec. Takemu ob njegovem življenjskem jubileju želimo, da bi s svoje razgledne terase še dolgo let zdrav in čil na telesu in duhu bedel nad Barkovljami, vdihaval slani vonj našega morja pod njimi, da bi se ob njegovem življenjskem delu za naš narodni obstoj vzgledovali mladi rodovi in da bi nazadnje še kdaj skupaj trčili kozarec tistega najboljšega iz domače brajde in eno zapeli prav po domače, da se bo slišalo po vsem Bovedu preko Baj-dcvcev in Bojardina h Koritu in od C jakov mimo Rumene hiše tja do Kozjaka pod Kontovelom.
j. k.
Obvestilo konzorcija razlaščenih in oškodovanih zaradi naftovoda
V kratkem sestanek na deželi med konzorcijem in ustanovo industrijskega pristanišča
Odbor konzorcija obvešča svoje člane, da je včeraj deželni svetovalec za industrijo in trgovino odv. Vittorio Marpillero zagotovil odboru v odgovor na vlogo, ki mu jo je ta poslal 23 junija, da bo prišlo v bližnjih dneh v njegovem uradu do sestanka med zastopniki konzorcija in zastopniki ustanove industrijskega pristanišča. Na sestanku bodo razpravljali o razlastitvah, o cenah za zemljišča in o drugih vprašanjih, ki se nanašajo na razlastitve.
• • *
VAŽNO ZA ŠEMPOLAJ, PRAPROT IN SLIVNO
Odbor konzorcija razlaščenih in oškodovanih zaradi gradnje naftovoda sklicuje za torek, 13. t. m. ob 20. uri zvečer, sestanek vseh prizadetih iz Šempolaja, Praprota in Slivnega v gostilni Gruden v Sem-polaju.
VAŽNO ZA MAVHINJE IN CEROVLJE
Odbor konzorcija razlaščenih in oškodovanih zaradi gradnje naftovoda sklicuje za sredo, 14. t. m. ob 20. uri zvečer, sestanek vseh prizadetih iz Cerovelj in Mavhinj v gostilni Urdih v Mavhinjah.
VAZNO ZA ZGONISKO OBČINO
Odbor konzorcija razlaščenih in oškodovanih zaradi gradnje naftovoda sklicuje za četrtek, 15. t. m. ob 20. uri, sestanek prizadetih iz vseh vasi zgoniške občine v gostilni Guštin v Zgoniku.
VAZNO ZA REPENTABORSKO OBČINO
Odbor konzorcija razlaščenih in oškodovanih zaradi gradnje naftovoda sklicuje za petek, 16. t. m. ob 20. uri zvečer, sestanek prizadetih iz vasi repentaborske občine v gostilni Škabar v Velikem Repnu.
Včeraj je priplula križarka «Garibaldi»
Po odhodu rušilcev «Indomito» in «San Marce« ter drugih vojnih ladij je včeraj zjutraj priplula v pristanišče 9.800-tonska križarka ((Garibaldi«, ki ji poveljuje kapitan Torrisi in šteje 650 mož posadke Ladja razpolaga tudi s 4 cevmi za izstreljevanje raket «Polaris».
S šunko se je zastrupil
Zaradi zastrupitve s hrano so sinoči sprejeli v bolnišnico 43-letnega šoferja Guerrina Marchija iz Ul. Campanelle št. 60. Marchi je povedal, da. je po kosilu zaužil nekaj šunke v neki gostilni v predmestju Ko Je kmalu nato začutil močne krče v želodcu, se je zatekel v bolnico,) Hi er bo ostal sedem a\l na opazovanju.
Avtomobilist podrl žensko v Štivanu
Na drž,avni cesti št. 14 v Stiva-nu je fiat 1100 z evidenčno tab-
72562, ki ga je upravljal Libero Rosman iz Reške ce 31, včeraj popoldne podrl na 56-letno gospodinjo Filipčič Ma.
lico TS 38-letni ulice tla
rijo vd. Guštinčič iz Tržiča, Ul Volta 40, ki je takrat prečkala cesto. K sreči je ponesrečenka u-trpela le lažje poškodbe na rokah in nogah, tako da bo lahko okrevala v 10-20 dneh.
Novo vodstvo Zveze industrijccv
Vodstveni svet Zveze industrijcev je na svoji zadnji seji soglasno potrdil za predsednika dr. Daria Dorio; za podpredsednike pa so izvolili Carla Wagnerja, Renza Ba-saglio in Marcella Modiana.
NA DVORIŠČU KRIŽMANOVE GOSTILNE
Včeraj so v Repnu odprli 3. praznik terana in pršuta
Danes dopoldne in popoldne godbeni in pevski nastopi
Včeraj ob 18.30 je bila v Repnu otvoritev 3. praznika kraikega terana in pršuta, ki ga organizira Pokrajinska turistična ustanova s sodelovanjem repentaborske občine. Otvoritve so se med drugimi udeležili predsednik deželnega sveta dr. de Rinaldini, vicekvestor dr. Reggio, predsednik pokrajinske turistične ustanove odv. Terpin, pred. stavniki Kmetijskega nadzorništva ter predstavniki krajevnih oblasti in izvoljenih organov.
Župan Guštin Mihael se je zahvalil oblastem, še posebej pa pokrajinski turistični ustanovi, ki je «
skega
prireditve praznika, kakor tudi glede priznanja pravic slovenske etnič. ne skupine«. Ob koncu svojega nagovora se je še zahvalil vsem razstavljavcem in vinogradnikom ter sodelavcem, ki so prispevali svoj delež pri prireditvi praznika.
»popolnoma doumela želje občinskega sveta in odbora tako glede
Odv. Terpin je čestital vinogradnikom in poudaril, da imajo take prireditve važnost za vinogradništvo, kakor tudi za razvoj turizma. Nekaj simpatičnih besed je za njim spregovoril še predsednik deželnega sevta dr. de Rinaldini in nato pa je sledila mala zakuska, pri I kioskih pa so že stregli prvim gostom.
Omeniti moramo, da na letošnjem prazniku prodajajo tako pršut kot teran bolj poceni kot prejšnja leta.
Danes dopoldne bo na razstav nem prostori pri gostilni Križman igrala godba na pihala od 10. do 12. ure, ub 19.30 bo spet igrala godba na pihala, nato bosta nastopila pevski zbor «Illersberg» in pevski zbor iz Repna, ob 20.30 pa bo igrala godba na pihala s Proseka. Danes se bo tudi sestala ocenjevalna komisija, ki bo morala oceniti razstavljena vina.
(IIIIIIIIIMIIIMIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIimillllllllllllllllllKIIIIIIIIIIIIIIIIIMIMIMIMIIIIIIIIMIIIMMTIIIIIlIlflllllMIIIIiriMMIIIIIIIIMIIIIIIimillllllllMIIIIIIilHIIMIIIIIIIIIIIIIIIIII
OB NAJAVLJENEM VSTOPU SOCIALISTOV V OBČINSKI ODBOR
Na sestanku pokrajinskega vodstva PSI potrjena zvestoba načelom enakopravnosti
Vodstvo PSI z zadovoljstvom sprejema na znanje zaključke pokrajinskega odbora KD proti šovinizmu in diskriminaciji - Skupščina članov PSIUP
Kot je bilo sporočeno, se je včeraj popoldne sestalo pokrajinsko vodstvo tržaške federacije PSI. Tiskovni urad PSI je o tem sestanku izdal naslednje sporočilo:
V	prisotnosti senatorja Ercola Bonacine je pokrajinski tajnik Ar-naldo Pittoni podal poročilo o skorajšnji preosnovi občinskega odbora. Na kraju je bila soglasno odobrena resolucija, ki odobrava tajnikovo poročilo in izraža zadovoljstvo zaradi pristanka, ki so ga dala vodstva mestnih sekcij za zavrnitev napadov, ki so jih sprožili liberalna m fašistična desnica ter nacionalistični krogi proti sklepu, da vstopita v tržaški občinski odbor dva socialista, od katerih je eden Slovenec.
Taka soglasnost potrjuje globoko demokratično prepričanje socialistov, ki so nasprotni nacionalističnim šovinizmom in zato vsaki diskriminaciji ter dosledni branilci principov, ki jih vsebuje republiška ustava.
Z istim zadovoljstvom je vodstvo vzela na znanje razpravo ip . za-Mjuakaa do katerih je prišel jpo-In-ajihsRi 'ofclboT "Krščanske demokracije, kjer so bili o tem vprašanju in v demokratični izmenjavi mnenj uveljavljeni isti protidiskri-minacijski in demokratični principi, ki jih zagovarja tudi PSI.
V	tem srečanju dveh strank ob vprašanju tolikšne važnosti, vidi
V OKVIRU VSEDRŽAVNE STAVKE KOVINARJEV
V	torek celodnevna stavka v CRDA, železarni in Felszegiju
V	sredo pohod UDI v obrambo ladjedelnice * Jutri skupščina uslužbencev podjetij, ki se ukvarjajo z lesno trgovino
V	torek 13. t. m. bo po vsej državi in tudi v Trstu celodnevna stavka kovinarjev v podjetjih, kjer niso delodajalci ugodili delavskim zahtevam. V našem mestu bodo kovinarji enotno stavkali v Tovarni strojev, v ladjedelnici Felszegy, v ladjedelnici Sv. Marka in v železarni Italsider v Skednju.
V	Tovarni strojev bodo delavci stavkali proti novemu načinu a-kordnega dela in akordnih dodatkov, zaradi česar zgubijo tudi do 15.000 Ur na mesec. V ladjedelnici Felszegy in v železarni Italsider bodo stavkali, ker jim niso uredili vprašanja proizvodnih nagrad: delavci ladjedelnice Sv. Marka pa bodo zopet stavkali za ohranitev svojih obratov, ker ni izrekla vlada še nobene Jasne besede v zvezi z obstojem ladjedelnice.
V sredo pa priredi Zveza italijanskih žena pohod v obrambo ladjedelnice Sv. Marka, na katerega vabi tudi moške. Pohod krene ob 9 uri s Trga Garibaldi in se zaključi na Trgu Unita, kjer bodo predstavnice žena izročile oblastem pismeno zahtevo. Ob tej priliki je izdala UDI tudi letak, ki poziva prebivalstvo k čimvečji udeležbi in v katerem pravi. ((Ladjedelnica Sv. Marka je življenje in kruh za naše otroke, za Trst. Banimo jo!»
