Izdaja odbor za frilorrr^r^ nje in kulturno / cJfejavf^pst 2elezarne Havne xy> mešKM Ureja uredniški odbor: Jože Delalut, Aloj\ mesečnega plana, kljub dobremu delu plavžev na Jesenicah zaostala za mesečnim načrtom za 5 %. Po 9-mesecih znaša izvršitev plana 102% in bo tudi letno načrtovana količina dosežena, če bo za letos načrtovano popravilo plavža na Jesenicah preloženo v prihodnje leto. Proizvodnja jekla je bila samo okoli 400 ton pod mesečnim planom in po aprilski proizvodnji zopet približno na višini 100% izvrševanja načrta. V Železarni Jesenice so dosegli 102% mesečnega načrta proizvodnje jekla. V Železarni Štore, kjer so se zelo približali rekordnemu dosežku, znaša izvršitev celo 130%. V Železarni Ravne je žal še vedno mirovala ena 40-tonska elektro peč, ker potrebe in možnosti prodaje ne dopuščajo polne uporabe razpoložljivih proizvodnih zmogljivosti naprav. Po 9. mesecih je letošnja proizvodnja jekla 1 % nižja, kot je bila lani in zaostanek za devetmesečnim načrtom znaša 4%. Blagovna proizvodnja je bila pretekli mesec zopet nižja kot avgusta in znaša izvršitev v železarnah 89 %. Mesečni načrt so izvršili samo v Železarni Store. Precej boljša je bila izvršitev načrta blagovne proizvodnje pri predelovalcih, ki so izvršili mesečni plan s 101 %, predvsem po zaslugi 122% izvršitve v Verigi Lesce. Naj enakomerneje teče proizvodnja v Plamenu Kropa, kjer so dosegli 104% mesečnega načrta. Po 9. mesecih je blagovna proizvodnja v železarnah 4% nižja od lanskoletne in zaostanek za zbirnim načrtom je 5 %. Pri predelovalcih žice je letošnja proizvodnja 2% nižja od lanske in znaša zaostanek za načrtom 9%. Skupno je izvršitev blagovne proizvodnje po tretjem četrtletju 95% in 4% manj, kot je bilo v enakem obdobju lani. V izvozu je bil skupen rezultat tudi v septembru zelo ugoden, Slovenskih septembru predvsem zaradi visokega izvoza v Železarni Jesenice in ugodnega rezultata tudi pri vseh predelovalcih. Količinsko je ob koncu devetega meseca izvoz višji, ko je predvideval načrt, vrednost P3 je 1% nižja. Zanimiv je podatek da je vrednost izvoza po 9 mesecih letos za 25% večja, koti bila v enakem obdobju lani, količina pa 42%. . Eksterna realizacija je vzporedno z nižjo blagovno Pror; 'amo vpisati 8,748.100 din po- sojila za ceste. Do 25. oktobra, ko smo vpis zaključili, je od skupno 4592 zaposlenih posojilo vpisalo 4400 zaposlenih, ki so vpisali 8,818.740 din posojila ali za 0,80 % presegli našo obveznost. Po posameznih obratih, službah in sektorjih so bili pri vpisu posojila doseženi naslednji rezultati: — v jeklarni je vpisalo 291 zaposlenih 654.500 din ali 101,78 %> predvidenega zneska, — v livarni je vpisalo 440 zaposlenih 800.750 din ali 89,94%, — v valjarni je vpisalo 330 zaposlenih 677.400 din ali 93,29%, — v kovačnici je vpisalo 235 zaposlenih 535.000 din ali 111,61 %, — v jeklo vleku je vpisalo 85 zaposlenih 164.000 din ali 108,49 %, — v skupnih službah TOZD metalurške proizvodnje je vpisalo 356 zaposlenih 786.280 din ali 98,97 %, — v obratu stroji in deli je vpisalo 376 zaposlenih 696.150 din ali 104,59%, — v obratu pnevmatični stroji je vpisalo 145 zaposlenih 288.000 dinarjev ali 108,79%, — v obratu industrijski noži je vpisalo 142 zaposlenih 265.000 din ali 111,84%, — v vzmetarni je vpisalo 86 zaposlenih 148.100 din ali 92,62%, — v kalilnici je vpisalo 43 zaposlenih 98.800 din ali 112,85 %, — v skupnih službah TOZD mehanske obdelave je vpisalo 278 zaposlenih 508.100 din ali 92,75 %, — v TOZD tovarni rezalnega orodja Prevalje je vpisalo 322 zaposlenih 660.500 din ali 116,90%, — v strojno gradbeni službi je vpisalo 321 zaposlenih, 660.280 din ali 105,02%, — v elektrotehničnih službah je vpisalo 162 zaposlenih, 329.100 dinarjev ali 101,07%, — v energetskih službah je vpisalo 82 zaposlenih 176.400 din ali 107,58%, — v transportu je vpisalo 108 zaposlenih 203.200 din ali 100,56 %, — v tehničnih službah je vpisalo 66 zaposlenih 132.300 din ali 98,88 %, — v kontroli kakovosti je vpi- salo 73 zaposlenih 151.800 din ali 101,02 %, — v finančno računovodskem sektorju je vpisalo 68 zaposlenih 141.500 din ali 101,40%, — v komercialnem sektorju je vpisalo 158 zaposlenih 249.300 din ali 85,83%, — v kadrovsko splošnem sektorju je vpisalo 155 zaposlenih 258.580 din ali 79,25 %, — v sektorju za gospodarjenje je vpisalo 58 zaposlenih 162.900 dinarjev ali 127,22%, —• v tehničnem razvoju je vpisalo 20 zaposlenih 70.600 din ali 148,06 %. Čeprav so bile v času akcije prisotne tudi nekatere težave, pa lahko ugotovimo, da smo z razumevanjem velike večine zaposlenih vpis le uspešno zaključili in tako izpolnili svojo obveznost. -et Delo v podaljšanem delovnem casu Večkrat naši delavci — najraje prek telefona — sprašujejo o delu v podaljšanem delovnem času (ali nadurnem delu). Vprašanja so različna, v glavnem pa se lahko omejimo na naslednja: ali delavec lahko dela nadure; ali delovodja lahko odredi nadurno delo tik pred koncem rednega delovnega časa ali za prosto soboto in nedeljo; ali je delavec dolžan delati nadure in nazadnje še, ali vodstveni delavec sploh lahko odredi nadurno delo delavcu in tudi zase. Ker ne razpolagamo z analizo opravljenih nadur, lahko odgovorimo le v splošnem o nadurnem delu. Nadurno delo ima po naši zakonodaji poseben status, ki ga regulira zvezni zakon o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu, republiški zakon o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu in delovnih razmerjih delavcev, ki delajo pri zasebnih delodajalcih. V okviru zakonskih normativov — konkretno nadurno delo urejamo s samoupravnim sporazumom o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu, upoštevajoč pri tem panoške sporazume in sindikalno listo. Zakaj je potrebno, da je že zakonodaja tako pozorna do nadurnega dela? Pri odgovoru na to vprašanje izhajamo iz ustavnega načela (ki pa je konkretno), da ima delavec pravico do omejenega delovnega časa, ki traja 42 ur tedensko. Naša dolžnost je delati 42 ur tedensko, kar izhaja iz ustavne pravice; pri tem pa mora delovni teden trajati najmanj 5 delovnih dni, delavcu pa mora biti zagotovljeno, da v času dela realizira svoje pravice do odmora, dnevnega in tedenskega počitka in dopusta. Zvezni zakon o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu je glede nadurnega dela načelen. Določa v 2. odstavku 23. člena, da »izjemoma sme trajati delo delavca v določeni dobi tudi dalj kot poln delovni čas (nadurno delo); primere in pogoje določa zakon«. Iz te določbe zveznega zakona nedvoumno sledi, da je nadurno delo dovoljeno — vendar v pogojih in primerih, ki jih določa že omenjeni republiški zakon, in sicer s 27. členom določa, da se nadurno delo lahko opravi v naslednjih primerih: 1. potresa, požara, poplave oziroma druge nesreče, ki zadenejo temeljno organizacijo ali pa se taka nesreča neposredno pričakuje, vendar samo toliko časa, kolikor je nujno, da se rešijo človeška življenja ali obvarujejo materialna sredstva; 2. ko je nujno, da se začeto delo nadaljuje, da bi se končal delovni proces, katerega ustavitev ali prekinitev bi glede na naravo tehnologije in organizacije dela povzročila precejšnjo materialno škodo ali spravila v nevarnost življenja in zdravje občanov; 3. da se z nepretrganim delom prepreči kvarjenje surovin ali materiala, ogrožanje varnosti in urejenosti prometa, ali pa odvrne okvara na delovnih sredstvih, ki bi povzročila prekinitev dela, kakor tudi, da se prepreči prekinitev dela v drugih organizacijah združenega dela ali da se zagotovijo za njegov nepretrgan potek potrebne temeljne surovine, kadar to zahteva splošni interes, vendar samo, če tega dela ne morejo opraviti drugi delavci v okviru polnega delovnega časa ali če nastane potreba po takšnem delu zaradi nepredvidenega izostanka delavca, ki bi moral opraviti tako delo. Zakon v tem delu našteva primere, ki jih moramo konkretno urediti s samoupravnim sporazumom. V naših samoupravnih sporazumih o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu smo nadurno delo regulirali z določbo 37. člena — konkretno v naslednjih primerih: a) v primerih višje sile, ki je zadela OSS ali ji neposredno grozi, z namenom, da se prepreči škoda in zavaruje življenje ter zdravje delavcev; b) če je nujno, da se prepreči kvarjenje surovin in materiala; c) v primerih nujnih popravil delovnih sredstev; d) kadar je nujno, da se začeta dela pri delih, ki se morajo po naravi dela dokončati brez presledka, nadaljujejo in ni bilo mogoče vnaprej predvideti, koliko časa bodo ta dela trajala, ustavitev ali prekinitev dela pa bi povzročila materialno škodo; e) v primeru nenadne odsotnosti delavca na delovnem mestu, katerega delo mora biti takoj opravljeno oz. se mora opraviti v nezmanjšanem obsegu; f) če je potrebno pogodbene ali zakonite obveznosti izpolniti do določenega roka, ali če je zaradi nenadnega porasta dela potrebno opraviti delo v povečanem obsegu in bi zaradi opustitve nastala škoda. V zgoraj naštetih primerih je delavec dolžan delati v podaljšanem delovnem času, in sicer dokler za to obstajajo razlogi. Pri vsem tem ne smemo pozabiti, da nadurno delo ne more in ne sme postati navada za vsakršno vrsto dela, ki se iz različnih razlogov ne opravlja in opravi v rednem delovnem času. Znano je in v praksi čvrsto uveljavljeno, da se vsako delo opravlja načrtno in organizirano. Da delo lahko tako poteka, je tudi potrebno (skladno s pozitivno zakonodajo) v izjemnih primerih opraviti nadurno delo. To pa ne pomeni, da se mora nadurno delo v daljšem časovnem obdobju načrtovati tako kot delo v rednem delovnem času. Ni primemo (in tudi ne dopustno), da načrtujemo nadurno delo, saj to delo se lahko opravlja le v primerih, ko je vzrok neodvisen od naše volje (višja sila, izjemni, nepričakovani primeri). Govorimo o t. i. objektivnih okoliščinah, ki so vzrok za opravljanje nadurnega dela. Če bomo v takih okoliščinah pravilno in primerno nastopali, bomo vsekakor vzpostavili tako stanje, da bomo lahko »normalno« delali — delali v rednem delovnem času. In kako odgovarjamo na vprašanja, ki so uvodoma zastavljena? — Nadurno delo se lahko odredi, kadar nastopijo razlogi za tako delo. — Delavec je dolžan delati v podaljšanem delovnem času ob pogojih, ki so določeni s samoupravnim sporazumom. Rudi Lenassi Trajen boj za emancipacijo V razpravah ob tednu Komunista, ob akciji, za katero smo se dogovorili, da naj ne bo trenutna, temveč trajna in vseobsegajoča, smo se in se še bomo morali dotakniti tudi nekaterih vprašanj, ki mogoče na prvi pogled sploh ne spadajo na področje kulture, če pa jih podrobneje razčlenimo, vidimo, da je stvar obratna. Pri tem mislim v prvi vrsti na položaj delovnega človeka v sistemu humanega samoupravnega socializma, na kvaliteto medsebojnih odnosov, kar nesporno spada v splošno sfero kulture, bistvo katerih se kaže v stvarnem položaju vseh kategorij delovnih ljudi, v bolj ali manj enakopravnem vrednotenju dela, delovanja in družbenega angažiranja slehernega posameznika, v odnosu: posameznik oziroma posamezna socialna kategorija — družba. Vprašanje je seveda zelo široko in kompleksno in se ga zato enostavno ne da obravnavati, ne da bi ga najširše pretresli z vseh aspektov. Tako bi se ga želel dotakniti le z enega vidika, s položaja delovne žene, problema, ki se ga občasno bolj ali manj kampanjsko lotevamo, potem pa nanj spet pozabimo. Tako smo preživeli mednarodno leto žena, za katero smo, ravno tako kot za kulturno akcijo tedna Komunista, trdili, da se mora sprevreči v trajen boj za stvarno emancipacijo, kljub temu pa se mi zdi, da temu le še ni čisto tako. O vlogi in položaju delovne žene v sedanjem trenutku uresničevanja ustave s konkretizacijo zakona o združenem delu, ob jasno izraženih stališčih ZKJ, ZKS in ZSS, moramo še in še razpravljati in dogovorjene sklepe ter stališča nato tudi dosledneje uresničevati. Tako je treba ne samo danes, temveč ob raznih priložnostih vse leto večkrat spregovoriti in osvetliti položaj žene, zlasti še poro- čene žene in matere