Izhaja vsak četrtek UREDNIŠTVO IN ITPRAVA: Trst, Ul. Marti?! della Liberta (Ul. Commerciale) 5/1. Tel.28-770 Za Italijo: Gorica, P.zza vittoria 18/11. Pošt. pred. (casella post.) Trst 431. Poštni C. r.: Trst, 11/6464 Poštnina plačana v gotovini LIST Posamezna št. 30 lir.— NAROČNINA: tromesečna lir 350 - polletna lir 650 - letna lir 1250; — za inozemstvo: tromesečna lir 600-pol-letna lir 1100 - letna lir 2200. Oglasi po dogovoru Spedizione in abb. postale I. gr. ŠT. 265 TRST, ČETRTEK 20. AVGUSTA 1959, GORICA LET. VIIL' POKOJNI LUIGI STURZO IN PRIMORSKI SLOVENCI RAZLIKE NED LJUDSKO STRANKO IN KRŠČANSKO DEMC IKRACIJO Sturzo se ni strinjal z De Gasperijem - Obsojal je njegovo politiko na Južnem Tirolskem - Pokojnik ni bil član Krščanske demokracije Po izidu zadnje številke Novega lista je umri v Rimu don Luigi Sturzo, ustanovitelj Ital. ljudske stranke, predhodnice sedanje Kršč. demokracije. Pokojnika upravičeno proslavljajo kot enega največjih državnikov Italije in njegovi ožji rojaki so v sicilskem deželnem zboru sprejeli /. glasovi vseh strank zakon, naj njegovo truplo počiva v grobnici slavnih mož — v palermskem Panteonu. »r. K. KKKHONJAK Da je bil Sturzo ne le velik politik, ampak tudi pravičen in izredno širokosrčen značaj, o tem so se prepričali Slovenci in Hrvati bivše Julijske krajine v dobi pred fašistovskim pohodom na Rim, ko je bil kot glavni tajnik mogočne Ljudske stranke na vrhuncu svoje moči. Dolžnost tukajšnjih Slovencev je zatorej, da se ga ob njegovi smrti s hvaležnostjo spomnijo. Mlajši rod naj ve, kako je o naši manjšini mislil in z njo ravnal Luigi Sturzo in kako ravnajo njegovi dediči. To je potrebno razložiti že zavoljo tega, da bodo bralci razumeli, zakaj je naš list naravnost primoran odklanjati politiko, ki jo vodi Kršč. demokracija do našega naroda. LUIGI STURZO IN VIRGIL ŠČEK Prvi slovenski politik, ki je stopil v stik s Sturzom, je bil Virgil šček, in sicer brž ko je bil 1. 1921 izvoljen za poslanca v rimskem parlamentu, še danes se dobro spominjam, kako je ščekovo poročilo o njegovem sestanku s Sturzom mene in prijatelje iznenadilo. Mišljenje voditelja Ital. ljudske stranke o naši manjšini je bilo presenetljivo enostavno. Slovenci in Hrvati, je dejal, so imeli ravno tako kot Italijani pravico se združiti v lastni narodni državi. Ker se to iz raznih vzrokov ni moglo zgoditi, mora zdaj Italija voditi do njih tako politiko, da »bodo sčasoma pozabili krivico (far lo-ro dimenticare 1’ingiustizia), ki se jim je Primerila«. Iz te globoko človeške in, kot je zgodovina dokazala, tudi politično edino pravilne miselnosti, je izhajalo vse Sturzovo zadržanje do našega ljudstva. Mi smo strmeli, kako se je la sin daljne Sicilije tako nag lom a povsem vživel v položaj in potrebe naše manjšine. V bistrini svojega uma •n srca je govoril, kot bi bil sam pripadnik manjšine. ZA POPOLNO ENAKOPRAVNOST O tem sem se sam uveril v začetku 1. 1922, ko sem postal deželni odbornik na Goriškem ter smo z deželnim glavarjem dr.Pettarinom in ščekom potovali v Rim, da razložimo Sturzu razmere v naših krajih ter ga prosimo v tej in oni zadevi za pomoč. Zanj je bilo na priliko samo po sebi umljivo, da morajo biti Slovenci v javnem življenju svoje domačije popolnoma enakopravni z Italijani. V upravi tedaj še avtonomne Goriške, kjer je njegova stranka imela skupaj s Slovenci odločilno besedo, se je to izvajalo takole. V deželnem zboru je vsak poslanec, ne da bi se laška javnost ob to kadarkoli spotikala, govoril vselej v svojem jeziku: Slovenec slovenski, Italijan italijanski. Če se danes kateri naš ljudski zastopnik drzne ziniti besedo v jeziku svojih volivcev, nastane v zbornici vik in krik ter mu takoj zamašijo usta! Naši ljudje so v deželnih uradih govorili zmerom slovenski in uradniki so jim odgovarjali v slovenščini, ker so ovladovali drugi deželni jezik. Vsi spisi, namenjeni Slovencem, so bili sestavljeni le v slovenščini. Nikomur ni padlo na pamet, da bi priznal našim ljudem le pravico do tolmačev ali prevodov, kakor določa londonski sporazum za Tržaško ali najnovejši vladni predpisi za Južno Tirolsko. V deželnem odboru smo se pač držali načela popolne enakosti obeh narodnosti: če prejema Italijan na svoje vloge rešitev izključno v svojem jeziku, naj velja isto za Slovence. Uradniki morajo poznati oba deželna jezika, kajti plačani so da služijo ljudstvu in ni ljudstvo tu, da se uči jezika uradnikov. Občine so bile po tedanjih zakonih, prevzetih od Avstrije, podvržene nadzorstvu avtonomne pokrajine. Deželni odbor je potrjeval tudi njihove proračune. V ostalem so uživale občine zelo široko samoupravo. Tako je bilo na priliko samo po sebi umljivo, da so one nastavljale in odstavljale občinske tajnike. Danes imajo naši davkoplačevalci pač dolžnost, da tajnike plačujejo, imenuje jih pa država. Prej so tajniki izvrševali voljo ljudstva, danes voljo in ukaze prefekta. Pri tem se lahko celo primeri, da se za tajnika postavi mož, ki ne ovladuje jezika Občinarjev ali je pa narodni odpadnik, se pravi sovražnik Slovencev! Samostojne občine V časih po prvi svetovni vojni bi bilo to nemogoče. Tak tajnik bi bil nemudoma odstavljen. Razen tega je bil tedaj uradni jezik občin v italijanskih krajih italijanski, v slovenskih slovenski. Luigi Sturzo je bil mnenja, da je treba široke svoboščine deželne in občinske samouprave v naših krajih ohraniti: avstrijska zakonodaja naj se prilagodi novim razmeram ter zatem raztegne na vso Italijo. Razume se, da bi bila pri tem Slovencem zagotovljena dotedanja narodna enakopravnost. Omenjam le Slovence na Goriškem in ne našega naroda na Tržaškem in v Istri, znani od nekdaj po svoji proti-slovanski nestrpnosti. V Istri niti za časa Sturza Hrvati in Slovenci niso bili enakopravni Italijanom. Sturzo ni imel moči, da bi to stanje spremenil, ker je njegov?, stranka skupno s Slovenci odločala samo v avtonomni Goriški. STURZO IN NAŠE ZADRUŽNIŠTVO Voditelj Ital. ljudske stranke se je zavzemal za enakopravnost Slovencev in Hrvatov Julijske krajine tudi v državni upravi. Naša manjšina naj bi imela ne le osnovne, temveč tudi srednje šole s poukom v materinščini. Na sodnijah naj bi bil za slovanske stranke uradni jezik slovenščina, o-i ziroma hrvaščina. Tako bi moral skleniti ; italijanski parlament. To so bili Sturzovi načrti za bodočnost, i Toda, če je bilo treba, je manjšini tudi 1 takoj učinkovito pomagal, kar je n. pr. dokazal, ko je šlo za obstoj našega zadružništva. Zadružna zveza v Gorici, največja tovrstna organizacija v Julijski krajini, je kakor ostali naši denarni zavodi prenesla za časa vojne vse svoje naložbe v kronah z bojišča na varno v Ljubljano. Ob priključitvi naših krajev Italiji je izšel na prebivalstvo poziv, naj do določenega roka zamenja avstrijske krone v lire, kar je seve veljalo tudi za denarne zavode, torej tudi za Zadružno zvezo v Gorici, ki se pa na žalost ni mogla poslužiti te pravice, ker je Italija še pred potekom roka zaprla meje z Jugoslavijo. Tako je bil ves denar goriškega zadruž- (Nadaljevanje