VSEBINA - CONTENTS Vladimir K1 e m e n č i č : Prostorski dejavniki za lokacijo proizvodnih celic na območju KS Črna na Koroškem ..................................................................... 1 The Spacial Factors for Location of the Productive Umts in KS Črna in Cannthia. Igor V r i š e r: Industrializacija Koroške regije ........................................... 29 The Industrialization of the Cannthia Region Anton Gosar: Opredelitev dnevne migracije v občini Ravne na Koroškem s posebnim ozirom na možnost celične proizvodnje................................................... 39 The Determination of Daily Migration in the Commune of Ravne in Cannthia with Special Emphasise on the Possibilities for Production Umts Marijan K1 e m e n č i č: Socialnogeografska in prostorska problematika samotnih kmetij v KSČma................................................................................ 51 Socio Economic and Spatial Problems of the Individual Farms in KS Črna Andrej Č e r n e : Prometno geografski položaj krajev KS Črna............................. 57 The Location of the Settlements and Farms in KS Črna Mirko Pa k: Prostorska organizacija družbene infrastrukture v občini Ravne s posebnim ozirom na KS Črna ..................................................................... 61 The Fundamental Charactenstics of Spatial Organization of Social Infrastrukture in the Commune of Ravne Dušan Plut, Darko R a d i n j a, Marcel K o m p a r e : Naravne in tehnično ekonomske osnove za male HE v zgornji Mežiški dolini ............................................... 67 The Natural and Socio Economic Basis for the Small HE Plant in the Upper Mežica Vallev Matjaž J e r š i č : Kompatibilnost turizma na kmetiji in proizvodnje v celičnih obratih.......... 85 Compatibilitv of Tounsm at a Farm with the Production m the Plant Umts Franc Lovrenčak: Geografske značilnosti gozdne vegetacije v KS Črna................. 89 The Geographical Features of the Forest Vegetation in KS Črna 6\r\bi UDK 911.3-911.2(497.12-17)(05)-863 YU ISSN 0352 - 7921 YU ISBN 86 - 7207-002-X Oddelek za geografijo Filozofske fakultete Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani Department of Geographv Facultjr of Philosophv Universitv of Edvard Kardelj in Ljubljana DELA St . 2 GEOGRAFSKO PROUČEVANJE UVAJANJA CELIČNE PROIZVODNJE NA KOROŠKEM Geographical research of the initial stages of the productive units in Carinthia Ljubljana 1986 Izdala in založila Oddelek za geografijo in Znanstveni Inštitut Filozofske fakultete Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani 367176 Izdajateljski svet - Publishing Counsel Borut Belec, Slavko Brinovec, Matjaž Jeršič Vladimir Klemenčič, Mirko Pak Odgovorni urednik - Responsible Editor Vladimir Klemenčič Uredniški odbor -¦;Editorial Board Anton Gosar, Vladimir Klemenčič, Mirko Pak, Dušan Plut, Igor Vrišer Glavni urednik - Editor in Chief Mirko Pak Prevod v angleščino - Translation into English Andrej Černe i -» 1986 0 - Tisk - Printed by Univerzitetna tiskarna Ljubljana Naklada 500 izvodov PREDGOVOR Slovenski geografi več kot 60 let posvečamo posebno pozornost raziskovanju slovenskega podeželja. Že pred tremi desetletji smo slovensko javnost opozarjali, da je družbeno-ekonomski proces pod vplivom industrializacije ter drugih neagrarnih dejavnosti pričel Slovenijo prostorsko diferencirati na območja, ki so se hitro razvijala in na območja, ki so v svojem razvoju stagnirala ali nazadovala. Posledice zaostajanja obrobnih delov slovenskega podeželja se v zadnjem desetletju kažejo tudi v kulturni pokrajini. Zaradi dolgoletnega izseljevanja mladega prebivalstva se hribovska območja praznijo in opušča se kmetijska proizvodnja, kar vodi k razkroju kulturne pokrajine. V svetu se vse bolj javlja spoznanje, da je učinkovitost in racionalnost proizvodnje na današnji stopnji tehničnega razvoja v manjših obratih. Pobudo za oblikovanje manjših produkcijskih enot v obliki t.z. prostorsko diferenciranih proizvodnih celic je dala Železarna na Ravnah na Koroškem. S tehnološkega, zlasti z vidika strojništva, je izdelal .zasnovo s svojo doktorsko disertacijo dr. ing. Tone Pratnekar, pod vodstvom dr. Peklenika, profesorja na strojni fakulteti v Ljubljani. Oddelku za geografijo je bila poverjena dolgoročna raziskovalna naloga, na osnovi katere naj bi opredelili tiste prostorske pogoje, ki so potrebni za lokacijo prostorsko dislociranih proizvodnih celic. Z delom smo pričeli v jeseni 1984 ob sodelovanju študentov III. in IV. letnika. Rezultati enoletne raziskave, ki jo lahko označujemo le kot poizkusno, so že pokazali, da bi z izpolnitvijo vrste pogojev, pomembnih za človekovo življenje in delo na podeželju, prostorsko dislocirane proizvodne celice lahko prispevale k zadržanju poselitve in kulturne pokrajine v določeni spremenjeni obliki in funkciji. V publikaciji Oddelka za geografijo "Dela" bomo sproti poročali o rezultatih dela, ki se bo zaradi zahtevnosti raziskovalnega problema odvijalo v naslednjem srednjeročnem obdobju 1986/90. Nosilec projekta: prof. dr. Vladimir KlemenČič FOREHORD More than 60 years Slovene geographers were devoteing special attention to the research of Slovene countrvside. Ever since the three decades we have been colling attention of the Slovene public to the fact that socio-economic process, impact of the industrialization and other nonagricultu-ral activities began to transform Slovenia spatially into two types: are-as of rapid development and areas of stagnation. The peripherv backward areas of Slovene countrvside have been reflected in the last decade in the cultural landscape. We have more or less extensive mountainous areas with long-term emigration process of young population, a distinctive va-cant areas, areas with vacant houses, and abondon farms. This process is directing towards the disintegration of cultural landscape. The knowledge of efficant and rational advanced tehnical development in dispersed small plants is getting nowdays more and more defenders. The initiative for the development of the dispersed productive units was gi-ven by Železarna Ravne na Koroškem. The idea was given by dr. ing. Tone Pratnekar in his doctoral thesis, under the tutor prof. dr. Peklenik at Mechanical Faculty in Ljubljana. The productive unit was determined from the technological, mechanical point of view. The Department of Geography was entrusted for the long-term research study of geographical-spatial conditions for the location of distributed productive units. We began with it in the autumn 1984, with the cooperation of students in the third and fourth year, for the help in the study of physical and socio-geogra-phical phenomenon. A year čase study indicated that spatial dispersed production units can participate, under a series of preconditions which are important for human life and work and countryside to the retain of changed cultural landscape form and function. In the publication of Department of Geography "Dela" we will continually publishing our results, because of demanding research problems in the next middle-term 1986/90. The Director of a project: Prof.Dr. Vladimir Klemenčič H UDK 911:314-001-5(497.12-17)=863 Vladimir Klemenčič-*" prostorski dejavniki za lokacijo proizvodnih celic na območju ks črne na koroškem 1.: uvod Družbeno-ekonomski razvoj Slovenije po drugi svetovni vojni označuje intenzivna industrializacija, ki jo spremlja zgoščevanje prebivalstva in gospodarskih dejavnosti v ozkih rečnih dolinah in kotlinah. Do visoke stopnje koncentracije je torej prišlo v ravnem ekološko občutljivem pokrajinskem sistemu, kjer so tudi pomembni vodni viri in rodovitna zemlja. Na drugi strani pa se veča delež slabo poseljenega ali nepose-Ijenega sveta, zlasti v višjih in kraških območjih Slovenije, depopula-cija pa spremlja tudi zmanjševanje obsega kulturne pokrajine. Zaradi navedenih značilnosti se manjša delež obdelovalnih površin, slabša se ekološka kvaliteta življenja. Dosedanji planski ukrepi za razvoj turizma in kmetijstva niso dali zadovoljivih rezultatov in niso bistveno zmanjšali negativnih trendov migradij v doline in kotline. Razvoj tehnologije in informatike, možnosti hitrega prenosa informacij, robotizacija in avtomatizacija pa prinaša v industrijsko proizvodnjo revolucionarne spremembe. Omogoča tudi organizacijo dislocirane proizvodnje v proizvodnih celicah izven zgostitvenih območij. Z vidika organizacije proizvodnih celic je razpršena poselitev pravzaprav ugodna, saj je večina manjših slovenskih naselij prometno dokaj dobro povezanih. Z možnostjo organizacije proizvodnih celic dobiva Slovenija dodatne objektivne možnosti za pospešen policentričen gospodarski razvoj, zasnovan na dekoncentraciji industrije. Vendar je potrebno predhodno celovito +Dr., univ. prof., Oddelek za geografijo, Filozofska fakulteta, Univerza Edvarda Kardelja, 61000 Ljubljana, Aškerčeva 12. Gradivo so zbrali študentje III. letnika 1984/85. Pri statistični obdelavi gradiva in pri pripravi kart so sodelovali Drago Perko, Uroš Horvat in Damjana Počkaj. Za računalniško obdelavo sta gradivo pripravila dr. Dušan Plut in mag. Anton Gosar. - 1 - V. Klemenčič Prostorski dejavniki. osvetliti vse pozitivne in negativne posledice organizacije proizvodnih celic na podeželju (oblikovanje naselij, poselitve, prometnih povezav, odnos do drugih uporabnikov prostora, varstvo in urejanje okolja). V prvi fazi naše raziskave ugotavljanja prostorskih pogojev za lokacijo proizvodnih celic (PC) na modelnem območju KS Črna na Koroškem izhajamo iz treh skupin prebivalcev (142 anket): - dnevni migranti, zaposleni v Železarni Ravne, - brezposelni, - delavci na začasnem delu v tujini in njihovega stavbnega fonda (objektov "za bivanje in gospodarskih poslopij ). Pri večini anketirancev, zaposlenih v Železarni Ravne, je pripravljenost za oddajo oziroma izkoriščanje stavbnega fonda v kmečkem domu ali samotni kmetiji, stari ali novejši enodružinski hiši zelo velika. V raziskavi smo naleteli na številne probleme opredeljevanja prostorskih dejavnikov za lokacijo PC: - Razpoložljivi stavbni fond. Novogradenj naj ne bi bilo, ampak le adaptacije notranjih prostorov, kar ne bi spremenilo videza pokrajine. - Ustreznost kvalifikacije delovne sile. Med pripravljenimi je (ob lastni udeležbi s prostorom) delovna sila, ki danes opravlja v Železarni Ravne različne delovne naloge; vodstvena dela in dela s posebno specializacijo so bolj ali manj vezana na delo v sami Železarni Ravne. Drugi bi bili prilagodljivi za delo v PC v svojem lastnem prostoru ali prostoru svojih staršev (kmetija, stanovanjska hiša, starejša večsta-novanjska hiša ali kak drug prostor). - Pri presoji prostorskih dejavnikov smo upoštevali tudi infrastruktur-no opremljenost in prometnogeografski položaj posameznih lokacij, primernih za dislocirane obrate. Pri tem mislimo na prometno dostopnost, opremljenost s telefonom, vodovodom, kanalizacijo, lastnim prevoznim sredstvom (avtomobilom). - 2 - V. Klemenčič Prostorski dejavniki. Ob upoštevanju vsega zgornjega smo izluščili 31 lokacij in zainteresiranih kandidatov v ožji izbor za lokacijo PC. Ker med prostorskimi dejavniki za lokacijo PC niso pomembni le mikro-geografski dejavniki, t.j. tisti, ki so vezani na posamezne lokacije, je celotna raziskava zajela več študij, ki se lotevajo naslednjih problematik : - Prebivalstvo in dnevna migracija delovne sile, - Industrializacija koroške regije, ki nam z vpogledom v dosedanji razvoj industrije omogoča presojo lokacij PC na osnovi pretekle industrializacije. - Študija o razpoložljivih lokalnih energetskih virih za izgradnjo malih HE za potrebe morebitnih PC ali celičnih tozdov. - Za širšo presojo PC je zelo pomembno tudi kmetijstvo. Industrijska proizvodnja ne bi smela biti kmetijstvu konkurenčna, temveč dopolnilna dejavnost. - V raziskavo so bili vključeni tudi problemi vegetacije oziroma širši problemi biogeografije in varstva okolja. - Turizem, ki lahko pomeni dilemo pri lociranju PCj saj zgostitvena območja širšega koroškega prostora terjajo ohranjanje vrednot prostora za rekreacijo prebivalstva, ki tu prebiva. - Med vzroke praznjenja prostora sodi tudi pomanjkljiva oskrba in možnost zadovoljevanja potreb prebivalstva po izobraževanju, zdravstvu in izkoriščanju prostega časa. - Posebej pomembno pa je tudi vprašanje notranjega prometnega in komunikacijskega omrežja. Med rezultate našega dela sodi izbor 31 lokacij, ki so ustrezne za iskanje dejanskih lokacij za PC. Del teh lokacij ima razpoložljivi prostor, ustrezno kvalifikacijo delovne sile ali infrastrukturo ter osebno pripravljenost dnevnega migranta, da v njegovih prostorih Železarna Ravne locira PC. Imamo še več skupin, kjer posamezna lokacija izpolnjuje več ali manj pogojev za lokacijo PC. - 3 - V. Klemenčič Prostorski dejavniki. Že v uvodu velja opozoriti, da je po naši presoji med 31 primeri 10 takih, ki izpolnjujejo vse objektivne pogoje (element lastništva, pripravljenosti, zgradbe, poklica, infrastrukture) za organizacijo PC. Na osnovi dosedanjih rezultatov raziskave posameznih lokacij PC lahko zaključimo, da je v nadaljevanju potrebno proučiti bivalne pogoje dnevnih migrantov, brezposelnih in delavcev na začasnem delu v tujini v KS Žerjav in Mežica ter vse samotne kmetije in opuščene hiše na celotnem območju KS Črne, Mežice in Žerjava. Le tako bomo lahko zasnovali celotno omrežje s stališča posameznih lokacij in s stališča sistema lokacij PC. Naloga je opravljena tako, da ima sleherni anketiranec svojo identifikacijsko številko. Celotno gradivo, ankete, izpise anket, obdelavo gradiva v zbirnih tabelah spremljajo te številke anketiranih, tako da lahko uporabnik (Železarna Ravne) dobi vse parcialne podatke za vsako posamezno lokacijo. 