SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN " : IN LANGUAGE ONLY LETO XLV. — VOL. XLV, CLEVELAND, 0., MONDAY MORNING, FEBRUARY 16, 1942 flBMHnt iMii P SOUTH CHI NASE A m PHILIPPINES / n DAVAO INDIAN OCEAN BR. N BORNEO: CELEBES SEA MALAY STATES SARAWAK essgs samarindam kSINCAPORI CELEBES SUMATRA^ JAVA SEA DUTCH EAST INDIES ■JAP THRUSTS MILES 300 BATAVIA*.«; JAVA Slika kaže strategične točke, ki so jih Japonci zavzeli. Zdaj, ko imetja v rokah Singapor, bodo udarili na nizozemski otok Sumatra in na Javo. Potem bodo pa obrnili pozornost np Avstralijo. Ako bodo padle te točke, bodo Japonci gospodarji na Daljnem vzhodu in potem bi imeli prosto pot. v Sibirijo. Amerikanci pričakujejo , izpad Japoncev na ameriško linijo na Filipinih Washington. — Močan topniški dvoboj med Amerikanci in Japonci ter posamezni sunki japonske pehote naznanjajo, da je to predigra z§ splošen napad Japoncev na fronto generala MacA.rthurja na polotoku Batan. Ameriške in filipinske čete se še vedno dobro drže in v nekaterih sektorjih so celo izvedle izpad na japonske pozicije. Amerikanci so dozdaj odbili vse naskoke Japoncev. V džungli polotoka Batan so prizadeli Japoncem težke izgube. Toda zdaj, ko so dobili Japonci nova ojačenja, se vsak čas pričakuje splošne japonske ofenzive na ameriško linijo. angleške armade zbezala iz 8111-gapora na Sumatro že v petek. Japonci so bombardirali in potopili več transportnih ladij z be-žečo armado. Neka avstralska ladja je rešila 1,500 angleških vojakov s potopljenega transporta. * London. 15. febr. — Premier Churchill je danes izjavil, da je padec Singapora velik in usode-poln udarec, toda je apeliral na narod, naj ima zaupanje v vlado, ker zdaj, ko -je šla v boj tudi Amerika, Anglija ni več sama. * Berlin, 15. febr. — Berlinski radio je danes naznanjal o padcu Singapora in izjavljal, da je Japonska trdno odločena, da pomete s sveta Zed. države in An- sedahjla generacija, bodo izvršile prihodnje. Ako bo mogla Japonska dodat k Singaporu še otočje nizozemske vzhodne Indije, potem bo Japonska lahko nadaljevala z vojno prihodnjih-50 ali 100 let. Japonska ne bo odnehala, dokler ne bodo pregnane z Daljnega vzhoda Zed. države in Anglija in potem bo šele ustvarjen s pomočji Nemčije, Italije in Japonske nov svetovni red. Japonska vlada poudarja važnost zavzetja te trdnjave, toda obenem svari narod, da je to samo en del vojne, ki ima še dolgo pet pred seboj. Japonci trdijo, da je Singapor padel, ker so bili Amerikanci in Angleži preveč svesti svoje moči. "Zdaj, ko je padla ta važna strategična točka v roke Japoncev," pravi japonsko vrhovno poveljstvo, "ni samo usodepoln udarec za zaveznike, ampak tudi ogroža zvezo med kraji v Ind-skem oceanu z onimi v Tihem oceanu. Te strategične nadobla. sti Japoncev ne morejo Anglija in Zed. države nikdar premagati." To je prva angleška armada, ki se je predala sovražniku. Angleži so imeli trdnmy.o- Singapor v rokah 12:; ]et. Njih trdnjava je sedaj Malta v Sredozemskem morju, ki je neprestano pod bombardiranjem nemških in italijanskih bombnikov. Japonci so bili popolnoma obkolili mesto in ko so zasedli glavne rezervarje pitne vode, se je posadka podala. Pogoje vdaje so podpisali v Fordovi avtni tovarni zunaj mesta. Japonci trdijo, da je večina AMERICAN HOME j N0. 39 j Lepa je bila udeležba pri 25 letnici dr- Marije Magdalene št 162 K.S.K.J. $ Avditorij SND je bil včeraj popoldne in zvečer poln naroda, ^ je največje žensko društvo KSKJ, sv. Marije Magdalene št. i |62. praznovalo 25 letnico obstoja. Odbor je pripravil zelo bogat 2! m lep program, da zasluži res vse priznanje. H Program je zelo spretno vodila agilna tajnica Mrs. Mary J °chevar, ki je predstavila od 60 originalnih ustanovnic še 36 ži-21 Vecih. Narod je s toplim aplavzom pozdravljal zaslužene in vztraj-, ne ustanovnice. Med temi je bila predstavljena ena, ki je vseh 25 2! et v odboru, to je naša pridna Frances Kasunič. Dolgo vrsto let f J v odboru tudi sedanja predsednica Mrs. Helena Maily, tajnica . 1 »ry Hochevar in druge. ------ vcn to let je duhovni vodja I p ustja naš preč. msgr. B. J. : ^mkvar, ki je v iskrenih bese- ; jal j6Stital društvu ter poudar- : štv' da dajejo take proslave dru. ; v'°.m p°gum za nadaljno delo~ , pit otem je bil poklican k besedi ; Prosi? Grdina' katereSa na" ' naj' naS Župan Frank Lausche, • i ker e°Vori v njegovem imenu, ■gj ]e 011 močno prehlajen in lna •eZan na P0stel3Q- Mr- Grdi" • 1 Je £1ZjaVl?a1' da so narodi- kot Istva ensk}. ki imajo svoja dru- fco' eber mesta in države, ker wjjjtm-f^ar v breme javnosti, A Sl0Ve skrbeti sami zase. i se iahn, lnarod je majhen, toda hot k i Šteje v gospodarskem 1nai'odG 7 em oziru ffled -prv* ' - hlr (!' , ed- držav, je-poudarjal j vbrdina. »Sivo ^ smeh je spravil občin->čer 1Zul dr- Mally, ki je za ta feiih1"Pravil nekaj posebno iz- l^wSi^ k"ncil--|i> 1,a 'j lil p'.)rt Vo se k hadaljnemu * laseiK; T10snemu. delovanju za ! Top !1,0 h S narod. tajt^ JJ,?Vacij je bil deležen gl. je ?KJ' Mr- JosiP Zalar> |{ JHiet; Jjtel na to slavnost iz iskien' Zalar je izrekel * letnici" p'Gstitke društvu k 25 d je Pfeip) '°1kazal je Pismo, ki ga j, Hr^ 5" februarja 1917, v ' da Se je mU 36 bil° sP°ročano' C j P!'v0 > v ^levelandu ustanovilo ' 'C 0 društvo za KSKJ. m SloVen,. Poudarjal, da smo fiki.toa majhen narod v Ame" fft šQ| a ce Pogledamo naše cer- hog e> Orodne domove in na- J^s^6 bratske organizacije, Ha lrebabiti prav nič sram A Mr z fjhne«a števila. ' ^kS? je P°kazal, kako je \ ko napredovati šele te-' ^ijed So se začela ustavljati Hazui" ! Ženska društva. To (Nta .Je rekel Mr. Zalar, da VkJ!1 Sam° za v kuhinjo, Nšet/m je zelo potrebna tudi ' Javnem in društvenem Pa' da b° društvo S Magdalene še bolj Seal n kot j® in zlasti pri-S Hi 0C?H ranje članic v mla-J%; ^elek, ker kot pri vsaki Ho sk!tl'eba tudi pri KSKJ vSoriH 0ti za naraščaj. ' Wt S° tudi dru?i odbor-f rt i2 k°t Miss Mary Polut-nivina. Ivan Zupan, * Nrni ^asila KSKJ, gl. >kih k °hn Pezdirtz, in v f S Ant edah je čestital dru- iSavLS- bUe tudi Pismene in J > 0(lhr,Cestitke od raznih gla-#C>v, ki se radi od-"vik h°8ti v1550 m°KU udeležiti ir- 1 v .Hn q od gl. predsedni- ^1^dnrS!aiTzPueble' Col°-' I k ^ert Joseph Lekšana 0d sl blagajnika w elezniv m pomož- gl- tajni-iz joiieta- °d fi- 1(0 ill to abornikov Gospoda. j % }h flnca> od Matt Pavla- J P je bil tudi ostali del [ programa kot deklamaciji, ki sta1 ju kaj pogumno podali Mary Lu-žar in Agnes Hren. Lepo so nam' zapele odlične pevke Miss Ma-j rion Kuhar, Miss Caroline Bu-( dan in Mrs. Louise Mlakar. Zelo j luštkani sta bila v umetnem ple- i su sestrici Perko, hčerki spoštovanega zdravnika in Mrs. Anthony Perko. Potem je bila pa vprizorjena veseloigra "Nevesta iz Amerike," v kateri so ze}o dobro podali svoje vloge: Johanna Mervar, Mary Ann Hochevar, Anna Mae Hochevar, Marion Kuhar, Josephine Posch, Mary Lach, Marija Hochevar, Julia Brezo'var in pa naš stari znanec z odra, Dan Po-stotnik. ' Po programu se je pa razvila vesela zabava, mladi so se zavrteli, starejši so pa kramljali o sedanjih in preteklih lepih časih. Kot je rekla Miss Polutnik, naj rečemo tudi mi: na svidenje -o——^— Nov grob Po dolgi in mučni bolezni je umrla Mary Bee j an, rojena Globokar, stara 70 let, stanujoča na 23 First Ave., Bedford, O. Tukaj zapušča žalujočega soproga Franka in pet otrok: Frank ml., Mary, omoženo Mar-kusic; Frances, omoženo Jane-surak; Joseph in Louis ter bra-» ta Josip Globokarja v Slick-• ville, Pa. in več sorodnikov. » Doma je bila iz fare Mirna peč, - vas Globodol, kjer zapušča dve - sestri in več sorodnikov. Tukaj - je bivala 38 let ter je bila čla-. niča društva Marije Magdale- 1 ne, št.'162 KSKJ in društva Srca Marije (staro). Pogreb se 2 vrši iz hiše žalosti, 23 First - Ave., Bedford, O., v sredo zju-i traj ter v cerkev Brezmadežne- 0 ga Spočetja v Bedford, O.,, in a nato na Calvary pokopališče, >, pod oskrbo Josip Žele in Sinovi 1 pogrebnega