v socialistični družbi. Ta družba, taka, kot je, seveda zaenkrat še daleč ni idealna in verjetno še tudi kmalu ne bo, moramo pa težiti za tem, da bi se idealom kar najbolj in v kar najbolj doglednem času približali. Ob tem ni dovolj, da o teh stvareh samo govorimo, razmišljamo in prikazujemo položaj, temveč mora biti vsak dogovor usmerjen k dokončnemu razčiščevanju spornih, aktualnih vprašanj. Kar pa je najvažnejše, mora sprejetim sklepom slediti tudi takojšnja učinkovita akcija. Poplava lepih in vzpodbudnih besed položaja delovne žene najbrž ne bo mogla izenačiti s položajem moških. Ko govorimo o mestu in vlogi žene v sedanjem času in sedanji družbi, sicer ne bi bilo prav niti pošteno, da bi situacijo preko mere dramatizirali. Treba je vsekakor najprej priznati, da se je položaj žensk, zlasti še v zadnjih letih, vendarle bistveno spremenil na bolje in se v tej smeri še vedno spreminja. Vse to pa nas vendarle spet ne sme motiti, da ga ne bi poskušali prikazati kar najbolj objektivno pošteno, dasiravno moramo imeti pred očmi dejstvo, da so najbolj objektivne ocene še zmeraj subjektivno obarvane. Ko opazujemo trenutni položaj žensk v združenem delu, ugotavljamo, da so ženske tu na prvi pogled, torej formalno, popolnoma enakopravne. Ce pa se nekoliko poglobimo, vidimo, da tisti »formalno« še kako drži. Enakopravnost pri delu pomeni, da smo za enako delo tudi enako plačani. Res je sicer, da sta dandanes moški in ženska na enakem delovnem mestu tudi enako plačana, seveda, kolikor oba enako prizadevno delata, dosegata enake ali vsaj približno enake delovne rezultate. Poglejmo pa, koliko je sploh takih delovnih mest, ki jih približno enako številno zasedata oba spola? Ko gremo po tej poti, ugotavljamo, da so še zmeraj tipično moška in tipično ženska dela oziroma delovna mesta, širše gledano pa še zlasti tipično ženske proizvodne panoge, v katerih so, kot po nekem nepisanem pravilu delavci ali bolje rečeno delavke v odnosu na druge panoge slabše plačane. V prvi vrsti je tu tekstilna, pa živilsko predelovalna industrija in še nekatere druge, trgovina, uslužnostna dejavnost in še in še. Vprašujem se, ali si sploh lahko predstavljamo, da bi se v sedanji situaciji v neki tekstilni tovarni ali sorodni organizaciji združenega dela zaposlili izključno moški? V teh industrijskih panogah so res zaposleni tudi moški, toda praviloma na vodilnih delovnih mestih, izjemoma mogoče še na maloštevilnih težaških delih, ki jih ženske, fizično praviloma šibkejše, ne zmorejo. Ce pogledamo nekoliko ožje, npr. v našo delovno skupnost, se lahko samo vprašamo, ali bi bilo možno in uresničljivo na delovnem mestu tajnice ali čistilke ipd. zaposlovati tudi moške. Zaenkrat najbrž še ne. S tem v zvezi bi bilo potrebno reči mogoče še tole: če rečemo, da so na vodilnih mestih, tudi tam, kjer so zaposlene samo ženske, praviloma moški, s tem ni rečeno, da bi delavke tam želele za funkcionalno nadrejenega vodjo ravno ženske. Pravzaprav je to absurd, je pa v resnici v večini primerov res tako. Takšna je namreč miselnost še premnogih žena, ki so patriarhalno vzgojene, še vedno prepričanje, da je za vodenje in komandiranje edino primeren le moški; ženske kot avtoritete si enostavno ne morejo prav predstavljati. Podobna situacija in miselnost je v kadrovski zasedbi vodilnih delovnih mest, funkcij in položajev v organih družbenopolitičnih organizacij in skupnosti in še marsikje. Tudi tu se torej vpliv žene še zmeraj odločno premalo čuti, čeprav je po drugi strani v naštetih in drugih asociacijah, organizacijah in drugod, v okviru delegatskega sistema in po drugi poti, naša delovna žena relativno ugodno številčno zastopana, vendar često sedi v neki delegaciji le kot okras v okviru zaključene podobe delegacije. Zeni je seveda dana formalna možnost, da uspe in se uveljavi na vsakem delovnem mestu, da se enakopravno družbeno angažira in uveljavlja v predstavniških in drugih organih, vendar je v praksi še zmeraj razpeta le bolj v okvire ustvarjalnega dela na delovnem mestu in v družini ter ji tako za drugačno udejstvovanje in uveljavljanje na drugih področjih ostane relativno malo časa ali pa ji neko drugo, na primer aktivno družbenopolitično delo okupira ves njen prosti čas, namenjen sprostitvi, izobraževanju, kulturi, udejstvovanju na športnem ali kateremkoli drugem področju. Res je, da je z rastočim standardom gospodinjsko delo vsak dan lažje, da se bo žena — mati z uvedbo celodnevne šole in iz drugih vzrokov Sčasoma precej razbremenila, vendar bo temeljna vzgoja otrok še vedno njena primarna pravica in dolžnost. Res Torzo pa je tudi, da pomeni visok standard ob rastoči potrošniški miselnosti več dela, več garanja tako moža kot žene. Težiti je torej treba k uveljavitvi takšne miselnosti, ki bo zavirala slepo in brezkompromisno hlastanje za visokim standardom, za materialno blaginjo, ki sama še daleč ni re-alna podlaga duhovni blaginj*’ torej ne pomeni sreče, ki jo el?' vek lahko najde le v nematerialnem in v zavestnem ustvarjalnem delu, kjer se stalno potrjuje> kjer je našel samega sebe. Borimo se za odpravo nočnega dela žensk, ko pa pride v nek tovarni ali sredini do tega, da odpravili žensko nočno delo, s ravno ženske tiste, ki se tern med prvimi postavljajo po roDU> iz edinega vzroka, ker se na no?' ni izmeni nekoliko več zasluz ■ Lahko bi našteli še več podobn* in drugačnih primerov in režimi' rali, da borba za enakopravno*^ ne pomeni, kot se včasih preve poenostavljeno postavlja, sam nekakšen dvoboj med obema SP0' loma. Gre za nekaj bistveno drugega: za to, da v prvi vrsti vl!” mo boj za odpravo zastarele m selnosti, ki je, kakor že rečen > enako kot pri moških, prisotn tudi pri ženskah. Zato še zmer« veliko število žensk stoji v te boju ob strani ali pa je celo n nasprotni strani. Izhajajoč iz r čenega, je treba še enkrat P udariti, da se boj za stvarno * formalno izenačitev žensk in m ških še zlasti ne sme voditi K boj enih proti drugim, ali Pa> kar so prav tako prisotne te dence za zasuk nekdanje situac je v stilu: doslej ste vi nas, za^) bomo nekaj časa mi vas, pm® bomo pa še videli, kdo bo kog Enakopravnost pomeni eTi.^ g, pravnost pri pravicah in dolzn sti. Na te, zadnje, pogosto ra pozabljamo. Enakopravnost P meni enako priznanje za d°s®^ ne rezultate dela in enako ° ge vornost za neuspehe. Vse to *n,e_ marsikaj moramo imeti pri vo nju boja za enakopravnost vs delovnih ljudi, ne samo žena- UC1UV11U1 1JUU1, 11C. OMi»*“ /J pred očmi, če hočemo, da b° .. v bližnji bodočnosti lahko ve ^ da je ta boj uspešno končan, je delovna žena res postala kopraven član samouprav skupnosti. i- VI M RAVNE priloga mladih delavcev Železarne Ravne VOLILNA KONFERENCA 26. septembra je bila v Nami volilna konferenca ZSMS Železarne Ravne, ki so se je poleg vodstva in številnih mladih že-lezarjev kot gostje udeležili direktor SŽ Gregor Klančnik, direktor Železarne Ravne Franc Fale, sekretar OK ZSMS Milan Klemenc 'ter povabljeni mladinci iz Litostroja, Siska, Stor in Jesenic. O delu mladih so poročali predsednik koordinacijskega sveta Mirko Čreslovnik ter predsedniki posameznih komisij. V razpravi je tov. Fajmut govoril o družbeni zavesti mladih v železarni, tov. Miklavc pa o združenem delu. Predsednik sindikata tov. Polanc je mladim zaželel, naj bi v prihodnje delali enako uspešno kot doslej. Delovne programe naj bi si sestavljali tako, da bi jih lahko uresničili. Mladi naj bi se v prihodnje bolj udeleževali raznih akcij, predvsem seminarjev, saj se na njih najbolje politično izobrazijo in gojijo dobre medsebojne odnose. Bolj naj bi sodelovali tudi z drugimi družbenopolitičnimi organizacijami. Predlagal je, da naj bi vsaka osnovna organizacija ŽSM imela svoja sredstva, skupna pa bi bila le blagajna, ker le tako bo delo lahko Uspešno. Direktor Fale je pohvalil visoko raven razprave in dobro udeležbo. Potem je načel vprašanje delovne discipline. Vse več je izostankov v železarni bodisi zaradi nezgod ali bolezni. Mladi naj v bodoče ščitijo pridne, delovne mladince, ne pa tistih, ki pogosto izostajajo. O našem poslovanju je dejal, da naša letošnja proizvodnja ni tolikšna kot lanska. Veliko je pomanjkanje dela, predvsem v kovačnici in livarni. Nasprotno pa jeklolivarni primanjkuje delavcev. Vendar vse ni tako črno, saj so Velike zaloge že pošle in upamo, da bo delo ponovno normalno steklo. Direktor Klančnik je med drugim dejal, da je dolžnost socialistične mladine Pomagati pri stabilizaciji gospodarstva. V zvezi s stanjem v slovenski Koroški pa je Predlagal, naj bi nekaj mladih Korošcev Povabili na Ravne, da bi se tu izobraževali. Bo pozdravih gostov iz Siska in Ljubljane je govoril tov. Klemenc. Izrazil je razočaranje nad sodelovanjem med Osnovnimi organizacijami v občini in koordinacijskim svetom. Mladi iz delovnih Organizacij bi se morali bolj vključevati v ^elo po krajevnih skupnostih. Po razrešnici staremu vodstvu je kon-lorenca izvolila novo. Predsednik je Jože ■brrak, zaposlen v topilnici, sekretar pa Nrago Vrstovšek, zaposlen v KSS. Oba sta Nana ZKS in vsestransko aktivna. Izvo-^eni so bili tudi blagajnik, člani predsed-stva in nadzornega odbora. Najzaslužnejšim članom so bila podeljena priznanja, zatem pa je Ivanka Valtl prebrala protestno pismo zaradi diskriminacije Slovencev na avstrijskem Koroškem. Na koncu je konferenca sprejela naslednje sklepe: 1. Povečati je treba članstvo ZSMS. 2. Povečati je treba vezi med DPO in enotno nastopati pri reševanju problematike. 3. Vso skrb je treba posvetiti političnemu izobraževanju. 4. Zagotoviti je treba udeležbo slehernega mladega delavca v akciji »najboljši mladi delavec — samoupravljalec«, sklad- no s tem pa izvesti tekmovanje za najboljšo OO. 5. S štipendisti železarne moramo vzpostaviti boljše stike in jih ob nastopu dela v železarni aktivno vključiti v naše organizirano delo, predvsem kader z visoko izobrazbo. 6. Aktivno se je treba vključevati pri reševanju problemov širšega družbenega pomena. 7. Nosilec dela ZSMS naj bodo OO in ne več samo KS. 8. Denarna sredstva se morajo razdeliti po OO. 9. Podpirati je treba našo manjšino v Avstriji. 10. Vzpostaviti je treba zadovoljive delegatske odnose. Vida Gregor Delo mladih v železarni Iz analize minulih volilnih konferenc v OO ZSM pridemo do zaključka, da je bil dosežen nov uspeh v delu OO. Vse bolj prehajamo iz načelnih opredelitev v konkretne akcije, sprejeti programi pa so odraz interesov najširšega kroga mladih ljudi. To, kar smo dosegli do sedaj, je solidna osnova za še uspešnejše delo v prihodnje. Minil je čas, ko se je aktivnost mladih gledala skozi število sestankov, srečanj, izletov, zabav in podobno. Organizacije ZSM zamenjujejo manifestacijske akcije z akcijami, ki vsebujejo naloge za spremembe odnosov na osnovah ustave in resolucije 10. kongresa ZKJ v vsaki posamezni sredini. Toda s tem, kar smo dosegli pri delu ZSM ŽR, ne moremo biti v popolnosti zadovoljni. Še zmeraj se v nekaterih OO ne občuti pravo mladinsko življenje. Čeprav je v delu dosežena določena raven aktivnosti in kvalitete, se še zmeraj občuti odmaknjenost, pomanjkanje samoiniciative in okretnosti pri izvajanju programa. V prihodnjem obdobju je treba preiti od dosežene sedanje stopnje aktivnosti na it j m Jesen v parku konkretne naloge, s katerimi se srečujejo v OO. Nedopustno je, da programi in vsebina dela OO slonijo na nalogah, ki prihajajo od predsedstva koordinacijskega sveta OO ZSM ŽR. V tistih OO, ki bodo tako pristopale k nalogam, ne bo dovolj zanimanja za delo v ZSM, ker programi ne bodo vsebovali konkretnih interesov in problemov lastne sredine, s tem pa tudi ne bo interesa za širše vključevanje v delo organizacije. V preteklem obdobju smo z mrežo OO prekrili vse TOZD v železarni in na ta način vključili določeno število mladih v ZSM. S tem je bila ustvarjena možnost, da vključimo v OO vse mlade, ki delajo v železarni. Sedaj bo treba organizirano vključevati v članstvo še tisti del mladine, ki ni vključen. Ne smemo reči, da ti mladi niso