na 2. strani) Razlike med Ljudsko stranko in Krščansko demokracijo (Nadaljevanje s 1. strani) ništva izgubljen, zveza ni mogla izpolnjevati svojih obveznosti do vlagateljev in zašla v nepremostljive težave. Tedanja jugoslovanska vlada je sicer izposlovala, da je Italija kljub temu izmenjala zaprte krone v lire, toda samo Jadranski banki in ne tudi zadružništvu. Mi smo proti temu dvignili bučne proteste v časopisju in zahtevali, naj se krivica popravi. Obenem se je šček kot goriški poslanec obrnil za pomoč na Sturza. IZREDNA POŽRTVOVALNOST Sturzo ni bil takrat niti senator niti po slanec, član parlamenta je postal šele po koncu te vojne. Bil je le tajnik Ljudske stranke, torej zasebnik, a vsa javnost je vedela, da je od njega bila čestokrat odvisna usoda vlad. Bil je čez glavo obremenjen z državnimi posli, toda ko je slišal, za kaj gre, jih je porinil vstran ter osebno spremil ščeka k ministru financ posredovat za naše zadružništvo. šček je pripovedoval, koliko pozornost je zbudilo, ko se je Sturzo pojavil v ministrstvu. Za posredovanja se je namreč običajno posluževal svojih poslancev in senatorjev, osebno se ni prikazoval v vladnih prostorih. Izjemo je hotel narediti za našo manjšino in je tako odločilno pripomogel, da je Italija izmenjala Zadružni zvezi vse krone v lire ter ji s tem rešila milijonske zneske v tedanji vrednosti. Ko to pišem, mi nehotoma uhajajo misli na današnje razmere v Gorici. Fašisti so po prevzemu oblasti, kot znano, do temeljev uničili naše zadružništvo. Slovencem so odtujili ponosni sedež Zadružne zveze na Korzu Verdi, polastili so se Trgovskega doma, ki je bil tedaj največja zgradba v mestu, vzeli so nam palačo na Telovadnem trgu, kjer je zdaj sedež armadnega zbora, Slovenci so zgubili Centralno posojilnico, Alojzijevišče in Ljudsko posojilnico v ulici Carducci. Cela vrsta stavb, ki predstav-vljajo danes ogromno premoženje. Po padcu fašizma in končani vojni so goriški Slovenci upali, da bodo vlade demokristjanov poskrbele, da se našemu narodu povrne vsaj del uropanega imetja, a so se razočarali. Na Goriškem nam ni Srečanje Od tistega dne nisem več videl Sturza. Obiskal sem ga šele po vojni v rimskem samostanu kanosijank,, kjer je prebival. Vprašal me je, ali sem že videl De Gas-perija. Odvrnil sem, da sem se mu javil, a me ni sprejel. »Ta mož«, je zlovoljno opomnil, »ne sprejme nikogar (Quello Ii non riceve nessuno). Tudi jaz ga čakam, da me obišče, pa se ni še javil«. Iz teh Sturzovih besed sem takoj spoznal, da med njim in De Gasperijem odnosi ne morejo biti najboljši. In res mi je v razgovoru dal vedeti, da se n. pr. ne strinja z De Gasperijevo politiko do narodnih manjšin: »Njegove politike na Južnem Tirolskem ne odobravam, in to sem mu tudi povedal.« Ko se je pomenek dotaknil stranke, me je sprva osupila Sturzova izjava, da on ni bilo do današnjega dne vrnjeno niti toliko, kot je črnega pod nohtom; nasilje in krivica sta ostali povsem neporavnani. Kako naj Slovenec, ki ima le troho človeškega ponosa v sebi, po vsem tem politiko Kršč. demokracije odobrava in podpira? POT V IZGNANSTVO Da je na čelu stranke italijanskih katoličanov stal po vojni Sturzo, bi bil položaj naše manjšine na Goriškem popolnoma drugačen. Toda po vojni je prešlo vodstvo stranke v roke De Gasperija, ki žal ni bil Sturzo. Ta se je ob koncu sovražnosti nahajal še v inozemstvu, kamor se je bil kmalu po zmagi fašizma proti svoji volji umaknil. Sturzo bi bil najraje ostal v domovini, a nanj se je izvajal tak pritisk, da je bil moralno prisiljen se izseliti. Za to je poskrbel Mussolini, ki je označil Sturza za glavno oviro sporazuma med novo fašis-tovsko vladavino in katoliško Cerkvijo. Vse dotlej dokler ostane Sturzo v Italiji, je tudi le znosno razmerje do katoličanov nemogoče. Da bi svojim opominom Vatikanu dal potrebni poudarek, je Mussolini poskrbel, da so črnosrajčniki začeli požigati sedeže katoliških zadrug, delavskih društev in prosvetnih krožkov ter ogrožati obstoj same Katoliške Akcije. Za torišče nasilstev so si namenoma izbrali milansko pokrajino, o-žjo domovino Pija XI., kar je posebno globoko vplivalo na papeža. V Vatikan so fašisti sporočali, da je vsega gorja kriv Sturzo. In tako se je zgodilo, da so iz krogov sv. stolice svetovali Sturzu, naj se zavoljo višjih koristi izseli iz Italije. Slučaj je nanesel, da sem kot državni poslanec ravno nekaj dni pred njegovim odhodom v tujino obiskal Sturza, ki tedaj ni bil več tajnik stranke. »Jaz pojdem,« mi je rekel, »da ne porečejo, kako sem jaz bil vzrok vsemu zlu. ki so ga fašisti prizadeli Cerkvi in katoličanom. Toda gospodje se motijo, če mislijo, da bodo z mojim odhodom fašiste pomirili. Ti bodo šli do kraja ter skušali vse, kar jim je nasprotno, uničiti.« Zgodovina je dokazala, da je Sturzo pravilno gledal. po vojni član Kršč. demokracije. »Kako to?« sem vzkliknil. V odgovor me je le globoko pogledal v oči. Tedaj sem se šele domislil, da mu je vpis prepovedan po konkordatu, ki ga je Mussolini sklenil s sv. stolico 1. 1929. V njem določa 43. člen, da je duhovnikom zabranjeno se včlaniti in delovati »v katerikoli politični stranki«. Ta člen je dal Mussolini vnesti zlasti iz sovraštva do Sturza, katerega je hotel za vse čase izriniti iz političnega življenja Italije. Po vojni bi sc bil ta člen mogel črtati, toda tedanja vlada je predložila parlamentu v potrditev nespremenjeno besedilo konkordata iz 1. 1929. Tako so ostala v njem tudi vsa določila, nasprotna narodnim manjšinam. Udarec, s katerim je Mussolini zamahnil po Sturzu, je držal in veljal še po diktatorjevi smrti. De Gasperi se temu ni uprl, saj se je tako rešil obenem najnevarnejšega tekmeca v stranki. Sturza je. sicer dal imenovati za senatorja, vendar za velikega državnika to ni bilo nikako zadoščenje. Da v stranki, ki jo je dejansko on ustanovil, ni imel več besede, je morala biti za Slur-zovo dušo prava žaloigra, katere duh veje kljub vsem zunanjim častem nad njegovim grobom, RADIO TRST A Nedelja, 23. avgusta, ob: 9.00 Kmetijska oddaja; 10.00 Prenos maše iz stolnice Sv. Justa; 12.00 Vera in na.