zavoda. Bodi ji n ohranjen blag spomin, preosta-o Hm sožalje. Demokratska seja Slovenski demokratski klub 32. varde bo imel .jutri večer važno sejo v Slovenskem domu na Holmes Ave. Vabljeni so tudi vsi člani in članice zadnje županske kampanje, da se udeleže. Na obisku K družini Mr. in Mrs. Krist Lozar, 3825 E. 93. St. je prišel na obisk bratranec Anton Lozar iz Harwick, Pa., ki je zaposlen v tamošnji pivovarni. Svoje lovce je obiskal Iz Sheffield, Pa., je prišel pogledat svoje prijatelje-lovce Vincent Marold. Mr. Marold vodi v Sheffieldu gostilno, kjer se naši lovci vedno radi ustav-lajo za posvete in okrepčila. Ženski odsek Zadruge Jutri večer ob osmih je seja ženskega odseka Zadruge v uradu organizacije. Vse odbornice naj pridejo na sejo in tudi one, j ki bi rade pristopile v klub. Amerika mora prevzeti j vodilno mesto v svetu, | pravi Adamič V soboto je imel v City klubu v Clevelandu predavanje pisatelj Louis Adamič. Mnogi pro-minentni Amerikanci so prišli poslušat Adamiča, ki je poudarjal, da je absolutno potrebno, da prevzame Amerika vodstvo, če hočemo zmagati v tej vojni in doseči po vojni pravi mir. "Mi se moramo otresti čr-noglednosti, izolacije in apizar-stva," je poudarjal Adamič. "Zavedati se moramo, da smo velika sila in kot taki moramo prevzeti svetovno vodstvo. Mi se moramo zavedati ciljev, za katere se borimo, mesto da bi govorili o obrambi. Samo narodi, ki imajo pozitivne ideje, so močni Samo narodi, ki se bore za gotove cilje, morejo zmagati." Mr. Adamič, ki je imel na programu predavanja še do konca marca, je bil pozvan od vlade, naj s tem takoj preneha in naj sodeluje v filmu, ki bo kazal naseljenstvo in ameriško industrijo. Mr. Adamič bo spisal črtico za tozadevno filmsko sliko, ki bo predstavljala naseljenca, ki je dospel sem pred ; 80 leti in njegove današnje po-; tomce v razvoju ameriške industrije. Za bodočnost Clevelanda V komisijo, katere naloga je napraviti načrt za bodoč razvoj Clevelanda, je bil imenovan arhitekt George & Vojiiovieh. Ob imenovanju v to važno komisijo je Mr. Vojnovich izjavil, da kar Cleveland potrebuje je akcija, ne pa prazne besede pri načrtih za bodočnost mesta. Zadušnica Jutri ob 7:15 bo darovana v cerkvi Marije Vnebovzete na Holmes Ave. sv. maša za pokojnim Frank Terčkom. Sorodniki in prijatelji so vabljeni. Jutri ob osmih bo darovana v cerkvi Marije Vnebovzete sv. maša za pokojno Mary Kokal. Sorodniki in prijatelji so vabljeni. Zadnia in resna beseda našim Primorcem To je naša zadnja beseda gle- g de registracije onih Primorcev, j ki so italijanski državljani. n Zadnjič ponavljamo, da se jim r ni treba registrirati, kot se mo- z rajo osebe italijanske, nem- t ške in japonske ncu odnosti. Ta- l ko je izjavil sam zvezni dis- r triktni pravdnik, ki ima v tem r oziru odločilno besedo> ker sa- j mo pri njem se morajo osebe nemške, italijanske in japonske j narodnosti registrirati in nikjer drugje. 1 Razume se pa, da ne moremo ; nikomur zabraniti, kdor se ho- i ze registrirati. Toda pomnite, < da če se boste registrirali, se \ boste s tem prostovoljno priznali, da ste italijanske narodnosti, ko vendar niste. Pa ne samo to! Če se bodo naši Primorci registrirali kot sovražni tujci, bodo podvrženi vsem ukrepom, ki bodo še prišli. Morda bodo te sovražne tujce še poslali v konfinacijo, ali jih deportirali. Zato bodite previdni in poslušajte zveznega pravdnika, ki je izjavil, da Slovencev te odredbe ne zadenejo. To je naša zadnja beseda in kdor hoče poslušati nas, je prav, kdor ne, naj posledice pripiše sam sebi in pa onim, ki jih bo j zda j poslušal. ' Enakopravnost je v teku ene- ga tedna podala tri različne iz- d jave. Najprej je pisala, da se p morajo naši Primorci registri- r< rati kot sovražni tujci.' Par dni S zatem je pisala, da jim tega ni v treba. Par dni zatem je pisa- n la, da svetuje našim Primorcem na gredo in se registrirajo. To- g r?j vidite, da sami ne vedo, kaj l je na tej stvari. 1 1 i. Zakaj se naše PrintOrce tako plaši, nam je neumljivo. Primorci, poslušajte! Mi smo 7. januarja, 1942 vprašali s » zveznega državnega pravdnika ■ izrecno glede vas, ki ste bili pri• ' , deljeni Italiji leta 1918, če se ? vas smatra kot sovražne tujce, < - ker ste italianski državljani, ka- 1 • ter i pač ste. In zvezni distrikt- 1 ni pravdnik je na to naše pismo 9 odgovoril, da se to oseb sloven-t ske narodnosti ne tiče. Torej i tu ne gre za to, kdo je italijan-l. ski državljan, ampak gre za e tem, kdo je italijanske ali nem-h ške narodnosti. Veseli bodite, da vas je juti stični oddelek ameriške vlade >- izvzel. Zato lepo doma ostani-te in dokler zvezni distriktni n pravdnik ne bo odločil kako v, drugače, se vam ni treba regi-ie strirati. Kadar bo prišla pa »o kak drugačna določba, boste o tem čitali v Ameriki Domovini e- in lahko se brez skrbi zanesete, da vas bomo prav podučili. Pomnite, da gre tukaj za narodnost in ne za državljanstvo. c Saj vendar ne boste silili Slo- ,c venci med italijansko narodnost! Zadnjič smo zapisali, da vas ( gotovi ljudje nevedoma ali na- ; laši napačno informirajo. Zdaj izjavljamo, da delajo to nalašč. Pa še to! Če bi kdaj prišla 1 kaka drugačna odredba, da bi \ se hotelo Slovence zaznamovati kot sovražne tujce in se od njih zahtevalo nekaj takega kot od Italijanov, Nemcev in Japoncev, se bomo znali potegniti za naše Slovence, pa če bomo morali posredovati celo v Wash-ingtonu. One, ki še vedno ne verjame-jo, da je tako res, kot trdi Ameriška Domovina, med katerimi i je tudi urednik "E." bi vprašali ■ to-le: Ali mislite, da bi si upalo uredništvo Ameriške Domo-• vine svetovati našim ljudem, ? naj ne izpolnujejo ukaza vlade - Zed. držav? Ali mislite, da bi i si upala Ameriška Domovina » svetovati nekaj, kar bi bilo v - protislovju s postavami in uka-a zi ameriške vlade? Dajte no, o pa recite, da piše in svetuje ii Ameriška Domovina za kršitev », zakonov in postav naše vlade! Kratke vojne in druge vesti WASHINGTON. — Vladni urad za živila in zdravje je naro- čil ameriškim governerjem, naj apelirajo na narod v svojih državah, da spomladi obdelajo vsak košček zemlje pri svoji hiši, ali kjerkoli morejo. * * x * EL CENTRO, CAL. — Vladni tajni agentje so aretirali na-daljnih 33 Japoncev v svrho varnosti za deželo. Izročili so jih na. •selniškim oblastem. N * * * VICHY, FRANCIJA. — Nemške oblasti v okupirani Franciji so odredile smrtno kazen za vse, ki bi prikrivali Amerikance ali državljane onih dežel, s katerimi je Nemčija v vojni. ' v * * * WASHINGTON. — Mornariški tajnik Knox^je imenoval ko-mitej štirih mož, ki naj preišče in poroča, kdo je kriv požara na parniku Normandie. Tudi kongres se pripravlja na podobno preiskavo, ki naj dožene, če je nezgodo povzročila sabotaža ali malomarnost. * * * WASHINGTON. — 12 ameriških štirimotornih bombnikov je napadlo japonske ladje v okolici Macassar, v nizozemski Indiji. Bombe so zadele najmanj eno japonsko ladjo. To je bila največja skupina ameriških bombnikov, ki je kdaj napadla Japonce, in tor . kaže, da je poslala Amerika ojačenje v pomoč Nizozemcem. * * * v • WASHINGTON. — Diplomatske kroge so dosegle vesti, da ■ vsa Evropa strada, v nekaterih krajih bolj, v.drugih manj. Polo- i žaj v Jugoslaviji je približno tak kot v Grčiji, kjer je položaj najbolj žalosten. Nemčija in Italija sta pobrali v Jugoslaviji vso - zalogo žita. * * * TORONTO, ONTARIO. — Dr. Allan Dafoe, ki je bil pri e rojstvu kanadskih petork in ki je dozdaj pazil na njih zdravstvo, i se je odpovedal temu delu. Kot vzrok resignacije zdravnik nava-83 No. 39 Moil., Feb. 16, 1942 I BESEDA IZ NARODA I Gospodarstvo in etika Krščansko socialno gibanje je od svojega pocetka ne-nehoma opozarjalo javnost, da mora gospodarska delavnost, odkar se je osvobodila vseh nravnih in družabnih obveznosti, kakor je to učil in izvajal klasičen liberalizem, voditi do nevzdržnih razmer v družabnem življenju. Gospodarstvo namreč ni kako samoupravno področje,.v katerem bi ne