Poštnina olatana v gotovini LetO LVII. V UublfPni, V petek, dne 25. januarla 1929 St. 21 _ St.2wn Naročnina Dnevno Izdajo za državo SHS mesečno 23 Din . polletno 190 Din celalelno 3(J0 Din za inozemstvo mesečno 40 Din nedepska Izdala celote no vJugo-slavlfl 120 Din, za Inozemstvo 140 d S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec« Cene oglasov I stolp. peUi-vrsla mali oglasi po 130 in 2D,veC|l oglasi nad 43 mm v. SI ne po Din 2-30, veliki po 3 in 4 Din, v uredn Skom delu vršilca po 10 Din o Pn v/edern □ nnro-iiu popust Izide ob 4 zJulraT razen pondellKo ln dneva po proznlKu Ureanliivo /e v Kopitarjevi ulici 41.611J Kokoplal se ne vračalo, netranteirana platna se ne aprefemalo - Uredništva Melon it. 2050, upravnlitva it. 2328 Političen lisi slo vensKi narod Uprava le vKopltarlevt ul.Si.fi ^ Čekovni račun: C/ubl/ana štev. 10.650 tn 10..U9 xa tnaeiale, Sarafevošl.7503, Zagreb it. 39.011, Praga In Dunat it. 24.797 Nevarne zahteve Gospodarski krogi so včeraj objavili svojo zahteve in gospodarska načela, od katerih upa-jo, da bodo našo industrijo dvignila in pospešila. V teh načelih in praktičnih zahtevah je mnogo točk, ki jih mora odobravati brezpogojno vsakdo. Ideja gospodarskega sveta n. pr. je tako splošna last vseh slojev, da tu o kakem posebnem stališču gospodarskih krogov ni niti govora. Zato bodo v tem vprašanju gospodarski krogi našli enodušno podporo vseh stanov, v kolikor seveda mislijo, da jim je ta podpora potrebna. Jasno pa je, in to smo že večkrat poudarjali, da mora gospodarski svet biti organ vseh produkcijskih faktorjev in kon-sumentov, torej tudi kmetov in delavcev. Samo tak gospodarski svet more biti resnično dobro sredstvo za povzdigo gospodarstva celote v državi. Previsoka obrestna mera je tepla tudi kmete, ter posredno hi neposredno tudi delavce — ni bila samo ovira razvoju industrije. Ravno tako je potrebno preurediti naše železniške tarife v korist naše državne skupnosti. Do tu se z gospodarskimi krogi strinjamo. Ne moremo se pa strinjati z vsemi njihovimi za- I htevami o carinah in socialni zakonodaji. Tu ! pa prav z ozirom na državne interese, na inter- ' ose skupnosti gremo narazen. Ta del njihovih zahtev je nevaren! Carinska zaščita! Do neke mere je upravičena, dokler ni škodljiva večini ostalih produkcijskih faktorjev in konsumentov. Struktura naše države je še vedno in lx> še dolgo pretežno poljedelska. Zato ne gre, obremenjevati ■/, visokimi carinami vse naše kmetijstvo, na katerem temelji skoro vse dosedanje naše gospodarstvo, v najbolj važnih predmetih, kakor so gnojila, stroji, orodje itd. Gospodje bi iz narodnega gospodarstva morali vedeti, da so industrijske panoge, ki se protežirajo s podobnimi sredstvi na škodo vseh ostalih producen-tov in vseh konsumentov, vedno bolehave in se iz njih nikdar ne more razviti zdrava, krepka in močna industrija. S svojo carinsko politiko, kakršno gospoda želi, bi pač morda za silo pomagala malemu krogu, upropastila pa bi gospodarstvo našega kmetijstva. Isto velja z zahtevami gospodarskih krogov glede socialne zakonodaje. Tu hočejo gospodje protekcije od strani države na račun svojih delavcev. Dosedanji zakoni v delavsko varstvo naj bi se spremenili, da bi industriji ne bilo treba plačevati preveč bremen za de-lav9lvo. Ta zahteva je dvakrat nevarna! Če delodajalec plačuje za svojega delavca del prispevkov za slučaj bolezni in onemoglosti, jo to njegova socialna dolžnost! Vesten delavec nikdar za svoje delo ne more dobiti tistega plačila, kakršno bi za svoje osebno delo zaslužil. Zato pa je dolžnost družbe, da delavcu omogoči eksistenco ter ga zavaruje za slučaj bolezni in onemoglosti. Sedaj pa priti in ho-teti vzeti delavcu skromne pravice, ki mu jih daje zakon, se pravi grešiti nad človeškim dostojanstvom delavca, se pravi vzbujati v njem odpbr. In to je danes, ko država potrebuje vseh moči, da se konsolidira v miru, skrajno nevarno. Nevarno pa je tudi z državnega stališča danes razburjati mirno delavstvo, ki je z redko lojalnostjo sprejelo novi red ter se doslej v ničemur ni sililo v ospredje. To delavstvo sedaj, ko se rešujejo važna državna in gospodarska vprašanja, mirno in vestno vrši svojo dolžnost, zavedajoč se, da s tem najbolj služi ciljem svojega kralja. Zato se nam zdi dvakrat pomisleka vredno postopanje gospodarskih krogov, ki bi s svojimi zahtevami mogli motiti to mirno razpoloženje. Zato pravimo: Pustite delavske pravice v miru! Treba je nam vsem, da sodelujemo pri obnovi našega gospodarstva. Kdor pa meni, da bo to vršil tako, da bo pomagal le sebi in svojemu gospodarstvu na tuj račun —■ ta le špekulira s patriotizmom! Načela, ki so jih postavili gospodarski krogi, so precej slična naukom zastarelega manšesterskega liberalizma, o katerem je zapisal dr. Krek, da je postavil v gospodarskem življenju na prestol sebičnost. In ta sebičnost je dala povod strašnim bojem, ki so pretresali Anglijo in kontinent dolgo vrsto desetletij. Takih bojev in pretresljajev obvarovati našo državo, je dolžnost vsakega patriota — zato tudi dolžnost gospodarskih krogov. Načela razredne sebičnosti pa niso patriotizem 1 Glavni prosvetni svet sc je sestal na sejo, l.j__u_ nu---------1« i___t----- M ac i nj vi ona iuui jiuii. vjui avu<*v in kt i- ;vo ho- teli, da bi se Madjarska na krajših progah okoristila s to olajšavo, se je določilo 300 km, to je iz Banata preko Zagreba, in ne neposredno iz Medjimurja preko Zagreba v Italijo, /.ato da se ne da možnosti madjarski konkurenci, da izrabi te ugodnosti radi kratke proge. Sedanja olajšava 65 Din za vagon se bo vendarle poznala. Konferenca se je nadalje izčrpno bavila s : tem, kako opremiti železniške delavnice z bolj-| šini materijalom. Ugotovili so, da je položaj | v naših železniških delavnicah v zvezi s splošnim finančnim stanjem naših železnic. Ne gre, da bi ostajali na dolgu našim dobaviteljem, da bi se s temi dolgovi rinili dalje, ampak je tre-| ba temeljito priskočiti na pomoč z naknadnimi j krediti. — Konferenca se je nato bavila s j proračunom. Sauerwein se ne boji federalizma Pariz, 24. jan. (Tel. »Slov.«) Sauerwcin sc v svojem poročilu v »Matinu« o jugoslovanski i krizi bolj boji pretiranih centralističnih ten-) dene, kakor federalizma, ki nikakor ne more biti nevaren, ker noben sosed Jugoslavije nima najmanjših privlačnih sil za Slovence alt Hrvate. Od odločitve kralja Aleksandra jc danes odvisen mir v vsej Evropi. Vseh invalidov je 80.3410 Belgrad, 24. jan. (Tel. Slov.«) Ker se dela ; na spremembi invalidskega zakona, sc ugiblje, ! i___1:1__:_..,)::„ .. ,.„x: ,1-4«..: n„ ...i.: -i« : i\wni\i., nivfiiiiiuv jv v iinoi uimui. 1 O iKni aia- ; tistiki jih je v naši državi letno 80.340, in sicer so v tem številu všteti gluhonemi, slaboumni itd. Vtfih'invalidskih zavodov je dosti. Denunciantske in provokaterske skrbi Po razpustu SLS smo doživeli- pikantno zanimivost, da sc za nadaljno usodo organizacij, ki jih vodijo bivši pristaši SLS, zanimajo v prvi vrsti najbolj patentirani nasprotniki SLS. Če ne bi bilo tako zelo vidno konjsko kopito vseh teh sočustvujočih izjav, bi na vse zadnje celo bivši pristaši SLS prišli v zadrego, kako to nepričakovano zanimanje kvitirati. Iz te zadrege pa so najnovejši simpatizerji bivše SLS oprostili prav temeljilo vse nekdanje člane SLS, ker so s svojimi skrbmi nastopili na način, da je daleč viden njih provokanten in de-nunciantski namen. Pišejo namreč, da je SLS formclno siccr razpuščena, da pa dejansko še nadalje živi v svojiih številnih in močnih gospodarskih, prosvetnih in stanovskih organizacijah. In da bi bil namen še bolj .viden, sc naštevajo tudi vse te organizacije imenoma in med vrsticami je tako lepo napisano, da bi morale biti razpuščene še vse te organizacij«, ker le tako da bi bila SLS tudi dejansko razpuščena. Naj si bodo te izumetničene skrbi še tako skrbno ovite v objektivnost in dobrohotnost, vendar niso nič drugega ko groba provokacija. Zakaj vse le organizacije, ki jih našteva patentirani nasprotnik bivše SLS, so vedno slovele po svojem patriotičnem in državnem delu. Kjer so delovale te organizacije, ni bilo nikdar niti najmanjših protidržavnih dogodkov in da je bila baš Slovenija vedno zgled patriotizma in da je baš v Sloveniji imela državna misel vedno najmočnejšo oporo, je zasluga teh močnih in številnih organizacij in vseh teh s'gurnih 100.000 volivcev bivše SLS in ne nasprotnega tabora. Ravno zadnji dogodki so to jasno dokazali. Uspeh leh organizacij in njihovega čistega in res državnega delovanja in vzgoje je, da niti eden njihovih članov, pr-tavljen na kako odgovorno mesto, ni 7 grešil nobenega sramotnega. dejanja za svojo obogatitev, a za sramoto in škodo države. Ko bi bili vsi tabori v državi tako moralno in državljansko vzgajali svoje ljudi, bi danes ne imeli sramotne šumike afere, ki je državo oškodovala za stotine milijonov! Patriotizem in pravi nacionalizem teh naših organizacij je imel in ima moralni temelj in ni in ni bil le kulisa za špekulante, da so lažje državo izmozgavali. »Ali ni to kršitev ustave v samem njenem duhu, za kar nosi krivdo 85 narodnih poslancev, ki so odklonili, da bi se še nadalje udeleževali skupščinskih sej?« jc dejal Nj. V. kralj francoskemu novinarju Sauerweinu. In med temi 85 poslanci ni bilo niti- enega iz jugoslovanskega kluba, ker so ti takrat izvrševali v najodličnejši meri svojo poslansko dolžnost. Pač pa so bili med temi 85 poslanci ljudje iz onega tabora, ki bi hoteli danes naše organizacije učiti, kaj je patriotizem! Ali ni pouk iz te strani naravnost provokacija, ki naj razburi vse bivše pristaše SLS? Ali pa se hoče to razburjenje izzvali, da bi se ti deli premotili k nepremišljenim besedam? Čisto zgrešena špekulacija, ker je prelrdcn patriotizem teh organizacij, da bi sc takšni računi posrečili in ker niso bile besede našega ministra dr. A. Korošca brez uspeha. »Toda iz osebnih razlogov, malenkostnih in brez vsake zveze z dobrom države je ena stranka iz te vlade izstopila,« jc dejal nadalje naš kralj. Šefu te stranke pa jc ploskalo in ga povzdigovalo vsled lega njegovega koraka glasilo one skupine, ki hoče danes skrbeti za nadaljni obstoj naših organizacij. Ali ni to zo-pcl nova provokacija najtežje vrste? Oni, ki so sokrivi, da »stroj ni več deloval«, hočejo GOSPOSOM ZDRAVNIKOM uVEDNOST!' /SREDSTVO za ZDRAVUENJT KD IN 0ČUVANJE GRIPE feOB.VA SE ■ ZOPET li VSiH APOTEKAH. sedaj deliti lekcije onim, ki so z vzorno požrtvovalnostjo in patriotičnim samozatajevanjem skrbeli za nadaljno gladko funkcioniranje »troja. Ta neverjetna predrznost očitka mora re-voltirati poštene ljudi in to morajo vedeti tudi gospodje iz drugega tabora. In vendar si upajo take očitke. Ali bi hoteli povzročiti odpor proti novem« stanju? Le na dan z besedo, gospodje! In ko so oni nastopali proti zunanjemu posojilu, ko so se dražili z deletisti, ko so molčali aa vso propagando v tujih listih preti naši državi in ko se je naš tisk z vso silo proti tej škodljivi politiki boril, pa prihajajo danes z vprašanji, če ne bo morda tudi naš tisk razpuščen, ker drugače ne bi bil razpust SLS popoln. Čisto odveč vse vaše provokatorske in de-nuncianiske skrbi, ker patriotičen tisk, kakor je naš, se nima bati nobenega razpusta in prav tako tudi ne naše kulturne organizacije! Niso bile te organizacije ustvarjene in vodene zaradi politike SLS, ki je bila ustanovljena 30 let pozneje kot »Slovenec«, temveč za moralen, kulturen in gospodarski dvig vsega naroda in vse države. Temu idealu pa bodo služile tudi nadalje, na teh idealih pa sloni tudi vsako pozitivno državno delo. Ne provoka-cije in ne denunciacije pa niso v interesu države in zato bodo ostale brez uspeha in prinesle samo sramoto onim, ki niti v novi dobd ustvarjanja ne morejo pozabiti onih slabih metod, ki so krive, da je nastalo ono nevzdržno stanje, ki ga je z močno roko presekal Nj. V. kralj v dobro države in v blagor naroda. Za dvig kmetijstva Belgrad, 24. jan. (Tel. »Slov.