na liniji ZKJ in ZSM, ampak predvsem to, da se nismo dovolj dobro organizirali ob njihovem vključevanju v naše delo. Verjetno bo treba vložiti še več naporov pri tistih, ki že dalj časa delajo, niso pa člani ZSM. Tu bo moralo vodstvo OO ZSM vložiti dodatne napore, pristopiti k vsakemu mlademu človeku in vplivati nanj, da se vključi v organizacijo. Do mladih, ki se na novo zaposlijo v železarni, bomo morali organizirano pristopiti in jih takoj ob vstopu v delovno razmerje vključiti v mladinsko organizacijo, in sicer na uvajalnem seminarju. Takrat bi jih namreč morali seznaniti z življenjem in delom v delovni organizaciji in z delom ZSM, nato pa bi morali slehernega mladega delavca napotiti v njegovo OO v TOZD, kjer bo kasneje zaposlen. OO morajo sprejeti mlade delavce, jih seznaniti s sredino, v katero so prišli, kot tudi z delom in nalogami ZSM. Eden poglavitnih pogojev v naši akciji za organizacijsko utrjevanje je vsekakor idejnopolitična izgradnja članstva in njegovega informiranja nasploh. Opažamo, da določeno število članstva ne spremlja samoupravnih tokov, ne bere samoupravnih sklepov, predpisov, pa tudi sredstev informiranja ne. Težko je pričakovati od takšnih mladincev, da bodo aktivni člani ZSM in nosilci razvoja naših samoupravnih odnosov. Zaradi tega se morajo OO ZSM ŽR še bolj angažirati k čimvečji mobilizaciji in idejnopolitičnemu usposabljanju ZSM. Le s stalnim bojem za reševanje vseh odprtih vprašanj, s katerimi se srečuje mlad človek, je možno doseči, da mladi osvojijo osnove marksističnega spoznanja in da se razvijajo v aktivne borce za izgradnjo samoupravnega socializma. Cilj bodočih programov mora biti tak, da zaživi v delu OO ZSM ŽR, da vpliva na razvijanje ustvarjalnih sposobnosti vsakega njenega člana in na premagovanje razdalje med obstoječo in potrebno stopnjo usposabljanja članov, organizacij in vodstva ZSM za preoblikovanje kongresnih zaključkov v vsakodnevno prakso. Zaradi tega se sama od sebe vsiljuje potreba po širšem idejnopolitičnem usposabljanju skozi marksistične krožke, politične šole, idejnopolitične programe, ki so sestavni del programa OO ZSM, kot tudi usposabljanje skupno z ZK. Izkušnje kažejo, da se dobri rezultati dosežejo z idej- nopolitičnimi programi OO ZSM. Toda žal do sedaj ni bilo primera, da bi vse OO imele takšen program. Edino z organiziranim idejnopolitičnim usposabljanjem in delovanjem bomo aktivirali mladinsko bazo. Tu čaka velika naloga mlade člane ZK. Kolikor bodo vključeni in kolikšna bo njihova odgovornost, toliko bo OO usposobljena za resnično in uspešno delovanje. Danes lahko ugotavljamo, da so mladinci, člani ZK, resnično gonilno jedro v naših OO. To je predvsem rezultat naporov, ki smo jih vlagali v preteklem obdobju skupno z organizacijo ZK v želji, da povečamo odgovornost članov ZK — mladincev za delo v mladinski organizaciji. Smatramo namreč, da je nosilec razredne obnove ZK ravno mladinska organizacija. Žal pa se ta način sprejemanja ni najbolj uveljavil. Naše organizacijsko, akcijsko in ideološko usposabljanje ni zgolj cilj, ampak predvsem osnovni pogoj za uspešno uresničevanje skupnih samoupravnih in proizvodnih nalog, ki so pred našo delovno organizacijo. Dosegli smo pomembne rezultate v vseh proizvodnih smereh, ki so sad prizadevanja vseh delavcev železarne in družbenopolitičnih organizacij, to se pravi tudi ZSM. Želel pa bi opozoriti na nekatere negativne pojave in obnašanje, ki se pojavlja pri kršitvah delovne in tehnološke discipline, na nepošten odnos do družbene lastnine ter na porast službenih in drugih izostankov. O vsem tem smo že veliko govorili, a žal ugotavljamo, da se še ni nič izboljšalo in da je še zmeraj prisotna neodgovornost. V vseh teh pojavih precejšen del slabega obnašanja pripada prav mladi generaciji. Menim, da bi morali v vsaki OO ZSM preiti h konkretni akciji za odpravljanje teh pojavov. Preprečiti je treba slabo obnašanje tistih, ki so neodgovorni, kršijo delovno in tehnološko disciplino, uničujejo družbeno lastnino, skratka tistih, ki jim pravimo »nedelavci«, vendar so med nami. Ne smemo jim dovoliti, da živijo na račun dela tistih, ki se odgovorno vedejo do svojih nalog in obveznosti. S sprejemom nove ustave je bil odprt širok prostor za neposredno samoupravno delovanje vseh delavcev, med drugim tudi mladine. To se predvsem odraža pri delu zborov delovnih ljudi, delegacij, SIS, organov samoupravljanja v TOZD in OZD. V vse te oblike samoupravnega delovanja je vključen širok krog mladih. To je no- Konferenca je bila 17. septembra na Ravnah. Tov. Rudi Mlinar je podal temeljit pregled dela OO ZSMS v krajevni skupnosti. Ta kaže predvsem veliko nihanje dejavnosti. Če smo lani še lahko valili krivdo na krajevne skupnosti, SZDL in druge DPO, da zavirajo delovanje ZSMS, potem danes tega ne moremo več trditi. Moramo videti najprej sebe, koliko smo napravili. va prednost v samoupravnem delu m ustvarjanju cilja, da TOZD postane osnovna celica samoupravnega organiziranja in neposredne oblasti delavskega razreda. To pomeni, da zbori delovnih ljudi in delegacij ne smejo samo formalno razpravljati o vprašanjih, ki se pojavljajo. Ravno v tej osnovni celici se mora izoblikovati politika družbe kot celote, ker vsi neposredni interesi delavcev kot nas mladih so nam dobro poznani. Večkrat se sprašujemo, kako naj rešimo nekatere probleme, ki so pomembni za nas, bodisi da izhajajo iz TOZD, OZD ali pa iz širše družbene enote, in pri tem pozabljamo, da ravno z delegacijami, zbori delovnih ljudi in organi samoupravljanja lahko taksne probleme sprožimo in rešimo. Pri akciji »mladi delavec samouprav-ljalec« se je pokazalo, da je bil pristop do tekmovanja v OO ZSM zelo različen. Od takšnega, ko so OO resno sodelovale skozi vso akcijo, pa do takšnih, ki so šele sedaj začele premagovati začetniške slabosti. To je bilo normalno pričakovati Prl akciji, ki smo jo prvič organizirali. Vseeno je ostal dvom, da se nismo dovolj zavzeli, da bi akcija kar najbolj stekla, ne-katera vodstva pa so v celoti odpovedala’ Kjer so nastali problemi, je sedaj treba najhitreje izdelati analizo vseh dosedanjih slabosti in potrditi nadaljnjo smer dela. Često je že bil na konferenci p°u' dar j en problem sodelovanja med družbenopolitičnimi organizacijami v železarni’ Naj večjo odgovornost nosimo sami, ker nismo preveč vztrajali pri tem, da bi nam druge organizacije pomagale -tam, kjer m šlo. Razen tega je tudi v OO ZSM, kjer se je akcija izvajala, še zmeraj prisotno mnenje, da so takšne akcije pač zaradi akcij-Takšno mnenje pa je treba z dokazi, da to ni res, preprečiti, tako da bi akcije pokazale rezultate, zaradi katerih so bile začete. Prav zato nismo objavili rezultatom tega tekmovanja, ker smatramo, da tako kratek rok ni objektiven odraz dela 0 ZSM. Čeprav sem poudaril, da akcija oj bila množična, ne sme predstavlja1 osnovnega dela v ZSM. To je le pomemb na oblika našega vključevanja in delovanja. Tudi na tem področju dela smo dosegli pomembne rezultate v preteklem obdobju in ravno s to akcijo pridobili no vo število mladih. Upam, da sem s povedanim nakazal yse> kar naj bo osnova dela v prihodnjem mandatnem obdobju. Mirko Čreslovnik Vsa vodstva OO in občinske konferen ce bodo morali odločno poseči v delo O Kriva je predvsem kadrovska sestava, izobraževanje kadrov pa je drago in S* žal sami ne moremo realizirati. Vključ6^ vanje kmečke mladine v OO je slabo, P° razno. Najti bo treba oblike dela, intere santne tudi zanje. Če bežno preletimo program KMf^j smo z realizacijo lahko zadovoljni, s Programska konferenca mladih v krajevni skupnosti presega tri četrtine začrtanega. Pogoj za boljšo povezavo med OO je združevanje dela. Predsedstvo se je večkrat sestalo in Ugotovilo, da mora biti večji nadzor nad delom OO. Ustanovile so se nove OO, in sicer na Ravnah Trg, Javornik in Šance ter ponovno OO v Črni. Delo teh OO ni bilo slabo. Sodelovale so pri štafeti, pri sprejemu mladih v teritorialne enote in podobno. Organizirali so se razni seminarji s prisotnostjo predstavnikov iz vseh OO. Na kulturnem področju mladi veliko naredijo. To so predvsem proslave, organizirane v okviru OO ZSM. Marsikje je to 6dina možnost kulturnega udejstvovanja v nekem kraju. Povedati je treba, da z našo neaktivno-stjo lahko povezujemo tudi delo krajevnih konferenc SZDL, KS in ZK. Tudi pri nas smo med tistimi, ki ne uresničujemo sklepov ene izmed sej IK CK ZKS, ki je med drugim jasno določila oblike dela z mladimi. Mišljena je bila predvsem komisija za delo z mladimi, ki naj bi jo imela vsaka OO ZK oziroma komisija. Aktiv mladih komunistov je žal samo Ustanovljen, delal pa ni. Kje so vzroki? Vsekakor nam ne bi škodoval ostrejši kriterij pri njegovem delovanju. Krajevna konferenca SZDL bi morala imeti nadzor nad delom, saj bi že to pomenilo veliko, OO pa se ne bi počutile več tako osamljene. Krajevne skupnosti naj bi zagotovile materialna sredstva, predvsem pa prostor Za delo, ki je še marsikje neprimeren oz. ga sploh ni. Trenutno stanje je vse prej kot zadovoljivo, s skupnimi močmi in v sodelovanju z vsemi KS pa se bo lahko Popravilo. Poročilu je sledila razprava. Govorniki 80 načeli vsa področja delovanja mladih. V Mežici je ves trud aktivnih mladincev brez kakega vidnega rezultata. Mladi komunisti, kolikor jih je, pa so premalo aktivni. Mladi so se slabo izkazali prav v delovnih organizacijah, kjer so zagotovljena Sredstva in čas. Morali bi urediti vprašanje mladinskih domov. Na eni strani so Prostori, pa niso izkoriščeni, drugje jih ni. se pogostokrat lahko sliši. Program, ki le začrtan, je prej primeren za mlade v KM KS v izobraževanju, ne pa za mlade v KS. Dotaknili so se tudi klubske dejavnosti, m je sploh ni. Tudi evidentiranje mladih Za delovno brigado ni predvideno. Ustanoviti bi se morala komisija, ki bi to popravila. Delovanje OO je pogosto enostransko. ak primer dela je OO Reka. Vsa dejavnost sloni na športu, točneje odbojki. To Pa ni dovolj. Skratka, vsi govorniki so bili enotni glede nedela v skoraj vseh OO v krajevnih skupnostih. Z novim vodstvom si °betajo boljše delo. Res? Govoril je še sekretar pri OO ZSM Rav-^ Milan Klemenc, ki je začel razpravo s davkom »kako povečati aktivnost?« 2 novim vodstvom smo takrat mislili, a bo mladina zajeta v širšem obsegu. Da-nes pa vidimo, da ni bilo tako, kot je bilo Osnovano. S sedanjim stanjem ne more- mo biti zadovoljni, saj se mnogi člani ZSM ne zavedajo odgovornosti. Vsak se za članstvo odloča zavestno. Treba bi bilo ustanoviti močno OO. Čeprav nas bo manj, bomo dokazali, da iz kvalitete raste tudi število. Pri tem pa ne smemo pozabiti na sestavo programa. Leta mora biti tak, da bo vsakega pritegnil na nekem področju. Tu pa nastane problem prostora in denarja. Ugotavljamo, da mladina vse raje aktivno deluje na športnem področju, vse manj pa na političnem. Mladi bi se morali dodatno izobraževati in se seznaniti z osnovnimi stvarmi, ki so nujno potrebne za njihovo delo. Več bi morali sodelovati z vojaki, jih vabiti na športne prireditve. Na koncu je tov. Mlinar zaključil, da je program preveč usmerjen v izobraževanje, vse manj pa je akcij, predvsem zaradi financiranja. Mladi v Kotljah so izdali bilten in seznanili širši krog ljudi s svojim delom. Sprejeti so bili tudi sklepi volilne konference. V bližnji prihodnosti naj bi uredili vprašanje prostorov, izdelali bi naj programe za akcije, bolj sodelovali s pripadniki JLA, popestrili oblike sodelovanja z njimi, pa tudi informiranje bi naj bilo boljše. Ustanovile bi se naj še nove OO. Tekmovanje med OO naj bi se še nadaljevalo. Naše OO naj bi se tudi vključile v zbiranje sredstev za pomoč prizadetim v Posočju. Sonja Tratnik Družbena samozaščita in LO Obramba in varnost naše samoupravne socialistične družbe ni pri nas le dolžnost države in njenih organov, ampak je nedotakljiva in neodtujljiva pravica in dolžnost vseh delovnih ljudi in občanov, vseh narodov in narodnosti. Ta ustavna opredelitev daje vsem in vsakemu posamezniku pravico in dolžnost, da