ovice
Izhajajo L in 15. vsacega meseca. Cena jim je za celo I gld., za pol leta 50 kr. — Naročnino sprejema J. Krajec v Novem Mestu, dopise pa uredništvo.
Kdor želi kako oznanilo v „Dolenjske Novice" natisniti dati, plača za dvostopno petit-vrsto 8 kr. za enkrat, dvakrat 12 kr., trikrat 15 kr.
YABÏXaO
ua
f
katfirega priredi
»katoliško jiolit. (Iruisl-vo '/aï Doloiysko" v Mokronogu, v nedeljo 7. julija ob 4. popoludne.
Zborovanje se bo vršilo na vrtu gostilne ,,pri Lipi".
VSrORED:
Poročala liota gg. poslanca dr. I. Žitnik o svojftiu delovanj« ? deželnem zboru in Fr. Pováe o položaju v državnem zboru. Dostavila bota razne nauke, tičoče se aedanjeg^a zamotanega položaja in o narodno-j|,''osj»odiiríiki politiki.
K obilni udfiležbi vabi
oiMtoir. Gospodarske stvari.
Shod (loloujHkili kmetijskili podrnžiiic v Novom ])l(iMtu.
(Dalje.)
G. grof Margheri pravi nadalje, da moramo zboljšavati naŽo goved tudi zanaprej z eno-l)arvenimi plemeni, ki pa naj so boljSi za mlečnost kakor je miiricodolsko pleme. Dandanes je treba rediti Živino, Iti bode dobra za delo in za mesaria, pa tudi za molžo. Ko je potem se nekaj o pomanjkanji bikov govoril, stavil je predlog, da naj c. kr. ^lûetijska družba tudi nadalje vpeljuje enobarveno živino ?A zboljšanje domaÊe govedi.
Na to se oglasi g. vitez 1.anger iz Bršljina, 'fi pravi, da je bilo pred dvajsetimi leti na zahte-^anje poljedelskega ministerstva v Ljubljani tako posvetovanje, katera plemena naj se vpeljujejo na I^ranjsko za zboljšanje domaSe živine, Takrat se je bilo sklenilo, vpeljevati na Gorenjsko rudeĆe-pisano belansko pleme, na Dolenjsko in Notranjsko pa enobarveno muricodolsko pieme. Na Gorenjskem se je rudeèe-pisano pleme obneslo in je sedaj povsod razâiijeno, tako da je gorenjska goved možno zjednatiena. Na Dolenjskem pa niso bili ® Bauricodolskim plemenom povsod zadovoljni, ker
je bilo izbirèno za krmo in slabo za molžo. V mnogih lilevib so zopef opustili to pleme in začeli rediti druga plemena. Od tod prihaja, da je pri nas na Dolenjskem živina tako pomeèana. K vzrokom, da je pri nas živinoreja manj napredovala kakor na Gorenjskem, prišteva to, da se je prodalo na Doleiysko dosti manj '' državno podporo nakupljenih bikov kakor na Gorenjsko in Notranjsko^
Od 1. 1861) do 1892 je prišlo na Gore^ 70(> plemenih živali in sicer 371 bikov iii/^l^ telic. Na Dolenjsko pa, ki šteje malo ne/)Syiio ^ i toliko glav živine in kjer je bilo že od tt^B^' veliko pomanjkanje bikov, se je pa v teh dvajsetih letih oddalo le 182 živali in sîcer\,^'^
bikov in 03 telic, tedaj skoraj štirikrat manj kak^----
JU. Gorenjsko. Tudi Notranjska je dobila Se enkrat toliko z državno podporo nakupljene živine, kajti tjekaj jih je priSIo tudi 180, a Notranjska ima za polovico manj živine kakor Dolenjska.
Na Dolenjskem je sedaj živina moiSno pomešana in je zadnji Čas, da jo skušamo & pripravnim plemenom zboljšati in pojednačiti. Pri nas potrebtyemo pred vsem dobro delavno Živino in živino, ki se rada redi in je dobra za mesaija. Mlekarstvo nima za nase kraje posebnega pomena, ker ni dosti odjemalcev, in Ljubljana, najveëje mesto v deželi, je tudi preskrbljena z mlekom. Veliko bolj pa rabimo klavno živino.
VpraSanje nastane tedaj, katero pleme bi bilo izbrati za naše kraje, da bi nam ustrezalo in bi biio pripravno za naše razmere. Govornik pravi, da se je pri tem ozirati v prvi vrsti na dosedanjo živinsko kupčijo po Dolenjskem, da je rediti tedaj tako živino, po kakoršni najbolj poprasujejo kupci. Po Dolenjskem je najbolj cenjena enobarvena živina, bodi-si sive ali pa pšenične barve. Take živine se tudi po Dolenjskem največ nahaja; gospodarji jo najraje redé, ker jim daje dobro blago za kupčijo. Tudi zanaprej kaže ostati pri živini take ali podobne barve. Za zboljšai^e domače govedi priporoča potem posebno murbodensko ali pomursko pleme, ki je pšenične barve. To pleme je doma na Štajerskem, kjer je nastalo z mešanjem muricodolske in marijino-dvorske (oziroma labodske) živine. Tudi pri nas imamo že
precej take živine. Murbodensko pleone je prav dobro za užitek, daje dobre voli za delo in za pitanje in tudi dobre krave za molřo. Pri tem pa ni tako izbirčno v kiaji kakor je muricodolsko. Našim lahtevam bi to pleme najbolj ustreglo, kakor nas učé tudi že dosedanje izkušnje. Razun tega plemena hoče dobro sponasati pri nas tudi sivo-nijavo Svicko pleme, kakorsno rede na kmetijski šoli v G-rmu. To pleme je tudi ene barve in ker ni izbirčno v krmi, se bode rado privadilo naSemu kraju. Znano je zaradi izvrstne mlečnosti, na katero je g"ledati posebno gospodarjem v bližini večjih krajev, kjer se mleko lahko prodaja. Zaradi boljše mlečnosti se priporoča tudi oberintalako ali bolje zgornje-iiiodolsko pleme, ki je take barve kakor muricodolsko pleme; tudi ta živina, pomešana z domačo, se bode pri nas dobro flponaaala, kakor učé izkušnje zadnjih let v okolici grajSČine Kuprčvrli, kjer se redi sedaj ta žiyina, G. vitez Langer podpira na to predlog predgovornika, da se naj rabijo za Dolenjsko enobarvena plemena za zboljšanje domaČe govedi, in predlaga za to v prvi vrsti m u r-bodenako ali pomursko pleme, razun tega pa tudi švicko in igonije-inodolsko pleme. Ker je pomanjkanje bikov po Dolenjskem še splošno in ker se ni nadejati, da bi se sedanjim potom popolnilo število potrebnih bikov, predlaga nadalje, da bi se napravile za izrejo večjega števila bikov zgoraj imenovanih plemen posebne „pepinijere" ali po naSe „izrejaliářa" na primernih mestih in sicer v hlevu g. barona Berga v Mokronogu, ki redi čistokrvno murbodensko živino, potem v hlevu deželne kmetijske Sole na Grmu, kjer imajo švicko živino in v hlevu g. dr. G o-riany-ja v Ruprčvrhu, kjer se redi zgornje-inodolska živina. V teh hlevih naj bi se izrejali junčki domače reje in pa od vnanjib gospodarjev dokupljeni junČki, izvirajoči od dobrih krav in bikov. Kmetijska družba naj bi v ieh pepinijerah izrejene mlade bike kupovala, v kolikor bi bili sposobni za pleme, in jih za polovico cene ali pa ee ceneje oddajala po deželi.	(Dalje aicdi.)