«) Ker se v kmetijskem ministrstvu izdeluje zakon o kmetijskem kreditu, so se pri kmetijskem ministru dr. Frangešu zglasili zastopniki Glavne zadružne zveze. V imenu centrale naših zadrug so mu izročili te-le zahteve: Predlagajo, da se spremeni in spopolni zakon o kmetijskem kreditu. Predlagajo enoten zadružni zakon. Zahtevajo zavarovanje sedanjih ugodnosti in oprostitve pri zadrugah (n. pr. od poštnine). Zahtevajo, naj se čisti dobiček od razredne loterije porabi za podporo zadrugam. Radi po-pogodbe z Avstrijo je treba dati kmetom sredstva za zboljšanje živinoreje. Posebno zahtevajo ustanovitev gospodarskega sveta, spremembo carinskih tarifov. Kmetijsko ministrstvo naj organizira in nadzira gospodinjske šole Iz inozemskega posojila naj se dovolijo zadostni krediti za uravnave in izboljšave. Zakon o javnih delih in pomoči pasivnim krajem Da bi se pomagalo prebivalstvu, ki je trpelo vsled elementarnih nezgod v pasivnih krajih, se bodo izvrševala nujna javna dela, ki jih bo vodil poseben odbor za javna dela pri socialnem ministrstvu. Ta odbor tvorijo: ministri za socialno politiko, javna dela, kmetijstvo in narodno zdravje ter predsednik Rdečega križa. Med javna dela spadajo: ceste, mostovi, cisterne, studenci, vodovodi, nasipi proti poplavam, izsuševanje močvirij, regulacija rek in potokov ter asanacija vasi. Delo in nabave po tem zakonu ne spadajo pod zakon o državnem računovodstvu in glavni kontroli. Odbor za javna dela razporedi posle in kredite, potrebne za posamezne kraje. Vsa določena javna dela izvedejo veliki župani s pomočjo svojih strokovnih referentov. V slučaju nepravilnosti pri izvajanju javnih del, imenuje socialni minister v sporazumu z resornim ministrom komisijo, ki pozove krivce na odgovor. Za izvršitev teh del je določen kredit v znesku 100,000.000 Din. V ta namen pa se uporabi tudi ostanek kredita po zakonu o javnih delih z dne 22. novembra 1927. V slučaju, če bi vremenske neprilike ovirale ali sploh preprečile izvršitev javnih del, potem se da tistim, ki so potrebni, podpora na račun. Ministrstvo za socialno politiko je k gornjemu zakonu izdalo pravilnik, ki obsega v bistvu določbe zakona. Spremembe na vel« županstvih Belgrad, 24. jan. (Tel. »Slov.«) Nj. V. kralj je podpisal na predleg notranjega ministra ukaz, s katerim se Milan Panielič, veliki župan šumadijske oblasti, vpokoji radi bolezni. Veliki župan podrinjske oblasti Božidar Krstič se imenuje za načelnika upravnega oddelka v notranjem ministrstvu. Kosta Jankovič, načelnik inšpekcijskega oddslka v notranjem ministrstvu, Pe imenuje za velikega župana v Požarevcu. Bera Stevanovič, veliki župan v Požarevcu, j-premeščen v Šabac za velikega župana. Peter Tucancvič je imenovan za velikega župana ču-tnadnske oblastj. Zre!ec z&^reb, oblasti komisar Zagreb, 24. jan. (Tel. »Slov. ) Zagrebško velik-'- županstvo je prejelo obvestilo, da ce po-V.. -i-a za komisarja zagrebškega oblastnega cr?. bivši zagrebški veliki župan Pctar Zrejo bil vprkejen cb znanih zagrebških de-i jan. Dosedanji komisar Uzcrinac je ■• svojih delžneeti. Prav tako se bodo . drogi zastopniki odsekov. »Obzor« a t«. :..icncvanje in pravi, da je Zrelec "km in da ni treba naglašati, da je .-'.--rja človek, ki bo branil red in Številne aretacije Trochifevih pristašev 150 Trockistov aretiranih - Vedno nevarnejša agitacija Trockistov za sovjetsko diktaturo Moskva, 24. jan. (Tel. »Slov.«) Neposredno pred peto obletnico smrti Ljenina je GPU v Moskvi aretiral 150 bivših ali sedanjih članov stranke, ki veljajo ne samo kot 'pristaši Tro-ckega, temveč tudi kot vodilni elementi Tro-ckijeve organizacije. Najprej bodo v zaporih izolirani, potem pa bodo najbrže prognani. To silno ostro postopanje GPU, ki je' v zadnjih mesecih izvršil vedno več hišnih preiskav, aretacij in prognainstev, je povzročila stopnjevana aktivnost Trockijevih pristašev, o katerih je Znano, da so čvrsto organizirani. Nekatere tež-koče v politiki nasproti kmetom in preskrba živil na eni strani, na drugi strani pa pripravljalna peri jod a za nove volitve v mestih tati na deželi, so nudile pristašem Trockega priložnost za ojačeno propagando. Tudi inozemsko delovanj« Trockrjevih elementov in razdiralno delo v kooninterni je dalo povod za ostrejši odpor, posebno ker imajo nezadovoljni elementi vedno več pristašev, posebno med bivšimi socialnimi revolucijonarji in menjševiki. »Pravda« opravičuje izredno številne aretacije trockistov s tem, da so le-ti že ustvarili čvrste ilegalne organizacije in potom diskreditiranja vodstva stranke diskreditirali vso stranko in proletarsko diktaturo pod sovjetskim sistemom sploh. Trockijeve instrukcije pomenijo po mnenju stranke nič manj kot intenzivno pripravljanje na novo državljansko vojno v Sovjetski uniji proti diktaturi komunistične stranke. Z vso odločnostjo sc demantira posebno v inozemstvu razširjena govorica, da namerava rdeča armada ali njen voditelj — misli se na Bu-djenija — izvesti neke vrste bonapartistični preokret. v nn -ka napoved: Oblačno. Ponekod uuiu. Letalska bomba padla v indijski potk 14 mrtvih, 15 težko ranjenih. London, 24 .jan. (Tel. »Slov.«) V Peša-varju se je zgodila včeraj težka nesreča. Indijski konjeniški polk je potoval preko obširnega polja, na katerem so se angleška letala vadila v metanju bomb. Neki častnik je sicer opazil letalo, ki je letelo 1200 metrov visoko, in dal signal: »Ne bombardirati!« Ker pa se je slabo videlo, je letalo ranimelo signal čisto narobe, da je vse prosto. Ko so indijski konjeniki popolnoma mirno nadaljevali pot, je padla med nje bomba, ki je ubila 2 indijska častnika in 12 mož, ranjenih pa je bilo 14 mož in 1 častnik. Rane nekaterih so tako težke, da bodo težko ostali pri življenju. Aman Ulah pridobiva London, 24 jan. (Tel. »Slov.«) Po vesteh iz Indije je Inaja Ulah dospel v Kandahar, kjer Aman Ulah vežba čete, da čimpreje začne sovražnosti proti Habib Ulahu. Vse vesti o umoru emirja, ali da je izginil iz Kabula, so neresnične. V Kabulu sestavlja emir z velikimi težkočami kabinet, ker ga je del vstašev že pustil na cedilu. Italijani nameravajo kolonizirati Albanijo Milan, 24. jan. (Tel. »Slov.«) Arnaldo Mussolini objavlja v »Popoio d' Italia« potno pismo iz Albanije, v katerem priporoča, da se ta gospodarsko še revna in zaostala država otvori za tuje delavne sile v svrho izkoriščanja naravnih sil potom kolonizacij in melioracij. Dvig avstrijskega kmetijstva Dunaj, 24. jan. (Tel. »Slov.«) V narodnem svetu je danes v proračunski razpravi govoril tudi poljedelski minister Thaler o reviziji avstrijske trgovinsek pogodbe z Jugoslavijo in Madžarsko. Zavračal jo očitke opozicije, da vlada ostaja pri svoji pustolovski politiki, ter izjavil, da je vlada odpovedala samo trgovinsko pogodbo s Češkoslovaško, dočim se je posrečilo zboljšati pogodbi z Jugoslavijo in Madžarsko. Enaka pogajanja se tri četrt leta vodijo tudi s Poljsko, toda dosedaj brezuspešno. Naglašal je dalje, da se je zvišala agrarna produkcija, tako da je mogoče tudi že izvažati poljedelske pridelke. Če bo carinska zaščita primerna, bo mogla Avstrija v prihodnjem desetletju popolnoma krili lastno potrebo rogate živine, rži mleka in jajec. Demonstracije brezposelnih Budimpešta, 24. jan. (Tel. 'Slov. ) Danes, dopoldne so bile pred parlamentom in pa na Andrassyjevi cesti hrupne demonstracije brezposelnih. V posredovalnici dela se je zbralo 100 do 150 brezposelnih, ki so šli pred parlament, kjer jih je policija razgrnila, na kar so šli na Andrassyjevo cesto s klici: »Dajte' nam kruha in dela! Policija, tudi na konjih, jih je razpršila in aretirala 40 csob. Francosko konsaSMac-šisko Pariz, 24. jan. (Tel. . .) Vi.: v. Gu-atcmali j« dala ;usui>'titi ce'i-> vioi - v jot. it v slugov. Vladno četa -zasledujejo ce-L i- o vrl: Berlin, 24. jan. (Brezžično.) V spopadu z vstaši v nicsraguanrki p 'krajin! Jinc-icvn •'" bili, kakor se pore i a ii - V.ri:s;ii»>i.'n-<, m,iti trije ameriški mornarji. Mrzli va! v Evrfipi Berlin, 24. jan. (Brezžično.) V jugovzhodni Evropi se širi mrzli val. Iz Madjarske se javljajo temperature 7—20 stopinj ped ničlo, v Bolgariji pa 7—26 stopinj pod ničlo. Donava je na nekaterih mestih pokrita z debelim ledom, samo v frolini jej^te Iff^. tfil",^, U9L Novi komisarji Split, 24. jan. (Tel. »Slov.«) Za komisarja splitske oblasti je imenovan dr. Marin Ivič, pravni referent pri splitskem velikem županstvu. Za komisarja dubrovniške oblasti je imenovan Anton Lelas, pravni referent pri dubrov-niškem velikem županstvu. Za dubrovniškega občinskega komisarja je imenovan dr. Miča Migčič, odvetnik v Dubrovniku. nNarodni Val" - ustavljen Zagreb, 24. jan. (Tel. »Slov.«) Policijsko ravnateljstvo je izdalo odredbo, da se po odloku notranjega ministrstva prepove nadaljnje izhajanje »Narodnega vala«. »Dom« je izšel v posebni izdaji in prinesel ta odlok. Radičevci proti „Orluu Ivaničgrad, 24. jan (Tel. »Slov.«) »Hrvatski katoliški Orel« je prijavil svojo zabavo. Občinski odbor, ki je v rokah bivših radičevcev, je zabavo prepovedal z izgovorom, da je društvo verska in plemensko in da je radi tega prepovedano. Ta odlok sta podpisala občinski načelnik Plejša in občinski tajnik Papletič. Dr. Pavetič se zdravi na Dunaju Zagreb, 24. jan. (Tel. »Slov.«) Nekateri listi so poročali, da je bivši poslanec KDK in predsednik ,HSP dr. Ante Pavelič pobegnil na Dunaj s ponarejenim potnim listom. Iz vrst, ki so blizu dr. Paveliču, je izšel v »Hrvatu« de-manti, da bi bil dr. Pavelič pobegnil, marveč je odšel na-Dunaj s pravim potnim listom radi zdravljenja, da se informira pri specialistih. /> v »v . V f V ,»v w Ozantc tzrocen drz. sodtscu Zagreb, 24. jan. (Tel. »Slov.«) Sodni stol je sklenil, da se atentata na detektiva Grauerja osumljeni natakar Ožanič izroči drž. sodišču v Belgradu. Zagrebški pravniški krogi so mnenja, da se bodo še nekatere osebe izročile državnemu sodišču. Belgrajske vesti Belgrad, 24. januarja 1929. Nj. V. kralj je dopoldne sprejel v avdienco zdravstvenega ministra dr. Krulja. General Pera Živkovič je bil zvečer sprejet v avdienco. Seja ministrskega sveta je preložena na jutri ob pol 6 v predsedništvu vlade. Komisija za likvidacijo narodne skupščine je delala ves dan v skupščinskih prostorih. Med drugim je zapečatila skupščinsko blagajno. Trgovinski minister dr. Želimir Mažura-nič odpotuje samo v Pariz, kjer bo podpisal trgovinsko pogodbo s Francijo. V London ne bo potoval. Francoski poslanik Daid in češkoslovaški poslanik Šeba sta bila pri zastopniku zunanjega ministra dr. Kosti Kumanudiju. Škoije so bili danes pri ministrskem predsedniku generalu Petru Živkoviču. Nato pa so bili pri pravosodnem ministru dr. Milanu Sr-skicu. Zvečer so odpotovali iz Bclgrada. Angleškega podanika Kcnnarda je danes (. h r! :>l trgovinski minister dr. Mažuranič. Seje državnega svita se hedo vršile v sta-rc.n ptolopju finančnega ministrstva. Zdravje vojvode Stcpanc-viča se boljša. Sarajevski veliki župan je prispel v Bel-j-rr .1. B'l jc pri notranjem ministru in je poročal c sve-ji ob! r. rti. Anglts'--« raastav.t bo tu otverila dne j. februarja. Tmjaia bo eu mesec. Razstava bo im Ksiimegdanu v umetniškem paviljonu. Pri - lit i priliki se bo občinstvo seznanilo tudi 3 eplc>i>.i> nngleški kulturo. Vršila se bodo i .izTična r rodavnnja. iAh>: .v za javna dtls Savkovič je imeno-v,- i člane izpraševatne komisije za ljubljansko r«vr»aiv5jslvo. členi so: Matija Kraje, gradbeni r-"'vatel j, Viktor Skaberne, Rudolf Zajec, in-r vlovslti • tel ravnateljstva. Namestniki so: Karel Gie!, Je "in Otalial in Stanko Novak. Kralj j" podpisal ukaz, r, katerim se vpo-1.- ;:t,-> d".v: vna svetnika dr. Dominik Mazi in dr. Savo Vukanovič. Levstik Andrej, sodnik v Mariboru je potrjen /»• stalnega šbdnlka in se pomakne v 9. skupino I. kategorije. Gimnazijci v Srbobranu so radi nekega Bfofespps stopili v solidaren štrajk. Občni zbor osrednje uprave lovcev Sprejem pri kralju - Zakupni sistem naj ostane! Belgrad, 24. jan. (Tel. »Slov.«) V sredo dopoldne ob li je bil izredni občni zbor osrednje uprave lovskih društev, ki se je danes dopoldne in popoldne nadaljeval pod predsedstvom dr. Stojatlinoviča. Zastopane so bile vse pokrajine naše države. Slovenijo sta zastopala predsednik društva odvetnik dr, Lavrenčič in tajnik inšpektor ing. Koprivnik. Na seji se je sklenilo naj ostane v vseh krajfh, kjer je veljal zakupni sistem, še nadalje. V Bosni in Hercegovini, Dalmaciji in Srbiji, kjer so imeli doslej svoboden lov, pa imajo občine same pravico, da se odločijo za eni ali za drug sistem. Danes ob 12 je Nj. V. kralj sprejel v avdienco posebno deputacijo. V njej so bili bivši minister dr. Slojadinovič, Zoričič za Hrvatsko, Lavrenčič za Slovenijo. Kralj se je' z velikim zanimanjem razgovarjal s posameznimi člani deputacije. Posebno se je zanimal za lovske razmere v Sloveniji. Izrazil je željo, da bi se lovske razmere polagoma uredile po zakupnem sistemu tudi v tistih krajih, kjer ga še ni. Nj. V. kralj je dalje izrazil željo, da bi osrednja uprava izdelala načrt lovskega zakona. Obljubil je, da brez zaslišanja osrednje uprave ne bo podpisal lovskega zakona. Zato se je seja popoldne bavila s tem načrtom in izdelala konkretne predloge. O seji lovskih društev se je izdal ta komunike: »Osrednja uprava zvez lovskih društev kraljevine SHS je z ozirom na vesti, da se jpri-pravlja nov lovski zakon, imela sejo, na kateri je razpravljala o pripravah za lovski zakon. Doseglo se je popolno soglasje vseh zastopnikov vseh društev, da se ne viika v običaje in lovske razmere posameznih pokrajin naše države, posebno, da se ne vtika v krajevni zakupni sistem, ampak da se ta sistem ohrani. V krajih, kjer je regalni sistem, je treba dati lokalnim interesentom na razpolago, da se izrečejo, ali hočejo obdržati regalni ali prevzeti zakupni sistem. To svoje stališče so zastopniki osrednje uprave razložili Nj. Vel. kralju v posebni avdienci, kakor tudi ministru za gozdove, kjer so našli popolno uinevanje lovstva kot področja narodnega gospodarstva.