2. NEKATERE ZNAČILNOSTI KS ČRNA, POTREBNE ZA ORGANIZACIJO PC Obravnavana regija ima specifične fizičnogeografske poteze, zaradi katerih doživlja tudi specifičen družbeno-ekonomski razvoj. Je del alpskega sveta z osrednjim ozkim dolinskim dnom, stranskimi dolinami in vmesnimi slemeni. KS Črna se deli na dva značilna dela: območje velike koncentracije prebivalstva v dolini Meže in v stranskih dolinah ter območje redke poselitve po slemenih v obliki samotnih kmetij. Dolinski svet je bil že ob koncu druge svetovne vojne pod močnim vplivom industrializacije, kar je privedlo do lokalne zgostitve prebivalstva v Črni kot spalnem naselju s funkcijo mikrocentra. v Črni število prebivalstva stalno narašča (od 729 prebivalcev leta 1869 na 2655 leta 1981 - tabela 1). Tako znaša delež prebivalcev Črne v KS Črna kar 73,2%. V naseljih izven doline je število prebivalcev v glavnem - 4 - V. Klemenčič_Prostorski dejavniki... Tabela 1: GIBANJE:ŠTEVILA PREBIVALSTVA V KS ČRNA 1869 - 1981 naselje 1869 1880 1890 1900 1910 1931 1948 ; 1953 1961 1971 1981 Bistra 178 182 163 162 168 136 126 155 178 146 117 Javorje 253 244 264 273 320 460 281 262 272 232 171 Kbprivna 493 485 469 466 443 397 330 296 279 249 209 Ludranski vrh 232 248 204 197 214 253 215 167 183 123 110 Podpeoa 327 365 515 744 1140 1117 850 820 710 502 330 Tepla 87 73 84 76 79 73 56 62 54 38 33 Sopaj 1570 1597 1699 1918 2364 2436 1858 1782 1676 1290 970 Čma 729 696 706 772 975 1052 1518 1890 2219 2369 2655 Sopaj % 68,3 69,6 70,6 71,3 70,8 69,8 55,0 48,5 43,0 35,3 26,8 Čma % 31,7 30,4 29,4 28,7 29,2 30,2 45,0 51,5 57,0 64,7 73,2 KS Čma 2299 2295 2405 2690 3339 3488 3376 3672 3895 3659 3625 obč. Ravne • 22001 24210 26879 KSČma % 17,7 15,1 13,5 -5- naraščalo do 1931, kasneje pa je nazadovalo na 970 ali 26,8% prebivalcev KS Črne v 6 naseljih. Tega ne moremo šteti za pravo depopulacijo, ampak pomeni oblikovanje strukture pretežno kmečkega prebivalstva pod vplivi urbanizacije in industrializacije z odtegovanjem delovne sile v obliki odselitve ali dnevne migracije delovne sile. V razvoju prebivalstva se kažejo v glavnem tendence po zmanjšanju števila družinskih članov. Qd leta 1900 razpada tradicionalna kmečka družina z velikim številom članov in se do 1981 izoblikuje urbana družina. Povprečno število družinskih članov se v celotni KS približuje slovenskemu povprečju. Razlike med hribovjem in dolinami se manjšajo. V. Klemmčič Prostorski dejavniki. 1869 1910 1931 1948 1961 1971 1981 1981 1981 1981 1981 1981 Bistra 152 144 116 107 152 124 Javorje 148 187 269 164 159 135 Koprivna 236 212 190 158 133 119 Ludranski vrh 211 194 278 195 166 112 Podpeca 99 345 338 258 215 152 Topla 263 239 221 170 164 115 Skupaj: 162 244 251 192 173 133 Črna 27 37 40 57 84 89 KS Črna obč. Ravne 63 92 96 93 107 82 101 90 Starostna struktura je ugodna, saj je v hribovskih in dolinskih predelih velik delež mladih prebivalcev (30%), medtem ko je nad 60 let starega prebivalstva relativno malo (12-16%) (tabela 2). Primerjava aktivnega prebivalstva po panogah dejavnosti (tabela -3) med leti 1961-1981 pokaže, da se delež aktivnega prebivalstva v okoliških naseljih ni bistveno spreminjal (okoli ene tretjine). V omenjenih naseljih prevladujejo primarne dejavnosti, katerih delež v povprečju presega dve tretjini. Izjema je naselje Podpeca, kjer je s 74% zelo velik delež sekundarnih dejavnosti. Delež terciarnih in kvartarnih dejavnosti je še vedno zelo majhen, v povprečju pod 6%. V naselju Črna se je delež aktivnega prebivalstva v dvajsetletnem obdobju povečal za 10%. To naselje ima trikrat več aktivnega prebivalstva kot vsa ostala naselja KS skupaj. Polovica aktivnih prebivalcev je zaposlenih v sekundarnih dejavnostih, deleža terciarnih in kvartarnih dejavnosti pa močno presegata delež primarnih dejavnosti. - 6 - V. Klemenčič Prostorski dejavniki. Tabela 2: PREBIVALSTVO V KS ČRNA PO SPOLU IN STAROSTI 1981 št.prebivalcev % prebivalcev sk. B 10 20 30 40 50 nad 73 20 40 nad naselje spol št. % -9 -19 -29 -39 -49 -59 60 1. -19 -39 -59 60 1. Bistra M 65 55,6 10 9 17 7 8 10 9 Ž 52 44,4 5 8 8 2 9 8 7 sk. 117 15 17 25 9 17 18 16 27 29 30 14 Javorje M 93 54,4 6 27 19 6 13 10 12 2 78 45,6 13 17 8 8 12 11 9 sk. 171 19 44 27 14 25 21 21 37 24 27 12 Kbprivnl M 101 48,3 21 19 15 8 17 18 ' 11 2 108 51,7 17 16 15 9 9 12 22 sk. 209 33 35 30 17 26 30 33 35 22 27 16 LuJranski M 64 58,2 11 13 10 8 9 5 8 vrh 2 46 41,8 4 • 5 9 4 7 7 10 sk. 110 15 18 19 12 16 12 18 30 28 25 16 Podpeca M 167 50,6 20 24 32 31 18 13 29 2 163 49,4 19 17 22 17 26 20 32 sk. 330 39 51 54 48 44 33 61 27. 34 23 18 Tepla M 16 48,5 2 1 1 2 2 3 5 2 17 51,5 1 5 3 1 2 4 ' 1 sk. 33 3 6 4 3 4 7 6 27 21 33 18 Svapaj M 506 52,2 70 93 94 62 67 59 74 31 30 24 15 2 464 47,8 59 76 65 41 65 62 81 30 23 27 17 sk. 970 129 171 159 103 132 121 155 31 27 26 16 Čma M 1259 50,3 178 205 251 190 165 152 117 30 35 25 9 2 1242 49,7 176 178 233 153 154 163 183 29 31 26 15 sk. 2501 354 383 484 343 319 315 300 29 33 25 12 KS Čma M 1765 50,8 248 296 345 252 232 211 191 31 34 25 11 2 1706 49,2 235 256 298 194 228 225 264 29 29 15 sk. 3471 483 554 643 446 451 436 455 30 31 26 13 obč.Ravne M 12912 49,8 33 35 24 9 Ž 12995 50,2 31 31 25 13 sk. 25907 32 33 24 11 -7- V. Klemsičič Prostorski dejavniki.. Tabela 3: AKTIVNO PREBIVALSTVO PO PANOGAH DEJAVNOSTI V KS ČRNA 1961 - 198 1 št. akt. preb. I. dej. II. dej. III.dej. IV.dej.+ naselje 1961 1981 1963. 1981 1961- 1981 196V \1981 3961 w ¦H i-t « o "O O (U • m x rt m c ta g rt g ¦H •H o cd 0) cd > d> cd o cd cd >o > S Cd an ec •m m t- 0) ¦H cd • cd. -p a 0) co cd n > D. T3 TJ t co w rn C E >C0 -H •d •H cd 0 3 o cd v m L 3 ca ""3 J a, co C o O, K STANOVANJA (HISE) kmečka hiša sk 1 2 3 2 5 13 15 2 _ 2 _ n 1 1 1 2 5 5 enodružinska sk 1 1 1 1 1 • 5 34 29 12 5 4 8 _ hiša n 1 1 1 3 9 1*6 1 1 2 2 blok sk n - - 2 - 1 3 34 31 4 - - - 27 star. več. sk _ 1 — _ 1 14 13 9 _ 4 _ _ stanov, hiša n 2 1 1 1 skupaj stano- vanj (hiš) sk 2 4 6 3 7 22 97 75 25 5 8 10 27 n 1 2 1 2 2 8 16 8 2 1 3 2 GOSPODARSKA POSLOPJA (po gospodinjstvih) ni gosp. - 1 1 _ 1 3 61 58 17 2 7 9 23 poslopja hlev s sk 1 _ 4 1 3 9 15 6 3 1 1 1 _ skednjem n 1 1 2 3 1 3 garaža sk 1 1 - - - 2 11 9 4 1 - - 4 n 3 3 1 1 1 hlev s skedn. sk - 2 1 2 2 7 • 8 1 1 - _ _ _ in garaža n 2 2 2 druga gosp. sk - - - - 1 1 2 1 - 1 _ - _ poslopja n skup. gospod. sk 2 3 5 3 6 19 36 17 8 3 1 1 4 z gosp. posl. n 1 2 1 4 8 4 2 1 1 št. hlevov 1 2 5 3 5 16 23 7 4 1 1 1 _ št. garaž 1 3 1 2 2 9 18 9 5 - - - 4 sk - skupno število gospodinjstev z določeno vrsto objekta n - število neizkoriščenih objektov ali objektov z možnostjo razširitve - 22 - V. Klemenčič Prostorski dejavniki. Karta 4 prikazuje infratstrukturo anketiranih gospodinjstev glede na: - opremljenost gospodinjstev z vodo, elektriko, kanalizacijo, telefonom in avtomobilom, - prometno dostopnost, - izgubo časa pri potovanju na delo. Kmetije so sorazmerno dobro infrastrukturno opremljene. Le 2 imata samo vodo in elektriko (Podpeca, Koprivna), največ jih ima vodo, elektriko in avtomobil (6), 2 kmetiji pa imata tudi telefon (Ludranski vrh št. 20 in št. 5). Med eno- in dvodružinskimi hišami ter bloki je 5 gospodinjstev, ki imajo le vodo in elektriko, 24, ki imajo tudi urejeno kanalizacijo, 14, ki imajo vodo, elektriko in avtomobil, 29, ki imajo 4 različne elemente infrastrukturne opremljenosti, ostala gospodinjstva (16) pa imajo vseh 5 elementov. Vsi ti podatki se nanašajo le na anketirane, ki so zaposleni v Železarni Ravne. Ob tem lahko navedemo še podatek, da ima od 138 anketiranih gospodinjstev telefon le 27. Izguba časa pri potovanju na delo je v tesni korelaciji s samo oddaljenostjo bivališča gospodinjstva, kvaliteto cestišča in prevoza. Karta 5 je sintetska in prikazuje primernost anketiranih gospodinjstev za organizacijo PC glede na: - vrsto, izkoriščenost in možnost razširitve stanovanja (hiše), - vrsto, izkoriščenost in možnost razširitve gospodarskega poslopja," - opremljenost in prometno dostopnost gospodinjstva, - poklic in delovno mesto anketiranca. u Po analizi podatkov in kart smo izdelali širši izbor primernih lokacij za organiziranje PC (karta 6) ter naredili njihov seznam z vsemi podatki. - 23 - V. Klemenčič Prostorski dejavniki. Glede na vrednosti omenjenih kriterijev smo jih po metodi postopnega izločanja razvrstili v 6 kategorij primernosti: - najbolj primerni za organiziranje PC (imajo primeren prostor in primeren poklic), - primerni (imajo primeren prostor, poklic ni najbolj primeren, potrebna prekvalifikacija), - nimajo ustreznega prostora (a so zainteresirani in imajo ustrezen poklic), - tehnično - administrativni kader (s primernim prostorom ali pa so zainteresirani za organizacijo PC), - niso pripravljeni za organiziranje PC na svojem domu (čeprav imajo za to primeren prostor in poklic), - brezposelni (s primernim prostorom, a nimajo primernega poklica. Ločili smo jih tudi glede na vrsto objekta, v katerem prebivajo: - kmetija (s kmečkim gospodarstvom), - kmečka hiša (brez kmečkega gospodarstva), - enodružinska hiša, - starejša večstanovanjska hiša, - brezposelni na kmetiji. - 24 - - 25 - V. Klemenčič Prostorski dejavniki. 