Shod v Oriioinl,iii.
(Konec.)
Na oder stopi potem domači kaplan Janea Pristov in govori o liberalizmu. Slabo je na svetu, vsak je o tem prepričan. Vzrok socijalnemu prašanji je liberalizem. — Razloži, kaj so liberalci. — Boga in vero so pahnili iz vsega javnega življenja, iz sol itd. Skušajo ljudstvu vzeti vero iz srca. Je-li so to prijatelji ljudstva, ki mu iztrgajo najdragocenejši zaklad svete vere? Ne, to so sovražniki slovenskega naroda. Vera je podlaga posameznemu Človeku, deželi in državi,
celi slovenski družbi, drugače ne dosežejo svojega večnega namena, — Liberalci hočejo mesto vere napredek, svobodo. A to so same slepilne besede. Liberalec nima ljubezni do bližnjega, ker nima vere; zato je sebičen, dela samo zá-se, za svoj žep, dela in obrača se, kakor mu bolj kaže. Svojega bližnjega le toliko ljubi, kolikor mu koristi. Liberalci so krivi, da se je začela divja konkurenca^ da so začeli bogatini, kapitalisti izsesavati delavca, rokodelca in kmeta. Na eni strani je nekaj bogatinov, na drugi milijoni — nemaniČev, reveŽev. Liberalci niso prijatelji ljudstva, ker nič ne skrbijo za kmeta in rokodelca, ampak samo zá-se. Liberalci so dalje skovali slabe, liberalne postave. Ljudstvo se vlada po poslancih. Kakoršne poslance voli, take so postave. Zato volite verne, katoliške poslance, in dobili bote dobre postave, ki bodo v korist ljudstvu. Ne dajte se zapeljati od liberalcev ob Času volitev.
Da bo boljše, morajo se stanovi združevati, rokodelci snujte zadruge. V Črnomlju se bo ustanovila taka zadruga za celi sodnijski Črnomeljski okraj. Bog živi zadrugo! — Da se kmetu opomore, treba snovati Raiffeisenove posojilnice, ki so prava pomoč kmetu. Osnuje se za posamezne fare, načelstvo vodi zastonj vse, vsak ima samo en delež itd. Nazadnje pozivlje govornik vse na delo, kateremu blagoslov božji ne izostane.
Četrti govori Josip BenkoviČ, urednik tega lista, zavrača ogovore nasprotnikov na naše društvo. Najbolj bude liberalce beseda: „katoliško" društvo. Mi se pa tega niČ ne sramujemo, mi ravno zato društvu popolnoma zaupamo. OČita se nam, da smo mračnjaki in nazadnjaki, a le mi smo pravi naprednjak!, ker ljudstvo poučujemo javno v shodih. Koliko shodov sklicujemo teden za tednom, a liberalci še niso imeli ne enega takega shoda med ljudstvom, ker nimajo mirne vesti, ker so prepričani, da nimajo prav, da ni res, kar trdijo. Shode delajo samo med štirimi stenami in boje se, da bi kdo naših med nje ne prišel. Torej naša stranka dela za vas. ne pa liberalna! Duhovniki niso n e m S k u t a r j i, kakor pravijo liberalci. Duhovnik je bil v najhujših časih, je in bode naroden. Ko je nemškutarija na Kranjskem cvetela, bil je duhovnik prvi, ki se je bavil za narod, in le duhovnikom se je zahvaliti, da smo še Slovenci. Očita se duhovnikom vladohlepnoat; a duhovniki se morajo dandanes pečati s politiko, ker to je njih dolžnost. Liberalci so v desetih letih, odkar so jim prepustili vodstvo, zelo zavozili. Tega vestni duhovniki ne morejo pustiti, da bi liberalizem razjedal in kvaril naše dobro, verno ljudstvo. V politiko se pa zato vmešavajo, ker nimajo zadosti posvetnih ljudij, ki bi bili verni
katoliki in zato zanesljivi. Ko pa dobimo kaj takih svetnih mož, tedaj bomo iz srca radi odložili težko breme politike raz svojih ramen.
Predsednik konino priporoÊa vsem navzoŽim, naj si dobro zapomnijo vse lepe nauke in naj se po njih ravnajo. NavřoSi zakličejo na poziv predsednika Njihovi Svetosti papežu Leonu XIII. in presvitlemu cesarju Franu Josipu trikratni gromoviti „Slava in Živijo"; potem je shod zaključil ob poln àestih. Da bi ta shod obrodil veliko sadu!
Katoliški sliod t Krškem.