sodeluje v. pripravah na splošni ljudski odpor (SLO) in se s tem usposablja za obrambo in zaščito. Tako zasnovana zamisel o obrambi pa zahteva tudi od vseh DPO opredelitev njihove vloge, nalog in oblik organiziranosti v pripravah na LO. ZSM je takoj izdelala svoja načela in stališča o pripravah na ljudski odpor. Kot osnovno načelo delovanja ZSMS na tem področju smo sprejeli načelo, da se vključujemo v vse obstoječe oblike priprav. Osnovne naloge, ki smo si jih zadali, so obujanje in negovanje revolucionarnih tradicij, krepitev socialističnega patriotizma, vključevanje in usposabljanje za SLO. Ko govorimo o revolucionarnih tradicijah, razumemo, da gre za ohranjevanje izkušenj in pridobitev NOB. S tem namenom smo mladi iz železarne organizirali pohode, na katerih smo obiskovali spomin- ska obeležja in partizanske poti skupaj s člani ZZB. Rad bi poudaril, da so pohodi oblika aktivnosti, ki vedno pritegne veliko število mladih. Prav tako se vabilu radi odzovejo člani ZZB, rezervni starešine in pripadniki JLA. V taki sestavi smo tudi organizirali in izvedli večino akcij. Do obujanja revolucionarnih tradicij pride tudi ob tabornih večerih pri kresovanju, ob obisku partizanskih mater, praznikih, proslavah in drugod. Na takšnih akcijah se krepi socialistični patriotizem. Tu vsak občuti potrebo po pravem tovarištvu, sopomoči, zadovoljstvo ob petju partizanskih pesmi in pripadnost skupnosti, katere član je. Za usposabljanje za LO smo organizirali nočni orientacijski pohod, orientacijsko-taktični pohod skupaj z ZRVS, izvedli smo enodnevni seminar o vlogi NOB za razvoj koncepta SLO, obiskali smo tudi vojašnico v Mariboru. Takšne oblike usposabljanja za obrambo moramo v bodoče še okrepiti. Naše sodelovanje z JLA je pravo skupno delo, stkano s prijateljskimi vezmi. Saj skoraj ni akcije, praznika, športne prire- Ob vodi L 10 MLADI F U 2IN A R ditve ali karkoli, da tega ne bi skupaj izvedli. Prav tako kot obramba je tudi zagotavljanje varnosti ena od funkcij in nalog slehernega občana. Tudi to je zajeto v konceptu družbene samozaščite — DS. Pogosto se pojavlja vprašanje, kaj pravzaprav spada na to področje. Prav zaradi tega bom nekatere od teh oblik navedel. Osebna varnost, varnost premoženja, zagotavljanje varnosti procesa združenega dela. S tem slednjim je mišljena varnost pred tatvinami, uničenji, poškodbami, zaščita novitet, proizvodnega procesa, varstvo družbenih odnosov pred samovo- ljo, varstvo družbe in njenega razvoja nasploh, ozemeljske nedotakljivosti in drugo. Tu nas čaka še mnogo dela. Pomembna je predvsem izgradnja varnostne kulture, ki je osnovni pogoj za aktivni odnos do varnosti nasploh. Nakazal sem del naše aktivnosti, nekaj nalog, ki nas čakajo, vse to pa za še boljše delovanje na področju LO in DS. Danes, ko že enaintrideset let živimo v svobodi, moramo znova in znova ponavljati besede tovariša Tita: »Tujega nočemo, svojega ne damo!« Bojan Krajnc, stroji in deli Šport in rekreacija ZSM ŽR Komisija za šport in rekreacijo je tudi v tem letu poskrbela za rekreacijo mladih iz železarne, saj želi, da bi bila rekreacija med mladimi čimbolj množična. Žal ni šlo vse po pričakovanjih, saj so še vedno osn. organizacije, ki se športnih akcij, kljub temu da so bile obveščene, sploh niso udeležile. Čeprav so v vseh osn. organizacijah imeli načrte za vsa področja delovanja, so velikokrat le čakali, da jim bo akcijo, ki jo imajo v planu, organizirala katerakoli komisija pri koordinacijskem svetu. To pa seveda ni prav, saj potem sploh ne bi potrebovali referentov po posameznih osnovnih organizacijah. Tudi naša komisija je napravila letni plan, ki je obenem vodilo za osnovne organizacije. Seveda smo tudi mi imeli težave pri organizaciji akcij. Kaj nam pomaga, če smo imeli na razpolago vse športne objekte, če pa ni bilo tistega poglavitnega, brez katerega ne moreš nič — to je človek. Kje so mladi? Ta človek meni, da mu rekreacija niti ni več potrebna. Vsi pa vemo, da je eden glavnih pogojev za zdravje in krepitev telesa rekreacija. Kolikokrat smo s težavo dobili delavca, ki bi naj sodeloval v ekipi železarne. Iskali smo seveda med tistimi, ki so se že večkrat odzvali vabilu. Marsikateri od teh, ki je bil določen za ekipo, je menil, da se ne rekreira zase, ampak za delovno organizacijo. Tako bi seveda najraje videl, da bi mu ne vem kaj za to dali. Pri tem pa verjetno ni mislil na to, da smo ga izbrali zato, ker se je že prej izkazal v raznih tekmovanjih in bi mu tako sodelovanje moralo biti nekakšna nagrada. Akcije, ki jih je organizirala komisija za šport, so bile največkrat dobro organizirane in jih je bilo skozi vse leto dovolj. Januarja smo izvedli sankaške tekme s številno udeležbo, februarja šah, potem streljanje, namizni tenis, nogomet in drugo. Poudariti moram, da je bila udeležba mladih res zadovoljiva. Seveda so zastavljeni plan izvedli tudi v nekaterih osnovnih organizacijah. Našim naslednikom pri delovanju mladinske organizacije želim čimbolj uspešno izvajanje nalog. Oto Kričej, kisikarna TOKRAT TOPILNICA OO ZSM jeklarne je 30. septembra organizirala delovno akcijo. Njen namen je bil ureditev parka pred novo topilnico. Ta park je nekoč obstajal, vendar so ga uničili takrat, ko so začeli uporabljati v topilnici zemljo za pomiritev žlindre v žlin-drinem zaboju. Kolikor pa ga niso uničili sami, so ga vozniki avtomobilov in vlačilcev. Kljub slabemu vremenu se je akcije udeležilo enajst mladincev in ena mladinka. Delo je uspelo, saj so bili vsi udeleženci zelo prizadevni. K sodelovanju so sicer povabili še druge mladince, vendar iz objektivnih razlogov niso prišli. Po zaključku del so mladinci izrazili željo, da se še v bodoče organizirajo takšne akcije in da se jih udeleži čim več mladih. Jože Jurak, jeklarna SIMBOLI — ZAKAJ PA NE Sila moderno je postalo nositi na obleki najrazličnejše simbole. Razni nacionalni simboli so verjetno stari toliko, kolikor je stara naša civilizacija. Popolnoma razumljivo in naravno je, da so se teh simbolov posluževale močne države na najrazlič-Sončni gozd nejše načine. Bodisi, da so jih uporabljali Dolge sence za označevanje informiranja ali za kaj drugega. Sedanje nošenje teh simbolov na oble' kah pa se je razširilo zlasti na iniciativo zahodnih modnih kreatorskih krogov. CD tem pa se seveda moramo zamisliti, ^e hočemo nositi simbole, moramo nositi take, ki zadevajo nas. Če ameriška družba in ves atlants* pakt širijo po vsej Evropi značilnosti ZD™ njihovo zastavo, je to že razlog, da bi t° morali širiti tudi pri nas v Jugoslaviji? N samo to, da kupujemo kavbojke in drug-stvari z najrazličnejšimi simboli, od ameriške zastave do imen držav v tujini- ® bolj žalostno je, da se na naših izdelki čedalje pogosteje pojavljajo izključn0 oznake le-teh pripadnosti. Zato se mora mo mi mladi komunisti še odločneje borl' ti proti temu. Naj nosi mladina oznake Che Guevare in drugih revolucionarjev iz najrazlične! ših držav, vsekakor pa tudi oznake na» socialistične samoupravne domovine. Tis tuji simboli nas hočejo podrediti njih°vl miselnosti, kar je tudi cilj zahodnega sveta- Na to je reagirala že občinska konte renca SZDL v Tolminu. Dajmo še mi! Vesna Pečnik, stroji in deli DIM Dim, ta težki dim nas duši. Vali se v oblakih iz tovarne. Neopazno se vtaplja v naša telesa — telesa ljudi. Ubija nas. Zakaj ves ta dim — ta čudna smrt? Vsenaokrog je že mrtvo. Dim na vsakem koraku. Povsod ta dim. Duši nas. Bo zmagal? Ne vem. Hočemo živeti, hočemo stran. _ A kam? V. «• »Mladi fuiinar izhaja kot občasna Prtlod »Informativnega fuiinarja.* . fi Ureja ga uredniški odbor: Rudi Ml'n J Ivanka Valtl, Joie Pačnik in Vida Gregor• je odgovorna tudi za vsebino. NE DAMO SE PREŠTEVATI V nedeljo, 24. oktobra 1976, se te skoraj tritisoč Slovencev udeležilo 3. tovariškega srečanja borcev na Robežu pri Apačah, da bi prisostvovali odkritju spome-bika padlim partizanom z avstrijsko koroškega območja, ki so ga Pristaši heimatdiensta v letu 1973 ^očinsko razstrelili. Zveza slovenskih organizacij Prireja v zadnjem času skupaj z "arodnim svetom koroških Slovencev na celotnem naselitvenem območju koroških Slovencev informacijske sestanke, na katerih °bravnavajo trenutno narodnost-n° politično situacijo. Sestanki Potekajo na ozemlju, na katerem korošk; Slovenci že 1400 let delajo in žive. Sestanki, ki so dobro obiskani, so najboljši dokaz, da se koroški Slovenci dobro zavedajo, <3a je potreben skupen in enoten hastop proti diktatu (ugotavljanju manjšine), ki po svojem protislovenskem in nedemokratičnem značaju nima primere v drugi avstrijski republiki. Z ogorčenjem je treba torej sprejeti izjavo južnotirolskega deželnega glavarja, ki je pred kratkim izjavil, da se Jugoslavija Vmešava v notranje zadeve republike Avstrije. Logično je, da uržavna pogodba iz leta 1955 ni bila podpisana samo od republike Avstrije, torej ima Jugoslavija kot sopodpisnica pogodbe pra-vfoo, da skrbi za to, da se avstrijska državna pogodba spoštuje in 'kvaja. Vsi koroški Slovenci so Prav tako mnenja, da je celo Pologa in dolžnost Jugoslavije, da v tej težki in neenakopravni borbi podpira kot doslej. Obsojanja vredno je tudi rav-Panje avstrijskih politikov, ki se Povezujejo z bolgarsko vlado in trdijo, da je manjšinsko vprašanje v Bolgariji urejeno, čeprav je znano, da Bolgarija Makedoncem odreka osnovno pravico do nacionalne enakopravnosti. Povrnimo se še enkrat na Robež, kjer smo lahko prisostvovali odkritju že drugič postavljenega spomenika, ki predstavlja svobodo in enakopravnost narodov. Ze na mejnem prehodu ali točneje na avstrijski carini na Holmcu smo se ponovno prepričali o odnosu avstrijskih oblasti do Slovencev, saj so kljub temu, da so bili seznanjeni s proslavo v Robežu poslali na delo samo enega carinika, čeprav jih je normalno tudi po pet. Vsekakor pa smo kljub temu še pravočasno prispeli v Robež, kjer smo presenečeni obstali pred kordonom avstrijskih policajev in njihovih službenih avtomobilov. Z občutkom, da smo obkoljeni smo se napotili na ploščad, kjer je pozneje potekala prireditev. Pred nami, malo nižje je bilo parkiranih kakšnih petdeset avtobusov, med katerimi so se prerivali bolj hrabri reporterji in na skrivaj fotografirali množico policajev. Program so spretno povezovali pevci tržaškega pevskega zbora z mnogimi borbenimi pesmimi in recitali. Med govorniki so bili nekateri vidnejši predstavniki slovenskih organizacij, med njimi tudi dr. Franci Zwitter in Karel Prušnik, komandant koroškega bataljona, ki je tudi odkril novi spomenik. Po programu smo se tiho in mirno razšli z enotno mislijo — Slovenci se ne damo preštevati! Stane Bodner KAJ VSE DO KONCA LETA , Občinski sindikalni svet je pred kratkim analiziral preostale na-fo?e in akcije, ki jih morajo sin-jhkati še opraviti do konca lete 1976. Nekaj od teh nalog izvi-Ta jz letnih delovnih načrtov, ne-jte-i pa iz dela in življenja, za ka-e^e na začetku leta še nismo ve-jte'i- Zato jih je treba sprejeti kot ujftevni del delovnega načrta ter "h tudi terminsko opredeliti. Gre jkedvsem za tiste naloge, brez katerih določen vrstni red dela in ^ijenja v družbenopolitični sfe-1 kakor tudi v samoupravi) al-2em življenju ne bi potekal po akonih napredka in začrtanega v sterna. Prav zato si izvršni od-i °r> sindikatov na začetku vsajala leta izdelajo plan nalog in Jfoij ali program dela, ki jih Jrteerja k skupnemu cilju razvo-a družbenopolitičnega življenja l občanov vse do konca te-kftega leta. Seveda pri tem mojo računati na številne dodat-naloge, ki se skozi leto pora-(J°. in ki jih je v interesu širše ta treba prav tako v pravem j kn Postaviti na dnevni red. Ma-.tearen odnos ali ležernost do kšnih nalog neke osnovne or-ti,Nacije sindikata bi avtoma-ho oviral pri delu druge OOS, kar pa ni v skladu z medsebojnimi dogovori in sindikalnimi kongresnimi sklepi. Zato bi vse OOS v zadnjem četrtletju morale pregledati stanje svojih nalog in nedovršenih akcij, kajti takrat je še čas, da se za vse akcije določi primeren termin za njihovo izvršitev. Iz pregleda