4. ZAKLJUČEK Čeprav ni bila izvedena globalna analiza za celotno dolino in niso bile proučene kmetije, ki nimajo zaposlenih v Železarni Ravne, lahko že v tej prvi fazi dela ugotovimo, da v KS Črna obstaja sorazmerno veliko število lokacij, primernih za organizacijo dislociranih PC. Se posebej pomembno je, da gre za lokacije delavcev, zaposlenih v Železarni Ravne, ki razpolagajo z ustreznimi objekti. Nadaljnje proučevanje po dopolnjenih metodah bo poleg podobe posameznih možnih lokacij podalo celoten sistem lokacij. Vendar je treba že vnaprej poudariti, da bomo morali geografi pri svojih proučevanjih, na osnovi izkušenj prve faze, metodološko izpopolniti in poglobiti raziskavo, da bo dala tudi odgovore na tiste dejavnike, ki so povezani s predpisi varovanja prostora, njegove namenske izrabe, razvoja naselij, ekonomske utemeljenosti, in pa glede na celoten kompleks takega oblikovanja kulturne pokrajine. To narekuje tretja industrijska revolucija - to je faza, ki mora aktivirati območja, podvržena praznjenju (s samotnimi kmetijami poseljena hribovska obrobna območja KS Črne), in ki bo hkrati ponovno zagotavljala bolj enakomerno poselitev in lokacijo proizvodnih in neproizvodnih dejavnosti. To pa pomeni tak razvoj kulturne pokrajine (rabe prostora), ki bo razkrajal že prenaseljena in zaradi onesnaženosti zraka, hrupa in sploh preveč intenzivne prepletenosti lokacij bivalnih in proizvodnih funkcij za življenje človeka manj primerna območja koncentracije. Zavedamo se, da bo pri tem pomembno vlogo igral izbor izdelka in tehnologija proizvodnje, saj so prav od tega odvisni poraba energije, onesnaženost.ozračja, hrup, zunanji videz pokrajine ter sploh socialni, gospodarski in regionalni razvoj območja. Pri našem proučevanju prostorskih dejavnikov se seveda nismo mogli dotakniti tehnične in ekonomske plati organiziranja PC, kar tudi ne sodi v naše področje. Zato bomo poskušali v nadaljnjih raziskavah - 26 - V. Klemenčič Prostorski dejavniki. vključiti med sodelavce še vrsto specialistov iz vrst industrijskih psihologov, tehnologov, ekonomistov, etnologov. Ti bodo s svojih vidikov kritično preverili in dopolnili kompleksnost zasnovanih lokacij za organiziranje PC z vidika varovanja kulturne in naravne dediščine ter vključevanja celotnega kompleksa dejavnosti v razmeščanje PC, kar naj bi vodilo k oblikovanju višje razvite kulturne pokrajine. VIRI: Popis prebivalstva, gospodinjstev in stanovanj v SR Sloveniji, 31.3.1981. Zavod SRS za statistiko, Ljubljana - 27 - UDK 911.3:338.45C497-12-17)=863 Igor Vrišer+ INDUSTRIALIZACIJA KOROŠKE REGIJE 1. Koroška regija (občine Dravograd, Radlje, Ravne in Slovenj Gradec) se je industrializirala razmeroma zgodaj, že v 19. stoletju. Industrija je bila osredotočena v nekaj naseljih v Mežiški dolini in še v nekaj drugih krajih (Dravograd, Slovenj Gradec, Mislinja in Muta). Industrijski razvoj izkazuje več kriznih obdobij. V novo nastali Jugoslaviji se je industrializacija sicer nadaljevala, vendar so industrijska podjetja občutila neugodnosti periferne in obmejne lege. Največjo prosperiteto so doživljali lesna industrija in rudniki svinca, železarstvo je bilo manj uspešno, premogovniki pa so zaradi izčrpanosti in nerentabilnosti postopoma usihali. V povojnem razdobju se je industrializacija nadaljevala, vendar bolj zmerno kot v večini slovenskih regij. Močno se je okrepila železarna na Ravnah, napredovala so lesno predelovalna podjetja, razvila se je tekstilna industrija, nekaj kasneje so nastali nekateri obrati strojne in elektrotehnične industrije. Na Dravi so postavili štiri srednje velike hidrocentrale. Okrepila ali na novo so se razvila industrijska naselja,kot so Mežica, Prevalje, Ravne, Otiški vrh, Slovenj Gradec, Muta, Radlje, Pameče in še nekateri drugi kraji (Mislinja, Podgorje-Stari trg, Vuzenica, Gortina, Vuhred, Josipdol, Dravograd, Podvelka). Število industrijskih krajev znaša sedaj 19. + Dr., univ. prof., Oddelek za geografijo Filozofske fakultete, Univerza Edvarda Kardelja, 61000 Ljubljana, Aškerčeva 12 - 29- I. Vrišer Industrija koroške regije. 2. Industrializacija je povečala število zaposlenih v industriji na 13.590(1.1983). Obenem se je zvečalo število in delež zaposlenih v industriji, ki jih je bilo po popisu prebivalstva iz 1. 1981 14.265 ali 44,5% vseh aktivnih. Leta 1981 je bilo na ozemlju Koroške regije med 125 katastrskimi občinami le še 13 takih, ki so imele manj kot 20% aktivnega industrijskega prebivalstva, in kar 66, ki so imele ta delež nad 40%. Z deležem zaposlenih oziroma aktivnih v industriji se je Koroška regija uvrščala med 12 slovenskimi regijami na tretje mesto. Nekoliko manj ugoden položaj je industrializacijska stopnja Koroške regije izkazovala ob upoštevanju narodnega dohodka, ustvarjenega v industriji, čeprav je bil njen delež 3,9% med slovenskimi regijami vendarle nadpovprečen in je industrija dajala 54,0% vsega narodnega dohodka v regiji. V mikroregionalnem pogledu so kljub napredujoči industrializaciji ostale razlike med štirimi občinami. Najbolj industrializirana je ravenska, sledijo dravograjska, slovenjgraška in radeljska občina. Slabše industrializirana območja so predvsem obmejni in hriboviti predeli Koprivna, Strojna, Kozjak in Pohorje ter nekateri kmetijski predeli Mislinjske in Suhadolniške doline. Lokacijski kvocienti, ki primerjajo deleže v industriji zaposlenih oziroma v industriji ustvarjenega narodnega dohodka z regionalnim deležem prebivalstva, opozarjajo, da je nadpovprečno industrializirana le ravenska občina, ostale tri pa so blizu ali malo pod slovenskim povprečjem. Industrializacija Koroške regije potemtakem ni tako enotna, kot se zdi na prvi pogled. Obstajajo regionalne razlike, ki so posledica različnega nastanka industrije, vrste prevladujoče industrije, zaposlovanja in tradicije. - 30 - I. Vrišer Industrija:'koroške regije ».,: 3. Koroška industrija je doživela v povojnem razdobju znatne spremembe. Namesto izrazite prevlade tradicionalnih panog: črne in barvaste metalurgije ter lesne industrije, na katere je sprva odpadlo nad dve tretjini vseh zaposlenih, so se uveljavile nekatere nove dejavnosti: kovinska, strojna, elektrotehnična in tekstilna industrija. Premik je povzročil, da so se zlasti okrepile delovno intenzivne panoge, upadle pa so kapitalno intenzivne in kapitalno-tehnološko intenzivne panoge. Pomembno je, da so se razvile nekatere tehnološko intenzivne industrijske panoge, ki jih prej ni bilo. S temi premiki se je nekoliko ublažila določena monostrukturnost koroške industrije in je ženska delovna sila dobila več možnosti za zaposlovanje. Velik del novo nastale delovno intenzivne industrije je bil osnovan v slovenjgraški in radeljski občini, kar je sicer olajšalo pritisk nezaposlene delovne sile ob relativno manjših naložbah, vendar dolgoročno gledano to ni bila zelo perspektivna razvojna politika. Zastavlja se vprašanje, ali je smotrno, da se regija s takšno dolgotrajno industrijsko tradicijo in izučeno delovno silo usmerja v delovno intenzivne industrijske panoge, in to celo na tistih področjih, kjer ni nuje po zaposlovanju ženske delovne sile. »». Industrializacija je povzročila tudi druge socioekonomske spremembe. Pripomogla je k zmerni rasti prebivalstva. Pospešila je deagra-rizacijo tako, da je sedaj kmečkega prebivalstva le še 8,3% in da na kmetih, sodeč po •starostno-spolni analizi, ni nikakršnih rezerv delovne sile oziroma je celo primanjkuje. Spodbudila je razvoj drugih dejavnosti in tako okrepila občo zaposlenost (1. 1982 27.179 zaposlenih). Nanjo se je vezal tudi razvoj urbanega prebivalstva, ki ga je sedaj 32.592 ali 48%, kar je blizu republiškega povprečja. Velik del deagrariziranega prebivalstva, ki se je sicer zaposlil - 31 - I. Vrišer Industrija koroške regije. v industriji ali drugih neagrarnih dejavnostih, se potemtakem ni naselil v mestih ali naseljih mestnega značaja, ampak je še dalje ostal na podeželju. Zaradi tega je dejanska urbanizacija regije večja, kot jo kaže zgornji statistični podatek. Opravka imamo s prikrito urbanizacijo. 5. Analiza industrializacije opozarja na nekatere razvojne možnosti ali probleme. Del koroške regije je dosegel zelo visoko industrializacijsko stopnjo (nad 50% aktivnih v industriji), ki presega smiselne meje. Pričakovati je, da bo s splošnim gospodarskim in družbenim razvojem ta delež moral upasti (kot se to na nekaterih območjih v okolici Raven že dogaja). Pričakovati je, da bo delež industrije relativno nazadoval v korist drugih dejavnosti, s čimer se bo sedanja zaposlitvena enostranost ublažila. Namesto nadaljnjega širjenja zaposlovanja v industriji je pričakovati prestrukturiranje industrije od delovno intenzivnih k tehnološko intenzivnim panogam. To je toliko bolj nujno, ker zalog delovne sile ni (edino med ženskim prebivalstvom je je še nekaj). Nadaljnje širjenje zaposlovanja v industriji ali celo razvoj delovno intenzivne industrije bi nujno terjal doseljevanje delavcev iz drugih regij, kar pa ne bi bilo smotrno niti iz socialnih niti iz gospodarskih razlogov Prestrukturiranje industrije ne pomeni zgolj spremenfce v proizvodnih programih, med katerimi so že sedaj nekateri problematični, ampak tudi prešolanje zaposlenih za drugačno zahtevnejšo proizvodnjo. Glede na svojo opremljenost, kadrovsko zasedbo in tradicijo ima koroška industrija vse možnosti, da se tega nemudoma lofci. in doseže ugodne rezultate. - 32 - I. Vrišer Industrija koroške regije. 6. Prestrukturiranje industrije odpira tudi možnosti za obravnavo njene razmestitve in prostorske organizacije. Sedanja razmestitev je nastala pod vplivom svoj čas veljavnih lokacijskih dejavnikov ali pa tudi čisto slučajno. Zasnovana je sicer policentrično, vendar je nekaj centralnih naselij ali starih industrijskih naselbin ostalo brez večjih industrijskih obratov oziroma so jih šele nedavno razvili v manjšem obsegu. Vdrugan primeru so to Črna, Vuzenica in Radlje, v pmemi pa Leše, Holmec in v določeni meri tudi Mislinja. V vsakem primeru bi moral kakršenkoli nadaljnji razvoj industrije ali morebitna decentralizacija industrije nujno potekati ob podpori večjih industrijskih asociacija Ob taki zasnovi bi lahko razlikovali več hierarhično povezanih lokacijskih stopenj: 1) sedež večjega podjetja z razvojno in zahtevnejšo proizvodno in organizacijsko dejavnostjo, 2) pomožni ali spremljajoči obrati v centralnih naseljih, ki bi ali samostojno proizvajali ali dodelovali posamezne polproizvode in 3) drobna obdelava ali dodelava v manjših in bolj razpršenih obratih, ki proizvodno ni zahtevna ali pa je dokaj ozko specializirana kot oblika drobnega gospodarstva ali celične proizvodnje. Vertikalna hierarhična vez med temi obrati ni nujna, vendar je zaželena zaradi medsebojnega proizvodnega dopolnjevanja in oskrbe s surovinami. Prvi dve obliki ali stopnji bi nujno sodili v industrijske cone, ki jih opredeljujejo prostorski izvedbeni načrti, tretja oblika pa bi bila tudi na krajinskih območjih, pod pogojem, da ne bi kvarila okolja s hrupom, dimom ali onesnaževanjem vode, kot bodo to predpisovali prostorski ureditveni pogoji. Na podlagi strokovnih priporočil v prostorskem načrtovanju bi lahko zasnovali naslednji model prostorske razmestitve industrije, ki bi se opiral na prostorsko ureditev naselbinskega omrežja ter na prostorsko organizacijo dejavnosti in namensko rabo zemljišč (infrastruktura, oskrba, javne službe): - 33 - I. Vriser Industrija koroške regije. Organizacija industrije Organizacija naselij_ Prostorska organizacija industrije_ Večje industrijsko podjetje z razvejano proizvodnjo ter razvito razvojno in komercialno službo Več industrijskih obratov, ki dopolnjujejo proizvodnjo matičnega podjetja, bodisi pred dokončanjem izdelkov ali kot nadaljnja predelava "odpadkov" in polizdelkov ali kot sestavljanje različnih sklopov. Centralno naselje regionalne ali občinske ravni. Število prebivalcev: 10.000-30.000. Primer: Ravne Centralno naselje na krajevni (lokalni) ravni, ru-> ralni, industrijski ali rudarski center, središče krajevne skupnosti. Število prebivalcev 1000 - 3000. Primeri: Črna, Mi-slinja, Vuzenica. Ena ii več industrijskih con z enim ali več industrijskimi podjetji. Urejeni železniški, cestni, energetski, komunalni in komunikacijski priključki. Posebne zahteve glede prometa, energije, vode, varstva okolja, odpadkov, čiščenja odpadnih voda. Površina nad 100 ha. Manjša industrijska cona s cestnim, komunalnirr' , energetskimi in komunikacijskimi priključki. Izjemoma tudi posebne zahteve glede vode, energije, varstva okolja, odpadkov in odpadnih voda. Potrebna zaščita pred hrupom, dimom, smradom zaradi bližine stanovanj. Površina ca. 20 - 60 ha. Več manjših obratov, ki imajo značaj malega gospodarstva, obrtnih delavnic ali specializiranih proizvajalcev določenih izdelkov ali polizdelkov. Dopolnjujejo ali do-delujejo ali nadalje obdelujejo surovine, polizdelke ali izdelke Vas, zaselek ali stanovanjsko naselje v mestu. Izjemoma lahko tudi kmetija. Centralne funkcije v za-snutku in le osnovna oskrba. Število prebivalcev do 800. Primeri: Leše, Holmec, Podpeca. Dolič Delavnice z manjšimi manipulativnimi prostori. Priključki na komunalno, komunikacijsko, cestno in energetsko omrežje. Odmik od stanovanjskega naselja zaradi čiste industrije ni potreben. Prostorsko lahko organizirano v obliki manjšega industrijskega otoka