347 Slovanski popotnik. * Nov česk koledar pod imenom 5,Casnika je prišel v Beču v založbi tiskarja L. C. Zamarskega na dan. Spisal ga je slavnoznani vrednik „Slov. Nov." gosp. Da-niel Lichard in vstvaril prav mično knjigo, ktera zraven navadnih koledarskih stvari obsega na 22 polah lepe zve-zdoslovne, natoroznanske, fizičko-tehniške, gospodarske, zgodovinske, narodske spise, življeojopiee, basni itd.; mar- siktera stvar je razjasnjena s podobami. Gosp. Lichard se je skazal izverstnega vrednika tudi v tem delu, ki bode tudi čez meje svoje domovioe, Češke inMoravije, za ktero je pred vsim namenjeno, gotovo našlo obilo prijatlov. Cena temu ^časniku", ki se dobiva po vsih mestih slovanskega jezika, je 1 fl. 20 kr. * 13. dan p. m. so se začele sopet rusovske gledišča, ki so bile po smerti čara Nikolaja pol leta zaperte. Gledišče vMoskovi, ki je leta 1853 pogorelo, se bo sopet izidalo tako veliko, da bo naj večje na svetu; do leta 1853 je bilo, kar se tiče veličine, tretje v Earopi. 'L V Petrogradu se je 8. dan p. m. na ondašnjem vse-učelišču slovesno odperla nova fakulta iztočnih jezikov, ktero je ustanovil že rajni car Nikolaj; razdeljena je na 5 oddelkov: v enem se bode učil jezik arabsko-per-zijansko-turško-tatarski, v drugem mongoljsko-kalmuško-tatarski, v tretjem kitajsko-mandžur-ski, v četertem hebrej sko-arabski, v petemgruzij-sko-armensko-tatarski. Učenci te fakulte morajo razun jezikov se učiti tudi povestnico teh narodov in ve-rozakon, raski jezik in zakonik* (Nev.) * Slavnega Fr. L. Celakovskega življenjopis pod napisom „Zivot a pusobeni Fr. L. Čelakovskeho" je prišlo v Pragi na svitlo. Gosp* Ig. Jan. Hanuš ga je spisal. (Lumir.) flt v Lvovu se vnovo izdaja glasoviti poljski slov-nik S. B. L i ude- tov. Zvezek pervi je že natisnjen, obsega 102 pol, cena mu je 6 fl. 40 kraje* Ostali 4 zvezki bojo veljali po 3 fl. 20 kr. (Nev.) * Med naročniki na češki časnik „ŠkoIa a Život" se nahaja tudi Vojteh Naprstek, knjigar v severni Ameriki. (Slov. Nov.) * Gosp. Hanuš je zraven češkega spisa o nemško-slovanski arheologii dal tudi spisek v nemškem jeziku na svitlo pod naslovom: „Ueber die alterthiimlicheSitte der Angebinde bei Deutschen, Slaven und Lita uern". (Lumir/) * Po statitičnem izkazu od leta 1854 se je na Oger-skem, Htfrvaškem, Slavonskem, v Vojvodini serbski in Ba-natu v 4061 ljudskih šolah učilo v madiarskem, v 2064 v slovanskem, v 984 v nemškem, v 261 v romunskem, v 3 pa v talijanskem; v 939 šolah se je mešalo več jezikov. * „Narod. Nov.a v Zagrebu razglašajo, da slavni gosp. Ludevik Vukotino vič , vrednik ^Gospodar. Nov.u je izdal v nemškem jeziku knjižico rastlinoslovja pod imenom »Die Botanik nach dem naturhistorisehen Systema v veliki osmini na 74 str. Knjižica ta — pravijo „Nov.a — ni izdelana po kalupu množin enakih del „s slogom strogo učenim i zameršenim", ampak je v vsem v razumljivem jeziku pisana in zložena po stanu naravoslovnega znanstva sedanjega časa. Rastlinoznanstvo je imenitno znanstvo; ono daje ljudem brati tisto veliko knjigo narave, kjer s svojim perstom Stvarnik piše zlato in večno besedo v slavo svojo in stvarjenja svojega. Vprašan: zakaj ni knjižice te v domačem jeziku spisal, je gosp. pisatelj odgovoril, „da bi ne bil s tem dosegel svojega namena, ker lahko bi našince na perste soštel, kte-rim je mar za to vednost, in kteri bi si omislili to knjižico, da jim koristi". Bog in duša! res žalostno je to. * V Celovcu je prišel na svetlo „Kraljodvorski rokopis". Iz staro-českega ga je poslovenil F r. Levstik. Velja 12 kr. Prestava slavnega pervopisa je izverstna, natis je ličen, cena nizka, gre tedaj gosp. Leonu po pravici velika hvala, da je spravil važno Hankovo najdbo tudi v našem jeziku na dan. * ..Domače živinozdravstvo v boleznih kdnj, govedja, ovac, prešičev, koz in psov — 348 ali nauk, kako mora kmetovavec svojo živino rediti, ji streči, jo kermiti in oadravljati. Po nemžki spisal J. N. llohlves, poslovenjeno po 19. natisa. V Celovca natisnil in na prodaj ima Janez Leon. Velja 1 fl. 22 kr. — Slavnoznani gosp. prestavljavec je rešil svojo nalogo, kakor vselej, tako tudi tukaj prav izverstno, to je, prav umevno in lepo je poslovenil nemško besedo in čativši, da Ima z zastaranim blagom opraviti, je prav marljivo sam dodajal, kar je mogel druzega blaga — al mertveca tudi naj krepkejša moč ne more več k življenji zbuditi. llohlves (rojen 14. maja 1755, umeri 1823) je bil za svoj čas sloveč mož — al takrat je bilo živinozdravstvo še na zelo nizki stopnji; natora bolezin se ni še dostojno poznala pa tudi moč zdravil ne; odtod tista ogromna mešanca, kakor jo, na priliko, nahajamo pri „hromu v nogi" z o sme rim i olji, med kterimi je celo oster strup vitrijolovo ali hudičevo olje! itd. Ne bi se splačalo, da bi dalje pretresali Rohlves-a , ker skor pri vsaki bolezni bi imeli opravila dovelj; — tedaj le to rečemo, da škoda za velik trud, ki ga je imel gosp. prestavljavec z delom, ki se tudi v 19. nemškem natisa ni ne za las pomladilo.