138 ■ Proteus 86/3, 4 • November, december 2023 139Zoologija • Lov na krokodile po Sahari - a le s fotoaparatom Rastlinske posebnosti doline Suhorice v osrednjih Brkinih • Botanika
erus africanus (Gmelin, 1788)) so se pokaza-
le iz trstičja. Imeli smo tudi srečo, da smo 
opazovali antilopo sabljarko (Oryx dammah 
Cretzschmar, 1827), kjer v obori poteka 
projekt za njeno ponovno naseljevanje v na-
ravi (slike 13a-e).
Mejo smo prečkali v mestu Saint-Louis, ki 
je znano po slikovitih ribiških čolnih. Ob 
prihodu domov nas je na vratih pričakal 
napis: »Ne plavajte v bazenu – krokodili v 
bližini.« In res je bil v sosednjem manjšem 
bazenu tudi krokodilček, za katerega je skr-
bel Jean-François. 
Na tej odpravi nisem uspel nabrati podze-
mnih živali, kot mi je to uspelo na prejšnjih 
dveh (in tudi kasneje v Maroku). Vzrok je 
zelo droben pesek v strugah hudournikov. 
Med zrnci peska ni dovolj prostora za pod-
zemne živali. Sem pa domov prinesel veliko 
lepih fotografij in spominov.  
Literatura:
Brito, J. C., Martínez-Freiría, F., Sierra, P., Sillero, 
N., Tarroso, P., 2011: Crocodiles in the Sahara Desert: 
An Update of Distribution, Habitats and Population 
Status for Conservation Planning in Mauritania. PLoS 
ONE, 6 (2): e14734. https://doi.org/10.1371/journal.
pone.0014734.
de Smet, K., 1998: Status of the Nile crocodile in 
the Sahara desert. Hydrobiologia, 391 (1–3): 81–
86. doi:10.1023/A:1003592123079. 
Davies, B., Gavies, F., (ur.), 1988: African wetlands and 
shallow water bodies. Bibliography. Region 2: Sahara-
Sahel (co-ordinators: H.J. Dumont, J. Pensaert). Éditions 
l ‘ORSTOM; Institut Français de Recherche Scientifique 
pour le Développement en Coopération. Collection 
Travaux et Documents no211, Paris, 52-100. 
Dumont, H. J., 1979: Limnologie van Sahara en Sahel. 
DSc. thesis, Université du Ghent, Belgie; 511 pp.
Wikipedia – različni naslovi, povezani z izrazom 
Crocodile/Crocodylus oziroma krokodil.
Dopolnilna literatura:
Tone Pavček: Juri Muri v Afriki (https://sl.wikipedia.
org/wiki/Juri_Muri_v_ Afriki).
Slovarček:
Guelta. Manjša občasna ali stalna luža vode 
v hudourniških kanalih (vadijih) v Sahari. V 
Zahodni Sahari je povezana s pojmom oa-
za. Velikost in trajanje guelt je odvisno od 
krajevnih razmer. V stalnih gueltah živijo 
številne vodne rastline in živali, vključno z 
ribami. To so predstavniki prebivalcev ob-
sežnega rečnega ekosistema, ki je bil obli-
kovan še pred okoli 10.000 leti, nakar se 
je pokrajina začela spreminjati v puščavo. 
V kamnitih predelih Sahare se na Google 
Earth razločno vidijo struge starodavnih 
rek, ki so oblikovale globoke kanjone (vadi-
je). Sedaj del vode v gueltah izvira iz obča-
snih skopih padavin, ki napolnijo hudour-
niške struge, del pa iz podzemnih vod. Kot 
se je prepričal avtor tega članka, je v okolici 
nekaterih guelt prisotna tudi bogata favna 
podzemnih živali.     
Mangrove. Močvirni gozd ali grmičevje v 
pretežno tropskih predelih, ki uspeva vzdolž 
morskih obal, kjer se izmenjujeta plima in 
oseka.
Estivacija. Obdobje mirovanja živali v vro-
čih poletnih mesecih, ko so visoke tempera-
ture in je pomanjkanje hrane. Živali v tem 
času zapadejo v stanje neaktivnosti, njihov 
metabolizem pa se zmanjša. V zmernem 
podnebju je podoben pojav hibernacija, ki jo 
uporabljajo številne žuželke, plazilci in se-
salci (polhi, netopirji, jazbeci ...).   
 
Rastlinske posebnosti doline Suhorice  
v osrednjih Brkinih
Igor Dakskobler
Brkine, v glavnem f lišno hribovito pokrajino v jugozahodni Sloveniji, sem prvič obiskal po-
zno jeseni leta 1981, ko sem si z idrijskimi gozdarji ogledal tamkajšnje od žleda močno po-
škodovane gozdove. Poslej sem v njene različne dele hodil z nekaterimi botaničnimi kolegi 
predvsem zaradi kartiranja in popisovanja rastlinskih združb. Nekajkrat so me tja pripeljali 
tudi kraški gozdarji, a večinoma bolj v njegove obrobne dele. Naključje pa je pripomoglo, 
da sem se rastlinstvu koščka tega svojskega dela naše države, doline Suhorice (skupaj s 
Padežem je levi pritok Velike vode ali Reke), nekoliko bolj posvetil in nekaj svojih opažanj 
bom povzel v tem zapisu. 
Gozdna cesta nad desnim bregom Suhorice, kjer je Domen Stanič opazil kranjski volčič (Scopolia carniolica). 
Foto: Igor Dakskobler.