s ca 3-10 ha ali raztreseno. Manjši obrat z značajem malega gospodarstva ali obrtne delavnice ali celične proizvodnje. Dodelu-je polizdelke ali izdelke. Zaselek, samotna kmetija. Število prebivalcev: pod 100. Obrtna delavnica ob kmetiji, zaselku ali vasi, znotraj kmetijskega obrata. Priključki na energetsko, komunikacijsko, cestno in komunalno omrežje. - 34 - UDK 911.3:314.7:338.45(497-12-17)=863 Anton Gosar+ OPREDELITEV DNEVNE MIGRACIJE V OBČINI RAVNE NA KOROŠKEM S POSEBNIM OZIROM NA MOŽNOSTI CELIČNE PROIZVODNJE i: uvod Celično proizvodnjo predvidevamo za demografsko ustrezna območja. Kandidati za Železarni ustrezno celično proizvodnjo so predvsem naslednje tri socialnodemografske kategorije: nezaposleni (iz socialnih razlogov), delavci na začasnem delu v tujini (zaradi možnosti naložbe kapitala) in predvsem v Železarni zaposleni dnevni migranti. Napor, izdatki in poraba časa za potovanje na delo govorijo v prid približevanju delovnega mesta bivališču. Nameravana celična proizvodnja Železarne Ravne daje dnevnim migrantom možnosti delati v dislociranih obratih z isto tehnologijo kot v Železarni. Dnevno migracijo na Koroškem želimo v tej fazi proučevanja opredeliti po naslednjih kazalcih: - število vseh dnevnih migrantov Železarne v koroški regiji in -prepletenost dnevne migracije v Železarno z migracijami v druge obrate in ustanove v občini Ravne. , Skušali bomo izluščiti koncentracijo dnevnih migrantov v štirih koroških občinah, jo opredeliti glede na spolno sestavo in ugotoviti splošne migracijske tokove v občini Ravne. Analiza teh gibanj bo dala odgovor, kje je v okviru splošnih migracijskih značilnosti najbolj verjeten potencial delavcev, ki bi bili pripravljeni v svojem okolju prevzeti celično proizvodnjo. Za ugotavljanje prepletenosti migracijskih tokov v koroški regiji smo uporabili podatke popisa prebivalstva za leti 1971 in 1981, pri čemer smo upoštevali absolutna števila vseh migrantov iz posameznih naselij - 39 - + Mag., univ. asis., Oddelek za geografijo, Filozofska fakulteta,-Univerza Edvarda Kardelja, 61000 Ljubljana, Aškerčeva 12. A. Gosar Opredelitev dnevne migracije. in krajevnih skupnosti ter njihov delež med vsemi migranti v občini. Obenem smo za ista naselja in krajevne skupnosti po računalniško izpisanem viru kadrovske službe v Železarni za mesec oktober leta 1984 ugotavljali absolutno in relativno udeležbo migrantov Železarne v splošnem migracijskem toku občine Ravne. 2. DNEVNA MIGRACIJA DELOVNE SILE V OBČINI RAVNE NA KOROŠKEM Značilno za občino Ravne je, da od 43 naselij vsa, razen enega, oddajajo delovno silo v zaposlitvene centre občine. Po podatkih popisa iz leta 1981 je migriralo 52% ali 5708 delavcev, torej več kot polovica vseh aktivnih prebivalcev občine, 44% je bilo zaposlenih v obratih matične in 8% v obratih sosednih koroških občin. Desetletni trend kaže, da sta se število in delež dnevnih migrantov izredno hitro stopnjevala, saj je leta 1971 delalo zunaj naselja bivanja 2314 ali 41% delavcev. Njihovo število je doseglo komaj 3400 in je predstavljalo le 43,8% aktivne delovne sile v občini. Za občino Ravne na Koroškem je značilno, da je bilo leta 1971 tam le nekaj krajev, v katerih dnevna migracija ni bila dominanten dejavnik življenja. Mednje so spadali tudi Ravne, Žerjav, Prevalje, Mežica in Podpeca, kjer je bil delež dnevnih migrantov manjši od 50% vseh aktivnih delavcev. Leta 1981 sta bili takšni naselji samo še Ravne in Žerjav. Povsod drugod število dnevnih migrantov absolutno in relativno pressga dejansko število delovnih mest. Ugotovimo lahko, da daje migracija pečat večini gospodinjstev in družin v občini. V pretežno dva centra množične zaposlitve se zgrinjajo dnevno delavci iz širšega oziroma celotnega območja občine. Dnevna migracija je v enajstih krajih občine izključna oblika zaposlitve zunaj kmetijstva, saj se iz teh naselij vsakodnevno vozi v drug kraj na delo več kot 90 odstotkov delavcev. V okviru omenjenih naselij dajejo največ migrantov (oziroma je tok dnevne migracije absolutno In relativno najmočnejši v občini!) naselja Leše, Brdinje in Podpeca, - 40 - A. Gosar Opredelitev dnevne migracije. od koder se dnevno vozi na delo več kot sto delavcev. Dokaj visoko absolutno število dosega tudi naselje Dolga brda z 69 dnevnimi migranti. Zaposlitev zunaj kraja bivanja pomeni pretežno obliko zaposlovanja v tistih naseljih, kjer delež dnevnih migrantov presega šestdeset odstotkov vsega aktivnega prebivalstva. V občini Ravne je takih naselij kar 24, med njimi celo 13 z nad 80% dnevnih migrantov. Kraji z najvišjim absolutnim številom migrantov so, razumljivo, Dobja vas (s kar 331 dnevnimi migranti) ter Kotije in Tolsti vrh s po več kot 100 dnevnimi migranti. Ti kraji so namreč neposredno gravitacijsko zaledje Raven. Po več kct 50 dnevnih migrantov dajeta še naselji Stražišče in Podgora, ki sta bolj oddaljeni od občinskega središča. Krajev z nedominantno vlogo dnevne migracije delovne sile pri zaposlovanju v izvenagrarnih dejavnostih je kar 35 ali 81% . Med tiste, v katerih dnevna migracija ni edina oblika zaposlovanja, gre, razumljivo, šteti občinsko središče s komaj 11% dnevnih migrantov v številu aktivnega prebivalstva in obe bližnji večji naselji Prevalje in Mežico, od koder migrira manj kot polovica aktivnih prebivalcev. Sem gre šteti še dolinsko rudarsko naselje Žerjav, medtem ko je sosednja Črna s 653 dnevnimi migranti in 62% zaposlenimi zunaj kraja bivanja tretja po številu dnevnih migrantov, za Mežico in Prevaljami. Ker spada med kraje, ki so pretežno usmerjeni v dnevno migracijo (nad 60% delovne sile), ji pripada posebna pozornost pri oblikovanju bodoče celične proizvodnje. Črno je v tem okviru treba šteti ob bok krajem z visokim deležem dnevne migracije delovne sile, predvsem zaradi izrednih absolutnih vrednosti. Celična proizvodnja je umestna tam, kjer dnevna migracija pomeni časovno preobremenitev, prostorsko oddaljenost in ekonomsko neutemeljen izdatek. Zaradi tega je pri razmišljanju o razmestitvi lokacij celične proizvodnje v krajih s pretežnim številom ali deležem dnevnih migrantov treba upoštevati še tretji kriterij, oddaljenost od zaposlitvenih središč. S tem razmišljanjem poizkušamo rešiti dva problema: socialnega (pot k delovnem mestu bi ne zahtevala več naporov) in mikroekonomskega izdatka za vsakodnevni prevoz). Če predvidevamo, da so, glede na delež dnevnih migrantov, Črna, Mežica in Prevalje.se- "D O D. in i o i o KO $ 00 I o co •o CO C 01 > -C H •H -U C M > H D C C 1) •H C «1 ¦<~> 4-> CO •H 3 O O Ol up CO co Gb XI •H =C > S CO E CO C CO •H "T) XI <-H n>co co L TJ 3 Ji CO >C0 .H CD CO O O •o CO t, 24 ¦O O Dl, x: ¦ > CO • >eo .P i > co •ri O (0 H o a> cd > >N O d) t—i s m U X O O C a o a- CM I O s: s* CD CO CD "t? S 3 § O -i-)>K! > H D C CO O t. co c co ¦h ra to j- s-cd o.-o S- O 3 BJbi JCO bo CD (0 b T3 ca co x; x> t, o O -TJ t. XI •H -H CO > T3 -H C > t. CO C so NO J* iH t. a> bO (D i: ETJfi bO.H r-l t- O O O 3 CO CD Do ffl J J fl- W N N o in in CM cfl C > CO b (D ¦C-J CD CO i O co ¦H > >N CD CD t- S a, cO C cfl E C > CD -H ¦>-) 4J •-i m O O CO Cfl > cfl •o XI O Q CD CO •*-> O C CO T3 t CO O m j a. o o (M I O O o o 3-I O O o CD > - 42 - A. Gosar Opredelitev dnevne migracije. kundarni centri zaposlovanja in občinsko središče primarno zaposlitveno jedro (glede na število razpoložljivih delovnih mest) lahko ugotovimo naslednje značilnosti dnevne migracije: 1. Ob neupoštevanju terenskih, geomorfoloških posebnosti in dejanske cestne mreže so vsi kraji dnevne migracije največ deset kilometrov oddaljeni od sekundarnih centrov zaposlovanja. Ker pa ti ne nudijo ustreznega izbora delovnih mest, je razumljivo, da delež migracij k občinskemu središču z oddaljenostjo narašča: Ravnam blišnja KS Preval je ima 42,7% dnevnih migrantov, bolj Oddaljena KS Mežica 52,8% in najbolj oddaljena KS Črna kar 61,6%. 2. Posameznim sekundarnim zaposlitvenim centrom, razen Črne, so naselja z dnevnimi migranti celo bližja od petih kilometrov zračne črte. Le v okviru krajevne skupnosti Črna so nekateri predeli nad to mejo -med 5 in 10 kilometri oddaljenosti. Zato velja posvetiti posebno pozornost dnevnim migrantom iz Koprivne in Tople ter iz nekaterih domačij Jazbine, Ludranskega vrha in Javorja, ki imajo v občini najdalj do zaposlitvenega centra. 3. Ob upoštevanju hribovitega terena in podobne, nekaj nad pet kilometrov dolge poti na delo v sekundarni zaposlitveni center bi, zaradi reliefnih posebnosti, morali omeniti še kraje na robu petkilometrske zračne črte od Mežice in Prevalj (ter Raven). Predvsem Strojna, Zgornja Jamnica, Belšak in Uršlja gora so zaradi (za občino Ravne) nadpovprečne oddaljenosti sekundarnih zaposlitvenih centrov vredni naše pozornosti. Celična proizvodnja bi jim bistveno približala strukturno sicer omejena delovna mesta, podobno kot pod 2. omenjenim krajem. 4. Ravne kot primarno zaposlitveno središče so krajem do navidezne črte Holmec-Mežica-Žerjav-Jazbina-Uršlja gora, vsaj na karti, dokaj blizu. Vsi kraji znotraj tega kroga so manj kot 10 kilometrov oddaljeni od občinskega središča. Dalj so vsa naselja v krajevni skupnosti Črna, - 43 - A. Gosar Opredelitev dnevne migracije. Koprivna že okrog 20 kilometrov zračne črte. Podobno velja za Podkraj nad Mežico. Ob upoštevanju dosedanjih tokov dnevne migracije in naporov, ki jih taka oblika odhajanja in vračanja z dela za posameznika in družbo pomeni, je razmišljanje o ustanovitvi dislociranih obratov - celične proizvodnje predvsem umestno v: a) Oddaljenosti desetih kilometrov od primarnega in petih kilometrov od sekundarnega zaposlitvenega centra. V tej oddaljenosti bi naleteli na interes prebivalstva. b) Območjih, kjer delež dnevnih migrantov presega 80 odstotkov aktivne delovne sile, c) Na lokacijah, od koder migrira na delo v druge kraje že sedaj več kot 50 delavcev. V okviru tega števila lahko upamo, da bomo našli ustrezno kvalificirano delovno silo za bodočo proizvodnjo. Izmed 27 krajev, ki bi jih bilo treba, glede na delež in število dnevnih migrantov, prednostno proučiti kot kandidate za organizacijo celične proizvodnje, bi morali, glede na oddaljenost od primarnih ali sekundarnih zaposlitvenih središč, analizirati naslednjih osem naselij: Koprivno, Ludranski vrh, Toplo, Podpeco, Črno ter Strojno, Zgornjo Jamnico in Belšak. 3. MIGRACIJA DELOVNE SILE V ŽELEZARNO RAVNE NA KOROŠKEM Podatki, ki nam jih je dostavila kadrovska služba Železarne o delavcih in njihovem kraju prebivanja"1", govore o številu in spolu delavcev Železarne v štirih občinah Koroške regije (nekateri delavci navajajo za stalno bivališče tudi kraje zunaj Koroške, n.pr. v ve- Terensko delo v krajevni skupnosti Črna na Koroškem je pokazalo, da naslovi, pod katerimi vodijo v Železarni Ravne stalno bivališče delavca, v mnogih primerih ne drže (več). - HU - A. Gosar Opredelitev dnevne migracije. lenjski občini). Podobno kot velja za dnevno migracijo na splošno, mi-grira tudi na delo v Železarno vsakodnevno več kot polovica delavcev. Iz naselij slovenjgraške, dravograjske, radeljske in ravenske občine dnevno potuje k Železarni 54% delavcev. Iz občine Ravne samo naselja Onkraj Meže, Plat in Topla ne dajejo delavcev Železarni. V okviru'.občine oddaljenost ne omejuje zaposlovanja v Železarni, saj prihajajo delavci iz več kot 15 kilometrov zračne črte oddaljene Koprivne, Bistre, Ludranskega vrha in Podpece. V dnevno migracijo so vključeni tudi kraji skrajnega roba sosednjih koroških občin, iz krajevnih skupnosti Ožbalt, Remšnik in Ribnica na Pohorju v občini Radlje ter Mi-slinja v občini Slovenj Gradec, čeprav so v zračni črti oddaljeni 20 kilometrov in več. Seveda so deleži migrantov na tej razdalji majhni, znašajo v povprečju okrog dva odstotka, pa vendar nekatera naselja dajejo 10 in več dnevnih migrantov. To v prvi vrsti velja za Mislinjo in Mislinjsko dobravo v občini Slovenj Gradec ter Radlje in Vuhred v radeljski občini. Glede števila in deleža dnevnih migrantov veljajo v gravitacijskem območju Železarne naslednje zakonitosti: 1. Krajevne skupnosti z obsežnimi migracijskimi tokovi v Železarno so v neposrednem zaledju Raven: v okviru petkilometrske oddaljenosti sta to krajevni skupnosti Kotlje in Prevalje s po več kot 300 migranti oziroma z 11,4% in 20,6% dnevnih migrantov. V desetkilometrskem radiju pa najdemo krajevne skupnosti z več kot dvestotimi dnevnimi migranti v Železarno v sosednji dravograjski občini (Šentjanž 6,8%, Dr?vograd 6,9%). Te štiri krajevne skupnosti dajejo skoraj polovico (45%) dnevnih migrantov Železarne. 