E P IG R A P H IC A
J . SASEL
V Emoni in njenem geografskem področju je bilo v zadnjih letih od­
kritih nekaj novih rimskih spomenikov, ki jih želim v naslednjem na kratko 
obdelati in hkrati nekaj že znanih dopolniti ali korigirati.1
N au portu s — Vrhnika
1 . CIL III, 3780, nagrobnik iz nabrežinskega apnenca, v = 59, š = 59, 
db = 19, v. č = 5,5 in 4 cm. Napisno polje, ki je pod 6. vrstico ravno odre­
zano, obdaja zgoraj polkrožno zaključen, profiliran okvir. Na hrbtu spome­
nika sta ob desnem robu dve moznici druga pod drugo, ob levem pa nizek 
plastičen rob. Plošča je prebita v velikosti 9 X 9 cm z odprtino, ker je služila 
prejkone nekdaj za nabiranje milodarov. — Vzidan na Vrhniki v jugo­
zahodni steni župne cerkve sv. Pavla, kjer je bil zabeležen že leta 1507 
(Augustinus, cod. Vind. 3528, fol. 73: in parochiali ecclesia iu x ta ianuam); 
1959 vzet iz stene, kjer je trpel škodo, in shranjen v cerkvi.
Q (u in to) Fulginas \ M (arci) \f(ilio)] v{iva ) f(ecit) | Cannutia T i(berii) f(ilia) [ 
Paulla. I F ulgin as Q (uinti) f(ilia) \ P r o d a h(ic) s(iia) e(st).
1 Pregled po vojni v Emoni najdenih tekstov bo prinesel 5. zvezek muzej­
skega glasila Situla.

CIL III, 3780, ki citira starejšo literaturo. 1 . Napis interpretirajo vsi 
v nom. 2. M . [ . j v. f. Miillner, Emona 1879, n. 173; A [...] I .f CIL. 4. Zani­
mivo sovpadanje cerkvenega patrona z imenom na nagrobniku. 5. G entile 
izvaja Miillner iz krajevnega imena F ulginae v Umbriji. G en s Cannutia je 
oskiško-etruščanskega izvora, dokaj razširjena na koncu republikanskega 
obdobja, epigrafsko dokumentirana posebej v mestih R om a , Salernum , 
O criculum , T u d er, Parm a, Bononia, O p itergiu m , M a n tu a; drugod, izven 
Italije, zelo sporadično.
Čas: zgodnje avgustejsko obdobje, ker je oče M . F ulginas M . L doku­
mentiran kot m agister vici v Nauportu proti koncu republikanskega ob­
dobja; cf. A. Degrassi, Inscriptiones Latinae liberae rei publicae, I (1957), 
n. 34, ter CIL P, 2286; III, 3777.
2. Nagrobnik iz apnenca, ohranjen zatrep, v = 60, š = 142, db = 28 cm. 
Zatrep obdaja plastičen, delno odbit rob; v sredini rozeta v obliki kolobarja. 
Na vrhu slemena sled moznice. — Zabeležil 1958 na Verdu št. 110, kjer je 
služil pri poslopju posestnika Franca Stražišarja kot vogalni odbijač; sedaj 
hranjen v Bistri v križnem hodniku.
Nagrobnik je za vzhodnoalpske pokrajine, kjer merijo v širino po- 
vzprečno po 70 cm, izrednih dimenzij. Nedvomno je pripadal nekropoli 
vzdolž akvilejske ceste pred Nauportom.
3. Gradbeni napis iz lokalnega, površinskega apnenca, v = 119, š = 72, 
db = 62, v. č = 7—4 cm. Napisno polje obdaja profiliran okvir; analogen 
okvir obdaja tudi levo in desno stranico bloka; ostale ploskve so grobo 
uglajene in brez moznic. — Spomenik je bil zabeležen leta 1507, in sicer 
vzidan v Bistri in porticu interna deam bulatoria (Augustinus, cod. Vind. 
3528, fol. 73). Kasneje — verjetno v teku 18. stoletja — je bil zazidan. Od­
krit ponovno in na istem mestu pozimi 1958 ob prezidavi in restavracijskih 
delih. Hranjen v istem poslopju v križnem hodniku.
N ep tu n o \Aug(usto) sacr(um ). | L. S erviliu s L. fil. \ Vel(ina) S a bin u s | aedem \ 
et porticum \ fec it | pecunia sua.
CIL III, 3778, ki navaja starejšo literaturo. 3. Končni l pomanjšan. 
I. Servilius I. f. I Schönleben, Carniolia antiqua et nova sive annales Car- 
nioliae, Labaci. I, L 1681, 221. 6. em ali en namesto et navaja Schönleben, 
ki dopušča možnost, da bi bil spomenik iz Ljubljane, e x ruinis E m on ae 
in aedibus C artu sian oru m . Schönlebnova domneva je možna, čeprav ne na 
dlani. Verjetneje jo namreč, da sta bila Neptunov tempelj in pripadajoča

porticus na prostoru ali v območju Bistre, polni nenavadnih, fantazijo vzbu­
jajočih močnih vrelcev kristalne vode, ki takoj omogočajo plovbo do 
Nauporta ali v Emono. Pot iz Nauporta na Borovnico — v kasni antiki 
tudi na Pokojišče — in Podpeč je vodila skozi Bistro, ker zaradi Barja ni. 
imela druge možnosti.
Čas: druga polovica 1. stoletja po n. št.
4. Nagrobnik iz lokalnega površinskega apnenca, v = 183, š = 92, 
db = 24, v. č = 6 cm. Napisno polje obdajata pilastra z listnim kapitelom, 
ki nosita profilirano prečno gredo; v zatrepu — skoraj povsem odbrušena 
— rozeta, v zaklinkih navzdol plavajoča delfina. Spomenik je po površini 
nasekan, da se ga je malta bolj držala, ko je bil sekundarno porabljen; 
zatični zob na kraju delno fragmentiran. — Odkrit ob restavracijskih delih 
v Bistri pozimi 1958, vzidan v južni steni križnega hodnika iz 15. stoletja; 
vzet iz stene in hranjen v istem poslopju.2
2 Dovoljenje za objavo spomenika mi je dal kustos Tehniških muzejev Slo­
venije, tovariš M. Vidmar, za kar se iskreno zahvaljujem.

D(is) m(anibus). | C. Bolonio Maximo j Aurelia Bona co(n)iu\gi pientissimo
m\a)e\moriam posuit.
Črke niso posebno skrbno klesane. 2. im v lig. 3. coiugi narečna oblika. 
4 ae v lig.; maemoria pravopisna napaka.
Gentiino ime moža je redko, tudi v Akvileji doslej nepoznano. Ali 
je kamen iz Nauporta ali iz območja Bistre same, je še nemogoče odločiti. 
Čas: prva polovica 3. stoletja.
Emona — Ljubljana
5. A lj 160, Merkurju posvečena ara, ki je bila izkopana 1916 na vrtu 
poslopja Nunska (sedaj Veselova) ulica št. 3 — detajlneje J. Mantuani, Car­
inola NS 8, 1917, 242 ss. — je bila 1958 odkrita na Vrhniki v privatni posesti 
in predana — izredno slabo ohranjena — Mestnemu muzeju v Ljubljani.

