164 št. -■ 4, Jato.
Poštniria pavšaiirano.
Dam-.Snja številka velja 2*— K V Ljubljani, ČCtffcek 14. julija 1921.
Naročnina za kraljevino ŠHS
Mfešečno 30 K. Letno 360 K.
Inozemstvo:
Mesečno 40 K. Letno 480 K.
Oglasi: enostolpna mm vrsta za enkrat 2 K, večkrat popust.
JUGOSLAVi
I
Uredništvo:
Wolfova ulica 1/1. Telefon 360
Uprava:	i
Marijin trg 8. Telefon 44
Rokopisi se ne vračajo. Vprašanjem je priložiti znamko za odgovor.
Demokratske intrige proti ljubljanskemu županu se nadaljujejo.
Ljubljanski župan - državni interes. Pomota ali demokratska lumparija.
BEOGRAD, 13. JULIJA’. (IZVIRNO.) MINISTRSKI DEMOKRAT DR. KUKOVEC JE IZJAVIL: NE GRE ZA OSEBO GOSPODA PESKA, GRE ZA PRINCIP. MI DEMOKRATI NE SMEMO IN NE BOMO NIKDAR DOPUSTILI, DA BI BIL V LJUBLJANI 'AVTONOMISTIČEN ŽUPAN. LJUBLJANA BO IMELA ALI CENTRALISTIČNEGA ŽUPANA ALI PA CEN-ITRALISTIČNEGA KOMISARJA. V LJUBLJANI KOT SREDIŠČU SLOVENIJE NE SMEJO GOSPODARITI NA MAGISTRATU LJUDJE, KI BI EVENTUELNO ZAHTEVALI REVIZIJO USTAVE. POTRDITEV LJUBLJANSKEGA ŽUPANA NI LE ZADEVA LJUBLJANE, TEMVEČ JE VPRAŠANJE DRŽAVNEGA INTE-
RESA. ••
v .v»ste* *
Tako ministrski demokrat. Kaj vraga demokrati že res mislijo, da so le oni državljani prvega reda, vsi Ostali pa cunje, ki se jim lahko odrekajo vse po zakonu in človeški pravici zagotovljena Jim prava?,
Beograd, 12. julija, (ZNU) Včerajšnje seje ministrskega sveta so se udeležili vsi ministri razen Nikole Pašiča in Jose Jovanoviča, ki sta bolna ter dr. Kumanudija in Kukovca, ki se mudita na potovanju« Na seji so bili določeni za kraljeve namestnike v Ljubljani Ivan Hribar, v Zagrebu Juraj Deme-trovič, v Sarajevem pa Gjurgjevič,
Ravnotako je potrjena izvolitev ljubljanskega župana Antona Peska. Od
ostalih stvari, o katerih se je obravnavalo na seji, sta najvažnejši neki ukaz vojškega značaja in ukaz o napredovanju v finančnem ministrstvu,
*
Ze včeraj smo priobčili iz Beograda izvirno poročilo, da je potrdil ministrski svet izvolitev ljubljanskega župana« Ljubljanski dopisni urad z včeraj datirano brzojavko potrjuje našo vest,
JDS-glasilo „Slovenski Narod“ je pri priobčenju brzojava ljubljanskega dopisnega urada, ki zadeva sejo ministrskega sveta, izpustil stavek, ki se nanaša na potrditev ljubljanskega župana.
Kakor smo danes dobili obvestilo iz Beograda je ministrski svet res potrdil izvolitev ljubljanskega župana.
Minister dr. Kukovec pri seji ni bil navzoč. Ko je pa prišel drugi dan v Beograd, je protestiral proti sklepu ministrskega sveta, da je izvolitev ljubljanskega župana potrjena. Čuje se, da so pričeli mladoliberalci z novimi intrigami in to navzlic temu, da je načelstvo JDS sklenilo, da se potrditvi ljubljanskega župana ne sme delati zaprek.
Dopisni urad ljubljanski poroča, da je popraviti vest, ki govori o potrditvi g. Antona Peska, ker vest ne odgovarja dejstvu. Pomota se je baje zgodila pri transmitiranju iz Beograda, oz. Zagreba.
K temu popravku pristavljamo, da je po naših informacijah pomota izključena. Izgovor o »pomoti« si je razlagati edinole z ugotovljenim dejstvom, da demokrati intrigirajo in hočejo na vsak način korekturo toza-dnevnega sklepa ministrskega sveta.
Nadaljevanje preiskave o atentatu.
Komunistični poslanci še vedno taje.
Beograd, as« julija« Danes 'dopoldne se je v prisotnosti preiskovalnega sodnika nadaljevala konfrontacija prijetih komunističnih poslancev z Mojzesom, članom teroristične orgar nizacije v Novem Sadu« Mojzes je ipstal pri svojih prejšnjih1 izpovedbah',
da so komunistični poslanci organizirali teroristični pokret v naši državi. Poslanci Filipovič, Capič in Kovačevič so, kakor prej, tako tudi danes zanikali vsako zvezo z atentatom in teroristično akcijo, .
Sporazum v gornješlezijskem vprašanju.
Vsak nov upor se bo zatrl z orožjem.
Opote, 13. julija. Kakor Javlja ko-taunike medzavezhiške komisije, je v gornješlezijskem vprašanju dosežen popoln sporazum, čigar, predložitev "Vrhovnemu svetu se izvrši y najkrajšem času,
Opole, 13, julija. 'Angleški general Enneker je izjavil, da bo vsak ponovni poskus vstaje Poljakov zatrl z oboroženo silo. Poljske meje se bodo zastražile s četami vseh treh vele-vlasti,
ITALIJANSKI SOCIJALISTI PROTI v SODELOVANJU Z BURŽOAZIJO.
•	Rim, 13. Jul. Na zborovanju rimske socijalistične stranke se je sprejela resolucija proti sodelovanju z meščanskimi strankami. Obenem se P°zlvl jej o druge organizacije, da ^Pravijo enake sklepe za občni °{? ki bo jeseni.
13- iu!- Socijalisti so za ne-aeijo sklicali zborovanje zaupnikov, Posvetujejo o korakih proti nasilstvu fašistov.	v
BOMBNI ATENTAT V BERLINU.
Berlin, 13. jui> »Lokalanzeiger« doznava iz Draunschweiga, da sta bila izvršena preteklo noč dva bombna napada, prvi m\aQ sodnega kemika, drugi pa na garnizijsko cerkev. O storilcih ni nobenega sledu Škoda je samo majhna.
, PROTESTNA STAVKA PrOTI fy FAŠISTOVSKIM IZGREDOM.
r' Viterbo, 13. jul. Zaradi napada fašistov na socijaliste, pri čemer je bilo več oseb ubitih, se je tamkaj proglasila občna stavka.
, Zamenjava madžarskih $
BANKOVCEV.
Dunaj, 13. jul. Z ozirom na podaljšanje roka po madžarski vladi Prevzame devizna centrala madžarske žigosane tisočkronske bankovce do vštetega 15. t. m. madžarske ži-lettM stokrouske. ba»kpxce pa do.
vštetega 31. t. m. od članov in komi-sijonarjev za izvedbo pristojbine proste izmenjave v Budimpešti.
BALFOUR O GOSPODARSKEM
POLOŽAJU SREDNJE EVROPE.
London, 13. jul. Na konferenci ministrskih predsednikov britanske države je Balfour v zvezi z vprašanjem, katere naloge ima zveza narodov, obrazložil gospodarski položaj Evrope in sveta. Spominjal je na to, da je po zvezi narodov sklicana finančna konferenca v Bruslju lani dala pobude velike vrednosti, katere hočejo sedaj zlasti napram Avstriji uporabiti. Vsak uspeh, ki se bo tu dosegel, bo imel koristen vpliv ne samo na Avstrijo, marveč tudi na ves industrij alni svet. Vsak posamezni del tega sveta je več- ali manj organsko zvezan z vsemi drugimi deli. Sedaj je predvsem potrebno, da se po vojni skoraj razdejani gospodarski organizem obudi k popolnemu življenju.
STAVKA TEKSTILNIH DELAVCEV NA POLJSKEM.
Varšava, 13. julija. Tekstilni delavci so včeraj proglasili splošno stavko. Zahtevajo 120 odstotkov povišanja mezd. Do včeraj je stavkalo
100.000	delavcev.
DEVALERA DOSPEL V LONDON.
London, 13. jul. Devalera in ostali smfajnovski odposlanci vo snoči do-SPJBli 3S Lpfldfia. s*'
SHOD NSS V MARIBORU.
Maribor, 13. julija. (Izv.) Shod Nar. soc. stranke, ki se je vršil danes v veliki dvorani Narodnega doma, je sijajno uspel. Dvorana in galerija sta bile nabito polne. Poslanca Deržič in Brandner sta poročala o delovanju v konstituanti in utemeljila svoje glasovanje proti ustavi. Za svoja izvajanja sta žela viharno odobravanje. Nato je predsednik shoda tov. Jarh predlagal poslancema zaupnico, ki je bila od vseh navzočih soglasno sprejeta. Shod je pokazal, da stoji NSS v Mariboru na trdni in solidni podlagi.
IZ MINISTRSKEGA SVETA.
Beograd, 13. julija. Ker ministrski predsednik Pašič se ni toiko okreval, da bi mi gel za;, ustiti sobo, se je današnji ministrski svet vršil v njegovem stanovanju. Reševalo se je več vprašanj, med njimi tudi vprašanje izpopolnitev mest prometnega in vojnega ministra. Kot najresnejši kandidat vojnega za ministra prihaja general Zerevič v poštev.
RAZOROŽITVENA KONFE-RENCA.
M^ashington, 13. julija. Japonska je sprejela vabilo na udeležbo pri raz-orožitveni konferenci. Tudi Nemčija in Anglija sta baje dobili tozadevna vabila,
V	državnem departementu menijo, da se bo zasedanje razorožit-vene konference moglo začeti II. novembra, na dan podpisa premirja. Nikakeg% povoda ni, da bi se moglo priti do asocijacije sil, ki jo želi predsednik Harding. Kakor se govori, je bilo povabilo Zedinjenih držav, naj se sestane konferenca v svrho omejitve oboroževanja sprejeto od vseh pozvanih držav, razen
ene. . .’ ■ ;	■ y  ...\.
•
Viviani je izjavil poročevalcu Agence Havas: Komisija za znižanje oboroževanja, kateri predseduje, se sicer sestane dne 16. julija, vendar je povabilo predsednika Hardinga ustvarilo nov položaj, ki bo mogel izpremeniti razvoj te zadeve. Agence Havas meni, da se komisija odgodi neposredno na to, ko vzemo na znanje pobudo Zedinjenih držav in po govoru Vivianija, v katerem bo ta izrazil svoje mnenje glede ameriške inicijative in njenega razmerja do delovanja zveze narodov, ki je posvečeno istemu cilju.
♦
Kakor doznava »Vossische Zei-tung« iz Londona, se udeleži wa-shingtonške konference tudi Japonska. Kakor poroča »Berllner Tage-blatt« iz Londona, odpotujeta lord Curzon in Lloyd George osebno v Ameriko.
TRGOVINSKA’ POGAJANJA MED JUGOSLAVIJO IN ITALIJO.
Beograd, 13. jul. Danes se je tukaj vršila plenarna seja naše in italijanske delegacije za trgovinske pogodbe. Na seji se je govorilo o besedilu pogodbe, toda o členih, ki govore o ribolovu in brodarstvu, ni bilo govora. Razprava se jutri nadaljuje. Snoči je priredil predsednik italijanske delegacije Luccioli v hotelu »Bristol« intimno večerjo, katere se je poleg osmih članov italijanske delegacije udeležili tudi dr. Momčilo Ninčič, dr. Ante Trumbič, Kukič iu dr. Moskovljenovič. Z današnjim ekspresom odidejo iz Beograda po nove instrukcije petorica italijanskih delegatov (strokovnjaki za ribolov). Potemtakem ostanejo v Beogradu samo Luccioli in dva člana delegacije ter tajniki.
KAKO PADA PREBIVALSTVO NA RUSKEM.
Po poročilih iz Stockholma izkazuje ljudsko štetje na Ruskem, da je število prebivalstva padlo od 1. 1914 za 12 milijonov duš.
NEMŠKI KREDITI.
Državni kancelar je sporočil VVolffovemu uradu, da se mu je posrečilo s posredovanjem tvrdke Mendelsch in Komp. v Amsterdamu dobiti 150 milijonov zlatih mark kredita in da so pogajanja glede drugih kreditov v teku. Te kreditne akcije bodo omogočile, da se izpolnijo reparacijske obveznosti, katerih rok poteče 31. avgusta. Nadaljnja re-paracijska vplačevanja se leta 1921 ne .vplačujejo več v devizah.
Demokracija.
V	dušečem ozračju živimo. Poštenemu človeku Je težko dihati v atmosferi, ki je nasičena osebne in strankarske zavisti, podlih osebnih napadov in političnega smradu, ki ti udari v obraz na vsak korak.
Tako daleč smo že, da se lahko Javno laže, ne da bi se široke vrste zastrupljenega naroda zavedle laži in obsodile laž-njivce. Gredo mirno preko vsega, topo In brez zanimanja skoraj — Iz otrplosti jih dvigne za trenutek le še kak oseben ali političen škandal, ki vzbudi v njih zanimanje radi svoje scnzacijonalnostl. In malo jih je, ki bi pomislili, zakaj in odkod napad, malo jih je, ki bi ostro obsodili napadalca, če se tudi izkaže, d aje obrekoval le Iz strankarske ali osebne koristi.
Tega stanja ne moremo opravičiti le z moralno površnostjo, ki jo je rodila v celem človeštvu vojna, ki je sama na sebi bila pljunek na najbolj primitivna prava človeka: živeti, biti svoboden in enakopraven. Veliko več so krive temu površnemu pojmovanju dolžnosti do svojega bližnjega struje, ki so izšle sicer iz naroda samega, a so se v hotenju vladati nad njim, povspele za moment do politične moči, ki jo sedaj, ko vise nad prepadom pozabljenja, v katerega obsoja razvoj človeštva vse nezdravo, branijo z vsemi sredstvi. Pri tem Imajo drzno čelo, da izdajajo na nared proglase, ki v njih dvigajo visoko načela, katera so ravnokar opljuvali, imajo drzno čelo, nositi ime, katerega pojm jim je vsakdanji pljuvalnik.
Obljubljali so Jugoslavijo, dali so nam SHS, obljubljali pravično razdelitev zemlje,
kupili so sl za naše novce Muslimane, obljubljali so nam gospodarsko enakopravnost, dali so nam »koalicijsko pravo«! Vsa svoji načela so zatajili in sedaj, po boju, jih vla-člio z nova na dan, jih zopet proglašajo, zopet obljubljajo.
Pravijo, da se bore za enakopravnost vseh, a isti dan že zanikajo pravilnost izvolitve moža, ki je bil voljen od pravilno izvoljenih ljudskih zastopnikov, katerim so sami priznali pravico glasovanja. In po svojih odličnih voditeljih proglašajo, da niso tako bedasti, da bi se držali svojih gesel, politične poštenosti in demokracije na račun svoje strankarske pozicije.
Proglas, votlo bobuenje lepega programa, prazne iraze v spremstvu elegantnih gest pa naj nasuje ljudstvu znova peska v oči, da bi tudi nadalje še verjelo v njihovo moralo.
Toda h koncu gre! Ljudstvo spregledava, da ni oni demokrat, ki o demokraciji največ govori in vpije, temveč oni, ki je v resnici tudi za svojo osebo enak med enakimi hi priznava prava, ki Jih uživa in hoče uživati sam, tudi ostalim svojim sodržavljanom. Ljudstvo spregledava, da ni poštenjak or.i. ki samo obljublja, temveč oni, ki ostane tudi zvest svojim načelom in mož beseda dani besedi, ki ostane trden tudi v izkušnjavah I11 gre v boj za ljudske potrebe tudi preko strankarskih in osebnih koristi.
