Raznoterosti. X Mrtvaški banket. Neki F. Eavanez ? Montecarlu je povabil odlično družbo v svojo vilo na banket. Na vabilu je bilo pisano, da čaka udeležnike na koncu veliko presenečenje. Proti jutru je končal banket. Eavanez je vstal, govoril gostom, nato pa potegnil revolver iz žepa ter se ustrelil v sence. Bil je takoj mrtev. Bil je še mlad, pa bolan ua živcih. X Cadna oporoka. Zasebnik Ivan Bercus v Sudicab. na Oeškem je zapustil v svoji oporoki mestni občini znesek 500 K z nalogom, da se denar naloži v tamošnji hranilnici ter pusti toliko časa naložeo, da bo znašala glavnica 16 milijonov kron. Ta znesek se potem razdeli v 4 dele med občino Sudice ter dvema sosednima občinama ter še živečimi sorodniki Bercusovimi. To se zgodi v 270 letih, torej v I. 2179. X ,.Oče naš" in ogrska držara. Ogrski škof Parvy je konfiseiral nek slovaški molitvenik, ker je smatral molitvico Bk Mariji, zaščitnici Slovakov" državi nevarno. List BNepszava" je priobčil na to satirično notico, v kateri se preiskujejo po zgledu škofa Parvyja še druge molitve s stališča ogrskega kazenskega zakona in je zahteval, Daj se takoj konfiscira nOče naš", ki je v hudem protislovju z ogrskira kazenskim zakonoui. Tako vsebuje prošnja BPridi k nam Tv?je kraljestvo" hudodolstvo po § 127., po katerem je veleizdaja ono dejanje, ki ima namen spraviti ogrsko državo pod tujo vlado. nZgodi se Tvoja volja, kakor v uebesih tako na zemlji". § 273. Z ječo do 5 let se kaznuje oni, ki se upre ukazujoči volji postave. Daj nam naš vsakdanji kruh". Prestopek po § 66. (Beračenje brez oblastvenega dovoljenja) kakor tudi proti naredbi miuistra za notranje zadeve, št 18613, z dne 22. IV. 1882 o nabiranju darov. BNe vpelji nas v izkušnjavo, temveč reši nas vsega zlega". V tem stavku se pa direktno nazivlja Ogre kot zlo, od katerega hočejo biti Slovaki rešeni s tujo pomočjo. Zaradi te satire, ki je bila naperjena proti ogrskemu škofu Parvyju, je prišel urednik lista nNepszava" pred porotnike, pred katerimi pa ni bil zaplenjen, pač pa oprošeen. X Elerikalizem in zadnje Tolitve t Italiji. Pred kratkim so skončale volitve v italijansko poslansko zbornico. Večino bo imela vlada. Klerikalcev je prišlo v zbornieo 21, dasi je še vedno v veljavi nNon^expedif, ukaz iz Vatikana, da se katoličani ne smejo udeležiti volitey v Italiji, ki je ugrabila papežu večni Eira. Po eni strani se je naglašalo, daje nNon expedif v veljavi, po drugi so pa duhovniki strašno agitirali za volitve. Da so se udeležili volitev, to pomeni kapitulacijo klerikalizma pred močjo narodne ideje. Klerikalci so hoteli ubiti narodno edinstvo v Italiji, pa ni šlo. Zato pa so se naveličali dosedanjega postopanja ter se vrgli v volilno borbo. Glede na BNon espedit" so v Vatikanu zatisnili vse oči. X Eako ostane ženska res mlada. Odkar obstoji človeštvo, se je zlasti ženski svet silno bavil s problemom, ni li v moči človeka, da zatre na sebi sledove atarosti in jih tako prikrije, da se jih ne opazi. Dragocena pariška mazila in praški skrivnostne esence, ki jih predpisujejo lepotilni doktorji, masaže na obrazu, mlečne kopeli in tisoč drugih sredstev ni nikdar zamoglo popolnoma doseči svojega namena. Neki francoski list poroča sedaj o nekem nezmotljivem sredstvu, ki omogoča ženskam, da ohranijo mladostno svežost in lepoto do pozne starosti. Sereda zahteva to lečenje precej samozatajevanja, ali kaj ne stori vse ženska zaradi lepote? Kar zahteva novi lepotični doktor od ženske ni nič drugega, nego ' da vedao molči. Govorjenje utrudi obraz, koža se utruja in zaraditega" nastajajo neprijetne brazde in gube. Ali ženske se ne smejo tudi smejati in smehljati in tudi ne jokati, zakaj vsa ta zrcalenja čuvstev obrabljajo mišice na obrazu. Izumitelj novega zistema priseza na svojo metodo in jamči vsem ženskam, ki žive po njegovom navodilu, da ohranijo mlado lice do pozne starosti. Nekaj dam je že pričelo s tera Iečenjem, toda vztrajati niso mogle