6. Žrtvenik iz apnenca, ohranjen v zgornji polovici; v = 51, š = 39, 
db = 25, v. č = 5,5 cm. — Najden januarja 1947 v Gregorčičevi ulici v 
Ljubljani, pri raziskovanju emonske kloake pod cesto SD I v sektorju med 
KM in UK II, in sicer 80 cm nad njenim dnom. Hranjen v Narodnem mu­
zeju v Ljubljani.
I(ovi) o{ptimo) m{aximo) | [ —
Najdba, ki je prišla v kloako kot razbit, zavržen kos — vsekakor ne 
slučajno — je zanimiva tudi zato, ker izvira iz neposredne bližine foruma, 
torej tudi templja Kapitolske triade.
Čas : morda 3. stoletje.
7. Počastilni napis vladarju, odlomek iz belega marmora, v = 27, š = 45, 
db = 18, v. č = 6,5 cm. — Izkopan 1959 kot ruševina v hipokavstnem pro­
storu na zahodnem robu insule UK I—DD v Emoni; hranjen v Mestnem 
muzeju.
[Imperatorji Caesafri] | [P. Licinio] Valer[iano] | [ —
J. Šašel, Kronika 9, 1961, 12 s. Širina vrstice je določena na osnovi 
nedvomno ugotovljivega prostora med besedama Caesari in Valeriano.
Čas: Teoretično prihajajo v poštev leta 253—260. Dvomim, da bi bilo 
omenjeno tudi Galijenovo ime, kajti napis so vrezali prejkone ob prejemu 
prvih vesti o novem vladarju — saj so ga izklicale tudi enote iz podo­
navskih trdnjav, ki so se kmalu vračale preko Emone — tedaj pa sin še ni

bil pritegnjen k vladi. Za kasnejšo časovno opredelitev ni pravega razloga 
niti verjetnosti, ker je Valeri jan stalno živel v štabu na vzhodni fronti med 
Sirijo in Mezopotamijo, medtem ko je Galijen upravljal Balkan in zahodne 
province.
8. Nagrobnik, fragment spodnje polovice iz apnenca, v = 65, š = 52, 
db = 30, v. č = 4 cm. Besedilo, pisano s pravilnimi, visokimi črkami, sega na 
uglajeni ploskvi od roba do roba. — Odkrit 1956 kot stavbni člen v dvo­
riščnem zidovju Križevniškega samostana v Ljubljani pri obnavljanju 
ometa; zaščiten in puščen na istem mestu.
\A\cceptae, Caesemia[e] | Sex. f. Secundae, | [C\aeserniae Sex. f.
Vitalii], I [C]aepariae Cn. f. Tertiae \ uxsori obitae.
I. pt, ni v lig. 3. ni v lig. 4. ri, te v lig.
J. Šašel, Živa antika 10, 1960, 201 ss. V podrobnem komentarju k no­
vemu napisu Caesernijev v Emoni se da — v detajlni obdelavi vseh k fa­
miliji (ki razpada v glavnem na dve veliki veji) spadajočih elementov — 
ugotoviti njih primarni center v Akvileji, sekundarni v Emoni, kjer pa 
kaže enakomerna raztresenost pripadnikov po teritoriju ter pojava imena 
ob iztočišču panonske poti na limesu ob Donavi, na ekonomsko pogojeno 
sistematiko poseljevanja. Na določeno ekonomsko usmerjenost familije kaže 
tudi obilje oproščencev z grško-orientalskim kognomenom v Akvileji; na 
njeno imovitost pa socialno više stoječi pripadniki ter številni oproščenci — 
VI viri. Razni elementi spričujejo. da je enotno ekonomsko bazo familije

predstavljala prejkone njena povezava z metalurgijo, predvsem železar­
stvom ter predelovalnimi obrtmi v zvezi z njim. Med te elemente je prišteti 
prvič etruščanski izvor Caesernijev; drugič dejstvo, da so z njimi sorod­
stveno združene familije (kot tudi Caesernii sami), kakor je delno direktno 
sporočeno, povezane z metalurgijo; ter — tretjič — intenzivno poselitev 
Emone kot kovaškega centra in tistih točk v njenem področju, ki so znana 
najdišča železne rude. Tako — vse kaže — je železarstvo na Kranjskem 
v antiki živelo z enakim zagonom kot v prazgodovini; ena od akvilejskih 
familij, ki ga je v 1. in 2. stoletju po n. št. prejkone posebej forsirala, pa so 
bili Caesernii.
Čas: druga polovica 1. ali prva polovica 2. stoletja.
9. Nagrobnik iz sivega apnenca, odlomek osrednjega dela, v = 41, 
š = 75, db = 17, v. č = 5,5—4,5 cm. Napisno polje v profiliranem okviru; od 
zatrepa ohranjena spodnja polovica z bršljanovO' vitico, v zaklinkih delfina. 
— Spomenik je leta 1507 notiral Augustinus, cod. Vind. 3528, fol. 74, in 
curia Teutonicorum v Ljubljani; leta 1958 ga je zasledil A. Valič vzidanega 
v pokopališkem obzidju podružne cerkve v Britofu pri Kranju, ga vzel iz 
zidu in shranil v cerkvi.3
C.Calvio I Prisco an{orum) XLV \ \ e\ t Secundae matri \ [ —
CIL III, 3856, z navedbo starejše literature, vendar pomotoma priklju­
čuje na ta tekst fragment nagrobnika A. Miillner, Emona 1879, n. 212. Prim. 
tudi A. Valič, 800 let Kranja, Kranj 1960, 36.
1 ex. Hedera distinguens. 3. Augustinus je videl vrstico nepoškodovano; 
tr, ki se skoraj ne vidi, mora biti v lig. Pri kontroli sem dobil vtis, da je 
bilo napisano Maxi | [ —, ne da bi se mogel zatrdno uveriti.
Kako in kdaj bi spomenik prišel iz Ljubljane v Britof pri Kranju, še 
ni pojasnjeno, vsekakor so ga že vse preteklo stoletje prištevali med po­
grešane.
Čas: 2. stoletje po n. št. * 1 3
3 Na južni strani pokopališkega obzidja zunaj je vtična baza rimskega na­
grobnika iz apnenca; v = 50, š = 86, db = 61, velikost izreza = 16 X 53 X 14cm.
1 3 Arheološki vestnik
193

10. Nagrobnik iz podpeškega apnenca, ohranjena leva polovica osred­
njega dela, v = 43, š = 50, db = 15,5, v. č = 5,5 cm. Profiliran okvir ob 
levem robu je bil odklesan. — Spomenik je bil odkrit 1947 v Ljubljani pri 
podiranju pokopališča sv. Krištofa kot spolia v obzidju; prepeljan nato 
k poslopju Bičevje 13 (last. Nace Oblak) v Ljubljani, kjer je bil vzidan na 
vznožju južnega podboja zahodnih hišnih vrat; 1958 vzet iz stene in 
predan Mestnemu muzeju v Ljubljani.4
—] I Cal\ —] I Hilar\ —] | Laberiu[s—] j Priscu[s—J | [—
Fragmentirani nomen je skoraj gotovo treba dopolnjevati v CaZ[r>ius]. 
ker to približuje prejšnji spomenik in pa dejstvo, da je ime — enako kot 
Laberius — v Akvileji pogosto izpričano. Za emonske prebivalce je namreč 
značilno, da skoraj nimajo imena, ki ne bi kazalo na vezi z Akvilejo. Ime 
Calvius je razširjeno predvsem v Rimu in po severni Italiji, drugod občutno 
manj; cf. TIL onom. s. v.
Cas: prva polovica 2. stoletja.
11. Nagrobnik, odlomek iz podpeškega apnenca, v = 16, š = 31, db = 9, 
v. č = 3.3 cm. Ohranjen je le neznaten del zatrepa ter prvi dve fragmen­
tirani vrstici na napisni ploskvi, ki je obdelana z zobatim kladivom. — 
Najden pri poštno-telefonskih delih ob cestišču Vošnjakove ulice št. 10 v 
Ljubljani 1953, in sicer v neposrednem območju rimskega groba v nasutem 
materialu. Hranjen v Mestnem muzeju v Ljubljani.
4 Na spomenik me je opozoril prof. S. Mikuž.