Daeiravno nas je vreme nekoliko slraŠilo, vendar se je shod, katerega je priredilo v nedeljo, 23. t. m. popoludne „dolenjsko kalol. politiino društvo", vršil v obèo zadovoljiiost. ToČno ob 4, uri zbrali smo se na odločenem mestu pred cerkvijo v obilnem ètevilu. Bilo nus je okoli SOD. Potem ko je družtveni predsednik gospod župnik FetticJi-Frankheim otvoril shod, zalivaJjujoĚ se županstvu in glavarstvu za iskazano prijaznost, nastopil je kot prvi govornik g. primarij dr. V. Gregorič ter govoril o uèinkih liberalizma io krsanslcih načel, o smotrih katol. narodne stranke. V bistvu govoril je omenjeni gospod nekako tako-le :
Namen kat. polit, društva je, zjediniti vse Btranke v skupno delovanje za blagor slovenske domovine in Avstrije. Da se bo pa to zgodilo, mora vse prevevati krščanski duh, — Liberalizem ima ravno nasprotne vspehe. Liberalizem je pro-vzroČil, da imajo le nekateri vse premoženje v roki, drugi pa stradajo. Temu nasprotuje katoliška zavest ill iz nie izvirajoča katol, politična društva. Kaiolièkî shodi stmjejo se po vsem svetu zato, da bi katoliška zavesi prodrla v javnost, da bi dobili dobre poslance in ž njimi tudi vsemu človeštvu koristne postave. Do zdaj je še mnogo postav, ki škodujejo revežu in koristijo le bogatinu. Take postave so n, pr. lovska postava, poatava, ki zahteva od malih obrtnikov spričevalo, da se je uČil obrti, od bogatega tovarnarja se pa tega ne zahteva, i^alje sme kmet po sedanji postavi prosto svojo kemijo prodajati, vsled tega gre toliko posestev na boben. Ta prostost naj bi se omejila, in usta-riovile naj bi se deželne prisilne zavarovalnice. Od sedanjih zavarovalnic imajo dobiček le urad-■^iki in židje, ne pa zavarovani trpini. — Nazaj torej k praktičnemu krščanstvu! Ta klic razlega se ne samo pri nas, ampak skorej po vsem svetu.
II koncu razvil je g. goyornik iae program katoliške narodne stranke, rekoč: „Program kat. narodne stranke je: 1) ohraniti Slovence kot dobre katoličane in okrepiti kat. zavest tudi po zunanje.
taki izjavljamo neomejeno zvestobo papeiiu Leonu XITT 2) Mi ljubimo svoj narod in hočemo
delati zanj po socijalno-krščanskih načelih ; pri tem pa nočemo postopati krivično proti drugim narodom. 3) Mi priznavamo veljavo skoibv. 4) ÎVIi emo zvesti slavni habsburški dinastiji \i\ hočemo delati za blagor Avstrije po geslu: Vse za vero, tlom, cesaija."
Potem je govoril g. župnik Anton Žgur o prijateljih in sovražnikih naroda:
Mej vsemi narodi ima nas slovenski narod največ sovražnikov in ti so: brezverska filozofij», brezversko časopisje, brezversko slovstvo, domači in tuji liberalci. Poprej smo delali skupno za blagor naroda po geslu: Vse za vero, dom, cesarja. Liberalizem nas je razdvojil in sploh uničil vse, ker je vzel narodom vero. Toda kmalu bode bolje, kar se kaže posebno na Dunaju. Liberalizem širi se tudi v časopisju in slovstvu, zato je tudi to dvojno narodu nevarno.
imamo pa tudi osebne tuje sovražnike, ki so: liberalni Nemci in Lahi. Ti nas hočejo raznaroditi s šolami; temu se pa posebno vrio ustavlja družba sv. Cirila in Metoda, DomaČi prijatelji naroda so možje krsČanski, ki snujejo kaioliSka politična društva in ki hodijo kakor misijonarji okrog, da bi v javnost pripeljali zopet Kristusa in narodu pripomogli k gmotnemu blagostanju. Tudi krščanske Lahe in Nemce smemo prištevati našim prijateljem, v kolikor se ti ravnajo po gesiu: „Kar Želiš, da tebi drugi store, stori tudi ti drugim ii» kar nočeš, da drugi tebi store, tudi ti ne smeS drugim storiti". — Boriti se bomo imeli še tudi 2 neko novo posebno radikalno stranko, ki Je nastala mej slovenskimi vseueeliSčniki. Kadar bodo ti začeli trositi mej narodom svoje brezverstvo, ustavili se jim bomo i vsemi močmi, da rešimo narod najhujše nesreče. Ko bomo pokopali vse sovražnike naroda, delovali bomo zopet po geslu: Vse za vero, dom, cesarja.
K sklepu zaklicali smo na poziv g. predsednika navdušeni „živijo" papežu in cesarju. Mnogoštevilno ljudstvo je oba govora poslušalo pazljivo in si bode gotovo nauke vtisnilo v spomin. Želeti bi bilo pač, da bi se večkrat ponavljali taki shodi, ki brez dvoma mnogo pripomorejo k razsiijenju kračanske ideje — v prid dušni in telesni slovenskega naroda.
Kftj je novegft po avstrijskem cesarstvu ?