Jutri ob 18. uri bo na sedežu CGIL v Ul. Pondares 8 skupščina delavcev in uradnikov podjetij, ki se ukvarjajo z lesno trgovino. Na skupščini bodo seznanili udeležence z novo pogodbo, ki je izboljšala njihov položaj.
socialistično vodstvo pozitiven znak politike demokratične in socialne obnove, ki jo namerava levi center, tudi s podporo PSDI, uveljaviti v Trstu.
Bistveno etapo te politike predstavlja nepreklicna prekinitev z liberalno-nacionalno tradicijo mestne uprave, ki je enako škodljiva za odnose z manjšinami kot za gospodarski in socialni položaj v Trstu in na njegovem področju.
Vodstvo zato meni, da mora tržaška federacija PSI, ko jemlje na znanje jasno obvezo, ki jo Je v istem smislu sprejela Krščanska demokracija, do kraja uresničiti že sprejete sklepe in z vstopom socialistov v občinski odbor uresničiti globalne osnove za bolj pronicljivo akcijo levega centra za rešitev mestnih problemov.
Včeraj je bila tudi skupščina članov PSIUP, na kateri so po daljši razpravi sprejeli resolucijo, v kateri najprej poudarjajo, da mora vprašanje enotne delavske stranke preiti iz deklarativne v uresniče-valno fazo. Prvi korak bi lahko bil enoten odbor v obrambo Sv. Marka, v katerem bi 'bile vse tri stranke delavskega razreda (KPI — PSI in PSIUP).
V zvezi z zadnjimi imenovanji v upravni svet Tržaškega Lloyda pravi resolucija, da se tu kaže resnični obraz -levega centra, saj gre za ljudi, ki so odgovorni za obuboža-nje mesta, pri čemer misli zlasti na inž. Bartolija. Niti preosnova občinskega odbora ne more spremeniti negativne ocene levega centra, saj bo vstop socialistov le potrdil politiko, ki ni uresničila programskih obveznosti.
Resolucija poudarja, da je vstop socialista slovenske narodnosti v odbor v vsakem primeru pozitiven element spričo diskriminacijske politike, ki je doslej vladala. Toda ta pozitiven element je zasenčen spričo politike večine levega centra, ki noče uresničiti dejanske enakopravnosti med obema narod-nostima. Zatem poziva resolucija k enotnosti vseh demokratičnih in socialističnih sil ter vseh antifašistov, da se ponovno poudarijo načela enakopravnosti in mirnega sožitja med Italiiani in Slovenci v internacionalističnih izročilih tržaškega socializma, potrjenih v odporništvu.
človeškim obličjem ki se spoprime z vesoljsko ladjo namenjeno na Zemljo, kjer naj bi ugrabili najlepše ženske in jih odpeljali na na pol uničen planet. Zgodba je izrazito futuristična.
Kratkometražni film «Ptiči» Ha-rolda Beckerja obravnava na izrazit način problem atomske nevarnosti.
C Občinska uprava sporoča, da bosta mesnici s cenenim mesom v Ul. Ugo Foscolo 3 in v Ul. Ma-celli odprti, ker ima v zalogi še velike količine mesa. ki ga prodajajo po 520 lir.
Šolske vesti
šolsko skrbništvo opozarja uči-felje, ki so uspešno opravili zaključne izpite tečaja za didaktično diferenciacijo v telesni vzgoji, da na šolskem skrbništvu lahko prejmejo potrdila ali spričevala o tečaju (v delavnikih od 11. do 12. ure) Interesenti naj prinesejo s seboj kolek za 400 lir.
Ameriški film sinoči na festivalu
Včeraj zvečer se je pričel na gradu Sv. Justa v okviru poletnih prireditev tretji festival fantastičnega filma. Kot prvi je bil na sporedu ameriški film *Neverjetni kozmonavt sreča vesoljsko po-šas t» Roberta Gajfnega. Glavni junak zgodbe je astronavt-robot s
Razpis za prijave v slovenski Dijaški dom
1.	Dijaki in dijakinje, ki nameravajo vstopiti v šolskem letu 1965-66 v Slovenski dijaški dom v Trstu kot redni ali zunanji gojenci morajo vložiti pro"nje za sprejem na posebnih tiskovinah, ki jih dobijo pri upravi Slovenskega dijaškega doma v Ul. Ginnastica 72 ali pri pred-sednirl Dijaške Matice v Ulici Geppa 9-II (pri SPZ).
2.	Prošnje za sprejem v dijaški dom se sprejemajo neprekinjeno do izpolnitve vseh razpoložljivih mest.
3.	Dijaki, ki niso v gmotnem položaju, da bi plačevali celotno vzilrževalnino, naj vložijo pri Dijaški Matici posebno prošnjo.
4.	Vsa ostala pojasnila in navodila prejmejo prosilci pri naslovih navedenih v točki I ali pa po telefonu 93-167 (uprava Dijaškega doma) oz. 31-119 (Dijaška Matica).
Uprava Slovenskega dijaškega doma ima v juliju uradne ure vsak delavnik od 9. do 13. ure.
Jutri se bosta poročila Ma-risa Strozzi in Danilo Pilat. Prosv. društvo Slavko Škamperle jima iskreno čestita in želi obilo sreče in zadovoljstva.
............................................iiiiii...............................................................................im,,,,.............
ROJSTVA. SMRTI IN POROKE Dne 10. Julija 1965 se Je v Trstu
rodilo 6 otrok, umrlo pa je 7 ljudi.
UMRLI SO: 80-letna Vincenza Sim-sig vd. Bratuš, 53-letna Maria Bolli-no por. Casteltano, 80-letna Maria Cluk vd. Safred, 81-letna Maria Prelec vd Gorlan’, 73-letna Angela Mes-stna vd. Vasta, 87-letnl Mario Pic-ciola, 78-letna Maria Taboga vd. Del Tin.
OKLICI: delavec Bruno Bralnik in izdelovalka odej Olga Roveredo, poštar Ermlnlo Lugli in frizerka Tea Crlsman, zastopnik Bruno Pause in frizerka Franca Tollol, čevljar Leo nardo Amilco in gospodinja Albina Gorella, inženir Antonio D’Amore in otroška vrtnarica Luciana Messerottl, stražnik javne varnosti Alearco Pedi« in frizerka Liliana Zlobec, bančni nameščenec Francesco Loprete in
Včeraj-danes
uradnica Claudia Senizza, mehanm Claudio Ciacchi in gospodinja Sabina elemente, električar Luclano Zon. ta in bolničarka Norma Olenik.
URARNA - ZLATARNA
#— LAURENTI
Trst, Largo S. Santorio. 4 Tel. 723240
Bogata izbira najboljših švicarskih znamk ur in zlatnina Darila za
POROKE in KRSTE
Poseben popust 1
prodajalka Fulvia Cechini, delavec Mario Giurissevich in gospodinja Lo-reta Buffon, uradnik Enrico Urbani In prodajalka Giuseppina Zancollch, uradnik Mario Galantuccl In ■ gospodinja Grazlella Vran, pleskar Enrico BattinelM in šivilja Evelina Poffa, upokojenec Pasquale D'Amato in gospodinja Enrichetita Bressanutti, zastopnik El-igio Košane in prodajalka Nadia Bulilo, mehanik Dario Santln In radiotehnica Clara Calzi, kovač Sergio Starc in gospodinjska pomočnica Onelia Luchez, trener Paolo Buttazzoni in gospodinja Laura Pre-donzani, uradnik Claudio Bronzi In gospodinja Irma Giacomini, uradnik Luclo Ballistrieri in uradnica Ondi na Musitelli, trgovec Renato Lipo-sich in gospodinja Silva Vittorl, mizar Mario Degrassi in gospodinja Liliana Sain, industrijski izvedenec FulVio Mancinelli in uradnica Rosal-ba Ruzzier, učitelj Luciano Tassan in univ, študentka Maria Grazia Sa-gona, težak Renato Pesaro in frizerka Ariella Marchi. pleskar Luciano Euttazzi in diplomirana bolničarka Miranda Zaninl, kemični analizator Ruggero Garbin in univ. študentka Beatrlce Ghirardeili, trgovski zastopnik Luciano Bossi In uradnica Ro-setta Cattaruzza, brigadir Vittorio
De Bellis in gospodinja Nerina Cor-mons, zastopnik Claudio Zorzut in gospodinja Gianna Gimona, uradnik Vicenzo Fort« in uradnica Blanca Frausin, karoserist Giuliano Nesich in šivilja Božena Jankovich, trgovec Arna Ido Maragoni in učiteljica Anita Baldisserotto, univ. študent Ser gio Rossi in gospodinja Maria Luisa Blasutti, zidar Giuseppe D’Uva in gospodinja Giuseppina Paolillo, uradnik Lorenzo Benvenutl in uradnica Maria Carmela Rupena, bančni nameščenec Antonio Lionetti in prodajalka Grazlella Cadorin, uradnik Ll-vio Nodari In učiteljica Silvia Gne-sda, zidar Tommaso Cammarata in delavka Rita Favento. knjigovodja Gianfranco Sarrocchi in bolničarka Giuliana Repini, .mehanik Carmelo Patrono in gospodinja Enrica Erva-to, delavec Guerrino Vidonis in gospodinja Amelia Prodan, težak Aldo Član in gospodinja Luciana Destra-di, uradnik Silverio Crisma in u-radnica Anna Maria lurizza, Inženir Armando Crebelll in socialna asi sten tka Novella Stori, pek Elvio Marchesan in prodajalka Bruna Mar chesan, barvar Guerrino Crisma m dekoraterka Silvia Rosso, uradnik Claudio Calvani in uradnica Luisa Salvador!, tehnik Pietro Rumiz in
DNEVNA SLUŽBA LEKARN <5 7. - 11. 7.)