2. Možnosti za dopolnitev gentilnega imena je mnogo.
Čas: prva polovica 3. stoletja.
12. Nagrobnik iz apnenca, ohranjen spodnji del, v = 60, š = 65, v. č = 
5 cm. Na gladki napisni ploskvi je opaziti šest plitvih skledičastih vglobitev 
— na pričetka, v sredi in na kraju v. 1 ter analogno razporejene nad spod­
njim robom — ki se jih je kamnosek ognil. — Napis je zabeležil J. G. Thal- 
nitscher 1688, cf. A. v. Premerstein, J . G. Thalnitschers Antiquitates Laba- 
censes, JOeAI 5, 1902, Bbl. 20, n. 8, kjer citira njegov rk. a2 46', in sicer 
z oznako in horto N. Perne civis Labacensis in suburbio fragmentum eru­
tum anno 1688 (cf. št. 13). V svojem delu Historia ecclesiae catheđralis 
Labacensis, Labaci 1882, 74, n. 5, kjer je tekst objavljen, je označeno tudi 
nahajališče: in seminario antequam in aedem ingredimur; poslopje je bilo 
zgrajeno med leti 1708—1713. Po njem povzema V. Steska, IMD 3, 1885, 107. 
A. v. Premerstein. o. c.. Bbl. 21, pripominja — po A. Miillnerju, Argo 6, 1899. 
174, op. 1 — da v Davčni knjigi Ljubljane iz leta 1688 meščan po imenu
N. Perne ne obstaja: in ker je spadal spomenik tedaj med pogrešane, ga je 
obsodil kot falsum. CIL III, 14354, 15, ga šteje med originalne, medtem ko 
ga p. 2328, 189 — verjetno na osnovi Premersteinovih ugotovitev — odrine 
med falsa n. 405*: na p. 2328, 188, pa izraža mnenje, da ga je dal Thalni- 
tscher sam izklesati. Kamen je bil 1960 ob odstranitvi ometa odkrit na

vzhodnem robu pročelja Semenišča, kjer je sedaj tudi zaščiten. Nedvomen 
original.
— ] I L. Sulp(icius) Claud{ianus) | fec(it) sibi et \ l(ibertis) J(ibertabus)
p(osteris)q(ue) e(orum).
1 . L(elius) Sulp(itius) Claud(ianus) Thalnitscher a2 46' L. Suel. Claud. 
id. Historia. 3. Verz smatra za korumpiran CIL III, 14354, 15; pravilno ga 
dopolnjuje šele v. Premerstein, 1 . 1 .
Čas: druga polovica 1. stoletja po n. št.
13. Nagrobnik iz sivega apnenca, v = 92, š = 72, v. č = 8 cm. Gladka 
napisna ploskev. — Ljubljana.
Have, have | Natesia | et vale j aeternom. | Ti.C( ) con{iugi) s(uae) |
p(onendum) c(uravit).
Gladka napisna ploskev, v kateri je tekst simetrično razporejen. Visoke 
in formalno pravilne črke dajejo vtis, kot bi jih bila oblikovala ne dodobra 
izurjena roka. Punktuacija dosledna. 1. Oba h neznatno presegajoča. 4. An- 
tikvarna oblika, zaradi katere morda tudi raba črke epsilon namesto la­
tinskega e. 5, 6. Titus Gnaeus coniugi suae poni curavit Vodnik, Ti(berius) 
G(ai servus) cons(ervae) p(ietatis) c(ausa) ali p(onendum) c(uravit) Lunjak.
Spomenik je zabeležil J. G. Thalnitscher kmalu po 1688; cf. A. v. Pre­
merstein, Thalnitschers Antiquitates Labacenses, JOeAI 5, 1902, Bbl. 21, n. 9. 
kjer citira njegov rk. a2 46' in reproducira podatek: est et alia ibidem [= in

horto (personae) n(omine) Perne civis Labacensis, in suburbio] detecta. 
namreč leta 1688; glej zgoraj napis št. 12, ki je bil najden na istem svetu. 
Y svojem delu Historia ecclesiae catliedralis Labacensis, Labari 1882, 73, 
n. 4, navaja, da je plošča vzidana v Semenišču, zgrajenem v letih 1708 
do 1713, na katerega južnem pročelju je še danes.
Ker so pričeli pozneje v pristnost spomenika dvomiti, navajam kom­
pletno problematiko.
Spomenik so reproducirali že M. S. Maffeius, Museum Veronense 1749,
p. 452, 10. A. T. Linhart, Versuch einer Geschichte von Krain I, 1788, 270 op.
V. Vodnik, Laibacher Wochenblatt 1818, n. 34. Po slednjem je povzel F. 
Richter. Neues Archiv für Geschichte, Staatenkunde, Literatur und Kunst 
1829, 261. F. Ullepitsch, MHK 3, 1848, 19, n. 2, Tab. VI, 2. F. Kandier, 
LTstria 6, 1851, 152. Steiner, Codex inscriptionum Rom. Danubii et Rheni 
(cf. CIL III, p. 481), 3834. J. Richter, Archiv für Landesgeschichte des 
Herzogtums Krain 2—3, 1854, 151, n. 7. Petruzzi, MHK 19, 1864, 75, ki 
domneva kot najdišče spomenika Loko pri Igu in s starejšimi silno hvali 
svežo originalnost formulacije. F. Pichler, MHS 1871. 117. T. Mommsen, CIL 
III, 197*, poudarja examinavi lapidem et vidi inscriptionem falsam esse, 
quam nisi argumentum, vel sola forma litterarum et vocabulorum non 
punctis, sed interstitiis separatio facto condemnaret. Mommsena odbija for­
mulacija epigrafskega teksta, čeprav je zanjo nemalo analogij, na primer 
F. Bücheler, CLE 2033 iz Cirte; CIL III, 7868, v. 6 iz Darije; V 1939 ter 75* 
iz Konkordije; X 2752 iz mesta Puteoli; posebno pa oblika črk, ki je do 
neke meje res neobičajna, vendar le glede na neizurjenost kamnoseka; ter 
kršitev tihega principa, da so besede ločene s pikami. Čeprav se dajo do­
kumentirati tudi teksti brez pik, opozarjam, da so na tem nagrobniku 
dobro vidne, posebno sedaj, ko je kamen očiščen. A. Miillner, Emona 1879, 
325 s., se strinja z Mommsenovimi argumenti in dodaja, da je dal Dolničar 
napis vrezati za ženo, ki da je umrla 1717, dve leti pred njim, kar razvidi iz 
v. 5, ki ga dopolnjuje T(haln)i{tscher) G(regorius) itd. Proti teinu argumentu 
odločilno govori dejstvo, da je bil spomenik ob dograditvi Semenišča 1713 že 
v njegovi južni steni, tedaj pa bi po njegovem podatku žena še živela. V re­
viji Argo 1, 1892, 38 ss., navaja zanjo drugo smrtno leto sedaj pravilno 1699, 
ter dokazuje, da se skriva v imenu Natesia anagram njenega dekliškega 
imena Saneti -p a. Hkrati opozarja na sličen, tudi med falsificirane prišteti 
napis iz Konkordije, CIL V, 75*, ki naj bi ga Dolničar poznal, ker je 1679 
v Bologni promoviral za dr. utr. iur. in potoval skozi Konkordijo. Napisa 
sta si nedvomno podobna, vendar je analogij še več. Iz Dolničarjevega 
originala povzame tekst ponovno V. Steska, IMD 8, 1898, 106—108. kjer 
odločno zagovarja njegovo originalnost; predvsem pa je tehtna ugotovitev, 
da je nagrobnik Dolničarjeve žene poznan, cf. P. v. Radies, Blätter aus Krain 
7, 1863, 191, z ostalimi podatki iz njegovega življenja, ki navaja njeno ime 
v variantah: Sanetti, Sanethi. Zanethi. A. Miillner, Argo 6, 1898. 173 ss., 
pobija Steskove razlage za pristnost predvsem z ugotovitvijo, da osebe 
Perne, na čigar vrtu sta bila 1688 ta in prejšnji napis (št. 11) najdena, ni 
v davčni knjigi za leto 1688, kjer bi — kot posestnik in meščan — vsekakor 
morala biti označena. Čitanje v. 5 pa korigira v T(halnitscher) I(oannes) 
G(regorius). Müllnerja zavračajo dejstva, ki jih je sam morda spregledal. 
V Mestni davčni knjigi za leto 1688, ki jo hrani Mestni arhiv v Ljubljani,