H koncu gre! In ko bo ljudstvo popolnoma spregledalo, bo konec psevdodemo-kracije.
Francosko-nemška pogajanja pred zaključkom.
Pariz, 13. julija. (Izv.) Danes predpoldne se je vršila v zunanjem ministrstvu seja nemških in francoskih izvedencev pod predsedstvom ministra Loucheurja, ki sicer ni bila zaključna seja, vendar se jo zamore smatrati kot predpripravo k taisti.
Vse točke so se obravnavale še en-krat in se je, izvzemši nekaterih postranskih vprašanj, dosegel popoln sporazum. Odposlanci odpotujejo naj-brže jutri v Berlin, da podajo vladi poročilo in da dobe formalno pooblastilo za sprejem in podpis pogodbe,
Briane! o srednjeevropskih državah.
Pariz, 13. jul. Po uradnem poročilu se glasi ono mesto ministrskega predsednika Brianda, kjer je ta pri posvetovanju o trianonski mirovni pogodbi v senatu govoril o novih državah Srednje Evrope takole: Ti narodi se morajo zbližati. Stremeti morajo za tem, da se sporazumejo, živeti v skupni volji in skupnem miru, ne da bi tajno mislilo na represalije,
ki n. pr. ovirajo, da bi moglo priti do miru med Francijo in Nemčijo, in ki morejo jutri Nemčijo strmoglaviti v nesrečo. Apelirali morarriO nanje, da se skupno trudijo strniti še in najti pametna sredstva za skupno življenje in zagotovitev svojega procvita. V tem duhu mora de-lovajti Francija, na tem polju bo se-, tev Vodila žetev. Drugega pota ni.
ATENTAT NA POLJSKEGA PREDSEDNIKA.
Dunaj, 13. jul. Listi poročajo iz Varšave, da je bil na poljskega državnega predstojnika pred nekaj dnevi zvršen atentat. Neki dijak se je na nepojasnjen način vtihotapil v Pilsudskega delavno šobo, kjer je, ustrelil parkrat nanj, ne da bi ga zadel. Pilsudski se od tega dne ni pokazal v javnosti. Policija je baje izsledila velik prevratniški komplot in je aretirala mnogo osumljencev. O stvari, poljska javnost molči.
UREDITEV DUHOVNIŠKEGA VPRAŠANJA V AVSTRIJI.
Dunaj, 13. jul. V seji narodnega sveta, Jci je trajala od včeraj do danes zjutraj ob treh, je prišla pri razpravljanju o predlogi kongrua, s katero naj se duhovništvu času primerno zvišajo dohodki, do ostrih spopadov med socijalhimi demokratskimi in krščansko socijalnimi poslanci, pri katerih je socijalno demokratski poslanec Abram tirolski duhovščini očital, da ni mogla pričakati, da je na Trenti tekla delavska in kmetska kri. Ko je bilo odklonjenih več socijalno demokratskih zavlačevalnih predlogov, je bil zakon, ki se tiče kongrue, sprejet. Predlog glede ustanavljanja župnij je bil sprejet s 75 glasovi zoper 74 glasovom. Prihodnja seja se bo vršila danes popoldne.
GRKI SE UMIKAJO.
Naše čete so napadlp sovražne oddelke,, ki so se nahajali prod Brusso. Grki so se umaknili, pri čemer so imeli velike izgube, -
ZAPRISEGA ZAGREBŠKEGA KRALJEVEGA NAMESTNIKA
Beograd, 13. julija. Danes je noVi kraljevil namestnik za Zagreb Juraj Demctrovič položil prisego. .V Zagreb pride v petek dne 13. t. m. Z njim pride tudi minister Svetozar Pribiče-vic, ki ostane nekaj dni v Zagrebu,
Borza.
Curih, 13. julija: Devize: Berfin 8.170, *Newyork 601, London 23:08, Pariz 47:50, Milan 28, Praga 8, Budimpešta 2:175, Zagreb 3:90, Bukarešta 8:75, Varšava 0:32, Dunaj 0:82, avstrijske krone 0:81.
Dunaj, 13. julija: Valute: Ameriški dolarji 749—753, nemške marke 1025—31, šter-lingi 2762:50—2782:50, francoski franki59» —6030, lire 3515—3535, dinarji (tisoča# 1940—1960, poljske marke 40:25—42:25, švicarski franki 12575--—12725, madžarske krofje 267—270, češkoslovaške krone 1005:50— 1011:50.
Zagreb. Devize: Bcrliu 205C207:50, Italija 718—725, London izplačilo 572—573, čel: 570—0, Newyork 155—157, Ček 154—lilij, Praga 203:50—204, Švica 2600—2610, Dunaj 20:30—20:45, Pariz 12:26—12:30, Budimpešta 56—56:25. Valute: Dolarji 151—1&3, avstrijske krone 21:50—22:50, češkoslovaške krone 210—0, 20kronski zlati 520—525, rta-' poleondori 517:50—521, rumunski leji 0—2$0, italijanske Ure 714—717.
1I1
E
a
]ugos!asijo'
V novem domu.
3?o tlolgotrajniH težavah’ in veli-ilčem trudu slednjič izhaja^ dnevnik f,1Jugoslavija" prvič pred občinstvo iz (lastne, popolnoma moderno urefene 'tiskarne. Dolgotrajne, pravimo, so ibile težave/ predno smo prišli 'do litega, kar je za vsak list najnujnejše. Kdor je ze imel trgovskega opravka ■z inozemstvom, nam bo vsak potrdil, kako silno težavne so jdobave iz inozemstva, A ne le, da že transport sam jia sebi traja včasih' mesece in mesece, se izpostavlja odjemalefc še nevarnosti, da se mu eno in [drugo poškoduje Iri na 'dolgotrajnem transportu po-ikvarL K vsem transportnim neprili-kacti pa nam je rdelal pri adaptaciji tiskarniških’ prostorov se stari magistrat težkoče in zavlačeval razna 'dovoljenja tako na 'dolgo, 'da je samo preureditev prostorov trajala 'skoro. eno leto« Težkoče so bile seveda tudi pri postavljanju strojev	»O .slednjič
fe vkljub vsem neprilikam X 'današnjim lnem preselitev, le gotova,
\ (Tudi v novi obliki bo »Jugoslavija* •'Obdržala svoj program, Razširjenost 1in priljubljenost lista nam }e jasen 'dokaz, da je pravi. Kljub konkurenčnim Jtnatiinacijam in intrigam nasprotnikov Se je list vzdržal preko hudih kriz, ki jtjanes niso več mogoče. Tako bo mo-tgel list mirrio napredovati in se uspeš*
O	razvijati, posebno še, ko bodo sča-; oma odpadle tudi dosedanje tehnične žkoče, Predvsem bomo stremili za em, da damo listu tedensko več stal-iiK prilog. Sicer tudi r bli?'i-'ii' dneK [še ne bo vse tako, kakor si sami Eželimo — naj nam citate!j i i. ocnjeni ■.naročniki to za kratko dobo ! 'rigohot-fino oproste -— potrudili se bomo čimbolj, da v najkrajšem času zadovolji-fmo cen}, občinstvo prav vsestransko., Kdor pozna ustroj moderne tiskarne lin velikega lista, bo priznal ogromno 'delo preselitve težkega aparata,
Ker nam bo sedaj omogočeno, list j'z vsakim dnem 'izpopolniti, smo uver« 'jeni, da nam ostanejo vkljub začetnim zaprekam in neprilikam vsi naši 'cenjeni naročniki in čitatelji nele zvesti 'nego se bo njiK število še pomnožilo« 'Ob požrtvovalni podpori našiU Čitate-Ijev bo list napredoval od rdne 'do 'dne, kar bo zopet Ir, v korist čitateljev, ker, ■jim bo mogel nuditi vsega, kav jim bo, yK zanimanj e in, pouk*
•T?r'!ar
, '■ »Učiteljski 'tiskarn!" ki Je ocl po-četka leta 1920 tiskala naš list, Se tem potom javno zahvaljujemo za prijazno ^podporo in postrežljivost, ki nam Jo je tekom poldrugoletniK poslovnih! zvez Medno izkazovala« •%	4!%),'
Konzorcij »Jugoslavije^ ^
-I V
Pozabljen jubilej.
'iVčeraj dne: 13. julija so praznovali tržaški Jugosloveni žalosten (Praznik — obletnico, ko je podivjana ftolpa italijanskega naroda porušila '|ržaški Narodni dom. Prezrli so naši ,listi ta dogodek in I molkom so : jprešli preko njega. Niso ga pa predrli naši bratje tam preko in »Edinost« je posvetila žalostnemu jubii leju s srčno krvjo napisan članek. {Prinašamo njegove najvažnejše Bele, ker dogodek sam kot tudi članek zasluži našo polno pozornost, {»Edinost« od 13. julija piše:
■	:>" Tržaški Jugosloveni obhajaraq Kaneš žalostno obletnico.
fe
',-v Ravno danes, 13. jlilija je leto dni, odkar je nahujskana in podivjana množica v divjem begu naskočila in požgala naš »Narodni dom«. 13. julija 1920. je bil najnesrečnejši dan v zgodovini tržaških Jugoslo-venov, toda 13. julija 1920. so si tudi utisnili naši italijanski sodržavljani .večen žig sramote na čelo.
Nihče ni pričakoval, da bi bil kulturen narod zmožen takega zločina. Toda česar nismo pričakovali mi, so oni že v naprej vedeli. Napadalci so v svojem besnilu pozabili za hip, da so ljudje. Ni jih ustrašila niti grozna misel, da postanejo lahko vsak hip od demonstrantov, morilci najhujše vrste.
Groza nas obhaja, ko se spomnimo onega dne, in gnus vstaja v naši duši, ko gledamo v duhu vse one nečloveške prizore. Kakor tolpa ameriških Indijancev so pridrveli na trg pred tedaj ponosno zgradbo in z divjim krikom so se zagnali proti zaprtim oknicam in vhodom. Počile so prve bombe, toda vrata so še stala, počile so druge, tretje... in množica je vdrla skozi odprtine s peklenskim krikom v hišo, oborožena z bombami, samokresi, puškami in
bencinom. tV hipu so bili prostori polni gostega dima, in rdeč plamen je švignil skozi razbita okna in vrata, v pritličju, v podstrešju, na vseh straneh. Tedaj pa sta se prikazali na oknu v drugem nadstropju dve osebi, mož in žena; dve nedolžni žrtvi. Prepadeni ste bili na smrt in groza jima je na široko odprla prestrašeni oči In jima preobrazila smrtno bleda obraza. Pokleknili sta in iztegnili roke, proseč usmiljenja. Kamen bi se ju bil usmilil, toda ljudje se ju niso. Peklenski krik je zaoril na trgu, kakor tedaj, ko so Judje kričali: »Križaj ga, križaj ga!« In križali so ju: ubogi žrtvi sta skočili v globino iz drugega nadstropja ria trg..,
Še ni bilo zadosti! — Plamen je bil že objel streho na hiši, ko se prikažejo na strehi možje, ženske in otroci, ki so obupno tekali sem in tja, bežeč pred smrtjo — v plamen. Zbežali so bili iz svojih stanovanj v smrtnem strahu in begali po hiši, gori, doli, na 'desno, na Jevo, — nikjer rešitve. Požar se je medtem širil vedno bolj. Vrata na hodnikih so že pokala, gost dim se je že valil proti njim in jih dušil. Pribežali so kaj groznega. Med divjim krikom množice je pokleknila četa vojakov pred vojašnico in začela streljati proti tem nesrečnikom, ki so se obupno vrnili nazaj v dim In plamen. Množica pa je klicala in se smejala: »Križaj ga! Križaj ga!«
Rešili so se, ker je neki naš človek tvegal svoje življenje in jim odprl zadnji hip stranska vrata, in zbežali, pljuvani in zasramovani, sirote: zgorelo jim je vse, kar.?so imeli, rešili so komaj le golo življenje... Nahujskana množica pa je divjala dalje. Vsak plamen, ki je švignil skozi okno, je bil pozdravljen z radostnim vzklikom, vsaka oknica, ki je padla na trg, s ploskanjem rok. In ni jim bilo zadosti, da so uničili nekoliko,, nedolžnih družin, ni jim bilo zadosti, da so sežgali, razbili in razdejali skoro vse jugoslovensko imetje v Trstu in sl omastilo roke z nedolžno krvjo; potem niso imeli niti toliko ponosa, da vzamejo sra-
moto nase: vrgli so odgovornost iic nas. Mi smo izzvali zločine, mi smo metali bombe na mirno množico, ki je prišla ... molit pred »Narodni dom«, mi smo pripravljali proti njim oborožen ukor in smo v ta namen napolnili »Narodni dom« z bombami in granatami, s puškami in strojnicami od vrha do tal... In celi vlaki municije so prihajali one dni z onstran meje za nas, za naša zarotniška društva, ki so hranila v Narodnem domu bombe, in bodala in slike kralja Petra in ... Franca Jožefa ... in se sestajala k zarotniškim pomenkom. — Leto dni je od tedaj, toda naš gnus nad toliko podlostjo se še ni polegel..., ker ni imel časa.
Dogodki 13. julija so bili samo prva točka programa stranke sedanjega fašistovskega poslanca v rimski zbornici Giunte. Onega dne so bili sneli masko, ki jih je doslej skrivala, onega dne so naredili samo prvi korak na poti, po kateri hodijo še dandanes. Začelo se je sistematično zatiranje našega ljudstva in njegovega imetja. Najprej v mestu, potem v okoliji, končno po deželi. Udušiti hočejo' vsako sled našega kulturnega življenja. Naša kulturna društva morajo sklicevati svoje sestanke skrivaj, po brlogih, kakor divje, preganjane zveri, danes tukaj, jutri tam; vse naše življenje je odvisno od milosti fašistov, ki imajo za seboj vse državne organe; naš jezile je potisnjen iz javnega življenja; naša družba je razgnana, naše ljudstvo, naši otroci zasramovani, naše kulturno življenje potisnjeno za stoletje nazaj: obsojeni smo v kulturni državi m kulturno smrt!...
Najprej so nas potlačili v mestih. Tržaški Jugosloveni nimamo kot italijanski državljani pravice do kulturnega življenja. Mi, ki smo bili ponosni na naš kulturni razvoj, moramo mirno gledati, kako nam fašisti zasedajo prostore naših kulturnih društev, ne da bi oblasti zgenile niti z mezincem; mi, ki smo upali, da bo s smrtjo Avstrije vstalo za nas bolj svobodno kulturno življenje, ne vemo, kam bi s svojimi otroci, ker nimamo svojih šol; novih niso odprli, še stare so zaprli...; ml, ki smo imeli tudi svoje skromno gledališče, si ne smemo več privoščiti niti najbolj nedolžne kulturne prireditve v tesnih, skromnih prostorih, ne da bi pri tem tvegali svoje življenje in imetje; mi, ki smo se bili gospodarsko že dobro razvili, vidimo, kako naše gospodarstvo propada, ker smo stisnjeni v obroč, ki nam brani vsako gibanje...: v enem samem letu smo bili potisnjeni za 50 let nazaj! In ne samo mi, tržaški Jugosloveni, temveč vse naše ljudstvo.