š čas; 15.40 Slovenska zborovska glasba; 18.00 Koncert slovenskih solistov; 19.00 Nedeljski vestnik; 21.00 Pesniki in njih stvaritve — »Rabindranath Tagore« (J. Peterlin); 22.10 Koncert zagrebškega godalnega kvarteta — Josip Stolcer-Slavenski: Lirični kvartet, op. 11. Ponedeljek, 24. avgusta, ob: 18.00 Vivaldi: »Štiri letni časi«; 18.45 Vokalni tercet Metuljček; 19.00 Radijska univerza — Janko Košir: Pomen in razvoj gozda — »Kaj nudi gozd«; 20.00 Športna tribuna; 20.30 Giuseppe Verdi: Macbeth, opera v 4 de'.; orkester Tržaške filharmonije in zbor Tržaškega občinskega gledališča G. Verdi. Približno ob 21.20: Opera, avtor in njegova doba«; približno ob 21.55: Mala literarna oddaja. Torek, 25. avgusta, ob: 18,03 Z začarane police — Ivanka Cegnar: »Tudi tepček ima včasih srečo«; 18.10 Leos Janaček: Sinfonietta; 19.00 Utrinki iz znanosti in tehnike; 21.00 Zgodovina odkrivanja sveta, 3. del »Azija« — Aleksander Veliki osvaja Indi o (M. Javornik); 21.40 Dalmatinske pesmi; 22.00 Umetnost in življenje: »Kulturno pismo iz Buenos Airesa« (R. Jurčec); 22.15 Jugoslovanski skladatelji — »Krešimir Baranovič« (P. Merkil). Sreda, 26. avgusta, ob: 18.00 Johannes Brahms: Koncert št. 1 v d-molu; 19.00 Zdravstvena odda;a (dr. M. Stare); 21.00 Jugunda, bela gospa devinska, rad. drama (Slavko Rebec). Igrajo člani RO; 22.40 Richard Strauss: Vier letzte Lieder. Četrtek, 27. avgusta, ob: Koncert dua Gantc-Si-gon — Rahmaninov: Sonata v g-molu za klavir in čelo, op. 19; 18.35 Slovenske narodne pesmi; 19.00 Radijska univerza — Boris Mihalič: Iz zgodovine pomorstva — »Iz zgodovine vojnih ladij«; 21.00 Obletnica tedna — »205. obletnica rojstva Williama Murdoeha«; 21.20 Simfonični koncert orkestra Tržaške filharmonije, ki ga vodi Jaša Horenstein — VVagncr: uvrtura k operi »Leteči Holandec«, uvertura k operi »Somrak bogov«, »Siegfriedovo potovanje r ■ Renu«, uvertura k operi »Tannhauser«, »Siegfriedova idila«, »Parsifal — Car Velikega Pelka«, »VValkira — Slovo Votana in čar ognja«. Približno ob 22.00 uri: Pregled sodobne skandinavske književnosti« (Fr. Jeza). Petek, 28. avgusta, ob: 18 00 Kodaly: Hary Ja-nos, suita; 18.40 Vokalni kvintet Lisinski; 19.00 Iz planinskega dnevnika Rafka Dolhara — »Bivak pod Montažem«; 21:00 Umetnost in prireditve v Trstu; 22.00 Znanost in tehnika — Frane. Orožen: »Sanje sedanje in bodoče tehnike«; 22.15 Koncert klarinetista Mihe Gunzeka, pri klavirju Marijan Lipovšek — Paul Hindemith: Sonata; Fibich: Idila; Stojanovič : Fantazija. Sobota, 29. avgusta, ob: 15.00 Beethoven: 33 variacij na valček Diabellija, op. 120; 15.45 Folklorni ansambel Srečka DražTa; 16 00 Novelist tedna; 18.00 Oddaja za najmlajše — Poletna noč, pravljica (Vida Gombač). Igrajo člani RO; 19.00 Ko študent na raj-žo gre — 8. oddaja (Mitia Volčič in Drago Štoka); 20.40 Zbor Slava Klavora iz Maribora; 21,00 Mesto ponoči, II. del — »Predstava se nadaljuje « — rad. zgodba (F.zio D'Errico - France Zupan). Igrajo člani Radijskega odra. TEDENSKI KOLEDARČEK 23. avgusta, nedelja: Valerijan 24. avgusta, ponedeljek: Jernej 25. avgusta, torek: Ludvik 26. avgusta, sreda: Bernard 27. avgusta, četrtek: Jožef Kal. 28. avgusta, petek: Avguštin 29. avgusta, sobota: Obglavljenje Janeza Krstnika Demokristjan Brusasca o Jugoslaviji Demokrščanski poslanec Brusasca se je mudil 15 dni v Jugoslaviji in je ob povratku dal dopisnemu uradu Ansi zanimive izjave. Odnošaji med Italijo'in Jugoslavijo, je rekel, so tako prisrčni, kot niso še nikdar bili. Ondotni vodilni možje žele, da bi se še zboljšali : »Med drugim so mi zatrdili, da bo, brž ko italijanski parlament odobri zakon o slovenskih šolah, dovoljeno pošiljati iz Italije učitelje za italijanske šole v Jugoslaviji.« Novica je važna, ker bi tako dovoljenje imelo ugodne posledice tudi za slovenske šole v naših krajih, če bi namreč bilo zagotovljeno Italijanom v Jugoslaviji, da njihovo deco poučujejo šolniki njihove narodnosti, čeprav bi bilo potrebno poiskati za to inozemske šolnike iz Italije, bo moralo po načelu reciprocitete ali medsebojnosti isto veljati tudi za slovenske šole v Italiji. To je obenem edini način, kako naša matična država lahko zajamči tukajšnjim jugoslovanskim emigrantom-šolnikom, da ostanejo stalno pri nas v službah in da se jim ne bo treba z družinami spet seliti. »ZNATEN NAPREDEK« Brusasca pravi, da je dospel v Slovenijo ravno v trenutku, ko so se tam sestali kmetijski strokovnjaki, ki so preučevali »sijajne uspehe semenskega italijanskega žita, katero je v veliki meri pripomoglo, da je Jugoslavija prišla do tega, da na tem področju zdaj sama zadosti svojim potrebam.« Demokrščanski parlamentarec ni ugotovil le ugodnega razvoja v jugoslovanskem poljedelstvu, temveč tudi »znaten napredek cestnega omrežja, tujskega prometa itd. Obiskal sem, pravi, mnogo cerkva in ob prazni- PRISPEVEK ZA DRVA Na tržaški univerzi mislijo s prihodnjim šolskim letom povišati pristojbine, in sicer 2000 lir na vsakega slušatelja, češ da je dr. Palarr.ara znižal prispevke za naše vseučilišče. Denar bodo uporabili za nabavo drv. Med dijaki je nastalo veliko razburjenje. Lepega dne, pravijo, nam bodo ukazali, naj prinesemo na hrbtu še klopi v predavalnico. Visokošolci zahtevajo, naj se povišek prekliče. MILAZZOVA VLADA Silviju Milazzu je uspelo sestaviti deželno vlado na Siciliji in spraviti pod streho začasni proračun. Njegova večina znaša sicer le nekaj glasov, vendar je po splošnem mnenju Kršč. demokracija doživela na Siciliji težak poraz. Mario Scelba je izjavil, da so za to odgovorni demokristjani sami, ker se niso znali pravočasno pobotati z Milazzom. Najprej so ga skušali s pomočjo liberalcev, monarhistov in fašistov politično ugonobiti, in šele ko so sprevideli, da jim ne bo uspelo, so se začeli z njim pogajati. Hoteli so, naj se spravi s Kršč. demokracijo in odtrže od social-komunističnih zaveznikov, za to so mu ponujali mesto predsednika deželne vlade. Bilo pa je že prepozno. Milazzo je bil zgubil zaupanje in se bal prevare ter je zategadelj odbil sleherno sodelovanje s Kršč. demokracijo. Politični razdor med italijanskimi katoličani se je le še bolj poglobil. Koga zadene krivda za posledice? kih prisostvoval maši v Zagrebu in manjših središčih. Povsod sem videl svetišča polna vernikov, ki so svobodno opravljali svoje verske dolžnosti.« Zdaj čakamo le, kdaj se bo Kat. glas zagnal v bivšega državnega podtajnika Brusa-sco, češ da je s svojimi izjavami dokazal, da je sopotnik komunistov, kakor žigosajo goriški modrijani vsakogar, ki v politiki ne misli natančno kot oni, čeprav se sami razumejo na politiko kot »zajec na boben«. * * * PLAČE POSLANCEV IN SENATORJEV Prejemki člana parlamenta znašajo okrog 300 tisoč lir na mesec. Ce ga ni na seji zbornice, mu odbijejo po 5000 za sleherno odsotnost. Kadar manjka na seji kakega odbora, mu pa odtržejo vsakokrat po 4 tisoč. Biti mora zatorej delaven in vselej prisoten, sicer se mu plača čedalje bolj niža. Desničarji in komunisti, ki morajo povrh odstopiti precejšen del dohodkov skladu stranke, predlagajo zato, naj bi se prejemki povišali na pol milijona mesečno, češ da morajo biti gospodarsko povsem neodvisni, kot so sodniki. Ob koncu vojne je razdejana Evropa nujno potrebovala pomoči Amerike, katera je ostala v svetovni vihri nedotaknjena in se povrhu še silno obogatila. Evropi je nudila pomoč v hrani, denarju, surovinah in strojih, obenem so pa ameriški zasebniki poku-povali vsepovsod industrijska podjetja. Tako so prišla v njihove roke ali pod njihov vpliv cele panoge gospodarstva v Italiji in drugih deželah. Človek bi menil, da se je to zgodilo le v šibkejših državah, ne pa v Veliki Britaniji, nedavno še prvi industrijski velesili na svetu. Toda kako hitro se je razmahnila ameriška gospodarska premoč tudi med Angleži, nam dokazuje razprava v londonskem parlamentu pretekli mesec. Povod je dala borba med dvema ameriškima velekoncernoma, kateri bo kupil angleško družbo aluminija British Aluminium Co. Pri tej