Cod. XVII/72, fol. 17', je oseba Georg Perne omenjena, in sicer stanujoča 
med leti 1680—1696 v hiši Am Platz, ki ustreza — kot je ugotovil Fabjančič 
v svojem rokopisnem delu Knjiga hiš III/647 — poslopju na današnjem 
Cankarjevem nabrežju št. 7. Člani te rodbine pa so arhivalno dokumenti­
rani tudi pred tem.
I. Lunjak, Die Grabinschrift der Natesia, GMS 10, 1929, 17 ss., zago­
varja pristnost napisa. K elegični formulaciji v. 1—4 vzporeja zaključek 
Katulove pesmi c. 101 in perpetuum, frater, ave atque vale, dalje Yerg. 
Aen. XI, 97, salve aeternum mihi, maxime Palla, aeternumque vale, kar je 
modificirano porabil tudi sestavljalec nagrobnega epigrama v Girti, CLE 
2033, salve aeternu(m) mihi Maxime frater eternumq(ue) vale; in, končno, 
CIL V, 75*, have, have Herotion, et vale aeternom, katerega vzporednost 
z emonskim razlaga z domnevo, da sta bila izdelana v Akvileji, od koder 
izvira tudi žena, ki da nosi ime po- tamkajšnji reki JVafisso-Nadiža. Zaradi 
rahlo zmanjšanega razmaka med poslednjima črkama, poizkuša dopolnje­
vati v. 5, 6 cons(ervae) p(ietatis) c(ausa) ali p(onendum) cfuravit) sotrpin, 
e. g. Ti(berius) G(ai servus). Pripomba redakcije k Lunjakovi razpravi iz­
raža na str. 21 skepso, predvsem iz epigrafskih razlogov — pisava črke m 
ter e —; vzporejanja iz literature pa ji dvom prej povečujejo kot zmanj­
šujejo.
Že iz navedenega je razvidno — prvič — da spomenik na epigrafskein 
področju vsebinsko in tekstno ni posebnost; prim. še Thesaurus linguae 
Latinae epigraphicae II (1935), 25 ss., v. ave, posebno p. 27, kjer navaja 
komparativno gradivo k formulaciji ave et vale v ogromnem številu, med 
drugim CIL III, 7868, have puella multum adq(ue) in aevm (!) vale; XI, 
1036, have Gavidia Q. 1 . Clara et vale; XIII, 2058, have in aeternum Q. An- 
chari aeternumq(ue) Mariane vale; ter A. Brelich, Aspetti della morte nelle 
iscrizioni sepolcrali deH’impero Romano, Budapest (Diss. Panu. I. 7) 1937, 
70. Drugič, oblika ave je razširjena le po Hispaniji, Galiji in Germaniji, 
sicer absolutno have. Tudi to dejstvo govori za pristnost nagrobnika. Tretjič, 
tovrstno izražanje je v zgodnji antiki tudi v literaturi razširjeno. Četrtič, 
menjajoča se raba grških in latinskih črk na istem tekstu je dokumentirana 
tako v numizmatiki (kjer je dobro poznana) kot epigrafiki, n. pr. CIL III, 
7088 (d in delta), 7172 (epsilon, delta), 7181 (epsilon) itd. Kot rečeno, obsta­
jajo na tem napisu tudi — sprva zanikane — pike med besedami. Kamen 
se po materialu ne loči od emonskih napisov, zanj je porabljen lokalni 
apnenec iz bližine. Oseba, na katere vrtu — verjetno gre za neki sektor 
v območju Dunajske ceste — je bil leta 1688 izkopan, je realna; dokumen­
tacijo o najdbi je rokopisno ohranil Dolničar, ki je poskrbel tudi za spo­
menik in ga dal vzidati v Semenišče. Hkrati s tem spomenikom je bil na 
Pernetovem vrtu odkrit še en nagrobnik (zgoraj št. 12), v Korpusu pod 
Premersteinovim vplivom naknadno proglašen za ponaredbo, ki pa je ori­
ginal. Tudi to dejstvo potrjuje verodostojnost Natesijinega nagrobnika. 
Skratka, vsi navajani dvomi v pristnost se dajo zavrniti oziroma je raz­
vidno, da so skonstruirani. Res je ženino ime redko in ductus napisa ni 
dognan, ker ga je prejkone izdelala nevešča roka. To je pa spričo siceršnje 
dokumentacije premajhen razlog za dvom.
Oba spomenika sta pripadala srednjemu sloju, kar bi dajalo nekaj 
opore za sklepanje, da gre za neproste osebe. Izjemno oziroma nerazložljivo