nalog občinskega sindikalnega sveta je razvidno, da je nalog do konca leta še veliko. Nekatere so že začete, drugih pa se bodo sindikati morali nemudoma lotiti. Naštel bi le nekatere važnejše: — Nadaljevanje akcije, ki je bila začeta z javno razpravo o osnutku zakona o združenem delu, kot je to določeno v operativnem načrtu nadaljnjih sindikalnih akcij za spreminjanje samoupravnih razmer. — Organiziranje javne razprave v organizacijah združenega dela in za sprejemanje planov SIS na področju družbenih dejavnosti. — Organizacija in izvedba seminarja po B programu ter posvet z vodstvi OOS o aktivnosti, o organiziranosti, o kadrih v OOS in dogovor o pripravah in izvedbi letnih skupščin. — Razprava o analizi uresničevanja sindikalne liste v letu 1976 ter obravnava predloga sindikalne liste za leto 1977. — Obravnava analize stanja gospodarstva v občini po preteku devetih mesecev s poudarkom na stanju v kovinski industriji (stabilizacijski ukrepi, nagrajevanje po delu, odsotnost z dela, zaposlovanje, produktivnost dela, delovni pogoji in drugi ukrepi v socialni politiki). — Ustanovitev kluba samoupravi j alce v. — Priprava poročil in drugega gradiva za letne skupščine posa- meznih odborov in občinskega sveta. Pri vseh naštetih in nenaštetih nalogah, ki čakajo občinska vodstva in vodstva posameznih osnovnih organizacij do konca leta, je treba poudariti, da z ležernim pristopom posameznikov do vseh nalog ne bomo mogli uresničiti našega cilja. To poudarjam zato, ker se je ta ležernost v zadnjem času močno razširila, kar se posebej odraža pri prisotnosti na sejah v tako skromnem številu, da včasih še sklepčnost ni zagotovljena. TEKOČI RAČUN - SODOBNO FINANČNO POSLOVANJE OBČANOV Ljubljanska banka že vrsto let uvaja novo obliko brezgotovinskega poslovanja s tekočimi računi. Zato vas želimo seznaniti z njimi, in če želite, lahko tudi vi postanete lastnik tekočega računa. Kaj je tekoči račun? Banka vodi več vrst računov, na katerih je naložen denar občanov: — hranilne vloge, devizni računi, žiro računi, tekoči računi. Na tekoči račun občani prejemajo osebne dohodke, pokojnine ali druge prejemke — potne stroške, dnevnice i. pd. Kje lahko odprete tekoči račun? Oglasite se na enoti Ljubljanske banke v kraju, kjer živite. Tam boste lahko opravili vse formalnosti. Dobili boste čekovno karto in tudi čeke, ko bo na račun prišlo prvo nakazilo. Čekovno karto potrebujete skupaj z osebno izkaznico, da jo pokažete tistemu, ki ste mu izdali ček, da preveri istovetnost podpisov. Zakaj tekoči račun? Denar, ki ga imate naloženega na hranilni knjižici, morate najprej dvigniti na banki ali pošti in šele nato lahko z njim poravnate svoje obveznosti. Zato imate vedno nekaj gotovine tudi doma, da lahko plačate nepredvidene izdatke. Pri tekočem računu pa se vam zmanjša vaše dobro-imetje pri banki šele takrat, ko se izdani ček vrne v banko, ki potem poravna obveznost tistemu, na katerega ste ček izdali. Ce imate stalna mesečna plačila (RTV, stanarina, časopisi), se oglasite v enoti banke, ki vodi vaš tekoči račun, in jo poobla- stite, da namesto vas opravlja ta nakazila. Koliko čekov lahko izdate? Posebej vas želimo opozoriti, da lahko izdate čeke le v taki vrednosti, kolikor imate kritja na tekočem računu. O stanju pa vas bo banka obveščala s posebnim izpiskom, ki ga boste dobivali po pošti. Na njem bo označen ves promet v tem času, ki ste ga imeli na tekočem računu in seveda tudi, koliko je še denarja na tem računu. Zato je pomembno, da banki sporočite točen naslov oz. vse spremembe. Ko vam zmanjka čekov, dobite nove na enoti banke, ki vodi vaš račun. Na čeku ne sme biti nobenih popravkov. Ce je ček napačno izpolnjen, ga je treba vrniti banki, da to evidentira. Cek se lahko glasi največ na 1.000 dinarjev, najmanj pa na 30 dinarjev. Ce želite poravnati večjo obveznost, pač izpolnite ustrezno število čekov. V čem je prednost tekočega računa? Ni vam več treba hoditi v banko, če imate še dovolj čekov, ampak lahko greste takoj nakupovat, kjer kupnino poravnate s čekom. Na dopustu ali potovanju ne potrebujete več gotovine. Obrestna mera za sredstva na tem računu je 7,5 %, za kredit pa 12% letno. Ce ste se odločili, da odprete tekoči račun, ne boste več dobivali v plačilni kuverti naloga za vpis osebnega dohodka, ampak vsakih 10 dni izpisek banke, s katerim boste lahko kontrolirali vaše poslovanje s čeki. M. Jaš Železna geometrija DOBRO GOVORITI O GOVORNIŠTVU Govorništvo ali retorika je besedna umetnost, ki zahteva od govornika ali retorja najprej dobro poznavanje jezika, v katerem govori, potem skladnosti kretenj in telesnih gibov (mimike), in končno dobro podajanje. V govoru se govornik obrača k poslušalcem, da bi jih z živo besedo in s kretnjami pridobil za določeno idejo, misel ali stvar. Če smo zapisali, da je govorništvo umetnost, moramo tudi zapisati, kakšne vrste umetnost je. Že stari Latinci so poznali izrek: poeta nascitur, orator fit — pesnik se rodi, govornik to lahko postane, se izšola in vzgoji. Najlepši primer govornika, ki je to postal s samodisciplino (z vajami) je grški politični govornik Demo-sten, ki je imel vrsto prirojenih govorniških napak (jecljavost, šibkost glasu, pogrkovanje, nerodne telesne kretnje), a jih je vse odpravil in postal pomemben govornik. Govorništvo je torej bolj spretnost, ki si jo lahko vsakdo pridobi, čeprav ostaja umetnost posredovanja žive besede. V antični dobi je bilo govorništvo zelo razvito pri Grkih in Rimljanih, ko so politične in gospodarske pa sodne spore reševali v senatu. Javno so nastopali tudi v narodni skupščini in na sodišču. Danes se pomen govora ni prav nič zmanjšal; lahko celo rečemo, da se je pri nas njegov pomen v modernem času povečal. Poleg pisanega govora, ki ga navadno objavi dnevno časopisje, lahko vsak čas spremljamo prek TV zaslona pomembne politične govore, in to od pomembnih političnih govornikov, do inter-vjuvanih mimoidočih, ki odgovarjajo na novinarjeva vprašanja kar na cesti, gleda jih pa milijone ljudi pred televizorjem. In ne le, da gledamo druge govornike, marveč imamo opraviti z nastopi tudi sami, bodisi kot člani odbora ali delavskega sveta, bodisi kot delegati. Pomen žive besede se je torej povečal, da, »z razvojem samoupravljanja smo postali narod govornikov«, pravilno ugotavlja M. Kolar (Informativni fužinar 1976, št. 12, str. 10). Vrste govorov Poleg zgoraj naštetih »modernih« govorov poznamo naslednje vrste govorov: 1. politični govor (na zborovanjih, na sestankih itn.) je diplomatski (lat. diploma = službeno poročilo) in agitatorski govor (lat. agitare = spodbujati). 2. sodni govor, ki je obtožba ali zagovor. 3. verski govor ima navadno svoje mesto v cerkveni stavbi. Ločimo več vrst verskih govorov, od katerih je najbolj običajna pridiga. 4. priložnostni ali prigodni govor (ob obisku ugledne osebe, ob otvoritvi prireditve ali razstave, pozdravni govor itn.) 5. predavanje je poseben govor, kjer gre v prvi vrsti skoraj za izključno poučen pomen. Namenjeno je navadno širšemu občinstvu. Sestava govora: uvod, jedro, zaključek Čeprav večkrat govorimo le kot pripovedovalci, pa naj gre za povsem navadne šale, toliko bolj pa, ko govorimo kot člani odborov, svetov ali kot delegati, se moramo držati tudi pravil o sestavi govora. Živa bitja imajo navadno rep in glavo, zato mora tudi živa govorjena beseda izzveneti zaokroženo, celotno. Uvod. Naj bo kratek in učinkovit. V uvodu moramo poslušalca takoj prikleniti na naše misli, ki mu jih posredujemo. Dobri govorniki se zavedajo, da so učinkoviti tedaj, če pričnejo s kakšno aktualno temo, največkrat pa uspemo pritegniti pozornost, če povemo kakšno šalo ali anekdoto, ki ima zvezo z vsebino govora (ali pripovedovanja). Nikoli pa ne začenjamo govoriti z opravičilom: Danes se nisem utegnil pripraviti. Ali pa: Sicer se na te stvari ne spoznam, mislim pa ... Velikokrat slišimo takšen začetek: Tovariši, jaz mislim... Prvič je nepravilno uporabljen glagol (slovensko pravilno je »mislim« in ne »jaz mislim«), in drugič: vsakdo ve, da ti misliš, če govoriš. To velja še posebno v primeru, ko moramo govoriti za nekom drugim in svoje misli navezati na njegovo izvajanje. Zal pa se pri tem dogaja, da ponavljamo in še enkrat povemo (navadno še bolj dolgovezno kot govornik pred nami), kar je že tako ali tako vsem znano. Takšna opravičila spravljajo navzoče v slabo razpoloženje, dostikrat pa opravičevanje vzbudi v poslušalcih nepravilno upoštevanje njih samih, če že ne neko našo vzvišenost. Jedro ali vsebina. Po kratkem in učinkovitem uvodu preidemo na vsebino, kjer pojasnjujemo in razlagamo svoja stališča, po potrebi zavračamo nasprotna. Ves čas pa moramo paziti, da delujemo spodbudno, ne pa moralizirajoče. Tudi tu velja, da raje navedimo žive in aktualne primere, kakor pa da bi moralizirali. Če hočemo svoja izvajanja okrepiti, jih podprimo z znanimi stvarmi, morda s splošno znanimi citati in ugotovitvami. Sklep ali zaključek. V sklepu povzame govornik glavne misli, govor pa zaključi z učinkovitim stavkom, ki ga poslušalci potem še dolgo pomnijo. V sklepu naj bi imel govor svoj višek, da so poslušalci ganjeni, utešeni, sproščeni. Obnašanje govornika Pravilna drža govornika med govorom, stopnjevanje jakosti glasu in uporaba premorov (pavz), to je za uspešen in dober govor zelo pomembno, morda dandanes toliko bolj, ker kakšnega »bombastičnega« sloga in spakovanja ne prenesemo. Začetek govora mora biti miren. Na ta način dosežemo tudi zbranost in tišino. Če hočete, da vas v družbi, kjer vsi vpijejo drug čez drugega, slišijo in upoštevajo, začnite vi govoriti tiho. Pomembnejše ugotovitve in misli poudarjamo z glasnejšim govorjenjem, podkrepimo pa jih s primernimi gibi rok ali z mimiko na obrazu: začudenje, veselje, ogorčenje. Vmes od časa do časa napravimo pavzo. Vse pač mora biti v skladu z vsebino govora in s stopnjevanjem. Govornikov nastop mora biti pristen in naraven. Delovati moramo iz sebe in ne smemo kogarkoli posnemati (npr. kakšnega igralca, humorista), moramo biti izvirni in avtentični. Posnemanje samo po sebi pomeni neke vrste razkroj ali pa vsaj omejitev in zavrtje človekove osebnosti. Zato raje govorimo »takšni, kot smo«, se pravi raje preprosto, kakor pa da bi kogarkoli posnemali. Moški nastopa drugače kot ženska, kolerik ima drugačne kretnje od flegmatika, starejši drugačne od mladeniča. Govornik mora vsekakor tudi upoštevati poslušalce. Nekateri teoretiki govorništva so sicer mnenja, da poslušalca ni težko zadovoljiti, po drugi strani pa lahko takšna naravnanost (miselnost) govornika zapelje, da bo sebe postavljal nad druge. »Govori kakor raztrgan dohtar«, poznamo izrek za takšne govornike, ki poslušalce podcenjujejo, sebe pa preveličujejo. Tudi dolgo govorjenje z dolgimi stavki ni v prid poslušalcem. Stavki naj bodo kratki in jedrnati, predvsem pa brez okraskov in govoričenja ter olepševanja. Tudi za takšne vrste govornikov poznamo ljudski izrek: govori kakor (da) bi rožice sadil. Dober govornik naj ... Rekli smo že, da lahko govornik praktično postane vsakdo, in da z nalogami, ki jih imamo kot delegati ali člani odborov in svetov, postaja govorništvo vsakdanja priložnost in dolžnost. V govorništvu se lahko vadimo, če na primer glasno beremo kakšno knjigo. Kar pa zadeva govorniški stil, ga moremo najti pri dobrih govornikih, sicer pa Pred dobrimi petimi leti se je hmeljišče na Javorniku pričelo spreminjati v novo stanovanjsko naselje. V teh letih je bilo zgrajenih okrog 300 stanovanj, v katerih danes stanuje že okoli 2000 ljudi. A čeprav je to naselje eno najmodernejših v Mežiški dolini, na račun Javornika danes dežujejo razne opazke in pripombe. Najprej so bile razne manjše pomanjkljivosti pri gradnji stanovanj. Največkrat so odstopale tapete ali pa so se pojavile druge površnosti. Pomanjkljivosti so bile sicer odpravljene še v garancijskem roku, vendar se še dogaja, da stanovalci posameznih blokov kljub temu niso zadovoljni s stanovanji. Je pač tako, da ko človek enkrat občuti razkošje, ne zna več ceniti starega in novega. Se pa stanovalci Javornika v nekaterih stvareh upravičeno pritožujejo, čeprav bi bilo morda bolje, da bi tudi sami začeli reševati vsakdanje probleme. Upravičeno so se precej dolgo pritoževali zaradi trde teme, ki nas je morila vse do pred kratkim. Danes na Javorniku že svetijo luči in dajejo občutek varnosti. A glej ga šmenta, nekaterim stanovalcem tudi to ni prav. Kot smo ostajajmo raje pri sebi, da b°nw izvirni. Kakor za pisano besedo, velja tudi v govorništvu, da sm jasni in preprosti. _ . Ob koncu navedimo še nekaj pravil, ki jih bomo lahko vedno uporabili, obenem pa dosegli, d bomo priljubljeni pri poslušalcih, pa naj gre za »uraden« nastop ali pa za navadno pripovedovanje zgodbic. . 