140 ■ Proteus 86/3, 4 • November, december 2023 141Rastlinske posebnosti doline Suhorice v osrednjih Brkinih • BotanikaBotanika • Rastlinske posebnosti doline Suhorice v osrednjih Brkinih
Od primorskih (koprskih) botanikov sem 
izvedel za najdbo kranjskega volčiča (Scopo-
lia carniolica) ob enem izmed njenih desnih 
pritokov (Stanič, 2022). Ker je to nahajali-
šče za zdaj edino v jugozahodni Sloveniji, 
sem ga želel fitocenološko raziskati. To mi 
je uspelo ob pomoči navodil najditelja, Do-
mna Staniča, in ob tem priti tudi v samo 
dolino. 
Prehodil in nekoliko pregledal sem jo le ob 
njenem okoli štiri in pol kilometra dolgem 
spodnjem in srednjem teku, od sotočja z re-
ko Padež (ta se kmalu nato izliva v Reko) 
pri nekdanjem mlinu Bibec (nadmorska vi-
šina okoli 375 metrov) do zaselka Šmagorje 
(tudi Šmagurje ali Šmagurka), ki pripada 
vasi Ostrožno Brdo, vse do nekdanje do-
mačije Bižaj (nadmorska višina je tam oko-
li 450 metrov). Pri Bižaju je sotočje dveh 
povirnih krakov Suhorice – desnega, ki se 
imenuje Suhorica in ima zelo razvejeno po-
vodje z najbolj južnimi izviri pod vasjo Pre-
lože -, in levega, ki se imenuje Šmagurka, s 
še precej večjim povodjem in z izvirom pod 
hribom Karlovica (772 metrov) zahodno od 
vasi Pregarje. Pred nekaj leti sem na radiju 
večkrat poslušal, da naj bi dolino Suhorice 
zajezili in z njeno vodo pomagali zagotoviti 
trajnejšo oskrbo Slovenske Istre s to življenj-
sko potrebno dobrino. Pozneje sem izvedel, 
da so domačini in uprava Regijskega parka 
Škocjanske jame dosegli, da sta se vodno 
gospodarstvo in pristojno ministrstvo za 
zdaj tej nameri odrekli.
Kaj bi izginilo, če bi svojo namero uresni-
čili? Predvsem logi, sestoji črne jelše (Alnus 
glutinosa) in drugih listavcev, ki poraščajo 
nanose tik ob reki (to zame je Suhorica, ge-
ografi jo večinoma zapisujejo kot potok!). 
Nekateri so očitno nastali na opuščenih 
kmetijskih površinah in v njih je ponekod 
tudi precej belega gabra (Carpinus betulus). 
Sploh se po ostankih nekdanjih teras vidi, 
da so predvsem na levem bregu reke nekoč 
prevladovale kmetijske površine, ki pa jih je 
že povsem prerasel pionirski gozd različnih 
listavcev. Ponekod so sadili smreko (Picea 
abies) in gladki bor (Pinus strobus). V bolj 
mokrotnih delih pa so logi starejšega iz-
vora, z lepimi, debelimi in visokimi črnimi 
jelšami, tudi posamično bukvijo (Fagus syl-
vatica), krhko vrbo (Salix fragilis), gorskim 
brestom (Ulmus glabra), velikim jesenom 
(Fraxinus excelsior), gorskim in poljskim ja-
vorjem (Acer pseudoplatanus, Acer campestre), 
cerom (Quercus cerris), lesniko (Malus sylve-
stris), tu in tam tudi s kakšno smreko, ki 
ji v tem delu Brkinov rastišča ustrezajo in 
se pomlajuje in subspontano širi v naravne 
gozdove. 
Najbolj barviti so logi zgodaj spomladi, ko 
je vodostaj reke običajno visok in jo je pogo-
sto treba prebresti. Takrat cvetijo dvolistna 
morska čebulica (Scilla bifolia), podlesna in 
zlatična vetrnica (Anemone nemorosa, A. ra-
nunculoides), spomladanski žafran (Crocus 
vernus subsp. vernus, sin. C. napolitanus, C. 
heufellianus, C. exiguus), spomladanska lopa-
Reka Suhorica. Foto: Igor Dakskobler. Log črne jelše (Lamio orvalae-Alnetum glutinosae) v dolini Suhorice. Foto: Igor Dakskobler.
140 ■ Proteus 86/3, 4 • November, december 2023 141Rastlinske posebnosti doline Suhorice v osrednjih Brkinih • BotanikaBotanika • Rastlinske posebnosti doline Suhorice v osrednjih Brkinih
Od primorskih (koprskih) botanikov sem 
izvedel za najdbo kranjskega volčiča (Scopo-
lia carniolica) ob enem izmed njenih desnih 
pritokov (Stanič, 2022). Ker je to nahajali-
šče za zdaj edino v jugozahodni Sloveniji, 
sem ga želel fitocenološko raziskati. To mi 
je uspelo ob pomoči navodil najditelja, Do-
mna Staniča, in ob tem priti tudi v samo 
dolino. 