pa bi bilo, da bi se suženj imenoval Ti(berius) C( ); medtem ko Lunjakova 
hipoteza Ti(berius) C(ai sermis) epigrafsko ne pride v poštev. Po splošni 
razširjenosti in po pogosti povezavi na praenomen Ti. bi najprej pomislili 
na C(laudius).
Kamen je prišteti torej med pristne.
Čas: sredina 1. stoletja, saj manjka cognomen (v. 5) ter posvetilo Ma­
nom. Svobodnejše, individualno oblikovanje teksta, ki skupno z ženinim 
imenom ter antikvarno 4. vrstico kaže na grške vplive, približuje misel, da 
gre za akvilejske koloniste, nove državljane.
14. Nagrobnik iz podpeškega apnenca, ohranjena spodnja desna četr­
tina z zatičem, v = 44, š = 63, db = 18, v. č = 4—7 cm. Napis obdaja pro­
filiran rob. — Najden 1957 v zasipnem materialu greznice iz 18. stoletja 
pod vzhodnim stranskim prostorom na koncu vhodnega hodnika v hišo 
št. 27 na Mestnem trgu (Magistrat) v Ljubljani. Hranjen v istem poslopju.5 6
— ] I [...............e]ardissi]mo coniugi j suo v(iva) f(ecit).
3 ex. Končni i pomanjšano klesan.
Čas: druga polovica 2. ali prva polovica 3. stoletja.
15. Nagrobnik iz belega marmora, ohranjen odlomek z levega spod­
njega dela, v = 32, š = 32, v. č = 5 cm. Napisno polje je gladko in brez 
roba; rahlo vglobljeno reliefno polje pod njim je bilo obrobljeno s pila­
stroma, od katerih je ohranjen levi ornamentirani kapitel; med obema je 
bil venec, od katerega je viden le segment. — Kamen je bil vzidan v zahodni 
stranici stopnic, ki vodijo na visoki parter vile Titova 38 a v Ljubljani.6
5 Spomenik je rešil prof. S. Vilfan, ki me je nanj tudi opozoril.
8 Na fragment me je opozoril konservator P. Petru, njega pa ravnatelj Na­
rodnega muzeja J. Kastelic.

— ] I sit tib{i) [terra levis]
Najden prejkone ob temeljnih kopih za zidavo vile med obema vojnama. 
Pozimi 1962 pri podiranju vile uničen.
Čas: prejkone 3. stoletje.
16. Kos spodnjega dela prejkone nagrobne plošče iz podpeškega ap­
nenca, v = 21, š = 26, db = 21, v. č = 4 cm. Od napisa, ki ga je obdajal 1 cm 
visok plastičen rob, so ohranjene zgolj tri črke poslednje vrstice. — Najden 
o priliki restavracijskih del na velikem dvorišču Križank v Ljubljani. 
Vzidan prav tam v južni steni paviljona.
— pai]er p(osuit ?)
Čas:-verjetno 2. stoletje.

17. Odlomek terminalnega napisa z nagrobnika iz svetlosivega apnenca, 
v = ca. 25, § = 50, v. č = 13 cm. — Vzidan je v višini oken 1. nadstropja 
vzhodne stene peterokotnega južnega stolpa ljubljanskega Gradu.
MON
[locus] monumenti) [ —
Monumentalne črke.
Čas: druga polovica 1 . ali prva polovica 2. stoletja.
18. Nagrobnik (?) iz apnenca, fragment, v = 10, š = 21, db = 19, v. č = 
7 cm. — Odkrit 1955 pri obnovitvenih delih Križank v Ljubljani, v katerih 
je bil vzidan kot stavbni material. Hranjen v Mestnem muzeju v Ljubljani.
—] o/io [—
Interpretacija nima kake opore; prejkone gre za dativ moškega oseb­
nega imena.
19. Odlomek napisa z monumentalnimi črkami (od katerih je ohranjena 
samo ena) iz svetlosivega apnenca. — Obrnjeno vzidan v višini oken 1. nad­
stropja v južni fronti stolpa, ki je prvi zahodno od peterokotnega stolpa 
ljubljanskega Gradu; v = ca. 22, š = 30, v. č = 13 cm.
R
V ljubljanskem Gradu je vzidanih mnogo obdelanih blokov, prven­
stveno iz apnenca ter grajskega peščenjaka, profiliranih fragmentov plošč, 
kamnov z moznicami. Na severni strani (nekako vis à vis Kamniškemu 
sedlu) je v višini človeka vidna vrhnja ploskev bloka z dvema moznicama, 
od katerega bi utegnil v zidu tičati še dober del. Levo od njega — na drugi 
strani okroglega stolpa — je kamen iz peščenjaka z vrezanim križem. V 
južni steni, levo od velike razpoke, je pri tleh več profiliranih kosov, prej­
kone od napisov.
Antični spomeniki — z Gradu jih je dokaj dokumentiranih — so pred­
vsem drobni fragmenti, ki eo ipso kažejo, da so bili pripeljani nanj 
kot gradbeni material. To sklepanje potrjuje dejstvo, da gre pretežno za 
odlomke nagrobnikov — torej z ene od emonskih nekropol.
20. Odlomek monumentalnega antičnega napisa iz apnenca, v = 24, 
š = 25, v. č = 15 cm. Na odlomku sta ohranjeni samo dve kvadratni črki. — 
Vzidan v vzhodnem zidu ob stopnicah, ki tvorijo izhod Gosposke ulice na 
Cojzovo cesto v Ljubljani.
\N.A[ I \ [ > /!
Mogoče, da gre za napisni odlomek, ki definira velikost grobnega 
areala, na primer i]n a[gro —. Monumentalne črke taki interpretaciji ne bi 
nasprotovale, ker so v Emoni na tovrstnih napisih že mnogokrat izpričane.

21. Kos podpeškega apnenca, v = 28, š = 45, v. č = 15 cm. — Vzidan 
v južni steni skrajnega zahodnega stolpa emonskega obzidja na Mirju.
C
Morda sploh ne gre za črko, ampak za kako kamnoseško skico?
Ager Emonensis — Emonsko področje
22. Nagrobnik iz apnenca, ohranjen fragment zgornje desne četrtine; 
v = 60, š = 28, v. č = 3,5 cm. Nad delom napisnega polja je vidna ploskev 
zatrepa, v zaklinku delfin. — Kamen je od nekdaj vzidan v Semenišču 
v Ljubljani, levo od portala; A. Müllner ga lokalizira na Ig.
[D(is)] m(anibus) | [...............]mae | [............. ]o XXVIII [ [ —
A. T. Linhart, Versuch einer Geschichte von Krain I, 1788. 424. V. Vod­
nik, LW 12, 1818, Vili, 14, n. 34, § 18, po katerem povzema F. Richter, Neues 
Archiv für Geschichte, Staatenkunde, Literatur und Kunst 1829, 261. Id., 
Archiv f. d. Landesgeschichte des Herzogtums Krain 2—3, 1854, 151, n. 8. 
A. Müllner, Emona 1879, p. 109, n. 46. T. Mommsen, CIL III, 3879. Cf. tudi 
A. v. Premerstein, JOeAI 5, 1902, Bbl. 31, n. 47, kjer opozarja, da ga Dol­
ničar ne omenja.
Ker je dal Dolničar večino spomenikov, ki so vzidani v semenišče in 
stolnico, prepeljati z Ižanskega, je poizkus Müllnerjeve lokalizacije ne­
dvomno točen. Verjetno je bil kamen šele ob transportiranju poškodovan 
in ga zaradi neznatnosti v svojih rokopisih ne omenja.