2. Največje število in delež dnevnih migrantov iz oddaljenih krajevnih skupnosti ima KS Črna. je edina KS zunaj desetkilometrskega radija z več kot 100 dnevnimi migranti v Železarno (123 oseb). Sorodna po teh vrednostih je le nekaj bližja krajevna skupnost Slovenj Gradec na A. Gosar Opredelitev dnevne migracije. robu desetkilometrske oddaljenosti s 126 migranti. 3- Ravnam bližje je treba izpostaviti le še krajevne skupnosti Holmec, Šentjanž in Leše, ki dosegajo še 2,5% oziroma petdeset dnevnih migrantov v Železarno. - 46 - UDK 911.3:31i*:631.ni(23)(497.12-17)=863 Marijan Klemenčič+ SOCIALNOEKONOMSKA IN PROSTORSKA PROBLEMATIKA SAMOTNIH KMETIJ V KS ČRNA UVOD Samotne kmetije^ so posebna oblika poselitve, ki sloni na bolj ali manj gospodarsko samostojnih in prostorsko izoliranih ali vsaj med seboj slabo povezanih enotah. Bolj kot pri kateremkoli drugem tipu poselitve sloni ta poselitev na družinski instituciji: s propadom družine propade celotna gospodarska celica, ki jo.predstavlja samotna kmetija. 0 pomenu poselitve v obliki samotnih kmetij ni potrebno izgubljati besed, posebno to še velja za obmejna in narodnostno občutljiva območja. Naselbinski sistem KS Črna sestavljajo trije podsistemi: a) podsistem samotnih kmetij. b) podsistem bolj ali manj sklenjene poselitve v dnu dolin, c) poselitveno žarišče (jedro) Črna. Industrializacija teži k zgoščeni poselitvi, torej povsem nasprotni, kot je poselitev v obliki samotnih kmetij. Za ohranitev dosedanje poselitve je potrebno organsko povezati posodobljeno kmetijstvo z ne-agrarnimi dejavnostmi. Pri tem je pomembno, da se regionalne in gospodarske značilnosti industrijske proizvodnje vpeljejo celovito, predvsem infrastruktura in oskrbne dejavnosti. Pri infrastrukturi je že narejen osnovni korak z izgradnjo cest do skoraj vseh samotnih kmetij. + Dr., univ. doc, Oddelek za geografijo, Filozofska fakulteta, Univerza Edvarda Kardelja, 61000 Ljubljana, Aškerčeva 12 - 51 - M. Klemenčič Socialnoekonomska in prostorska. STAROSTNA IN POKLICNA SESTAVA PREBIVALSTVA Starostna piramida, ki ima precej pravilno zasnovo, kaže dve izrazito negativni potezi: globoko zarezo pri moških letnikih 1935-1945 ter ženskih letnikih 1940-1960 in močno zmanjševanje števila otrok; slednje je v veliki meri posledica majhnega števila v vojnem obdobju rojenega prebivalstva. Reproduktivne zmožnosti prebivalstva so, glede števila mladega prebivalstva in razmerja med spoloma, ugodne. Tudi glede aktivnosti prebivalstva je starostna sestava prebivalstva dokaj ugodna. Izredno močna skupina mladih moških je na prvi pogled zagotovilo za ugoden gospodarski razvoj. Vendar je to tudi starostna skupina, ki je najbolj mobilna in ki od vseh reagira najmanj predvidljivo. To je enkraten kapital, ki ga lahko družba v polni meri izkoristi za razvoj domače regije. Ti mladi so lahko nosilci novega (sodobnega načina gospodarjenja, ki bi ohranil in še naprej razvil celično poselitev, lahko pa z odselitvijo uničijo večstoletno delo pri oblikovanju kulturne pokrajine. Smer preobrazbe v gospodarstvu nakazujejo že same spremembe v socialni sestavi prebivalstva. V sedanji poklicni sestavi so vidne tri značilne stopnje: - velik delež aktivnih kmetov pri aktivnem prebivalstvu, starejšem od 40 let; - zmanjšanje deleža aktivnih kmetov, enak delež nekvalificiranih delavcev ter kvalificiranih in visokokvalificiranih delavcev pri starostni skupini od 20. do 40. leta; - skoraj vsi otroci se odločijo za nadaljevanje šolanja. Podoben položaj je tudi pri ženskah; starejše od 30 let so skoraj vse gospodinje. Pod to oznako se seveda skriva tudi opravljanje dobršnega dela kmečkih opravil, ki odpadejo nanje. Položaj se pa močno in dokaj hitro spremeni pri ženskem prebivalstvu, mlajšem od 30 let. Delež gospodinj se razpolovi v korist nekvalificirane in kvalifici- - 52 - M. Klemenčič Socialnoekonomska in prostorska.. rane delovne sile. Tudi večina deklic se po osnovni šoli večinoma: odloči za nadaljevanje šolanja. Poklicna sestava prebivalstva po starostnih skupinah daje tako osnovno sliko: 1. Težišče kmečkega dela sloni na kmetih, starejših od 40 oziroma 45 let; pomemben delež imajo gospodinje; 2. za prebivalce v starosti od 20. do 40. leta je značilna tipična polkmečka struktura, kjer imajo pomemben delež kvalificirani delavci ; 3- nasledstvo na kmetijah je negotovo, saj imajo skoraj vsi moški, mlajši od 20 let, vsaj poklicno ali srednjo šolo. Odnos do zemlje in kmetovanja je pri tem prebivalstvu močno nejasen. STAROSTNA SESTAVA GOSPODINJSTEV Gospodinjstvo, posebno še na samotni kmetiji, je osnovna družbenogospodarska celica. Iz starostne sestave članov ter njihovih poklicev lahko ugotovimo dosedanji socialno- ekonomski razvoj ter sklepamo na nekatere možne smeri bodočega razvoja. V raziskavi je bila uporabljena tipologija gospodinjstev glede na starostno sestavo članov, ki smo jo izdelali za analizo delovnega potenciala majhnih prostorskih enot in se je izkazala za zelo uporabno tudi za proučevanje samotnih kmetij. Starostna sestava 101 gospodinjstva, kolikor jih je bilo vključenih v raziskavo, je vsaj prvi hip ugodna. Osnovna značilnost je, da je tradicionalnih trogeneracijskih gospodinjstev zelo malo (15%), zato pa izredno veliko najbolj ugodnih - v katerih sta mlada (otroci) in srednja (starši) generacija (40%). Tudi dveh tipov gospodinjstev z ugodno sliko aktivnega prebivalstva (gospodinjstva s srednjo in gospodinjstva s srednjo in staro generacijo) je sorazmerno precej (20%). - 53 - M. Klemenčič Socialnoekonomska in prostorska. Žal pa je ta slika precej neugodna za bodoči razvoj. Kar 40% gospodinjstev nima med svojimi člani otrok, torej nima zagotovljenega (vsaj formalno) naslednika. Samo po tej poti bo torej najkasneje čez 50 let kar 40% samotnih kmetij opuščenih. Optimistična varianta časovne dinamike procesa je naslednja: do 1. 1995 opuščenih kmetij 7 do 1. 2015 " " 12 do 1. 2035 " " 20 skupaj 39 Dejansko bo proces hitrejši, poleg tega pa bodo po načelu statistične verjetnosti tudi nekatere izmed ostalih samotnih kmetij opuščene. Skratka, trenutni položaj je dokaj ugoden, medtem ko prihodnost zanesljivo prinaša velike poselitvene probleme na območju samotnih kmetij (močno krčenje poseljenega prostora). SOCIALNA SESTAVA GOSPODINJSTEV Za načrtovanje gospodarskega razvoja je pomembno poznati sposobnosti prebivalstva za posege v pokrajino. Pri tem so odločilne tri osnovne skupine prebivalcev: otroci, aktivno prebivalstvo ter ostareli in delovno nesposobni prebivalci (upokojenci, invalidi, delno gospodinje). Posebej smo obravnavali kmete kot posebno pomemben dejavnik gospodarskega razvoja; upoštevani so bili le kmetje s polno delovno sposobnostjo (stari od 20 do 65 let). Glede na pripadnost članov gospodinjstev omenjenim socialnim skupinam smo dobili 14 različnih tipov gospodinjstev . Najštevilnejša so gospodinjstva (19%) z naslednjo sestavo: oče delavec (gozdni delavec, rudar, lahko tudi kvalificiran delavec), mati gospodinja in otroci, ki hodijo v šolo. Temu tipu sledijo s po 14% naslednji tipi gospodinjstev: oče kmet, mati gospodinja, otroci - 54 - M. Klemenčič Socialnoekonomska in prostorska. hodijo v šolo; mož delavec, žena gospodinja; gospodinjstva brez aktivne delovne sile (upokojenci in gospodinje). Delovni potencial gospodinjstev je precej šibak, saj pride povprečno na gospodinjstvo 1,4 aktivne delovne sile. 16% gospodinjstev je brez aktivnega člana. Vseh 14 tipov gospodinjstev je bilo glede na možnosti vključitve v celično proizvodnjo razvrščenih v štiri skupine, in sicer na delovno potencialna, delovno pogojna, delovno neprimerna in delovno perspektivna gospodinjstva. 1. Delovno potencialna gospodinjstva so tista, v katerih je vsaj en član aktiven in ki izkazujejo ugodne demografske poteze. Večino gospodinjstev smo uvrstili v to skupino (70%). Možnosti za dodatno angažiranje delovne sile izven kmetijstva so zelo skromne. Za novo prostorsko organizacijo proizvodnje (celično proizvodnjo) prihaja v poštev predvsem prerazporeditev delovne sile, kar pa je povezano z osebnimi odločitvami posameznikov. Za celično proizvodnjo in sploh za novo organizacijo prostora so pomembnejše odločitve mladega prebivalstva, ki se šola. Pritegnitev za delo v domačem okolju bo uspela le, če bodo delovni in življenjski pogoji dovolj dobri. 2. Delovno pogojna gospodinjstva imenujemo tista, v katerih je na voljo delovna sila, vendar z manj ugodnimi demografskimi znaki kot pri prvi skupini. To so gospodinjstva (11% vseh), v katerih je delovna sila starejša, ali so vzdrževani člani odvisni od enega samega aktivnega člana, ali so člani gospodinjstva vsi istega spola itd. 3. Delovno neprimerna gospodinjstva so tista, v katerih živi le ostarela delovna sila ali le neaktivni člani (16%). M. Klemenčič Socialnoekonomska in prostorska. 4. Med delovno perspektivna gospodinjstva so uvrščena tri, v katerih sicer ni aktivnega prebivalstva, zato pa otroci nakazujejo možnost, da bodo med njimi lahko kmalu kandidati za celično proizvodnjo. Opisane skupine gospodinjstev so precej enakomerno razporejene po celotnem območju. Nekoliko večji delež socialno-ekonomsko manj ugodnih gospodinjstev je v Koprivni, na Ludranskem vrhu in v Podpeci. - 56 - UDK 911.3:656.1/5(497.12-17)=863 Andrej Černe+ PRCMETNCGEOGRAFSKI POLOŽAJ KRAJEV V KS ČRNA Prometnogeografski položaj krajev - naselij, vasi in posameznih kmetij smo določili na osnovi analize tipologije cestnega omrežja v KS Črna. Namen opredeljevanja prometnega položaja krajev je bil v vrednotenju relativne lokacije krajev z vidika njihove medsebojne prometne povezanosti in prometne dostopnosti. Vrednotenje lokacij posameznih krajev s prometnogeografskega vidika pa je ena izmed osnov za določevanje najprimernejše lokacije proizvodnih celic v KS Črna. Upoštevali smo naslednjih devetindvajset (29) krajev: Zadnji travnik, Potočnik, Repija, Lesjak, Mežnar, Lipold, Kumer, Šumel, Janžek, Boštel, Fink, Smele, Končnik, Skrubi, Podpeca, Pristava, Mlinar, Jež, Lah, Črna, Žerjav, Rezman, "križišče", Silvester, Kovač, Dretnik, Hober, Pik in Sv. Magdalena. Na osnovi topološkega grafikona cestnega omrežja smo določili medsebojno cestno povezanost posameznih krajev ter njihovo medsebojno prometno dostopnost v obstoječem cestnem omrežju v KS Črna. Pri cestnih povezavah med kraji smo upoštevali samo obstoječe cestne povezave in njihovo dolžino v KM, ne glede na kvaliteto oziroma kategorizacijo cestnega omrežja. Po stopnji medsebojne cestne povezanosti krajev uvrščamo cestno omrežje v KS Črna med tako imenovana razvejana ali preprosta omrežja (beta indeks je manjši kot 1, ciklomatsko število je enako 0). Omrežje ima značilno longitudinalno obliko (izoblikovanost površja), ki se razteza od Zadnjega travnika do Črne ter od tu z odcepom proti Žerjavu in + Mag., univ. asis., Oddelek za geografijo, Filozofska fakulteta, Univerza Edvarda Kardelja, 61000 Ljubljana, Aškerčeva 12 - 57 - A. Čeme Prometno geografski položaj. na jugovzhodu proti Javorjem in Ludranskemu vrhu. Vseh devetindvajset krajev v KS Črna bi bilo povezanih v "optimalno cestno omrežje" šele takrat, ko bi jih med seboj povezali z enainosemdesetimi (81) prometnicami (maksimalno možno število vezi je 81). Tako pa so kraji povezani med seboj samo z osemindvajsetimi prometnicami oziroma samo s 34,8% tistih prometnic, ki bi kraje v KS Črna optimalno medsebojno povezovale. To seveda ne pomeni, da je tako cestno omrežje že tudi neučinkovito. Prometno dosegljivost (dostopnost) posameznih krajev v KS Črna smo določili z matriko najkrajših cestnih povezav. S številom cestnih povezav smo določili prometnogeografski položaj posameznih