bilo treba imeti nobenih družabnih ozirov, ampak bi svobodno bilo prepuščeno sebičnim nagonom, da se izživljajo po mili volji. Gospodarstvo ni samo sebi namen in bi v urejeni družbi niti ne smelo imeti prvenstvenega mesta, kakor se je razvilo v liberalizmu in kar vzdržuje in zagovarja tudi marksizem, Gospodarska delavnost predstavlja le eno panogo družabnega delovanja. Njena skrb in naloga bi morala biti preskrba prebivalstva s potrebnimi snovnimi dobrinami. To je njegovo kulturno deio, ki naj bo v skladu in soglasju s celotno družabno zgradbo. Odveč bi bilo, ako bi na tem mestu znova opozarjali na veliko škodo, ki jo družba trpi zaradi izjemnega položaja, ki ga bodisi javno mišljenje ali pa naravnost zakoni odmerjajo liberalističnemu pojmovanju gospodarske 'delavnosti. Ni bilo mogoče brez škode za celoleten družabni sestav trajno prezirati nravstvenih temeljev v gospodarstvu. "Z moralnimi izreki ni mogoče graditi železnic," je pred leti izjavil eden vodilnih gospodarskih ljudi, s čimer je hotel povedati, da je nravnost za gospodarsko delavnost brez pomena in brez, koristi. — Toda čas gre tudi čez takšne zmotne nazore. Ljudsko življenje v svojih zdravih osnovah obračunava z družabnimi zmotami in nagonsko išče onih sil, ki vežejo druž,a bno skupnost, ki krepe in pospešujejo njegovo 0rgar.^(C0 rast. Življenje samo je pričelo obračunavati z nesocialnimi nazori in delovanjem izključno le mamonu predanega gospodarstva ter se v svojem silovitem zagonu niti ni ustavilo ob pravšnih nravstvenih mejah, ampak se je pognalo marsikje v drugo skrajnost, ki jo poznamo pod imenom kolektiva, ki je poedincem in poedinim skupinam vzel sploh možnost svobodnega gospodarjenja in je vso gospodarsko delavnost izključno podredil brezimni državi. To je škodljiva skrajnost, kakor rečeno, toda glasen opomin liberalnemu gospodarstvu, na kakšen način si brezdušnemu kapitalizmu zasužnjena ljudska duša išče duška. Je to klic zadnjih desetletij našega 20. stoletja, ki kliče po maščevanju za storjene krivice, ki so se zgodile na prejšnjih rodovih; je to opozorilo ob 12. uri, da brezobzirni gospodarski sebičnosti poslej nikakor ne bo dovoljenega preveč časa za izživljanje njegove samovolje. Z zadovoljstvom ugotavljamo, da nekateri gospodarski krogi že pravilno presojajo svoj položaj in da se resnosti časa zaveda tudi že ena in druga državna oblast, ki bi hotela prihraniti prebivlastvu različne, bodisi "totalne," bodisi "koletktivistične" eksperimente in se pravilno zaveda, da je pač treba odstraniti ono zlo, ki tira ljudstvo v škodljive skrajnosti. Tako smo nedavno čitali v švicarskih listih, da je zvezni svet, torej najvišja državna oblast, izdelal spomenico in jo naslovil na švicarske gospodarske kroge, v kateri opozarja na pomanjkljivosti in na nevzdržnost obstoječih gospodarskih razmer, ki se še vedno hranijo od liberalne gospodarske miselnosti. "Ker gospodarstvo ni nekje v brezzračnem prostoru," pravi spomenica, "ampak predstavlja le eno panogo družabnega delovanja, ne more načelo proizvodnje in donosa za sebe zahtevati kake absolutne veljave, ampak mora biti v skladu z vzdrževanjem družabnega ravnovesja, z varovanjem narodnih koristi in drugimi nravstvenimi zakoni. Ko je nekoč liberalizem odpravil zastarel gospodarski red, je mogel to storiti ne da bi bile ogrožene izvengospodarske dobrine. Kajti v tistem času so bile nravne, verske in narodne vezi še dovolj močne, da so mogle preprečiti, da bi se absolutno načelo proizvajanja in dobičkarstva moglo uveljaviti na škodo drugih, izven-gospodarskih ozirov. Toda od takrat pa do danes so se nravstvene vezi v pojmovanju narodov močno razrahljale, popustila je tudi poslovna morala. Prav tako je pod vplivom novih prometnih možnosti in zaradi duševne preusmerjenosti tudi tesna navezanost človeka na lastno narodnos' popustila. Najhujše pa je, da so družabne in gospodarske razmere zadobile čisto brezoseben značaj, medtem ko se varstven vpliv družine in navezanost na grudo vedno bolj izgublja. Posledico povedanih razmer se v tem kažejo, da urejevalno počelo, ki ga pozna krščanska družabna etika, prihaja vedno manj do izraza in da se v družbi umika pravilom svobodne gospodarske igre ali tekme. Namesto poštenega prizadevanja za čim boljšo proizvodnjo, ki bi bila v korist kon-sumentov, je nastopila med proizvajalci dobrin tekma, katera se vodi s sredstvi, ki so iz stališča narodnega gospodarstva zelo nezaželjeni. Naj med drugim imenujemo: varan je kupujočega občinstva, širjenje lažnih gospodarskih novic, neupoštevanje zakonitih predpisov, plačevanje prenizkih mezd, monopolsko izsiljevanje tržnih cen. — Ker pa takšen neurejen boj, ki se vodi z vsemi sredstvi brez ozira na njegove družabne posledice, ne more imeti za posledico drugega kakor da se razmaje celotna družba, je zaradi tega dolžnost države, da spet upostavi nravstvene vezi in da poskrbi za dostojno gospodarsko tekmo, ki bo odgovarjala etiki in čutu narodne skupnosti.'- Dnevi premišljevanja Vojska je, v vojni smo. Zbiramo se irf zborujemo, sedemo k omizju in poslušamo, vse samo o časih, v kakoršnih se nahajamo. Kaj bo, kakšna bo naša in drugih bodočnost? že zadnjih par let se gre radi vojne. Tam daleč nekje, tako daleč se je nam zdelo, kakor lahko primerjam, ko sem še pasel živino, sem gledal v daljave preko planin in gora, kjer se je za gorami prikazala majhna meglica na vsejasnemu svodu nebesnega kroga. Kaj ta meglica, iz tega ne more biti danes in še nekaj dni ničesar, ker je vsepovsod le jasno obnebje. A vkljub temu so rekli stari možje: "Danes bo še nevihta in toča." Meglica se je dvigala, zanjo še druge ,višje in širše, vedno bolj temne. Kmalu so začeli ljudje na polju slutiti, da bo res nekaj takega. •Prav tako smo mi tukaj in drugi drugod slišali, 'da se je pričelo prerekanje o vojski, da nekje tam med Francijo in Nemčijo nekaj ni vse v redu, da se tam godi krivica "ubogi Nemčiji," ki je v prvi svetovni vojni zgubila nekaj ozemlja itd. Zasledovali smo ta pojav in mu sledili pazno, bilo je podobno kot se pojavi požar v gozdu, ki gre kar naprej. Ko je bilo tam delo poprave dokončano, bi rekli, so ravno tisti gospodje rekli, da je še drugod tudi nekaj narobe od zadnje vojske in so hiteli še tisto narobe "po-glihati." Tako se je bolezen vojske širila kar nemoteno naprej. Ni v Ameriki smo sicer to gledali kakor za špas, največ je bilo ljudi, ki so si vse to za Ame-liko razlagali v neko našo korist, menili so namreč, da bo to odvzelo stran depresijo, rekli ™o: "Ako se bodo vojskovali, bomo v Ameriki pa delali za voj-skine potrebe, ker tako nimamo dela po tovarnah." Ta začeta mala in neznatna vojska se ni od tistega časa več ustavila, naprej in vedno bolj strastno, vedno odločneje, vedno strašnejše. Dolgo dolgo je vzelo, da so začeli tudi v Ameriki misliti na tako nevihto. Nebo se je zaoblačilo. Danes smo pa že v pravcati vojski in kakor kaže bo vojske še veliko več. Tisti sovražnik, o katerem niti sanjali nismo, da bi bil ke. daj toliko zmožen in drzen, da bi se približal ameriškim obalam, že nekaj časa potaplja naše ameriške ladije prav blizu našega ameriškega obrežja. Vse to je za nas nekaj neverjetnega, toda, resnično je! Lahko postane resnično, da se bo treba z sovražnikom kmalu pograbiti tudi na suhem, na ameriških tleh. Kdo bi si bil kaj takega mislil par let nazaj?? Mi Slovenci in Jugoslovani smo sicer od začetka vojne gledali kaj bo ta vojna doprinesla naši domovini. Vedeli smo da je Jugoslavija sicer z armado ena prvovrstnih držav, če se gre za bojevanje armada z armado, naša vojska, so vedno rekli, je nepremagljiva, toda, ne mehanično, ampak po junaštvu moštva. Dolgo je vzelo na tem, kam bo Jugoslavija stopila, ko bo prišla odločilna ura. Težka preizkušnja za vlado! Kaj storiti da bo bolje! Odločiti se, za eno ali za drugo usodo, je bilo skrivnost. žrtvovati svobodo države, ali prepustiti narod sovražniku, da ga pogazi. Kdo bi ne bil v duševni