Avstrijsko ministerstvo pod vodstvom kneza Windischgriitza je odstopilo, in s tem se Je koalicija razbila. ProviroČili so ta prevrat nemSki liberalci v državnem zboru, ker so hoteli s tem na umetni način ohraniti ugled svoje stranke iu zaupanje pri svojih volilcih. Pa ta poskus se Jim je zelo ponesrečil. Ker Je predlog o ustanovitvi
sloTenske gimnazije t Ceiji prodrl, vkljub Tseniu ugOTaijaiiju liberalnih Nemcev, zato se je ta stranka t koaliciji skujala in iz nje izstopila. No, po koaliciji »ima nikdo vzroka judovati, a kakor se kaže, žalovali bodo kmalu tisti, ki so jo razbili. Poijake zelo vabijo v zvezo, a velika veřina poljskih poslancev za-nje ne mara. Liberalni Nemci fiami za-ee pa so brez moči. Vrhu tega jim krěčansko-socijalni Nemci Čimdalje bolj zaupanje jemljo in mandate iia-se spravljajo; ta stranka naraéča, liberalna se krŽi. Veselo znamenje je, da se konservativna Hohenwartova in krňčansko-Bocijalna stranka zbližujeta. Tudi Mladoiehi kažejo nekaj dobre volje, da bi se jim radi približali, ker uyidevajo menda, da s svojo pustolovno politiko ne bodo ni5 dosegli. Ako se združi Hoheiiwartov klub s krĚíííaiiskimi socijalisti, in se tej zvezi Poljaki približajo, morda v marsičem tudi Mladočehi, potem bodo nemški levičarji prav pošteno blamažo imeli s svojim štrajkom. Tega se zeîo bojé, zato ekuěajo stranke med seboj nadražiti. Novo ministerstvo vodi začasno grof Kielniannsegg, ki pa je luteran. Finančni minister je po.Htal Bôiim namesto glasovitega Plenerja, ki je prav za prav glavar liberalne nemške stranke. DoČim druge ministerské posle vodijo le upravitelji, je Pleiieijev naslednik stalno imenovan, in s lem liberalcem vae upanje vzeto, da bi svojega moža íe v ministerstvo poslali. Govorilo se je tudi, da utegne biti razpuříen državni zbor. Rog daj, da bi v tem slučaju priilo več kr^Čanako mislečih mož v zbornico in potem bodo strte peruti liberalnemu kregulju.
Shod Štajerskih zaupnih mož v Oelju se je zahvalil vsem onim gospodom, ki so a svojim naporom pripomogli v to, da se ustanovi v Celju slovenska gimnazija.
Na Dunaju bodo v kratkem nove volitve v mestni zbor. Krščanski socijalisti se skrbno pripravljajo, tudi liberalci ne mirujejo Ako ne bo vlada zatirala šiloma gibanja krščanskega in pospeševala liberalcev, smemo upati, da bodo krščanski socijalisti zmagali s precejšno večino, kar Bog dajl
Kranjski deželni zbor bo se enkrat k sejam skupaj sklican zaradi nesreče po potresu. Potem pa bodo nove deželnozborske volitve, če prej ne, na jesen pa gotovo.
Kíy je norega po širokem svetu?
Ruski car je odlikoval predsednika francoske republike z redom sy. Andreja. ï^ravijo, da je hotel car s tem odlikovanjem stopiti v tesnejšo zvezo s Francozi, ki se tega zelo veselé.
Na Nemškem pa tega rusko-francoskega zbli-žanja seveda niso veseli. Ko so pred nekaterimi dnevi slovesno otvorili prekop, ki veže severno morje z vshodnim, pokazati so skušali vso svojo
vojno moč, čeŠ, kaj premorejo, in da se nikogai ne ustrašijo.
Na Laákem se Orispiju slaba godi. Nedavno 80 se nekateri poslanci v zbornici med seboj sprli in potem stcpli. Bil je tak krik i[i pretep, kakor ga vidimo včasih med hudimi ženskami ali med poredno mladino na cesti.
Piáe Be nam:
Iz Šmlhela pri Novem Mestu, dné 17. junija. — V nedeljo po sv. Eešnjem Telesu, ko se navadno vrSi pri naa procesija sv. Rešujega Telesa, bila je slovesno blagoslovljena šolska zastava v navzočnosti preblag, g. okraj, glavarja pl. Vesteneck, gg. udov kraj. šol. svèta, slav. učiteljstva in užencev kmet. šole, šolske mladine ia mnogo ljudstva.
Zastava napravila se je iz prostovoljnih darov Eflladinoljubov in šolskih prijateljev. Prvi dar položil jft nekdanji tukajini kaplan in zdaj župnik v Ameriki pre6. gosp. Marko Pakiž petdesetak (60 gU.) Dalje 80 darovali; Gospa Josipa Hočevar iz Krškega 10 gld., g. župnik Martin Poljak 6 gld., g. kaplan Franc Avaec 2 gld., g. dež. sod. avètnik dr, Gestrin 2 gld. Primanjkljaj »ta nabrala predsednik krajnega šolskega svèta g. Fr. Kastelic in šol. svetovalec g.
V imenu solske mladine, katerej ae je z napravo krasue šolske zastave pripravilo veliko veselja, izreka ae tu najtoplejša zahvala v prvi vrsti gospein in gospodom darovalcem, gospodoma nabiralcema Kastelicu in GrašiĆti, preč, go»p. župniku za prijazno pomoč in blagoBlovljenje zastave, éast. Šol. sestram za lepo in trudapolno delo, preblag, gosp, okr. glavarju in slav, uĚíteljstvu kmetijske šole za prijazno prisotnost pri blagoslovljen)]. — Ravno tako pa tudi si. novomeški meščanski brambi in godbi, ki ste drage volje obljubile priti k blagoslovljenji, pa zaradi neugodnega vremena ni bilo mogoče, in vsem drugim, ki so k napravi zastave kaj pripomogli ! — Bog plati tisočero !
Vodstvo deške ljudske šole v Šmihehi pri Novem Mestu.
Z Maverla pri Črnomlju. — Iz našega kraja še niste dobili dosti dopisov v vaš list, a da svet vé, da se tudi pri nas zgodi včasih kaj imenitnega, povem to-le. V Oruomlju je bil katoliški shod. Prav veseli in hvaležni smo, da so nam govorniki povedali, kaj 90 liberalci, da namreí niso naši prijatelji. Sedaj jih dobro poznamo in nič yeč nas ne bodo vodili za nos.
Dné 9. t. m. je prišel k nam na Maverl potovalni učitelj gosp. Gombaft in ž njim g. Setina. Gombač je pokazal, kako se cepi in Šel gledat nase vinograde, katere smo zasadili z amerikanskimi trtami. Pohvali nekega vinogradnika, da je dol)ro napravil, ker je vse lepo zravnal; maiy všeč mu je bil drugi nasad, v katerem je bilo še videti kamenje. Ko vse ogledajo, ;^če Gombač Šetini: „Vise premalo brigate za toi" Šetina odgovori: „Pa druzega dobite! Jaz ne morem zmirom hoditi iz Črnomlja sem gori". O, že verjamemo, da ne more priti k nam, ker ima v Črnomlju dosti opraviti v mestni kancliji, pa se drugod. Torej Ka nas pa nima časa kaj storiti i denar od državne trtnice pa le dobi. Liberalci res delajo samo za svoj žep, za kmeta pa nimajo srca.