krajev. Glede na število prometnih zvez, ki jih moramo prepotovati, da bi dosegli najoddaljenejši kraj v KS Črna, ima v primerjavi z ostalimi kraji relativno najugodnejšo lokacijo (osrednjo lego) Smele. Za dosego najoddaljenejšega kraja v cestnem omrežju potrebujemo iz Smelca samo šest (6) cestnih povezav. Iz vseh ostalih krajev v KS Črna je število cestnih povezav za dosego najoddaljenejših krajev večja. Stopnja cestne dosegljivosti posameznih krajev je na osnovi števila cestnih povezav naslednja: Kraji Smele Boštel, Končnik, Skrubi Šumel, Fink, Podpeca, Pristava Lipold, Janžek, Mlinar, Črna Lesjak, Kumer, Jež, Lah, Žerjav, Rezman Potočnik, Mežnar, "križišče", Dretnik, Zadnji travnik, Repija, Silvester, Kovač Hober, Pik, Sv. Magdalena Število cestnih povezav 6 7 8 9 10 11 12 Na osnovi števila cestnih povezav, ki jih potrebujemo, da povežemo po najkrajši poti vsak kraj z vsemi ostalimi kraji (Shimbelov indeks), je najdosegljivejši kraj v cestnem omrežju KS Črna Skrubi, slede pa - 58 - A. Černe_._Prometno geografski položaj... mu Pristava, Smele, Boštel in Črna. "Neugodno prometno dostopnost" pa imajo: Potočnik, Mežnar, Zadnji travnik in Repija. "Nadpovprečno cestno dostopnost" ima v omrežju 14 ali 48,2% vseh krajev v KS Črna: Lipold, Šumel, Boštel, Fink, Smele, Končnik, Skrubi, Podpeca, Pristava, Mlinar, Črna, Žerjav, Rezman in Dretnik. Z dosednjimi merili stopnje cestne dostopnosti smo opredeljevali prometnogeografski položaj posameznih krajev zgolj na osnovi števila cestnih povezav med kraji, ne pa na osnovi dejanskih cestnih razdalj med naselji. Zato smo za določanje stvarnega prometnogeograf-skega položaja posameznih krajev upoštevali še kilometrsko cestno razdaljo med kraji v KS Črna. Glede na to razdaljo imajo najvišjo stopnjo prometne dostopnosti v KS Črna naslednji kraji: Pristava, Smele, Boštel in Črna. Nadpovprečno prometno dostopnost po tem kriteriju imajo kraji: Potočnik, Lesjak, Lipold, Šumel, Janžek, Boštel, Fink, Šmelc, Skrubi, Podpeca, Pristava, Mlinar, Črna, Žerjav, Rezman in "križišče". Medsebojna primerjava prometne dostopnosti na osnovi števila cestnih zvez s prometno dostopnostjo na osnovi cestne razdalje med kraji kaže, da imajo v KS Črna nadpovprečno prometno dostopnost naslednji kraji: Lipold, Šumel, Boštel, Fink, Šmelc, Skrubi, Podpeca, Pristava, Mlinar, Črna, Žerjav in Rezman. Omenjeni kraji pomenijo tiste potencialne lokacije za namestitev proizvodnih celic, ki so s prometno-geografskega vidika najprimernejše. Z vidika prometne dostopnosti imajo brez dvoma najugodnejši položaj v KS Črna kraji: Boštel, Črna, Pristava, Skrubi in Šmelc (vrstni red ne izraža prioritete v promet-nogeografskem položaju kraja). Pri razmišljanju o lokaciji proizvodnih celic v KS Črna s prometnogeografskega vidika moramo vsekakor upoštevati omenjenih pet krajev. - 59 - - 6o - UDK 911-3:338.49:354.86(497.12-17)=863 Mirko Pak+ PROSTORSKA ORGANIZACIJA DRUŽBENE INFRASTRUKTURE V OBČINI RAVNE S POSEBNIM OZIROM NA KS ČRNA OSNOVNE ZNAČILNOSTI OPREMLJENOSTI PROSTORA Z DRUŽBENO INFRASTRUKTURO V OBČINI RAVNE Trgovina, obrt, uprava, zdravstvo, šolstvo, kultura, pošta in še druge dejavnosti družbene infrastrukture tudi v občini Ravne sledijo modelu poselitve, kar pomeni njihovo absolutno in relativno koncentracijo na majhnem prostoru v dolini reke Meže. Občina Ravne je ena redkih v SR Sloveniji z več kot enim središčem, ki presega stopnjo rural-nega središča, in edina s štirimi takšnimi središči, ki poleg tega niso med seboj močno oddaljena. Na Ravnah, v Prevaljah, Mežici in Črni se nahajajo vsi elementi družbene infrastrukture, trgovine s srednjeročno in dolgoročno oskrbo, domala vse vrste obrti, popolne osnovne šole in vrtci, zdravstvene ambulante in postaje ter lekarne, osnovne upravne ustanove (pisarna KS, matični urad, postaja milice in še kaj), kulturni dom, knjižnica, pošta, banka in še kaj. Zaradi reliefa in s tem povezane težje dostopnosti je relativna razlika v opremljenosti naselij v dolini Meže in zunaj nje še večja. To ekstremno polarizacijo blažita samo obe manjši centralni naselji Leše in Kotije (po Kokole-tu ranga centralne vasi), ki pa nimata omembe vrednih vplivnih območij. Tako kaže na primer trgovina kot najbolj razširjena in frek-ventirana družbena infrastrukturna dejavnost aosolutno (številčno) in relativno (strukturno) ekstremno koncentracijo v dolinskih središčih s 93,0% vseh prodajaln in kar 97,7% prodajaln srednjeročne in kratkoročne oskrbe. Podobno ekstremno dolinsko koncentracijo kaže poleg drugega tudi obrt, ki jo ima mimo gostinskih obratov le 23,8% naselij v občini. c + Dr., izr.univ.prof., Oddelek za geografijo, Filozofska fakulteta, Univerza Edvarda Kardelja, 61000 Ljubljana, Aškerčeva 12 1 Vladimir Kokole, Centralni kraji v SR Sloveniji Geografski •zbornik XII, Ljubljana 1971, s. 5-127 - 61 - M. Pak Prostorska organizacija. Zaradi obsežnosti je v KS Črna opremljenost z družbeno infrastrukturo najbolj pereča, razdalja med Črno in posameznimi naselji je velika, čeprav ta zaradi stika dolin vsa direktno gravitirajo k Črni. ANALIZA OSKRBNIH TOKOV V KS ČRNA Črna opravlja centralno funkcijo za območje KS s 4116 prebivalci in dosega III. ali najvišjo stopnjo nižje osnovne stopnje centralnosti, po kvalifikacijski sestavi prebivalstva pa izrazito usmerjenost v 2 kvartarne z delno usmeritvijo v terciarne dejavnosti . To pomeni, da ima naselje več specializiranih trgovin, obrti, popolno osnovno šolo, zdravstveno ambulanto z zobozdravnikom, lekarno, banko, pošto, matični urad, hotel in še drugo. Sem gravitira razen v kratkoročni oskrbi prvenstveno tudi 2 km oddaljeni Žerjav. Vprašanje pa je, v kolikšni meri Črna zadovoljuje oskrbne potrebe prebivalstva same Črne in drugih naselij v KS, še zlasti zaradi veliko bolje razvite trgovine, dobre dostopnosti in številčne zaposlitve prebivalstva na Ravnah. Analiza oskrbne gravitacije je bila opravljena na osnovi ankete za osnovne tri kategorije trgovine: za kratkoročno, srednjeročno in za dolgoročno oskrbo. Poleg tega je anketa vključila vprašanja o pogledih krajanov na ustreznost obstoječe trgovine. Kratkoročna oskrba kaže izrazito koncentracijo v Črni, kjer se redno oskrbuje kar 84,3% anketiranih, izmed Črnjanov pa kar 94,6%. Kot sekundarni center se pojavljajo tudi Ravne, vendar izključno v povezavi z dnevno migracijo delovne sile. V občasni ali sekundarni oskrbi z živili pa so v ospredju Ravne, kjer se oskrbujejo predvsem prebivalci Črne, medtem ko je za prebivalce Vrišer Igor, Mala mesta v SR Sloveniji. Inštitut za geografijo univerze, Ljubljana 1969. - 62 - M. Pak Prostorska organizacija.. okoliških naselij tudi sekundarni center kratkoročne oskrbe Črna. Takšni tokovi najpogostejše oziroma kar vsakodnevne oskrbe jasno kažejo na visoko vrednost Črne v kratkoročni oskrbi praktično celotnega območja KS. Optimalna dostopnost v stičišču domala vseh dolin omogoča zelo pogosto oskrbovanje tudi iz najbolj oddaljenih predelov. Črna je s svojo opremljenostjo dovolj privlačen nakupovalni center za kratkoročno oskrbo, ki mu pa prav v tej oskrbi določena opremljenost še manjka. Pri srednjeročni oskrbi se skoraj vselej javljajo dva ali celo trije oskrbni centri. Druga značilnost je, da se le še 53% rednih in 15,4% občasnih nakupov opravlja v Črni, da več kot četrtina anketiranih tekstila v Črni sploh ne kupuje. Na prvo mesto stopajo Ravne, kjer redno kupuje 36,0% in občasno 45,4% anketiranih. Kot sekundarno nakupovalno središče se javljajo Prevalje. V posameznih vrstah srednjeročnih nakupov pa se Črna in Ravne že tudi izenačujeta. V redni srednjeročni oskrbi močno prevladuje Črna s 63%, medtem ko odpade na Ravne 29,5% nakupov. Vendar se Črnjani pogosteje oskrbujejo v sami Črni kot prebivalci drugih naselij. To je odvisno od pogostosti oskrbe, čim redkejša je, tem močneje je usmerjena izven Črne. Občasni nakupi v srednjeročni oskrbi pa kažejo s 47,8% močno prevlado Raven, še vedno močno pa je z 26,0% udeležena črna. Celotno razmerje med Črno, Ravnami in drugimi središči znaša 47,5% : 36,0% : 15,5%. Dolgoročna oskrba kaže absolutno odvisnost od lokacije ustreznih trgovin, oziroma ustrezne ponudbe. Zato oskrba na Ravnah z 31,2% rednih nakupov gospodinjskih strojev, 39,2% nakupov avtomobilskih delov in 53,2% nakupov pohištva prevladuje pred Črno v skupnem razmerju 40,5% : 37,4% v korist Raven. Pri dolgoročni oskrbi se poveča tudi število oskrbnih središč zunaj regije. Tudi za dolgoročno oskrbo velja, - 63 - M. Pak Prostorska organizacija. da Črnjani pogosteje kupujejo v Črni kot prebivalci okoliških naselij. Takšno stanje je realno in zato tudi ni potrebe po boljši tovrstni opremljenosti v Čml sami. Podobno usmeritev kaže tudi občasna dolgoročna oskrba, ki se opravlja v 47,6% primerov na Ravnah in le v 20,7% primerov v Črni, ter pogosteje kot pri redni oskrbi tudi v drugih središčih, predvsem v Slovenj Gradcu in v Mariboru. ZAKLJUČNI POGLEDI NA OSKRBNO FUNKCIJO V KS ČRNA Na splošno je torej oskrba močno polarizirana v Črno in na Ravne. To pa pomeni dokajšnjo oddaljenost nekaterih predelov od oskrbnih obratov, še zlasti od obratov kratkoročne oskrbe, ki jih krajani najpogosteje uporabljajo, kar se pri Črnjanih še stopnjuje. Glede na takšno stanje je frekvenca oskrbnih tokov iz različnih predelov KS in predvsem po glavnih dolinah v Črno intenzivna. Tedensko se najmanj enkrat v Črni oskrbuje 70% anketiranih. Glede na to je v Črni očitno pomanjkanje nekaterih obratov kratkoročne oskrbe. Odgovori so pokazali pomanjkanje veleblagovnice, trgovin za tekstil, zelenjavo in čevlje; v drugi skupini z mnogo manj odgovori pa so še samopostrežna trgovina, trgovina z avtomaterialom, gradbenim materialom in železnino ter cvetličarna ; posamezni odgovori pa so bili še o mesnici, specializiranih trgovinah ter o trgovini s pohištvom. V celoti so bili odgovori naslednji : zelo zadovoljen 1, zadovoljen 94, nezadovoljen 33 in zelo nezadovoljen 9. To pomeni, da kar 52,2% anketiranih ni odgovorilo pozitivno o preskrbi v Črni. Črna kot submikroregionalno središče je prvenstveno usmerjena v kratkoročno oskrbovanje, le deloma tudi v srednjeročno. Tudi število trgovin je ustrezno in vrednost ustvarjenega prometa kaže na to, da za nove trgovine praktično ni ekonomske upravičenosti. Klasične trgovine imajo - 64 - M. Pak Prostorska organizacija. 