Crevato, Ul, Roma 15; 1NAM, Al Cammello, Drevored XX. Settembre 4; Alla Maddalena, Ul. deliTstria 43; dr. Codermatz, Ul. Tor S. Piero 2; dr. Gmeiner, Ul Giulia 14; Plzzul-Cignola, Korzo Italia 14; Prendinl. Ul. T. Vecellio 24; Serravallo, Trg Cavana 1.
Služba od 13. do 16. ure
Crevato, Ul. Roma 15; 1NAM, Al Cammello, Drevored XX. Settembre 4; Alla Maddalena, Ul. deliTstria 43; dr. Codermatz, Ul. Tor S Piero 2 NOČNA SLUŽBA LEKARN
Dr. Gmeiner, Ul. Giulia 14; Pizzul-Cignola, Korzo Italia 14; Prendlni. Ul. T Vecellio 24; Serravallo, Trg Cavana 1.
LOTERIJA
BARI
CAGLIARI
FIRENZE
GENOVA
MILAN
NEAPELJ
PALERMO
RIM
TURIN
BENETKE
19
84 48 15 40
85 27 84 23 19
55
10
17
73
1
8
42
63
79
62
35
4
25
16
20
42
83
?1
54
U
Ameriški cirkus na športnem igrišču S. Giovanni, tel. 55002, danes dve predstavi ob 17. in 21. uri. Vabljeni!
Danes v Mtramaru: predstava «Lučl in zvoki« ob 21. uri v nemščini «Der Kaisertraum von Mi-ramare« in ob 22.15 v italijanščini «Massi-miliatm e Carlotta«.
Festival fantastičnega filma. Ob 17.30 v Avditoriju retrospektiva «Lost VVorld« (Izgubljeni svet) iz 1. 1925 z Bessie Love in Wa-llace Berry. Ob 21. uri na gradu Sv. Justa: »Invasione« Camilla Bazzonija (I-talia); «Alphaville» Jeanna Luca Godarda (Francija)
Nazionale 16.00 «Texas John contro Geronimo« Technlcolor. Tom Tryon
Arcobaleno 14.30 uDesperados« Glenn Ford, Randolph Scott. Technlcolor.
Excelsior 16.00 «Protbito ai militari« Jack Lemmon.
Fenice 16.00 aDuello sull’Atlantlco» Technlcolor. Robert Mitchum, Co-urd Jurgens.
Grattacielo 15.00 «1 segreti di Fila-delfia« Paul Nevvman.
Alabarda 14.30 «L’ultima freccia« — Technlcolor. Cameron Mitchel.
Filodrammatlco 15,00 aAmore facile« Barbara Steel, Didi Perego. Prepovedano mladini pod 14. letom.
Aurora 15.00 «Spionaggio a Casablanca«
Cristallo 15,00 «Si spogli infermiera«.
Garibaldi 16.00 «11 falso traditore« WtiJiam Holden, Lilly Palmer
Capitol 14.30 »Giulietta e Romeo« — Technicolor. Rosmarie Dexter.
Impero 15.00 «A 007 dalla Russia con amore« Sean Connery
Vittorio Veneto 15.15 «Luci della ri-balta« Charles Chaplin
Moderno 16.00 «11 tesoro di Rommel« Technicolor. Davvn Addams.
Astra 15.30 «11 mistero del tempio Indiano« Technicolor
Astoria 14.30 «L'ombra di Zorro« — Technicolor.
Abbazia 14.00 «11 mistero del castel-lo» C. Evans, J. Daniel. Prepovedano mladini pod 14. letom.
Ideale 14.30 «1 due pericoli pubblici« F Franchi, C. Ingrassla.
LETNI KINO
Sattelite 20.30 aMonsieur Cognac« — Technicolor. Tony Curtis, Christi-ne Kaufmann. Se ponovi prvi del.
Paradiso 20.30 «McLintock» Technicolor, John Wayne, Maureen 0’Hara Se ponovi prvi del.
Razna obvestila
Drž. srednja šola s slovenskim učnim Jezikom v Rojanu, Ul. Montorsi-no 8 opozarja, da je vpisovanje v prvi razred šole do 25. julija za u-čence in učenke, ki so dovršili u-spešno peti razred osnovne šole in do 25. septembra t.l. za one, ki Imajo popravni izpit.
Istočasno sporoča, da se Je pričelo ln bo trajalo do 25. septembra t.l. tudi vpisovanje za drugi in tretji razred.
Darovi in prispevki
Znani a neimenovani daruje 960 lir za Dijaško Matico.
V počastitev spomina svoje žene I-vane daruje Miloš Marc 10.000 lir za Dijaško Matico.
Ob 6 obletnici smrti drage nepozabne Pepce Nardin darujeta Marija in Savo Sancin 1000 Uir za Dijaško Matico.
Bivši partizani in aktivisti NOV
iz Križa prirejajo dne 25. julija izlet v Cerkno in Ljubljano. Na sporedu je obisk bolnice Franja in ogled muzeja ljudske revolucije. Na spomenikih padlih bodo krajše proslave s položitvijo vencev, kjer bo pel tudi domači pevski zbor «Vesna» Vpisovanje do vključno 15. t.m. v Liud. skem domu ter v domu ((Albert Sirk«, Cena vpisnine 1400 lir.
Prosvetno društvo Prosek Kontovel
priredi v nedeljo, 1 avgusta enodnevni izlet na Sv. Višarje. Vpisovanje na sedežu društva.
Mali oglasi
RAZNOVRSTNO POHIŠTVO za mo-derne domove po izrednih cenah dobite pri «ASTROMOBIL», Via Giu-lia 108 (Rotonda del Boschetto).
VESPE LAMBHETE, vse potrebščine io nadomestne dele za vse vrste motornih koles po zmernih cenah dobite prt A.M.A R - Trst. via del Bosco N 6 — Tel 41 946
URE. zlate predmete za darila in drugo prodaja tudi proti vrednosti starega srebrnega denarja pri DAR-WIL. Trst. Piazza S Giovanni št 1.
V SKLADIŠČU D. K O Z U L I C A TRST. Ulica Machiavelli štev 12 za direktni izvoz po eksportni ceni, dobite pralne stroje REX. CANDY in druge; štedilnike, hladilnike in vse potrebno za gospodinjstvo V skladišču nasproti dobite konfekcijsko blago: plašče, kožuhe (bunde) hlače itd
VAZNA USTANOVA za prodajo na drobno sprejme v službo 15-18-letna dekleta. Prošnje z navedbo izobrazbe in morebitne prejšnje zaposlitve poslati na uredništvo Primorskega dnevnika
VSELJIVO GARSONJERO (53 kv.m), Celje center, lastninsko zamenjam za vveekend (tudi nedograjen) ob morju od Kopra do Lucije. Ponudbe na ADIT, Ljubljana, Stari trg 3. AGENCIJA R1ELLO BRUC1ATORI, Via F Severo 30 išče vajence-mon-terje, stare 15-16 let. Predstaviti se v ponedeljek-torek ob 18. uri. VAJENCA mehanične stroke (motorji) išče Karlo Kovačič, Via Molino a Vapore 9.
Sintetične preproge
ln preproge za nodnlke iz pla stike kBALATUM« in »MERA-KLON« Moderno pokrivanje podov z gumo, (iMOQUETTE» in ploščice «RIKETT» ln ((ARMSTRONG«. Bežna vrata ((ROLLPORT«, beneške- zavese (tende veneziane) Hitra ureditev s specializiranim osebjem A. R. P. ITALPLAST, Trst, Trg Ospedale št. 6 Tel. 95-919
VVEEKEND V UMAGU
Potovalni urad AURORA prireja vsako soboto in nedeljo WEEKEND na Punti pri Umagu v hotelih I. in II. kategorije. Cena polnemu pensionu 2700 lir.
Prijave do vsakega četrtka pri «Aurori» v Ul. Ci-cerone 4, tel. 29-243.
E M P O RIO A UTO - MOTO
Vam nudi DELE In NADOMESTNE DELE za vsa motorna vozila: svečke, trikotnike, svetilke, preproge, prevleko, kroglične ležaje,
AMORTIZERJE ZNAMKE RIV itd.
IZREDNA RAZPRODAJA MOTORNIH BATOV - P1STONI VESPE IN LAMBRETE VSEH VRST.
REZERVIRAN PARKIRNI PROSTOR ZA STRANKE
LORENZI
1 R S I
Via S. Lazzaro. 17
ELETTROMARKET
PRALNI STROJI - HLADILNIKI -ŠTEDILNIKI NA PLIN IN ELEKTRIKO svetovno znanih znamk
REX, CANDV, CASTOR. HOOVER
ELEKTRO GOSPODINJSKI PREDMETI — TELEVIZORJI - LESTENCI -KRISTALNA IN PORCELANASTA POSODA — TRIESTE — TRST. Stradt Vecchia delPIstria 2 Tel. 812238 <Na trgu pri Sv. Ani)
4>
CL
c/>
©
<D
15
ZAH VA L A
Vsem, ki so z nami sočustvovali in spremili na zadnji poti našo drago ženo, mamo in nono
AMALIJO ČERNJAVA roj. KRALJ
se Iskreno zahvaljujemo.
Posebna zahvala vsem darovalcem vencev in cvetja ter vsem, ki so na kateri koli način počastili njen spomin.
Žalujoči: mož, sinova, nevesta in vnuki Gabrovec, 11. julija 1965.
Zahvala
Globoko ganjeni se prisrčno zahvaljujemo vsem, ki nam ob bridki izgubi naše nepozabne žene in mame
IVANE
izrazili svoje sočutje In sožalje; vsem ki so jo v tako veli-kem številu spremili na njeni zadnji poti.
Posebno se zahvaljujemo č. g. župniku, pevskemu zboru za ganljive žalostinke, darovalcem cvetja in prispevkov v dobrodelne namene.
Boršt, 11.7.1965.