Ko je g. GombaĆ pregledal nasade, smo šil v gostilao k Bahor-ju. Tu je g. Hetina zadel pridigovati, kdo bo deželni poslanec kmečkih obžin. Rekel je: „Jaz nočem biti deželni poslanec; sem pa imeniten, ker mi poslanci iz Ljubljane piáejo, kaj naj govoré, — Zdaj je bil katoliški shod, so nekaj pridigovali, pa mislijo, da bodo kar naenkrat vse preobrniti; ml pA ostanemo — stari".
Še nekaj naj povem: 16. t. m, je imela podružnica nemškega šnlvereina na Maverlu svoj letni zbor. Ta imamo šulvereinsko lolo. Rea je, da se naši otroci naučć nemškega jezika, a mi ne smemo pozabiti, da smo Slovenci, da moramo znati najprej slovenski jezik in potem še zraven laliko nemški. Otrok slovenakili stariàev naj ae prej uii v slovenskem, maternein jeziku, zakaj otrok, ko pride v šolo, zna samo slovensko govoriti ; ko pa zna dobro slovenski, potem se lahko Dauči tudi nemškega. Zahtevajmo, da se bodo naši slovenski otroci naučili iwjprej slovensko brati, pisati, potem pa labko še nemško. — Omenjeni dan je bilo nabito na šolo vabilo na prej omenjeni zbor in ob robu so bile pruske barve. Menda vendar nismo med Prusi v Nemčiji.
DomaČo vesti.
(Za poškodovane po potresu) je dovolila vlada 4 milijone goldinarjev. Precejšna svoia je to in nabralo se je že nekaj stotisoč milodarov, a vkljub temu bo se zelo primanjkovalo. Bog se usmili naše tako nesrečne domovine!
(Vabilo k občnemu zboru podružnice c. kr. kmetijske družbe v Novem Mestu), ki bode v ponedeljek, dué 8. julija 1895,1, ob 3, uri popoldne v mestni hiši r Novem Mestu po naslednjem 'sporedu: ],) Poročilo o delovanju podružnice. 2.) Poročilo blagajnika in predložitev računov. 3.) Volitev novega odbora. 4.) Predlogi za družbeni občni zbor T Ljubljani. 5.) Volitev zastopnika za družbeni občni zbor v Ljubljani. 6.) Nasveti gledé daljnega obdelovanja vinograda v Beli cerkvi. 7.) Slučajnosti. K obilni vdelfcžbi vabi	Odbor.
(Občni zbor c. kr. kmetijske družbe v Ljubljani) bode v četrtek dné 18, julija 1.1. Prav ti bilo, da bi se tega zborovanja zafeli udeleževati Dolenjci v večjem številu kakor doslej, kajti do sedaj prihajajo večidel le Gorenjci k temu zboru. Saj tisti člani na Dolenjskem bi se lahko udeleževali občnega zbora v Ljubljani, ki so blizo železnice in Ljubljane.
(Izlet v Zatičino.) „Dolenjsko pevsko društvo" in „Dolenjski Sokol" v Novem Mestu pri-1'edita v nedeljo, dne 7. julija t. 1. izlet v prijazno Zatičino, V Zatičini bode koncert s petjem in tam-buranjem, ter bodo telovadili Sokolci. Med posamez-iiimi tečkami in po dovršenem vsporedu svira pa tudi novomeška godba. Vozil bode poseben vlak tje in nazaj ter se bode potoma vstavil tudi v Trebnjem. Ce želi kdo na kaki drugi postaji vstopiti, naznani ûîij to vsaj dan poprej odboru. Odhod iz novomeškega kolodvora vrši pa se točno ob 1. uri popoldan. — Po prijaznem poročilu iz Zatičine bode sprejem v Zatičini sijajen in bode se storilo tudi vse, da ne bode ïii jednemu žiil, da se je udeležil izleta. — K mnogobrojni udeležbi vabi	ODBOK. _
(Potres) precej močan v dveh sunkih se je iutil zopet v Novem Mestu 24, junija ob V^l-popoludne. Spremljalo ga je votlo podzemeljsko bobnenje.
(Grosp. Alojzij Gač), obče znani trgovec * Kostanjevici, praznoval je 16. t. m. 501etnico vsta-nontve svoje ondotne trgovine, 461etnico svoje poroke in 77. rojstni dan. čestitala mu je se posebno uniformirana meščanska garda kostanje viška, ktere član je od leta 1846 in soglasno imenovani stotnik od leta 1874.
(f Umrl) je v Ljubljani velezaslužni âolski ravnatelj Andrej Praprotnik, slovenski pesnik in pisatelj. — V dan sv. Alojzija je nuirl v Radomljah pri Kamniku zlatomašnik župnik Janez Zupančič, eden najbolj spretnih pisateljev nabožnih knjig. Spisal je n, pr. Dušna pomoč. Duša spokorna itd, N, v m. p, 1
(Prvo sveto Obhajilo) so imeli učenci tu-kajšne deške Šole na praznik sv. Alojzija. Imeli ao najprvo peto sveto mašo v frančiškanski cerkvi. Po sv. maSi govoril jim je prav ginljivo katehet P, Matéj Vidmar, o stanovitnosti. Oj, da bi zlate besede obrodile stoterni, tisocerni aad! Po pridigi je pristopilo 34 učeucev prviki'at k mizi Gospodovi. Sreča, veselje bralo se jim je na obrazu. Potem ao imeli še eno peto sv. mašo, pri katerej so prav lepo peli učenci deške šole pod vodstvom svojega pevovodje. Popoludne pa so imeli pete litanije. Zanimali so se za to slavnost tudi drugi verniki. Cerkev je bila skoraj polna, kakor o priljubljenih šmamicah.