3-4-krat manjši promet od samopostrežnih. Obstoji torej potreba po izboljšanju kvalitete obstoječe oskrbe v obliki večje izbire, redne jše dobave itd. To bi prebivalcem KS Črne močno skrajšalo pot do oskrbovanja na Ravnah, v Prevaljah in Mežici. To bi bil tudi način izenačevanja oskrbnih pogojev prebivalcev Črne in okolnih naselij s prebivalci drugih središč v okviru ekonomskih možnosti. Naselja zunaj doline se namreč niti ne približajo pragu za vstop trgovine v prostor. - 65 - UDK 911:551.48:621.311(497.12-17)=863 Dušan Plut+, Darko Radinja++, Marcel Kompare*** NARAVNE IN TEHNIČNO-EKONOHSKE OSNOVE ZA MALE HE V ZGORNJI MEŽIŠKI DOLINI I. NARAVNE OSNOVE ZA MHE Pri izbiranju lokacije za proizvodne celice (PC) je potrebno upoštevati, da pomeni njihovo uvajanje tudi povečano rabo'električne energije. Zato je upravičena proučitev krajevnih, domačih energetskih, zlasti obnovljivih virov, ki bi jih bilo možno redno ali občasno uporabljati za proizvodnjo električne energije. Med njimi je v alpskem in vodnatem Zgornjem Pomežju danes praktično še neizkoriščena vodna moč, ki ustreza za osnovno ali dodatno energetsko oskrbo PC, pa tudi za gospodinjstva in druge manjše uporabnike. Gre za pregledno projektno študijo o tistih pokrajinskih (geografskih) in osnovnih tehnično-ekonomskih dejavnikih, ki vplivajo na izbor lokacij za male hidroelektrarne (MHE) z močjo 15 kW (kar je spodnja meja za redno oskrbo sodobno opremljenega gospodinjstva in srednje velike PC z 2-4 delovnimi mesti), a tudi za večje, do 50 kW. Nakazane so tudi osnovne pokrajinske možnosti za gradnjo MHE med 8-10 kW, ki bi okvirno krile potrebe po električni energiji posameznega gospodinjstva. Osnovni namen proučevanja je torej ocena hidroenergetskega potenciala vodnih tokov Zgornjega Pomežja za MHE z vidika uvajanja PC. Izraba teh možnosti pomeni v bistvu ohranitev oziroma posodobitev nekdanje energetske rabe (mlini, žage, hišne HE) Zg.Meže in njenih pritokov. Zaradi obmejne lege Mežiške doline pa ima gradnja MHE tudi strateško-narodnostni pomen in lahko pripomore (skupaj s PC) + Dr., univ.asis., Oddelek za geografijo, Filozofska fakulteta, Univerza Edvarda Kardelja, 61000 Ljubljana, Aškerčeva 12 ++ Dr., univ.prof., Oddelek za geografijo, Filozofska fakulteta, Univerza Edvarda Kardelja, 61000 Ljubljana, Aškerčeva 12 +++ Univ.asis., Strojna fakulteta, Univerza Edvarda Kardelja, 61000 Ljubljana, Aškerčeva 12 - 67 - D. Plut, D. Radinja, M. Kompare_Naravne in----_ Energetsko vrednotenje vodnih tokov za MHE sloni na izračunanih - 68 - k ohranjanju naseljenosti in kulturne pokrajine sploh. Zaradi naravovarstvenega vidika je namreč predvidena razširitev krajinskega parka v Topli praktično na celotno Zg. Pomežje, pa tudi zaradi smotrnosti naložb so bile proučene možnosti za MHE le na pokrajinsko-hidrološko, ekološko in ekonomsko ugodnih lokacijah, torej predvsem na mestu nekdanjih mlinov in žag. Obnova ali ekološko pretehtana gradnja jezov zaradi MHE bi bila zaradi zmanjšane erozije in prodonosnosti tudi ekološko ugodna. V raziskavi so bile najprej osvetljene pokrajinske poteze Zgornjega Pomežja, zlasti naravnogeografske, ki so pomembne za predvideno energetsko rabo povirne Meže in njenih pritokov. Zaradi prevlade neprepustnih kamenin (magmatskih, metamorfnih in drugih) je površinska vodna mreža zelo gosta. Na 126 km2 ozemlja je 215 km stalnih vodnih tokov (1,7km/km2), kar je približno trikrat več od povprečne gostote v Sloveniji. To daje dobre možnosti za MHE, ki jih zaradi nivalno-gor-skega, globoko razrezanega alpskega porečja dodatno stopnjuje še velika reliefna energija, zato imajo povirne vode velik strmec. Hiter tok in večja moč ustrezno nadomeščata sicer manjšo vodnatost povirnih tokov, kar je ugodno za MHE. Severni del Zgornjega Pomežja je sicer pretežno kraški (ob Koprivni, Topli in Helenskem pretoku), zato pa ima več podzemeljske vode. Pod Peco pa je potrebno upoštevati tudi spremembe vodnih razmer zaradi mežiških rudnikov (depresijski lijak, podzemeljske vode), zato prihaja do uhajanja površinske vode v tla in usihanja studencev (Radinja, 1984). Zaradi zatišne in proti vzhodu pomaknjene lege je v Zg. Pomežju sicer manj padavin kot v Zahodnih Karavankah, vendar še vedno nad slovenskim povprečjem. Letna količina padavin je v povprečju okoli 1600 mm. Za MHE pa je ugodna manjša erozijska dinamika in manj hudourniške poteze voda zaradi manjših dnevnih viškov padavin (do 100 mm) in prevlade gozdnih površin. D. Plut, D. Radinja, M. Kompare_Naravne In ....._ - 69 - strmcih (padcih) in pretokih. Zaradi velike reliefne energije so namreč za tokove Zg. Pomežja značilni veliki strmci in nezglajeni podbl-žni profili. Glede na strmec so za MHE (nad 15 kW) najbolj ustrezni naslednji tokovi : Topla - 119%o, Helena - 90%o, Koprivna - 70%o, Meža - 64%o, Bistra - 64%o in Javorski potok - 46%o (Plut, 1984). Za hidroenergetsko vrednotenje so pomembnejši strmci na posameznih odsekih vodnega toka, kakršni so na zgornji in spodnji Topli, zgornji Meži (do sotočja s Koprivno), srednji Koprivni in zgornji Heleni. Še natančnejše analize podolžnih profilov (100 m pasovi) pa kažejo, da so razen na Javorskem potoku, spodnji Bistri in srednji ter spodnji Meži strmi odseki tudi drugod (nad 100%o), kar je ugodno za gradnjo MHE. Po podatkih HMZ smo analizirali desetletne (1971-1980) pretoke za Mežo v Topli in Črni, Javorski potok v Črni in Bistro za leto 1959 pri Pristavi. Ker so za instalirane pretoke MHE pomembni v bistvu srednji minimalni pretoki, smo po izjemno sušnem poletju in deloma jeseni 1985 (med 157 in 17. oktobrom) tudi neposredno izmerili pretoke na zgornji Meži in njenih pritokih, zlasti na lokacijah, ki so hidroenergetsko najugodnejše. S tem smo večletne statistične podatke HMZ podkrepili še s podatki nadpovprečno suhega poletja letošnjega leta.(1985). Rezultate analiz za MHE pomembnih potez pretočne dinamike vodnih tokov Zgornjega Pomežja lahko strnemo v naslednje ugotovitve: - V povirju (povirna Meža, Koprivna, delno Topla) se v odtočnem režimu uveljavljajo značilnosti omiljenega nivalnega režima s poudarjenim primarnim viškom v aprilu in maju,z izrazitim zimskim nižkom (januar, februar) in neizrazitim sekundarnim poletnim niškom (avgust) ter jesenskim viškom (oktober, november). (Diagram.) V povprečju znaša razmerje med najbolj in najmanj vodnatim mesecem okoli 4 :'1, kar je potrebno upoštevati pri instaliranih pretokih za MHE. Zaradi večjega deleža podzemeljske vode (kras) je letno D. Plut, D. Radinja, M. Kompare Naravne in kolebanje povprečnih minimalnih pretokov sicer manj izrazito (3 : 1), vendar še vedno izdatno. - V srednjem in spodnjem delu Zg. Pomežja pa imajo vodni tokovi poteze nivopluvialnega odtočnega režima s primarnim spomladanskim viškom (april, maj, marec) in zimskim minimumom ( januar, februar), pa tudi z izrazitejšim sekundarnim viškom jeseni (oktober, november) in poletnim nižkom (avgust, september). Vodno kolebanje srednjih mesečnih pretokov je manj izrazito (3 : 1), zato pa je z vidika MHE manj ugodno večje nihanje povprečnih minimalnih mesečnih pretokov (3,5 : 1 do 4 : 1). - Povlrno Pomežje ima zelo visoke vrednosti specifičnega odtoka, v katerem znaša povprečni letni specifični odtok 40 - 50 l/s/km2, medtem ko je ta v srednjem Pomežju okoli 30 l/s/km2. Za MHE je posebno pomembna velikost povprečnega letnega minimalnega pretoka. Ugodno je dejstvo, da le-ta znaša v povirju 12 - 15 l/s/km2, v srednjem delu okoli 10 l/s/km2 in ob spodnjem toku 5-7 l/s/km2. Vrednosti za Toplo in Helenski potok kažejo, da je zaradi krasa nezanesljiva velikost porečja, opazen pa je tudi vpliv rudarjenja. V oktobru (15., 16. in 17.) 1985 so bili po izjemno sušnem poletju in prav tako sušnem začetku jeseni izmerjeni pretoki v različnih delih Zgornjega Pomežja (tabela 1). - 70 - ODTOČNI VODNI REŽIMI V ZGORNJEM POMEŽJU JAVORSKI POTOK-ČRNA 1971-1980 Cs mVs « 1 as ¦ o .. J F M A M J J A S 0 N D BISTRA - PRISTAVA 1959 15 T 1 0.5 • 0 ¦¦ J FMAHJJASOND JAZBINSKI POTOK-ŽERJAV 1971 -1980 d •i J F M A M J J S O H D MEZA-TOPLA 1970-1980 J F M A M J JASOND 05 0 25 2 •¦15 1 ¦0.5 • 0 4 35 3 25 2 15 1 05 0 MEŽA- ČRNA »71-1980 J F M A M J JASOND Raziskovalno nalogo GEOGRAFSKO PROUČEVANJE PRIMERNOSTI : ORGANIZIRANJA PROIZVODNIH CELIC NA KOROŠKEM Vsebna DARKO RADINJA Risal: ZMAGO DROLE LJUBLJANA , OKTOBER 1985 Vir ;HIDROMETEOROLOŠKI ZAVOD - 71 - D.Plut, D. Radinja, M. Kompare Naravne in Tabela 1: PRETOKI V ZG. POMEZJU OB IZJEMNO NIZKEM POLETNEM VODNEM STANJU (15. - 17.10.1985) •g -p 01 > -p •H L, i co t. O) > ¦p .P O • a-o > ^ CO > O •O N o 4-> >o cfl 4-5 (I 0) i. •a t. t* o O. 0 -H a a •H •H 00 C C C0 o 0) C Cfl ¦H « •<-> •H Sh t. >C0 60 L, O •h 52 L> > a« CD co N O O E p- -p Si a ^ M C/3 >H Meža Meža Meža Meža Meža Meža Repov potok Koprivna Topla Helena Bistra Kramarica Javorski p. pred sotočjem z Repovim potokom po sotočju z Repovim potokom pred sotočjem s Koprivno pred sotočjem s Toplo po sotočju z Bistro po sotočju z Ja-vorskim potokom pred izlivom v Mežo pred izlivom v Mežo pred izlivom v Mežo pred izlivom v Mežo pred izlivom v Mežo pred izlivom v Javorski potok pred i7.l-.Xrni v Msžo 15.10.85 61 4,15 14,6 15-10.85 89 6,25 14,2 15.10.85 118 9,59 12,3 15.10.85 326 33,27 9,8 15.10.85 549 91,90 6,0 17-10.85 770 123,78 6,2 15.10.85 28 2,10 13,3 15.10.85 126 11,58 10,9 15.10.85 74 13,50 5,5 16.10.85 13 10,60 1,2 16.10.85 132 26,68 6,9 17.10.85 77 10,61 7,3 17.10.85 221 31,88 6,9 72 D. Plut, D. Radinja, M. kompare_Naravne in___ - 73 - Primerjave med izmerjenimi pretočnimi vrednostmi v oktobru 1985 in podatki za povprečne minimalne pretoke za vodomerne postaje v Zgornjem Pomežju (1971-1980) kažejo, da so bili v oktobru 1985 pretoki izjemno nizki. V bistvu imamo opravka s pretoki, ki so primerljivi le še z nekaterimi izjemno nizkimi zimskimi minimumi (posledica snežne retinence), zlasti v povirnem Pomežju. Zato so v letošnjem oktobru izmerjeni pretoki solidna osnova za določanje instaliranih pretokov MHE. V povprečju so približno dvakrat nižji od povprečnih letnim minimalnih pretokov, ki so okvirna vrednost za instalirane pretoke MHE. Zaradi potreb PC (najmanj 15 kW) in ekonomskih razlogov so najbolj primerni tisti vodni tokovi, ki imajo absolutni minimalni pretok najmanj 25 l/s oziroma povprečni letni minimalni pretok najmanj 50 l/s. Vodni tokovi in odseki, ki imajo manjši pretok, pridejo v poštev le izjemoma (poseben interes investitorja, izjemno velik padec, delno ohranjen vodni obrat ali jez) in pri gradnji MHE z močjo 8 - 10 kW. Vsekakor so precejšnja kolebanja vodnega- odtoka vseh voda preko leta in razmeroma skromni povprečni srednji minimalni pretoki v povirnem toku osnovni naravnogeografski omejitveni dejavnik za MHE v Zgornjem Pomežju. Med omejitvene dejavnike sodi tudi spremenjen režim podzemeljskih voda in ustvarjanje depresijskega vijaka, ki sega še v Črnjansko podolje (Helenski potok, Topla). Spodnji tokovi največjih voda (srednja in spodnja Meža, Bistra, Javorski potok) so sicer vodnati, a dokaj položni, zato bi zaradi širših dolin in nizkih bregov prišlo do preplavitve poti, stavb in sicer-skromnih obdelovalnih površin že pri manjših vodnih akumulacijah za MHE. Jezovi bi bili lahko visoki največ 2 - 3 m, kar z delno izjemo spodnje Meže praktično onemogoča gradnjo MHE z močjo nad 15 kW. Glede na pretok in ekonomsko-tehnične ter pokrajinske in naravovarstvene omejitve smo vodne tokove Zg. Pomežja z vidika MHE razvrstili v naslednje prioritetne skupine: Plut, D. Radinja, M. Kompare Naravne in skupina: zg. Meža, sr. Koprivna, sp. Repov potok, skupina: sp. Koprivna, sp. Topla (pogojno), .skupina: sr. in sp. Meža, zg. Kpprivna, sr. Topla (pogojno), skupina: sr. Kramarica, Javorski potok (sp. in sr. del), Bistra, zg. Topla (pogojno). irvijdve skupini smo uvrstili tokove, kjer bi bila ob strogem upošte-iju naravovarstvenih meril (krajinski park) možna gradnja MHE med in 50 kW. Pri vseh lokacijah bi bili zgrajeni le nizki jezovi (naj-: 2 m) in praktično ne bi nastale vodne akumulacije. V tretjo sku-10 smo poleg zg. Koprivne uvrstili še spodnjo in srednjo Mežo, kjer zaradi nizkih bregov ekonomsko upravičena le gradnja MHE z močjo ¦ 10 kW. V četrto skupino smo uvrstili tokove, kjer so možne MHE, ki presegajo moči 10 Kw. Poleg tega so v Zg. Pomežju še številni manj-vodni tokovi, kjer je možno zgraditi manjše hišne MHE z močjo oko-8 kW. )ovirnem Pomežju so za energetsko izrabo najustreznejši sicer neko-co manj vodnati, a zato bolj strmi tokovi. Ugodno je, da zaradi ve-i stabilnosti kamnin in višje zgornje gozdne meje okrepljeni proce-mehaničnega preperevanja ne segajo v večje višine, kar bi prispe-.0 k povečanemu hudourniškemu delovanju in okrepljeni prodonosnosti rirnih voda. Gradnja MHE v odmaknjenih, odročnih povirnih delih Zg. ležja bi ob uvajanju PC in drugih ukrepov lahko preprečila propa-lje kulturne pokrajine in obdržala poselitev v obliki samotnih kmetij. zgornjem Pomežju je že zgodaj prišlo do uporabe tekočih voda za po-i mlinov in žag in zelo zgodaj tudi do preprostega pridobivanja elek-čne energije. Izkušnje doma in po svetu kažejo (Radinja, 1984, Plut-lpare, 1985), da je potrebno pri iskanju možnih lokacij za MHE skrb-proučiti lokacije in način rabe -vodne energije vodnih obratov in inlh HE, ki so značilnost Zg. Pomežja. V preteklosti je obratovalo •azličnih obdobjih preko šestdeset vodnih mlinov, vendar večino ;a mlini niso obratovali (Radinja, 1984). Za presojo z vidika MHE - 74 - D. Plut, D. Radinja, M. Kompare_Naravne in ..._ - 75 - je pomembno, da instalirani pretoki vodnih mlinov niso ustrezno merilo vodnatosti. Zbrani terenski podatki kažejo, da gre za manjše kmečke mline, usmerjene v samooskrbo, kot eno od značilnosti splošne avtarkije samotnih gorskih kmetij. Ker so na lokacijo mlinov vplivali tudi družbenogeografski vzroki (lastništvo, bližina samotne