« Čujemo, da se bodo sedaj oglasili k lovskemu zakonu tudi drugi interesenti, zlasti občine, ki so pri lovskem zakonu najmanj tako zainteresirane kot lovci sami. Kraljev proglas in delavstvo Da je bilo politično in javno življenje pri nas celih deset let pod vsako kritiko, ne oporeka nihče. Kriva pa je bila v prvi vrsti men-taliteta politikov, ki je zelo sorodna mišljenju »gospodarskih krogov«. Radi tega je z zadoščenjem slišalo delavstvo besedo svojega vladarja, da hoče pomagati delovnemu ljudstvu. Človek se mora le čuditi, da so gospodarski krogi tako brezobzirni, da hočejo vzbuditi s svojimi zahtevami videz, da stoji za njimi vlada in tako zasejati med delovne množice ne-voljo in nezaupanje proti njej, še predno je dovršila Svoje delo in izpolnila obljubo. Gospodarski krogi s svojimi neosnovani-mi napadi na pridobljene pravice delavstva, isto le izzivajo in vznemirjajo. Tako postopanje se nikakor ne more odobravati. Vprašanje delavskih pravic ni več vprašanje le ene države, kakor tudi ne vprašanje gospodarstva. Če se ozremo okoli nas, moramo priznati, da se delavstvo uveljavlja v javnosti tako, da je treba z njim računali tudi za vso bodočnost. V Avstriji je druga najmočnejša stranka, v čehoslovaški so delavske stranke pri zadnjih volitvah silno narasle, v Nemčiji imajo delavci glavno besedo, Anglija je sredi volivne-ga boja. Poznavalci razmer pravijo, da ni izključena zmaga delavske stranke. Če vge to premotrimo, se moramo vprašati, če je sploh v interesu režima in države tako izzivanje. Delavstvo zaupa vladarjevi obljubi. Delavstvo je prepričano, da nima sedanja vlada namena odvzeti delavstvu niti ene pridobljene pravice. Nasprotno pričakuje konsolidacijo vsega našega javnega in gospodarskega življenja, da bo mogla iti na izgraditev še nadaljne socialne s.avbe, ki je predvidena v že obstoječih zakonih. Novi zakon o imenih in predimhih Kakor znano, je bil pod prejšnjo vlado izdelan zakon o imenih. Kakor poročajo, je bil sedaj ta zakdii predelan in precej spremenjen in bo v najkrajšem času podpisan. Po novem zakonu bo moral vsakdo poleg imena in predimka napisati še ime očeta, žene pa moževo ime. Kakor je to vpeljano v Rusiji, tako bo ludi pri nas. Spltske vesti Split, 24. jan. (Tel. »Slov.«) Za splitsko oblast je določenih 7 milijonov za izplačilo zaostalih invalidnin iz prejšnjih let. Splitska policija je razpustila ccrkveno bratovščino v Velem Varošu in bratovščino sv. Petra v Ključcu. Veliko županstvo utemeljuje razpust omenjenih bratovščin s tem, da sta prekoračili svoj delokrog, ..... n i ii ———» Dunajska vremenska napoved: Oblačno, od Časa do časa sneg, na vzhodnem robu Alp mrzlo, na zapadu padec temperature, na jugu malo izpremenibe. Vera in kultura Vzgoja mladine pri naravnih narodih Moderna Evropa se smatra danes — seveda po krivici — za nositeljioo nove kulture. Posebno pri vzgoji mladine se razni strokovnjaki tako radi sklicujejo na znanstvene rezultate, ko hočejo s tem odpraviti versko vzgojo. In vendar j najbolj zdravo to, kar je naravno. Zato bo zanimivo, če malo omenimo vsebino znanstvenega predavanja, ki ga je pred kratkim imel na Dunaju v »Antropološki družbi« prof. dr. theol. et phil. Leopold Walk, ki proučuje vzgojo pri takozvanih naravnih narodih ali kakor jih moderni svet nazivlje, pri divjakih. Njegova odkritja so pest na oko vsem modernim teorijam o brezverski vzgoji državljanov. Na podlagi študija je dr. Walk dognal, da vzgoja mladine pri nepokvarjenih naturnih narodih sloni na gotovih principih naravnega prava, ki se v bistvu skladajo s krščanskimi principi. Vzgoja pri južnoafriških narodih pohaja iz družine. Kakor pri nas, tudi tam starši vzgajajo svojega ot ročica, in to z veliko ljubeznijo, dobroto iu prizanesljivostjo. O kaki divjaški brutalnosti ni niti sledu. In vendar je otrok starišem brezpogojno pokoren, tudi potem ko doraste. To je bilo prvo presenečenje, ki ga je doživel dr. Walk. Ko pa dečko doraste v mladeniča, tedaj se začne za njegovo vzgojo brigati tudi pleme (pri nas bi rekli: država). Predno more dorastli zamorec ustanoviti svojo družino ter postati enakopraven in soodločujoč član svoje skupne narodne družine, mora prestati še celo vrsto tečajev in pouka o svojih dolžnostih do celote. Ta vrsta vzgoje ima izrazito verski značaj ter je združena s posebnimi obredi posvetitve. Še-le tako odgojen in posvečen mladenič se vpelje v javno življenje. Dr. Walk pa pristavlja še to: Tam, kjer so ti verski običaji ostali čisti, tam je družina vzorna, tam je zavest plemena iu rodu velika in organizirana. Ker pa so ti običaji padli, tam propada tudi rod. Naloga katoliških misijonarjev v teh krajih je vsled tega posebnega značaja. Misijoni nimajo naloge vzgajati »zapackane Evropejce ali ohlačene zamorce«, ampak iz teh ljudi ustvarjati nov katoliški narod. Ohranjati oči-vidne dosedanje plemenske vzgoje in njihovega načina pri vpeljavi v življenje — to vse pa poplemenititi s krščansko etiko. Tudi srednjeveške države Evrope, ki so nam ustvarile čudovito krščansko kulturo, so vsebovale v sebi vse prvotne dobre in naravne elemente in svojstva naroda, stopljena v novo celoto s krščanskimi načeli in nauki. Tako ima katoliški Kitajec ostati po narodnosti tipični Kitajec in zamorec, prošinjen s krščanskim duhom, naj pa ostane odporna' sila proti boleznim propadajoče in nekrščanske evropske civilizacije. No, in kaj še? Rečemo, da nas ni sram priznati, da ima dr. Walk prav ter da je sramota, da sc moramo katoličani s težko muko boriti pri vzgoji za'načela, ki izvirajo iz zdrave človeške narave, radi česar so najbolj pametna m najbolj zdrava. Naloge katoliških univerz O priliki otvoritve zimskega semestra na vseučilišču Srca Jezusovega v Milanu je govoril njegov rektor, znameniti p. Gemelli. Omenjal je delovanje katoličanov na vseučiliščih in napredek katoliških vseučilišč v Ameriki, Italiji, Franciji, Belgiji, na Holandskem, Poljskem in Kitajskem. Sv. Oče je pozval katoličane, naj branijo vero z znanostjo. Katoliški znanstvenik dobiva ljubezen in pobudo za znanstveno delo iz svoje vere. Katoliško vseučilišče pa hoče še več! Hoče uresničiti tisto organsko enotnost znanja, katera danes zapad-ni kulturi manjka. V srednjem veku in ob času humanizma je ta enotnost obstojala. V 19. in 20. stoletju pa so papeži zopet začeli dvigati glas, da rešijo zapad pred zmoto in znan-©tvo pred propadom. Bila bi sedaj najlepša naloga univerz, započeti to obnovo zapada, ko so ravno iz laiziranih vseučilišč preteklosti izšle zmote, ki so najprvo otrovale inteligenco in potem pokvarile velike plasti ljudstva! • Evliaristični kongres v Kartagi je določen za bodoče leto 1930, ko bo kalol. svet praznoval 1500 letnico smrti sv. Avguština. Prva priprava je v tem, da je bil jeseni 1928 blagoslovljen temeljni kamen za novo cerkev v Kartagi (Sev. Afrika), kjer bodo sklepne evhar. slovesnosti. Zborovanja bodo pa večinoma v bližnjem Tunisu, ki ima 180.000 prebivalcev, kjer je dovolj primernih zborovalnih prostorov, pa tudi katoliških svetišč. Za verouk na bolgarskih šolah. Sofijsko prosvetno ministrstvo in pravoslavna sv. sinoda sta prejela od Ivana Ploščakova, profesorja na gimnaziji v Strelči, prošnjo, ki so jo podpisali številni ravnatelji in kateheti na srednji šoli iz cele Bolgarske. Podpisani vzgojitelji poudarjajo, da bo ostala sedanja nacionalna vzgoja vedno le malo učinkovita, dokler ne bo tvoril njenega temelja verouk. Sedanji učni red pa zanemarja ta važni predmet. Na gimnazijah se vrši pouk v »zakonu Božjem« eaino eno uro na teden. To ima slabe posledice, ker ga mladina smatra zgolj za drugovrsten predmet. Zato prosijo podpisani vzgojitelji, naj se poučuje verouk vsaj dve uri na teden, ker je neprimerno bolj važen kakor nemščina ali francoščina, ki imata sedaj celo po tri ure na teden. Izpiti za cerkvene slikarje. Z 21. t. m. se bodo pričeli prvič po vojni na bolgarski duhovni akademiji v Sofiji izpiti za cerkvene slikarje. K izpitom so pripuščeni samo slikarji s strokovno srednje ali visokošolsko izobrazbo. Na ta način se varuie v pravoslavni cerkvi starinska umetniška tradicija. Slični izpit je svo ječasno napravil v predvojni Rusiji tudi slavni Vasnecov, ki je ustvaril v kijevski stolnici najkrastiejšo pravoslavno Mater božjo. / / a/ je novega Koledar Petek, 25. januarja. Spreobrnjenje Pavlovo. Ananija. — Lunina sprememba: Sčip ob 8.09 zjutraj. Po Herschlu se napoveduje sneg. — Solnce vzide ob 7.36 in zaide ob 4.49. Osebne vesfi ■Ar Odlikovan je bil s srebrno svetinjo za marljivo službovanje g. Josip Knez, državni cestar, Blato pri Grosupljem. ~k VojaSka odlikovanja. Z zlato kolajno za vestno vršenje službe so bili odlikovani: kapetan 1. razr. Gustav Koračin; san. kap. II. razr. dr. Fra-njo Vizjak; poročniki Ljubomir Vojteh, Anton Ilajm, Anton Magaš, Anten Novak, Jakob Šumalier, Aleksander Elsner, Ivan Brajdič, Marijan Žmavec, Zdenko Strelec, Oton Egersdorfer, Jurij Rukavina, Miroslav Teni; jraiporočiiiki: Leopold Skodlar, Norbert Vurzbach, Ivan Srakar, Rudolf Primore, Josip Majer, Frančišek Zidar, Zvcnlmir Bohte, Ivan Ravnig, Rudolf Merlini; s srebrno kolajno za vestno vršenje službe jjodporočniki F ran jo Pirnat. Za najboljše uspehe v izobrazbi vojakov v letu 1928. s kolajno za vojaške vrline major Alfred Hubel in Emanuel šuflaj, kapetani I. razr. Vilko Križanec, Martin Maj, Bogoslav Mažuranič, Gustav Matkovič, Martin Hramost, Dragotin Žurek, Erih Švajbah, Slavko Dujec, Miloš Rohak, Dragotin Majer, Hugo Štajner, Dragotin Radel, Josip Lončarevič, Branko Tominšek; kapetani II. razr. Roman Šram, Franjo Užar. Alojzij Rot, Pavle Volf, Franjo Korda, Ivan Mrak, Franjo Krafohvil, Franjo Rus; poročnik bojnega broda II. razr. Mirko Reman, poročniki Ljudevit Bertok, Budimir Trifunc, Ciril Peče, Miha Bajda, Božo Poček, Ivan Štreker, Josip Šimunič, Oskar Abel, Franjo Snur; morn.-tehn. poročnik Ivan Vari jen; poročnik korvete Robert Struhal; z »Jato kolajno za vestno vršenje službo stručni kap. II. razr. Dragotin Tot; snn. kap. II. razr. dr. Ivan Koprivnik; poročniki Franjo Biočič, Srečko Rop, Ljudevit Kos, Josip Lang, Robert Merslavič, Slavko Bjelajc, Vladimir Rcgoz; podporočniki Josip Ka-valca, Josip Majer, Pavle Jezernik, Josip Horvat, Karel Novak, Štefan Zlatu-, Andrej Pire. Ivan Pre-Iog. Franc Mladič, Jožef Bertok, Jožef Gole, Josip Golob, Stanislav Bauer, Milan Pozder, Marko Pe-trič; poročnik korvete Franc Flega in tehn. poslovodja IV. razr. Rudolf Šibel; s srebrno kolajno za vestno vršenje službe podporočnik Josip Horžič. k U železniško službe. Nastavljeni so za uradnike II. kateg. 5. skup. Jovkovič Peter, uradnika Tli. kateg. 4. skup. Prinčič Rajko, gradb. far Avguštin, Zupan KaroL vsi v kurilnici II. Ljubljana gor. kol.; Kuliar Pavel, kuril, ekspozitura Zidani most; za zvaničnika II. kateg. 3. skupine Dobovšek Fran, GupHaitner Josip, oba v kurilnici I. Ljubi j. gl. kol.; Čampelj Frau, Koštomaj Miroslav, Markelj Fran, Primar Štefan, vsi v kurilnici II., Ljublj. gl. kol.; Dežman Fra.i, Derner Ivan, Kumer Heribert, Širec Ferdinand, vsi v kurilnici Maribor. — Za dnevničar.ia je bil sprejet inž. Korenini Josip, kurilnica T., Liublj. gl. kol. — Napredovali 80 za uradnika III. kaleg. 3. skup. SI'1 bi na Ivan, zvaničnik I. kateg. 1. skup. v kurilnici I., Liublj. gl. kol.; za zvaničnika I. kateg. 2. skup. Bavčar Vinko, zvaničnik II. kateg. na postaji Murska Sobota; za zvaničnika I. kateg. 4. skup. Cunder Ignacij, zvaničnik II. kateg. 3. skup. v kurilnici I. Liublj. gl kol.; za zvaničnika II. kateg. 3. skupine Justin Leon, služitelj v kurilnici I. Ljublj. davni kolodvor. Imenovan jc inšpektor Suhadolnik Ivan, uradnik I. -k Pri išiasu sledi na kozarec naravne ! »Franz-Josef« - grenčice, zavžite na tešče, iz-j datno izpraznjenje črevesa brez vseh težav, ; pridruži pa se navadno prijetno ugodje olaj-i sanja. Zdravniški strokovni listi omenjajo, da učinkuje zanesljivo in prijetno »Franz-Josel«-voda tudi proti pritisku na jetra in debelo črevo kakor tudi pri haeraorrhoidah in prosta-i talnih boleznih. Dobiva se v lekarnah, droge-| rijah in špecerijskih trgovinah. kateg. 