Ko gledamo danes golo in ožgano zidovje našega nekdanjega kulturnega središča, nam uhajajo misli na našo tužno Istro, na njene požgane vasi, na njeno zatirano in preganjano mučeniško ljudstvo. Tudi Istra bo k letu praznovala krvavo obletnico ... Zakaj mi smo narod, ki praznuje tudi, in še najbolj, dneve svoje največje nesreče in žalosti, kakor je dejal Lloyd George med vojno. Dokler bodo stali pusti zidovi našega požganega »Doma« na Ober-dankovem, trgu, dokler bo cvilila mrzla kraška burja skozi njegova ožgana okna, dokler bo izpiralo deževje te gole kraške stene in do-
kler bo tukaj še eden Jugdšlov$n, —• dotlej bo 13. julija 1920. praznik, ki bo' spominjal na naj večjo nčshičo in
žalost tržaških Jugoslovenov. ~------
Letos slavimo 1. obletnico. rNe s sovraštvom v srcu, ki klice maščevanje, temveč z ogorčenjem, ki kliče pravico. Vkljub groznim krivicam, ki so se nam godile‘in se nam še gode, nismo še ižgujjift‘‘zaiipanja v Doštenost in pravično^italijanskega naroda, s katerim smdftedaj v isti državi, s katerim namjp' i&<ljeno deliti srečo in nesrečo. Nej/rbremo verjeti, da bi italijanski narod ne uvidel, ko nas spozna, da smo vredni boljšega življenja, nego smo ga imeli doslej. Ne moremo verjeti, da ne bo uvidel, kako nečastno je za narod 40 milijonov duš, če se spravi na peščico tujerodnega ljudstva, ki ga je hotel imeti v svojih mejah in katero se je vkljub veliki žrtvi vendar vdalo v vsiljeno mu usodo, če pe spravi na to peščico ljudstva samo za to, ker hoče to ljudstvo živeti v
okviru države svoje ' kulturno živ-j’ ljenje. Prepričani smo, da* ni daleS čas, ko bo italijanski narod uj|$el2 da se s takšnim sistemom, kakor sa izvaja proti ndm, Jugoslovenom Italiji, le vzpodbujajo strasti sovra« šiva in rnržnje, ki se, s takim sistem mom vsajena, ne bo dala tako lahko iztrebiti.	•'
Če bi pa zla usoda hotela, da' s§ motimo, tedaj nam . ne bo ostalo drugo, nego da promatramo. naše< razvaline s tistimi občutki, kakor! smo jih Imeli, ko so gorele... Tudj v tem slučaju naš up ne bo padel,' kakor ni še padlo zidovje našegaj Narodnega .doma, ker nismo narod,1 ki podajamo od ust do ust, od rodij do rodu, do daljnjih kolen spomin na; •svojo nesrečo in krivice, ki se nanj sode; naša zgodovina je dokazala;’ da jih zn,amo, pretrpeti in preživeti, j Bratje, Suj te ponosen glas zati« ranih iri v njihovem duhu slavite žai lostnl jubilej, ker tako nosite zmagaj in odrešenje, —	,
Gospodarstvo,
Naši konzulati in inozemstvo.
»Jugoslovanski Lloyd“ nam je dal povoda, da smo se na podlagi 'dveh njegovih člankov v eni zadnjih naših številk pečali z nerednostmi na naših carinarnicah. Isti list se dotika v svoji številki od 2. t, m. drge rak-rane naše državne uprave, ki ni manj skeleča t. j.: naših konzulatov v inozemstvu. Stvar je tako važna, da posnamemo iz omenjenega lista glavne misli do-f tičnega članka, ki nosi naslov »O kori-zulatima v inostranstvu“, Ta članek izvaja med drugim: Konzulati ene države so važni ne samo iz diplomatskega in političnega, ampak še bolj iz gospodarskega stališča. Demokratske države vodijo o tem račun ter postavljajo na važne točke v inozemstvu osebnosti, ki imajo ambicijo in sposobnost za političen in gospodarski pregled v oziru poverjenega jim delokroga, Realna vlada Češkoslovaške se drži uzorno tega modernega principa in mi vidimo, da je mlada slovanska republika, ki si je znala osvojiti in utrditi v vsem inozemstvu svoj političen ugled s spretnimi diplomatskimi akcijami, da je ona na vsih izloženih točkah Evrope dobro zastopana tudi v gospodarskem oziru. List navaja nato, kako je češki konzul v Beogradu porabil priliko osiješkega sokolskega .zleta, da s svojo prisotnostjo podčrta rastočo slovansko vzajemnost, ter istočasno posetil predsednika osiješke trgovinske zbornice, da tako izkaže svoje spoštovanje naši pridobitnosti in gospodarskim smernicam naše zemlje. List nadaljuje: „Mi bi želeli, da si poslaništva Češkoslovaške vzamejo za vzgled tudi naša poslaništva. Ako bi ta vedno in povsod vršila istim in sličnim načinom svoje’ dolžnosti in svoje naloge, ne bi bilo takih nespodoben, kakor jih je nedavno v posebnem članku iznesla beogradska ,EpoHa‘, kjer je podrobno opisano škandalozno obnašanje in razmetavanje generalnega konzulata Miševiča na Dunaju. No, ako je le mal del vsega, kar se navaja v „Epbhi“ res, tedaj je'to brezpriinerna sramota, ki jo napi .Napravljajo v tuji državi in pred očiiji
predstavnikov
civiliziranega
sveta ljudje,;.i’ki niso na svojem mestu in ki na tak način zlorabljajo pover« jene jim važne in resne pozicije. Sko* raj istočasno prinašajo časopisi vestii
o	škandalihtppi našem konzulatu v Ge« nevi. Govori ,s6 tu o tihotapstvu inf sei,
o	nekaterih narednopiih, ki nam nika« kor ne morejo služiti na čast. Ako se; vzamejo-v obzir še pritožbe naših lju-* di na neke naše konzulate v Ameriki, je jasno, da je'potrebna revizija,in. ureditev' vseh naših konzulatov ter da* sei ima izvesti reorganizacija teli važpihl institucij.. ©u$ ne smejo biti pribeža* lišce nesposobnežev, ampak se imajol zasesti po vestnih in realnih lj-udeh, ki bodo na svojem mestu v političnem,; diplomatskem in gospodarskem prav« cu.“ List zaključuje:	,,To	iniamo-^jra«
vico in dolžnost zahtcvati.Konz.ulati.'šo; tako važna institucija, da'si po njihoi vem delovanju inozemci ustvarjajo sodbo o prilikah dotičuih držav. Kon« zlil, ki ni na mestu, ki je^celo na sra-< moto državi, ki jo zastopa, meče na to! državo jako grdo luč. Fosamezen slu« čaj ne more storiti mnogo zla. Ali, akoj je teh slučajev več, ako se nekorektno*-sti in še hujše stvari dogajajo na več mestih, celo v velikih uglednih cen« trih, je država dolžna, da z najcner« gi^nejšimi merami varuje svojo čast, pa naj to zaboli kogarkoli, četudi Celo; stranko. Našim poslancem , se nudi hvaležno polje, da v narodni skup« ščini razkrijejo strankarski protekci* jonize-m' v nastavljanju konzulov ter! da odločno zahtevajo, da naj bo za imenovanje konzulov merodajen edi« nole kriterij usposobljenje, ne pa pri« padnost k eni ali drugi stranki.
+ Prodai? ,c$vk (ustnilnv) za sraodke, cijjaretc in itiailnovena čaja. Kojmanda drav« ske divizijske oblasti v Ljubljani nazrtatoja trgovski in ‘obrtniški zbornici v Ljubljani,
da proda v■ skltliJiščih Ljubljana in Maribor, sledeče predete:	a) v Ljubljani ca
124.305 komadov, cevk (ustnikov) za smodke in cigarete in. ca 205.517 komadov, knjižic cigaretnega’ papirja, b) v Mariboru ca 2.76S komadov cevk (ustnikov) za smodke in cigarete, ca 121.728 komadov, knjižic cigaretne,ga papirja In ca 1.387 ke malinovega 'čaja. Proda se onemu, ki po* nudi najpovoljiiejšo cerio. Pismene ^ponudbe opremljene z -2 dinarji je poslati DrqvskoJ divizijslioj oblasti Ljubljana,, do 25. julija tek, leta.	■
chel Zčvaco:
ni
»I
NOSTRADAMUS".
»Dobro. Saint-Andrč, ti si znan a dvoru. Izposluj ml prehodnico, aa me puste ponoči skozi Peklenska 'iVrata.«
1 »Lahka stvar,« je "rekel Saint« ‘Andr6.
' »Oboje bi moral imeti o polnoči.«
»Brez skrbi, prijatelj. A tvoja jporoka?; Mari jo predložiš?«
»Ne,» je dejal Renaud. »Točno joB eni uri popolnočl bo pri Sv. Germanu Auxerrskem moja poročna maša. Saj prideta, brata, kaj ne?«
•	»Gotovo!« je rekel Saint-Andrž.
»Pri Sv. Germanu Auxerrskem,« Je ponovil Roncherolles. »Točno q polnoči.«
Trojica je odšla skupaj in še lomila na cesti; Renaud je odhitel k 'svečeniku, ki ga je imel poročiti, Roncherolles in St. Andrč pa sta krenila svojo pot. Bližala se je deseta ura.
»Stopiva tu noter!« je velel naposled Roncherolles; glas mu je bil hripav od veselja,
Pokazal je tovarišu gostilno, ki je bila odprta vzlic pozni uri, eno fcmed krčem, v katere so zahajali, dvorjani; nočna straža je rada zatisnila oči, ako je zagledala tako ugledno hišo na kršenju policijskega
■	fadn. V .pivsVi sebi ni bIH nikr^r.r
»Steklenico španskega vina,« je ukazal Roncherolles strežaju. »Pero, črnilo in pečatni vosek. Pa naglo, drugače tl odrežem uhlje.«
Sele zdaj sta se pogledala pajdaša. Oba sta bila tako bleda, da sta se malone zbala drug drugega.
»Vendar, že!« je vzkliknil Salnt-Andrč.
»Kaj ne? Zdaj je izgubljen. Sam nama je ponudil sredštvo, ki sva ga iskala zaman že, teden dni.« -
»Da. Njegovo visočanstvo prestolonaslednik bo lehko zadovoljen.«
Roncherolles se je sklonil k Saint-Andrčju in zamrmral:
»Zadovoljen, ako ne pride do poroke.«
»Eh, kaj!« se je namrdnil Saint-Andrč. »Naj bo poroka ali ne, saj itak takoj odide.«
»Dobro, ako ne bi šlo v tem slučaju za Marijo de Groixmart! To dekle podleže morebiti,, dokler je še dekle; kakor hitro pa mu priseže zvestobo pred Bogom, jo bo treba ubiti, in še se ne bo vdala 1«
»Oh, vraga, saj res!« je menil Saint-Andrč z neprikritim občudovanjem do tolikšne bistroumnosti.
Strežaj je položil zahtevane stvari na mizo,
»Vraga! Kaj nama je potemtakem storiti?« je dejal Saint-Andr6. »Poroke ni moči preprečiti, razen če zakoljeva tega Človeka.«
»MotiS se,« je	nor-
dieivu^s. in . o$l so reu-«aUl« .a.
krvjo. »Od sunka z bodalom pogineš ali ozdraviš. Udarec, ki mu ga zadam jaz, pa se ne zaceli nikoli, ma-gari če bi živel Renaud deset človeških življenj!«
To rekši je začel naglo pisati... Ko je končal, je podal list tovarišu. Saint-Andrč se je jedva premagal, da ni zakričal. Siknil je:
»Mojstrska poteza! Ti bi bil izboren diplomat!«
»Nemara še kdaj postanem,« je menil Roncherolles. Zložil je pismo in ga zapečatil s pečatom brez grba, ki ga je imel na prstanu.
Napisal je bil:
»Gospod Renaud,
Dekletu, ki jo mislite poročiti, je ime Marija de C r o i x m a r t.«
»Gervaz, ali hočeš zaslužiti deset zlatnikov?«
»V ogenj skočim ponje, ako treba!«
»Dobro!« je velel Roncherolles. »Vzemi to pismo. Bodi ž njim o polnoči pred cerkvijo sv. Germana Auxerskega in ga izroči gospodu, ki se bo razgovarjal z menoj pred velikimi vrati; ime mu je Renaud. še nekaj: ako pozabiš, ti razparam trebuh!«
IV.	..v’
Pismo.
Par minut pred polnočjo seMisfa-v*{t* Rondiorcll^ Jm »tcU uritvUo, D*’uW#ta 4« sm:ekii-n
se v eni sapi. Oči jima plamenijo. V njiju srcih je pekel. Zdajci streše na streho. In tedaj se je zgodilo he-obadva isti drhtljaj: nad njima se je oglasil bron, ki pripoveduje živečim s širokimi, težkimi udarci, da je padel nov dan v brezdno prošlosti. In baš tisti hip se prikažeta deset korakov pred njima dve temni postavi t— Renaud in Marija, ki se tesno oklep-ljeta drug drugega.
Marija je prišla! Ne porokSa, marveč žrtev njene ljubezni se je izkazala nepotrebno... Prišla je! Zaman se je upirala Renaudovi trdni, volji ter ga priganjala, naj odpotuje brez odlašanja v Montpellier. Zaman-mu je klicala, da vsaka izgubljena minuta lehko pomeni smrt njegovega sivolasega očeta... In mahoma se je nehala upirati; začutila je, da bi prva beseda, ki jo še izreče, zbudila v zaročencevi duši sum... In njena pot k oltarju božjemu je kakor pot pogubljenih, ki stopajo v pekel...
Zapazivši Roncherollesa in Saint Andreja vzklikne Renaud v hvaležni' radosti. Stisne jima desnici, a nato vpraša:
»Imaš prehodnico?«,
»Evo,« reče Saint-Andre ter mu pomoli zložen ipapir, ki ga vtakne Renaud v žep svojega jopjča.
»Pa konj?«
»Privezan jo k mreži pred vrati.
i/ vUJfnVtf* —........... .............
»Dobro. Vstopimo,«
»Prezgodaj jo še,« pravi- Ron« cherolics, ki čaka, da pride Gervaz. »Zdaj je šele polnoči, maša bo pa oli eni.«
»O polnoči bo,« veli Renaud'pro-i stedušno. : »Preložil sem jo, ker si prihranim s tem celo uro.«
Saint-Andre se skrivaj ugrizne v; pest, da ne 'bi zarobantil. Ronerlje^ rolles stoji, kakor bi bila strela uda-> rila vanj.	J
»Draga prijatelja,«, ppvzame .Re-> ttaud z glasom, ki drhti od'hezfrostv »prijatelja in ‘pobratima, evo moje ^-oboževane "Marije, ki bo čez nekaj 'Trenutkov moja žena. Marija', to sta moja tovariSa^ najdražji bitji, ki ju imam na zemlji razen tebe in očeta: grof Jacqu©s" d’ Albon de Saint« Andre in bnrbn Gaetan de Ronche« rolles...« '	.
Plemiča žamrmrata nekaj zme« denega; obraza se jima krčita od pritajenega gricva. Iz Marijinih ust ni slišati niti diha. Skoro nezavestna stopi v cerkev; njeno široke odprte oči so polne 'giflze in njih pogled sei srepo upira v tabernakelj, kakor da ji je zdajCI udreti na njem v pjr.me-riečih črkah besedo:-»Svetoskrunstvo/«...
(Dalje prih.)
BIH a ’ -v	WKMW«I
.1 Jaročajtc jtigoslavijo ?
Dneime vesti.
ima prilogo in
vod ta
— Tjghašnja številka Stane dve kroni.
— Preselitev. Z današnjim dtierli Se je preselilo ur.qdnj5tv<t »JuKoslavroe« iz po-slopja »Učiteljske, /tiskarne« v Wolfoyo ulico štev. 1. Telefonska številka 360 ostane tudi nadalje. neizpt-eVrienjena.