stiski, to lahko vidimo sedaj, ko beremo kaj se godi z domovino! ' Ure tega groznega odločilnega časa so kmalu minule. Vlada je zbežala, na ljudstvo so prihrumele strašne vojske, jok in kri, smrt je zagospodarila. Nič hujšega ni moglo priti kakor je v resnici prišlo. Mi, v Ameriki, smo vsa taka naznanila vzeli z grozo in žalostjo. Razumeli smo, kaj se pravi biti pregnan iz svoje lastne domovine. Še bolj pa je nas bolelo, ko nismo mogli ničesar storiti, da bi to gorje naših bratov mogli polajšati in jim pomagati. Kakor je bolelo nje, je bolelo in nas boli še sedaj. Vsaki dan nam oznanjajo še več in še hujše trpljenje. To si lahko razlagamo, ker vemo, da gre z vojsko in zanjo tudi še lakota in bolezen. Kaj vse morajo trpeti je nam nerazumljivo in mi jim ne moremo pomagati, oziroma se za pomoč pripravljamo in smo delamo nekaj že doprinesli, tudi nekaj je že hasnilo nekaterim v domovini, upamo pa, da je med tem časom dospelo še več od nabranih darov v njih najhujši sili pomanjkanja. Dvojna je potreba in dvojna je naša dolžnost, z katero se moramo zavzemati za brate v domovini. Prva je ta, da se jim pomaga do kruha, da ne pomr-jo od gladu; druga pa je, da se reši domovina, da ne bo ostala v sovražnikovih rokah. Predzadnjo nedeljo smo se javno zavzemali na javnemu shodu. To smo storili za to, da bi nas še drugi slišali. Kadar je kdo v nevarnosti za življenje mora klicati na pomoč, da se reši. Narodi kličejo na pomoč. Naš narod v domovini kliče nas na pomoč. Ker je pa, lahko rečem k sreči, obenem tudi istočasjio kot naša domovina, na isti strani tudi naša nova domovina Amerika v vojni in sicer za sebe in za pravice drugih narodov, za to je nam to nekako kot v naklonjenost, da smemo in zamoremo obenem sodelovati za oboje: za Ameriko in za Jugoslavijo, da bi si priborila pravico do demokracije vseh. narodov. Nedelja 8. februarja nam je bi!,a celi dan v razmišljanje, kaj vojska stori. Gospod minister Snoj nam je na popoldanskem shodu orisal v srce segajoče dogodke, ki so se navalili na Jugoslavijo. Nepopisno je zadelo v srca navzočih poslušalcev. Res ni bilo veselo za poslušanje, ker je bila vsa razlaga samo o trpljenju in pa, kako namreč je sovražnik Jugoslavije in našega naroda že leta in leta ple-tel mreže okrog naših in naše biv še.države, da jih je ob usodni uri imel vse tako v rokah, kakor je imel že poprej vse proračunano da jih bo zasegel. Kdo bi bil mislil, da so taki večeri p^i omizju za te čase ne potrebni ker je vojska. Ravno na robe je to res! Kar se tiče prve dolžnosti za podporo je vse v redu in. v delu, kdor hoče, da bo pomagano, naj kar hitro da ruje. Razloge v ta namen je pojasnil pater Bernard Ambrozič. Kar se pa tiče, da pomagamo rešiti domovino, da ne bo ostala v rokah zavojevalcev, je pa potreba vpiti in kričati, da nas bodo slišali tisti, ki bodo po vojni imeli besedo za Jugoslavijo in za domovino Slovenijo, ki bo zopet ujedinjena v Jugoslaviji in vendar upamo bolj samostojna kot poprej. Ako ne bomo vpili, do česar smo opravičeni nič manj kakor kateri drugi narod na svetu, da eksistiramo, ne moremo doseči kar bi morali. Ko bo vojna končana, se bo zbiralo dokumente za vsako državo in za vsaki narod, kaj se mu bo prisodilo ali kam se ga bo dejalo. Narod, ki bo imel kaj pokazati, bo štel v to gradivo, iz katerega se bo zidala boljša bodočnost vsakega naroda. Mi, Slovenci, smo doprinesli za obe naši domovini veliko. Za Ameriko tukaj in za rojstno grudo doma že potem, ko smo bili tukaj. Mi smo opravičeni, da se čuje naš glas. Mi smo narod, ki smo opravičeni do življenja! Mi smo narod, ki ima toliko mož, ki so svetu dali že toliko kultu-1 j re in velikih učenih mož, knjig, izumov in delavske moči. Ameriko smo mi pomagali zidati gmotno in kulturno. Mi smemo v Ameriki zaprositi, da Amerika pomaga Jugoslaviji in s tem naši Sloveniji. V nedeljo se je o vsem tem govorilo na shodu in potem pri omizju v navzočnosti ameriških in drugih gostov. Le še dovolj nas bilo ni! še nič dovolj se ne zavedamo, ura največje sile kliče na nas, pa se, še ne zavedamo, še ne zdramimo, kaj čakamo?! Za trenotek je sedaj v Ameriki še vedno glorija in vsega v obilju, ako bo pa vojna le napredovala, se bomo znašli tudi mi v drugačnem položaju. Za to bi človek pričakoval več prisrčnosti, več narodne zavednosti, več sočustvovanja in resnosti. Velika narodna sila smo kadar se gre za to, da se pokažemo v paradah, da žanjemo priznanje. Zelo malo nas je vselej skupaj, kadar se gre pa za resnično korist naroda. Najbolj se pa pogreša, tiste, in zopet tiste, ki so, drugače zelo glasni za narodnost ko je brez potrebe in brez pomena. Mnogih ni bilo tam, kjer bi imeli biti, ravno tisti se bodo pa pozneje zelo glasno postavljali. Eni naj sami vse narede, drugi pa naj potem to sebi štejejo, tako je bilo med nami in bo. žal da je tako. Hvala tem, ki so kaj storili in sc pokazali. žalostni so dnevi. Čas je da začnemo premišljevati in globoko v srcu tudi sočustvovati z vsemi, ki trpe, umirajo in v groznih razmerah obupavajo. Kadar je klic naroda za narodne sestanke, kakor je bil v nedeljo, bi morali vsi prihiteti na shod. Več zavednosti! Več sočustvovanja z narodom in za narod se mora pokazati, resni časi so! Anton Grdina. -o- Maškaradna veselica * * 0 *** S! SE * £ + * * S3 SLOVENSKA ŽENSKA ZVEZA Ustanovljena 19. decembra, 1926 v Chlcagi, HI. Inkorporirana 14. decembra, 1927 v državi Illinois. Duhovni svetovalec: Rev. Milan Slaje, 1709 E. 31st St., Lorain, Ohio. Ženski klub Slovenskega doma na Holmes Ave. priredi 17. februarja, to je, ravno na pustni torek, ko bo vseh "god." Občinstvo je prav prijazno vabljeno, da se v čim večjem številu odzovete ta večer, da se bomo skupno v veseli družbi zabavali. Čim več nas bo, tem bolj bo luštno in veselo. Prijazno ste vabljeni vsi delničarji in delničarke ter direktorji kakor tudi splošno občinstvo. Zabave bo dovolj za stare in mlade. Priporočam vam tudi, da se kaj našemite, ker bomo dajali tudi nagrade. Torej nikar ne zamudite te lepe prilike, ki se vam nudi. Ko pridemo v veselo družbo, vsaj za par uric pozabimo na vsakdanje gorje, ker danes itak ni skoro več pravega veselja, posebno še ko gledamo skoro vsak dan naše mlade fante, ki odhajajo v armado. Pridite tudi vi mlajši in se veselite, dokler se vam še nudi lepa prilika. Zabave bo dovolj. Za okrepčila pa bo v polni meri poskrbel Ženski klub Slovenskega doma, ki pravijo, da bo vseh telesnih dobrot na razpolago. Igrala bo tudi izvrstna godba. Za žejne pa bo dovolj ječmenovca in kar še zraven paše. Vstopnina je samo 35 centov. Začetek ob osmih zvečer. Na svidenje, Louise Cebron _I GLAVNI ODBOR: bava Predsednica Mrs. Mary Prisland, 1034 Dillingham Ave., Sheboygan Wis. ... Prva podpredsednica Mrs. Prances Rupert, 19303 Shawnee Ave, CSeve- J'n V land, Ohio. do]g Druga podpredsednica Mrs. Mary Coghe, 4517 Coleridge St Pittsburgh t . Pa. e VI Tretja podpredsednica Mrs. Mary Shepel, 5 Lawrence St., Ely, Minn, h p, četrta podpredsednica Mrs. Prances Raspet, 305 Spring St' Pueblo, Co!ft (W Peta podpredsednica Mrs. Mary Kocjan, 5 Ash St., Calumet, Mich. , Tajnica Mrs. Josephine Erjavec, 527 N. Chicago St.. Joliet 111. j P Blagajmčarka Mrs. Josephine Muster, . 