Prehodil in nekoliko pregledal sem jo le ob 
njenem okoli štiri in pol kilometra dolgem 
spodnjem in srednjem teku, od sotočja z re-
ko Padež (ta se kmalu nato izliva v Reko) 
pri nekdanjem mlinu Bibec (nadmorska vi-
šina okoli 375 metrov) do zaselka Šmagorje 
(tudi Šmagurje ali Šmagurka), ki pripada 
vasi Ostrožno Brdo, vse do nekdanje do-
mačije Bižaj (nadmorska višina je tam oko-
li 450 metrov). Pri Bižaju je sotočje dveh 
povirnih krakov Suhorice – desnega, ki se 
imenuje Suhorica in ima zelo razvejeno po-
vodje z najbolj južnimi izviri pod vasjo Pre-
lože -, in levega, ki se imenuje Šmagurka, s 
še precej večjim povodjem in z izvirom pod 
hribom Karlovica (772 metrov) zahodno od 
vasi Pregarje. Pred nekaj leti sem na radiju 
večkrat poslušal, da naj bi dolino Suhorice 
zajezili in z njeno vodo pomagali zagotoviti 
trajnejšo oskrbo Slovenske Istre s to življenj-
sko potrebno dobrino. Pozneje sem izvedel, 
da so domačini in uprava Regijskega parka 
Škocjanske jame dosegli, da sta se vodno 
gospodarstvo in pristojno ministrstvo za 
zdaj tej nameri odrekli.
Kaj bi izginilo, če bi svojo namero uresni-
čili? Predvsem logi, sestoji črne jelše (Alnus 
glutinosa) in drugih listavcev, ki poraščajo 
nanose tik ob reki (to zame je Suhorica, ge-
ografi jo večinoma zapisujejo kot potok!). 
Nekateri so očitno nastali na opuščenih 
kmetijskih površinah in v njih je ponekod 
tudi precej belega gabra (Carpinus betulus). 
Sploh se po ostankih nekdanjih teras vidi, 
da so predvsem na levem bregu reke nekoč 
prevladovale kmetijske površine, ki pa jih je 
že povsem prerasel pionirski gozd različnih 
listavcev. Ponekod so sadili smreko (Picea 
abies) in gladki bor (Pinus strobus). V bolj 
mokrotnih delih pa so logi starejšega iz-
vora, z lepimi, debelimi in visokimi črnimi 
jelšami, tudi posamično bukvijo (Fagus syl-
vatica), krhko vrbo (Salix fragilis), gorskim 
brestom (Ulmus glabra), velikim jesenom 
(Fraxinus excelsior), gorskim in poljskim ja-
vorjem (Acer pseudoplatanus, Acer campestre), 
cerom (Quercus cerris), lesniko (Malus sylve-
stris), tu in tam tudi s kakšno smreko, ki 
ji v tem delu Brkinov rastišča ustrezajo in 
se pomlajuje in subspontano širi v naravne 
gozdove. 
Najbolj barviti so logi zgodaj spomladi, ko 
je vodostaj reke običajno visok in jo je pogo-
sto treba prebresti. Takrat cvetijo dvolistna 
morska čebulica (Scilla bifolia), podlesna in 
zlatična vetrnica (Anemone nemorosa, A. ra-
nunculoides), spomladanski žafran (Crocus 
vernus subsp. vernus, sin. C. napolitanus, C. 
heufellianus, C. exiguus), spomladanska lopa-
Reka Suhorica. Foto: Igor Dakskobler. Log črne jelše (Lamio orvalae-Alnetum glutinosae) v dolini Suhorice. Foto: Igor Dakskobler.
142 ■ Proteus 86/3, 4 • November, december 2023N • U 143Rastlinske posebnosti doline Suhorice v osrednjih Brkinih • Botanika
tica (Ficaria verna, sin. Ranunculus ficaria), 
rumena pasja čebula (Gagea lutea), navadni 
pljučnik (Pulmonaria off icinalis) in nava-
dni lusnec (Lathraea squamaria), poganja-
ti pa začenja tudi čemaž (Allium ursinum). 
Kasneje zacvetijo velecvetna mrtva kopriva 
(Lamium orvala), gorska rumenka (Galeob-
dolon montanum), bela čmerika (Veratrum 
album subsp. album), brstična konopnica 
(Cardamine bulbifera), kosmata zlatica (Ra-
nunculus lanuginosus), kolenčasta krvomoč-
nica (Geranium nodosum), gomoljasti gabez 
(Symphytum tuberosum), kljukastosemenska 
zvezdica (Stellaria montana) in avstrijski div-
jakovec (Doronicum austriacum) ter tu red-
ki vrsti, pisani grahor (Lathyrus venetus) in 
modrikasti repuš (Phyteuma spicatum subsp. 
coeruleum). Loge v dolini Suhorice kot dru-
god v povodju Velike vode (Reke) uvršča-
mo v združbo črne jelše in velecvetne mrtve 
koprive (Lamio orvalae-Alnetum glutinosae). 
Kranjskega volčiča v njih nisem opazil. Ka-
že, da so za zdaj njegova rastišča le v ozkem 
obrežnem pasu strmega stranskega pritoka, 
ki ga tudi večinoma porašča črna jelša. Do-
mnevamo celo, da je ta znamenita rastlina v 
Brkine in na pobočja doline Suhorice prišla 
s posredno človekovo pomočjo, z od drugod 
pripeljanim gradivom ob izgradnji prečne 
pobočne gozdne ceste. 
Ni pa še ves obrečni prostor prerasel gozd. 
Tu in tam so majhne površine prodišč z zelo 
raznovrstnim rastjem, v katerem pa je največ 
mladih poganjkov črne jelše. Med zelišči pa 
so pogosti navadni repuh (Petasites hybri-
dus), gozdna smiljka (Cerastium sylvaticum), 
penuša nedotika (Cardamine impatiens), goz-
dni repinec (Arctium nemorosum), kolenčasta 
krvomočnica in velecvetna mrtva kopriva.
Zgodnja pomlad ob Suhorici, dvolistna morska čebulica 
(Scilla bifolia). Foto: Igor Dakskobler.
Z gozdom porasel prodnati otok v Suhorici. Foto: Igor Dakskobler.
