Tergovina s štajarskim vinom in pa šta- jarski vinorejci. Posnetek iz 20. lista staj. gosp. družbe *). Postave za napravo velike tergovine s štajarskim vinom so poterjene, in priprave za nabero deležnikov in delnic (akcij) so doveršene. Pričakuje se sedaj le, da bojo saj posestniki večjih ncgradov stopili v to družbo, ker jim je znano, da 25.000 veder tepkovca se speča na leto v Gradcu, da se prodaja iz barovnic napravljeno vino, da čedalje bolj zginuje štajarsko vino iz gostivnic in da čedalje bolj peša kupčija z domačim vinom. Naši vinorejci pa nočejo prav spoznati, kaj je vsega tega krivo, in zakaj pojemlje kupčija s štajarskim vinom. Pravijo, da za to, ker se ogersko vino zdaj sme brez vsega cola prodajati kamor koli, — ker ni voznikov zavolj železnice, — ker se j udje pečajo z vinsko barantijo, — ker so kleti (hrami) slabi in se z vinom v njih prav ne ravna itd. Tega pa nočejo spoznati, da prenapeta ljubezen do domačega pridelka in p rešilna cena, ktera se terja včasih celo za cviček (Drei-njannerwein) ste več krive kakor vse drugo, da je domača vinska kupčija čedalje slabeja. Do leta 1846 je v Marburgu, poglavitnem mestu za kupčijo štajarskega vina, štartin v slabejih letinah veljal 25 do 35 fi., v dobrih pa 40 do 50 fl. Leta 1848 je poskočila cena na 50 do 60 fl. in lani celo na 80 do 100 fl. berž po tergatvi. V Lutenberških goricah, kjer je pred 10 leti štartin po 50 do 80 fl. veljal, so ga prodajali lani nekteri po 130 do 140 fl. Ko bi trenil se je ta cena hipoma razširila po vseh goricah in vsi vinorejci so ga deržali po ti ceni. Kaj pa je bilo iz tega? Vino je obležalo v hramih in se danes leži! Ker niso vina ne na Ogerskem ne v Estrajhu tako vinsko ceno dosegle in se nasproti na Dunaji po gostivnicah se zmiraj precej dobro vino po 24 kraje, bokal pije, se mora človeku vprašanje usiliti: zakaj so ravno na Štajarskem vina se skor za 100 odstotkov (procent) podražile? Vzrok tega moramo boje iskati v slabih vinskih letinah 1849, 1850, 1851, 1852 in 1854, — v tertni bolezni, ktera je tersje pokončala na Primorskem, Laškem in južnem Tiroljskem , in pa v prenapeti ljubezni do domačega pridelka. Nihče ne more tajiti pervih dveh vzrokov, ker sta gotova in sploh znana. Pa tudi tretjega vzroka nikakor ne more noben pošten tajiti. Ali niso naši vinorejci večidel enaki tistim staršem, ki na svojih otrocih le vse lepo in dobro vidijo, gerdega pa nič? Malokteri vinorejec je, da bi ne najdel pri svojem vinu vseh dobrot, ki jih ima prijetno in močno vino, — da bi ne rekel, da teče skoz gerlo kakor olje, in da je duha kot naj slajše rože. Ce eden v tis t i li goricah speča svoj pridelk drago, ga tudi vsak drug tako hoče, pa ne pomisli, da lega, zemlja, tertne plemena, obdelovanje itd. delajo velike razločke, in da samo i m e gorice še ne stori vsega. *) Za Staj ar ce pisani pričujoči sostavek obsega tudi za druge vinorejce marsiktero pomina vredno drobtinico. Vred. 'Stari narodi so napisavali na svoje tempeljne z velikimi čerkami: „Spoznavaj samega sebe!" Mi bi svetovali našim vinorejcem, naj bi napisali na svoje hrame: „Spoznavajte pred vsem ceno tega, kar imate notri I" Kdor hoče, da mu po sreči kupčija gre, naj že kupčuje s kakoršno koli robo, je treba, da ima zmiraj dobro blago, da je cena poštena, in da privoši tudi drugemu kaj kakor samemu sebi. Natora je dobrovoljnemu človeku polajšala spoznanje vinske cene; položila je vgrojzdje dve stvari, po kterih se posebno ravna dobrota vina: sladkor (cuker) in pa kislino. Vsak človek ve, da nezrelo grojzdje je kislo, zrelo pa sladko; po tem sodi, da se kislina pred napravi kakor sladkor, in da kolikor bolj se slajša vino, toliko bolj se zgubiva kislina in toliko bolje prihaja vino. Treba je tedaj, da se zve, koliko cukra je v moštu, potem se ve tudi dobrota in cena vina. To se pa zve po posebni mostni vagi, ktera je znana. Ce funt cukra v vinu cenimo po 25 kraje, je vedro vina z 50 gradi ali 10 funti cukra vredno 4 fl. 10 kr. 55 »j 55 ,, ,, 11 ,, ,, ,, 4 ,, od „ 55 >1 "^ )J 5J 1* 55 55 V * ff " 5? 55 » "5 ,, ,, lo ,, ,, ,, 5 ,, &b „ ,, ,, 7U ,, ,. 14 ,, ,, „ o ,, oU „ 55 55 '5 ,, ,, 15 ,, ,, ,, o ,, 15 „ » 5? "" » >? 