1. Ysi izpuščajo. 2. Širina je ugotovljiva iz ohranjenega dela spome­
nika, dopolnjevanja pa bi bila negotova.
23. Nagrobnik iz podpeškega apnenca, zgornji in desni rob odbita, 
v = 79, š = 60, db = 45, v. č = 4—4,5 cm. Napisno polje obdaja profiliran 
okvir; enak okvir obroblja tudi obe stranski ploskvi, ki sta okrašeni z ve­
likima, navzdol plavajočima delfinoma, od katerih je desni skoraj povsem 
odbit. Y stojno ploskev je vrezana moznica. — Do leta 1959 je bil vzidan 
v temelj podružne cerkve sv. Helene v Tlakah pri Škofljici, desno od glav­
nega vhoda, tako da je bil viden zgolj delfin;7 1959 pa je bil vzet iz stene 
in nameščen v cerkvi pod prižnico.
7 Relief omenja že B. Saria, GMS 22, 1941, 37.

— J I Rai[........... j I filio qui p[ix(ić)] | imn(os) XVII m(enses) I1I\1\ | d(ies)
VI I Quintianus \ pater.
Črke relativno pravilne, t in f izrazito v aktuariji, punktuacija do­
sledna.
Relief delfina omenja že B. Saria, GMS 22, 1941, 37, n. 5. Škoda, da je 
spomenik poškodov an na mestu, kjer bi bil najzgovornejši ! A tudi takšen 
kot je, je pomemben tako topografsko kot po svoji obliki — mozniCa kaže, 
da je bil nagrobni monument razčlenjen — ki bi jo bilo zanimivo raziskati, 
ker je v Emoni ni, pač pa nekajkrat a - okoljn.
Čas: druga polovica 3. stoletja.
24. Nagrobnik iz podpeškega apnenca, odbit spodnji del, v = 49, š = 32, 
v. č = 4 cm. Nad napisnim poljem, na katerem je komaj še kaka sled ne­
kdanjih 4—5 vrstic, je profiliran zatrep z rozeto v obliki plastičnega kolo­
barja; v zaklinkih navzdol plavajoča delfina. — Najden spomladi 1959 
v župni cerkvi v Komendi ob snemanju ometa na zahodni podbojni steni 
severnega stranskega izhoda. Očiščen in puščen na istem mestu, to je 
v krstni kapeli, v katero je bil severni stranski izhod predelan.
Zidar je napisno polje spomenika, na katerem so bile ob najdbi črke 
še čitljive, pretolkel z zobatim kladivom.
lako dobiva ager Emonensis čedalje več iočk. ki bodo omogočale de­
tajlno analizo njegove poselitve in ekonomskega izkoriščanja. Iz Komende 
je poznan še neprečitani nagrobnik, ki ga omenja F. Stele, Politični okraj 
Kamnik, Ljubljana 1929. 374.

25. A l j 20 ara I. O. M. Cul(minali). — Spomenik je izkopal posestnik 
A. Tomše, Sava 5 (prej 20) leta 1932 trdo ob severozahodnem vogalu hiše 
tik pod cestno škarpo, skupaj z nekim lončkom. Najdišče leži pod srednje- 
visoko skalno kopo, ki obvladuje pregled nad vasjo Sava in nad reko.8 
Posestnik je 1959 spomenik prodal Narodnemu muzeju v Ljubljani.
26. Nagrobna plošča iz apnenca; trije robovi so povsem odbiti, od spod­
njega je viden le del izbočenega pasu ter nad prvo vrstico bodisi sled od­
klesane plastične grede, bodisi sekundarno vrezane vertikalne raze; v = 40, 
š = 55, db = 15, v. č = 6—3 cm. Pričetki in konci vrstic napisa manjkajo, 
črke so neenakomerno visoke. — Nagrobnik je bil najden poleti 1953 na 
Šenčurskem hribu nad Tržiščem, okr. Novo mesto, kot spolia v temeljih 
nekega zidovja poleg cerkve. Hranjen v cerkvi.9
C. Mulionius Ve[r]\us vet(eranus) leg(ionis) X g(eminae) f(ecit) s{ibi) s(uis- 
que) dì(v)us. | f Ad n\omen suum subiecit [T .] [ Mulloiii [et\ Secundian[i 
f(ilii)\ I sui orbiti), eq(uitis) praet(oriani), stip(endiorum) VIII | an(norum)
XXV.
3. Prvi i neznatno presegajoč; ex. praenomen samo e. g. 4. Med bese­
dama — preko radiranega et, od katerega so vidni le še medli ostanki — 
vklesana hedera distinguens; zadnji i neznatno presegajoč. 5. Prvi i ne­
znatno presegajoč; o(bitus) pisano s theta nigrum.
8 Na jugoslovanski specialki 1 :50.000 je najdišče prva hiša vzhodno od 
Savskega Potoka tik severno železniške proge.
9 Na kamen me je opozoril in mi ga prepustil v obdelavo konservator
M . Zadnikar, za kar se iskreno zahvaljujem.

Da od napisa niti na pričetku niti na kraju ne manjka kaj več kot 
posamična črka, bi sledilo predvsem iz evidentno simetrične razporeditve 
zadnjik dveh vrstic, kjer mora zaključni praznini v 5. vrstici — ki kaže 
z nenormalnimi razmaki znakov v številki VIII izrazito željo, doseči 
vrstično simetrijo — ustrezati podobna začetna praznina. Torej manjka na 
pričetku 3. vrstice le toliko prostora, kolikor ga manjka na nedvomnem 
začetku 5. vrstice. Na kraju vrstic pa nekako po dve črki, kot bi več ali 
manj zagotovo sledilo iz zaključka 4. vrstice.
H gornji rekonstrukciji teksta bi bilo pripomniti naslednje. Dopolnitev 
za cognomen v. 1 je na eni strani pogojena s prostorom, na drugi pa je med 
maloštevilnimi možnostmi, ki so na razpolago, ta najverjetnejša. Kratice
— v. 2 — sem izpolnil, kot bi normalno pričakovali. Glagol subiecit, v. 3, 
ima ob j. \n]omen suum, ki ga je treba pritegniti še k naslednjemu gen. 
explicat. Mulloiii Secundian\ij scii, nomen subiecit, torej je neka povezava
— in sicer v danem prostoru — nujna. V. 4: Med besedama Mulioni Secun- 
dian[i\ je bila pomotoma vrezana kopula et, ki jo je bilo treba radirati. 
Razura ni povsem uspela: da bi pa izpolnil nastali razmak ter zakril sledi 
obeh črk, je kamnosek vrezal čez — ne pregloboko — ornamentalen 
bršljanov list z vejico.
Časovno je kamen mogoče dobro opredeliti. Da spada v severiansko ali 
poseveriansko dobo, kaže izredna mladost veteranovega sinu ob vstopu 
v pretorianske enote. Vstop v te enote je šele Septimius Seuerus silno olaj­
šal.1 0 Nekako v označeno dobo gre tudi gostejša raba formule o(bitus). 
Glavni argument, ki govori, da spada kamen v prvo polovico ali v sredino
3. stoletja, pa je specialno v tem obdobju dokazano bivanje enot X. legije 
v bližnjem okolju najdišča.1 1 Končno bi to datacijo podpirali tudi oblika 
črk, pleonastično izražanje ter iz imena Secundus izvedena oblika Secun- 
dianus, kar datira A. Schober na noriških in panonskih nagrobnikih v kas­
nejšo dobo.1 2 Po vsej verjetnosti pa tudi manjka formula d(iis) m(anibus), 
ki izginja pri nas s pričetkom 3. stoletja.
Ko je Mulionius odslužil rok službe, se je naselil — morda na odka- 
zanem posestvu — na današnjem Dolenjskem. Ali je v aktivnem slnžbo-
1 0 Cass. Dio LXXIV, 2.
1 1 N. pr. A lj 229. 233, 240, 243 itd.
1 2 A. Schober. Die römischen Grabsteine von Noricum und Pannonien. 
Wien 1923, 10.