priliki so prišle na dan zelo zanimive številke. Neki laburistični poslanec je ugotovil, da je angleška industrija krogličnih ležajev prešla že povsem v amerikan-ske roke, drugi je tolmačil nevoljo 3000 delavcev v Coventrvju, katerim se je zdelo za malo, da so postali odvisni od novih ameriških gospodarjev. PONIŽANI NARODNI PONOS Velepodjetja onkraj oceana imajo v Veliki Britaniji danes že 400 podružnic, v katerih je zaposlenih okrog 400.000 angleških delavcev. Amerikanci se ne zanimajo za sta-roznane stroke angleškega gospodarstva, kot so tekstilne tovarne in težka industrija, temveč so se vrgli na najsodobnejše panoge, tako na petrolejske družbe, na tovarne avtomobilov, na kemijsko in zlasti na najnovejšo atomsko industrijo. Naložbe ameriškega zasebnega kapitala v Veliki Britaniji so dosegle zelo visoke številke: leta 1957 1 milijardo 899 milijonov dolarjev, danes znašajo pa že 2 milijardi 800 | CESAR HAILE SELASJE NA OBISKU Po potovanju v Sovjetsko Rusijo in v razne zapadnoevropske države je etiopski vladar prispel v Jugoslavijo, kjer bo delj časa~ gost maršala Tita. Z njim se vozi po Hrvat-ski in Sloveniji. Ogledal si je Idrijo in njen rudnik živega srebra in se po prelepi soški dolini spustil do Solkana, kjer ga je prebivalstvo navdušeno pozdravljalo. Oba državna poglavarja sta se od tod peljala v Koper in zatem v Postojno. Haile Se-lasje je s sprmestvom obiskal Ljubljano, ki je bila vsa v zastavah, prispel v Kranj, kjer ga je prebivalstvo obsulo s cvetjem ter odšel za tri dni na Bled. Krasota slovenske zemlje je naredila nanj globok vtis. Hvalil je tudi nagli razvoj jugoslovanske industrije in dejal, da bo poslal mlade ljudi iz Etiopije na šolanje v Jugoslavijo. JUGOSLOVANI NA PRVEM MESTU V prvi polovici tega leta, se pravi do konca junija, je Tržaško obiskalo 65.692 ino-zemcev in tu prespalo vsaj eno noč. Prvo mesto zavzemajo Jugoslovani, in sicer 23.9 odstotka, drugo Avstrijci (14.5%), tretje (13.1%) Nemci, četrto (12.2%) Amerikanci. milijonov. Od vsega denarja, ki so ga Amerikanci po vojni vložili v zapadni Evropi, je šla domala polovica v Veliko Britanijo. Kje so tisti časi, ko so Angleži bili najbogatejši in najmogočnejši narod na svetu ter vsepovsod, in tudi v Ameriki, ustanavljali svoja podjetja? Danes zgubljajo postopoma ključne gospodarske postojanke celo v lastni državi. To je hud udarec za njihov narodni ponos, a kolo zgodovine se ne da več zaustaviti. NA TRETJEM MESTU Dve svetovni vojni sta globoko omajali življenjsko moč britanskega carstva. Po zadnji vojni bi bili Angleži brez pomoči Amerike težko obnovili svoje uničeno gospodarstvo. Da so ob tem prešla številna njihova podjetja v last ali pod vpliv ameriških zasebnih družb je pa bilo obenem v korist britanskemu gospodarstvu. Amerikanci so namreč vpeljali na Angleško najsodobnejše stroje, umnejšo organizacijo dela, hitrejši in cenejši način proizvodnje in sploh vso udarnost svoje mlade domovine. Na trg so prinesli tudi povsem nove industrijske izdelke. Angleže, ki so zelo sposoben, a nekoliko konservativen in počasen narod, so s svojo sunkovitostjo predramili in ga usposobili za uspešno gospodarsko tekmo tudi v današnji revolucionarni dobi. Londonski državniki so znani kot veliki realisti, katerim se zdi nespametno ne sprijazniti se s stvarnostjo, če je ni mogoče spremeniti. Zato se nikakor ne upirajo naložbam ameriškega kapitala v svoji državi, ampak nalagajo, kjer se jim splača, tudi sami svojega v Ameriki, s katero sploh skušajo prijateljsko sodelovati tudi v gospodarstvu. Da so Amerikanci in Rusi postali v svetu močnejši od Angležev, je bridko, a se ne da spremeniti. Treba se je pač zadovoljiti s tretjim mestom v lestvici današnjih velesil. Prodiranje Amerikancev v anglešho gospodarstvo Opčine: »KMEČKI TABOR« JE USPEL Kmetijska zadruga iz Trsta je v soboto in nedeljo priredila v tukajšnjem Prosvetnem domu Kmečki tabor. Čeprav ni bilo vreme preveč ugodno, si je zanimivo prireditev ogledalo precejšnje število kmetovalcev našega ozemlja ter iz sosedne goriške pokrajine. Mnogo zanimanja je zbudila zlasti razstava sadja in zelenjave, pri kateri so sodelovali vrtnarji iz neposredne tržaške okolice. Kar začudili smo se, ko smo videli, koliko najrazličnejših vrst povrtnine pridelujejo v mestni okolici. V razgovoru z nekaterimi prireditelji pa smo zvedeli, da ta panoga kmetijskega gospodarstva tudi dobro uspeva, kajti domača zelenjava se hitro proda in je po njej veliko povpraševanje. Sadje in zelenjavo so razstavili naslednji vrtnarji: Anton Leban, Just Barič, Alojz Kodrič, Franc Kodrič, Valentin Švab, Lucija Koren, Josip Škerjanc, Miroslav Škerlj, Anton Marsič, Ivan Cač ter Josip Kalc. Vsi so bili tudi nagrajeni. Udeleženci so se nadalje radi ustavljali pri uticah, kjer so naši vinogradniki iz Miljskih hribov, Brega ter Krasa razstavili domača vina. Nadvse zanimiva pa je bila razstava kmetijskih strojev in drugega poljskega orodja ter raznih krmil. Prireditelji so poskrbeli, da so si kmetovalci lahko ogledali predvsem tiste stroje, ki so pri nas uporabni. Iz velikega zanimanja občinstva za sodobno poljsko orodje sklepamo, da se naši kmetovalci zavedajo, kako bo kmečko gospodarstvo moglo v bodočnosti uspevati samo, če se bo čedalje bolj mehaniziralo. Kmečki tabor je poljedelcem nudil lepo priliko, da spoznajo najrazličnejše vrste strojev, ki lahko povsem nadomestijo človeško delovno silo. V soboto popoldne je bila tudi kratka kulturna prireditev, pri kateri so sodelovali pevski zbor iz Padrič ter zbor Rota, vmes pa je igrala proseška godba. Ob otvoritvi tabora je udeležence pozdravil tajnik Kmetijske zadruge Alojz Markovič, prisrčne pozdrave in čestitke pa je izrazil tudi tajnik Zadružne zveze iz Nove Gorice v Sloveniji. Na koncu so dekleta v narodnih nošah izročila zlate kolajne Alojzu Grilancu, Valentinu Švabu, Viktorju Brajniku, Francu Kodriču in v spomin pok. Josipa Miliča, ki so sc odlikovali v zadružnem delu. Zgonik: ASFALTIRANJE CESTE GABROVEC—BAJTA Na Tehničnem uradu v Trstu je bilo prejšnji teden oddano na dražbi ponovno asfaltiran je ceste iz Gabrovca v Bajto. Za dela je določenih nekaj nad 8 milijonov lir, izvedlo pa jih bo podjetje ITE iz Trsta. V bližnjem Saležu se je v nedeljo popoldne zgodila huda nesreča. Komaj 6-letna Marta Kocjančič je padla z 2 m visokega balkona ter se pri tem močno ranila. Odpeljali so jo v tržaško bolnišnico, kjer upamo, da ji bodo zdravniki vrnili zdravje. OBMEJNI PROMET V soboto, na veliki šmaren, je po raznih mejnih prehodih šlo v sosedno Jugoslavijo kar 31.000 Tržačanov, na naše ozemlje pa je prišlo 9.000 Jugoslovanov. Največji promet je tudi to pot bil pri škofijah in na Fernetičih. Na tem bloku so jugoslovanska oblastva prav pred prazniki odprla novo poslopje, kjer izvrše carinski pregled samo tistih potnikov, ki so namenjeni v Jugoslavijo, tako da se promet neprimerno hitreje odvija kot prej. V soboto je prekoračilo mejo še 16.000 potnikov s potnimi listi, tako da je skozi prehode ta dan potovalo skupno 56.800 oseb. ZA