= Praznovanje Petrovega dne v Bco-Eradu. DneyiI2‘.i t/ m. sc je odela na£a p.re-stolica v slavnostno odelo. Kakor običajno ob takih prilikah se je zbrala masa ljudstva, a kljub temu 'še je opažalo, da danes niti Beograd nima smisla ža razne mnogoštevilne praznike, ki jih praznuje naša država, slavnostnim mašam, veselici na Top da *n	ie	dan Potekel povsem
*no‘ ‘ se’ kljub vsemu zaupanju
• fflasl narodni dinastiji, zlasti med srbskim (iparodom, ki bi imel pravico do praznika t^kozi celo leto, na podlagi njegove slavne
junaške pr‘6šlosti zmaguje od dne do dne bolj demokratični in praktični duh. Zal — •“Sla se je par . dni pred praznovanjem Petrovega dne kalportlrala z gotove strani po-t|>olnoma ne-ojsnovana vest, da so za ta. dan '"pririr&vlja od'gotove strani nekak ar/avni p¥ww-at. MKliiflo, da ni potrebno, da se ijujgttciarodke fantazije posameznikov, katerihkoli strani dementira.
ivoclra? Včerajšnje »Jutro« išel poslanec Deržič provo-jbnikarja, ki ga je stavil na od-rrfctoblrekoval g. Peska. Baš gosp. ;gra\jj krivec, da so se začeli v ostudni osebni boji.
n u.'ie biI baš on. ki le h napad na Jugoslov. kreditni reska tik pred občinskimi vo-smo že poročali, da je ~	da	se Peska mora uničiti
UthHiriJ na^in in za vsako ceno, in gosp. "«r 1* ofifrekoval g. Peska kakor ga sedaj zaslepljeni demokratski b?^tejwikl[^jo.joštarijah. Namesto, da bi bil jtftjJjtfHikar, moJko dejal g. Deržičir* to in O-A Pesku, pa me naj toži, če upa, da on 'ni gimpel, ki bi se OWrt)U*rtbr;t».tihem pa namiguje In krade torej provocira?
MžnvnP; ffln9,ycl. Včerajšnje »Jutro« piše, da ; 2*2® bren*ali3ihiIo pesem o spravljivosti, icrtvi osebnih političnih SJevsmdrerz^nO) Ne mi začeli napadati. icKflSfi-ilm^-JieJiodp verjeli niti njihovi naj-fc Tcer' kdor količkaj misli, ve,
  pričeli ostudni osebni boj, ko
lim ]« zmanjkalo drugih argumentov. Mi »mo se vedno samo branili. Braniti se, te -Pravice nam noben demokrat ne bo vzel. iaKo daleč pa še nismo, da bi se niti 5jw¥4hif\8ineli in bi morali še poljubljati litJe, VsarerO'nas hočejo tepsti.
»uiS.	med Jugoslavijo in
r.ij ft°r°$kcm. V s mislu naloga fl®WflStet>iVi<Gpdslaniške konference, da se ,ufWWl»azipeiitev imed Jugoslavijo in Nem-Koroškem, so odpotovali , S.^eni delegati, da dovrše po-—^.iprave za pričetek razmejitvenega KW&L'JN&črt: od občine Ovčeva preko Stro-Bdln»ljdp) Kokošnjeka.
^ffpremembe v osebju. Zadnji Uradni Je prinesel sledeča imenovanja: vladni ^.nlk pri višjem šolskem svetu dr. Ivan K»fHn je Imenovan za okrajnega glavarja ,[M svojem mestu. Za okrajne komisarje so g/tnenovani vladni koncipisti: Stanko Marič _J>rI okrajnem glavarstvu v Ljubljani, Fr. T.*VIčnIk v Otor. Radgoni, dr. Anton Megu-J Mr pri okraj, glavarstvu v Karnju, Iv. Šubic Pri okraj, glavarstvu v Celju in Ivan Milač bPrl okraj, glavarstvu v Prevaljah. Gradbeni n|VetnikI inž. Mat. Krajec, Rud. Zajc In Iv.
. akarja so pomaknjeni v 6. čin. razred. Pisar. u®ilcljal Mih. Luznar v Škofji Loki je imeno-t .Van za višjega pisar, oficijala.
— Dalmatinski poslanec Čingrija umrl. Umrl Je Pero Cingrija. Pogreb se vrši v Ij Cetrtek popoldne.
i — Zamenjava znamk. Ministrstvo za •‘pošto In brzojav je odločilo, da bo Zame-' •(-'#Javalo prejšnje znamke za nove znamke Ojamerikanske izdaje. Rok za zamenjavo je določen od 16. julija do vključeno 15. av-^gusta. Zamenjavale se bodo samo tiste znamke, ki so imele frankovno vrednost, še treden so bile pripuščene v promet nove znamke amerikanske emisije. To so srbske £!*namke s podobama kralja Petra In prestolonaslednika Aleksandra ter Znamke ljubljanske emisije.
•\	, — Napredovanje častnikov. Na pred-
včerajšnji seji ministrskega sveta Je bil Odpisan obširen ukaz o napredovanju ak-<to rezervnih častnikov. Posebno J*, da so s teih ukazom popravljeni n ™'Jih8tnikov. ki so bili ujeti in so sedaj zaostali v napredovanju.
ifltni «»iiTe *i?vl pomorski akademiji. Nav-
•	» Dubrovniku ln Kotoru sta se j »PreosnovaJi y pomorski akademiji. Pouk na
."“emljah traja 4 leta ter se bodo v njih Vzgajali mladeniči za častnike v službi trgo-i “'Vinske mornarice. Sprejemali se bodo ►jzaravl mladeniči, ki so dopolnili 14. leto ter O"? dovršili 4 razrede srednje ali 8. razred
- vransko šole. Vse podrobnosti so raz-> Wne v Uradnem listu št. 80.
t- m ,“*ven shod NSS se vrši v nedeljo 17. Brandno.B!šdu na vrt“ restavracije »pri ^raškeea	5-	P°P-	velik koncert tambu-
• koncertu ns!ika »Bratstva« iz Ljubljane. Po sporedom Vc!ka veselica z raznovrstnim
:	_ Shod Nt?«nina 2 dinarja.
/ :<17 t m se vrŽ v Novem mestu. V nedeljo
■	&rtred;TN°‘ s-*lutr.l shod NSS.
- nec Deržič) in 2. v0moaVa ,lporoč,“ ?osla' »organizacije.	0,ltev odbora krajevne
Prišel JSrnTtfdrobiždp°0b,|5 V Pr01*et ie '^rtina dinarja. Novi drob^^f*
— Nesreče v Kranju. Na Poiiu nr!
{ilu ie ubila včeraj strela Posestnic? Lovn’
~ katere mož je padel v vojni. - p0l^°v?I oila br^uspešna. Zena zapušča i9iPtnoJ,
' ' s ?,‘ — Na Jelenovem klancu v Kranju ip
- E-adla kolesarica blagajničarka v trgoy!nI Kocbek In je dobila precejšnje telesne po.
j skodbe. —
. ".Prepovedana prodaja žetev. Ministrstvo je prepovedalo uporabljenje Še nezre-n j za ]da)° živini, kakor prodajo žita J Pred žetvijo sploh.
£ m Imenovanie pri pošti. Za brzojavne , '5)ojstrc so imenovani Josip Ceh in Franc v Ljubljani, Silvester Plantan in ‘S.fuI?,v Mari,boru- Za višjega poštnega
i	Inki- razreda je imenovan Anton Ka-
i	ontiJi ? poštwe P°duradnike so imenovani sluge: Miroslav Juvan, Ivan Svetlič,
. nkob Petnč, Vekoslav Bavdek, Jakob Bab-vViik, Ivan ppžcg. Jernej Svetlič, Fr. Novak,
B ra to J!, Karol Cptn^i hi iv. šalehar
»Hi.JlunJ J .Inn.
"ena. Jok. P»*
pevnlk, Peter Kompare, Iv. TravcIiSčk, Jos. Polenčič, Jos. KorbsM', Ant. Weisbacher, Alb. Šonc, Fr. Šerbec in Fr. Goričanw Mariboru; Rud. Jenčič in Iv. Seiser v Zid. ;no-stu; Fr. Glavnik v Ptuju; Adolf Plaper -v Novem mestu.
—	Dariiite ' njige ža slovenske vdjake v Negotinul V Negotinu (blizu rumunske in bolgarske meje) služi kakih 800 slovenskili vojakov, ki prosijo, da bi jim rojaki v ožji domovini poslali kaj slovenskih knjig. Po-šiljatve naj se pošiljajo na naslov: Edo Delak, podporočnik u 9. peš. puku, Negotin u, Srbiji.
= Gospod Lojze Ude naj se zglasi ob priliki v našem uredništvu.
Ljubljana.
= Družabni večer je priredila v soboto 9. t. m. krajevna organizacija NSS za koli-zejski okraj v gostilni pri Fortuni na Vodovodni cesti. Prireditev, na kateri je sodeloval tamburaški odsek »Bratstva« je zelo lepo uspela in bo gotovo pripomogla k temu, dit se v kratkem ustanovi v tem delu mes^a knižnjica.- Nastopil je tudi indijski čarovnik Nyiiya Sahib; žal da je njegov spremljevalec z raznimi pripravami zamudil vlak, tako da ni zamogel pokazati drugih zanimivih točk. — Tovarišem šentpeter-skega, šentjakobskega in dvorskega okraja pa najlepša hvala za obisk! Vsem posetni-kom tega večera pa na svidenje v kratkem!
—	Mestno gospodarstvo. Mestni proračun za leto 1921/22 izkazuje 14 milijonov kron potrebščin, kritja pa samo 5 milijonov = Poskušata tatvina avtomobila. Sndci kmalo po polnoči sta vlomila dva vlomilca v garažo na Čopovi cesti. — Odprla sta na stežaj garažna vrata, da bi odpeljala avtomobil. — Eden vlomilcev je imel že potne liste in bi bila tatova nemoteno pobegnila v Italijo. — Šofer od Lavrenčiča Je pa predrzna tatova preplašil in odpodil. — Eddn vlomilcev je bivši uslužbenec garaže. —
= Stroj odtrgal roko delavki Ivani Vrhove pri Bergmanu na Poljanski cesti. Vr-hovčeva je vlagala v stroj loj. Ker pa so bile med lojem kosti je s silo rivala v odprtino stroja z obema rokama. ^Pri tem je segala predaleč in stroj ji je pograbil roko in ji jo je pri zapestju popolnoma odtrgal Ko je priletel v delavnico paznik je bila roka že odtrgana in v stroju.
= Od verlžnikov zaplenjeno blago se bo bo prodajalo na javni dražbi pri policijskem ravnateljstvu dne 18. t. m. ob 14. uri. Na prodaj so klobuki, slamniki, manufakturno in drugo blago .
= Osrednja Zveza Javnih nameščencev I* upok. ima važno sejo širšega odbora
15.	t. m. (petek) ob 20. uri v običajnem lokalu. Vsi! Predsedstvo.
= Tatvina divjačine. Na Komarjevem travniku ob Poti na rakovo jelšo je dobil med košnjo Konrad MuzolinI mlade zajčke. Stekel za njimi, vrgel na enega suknjič In ga vjel. Dognali so tudi, da je hodil Muzo-lini večkrat na lov v Mestni log, kjer je imel skrito v neki šupi lovsko puško.
= Na drž. real. gimnaziji z nemškim učnim jezikom v Ljubljani je bilo koncem letošnjega šolskega leta 179 učencev in učenk. Izmed teh je Izdelalo z odliko 22 sicer Izdelalo 106, ponavljalni Izpit jih Ima 23, ni izdelalo 24, nelzprašani so 4. K zrelostnemu izpitu v poletnem roku je bilo pri-puščenlh 14 javnih učencev In 1 eksternist. Zreli z odliko so 4, ?reli soglasno 8, z večino glasov 3.
= Napačen detektiv. Dne 11. t. m. je pristopil okoli polnoči v Lattermanovem drevoredu k Ivanki Štrukelj delavec Anton Arnšek iz Šenčurja in se predstavil za detektiva. Pozval je Štrukljevo v imenu postave, da naj gre z njim in jo odpeljal proti gozdu. Ko pa je postal mož na travniku sumljivo nasilen je začela Štrukljeva klicati na pomoč. Iz mučnega položaja jo je rešil narednik Anton Novak, Arnšek-detektiv — pa je pobegnil. Aretirali so ga drugi dan pravi detektivi in ga izročili sodišču.
= Žensko učiteljišče v Ljubljani dobi že s prihodnjim šolskim letom lastno ravnateljico. Služba Še ni razpisana.
Pokanje z biči po mestu je prepovedano, saj velja taka prepoved celo za trge in večje vasi. To je gotovo znano tudi voja-kom-voznikom, ki nalašč med vožnjo po najživahnejših ulicah razbijajo z biči, da gre skozi ušesa. Vojaške oblasti naj moštvo v tem pogledu pouče.
= Drama »Preporoda«. Vsi tovariši, 1.1 so delovali oz. delovale pri Preporodovi drami ali pa oni, ki so bili v kakem drugem dramskem društvu se vabijo na sestane!^ ki se vrši v Mali dvorani Mestnega domu 14. t. m. (četrtek) ob 3. popoludne, da ss pogovorimo glede počitniškega delovanja. Vsi, ki bi bili voljni delovati, naj pridejo gotovo.	i
= Čuden ljubimec. Sluga strojne tovarne S. V. je čakal v »Zvezdi« svojega tovariša. Bilo je zvečer in temno. Pridružil se mu je nenadoma krojaški pomočnik tudi S. V. In ga začel na vse pretege objemati, božati in poljubovati. S. V. se mu je začudeno umak-. nJ i? se °ddaljil. Čudni ljubimec pa mu je sledil, ga dohitel in zopet začel nadlegovati, cv x tako Prcdrzrio nesramen, da je v. čudnega vsiljivca udaril tako po glavi, da se je zvrnil po tleh. Prišel je stražnik. tirali'11 Pa ^ pobegni*- Drugi dan so ga are-
7° Radi prepovedanega povratka za S
*	* aret ala Policija na ljubljanskem polju Antonijo Šorn.
= Tepen napadalec. Na poti iz Sokli-čeve gostilne pred Konjušnico št. 4 se je začela prepirati pijana družba zidarji Zajko, Ogrizek, Roškar in tesarjeva žena Marija Vokal. Med prepirom je napadel Zajko Vo-kalovo z nožem, sunek pa je prestregel vojak Marinič, katerega je zabodel Zajko v levo roko. To so opazili trije vojaki vozar-skega eskadrona. Prijeli so Zajkota, ga potegnili od družbe in s palicami pretepli.
Pozor čevljarski pomočniki! Ustanovni občni zbor, ki bi se imel vrSiti v hotelu »Triglav« se ne vrši, ker je hotel prodan. Občni zbor se vrši nepreklicno obenem z usnjarskim mesečnim shodom 17. t. m. ob Pol 10. dopoltidne v gostilni Cenčič na Sv, vsi! nasipu< Govornik iz Maribora. Pridite
Maribor.
en^ar enkrat. Rešilna postaja je sklenila, da z ozirom na ponavljajoče se samomorilne poizkuse z dravskega mostu nabavi poseben čol/i in rešilni pas, da po-stanejo na ta način samomorilni poizkusi noH intcioennino hot pa riskantno podjetje.
Celje.
Petrov dan se Je v Celju slovesno pra znoval. Ob 8. zjutraj se je služila slovesna sv. maša v farni cerkvi Sv. Danijela z zahvalno pesmijo in državno himno. Službe božje sC je Udeležilo uradništvb, mestni župan in podžupan ter zastopniki vojaških in civilnih oblasti. Prisostvovala je maši1 tudi celjska posadka z godbo pred mestnim magistratom. Z Miklavžkega hriba so grmeli topiči. Ob 10. tiri je bilo cerkveno opravilo v ccljski evangeljski cerkvi. — Mesto je okinčano in v zastavah. — Zvečer je bila bakljada ter slavnostna predstava »Kralj Matjaževa vojska« v mestnem gledališču, katera je tudi to pot izborno uspela.