vanju opravljal samo dolžnosti navadnega vojaka, iz napisa samega ni 
razvidno; vendar to ni verjetno, ker bi bilo teže razlagati zveze, ki jih je 
gotovo imel, da je spravil že 17-letnega sina v pretorijanske enote; drugič 
pa bi njegova naselitev v bližini beneficiarske postaje Praetorium Latobi- 
corurn, ki jo je v 3. stoletju upravljala legio X g., nakazovala možnost, da 
je bil delno prav v njej nameščen.
Že v obdobju svojega pokoja je bil C. Mulionius Ve[r]us obveščen, da 
je pri opravljanju dolžnosti nekje padel sin. S tem nagrobnikom mu je 
postavil kenotaf.
Legio X gemina je bila po državljanskih vojnah nastanjena v Hispaniji 
ulterior ter ostala tam do Neronove dobe, nadomestila leta 63 v Orient pre­
stavljeno legijo XV Apollinaris v Karnuntu, vendar bila že leta 69 poslana 
v južno Hispanijo in leta 70 za dalj časa v Germanijo. Kmalu po prvi 
Dačanski vojni je prišla v Aquincum, od tod pa — še pod Trajanom — za 
stoletja v Vindobono. Z detaširanimi oddelki se je udeleževala vsakega 
večjega bojevanja v tem delu imperija. Ko je bil Septimius Severus dne 
13. aprila 193 v Karnuntu proglašen za vrhovnega komandanta in vladarja, 
se mu je — izgleda — odločno priključila.1 3 1 4 Lahko je razumeti, da je stala 
zaradi tega pred njim v drugačni luči kot druge in uživala morda tudi kak 
privilegij.
Rekrutacijsko območje pretorijanskih enot so bile po Kasiju Dionu do 
obdobja Septimija Severa Italija, Hispanija, Makedonija in Norik,1 1 vendar 
dokazujejo napisi, da pravilo* ni bilo v strogi veljavi. Po Septimiju Severu 
pa Panonija kot rekrutacijsko področje za te enote povsem prevladuje.1 5 
Pretorijanski konjeniki, equites praetoriani, so bili grupirani v turine in 
vključeni v centurije, po rangu šteti k principalom, to je med vojake, ki so 
bili oproščeni težjih taboriščnih del. Napredovali so lahko v čin optio. 
komandant turine. Sicer pa so bili na stopnji beneficiarija tribuni.1 6 Služiti 
v pretorijanskih enotah je bila odlika in nedvomno tiha želja mnogih legio­
narjev.
Tako ilustrira nov nagrobnik antiko na koščku naše dežele v prvi 
polovici in sredini 3. stoletja ter postavlja v ospredje usodo dveh po rodu 
keltskih ljudi v razgibanih časih, ko je jela prehajati iniciativa političnega 
življenja na živelj v ilirskih provincah imperija.
ZUSAMMENFASSUNG
Epigraphica
In Emona und auf ihrem geographischen Gebiet wurden in den letzten Jahren 
einige neue römerzeitliche Denkmale entdeckt, die ich in den folgenden Ausfüh­
rungen kurz behadle. Die technische Beschreibung, den epigraphischen Text und 
die Bibliographie siehe im slowenischen Text.
1 3 E. Ritterling, Legio, RE XII (1925), 1678 ss.
1 4 M. Durry, Les cohortes prétoriennes, Paris 1958. A. Passerini, Le coorti 
pretorie, Roma 1939.
1 5 Cf. tudi številčno razmerje, ki ga prinaša R. Cagnat, DA IV, 656 a.
1 6 A. v. Domaszewski, Die Rangordnung des römischen Heeres, Bonn 1908.
p. 1 s. ter 23 s.

N a u p o r tu s — Vrhnika
1 . Das Grabmal CTL III, 5780, ist jetzt gründlich gesichert und in der Pfarr­
kirche des Hl. Paulus in Vrhnika untergebracht. Die Inschrift gehört in das früh- 
augusteisclie Zeitalter, da der Vater des Verstorbenen als m a g is te r v ici gegen 
Ende der republikanischen Epoche dokumentiert ist; cf. A. Degrassi, Inscriptiones 
Latinae liberae rei publicae I (1957), n. 54, und CIL I2 , 2286; III, 3777.
2. Das Tympanon des Grabmals, das im Jahre 1958 — sekundär verwendet 
— in Verd entdeckt wurde, ist jetzt im Museum in Bistra untergebracht. Die Breite 
des Denkjnales zeugt von seiner ausserordentlichen Grösse; zweifellos gehörte es 
zur Nekropole längs der aquilejischen Strasse vor Nauportus.
5. Bei den Restaurierungsarbeiten im einstigen Kloster — dem jetzigen Mu­
seum — in Bistra wurde die schon Jahrhunderte vermisste Bauinschrift des Nep­
tuntempels entdeckt, CIL Ili, 5778, welche in die zweite Hälfte des ersten Jahr­
hunderts n. Chr. gehört.
4. Bei denselben Restaurierungsarbeiten wurde in Bistra ein zweites Grabmal 
aus der ersten Hälfte des dritten Jahrhunderts n. Chr. entdeckt, das — unter 
anderem — einen neuen Gentilname B o lo n iu s, in Erscheinung bringt.
E m o n a — Ljubljana
5. Die dem Merkur geweihte ara AIJ 160, die nach dem Krieg bereits als ver­
misst galt, befindet sich jetzt im städtischen Museum in Ljubljana.
6. Gelegentlich der archäologischen Untersuchungen unweit des Forums von 
Emona wurde im Hypokauston am Westrand der Insula UK I—DD das Fragment 
einer Widmungsinschrift für Kaiser Valerian entdeckt.
7. Der dem Jupiter geweihte, im Jahre 1947 in der Kloake unterhalb der 
Strasse SD I entdeckte Opferaltar, ist im Nationalmuseum in Ljubljana auf- 
bewalirt. Vielleicht stammt er aus dem dritten Jahrhundert.
8. Als Bauglied im Mauerwerk der Križanke (früheres Kloster des Deutschen 
Ritterordens) wurde bei Erneuerung des Mauerverputzes der untere Teil des Grab­
mals für die Mitglieder der Familie C a e se rn ii entdeckt. Der Stein wurde gesichert 
und an demselben Platz belassen. Er gehört in die zweite Hälfte des ersten oder 
in die erste Hälfte des zweiten Jahrhunderts.
9. Das verschollene Grabmal CIL III, 2856 — wo es irrtümlicherweise mit 
einem anderen vereinigt wurde, cf. A. Müllner, Emona 1879, n. 212 — wurde in der 
Friedhofsmauer in Britof bei Kranj entdeckt. Wann es dorthin überführt worden 
war, ist nicht klar. Es gehört in das zweite Jahrhundert n. Chr.
10. Aus dem Bereich der nördlichen Nekropole Emonas stammt ein Grabmal­
fragment, das Mitglieder der Familien C a l{v ia j und L a b eria erwähnt; wahrschein­
lich aus der ersten Hälfte des zweiten Jahrhunderts.
11. Fragment eines Grabmals aus dem Bereich der nördlichen Nekropole 
Emonas, wahrscheinlich aus der ersten Hälfte des dritten Jahrhunderts.
12. Das bisher vermisste Grabmal CIL III, 14354, 15 — später auf Grund 
einer Annahme Premersteins den fa lsa , CIL III, 405*, beigezählt — wurde im 
Jahre 1960 unter dem Mauerverputz der Fassade des Priesterseminars in Ljubljana 
entdeckt, wo es auch konserviert ist. Man muss annehmen, dass der Stein aus 
der zweiten Hälfte des ersten Jahrhunderts n. Chr. stammt, und ist zweifellos echt; 
vergleiche auch das nächste Denkmal Nr. 13.