714 Raub St., Jloliet, 111. je pi NADZORNICE: | "M Mrs. Mary Tomažin, 1902 W. Cermak Road, Chicago 111 m , Mrs. Mary Otoničar, 1110 E. 66th Street, Cleveland, Ohio cn Mra Mary Smoltz-Lenich, 609 Jones St., Eveleth, Minn. 3te g, ' PROSVETNI ODSEK: :a?i'e Mrs. Albina Novak, urednica in upravnica "Zarje," 1135 E 71st S1- )om , Cleveland, Ohio. ' 1 Mrs. Prances Ponikvar, 1030 E. 71st St., Cleveland Ohio Mrs. Frances Sušei, 15900 Holmes Ave., Cleveland Ohio Wy Mrs. Anna Petrich, 2178 Burton St., Warren Ohio ,.» Mrs. Emma Shimkus, 717 Fifth St., La Salle, 111. cetf Jorp SVETOVALNI IN POROTNI ODSEK: ' 1 Mrs. Agatha Dezman, predsednica, 649 So. 29th St., Milwaukee Wis. n Mrs. Anna Kameen, P. O. Box 767, Forest City. Pa. a[< Mrs. Rose Jerome, 214 Grant Avenue, Eveleth, Minn. Mali Mrs. Agnes Mahovlich, 9525 Ewing Ave., South Chicago 111 ;rn„ Mrs. Olga Mirkovich, 2348 N. W. Roosevelt St., Portland Ore. n 0 ® Namestnica nadzornicam Josephine Seelye, 1228 Addison Rd. Cleveland." p0s^ Na ] !tala ] * in f Vsak, ki zasleduje patriotično delovanje raznih skupi"' i prav gotovo uvidel, da se polaga velik del odgovornosti za "Dot no obrambo ženskim skupinam. Vse povsod se vzbuja zanin" ejaj , za žensko pomoč in ne bo dolgo od tega, ko bodo na razp®* k bi razne voditeljice, oziroma učiteljice, ki bodo skupno z affleriž v Rdečim križem nadzorovale razne podučile sestanke, na ^ In da se bo vabilo splošno ženstvo. Kakor hitro bom imela °*ali na rokah definitivne podatke o teh sestankih, vam bom P0''1!" ' radevolje na uslugo, kakor tudi potom časopisa podala vsi: 0brn, drobnosti. "Og^ Delovanje naše organizacije, Slovenske ženske zveze jP y do riki, je bilo že od početka usmerjeno za pomoč kulturnim '!l * eko] brodelnim ustanovam in naše podružnice imajo mnogo zafll ( ' ^ iniciative v prid svojih naselbin in splošno narodno Rorst. ; e' tne je jasno, da bodo tudi v sedanjih resnih časih med prvim' pinami, ki bodo delovale za narodno obrambo. °se V zadnjih tednih je prišlo na moj urad več pisem ti^j se šivanja in razne pomoči za ameriški Rdeči križ, ozir*®! jjy,. članic, ki želijo dati svoj čas v to svrho ali pa vzeti na dt'-n- 1 vati doma. Informirala sem se na glavnem stanu glede b'8^ e s a! pa volne, katero dajo, strankam za pletenje in šivanje, p»/ 'J* bilo povedano, da ravno sedaj nimajo dovolj za vse skup'11^ a!.,e e. rokah, toda v kratkem pride iz Washingtona in mi bodo _ sporočili. Imamo pa stvari še na rokah od časa, ki so bile | cei ne na urad dr.. James W. Mallya in je imela Mrs. Mally v^ovJ.7 šivalne sestanke". Torej ako bi katera rada skončala dotič«£ * je *«, ri, se naj obrne kar direktno na urad dr. Mallya v Slove": narodnem domu, kjer se dobijo še razne stvari. 0d° Uverjena sem, da bodo naše podružnice sto procentu0 ' ^ lovale v vseh ozirih in zato se bo pazilo, da boste p:>zV;f Vetf' sestanke v ta namen takoj, ko bomo imeli informacijo iz1 ar^01 uradov tozadevnih strank. o Toda imamo pa zelo važno prošnjo pred nami, to Je j) "iegoy' riškega Rdečega križa in ta je za dati en pajnt svoje k^0njej ' ro sedaj nabirajo in bo spremenjena v prašek "plasma/ ^ Starj" poslan na kraje, kjer bo potrebna prva pomoč ranjencem- iosjjo J ne ve, kaj zna priti še v Ameriki po velikih mestih, kjei'B je p J' ko nagostoma naseljeni. Ako pridejo nad nas bombnik' ^ iti j P nejo nečloveško ubijati, potem bo groza tudi med nami Ni, , krat zbirati skupaj sredstva za prvo pomoč, bo prepoz«0 ^ la g^1 radi naše mehkužnosti in nemarnosti sedaj, zna pomeniti"' fy & žrtev, ki bi bile drugače rešene. • "T,^:1 Torej žene in dekleta, ki ste pri dobrem zdravju, sej'!(i Shat tisti čas, ko daste brez vseh slabih posledic en pajnt sV°Jv|j °(ivDili in s tem boste storile veliko humanitarno delo in zagotll.p '\t vam, da se boste počutile duševno srečne, ker ste dale n^V1; "t>rjv nega, ki bo porabljeno za prvo pomoč v slučaju napadov s ni sovražnikov. Pokličite ENdicott 7575 in se registriraj. >ri ^ V splošnem, ta je moški in ženske, ki nismo kvaltficil^ ^ k vojakom, tvorimo zelo močno civilno armado in dolžnOst ^ ' ga posameznika je, stati hrabro na braniku, bodisi v j { ^ y kjer smo zaposleni, ali kjer pridemo v dotiko z drugi"1' .j^Sa Ut) da se vselej hrabro postavimo 2a svojo deželo in kot do^j riški državljani nikdar ne dopustimo, da bi kdo v naš' s)i J ^u {j] zabavljal proti našemu vrlemu predsedniku Roosevelt" ^ • l>ia.. omalovaževal naša obrambna sredstva. S tem, da smo nfiP \ijt, i j i vi v patriotizmu do Amerike in njenih voditeljev, { ^ej6 li marsikateri javni izbruh nezaželjenih eseb, ki nav*1>ca^ mizi še simpatizirajo s tistimi, ki so škodljivi narodni c , Jj«^ ( ičl anice Slovenske ženske zveze v Ameriki, kot zaV^'1.1 ^ tere in vzgojiteljice bodoče generacije, bomo .prav goWv0J ^ nosonj stale na braniku načel naše nove domovine ter jj/ patriotičnim vzgledom pokazale bodisi v svojih domovih 11 ^ Jli(ja ^ javnostjo, da ljubimo pravico in svobodo Amerike ter fQ . podpiramo boritelje za razširjanje človekoljubnosti, ki .'V be pot za rešitev demokracije, katero nam hočejo razkosat'7 ■ In ^ ni vladarji, ki hočejo razdeliti male narode v narode su*ny t^stv0tl takemu postopanju smo mi odločno proti. Torej skup"0 tr mož in ena žena se borimo za pravice do poštenega živlie,1j J Ob zaključku tega dopisa se ne morem premagati. rbta)Jl' je ( bi obrnila do tistih žena in deklet, ki niso še članice J'ašf)(,)ij 'V" zacije Slovenske ženske zveze. Drage mi rojakinje! ^ ^Jj -.^Sa^ nih časih je naša sveta dolžnost, da z združenimi močmi s s na plan in dokažemo svojo lojalnost do naše nove d"1 1 in ( Nikjer v Ameriki pa nimate take lepe prilike udejstv9v? ^' « kamor e Tudi za svojim Melto-0IB- ce tako želite. poveden sem, s čim ste za-"loputo v kuhinji, da ni-,0 7«i.ogli ven." i Na?"1 Sem v kuhinio. 'jen , .Uti J'e bilo spet razgr-itaia°, z.lšže' aa ležišču pa jc 'a in st a' trdno uprta med upi"1 dvW;\SeVeda nismo mo" i ^ "Dob " ' l0.PUte ni^Nai <;°ste J« pogodili!'' sem azpols; la, bj j a msmo našli vodovo-aei'i^ ie'aii v ° do sodne£a dneva a k8'1 In da "U" odpi?i ovan ne bodete več ško" n po'; ili« ' Nas bom strogo zastra- lVS8 ! °brnii 0 "Osta K® 86 k Emeryju. . v doklej PH t6jle lepi Se" m i Nekolik e zamenJamo!" p acuden me je gle- '4.lel me migml sem mu' razu~ •iniiJe' da nekaj namera-Ko ^^^ajaUeje^ja- 1 ^Iva]a ir it Ustili f , m' senor, da ste mi t, Ska. J?* prijetnega dru- : b i e sam' Ne vzdržala bi, da pa fe,l°Stali mesto njega! upi-vL,,, Jte, da bodete mož bege_ -m obstal. • Vrtali l! ste' da mi bodete lC\Je čav am je šel Jonatan in °v "<0;ia mene , Odšel ; Mož beseda bom." ltnoiem. Bern poklical 12" areinu J , pravila sva se k j/^tvi nu- Splezala sva •e prisl°nila k vhodu kry1-.anjej stanovanje in stopila \1 patj' ■ e*, siloj^,!3'1 zel° živahen. Z eY Ž Je ,er Za jermene, da ikl > Skala miza' ki ie bil in if Xa^ 6Zan- Z"°, SJ*? prav čul -. sv°jt.i;f vpil; cerhand i" Winnetou nek'i#l%-Je Zmotili!" sem de-3v o p ^la sva, da vas obišče- ir3j i ^ Vv ifi^l^v^ bi bila ostala!" l0stll^alagU. Potem bi bi- • <{ tatn 'a ^tati pri vašem bra-Ifli 1 r 8a um meniti dolini, kjer do^K^i. Satan je bil v iaŠ' nl!?enu besede. Dali ;P 'ifza nJe^ove firre-^ i Kil Pa čaka tudi vas!" l Umazani jezik »J Umoru ni govora! 11 ° f >e!2a življenje, je člo-M ^bi najbližnji." 3tov0J , ;1 lastnega brata —! ,-fJ je imenoval?" •ih f i Jud ' fo !lkari°t da ste, je re-ld .'V^n^vam je dal tudi 3ati; ' In J ln se tudi drugi lju-*te si ga! Z l3llfl » toJlaeeVfl,ln "ehvaležnostjo , Val1 svojim dobrotni-j ste ga vzeli do4H in , mu ga! Sami smy tnu "di Harry je rekel, abi^ J M š ?a ukradli." ori,?" ■ Pil.t« biloPf lednje' kar -ie re" ^ je t'Jix. je vas preklel. nC M b,.°reJ denar?" 7lS n0g a Vas!" 0 nas briga! Denar SATAN IN 1SKARI0T Po nemikem lrrlrnlkm K. Hays ni vaš, last je pravega dediča starega Hunterja." Škodoželjno se je zarežal. "Pa mi ga pokažite, tistega dediča!" "Tisto bi se dalo narediti." "Bi se dalo —. Pa ne morete —!" "Prav lahko. Master Vogel je namreč spet prost. Našli smo ga v rovu in ga osvobodili." Trgal je jermenje v onemogli jezi in se vzpenjal. "Kaj —? Našli ste ga —? Res —? Kdo vam je izdal, kje je skrit?" "Nihče. Sami smo ga našli." "Ni res! Nekdo vam je povedal !" "Ne potrebujemo izdajalcev, sami znamo misliti." "V rov se pride vendar le samo po Juditinem stanovanju—. "Ste bili tam? Kako je z njo?" "D.obro se počuti." "In Jonatan?" N "Tudi dobro. Tako rada se imata, da ju bo vkratkem ra-belj poročil pod vislicami." Buljil je v mene. "Kaj ? Tudi Jonatana ste zgrabili —?" "Se mu mar naj bolje godi ko vam?" "Ujet — ujet —!" je zastokal. In škripajoč z zobmi je nadaljeval : "Pa ste bili vendar samo štirje —!" 