Avtomobilska nesreča blizu Vojnika pri Celju. V nedeljo zvečer se je vračal težki avto, g. Julka Kovačiča v Vojniku iz Vitanja proti Vojniku. V avtu je bilo 7 gostov. Blizu gostilne Bole v dolini Socke, je avtomobil butnil ob čez cesto položen tram, se zvrnil v cestni jarek in se razbil. Vsi gosti s šo-ferJCih’ vred so lahko poškodovani. Kakih 700 korakov naprej, ležal je čez cesto zopet, hlod in bi bila nesreča, da se ni zgodila . že prej, lahko mnogo večja. Škoda še ni dognana. Gre za hudobnost, ki so jo povzročili najbrž domači fantje. Orožništvo zasleduje zločince.
Seja celjskega mestnega občinskega sveta sc vrši danes v četrtek ob 6. uri zvečer. Na dnevnem redu je volitev odsekov.
Cisti dobiček prireditve podružnice Jugoslovanske Matice v Celju dne 12. junija na Glaziji znaša 60.240 K 28 vin.
Prijave rojstnih letnikov 1902 in 1903. Vsi mladeniči teh letnikov, bivajočih v območju mestne občine se morajo zglasiti na mestnem magistratu med uradnimi urami od.Ou^iJp 12, ure in sicer letnik 1902 dne 11. in 13. t. m. in letnik 1903 pa dne 14. in
16.	t. m.
Celjska deška meščanska šola se razširi s šolskim letom 1921/22 v štirirazrednico.
Primorje.
Vztrajajte na svojih tleh. »Edinost« poroča; da se množe slučaji v postojnskem In bistriškem okraju, da domačini prodajajo svoja posestva ter se izseljujejo v Jugoslavijo, IJst pristavlja: »Casi so res hudi, razmere so jako neugodne, vendar pa tako hudo le ni, da bi jih mož, če je mož, in to vendar lahko pričakujemo od naših Notranjčev, ne mpgel prenašati. Saj v tem, da vztraja, kaže, da je narod trden.«
Postojna. Zavedne Postojnčaue Je hudo razžalil »Jutrov« lepak »Škandalozno ravnanje postojnske inteligence«. List dela grdo kriyico večini prebivalstva. Le peterica inteligence je šla na plesišče, dočim so ostali Postojnčani v gozdu za jamo pridno zbirali prispevke za nesrečne brate v Istri. Naše hiše so nam res »okrasili« z neljubo nam trikoloro, toda mi smo stiskali pesti in v naših srcih je plamtel baI<5Wček, k! razsvetljuje trnjevo pot k jugoslovanskemu ujedi-njepju. Na predvečer slavnosti ni bilo kresov, v predvečer praznika sv. Cirila in Metoda pa Je gorel vrh Javornika mogočni kres, ki so ga gledali po celem Krasu. Zraven so pokali topiči. Sedaj italijanski orožniki iščejo »zločince«. Na hribu Sv. Lovrenca nad Studenom plapola od aneksijske proslave 9 metrov dolga črna zastava z velikim napisom:	»Čujte	gore in bregovi,
da sinove Slave smo!« Tako je n'aše mišljenje.
Praznovanje sv. Cirila lil Metoda prepovedano. Civilni komisar v Tolminu je izdal na vse orožniške postaje okrožnico, da je dan sv. Cirila in Metoda prepovedano praznovati, češ, da je to slovenska manifestacija, naperjena proti italijanski državi. Prepovedani so obhodi, veselice, petje, predavanja, izobešanje zastav. Dovoljena je le maša brez vsake slovesnosti. — Tržaška »Edinost« je posvetila slovanskima apostoloma posebno prilogo.
V	vodnjak je skočila in utonila v Kjadinu pri Trstu 701etna Antonija Pahor.
Koroško.
GreblnJ. Pri nas se zopet ponavlja nemško barbarstvo. Znani morilec orožnika Cehner je nedavno brez povoda napadel posestnika Dertnika p. d. Gridišnika samo zato, ker je Slovenec. Bivši slovenski poslance Ellersdorfcr Ima za hlapce same nemške tolovaje, ki pri vsaki priliki napadajo mirne Slovence. Sicer pa Je tudi gospodar sam strupen odpadnik, ki je dal pred plebiscitom častno besedo, da bo glasoval >"a Jugoslavijo, po našem porazu pa se je najbolj veselil, češ: »Hvala Bogu, sedaj sem rešen teh barab!« — Za župnika imamo tr-ff:ga Nemca, ki Je pred imenovanjem oblju-Hl, da se bo učil slovensko, sedaj pa noče •.v,česar o tem slišati. Vkljub vsemu zatiranju pa Slovenci trdno upajo, da bodo rejeni, ker nele do Drave, temveč do vrha /'■nje planine se mora potegniti meja Jugo-riavije, kakor nam je bilo prvotno določeno.
slovenski zavesti pričajo zadnje volitve. Manjkalo nam je samo 6 glasov pa bi bila Aoroska slovenska stranka najmočnejša. L)ob:li smo 36 odstotkov vseh glasov, dočim smo imeli pri plebiscitu le 22 odstotkov! rorej se krepimo1 ln napredujemo, le ne pozabite na nas bratje v svobodni domovini!
O
prihodnji svetovni vojni.
Niso se še zacelile rane, ki nam jih je prizadejala svetovna vojna in že spet .vidijo bistre očj politikov črne oblake nevarnosti.
Amerika in Japonska nele, da sta ostali čili in zdravi, temveč sta celo pridobili v svetovni vojni. To dejstvo močno vznemirja Anglijo, Zato dela s tako nestrpnostjo na konsolidaciji razmer v Evropi. -
V	slučaju,'da bj se zapletla Anglija v vojno z Ameriko, je gotovo, da ji bo Japonska pomagala. Potem pa bo vanjost Anglije zahtevala uničenje Japonske.
Mogoče pa bo preje prišla 'do vojne med Japonsko in Ameriko* Za to ima Japonska sledeče vzroke:
Dna hoče doseči v vzhodni Aziji neoporečno hegemonijo in izpodriniti voliy Rusije, Velike Britanije in Amerike;, postati hoče kontinentalna moč, Crlcde Rusije je’ mirna. Prisvojila si je gospodarsko velik del Sibirije, ruska
■	ojska pa v vatliodni Aaiji itak njma n J -
kake moči* Z Anglijo soglašata v vprašanjih vzhodno-azijske politike. Torej Amerika ,jj/
Poleg tega .^sjtremi Japonska za združitvijo mongolsko •» budističnih dežel in narodovim ifcrio .samo državo, katere verski in politični-vladar naj bi bil Mikado v Tokiu,
Če bi se to posrečilo bj Japonska štela 406 milijonov podanikov iste rase in iste vere. Yildm smislu pridno delujejo japonski misijonarji in to delo bo prej ali slej,Ii>4dfelo na odločen odpor Atnerikev	hrepeni . Ja-
ponska po nadvlad^ v Tihem occapu. Tudi vsa vzhodno azijska morja hoče dobiti v svoje roke ' in tega seveda zopet Amerika ne m6re dopustiti, ker bi bile s tem ogrožene njene kolonijfe.
Na Japonskem' računajo danes že vsi krogi z možntjšljo vojne. ‘Udruže-nje narodne obrarte, 'katerega' čictfii so bivši in sedanji ministri, je tž-dalo knjigo ‘Vojska med Japonsko in Ameriko, v kateri pravi pisatelj: “Srca 60. milijonov Japoncev so polna smelosti in hočejo pokazati Združenim državam svojo rn’oi. Zak^j se moramo vojevati?, Prvič, zaradi nečloveškega obnašanja Združenih držav napram nam, ker zabranjujejo našim držav ljanom pot v Am^fiko* Drugič radi kričeče krivice severno - ameriške za konodaje, ki nas upošteva manj kot Kitajce. V najkrajšem času bomo kolonizirali Kalifornijo, , . ,
Sledi opis Kalifornije, v katerem pisatelj povdarja, da računa v slučaju vojne s pomočjo Meksike. Nadalje pravi: „S pomočjo stare, z dinamitom napolnjene ladije uničimo Panamski prekop. In še predno dospe potem amerikanska mornarica okoli Južne Amerike v Tihi ocean, zasedemo mi že njihove otoke."
Vsi ti znakj so podobni onim, ki so naznanjali svetovno vojno. Naznanjajo v doglednem času besne spopade med rumeno in belo raso in močno dvomimo, če bo mogoče to na kak način sploh preprečiti. Lepe fraze
o	amerikansko-japonsko-aftgleški zvezi tega gotovo ne bodo storile.
Znanost in umetnost.
»Novi zapiski«. Kakor smo že javili, nadaljujejo dosedanji uredniki »Naših zapiskov«, ki se izpremene pod novimi gospodarji v strankarski list, z revijo »Novi Zapiski«, ki bodo na zunaj ln na znotraj točno nadaljevanje dosedanjih »Naših Zapiskov«. V to svrho se je osnoval poseben konzorcij, ki prevzame izdajanje. Revija izide 15. septembra, kot 8 in 9 številka In bo nadaljevala s članki, prekinjenimi v 6 In 7; številki »Naših Zapiskov«. Tako je omogočeno vsem naročnikom dosedanjih »Naših Zapiskov«, da kompletirajo letnik.
Jetika in njeno zdravljenje. Jetika Je najbolj razširjena ljudska bolezen. Vsak olikan človek mora vedeti vsaj vse najvažnejše o jetiki, posebno javni nameščenci, učitelji, duhovniki itd. Slovenski specialist za pljučne bolezni dr. Pečnik nam podaja v svoji knjigi »Jetika« kratko jedernato sliko o jetiki, kako nastane in kako se dandanes zdravi. Vsebina knjige je bogata kljub temu, da ima le 48 strani, vsakdo bo našel nmogo podučnega v nji. V prvi vrsti seveda jetičniki. Knjiga je izšla v založbi knjigarne Goričar in Leskovšek v Celju, dobi sc pa tudi v vseh .drugih knjigarnah v Jugoslaviji. Cena izvodu K 8.—, s poštnino K 8.80.
KmmmmmrnmptMMmmmmBmmmmmmmMmmmmmmmimmmmmmiammmammDmammmmm
Gospodarske vesti.
f- Ponudbe za nakup sena. Komanda dravske divizijske oblasti v Ljubljani sprejema dne 15., 18., 19. in 20. julija t. 1. ponudbe za nakup sena, Vrhutega se poživljajo interesenti, da stavijo tej komandi ponudbe za prodajo stisnjenega (prešanega) sena stare ali nove košnje. Ponudbe sprejema divizijska ihtendatura dnevno popoldne počcnšl od 10. julija t. I. Potreba:
200.000	do 300.000 kgo. Seno mora feltl popolnoma suho, zdravo od sladke trave in stisnjeno v bale od 50—60 kg. Predaja po pogodbi. Kavcija 10 odstotkov vrednosti ponudene cene. Ponudbe kolekovati z 2 dinarjema. (8 kron). Pogoji so na razpolago (upogled) pri divizijski Intendaturi.
+ Prodaja lepenke. V Dravskem vojnem skladišču v Ljubljani sta na prodaj dva vagona papirja (Papendeckel-lepenka). Interesenti se poživljajo, da stavijo pismene ali ustmene ponudbe Intendanturi Dravske divizijske oblasti v Ljubljani, kjer se bo dne 23. julija t. L dopoludne vršila licitacija in zaključila pogodba z najpovoljnejšim ponudnikom. Blago se odda takoj po potrditvi pogodbe in plačilu. Blago se more vpogleda« v Dravskem skladišču v Ljubljani, pogoji pa pri navedeni intendaturi. Kavcija znaša 10 odstotkov. Ponudbe je kolekovati s kolkom 2 dinarjev.
+ 6fi vagonov kristalnega sladkorja. Ravnateljstvo državnega imetja »Bolje« Lak Baranja naznanja trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani, da Ima v svoji sladkorni tovarni na prodaj 66 vagonov kristalnega sladkofja. Interesenti, ki se za ta sladkor zanimajo, naj stopijo v neposredni stik z gori imenovanim ravnateljstvom.
+ Prodaia popisanega papirja. Komanda dravske divizijske oblasti v Ljubljani naznanja trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani, da proda Mariborsko vojno okrožje en vagon popisanega papirja (akti bivše Avstro-Ogrske uprave). Interesenti se poživljajo, da stavijo pismene ali ustmene ponudbe do 22. julija t .1. dopoludne Vojnemu okrožju v Mariboru, ki bo navedeni dan sklenilo pogodbe z najboljšim pormdnikon). Kavcija znaša 10 odstotkov. Ponudbe je kolekovati s kolkom z 2 dinarjev. Blago je na vpogled v Intendanskem skladišču v Mariboru; pogoji v označenem vojnem okrožju.
jinega trga in Wolfove ulice v novo« zgrajene prostore v isti hiši otf Ljubljanici. V bivše prostore »Jug«1 kred. zavoda« se še ta teden preseli upravništvo »Jugoslavije« in »Zvezna knjigarna«.	■	V
Gledališče in glasba;:
Moje in narodne. (Besedilo S, Sardenko). Za moški zbor zložil A& Mihelčič. Tisk J. Blasnikovih hasled-nikov v Ljubljani. Založila Gtfrljžir In Leskovjek v Celju. Deset jbr&tnlh, ljubkih napevov, uporabnih zaTkznK prilike, nam podaja g. Mihelčič t prikupljivi obliki. Vse pesmici sa( ddičene s prazničnim harmonlfininl 'čidelom, vendar veje iz njih vseskiteji narodni slog. Odveč bi bilo, analfehl 'ruati vsak stavek; zadostuje naj rpt vdarek, da v harmoničnem oziru ol najti pogreška, melodika pa je tak* divna, da celo prednjači dosedahjliri| Mihelčičevim skladbam in jih\‘sa(ft lahko z mirno vestjo priporoSaaib vsem pevskim zborom, ki goje rtaSoi narodno pesem. Ker sta se tu tkkoh rekoč našla pesnik in skladatelj, zato to zbirko še posebno pozdrav^ Ijamo.	•• Si",.
Razširjajte Jugoslavijo*,"
—■	    '.»'Vajt
Drobiž.
Kako si je nemški esarjevič zboljšal življenje na bojišču. Pri sodni obravnavi v Nancy, kjer je nastopila tožiteljic* gdč. Blanche Desseeray zoper pisateiik »Rablji v Verdunu«, L. Dumura, 2* poravnavo škode 20.000 frankov zaradi razžaljenja časti, storjene s tem, da ji| avtor v svoji knjigi trdil, da je bila Blanche ljubica bivšega nemškega sarjeviča, ko je ta bival v glavnem ta* borišču v Stenay, so prišle na dah lip« reči, ki jih je doprinašal v Stenay miadt cesarjevič. Tako je izpovedal ondotnl policijski komisar, da je imel bivši neuk ški cesarjevič kar celo vrsto metreC razne starosti, med njimi tudi neko da* klino Iz Charlevilla, ki ga je šaljivo no* zivala »Vieux bandit« (stari bandit^ kas mu je bilo baje jako po volji. Svojim kdk njem je baje posebno rad dajal imeni francoskih generalov. Bumur trdi, da ]e bila gdč. Blanche v istini cesarjeviče val ljubica, kar lahko dokaže. In tako fcdd* Blanche prvič ni dobila onih 20.000 fraO» kov, drugič se je pa še osramotila pM francosko javnostjo. \
EEDE
Ne pozabite v svo? bodi na brate v robstvu.
‘Us*
Proda se:
STROJI NA PRODAJ.