6. skup., za transportnega kontrolorja pri Prometno-komercijelnem oddelku direkcije; Lovrec ranjo, urednik II. kateg. 3. skup., prometnik v Zidanem mostu, za šefa postaje v Rimskih Toplicah; Ramovš Janko, uradnik III kateg. 2. skup. iz postaje Dobrava-Vintgar za šela postaje Ribnica. — Premeščeni so: inž. Baloh Štefan, uradnik I. kaieg. 8. skup., od gradbenega oddelka direkcije k pro-govni sekciji Novo mesto; uradnik II. kateg. 3. sku- Eine Franz Alojzij, Ljubljana gor. kol. na postajo jubljana dol. kol.; uradniki II. kateg. 4. skupine Ramor Maks, Slov. Bistrica, v Zidani most; Fatur Ludovik od prog. sekcije Novo mesto h gradbenemu oddelku direkcije; Kopitar Metod, Bistrica-Bo-hinjsko jezero, k prometno-komercijalnemu oddelku direkcije; Zitterschlager Rudolf, Zidani most, v Brežice; uradniki II. kateg. 5. skupine Bolle Ivan, Laško, v Zalog; čupovič Jovan, Sv. Jurij, v Doboj (direkcija Sarajevo); Levi Izidor, Brežice, v Zidani most; uradniki III. kateg. 3. skupine Carman Adolf, Laze, v Velenje; Fatur Fran, Kranj, v Videm-Krško; Zup»n Oton, direkcija Sarajevo, k prometno-komer-cijalnemu oddelku direkcije Ljubljana; uradnik III. kateg. 4. skupine Jenko Ladislav, Velenje, v Slov. Bistrico; zvaničniki I. kateg. Belič Ivan tz kurilnice I. Ljubljana gl. kol. v kurilnico II. Ljubljana gl. kol.; Wallas Josip, Logatec, v Laze; Krašnja Frau, Hoče, v Zidani most; Obreza Anton, iz kurilnice Crveni krst (direkcija Belgrad), v kurilnico Maribor; Morel Janez, Cakovec, za šefa postaje Pučinci; Jakuš Božidar, Pučinci, za šefa postaje Beltinci; Selevšek Fran, Blanca, na jx»tajo Breg; Dolenc Drago iz kurilnice II. Ljubljana gor. kol. v kurilnico I. Ljubljana gl. kol.; zvaničniki H. kateg. Avguštin Josip od prog. sekcije Ljubljana gor. dol. proga k prog. sekciji Ljubljana glavna proga; Go-rup Karol, Novo mesto, v Dravograd-Meža; Ker-štan Ivan, prog. sekcija Jesenice, k prog. sekciji Ljubljana gor. dol. proga; Turk Ivan, Cakovec, v Središče; Sorčan Ivan, Maribor gl. kol., v Celje; Urbič Anton, Zidani most, v Rakek; Mam Ivan. prog. sekcija glavna proga, k prog. sekciji Zidani most; Mokar Josip Ljubljana gor. kol., v Ljubljano gl. kol,; Ledinek Karel, kurilnica Maribor, v kuril-niško ekspozituro Velenje. Ostale vesti •k Naznanilo. V Ljubljani se jc osnoval konzorcij, ki bo izdajal mesečnik »Ilustracija;:. V programu ima, da bo prinašal slike o dnevnih dogodkih, razne ilustrirane članke iz raznovrstnih panog življenja, n. pr. o gledališču, umetnosti, radiu, športu, modi,- naravi, turi-stiki, tujskem prometu, o novih knjigah s slikami pisateljev i. t. d. Cenjeno občinstvo sc poziva, da vpošilja razni slikovni materijal z besedilom do nadaljnega na naslov: Uredništvo »Ilustracije«, Ljubljana, Jugoslovanska tiskarna. Za prvo številko, ki izide v drugi polovici februarja, jc treba doposlati snov vsaj do 5. februarja. Priobčevale se bodo najrajši slike, ki predočajo kakšen dogodek ali dejanje. Uredništvo »Ilustracije«. ~k Izredna zanimivost je nocojšnji program ljubljanske radijske oddajne postaje. Godba Dravske divizije izvaja same venčke naših domačih narodnih pesmi. Koncert se vrši pod vodstvom dr. Cerina. Opozarjamo na prvi tovrstni večerni program naše oddajne postaje. * Gospodinjski tečaj se je otvoril v Dolenji vasi pod vodstvom gdč. Klun in sodelovanjem gdč. Nadler in šol. vodje g. Vonči-ne. Vrši se v Občinskem Domu in bo trajal do spomladi. •k »Marijin list« jubilant. Najstarejši nabožni mesečnik Slovenske krajine slavi letos 25 letnico svojega obstoja. Prva številka jubilejnega letnika je izšla v novi — in povečani obliki. »Marijin list« je bil s svojim koledarjem skozi dolgo vrsto let edini verski in narodni budilelj v Slovenski krajini. Najboljše radijske aparate in njih sestavne dele, zvočnike kakor tudi drugo radijsko blago Ti nudi R^DiO LJUBLJANA v svoji prodajalni ob Miklošičevi cesti po najnižjih cenah in najugodnejših plačilnih pogoj.h. Srebrni jubilej Dne 25. januarja pred 25. leti je prevzel vodstvo knjigoveznice v tiskarni »Katoliškega tiskovnega društva« (sedaj »Jugoslovanske tiskarna« r. z. z o. z.) v Ljubljani g. Ivan Dež-man, ki torej praznuje prav danes srebrni jubilej. Oddelek, ki ga vodi z veščo roko :n izredno marljivostjo in vestnostjo že četrt stoletja, se je razvijal trajno do sijajnejšega razmaha v obratu, zlasti še v tehničnem napredku. Knjigoveznica jc vsled tega zaslovela na vsem jugu kot odlično podjetje. Lastništvo je v znak priznanja in pohvale podelilo slavljen-cu ob 25 letnem jubileju vzornega dela in napora naslov ravnatelja. Castitkam priključujemo iskreno želfo: Šc na mnoga zdrava in blagoslovljena leta! Klemenčiču kazen zvišana Pri zadnjem porotnem zasedanju v Ljubljani je bil restavrater Janko Klemenčič iz Kočevja spoznan za krivega ropa na dolenjsko poštno ambulanco. Kakor smo poročali, so porotniki vprašanje krivde potrdili z 11 proti 1 glasu. Klemenčič je bil obsojen na pet let težr ke ječe. Državui pravdnik se je pritožil radi prenizke kazni, Klemenčičev branitej pa je vložil ničnostno pritožbo. V sredo jo stol sed-rnorice v Zagrebu pretresdl obe pritožbi. Po daljši razpravi je ugodil pritožbi državnega pravdnika in zvišal Klemenčiču kazen od petih na sedem let težke ječe, ničnostno pritožbo Kleinenčiča pa seveda zavrnil. Mladenič brez imena in spomina Žc nekaj tednov sem sc nahaja na opazovalnem oddelku ljubljanske bolnišnice čuden mladenič: prišel je v bolnišnico in sedaj ne vc povedati, ne kako mu jc ime, ne kdo je in ne odkod jc prišel. Edino, česar sc more spomnili, je to, da se je dne 1. deccmbra zglasil na ma-gistratni stražnici in tam prosil za podporo. Ko so ga vprašali za ime, se ga naenkrat ni mogel več spomniti. Mladenič pripoveduje, da ga je nekdo z magistrata spremil v bolnišnico Pantelejmon Romanov: Lahek posel (Iz sodobne Rusije.) K upravitelju državnega juvelirskega skladišča je prišel prijatelj. »Stepanovna, nalij čaja«, je zaukazal upravitelj. Ko je nato očistil mesto kraj mize, je pozval prijatelja naj prisede. »Malo posla, a?« je vprašal prijatelj in gledal, kam bi položil klobuk. »Skoraj nič.« »Služba torej ni naporna.«. »Služba je, lahko rečem, prijetna,« je rekel upravitelj. »Kako sem se oddahnil, ko sem prestopil v državno službo! A, ko sem še kot mlad deček delal pri Moserju, tega ne želim nobeni živi duši.« »Znana stvar, dobro so znali takrat gospodarji človeku piti kri.« »Da, tako je bilo ondi... ves božji dan buliš, ponoči ne zatisneš očesa, saj moraš zbo-leti, ko se nenadoma spomniš, da si pozabil prekontrolirati uro. Ali pa si postavim, zanemaril kako drugo malenkost. Zdaj pa mi nosijo nazaj zarjavele ure, pa se ne zmenim, izgovarjam se, češ, tako so mi poslali. Glej, neka gospa prihaja, včeraj je kupila to uro sigurno jo prinaša nazaj.« V skladišče stopi dama, s čepico iz mačjega krzna na glavi, in moli že oddaleč škat-ljico z uro: »Kakšna ura je to? Zaostaja kar za pol ure!« Upravitelj sedi mirno dalje pogleda damo in de: »Kaj hočete? Verjamem, državljanka, ali odgovarjati za to ne morem. Skladišče ni moje, ampak državno: kar mi pošljejo, to prodajam. Pustite jo tu, da jo prekontroliram.'- • In fokslrot, ali plešete? ; »Kaj ima tu opraviti fokstrot?« je dejala dama in prestrašeno zardela. »Zelo veliko! Precej jo tresete, a ura je še nova in ni navajena. Pustite, da jo prekontroliram.« »In kdaj naj zopet pridem?« Upravitelj je za hip pogledal skozi okno, malo pomislil in odgovoril: »Pridite čez en teden.« »Samo, prosim vas, da jo popravite.« »Popravila se bo, da boljše sploh ni mogoče«, je rekel upravitelj in se galantno priklonil. Dama je odšla, on pa je pogledal na uro, zmajal z glavo, se nasmehnil in govoril: »Če bi bilo to pri Moserju, kaj bi vse počeli! Nihče ne bi mogel zdržati. Za tako stvar ne bi mogel deset noči spati, celo spodili bi nas iz službe. Kaj se to pravi: Moserjeva ura zaostaja za trideset minut! Sedaj pa prihaja k meni dnevno gotovo pet ljudi, radi takih-le stvari. Ljubeznivo povem, da bom dal uro prekontrolirati, in vsi so že veseli.« »Vidiš, taka-le je celokupna kontrola,« je dejal upravnik in vtaknil uro v svoj žep. »Glej, že zopet ena!« Na vratih se je pojavila neka ženka v po-bledeli kožuhovini. S stvarmi, ki jih je držala v rokah, se je zataknila na ključavuico. »Kako ^e mi popravili uro, če pa že zopet uhaja naprej?« »Ni mogoče, državljanka, ves teden smo jo kontrolirali. Nemara ste z njo zadeli ob kak predmet?« »Kam?« »No, kaj je malo stvari, ob katere se lahko zadenemo?« je dejal upravitelj in se lokavo nasmehnil. »Prosim, dovolite!« Nežno je s svoio suho roko prijel za uro in odprl poklopec. »Priznate, da ste se zadeli? . »Zagotavljam vas, da se nisem. Mogoče, malo. slučajno, ne vem. : »No, vidite, malo. A za tako uro je že ,malo' več kot dovolj. Pa kaj zato, če malo prehiteva.« »Kako, to ni nič? Če jo moram vsak dan za petnajst minut pomakniti nazaj! Drugače ne gre.« »Pomaknite uro nazaj, kolikor le morete, tako da bo zadostovalo kar za dva meseca. Toda pustite jo navzlic vsemu tu dva tedna.« »Dva tedna sem jo že imela pri vas.« »No, potem tri.,.« »Kaj ne more biti preje?« »Gospa,« je dejal upravitelj, » če bi bilo to skladišče, kjer bi se delalo, kot treba, potem bi vam dejal: Pridite jutri! A to je državno skladišče, kjer se dela po predpisih « »Pa dobro, samo to vas prosim, da jo popravite čim boljše!« »Dobro,« je dejal upravitelj. Ko je dama odšla, je zopet spustil uro v žep, kakor prvo in pripomnil: »Odpravljena jc za kontrolo.« »Je-li dosti kupcev?« »Ne zdaj že mnogo manj. Zdaj bolj kupujejo stare ure. Novih so se jeli bati. Kakšna služba! Skladišče naj bi bilo odprto vsak dan samo dve uri, to bi zadoščalo.« »In se ne bojiš, da zaprejo skladišče?« »Nič za to! Prestavili me bodo drugam, zato, ker sem vpisan kot častni delavec! Nič se mi ne more očitali: na službo prihajam akuratno, s kupci se pomenim dellVatno, pa saj si sam videl. Kaj ni to dovolj? če bi me zopet dali k Moserju, potem bi tam v enem mesecu zbolel na jeliki, Boga mi!« »Ne daj Bog!« je menil, >ch znali so ti vragi piti kri« »Stepanovna, nalij še čaja! Vidiš, taka jc z mano.« V skladišče je vstopil mož s portfeljem »Ali je moja ura žo gotova?« je hlastno vprašal. >2e davno, izvolite,': Jo dejal upravitelj. 2e včeraj Je prišla iz delavnice, — izvolite! REVMATIKI in vsi. ki trpite na PROTINU, 1ŠIASU. bodljajih, in trganju v GLAVI ZOBEH nabavite si že dan^s v prvi lekarni ali drogeriji 1 steklenico .,ALh zavojih po Din 25'— in v velikih zavojih po Din 42"— Komaj sem jo utegnil prekontrolirati. Zaostajala je, kaj ne?« »Da, malček!« »Tako. 3edaj ne bo več zaostajala,« de upravitelj, medtem ko nekaj popravlja na mehanizmu. A ko je kupec odšel, je nadaljeval: »Pa tudi točn ljudje, veš, malo zaostajajo. A nič za to. Ce bi vse ure odpravljal v delavnico, potem bi ne bilo nikoli nič z njimi. Če bi ure ras popolnoma odrekle, no, to je kajpada druga k »Mnogo mestnih ur imaš zdaj, : je pripomnil prijatelj. »Če hočeš izvedeti, koliko je ura. iztegni samo malo vrat. Pri meni je celo tik pred oknom.« Prijatelja sta tako kramljala 3e nekaj časa. »Da,« je dejal upravitelj, »bojim se, da se oni državljan ne bo jutri naspai. Pogledal bo na uro, dvajset minut proč. No, tebi je vseeno. V skrajnem slučaju porečeš, da je splošen nered in da se te nič ne tiče « »Da,« je menil gost zamišljeno, »da ti povem o svoji knjigi. Poslal sem jo v Ljenin-grad, da ae tiska. Tam so jo držali štiri mesece, za dva rublja črnila sem porabil za brzojavke, pa nič ni zaleglo. Prej bi za tako stvar zagnali velik hrup, no, zdaj se to nikogar nič ne tiče. Samo eno mi venomer ponavljajo: V enem tednu boste dobili. Če pa prideš, ti rečejo: V dveh tednih, ln tako je povsod.': »Da,« je dejal upravitelj, potem je pogledal skozi okno in pristavil: »Giej, zopet prihaja nekdo. Eh, jeii »o mi že presedati s tem kontroliranjem. Odslei K<»n jemal ure za mesec dni!