kmetije), nam lokacije redkih še ohranjenih ali propadlih mlinov (razen izjemoma) ne kažejo hidroenergetsko najbolj ugodnih lokacij. Z vidika MHE je pomembnejša lokacija vodnih žag, saj so razen hišnih nastale tudi večje obrtne, rudniške in celo industrijske ob hidrološko ugodnejših lokacijah. Z obnovo ali manj zahtevno posodobitvijo bi lahko bolj ohranjene in vezje žage spremenili v MHE z močjo 8-12 kW. Ob Zg. Meži je prišlo zelo zgodaj tudi do množične uporabe tekočih voda za pridobivanje električne energije, saj so nastajale rudniške in ob njih hišne elektrarne. Najstarejša rudniška HE je v Zg. Pomežju HE Topla, ki je bila zgrajena že leta 1901 z močjo 320 kW in je med vojno prenehala obratovati. Ostale MHE so hišne, z močjo 5-8 kW, ki so zadostovale za samooskrbo samotnih kmetij. Zaradi skromne moči pa brez temeljite rekonstrukcije ne zadostujejo za proizvodnjo PC. Največ hišnih, miniaturnih HE je bilo ob Topli (5), Javorskem potoku (1), Kramarici (1), Meži (1) in Koprivni (1), vendar so po sicer pozni elektrifikaciji skoraj'vse propadle. V zadnjem času se pojavljajo posamični primeri obnove ali novogradnje hišnih HE (Javorski potok), vendar gre za MHE z močjo 7-10 kW. Hišne elektrarne so bile torej proizvodno zelo šibke in so zato zadoščale za nemehanizirane kmetije. Vodni tokovi Zg. Pomežja so po drugi svetovni vojni postopoma izgubljali energetsko funkcijo. Tradicionalne oblike vodne izrabe (mlini, žage) so praktično v celoti propadle, propadle so tudi hišne elektrarne, čeprav zaradi zapoznele elektrifikacije nekoliko kasneje (po letu 1960). Na splošno se sodobne MHE sicer lahko s pridom oprejo na še živo tradicijo mlinov, žag in malih kmečkih elektrarn, čeprav je (razen izjem) potrebno za nekoliko večje MHE (nad 10 kW) izbrati povečini nove lokacije, saj so pri tradicionalnih vodnih obratih v veliki meri odločali družbenogeografski vzroki. Obstoječe lokacije nekaterih vodnih obratov na hidrološko ugodnejših lokacijah pa bi lahko uporabili za MHE manjše moči (10 kW). Na vodnih tokovih prve prioritetne skupine (zg. meža, sr. Koprivna, sp. Repov potok) in tudi druge (sp. Koprivna, s. Topla - pogojno zaradi rudarjenja) so glede na pokrajinske, hidrološke in tehnično-ekonomske vidike za MHE z močjo 15-50 kW najbolj ustrezne naslednje lokacije: Lokacija 1 Povirna Meža (nad karavlo) Qi = 0,13 m3/sek Hn = 75 m (padec 118,5%) Pi= 6l'kW Pri navedeni lokaciji so neugodni izraziti zimski pretočni minimumi, kar zmanjšuje količine proizvedene energije v zimskem času. Nad predlagano lokacijo je sicer (ob neugodnih zimskih razmerah) možna postavitev MHE na nadmorski višini 1230 m (višina jezu) moči 49 kW (padec - 260%). Razen zimskih razmer pa je pri navedeni lokaciji neugodna tudi večja oddaljenost možnih porabnikov. Lokacija 2 Repov potok - pred sotočjem z Mežo (Koprivna 37) Qi = 0,055 m3/sek Hn = 51 m (padec 179%) Pi = 17,5 kW Hidrološko je možna tudi gradnja MHE na istem mestu, vendar z večjim Hn, v obeh primerih pa so neugodne zimske razmere, pa tudi sicer je zaradi majhnosti porečja izrazito kolebanje pretokov. Zlasti na tej lokaciji bi bilo potrebno temeljiteje proučiti pretočne razmere preko celega leta (majhno porečje v višjem svetu, z izrazito snežno retinenco). D. Plut, D. Radinja, M. Kompare_Naravne in ... - 77 - Lokacija 3 Zgornja Meža - domačija Majdič (Pečnik, Koprivna 41) Qi = 0,2 m3/sek Hn = 18 - 26 m Pi = 23 - 33 kW Z vidika organizacije proizvodnih celic je lokacija 3 najbolj ugodna, saj je lahko MHE v neposredni bližini PC. V primerjavi s sosednjimi lokacijami je ugodnejša večja stalnost in manjše kolebanje pretokov. Ql zagotavlja ob normalno namočenem letu maksimalni izkoristek v obdobju 9-10 mesecev, v ostalih pa je izkoristek najmanj polovičen (Qi = 100 1/sek). Zaradi nihanj električne napetosti iz javnega omrežja je izgradnja MHE pri organizaciji PC na navedeni lokaciji toliko bolj upravičena in potrebna. Pomembnost predlagane lokacije podčrtu-je tudi dejstvo, da je bil v preteklosti 20 m nad predlagano lokacijo hišni mlin. Lokacija 4 Srednja Koprivna - pod Zdovčevim mlinom ali pri Gabršku Qi = 0,2 m3/sek Hn r 20 25 m Pi = 25 - 31 kW Na povirni Koprivni (pri karavli Kumer oziroma samotni kmetiji Jekel) je možna še gradnja MHE moči 8 - 12 kW (neugodna je nizka zimska voda). Lokacija 5 Spodnja Koprivna - Livold (pred izlivom v Mežo) Qi = 0,250 m3/sek Hn = 10 m Pi r 16 kW Pri navedeni lokaciji gre za posodobitev hišne hE, ki je izkoriščala le del hidroenergetskega potenciala. Možna je tudi postavitev MHE okoli 500 m nad izlivom v Mežo, kjer je struga Koprivne bolj strma (Hn = 20 m) in bi imela MHE moč okoli 30 kW. D. Plut, D. Radinja, M. Kompare Naravne in V II. skupino smo pogojno uvrstili spodnjo Toplo (krajinski park), saj je možnost gradnje MHE na Topli v tesni zvezi z rudarjenjem, ki občutno vpliva tudi na pretoke. Možna je gradnja oziroma delna obnova rudniške mHE na spodnji Topli, na srednji Topli pa je najbolj ugodna lokacija za MHE pri Burjaku ( v strmem odseku pod obstoječim mlinom) z močjo okoli 12 kW (QI = 130 1/sek, Hn = 15 m). Tudi na ostalih vodnih tokovih tretje in četrte prioritetne skupine je možna gradnja manjših, hišnih HE (8 - 14 kW), zlasti na mestu obstoječih vodnih obratov. Z izjemo lokacije 5 (Livold) gre pri vseh predlaganih MHE večje moči (15 - 60 kW) za novogradnje. Pri starih vodnih obratih so bili pri lokaciji bistveni družbenogeografskl in ne le hidrološki vzroki. Z vidika proizvodnih celic je od predlaganih lokacij najbolj pomembna lokacija 3 (zg. Meža), ki je tudi sicer zelo ugodna za MHE, ne nazadnje tudi z vidika SLO. II. TEHNOLOŠKO-EKONOMSKI VIDIKI LOKACIJ MHE 1. Hidrološki parametri, instalirana moč, minimalna moč, tip turbin MHE Tehniško-ekonomski vidiki obravnave predlaganih lokacij MHE temeljijo zaradi preliminarnosti značaja raziskave na orientacijski sistemski analizi. Obravnavane veličine so prikazane v tabeli 2. Tabela 2: HIDROLOŠKI PARAMETRI,- INSTALIRANA MOC, MINIMALNA MOČ, TIP TURBINE Lokacija Instalira- Neto Instalira- Minimalna Tip ni pretok padec na moč moč turbine Qi(m3/s) Hn(m) Pi(kW) min 1 0,130 75 76,6 33,8 PT/BT 2. 0,055 51 19,7 9,8 PT/BT 3 0,200 24 33,8 16,9 FTH/BT 4. 0,200 23 32,5 16,3 FTH/BT 5 0,250 11 19,5 9,8 FTH/BT - 78 - D. Plut, D. Radinja, M. Kompare_Naravne in ... V koloni GABARIT TURBINE v tabeli 3 pomenijo: - za PT: A=D: premer gonilnika (v mm) B=Zš: število šob (-) C=d: premer šobe v (mm) - ža FTH: A=D: vstopni premer gonilnika v (mm) B=D2: izstopni premer gonilnika v (mm) C=Bo: vstopna višina medlopatičnega kanala v (mm) - za BT: A=D: značilni premer gonilnika v (mm) B=b: širina šobe v (mm) C=1 dolžina šobe v (mm). Gabariti gonilnika turbin so orientacijsko definirani na osnovi tipiziranih turbin MHE Inštituta za turbinske stroje v Ljubljani in Litostroja z upoštevanjem možne grupacije tipa turbin na posameznih lokacijah, kar je razvidno iz kolone GABARIT TURBINE v tabeli 3. - 79 - V koloni TIP TURBINE zgornje tabele so označbe: - PT____ Peltonova turbina - FTH .. Francisova turbina s horizontalno gredjo - BT... Bankijeva turbina 2. Okvirne tehniške specifikacije predlaganih MHE Prva faza okvirnih tehniških specifikacij predlaganih MHE je definiranje alternativnih tipov vodnih turbin v tabeli 3. m o O 1 t— O UD 3" 1 O CP. 1 o-v ud ro ud in UD o t- CM ro a- UD C •fH XI O 3 ro t; m oj a- t- 3- in «- o rouD ¦p ro ro <- cm ro c\i «- a- •H ro c\j ro in i- ro X) ro O o UD CM m r- in t- m t— O 1 O t— 1 o r- o «- 1 O CM UD m ro m ro 3- ro OO =T O t— O O | o o o o o o o o o in t. C in o o m cm m O ro <- t— •H r- o «- t— o r- o ud O O O in o co r~ in cm O C ro •H in L1 H 3 M S- •h m o r- ro o O CM t— cm ro cr\ 3 r-co «- C\J C\J =T J=T >- M CM CM »- P O «n i—1 .-— O O as e in in in r— *— J *— ,— t— > •—* t— t— r- in m CM CM CM c\ r— r- ¦— k—i Z C >o <—1 m M •H o O CM m a- O O O H O O O >o ro ro ro m 3- O O O m in in ro t- r- o o o CM CM i- Ld CM CM CM 1 Zn o o o o" o O O O ID o" o" o" 1 k > r3 O • P w f— i— »— to a: m ro -- -p CM PO ro ro oo ro •H n n n S- «- c\j ro r- CM t- (M PO ,— oo ro «- CM OO CO > t\J CM ro ro ro =r -a- .=r in m in a- tO X 0 "H 1 • • • ¦ o .TJ 3 > L5 (0 0) > > t) ^ - > (5 tO M J CO > ž < O o z u cc n tU ' o Q 2 4> tO M 00 g. g I S. E n o rt L +j v n > n n a " o « O -H -H L. h o n v EL m a O 4> L> gn -d ? t- c O O 3 3 * jC O •o (« SO U JD o « D (m +J *> t. -H 60 3 C 3 (D *j o m §Ls - B t) -H H t) l> nt ^ rt Si S t- O *J - 4-> •S 5 '-J O I3 • "*-) ft} U] H H rt O CD g o a U tr O I < H O O ta > is a co 5 L B 6t) O *J E V j * Sl| J O M*J C 0 L- -h a> 4; . -h E tO -i-> 0 V J t? V -o 5 -C O sz *-> *J f) ¦L* -H 3 O t 5 *j rt o 0) 5 C L C 0 -h n c P 4 >. „SrS >1 ()L 4J ¦H «—t 4-> -H C 1 3 « -rt II U TJ Q -L. TJ i- > (0 *) C O a o rt S 5 c ni «j c m 3 t < 0 *-> -H 3 E TJ rt i (0 13 41 3 « ' iC L H H ») (J V, i oj x: c >. g*i L -H r-t *-> -rt I u t- t. in o 82 CU TJ (m (5 o 3 > rt S >m >, te < glas ti o o (O > 1—1 -J CO ¦O *J < < >o 3 C ¦»-) CD >u ¦J E o n n 4J m -h L o S *o 8 c *> S *J -H *J D E O O ¦H t, « "S hO 4> « C « -n O) -O TJ [S n ¦H 3 ~l 18i "S «> " S o -H E o o. to h o 4in H - m ix m > 2L | ti <"l S« §•« « 2 gg O > 18 t. o to 5 E M §3 S > C *- > • jj m n c in t3 o - i- g 8 CO > 0\ O -H 5 "t, ¦H H>N h m n 4> TJ l n tj e ca o o C CO j* S T« C ¦H 0*1 O i-t V) f §.8 - 95 - se E 1 8 S g . g *j m c5 o 4) S -H <•-. L. i > «t to OJ -H t—i >CJ C HM 4) _ S >n >i H H < x: m z: v c ni. 3 o m j-> 4J r o -p ti ¦ rl L C C > n j-> -h o c ¦P -H O C C O (0 3 p O H H O tO O ffl -H L. C ¦ o. o S O rt O L. O CL E— I—t uD • +3 L D h-t OO > *» i JZ O o C C cd m m c < 3 •rt O 3 -D i. -4) --t O C X i o c/j f-i 3 oj : to fi >¦ -P •S o it iS g fe I -»H +> ! "S m -o ro d tn - 3 D.-H i fH O ; ro o. rt i v i 0 m 0,0 "•S S2 n n >> 4J g g 1-1 >>TJ C 3 a L. a 1° *J •H a. »—< n) t-t L w 3 > o *-> ^ I tO O TJ < tj CO i? . (0 U CL C S L tO | -¦H • C H >> >> i! v '—- .c - ±i li- t-, o >. r- a C co u "D n a rt > M L a> n OJ -rt H IV j: t— O 't s CO B e *j -u cr- H H o <~ § 41 cc B *— X X - LU U E o vO L »n >> P i X 3 «o « CO O < -C U j-> C • 5 a < U ro - ro IX 3 ¦HO ro t> g to < S a> o> rt g! X ^> o rt tO .. 4- p ¦a en 3 i«: 0\ rt - K CO ro 'C O" ^ *i rt O č -J ¦ s C C »H • C a. X C o 4> t4 -H CO 41 b L C rt m -rt •o o is m o -t co > n 2 4> -¦ n L -p E . ON rt z: o ^ i D n C O H TJ tU) o rt n ro > 0 4J D. 4> o a rt O u XI O D. C «- g i. 0) iL o ffl 3 -H 3 O 0.00 D d to tn 0 4) O ¦h a. bo t-h 1 a c p o 3 -h re *J 4-> O «141 O O >.L ?rl C 4J TJ TJ 11 OJ c o c m rt o o >> O cl ¦ CTJ O ' O 3 U L ¦ rt *j o a. 4> 1 C -C 4) 1 0) O Lz 8 L i c o 9 « o fcC rt m i C O H u i- ¦h -^-i ta g co TJ bfi > t- 0 C o rt m o t> CN O O 41 (0 < e s: rt i. 4> D. a.-c : jj tj 4-> : 4) rt bO-O o 3 C -rt O ^ rt t- r-( i tj a ~i t, tO 41 - O 4) JC O TJ *J : o i rt cy t-¦t t- O - 96 - rt ••"> •H O ro tO 4-> a tu OJ ro CC hO r-l -O <_> 3 r-l v N u . Go zofs arda ACIJ ro o > E- r-l TJ W VO -H •H W Q CO r-- L. . N r- hO t\J S- KI «- 0 «- OJ •z 1 tU > Q CM O rt -h N *- L>L O O t-^ d >o ON r—1 t- - M tu tU o ^ -D X -O W ,—* T— >t0 *H O • co o «! rt hO a ¦ 4J c o < r» tO rt tu LO C • •o hO vo • LTl (3 LLi r-l co > •• C oo n j3 rt Cd o> C I 3 N 1— -H • tj CO k__¦ CO <- o >o _: Cu *~ p c 4) X > > O c5 r-l 0 O N O *— tj f r' tU r-l S M JiOO O a oo co > cr* o co > .-I O OJ rH Q CO ¦P C O 0) E "O o § fH 0) > -H 0) ¦o (h I oj co s: E hO ¦o co 0) L O O , •o 3 ¦P co CD hO OJ O m rH 3 O -P OJ O hO 3 E - jj Cm CO OJ •H hO ¦H C 0> -H m hO J c x: o o •H 4-j 0) co x: 4-> -P OJ hO Cm OJ o co • m C o o ¦P -m co CO Oddelek za geografijo Filozofske fakultete Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani DELA - Št. 2 Izdala in založila Oddelek za geografijo in Znanstveni inštitut Filozofske fakultete Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani Edited and published by Department of Geographjr and Institute of Science Facultv of Philosophv Universitv of Edvard Kardelj in Ljubljana Naročila in predloge za zamenjavo sprejema Oddelek za geografijo, Filozofska fakulteta, 61000 Ljubljana, Aškerčeva 12, bančni račun 50100-503-40227 (Filozofska fakulteta).