GOSPODARSTVO TRSTA Na pobudo tržaškega župana Franzila namerava v kratkem odpotovati v Rim posebno odposlanstvo, ki naj predsedniku vlade Segniju obrazloži položaj tržaškega gospodarstva ter zahteva od vlade primerne ukrepe. Odposlanstvo naj bi vodil župan Franzil, ostali člani pa naj bi bili razni tržaški gospodarski izvedenci ter nekateri predstavniki vladajoče stranke. Socialistični občinski svetovalci po so s posebnim pismom zahtevali od župana, naj skliče izredno sejo mestnega sveta, ki naj razpravlja, kako naj bo odposlanstvo sestavljeno, da bo lahko predstavljalo koristi vseh Tržačanov. Tej zahtevi so se pridružili še komunisti ter dr. Dekleva. Socialni demokrati in misovci pa so predla-, gali, naj se v ta namen sestanejo le načel-'; niki posameznih političnih skupin. Žu-. pan je ta predlog sprejel. Ker je bil sestanek včeraj zvečer, bomo o njegovem poteku poročali prihodnjič. ZA KMETOVALCE NA TRŽAŠKEM (Prispevki z.a zboljšanje hlevov in živinoreje) Kmetijsko nadzorništvo v Trstu sporoča, da bo tudi letos nudilo prispevke tistim živinorejcem, ki bodo zboljšali hleve ali nadomestili za jetiko bolno živino z zdravimi govedi. Do prispevka ima pravico, kdor bo v hlevih izvršil naslednja dela: napeljal vodo in zgradil napajalnik; sezidal nova okna in zračnike; zgradil nove jasli; postavil nov tlak, zgradil nov strop, odtočne kanale, hlev ometal ali prebelil; zgradil nove gnoinične V' Čestitamo! Danes praznuje 84. obletnico rojslva gospa Marija Martelanc iz znane in zavedne slovenske družine v Barkov-ljah. Čestitkam njenih številnih otrok, vnukov in pravnukov se pridružuje tudi Novi list, ki ga slavljenka zvesto prebira. Želimo ji, da bi ji Bog naklo nil že mnogo let v zdravju in sreči. jame; kupil novo slamoreznico in druge podobne naprave; popravil senike in uredil dovodnike za seno ter zgradil nove ograje za teleta ali staje na prostem. Kdor hoče dobiti prispevek, mora do 30. septembra predložiti prošnjo (na kolkova-nem papirju za 100 lir) Kmetijskemu nad-zorništvu v Trstu, ul. Ghega 6. Skupno s prošnjo mora dostaviti tudi kratko poročilo o delih, ki jih namerava izvršiti, ali navesti stroje, ki jih misli kupiti. Nadzorništvo bo odobrilo prispevek, ki bo poravnal do največ 75r/< stroškov prosilca, a ne bo presegal 100.000 lir. Za odpravo jetične živine Komisija, ki je nedavno tega pregledala živino na našem ozemlju, je ugotovila, da je odstotek za jetiko bolnih goved nizek in po nekaterih vaseh celo neznaten, tako da se bolezen z lahkoto popolnoma zatre. Da bo uspeh popoln, bo Kmetijsko nadzorništvo nudilo prispevek za nakup živine sivorjave pasme, ki naj nadomesti bolna goveda. Prispevek bo znašal največ 60.000 lir, to je okrog 30'/ kupne cene posameznega goveda. Kdor si namerava nabaviti živino, mora do 7. septembra vložiti prošnjo na kolko-vanem papirju za 100 lir na Kmetijsko nadzorništvo ter obenem položiti 200.000 lir za poedino naročeno žival. Skupno s prošnjo mora predložiti izkaz, iz katerega je razvidno, kakšno je zdravstveno stanje njegove živine, ter potrdilo, da je za jetiko bolno žival že zaklal. Dodati bo moral nadalje pismeno izjavo, s katero se obvezuje, da bo pred prihodom zdrave živine hlev temeljito razkužil. ŠEMPETER SLOVENOV Naj v današnjem dopisu iz središča ljube domačije izpregovorimo nekaj besed o treh ranah našega narodnega življenja, ki se morajo v doglednem času zaceliti, če naj naša zemlja in njeno prebivalstvo zadihata v boljšem ozračju. Na prvem mestu omenimo šolstvo. Naša osnovna šola ne živi, pač pa hira, ker naše otroke prav malo koristnega nauči. Je popolnoma italijanska in naš ubogi slovenski otrok ne sme v njej spregovoriti niti besedice v materinem jeziku, če se hoče izogniti hudi kazni. To stanje pa je po prepričanju vseh vzgojiteljev popolnoma protinaravno in nekrščansko. Tak šolski ustroj zavira zdrav duševni razvoj otroka. Gre za pravi detomor! To je zločin, ki vpije do neba. Naša šola zato ne more doseči niti tega, da bi slovenskega otroka naučila dovolj italijanščine. 8 Nam beneškim Slovencem v današnjih gospodarskih prilikah pa osnovna šola sama ne more več zadostovati, četudi bi bila najpopolnejša. Spadamo na žalost med tisto prebivalstvo italijanske republike, ki ga tepe strahotno izseljevanje. Kdor je prisiljen zaradi vsakdanjega kruha v tujino, mora biti oborožen s strokovnim znanjem. Zalo je danes naš klic, ki naj ga oblastva upoštevajo: dajte naši trpeči domačiji zlasti strokovnega šolstva! Ko danes beremo v italijanskem tisku živahne vzklike zoper rimskega kvestorja Mar-zana, proti kateremu so zaradi nedopustne- GORIŠKI POKRAJINSKI SVET V ponedeljek predpreteklega tedna je bila zadnja seja pokrajinskega sveta. Predsednik dr. Culot je poročal o posredovanjih posebnega odposlanstva pri raznih ministrstvih v Rimu. V odposlanstvu so bili: poslanec Martina, dr. Culot, predsednik goriške trgovinske zbornice Bigot, tajnik goriške KD Co-cianni ter tržiški župan Cuzzi. Odposlanstvo je bilo v Rimu konec julija. Dr. Culot je zatrdil, da so bili razgovori z ministri uspešni. Zlasti je izrazil zadovoljstvo, ker je minister za državne udeležbe Ferrari Aggradi zagotovil, da bo vlada znala z raznimi ukrepi okrepiti proizvodnjo v podjetjih IRI, ki so hrbtenica vsega gospodarstva v goriški pokrajini. Minister je zajamčil nadaljnji obstoj oddelka za izdelovanje železniške opreme, to je OMFA v tržiških ladjedelnicah. Prav tako je zagotovil, da ne bodo v ladjedelnicah odpuščali delavcev. Minister za kmetijstvo Rumor je obljubil vso pomoč pri izboljševanju Krminsko-trži-škega polja, ki je poverjeno, kot znano, posebnemu konzorciju. Učinkovito pomoč bo ministrstvo dalo tudi za uspešno izboljšavo Rižane, za katero se je potegnil tržiški župan. Odposlanstvo je z ministrom nadalje razpravljalo o Vzhodno-furlanskem vodovodu, katerega delovanje živo zanima tudi slovenske občine. O tem vprašanju je tajnik Cocianni predložil ministru posebno spomenico. Zakladni minister Tambroni je takoj poskrbel, da je bila ugodno rešena prošnja za posojilo, s katerim bosta pokrajina ter tr-žiška občina poravnali primanjkljaj iz leta 1958. ga in ošabnega obnašanja z navadnim cestnim redarjem uvedli preiskavo, mislimo na naravnost surovo obnašanje uradništva in gosposke v naši obmejni domačiji. Oblastva naj čimprej poskrbe, da se ta rakava rana pri nas odpravi. ČEDAD Letošnji Čedadski festival, ki je bil 8., 9. in 10. avgusta, je bil v vsakem pogledu dobro pripravljen in zato je tudi bolje uspel kot vsi dosedanji, še pred začetkom prireditve se je nabrala pred narodnim parkom v bližini znanega Hudičevega mostu nepregledna vrsta raznih vozil iz vseh krajev naše domačije, bližnje in daljne Furlanije, pa tu di s Tržaškega in Goriškega. Obisk letošnjega festivala je bil zares na višku. Kdor je le mogel, je hotel pač doživeti tajinstveno noč ob naši Nadiži. Uspeh je omogočilo tu di prelepo vreme. Svojo moč je imela zlasti na mlajši svet čudovita razsvetljava; saj je gorelo na obeh straneh Nadiže tisočero žarnic na dolgih žicah, bajno je bilo razsvetljeno še posebno ozadje Hudičevega mostu.' Številno občinstvo pa je letos zadovoljil tudi pestri spored prireditev, zlasti nastop orkestra Danz in raznih pevk. Pa tudi domača mladina se je dobro izkazala s svojimi popevkami in z igranjem na raznih glasbilih. Beneški Slovenci smo bili še prav posebno zadovoljni, ker smo lahko kramljali in peli v družbi z brati in sestrami iz Slovenije. Komunistični svetovalec Bergomas je po predsednikovem poročilu najprej obžaloval, da niso v odposlanstvu bili tudi drugi goriški poslanci. Nato je poudaril, da kljub ponovnim posredovanjem in obljubam vendar še ni uspelo rešiti v mnogih letih vprašanja CRDA. Omenil je zlasti oddelek OM FA, ki od 1. avgusta dalje ni več samostojen, ker je postal sestavni del ladjedelnice. Bergomas je govor takole zaključil: »Mi marksistična levica in vi katoliška levica izpod-kopujeva državno industrijo, ker ne znamo uresničiti svojega programa, ki smo si gx postavili.