« v Dubrovniku; disciplinske krivice in predmeti ministrstva pravde in ver. IV. Predsednik oddelka — član sveta Milosav Raičevič; člani: dr. Rudolf Sardelič, Ilija čukanovič, dr. Dominko Maci; namestniki: Zivojin Arandjelovic in Petar Blagojevič. Delokrog: Carinski in trošarinski predmeti; predmeti po zakonu o taksah, predmeti o devizah in valutah; vse monopolske krivice brez ozira, katero upravno sodišče je v istih odločilo; vsi predmeti po zakonu o neposrednih davkih, bodisi da je v istih odločil minister, bodisi katerokoli upravno sodišče; vsi ostali administrativni spori ministrstva financ. V. Predsednik oddelka — član sveta dr. Aleksa Stanišič; člani: Zivojin Arandjelovič, dr. Stjepan Sagadin, Svetislav Paunovič; namestniki: Ilija čukanovič in dr. Dominko Maci. Delokrog: Predmeti ministrstva vojske in mornarice, šum in rudnikov, vsi predmeti agrarne reforme; predmeti po zakonu o poroti, razsodbe upravnih sodišč v Belgradu in Skop-lju in predmeti ministrstva za izjednačenje zakonov. VI. Predsednik oddelka — član sveta Dimitrije Popovi«, člani: dr. Nikola Djurdjevič, Mih. Radivojevič, dr. Sava Vukanovič, namestniki: Ibrahim Defterdarevič in dr. Mita Mušicki. Delokrog: Predmeti ministrstva prometa, gradbe, pošte — telegrafa, poljoprivrede in vod in upravnih sodišč v Zagrebu in Celju. Cetinje v nevarnosti da pogori V noči od torka na sredo je bilo vse Cetinje na nogah, kajti z bliskovito naglico se je raznesla vest, da gori največje poslopje v Ce-tinju Grand hotel. Poslopje je last Vuka Vu-letiča. V Grand hotelu imajo stalna stanovanja le častniki in državni uradniki. Prvi je opazil požar neki podporočnik, ki je stanoval v podstrešju poslopja. Ker v Cetinju nimajo požarne brambe niti prostovoljnega gasilnega društva, sta pričela gasiti požar orožništvo ter en bataljon vojakov, ki so ju takoj poklicali na gorišče. Zmanjkalo pa je vode in se je gašenje omejilo le na to, da sc ne vnamejo še sosednja poslopja. To se je tudi posrečilo. Podrl se je del poslopja, rešeni sta pritličje in prvo nadstropje Grand hotela, dočim sta drugo nadstropje in podstrešje postali žrtvi plamena. Še opoldne naslednjega dne jc plamen gorel, kajti nihče ga ni mogel popolnoma zadušiti. Pri tem požaru je bilo vse Cetinje deloma v nevarnosti da pogori. •k Gospa Pavla Lovšetova, uaša odlična koncertna in operna pevka je absolvirala v Ameriki že celo vrsto koncertov, ki so bili vsi pravi triumf sloveugke pesmi in ki so znova vzbudili in utrdili vezi med našimi izr seljenci in njih domovino. Gospa Lovšetova priredi v januarju in februarju v državah Illinois in Wisconain še 7 koncertov, nato pa se koncem februarja vrne v domovino. Za koncerte gospe Lovšetove vlada v vseh naših iz- ' seljeniških krogih, pa tudi med ameriško glasbeno publiko največje zanimanje in bodo zato brez dvoma ti poslovilni koncerti še bolj pomnožili umetniško slavo naše divne pevke. kr Tramvajska nesreča v Zagrebu. Kmet Miko Mrzljak iz Krašiča je prišel z ženo v torek na sejem v Zagreb. V sredo zjutraj je hotel obiskati nekega sorodnika in se k njemu odpeljati s tramvajem. Na Jelačičevem trgu je skočil na tramvaj, ko pa je opazil, da mu žena ni sledila, je že med vožnjo skočil doli, toda v nasprotni smeri Kot je vozil tramvaj. Priletel je z glavo ob asfaltni tlak, poleg tega pa ga je zgrabila deska od priklopnega voza iu ga valila pred seboj tako dolgo, dokler ni voznik na krik ljudi ustavil tramvaja. Čeprav je vse to trajalo komaj nekaj sekund, je Mrzljak dobil težke poškodbe. Prelomila se mu je hrbtenica. Prepeljali so ga v bolnišnico, kjer so ga takoj operirali. Njegovo stanje je brezupno. ic Požar v belgrajski trgovini. V sredo, v prvih opoldanskih urah je v Belgradu v trgovini »Vse po sedem«, ki se nahaja ravno nasproti palače ministrstva zunanjih zadev, nastal velik požar. Trgovina je bila precej obsežna ter je požar povzročil veliko škodo. Gasilci so prišli takoj na pomoč in omejili požar. Zgorela je le trgovina, dočim so poslopje rešili. •k Nesreča na Donavi. Parnik »Nera^, ki vozi med Belgradom in Zemunom, se je blizu ! otoka Ade Ciganlije zadel s parnikom »Otadž- ' bino«. Oba pamika sta dobila k sreči le manjše poškodbe. Nesreča je nastala radi tega, ker je na Donavi med ledom prosta za parnike le ozka vodna proga. Pristaniški urad je ustavil parniški promet med Belgradom in Zemunom, da se izogne nadaljnim nesrečam. ★ BRESKEV IN MARELICA. Navodilo. Kako jo vzgajajmo in oskrbujmo. Priredil M. Humelc, višji sadjarski nadzornik v Ljubljani. Založila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. Cena 10 Din. — Malokateri naših sadjarjev zna gojiti in pravilno ravnati z breskvijo in marelico, ki rodita izmed vseh naših sadnih plemen vajplemenitejši sad. Knjiga je vsled tega za naše sadjarje eminentne važnosti. Peča se v vrsti z negovanjem in pridelovanjem breskve, v drugi vrsti pa z vzgajanjem marelice. ★ CENJENO OBČINSTVO se vljudno opozarja na inventurno prodajo ostankov parov čevljev, osobilo malih številk po znatno znižanih cenah dokler zaloga traja v trgovini »Pek ooncdeljek dne 28. januarja govoril v telovadnici Orlovskega doma g. j)rof Anton Cestnik. Predavanje bo pojasnjevala lepa vrsta skioptičnih slik izdelanih po originalnih posnetkih orientalista g. pros. dr. Jeharta iz Maribora. Vstopnice za to Jepo prireditev se proti običajni odškodnini dobijo v Ljudski knjižnici na Cankarjevi cesti 4 j& Spet se je ulovil. V gostilni »na Škarpi« na Bregu pri Celju je dne 23. t. m. stražnik aretiral nekega vinskega in lesnega trgovca. Mož ie namreč tam napravil 46 Din cehe ,pa jo je hotel pobrisati, ne da bi ceho poravnal plačilni natakarici Pepci Voh. Ko so na policiji možakarja natančneje pregledali, so našli pri njeni razne listine iz katerih sledi, da bi možakar že moral 15. januarja nastopiti daljšo kazen v zaporih celjskega okrožnega sodišča. Dne 24. novembra ga je namreč obsodilo tukajšnje okrožno sodišče, ker je ogoljufal Alojzija Kranjca, vinskega trgovca v Ljutonieiu in Od Hochgall-a do Daehstein-a.c Planinci gotovo ne bodo pve/.rli prilike poslušati našega največjega slovenskega planinca. Tatvine. Rekord so dosegle pri nas tatvine. Ni skoraj dneva, da bi ne bilo zaznamovati večjih ali manjših tatvin. Tako je bilo te dni zopet vlomljeno v neko brivnico na Dobrni. Poleg drugih predmetov je neznan tatic izpraznit blagajno, v kateri se je nahajalo nekaj stotakov. Orožniš.vo, ki pridno zasleduje te uzmoviče, je aretiralo neko sumljivo žensko, katera se je liste dni klatila po okolici. Ormož Hripa. Zadnje dni se je pojavila v okolici in-fluonca Pri nekaterih hišah so zboleli vsi prebivalci, tako da so stanovanja podobna bolnišnicam. Kolikor je znano, smrtnih slučajev še ni bilo. Trije mrliči naenkrat. Mala župnija Sv. Miklavž inm zadnji čas izredno mnogo mrličev. Komaj je bila pokopana 74 letna Marija Ritonja, sta umrla Terezija Pesil in Martin Mikložič. Železniki. Še nedavno radi ponavljajočih se avtobusnih defektov sploh nismo imeli zveze s kolodvorom Škofja Loka. Sedaj vozita dva avtobusa, last dveh podjetnikov, in sicer oba zjutraj, Radio RADIO IN ZBLIŽANJE NARODOV. Pri vsakem novero duhovnem posredovalnem sredstvu — pa prav od knjige do radia — se je pojavilo vprašanje, ali tehnika narode bolj druži ali razdvaja, ali v mednarodnem duhovnem življenju ustvarja bolj mir ali ga razbija. Pri vsakem takem nnvem izumu so eni pridigali začetek nove dobe zbližanja naredov in medsebojnega sporazumevanja ter prisegali na njegovo mirovno poslanstvo. Drugi pa so Stali s hladnim nasmehom ob tej vernosti idealistov. Da, mnogi so že v tem trenutku mislili samo na to, kako bi to novo pridobitev najhitreje dobili v službo vojnih priprav. V resnici se narodi tekom teh tehničnih pridobitev med sabo zbližujejo. Zbližujejo se najprej posamezni narodi sami v sebi. Zakaj preceniti se skoraj ne da pomen tehničnega napredka v spo-ročevalski službi. Le pomislimo na prve knjige — do široko razmaknjenega časopisja novejše dobe. V najnovejšem času pa je zavaloval iz''tehnike z radiem nov ritem. Kdor sedi pri aparatu, ne čuti več zemeljskih meja Prisluškuje dihu sveta Vendar pa sp mu mešajo v ušosu odmevi glasov različnih narodov, ki hočejo drug drugega preglasili... Ena velika oddajna postaja odjeda drugi poslušalstvo ln jo moti. Ko so mednarodne radijske konference v Ženevi in Washingtonu uredile zadevo z valovnimi dolžinami, pa hočejo posamezne postaje s povečanjem oddajne energije druga drugo nadkriliti... Tako je poljska postavila v Katovicah na nemški meji močno oddajno postijo, ki so jo morali Nemci seveda paralizirati z ojačenjem svoje v Gleivvitzu. Isto je kosanje med dansko postajo v Kalundborg in nemško postajo Kftnigswasterhau9en. kljub ženevskemu dogovoru, da naj bodo postaje na meji čim slabe'še. Pri nas smo doživljali nekaj podobnega: proti Ljubljani se je seveda oglasil svetilnik pri Trstu! Povsod pač naravna in človeško docela razumljiva želja postaj, da svoj vpliv čim bolj razširijo in s svojim programom prodrejo čim dalje mogoče. Vprašanje je le, kaj je močnejše, elementarni egoizem narodov pli izenačujoča sila tehnike? Kakor povsod, gre tudi tukaj le za duha, — za duha, ki ga pošiljaš v svet Dokler je ta konkurenca zgolj mirna tekma v dobrem, naj nas ne skrbi, čeprav bi bilo bolje, da bi take tekme ne bilo. Kljub temu pa bo le vedno treba urejajoče roke in pogostih svaril k lastni disciplini, da se zares vsi narodi postavijo v isto vrsto skupnosti. Doslej se je, vsaj po večini, posrečilo, ohraniti radio pred nacionalističnim izrabljanjem. Nujno pa je. da dejansko postane naj-je.fji posrednik za zbližanje narodov in s tem res-nična kulturna ustanova. Programi Radio-Ljubljana: Petek, 25. jan.: 12.30: Reproducirana glasba. -- 13: časovna napoved reproducirana glasba. — 13.30: Stanje vode in borzna poročila. — 17: Radio-orkester. 18.30: Gospodinjstvo predava gdč. C. Krekova. — 19: Frnncrščina poučuje dr. Leben. — 19.30: Varstvo spomenikov, predava dr. Štele. — 20: Večer slov. nar. pesmi v godalnem orkestru, izvaja godba Dravske divizije pod vodstvom dr. Če-rina: 1. Dr. čerin: Slovenski fantje (koračnica); 2 A. Jaki: Slovenski biseri (venček narodnih); 3. Pahor: Naši mladini (valček v slovenskih nar. pe&mlh); 4. Miljenci (venček narednih, zbral dr. Dolinar, za orkester priredil dr. Čerin), I. izvajanje; 5. A. Jaki: Potovanje po Sloveniji (venček narodnih); 6. Dr. Čerin: Ribničan (koračnica); 7. Pahor: Slovenski svet (suita šaljivih in veselih nar. pesmi); 8. Dr. Čerin: Rasti, rasti rožmarin (koračnica); 9. Mihvič: Srb, Slovenec i Hrvat (venček narodnih); 10. Dr. Čerin: Delaj dekle pušeljcl (koračnica); — 22: Poročila in časovna napoved. prvi ob 5, drugi ob 6. Torej je za potujoče občinstvo v veliki meri preskrbljeno. PoŠto pa dobimo še vedno šele ob 18. Tako slabo poštno zvezo iuia malokateri kraj v Sloveniji. Priporočena pisma se izdajajo šele drugI dan in izgubi prejemnik torej dva dni, bodisi, da mora na pismo odgovoriti ali v tozadevne svrhe odpotovati. Zato naj bi poštna uprava odredila podjetniku, ki prevaža pošto, da bi prejemali pošto vsaj od opoldanskega vlaka, če že ne od jutranjega. Izgovor, da se mora podjetnik, ki prevaža pošto, ozirati na potujoče občinstvo s tem, da vozi še en avtobus, odpade. Na ta način bi dobila tudi obmejna Sorica še isti dan pošto. Splošna želja občinstva Selške doline je, da določi poStna uprava vozni red podjetniku, ki prevaža pošto, drugI avtobus naj bi pa vozil po splošnih potrebah potnikov Upamo, da bo poštna uprava upoštevala želje in utemeljene zahteve občinstva in ukrenila tozadevne korake v najkrajšem času, posebno še zato, ker se da ta nodostatek odpraviti brez škode za poštno upravo. Valta vas. Radio se razširja. Tudi pri nas sta že dve anteni napeti, ki nam lovita glasove od raznih strani. Najrajši pa še poslušamo petje, godbo in predavanja iz Ljubljane. — Dne 15. januarja je nastopila na naši šoli službo gospa Pelagija Bekar-Kampjuf, ki je prišla semkaj iz Rovt. — Dne 14. januarja se je otvoril na šoli t.udi gospodinjski tečaj za dekleta. Udeležuje se ga 24 deklet; uče se ročnih del, kuhanja, snaženja, likanja, pranja, lepega vedenja, ravnanja in postrežbe z bolniki in vzgoje. — Dne 21. januarja se je poročil v Ljubljani g. Ivan Brkcpee iz Runumje vasi, predsednik našega prosvetnega društva * gdč. Mari jo Dular iz ugledne družine v Jurski vasi. Za priči sta prisostvovala nevestin stric g. A. Dular ravnatelj rudn. uradov v p. in g. Pavlin velepodjetnik iz Ljubljane pri katerem je ženin uslužben. Teharje. Pevsko društvo »Slavec« Teharje priredi v nedeljo, 27. t. m. ob 15 v posojilniškem domu v Vojniku pevski koncert. Na sporedu so narodne pesmi za moški zbor. Dirigira pevovodja g. Franjo Luževič. Predprodaja vstopnic za ta koncert je istega dne dopoldne od 10 do pol 12 in popoldne od 13 do 15 v dvorani posojilniškega doma v Vojniku. Po koničnem koncertu se vrši v gostilni gosp. Kaš v Vojniku prosta zabava, šaljiva pošta i. t. d. — Ljubitelji lepega petja in poštene zabave vljudno vabljeni. — Odbor. Brežice. Dne 12. januarja je s svojimi .lijaki niuzikalične akademije gostoval v prid revni šolski deci g. prof. Milan Reizer iz Zagreba v Brežicah. Nudil nam jo izredno lep koncert, kateri je obsegal poleg pevskih točk za alt, sopran, bariton in tenor iz oper Puccinija, Verdija in Leoncavaltla tudi skladbe domačih umetnikov, kakor Zajca. Pavčiča, Ipav-ca, Vilharja itd., kar smo pozdravljali s posebnim zadoščenjem. Godbene točke (gosli, čelo, klavir) pa so