142 ■ Proteus 86/3, 4 • November, december 2023N • U 143Rastlinske posebnosti doline Suhorice v osrednjih Brkinih • Botanika
tica (Ficaria verna, sin. Ranunculus ficaria), 
rumena pasja čebula (Gagea lutea), navadni 
pljučnik (Pulmonaria off icinalis) in nava-
dni lusnec (Lathraea squamaria), poganja-
ti pa začenja tudi čemaž (Allium ursinum). 
Kasneje zacvetijo velecvetna mrtva kopriva 
(Lamium orvala), gorska rumenka (Galeob-
dolon montanum), bela čmerika (Veratrum 
album subsp. album), brstična konopnica 
(Cardamine bulbifera), kosmata zlatica (Ra-
nunculus lanuginosus), kolenčasta krvomoč-
nica (Geranium nodosum), gomoljasti gabez 
(Symphytum tuberosum), kljukastosemenska 
zvezdica (Stellaria montana) in avstrijski div-
jakovec (Doronicum austriacum) ter tu red-
ki vrsti, pisani grahor (Lathyrus venetus) in 
modrikasti repuš (Phyteuma spicatum subsp. 
coeruleum). Loge v dolini Suhorice kot dru-
god v povodju Velike vode (Reke) uvršča-
mo v združbo črne jelše in velecvetne mrtve 
koprive (Lamio orvalae-Alnetum glutinosae). 
Kranjskega volčiča v njih nisem opazil. Ka-
že, da so za zdaj njegova rastišča le v ozkem 
obrežnem pasu strmega stranskega pritoka, 
ki ga tudi večinoma porašča črna jelša. Do-
mnevamo celo, da je ta znamenita rastlina v 
Brkine in na pobočja doline Suhorice prišla 
s posredno človekovo pomočjo, z od drugod 
pripeljanim gradivom ob izgradnji prečne 
pobočne gozdne ceste. 
Ni pa še ves obrečni prostor prerasel gozd. 
Tu in tam so majhne površine prodišč z zelo 
raznovrstnim rastjem, v katerem pa je največ 
mladih poganjkov črne jelše. Med zelišči pa 
so pogosti navadni repuh (Petasites hybri-
dus), gozdna smiljka (Cerastium sylvaticum), 
penuša nedotika (Cardamine impatiens), goz-
dni repinec (Arctium nemorosum), kolenčasta 
krvomočnica in velecvetna mrtva kopriva.
Zgodnja pomlad ob Suhorici, dvolistna morska čebulica 
(Scilla bifolia). Foto: Igor Dakskobler.
Z gozdom porasel prodnati otok v Suhorici. Foto: Igor Dakskobler.
144 ■ Proteus 86/3, 4 • November, december 2023N • U 145Rastlinske posebnosti doline Suhorice v osrednjih Brkinih • Botanika
Precej več kot prodišč je ob Suhorici obreč-
nih travnikov. Zgodaj spomladi je težko 
oceniti, kako vrstno bogati so. Talne in 
vlažnostne razmere so za rast trave ugodne. 
Večja travnata površina je ohranjena tudi 
na terasah nad desnim bregom reke, pod 
vasjo Suhorje (krajevno ime so Podsela), in 
v zadnjih dneh maja sem prav tam naredil 
Prodišče ob Suhorici. Foto: Igor Dakskobler.
Veliki travnik ob Suhorici. Foto: Igor Dakskobler.
Steničja kukavica (Orchis coriophora) na travniku ob Suhorici. Foto: Igor Dakskobler.
144 ■ Proteus 86/3, 4 • November, december 2023N • U 145Rastlinske posebnosti doline Suhorice v osrednjih Brkinih • Botanika
Precej več kot prodišč je ob Suhorici obreč-
nih travnikov. Zgodaj spomladi je težko 
oceniti, kako vrstno bogati so. Talne in 
vlažnostne razmere so za rast trave ugodne. 
Večja travnata površina je ohranjena tudi 
na terasah nad desnim bregom reke, pod 
vasjo Suhorje (krajevno ime so Podsela), in 
v zadnjih dneh maja sem prav tam naredil 
Prodišče ob Suhorici. Foto: Igor Dakskobler.
Veliki travnik ob Suhorici. Foto: Igor Dakskobler.
Steničja kukavica (Orchis coriophora) na travniku ob Suhorici. Foto: Igor Dakskobler.
146 ■ Proteus 86/3, 4 • November, december 2023 U • N 147Botanika • Rastlinske posebnosti doline Suhorice v osrednjih Brkinih
prve popise travišč. Vsaj v bolj strmih de-
lih nekdanjih teras so cvetele tudi nekatere 
kukavičevke, navadna (Orchis morio), trizoba 
(Orchis tridentata, sin. Neotinea tridentata) in 
redkeje tudi pikastocvetna kukavica (Orchis 
ustulata, sin. Neotinea ustulata) in navadni 
kukovičnik (Gymnadenia conopsea). Ponekod 
sta bili prisotni tudi trava navadna oklasnica 
(Danthonia alpina) in dlakavi gadnjak (Scor-
zonera villosa). Kljub temu, da sem na teh 
travnikih popisal le malo submediteranskih 
vrst, jih je vsaj deloma mogoče uvrstiti še 
v submediteransko travniško združbo, ki se 
imenuje po oklasnici in gadnjaku (Dantho-
nio-Scorzoneretum villosae). Zaradi precej 
globokih evtričnih rjavih tal so v njej pogo-
ste tudi vrste gojenih travnikov, med njimi 
posebej volnata medena trava (Holcus lana-
tus), po kateri imenujemo tukajšnjo pod-
združbo (subasociacijo) – Danthonio-Scorzo-
neretum villosae holcetosum lanati. 