Miloš (Mihael) Marc in družine
A. BRANDOLIIV - trst, via s. maurizio, 2
Novi tipi lestencev za vhode, kuhinje, za dnevne sobe
Razstavljenih je 120 vzorcev lestencev
10 • 12 -15 - litrski električni	80 • 100 - litrski električni grelci za vodo	Kopalnice bele, champagne,	Vodne pipe najboljših
grelci za vodo znamke:	• najboljših znamk: Periina, Radi,	• sinje, sive, zelene, roza, • znamk in najrazličnejših
Radi, Periina, Aequator	Tecnomasio, Triplex, Sabiana, Siemens	znamke RICHARD GINORI	modelov
Pritikline za kopalnice: ekonomični, normalni, luksuzni in barvani tipi
Ogledala za kopalnice različnih velikosti in oblik
DELOVANJE DEŽELNE UPRAVE
Odbor nakazal 50 milijonov za pomoč oškodovanim kmetom
Uradni vestnik s proračunoma za leti 1964 in 1965 Sestanki na deželni upravi - V torek seja deželnega sveta
Deželni odbor, ki se je sestal pod predsedstvom dr. Berzantija, je sprejel nekaj sklepov v prid kmetovalcem v naši deželi, ki so utrpeli veliko škodo ob zadnjem neurju. Na predlog odbornika za kmetijstvo Comellija je odbor določil v ta namen 50 milijonov lir za prvo, nujno pomoč. Vsoto bodo izročili pokrajinskim upravam v Gorici, Trstu in Vidmu kot prispevek v solidarnostne sklade v prid prizadetim kmetovalcem, ki Jih ustanavljajo ob udeležbi krajevnih ustanov. Odbor je poleg tega pooblastil odbornika Comellija, da napravi pri vladi potrebne korake, da bi čimprej uresničili tudi v naši deželi ukrepe, ki jih bo naša vlada sprejela v korist oškodovancem na vseh prizadetih področjih. Zato bo stopil odv. Comelli v stik z ministrstvom za kmetijstvo v Rimu ter ga podrobno obvestil o nastali škodi, ki je zlasti v go riški in videmski pokrajini zelo ve lika. Deželni odbor je tudi soglas no sprejel pobudo odbornika Co mellija za čimprejšnjo sestavo zakonskega osnutka, ki se bo nanašal na naravne nesreče.
Na predlog odbornikov Vicarija in Masutta je odbor končno odobril zakonski osnutek v prid gradnje šolskih poslopij v znesku 600 milijonov lir. Denar bodo prispevali pokrajinam, občinam in drugim krajevnim ustanovam. Ta vsota bo namenjena predvsem za zidanje tehničnih in strokovnih šol ter vrtcev.
• • *
Deželni svet se bo zopet sestal v torek 13. julija ob 9.30 in bo imel prvo uro na dnevnem redu vprašanja interpelacije svetovalcev; zatem pa bo razpravljal o zakonskem osnutku deželnega odbora, po katerem bo lahko deželna uprava odkupila za 2 milijardi in pol lir obveznic Zavoda za srednjeročni kredit v videmski pokrajini. Nato pa bo svet razpravljal o zakonskem osnutku Ustanove za razvoj obrti v deželi. Razprava se je že začela na eni izmed zadnjih sej.
V preteklih dneh so se sestale tudi prva, četrta in peta komisija deželnega sveta, ki so razpravljale o raznih zakonskih osnutkih.
Izšla sta 10. in 11. številka «Urad. nega vestnika«, ki objavljata deželna proračuna za leti 1964 in 1965. Zakona o proračunih bosta torej stopila v veljavo 22. in 23. t. m. Predsednika senata in poslanske
zbornice sta sporočila predsedniku de Rinaldiniju, da sta poslala predsedniku vlade resolucijo, ki 'jo je sprejel deželni svet 23. junija v zvezi z vrnitvijo proračuna. V krogih deželnegg sveta izražajo zadovoljstvo spričo občutljivosti, ki sta jo pokazali obe parlamentarni telesi za vprašanja naše dežele.
* * •
V Trstu go se pri odborniku za načrtovanje Cocianniju sestali pred stavniki glavnih krajevnih ustanov iz dežele, ki so obravnavali vprašanja športnih in rekreativnih naprav. Slo je za prvo razpravljanje o teh vprašanjih, da bi ugotovili kakšne so potrebe. Kasneje bo deželna uprava izvedla popis ustanov ki se ukvarjajo s športom in z razvedrilnimi dejavnostmi. Odbor-
nik za finance Tripani pa se Je sestal s prof. Martinellijem, pred-, sednikom okrožnega sklada, s katerim je obravnaval nekatere socialne potrebe. Odbornik za industrijo Marpillero pa je sprejel ing. Vi-sentina predsednika Industrijskega pristanišča, ki mu je orisal vprašanja in potrebe industrijskega področja v Žavljah.
CINK HITOMA 1'KimLU
SE C UL IN
rrst, Ul Mazzini 53 Telefon 733-361
vabi prijatelje in znance, naj ga obiščejo
UNIVERSALTECNICA
KALilO — 1'ELEVIZOKJI — AVTOMATIČNI IN SUPEKAV-TOMATICNI PRALNI KTKO.il _ HLADILNIKI - KLEK TROOOSPODINJSKI PREDMETI CANDV - REX _ <:«E
Izredne cene za izvoz Dostavljamo na dom brez posebnih stroškov v vse predele v Jugoslaviji
UNIVJRSALIKCNICA Irleste- Trst Cnrso Garibaldi št 4. tel 41243 in Trg Goldoni št. I
MINO «1 KIS» PBOSEK
predvaja danes, 11. t. m. ob 16. uri Fox Cinemascope Tech-nicolor film:	^
CIAO CHARLIE!
(POZDRAVLJEN CHARLIE!)
Briljantna in pikantna komedija
Igrajo: TONY CURTIS, DEBBIE REYNOLDS POT BOONE in VALTER MOTTHAU
ENAL0TT0
Natečaj št. 28
ZMAGOVITI STOLPEC
Bari . •
Cagliari
Firence
Genova
Milan
Neapelj
Palermo
Rim . .
Turin
Benetke
Neapelj II
Rim II -
19
84 48 15 40
85 27 84 23 19
1
2
X
1
\
2
1
2
1
1
8 1 63	2
PROVIZORIČNI dobitki za zmagovalce z 12 točkami
lir	10.711.000
11 točkami
lir	163.900
10 točkami
lir	14.600
Dokončne kvote določi osrednja komisija #
Ohranite odrezek, da boste imeli pravico do nagrade
Tumna

predvaja danes, II. t. m. ob 16. uri dramatičen film:
IERIOGGIDOMANI
(VČERAJ, DANES, JUTRI)
Igrajo: SOPHIA LOREN in M. MASTROIANNI
Režija: VITTORIO DE SICA
V ponedeljek, 12. t. m. ob 18. uri ponovitev filma:
IERI OGGI DOMANI
KOSO PROSEK-KONTOVEL
predvaja danes, 11. t. m. ob 16. uri Cinemascope barvni film:
IL PALADINO DELLA CORTE Dl FRANCIA
(DVORJAN FRANCOSKEGA DVORA)
Igrajo: JEAN CLAUDE PASCAL, SCILLA GABEL, VALERIE LAGRANGE in MADELEINE ROBINSON
POLETNI KINO <SATELLITE»
Borgo S. SERGIO — zadnja postaja 20 ■ 21 predvaja danes, 11. t.m. ob 20.30 uri Technicoior briljantni film:
MONSIEUR COGNAC
Igrajo: TONY CURTIS in CRISTINE KAUFMANN
«REC0RD» - IZREDNO TIHI
na kerozen, plinsko olje, tekočo nafto (1-3 Engler) gosto nafto (3-5 Engler)
(Od 8000 do 40.000, kalorij za prostornino do 600 kub.m.)
G0RILCI PRIHODNOSTI
proti «smogu»
(Dvoletno jamstvo)
rBB
U. BAZZANELLA, TRST, UL F. VENEZIAN, 5
«B -B» - SUPER
na gosto nafto (3-5 Engler)
(Od 16.000 do 320.000 kalorij za prostornino od 300 do 7200 kub.m.)
UGOTOVITVE VODSTVA DELAVSKE ZBORNICE
Na Goriškem so prenehala obratovati važna industrijska podjetja
ir
Številna druga so odpustila do polovico delavcev - Predlog za enotno protestno akcijo sindikatov - Stavka uslužbencev kmečkih bolniških blagajn - Izid volitev pri Ribiju
Včeraj popoldne se je v Gorici sestal pokrajinski odbor sindikata CGIL, da bi proučil položaj v zvezi z odločitvijo vodstva podjetja Cotonificio Triestino za zaporo tovarne v Ronkah.
Ob tej priliki so odborniki ugotovili nenehno poslabšanje gospodarskega položaja na Goriškem, kar se tiče zaposlitve delavstva v posameznih industrijah. Od leta 1950 do danes so prenehali obratovati važni obrati: Oljarna Luzza to, OMFA, GAMMA, SODENA. Druga podjetja so skrčila število svojih zaposlenih: za 50 odst. v SOLVAY, za 40 odst. v ladjedelnici, za 50 odst. v Passero, za 30 odst. v CILFIT, za 20 odst. v OET, za 50 odst. v tovarni nogavic Muc-chiut, za 50 odst. pri Montiglio v Marianu, za 30 odst. v tekstilni tovarni v Podgori, za 50 odst. v opekarnah, za 30 odst. v slaščičarski in žganjarski industriji itd. Tudi lesna industrija je močno skrčila število svojega delavstva ter SAFOG, ki je po modernizaciji tovarne skrčila svoje osebje za 15 odst. V večini teh podjetij so zaposlili zelo malo mladincev pod 21 leti.
Vodstvo CGIL je vzelo na znanje predloge ravnateljstva Cotonificio Triestino, ki samo delno u-rejujejo zaposlitev delavcev tovarne v Ronkah. Zato je poverilo svojemu tajništvu nalogo, da zahteva zagotovilo za zaposlitev vseh tamkajšnjih uslužbencev in jamstva za bodočo ureditev tega obrata.
V skladu s tem so sprejeli sklep, da bodo stopili v stike z drugimi sindikalnimi organizacijami, da bi skupaj pripravili protestno akcijo pokrajinskega obsega ter tako o-pozorili pokrajinske, deželne in državne organe na težaven gospodarski položaj v goriški pokrajini.