« Komunističnemu svetovalcu je odgovoril goriški tajnik KD Cocianni, ki je ugotovil, da je šlo pri vsej stvari za posredovanje demokristjanske stranke in da zato niso bili v odposlanstvo povabljeni predstavniki nobene druge stranke. O oddelku OMFA bomo poročali v prihodnji številki, ker so dr. Culot, Bigot in tržiški župan Cuzzi sklicali važno zborovanje, na katerem bodo poročali o uspehu svojega posredovanja v Rimu. ZA ŠOLE NA GORIŠKEM Ministrstvo za javna dela je sporočilo v Gorico, da je v sporazumu z ministrstvom za javno vzgojo odredilo izplačilo skoro 379 milijonov lir za gradnjo novih osnovnih šol, otroških vrtcev in opremo nekaterih že obstoječih šol v goriški pokrajini; od tega zneska dobi tudi pokrajinska industrijska tehnična šola v Gorici 109 milijonov lir. Podpore bodo v ostalem deležne le furlanske občine na podeželju in mesta Tržič, Gradež, Gradiška in Krmin. V Gradežu bodo zgradili dva otroška vrtca, v Gorici pa enega, in sicer v ulici Cappuccini. Krmin dobi 30 milijonov za opremo strokovne šole. Gospoda ministra opozarjamo, da obstaja v Gorici tudi slovenska strokovna šola, ki pa je žal skoro brez učil. Upamo, da bo minister Togni vsaj za to slovensko šolo nakazal potrebna sredstva, kot je storil v obilni meri za furlanske šole. Bralcem Novega lista je že znano, da je ministrstvo v mesecu januarju t. 1. izdalo za gradnjo novih šol v goriški pokrajini eno milijardo lir. ŠTEVERJAN V četrtek predpreteklega tedna zvečer so domači pevci zapeli zlatoporočencema Karlu Klanjščku in njegovi ženi Lidiji veselo podoknico in še o polnoči se je lepo razlegala pesem čez naše vinske gorice. Zlatoporočenec Karel Klanjšček je bil dolgo let naš cerkveni ključar in je vso dobo, odkar je po prvi svetovni vojni prišel k nam požrtvovalni gospod župnik Ciril Sedej, zvesto in vestno opravljal svojo službo. V soboto, 8. avgusta, pa sta se zlatoporo-čenca Bogu zahvalila pri maši, ki jo je daroval g. župnik, za vso pomoč v življenju. Pri sv. maši je prepeval naš odlični pevski bor pod vodstvom g. Hermana Srebrniča. Vsi vaščani želimo iz srca zlatoporočence-'na še obilo božjega blagoslova in zadovoljstva. Isti dan sta si obljubila večno zvestobo naš domačin Bruno Planinšček in gdč. Jo- žica Furlan, ki je doma iz Gorenjega Cerovega v jugoslovanskih Brdih. Tudi novopo-ročencema naj gredo prisrčna voščila vaščanov in jima vsi želimo obilo božjega blagoslova v njunem skupnem življenju. Naša javna dela v poletnih mesecih veselo napredujejo, tako zlasti gradnja otroškega vrtca, ki jo je prevzelo podjetje Milanese iz Gorice, in zidava osnovne .šole na Valeri-šču. Tudi poslopje nove osnovne šole v Jazbinah so že pokrili in upamo, da bodo tamkajšnji otroci imeli že jeseni pouk v novi stavbi. Predpreteklo soboto so naši občinski možje na zadnji poletni seji dalj časa razpravljali najprej o občinskih uslužbencih. Morali bi jim odobriti povišek plače, kot je po zakonu določeno za državne nameščence. Ker je vprašanje po mnenju sveta za našo občino precej zapleteno, je bilo sklenjeno, da bodo zadevo prej temeljito proučili in o njej ponovno razpravljali na prihodnji seji. Za opremo novega otroškega vrtca bo občina najela 1,500.000 lir posojila. Svet je nadalje sklenil, da izplača duhovniku Valoppi-ju 30.000 lir za njegovo delo, ki ga je imel pri raziskovanju pitne vode v števerjanski občini. Odobril je nadalje izdatek 65.000 lir za nakup slike, ki jo je izdelal slikar Tone Mihelič. IZ ŠTMAVRA IN Z OSLAVJA Prebivalstvo naših Brd živi poletne mesece v trajnem strahu, da mu neurja ne uničijo pridelkov. Ko mine huda ura, se zato kar oddahne. Prav zadnji dan julija so se zbrali temni oblaki nad Štmavrom in Oslav-jem in razsuli svoje breme nad našimi vinogradi in nasadi. Debela toča je povzročila veliko škodo, saj je uničila od 20 do 50 odstotkov pridelka. še huje kot pri nas pa je toča ta dan klestila onkraj meje, zlasti v Grgarju in Solkanu ter tudi više v Soški dolini, na Srpenici, v Volčah in na Tolminskem. Tudi avgustovo deževno vreme je večkrat motilo spanje briških kmetovalcev, a se zdi, da je dež bi! doslej za našo zemljo vendarle koristen. IZ DOBERDOBA V ponedeljek, 3. avg., je bila dobro uspela kulturna prireditev naše mladine. Pevski zbor je občuteno zapel Ljubezen do domovine, Pevec in Mladosti ni; občinstvo je še posebno vžgal Venček narodnih; prav tako mu je ugajalo rajanje po narodnih motivih. Petje je vodila gdč. Adela Ferletič. Krekova Tri sestre je tudi na našem odru žela velik uspeh. Igro je občinstvo uživalo z velikim navdušenjem in je igralce bogato nagradilo z živahnim ploskanjem. Prebivalstvo naselkov na Palkišču, pri Mi-kolih, Ferletih, Bonetih, v Sabličih in Komarjih je z zadovoljstvom sprejelo sklep našega občinskega sveta, da uporabi za napeljavo elektrike v omenjenih zaselkih 4 milijone lir. Vsi se sicer zavedajo, da bodo morali še precej časa čakati, preden zasije po njihovih hišah toliko zaželena elektrika, a se s čutom hvaležnosti spominjajo dolge vrste dopisov, ki jih je posvetil temu vprašanju Novi list. IZ KULTU RjNKGA ŽIVLJENJA Koroški Slovenci in nacistična maščevalnost Dobrim poznavalcem avstrijskih razmer je znano, da sta bili v predvojni Avstriji Koroška in Štajerska najhujši gnezdi hitlerjanskega nacizma. O tem sem se sam prepričal, ko sem v letih 1934 in 1935 obiskal ti dve avstrijski deželi. To ni bil slučajen pojav. Nacizem je našel .na Koroškem in Štajerskem rodovitna tla, ker je popolnoma ustrezal miselnosti tamkajšnjih nemških nacionalistov in njihovemu sovraštvu do Slovencev. Napačno si je namreč predstavljati, da je bil nacizem neki svetovni nazor, oziroma ideologija. Hitler kot bivši kaplar brez šol in prave izobrazbe ni bil sposoben, da bi ustvaril kak svetovni nazor ali filozof.jo. Njegov svetovni nazor je temeljil na sovraštvu. To je bil humus, iz katerega je bujno pognal strupeni nacistični plevel. Hitler in njegova stranka sta le izkoristila razpoloženje nacionalističnih krogov v Nemčiji in Avstriji; dala sta že pred njima obstojoče-mu divjemu plemenskemu