Precej podobno travniško rastje sem popisal 
na nekoliko nagnjenem velikem obrečnem 
travniku (imenujem ga Veliki travnik pod 
Ločnim brdom) na levem bregu Suhorice, 
a sem na njem poleg prej napisanih kuka-
vičevk (treh kukavic in kukavičnika) našel 
tudi redkejšo in bolj ranljivo steničjo kuka-
vico (Orchis coriophora, sin. Anacamptis cori-
ophora), zgolj en sam primerek, drugega sem 
opazil na drugem travniku na istem bregu 
reke, a bližje zaselku Šmagorje. 
Poletni videz travišča ob Suhorici s cvetočim ilirskim mečkom (Gladilous illyricus). Foto: Igor Dakskobler.
Ilirski meček (Gladiolus illyricus) na travniku ob Suhorici. Foto: Igor Dakskobler.
146 ■ Proteus 86/3, 4 • November, december 2023 U • N 147Botanika • Rastlinske posebnosti doline Suhorice v osrednjih Brkinih
prve popise travišč. Vsaj v bolj strmih de-
lih nekdanjih teras so cvetele tudi nekatere 
kukavičevke, navadna (Orchis morio), trizoba 
(Orchis tridentata, sin. Neotinea tridentata) in 
redkeje tudi pikastocvetna kukavica (Orchis 
ustulata, sin. Neotinea ustulata) in navadni 
kukovičnik (Gymnadenia conopsea). Ponekod 
sta bili prisotni tudi trava navadna oklasnica 
(Danthonia alpina) in dlakavi gadnjak (Scor-
zonera villosa). Kljub temu, da sem na teh 
travnikih popisal le malo submediteranskih 
vrst, jih je vsaj deloma mogoče uvrstiti še 
v submediteransko travniško združbo, ki se 
imenuje po oklasnici in gadnjaku (Dantho-
nio-Scorzoneretum villosae). Zaradi precej 
globokih evtričnih rjavih tal so v njej pogo-
ste tudi vrste gojenih travnikov, med njimi 
posebej volnata medena trava (Holcus lana-
tus), po kateri imenujemo tukajšnjo pod-
združbo (subasociacijo) – Danthonio-Scorzo-
neretum villosae holcetosum lanati. 
Precej podobno travniško rastje sem popisal 
na nekoliko nagnjenem velikem obrečnem 
travniku (imenujem ga Veliki travnik pod 
Ločnim brdom) na levem bregu Suhorice, 
a sem na njem poleg prej napisanih kuka-
vičevk (treh kukavic in kukavičnika) našel 
tudi redkejšo in bolj ranljivo steničjo kuka-
vico (Orchis coriophora, sin. Anacamptis cori-
ophora), zgolj en sam primerek, drugega sem 
opazil na drugem travniku na istem bregu 
reke, a bližje zaselku Šmagorje. 
Poletni videz travišča ob Suhorici s cvetočim ilirskim mečkom (Gladilous illyricus). Foto: Igor Dakskobler.
Ilirski meček (Gladiolus illyricus) na travniku ob Suhorici. Foto: Igor Dakskobler.
148 ■ Proteus 86/3, 4 • November, december 2023 149Botanika • Rastlinske posebnosti doline Suhorice v osrednjih Brkinih Rastlinske posebnosti doline Suhorice v osrednjih Brkinih • Botanika
Veliki travnik pa je vseboval še eno po-
sebnost, ki sem jo konec maja le zaslutil 
na podlagi mečastih listov, pri junijskem 
popisovanju pa je bila ta posebnost očitna, 
namreč ilirski meček (Gladiolus illyricus). 
Ta lepa, zavarovana in ranljiva rastlina v 
Brkinih sicer ni tako redka, a se tu in tu-
di drugod po Sloveniji razveselim vsakega 
travnika, kjer jo še najdem. Ni rasla le na 
tem, temveč v manjšem številu še na nekaj 
drugih travnikih na istem bregu reke po 
njenem teku navzgor proti Šmagorju in na 
le enem travniku na desnem bregu reke pod 
Ostroškim borštom, prav tako že blizu tega 
zaselku. 
Podobno razmeroma pogost kot ilirski me-
ček naj bi bil v Brkinih tudi srhki nageljček 
(Dianthus armeria), a sam sem ga v dolini 
Suhorice opazil le na robu Velikega travnika 
z mečkom.
Šele ko sem primerjal popise obrečnih trav-
nikov s popisi pobočnih travnikov nad doli-
no, sem ugotovil, da najbrž ne pripadajo isti 
travniški združbi. Obrečni travniki uspevajo 
na nekoliko bolj vlažnih tleh, v njih so vr-
ste gojenih travnikov po številu in zastira-
nju skoraj enakovredne vrstam suhih travišč. 
Prvi, ki je v Sloveniji, predvsem na Kasu, 
opazil taka travišča, je bil nedavno premi-
nuli znameniti tržaški profesor Livio Pol-
dini. Združbo je imenoval po dišeči boljki 
(Anthoxanthum odoratum) in pokončni sto-
klasi (Bromus erectus) – Anthoxantho-Brome-
tum erecti. Ob Suhorici in nad njo so v njej 
pogosti tudi volnata medena trava, bledi šaš 
(Carex pallescens), trizoba oklasnica (Dantho-
nia decumbens), pirenejsko ptičje mleko (Or-
nithogalum pyrenacum), srčna moč (Potentilla 
erecta) in navadni pasji rep (Cynosurus crista-
tus). Podzdružbo (subasociacijo) sem imeno-
val po bledem šašu (Anthoxantho-Brometum 
erecti caricetsoum pallescentis). 