nas seznanile z Dvorakoni, Mozartom, Schuber-tcni itd., med njimi tudi s skladbo prof. Reizera. Prednosti tu ne moremo navajati, pač pa lahko smelo trdimo, da je g. prof. Reizer dosegel neobičajen uspeh pri svojih mladih umetnikih, ki so vsi naenkrat postali ljubljenci našega mesta. Drugi programi t Petek, 25. januarja. Zagreb: 17.15 Kavarniška glasba — 20.30 Večer Claude Debussyja in Maurica Ravela — 22.10 Prenosi iz inozemstva. — Praea: 12.30 Opoldanski koncert — 16 predavanje iz zemljemerstva — 16.80 Popoldanski koncert — 19 Komorna glasba — 20 Veseloigra. — Stuttgart: 16.15 Serenade — 18.30 O pseudonimih — 20 Petje — 21 Godba. — Bern: 12.50 Plesna glasba — 16 Popoldanski koncert — 20 Veseloigra »Pri čaju«. — Katovice: 17 Iz poljske zgodovine — 17.55 Prenos iz Varšave — 20.15 Simfonični koncert. — Rim: 13 Trio — 17.30 Petje in godba — 20.45 Boccacio, opereta. — Berlin: 15.30 Za dame — 16 Predavanje o Mehiki — 16 3(1 Lahka gl-sba — 20 Zabaven večer — Dunaj: 11 Kvartet Silving — 16 Popoldanski koncert — 17.40 Glasbena akademija — 18.40 Predavanje o prazgodovinskih živalih — 20.15 Pevska trodejanka »Der Kuhreigen«. — Milan: 11.15 Reproducirana glasba — 12.30 Kvartet — 17.20 Petje deoe — 20.30 Simfonični koncert. — Budapest: 12 Zvonenje 17.40 Ciganska godba — 19.30 Operetni odlomki, kupleti in zabava. — 22.50 Operni orkester. — Varšava: 15.10 Pregled revij — 17.55 Mandoline — 20.15 Simfonični koncert varšavske filharmonije. Naznanita Ljubljansko gledališče DRAMA: Začetek ob 20. Petek, 25. jan.: Zaprlo. Sob-ta, 26. jan.: VOLPONE. Red D. Nedelja, 27. jan. ob 15 pop. KROG S KREDO. Ljudska predstava pri zniž. cenah. Izven. — Ob 20 zvečer- VOLPONE. Ljudska predstava pri znižanih cenah. — Izven. Ponedeljek, 28. jan. HERMAN CELJSKI. Red A. OPERA: Začetek ob pol 20. Petek, 25. jan.: JONNV SVIRA. Red A. Sobota, 26. januarja: ČARDAŠKA KNEGINJA. -Ljudska predstava pri izredno znižanih cenah. Nedelja, 27. jan. ob 15 pop. AIDA. Ljudska pred. pri znižanih cenah. - Izven. Ponedeljek, 28. jan.: Zaprto. Torek, 29. jan.: LJUBEZEN TREH KRALJEV. Pre-mierski abonma. Mariborsko gledališče Petek, 25. januarja. Zaprto. Sobota, 26. januarja ob 20: »NA CESARIČINO POVELJE«. Ab. B. Kuponi. Nedelja, 27. januarja ob 15: »AD1EU MIMI«. Kuponi. Znižane cene. — Ob 20: »UČITELJICA«. Kuponi. Prireditve in društvene vesti Krščanska šola za stolno župnijo Ima nocoj, v petek ob 8 v Jugoslovanski tiskarni sejo. Društvo sv. Marte, poselako zavetišče v Stre-liški tdici, ima v nedeljo, dne 27. t. m. ob 5 popoldne svoj redni letni občni zbor. Zikovri v Ljubljani. Sredi meseca februarja priredi komorni kvartet Zika v Ljubljani koncert. Poleg tega se vrše pogajanja tudi radi koncertov v Mariboru, Ptuju in Celju. Zikovci bodo na treh koncertih izvajali popolnoma nov program. O tem obveščamo vse številne prijatelje odličnih umetnikov. Poizvedovanja Pes. volčje pasme, ki sliši na ime »RoM-, se je našel. Vprašati: Zelena jama 152. gospodarstvo Gospodarsko pismo z Dunaja (Od našega stalnega dopisnika.) Dunaj, 23. jan. 1929. Malo Avstrijo smo pred sedmimi leti še cd vseh strani pomilovali, češ, kako bo živela, ni sposobna za nikak gospodarski razvoj, prideluje veliko premalo živeža, industrija je nesposobna za konkurenco itd. Danes se nam kaže vse drugačna slika, dasi je njena trgovska bianca čez milijardo šilingov ali osem milijard dinarjev pasivna. Kako težko je bilo Jugoslaviji, skleniti ž njo vsaj za silo sprejemljivo trgovsko pogodbo, to je precej znano. Najbrže bo od strani Avstrije tudi odpovedana pogodba s Poljsko. Ostali sosedje se tudi ne hvalijo s svojimi pogodbami s to državo. — Kaj kmalu je torej minula doba, ko so vsi sosedje gledali nekako pomilovalno ali porogljivo na Avstrijo in si doaiišljeva 1 i, da imajo to državo v malem žepu, kedar in za kar bi hoteli. Niti ni kdo ve kako daleč nazaj, ko je neki slovenski list besrdnjačil, da naj bo Avstrija le ponižna, ker je odvisna od nas, da ji prebivalstvo ne bo za lakoto pomiralo. — Marsikdo pa se bo morda spominjal svarilnih glasov, ki so s polnim poznanjem razmer trdili, da najbrže že ni več dolgo tu čas, ko se bodo vse sosede pulile za avstrijski trg in da boste v Jugoslaviji rszpisavati premije za izvoz v Avstrijo. — Danes nismo daleč od dejstva, da bo treba z izdatnimi refakcijami olajšati izvoz naših pridelkov v Avstrijo. Tako si je Avstrija že pooiogla po vojni. Ali jako značilno je dejstvo, da se Avstrija brani z vsemi silami tudi gospodarskih dobrot — Nemčije. Znano je, da je celo v ustavi rečeno, da je Avstrija del Nemčije. In znano je, kako se .smatra Ansehluss samo še za vprašanje Č?sa. Drug če pa je vse kar leze in gre po Avstriji in Nemčiji, za Ansehluss, čim prej tem bolje, sicer pa da tudi lahko čakajo na nekaj, kar je samo po sebi umljivo in kar mora priti. Ansehluss je že davno izvršen v nemških dušah, kar podkrepi še prav posebno enotna zakonodaja. Pred nekaj meseci je bil v »S'oveneu- članek o kolosalni vsenemški organizaciji, ki naj pripravlja — gospodarsko združitev, den \virtscliaftli-ehen Ansehluss. V Avstriji s oorzi 4 januarja 29 povpra« <>on. sredin sr. t i I. Amsterdam _ 2.84.51 _ — erlin 1353.— 1 1354.5' l-54.~ Hrusel — 791.7i — — Bu iimpešta — — — uriti — U9.\9( — 11195.90 Dunaj 799.' 4 SU2.I 4 80( .54 800.o4 London 27 .94 276.7 4 276.34 276.36 *Ami du Peupler. — Ljudski Prijatelj in ga kolportirati po 10 vinarjev komad. V listu je grmel — in še grmi! — in začel razkrinka vati razne nečedne zveze med politič-mi in gospodarskimi krogi (med drugim je prvi opozoril na sumljive posle gospe Hanau); prizanašal ni tudi časopisju, češ da je v službi korupcije. Prizadeti listi so nato otvorili proti Cctyju osredotočen napad in dosegli, da sta tiskarna La Presse« in podjetje za odpravljanje časnikov »Messageries Hachette« Cotyju odpovedala že sklenjene pogodbe. Coty je tožil. Toda tudi proti njemu so vložili tožbe izdajatelji listov, češ da dela s svojim listom umazano konkurenco (Coty prodaja svoj list po 10 centimov, dočim je cena drugim pariškim dnevnikom 25 centimov izvod). Vse te tožbe je istočasno obravnavalo te dni trgovinsko sodišče v Parizu in v vseh razsodilo v prilog Gotyju. Podjetja, ki so mu odpovedala pogodbe, mu morajo plačati 1,720.000 frankov odškodnine, tožbe zaradi umazane konkurence proti Cotyju pa je sodišče zavrnilo. Švedski prestolonaslednik in njegova žena na razstavi za vzhodnoazijsko umetnost v Berlinu. cd človeških odnošajev nego od organizacije denarja in strojev. 3. Delaj kupčije v polnem dnevnem svitu. Javno zaupanje in nezaupanje ločijo samo ena vrata. 4. Ne pozabi, da je zakon o ponudbi in povpraševanju neizpremenljiv. Spomni se, da ni nobene potrebe, da bi se preveč proizvajalo. 5. Živi in pomagaj živeti. Celo cvetoče industrije si trajno ne morejo dovoliti razkošja, da bi druge industrije preveč zaostajale. Ako naj bo prospeh trajen, se mora enakomerno razprostirati na celokupno gospodarstvo. 6. Z veseljem sprejemaj nove misli. Če hočemo ustvariti trajne ustanove, moramo biti vedno pripravljeni na izpremembe. 7. Ne zadovolji se nikoli s tistim, kar si Ameriški potniški parnik »Predsednik Garfield«, ki je v viharju južno od ,laniajke nasedel. Kako doseči gospodarsko blaginjo Združene države že mnogo let vodijo politiko, ki ima pred očmi en sam cilj: Gospodarski prospeh celokupnega prebivalstva. Rastoče splošno blagostanje v Ameriki kaže, da sloni ta ameriška politika na zdravih temeljih. Zanimivo je vedeti, kakšnih načel sc prav za prav drtže Američani v svojem gospodarskem življenju. To je povedal te dni v : New York Evening Post mr. Charles M. Schwab, eden najodličnejših ameriških gospodarjev. Izjavil je, da velja za gospodarski prospeh naslednjih neprekršljivih deset zapovedi: 1. Plačuj delo, kolikor najvišje moreš. Od širokogrudnih mezdnih tarif je v veliki meri odvisen gospodarski prospeh. 2. Ravnaj z delojemalcem kakor z družabnikom. Industrijski uspehi so bolj odvisni že dosegel. Zadovoljnos* in udobnost ne obetajo uspehov. 8. Vodi svoje kupčije čim najbolj gospodarsko. Padec cen, pretiran razteg, negospodarska razdelitev blaga so kupčiji in občinstvu prav tako škodljivi kakor določanje cen, monopoli in popusti. 9. Glej naprej in misli naprej. Lažje se je slabim časom izogniti nego jih prenašati. 10. Smehljaj se, bodi prijazen in delaj z zavestjo, da je glavni namen vsega dela ta, da se izboljša človeška usoda. Nevesta zatajila pet otrok Mr. James Blacksmith, premožen obrtnik v Londonu, je v svojem 43. letu sklenil, da se oženi. Poiskal si je primerno nevesto v 40 letni vdovi mrs. Izabeli White, ki je imela iz prvega zakona dva sinova. Blacksmith je za bodoče družinsko življenje najel in uredil prijazno stanovanje in ko je bilo vse pripravljeno, se je vršila poroka. Po poroki je pa nevesta tik pred vratmi novega stanovanja zaupala svojemu novoporočenemu možu, da ima dejansko sedem otrok; pet mu jih je prikrila, ker se je bala, da bi je potem ne maral vzeti. Ko sta novoporočenca stopila v stanovanje, ju je glasno pozdravilo sedem otroških grl in sedem parov otroških rok ju je obsulo s cvetjem. Toda razočaranega ženina to ni potolažilo, marveč je srdito očital ženi, da ga je z zvijačo ujela; odšel je, zaloputnil vrata in takoj vložil tožbo na ločitev zakona. Žena je pa tudi tožila, češ, da jo je mož zlohotno zapustil. Sodnik je obe pravdi razsodil tako: Zakon se loči, ne da bi se prisodila pretežna krivda enemu ali drugemu delu; Blacksmith pa mora svoji ženi plačevati vzdrtževalnino, in to zanjo in za dva otroka. Za prikritih pet otrok se mu ni treba brigati. Moža bo njegova kasna in kratka zakonska sreča vseeno drago stala. V dveh treh vrstah Delavka — vitez častne legije. V tovarni Eysseric v Avignonu so na slovesen način odlikovali 80 letno vdovo Bernard, k:i dela v tovarni nepretrgoma 64 let, s križcem častne legije. Za poostreno izvrševanje alkoholne prepovedi je dovolil ameriški senat 25 milijonov dolarjev izrednega kredita. Korupcija med berlinskimi odvetniki. Sodna uprava je dognala, da so mnogi berlinski odvetniki v pravdah za ločitev zakona in drugih civilnih pravdah nepošteno postopali. Razen tega so dognali, da se je uradno zastopstvo podeljevalo vedno enim ter istim odvetnikom, ki so dobivali na škodo drugih odvetnikov ogromne honorarje. Umetniški dom v Moskvi jc pogorel; zgorelo je mnogo umetnin. Zastonj se vozil, a drago plačal je neki 18 letni fant, ki se je v Londonu skril v rešilni čoln parnika ;>Laneastria" in se tako peljal v Ameriko. Med vožnjo so mu zmrznile roke in noge. Z istim parnikoni ga odpeljejo nazaj v Anglijo. Plaz je zasul 5 turistov na Salzeufluhu (Vorarlberško); dva ponesrečenca so odko-pali že mrtva, tri so rešili. 1450 kg zlata je ponudila v nakup angleškim bankam sovjetska ruska vlada. Nadaljnje množine zlata pošlje sovjetska vlada na nemški trg. Dvanajsta vodovodna cev je počila v teku enega tedna v Londonu dne 23. t. m. Človeških žrtev topot ui bilo. Voda je stala na cesti 3 čevlje visoko. >Grof ZeppeliiK se bo ob vožnji na severni tečaj ustavil v Ljeningradu, odkoder odpluje v Nome; razdalja znaša 6500 km. Nan-sen je pravkar dospel v Newyork, kjer se do-I govarja zaradi ekspedicije. Avtobus jc zavozil v tramvaj v mestu Bel-levue (Ohio). Nesrečo je povzročil snežni me-tež. Mrtvih ie bilo 20 oseb. S kokainom se je zastrupil 31 lelni baron | Evgen Koves, sin pok. feldmaršala Kovesa, v j Budimpešti. Bil je strastno vdan omamilom. Voditelj Ljeninove zveze v Berlinu in ! urednik komunističnega lista :>Volkswille«, Bartels, je prestopil v socialno demokracijo. Sneg jc zainetel več vlakov na progi Tjul-kubas v semirječenski oblasti. »Ure molka« na radiopostajah so uvedli v Moskvi, da morejo amaterji loviti oddajanja inozemskih postaj. * -Stric, če do jutri ne dobim 1000 dinarjev, ! da plačam častni dolg, se ustrelim. Ali mi po- • sodiš?« »Da, moj revolver... Pa da mi ga ne zastaviš!« Padanje rojstev v Italiji Navzlic vsem odredbam vlade za zvišanje števila prebivalstva v Italiji je število rojstev v 1. 1928. še nadalje padlo. V 1. 1928. je znašalo število rojstev 1,107.422, v 1. 1927. je znašalo število 1,123.615, 1. 1926. pa 1,138.519. Presežek rojstev nad smrtnimi slučaji je znašal 1. 1924. še 457.058, v 1. 