1. Pripovedujmo le ob ugoon priliki! , 2. Ne pričenjajmo s svojo z|°a' bo v trenutku, ko je nekdo drug nehal s svojo! Tedaj se zanimajmo za njegovo! , 3. Ne pripovedujmo preve hkrati! 4. Pripovedujmo le to, ka dobro vemo! , 5.. Imejmo ves čas pripovedovanja v mislih predvsem jedro- 6. Ne smejmo se ob lastnem pripovedovanj u! . 7. Ne prekinjajmo nekoga, ? nam drugič pripoveduje svoj zgodbo, ne popravljajmo mu 1 > ne žalimo ga z ničimer in skušajmo biti vselej tudi doD poslušalci! e Resnično, o govorništvu bi ^ dalo še marsikaj povedati, a tem članku smo imeli namen, prej opozorimo na pomembno govorništva, kakor pa da bi spuščali v širše strokovno ra glabljanje, kar pa je naloga vs kogar, ki se želi vzgojiti in P., stati dober govornik. Vsakdo, želi ali mora govoriti, bi se mo;r zavedati tega, kar pravi kitajs pesnik Huang-Šanku: , »Ce izobražen človek tri dm h ne bere, začuti, da postaja njeS vo govorjenje neumno, in ne P gleda se rad v ogledalo.« M. Gerdej Vir: Dr. Silva Trdina, Beseda® umetnost. II. del: Literarna rija. MK Ljubljana 1958. zvedeli pri direktorici komun nega sklada, prihajajo k njej legacije s pritožbami, naj ver)*eg izklopijo cestno razsvetljavo, da jih zelo moti in da ne mor v redu spati. Menim, da je to kar zgovoren dokaz, kako s postali ljudje že tako čudni, nas je težko razumeti. Prej, smo bili v temi, nam ni bilo Pr in smo zaradi tega dvigali ta veliko prahu, kot bi se hotelo P rušiti novo naselje. Imeli s prav. Kaj pa lahko danes rece v opravičilo? Verjetno nas Je hko sram takšne otročje ner sodnosti. . Morda bi bilo bolje, če bi a delegacija k službi komunam ^ sklada z utemeljeno pritožbo, se nanaša na dolgo urejeva telefonskih zvez, ki se že vse P dolgo vleče. V vseh letih Sra<:u(ji Javornika poteka istočasno t vsa komunalna ureditev. Ne merim toliko graditelju in m stitorju tega, da razkopava zopet zasipava cesto in zcleia ki so si jih morali stanovalci mi urediti. Toliko bolj pa to, pustijo ob strani tako pomem življenjske stvari, kot so te,nje ni, otroška igrišča in navsezao tudi preskrba 2000 stanoval«* NIKOLI ZADOVOLJNI kolikor jih danes že stanuje na Javorniku. Pa gradnja našega toplovoda. Menim, da smo lahko danes vsi Ravenčani ponosni, ker imamo ha sodoben način ogrevana stanovanja. Seveda pa se tega napredka na Ravnah ne veselijo vsi enako. Kaj je narobe pri gradnji toplovoda? Največ pritožb je bilo, ker se hi gradil po vrsti oziroma starosti zaselkov. Prav je, da se je toplovod pričel polagati tam, kjer se je gradilo na novo. Sem pa tuni mnenja, da bi morali po vseh Pravilih pogledati tudi na Čečov-1®, saj je eno naj starejših na Ravnah. Pa kljub temu so morali stanovalci na Čečovju najdlje ča- . Zgodovina slovenskega naroda 16 zgodovina zatiranih, ki so sluzili in se služiti tudi navadili. Suženjstvo je postalo že sestavina haših ljudi. Stoletja je naš narod služil politično in družbeno tistemu gospodarju, ki mu je bil naj-uližji. Naša kulturna rast je bila Rezana z bojem za popolno politično in socialno osvobajanje. Brez socialne in politične svobode je nemogoča kulturna svoboda. Letošnji teden Komunista je Posvečen človeku, delu, kulturi. Tisti kulturi, ki naj ne bo sama sebi namen. Služi naj slehernemu človeku, da mu bo plemenitila enoličen dan. Franc Šetinc pravi: »Socializem niso samo tovarne in ceste, temveč je predvsem tudi združe- kati na toplovod. Zakaj tako? Pravijo pač danes, da so tisti dobili prvi toplovod, ki so imeli znotraj tovarne več poznanstev. Da pa ni tako, nam je povedala direktorica komunalnega sklada. Gradnja toplovoda na Ravnah poteka po že naprej predvidenem prioritetnem redu. Povedala je tudi, da bo najtežje speljati toplovod na Šancah. Kljub temu pa so se v tem naselju dela že pričela. Stvari torej le niso tako kritične in nevzdržne, kot nekateri krajani menijo. Je pa res, da bi pri takšni stopnji razvitosti, kakršno imajo Ravne, lahko bilo marsikaj dosti bolje urejeno, kot je. F. Rotar vanje ustvarjalnih ljudi, ki bodočo družbo in svojo dejavnost zanjo že v marsičem izenačujejo s kulturo. Socializma ni mogoče izraziti samo s številkami, kajti to je predvsem problem novih odnosov, to pomeni ukinitev oblasti nad ljudmi, to je na višji ravni vzpostavljena celovitost človekovih hotenj kot pogoj in temelj za preseganje zgodovinsko nastale delitve dela. To skratka pomeni več svobode, več kulture, več humanizma, več ustvarjalnega zadovoljstva. To je vizija, za katero je mogoče reči, da jo že uresničujemo, v kateri meri pa je še nedosegljiva, a prav to je tisto, kar je potegnilo v boj milijonske množice, da bi dosegle, kar se je človeštvu pred nami zdelo nemogoče. Kultura v socialistični samoupravni družbi ne sme biti le privilegij določenih slojev. Biti mora izvirek za duhovno moč in vitalnost naroda. Zato naj bo raznovrstna, neizčrpna v umetniški govorici. Geslo tedna Komunista »človek, delo, kultura« združuje tri pomembne faktorje človekovega življenja in snovanja. Kulturo snovanja naj dihajo čas in življenje. Toda ne smejo se prilagoditi. Cankar pravi: »da umetnik, ki se prilagodi, ni več umetnik. Človek, ki zapre oči, je slepec.« Vsak človek, tudi umetnik, je del družbe, v kateri živi. Zato jo vidi. Videti in gledati jo mora s kritičnimi očmi. S tem plemeniti sleherno delo. »Združeno delo mora — s svobodno menjavo dela — povezati kulturne ustvarjalce in najširše plasti delovnih ljudi v socialistično samoupravno kulturno asociacijo«. Kulturne skupnosti pa morajo postati središče in žarišče vsebinskega reševanja kulturnih vprašanj. Skupna hotenja delovnih ljudi pomenijo tudi višjo obliko izražanja in enakopravnosti ljudi, ne glede na to, ali delajo pri stroju, v šolstvu, gledališču ... Kultura odpira v človeku posebne misli in občutja. Spreminja njegovo občutljivost do okolice. Kultura plemeniti naše delo in presojanje. Zato se ob letošnjem tednu Komunista še posebej zamislimo o naših ljudeh, ki živijo v Avstriji. Vse, kar je kulturno, plemenito in humano, se upira v človeku v protest proti nasilju nad Slovenci in Hrvati v Avstriji. Verjamemo in zaupamo Zavesa se je zagrnila, reflektorji so ugasnili, množica se je razšla, praznovanja je konec. Odgrinjamo novo zaveso, za katero nas čaka postopno, trdo in resno delo. Čisto naravno je, da smo si v prvih nekaj tednih hoteli marksistično bralnico več ali manj le na zunaj ogledati. Prišli so mnogi obiski: sekretarji vseh osnovnih organizacij ZKS v občini, potem druge skupine — železarji, trgovci, gozdarji, učitelji z dijaki — in posamezniki. Vemo: pot do tega, da ti kaka navada pride v meso in kri, je težavna in dolgotrajna. Zato vas še vabimo, pridite še v drugič, vzemite to ali ono knjigo v roko, vzemite tisto, ki vas najbolj mika, domov, pridite še — in morda bo vam korak čez knjižnični prag postal lažji. In kaj je tisto novo v marksistični bralnici? Nova (uresničena) je predvsem želja in potreba delovnih ljudi, da se knjige z družboslovnega področja združijo in dajo na voljo uporabnikom v obliki sodobnega knjižničnega poslovanja. Vse knjige, ki jih ima študijska knjižnica s tega področja, so torej zbrane na enem mestu — v prijetni bralnici — in prosto dostopne vsakemu uporabniku. Tu so zbrane tudi najbolj tehtne v misel, da ne sme zmagati nasilje. Tu so zasajene korenine, ki jih doslej ni moglo izpuliti še nobeno nasilje. Mnogo je že bilo akcij, da bi se te korenine posušile. Tokrat se bodo naši ljudje branili z bojkotom jezikovnega štetja. Še bomo pošiljali pozive za trezno reševanje problemov, ki naj zamenja gonjo proti Slovencem in Hrvatom. Ti protesti bodo vsak dan številnejši, prihajali bodo iz vseh krajev naše domovine. Bodo pa tudi vedno bolj odločni. Še naprej bomo trajna opora življenja slovenske in hr-vatske narodne manjšine. Slovenci v Avstriji bodo 14. novembra dokazali, da jih ni mogoče numerirati. Ker mi nismo le številke, smo ljudje.« Vedno pa moramo gledati v bodočnost z ustvarjalno vero, z vero, da bo svet lepši, pravičnejši, bolj human, boljši. Tako je gledal tudi naš veliki ustvarjalec Cankar. Njegove misli naj nam pomagajo zaupati v prihodnost, ki mora biti naša, saj črpa življenjske sokove iz naših korenin. »Jaz, bratje, pa vem za domovino in mi vsi jo slutimo. Kar so nam šiloma vzeli, za kar so nas ogoljufali in opeharili, bomo dobili povrnjeno in poplačano s stoterimi obrestmi! Naša domovina je boj in prihodnost: ta domovina je vredna najžlahtnejše krvi in najboljšega življenja. Iz muke trpljenja in suženjstva neštetih milijonov bo zrasla naša domovina: vsa ta lepa zemlja z vsem neizmernim bogastvom, tedaj bodo le še grenak in grd spomin te gosposke domovine, na suženjstvu zidane, s krvjo gnojene, sramota človeštvu, zasmeh pravici...« K. B. jugoslovanske revije, v katerih poznani avtorji pišejo o problemih naše družbene stvarnosti. Komu je knjižnica namenjena? Vsem občanom! Kajti mi vsi smo samoupravljalci in delegati (»kovači svoje usode«). Biti delegat pa ni častna funkcija, ampak predvsem dolžnost, ki terja od nas poglobljeno seznanjanje s problematiko. Tu pa brez študija literature ne gre! V človeški naravi je, da radi vsekamo na levo in desno, četudi stvari ne poznamo dovolj dobro. Ni pa v nas dovolj samokritičnosti in iskrenosti, ki naj se pokažeta v vprašanju: kaj pa smo sami prispevali k tej ali oni stvari, kolik in kakšen pa je ta naš delež? Delo v marksistični bralnici. Dve osnovni obliki dela se nam nakazujeta. Prva je izposoja knjig, povezana z informatiko. To je izrazito knjižničarska naloga in jo bo v celoti izpolnjevala študijska knjižnica. V zadnjem času smo priče povečanemu zanimanju za marksistično literaturo. Ilustracija: v mesecu avgustu in septembru (od teh je le september sezonski v knjižničarskem smislu) smo izposodili le 74 knjižnih enot 50 občanom. To je seveda obdobje, ( SLIKARSKA KOLONIJA »ZAVRH 76« V prijetnem okolju preprostih, a zelo prijaznih ljudi, ob čudovitem občutku, da je tudi ta slikarska kolonija kamenček v mozaiku slovenske kulture in izraz družbe današnjega časa, sem preživel v 6. slikarski koloniji »Zavrh 76«, ki jo je organizirala kulturna skupnost Lenart, j čas od 3. do 9. oktobra letos. Po prijetnem programu učencev osnovne šole Lenart in nagovoru predsednika občinske skupščine je bila kolonija »Zavrh 76« odprta. V koloniji nas je sodelovalo 6 od 8 povabljenih likovnikov amaterjev. Stanovali smo kar v ateljeju slikarja — samouka Konrada Kranjca na Selcah. Program je bil zelo razgiban, sestavljen pa takole: slikanje, vmesna kritika, ocena nastalih del, predavanja in zopet slikanje. Mentorstvo je prevzel akademski slikar Lajči Pan-| dur ml, ki je s svojimi prijetnimi predavanji in kritiko^ § popestril naš program. Zadnji dan kolonije smo se sestali tudi z amaterji likovniki iz Maribora ter skupaj slikali v Pernici. Popoldne je prišel v Selce tudi dr. Cene Avguštin, umetnostni zgodovinar, ki je ocenil nastala dela. Na M zelo objektiven način je ocenil vsako sliko, obenem pa opozoril na napake, svetoval, kaj je treba izpuščati, kaj je J na sliki dobrega in kakšno naj bo delo v bodoče. Oceno je J dal v prisotnosti domačinov in povabljencev, ki so z zani- % manjem poslušali kritiko. Prisotna pa sta bila tudi aka- § demska slikarja Slavko Kores in Bojan Golija. Morda se bo kdo vprašal: »Cernu je to sploh potrebno?