1942 FEB. 1942 Tir2][3]51[5][l]|T S®®!!!]®® IIHIIHI21 mmmmmmm KOLEDAR DRUŠTVENIH PRIREDITEV FEBRUAR 17.—Ženski klub Slovenskega doma na oHlmes Ave. priredi Valentine dance. 22.—Dramsko društvo Ivan Cankar predstava v avditoriju SND. MARC 22'.—Dramsko društvo "Naša zvezda" priredi igro ob 3:30 v Slovenskem društvenem domu 11a Recher Ave. APRIL 11.—Podružnica št. 8 SMZ priredi plesno veselico v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave. 11.—Društvo Ložka Dolina priredi ples v Twilight Ballroom. 12.—Društvo Najsv. Imena fare sv. Kristine priredi ples v šolski dvorani sv, Kristine. 12.—Godba fare sv. Lovrenca priredi koncert v SND na 80. cesti. 18.—D r u š t v o Clevelandski Slovenci št. 14 SDZ priredi plesno zabavo v SND na St. Clair Ave. 19. — Mladinski pevski zbor SDD na Waterloo Rd. priredi koncert in opereto "Desetnik in siroti ca" v SDD na Waterloo Road. 19.—Društvo Presv. Srca Jezusovega, št. 55 SDZ priredi plesno veselico v dvorani sv. Pavla na 40. cesti. 19.—Društvo Najsv. Imena v fari sv. Vida priredi veliko prireditev v korist cerkve v cerkveni dvorani. 19,—Mlad. pevski zbor Kanarčki priredi igro in koncert v SDD na Prince Ave. Začetek ob 4. popoldne. 19,--E,ey§lp zbor 'jPJanyw," priredi koncert v "ŠND, Maple Heights, Ohio. 26.—Pevski zbor Zvon prire-jdi spomladanski koncert v S. N. D. na 80. cesti. 26.—Spomladanska priredi-mladinskega pevskega zbora Škrjančki v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave. MAJ 3.—Podružnica št. 41 SŽZ, priredi Materinsko proslavo v SDD na Waterloo Rd. 10.—Podružnica št. 10 SZZ bo imela proslavo 15-letnice ustanovitve in bo priredila Materinski dan v Slovenskem domu na Holmes Ave. 10.—Mladinski pevski zbor črički priredi koncert in Materinsko proslavo v SND na 80. cesti, začetek ob štirih popoldne. JUNIJ 7.—Društvo sv. Reš. Telesa fare sv. Lovrenca priredi piknik na Basta's Grove. 21.—Društvo sv. Lovrenca št. 63 KSKJ praznuje 40 letnico obstoja v SND na 80. cesti. Ob 7:30 zvečer banket in potem ples. JULIJ j 12.—Pevski zbor Zvon prire- ■ di piknik na prostorih Doma Jzapadnih Slovencev na 6818 fDenison Ave. AVGUST I 23.—Zveza slovenskih dru-; štev Najsv. Imena V Clevelan-du priredi Katoliški dan na Brae Burn prostorih, 25000 Euclid Ave. OKTOBER ! 10.—Društvo Collinwoodske I ;Slovenke št. 22 SDZ priredij plesno veselico v Slovenskem , domu na Holmes Ave. ■ 11,—Mladinska godba fare 'sv. Vida priredi v SND na St. Clair Ave. popoldne koncert, i zvečer pa ples. Po koncertu "Samo trije. Enega ste ujeli." In spet se je škodoželjno režal. "Ampak denarja pa le ne dobite! Tako dobro je shranjen, da vam ga niti vrag ne najde!" "Ga bomo pa sami našli." "Nikdar — nikdar — I" Umolknil je za hip pa vabljivo pravil: "Bodite vendar pametni! Sprejmite, kar smo vam ponudili po Juditi! Če ne, ne dobite prav ničesar. Jonatan je svoj denar tako dobro spravil, da ga res ne najdete! In le on sam ve, kam ga je d j al." "In vi!" "Da, jaz!" "In Judita!" "Ne verjamem, da bi ji bil povedal. Take reči niso za ženske." "O, ljubezen je zgovorna!" "Tisto je postranska stvar. Poglavitno je, da ničesar ne najdete. In kaj imate od vsega svojega truda, če nas izročite policiji —V" "Seveda nimamo ničesar, če ničesar ne najdemo." "Torej! Bodite pametni! Pustite nas pa vzemite, kar vam ponujamo! Izberite! Nas dobite pa niti centa ne—ali pa nas pustite in dobite denar!" "Koliko?" "Še enkrat toliko vam nudimo ko včeraj po Juditi." "Tako —? Dedič bi dobil malenkost, sami pa bi obdržali milijone in še svobodni bi bili povrh —! Slaba kupčija, vam rečem! In res mislite, da vas bomo izročili sodniji —? In vlačili s I seboj po divjini?" "Kaj nameravate z nami?" "Kroglo dobite enostavno." "To bi bil umor!" "Ne. Le pravična kazen! Še vse hujšo kazen ste zaslužili! i Mislite na svoje zločine! V Fort | Uintahu ste umorili častnika in ! dva vojaka, v Fort Edwardu 1 ietničarja, v Tunziji Small Hunterja. In kolikokrat ste meni stregli po življenju! Da ne omenim bratomora! Pravico imam, da vam vzamem življenje! Zločinec ste in kdor vas ustreli, zasluži nagrado! Tolikokrat ste mi že ušli na škodo drugim ljudem, danes pa vas imam in nikdar več mi ne uidete! Posvetovali se bomo o vaši usodi. Jutrišnji dan bo najbrž vaš poslednji!" Malo pozno je že, pa upam, da mi boste že oprostili. Saj pravijo, da je boljše pozno kot nikoli. Želim podati malo poročila o koncertu "Ilirije." Kakor smo čuli od tistih, ki so se koncerta udeležili, da so bili zelo zadovoljni, posebno pa je bilo lepo ljudsko petje. To vam je grmelo po dvorani. V imenu "Ilirije" se vam vsem iskreno zahvaljujemo za poset in vam obljubljamo, da' vas bomo tudi še v bodoče skušali razvedriti z našo prelepo slovensko pesmijo. Več ljudi nas je tudi že vprašalo, če bo kakšna igra letos. Tem lahko povem, da bo in sicer 19. aprila v Slovenskem domu na Holmes Ave. Že sedaj vam brez skrbi rečem, da bo to zopet en večer, ki ga ne boste pozabili zlepa. Člani zbora so tudi sklenili, da se tudi letos nabira podporne člane. Vsak lahko postane podporni član zbora, za kar plača $2.00. V slučaju smrti v družini mu zbor zapoje žalo-stinke. Poleg tega pa je izkaznica podpornega člana veljavna tudi kot vstopnica k eni naših prireditev. Torej sedaj se vam nudi prilika, postanite podporni član pevskega zbora "Ilirija," na ta način imate že vstopnico za našo prihodnjo igro in V slučaju smrti pa bo tudi zbor opravil svojo dolžnost. Priglasite se lahko pri vsakem članu zbora, ki vam bo drage vojije preskrbel vse potrebno. Naj zadostuje, se bom pa še drugič kaj oglasil o naši prihodnji igri. Pozdrav, M. Rakar -o- , Ali oni—ali mi j (Radijsko poročilo Ray Brocka i New York Times-u) (Nadaljevanje) Ko so Nemci prišli do sape, so napadli. Manjši oddelki oklop-ljenih edihic' sb"f velikim samo-zaupanjem zapuščali Beograd Na sliki vidimo dve holandsjcipodmornici, ki sta zasidrani v Soerabuja, Java, kjer imajo zavezniki svoj glavni stan. Holandci s o zelo aktivni v bojih na Pacifiku in prizadevajo precej sitnosti Japoncem. Kakor koklia vari e svoje piščance, t:iko spiemljajo in čuvajo nad konvoj: mogočni omerišlci bombniki. Na sliki vidimo le del velikega ameriškega bombnika, ki vrn strazno službo na Atlantiku. Slika je bila posneta ne kje na Atlantiku. in se razvijali v napadalni po-stroj, da zaduše "demonstracije.'' četniški oddelki so jim padli na cesti v bok in jih z granatami in zažigalnimi bombami uničili. Četniki so z dinamitom porušili italjanske v^jašnee na Cetinju in v Danilov gradu v črni gori in uničili štiri polke pehote. V splitskem pristanšču je zletel v zrak italijanski rušlec. Neka italijanska oklopna edini-ca je odkorakala proti Podgori-ci, da "zaduši vstajo" v Danilov gradu. Podgorice ni nikoli -videla. En sam vojak je poinbrel prisopel do Cetinja in sporočil o pokolju. Iz Kotorja, središča italijanske zasedne vojske ie italijanski poveljnik po radiu zahteval pomoč in bombnike. Minil je avgust, minili so prvi dnevi septembra. Osamljene in prestrašene posadke sovražnih vojašnic so streljale v sence, a streli iz zasede so jih kosili drugega za drugim. Preživeli so trepetajoč od strahu poslušali pesem, odmevaj očo v temnih nočeh od gore do gore: Spremte se spremte četnici L juta če borba da bude. Povika Jovan Babunski Bacajte bombe četnici. Gromski glasovi te četniške himne sovraštva—nekateri glasbeni strokovnjaki so mnenja, da kot revoluiconarna himna prekaša samo marseljezo in inter-nacionalo — se končujejo s poveljem "bacajte bombe, četnici!" In iz teme posvetijo streli pomešani s točo bomb. nju, Čačku in Užicu; v Kralje-vu so pobili 6000, v Kruševcu prav toliko. 