sovraštvu ime, gesla in organizacijo. Znala sta sfanatiz.rati in ubiti s svojim hujskajočim tiskom v ljudeh zadnje pomisleke vesti. Prepričala sta jih, da je njihovo sovraštvo nekaj dobrega in zaslužnega za domovino. Nacionalistični velenemško usmerjeni krogi v Avstriji so sprejeli Hitlerjeva gesla kot nekaj naravnega in svojega, saj so izražala tisto, kar so že od nekdaj nosili v sebi. In takih nacionalistov je bilo največ ravno v obmejnih pokrajinah, na Koroškem in v Avstriji. KOTIŠČA NACIZMA — PONEMCEVALNE ORGANIZACIJE Zavestno potujčevanje drugega naroda je vedno nemoralno in ga je treba smatrati za zločin, ker je nekak duhovni umor človeka. V potujčsnem člo veku ubije namreč njegovo .najintimnejšo naravo, njegovo prvotno, osebno čustvovanje in mišljenje in mu vsili drugo. Napravi ga za nesrečnega rcne-gata, nezadovoljnega človeka. V potu čencu namre-vendarle ostane skrita zavest, da se dela nekaj drugega, kot je v resnici. Venomer mora skrivati svojo pravo naravo, svo o resnično narodno pripadnost in se hliniti ter lagati. To ga duševno izmuči in mu vzame spoštovanje pred samim sebo . Potu čevanje je zato nekaj sramotnega in zloč nskoga, pojav, k' bi moral za vedno izginiti iz Evrope, če hočemo, da bodo evropski narodi živeli med seboj v miru in dobrem sosedstvu. Čeprav avstrijska mirovna pogodba, ki so jo sramežljivo nazvali »državna« pogojba, posebe, p epj-veduje ustanavljati v krajih, k.er žive narodne manjšine in zlasti na Koroškem, potujčevalne organizacije in take, ki hujskajo k sovraštvu do druge narodnosti, se uradna Avstrija za ta člen pogodbe ni zmenila in je dopustila, da so takoj po podpisu mirov.ne pogodba začele rasti na Koroškem take organizacije kot gobe po dež u, med njimi zloglasna Sudmark, ki je že pred prvo svetovno voj"o fanatično potujčevala s svojimi šolami slovensko mladino na Koroškem in slovenskem štajerskem. Obnovili so tudi razne »bojevniške« in »domoljubne« organizacije, ki so cvetele pod Hitlerjem. V novih razmerah so jim dali druga imena, ki pa že po svojem zvoku spominjajo na nacistične vzorn. Tu di njihova organizacijska struktura spom nja na nacistične organizacije. Z njimi so zajeli bivše naciste in mladino, spravili so jo pod svoj vpliv in zda spet razpihujejo sovraštvo do Slovencev na Koroškem in do slovenskega naroda sploh, vse pod plaščem nekake domoljubnosti in domovinske zvestobe, pri tem pa so bili prav ti krogi tisti, ki so izdali Avstrijo Hitlerju in uničili njeno samostojnost ter ji povzročili vse nesreče, katere so jo zadele v okviru Hitlerjevega Reicha in po njegovem razpadu. In ob novi priložnosti bi jo spet izdali. VLOGA BIVŠE HITLERJEVE PETE KOLONE Naravne zaveznike so našli ti nacionalistični krogi v množicah Sudetskih Nemcev in »Vo’ksdeuts:h-erjev«, ki so se leta 1945 rešili v Avstrijo iz raznih držav v Podonavju. Jasno je, da so med njimi tudi mnogi pošteni ljudje, ki so samo žrtev razmer in so izgubili svoje premoženje in domovino zaradi svetovnega doga'anja, proti kateremu so b li bre' moči. Mno nogometnem prvenstvu ohranil položaj, ki ga je imel v prejšnjem letu, čeprav ne bo zanj igral Šved Skoglund. Pri četrti dobri ekipi — Fiorenlini, naj bi predstavljal uganko le Malatrasi, medtem ko naj bi bil Cervatov odhod le malo pomemben. Zanimanje vzbujajo: izboljšano moštvo Genoe, Bologna, ki je poskrbela predvsem za napad (Campana i.n De Marco) ter Roma, ki si je utrdila obrambo (Bernardin) in napad (Manfredini). Če pogledamo nekoliko niže na lestvici, srečamo Lazio (.novi igralci so Mariani, Rozzoni in Reeagni) in Atalanto, ki kažeta v primeri s preteklim tekmovanjem na lahno izboljšanje. Napol i utegne doseči več uspehov, le če se bodo njegovi igralci bolj potrudili kot lani. Uganko predstavljajo naslednja moštva: Sampdoria (odhod Sartija in prihod Skoglunda), Bari (napadalec Ta-gnin in branilec Baccari naj bi poskrbela za večjo utrjenost moštva), Padova (odšel Mariani in prišla Perani in Tortul) ter Palermo (sedem novih igralcev). štiii moštva trepetajo ob misli, da bodo kar tri enajstorice morale ob koncu tekmovanj presedlati v B ligo; ta moštva so: Alessandria (vse prej kot izboljšana), Spal (neučinkovita obramba), Udi-nese (le malenkostno izboljšanje) in L. R. Vicenza (enako močna kot lani). Kakšne so resnične sposobnosti ekip, pa bo pokazalo le tekmovanje. ŠPORT PO SVETU Boks — Archie Moore, ameriški boksar poltežkc kategorije, je v Montrealu s k. o. v tretjem krogu premagal Kanadčana Yvona Durella in ohranil .naslov svetovnega prvaka. Prvak je vrgel Kanadčana na tla petkrat, a le zadnji padec je odločil izid dvoboja. Argentinec Perez je z zmago nad Japoncem Yo-cakuro ohranil naslov svetovnega prvaka mušje kategorije. Zmaga je bila precej tesna. Atletika — Kakor je bilo pričakovati, so na mladinskem dvoboju Italija - Jugoslavija, ki je bil v Celju, zmagali gostje z izidom 110,5 : 85,5. Italijani so dosegli 13 zmag, Jugoslovani pa šest. Poljska je v dvoboju z Vel. Britanijo zmagala s 106 : 99. Belgija je v Kopenhag.nu premagala Dansko s 124 : 86. 0'Brien je izboljšal svoj svetovni višek v metu krogle z izidom 19,39 m. Hokej na kotalkah — Na tekmah za VII. jugoslovansko državno prvenstvo, ki je bilo v Novi Gorici, je zmagal Cement iz Pulja. Na drugem mestu je Nova Gorica, ki je izgubila le tekmo proti prvaku (5:4). Nastopale so štiri ekipe s Hrvaškega in dve iz Slovenije. Tenis — Avstralsko moštvo je .na tekmovanju, ki j: veljalo za Da .'.sev p.kal, premaga o Italijo s 4:1. Na tem medeonskem srečanju so bili doseženi tile izidi: Laver - Pietrangeli 6:4, 2:6, 6:3, 6:3; Fraser - Sirola 19:17, 1:6, 6:3, 6:4; Laver - Sirola 4:6, 6:4, 6:0, 6:3; Picrangeli - Emerson 6:4, 6:0, 6:4; Fraser-Emerson - Pietrangeli-Sirola 3:6, 11:9, 6:3 in 9:7. Plavanje — Američanka Kone je preplavala 110 y prosto v 1’12’T, kar je nov svetovni višek. V Chicagu je Američanka Ramey postavila nov svetovni višek na razdalji 110 y (metuijček) s časom 1’09”8. Pretekli teden je bilo v Genovi tekmovanje za italijansko prvenstvo. Poleg znanih Puccija in Laz-zarija so Italijani dali evropskemu plavalnemu športu še dve imeni: Dennerleina (metuljček) in Schol-mcierja (hrbtni slog). Novi italijanski prvaki so tile: moški: Pucci (100 m prosto), Bianchi (200 m prosto), Gallelti (400 m i.n 1500 m prosto), Masperi (200 m prsno), Dennerlein (200 m metuljček), Schol-meier (100 m hrbtno), Lazio (4x200 m prosto), Can. Napoli (4x100 m mešano); ženske: Pacifici (100 m prosto), Valle (400 m prosto), Zennaro (200 m prsno), Saini (100 m metuljček), Faidiga (100 m hrbtno), Lazio (4x100 m prosto in mešano). Košarka — Na tekmah za Balkanski pokal, ki so bile v Bukarešti, je zmagala Bolgarija pred Jugoslavijo in Romunijo. Za Jugoslavijo je to uspeh in obenem potrditev možnosti, da se uvrsti v finale olimpijskega prvenstva v Rimu, na katerem bo nastopalo 16 najboljših ekip na svetu. !»