Obenem so izrekli svojo popolno solidarnost s kmeti, ki jih je prizadelo zadnje neurje ter obljubili posredovanje svojih organizmov za dosego primerne pomoči za neposredne obdelovavce, spolovinarje, kolone in delavce, ki so bili 'najbolj prizadeti.
Sindikat uslužbencev kmečke bolniške blagajne pri CISL sporoča, da je spremenil potek stavke te kategorije, ki traja že od 30. junija ter se bo stavka nadaljevala za nedoločen čas. Čeprav so prjzadeti uslužbenci množično sodelovali v stavki m kljub posredovanju pri pristojnih ministrstvih, pa vodstvo Federmutue še ni sprejelo upravičenih zahtev u-službencev, ki so v skladu s tem, kar so že priznali uslužbencem drugih sorodnih ustanov.
Upravno in zdravstveno osebje pokrajinske kmečke blagajne na Goriškem je zato sklenilo, da bodo s stavko nadaljevali.
Dne 8. t.m. so bile pri podjetju Ribi et Co. v Gorici volitve nove notranje komisije tega podjetja, pri katerih so bili doseženi naslednji rezultati:
Volilnih upravičencev 98, volilo jih je 83, veljavnih glasov 80. Od teh je prejel zastopnik CISL 50 in CGIL 30 glasov. V novo notranjo komisijo sta bila • izvoljena Cuffolo Onelio za CISL in Luigi Federicis za CGIL.
podrl. Poklicali so avto Zelenega križa, ki je ponesrečenca odpe-lja, v goriško bolnišnico kjer so rr:u ugotovili udarec na lobanji ter več manjših ran in udarcev. Pridržali so ga na opazovanju.
Opozorilo izletnikom iz Števerjana
Prosvetno društvo »Briški grič« ki je organiziralo današnji avtobusni izlet z udeležbo na ljudski veselici v Nabrežini, obvešča pevce In druge udeležence, da odhaja izletniški avtobus popoldne ob 15.30 z Dvora, skozi Bukovje in Grojno ter skozi Gorico v Nabrežino. Vsem udeležencem priporočamo točnost, da ne bo nepotrebnih zamud.
glasov ter Adrijan Corsi, učitelj iz So vence z 8 glasovi.
Za namestnika sta bila izvoljena Armand Skok kmet z Jazbin z II glasovi ter Alojz Hlede, kmet iz Sčednega z 10 glasovi.
Vpisovanje v I. razred srednje šole v Gorici
Vodstvo slovenske srednje šole v Ul. Randacclo v Gorici obvešča vse prizadete da traja vpisovanje o-trok v prvi razred te šole do vključno 25. julija. Vsekakor pa staršem priporočamo, naj ne čakajo zadnjega dne in naj svoje otroke vpišejo že prej. S seboj naj za vpis prinesejo naslednje dokumente:
1. Rojstni list; 2. potrdilo o cepljenju koz in 3. spričevalo o zaključku 5. razreda.
VPRAŠANJE AGRARNEMU KONZORCIJU
Kdaj bodo zopet odprli
V'
poslovalnico v Standrežu ?
Naročilo slame in plačila pri Kmečkemu društvu - Olajšano delo pri letošnji žetvi
Po večmesečni zapori so v zad- za nakup slame in kdor Jo potre-njem tednu končno zopet odprli | huje, naj se takoj zglasi pri pri-
trgovino agrarnega konzorcija v Gorici in podružne poslovalnice v Ločniku, Krminir, Gradiški, Roman-su in Pierisu. Pričakovali smo, da bedo odprli istočasno tudi poslovalnico v Standrežu, pa se to ni zgodilo. Vodstvo agrarnega konzorcija v Gorici nam je na naše vprašanje odgovorilo, da nameravajo ponovno odpreti tudi to poslovalnico, vendar da niso zaključili še vseh priprav v ta namen. Vsekakor pa da bo pripravljeno vse potrebno morda še nastopni teden in da bodo takrat uredili tudi to zadevo.
Kmetovalci in 'vrtnarji iz št.an-dreža pogrešajo poslovalnico zlasti sedaj v glavni delovni sezoni. Ker pa prodaja poslovalnica v Standrežu tudi kmetom iz Sovodenj, bi bila njena ponovna otvoritev vsaj tako potrebna kot po drugih krajih, n. pr. v Ločniku
Kmečko društvo sporoča vsem prizadetim, da sprejema naročila
PROSVETNO DRUŠTVO <0. ŽUPANČIČ» • ŠTANDREŽ
priredi še danes 11. in jutri 12. juliju na trgu pri konzumni gostilni v Standrežu
»ipd
ZAČETEK OB 20. DO 2. URE PO POLNOČI
IGRA GORIŠKI ORKESTER TROPICAL
Sinoči na seji občinskega sveta
V Števerjanu so izvolili novega župana in odbornike
Sinoči je bila v Števerjanu prva seja novega občinskega sveta na kateri so izvolili novega župana, dva odbornika.in dva namestnika.
Pri prvem glasovanju za župana je dobil 10 glasov Stanislav Klanjšček, kmet z Valerišča, ki Je bil prvi volitvah nosilec liste lipove vejice ter bil tako izvoljen za novega župana.
Za izvolitev obeh odbornikov je bilo potrebnih več glasovanj in med enim in drugim so se svetovalci večine med seboj posvetovali, da bi dosegli sporazum. Končno sta bila izvoljena Ciril Terpin,
učitelj lz Bukovja, ki je prejel 10 ___________________________________
m,ln".....................................................umiinoiiiiiiiiiiii.1..
AKCIJA ZA POMOČ KMETIJSTVU v
Zupani s tržiškega področja poročali na prefekturi o škodi
Tudi občani iz Doberdoba so prizadeti - Prispevek nadškofa in mestne hranilnice v solidarnostni sklad ■ Velika škoda v Fossalonu
DELOVAL BO DOBRO ZAL02EN BIFE' S KALAMARI, ČEVAPČIČI, PIVOM V VRČKIH IN DRUGIMI PIJAČAMI TER PRIGRIZKOM
VABIMO K OBILNI UDELEŽBI !
Tri prometne nesreče
Včeraj okrog 13.15 se Je z mopedom peljal 17-letni Beniamlno Lo Re, tapetnik lz Gorice Ul. Mameli 1, po ulici Škodnik proti Ul. Bras. Pri hiši številka 3 v tej ulici pa Je iz neznanih vzrokov trčil v avto Prlnz, ki ga je pravkar tamkaj ustavila Helena Lipizzer ln padel ter se poškodoval. Odpeljali so ga v goriško civilno bolnišnico kjer so mu ugotovili udarec na glavi ter izgubo spomina. Pridržali so ga na zdravljenju s prognozo 12 dri.
Druga prometna nezgoda se je pripetila ob 16.20 na Tržaški cesti v Gorici v bližini hiše štev. 54. Ko se je 47-letnl Bruno Picclulin lz Ul. Rlstorl 47 vračal z dela v podjetju SILES je prišel s kolesom lz stransko ulice prav pred avto Fiat 1100, ki ga je vozil 31-letni Plero Valla-nl iz Firenc. Avtomobilist ni mogel preprečiti, da ne bi kolesarja podrl: Ponesrečenca so z avtom Zelenega križa odpeljali v bolniš nico kjer so mu zdravniki ugotovili udarec na glavi, na prsnem košu ter številne manjše poškodbe. Pridržali so ga s prognozo 20 dni V obeh primerih je napravila zapisnik cestna policija iz Gorice.
Pri mostu pred Verso je prišlo do tretje nezgode. Okrog 13.15 se Je 27-letni Andrea Esnee lz Pariza, ki je na turneji po Italiji, peljal z avtom dauphine proti Ro-mansu. Pred njim se je peljal s kolesom 62-letni Giuseppe Bolzano, doma Iz Verse, ki Je hotel prt mostu zaviti na levo. Avtomobilist ni opazil pravočasno njegovega manevriranja ter ga je
Ocenjevanje po neurju in toči prizadete škode in posvetovanja za pomoč najbolj prizadetim krneč kim družinam so bile tudi včeraj glavne točke razprave krajevnih oblasti in raznih ustanov.
Goriški podprefekt dr. Loricchio je včeraj dopoldne sprejel župane iz Ronk, Doberdoba, Staranca-na, Turjaka, Škocjana in St. Petra ob Soči, ki so mu poročali o obsegu omenjene škode na področju njihovih občin. Doberdobska občina na srečo tokrat ni bila neposredno prizadeta zaradi neut-ja, ker pa ima več njenih občanov svojo zemljiško posest v Sta-rancanu, je bil prisoten na sestanku tudi župan iz Doberdoba Andrej Jarc, da bi zastopal njihove interese.
Podprefekt Loricchio je poslušal njihovo poročilo ter obljubil, da bodo prizadeti občani prejeli primeren prispevek od prefekture, pokrajinske uprave in tudi od strani dTŽave, da bi omilili hudo škodo, ki so jo utrpeli preteklo soboto in nedeljo.
Doberdobski župan je obljubil, da bo njejgova občinska uprava poskrbela za obvestilo vsem prizadetim glede ukrepov v njihovo korist in o formalnostih, ki jih morajo napraviti za dosego obljubljene pomoči.
Prejšnji dan so se sestali na posvet s predstavniki krajevnih oblasti tudi kmetje iz Fossalona, ki živijo na 150 posestvih, ki so jih pred nekaj leti uredili na tem področju. Ugotovili so, da ima samo
teh 150 kmetov okrog 200 milijonov lir škode in da nujno potrebujejo izdatne pomoči.
Upravni odbor mestne hranilnice v Gorici je na svoji zadnji seji tudi odobril pomoč oškodovancem in sicer znesek pet milijonov Ur, ki jih bodo odbili na obrestih tistim kmetom, ki bodo pri njih vzeli posojilo, s katerim bodo krili škodo, katero jim je povzročilo nedeljsko neurje.
Na poziv pokrajinske uprave za prispevke v solidarnostni sklad se je odzval tudi goriški nadškof Pangrazio, ki je poslal čez pol milijona lir in spremno pismo, v katerem je pohvalil pobudo po krajinske uprave ter priporočal vsem tistim, ki lahko kaj prispevajo v ta namen, da se odzovejo povabilu pokrajine, predsednik dr. Chientaroli se mu je takoj pismeno zahvalil in poudaril, da je takojšnja pomoč prizadetim najbolj učinkovita.
srečila na delu v tekstilni tovarni v Podgori, kjer je padla. Okrevala bo v osmih dneh.