(Šolsko veselico) bodo imeJi učenci delke šole dné 12. julija s petjem in deklamacijami o 2. uri popoludne v dvorani katoliške družbi rokodelskih pomočnikov. Tu bodo na ogled izdelki učencev. K tej veselici se vljudno vabijo stariši in prijatelji áolške niladine.
(Občinske volitve.) V Velikem Gabru, Za-tiškega ajid. okraja, bili so izvoljeni gg: Anton Lav-rih, iz Žnbna županom, Ignacij Smole iz Žubna in Anton Zore iz Vel. Gabra pa svetovalcem, — V Adlesičih pa je bil voljen Matija Milek iz Adlešii županom, Juro Požek iz Gorenc in Miko Grabri-jan iz Dolenc pa svetovalcem.
(V Mokronogu) bo v nedeljo 7. t. m. katoliški shod, na katerem bota poročala poslanca g. dr. Žitnik in g. Fr. Povše o raznih narodno-gospodarskih stvareh. Okoličani, udeležite se ga v obilnem številu !
(Iz Črnomlja.) Odkar je postal nadučite^ g. Anton Jeršinovič c. kr. okrajni šolski nadzornik, imajo otroci prvega in druzega_razreda poldnevni pouk. Začasni voditelj Šole je g. Še t ina. Na Alojzijevo je bilo prv(» sv, obhajilo, pri katerem je bilo 90 otrok. Sklep Šole bo 13. t, m.
(V Ameriko) je šlo v enem tednu iz črno-meljske župnije več oseb, med njimi tri dekleta. Ali kmetu odpomoči, ali pa — Amerika.
(V Adlešičih) je bil pri zadnjih občinskih volitvah izvoljen županom dosedanji župan gosp. Niko Dragoš, ki je obenem deželni poslanec. A Županstvo je odložil, ker se mu zdi, da so v odboru premladi možje. Tudi novi volitvi za župana se je odpovedal, Žal za vrlega moža! 15. junija pa so pokopali v AdleŠiČah soprogo gosp. Dragoša, blago, dobro gospodinjo. Pogreb je bil silno velik.
(Slavnost) v spomin bitke pri Kustoci priredi uniformirana meščanska garda v Novem Mestu v nedeljo, dnć 14, junija. Ob 10, uri zjutrjij bo sv. maša v kapeli Božjega gioba pri Grmu; popoldan izlet z godbo v bližnji gojzd.
(Gledalisno igro) priredi dné 6. julija društvo kazina v korist pogorelcem na Toplicah.
(Noto av. maao) daroval bo v kapiteljski cerkvi 28. julija 1.1. gosp. 7ilko Mlejnik.
(Meatna hrtinilDica v Novem mestu.) y meseca juniju se je vložilo 13.S42 gid. iSVa kr., vzdignilo pa 6.683 gold, 24 kr. ; torej veČ vložilo 7.159 gld. I8V2 kr.
(Nove bankovce v kronski veljavi) namerava izdati avBtro-ogerska banka. Najprej mislijo Dft bankovce po 1000, 500, 100 in 50 kron. Njihova oblika bode nekoliko manjša in bankovci po 50 kron bodo prilično toliki, kakor sedanji bankovci po 10 gld. Barva ostane jednaka sedanji, ker se vsaj fotografi Sniin potom ne dajo ponarediti. Bankovci po 1000 krou imajo na obeli straneli ženske podobe, ki predstavljajo Avstrijo, oziroma Ogersko, na Štirih voglih pa áte-vilko 1000. Skoro jednaki so bankovci po 600 kron. Bankovci po 100 kron imajo na nemški tekstni strani plavo, na ogrski imo žensko podobo z diademom, in note po 50 kron so podobne sedanjim tisoiakom.
(N e z n a n t a t) ie cerkvene nabiralnike šiloma odprl ÍB denar pokral v vsej koáevski okolici. Sledovi se kažejo od Lašč skozi Kočevje do Koprivnika. Zgodilo _se je to 19, ali 20. junija.
(Štiri mesece) se je klatilo po hosti laletno dekle, doma blizo Karlovca. Revi se nekoliko blede, ter je pobegnila že 2. februvarija v hosto in se tam od rastlin živela. V zapor pritirana, branila se je vsakor^ne jedi,
(Železnico) nameravajo napraviti iz Opatije na precej visoko goro Ućko. To bo nekaj za ljudi, ki so slabi v nogah a dobri pri denarjih.
Kuxiio YOSti.
* (Sredstvo, s katerim se ogenj takoj pogasi) je iznaâel pred par leti inženir Maks Eber-Lardt. Sestavil je neko tekočino, s katero je treba gorečo stvar poškropiti in v nekaterih minutah je ngasen velik ogenj. Poskušnje s to iznajdbo so se vriile že na Angležkem, v Belgiji, v Hvici, v Italiji in drugod s prav dobrim uspehom. Eberhardt sam je pogasil v petroleju namočen koa suknja a tem, da je pomoÈil roke v^ isto tekoiino in potem goreče blago skupaj povil. Žakelj slame s petrolejem polit je za-žgal in ga ugaHil s tem, da je z namočenimi rokami prevlekel v par trenotkib vso gorečo tvarino. Pri vsem tem se ni nikoli opekel. Sklad drv, 3 metre dolg, 3 metre visok in pol drugi meter .širok je polil B petrolejem in vmes natlačil suhe slame. Ko je bilo vse to v plamenu, pDgasil je ogenj v 10 sekundah s tem, da je poškropil z isto tekočino ves sklad. Y to je porabil 35 litrov te tviirine. To koristno iznajdbo že marsikje vporabljajo. Pred par leti je tirolski deželni odbor priporočil vsem Županstvom, naj si nakupijo te tekočine, da jo v slučaju kakega požai'a imajo takoj pri roki. Tudi v naši deželi bi bilo to gotovo zelo koristno, a iznajdba je se premalo znana.
(Tolažba.) Ribič prepeljaval je gospodo po jezeru. Dospěvši na neko mesto jezera, pove, da pred ]00 leti se je tukaj čoln ponesrečil, in več ljudi je utonilo. — Ljubi Bog, jame gospa iz druščine plakati in tarnati. — E, kaj zato, saj sedaj bi itak več ne živeli.