« Vendar mislim in trdim, da je v današnjem času, v tej J nori dirki za materialnimi dobrinami, misliti samo najlepše o družbi, ki odpira in razvija take vrste kulturne dejavno-| sti, kjer lahko izpoveš na tak ali drugačen način svoje J nagnjenje do lepega, s tiho željo, da bo ustvarjeno delo j dobro in všeč ljudem. Vsem, ki so mi pomagali, da sem se udeležil te slikar-| ske kolonije, se najiskreneje zahvaljujem. Stefan Bobek RAZMIŠLJANJE OB TEDNU KOMUNISTA MARKSISTIČNA BRALNICA DOBRO DELA ko se je knjižnica praktično še urejala. V mesecu oktobru pa smo do sedaj (28. 10.) našteli 140 izposojenih knjig. Najbolj brane so bile: Marx—Engels: Izbrana dela, Marx—Engels: Manifest komunistične partije, Ziherl: Temelji marksistične obče sociologije, Kos: Temelji filozofije, Vranicki: Dialektični in zgodovinski materializem. Polovico knjig so si izposodili dijaki in študenti, polovico pa drugi. Med temi je največ takih občanov, ki se izobražujejo ob delu. Drugo obliko dela, ki smo jo (jo bomo) organizirali v marksistični bralnici, poimenujemo »idejnopolitično izobraževanje sa-moupravljalcev.« Ta naloga pa je seveda mnogo pomembnejša in širša od informativno-izposoje-valne in razumljivo je, da je knjižnica, ki ji primanjkuje ka- DRSALIŠCE NA RAVNAH Ze nekaj zim smo na Koroškem prikrajšani za zimsko razvedrilo, šport in rekreacijo, ker so snežne padavine minimalne. V našem koncu je v zadnjih letih zapadel sneg šele po zimskih šolskih počitnicah. Najmlajša generacija skoraj ne ve, čemu služijo sanke in smuči. Starejši in mlajši so si poiskali nov način zimskega veselja. Dan za dnem so hodili na Ivarčko jezero, kjer so se drsali z drsalkami ali brez njih. Narava ni bila tako skopa z mrazom kot s snegom, čeprav je bilo zmrznjeno jezero neurejeno in brez nočne svetlobe, je vendar privabljalo vedno več obiskovalcev. Ob dograditvi nove športne hale pri osnovni šoli na Ravnah so primerno uredili okolico in hkrati splanirali ploščad za rokometnim igriščem. Komisija za upravljanje parka telesne kulture je ob ploščadi, ki meri 700 m2, postavila štiri svetilke in napeljala vodo. Ob prvem mrazu bodo ploščad polivali in jo pripravili za drsanje. S tem preprostim in predvsem cenenim objektom smo na Ravnah pridobili več, kot se za- Planinski osat dra, ne more sama izvrševati. Pavšalno rečeno — to je naloga širše družbene skupnosti — konkretno pa: vzgojno-izobraževal-nih ustanov na vseh nivojih, osnovnih organizacij ZKS, osnovnih organizacij ZSMS, socialistične zveze, osnovnih organizacij sindikata. Gre za to, da se v tej bralnici organizirajo razprave, seminarji, predavanja, krožki ipd. Ne gre pa le za golo uporabo prostora, ampak predvsem za uporabo bogastva, ki je v tej literaturi. Krožki, predavanja, seminarji morajo v poslušalcih vzbuditi potrebo po nadaljnjem iskanju spoznanj, knjige v marksistični bralnici naj potešijo njihovo zvedavost. Prvi koraki so že storjeni: del vzgojno-izobraževalnega procesa gimnazijcev poteka v tej bralnici. Predavatelj nakaže problem, vedamo. Drsališče bo v neposredni bližini naselja, kar pomeni manjšo izgubo časa. Uporaba bo možna tudi v večernih urah. Na ta način bodo lahko drsali tudi vsi zaposleni. Krajane opozarjamo, da si pravočasno nabavijo drsalke in se tako pridružijo tistim, ki se že ukvarjajo z eno najbolj zdravih oblik športne rekreacije: z drsanjem v naravi. ODBOJKA Fužinar—Metalac 3:2. — Šport je sestavni del kulture. Zato je umestna primerjava, da smo na prvenstveni tekmi druge zvezne lige med Metalcem iz Siska in domačim Fužinar jem gledali »dramo« s srečnim koncem za domače odbojkarje. Pomembni sta dve ugotovitvi: 1. Fužinar je dobil dve točki, ki sta bili pogoj za borbo za prvo mesto. 2. Avditorij — tribuna za gledalce, ki jih je bilo 600, je bila polna. In gledalci? Bili so upravičeno razburjeni ob poteku igre in zadovoljni tako z igro kot z rezultatom. Investicija v izgradnji športne hale ima tudi drugoten pomen. Predstavlja del splošnega standarda za občane, saj smo na tekmi opazili gledalce, ki so prišli na tekmo od Črne pa do Dravograda. Prognoze so vedno tvegane. Vendar lahko zapišemo, da se bo v drugi zvezni ligi borilo pet ekip za vrh: Fužinar, Bled, Maribor, Karlovec in Metalac iz Siska ter ostalih pet ekip za obstoj v ligi. KOROŠKA REGIJSKA LIGA Člani in članice so odigrali pet kol. Pri moških, kjer tekmuje osem ekip, vodi Žerjav z 10 točkami; na drugem mestu je Partizan Ravne, tretje do peto mesto si delijo Črna, Dravograd in Vuzenica, zadnja mesta pa imajo Prosveta, Reka in Pameče. V ženski ligi, kjer tekmuje pet ekip po štirikrožnem sistemu, vodi ekipa Žerjava brez izgubljene tekme, ki ima resnega zasledovalca v ekipi Mežice. Na tretjem mestu je 2erjav, pred- vprašanje, učenci samostojno (seveda racionalno vodeni) iščejo odgovora v literaturi. Ali že pri uri sami ali v obliki seminarske naloge. Tudi delavska univerza se je uspešno vključila v izvrševanje tega drugega sklopa nalog. V marksistični bralnici poteka šola za samoupravljalce. Od predavateljev bi knjižničarji predvsem želeli, da zainteresirajo udeležence seminarjev za literaturo. Menimo namreč, da buditi zanimanje za knjigo ni samo naloga maloštevilnega kolektiva knjižnice, ampak vseh, ki se s kulturo, vzgojo in izobraževanjem ukvarjamo. Le s skupnimi močmi bomo delo uspešno organizirali, plodno delo pa bo najboljši odgovor vsem dvomljivcem o potrebi take bralnice. A. P. zadnji je Korotan in na zadnjem mestu druga ekipa Fužinar j a, ki jo sestavljajo neizkušene pionirke. PRVENSTVO ELEKTROTEHNIČNIH SLUŽB V MALEM NOGOMETU Elektrikarji so igrali dve prvenstveni tekmi, ki sta se končali s presenetljivo visokimi rezultati: delavnica valjarne—del. jeklarne 7:2, del. kovačnice—vodstvo ETS 8:3. Na lestvici vodijo elektrikarji valjarne pred delavnico mehanične. ATLETIKA V Murski Soboti je bil tradicionalni kros »Dela«, na katerem so tekli tudi koroški atleti. Boljše uvrstitve so dosegli: Sku-kova 2. pri mlajših mladinkah, Nabernik 2. pri mlajših mladincih, Šobrova 2. pri članicah in Gologranc, ki je dobil bronasto kolajno pri veteranih. V ekipni konkurenci so osvojili veterani odlično drugo mesto, članice pa tretje. NOGOMET V sedmem kolu koroške lige so bili doseženi naslednji rezultati: V Črni je Peca premagala Fužinar s 4:2, na Prevaljah je bil domači Korotan poražen s 3:0 od ekipe Radelj, v Dravogradu sta ■igrala Ojstrica in Akumulator neodločeno 2:2. Vodijo Radlje z desetimi točkami pred Peco, ki jih ima devet. NAMIZNI TENIS Na Jesenicah je bil drugi letošnji selekcijski turnir za mladinke. Najboljša mesta v Sloveniji so si razdelile mlade igralke Fužinarja, ki so dosegle naslednje uvrstitve: 1. Črnovškova, 2. Ačkova, 4. Horvatova in 5. Logarjeva. V Mariboru je bil podoben turnir za mladince, na katerem se je naš mladi Pavič uvrstil na predzadnje mesto. Tokrat ni pomembna njegova uvrstitev, temveč igra, s katero je kot naj mlajši udeleženec navdušil prisotne strokovnjake. S. F. PO POTEH KOROŠKIH PARTIZANOV Kot že nekaj let doslej so tudi letošnje leto priredili taborniki odreda Koroških jeklarjev tradicionalni dvodnevni pohod »P° poteh koroških partizanov«, * katerim so počastili ravenski krajevni praznik, ki ga praznujemo vsako leto v začetku oktobra. Dan pred praznikom so se zbrali pred Domom železarjev na Čečovju taborniki z Raven, Prevalj, Mežice in Črne, katerim so se priključili mladinci aktiva OO ZSMS Cečovje. Tako je okrog 54 tabornikov Mežiške doline vključno z mladinci tvorilo taborniško koroško brigado, ki je kmalu po poldnevu z zastavami na čelu in ob zvokih koračnic in partizanskih pesmi odkorakala s Čečovja proti Brinjevi gori, kjer je bil ob požgani Spanarjevi domačiji krajši postanek. Nekdanji koroški borec Karel Aberšek_-~ Pero je obudil spomine na težke dneve in zločinska dejanja nacistov v Mežiški dolini. Nato ie taborniška brigada krenila naprej, saj jo je čakala še dolga P0*’ ki jo je vodila k Rakitniku, Ste-harju, mimo Brančumika k Sre-bretu in Lubasu v Podgoro, kjer je bil tudi cilj enodnevnega P°' hoda, ki se je končal s spomin' skim večerom ob tabornem ognjn- Tudi ob tabornem ognju so v besedah nekdanjih partizanskih borcev Lojzke Pavlin — Cvetke. Lubasove mame, Marije Potočnik — Lenke in Karla Aberška ""J Pera oživeli težki trenutki meh NOB v teh krajih. Večer ob tabornem ognju so dopolnile parti' zanske in narodne pesmi, ki s" jih taborniki in mladinci zape*1 ob spremljavi harmonikarja Vilija Kvedra. Na praznični dan je taborniška koroška brigada, ki je prenočila pri Lubasu. v jutranjih urah od' hitela proti Navrškemu vrhu, kjfr so se ob partizanskem obeležja pričeli zbirati krajani in člam mnogih društev, družbenopolitič' nih organizacij ter pripadnik0* SLO, ki so prej sodelovali v sve* čani paradi. , Komandant taborniške brigad Miran Franc je predal častn raport, saj je bil prihod brigad hkrati tudi uvod v slovesnost krajevnega praznika, na kateri s^ predstavniki krajevnih družben0' političnih organizacij orisali naš borbeno pot med NOB, izgradn) porušene domovine in socialisti®' nega sistema za lepši jutrišn) dan. .. S proslave je bilo poslano tud protestno pismo avstrijski vlad o zadnjih mračnjaških dejanji^ ostankov nacističnih sil, ki rova' rij o zopet koroške Slovence gradiščanske Hrvate ter jim °°' rekajo pravice, ki jim po 7. čleh pripadajo. Ravenski taborniki se zahva' ljujejo kolektivu Železarne Rav" za pomoč pri izvedbi P0*10" kakor tudi krajevni skupnosti i SZDL Ravne, tabornikom iz 0 ^ redov Mežiške doline, imen°va nim koroškim borcem, ki * tabornikom izčrpno orisali zg°d vino naše NOB, komandan brigade Miranu Francu in h mestniku Albinu Borovm1*^ kakor tudi neumornemu kort1^ sarju brigade Karlu Aberšku Peru, ki je kljub starostnim 1 gobam častno opravil zaupa" nalogo. K. Krevh REKREACIJA IN ŠPORT INFORMATIVNI F U 2 IN A R Gibanje zaposlenih v tovarni v času od 21. septembra 1976 do 20. oktobra 1976 Tek ' Priimek in ime Rojen Kvalifikacija Obrat Odkod je prišel SPREJETI DELAVCI 1. Barbič Cveto 3. 2. 1952 VSS inženir metalurgije toplotna obdelava TOZD I. štipendist ZR (pripravnik) 2. Bolarič Bojan 20. 4. 1956 KV avtomehanik strojni obrat iz JLA 3- Božič Rajko 9. 8. 1956 NK delavec jeklarna iz JLA 4. Britovšek Drago 15. 10. 1958 KV strojni ključavničar energetski obrat iz poklicne šole 5. Capelnik Marijana 24. 12. 1957 SS metalurški tehnik obrat industrijskih nožev iz tehniške šole (pripravnik) 6. Črešnik Silvo 25. 10. 1955 KV strojni ključavničar obrat strojev in delov iz JLA 7. Gerkšič Anton 12. 2. 1957 SS metalurški tehnik toplotna obdelava TOZD I. iz tehniške šole (pripravnik) 8. Goričanec Stanko 26. 3. 1956 PK žerjavovodja obrat industrijskih nožev iz JLA 9- Grobelnik Jernej 22. 8. 1958 KV strojni ključavničar energetski obrat iz poklicne šole 10. Gregor Ivan 15. 9. 1956 KV žarilec o. p. kovačnica iz JLA 11- Tvartnik Ivan 14. 8. 1956 PK delavec transport iz JLA 12. Ivartnik Janja 19. 12. 1957 SS metalurški tehnik toplotna obdelava TOZD I. iz tehniške šole (pripravnik) 13. Ivartnik Tomislav 26. 1. 1959 KV strojni ključavničar strojni obrat iz poklicne šole 14. Jaš Silvo 9. 8. 1956 KV strugar modelna mizarna iz JLA 15. Kac Jože 26. 3. 1956 KV žarilec o. p. valj arna iz JLA 16. Kamnik Vinko 28. 3. 1956 NK delavec obrat pilarne TOZD TRO iz JLA 17. Karničnik Ivan 25. 5. 1956 SS metalurški tehnik služba za razvoj TOZD I. iz tehniške šole (pripravnik) 18. Knapp Janez 10. 1. 1956 KV strojni kovač o. p. kovačnica iz JLA 1 rv “ r 19. Komprej Mirko 23. 9. 1957 SS metalurški tehnik topilnica iz tehniške šole (pripravnik) 20. Konečnik Janez 13. 5. 1956 KV valjavec o. p. valjarna iz JLA 21. Kovač Marjan 18. 11. 1949 SS ekonomski tehnik prodaja TOZD TRO iz JLA 22. Krauberger Barbara 18. 11. 1956 KV rezkalka obrat strojev in delov iz poklicne šole 23. Kurmanšek Anton 26. 5. 1956 KV strojni kovač o. p. kovačnica iz JLA 24. Lečnik Vinko 9. 10. 1936 SS strojni tehnik služba za razvoj TOZD II. iz inozemstva (vstop 15. 