Padec doma in na delu
Včeraj ob 15.30 so pripeljali v go-rlško civilno bolnišnico 32-letno Marijo Cuffolo por. Marchesan iz Gorice Ul. Orzoni 32, ki Ji je na domu spodrsnilo, da Je padla ter se pobila. Pri pregledu so Ji ugotovili udarec na hrbtenici s poškodbo ter jo pridržali za 12 dni na zdravljenju.
Okrog 13.15 pa so nudili prvo pomoč 21-letni Zmagi Bregant iz Pev-me 13, ki se je malo prej pone
iituMiiniiMHiimmintiiiiiiiiMMMmHMMMMitiiimM
Včeraj-danes
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
Od 4. do 10. julija se je v goriški občini rodilo 17 otrok, umrlo je 6 oseb, porok Je bilo 4 ln oklicev 13.
ROJSTVA: Silvana Slmonit, Sabrina Plett, Dario Močnik, Massi-miliano Candutti, Giuseppe De Ste-fano, Antonelia Pascolat, Piero Ze-lante, Antonelia Visintinl, Patrizla Fogliadini, Claudio Bello, Maria E-lisabetta De Giusti, Massimo Paro-nitti, Luca Mačehi, Daniela Ghlral-dini, Franco Paulin, Mirtam Scre-min, Pietro Colus.
SMRTI: upokojenec 74-letnl Angelo Sirk, učitelj 26-letnt Augusto Barbleri, 79-letni Antonio Spangher, delavec 40-letni Zvonko Kuzmin, u-pokojenec 64-letni Bruno Spessot,
—	0				
n	P.				
upokojenka 72-letna Assunta Vigno-li, vd. Gianlorenzi.
POROKE: električar Mario Grego-rls ln delavka Bertilla Tegon, so-boslikar Desiderio Bezzi in Sara Cavada, tekstilec Antonio Pizzinato ir« uradnica Marta Claudi.
OKLICI: mehanik Gianfranco Du-rlavlgh ln Cedila Malerhofer, orožniški brigadir Attilio Angela Previot-to ln gospodinja Bruna Sacco, bančni uradnik Franco Tabal In uradnica Antonietta Diana, podoficir Giovanni Pilutti ln gospodinja Blanca Colm-n, kmetovalec Armando Simslg ln gospodinja Francesca Fruscalzo, oficir Ital. vbjske Mar-eello Šansone in učiteljica Llbera-ta Gallotta, trgovec Renzo Schlffo in študentka Nevea Pacor, tekstilni delavec Romano Nicoletti In tekstilka Emma Ipavez, učitelj Li-vlo Bonat ln profesorica Teresa Trevisan, trgovec Oiuseppe Bastianl in delavka Bruna Del Degan, električar Serglo C an tar in ln Glulla Bastianl, mehanik Giovanni Gorkič in delavka Anna Forchiassin, mehanik Bruno Peteani in frizerka Fedora Naccini.
Počitniški tečaj za popravne izpite
V Slovenskem dijaškem domu v Gorici bo tudi letos počitniški tečaj za popravne izpite, s pričetkom v ponedeljek 2. avgusta ob 8 30. Za podrobnejša pojasnila in prijave -: starši prizadetih otrok lahko obrnejo na upravo Doma že sedaj ln sicer vsak delavnik od 10. do 12. ure.
Zvonku Kuzminu v spomin
V torek popoldne se je naglo razširila po Sovodnjah žalostna novica — Zvonko Kuzminov je umrl. Podlegel je mučni bolezni na srcu. ko mu je bilo komaj 40 let. Bil je prijazen fant, zaveden Slovenec in veselega značaja, ki je bil vedno pripravljen pomagati kjerkoli se je dalo, bodisi pri navadnem kot pri prosvetnem delu. Prav zaradi teh njegovih lastnosti so ga imeli radi ne samo v družini in bližnji sorodniki, ampak vsi, ki so ga poznali.
Bil je naročnik Primorskega dnevnika in drugih naprednih časopisov.
Na njegovi zadnji poti ga je spremilo veliko znancev in prijateljev Ir v dolgem žalnem sprevodu so nosili številne vence in šopke cvetja. Prav ta množica, ki te je spremljala, dragi Zvonko, na tvoji zadnji poti v sredo popoldne, je bila najboljši dokaz tvoje priljubljenosti pri vseh vaščanih in znancih na splošno in ko je po cerkvenem obredu g. župnik vrgel na krsto prvo lopato zemlje, ki te je zopet vzela v svoje naročje, menda nt bilo med prisotnimi nikogar, ki bi mu ne zablestela solza v očesu.
Naj ti bo lahka domača zemlja!
N. N.
stojnem odborniku. Prav tako naj plačajo prispevek za uporabo sno-povezalke tisti, ki so Jo uporablja)! pri žetvi.
Kar se snopovezalke tiče, ki so jr, šele pred kratkim kupili iz druge roke v Furlaniji, se Je letos dobro izkazala ter je delala brez kakšne okvare. Kmetom Je pomagala, da so hitro in ceneje poželi pšenico. 2al pa je Žito povečini še vedno ra polju, izpostavljeno vremenskim neprilikam. Mlatilnica ii Lornika je sicer že prišla v vas, pa ni mogla začeti z delom zaradi slabega vremena. Snopje na polju pa bo začelo gniti in če se vreme ne bo izboljšalo, se bo precej žita pokvarilo. Bilo bi res škoda, ker kaže letošnji pridelek še kar dobro ter je nadpovprečen. Računajo da bc vrgel okrog 12 stotov na njivo.
Tudi letos Je po kromplriščlh na štandreškem polju mnogo koloradskega hrošča. Kmetje se borijo proti njemu z običajnimi škropivi. Zaman pa so se obrnili za pomoč na kmetijsko nadzomištvo, kjer so odgovorili, da nimajo nobenih razpoložljivih sredstev v ta namen. Pomoč pa bi bila potrebna zlasti sedaj, ko je neurje uničilo toliko drugih pridelkov, da bi izboljšali vsaj pridelek krompirja.
v Gorici
VERDI. 15.15:	«1 marziani hanno
12 mani«, Franco Franchi m Cic-cio Ingrassia; italijanski čmobell film.
CORSO. Zaprto.
MODERNISSIMO. 14.00:	»Per un
pugno di dollari«, K. Eastwood in Marianne Kock; barvni ltali-janski film.
VITTORIA. 15.15: «1 lupi del Te-
xas», R. Calhoun in R. Mayo; ameriški barvni kinemaskopskl film.
CENTRALE. 15.00:	»Sette ore dl
fuoco«, Clyde Rogers ln Elga Sommerfeld; ameriški barvni ki-nemaskopski film.
v Tržiču
NAZIONALE:	«11 giuramento del
Sioux», Charlton Heston; barvni film.
PRINCIPE: «La valle delle ombre rosse«, Anthony Stephen in Karin Dor; kinemaskopskl barvni
film.
AZZURRO: «Io uccido, tu uccidl«, Franco Franchi, Ciccio Ingrassia in Margareth Flee.
EXCELSIOR: «Lo šport preferito dairuomo«, R. Huston in Paula Prentiss.
v Novi Gorici
NOVA GORICA: n. julija ameriški barvni film «Najlepša na svetu«; 13. Juilja ital barvni film »Maratonska bitka«; 14. julija ameriški film «Zakaj se borimo«, I. del; 15. julija ameriški film »Zakaj se borimo«, II. del; 16. Julija ameriški film «Zakaj se borimo«, III. del.
ŠEMPETER:	11. julija ameriški
barvni film «Drugi človek«; 13. julija ameriški film «Zakaj se borimo«, I. del; 14. Julija ame-riški film «Zakaj se borimo«, II. del; 15. julija ameriški film »Zakaj se borimo«, III. del; 16 Julija ameriški film »Svetovni dogodki«
SOLKAN: 11. Julija jugoslovanski film »Pod Istim nebom«; 13. julija ameriški barvni Ulm »Drugi človek«; 14. julija italijanski barvni film »Maratonska bitka«; 15. julija ameriški film »Zakaj se borimo«, I del; 16. Julija ameriški film »Zakaj se borimo«, II. del.
DEŽURNA LEKARNA Danes ves dan in ponoči je odprta v Gorici lekarna S GIUSTO, Korzo Italia St. 244, tel. 36-38.
DEŽURNA CVETLIČARNA Danes, 11. t. m. je v Gorici odprta cvetličarna REICHMANN, Korzo Italia št. 34. tel. 53-71.
TEMPERATURA VČERAJ Včeraj smo imeli v Gorici najvišjo temperaturo 23,3 stopinje ob 12.50, najniljo 12,8 stopinje ob 1.30 ponoči; povprečne dnevne vlage je bilo 58 odstotkov.
ZAHVALA
Prisrčno se zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali in nam stali ob strani ob bridki izgubi našega nepozabnega
Zvonka Kuzmina
Posebna zahvala č. g. župniku, darovalcem vencev in cvetja ter vsem, ki so nam na kateri koli način pomagali ln ga spremili na njegovi zadnji poti
Žalujoča družina in ostalo sorodstvo
Sovodnle. 11 tulila 1965
n
PHAI-NI SIKuji avtomatični id superavtomatičm —
HLADILNIKI - STKDILNIK t NA VSA (iOKIVA —
KksL1 • ':»m» x»st«t’v*tvo ln zaloga
0 KRAINER & C.
D*’’	'	- Ul Kaste lir 4)
tel 2U39
do želji pošiljamo na dom v vse kraje Jugoslavije Izredno ugodni plačilni pogoji
najnižje o e n e
ARETTA
ULTRA T HIN
med elegantnimi in preciznimi urami je naiceneiša znamka
Generalno zastopstvo <LA CLESSlDRAs
Trst - Piazza S. Antonio Nuovo N. 4-1. nadstropje
IMPORT Pr°daja na veliko in drobno JVVUniJT Velika ij,-hira zlatnine po tovarniških cenah! ti Al UK l izreden popust — Garancija —
NOVA TRGOVSKA HIŠA VELEBLAGOVNICI
nama
trgovska hiša

LJUBLJANA
v LJUBLJANI, na Titovi cesti (nasproti pošte)
Sest prodajnih etaž
10.000 artiklov za dom — družino — gospodinjstvo — šport — letovanje itd.