-! V o im tev, da uresniči svoje cilje. Zato se je Cr-' na roka obrnila leta 1916 tudi proli njemu in je vpričo francoskega poveljnika generala Seraila streljala nanj na solunski fronti. Ta organizacija, ki se je čutila, da je edina varuhinja srbske svobode, je pripravila ludi sarajevski atentat na Franca Ferdinanda, kar je bilo povod za prvo svetovno vojno in za zadnje dejanje v žaloigri Habsburžanov. GLUHA UŠESA Na Dunaju, pa tudi v Beogradu in po ostalih evropskih prestolnicah so se dobro zavedali, da se bo najmanjša iskra na Balkanu razplamtela v požar. Če nemška vojna klika ni Franca Jožefa popolnoma pridobila za preventivno vojno, ga je vsaj znala tako osamiti, da niso mogli prodreti do njega nasprotni nasveti. Zato se je začel zgodovinski tok kar nekam usodepolno razvijati za Habsburžane ■n njih cesarstvo. Trezni politiki so sicer skušali prigovarjati, da čas še ni zrel za vojne podvige, a trobili so le gluhim ušesom. Na gluha ušesa so prihajali opomini tudi od srbske vlade same. Ministrski predsednik Pašič je zvedel za priprave zarotnikov že v prvi polovici julija. Znašel se je v škripcih. Bal se je posledic atentata na prestolonaslednika Franca Ferdinanda. Po drugi strani se je pa čutil prešibkega do tajinstvene in vsemogočne črne roke. Sklical je ministre na sejo. Vsi so bili mnenja, da je treba zavreti zarotniške naklepe. Obmejne straže so prejele ukaz, naj nikogar ne puste čez mejo v Avstrijo. Bilo je pa prepozno. Zarotniki so bili šli že preko. Pomagali so jim višji častniki, člani črne roke. Srbska vlada se je tedaj odločila, da opozori Dunaj, naj ne pride prestolonaslednik v Sarajevo, ker bo pot zanj lahko usodna. Srbski poslanik na Dunaju Joca Jovanovič se je oglasil pri ministru Belinskem, ki je imel v rokah civilno upravo Bosne in Hercegovine. Temu je z diplomatsko spretnostjo povedal, da bi utegnil uradni obisk v Bosni razburiti javno mnenje nacionalistične omla-dine in da se lahko pripeti nekaj, kar ne bo ne Avstriji ne Srbiji v prid. Belinski je poslanika le raztreseno poslušal. Odgovoril mu ni pravzaprav ničesar. Obvestil pa tudi ni vojaškega poveljnika Bosne in Hercegovine generala Potioreka, ker je bil z njim sprt. Civilna in vojaška oblastva so delala vsaka na svojo roko. Zunanji minister Berchtold je podpiral vojaške kroge, ki so vojno izzivali in hoteli obenem izigrati neljubega Franca Ferdinanda. Potiorek je imel v bližini Sarajeva zbranih 70.000 mož. Avstrijski nadvojvoda bi se bil lahko pripeljal v srce anektirane dežele popolnoma varno med dvojnim kordonom vojaštva. Ko je cesar leta 1910 obiskal isto deželo, je za vsakim grmom čepel tajni policist. Za obisk prestolonaslednika je kabinetna pisarna zahtevala, naj pride iz Budimpešte vsaj petdeset tajnih policistov pregledat, ali je v Sarajevu vse varno. Ministrstvo je pa odgovorilo, da nima na razpolago 20 tisoč kron za stroške. Vojaška in policijska oblastva se niso zganila niti tedaj, ko je v Zagrebu neki orožniški častnik prejel nepodpisano pismo z natančnim orisom, kako se bo atentat izvršil. Usoda sc je morala izpolniti zaradi spletk in zakulisnih borb. ( Dalje) Narodni odpadnik je moralni pohabljenec. Pripravljen je zatajiti vse vrednote, da ugodi svojim slabim nagonom. I 9 HE1, ZASPANCA, VSTANITA!! SONCE SITE IN Cii HOČEMO SE DANES NA3TI OTOR ZARLADOV, MORAMO UAP BRž. NA POT!! 2n '■SADRO?-.. 6AUA5, Z DAE5NO GLEDOM 61 GA BOM OGLEDAL ... E3,PREMf\T>UEN SEM. DAT,, LAUOTN1U, DVIGNI ME! NA,1AR0TNIR PRIMI LLRMILO, , . Tl Sl NA / 1 VRSTI ! GLC5TA 3 ADRO! VES DAN 60 HITELI PO BREZUONčNI GLADINI IN PROTI VEČERU.., ir.. ■■i-fi-r.rrr SMENTA, MENDA IMAŠ PRAV) TARE LA03E SO TULILE PEED TISOČ VITU TATA MORGANA PRITISNI NA PLIN, LAROTNIR! OTOR! »j? TATA MORGANA? Gl ZNOREL?! 5W NISMO V PUŠČAVI1 DA3 Ml RURALO, DA SAM POGLEDAM NO.UA3 VIDlS? TO ’Jt NA«. CIL3! GLE1TA, ZALIV XS VSE DRUGO, \AOT NA RISBI. HURA11 /IZRRCALI SE BOMO Č.UDNO. ^ VEC DAN NAM SE NE MOTIM 3£ TAMLE SPET / 3E GLEDILO... TISTO 3ADRO! A TO NE MOR.E BITI PRIUAIEN... /fe/ ''NZ. TARO, PRISPELI SMO 3UTR.I POIŠČEMO ZAU1.AD ZDAJ Sl PA MALO OGLEJMO OTOR ZA ZAčETER OGLEDAL Tl STELE ■BANANE... I m* IDEJA Mi&mmir ni slaba. &e dovoli«, , grem S TEB03. pa Šolska obvestila Na slovenski višji realni in klasični gimnaziji v Trstu, Ulica Lazzaretto vecchio 9-II., traja vpisovanje za šolsko leto 1959-1960 do 10. septembra. Tajništvo šole je odprto vsak dan od 10. do 12. ure. Natančnejša navodila so objavljena na oglasni deski. Na slovenski nižji industrijski strokovni šoli V Trstu-Rojan, ul. Montorsino 8/111. — poteka vpisovanje dijakov v vse tri razrede za šolsko leto 1959/60 po naslednjem redu: do 30. avgusta vsak dan od 10. do 12. u;e in od 1. do 25. septembra od 9. do 12. ure. Za vpis v I. razred so potrebne naslednje listine: rojstni list, ki ga dobite na anagralskcm uradu; potrdilo o cepljenju ko/, ter zadnje šolsko spričevalo. Vsi popravni izpiti (razredni in nižji tečajni) se prično 'v ponedeljek, 7. septembra, ob 8.30. Na slovenskem industrijskem strokovnem tečaju v Dolini se opravlja vpisovanje v vse tri razrede po naslednjem redu: do 30. avgusta vsak dan od 9. do II. ure in od 1. do 25. septembra od 9. do 12. ure. Potrebna navodila daje taništvo šole. Na slovenskem učiteljišču v Trstu se popravni in vstopni izpiti prično dne 2. septembra ob 8.30. AVTOBUSNA PROGA TRST — AJDOVŠČINA Danes je začel prvič voziti avtobus na progi Trst-Ajdovščina. Iz našega mosta odpelje vsak dan ob 6.45 in vozi skozi .naslednje vasi: Sežana, Dutovlje, Štanjel, Vipava in Ajdovščina. Ob nedeljah in praznikih je proga podaljšana do Ornega vrha. Iz Gorice Ravnateljstvo slovenske Višje gimnazije in učiteljišča v Gorici sporoča, da traja vpisovanj,- v vse razrede do 20. septembra. Popravni izpiti se pričnejo v sredo, 2. septembra, lob 8.30 s pismeno nalogo iz italijanščine. OBVESTILO Dijaška Matica v Gorici obvešča vse dijake, ki nameravajo zaprosili za spre;em v Dijaški dom, naj čimprej vložijo prošnje. Dijaki, ki se nameravajo udeležiti lekcij za ponavljalne izpite, naj pridejo 20. avgusta v Dijaški dom. Ta dan se bodo učne ure že pričele. Izdaja Konzorcij Novega lista Odgovorni urednik Drago Legiša Tiska tiskarna »Graphis« - Trst, ul. Sv. Frančiška 20 Telefon 29-477 POLETNE POVODNJI 2e nekaj let se opaža, da se prav sredi poletnih počitnic vreme rado pokaži. Letošnji »ferragosto« je potrdil to pravilo. Jezo imajo samo izletniki in škodo gostinska podjetja. Mnogo hujše pa je bilo v Avstriji. Na Salzburškem je padlo toliko dežja, kot ga ne pomnijo že 150 let. Reke so preplavile obširna ozemlja. Iz mnogih vasi pri mestu Passau so morali vsi prebivalci zbežati. Precej je tudi mrtvih. Škodo cenijo na 300 milijard. Letošnje poletje si bodo tam res zapomnili. POROKA V nedeljo, 9. avgusta, sta si v škedenjski cerkvi obljubila večno zvestobo knjivodkinja gdč. Eda Godina in inž. Cene Baša. Krožek slovenskih izobražencev iz Trsta jima želi mnogo sreče in uspehov na novi življenjski poti. Čestitkam se pridružuje uredništvo Novega lista. Za Cvetko Ipavec! Rozalija Zafred L. Pavlica A. I.. Skupaj: Prejšnji znesek: Vsega skupaj: 500 L. 1.000 L. 2.000 L. 3.500 L. 96.850 L. 100.350