Ob jesenskem obisku Suhorice sem se raz-
veselil, ker so bili vsi obrečni travniki sveže 
pokošeni, čeprav so razmeroma oddaljeni od 
naselij. Poznopoletna košnja zagotavlja, da 
se bodo napisane in še druge zavarovane in 
ranljive rastline ohranile tudi v prihodnje. 
Podobni vrstno bogati travniki so še v bli-
žini zadnje domačije zaselka Šmagorje (pri 
pristavi Šmagurka), višje ob reki navzgor jih 
nisem več opazil. 
Pač pa je zelo lep travnik na nekdanjih te-
rasah pri Ostrožnem Brdu, na Berišču, prav 
tako nad desnim bregom Suhorice, a ne 
več v tistem delu, ki bi ga načrtovana za-
jezitev uničila. Na tem travniku, kjer je po-
gosta navadna oklasnica in se tudi združba 
imenuje po njej (Danthonio-Scorzoneretum 
villosae), je v otavi v septembru v velikem 
številu primerkov, več kot sto petdeset, cve-
tela zavita škrbica (Spiranthes spiralis), še ena 
zavarovana kukavičevka. Na obrečnih trav-
nikih ob Suhorici in v Podselu pod Suhor-
Srhki nageljček (Dianthus armeria) na travniku ob Suhorici. Foto: Igor Dakskobler. Zaselek Šmagorje ob Suhorici. Foto: Igor Dakskobler.
148 ■ Proteus 86/3, 4 • November, december 2023 149Botanika • Rastlinske posebnosti doline Suhorice v osrednjih Brkinih Rastlinske posebnosti doline Suhorice v osrednjih Brkinih • Botanika
Veliki travnik pa je vseboval še eno po-
sebnost, ki sem jo konec maja le zaslutil 
na podlagi mečastih listov, pri junijskem 
popisovanju pa je bila ta posebnost očitna, 
namreč ilirski meček (Gladiolus illyricus). 
Ta lepa, zavarovana in ranljiva rastlina v 
Brkinih sicer ni tako redka, a se tu in tu-
di drugod po Sloveniji razveselim vsakega 
travnika, kjer jo še najdem. Ni rasla le na 
tem, temveč v manjšem številu še na nekaj 
drugih travnikih na istem bregu reke po 
njenem teku navzgor proti Šmagorju in na 
le enem travniku na desnem bregu reke pod 
Ostroškim borštom, prav tako že blizu tega 
zaselku. 
Podobno razmeroma pogost kot ilirski me-
ček naj bi bil v Brkinih tudi srhki nageljček 
(Dianthus armeria), a sam sem ga v dolini 
Suhorice opazil le na robu Velikega travnika 
z mečkom.
Šele ko sem primerjal popise obrečnih trav-
nikov s popisi pobočnih travnikov nad doli-
no, sem ugotovil, da najbrž ne pripadajo isti 
travniški združbi. Obrečni travniki uspevajo 
na nekoliko bolj vlažnih tleh, v njih so vr-
ste gojenih travnikov po številu in zastira-
nju skoraj enakovredne vrstam suhih travišč. 
Prvi, ki je v Sloveniji, predvsem na Kasu, 
opazil taka travišča, je bil nedavno premi-
nuli znameniti tržaški profesor Livio Pol-
dini. Združbo je imenoval po dišeči boljki 
(Anthoxanthum odoratum) in pokončni sto-
klasi (Bromus erectus) – Anthoxantho-Brome-
tum erecti. Ob Suhorici in nad njo so v njej 
pogosti tudi volnata medena trava, bledi šaš 
(Carex pallescens), trizoba oklasnica (Dantho-
nia decumbens), pirenejsko ptičje mleko (Or-
nithogalum pyrenacum), srčna moč (Potentilla 
erecta) in navadni pasji rep (Cynosurus crista-
tus). Podzdružbo (subasociacijo) sem imeno-
val po bledem šašu (Anthoxantho-Brometum 
erecti caricetsoum pallescentis). 
Ob jesenskem obisku Suhorice sem se raz-
veselil, ker so bili vsi obrečni travniki sveže 
pokošeni, čeprav so razmeroma oddaljeni od 
naselij. Poznopoletna košnja zagotavlja, da 
se bodo napisane in še druge zavarovane in 
ranljive rastline ohranile tudi v prihodnje. 
Podobni vrstno bogati travniki so še v bli-
žini zadnje domačije zaselka Šmagorje (pri 
pristavi Šmagurka), višje ob reki navzgor jih 
nisem več opazil. 
Pač pa je zelo lep travnik na nekdanjih te-
rasah pri Ostrožnem Brdu, na Berišču, prav 
tako nad desnim bregom Suhorice, a ne 
več v tistem delu, ki bi ga načrtovana za-
jezitev uničila. Na tem travniku, kjer je po-
gosta navadna oklasnica in se tudi združba 
imenuje po njej (Danthonio-Scorzoneretum 
villosae), je v otavi v septembru v velikem 
številu primerkov, več kot sto petdeset, cve-
tela zavita škrbica (Spiranthes spiralis), še ena 
zavarovana kukavičevka. Na obrečnih trav-
nikih ob Suhorici in v Podselu pod Suhor-
Srhki nageljček (Dianthus armeria) na travniku ob Suhorici. Foto: Igor Dakskobler. Zaselek Šmagorje ob Suhorici. Foto: Igor Dakskobler.