Stružilnik fini popol. nov (Holzdrehbank) »*■ slven Iz železa. Skobolnik (Abrichtmatohiat) zelo masiven 50 cm. Stroj za rlrrMjnnjn Irnili (Lehbrechmaschine). Vrtalnik (Bohrknarre) fUI popolnoma nov. Sesalka z dvema oilindroMk zolo dobra in lahka. Kovaški meh velik ,r dobmn stanju. Motor za surovo olje (Dieselmotor) 14-& HP malo rabljen t garancijo. Fini fta kamen kompleten za mletev žita. Jo*ip trgovec z lesom, Rečica ob Paki, Štajer»ko., 1
JAVNA DRAŽBA	»
raznega pohištva, kuhinjskega orodja, obleki, dragoccnoatl in dr. so vrši v potek dne 15. t.Ttt. ob 3. uri popoldne v Slomškovi uliot štev. 4,
I. nadstropje, levo.	1*4»
POSESTVA
dn 100 oralov, hotel velik promet, trgovale« hib
v Mariboru, vilo, hiše, gostilno prodi plaara* Zagorski, Maribor, Bovarska ulica 3.	lSgf
VELIKA ZALOGA:	-•
dvokolesa, otroški vozički, šivalni in racnt »troji, pnevmatika ln vsakovrstni deli. F. Batjel, Ljub'
na, Stari trg 28. Sprejme se v polno popraVd^ za emajliranje z ognjem in ponikianje} dVoko-lesa, otroški vozički, šivalni in razni stroji tik deli. Mehanična delavnica. Karlovška coata 4
128*
CIGARETNI PAPIR
Ollcschau, vodeni tisk, z vojakom in ptičem sto stotink in sto šestdesetink, Golub, Abadi«, AIffltM. Vse vrste stročnico. Dalje : vence in šopke 4$ novesto in birmance. Perje za rože, um*tne cvetlice, žico za rože, svilen in krep papir VM barve. Pismeni papir v mapah, kasetah in ttc stotink. Pergament papir za konzerviranje iadja. Razglednice, karte za prerokovanjo. V»e šolild potrebščino itd. Razpošilja na debelo Uranu«' Papirnica, Mestni trg 11. Ljubljana.	1210
POSESTVO
blizo postaje Stara Cerkev obstoječe Iz hiš* gospodarsko poslopje, živino in vse h goupo*-darstvu spadajočo orodjk, zaradi odhoda. Poj* snila dajo Frano Gode v Koblerjih štev. 18, a. Stara Cerkev pri Kočevju.	it#
Kupi se:
»Jugoslovanskih bncdUni zavotfa se je preselil .iz.H/wojih dosedanjih
pselovri!) prostfldbsfevM&.:•];
ZLATO — SREBRO 4
staro — zlomljeno. F. Čuden, Ljubljana, PM«* nova ulica 1.	,87t
Službe:
AGILEN, 33 LET STAR TRGOVfiČ
popolnoma v vwb ' i
Valee in pr cul"	»	v	plsarnlihifi
poslih. Išče primi"'	■	I	•	n’;• tclerone«4
Tnjr.ijcfevne dopi*o	*	».-^u^ovlje.
[Ovil »1-r,l' ',’t n,* a ..	'■	126M
35^M>a>3 ^CDSC'E©>2&»3C’2t?'S
PRODAJALKA
Spretna zmotna tudi pisarniških poslov, se sprejme proti dobri plači takoj. Znanjo zlatarske W urarsko stroke ni predpogoj. Ponudbo osebno pri Fr, Čuden, Prešernova ulica 1.	1213
j	SPREJMEM TAKOJ
mtedefa (nizflrskcga pomočnika, kateri bi imel veselje, da Se priuči polagoma parket in fen ega 'vajenca za mizarsko obrt, Ciril Primožič, mizarstvo in parketa, Ljubljana, Trnovski pristan 4.
Tiskovine vseh vrst
tchn. in industrijsko podjetje
dr. z o. z.
v Ljubljani, Gradišče štev. 9. jako poceni
zaradi premenjene dispozicije
—■.j------:	proda	=—
1 električni motor
17 P. S. 440 Volt, ca 1100 obratov, izdelek Bro\vn - Boweri z reostatem in drugimi pripadla.
I električni motor
II P. S., 300 Volt, ca 1200 obra-
tov, kompleten.
Za oba motorja se prevzame garancija za takojšnjo uporabljivost.
za urade, županstva, društva, trgovce, obrtnike itd. izvršuje lično.
hitro in ceno
za vodo, plin, zrak, vino, žganju spiralne za paro in visok pritisK dalje: kavčukove plošče, vsako vršto asbesta; klingerita, ko* noplje za vlaganje i. t. d. imaj trajno veliko zalogo
„Zvezna tiskarna41
v Ljubljani, WoIlova ulica št. 1
Naročila sprejema tudi upravništvo »Jugoslavije« v Ljubljani, Marijin trg 8 in njene podružnice v Mariboru, Glavni trg; v Celju, Kralja Petra cesta in v Ptuju, Pr ešernova ulica.
Polnogumijasti obroči za tovorne avtomobile Pnevmatiko
za kolesa in avtomobile
Kolesa
Avtomobili
najceneje.
J. GOREČ,
Ljubljana. Gosposvetska cesti, Ži.
Železniški pragi s
iz hrasta ali bele bukve, italijanska ali angleška mera, za pristanišče v Jadranu
se iščejo v nakup, g
U Oferti z navedbo disponiranega in mesečno dobavljivega kvan- H turna, z natančnjm popisom lesa in garancijo po šifro R 7776. o. v 8 na Publicitas, Švica, Annonzen. Escpedition, A. G. Lugano, £j v (Švica). Korespodence v nemščini, Italijanščini in francoščini, a Be>g»?cae>cac^e5^BP<3B^3pqcsacsa»ss3P<acsgg>g5EsaB
na drobno in debelo 1 in pol Vagona zaloge, železne cevi
*	• za vodovode, paro kanalizacijo, (škotske) irske peči, be-t* tonsko železo dobavlja po
i	tovarniških dnevnih cenah
■PROMET*, Mn. liri. podjetje
LJUBLJANA.
'Redka priložnost.
J9« novo opremljena restavracija A« meji mestnega okoliša v Mariboru (dve hiši z velikim sad-njakom, vrtom za goste, verando) MT C v posrednji bližini spadajočim posebnim rentabilnim dohodkom se ceno proda. Ponudbe ppd »Restavracija 4617“ na ANONCNI ZAVOD J. SUŠNIK,
Maribor, Slovenska ulica št. 15.
■ - '■ .   - . ...........
°o°	°o°
o°o Trgovina s manufakturnim o°o Oo0 blagom in oblekami doma- 0o0 ogo žega izdelka priporoča ^
0°0 po znižanih cenah. 6°0
O	O
oooooooooooo £ooXoo°ooWoo°oo”ooWooWoo°o
razpošilja v vsaki množini po najnižjih dnevnih cenah
tvrdka Adolf Sellinscheg
Ptuj, Krekova ulica,
zb gumbe in houinskB predmete d.zo.z. Slovenska Bistrica
Oferiramo
naše prvovrstne rožene gumbe v vsaki velikosti in po vsakem vzorcu s cenami brez konkurence ......■■■■■
Zahtevajte cenihel Frodaja na velo!
pridne in zanesljive sprejme
uprava ,,J u g o s I <i$
W J
iloture za štednjake
(Herdringe)
setke za peči (Roste)
i sav fini trgovački lijev izradjuje i dobavlja:
lita željeza „5HE1I“, kamini strojem n Bjiiliiimi.
prvovrsten, st>odn|4
dustrije in ta
porabo dob,
se prodaja vsak dan dopoldne na Predovtčevt in Smiljanovi stojnici v Šolskem drevoredu. Popoldne pav skladišču na Mesarski cesti š t. 4 pri mestni klavnici.
gone, kosovec, orehovec ali zdrob, po dnevni cervi
množino. Ponudbe pod „Premog“ na upraVništv^
NAZNANILO PRESELITVE!
dosedaj v Wolfovi ulici štev. 1, Marijin trg štev
v novourejene prostore v isti hiši na Marijinem trqu št. 8 ob Ljubljanici
J	412*	.*£?
Tiska »Zvezna tiskarna« v Ljubljani,
Odgovorni urednik: Dominik Čebin.
Izdaia konzorcij dnevnika »Jugoslavija«,
\
Četrtek, dne 14. julija 1921.
tira položijo.
V seji1 zunanjega odseka je podal 1. julija češkoslovaški minister za zunanje posk dr. Beneš poročilo o pogajanjih v Parizu, Londonu in v Marjanskih Lažnih. Ko se je minister dotaknil svojega predloga za izpremembo člena 29 pogodbe zveze narodov, ki je bil sprejet, je omenil: V splošnem je prevladovala želja, da se poslovnik zveze narodov ne izpre-meni, dokler so mednarodni odnošaji
(nepojasnjeni ter dokler Amerika, Nemčija, Rusija in druge države ne vstopijo v zvezo. Pri razgovorih v .Parizu in Londonu sem poudarjal, da se češkoslovaška politika giblje v okvirju konsolidacije, da stremi po tem, da se z novimi državami čim-preje sklenejo gospodarske in politične zveze, ter da se sporna, prometna in trgovinska vprašanja urede na podlagi mirovne pogodbe. Poudarjal sem naše interese pri tem, da Se Francija in Anglija v teh vprašanjih sporazumeta. Zakaj, ako bosta ti dve državi skupno postopali in v teh državah sledili točno začrtanim smernicam, bo zagotovljena hitra konsolidacija Srednje Evrope. Nekatera nesoglasja med Francijo in Anglijo so se poravnala, zlasti v [grškem, turškem in gornješlezkem
vprašanju, tako da je v tem pogledu bretdvomno opažati lep napredek. Kar se tiče odnošafev napram Poljski, se položaj boljša, in na Češkoslovaški je, da podpira kaf najbolj možno ta razvoj. Na obeh straneh se uveljavlja želja, da se oziramo bolj v bodočnost, kakor v prošlost. Glede Madžarske je položaj z ozirom na mednarodne odnošaje danes popolnoma drug, kakor je bil preje. Ravno naša pogajanja z madžarsko delegacijo dokazujejo, da so naša stremljenja vsestransko enotna in da imajo namen, doseči normalno razmerje in sporazumno sodelovanje z Madžarsko. Ko se je po pustolovščini bivšega kralja Karla položaj razjasnil in ko smo dobili jamstva, da so pogajanja možna, se je počelo delo. Današnji mednarodni položaj omogočuje da so se ministri obeh držav mogli sestati v Marjanskih Lažnih. Tam j smo se predvsem zedinili, da postopno pretresamo vsa dela, poverjena posameznim komisijam in da poiščemo tam, kjer bi se pokazale težkoče, skupno izhodišče. Pogajanja so se razdelila takole: V gospodarskem in trgovinskem oziru je šlo za vprašanje medsebojnih kompenzacij različnega blaga in produktov, dalje za to, na katerem načelnem temelju bi se mogla skleniti trgovinska pogodba med češkoslovaško in Madžarsko, In sicer po načelu največjih pogodnostl. Dalje je bila na dnevnem redu ureditev vprašanja nepoštene konkurence v obeh državah, končno pa vprašanje poštnega in železniškega prometa. V večini teh vprašanj se, kakor kaže, doseže ugoden uspeh. Naj večja težava se kaže v politično-juridičnl komisiji glede razdelitve spornih ozemelj, to je na Slovaškem to v podkarpatski Rusiji, dalje v vprašanju državljanstva, ki se uredi na podoben način, kakor na Poljskem v Avstriji. Težko bo tudi urediti [Vprašanje državnih nameščencev in amnestije, kakor tudi vprašanja manjšin; glede zadnjega smo se dogovorili, da sklenemo poseben dogovor, sličen onemu s Poljsko in Avstrijo. Kar se tiče amnestije, zahteva madžarska delegacija popolno *nmestijo. Kakor smo mi ugotovili, strinjamo s tem, da se izvede na x"££*arskem amnestija za državljane Hr5„??,lovaške republike, a pri nas za ?rzav*lane madžarske države, pri
čemer
tiVRS opozarjali, da je amne-
^žavijanov madžarske
liSke MadJDralanie notranje p0' n!!«faia naSar5ka delegacija je pri-23?tFinančna ko-
tvrfni z fenakiml vprašanji, ki so tvorila predmet pogajanj'
z Avstrijo, predvsem 2 vorašaniem bančnih zalog pri nas in na Madžarskem, z nostrifikacijo podjetij itd V vseh teh prostorih obstoje načelna nasprotstva, tako da se v Marjanskih Lažnih niso mogla podrobno obravnavati. Brezdvomno se dosežejo povsod pozitivni uspehi, t ako da se j bomo mogli z južnimi sosedi sporazumeti in v najkrajšem času doseči J rezultate, da podpišemo pogodbe z | Madžarsko in ( stopimo v normalne i odnošaje s to državo. — V debati, ki j je sledila, je povzel besedo minister dr. Beneš in izvajal odgovarjajoč vprašanju poslanca dr. Kafke; Češko-. slovaška vlada deluje vztrajno na to, da bi^ imela zveza narodov v vseh : vprašanjih mednarodne politike kar največji vpliv. Kar se tiče jamstev z i madžarske Strani, jih žg ima .Cgško-.
Slovaka. Opozarjam na odločno postopanje zavezniških držav v vprašanju vzpostavitve Habsburžanov, na ratifikacjjo mirovne pogodbe, na praktično izvedbo trianonske mirovne pogodbe, končno pa, kar je sedaj posebno važno, na sporazum med Romunsko in Jugoslavijo. Kar se tiče o^gpditve konference v Por-torose, .opozarjam na zadnje dogodke v Avstriji in na plebiscitno akcijo, ki, te zbudila pri velesilah veliko nezadovoljstvo, kar je imelo znaten vpliv na vse akcije, katere je podvzela Avstrija. V tem so zavezniške države videle nelojalno postopanje in je vsled tega na zapadu izginilo veselje, da bi se kaj podvzelo. To sicer ni neposredni vzrok za od-goditev, vendar pa se mora s tem računati.
KOSTA VOJANOVIC:
Velika napaka naše diplomacije.