4000 je bilo ustreljenih v Gornjem Milanovcu na jugu in v Zaječarju na vzhodu, V Mačvi sami je bilo ubitih 11,-000 Srbov. Število Srbov, ubitih v Bosni in Hrvatski znaša skoraj 400,000. Tako pravi Dušan Jovanovič. To število omenjajo tudi zadnja tajna poročila o nemških in vstaških poko-Ijih. (Dalje prihodnjič) * -o- Računa se, da je v Zed. državah najmanj 4,000,000 ljudi, ki se bavijo z zbiranjem poštnih znamk. MALI OGLASI Grocerija in mesnica naprodaj Proda se grocerija in mesnica na glavni cesti v slovenski naselbini v newburški okolici. Jako obsežen promet. Dohodki ne manj kot $1,500 na teden ali več ;■ pa se lahko še dvigne. Najemnina jako nizka; najemninska pogodba za dolgo. Jako pripravno za Slovenca, Za nadaljne informacije pokličite A. Jelercic DI 5020 ali DI 1046 podnevi ali zvečer (43) Nemški mestni poveljnik je razumel, kaj vse to pomeni — vojno. Štiri nemške oklopne divizije so pridivjale skozi Madžarsko. Mimo Beograda so prihrumele na jug. Vlačilci so raz-meščali 155 mm topove, da s svojim ognjem zasujejo središča odpora. Z zemunskega letališča so se dvignile v zrak jate Heinke-lov in Stuka, težko obložene z bombami. Tri italijanske oklopne divizije so previdno vkorakale v Črno goro in Hercegovino in dalmatinsko primorje. Italijanske križarke in rušilci so cdprli smrtonosni ogenj na dalmatinske ribiške naselbine. Italijanski Fiati in zastareli Capro. ni bombniki, nesposobni za bor bo v Sredozemskem morju in Afriki so bombardirali Bar, Ulcinj in četniška "gnezda" nad strmino Risnjaka in nad Beranom v Čfrni gori. Nemci so bjli značilno učinkoviti in značilno brezsrčni. bac, srbski Verdun, je porušen do tal z bombniki in topništvom. Krupanj ja v razvalinah. Lozni-ca in Valjevo prav tako. Više-grad. slikovito staro utrdbo v Bosni so obstreljevali trinajst ur brez prestanka. Jagodnja Plana v šumadiji je danes'pogorišče. Ves mačvanski predel v trikotu med Savo in Drino je porušen do zemlje. Med tem so se Nemci razvili i na bojiščih in začeli pravo voj no. Oklopne divizije so rušile! in teptale vasi in mesta zahod-! ne in srednje Srbije. Ker je bil | odpor vedno hujši, so povzeli j "posebne korake." Prebivalstvo J j mnogih vasi, moške, ženske in j otroke so pokosili z ognjem iz! strojnic. V Beogradu in Panče-j vu so spet obešali v množicah, j Na Terazijah in Slaviji v Beograjskem trgu so postrelili talce. Trupla so pustili ležati za opomin. ' Nemški kazenski oddelki, so pobili 4600 Srbov v Kragujev-cu. Dušan Jovanovič je to videl. Žrtve so streljali s strojnicami v skupinah po petdeset. Od časa do časa so Nemci morali prenehati. Strojnice so se pregrele. Dva oddelka vojakov so morali zamenjati. Prišlo jim je slabo. Častniki so jim dali prti močnega žganja m potem so "opravilo" nadaljevali. Tiste, ki so preživeli obstreljevanje Šabca so pobesili ali po-streljali. Podobno se je zgodilo v Krup- Proda se Hiša na 6107 St. Clair Ave., obstoječa iz enega trgovskega prostora, 3 stanovanj in garaže. Vroča voda in parna gorko-ta. Vse zarentano! Vaš denar dobro investiran. Cena je samo $7,500. Več izveste v prodajalni na 6410- St. Clair Ave. (39) Hiše naprodaj Na Norwood Rd. 10 sob, na Carl Ave. 11 sob, na 64. cesti 10 sob, na Cornelia Ave. -10. sob, na 74. cesti 12 sob, na Donald Ave. 10 sob, na 71. cesti hiša za trgovino, ima 2 prodajalni in 6 sob stanovanje. Hiše za eno družino: Na 61. cesti 5 sob, na Donald Ave. 7 sob, na 74. cesti 8 sob, na Myron Ave. 6 sob. Dve hiši na enem letu v dobrem stanju, 1104 E. 74. St. Oglejte si te hiše. Pojasnila dobite pri George Kasunich 7510 Lockyear Ave. zvečer ali pokličite HE 8056. (39) Ledenica naprodaj Proda se električna ledenica, vsa iz porcelana, 11 kubičnih čevljev; pripravna za veliko družino ali trgovino. Vprašajte' na 6511 Bonna Ave. (40) Meat Stand for rent V najem se da v dobro vpeljani groceriji oddelek za mesnico z vso opremo. Jako zmerna cena. Pokličite HEnderson 4968. _(40) Prijatel's Pharmacy SLOVENSKA LEKARNA Prescription Specialists Vogal St. Clair Ave. in E. 68th ENdicott 4212 R VELIKANSKA C-DNEVNA ATRAKCIJA .^TISOČERO CVETLIC v polnem cvetu napulnjuje glavno areno. * HIŠA MOJIH SANJ," v polni marl, umetniSku opremljena. *CVETLICNI IN "ZMAGOVITNI" VRTOVI, izobraževalni oddelki 1 in razstava hi&ne opreme. M ^OČARLJIVE NOVE IDEJE za M boljšo življenje. M KO SPLOSNA VSTOPNINA "UC federalni davek dodaten VSTOPNICE .v predprodaji jnr S3 vključivSi davek DOBE SE pri cvetličarjih. Independent Garden Clubs in v trgovinah v mestu. v iHHB ★ ★ ★ ★ ■ Za las je manjkalo ROMAN ~lk ir * * "Dobro ste storili, gospodična!" vzklikne dr. Seignebos. "Izvrstno! Jacques je nesrečen, toda jaz mu zavidam." Diana je končala s svojim pripovedovanjem. Potem se je pa zmagoslavno obrnila proti gospodu Magloire in je še dodala : "In po vsem tem, ali je še mogoče kdo med nami, ki bi trdil, da je Jacques navaden morilec?" "Priznavam," reče odvetnik Magloire, "da če bi šel jutri h Jacquesu in bi z njim prvič govoril, da ne bi govoril z njim na način kot sem govoril pretekle dni." "In jaz," vzklikne markiz Boiscoran, "jaz izjavljam, da sem odgovoren za svojega sina in mu bom jutri tako tudi povedal." Potem se pa obrne k svoji ženi, in govoreč tako tiho, da ga je samo ona razumela, je dejal: "Upam, da mi oprostiš moja sumničenja, ki me sedaj obdajajo z grozo." Toda markiza ni imela nobene moči več; padla je v omed-levico in Lavarande gospodični ter Diana so jo morale odpeljati iz sobe. Kakor hitro so bile zunaj, je dr. Seignebos zaklenil vrata, se naslonil ob steno, snel očala, da jih obriše in rekel gospodu Folgatu: "Sedaj lahko svobodno govo- "Oče," je rekel in stisnil očetovo roko, "jaz ne dolžini tebe. Še vedno ne morem najti pravih besed, da bi ti povedal, kako je tvoja odsotnost povečava-la moje trpljenje. Mislil sem, da sem bil zavržen, razdedi-njen.'' Prvič odkar so ga bili zaprli, je nesrečni mož našel dušo, kateri je mogel zaupati vso zagre-njenost, ki je prepojila njegovo srce. Čast mu ni dovoljevala, da bi pokazal svoj obup pred materjo in Diano. Z neverjetnim ogspodom Magloirejem tudi ni bilo nič in gospod Fol-gat, dasi na moč usmiljen mož, I je bil navsezadnje vendar le zgolj tujec. Ampak zdaj je imel pri sebi prijatelja, najdražjega in najboljšega prijatelja, ki ga more človek imeti—svojega očeta, zdaj se mu ni bilo več treba ničesar bati. "Ali je na svetu kako človeško bitje," je? povzel, "čigar nesreča se da primerjati z mojo? Biti nedolžen, toda nezmožen to dokazati! Vedeti za krivčevo ime, vendar se ne upati, izgovoriti ga! Ah, saj izprva se niti nisem zavedal grozote svojega položaja. Seveda sem se ustrašil ; ampak kmalu sem prišel k sebi, prepričan, da pravici ne bo vzelo dolgo, da odkrije resnico. Pravica! Moj prijatelj Galpin, ki jo je reprezentiral, se je presneto malo brigal za resnico; njegov edini cilj je bil, dokazati, da je mož, ki ga je obdolžil, krivec. Čitaj časopi-I se, ače in videl boš, kako sem I postal žrtev najbolj nečuvene i kombinacije okoliščin. Vse se je zarotilo proti meni. Še nikdar se ni tista tajinstvena, sle- rimo. Kakšne novice nam prinašate?" XXII Ura je odbila pravkar enajst, ko je ječar Blangin ves razburjen stopil v celico, kjer se je nahajal Jacques in rekel: "Gospod, vaš oče se nahaja v "sprejemni sobi!" Kot bi ga zadela strela je jetnik planil kvišku. Večer prej je dobil notico, v kateri mu je gospod Chandore naznanil, da pride markiz Bo-iscoran. Ves nadalnji čas je Jacques uporabil, da se je pripravil za sprejem. Kako je bilo vendar mogoče, da je prišel markiz, njegov oče? Sklenil je torej, da ga bo rezervirano poslušal. In ko je sledil Blangi-nu po samotnem mostovžu, navzdol po stopnicah, je premišljeval, kako bo govoril in kako se bo obnašal. Toda predno je mogel ziniti eno samo besedo ga je oče že objel in privil k sebi. Slišal ga je, kako je jecljal: "Jacques, moj ljubi sinko, moj nesrečni otrok!" V vsem svojem življenju, kakor je bilo dolgo in viharno, ni j bil markiz še tako razburjenj pa in absurdna sila tako jasno demonstrirala—tista strašna sila, ki jo imenujemo usodo. "Sprva mi ni dala zavest časti, da bi omenil ime grofice Claudieuse, pozneje pa previdnost. Ko sem ga prvič omenil g. Magloireju, me je zavrnil, da