1928. pa samo 224 tisoč. Naprava za ojačenje glasu v nemškem parlamentu. Zvočnik, ki se nahaja ob predsednikovem sedežu, bo omogočil, da se bodo jasno slišati vsf govori tudi v slučaju hrupa v zbornici. »City of Glcndale«, prvi zrakoplov, ki je zgrajen iz samega aluminija in ga no žene bencin, marveč para. Novi zrakoplov more stati nekaj časa popolnoma mirno v zraku, tako dn more brez pristajanja sprejemati potnike in blago. Prvi poskusni poleti so se dobro obnesli. mwce Šesidesetletnica slikarja Mkarda Jakopiča Akad. slikar Ribard Jakopič bo obhajal letos šestdesetletnico svojega rojstva. Gotovo je Jakopič naš najpopularnejši umetnik. Za razvoj našega modernega slikarstva ima nevenljivc zas uge. Njegova markanfna osebnost je bila vedno v prvih vrstah med borci za novo, impresionistično umetnost, novi svetovni in umetnostni nazor, ki je v zadnjih desetletjih preteklega stoletja prodiral v Evropi, pripravljajoč duhovno in umetnostno revolucijo, ki se je šele dandanes izživela. Bila je to lepa doba v razvoju naše umetnosti. Ena najproduktivnejših, na umetniških osebnostih najbogatejših, najkvalitetnejših dob v naši umetnostni zgodovini. Naši slikarji Ažfce, Grohar, Vesel, Kobilca, Sterrten, Jama, itd. so nam ustvarili Z Jakopičem, enim najmočnejših, če ne najmočnejšim talentov v svoji sredi tvorbo, ki se more meriti z umetnostjo vsakega večjega naroda svojih časov, prodrli so z uspehom v tujino in prvič vpisali slovensko ime na zlato tablo uspehov na umetnostnem mednarodnem poprišču. Šestdeset let je doživel nekdaj mladi, razboriti revolucionar, osivel v boju za svoj umetnostni ideal, čeprav notranje še vedno isti čili borec mladeniškega temperamenta. Koliko nam ie ustvari'! Koliko soln-ca, barvnih mavric je prelil iz svoje slovensko lirične, bogate duše na platno — z barvo je izražal isti slovenski umetnostni sentiment, kakor so ga s peresom ovekovečili njegovi sodobniki Kette, Murn, Zupančič, Cankar, tako jako in neposredno ga je podaja', kakor morda še nihče pred niim. Bil je pravi tip umetnika svojega časa in naroda in je še vedno: jubilej ga je zatekel v trdem delu za nova pota poezije v barvah. Ob šestdesetletnici se ga bomo hvaležni rojaki spomnili in se mu zahvalili za bogastvo, ki ga nam je podaril, venomer nosoč na ramah težko b:itaro slovenskega umetništva, ki pa ni mogla streti nje- fove notranje sile in bogastva. Žrtvoval je svoje ivljenje Cisto in brez prestanka svojemu idealu in naredu, zato se ga bomo sedaj spomnili. Ob jubileju bo kolektivna razstava Jakopičevih del v njegovem pavii-onu. Umetnostnozgcdovinsko društvo v Ljubljani je prevzelo prireditev proslave in bo skrbelo za razstavo in predavanja itd., da dostojno počastimo jubilej velikega moža.' . ' »Učiteljica" v mariborskem gledališču (Spisal L). Niecodemi, poslovenil Iv. Gruden.) Čedna igra, enestavna in naravna v dejanju in razpletu ter označena s komedijo rad i treh nosiie-ljev žarkega humorja ter izzvane burkovitosii. Odrsko jo je vokviril z okusom in spretnostjo .loško Kovic. Nastopili so v posameznih vlogah: Kraljeva, Starčeva, Savinova, Grom, J. Kovič, Ras berger, P. Kovtč ln Tovornik. Prv-čila je kakor navadno naša dramska prvoigralka E. Krujevu. S toplim dihom umetniške oblikovavne sile, ki gradi pri njej vedno v dovršenost in skladno naravnano ravnovesje notranjih občutij, je globila gledavcem j>ogled v notranjščino učiteljice Marije Svetine, skrušene od živ-Ijenske boli ter poveličrnc nazadnje z žarom junaške maternesti. ki se vsa pcužije od ljubezni do lastno krvi. Odrski njen prelililt — r .zženiščeno figuro ravnateljice, — je s temperamentom in posrečeno afektiranim dostojanstvom ukrojila B. Starčeva. Grom je z njemu lastno patetiko upodobil župana Filipa pl. Blagajn, na zunaj gospodarnega in raskavega, v notranjščini klpečega od usmiljenja in ljubezni. Vedno duhaprisotnega in dobrodušnega, nikdar zadrezavega šolskega slugo Klopčiča pa je odrsko-umetniSko izostril J. Kovič. Tjldi ostali igra vel so se s polnim umetniškim bistvom zarasti i v dulia in srce svojih ostro tipiziranih junakov. Gledišče je tokrat preccj zevalo/morda od kulturne zebnje naše publike. Kaj je z akcijo za Kettejev spomenik? Svoje čase smo čitali, da se je osnoval odbor za postavitev spomenika pesniku Dradotinu Ketteju. Ta odbor je nekaj časa posloval, zbral neko vsoto ni z njo kupit skico za spomenik, ki jo je izdelal akad. kipar Ivan Berneker. Odbor se je nedavno razšel in skica čak* sedaj v Narodni Galeriji, da postane spomenik. Morda bi bilo dobro, da se osnuje nov odbor, ki naj bi skrbel za realizacijo lepega načrta! Umetnostno-zgodovinsko društvo v Ljubljani je priredilo v Četrtek 24. t. m. v zbornci univerze . predvanje svojega cikla. Predaval je kouservator dr. F. Štele o zanimivi temi: »O ponarejenih umetninah«. Predavanje so pojasnjevale gJtioptičue slike. « ■, Predavanje o Tolstem. 23. t. m. je v Benetkah docent za slovanske literature na Kr. višji trgovski g. dr. A- Res predaval vdrtigJč o »Duhovni drami Leva Tolstega«. Predavanje je del Zn.anstveno-apo-logetičnega cikla. -Zagrebško pismo Na našem odru se je zopet pojavil ponosni »avonski galeb«, kakor ga nazivlje njegov mlajši tovariš Johnson, — William Shakespeare. 17. t. m. se je vprizorila njegova tragedija ljubezni »Romeo in Julia« v novi obdelavi, ki je pokazala, da je v nsišem gledališču mnogo smisla za umetniško izvedbo. G. Raič, ki je komad režiral, je pokazal, da je enako blizu klasičnim Shakespearjevim delom kot novejšim dramatskiirt poskueom Z velikim poznavanjem in inteligenco je napravil ta komad dostopen naši publiki. Tako v potankosti kot v celoto dre me ie vnesel svoj prevladujoči duh s poznavanjem Sha-kespearja, lako da je s svoje strani mnogo doprinesel k velikemu uspehu. Igralci so prav tako pokazali, da je drama v verzih zelo hvaležna, če pride v prave roke. Posebno se je izkazala pa. Kralj, ki je vlogo Julije prednašala z veliko odličnostjo, pro-finjenostjo in šarmom, posebno pa s poznavanjem in razumevanjem. Poleg ge. Podgorske in gdč. Ba-bič je nada zagrebškega gledališča. In njegova moJ-na fila obenem. Ostale vloge so bile na višini. Naj posebno omenimo našega »starega leva« g. Pavifa. V vrsti prireditev o angleški kulturi, ki smo jih imr-li zadnje tedne v Zagrebu, je tudi ta nanovo vprizorjena Shakecpearjeva drama mnogo doprinesla za čim večje afirmiranje velikega Angleškega duha... K nam je prišel tudi g. Gajdarov, znani iilm-ski igralec, da clebitira s svojo žsno go. Olgo Ozov-skovo v »Živem mrtvecu« in »Gospodu Lamberthi-eru«. Njegov nastop se je pričakoval v Zagrebu z veliko radovednostjo, tem boli, ker ie g. Gajdarov v Zagrebu zelo priliublicn kot filmski igralec. Sicer pa se je to lahko opazilo tudi pri njegovemu spre. iemu. Da bi videli zagrebške punčke, kako so se trgale za njegov podpis! Saj ga je rad delil. Sicer pa imamo tudi drugih gostovanj v izobilju. V zagrebškem Glasbenem zavodu ie nastopila ga. Wanda Achse! Cemens kot iuterprefkiitfn pesmi,. Kljub vsej reklami ni in )od predsedstvom nančnega ministra praznovali 100 letnico rejstva Jules Vorne-a. — V Milanu so našli dragocene rokopis« in biografijo slovitega izdelovalca gosel, Siradivarija, katero je bil napisal njegov tajnik. — V Varšavi so z naravnost ogromnim vspeliom igrali dramo »Odpovedujem službo«, enega najod-ličnejših poljskih dramatikov, ki ima tudi v inozemstvu iime, Vladimira Perzynskega. Dr. Giinther Probszt, Die gsprSgten Schan-mlinzen InneriSsterreich. Zv. 1. Zbirke Korpus der 03 te it. Schaumiinzen, ki jo izdaja Fritz Dvorschak. XVI + J 84 str. tek,-ta in 10 svetloliskov. Dunaj. Založba Anmlthea 1028. Kartonlrano M 28.—. V zvezi in kot dopolnilo korpusa nemških medalij je začel sedaj izhajati na 5 zvezkov preračunjeni korpus avstrijskih medalij. Prvi zvezek te serile obsega vse medalje iz Koroške, Kranjske in Štajerske do tedaj, ko so prenehale domače kovnice v Celovcu odnosno v Št. Vidu in Gradcu. Pred opisnim katalogom, ki obsega 233 številk, se nahaja kritičen pregled razvoja notranjeavstrijske medalje. Velik del medalij se nanaša na Slovenijo, tako na škofa Hrena, ljubljanske »liurgfrledbereitungs-medatllen Itd. Knjigo vsem, ki se zanimajo za razvoj denarjev in medalij v Sloveniji, toplo priporočamo. Kaj berejo ruski do'avti? V članku »The ciil- tural front in Hussia -, ki ga prinaša »Diil«, se nahaja zanimiva statistika. Ruski delavci bero 65 procentov ruskih in S5 procentov inozemskih pisateljev. K največ zahtevanim pisateljem Rusije spadajo (»oitoli, Dostojevski, Cehov; cd Tolstega se čila najbolj »Vstajenje«, od G-rkega »Mati«, Med inozomci zavzemajo ])rvenstvo Američani. IJp-ton Sinclair ln Jack Lomim sta kot prava prole-l.arska pisca na prvem mestu. Pri drugih n?st"v-Ijencih in uradnikih je razmerje nekoliko drugače, 41 procentov Rusov in .06 procentov in-zemcev. Med temi čislajo največ 0'Henryja, Farrčrea, Viktorja Hugoja in Anatola Francea. X. Spori NEDELJSKO DRŽAVNO PRVENSTVO V SMUČANJU. bo tudi po številu udeležencev največja letošnja prireditev. Prijavljenih je že do danes veliko število tekmovalcev, ki so razdeljeni v tri razrede, toko, da se lahko prav ugodno in dobro placlrajo medseboj in da ni treba začetnikom startatl v istem razredu z najmočnejšimi tekmovalci. To je dalo osobito vspodbudo začetnikom, ki so se vsled tega prijavili v velikem številu. Poleg znanih smučarjev startajo tudi letos najboljši smučarji iz naše vojske, kakor Predojevič, Novak, Klavora, Damja- , - , . „. , . , ,. x- .... ?ijbvlč f. dr. ter najboljši zagrebški tekmovalci. Ker valeč g. Oskar Jollie .je imel bobio srečo. Tod*.tudi,, gj^ na5i najboljjjl trije smučarji oba Janša in na rvn ci ni nrmrhil l9ifa* il/ ijf iMiis«t L"»I/ai» /ia H» ■ % . i/i. • » ~ »» • . . v • df. Kmet istočasno v Rumunljt, je letošnje prvenstvo povsem negotovo ter bo borba zanj osobito ostra. Izletniki bodo imeli velik užitek od tekmovanja baš radi gornjih dejstev, oni pa, ki ne poznajo še Pohorja, bodo lahko spoznali ta izredno lep in diven smučarski teren. Ker se jim nudi sedaj najlepša prilika, da se o priliki te prireditve odpeljejo na Pohorje, upamo, da store to, saj bo prostora vsled smotrene razdelilve številnih postojank na Pohorju za vse dovolj. Kdor se ne more odpeljati vsaj v soboto opoldne, naj gre zvečer in prenoči v Mariboru a od tam naprej more iti v nedeljo na Pohorje. Oni, ki gredo v no leljo zjutraj dalje, je najbolje, da gredo iz postaje Fala naravnost na Klopni vrh. Smučarski tečaj za začetnike pri hotelu Zla-torog v Bohinju se bo vršil v nedeljo dne 27. t. m. ■mia-iiii -i iiTirrr-fir ctiujti. ......■■■■■—■—— dalje do 8. febr. ako bo zadosti prijav. Prehrana tam bo veljala dnevno 45 Din, prijaviti pa m J* treba v naprej pri tvrdki Goreč. * * * BOCKL V AMERIKI. Veliki prvak v umetelnem drsanju inžener BBckl je sedaj v Ameriki. Piše: »Takoi po prihodu v Nevv York sem šel na drsališče. Nahaja se v svetovnoznaul športni palači Madison Sauare Gardeiu. Na voglu 8. avenije in 50. ceste je ta palača; v najvišjem nadstropju je drsalni prostor. Steklena streha in velikanska okna, do stropa segajoča, dopuščajo svetlobo iu razširjajo prijaznost, kot je ne nudi nobena druga ledena palača. Okna se lahko odpro, in v dvorano vrejo do 1 popoldne neprestano solnčni žarki. Dvorana ima okoli 5000 m' ledene ploskve. Balkon za klubove člane in balkon za godbo jo dopolnjujeta. Seveda so zraven sb-ambe za obleko, pršne kopeli itd. Za člane kluba je drsališče rezervirano vsak dan do dveh in rc.zen ob sobotah in nedeljah tudi še od pol 6 do pol 8. Ob drugih urah in v sobotah in nedeljah popoldne je drsališče na razpolago širšemu občinstvu; vstopnina za oso« bo znaša 1 dolar. Ta razdelitev se je izkazala kot zelo praktična in so vsi zadovoljni z njo. Odtod sem se podal v Newyorški atletski Mtib iu od tam v klub univerze Columbia, ki se nahaja tudi blizu tam. Zadnji klub šteje med člane bivše slušatelje te univerze in ima seveda svojo hišo; štirinajst nadstropij je ta hiša visoka, ln vse Je notri, kar spada zraven: športni prostori, zabavj, šča, kopeli itd. Bom kmalu spet kuj pisal.