9. 1976) 25. Merkač Ivan 4. 10. 1955 KV strojni ključavničar strojni obrat iz JLA 26. Oto Ivan 18. 2. 1956 SS metalurški tehnik jeklarna iz tehniške šole (pripravnik) 27. Paradiž Mirko 13. 2. 1952 VS dipl. inženir strojništva priprava dela TOZD II. iz JLA (pripravnik) 28. Peruš Bogdan 17. 7. 1958 KV strojni ključavničar obrat industrijskih nožev iz poklicne šole 29. Piko Marija 12. 12. 1954 SS metalurški tehnik livarna iz tehniške šole (pripravnik) 30. Piko Mirko 10. 9. 1956 KV orodjar-ključavničar obrat rezalnega orodja iz JLA TOZD TRO 31. Pisar Danijel 19. 7. 1958 NK delavec obrat pilarne TOZD TRO iz JLA 32. Plemen Dominik 25. 5. 1956 KV žarilec o. p. valjarna iz JLA 33. Podjavoršek Florjan 24. 5. 1955 KV žarilec o. p. valjarna iz JLA 34. Praznik Drago 5. 10. 1956 NK delavec valjarna iz JLA 35. Pšeničnik Boško 1. 4. 1957 KV strojni ključavničar strojni obrat iz poklicne šole 36. Pušnik Franc 27. 3. 1956 KV strugar obrat strojev in delov iz JLA 37. Skralovnik Martin 18. 9. 1956 KV strojni ključavničar obrat strojev in delov iz JLA 38. Starc Gašper 25. 1. 1956 KV obratovni elektrikar elektro obrat jaki tok iz druge delovne organizacije 39. Štruc Antonija 15. 1. 1958 SS metalurški tehnik kovačnica iz tehniške šole (pripravnik) 40. Stuk Stefan 23. 12. 1956 NK delavec skupne službe teh. sektor iz JLA 41. Stumberger Bernard 25. 11. 1956 KV strugar obrat rezalnega orodja iz JLA TOZD TRO iz JLA 42. Šumnik Adolf 30. 11. 1956 NK delavec topilnica 43. Valtl Jakob 20. 12. 1944 KV strugar obrat strojev in delov iz druge delovne organizacije 44. Videtič Franc 22. 2. 1955 SS metalurški tehnik kalilnica iz tehniške šole (pripravnik) 45. Vrabič Ivan 5. 12. 1956 KV strugar centralna delavnica iz JLA 46. Vrance Darko 1. 11. 1958 KV strojni kjučavničar obrat industrijskih nožev iz poklicne šole 47. 2vikart Ivan 9. 7. 1956 NK delavec kemijski oddelek iz JLA odjavljeni delavci 1. Brankovič Dušan 28. 7. 1954 KV strugar obrat strojev in delov 2. Cifer Slavko 21. 3. 1955 KV rezkalec obrat strojev in delov v JLA 3. Cerpnjak Rudolf 23. 2. 1957 NK delavec livarna v JLA 4. Curč Jože 17. 11. 1957 KV el. mehanik elektro obrat šibki tok v JLA 5. Fras Maks 29. 9. 1914 VK modelni mizar modelna mizarna starostna upokojitev 6- Gorenšek Maks 28. 12. 1953 KV rezkalec centralna delavnica sporazumno 7. Gostenčnik Ljuba 12. 10. 1953 NK delavka čistilnica samovoljna zapustitev dela 8- Grahovec Milenko 24. 4. 1949 KV strugar obrat pnevmatskih strojev dana odpoved 9. Gros Vili 11. 6. 1957 NK delavec livarna v JLA 10. Hanc Vladimir 8. 7. 1956 SS metalurški tehnik jeklo vlek v JLA H. Herman Franc 17. 11. 1957 KV strojni kovač o. p. služba za razvoj TOZD I. v JLA 12. Hribernik Srečko 9. 1. 1958 KV obratovni elektrikar elektro obrat jaki tok dana odpoved 13- Iskrač Maks 11. 10. 1948 NK delavec kovačnica sklep delavskega sveta 14. Karničnik Dušan 29. 1. 1955 SS kemijski tehnik kemijski oddelek v JLA 15- Krajnc Bernard 5. 10. 1958 KV strugar obrat strojev in delov nadaljevanje študija *6. Kerbev Jožef 27. 5. 1955 SS kemijski tehnik kemijski oddelek v JLA Komerički Ivan 16. 3. 1955 SS strojni tehnik priprava dela TOZD II. v JLA 18. Kosi Danilo 28. 1. 1957 KV strugar modelna mizarna v JLA 19. Krivograd Drago 22. 9. 1953 PK brusilec jeklo vlek dana odpoved J®. Ledinek Ivan 22. 6. 1957 NK delavec jeklarna v JLA ^1' Lenko Gorazd 14. 5. 1955 KV obratovni elektrikar elektro obrat jaki tok v JLA Medved Ivan 24. 4. 1952 KV livar livarna samovoljna zapustitev dela 13. Meh Drago 22. 8. 1950 SS strojni tehnik služba za razvoj TOZD II. dana odpoved 14. Mihelič Alojz 10. 6. 1948 SS komercialni tehnik centralna delavnica dana odpoved 3. Mithans Vito 5. 6. 1957 KV obratovni elektrikar elektro obrat jaki tok v JLA 16. Naglič Viljem 1. 5. 1957 NK delavec jeklarna v JLA 7. Novak Janez 27. 3. 1957 NK delavec transport v JLA 8- Oder Darko 16. 11. 1957 KV strojni ključavničar livarna v JLA 9. Ošlovnik Srečko 11. 5. 1957 KV strojni kovač o. p. obrat strojev in delov v JLA . • Oto Albert 17. 9. 1955 NK delavec obrat strojev in delov v JLA .1’ Oto Ivan 18. 2. 1956 SS metalurški tehnik jeklarna (pripravnik) v JLA Pečovnik Ana 12. 7. 1959 NS TOZD II. potek pogodbe j3- Piko Franc 31. 10. 1957 KV strojni ključavničar strojni obrat v JLA „4- Pirnat Branko 1. 9. 1957 KV valjavec o. p. valjarna v JLA ■ Pšeničnik Anton 9. 1. 1957 NK delavec centralna delavnica v JLA 36- Pušnik Emil 17. 11. 1957 KV strojni ključavničar livarna v JLA Tek ' Priimek in ime Rojen Kvalifikacija Obrat Vzrok odjave 37. Rebernik Albert 18. 1. 1949 PK topilec jeklarna sklep delavskega sveta 38. Sekavčnik Marjan 10. 2. 1957 KV strojni ključavničar obrat pnevmatskih strojev v JLA 39. Skrivarnik Peter 27. 1. 1954 PK žerjavo vodja kovačnica samovoljna zapustitev dela 40. Smagej Franc 27. 10. 1957 KV kovač o. p. kovačnica v JLA 41. Svetec Norbert 6. 6. 1955 KV ključavničar strojni remont TOZD TRO v JLA 42. Velunšek Anton 22. 9. 1945 NK delavec valjarna sklep delavskega sveta 43. Voh Marjana 15. 6. 1958 NK delavka obrat pilarne TOZD TRO samovoljna zapustitev dela 44. Winkler Alojz 6. 11. 1935 SS gozd. tehnik nabavna služba dana odpoved 45. Zdrčnik Jožica 17. 10. 1950 SS ekonomski tehnik računovodstvo TOZD TRO sporazumno 46. Zorman Franc 21. 10. 1957 KV orodjar-ključavničar obrat rezalnega orodja v JLA TOZD TRO IZOBRAZBA - - KVALIFIKACIJA Sprejeti delavci 1 — VS dipl. inženir str. 2 — SS strojna tehnika 1 — VSS inženir metalurgije 1 — SS komercialni tehnik 9 — SS metalurških tehnikov 1 — SS gozd. tehnik 1 SS ekonomski tehnik 1 — SS ekonomski tehnik 1 — SS strojni tehnik 1 — VK modelni mizar 1 — KV obratovni elektrikar 4 — KV strugarji 10 — KV ključavničarjev 2 — KV rezkalca 1 KV avtomehanik 1 — KV el. mehanik 1 — KV rezkalec 3 — KV obratovni elektrikarji 5 — KV strugarjev 1 — KV livar 4 — KV žarilcev o. p. 6 — KV strojni ključavničarji 2 — KV strojnih kovačev o. p. 2 KV strojna kovača o. p. 1 — KV valjavec o. p. 1 KV valjavec o. p. 1 1 7 — PK žerjavo vod j a PK delavec NK delavcev 1 1 KV kovač o. p. PK brusilec 1 — PK topilec Odjavljeni delavci 1 — PK žerjavo vod j a 2 — SS metalurška tehnika 1 — NS 2 — SS kemijska tehnika 11 — NK delavcev NAŠ UPOKOJENEC Maks Fras, roj. 29. septembra 1914, zaposlen v železarni od 25. maja 1949 dalje kot modelni mizar. Starostno upokojen 30. septembra 1976 NESREČE PRI DELU V OKTOBRU 1976 Gane Krasniči, jeklarna — pri zavezovanju zalagalne košare mu je brizgnil delček mase z goreče najlonske vrvi na veko desnega očesa. Franjo Novak, jeklolivarna — pri obračanju ulitka na delovni mizi mu je spodrsnilo ter si je pri padcu poškodoval brado. Janko Segovc, jeklarna — pri zasipavanju lijaka je dobil vroč pesek v oko. Danilo Vetrih, kovačnica — pri brušenju odkovka mu je ta zdrsnil z naslonjala, pri čemer si je obrusil hrbtno stran roke. Peter Gruber II., valjarna — pri potiskanju valjanih palic je moral zaradi ukrivljenosti palice odskočiti, pri čemer si je poškodoval nogo v kolenu. Maks Heršold, valjarna — pri obračanju gredice na brusilnem stroju se pnevmatske čeljusti niso odprle, zato jih je ročno odpiral, pri čemer pa si je poškodoval sredinec leve roke. Miroslav Vasič, jeklarna — pri odpenjanju jarma z žlindrinega zaboja si je poškodoval zapestje leve roke. Rudolf Čekon I., valjarna — pri uravnavanju gredice z železnim drogom ga je ta udaril po desni strani prsnega koša. Anton Zagernik, kovačnica — pri nalaganju kovane robe na kamion je žerjavovodja prehitro dvignil breme, zaradi nevarnosti porušitve je skočil s kamiona, pri čemer si je poškodoval levo nogo v gležnju. Ivan Ristič, jeklolivarna — pri dvigovanju ulitka se mu je ta skotalil na desno roko ter mu poškodoval palec. Franc Najrajter, jeklolivarna — pri obračanju ulitka na delovni mizi je zadel z roko ob vrtečo se brusilno ploščo ter si obrusil hrbtno stran roke. Anton Pirnat, valjarna — pri ravnanju materiala na stiskalnici se je zaradi nepravilnega zavarovanja skotalila valjana palica s šaržirne mize ter mu poškodovala gleženj desne noge. Jože Sertelj, centralna delavnica — med spremljanjem prevoza skip naprave s pomočjo dveh viličarjev iz čistilnice v remontno delavnico ga je na zadnji strani viličarja stisnilo ob steber, pri čemer je dobil poškodbe ključnice in prsnega koša. Jože Grenko, centralna delavnica — med čiščenjem krožne žage se je na še vrtečem se žagi- nem listu vrezal na hrbtno stran desne roke. Rudolf Šuler, strojni obrat — pri pobiranju odpadnih vijakov iz mešalca se je rotor mešalca zavrtel, pri čemer je dobil udarec in odrgnine po levem boku in levi nogi. Jože Pintarič, transport — med zamenjavo pokvarjene gume na traktorju s pomočjo ročnega dvigala mu je ta zdrsnila, pri čemer ga je stisnilo za kazalec leve roke. Stanislav Haber, gasilci — med pospravljanjem gasilskega orodja mu je v skladišču na lestvi zdrsnilo, tako da je padel in si pri tem poškodoval prsni koš. Ivan Rotovnik, stroji in deli — pri odstranjevanju ostružkov mu je eden priletel v roko in mu jo opekel ter vrezal. Alojz Pisar, stroji in deli — pri posnemanju robov na prirobni-cah s smirkovim papirjem se mu je v prst zapičil ostružek. LATELIJA FILATELIJA FILATELIJA FILA polju — Anton Go j mir Kos (Iz* vršni svet Slovenije, Ljubljana). Slika predstavlja simetrično razporeditev figur, ki nas spominja" jo na kompozicijo gotskih ah romanskih slikarjev. Naklada 500.000 znamk. 8,00 din — Preboj solunske fronte — Velko Stanejevič (Vojaški muzej JLA, Beograd). PU" pada žanru malih zgodovinskih kompozicij iz novejše dobe. Naklada 250.000 znamk. Motive za serijo je izbral Pr°' fesor dr. Pavle Vasič, grafična re' alizacija je delo Andreja Milenkoviča. Znamke so bile natisnjene nizozemski tiskarni »Jan. Ensche- de en onen« v Harlemu v teh- FILATELIJA FILATELIJA FILATELIJA FILATELIJA FILA požigalca in gasilca niki večbarvne heliogravure polah po 9 znamk. V prodaji bodo od 27. novembra 1976 naprd' F.U- O ŽENSKAH Zenske hočejo nemogoče: da bi pozabili njihova leta in se spomnili vsakega rojstnega dne. parka* » * * Zenska je rafinirana mešanic® Ayme STOLETNA UMETNOST V JUGOSLAVIJI — ZGODOVINSKI MOTIVI Ob dnevu republike bo izdala skupnost PTT serijo priložnostnih znamk »stoletna umetnost v Jugoslaviji — zgodovinski motivi«. Na šestih vrednostih te serije so prikazana umetniška dela jugoslovanskih slikarjev 19. in 20. stoletja, in sicer: 1.20 din — Boj Črnogorcev, Džuro Jakšič (Galerija Matice srbske, Novi Sad). To je ena naj-izrazitejših kompozicij romantizma v Srbiji. Naklada 1,000.000 znamk. 2,10 din — Hercegovski begunci — Uroš Predič (Narodni muzej Beograd). Podoba t. i. zgodovinskega žanra, ki ne predstavlja nekega določenega dogodka, temveč enega od sto podobnih prizorov. Naklada 1,000.000 znamk. 3.20 din — Nikola Subič — Zrinski pri Sigetu — Oton Ive-kovič (Zgodovinski muzej, Zagreb). Predstavlja najbolj vznemirljiv trenutek v obrambi Si-geta, ko se Subič z nekaj branitelji izpostavlja smrti. Naklada 1,000.000 znamk. 5.00 din — Razlovečka vstaja — Borko Lazenski (zgodovinski muzej Makedonije, Skopje). Predstavlja spopad, izpolnjen z dinamiko figur. Naklada 500.000 znamk. 6.00 din — Ustoličenje slovenskega vojvode na Gosposvetskem • * * Idealno žensko si zamišljam ^ televizor: da se lahko veselim s1' ke, a da morem izključiti ton. Schumacher * * * Zenska logika temelji na Pre pričanju, da nič ni nemogoče. * » #• Cheval^ Nam ženskam sta potrebni 1? pota, da bi nas moški ljubili..' neumnost, da bi me ljubile^ njih' ♦ * * Resnico o neki ženski izvest® od njene najboljše prijateljice » najhujše sovražnice; neredko J to ista oseba. de Sic POPRAVEK V članku »Črna metalurgij3 ^ težavah« (Inf. fužinar št. 16) kajo predznaki pred ostanki d hodka v posameznih železarna-Pri Zenici in Nikšiču mora b + (plus), pri vseh drugih in v skupnem seštevku — (minus). napako se opravičujemo. Uredništva Fotografije za to številko ,ra prispevali: Gustav Broman, 1“* . Čepin, Franc Rotar in informac ska služba.