150 ■ Proteus 86/3, 4 • November, december 2023 151Botanika • Rastlinske posebnosti doline Suhorice v osrednjih Brkinih Rastlinske posebnosti doline Suhorice v osrednjih Brkinih • Botanika
jem je istega dne nisem opazil. Je pa tako 
na Berišču kot na mokrotnem delu manjše-
ga travniku na levem bregu Suhorice tudi 
nahajališče zanimive praprotnice, navadnega 
kačjega jezika (Ophioglossum vulgatum). Tu-
di ta ranljiva vrsta je pokazatelj razmeroma 
naravnih rastišč. 
V povodju Suhorice, zahodno od Ostrožne-
ga Brda, pod hribom Vrhek (658 metrov) je 
tik ob cesti proti Suhorju (in tudi Šmagor-
ju) kal, v katerem rastejo zanimive vodne 
rastline, med njimi tudi navadni rogolist 
(Ceratophyllum demersum) in ostnati biček 
(Schoenoplectus mucronatus), dve ranljivi vrsti 
iz našega rdečega seznama.
Gozdov nad dolino nisem podrobneje raz-
iskal, a vseeno v njih našel zanimivost, 
spominska obeležja in obnovljene barake 
nekdanje partizanske bolnišnic Zalesje, ki 
je tesno povezana z vojaškim zdravnikom 
Rdeče armade dr. Magomedom Gadžijevim. 
Po moji izkušnji so nahajališča skrivnih par-
tizanskih objektov (bolnišnic, tehnik ali ti-
skarn) običajno tudi botanično zelo zanimi-
va in tudi Zalesje oziroma Ostroški boršt je 
tak kraj, ki ga bo treba še podrobneje pre-
gledati. Vsekakor v tem delu Suhorice pre-
vladuje bukov oziroma bukovo-hrastov gozd 
(Castaneo-Fagetum sylvaticae, Ornithogalo 
pyrenaici-Fagetum), ki je bil nekoč najbrž 
prevladujoči tip gozdnega rastja Brkinov. 
Pokazatelj dobre ohranjenosti naravnega 
okolja ob Suhorici je tudi razmeroma majh-
no število popisanih tujerodnih vrst, skupno 
le štirinajst. Med drevesnimi vrstami je bolj 
pogosta le robinija (Robinia pseudoacacia). 
Gladki bor so večinoma sadili in se le pone-
kod pojavlja tudi subspontano. Med zelišči 
imata večje število nahajališč le enoletna su-
holetnica (Erigeron annuus) in drobnocvetna 
nedotika (Impatiens parviflora), ostale se po-
javljajo večinoma le na ruderalnih rastiščih 
blizu zaselka Šmagorje. Tujerodne rastline 
Suhorice še niso preoblikovale na način, kot 
so recimo ponekod spremenile obrežja Veli-
ke vode (Reke).  
Seznam popisanih vrst ob Suhorici obsega 
okoli štiristo petdeset taksonov, med njimi 
jih je dvajset zavarovanih in na rdečem se-
znamu. Popisane rastlinske združbe sodijo v 
več evropsko varstveno pomembnih habita-
tnih tipov, pri čemer bi morebitna zajezitev 
najbrž uničila vsaj tri med njimi, obrečna 
jelševja, vzhodnomediteranska suha travi-
šča in nižinske ekstenzivno gojene travnike, 
prav tako verjetno vsa nahajališča ilirskega 
mečka in steničje kukavice. 
Ne vem, ali so tehniki in inženirji, ki so si 
zamislili jez na Suhorici, obhodili njene lo-
ge in travnike in ali so jim ti sploh zbudili 
kakšno pomisel, češ, to bo pa zdaj nepovra-
tno uničeno. V Planinskem vestniku sem pre-
bral zapis o znamenitem tehniku, inženirju 
in profesorju Francetu Avčinu. Že v začetku 
sedemdesetih let dvajsetega stoletja svojih 
študentov ni spraševal le o njihovih tehnič-
nih in matematičnih znanjih in spretnostih, 
pač pa tudi o varstvu narave. Na izpitnem 
listku pri predmetu statistika je študent do-
bil vprašanje: »Verjetnost, da bo Narava pre-
magala naravo človeka, je vse manjša. Ka-
kšen bo svet, ko bo verjetnost nična?« Nara-
va človeka je za zdaj dolino Suhorice pustila 
v razmeroma ohranjeni podobi, kjer imajo 
rastline in živali še primerno okolje za svoje 
življenje in ohranjanje vrst in združb. Da bi 
bilo med slovenskimi tehničnimi razumniki 
čim več podobno razmišljujočih, kot je bil 
nekoč prof. France Avčin. 
Zahvala
Nekatere v dolini Suhorici popisane rastline 
so mi prijazno določili dr. Branko Vreš, dr. 
Filip Küzmič in Sanja Behrič. 
Literatura:
Dakskobler, I., 2024: Nekatere značilnosti rastja in 
rastlinstva v dolini Suhorice v Brkinih (jugozahodna 
Slovenija). Folia biologica et geologica (Ljubljaan), 65 
(2), v pripravi za objavo.
Ikanović, J., 2024: Bo Narava premagala človeka? 
Spomini na profesorja Franceta Avčina. Planinski vestnik 
(Ljubljana), 124 (1): 20–22.
Stanič, D., 2022: Scopolia carniolica (0350/4). V: Strgulc 
Krajšek, S., Dakskobler, I., (ur.): Nova nahajališča vrst. 
Hladnikia (Ljubljana), 49: 72.
Zemljevid raziskanega dela doline Suhorice z označenimi 
nahajališči botaničnih popisov.  
Zemljevid je izdelal Iztok Sajko.