V	II. nadstropju velika izbira
USNJENE KONFEKCIJE: plašči - kostumi - suknjiči - jo-pice itd.
V	pritličju
USNJENA GALANTERIJA: torbice — kovčki — potovalke — denarnice — rokavice — pasovi itd.
Obiščite tudi naši poslovalnici TROMOSTOVJE — VVolfova ulica št. 6 ELITA — Čopova ulica St. 7
20% popusta pri nakupu . tujo valuto
MEBLO
MEBLO
trgovina s pohištvom na drobno
NOVA GORICA — KIDRIČEVA ULICA 18
PROIZVAJAMO VSE VRSTE POHIŠTVA ZA IZVOZ V NEMČIJO, FRANCIJO. ITALIJO IN DRUGE DRŽAVE.
NUDIMO: spalne sobe, dnevne sobe, omare za garderobo divane, naslanjače in znane žimnice na vzmeti »JOGI« več tipov.
IZKORISTITE 20% POPUST PRI VSAKEM NAKUPU V TUJI VALUTI Z PREVOZNI IN CARINSKI STROSK1 SO V BREME KUPCA PO PREDPISIH NJEGOVE DR-ZAVE Z SPEDICIJSKE OPERACIJE rZVRSIMO SAMI z KUPCEM IZ OBMEJNEGA PASU JAMČIMO DOSTAVO NA DOM IN MONTAŽO.
Ob nakupu pri nas boste prihranili, ker so naše cene ZNATNO NIŽJE KOT INOZEMSKE.
Agraria
MARINAZ
0LYMPIA»
JAMSTVO
12
MESECEV
Monfalcone (Gorizia) Italia
Ul. Don P. Fanin, 46 Tel. 73-242
Zaloga kmečkih strojev In pribora, motorji na petrolej, bencin, Diesel ter električni za kmečko in ladijsko uporabo, traktorji in nadomestni deli »Renault«, motorne kosilnice Bedogni & C. «OLYMPlA», motorne kosilnice «RONDINE» in agrarni stroji «GOLDONI»
MADALOSSO
v Trstu, Ul. Torreblan-ca 26, vogal XXX Ottobre
dobite vsakovrstno POHIŠTVO, otroške VOZIČKE, žimnice — originalne PERMAFLEX — Cene ugodne

Oglašujte
v
PRIMORSKEM
III DNEVNIKU '!l

]
::::::::
Hotel «TRIGLAV»
KOPER - TELEFON štev. 16
Prvorazredna restavracija, udobne sobe. terasa, zimski vrt. nočni bar s programonfi.
Priporočamo svoje obrate «GIU-STERNO» z olimpijskim bazenom ter restavracijo «RIžANA» s specialitetami, postrvmi in rečnimi raki.
Obtičite slovito
RESTAVRACIJO
BELVEDERE
nad IZOLO
MEDNARODNA IN DOMAČA KUHINJA IN IZBRANE PIJAČE - DNEVNO ZABAVNA IN PLESNA GLASBA
11 11
i::::::!::!:!:::

S		m
III		

::::::::::
:::::::::::::::::::
cGORIŠKA S SVOJIMI LEPOTAMI VAS VABI»
Oglejte si najlepše podzemsko čudo na svetu
(POSTOJNSKO JAMO
OBISKI VSAK DAN OB 8,30, 10,30, 13,30, 16. in 18. url. Izredni obiski po dogovoru z upravo.
Obiščite tudi ŠKOCJANSKE JAME PRI DIVAČI Obiski ob 10. in 15. uri vsak dan.
PARK HOTEL
BLED
TELEFONI 284 — 338
•	200 LEŽIŠČ • RESTAVRACIJA
•	KAVARNA • NOČNI BAR
•	HOTEL ODPRT CELO LETO
V sestavi PARK HOTELA je tudi SPORTHOTEL NA POKLJUKI in IZLETNIŠKI DOM V RIBNEM.
VSI OBRATI POSLUJEJO CELOLETNO
RESTAVRACIJA S PRENOČIŠČI
KANAL — TEL. 8
Q
HOTEL
LEV
LJUBLJANA
-	, -	. VOŠNJAKOVA I
J___i H i V TELEF. 310555
Telegram LEVHOTEL Telex JUGOSLAVIJA
KATEGORIJA «A» Sodobno opremljene sobe • Apartmaji - Restavracije -Restavracijske terase - Slaščičarna - Dancing kavarna • Zabavni program -Aperitiv bar • Razgledna terasa - Terasa za sončenje Banketne in konferenčne dvorane - čitalnica - Frizerski salon - Menjalnica -Informacijska služba - Taksi služba - Podzemeljske garaže • Lasten parkirni prostor ■ Prlstajališče za helikopterje - Boksi za pse • Hladilnica za divjačino.
NOVA GORICA — Tei. 21044 opravlja kvalitetne, hitre in varne prevoze potnikov in tovora doma in v inozemstvu.
TURISTIČNI URADI V: Novt Gorici, Tolminu, Bovcu, Ajdovščini, Postojni in Sežani vam nudijo vse potrebne informacije in vam hitro in solidno organizirajo iziete po Jugoslaviji in inozemstvu ter nudijo vse ostale turistične usluge.
Hotel JELOVICA - Bled
«A» KAT.
NOVOZGRAJENI HOTEL Z VSEM SODOBNIM KONFORTOM MEDNARODNA KUHINJA IN DOMAČE SPECIALITETE
«Hotel Mantova» Vrhnika in restavracija Močilnik
HOTEL SLHIM LJUBLJANA
ji—Big_____________
HOTEL 2 MODERNIM KONFORTOM • PRIZNANA MEDNARODNA IN NARODNA RESTAVRACIJA • NOČNI ^ BAR Z MEDNARODNIM ARTISTIČNIM PROGRAMOM • KAVARNA • SLAŠČIČARNA • KLUBSKI IN 3 BANKETNI PROSTORI	3»
ALP HOTEL HOTEL KANIN HOTEL GOLOBAR
nudijo vse hotelske usluge.
Priznana domača in inozemska kuhinja.
Telef. 21 in 51 Priporočamo tudi obisk hotela
((Planinski orel« v Trenti in gostišče v Soči in Logu pod Mangrtom
B
O
V
E
C
:::::::::
Restavracija «ŠEMPETER»
Šempeter pri Novi Gorici tel. 21458
Vedno dobro pripravljene domače jedi in druge specialitete, pristna vina in druge pijače.
V moderno preurejeni restavraciji vam bo prijetno.
Vsako nedeljo ples!
ZDRAVILIŠČE ROGAŠKA SLATINA
ZDRAVI BOLEZNI PREBAVIL ŽE PREKO 300 LET. Vse informacije v zvezi zdravljenja dobite v zdraviliško gostinskem podjetju, Zdravilišču ali pri Turističnem društvu Rogaška Slatina.
PARK HOTEL GORICA
■ NOVA GORICA »tifcrON 21442, 21462
* i rojim! obrati restavroerjo.	Irt KOLODVORSKA RESTAVRACIJA
k...... .........Jj.U.ji. fr"*.™*-
Ples vsak veter raien ponedeljka e°s*,lni’ ŽVUDA telefon 21239
tor gostilna PRI HRASTU
Hotel BELLEVUE
LJUBLJANA — TEL. 313133
priporoča cenjenim gostom domačo in mednarodno kuhinjo. Terasa Vrt. — S terase lep razgled na Ljubljano.
HOTEL «ZVEZDA» KOBARID
s sobami z eno in dvema posteljama, tekoča mrzla in topla voda, centralna kurjava — skupaj 54 ležišč. Streže s prvovrstnimi vini; specialitete; soška postrv in divjačina. V pet km oddaljenem Livku so prvovrstna smučišča,. v Nadiži pa lepe kopeli. Cenjenim gostom se priporoča za obisk.
TURISTI IZKORISTITE NOVO MOŽNOST POTOVANJA SKOZI PREDOR PODBRDO - BOHINJSKA BISTRICA - BOHINJ
Dnevno prevoz avtomobilov in avtobusov IZ PODBRDA ob: 4,20 - 8,59 — 12,28 — 16,11 — 20,38 IZ BOHINJSKE BISTRICE ob:
7,05 — 9,10 — 11,51 — 15,07 — 19,05 — 23,11 PRIJAVA VOZIL NAJMANJ 2 URI PRED ODHODOM VLAKOV OSEBNO ALI TELEFONSKO Postaja Bohinjska Bistrica tel. 76122 Postaja Podbrdo tel. 9
TURISTI; IZLETNIKI, OBIŠČITE GORNJE POSOČJE!
SPLOSNA
PLOVBA
PIRAN
vzdržuje s svojimi tovomo-potniški-mi ladjami:
redno linijo okoli sveta - redno linijo z Južno Ameriko redno linijo z zahodno Afriko ter nudi prevoze po vsem svetu z modernimi transportnimi ladjami od 8.000 do 18.000 ton nosilnosti..
Za vse informncije se obrnite na upravo podjetja:
«SPLOšNA PLOVBA«, Piran Župančičeva ul. 24 in na naše agente po vsem svetu.
Telexi: 035-22, 035-23 Telegrami: Plovba Piran Telefoni: 73-470 do 73-477
BLED vabi
Hoteli ob jezeru, obnovljeni blejski grad z restavracijo, festivali, dnevna glasba in ples, pravljične izletniške točke in druga razvedrila
m m
ter čolnarjenje po jezeru
=«SIDRO»	Piran, tel. 73-313
priporoča ODLIČNE SPECIALITETE IN IZBRANE PIJAČE V VSEH SVOJIH OBRATIH.	Nočni bar «TRI PAPIGE» v Piranu z mednarodnim artističnim programom. Odprt je vsak dan razen srede.