V zmoti bi bil, kdor bi mislil, da je v svetovni vojni odločevala le tehnika:	topovi, zrakoplovi, bojne
ladje, strupeni plini in podobno. Važno in mnogokrat odločilno besedo je imela diplomacija, to je tiste skupine ljudi, ki jih razpošilja vsaka država po svetu, da jo v inozemskih državah reprezentirajo in v njenem imenu intrigirajo, sklepajo zveze ali jih pa razdirajo ter ondi zasledujejo vse gospodarsko, politično in kulturno življenje. Nad nemškim podmornikom je triumfirala antantna diplomacija. Ošabnega in na svojo moč ponosnega Nemca je spodmaknila romanska in anglosaška diplo-matična pretkanost. Antantina diplomacija je spletla mrežo, ki je ovila in podri# Nemčijo. Diplomacija carske Rusije ni bila najslabša in brez nje bi najbrže ne bilo slovanskih državic na Balkanu. Navidezno nepotrebni aparat je vendar mnogokrat življenskega pomena za državo. Naša država šteje danes približno 14 milijonov prebivalcev. Nismo med največjimi, a vendar toliki, da moramo skrbeti, kakšno vlogo dobimo v zboru evropskih in izven-evropskih držav. Stari francoski tiger Clemenceau se je pri mirovni konferenci polastil inicijative ter je zasenčil celo Wilsona in Lloyd Georga. Našo državo ima danes v roki gospod Pašič, najstarejši in najbolj renomirani politik na Balkanu, čigar ime je v ozki zvezi z novejšo zgodovino Srbije in je znano vsej Evropi. S tega vidika bi tedaj lahko smatrali, da je naša zunanja politika v varnih rokah. Gospod Pašič sklepa danes v imenu naše države zveze z tujimi državami in vodi z njimi di-plomatične razgovore. Treba se je zamisliti. Pašič v mali Srbiji v roki rusko - francoske diplomacije in Pašič v veliki Jugoslaviji. Zadostuje, če se spomnimo na evolucijo njegovega državnopravnega naziranja. Nismo še pozabili incidentov, ki jih je zakrivil ravno sedanji ministrski predsednik Pašič, ko so se formirali jugoslovanski polki v Odesi. Iz zgodovine njegovega političnega mišljenja, da ni nikoli pričakoval in tudi ni želel popolnega razpada Avstrije. Kako neprimerno dalekovidnejši je bil že takrat predsednik češke republike Masaryk. Pašič je upal le na Bosno in Dalmacijo. Krfski pakt je sicer podpisal, ker ni bilo drugega izhoda, a svojega pravega mišljenja s tem gotovo ni spremenil. Po tej ugotovitvi lahko upravičeno vprašamo, če so duševne dispozicije tega državnika res neoporekljivo take, da lahko uvaja našo državo v nove mednarodne odnošaje. Ne bomo razmotrivali, kako je z našo politiko napram Italiji, kaj je z Ba-rošem in drugimi podobnimi zadevami, ki jih imamo z Italijo, zaveznico gospoda Pašiča. Ozreti se hočemo samo na vzhod, na Rusijo. Med nami in to največjo slovansko državo zija velik prepad. Ni treba biti pristaš boljšaviškega režima v Rusiji, o katerem si je danes vsa Evropa na jasnem, da se ne obdrži v sedanji obliki, če trdimo, da tam na vzhodu, v slovanski Rusiji, nekaj vstaja, kar tudi gotovo ne bo nekdanja carska Rusija. In s to novo Rusijo nas ne reže in nas ne bo vezalo ničesar, Nikakor nismo proti gostoljubju, toda resno je treba vprašati, če je bila naša država ustanovljena zato, da smo sprejeli Pod streho najhujšo rusko reakcijo, katere ni sprejela nobena 'evropska država. Samo dvoje je mogoče: Ali vejui? diplomacija, da se povrne nekdanja reakcija v svoje stare postojanke ali pa misli, da se to ne zgodi več. Ako veruje v prvo, potem trdimo, da ,se z uzpostavitvitjo nekdanjega m&kgga !$žim popraš m. astek
namaairaca3iuxmxs2mmiiB
reakcijonarna IZvropa v svoje pozicije ter bo ugonobila Jugoslavijo. Ako pa misli gospod Pašič, da se to ne zgodi, potem je treba vprašati, kaj dela naša diplomacija, da nas loči od Rusije s kitajskim zidom. Nekako obrambno konvencijo smo sklenili z Rumunijo, a smo pozabili, da je ravno ta Rumunija ugrabila Rusiji bogato Besarabijo in je povrhu še velika prijateljica Italije. To je samo ena primera. In kaj delajo druge države, predvsem antanta? Pred nekaj dnevi smo čitali, da se pelje skozi Berlin v Moskvo senator France kot zastopnik neke ameri-kanske finančne skupine. V istem času so prispeli tudi veliki transporti surovin iz Rusije v Berlin. Anglija z 'naglico išče tal v Rusiji, ki sklepa zveze s turškimi kemalisti. Vse te države seveda niso boljševi-ške, ampak v gospodarskem oziru konservativne.
Nadalje je treba še na nekaj opozoriti. Jugoslavija se polagoma spreminja v najreakcijonarnejšo državo na zemeljski obli. Le kratko-vidnež bi mogel trditi, da je sufli-ranje in sugeriranje našim državnikom od strani nekdanjih carskih dvorjaničev izključeno. Dokaz, da pogrešena zunanja politika lahko globoko sega v notranje politične razmere. Povejmo odkrito: Naši državi — mislim dr*ovi SHS . ne preti nevarnost samo od strem Habsburgovcev, ludi ruska reakcija bi ugonobila Jugoslavijo v sedanjem obsegu. V tem oziru naj se nihče ne vara. Samoprevara bi bila smrt države. Naše postopanje napram slovanskem vzhodu je globoko pogre-šeno, naša diplomacija ne vodi jugoslovanske zunanje politike.
Iz ustavne borbe.
Govor Ivana Deržiča v konstituanti C:. d
Gospodje p .rodni poslancil Priznanje je prvi korak '1? poboljšanju, pravimo Slovenci. Jaz bi i>il vesel, če bi bilo priznanje gospoda ministra za konstituanto, ki je stavil pred par minutami predlog, da se vrneta 95. in 96. člen ustavnemu odboru, res prvi korak k poboljšanju vlade, oziroma večine v ustavotvorni skupščini. Jaz pa se bojim, da je to prekasno; četudi bi mi mogoče g. minister za konstituanto zatrdil, da je pripravljen vrniti tudi posamezne druge člene ustavnemu odboru, bi gotovo našel izgovor, ki bi bil formelno popolnoma pravilen, da so vsi drugi oddelki ustavnega načrta že izglasovani in da radi tega ne more napraviti odločnega koraka k poboljšanju v imenu vlade, ker ia to prekasno.
V osmem oddelku se odigrava tragedija dve- in polletnega vladanja v naši državi. One stranke, ki so po prevratu prevzele oblast v svojo roko, polagajo v tem oddelku račun o svojem delovanju; tukaj se odigrava žaloigra meščanskih strank naše države, da se meščanske stranke v tako važnem momentu, kakor je donošenje ustave, o katerem govorite, da je historičen moment, niso mosle zediniti. Del meščanskih strank, ki je aktivno 3odeloval pri vladanju mescih irt mesece, je zapustil to ustavotvorno skupščino, ker je bil pritisnjen ob zid, in prešel v takozvano opozicijo, katere so bile meščanske stranke vajene, in sicer v tako obliko opozicije, ki jo je smatral za najskrajnejše sredstvp v parlamentarizmu, to je abstinenca.
Čc mi obsojamo nastop takuzvunih' prevratnih elementov, to je skrajne levice, ki je zapustila to skupščino, potem imamo zanjo vsaj eno olajševalno dejstvo, to je dejstvo, da ta stranka negira vsako parlamentarno ali kako drugo vlado, ampak zahteva kratkomalo diktaturo proletari-iata. Toliko bolj pa moramo obsojati ta korak onih strank, ki so na zunaj trdile, da so za parlamentarizem, za edinstvo in ne vem za kaj še vse, da pa se jim godi grozovita krivica in da radi tega gredo v interesu ljudstva in volilcev, ki so jih poslali sem iz te skupščine ter kratkomalo sabotirajo delo. v naši ustavotvorni skupščini.
Za nas socijaliste, zlasti za nas narodne socijaliste ni to ilikako presenečenje. Mi smo bili na to pripravljeni, mi smo to vedeli, ker nismo sodili posameznih prejšnjih strank po besedah, ampak po dejanjih. Nepobitna resnica je, da so do-tične stranke, ki so po svojem časopisju dve leti in pol upilc, da delajo za ljudstvo, delale proti ljudstvu, in da so oni, ki so najbolj upili, da so za ljudstvo, najbolj delali proti ljudstvu.
Danes smo tako daleč, da je dopoldne padla beseda, oziroma namig od zelo uglednega člana vladnih strank, katerega kot osebo in človeka zelo spoštujem, namreč od g. Milana Pribičeviča: „Kaj pa potem, če ta ustava ne bo sprejeta? Potem Rride diktat." To je kvintesenca, to je nekako višek vsega, kar so po mojem mnenju te^meščanske stranke zmožne, ki tvorijo večino v naši državi in ki imajo vlado v svojih rokah. One pravijo — in to je glavni adut, ki ga imajo:	ako ta
ustava ne bo sprejeta tako, kakor mi hočemo, potem, gospodje, pride nekaj, kar bo strašno za celokupni jugoslovanski narod, pride oktroa, pride diktatura, even-tuelno diktatura vojaštva.
Gospodje, če Vas to straši, nas soci-jalistov to ne straši. Vsaka diktatura se v kratkem času preživi. Kakor se je zaračunal v svoji diktaturi Ljenin in sedaj popušča, tako se bodete, zaračunali Vi, če bodete uvedli diktaturo. Jaz sem prepričan, da se bo Vaša diktatura zrušiia še mnogo prej, nego se je zrušila diktatura Ljeninova.
Imamo tudi še drugo solucijo, katera se nam zadnji čas vsak dan servira; reče se namreč, da se radi tega nedela v ustavotvorni skupščini pričenja med srbskim delom našega naroda grozovita ak-
ker ustava še ni dovršena. In to rečejo zastopniki tiStih strank, ki imajo ves vladni aparat v svoji.li rokah, ki imajo v svojih rokah nebroj časopisja, ki imajo vsak čas na razpolago celo legijo agitatorjev, ki imajo na razpolago celo vrsto srezkih načelnikov in vseh mogočih drugih ljudi! Ti ljudje pravijo, da se srbskega dela našega naroda polašča neko nezadovoljstvo, da sc pojavljajo pri njem separatistična stremljenja.
Gospodje! Tudi to nas ne straši. Mi vemo, da tisti gospodje, ki to govorijo, niso pravi zastopniki srbskega kmeta in delavca in da si srbski kmet in delavec ne bo dal izviti iz rok tega, kar je dosegel s prelivanjem krvi svojih najboljših očetov in sinov. Mi nacionalni socijalisti smo prepričani, da je edinstvo troimenega naroda tako globoko ukoreninjeno v našem narodu, da ne pride nikdar več do razdružitve. Tudi ti strahovi, katere danes slikajo 'gotovi zastopniki večinskih strank, ne bodo držali; kajti jaz sem prepričan, da naše delavsko in kmetsko ljudstvo vseh treh plemen natančno ve, kje je vzrok, da ustava še ni bila sprejeta, kje je vzrok, da se stranke, ki so imele vlado v rokah, niso hotele pobotati, ampak da so rabile dve leti interregna, preden so razpisale volitve, da so medtem kolikor mogoče utrdile pozicijo svojih somišljenikov, pozicijo bank in pozicijo jugoslovanskih kapitalistov.
Če rečete, da Jugoslovani nimamo kapitalistov in da ta stvar za nas danes še ni aktualna, Vam do gotove meje to pritrdim. Fakt je, da naš troimeni narod kot tak, bodisi v prejšnji kraljevini Srbiji ali v prečanskih krajih, ni imel izrazitih domačih kapitalistov, ampak da smo bili odvisni od tujega kapitala in da se je oni naš mali kapital, katerega je naše delavsko ljudstvo zneslo s težkimi žulji skupaj, moral boriti proti tuji invaziji. Toda, gospodje, po prevratu so zastopniki meščanskih ttrank spoznali, da je sedaj čas, in pričela se je licitacija. In če se danes tu odigrava žaloigra, da so klopi prazne in da celo poslanci večinskih strank rajši sede v kavarni ali v klubu nego v skupščini in da na eni strani zahtevate takojšnje izglasovanje, na drugi strani pa celo grozite z diktaturo, je to za mene dokaz, da se danes čutite nekako v slabi poziciji, da nočete nositi odgovornosti za ono delo, t katero str zvršili tekom dve- in polletnega vladanja, . 1 da nočete požeti onega klasja, ki je slabo in ki ste ga sami vsejali in gojili.
^Dane: .sc tu odigrava žaloigra, da si meščanske stranke zasiguravajo po ustavi svoje privilegirano stališče in svojo vlado nad jugoslovanskim delavskim ljudstvom. Poudarjal sem že v začetku svojega govora, da je gospod minister za konstituanto — vem, da poprej domenjeno — izjavil, da se člena 95. in 96. vrneta ustavnemu odboru, da ju bo še enkrat pretresel. Časopisi l o pred tremi, dnevi prinesli vest, da je sklep odborov, da sc poviša število prebivalcev ene oblasti od sedemstotisoč na osemstotisoč. Mislim, da bo ustavni odbor jako hitro gotov, kajti ti predlogi so bili že pred 4. dnemi naznanjeni . časopisju; mislim, da bo seja ustavnega odbora glede člena 95. trajala kvečjemu pet minut, tako da sklene večina to, kar je bilo že razglaženo v časopisju. Radi tega se tudi ne bom pečal s tem paragrafom, kajti od svojega principa ne bocleje odstopili. Vi bodete navzgor omejili število prebivalcev in onemogočili velike oblasti, naspodaj si bodete pa dali prosto roko, da eventuelno posamezne pokrajine, ki_ bi se morebiti bunile proti kaki vladni večini, razkosate in da naredite oblasti tudi s 300.000 prebivalci, ki potem niso zmožne, da same sebe upravljajo, in so navezane_ na pomoč centralne vlade; torej so odvisne in morajo biti tiho.
Radi tega se bom omejil samo na druge posameznosti, katere ste vnesli v ustavni načrt v znamenju demokracije in V znamenju parlamentafizma. Pri členu 90. ste odločili, da tvorijo ministri vsi skupaj ministrski svet, ki je podrejen kralju, potem pride krasni stavek v drugem odstavku, da minister more biti tudi brez portfelja.
To je nekak’ preludij' bk‘ poznejši oddelek, kjer ste napravili ndvb' kategorijo: kategorijo ministrov na razpoloženju. Gospodje! Jaz Vas vprašam: čemu rabimo mi ministre brez portfelja? G. poročevalec je bil tako prijazen in ljubezniv, da je to lepo utemeljeval in rekel, da pride včasih država v tak položaj, da so ministri brez portfelja nekaka vez. Jaz bi želel, da bi bil danes tu navzoč g. predsednik ministrskega sveta. Prosil bi ga v imenu narodnih socijalistov, da naj, ko bo ustava sprejeta, pontldi voditelju sedanje levice g. dr. Sime Markoviču, ko se vrne iz Moskve, prvi portfelj ministra brez portfelja zato, da se bodo gg. komunisti v bodoče obnašali kot lojalna opozicija.
To bi bil začetek dela ministrov brez portfelja. Mi prečani poznamo to institucijo. Habsburgovci so jo uporabljali, kadar nemški in madžarski zastopniki niso mogli mirnim potom germanizirati slovanskih narodov. Imeli smo ministre brez portfelja med Poljaki Mi Čehi in nazadnje, če sc ne motim, tudi med Slovenci v zadnjem momentu, preden je Avstrija raz-padla.	, , , ,	1
Na drugi strani pa mislim, da je vlada tudi mislila na to, kar sem omenil pri razpravi o oddelku, ki ustvarja ministre na razpoloženju. Če smo odpravili plemstvo in ne vem kaj še vse, potem se jako lepo glasi, če bo nosil zadovoljni državljan poleg naslova ..odvetnik", „bankir“ te in te banke, ..uradnik" itd. tudi še naslov „mi-nister brez portfelja na razpoloženju." To je krasnol Poprej smo imeli kontejc, razne plemiče, grofe in baronej sedaj bomo pa imeli razne ministre brez portfelja na razpoloženju.
Pri členu 91. ste izpustili to, kar je moj predgovornik iz vladne večine _ poudarjal, da ste namreč tukaj dekretirali, da napodna skupština, zakonodajni državni zbor, nima prav za prav čisto nobene kontrole in nobene pravice nad vlado. Ministrski svet je odgovoren kralju in skupštinu Ako ministrski svet napravi kako stvar, radi katere dobi nezaupnico od narodne skupštine, katera je pa po volji kralja, potem sem jaz prepričan, da ne bo padla vlada, ampak da se razpusti parlament. ,S tem jenja vsak parlamentarizem, jenja vsaka kontrola, jenja suverenost zakonodajne gkupštine na vlado, ka-
tffli Ufato u ..
Ravno tako je odločba, kako morejo biti ministri obtoženi, za nas socijalistc popolnoma nesprejemljiva. Jaz sc samo čudim, da ni to še notri, ker je minister obenem še poslanec, da mora prej, preden to sploh pride pred narodno skupštino, imunitetni odbor s 100 o/° večino skleniti, da sc minister, ki je obenem tudi posia-ncc, sploh sme izdati sodišču. To bi bil višek parlamentarizma po Vašem načelu in po principih, ki jih zastopa meščanski blok, ki ima danes večino v naši državi.