1" ?? J5 J5 " 55 4U ,, 5? >1 "5 ,, ,, 17 ,, „ „ 7 ,, o ,, ,, » "O ,, ,, lo ,, ,, ,, 7 ,, o\j „ 55 55 "° 55 55 *" 55 55 55 * 55 DD 55 „ „ 100 „ ,, 20 ,, „ „ 8 „ 20 „ 55 55 IOd 55 55 * * 55 55 5* " 55 ^0 ,, 55 55 HO 55 55 "" 55 55 55 " 55 1^55 55 55 **** 55 55 ^ 55 55 55 " 55 ^° 55 Ta cenitev vina ni izmišljena, ni le rajtenga na papirji, ampak je gotova, sto in sto let stara, znana resnica, ktera je vinorejce že od nekdaj učila, koliko je mošt po tergatvi vreden , ako se ne terja prenapeta cena. Kadar je mošt postal vino, je šlo 10 odstotkov v zgubo, tedaj se mora tudicena za 10 odstotkov povikšati, da gospodar nima zgube. Ce je štartin mošta, na priliko, veljal, 50 fl., tedaj je cena vina pervo leto 55 fl., in če prištejemo še počez 7 fl. za druge gospodarske stroške na leto, je prava cena takega, eno leto starega vina 62 fl. za štartin. Naši vinorejci pa ga derže po 80 fl., — zato ga nihče ne kupi, estrajske in ogerske vina pa se točijo na Štajarskem! (Konec sledi.) List 64. List 65. Tergovina s štajarskim vinom in pa šta- jarski vinorejci. (Konec.) Iz tega, kar je bilo sedaj povedano, se vidi, da imamo gotovo merilo za ceno vina. Naj si le vsak vinorejec omisli tisto vago, ktera se Bomeov areometer (Beau-mes Areometer) imenuje. Ko se je mošt že vsedel, naj se vtakne ta vaga va-nj in potem na meri pogleda, koliko stopinj (gradov) ima. Vinorejci naj se med seboj zastopijo, po čim se bo stopnja (grad) prodajala; potem naj vsak izmed njih število stopinj pošteva (multiplicira) s ceno, ktera se je za eno stopnjo določila, in cena za vedro vina je gotova. Če, postavimo, se stopinja ali grad ceni po 40 kraje, in če kaže mošt, na priliko, le 6 stopinj, je vedro 6krat 40 krajcarjev vredno, to je, 4 gold. Xaši mošti vagajo sploh od 7 do 15 stopinj po Bo-me-u (Beaume), tedaj se cena za vedro preminja od 4 gld. 10 kr. do 10 gld. Pol grada naj se rajta, četert grada pa naj se ne jemlje v rajtengo. Mostov, ki nimajo saj 8 gradov, naj akcijna družba ne jemlje, ker iz tacega mošta vino ne bo kaj prida. Da so pa stopinje mošta resnično cenjene, naj bo skerb tistih komisarjev, ktere družbino vodstvo pošilja mošt kupovat; pozneje pa naj točar (Kellermeister) pozveduje z Gei-slerjevim vaporimetrom (Geissler\s Vaporimeter), ko-liko alkohola (vinskega cveta) je v vinu. To zvediti je za tega voljo potreba, ker je znano, da se po vrenji vina sladkor (cuker) premeni v vinski cvet, in da navadno iz dveh delov sladkora se napravi en del vinskega cveta. Tudi po ti meri se zve gotova vrednost vina; če, postavimo, en odstotek ali en grad vinskega cveta cenimo po goldinarji, je vedro vina vredno 5 gold., ako ima 5 odstotkov ali gradov vinskega cveta. Po dosedanjih skušnjah je naj višji znesek vinskega cveta v štajarskih vinih 12 odstotkov (procentov), tedaj bi imela naj višja cena za vedro štajarskega vina 12 gld. biti, kterim se prišteje le še 42 kraje, za vsako leto in vsako vedro gospodarjevih stroškov. Kdor natanko hoče vrednost svojega vina ceniti, se mora deržati tega, kar mostna vaga Bomeova in pa kar vaporimeter povesta. Ako se teh meril ne poslužuje, bo mnogokrat mislil, Bog ve kakošno vino da ima, in le za vodo, barvo in kislino bo včasih terjal drag kup. Tako pa gre dobro ime štajarskega vina pod zlo , da se ne more prodati memo estrajskega in ogerskega. Družba za tergovino štajarskega vina želi domače vino po pošteni ceni deleč po svetu spraviti in mu privabiti mnogo kupca. Ker nima tacih mož, da bi mogli tisuč in tisuč goldinarjev v napravo velike vinske kupčije vtakniti, je treba „združene moči" v dosego tega. Nekteri pa se boje, da bo ta družba le nova nevarnost, le nova zguba za vinorejce. Kako se motijo! Naj pomislijo, da družba ta hoče le vel i k tergovec biti s štajarskim vinom, — da ta družba ima to biti za doljno Štajarsko , kar je v zgornjem Štajarji enaka naprava za ž el ezo, —- naj pomislijo, da vino, dobro gleštano v dobrih hramih, nič ne zgubi svoje vrednosti, marveč je še čedalje več vredno,— in da skušnje vseh dežel in vseh časov učijo, da ne reja vina, ampak kupčija ž njim gospodarje bogati. — To je važniši posnetek iz obširnejšega poduka, ki ga je v razjasnjenje dotičnih družbinih postav 18. dan p. m. razglasil odbor v imenu c. k. kmetijske družbe štajarske.