150 ■ Proteus 86/3, 4 • November, december 2023 151Botanika • Rastlinske posebnosti doline Suhorice v osrednjih Brkinih Rastlinske posebnosti doline Suhorice v osrednjih Brkinih • Botanika
jem je istega dne nisem opazil. Je pa tako 
na Berišču kot na mokrotnem delu manjše-
ga travniku na levem bregu Suhorice tudi 
nahajališče zanimive praprotnice, navadnega 
kačjega jezika (Ophioglossum vulgatum). Tu-
di ta ranljiva vrsta je pokazatelj razmeroma 
naravnih rastišč. 
V povodju Suhorice, zahodno od Ostrožne-
ga Brda, pod hribom Vrhek (658 metrov) je 
tik ob cesti proti Suhorju (in tudi Šmagor-
ju) kal, v katerem rastejo zanimive vodne 
rastline, med njimi tudi navadni rogolist 
(Ceratophyllum demersum) in ostnati biček 
(Schoenoplectus mucronatus), dve ranljivi vrsti 
iz našega rdečega seznama.
Gozdov nad dolino nisem podrobneje raz-
iskal, a vseeno v njih našel zanimivost, 
spominska obeležja in obnovljene barake 
nekdanje partizanske bolnišnic Zalesje, ki 
je tesno povezana z vojaškim zdravnikom 
Rdeče armade dr. Magomedom Gadžijevim. 
Po moji izkušnji so nahajališča skrivnih par-
tizanskih objektov (bolnišnic, tehnik ali ti-
skarn) običajno tudi botanično zelo zanimi-
va in tudi Zalesje oziroma Ostroški boršt je 
tak kraj, ki ga bo treba še podrobneje pre-
gledati. Vsekakor v tem delu Suhorice pre-
vladuje bukov oziroma bukovo-hrastov gozd 
(Castaneo-Fagetum sylvaticae, Ornithogalo 
pyrenaici-Fagetum), ki je bil nekoč najbrž 
prevladujoči tip gozdnega rastja Brkinov. 
Pokazatelj dobre ohranjenosti naravnega 
okolja ob Suhorici je tudi razmeroma majh-
no število popisanih tujerodnih vrst, skupno 
le štirinajst. Med drevesnimi vrstami je bolj 
pogosta le robinija (Robinia pseudoacacia). 
Gladki bor so večinoma sadili in se le pone-
kod pojavlja tudi subspontano. Med zelišči 
imata večje število nahajališč le enoletna su-
holetnica (Erigeron annuus) in drobnocvetna 
nedotika (Impatiens parviflora), ostale se po-
javljajo večinoma le na ruderalnih rastiščih 
blizu zaselka Šmagorje. Tujerodne rastline 
Suhorice še niso preoblikovale na način, kot 
so recimo ponekod spremenile obrežja Veli-
ke vode (Reke).  
Seznam popisanih vrst ob Suhorici obsega 
okoli štiristo petdeset taksonov, med njimi 
jih je dvajset zavarovanih in na rdečem se-
znamu. Popisane rastlinske združbe sodijo v 
več evropsko varstveno pomembnih habita-
tnih tipov, pri čemer bi morebitna zajezitev 
najbrž uničila vsaj tri med njimi, obrečna 
jelševja, vzhodnomediteranska suha travi-
šča in nižinske ekstenzivno gojene travnike, 
prav tako verjetno vsa nahajališča ilirskega 
mečka in steničje kukavice. 
Ne vem, ali so tehniki in inženirji, ki so si 
zamislili jez na Suhorici, obhodili njene lo-
ge in travnike in ali so jim ti sploh zbudili 
kakšno pomisel, češ, to bo pa zdaj nepovra-
tno uničeno. V Planinskem vestniku sem pre-
bral zapis o znamenitem tehniku, inženirju 
in profesorju Francetu Avčinu. Že v začetku 
sedemdesetih let dvajsetega stoletja svojih 
študentov ni spraševal le o njihovih tehnič-
nih in matematičnih znanjih in spretnostih, 
pač pa tudi o varstvu narave. Na izpitnem 
listku pri predmetu statistika je študent do-
bil vprašanje: »Verjetnost, da bo Narava pre-
magala naravo človeka, je vse manjša. Ka-
kšen bo svet, ko bo verjetnost nična?« Nara-
va človeka je za zdaj dolino Suhorice pustila 
v razmeroma ohranjeni podobi, kjer imajo 
rastline in živali še primerno okolje za svoje 
življenje in ohranjanje vrst in združb. Da bi 
bilo med slovenskimi tehničnimi razumniki 
čim več podobno razmišljujočih, kot je bil 
nekoč prof. France Avčin. 
Zahvala
Nekatere v dolini Suhorici popisane rastline 
so mi prijazno določili dr. Branko Vreš, dr. 
Filip Küzmič in Sanja Behrič. 
Literatura:
Dakskobler, I., 2024: Nekatere značilnosti rastja in 
rastlinstva v dolini Suhorice v Brkinih (jugozahodna 
Slovenija). Folia biologica et geologica (Ljubljaan), 65 
(2), v pripravi za objavo.
Ikanović, J., 2024: Bo Narava premagala človeka? 
Spomini na profesorja Franceta Avčina. Planinski vestnik 
(Ljubljana), 124 (1): 20–22.
Stanič, D., 2022: Scopolia carniolica (0350/4). V: Strgulc 
Krajšek, S., Dakskobler, I., (ur.): Nova nahajališča vrst. 
Hladnikia (Ljubljana), 49: 72.
Zemljevid raziskanega dela doline Suhorice z označenimi 
nahajališči botaničnih popisov.  
Zemljevid je izdelal Iztok Sajko.