lažem. Potem sem si mislil, da je bilo vse izgubljeno. Pred seboj nisem videl druge poti kot one, ki vodi na sodišče, potem pa na vislice. Hotel sem izvršiti samomor. Toda moji prijatelji so mi dali razumeti, da nimam pravice, končati svojega življenja, dokler tli v meni iskrica energije in razuma." "Ubogi otrok!" je vzkliknil markiz. "Ne, te pravice nimaš." Jacques je nadaljeval: "Včeraj me je obiskala Diana. Veš, s kakšnim namenom je prišla? Da bi z menoj zbežala. Skušnjava je bila strašna, oče. Prost in z njo ob svoji strani, bi se požvižgal na zdrznil. Nato je trpko vzkliknil: "To utegne biti res! Norec, kako lahkomiselno, nebrižno si to izgovoril.! Ali si kdaj pomislil na to, kako bi bil grof Claudieuse žalosten, če bi izvedel resnico? Ali pa če bi jo zgolj zasumil. Ali si ne moreš predstavljati, da takšen sum zadostuje, da zastrupi nekomu celo življenje in uniči tudi dekletovo srečo? Ali se ne zavedaš, da povzroči tak dvom strašnej-še trpljenje kakor so bile muke, ki si jih doslej pretrpel?" Markiz je obmolknil. Še nekaj besed, pa bi bil izdal svojo skrivnost. Ukrotivši svojo razburjenost, je spet povzel: "Ampak jaz nisem prišel semkaj, da bi razpravljal o tem vprašanju, temveč da ti povem, : da bo stal tvoj oče ob tvoji stra-j ni; in če te doleti sramota, da | boš moral pred sodišče, da bo ! zavzel sedež ob tvoji strani." boj. Potem je zaupno spregovoril : "Da, sin, jaz te ljubim; vzlic temu pa ne smeš delati iz mene večjega junaka nego sem. Jaz še vedno upam, da nama bo prihranjena pot pred sodnike." "Ali se je odkrilo kaj nove- ga?" "G. Folgat je našel neka) di, ki dajejo upati, d asi ^ slej ne more govoriti o resničnem uspehu." Na Jacquesqvem obraz£ je pojavilo razočaranje "Sledovi?" je vprašal VOGU ENAMEL WARE TRIPLE COATED WHITE RED TRIM Posebno za ta teden—vsako-vrstvrstne kuhinjske posode, 10 različnih posod; bele z rdečim robom, trikrat pečene; Katero-koli si izberete, samo ves svet. To brezprimerno dekle je na vsak način hotelo, da jo ubogam; tam, kjer zdaj ti stojiš, se- je vrgla na kolena pred menoj ter me rotila, naj bežim. Vendar sem ostal tu, čeprav dvomim, da mi bo mogoče rešiti življenje." Globoko pretresen se je mladi mož sesedel na klop in skril obraz v dlani—morda je hotel prikriti solze. Nenadoma pa je prišel eden tistih napadov besnosti, katerih žrtev je bil tako pogosto, odkar se je nahajal v ječi in iz ust se mu je utrgal vzkrik: "Ampak kaj sem storil, da sem zaslužil tako strašno kazen?" Markizevo čelo se je stemnilo in mož je svečane odgovoril: "Poželel si si žene svojega bližnjega, sin." Jacques je zmignil z rameni. Nato je odgovoril: "Jaz sem ljubil grofico Cla-udieuso in ona je ljubila mene." Čeprav je bil Jacques zelo razburjen, si vendar ni mogel pomagati, da ne bi opazil očetove vznemirjenosti. Za trenutek je imel megleno slutnjo resnice, ampak preden je mogla ta j slutnja dobiti konkretno obli-! ko, se je razpršila spričo očetove obljube, da mu bo stal ob^ strani, ko bo moral stopiti pred! 7 . j sodnike—obljube, ki je delala vtis, da sta jo rodila samožrtvo-vanje in očetovska ljubezen. Jacquesovo srce je prekipevalo hvaležnosti,, ki jo je izlil v besedah : "Ah, oče, jaz bi te moral prositi oproščenja, da sem kdaj dvomil o tvoji ljubezni do mene!" i Markiz de Boiscoran je mo-j ral napeti vse sile, da je spet dobil popolno kontrolo nad se- Na sliki je naš državni podtajnik Sumner Welles podpisal pakt, v katerem se zavezuje 21 ameriških. ' blik, da bodo prenehale z diplomatskimi odnošaji z miosišča. Konferenca teh republik se je vršila v Janeiro. _ f, MMR- - StffeSs m, t m> V BLAG SPOMIN ČETRTE OBLETNICE SMRTI NAŠE PRELJUBLJENE HČERKE IN SESTRICE Dorothy Strnad bi se je v nežnem otroškem življenju i tako nanaglcma za vedno ločila od na.-, dni 15. februarja, 1938. Tvoji dragi, ki Te še vedno pogrešajo: I AMELIA STRNAD, mati. LOUIS in ANTHONY, brata. ! Stare matere, stari oče, tete, strici in drugi sorodniki. Cleveland, O., 16. februarja, 1942. MORDA SO VASE NOGE Čestokrat zdravniki pronajdejo, da telesne bolečine povzročijo slabotni ali v p adli podplati (arches) ter drugi nedostatki pri nogah. Ako je to slučaj pri vas, potem vam pokažemo kako lahko vam dr. Scholl opora za udobnost noge ali zdravilo olajša boleče noge. Pridite v trgovino za brezplačen odtis vaše noge v nogavici. MANDEL'S SHOE STORE 6107 St. Clair Ave. kot ravno sedaj. Peljal je Jac-; quesa za roko k oknu, da ga lahko bolje opazuje. Čudil se je sam sebi, kako je mogel dvomiti nad lastnim sinom! Spoznal je v njem, da je prava nje-j gova podoba, kri njegove krvi! Ko ga je natančnejše pogledal, je presunjen spoznal, da ' je bil Jacques zelo zdelan. Bil je silno bled in na sencih so | preprezale njegove goste črne kodre številne srebrne niti. "Ubogi fant!" je dejal. "Hu-j do si moral trpeti." "Mislil sem, da bom ob pa-j met," je preprosto odgovoril Jacques. In s podrhtevajočim glasom ! je vprašal: • j "Ampak ljubi oče, zakaj ni-: si dal od sebe nobenega znamenja, da si živ? Zakaj si bil odsoten tako dolgo?" , Markiza vprašanje ni zaloti-I lo nepripravljenega. Ampak j kako bi nanj odgovoril? Ali bo i mogel kdaj povedati Jacquesu J pravo tajno svojega obotavljanja? Mož je pogledal stran in odgovoril: "Upal sem, da ti bom lažje koristil, če ostanem v Parizu." Ampak njegova zadrega je bila preveč očitna, da bi ušla sinovemu očesu. "Saj nisi dvomil o svojem lastnem otroku, oče?" ga je le ta žalostno vprašal. "Nikdar!" je vzkliknil markiz. "Nikdar nisem dvomil za | trenutek. Vprašaj tvojo mater in povedala ti bo, da je bilo to ponosno zagotovilo, ki sem ga čutil, vzrok, da nisem prišel z njo. Ko sem čul, česa so te obtožili, sem dejal: 'To je beda-stoča!' " i Jacques je odmajal z glavo j in dejal: ! "Obdolžba je bila bedasta; | vendar vidiš, kam me je privedla." V očeh starega gospoda sta se zabliščali dve debeli solzi. "Jacques, ti dolžiš mene krivde," je dejal. "Ti obtožuješ svojega očeta." Očetove solze so tako omehčale Jacquesovo srce, da so tisti hip splahneli vsi njegovi prejšnji sklepi. 98c Oglejte si jih nem oknu. POSEIiNO! Imamo še aluminijevih posod v zalogi. GRDINA HARDWARE 6127 St. Clair Ave. ENdicott 9559 Odprto vsak dan cd 8 zj. do 7. zvečer. Ob siciah samo do opoldne. "Prešestvovanje je zločin, g. Jacques." "Zločin? Magloire je rekel isto. Ampak oče, ali res tako misliš? Če je tako, je to zločin, ki ni prav nič strašen, v I katerega te vse vabi in sili, s I kakršnim se vsakdo baha in ka-'teremu se svet smehlja. Resni-ica je, da daje zakon soprogu 'pravico nad življenjem in smr- našem izložbe-!tjo; Se °brneS na za" |kon, čaka krivca-sest mesecev i ječe ali par tisoč frankov glo- nekaj be." Če bi bil vedel, nesrečnež! "Jacques," ie dejal markiz, "grofica Claudieuse namiguje,' da je ena njenih hčera, namrečj najmlajša tvoj otrok, mar ne?" ; "To utegne biti res." Markiz de Boiscoran se je SI I .i* fsLti; m mWmim M WWM, Preizkušena zdravila proti glavobolu MANDEL DRUG STORE 1. Ustavi glavobol 2. Uredi želodec 3. Ojači živce 4. Odpomoč ženskemu zdravju CENA 50$ Mandel's Headache Tabs SLOVENSKA LEKARNA 15702 Waterloo Rd. CLEVELAND, O. Pošiljamo tudi po pošti 4p <* * -j. + + | t t f + ŽENINI IN NEVESTE! Naša slovenska unij ska tiskarna vam tiska krasna poročna vabila po jako zmerni ceni. Pridite k nam in si izberite vzorec papirja in črk. Ameriška Domovina ^ [ 6117 St. Clair Ave. HEnder»°" kijil Wa «deči J'al os c«izu ^ečj Us toslat dr mmmmwy \......i.I.ji—umi i m iiiiw • • < VESELICA bo popolen uspeh, ako jo oglašate v "AMERIŠKI DOMOVINI" Društva imajo izjemne cene na oglasih S "ti. MBHMHMlIHIMMBMMMBfiMBi^^Mg iS r-*-*—--11 5 AMERIŠKA DOMOVINA J bi morala biti v vsaki slovenski hiši j Vabilo na maškaradno veselico ''rTTTTTTTTTT'!''' ' 1 * 1 * * * ki jo priredi ŽENSKI KLUB SLOVENSKEGA DOMA NA HOLMES AVE. NA PUSTNI TOREK ZVEČER Pričetek ob 7; parada mask ob 10:30. Lepe nagrade Godba: JANKOVlC ORKESTER Vstopnina 35 centov Jr\