	
HOTEL GALEB	tel. 21605
RESTAVRACIJA «RIBA» » 21182 KAVARNA «L0ŽA»	»	21198
RESTAVRACIJA «TAVERNA»	»	21322
Priporočajo svoje gostinske usluge - Cene zmerne
FRANJO SEVNIK,:
:::::::::::
Olga iz Šercerje ve
2.

V tej goščavi je imel Jože Zupančič, po domače Bregar, logar v Frati y revirju Brezova reber, svojo kočico in bunker. Tu je živel s svojo ženo Justino, požrtvovalno aktivistko, potem ko so Italijani, po izdaji, uničili logamico v Frati kot partizansko oporišče, v svojem skrivnem bivališču sta čestokrat nudila zatočišče partizanom. Tja smo bili namen jeni tudi mi, toda poti nismo poznali.
Jasa na križišču poti sredi gostega gozda je bilo kaj pripravno mesto za javke, ravno tako pa tudi za zasede. V danem primeru, v sovražnikovem pogonu, je pomenilo tudi prav nevarno točko, o čemer sem se kmalu prepričal.
4.
Nahrbtnik sem odnesel med
skale v goščavi nad kopiščem. Potem pa sem sedel v skupino dreves ob cesti, prisluškujoč ir.’ oprezujoč na vse strani. Bilo je krasno jesensko jutro. Ozračje mirno, nikjer ni bilo čuti streljanja, tišina vse naokrog. Pobočje Kamenskega hriba je žarelo v sončnih žarkih, barve so se prelivale od bledo rumenih bukovih listov od temno zelenih krošenj jelk v vseh odtenkih. Visoko r.a nebu so plavali v siniji modrini beli oblački. Čudovita podoba miru in jesenske lepote. Nad jaso je priletela kanja, zaokrožila visoko v zraku in se izgubila med drevjem proti Srobotniku. Prava jesenska idila.
Zrl sem na pobočje Kamenskega hriba, odkoder bi morala priti zveza. Ni trajalo dolgo, ko se v goščavi rahlo zamaje
nekaj drevesc. Kmalu nato se pojavita i.a robu goščave dve postavi; previdno izstopita Jože in Justina. Pomahal sem li-ma in radostno smo se pozdra vili. Povedal sem, kako že od prejšnjega večera čakamo na zvezo z njima, ker sami ne najdemo poti do bunkerja. «Mi smo vas pa pričakovali že vče-1 raj zjutraj in zelo smo bili zaskrbljeni, ko smo slišali streljanje okoli vasi Brezova reber in nemške patrulje na konjih, ki so se ves dan podile po ce stah,» odbrne Justina in poroča razr.e podrobnosti o drugih tovariših. Med njenim pripovedovanjem zaslišimo oprezne korake na stezi proti vasi. Bil je tovariš Lušterk, eden izmed razhajkanih partizanov, terenskih aktivistov na Brezovi rebri. Na kratko pove svoje doživljaje v zadnjih dneh in prisede k nam.
Vsak izmed nas je vedel povedati kaj zanimivega iz hajke in veselo smo se zasmejali, če je bilo kaj posebno posrečenega. Jaz sem ravno dokončeval svoje podrobno opisovanje dogodivščin prejšnjega dne, ko
udarijo v moje pripovedovanje rahli glasovi na stezi proti Soteski. Prisluhnemo.
«Partizani,» ugotovi Bregar, ki je čudovito razpoznaval vse šume v gozdu.
čez nekaj trenutkov se pojavi izza ovinka mala skupina partizanov ir.- za trenutek obstane: ko pa spozna v nas partizane, se nam počasi približa. V svoji' sredi vodi bledo, šepajočo partizanko; oblečeno v obnošena oblačila in ogrnjeno s šotorskim krilom. Eden iz skupine pozdravi Bregarja kot starega znanca in pristavi:
«To je tovarišica Olga iz Šer-cerjeve brigade, gotovo ste že slišali o r.jej. Tam nad čabrom je bila ranjena v bojih s Švabi. Vodimo jo na Brezovo reber, v vasi ima namreč znance in pri njih namerava ostati do okrevanja. Ponoči smo prebredli Krko, radi bi prišli čimprej v vas; Olga je že zelo izmuče-na.»
Med nami je stala visoka, svetlolasa in svetlooka deklica,
bleda in upadla, s trudnim smehljajem na obrazu. Presunila me je njena pojava in ga-
nil viden napor, s katerim je premagovala bolečine.
Malo so posedeli pri nas in se nekoliko okrepčali. Opisali smo jim naš položaj in. jih o-pozorili na nevarnost zaradi nemške hajke, ki verjetno še ni končana. Po kratkem počitku so nadaljevali pot, toda ne po stezi proti vasi, temveč so krenili po cesti proti taborišču v Doleh. Mi pa smo zopet posedli pod drevo.
«Kdo pa je ta junaška Olga?« sprašujem tovariše. Do takrat še namreč nisem ničesar slišal o njej, iz opomb njenih spremljevalcev sem pa posnel, da jo imajo radi in jo zelo cenijo.
cženska in pol,» odvrne Zupančič. «Pravijo, da je v Ljubljani ustrelila neko fašistično zverino, v partizanih pa napravila za čuda junaštev, že večkrat je bila ranjena. Od njenih tovarišev boste lahko zvedeli kaj več in natančneje o njej, jaz ne vem dosti podrobnosti.«*
Pomenkujemo se dalje, razpredamo misli o posameznih znanih partizanih, pri tem pa
pozorno prisluškujemo na vse strani. Ni minilo še pol ure po odhodu partizanske skupinice z Olgo, ko zaslišimo naglo peke-tanje konj po cesti od Lipovca proti nam.
«švabi,» vzklikne Lušterk in že smo stekli narazen in v goščavo. Prvi občutek vsakega izmed nas je bila skrb za lastno varnost.	»
Potekel sem nad oglarsko bajtico med skale in pripravil puško. Kot blisk pa me je že med naglimi skoki prešinila zavest, da grozi partizanom z Olgo neposredna nevarnost, saj jih morajo konjeniki kmalu dohiteti. Kako naj rešijo Olgo, ki se komaj premika? Vsekakor moram streljati na švabsko patruljo kljub navodilom, naj se zaradi konspirativnosti izogibamo prask (sovražnik naj bi namreč dobil vtis, da v revirju Bre-
* Partizanka Olga — Andreana Družina — je bila rojena v Trstu. V partizane je odšla sredi leta 1942. Od pomočnice mitraljezca se je zaradi junaštva in požrtvovalnosti povzpela sčasoma do komisarke bataljona v Sercerjevi brigadi in končno do pomočnika šefa OC v VII. korpusu.
zova reber ni partizanov). Hitro pripravim puško, jo naslonim na skalo in napeto čakam, da se pojavijo Švabi. Mine pet, .deset minut, a sovražnik se ne prikaže.
Po preteku pol ure začnemo previdno lezti iz skrivališča. Zberemo se na prejšnjem mestu, oprezujoč po cesti proti Lipovcu, ki je bila zavešena z drevjem in le malo pregledna. Zjasnilo se nam je, da so nas Švabi morali opaziti, ko smo skočili v zaklonišča, pa so konje previdno obrnili nazaj. Dejansko so posamezne patrulje Vlasovcev še nekaj dni motovilile tam okoli.
Srečno prestana nevarnost nas je navdala s prešernostjo. Od prejšnjega večera sem hranil še malo steklenico, «želez-no rezervo«, pristne dolenjske slivovke za «moralno oporo«, ki nam jo je bil prinesel Tine. Izpili smo jo na zdravje partizanov. Neprijetni občutek krivde, ker nisem tudi to žrtvoval izmučenim partizanom, je lajšala živa zavest, da smo jih z našo zasedo oteli pred veliko nevarnostjo, ki jim je pretila.
Olga pa Je s svojimi spremljevalci srečno prispela v taborišče v Doleh in TV 16 jo je sprejel v oskrbo v svojo kočico na relejni točki 16. Tudi pozneje, ko je minila prva nemška hajka, ni šla stanovat k svojim znancem v vas, ni se zanesla nanje; raje je prenašala s partizani vso revščino in silno stisko. Naš gozdarski vod pri TV 16 jo je vzel pod svoje pokroviteljstvo in po svojih močeh pomagal pri preskrbi. Večkrat smo jo obiskali in nekoč sem jo vprašal, kaj jo je bilo nagnilo, da se je težko ranjena podala peš na tako dolgo, naporno pot od Cabra.
«V prvi vrsti to, da so se mi ljudje tam doli zamerili,« je začela pripovedovati. «Naša brigada se je nekega dne komaj utaborila v Črnem lugu, ko nenadoma pridrvijo nemški tanki. Morali smo se naglo umakniti. Vnel se je boj in sredi vasi me je zadel strel v kolk. Padla sem, nisem mogla več vstati in zelo sem krvavela.
(Dalje prihodnjič)
UREDNIŠTVO: TRST — UL. MONTECCHI 6,11. TELEFON 93-808 ta 94-638 - Poštni predal 559 - PODRUŽNICA: GORICA: Ulica Silvio Pellico 1 - II, Telefon 33-82 - UPRAVA: TRST — UL. SV. FRANČIŠKA št. 20 - Telefon 37-338 - NAROČNINA- mesečna 800 lir - Vnaurel četrtletna 2.250 lir, polletna 4.400 lir, celoletna 7.700 lir - SFRJ: v tednu 30 din, mesečno 600 din - Nedeljska: posamezna 50 din, 2.400 din za leto 1965 - Poštni tekoči račun- Založništvo tržaškega tiska Trst 11 5374 - Za SFRJ ADIT DZS Ljubljana Stari trg 3/1 tela ton 22-207, tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani 600-14-603-86 - OGLASI: Cene oglasov: Za vsak mm v širini enega stolpca: trgovski 150, finančno upravni 250, osmrtnice 150 lir - Mali oglasi 40 lir beseda. - Oglasi tržaške ta goriške pokrajine se naročalo ori uDravi
— Iz vseh drugih pokrajin Italije pri «Societk Pubbllcitk Italiaria«. — Odgovorni urednik: STANISLAV RENKO — Izdaja in tiska Založništvo tržaškega tiska, Trst	^ v