Poslano.
Marsikaj se je olepšalo v Novem Mestu, to se mora priznati. Da ni moč vsemu kaj, to tudi priznavamo. Ûe tedaj tukaj na nekaj nedostatkov opomnimo, se omejimo ravno na tiste, ki stroškov ne prizadevajo. Prosimo pa si. občinski zastop, da na to ozir jemlje, ker nam ni v kratek čas, koga nadlegovati; tudi si. vredništvo nič kuj rado ne sprejema tacih stvarij, — Nagla vožnja je nadležna iii nevarna; le sreča je, da se večkrat kaj ut; pripeti. — Rešilni čoln pri mostu bil je že eno leto na svojem mestu, toda, ker se v tistem času ni hotel nikdo topiti, ni ga več. — V dolgi ulici več let že brezvspesno prosijo za odstranitev nekega vejevja, ki od dreves čez ulico visi in mnogo potrebne svitlobe odjema; pač pa so dobili drugi kras, neke planke, ki so napravljene po vzorcu onih, na kolovozni poti v Vinovas. Malo bolja ograja se nahaja v isti ulici proti okr. glavarstvu, ali — ne more se ustavljati več naslonjenemu kamenju in moli v ulico. Voznik se je pretečim plankam izognil, zadel pa v nasprotni steber in ga podrl. Gospodinja bi steber dobre volje zopet popravila, toda sosed naj bi pred ograjo popravil, sicer je kmalu zopet po stebru. — Mestni stražarji hodijo po trikrat na dau na kolodvor in se kterikrat na pošto. No kaj na tem : to je čudno oa tem, da zadnji čas, posebno ob dtižju pri vhodu v drevored vsim strašno smrdi, samo stra-žaijem ne, ker sicer bi po vzroku pozvedeli. (Dalje sledi.)
Več meščanov.
Smešnice.
(Znamenje zblaznelosti.) Zidar zblaznel je nagloma pri zidanju. — Poklicani zdravnik po-prasuje tovariše njegove, če so kaj opazovali na njem, kar bi dalo na zblaznelost sklepati. — „O da, gospod doktor, že parkrat je delal ko je že odzvonilo, in koj smo sodili, da ni več prav pri pameti."
(Zdravnik): Če hočete Vaše oči obvarovati, morate pijačo opustiti, sicer oslepite gotovo. — Gospod doktor, zarad dveh oken ne morem cele hiše zanemariti.
Milodari za pogorelce na Toplicah.
li Bibnice po deknim M. PoTŠe tî3 gM ; blag, g. Pratijo Pevic, Hftiloskrbnik v Serajevi 10 rIiI.; v., ínst. (î'^ap. Anton, žuimik v jj. 5 glđ. ; goep. župnik Ignai^ij .Šulelmr 5 gld.
Prejel aeui iii>8rLliij „iiepriĚakovňuo veliko svoto" — 20t4gl. 88 kr. ter jo v iiorii/«mljt!u.ji z i^oBp. žuimnom J. MuBtetĚič-em po 6v(iji vGBti in uajboljéi yediiuBti ozirajoč pe ua gmotiie razmeïô razilelil med pouesreietice, in se tem potom v svojem iu v imeu\i obdarovani h vsem p, n. veledušuim darovalcem iiajtopleje zaliva-liýem
J. Babnik, župnik.
Loterijske številke. Gradec IB, junija	55 83 21 46 49
Trst 22. „	6 36 41 78 18
Mnogo issvrstnega vina
je na prodaj v Bajnofu pri Rudolfovem.
Mala soba z nekoliko vrta, na razpotju pri LoČenski cesti, je takoj oddati, — Oglasiti se je v Krajčevi prodajalni.
S
nT J	(1VÍ1Í1	1P
i	n	J
na prodaj je iz proste roke v Šmarjeti, ki ima lepo lego, v zdravem kraju in od Toplic kakih 10 minut oddaljeno.
Nadaljna pojasnila razloži Janez JakŠe, gostilničar v Kandiji pri Novem Mestu.	(lii—i)
Pohvala in priporočilo.
Pri podobarji g, Dominik« Demetz (St. Ulrich Griiđen Tirol) sem za našo k župnijski cerkvi pri-zidaiio novo kapelico naroiil kip Lurške matere božje, katerega mi je izvršil prav po nizki ceni, toda v resnici umetniške». Zato čast. gg. župnikom imenovanega po-dobarja toplo priporočani.
Pri tej priliki si usojam ae omeniti, da je Njeg, cea. Visokost nadvojvoda Ji v gen kot načelnik n. v. r. reda, ko je na svojem popotovanju ogledal vse, k vis. n. vit. redu spadajoèe župnijske cerkve v Beli krajini, pri ogledovanju metlilke župnijske cerkve javno po-bvfclil imenovano novo kaplico, da je lepa, posebno pa kip Lurške matere božje kot prav umetniško delo ter pristavil: „da ni mislil najti tako krasnega dela na deželi."
V Metliki, 21. junija 1896.
Franc Schiinbrunn,
uinir. učitelj in cerkveni kljuiar.
39 let star, tudi iz podkovstva izpraâan kovat in hišni posestnik, vdovec, o6e štirih otnik, kterih najmlajši je 4 leta star, v prijaznem kraju iia Dolanjskeni, želi stopiti v zakon s 24 tJo 30 let starim dekletom ali udovo brez otrok, katera je vajena kuhati
" ati ter da ima nee brez premoženja.
in drnga domača opravila opravi koliko premoženja tu tudi, ako ; Ponudbe naj se pošiljajo pod naslovom : (136-2)
jtesnica" v Žt, Vidu pri Zatičini, poste restante.
Pristno vipavsko vino,
giii'iintirano nepokvarjeno ter naravno ima v zalogi po nizki ceni	(141-1)
Franc Kastelic v Kandiji.
n-nin ^''^'toječe iz dveb sob, je od' iT *	^^
ř f ř I	^
LUliU I Ul JUf opi-avo vred. Dalje je oddati hlev za konje in magazin.	(139-1)
Već se izve v Skabrnetovi hiši, !. nadstropje.
sprejme se takoj v knez Aueršper-flovem gozdnem uradu v Soteski, pošta Dvor. Imel bode 180 gld. letne plaie, _	prosto stanovanje, 20_k[ibik metrov drv
2» kurjavo in 4 orale zemlje za užitek.