« O TEXU. Tako so ga v Ameriki imenovali, jk> njegovi domovini Tek^su. Ne Tex Rickard, samo Tex-Nekdo je zapisal o njem: »Če je nekdo kaj, če kaj zna in petem ve, kaj hoče, bo večinoma tudi nekaj d: segel. Tex jo bil tip starega ameriškega trgovca. Zagrabil je, kar mu je prišlo pod roke, pod roko je spravil, kar je zagrabil, in toliko časa je tresel, da jo stresel vse dolarje ven.c Vse njegovo življenje je bilo dirkanje z usodo, roman pustolovca. Rojen je bil 2. januarja 1870, sin mlinarja. Sedem je bilo otrok, oče je bolehal, sin mu je pomagal. Pozneje je bil Te* vse; bil je težak, drvar, j>ast:r. iskal je zlato in gostilno je imel, v najbolj divjem ameriškem svetu, na Znliodu. Napravil jo igralni »S"!on«, trgoval jo s petrolejskim in drugim ozemljem, z živino in z de'nicami in slednji S s športom. Denar si je naredil pri vseh teh oprav« ldh, imo in milijone pa šele s športom. Njegova karijsra v b-kenih prireditvah je bila senzacfe>» licln.a. V gostilni najslabše kakovosti je pričel, takoj prva prireditev je bila torba za svetovno prve n s! vo v lahki teži, med Joe Grnfeni in Battlin-goni Nelsanom. V Goldfieldu je bilo to, od Bog* zapuščenem gnezdu, v divjem grrovju, v drfavi Nevada, med pastirji Iu rud^rii. Prav zaupanja vrrdno to občinstvo ni bilo; 300 težko oboroženih rediteljev-pastirjev je imel Tex pripravljenih, a pred vstonom v areno so pobrali gled-vcein vse orežje. Tam se revolver h'tro st ži. To je bilo romantično občinstvo! Morda halj romantično kot sploh kdaj kje. Na dariMh za oba bo'*serja je ra*» pisal Tex vsoto EO.tlO d !ar'ev, za tiste rsc ne-kaj neverjetnega. -Kasiralc je pa 66.715 dolarjev! Se je torej (m'"?plo. In od tedaj ir prej je i'o kvišku, nepričakovano hitro. Tex je dvignil bokt-ni šport v Ameriki na viš'no, ki je n:'d~r prej ni Imel in ki je nsj. brž tudi nikd~r več ne bo dosegel. Na šport sam se ni razumel desti. tembolj pa na pripravo, na reklamo itd. Tu je bil vrdesežen. N-rvečja je hpa njegova prireditev v C" irago, ko sta se udarli Denu;sey in Tunnev. Gled-vcev okoli IcO.OOO, dohodki: 1 milijon do'-rjev, Denresev TfO.COO, Tunnev £00.000, mesto Chice/ro na davkih itd. 100 000! Tejrn so vsi zaupali. ?e kot g-stilničarju so mu prinašali redarji zlate 1-ene, da jih je spravil, in nikdar se ri nobena z ub:,a. In kjerkoli ie bil pozneje v Zedinjenlh državah, v Kan-di, Mehiki eli na Kubi, povsod so v'deli v niom moža, ki zasluži polno 7-utp-nie. In d"1i so mu na raznelago denarja, kolikor ga je I otel. In s tem den-Tjem si je napravil snet den-r, s-imo več ga jo bilo. Sedaj berem/v da je zan"stil 15 mi'!'orov do'ar.lev premoženja. — Podedovali sta jih žena in dveletni* hčerka. Naročite si DOM IN SVET 51 Sir Arthur Conan Doyle: Izgubljeni svet (The losi toorld.) Roman. Popisoval sem do zdaj samo grozote Maple Whi-teove dežele; imela pa je tudi svoje privlačne strani, ker smo potovali vse to jutro po lepih cvetličnih preprogah: bile so, kolikor sem opazil, večinoma bele ali rumene barve, in naša profesorja sta pojasnila, da sta to prvotni barvi pri cvetlicah. Ponekod so bila tla z njimi tako na gosto posuta, da smo romali do gležnja v tem mehkem razkošju, skoro omamljeni po nežnem in močnem duhu. Venomer so brenčale okoli nas naše domače angleške čebele. Veje številnih dreves, pod katerimi smo romali, so se pi ipogibale pod težo sadja, izmed katerega so nam bile nekatere vrste poznane, dočim so bile druge nove za nas. Pobirali smo le to, kar je bilo po pticah načeto, da se nam ni bilo treba bati zastrupljenja in s tem pridobili prijetno spremembo v enolični vsakdanji hrani. V goščavi, skozi katero smo korakali, je bilo veliko po živalih dobro izhojenih poti, in če je peljala steza skozi močvirnate kraje, smo videli ne-število čudnih sledov, med njimi tudi iguandonove stopinje. V nekem gaju smo opazovali pri paši več teh velikanskih živali in lord John je ugotovil s svojim kukalom, da so vse imele asfaltne madeže, čeprav drugod, kakor oni iguandon, katerega ostanke smo gledali zjutraj. Nismo mogli domisliti, kaj nsj pomeni ta pojav. Videli smo tudi več manjših živali, kakor ježevce, luskinastega mravljinčarja in šekastega merjasca z dolgimi krevljastimi čekani. Nekoč smo zagledali skozi listje z zeleno travo porastel klanec in po obronku daleč pred nami je urno švignila velikanska temno sivkasta živa!. Zdrevela je s tako brzino, da je nismo mogli natančno razločiti; če pa je bil to res jelen, kakor je trdil lord John, potem je moral biti vsaj tako velik kakor orjaški irski los, katerega ostanke včasih najdejo po barjih v moji domovini. Od kar smo imeli skrivnostni obisk v našem taborišču, nas je vedno mučila pri povratku huda slutnja. Sicer smo topot vse našli v redu. Tega večera smo imeli dolg razgovor o našem sedanjem sta- zvemo malo več o teh krajih kakor vemo sedaj. m111 1m li rt M j 1"» VI n I r\ nn A #1 M „ l .. n - ... ^ . inif * 1 n/\ M A i-v j 5" §» i S* B CSg-g K^Pi 5" fS čS'g-2? BPBf O,SoSo a 1 o -j n M n . < g s • s g* i2-5 3 s p* Ss=šf pi' te ivrtiD. g. žlrs mmiim Ceni. čitatelem se Drioororaio nasednie tvrdke 1 Vlužbodobe BLAŽ JANČAR soboslikarstvo ln pleskar I.] UBIJ ANA, Breg 6 Kloktro.nštalacijo 7.a lili-in poson, prodala in pre vi jan je elektromotorjev mehanična delavnica Elektrooodietie, Liubliana lil. Jcrneieva c. '<, telef. 321 K. Pečenko irRovina vseli vrst usnju m Čevljarskih po roi.šfiu . ubtanii Sv. Petr> cesta 3V PRISTOt & liRICELj irkoslikaria, Liubiiana Resl eva t. 4 ■ Sv. Petra t. 3i i e'ei. 2908 Ustan. 190 ILUSTMlHANl SLOVENEC LETNIK 1926 SC SC DODI Prodajalna K. T. D. (H. NiCinan) Uubllana, Kopitarjeva ul. 2. ■■HaHBBSSgS^SSSSIl^&nOflHMnr bukove in hrastove odpadke od parketov dostavlja po nizki ceni na dom parna žaga V. SCAGNETT1 v Ljubljani, za gorenjskim kolodvorom Lonene tropine in druga krmila nudi najceneje K. V«HW. HUMIANA Uesljcva cesta 24. velelr^ovina i i ta in itilev sliih izdelkov Vsakovrstno listo kamre po najvišjih cenah. CEKNE. iuvclii. Ljubljana. Wollova ulica št. 3. A:dova nseriralte v .Slovencu!" Zapustila nas je naša zlata hčerka in sus:nc.i IVANKA i;i se preselila včeraj, dne 24. januarja 1929 ob '<2 popoldne v večnost v svoji najlepši dobi 20 let. Pogreb naše nepozabne hčerke in sestricc se bo vršil v soboto dne 26. januarja ob %4 popoldne iz hiše žalosti Rožna dolina, Cesta na Brdo št. 14, na farno pokopališče na Viču. Rožna dolina, dne 25. januarja 1929. IVANKA PIRNAT, mama. KETI, sestra. FRANCI, bratec. Pisarniška moč s prakso v lesni industr., se takoj sprejme. Ljubljana, Prule 8. 716 Učenca poštenih staršev sprejme v vso oskrbo pekarna A. Pečnik, Selnica ob Dravi. Modistinja išče prvovrstno moč. Naslov pove uprava »Slovenca« pod št. 729. moka 5 Din garatirano pristna, od 25 kg naprej. Pošilja Pavel Sedcj, umetni mlin, Ja-vornik, Gorenjsko. Pošten točaj, zanesljiv, s kavciio, se sprejme. Predstaviti se je od 1—2 popoldne. Naslov pove uprava »Slovenca« pod št. 730. M^jšega hlaoca spreimem takoi. Dobrova št. 33 pri Ljubljani. Snrejmem deklo zdravo, močno, ki bi oskrbovala krave in prešiče in opravljala vsa poljska dela. Plača po dogovoru. Mimica Fertiči Dob 40, pri Domžalah. Trgovsk. pomočnika mešane stroke, ca. 18 let starega, dobro izurienega, zanesljivega in marljivega, iščem. Nastop službe s 1. marcem 1929. — Jurej Šterk, trgovec. Vinica pri Črnomlju. Vrtnar izučen, drž. upokojcnec, oženjen, se sprejme. Brezplačno stanovanje takoj na razpolago. Plača po dogovoru. — A. Sušnik, Ljubljana, Zaloška c. 21. jEESBD Odda se v najem kovačnica. Poizve se pri Ignac Kastelic, Ponova vas pri Grosupljem. Iščem mlin na prometnem kraju s stalno vo.'o in nekaj zemlje zraven v najem ali po dogovoru. - Naslov pove uprava »Slovenca« pod št. 714. Poizvedbe Zatekla se je temnorujava psica. Naslov pove uprava lista pod št. 736. Objave i ti; Absolvent učiteljišča išče primerne službe. Ponudbe na upravo lista pod »Vešč nemščine«. Stanovanja Sobico z elektriko se odda solidnemu gospodu. Jurčičev trg 2, I. nadstropje. SVARILO. Podpisana tvrdka sporoča, da provizij-ski potnik Nikolaj Stern ni več pri njej v službi, vsled česar tudi ni več upravičen sprejemati plačila in naplačila za podpisano. Oblačilnica Drava, Oton Pelan, Maribor. Obrt Puhasto perje kg 38 Din, razpošiljam po povzetju najmanj 5 kg Izkoristite priliko, dokler zaloga traja Imam tudi beli pth kg 300 Din L Brozovič, kem čistio-na peria, Zagreb, (lica 82 Kdor hoče izrabili toploto v štedilniku, naj naroči štedilniški grelec. Cena samo 50 dinarjev. F. Kosmač, splošno ključavničar' ' vo. Jeranova 5, Ljubljana, Sobo lepo opremljeno, solnčno, z elektr. razsvetljavo, posebnim vhodom, oddam s 1. febr. — Naslov pove uprava pod št. 740. Kdo želi? osebo z daljšo pisarniško prakso, dobrih referenc, priden in pošten, naj pošlje ponudbe na oglasni oddelek pod: »Vojaščine prost«. Pletilja t. dvomesečnim poukom, z lastnim strojem — išče službe. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 756. Mali mlin na 2 kamna, prečna širina 60 cm, visok 2 m z ' gretom, uporaben za mle-1 lev koruze, žita in kaše,' malo rabljen, na pogon \ 7. motorjem, prodam za 1200 Din. Franc Balog, železn. postaja in pošta Mala Subotica 78, Medji-murje. 699 Stavbne parcele v šentpeterskem pred- l mestju, 500—700 m- skup-11 no ali posamezno — se proda. Vpraša se: M. Z., Gosposvetska cesta 10, Vošnjakova ul. 6. irodaja zidane hiše krite z opeko, z gospodarskim poslopjem, vrtom sadonosnikom, vins. braj-do, zraven 32 arov zemljišča, ob cesti, sredi industrije in trga, blizu treh šol, cerkve in kolodvora, radi odpotovanja za 80.000 dinarjev, brez zemljišča 45.000 Din. Natančneje ' pri Antonu Urek, Loke | 329, Trbovlje 1. Neprijeten duh ust je zoprn. Zobje slabe barve kvarijo najlepši obraz. Obo hibi odsiranite pri enkratni vporabi kraBno osvežujočo Chlorodont-paste. Zobje dobijo krasen sijaj slonovine, posebno pri vporabi zobčaste žčetke, ker ista čisti zobe tudi na njih stranicah. Gnili ostanki jedi med zobmi, ki povzročajo ncpiijetcn duli ust, ee s tem temeljito, odstranijo. Poskusite najprej z malo tubo Chlorodont ščetka za otrok", za dame (mehke ščetke), za gospode (trde ščetige). Pristno samo v originalnem modro-zelenem omotu z napisom Chlorodont. Dobiva se povsod. — Leo-VVcrke A. G., proizvodnja in zastopstvo za Jugoslavija: Tvornicc Zlatorog, Maribor. tTužnim srcem sporočamo vsem sorodnikom in znancem, da je naš iskrenoljubljeni oče, stari oče, tast in stric, gospod IVAN GOIE sluga Stavbinske družbe v p. dne 24. t. m. ob pol 12 dopoldne, v starosti 85 let, boguvdano preminul. Pogreb nepozabnega pokojnika bo v soboto, dne 26. januarja 1929 ob 4 popoldne iz hiše žalosti, Zelena jama 157, na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana-Moste, 24. januarja 1929. Žalujoči ostali. ■ Naš ljubljeni Slaučl Brglez dijak III. razreda drž. realne gimnazije v Celju nas jc dne 23. januarja 1929 ob pol 8 zvečer, previden s tolažili sv. vere, za vedno zapustil kot žrtev nesrečnega slučaja na ledu. Pogreb bo danes 25 januarja ob 3 popoldne izpred hiše žalosti, Kocenova ulica št. 3, na celjsko mestno pokopališče. Celje, dne 25. januarja 1929. Žalujoči starši, brat in sestre. Zahvala Vsem, ki so z nami sočustvovali ob smrti našega preljubljenega soproga, očeta, starega očeta, tasta, svaka in strica, gospoda FRANA ŠER^A veleposestnika in veletrgovca ga spremili na njegovi zadnji poti in mu poklonili toliko cvetja, se najtoplejše zahvaljujemo. Zlasti smo dolžni zahvalo čč. duhovščini za njeno spremstvo, g. predsedniku Cerkniške posojilnice Tonetu Medenu za poslovilni govor ob odprtem grobu, g. advokatu dr. Cirilu Krašovcu in njegovemu zboru za ganljive žalostinke in telovadnemu društvu »Sokolu« za častno spremstvo z zastavo. Še enkrat: vsem najtoplejša zahvala! V Cerknici, dne 24. januarja 1929. Žalujoči ostali. Automobllisti! Motociklisti I Šofer in samovoiac Spisal inž. Josip Štolfa. — Cena vezani knjigi Din 140"— Jugoslovanska knjigama v Ljubljani. t Potrti globoke žalosti naznanjamo vsem prijateljem in znancem pretužno vest, da je naša iskrenoljubljena soproga, mati, sestra in teta, gospa Nežika Gros soproga vlakovodje v pokoju v četrtek dne 24. jan. po daljši, muke-polni bolezni, previdena s tolažili svete vere, boguvdano preminula. — Pogreb drage pokojnice bo v soboto dne 26. januarja ob '43 popoldne iz deželne bolnišnice na pokopališče k Sv. Križu. Sv. maša zadušnica se bo darovala v cerkvi Marijinega oznanenja. Ljubljana, dne 24. januarja 1929. Ivan Gros, soprog. - Valentin, sin. — Rezika Kolenc, sestra. - Jože Kolenc, brat. - Anica in Mici, vnukinji. - Karel, Feliks in Tone, Pogačnik, bratranci 1- ..1.1. ...__Ul-A m usimu aviuuaiiv, + V neizmerni žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da je naš srčnoljubljeni soprog, stari oče, brat, svak in stric, gospod FRANC KREČ krojaški mojster danes, 23. januarja 1929 ob 8 zvečer, po dolgi, mukepolni bolezni, previden s sv. zakramenti za umirajoče, boguvdano preminul. Pogreb dragega pokojnika bo v petek, dne 25. januarja 1929 ob 4 popoldne iz mrtvašnice splošne bolnice na pokopališče k Sv. Križu. V Ljubljani, dne 23. januarja 1929. Brez posebnega naznanila. Žalujoči ostali. Mestni pogrebni zavod v Ljubljani. Prva celotna izdajal Doktorja Franceta PreSerna zbrano delo Cena Din 40'—, eleg. vezana Din 55'— Jugoslovanska knjigarna v Ljublj-nI. Vsem, ki ste spremili mojega ljubljenega soproga in očeta Antona Zupana priv. uradnika na njegovi zadnji poti, za izraženo sožalje in poklonjeno cvetje — sc najlepše zahvaljujeva. Kropa, 24. januarja 1929. Žalujoča soproga ELA in sinček ZDRAVKO. Za Jugoslovansko tiskarno * Ljubljani: Karel Cefc. 'zdaiatelj dr Ir t. Kulovec. Urednik: Franc Terseglav.