dolgo časa. X Eaj stane en strel. Z izpopolnitvijo topov in povišanjem kalibra dalečnosežoih brzostrelnib. topov naraščajo tudi stroški strelov. Kake velike vsote se izdajajo ob strelnih vajah ali celo \ vojni, je razyidQo iz podatkov o ceni posamičnib. strelov. Tako stane glasom novih angleških preračunov vsak strel iz 15 cm topa 63 K, iz topa 23 cm kalibra celo 336 K. Za strel iz 30 cm topa je potreba 720 K. Nič ceneji ni strel granate, ki naj prebije težke oklope. Tudi za to je treba izdati nad 600 K. Ako se k temu računa še, da se mora staviti v račun obrabljenje topa, potem se stroški še povišajo, zakaj posamezni streli teh velikih brzostrelnih topov stanejo do četrt milijona kron Sto strelov iz velikega topa stane nad 70.000 K, ako se k temu računa še obrabljenje topa potem še več. X Slepcev v ArstrlJI je bilo I. 1808. 13.070, in sicer 7627 moških in 6343 ženskih. Od teh je bilo sleporojenih 2077, zaradi bolezni ali nesreče jih je pa oslepilo 10.993. — V zavodih za slepce jih je bilo komaj 1003. X lz strahn osivell. Zgodovina pozna mnogo slučajev, v katerih so osiveli osebam iz strahu ali katerega drugega vzroka lasje, in sicer hipoma. Marija Antonietta, francoska kraljica, je osivela v noči po naznanilu, da je obsojena na smrt. Jahn je osivel v starosti 28 let, ko je zvedel, da je izgubljena vojna pri Jeni. Dr. Merem v Kolinu je osivel pri 17 letu iz žalosti ob izgubi svoje matere. Franc Gonzaga, mladi nečak vojvode Mantuanskega, je osivel t eni noči, ker je bil po krivici obdolžen zločina in obsojen v ječo. X Iz enega debla so zgradili cerkev. V Santa Eosa v Kaliforniji so zgradili cerkev iz enega samega debla. Cerkev je dolga 27 m široka 3 m; zgradili so poleg še 2 kapelici. Prostora je za 600 oseb. Drevo je bilo staro 2000 let. X Napredek zdravnlške vede. Eav- natelju vseučiliščne očesne klinike v Berlinu, dr. Greeffu, se je posrečilo odkriti provzročitelja egiptovske očesne bolezni. X Moderna seliter narodor. Ena največjih selitev, kar jih pozna zgodovina, se vrši sedaj. Eazni narodi velike Eusije se selijo v Sibirijo. Lani se je naselilo tam 500.000 ljudi. Leta 1906. se je preselilo komaj 60.000 oseb, drugoleto pa že okolo 400.000. Provzročili so to selitev ruski vojaki, ki so se bojevali proti Japoncem. Ko so se vrnili domov, so raznesli vest, da je Sibirija lepa plodovitna dežela, nakar se je začelo veliko izseljevanje vanjo. X Oh, te ženske! Neka gospa iz Lodza (v Eusiji) si ie prihranila sto rubljev samo zato, da bi si kupila kožuhovinasto boo. Njen soprog ji je podaril k temu še dvesto rubljev. Odpotovala je v Varšavo, kjer je bivala njena sestra in ker je hotela v tem mestu kupiti že dolgo zaželeno kožuhovino. V vlaku se je spoznala z nekira jako elegantnim gospodom, ki je bil vrlo prijazen^in ljubezniv. Sprijaznila sta se hitro in ko sta došla v Varšavo, sta šla skupno obedovat in potem skupno večerjat. Zjutraj sta tudi skupaj zajtrkovala. Medtem je gospod doznal, da je gospa došla v Varšavo kupit kožuhnato ovratnico, pa je zaželel, da ji ostavi zuak svoje vdanosti, pa ji je zato ponudil 200 rubljev. A imel je bankovee za 500 rubljev. Medtem gospo ni to najmanje motilo. Vzela je.svojih tristo rubljev ter jih dala prijaznemu gospodu, medtem ko j e sama spravila bankovec za 500 rubljev. Elegantni gospod je oflšel, dočim je šla ona k svoji sestri. Popol,dne je šla, da kupi ovratnico. Našla je eno, ki je bila res krasna ter je stala 400 rubljev. Dala je trgovcu bankovec. Trgovee ga ni raogel menjati, pa poslal je v bližnjo trgovino. Tu <pa so pogodili, da je bankovec ponarejen. Priš i so k nji bančui uradnik, redar in redarstven komisar. Morala je povedati ime svojega soproga in tudi še druge malenkosti. Policija je brzojavila v Lodz. Ubogi mož je skočil raalone iz kože. Niso ga sieer zaprli, a siromak je •doznal, kako se je obnesla njegova soproga z ¦elegantnim tujim gospodorn. Uložil je takoj icžbo za razporoko.