Proinje se sprejemajo do 6. julija pri imenovanem uradu.	_ÇL3S)
lai
ITaznanilo.
Svojim p. n, naročnikom uljudno naznanjam, da je moj dosedanji potovalec, gospod
stopil iz moje službe in da dotičnik til več pooblaščen kako reč v mojem imenu naročati ali sprejemati.
Jače Waitzen, — Reka-Sušak.
fi
Zahvala in naznanilo.
Slavnemu občinstvu uljudno naznanjam, da sem svojo prodajalnico z mešanim blagom, ktero sem znamovala s tvrdko Joh. Pollack, v najem oddala gospodu J. Jerebu de Crinis, kteri bo nadaljeval kupčijo s tvrdko:
J. rolliickoT naslednik:
i© feials«
Zahvaljujem le toplo čaetitim prebivalcem Novega mesta in okolice za zaupanje, ktero je skazovalo našej hiši skozi 57 let, in uljudno pro-aim, isto zaupanje tudi gosp, nasledniku ohraniti; po svojem prizadevanju in zmožnosti bo častito občinstvo gotovo liiio in z bliigom najboljše vrste po prav nizki ceni postregel
Novo mesto, 28. junija 1895.
Fani PoHaek.
P. N.
Sklicevaje se ua gornjo objavo, slavnemu občinstvu uljudno naznanjam, da sem J. Pollack-ovo prodajalno v najem prevzel, ter bom isto nadaljeval pod znamkom:
J. ťolIrtckoT naslednik:
h Srn^h ie fetolss«
Dobro izvežban v tej stroki in v zvezi z najboljšimi knpčijskimi hišami ter tovarnami bom slavnemu občinstvu zamogel postreči z vedno svežim finim blagom po najugodnejših œnah ter se v obilni obisk priporočam
z vsem spoštovanjem
J. Pollackov naslednik:
(147-1)	Jereb dc Crinis.
Kdor bi prodal
hiSo in posestvo.
katero leži v Kostaujeviski, Križevski ali Sent Jernejski fari, naj naznani
(UB-l)
Janez Jlaisinger-ju^
v ÔrcëiLjevcu, poŠta Koaianjtvica.
Sobo
z lepo hišno opravo in postrežbo vred je dobiti od 15. julija nad mlinom st. 233.	(144J
sesti
(pol grunta) obstoječe iz hiše in gospodarskega poslojtja, njiv, trav) nikov in hoste, proda iz proste roke
Karol MežnaršiÉ,
Dolenje Polje «i. 8, poŠta Toplice. (14»),

(«taB ttrsn bi** prta^ k tïitoTvi ksvt J*
PoMr; labtsviýui fajan^jii* _ k Ipinie —v^. ■ UDťm™ ^
• ar _K.th«h»r". m ^	_____________^_______
ýí	i »f -ů ff C i:	t" řH' .'J^.l: ^«î^ 3 iî ■^"'•vTs	flíSSfrí-říKíií w.í.íSiEfiBÍ®«
V prodajalno z manufakturnim blagom sprejme se takoj v poduk
ki je dovršil vsaj ljudsko šolo in je lepega vedenja. Kje pnve uredništvo „Dol. Novic". (132—3)

be a m črna
VS
•••

ge dobé VSaki cas pri
(24-7)
<
Edvardu Rosini y Kanđ^ji st. 2.
poleg" Novega Mesta.
Cl"
«
belo, po gld, I5'50, 17 — in 19.—
po 100 litrov, na tukajano postajo stavljeno, prodajam v množini nad 50 litrov, ter se priporočam z obilím oaroČilim
{ÍH7-]) Alojzij PlUlliU,
v Trebnjem (Dolenjsko.)
•OMe»eft9CQ»*MMM*M««H


kateri je kot taki že kje služil ter ima tudi dobra spričevala, se takoj sprejme 'J proti letui plači 100 gld. v
srebrnški grajáčíni „na Marofii" p. Novo Mesto.
P	'Iri	1	Ini J	PP
01	i		(	uu
jiva na prodaj!
Na Skrjanôevem pri Novem Mestu je 3 orale obsegajoča njiva za 103Q gld. na prodaj. Ved se izve pri posestniku
Dq
velik, Črn, ki noč in dan laja, (basiat) in ua katerem se pridela 2—3 kilogramov volne, proda se v Trebnjem. Tam je epioli žlahtnih in manj žlahtnih psov na izbiro. — Kje, pove lahko vuak Trebanec,

BH.^
(142)
Matija Kovačič-u,
Male Skrjanče &t. 2.
i«
V čisto novi, popolnoma moderno zgrajeni R. Dolenc-ovi hiši na trgu sv. Katarine št. 218 v Novem Mestu, oddati bode pričetkom avgusta oziroma septembra 1.1.
H®" cvetero stanovanj. "Tfcg
K dvema pripada tudi nekoliko vrta. — Oglasila sprejema lastnik hige.	(loa—6)

GariutMa-LitMou vrelci
pri Železni Kapli na Koroškem,
' so izvrstna namizna pijača in Izborno zdravilo proti vsakovrstnim katarom in raznim boleznim na obistih in mehurji, — Dobi se pri lastništvu na Železni Kapli, pri gosp. Henriku pl. Mattoni-ju [ na Dunaju, v goap. Alojzij ČerniČ-evi agenturi v Ljubljani, in pri gg. trgovcih: M. Kastner in P. Lasnik v Ljubljani, F. Dolenc-u v Kranju in Skofji Loki, A. Pinter-ju v Kamniku, A. Pauser-]u ml. v Novem Mestu, P. Petsohe-tu v Kočevji in I. Pauser-ju v Kibuici.	(ít3—6)
e*

»

NoTomeeto ; Od|[OTDnu nrednik losip Benkoviè. — Iidojtvuelj, laloiuUr m tiskar J, Krkleo.