13. Das Grabmal, CIL III, 19?*, gab zu zahlreichen Analysen Anlass, die 
dessen Echtheit oder dessen Fälschung unter Beweis zu stellen versuchten. Aus­
führlicher sind die bisherigen pro et contra im slowenischen Text behandelt. Eine 
neuerliche Untersuchung zeigt, dass das Denkmal auf dem epigraphischen Bereich 
dem Inhalt und dem Text nach keine Besonderheit ist, dass eine derartige Aus­
drucksweise in der frühen Antike auch in der Literatur in Gebrauch war und 
dass die doppelte Anwendung der Buchstaben auch sonst dokumentiert ist, ferner 
dass Punkte zwischen den Wörtern vorhanden sind. Bezeichnend ist auch die 
Verwendung der Form ave statt have, die erstere vorwiegend in Hispania, Gallia 
und Germania dokumentiert, cf. TILepigr. II (1935), 25 ss. Der Stein unter­
scheidet sich, was das Material betrifft, nicht von anderen emonensischen, 
da ja der örtliche Kalkstein aus der Umgebung verwendet wurde. Die Person, auf 
deren Garten der Stein ausgegraben worden war — wahrscheinlich handelt es sich 
um einen Sektor aus dem Bereich der nördlichen Nekropole Emonas — ist real; 
die Dokumentation über den Fund wurde handschriftlich von J. G. Thalnitscher 
erhalten, der auch für das Denkmal Sorge trug und es in das damals erbaute 
Priesterseminar einbauen liess. Gleichzeitig mit diesem Denkmal wurde in dem­
selben Garten noch ein Grabmal (siehe Nr. 12) entdeckt, im Korpus ebenfalls als 
Fälschung bezeichnet, das jedoch — man zweifelt schwer daran — als Origi­
nal zu betrachten ist. Auch diese Tatsache bestätigt die Glaubwürdigkeit des 
Grabmals von Natesia. In kurzen Worten, die Zweifel über die Echtheit kann 
man zerstreuen, beziehungsweise kann man beweisen, dass sie künstlich kon­
struiert worden waren. Zwar ist der Name der P ’rau selten in Gebrauch und der 
ductus der Inschrift nicht ausgefelit, weil er wahrscheinlich von einer unkundigen 
Hand ausgefertigt worden war. Dies ist aber mit Rücksicht auf die übrige Do- 
koumentation ein zu geringerer Grund, um an der Echtheit zu zweifeln. Wahr­
scheinlich gehört es in die Mitte des ersten ] ahrhunderts, da ja der Beiname (V. 5) 
und die Widmung für die Manen fehlen. Wegen der freieren, individuellen Formu­
lierung des Textes, die mit dem Namen der Frau und antiquarischen vierten 
Verszeile auf griechischen Einfluss hinweist, ist der Gedanke nicht von der Hand 
zu weisen, dass es sich um Kolonisten aus Aquileja handelt.
14. Grabmalfragment, das sekundär verwendet im Magistratsgebäude ent­
deckt wurde.
15. Fragment eines Denkmals aus dem Bereich der nördlichen Nekropole 
Emonas.
16. Fragment eines Grabmals von Emona, das anlässlich der Restaurierungs­
arbeiten im grossen Hof von Križanke (früheres Kloster des Deutschen Ritter­
ordens) in Ljubljana in der Südwand des Pavillons gefunden wurde.
17. Bruchstück eines cippus terminalis, das im Schloss von Ljubljana ein­
gebaut ist.
18. Fragment eines Grabmals (?), das bei den Restaurierungsarbeiten der 
Križanke (früheres Kloster des Deutschen Ritterordens) in Ljubljana entdeckt 
wurde, wo es als Baumaterial eingebaut wurde.
19. Fragment einer jetzt im Schloss von Ljubljana eingebauten Inschrift, 
wohin es — wie auch andere in dessen Mauerwerk — zweifellos aus den Ruinen 
von Emona gebracht wurde.
20. Fragment einer Inschrift von Emona, vielleicht der Teil, der die Grösse 
der Grabparzelle bestimmte.
14 Arheološki vestnik
209

21. Im äussersten westlichen Turm des südlichen Mauerwerkes von Emona ist 
ein Stein mit dem Fragment eines Buchstaben oder einer Steinmetzerskizze (?) 
eingebaut.
22. Grabmalfragment, CIL III, 3879, das wahrscheinlich aus lg bei Ljubljana 
stammt, ist in die Fassade des Priesterseminars in Ljubljana eingebaut.
A g e r E m o n en sis
23. Grabblock mit Inschrift, an der Seitenwand Delphine; im Jahre 1959 
wurde er aus der Kirchenwand der Hl. Helena in Tlake bei Škofljica genommen 
und im Innenraum daselbst aufgestellt. Bisher war nur das Relief bekannt. Das 
Denkmal gehört in die zweite Hälfte des dritten Jahrhunderts.
24. In der Pfarrkirche in Komenda wurde bei der Beseitigung des Mauerver­
putzes ein Grabmal entdeckt, dessen Inschrift von einem Maurer bei den Bau­
arbeiten zerstört wurde.
25. Die Ara AIJ 20 befindet sich jetzt im Nationalmuseum in Ljubljana.
26. Fragmentierter titu lu s aus Kalkstein, nur der untere einfach erhöhte 
Rand teilweise erhalten, das Versende der Inschrift beschädigt. Gefunden 1953 
am Šenčurski hrib ob Tržišče, Bezirk Novo mesto. — V. 4: zwischen beiden 
Wörtern und über einem schlecht radierten et ist h a ed era d istin g u en s eingemei- 
selt. Zeitlich gehört die Inschrift in die erste Hälfte, beziehungsweise in die M itte 
des dritten Jahrhunderts, für welche Periode Angehörige der leg . X g. in der 
weiteren Umgebung der Fundstelle schon öfters dokumentiert sind, cf. AIJ 229, 
233, 240, 242 usw. Der genannten Zeit entsprächen weiters sowohl die Formel 
o(b itu s) als auch der Hang zur pleonastischen Ausdrucksweise, die abgeleitete 
Namensform S e cu n d ia n u s und das wahrscheinliche Fehlen der Zueignung D (iis) 
m (a n ib u s). Die Entwicklung des n o m e n M u lio n iu s aus einer keltischen Wurzel 
scheint kaum einem Zweifel zu unterliegen.