Rekel sem že, da ne bom govoril o členih 95. in 96., ker sta vrnjena ustavnemu odboru, in ker iz njega tako veliko dobrega ne bi prišlo. Na drugi strani je pa danes dopoldne moj tovariš govoril 0 stališču, ki ga zastopamo mi narodni socijalisti z ozirom na razdelitev države v posamezne oblasti. Čisto gotovo je, da §§ 95. in 96. tudi v novi redakciji ne bosta odgovarjala potrebam jugoslovanskega ljudstva fn da bosta ta paragrafa vzrok bodočim ustavnim borbam, ki sc bodo v ntaši državi razvile in ki so pravzaprav že danes razvite. Gospodje, če pravite, da moramo ustavo sprejeti tako, kakor je, da je mogoče, da bomo tekom let izpremenili posamezne člene in si na ta način pomagali, ker ustava kot taka ni sprejeta, recimo, z 300 ali 400 let, bi Vas jaz opozoril na eno: če mislite, da ste zato poklicani semkaj v ustavotvorno skupščino, da iz-glasate tako ustavo, o kateri ste prepričani, da bo rodila ustavne borbe, ki bodo jugoslovansko ljudstvo izmozgavale desetletja, potem, gospodje, , si zapomnite, da bo jugoslovansko ljudstvo z vami obračunalo pri bodočih volitvah, kajti jugoslovansko ljustvo si želi starega dela za socijalni, ekonomski in kulturni dobrobit jugoslovanskega ljudstva. {Poslanec Mer-rnolja:	„Potem glasujte za ustavo!11)
Gospod medklicatelj me ni prav razumel, ker bi sicer ne bil napravil takega medklica, kajti on je prepričan ravno tako kakor jaz, da bo ta ustava rodila ustavne boje, ki bodo škodovali ne samo slovenskemu kmetu in prijatelju Mermolji, ampak celokupnemu jugoslovanskemu kmet-e1*(>mu ljudstvu.
Gospodje, veliko je bilo govorjenja o načrtih, ki so jih predložili posamezni meščanski klubi glede razdelitve naše države v oblasti. Veliko se je govorilo o federaciji, konfederaciji, avtonomizmu in centralizmu. Vi ste našli še eno solucijo tako-zvanega unitarizma. Rekli ste pa prej čisto po jugoslovansko, da ste za edinstveno državo, in jaz se samo čudim, čemu ste potem rabili še ta terminus technicus, to je unitarizem. Ali ne bi bilo boljše, da da bi bili ostali pri lastni jugoslovanski besedi »edinstvena država", kakor da ste rabili izraz ..unitarizem"? Ali je bilo treba, da ste vrgli to za par mesecev v Vaše časopisje in rekli: kdor ni unitarist, ta je sovražnik naše države, ta ni državotvoren element? Jaz ne morem razumeti, ali je bilo to potrebno. Ta beseda je p6-tem izginila iz skupščine in časopisja preko noči, pa se sedaj zopet ponavlja. Ne vem, zakaj. Najbrž zato, da Se s tein reče, da je tisti, kdor bi bil proti terhu, da bi oblasti smele imeti samo 800.000 prebivalcev in da dve oblasti, ki se eventuelno radi ekonomskih in kulturnih zahtev spojita v eno enoto, tudi ne smeta imeti več nego 800.000 prebivalcev, da je torej tisti ne samo proti unitarizmu naše države ampak direktno proti državi.
Jaz, gospodje, bi želel, da se člena 95. in 96. izpremenita tako, da bosta odgovarjala našim potrebam brez ozira na tisti separatizem, ki o njem govorijo gospodje iz radikalnega kluba, da se pojavlja med srbskimi kmeti, in brez ozira na oni separatizem, ki ga propagira na Hrvaškem nekronani kralj hrvaške republike, Radič.
Prepričan sem, da sc da najti solu-cijn. da Vi zagarantirate v členu 95., da mora imeti obast najmanj toliko stotispč prebivalcev, da se bo mogla, kolikor mi kot ljudje moremo predvidevati, iz svojih dohodkov vzdrževati in upravljati, da se pa navzgor število prebivalstva ne omeni, ampak naj se to prepusti bodočemu za-konodavnemu državnemu zboru, ki naj ua podlaggi res faktičnih potreb ljudstva v posameznih pokrajinah te pokrajine db-loči.
Govorilo se je tudi še o neki drugi točki, in tukaj so se razburjali zlasti zastopniki zemljoradničkcga kluba. To je glede odgovornosti- uradništva v službi. Vi ste unesli v ustavo 4 člene glede urad-* ništva. Del zastopnikov srbskih kmetov je zahteval, naj sc ti členi tako poostrijo, da državni uradniki ne bodo prišli nikdar y položaj, da bi mogli izrabljati svojo uradno pozicijo v strankarske namene in proti ljudstvu. Jaz do gotove meje razumem in upoštevam bojazen in predloge zemljoradniškega kluba, kajti ti imajo izkustva, kako se delajo uradniki in kal^ se uradniki izrabljajo v politične nameni posameznih političnih strank, ki so slti-čajno na vladi. S teh vidikov bi želel, da bi bil zlasti člen 108. še veliko bolj jasen, kakor je, da bi se tam direktno zagarantr-rala stalnost pod vse drugimi kavtelarri j nego stojijo v členu 108. Jaz vem, da tudi danes obstojajo zakoni, po katerih se uradniki ne smejo odpuščati. Itnamo pa nebroj primerov, da se uradnik s šika-nami prižene tako daleč, da je, če je pošten in če hoče ostati pošten, prisiljen, da sam zapusti državno službo. Gospodje'! Jaz kot uradnik nikdar ne morem tega pripustiti, ne morem nikdar priznati, da bi se ta sistem, ki je vladal prej v kraljevini in ki vlada še danes v območju kraljevine Srbije, razširil na celo našo državo. Mi imamo ^tekom teh dveh let in pgj prežalostne izkušnje, da so se najboljši uradniki« Srbije iz prejšnje kraljevine Srbije šikanirali tako dolgo od predpostavi 1 jenih ministrov radi strankarskega stu; lišča, da so kot poštenjaki bili prisiljenj P° v20 in tU(li po 25 letih poštene državne službe zapustiti državno službo in iti v privatne službe. S te?n so izgubili pravioS do penzije in starostne preskrbe, ki so : jo s svojim delom za državo tekom desetletij zaslužili.	^
Gospodje, če pravite, da sejjo to uredilo po zakonu o javnih nameščencih, da1 se bodo ustanovila disciplinarna sodila, in ne vem, kaj še vse, je to samo prazejv j izgovor. Če ste zahtevali za ministre, ki sp 1 tudi najvišji državni uradniki, in sprcjeTi* popolnoma precizne določbe, potem, goi-t : spodje, je bila Vaša dolžnost, ria ste t^ storili tudi za one; ki nimajo toliko raoo, kakor oni gospodje, ki so na položaju mi- l nistra, _	-
Nnj končam, Rospod.ic! Po mojem j prepričanju je oddelek VIII. zrc^J? inen-Ttaliteta večine utavotvornc skupščine in j vlade, ki danes vlada v naši državi. Tukaj hočete Vi po zatrjevanju vseh Vaših go-j vornikov Separatizem in vse to kratko-jmalo onemogočiti in hočete pripeljati na-•rod po svojih metodah na višek kulturne in gospodarske stopnje.	,
I Gospodje! Povedal Vam bom tukaj samo en primer, ki je tudi jako tipičen in ta primer je: ravno tako se je govorilo, ko fce je 'reševala valuta v naši državi prve mesece po ujedinjcnju. Gospodje, takrat ste napravili prvi veliki korak stran-poti , premišljeno kot zastopniki meščanskih i strank in ste dali relacijo i : 4, ki je izvor separatizma v naši državi. Danes storite drugi'korak, ko razdelite državo proti ''vsem principom razsodnosti, proti vsem potrebam posameznih pokrajin in ljudstva kratkomalo s svinčnikom v roki in to mogoče celo na podlagi ljudskega štetja iz leta ipto. Kajti, gospodje, vzlic temu, da j sem let^il okoli vseh uradov, še do danes nisem mogel dobiti statistike o ljudskem j štetju, ki je bilo izvršeno letos po zimi.
:	Mi	imamo sedaj drugo polovico ju-
lija, a tekom 6 mesecev vlada ni uspela, jda bi bila izdala knjigo, iz katere bi za-jstopniki opozicijonalnih strank mogli do-jbiti pregled, kako je obljudena naša dričava in na podlagi katerega števila prebivalstva bodo potem posamezne pokrajine določene. GospodjeI S tem svojim drugim korakom oktroirate potom svojq večine popolnoma protidržavno, protiekonomsko in protikulturno meje posameznim oblastim, s tem, gospodje, napravite drugi korak, vlijete novo olje v ta separatizem in dokumentirate, da hočete imeti bodoča desetletja, ki bi morala biti za to tukaj, da se bodo posamezne meščanske stranke medseboj prepirale v ustavni borbi, da pa sc bodo vsa naša socijalna in gospodarska vprašanja tudi naprej reševala potom uredb in potom posameznih ministrskih vetov. S tem, feospodje, prevzamete Vi odgovornost za te ustavne boje, a ti ustavni boji bodo pometli s temi me-iščanskimi strankami, ako se v zadnjem momentu še ne spametujete in ne pod-vržete reviziji, in sicer na predlog gospoda nsinistra za konstituanto ne samo členov 95. in 96., ampak vseh oddelkov tega ustava, o katerem se danes debatira in glasuje. (Odobravanje.)
t
Med Zemunom in Kalimegdanom.
j, iVoda zašumi in ladija se odmakne od brega, Zemun stopa v ozadje in meni se zdi, kakor da bi se pogrezal za mano stari zgodovinski svet, a pred mano se režejo y vodo 'brazde v novo deželo. Mnogo narodov je s te točke upiralo svoje poglede na Kalemegdan in skušalo od ptukaj prodreti na Balkan. Spomnim .sc Sarmatov, Rimljanov, Ootov in |Obrov, spomnim Slovanov, Gepidov, jBulgarov in Madžarov, Koliko različne krvi so že popile te vode! Ob' Jej točki so se tekom tisočletij raz-jbij ali valovi narodov, kakor nikjer j na svptu! Pred oči mi stopi položaj, »kakor je bil pred stodvajset leti. V. j Zemunu prebiva avstrijski načelnik, ,ki skrbno zasleduje dogodke na oni strani, zbira podatke od različnih .špijonov in beguncev, jih sortira in pošilja na Dunaj. Avstrija je imela vedno uprte oči na Balkan, a Zemun je bil izhodna točka, zbirališče za ^agitacije in informacije, a tudi za in trige. To se je nadaljevalo ves čas do svetovne vojne, kije imela odločiti, kdo bo obvladal tfe most: bo segla Avstrija na Balkan ali pa Balkan Ina Avstrijo?, .Usoda je odločila po-:
(Slednje 1
Zemun je ohranil še mnogo predvojnega značaja- Portir v hotelu ■ madžarski Jud >— ti odvrne na tvojo nekoliko kritikujočo opazko: »Wir sind halt in Jugoslavien.« To je pri gotovih ljudeh opravičilo za Vsak pered in pomanjkljivost — tudi ako so krivi sami. Obenem ti namigne, da boš našel tam onstran še čisto dru gače. Tam se pričenja Balkan! Nar pisi na ulicah so trojezični: čirilica,
* latinica in nemščina, nemščine naj
| deš še jako veliko, tudi, kjer bi je ne bilo treba, nemško govorico ti vsilju Jejo, ako vidijo, da si tujec, tudi ako . razumeš srbščino bolje nego on nem l8čino. Srb v tem oziru ni tako ob
♦ Čutljiv, on je bolj velikopotezen (ali i pa malomaren), kakor mi in take ‘malenkosti ga ne dražijo.
Solnce zahaja, Zemun se dviga iz i valov v čudnem odsevu. Z Bogom (preteklost. Ladija se ziblje skoraj ne-
• Čudno. Na krovu je gotovo nad 200 : potnikov najrazličnejših poklicev, večinoma sede, nekaj jih stoji in zre v
daljave. Malokateri šepeče s tova-1 rišem, večinoma žde tiho, kakor pogreznjeni v sen. .V domišljiji mi i vstane prizor, kako bi bilo, ako bi to tbilo na Kranjskem in bi ti potniki bili krepki Gorenjci ali dobrodušni Do-jienjci. Saj poznate večerne vlake in potem si človek ustvari majhno sliko, samo da bi bilo v tem slučaju Še močno potencirano. Tukaj kriče, 'tam pojejo, tretji politizirajo in se prepirajo, ta nadleguje tuje sopotu-jočc dekle, oni-poje. Pri nas toliko hrupa in življenja, a tukaj taka tišina. A kdo ve, če ni pod to tišino več življenja, nego pri nas v zunanjem hrupu? Pri nas spoznaš do prve postaje vse sopotnike, tukaj se razideš in ne poznaš nikogar. Marsikdo govori £ Srbih neprijazno, a piše, se da,
bi jih spoznal. Začutim, da je pod to tišino nekaj skrivnostnega in sc zavem, da bom ostal dolgo tujec med tem ljudstvom. Toda nikdar mi ni žal za nobeno znanje, katero sem sklenil med postajo in postajo, ako se je zopet pozabilo. Zdi se mi, da je večji človek, ki zna molčati, kakor oni, ki zna kričati.
Pred mano se dviga Kalemegdan. Pred 120 leti je tukaj prebival Vezir s tremi konjskimi repi, senca turškega sultana, a vladali so dahije s svojimi janičari. Po gozdovih Šuma-dije je pa krožil Črni Juri, stari oče našega vladarja, in pripravljal vstajo.
Sedaj vlada njegov vnuk od Maribora do Gjevgjelija in ni več ne cesarja na Dunaju, ne padišaha v Carigradu. A vsa ta izprememba se je vršila z lastno silo, kar je, je iz-rastlo iz krvi šumadinskega seljaka.
V	tej krvi mora biti nekaj posebnega, kar je nam še nerazumljvo.
Življenjska moč in kulturna sila naroda se presoja po prestolnici, katero je ustvaril. Francoz ima Pariz, Anglež ima London, Poljak Varšavo, Slovenec Ljubljano, Srb Beograd. Sedaj vstaja pred mano ta Beograd ožarjen v poslednjih odsevih solnč-nega zahoda. Tih in miren se dviga iz globin, a nad njim samevajo starodavne utrdbe Kalemegdana. Koliko krvi so že popile te skale, a narod je ostal, pel, trpel in gradil, dokler ni nastala ta zgradba. Bili so narodi, ki so takoj razpadli, kakor hitro jim je sila razbila prestolnico. A so tudi prestolnice, katerih ne uniči noben vihar in narod ostane vedno. Tako je francoski Pariz, tako je tudi srbski Beograd.
Na ladiji vlada vzoren red in točnost. ■ Vprašam nekega potnika, katera Inozemska družba ima v rokah to plovidbo, da vlada tak red in odvrne mi, da je to: »Srbska paro-brodna družba«. Prve balkanske raz-mere, katere najdem, so jako urejene. Kako bo dalje, ne vem. Človek, ki gre v tujino, mora takorekoč sleči samega šebe in postati kakor otrok, ter živeti novo življenje. Ako hočeš povsod isto pivo, kakor ga piješ doma, enako kavarniško družbo, kakor si jo Videval doslej, ako pojdeš sploh z očali, katere so ti nataknili v mladosti, ne boš videl ničesar, vrnil se boš razočaran. .
Ladija se ustavi. Tukaj sem. Pred mano v polukrogu mesto, nad mano Sivi Kalemegdan. Sopotniki odhajajo kakor sence. Ostanem sam in tuj, a v duši mi je lahko.
KOSTA’ VOJANOVIC:
Cave canem.
Stari Rimljan je opozarjal s temi besedami na psa, ki je bil vdelan v blestečem mozajiku pred hišniipi durmi. Danes se stresa vsa Evropa, a nikogar ni, ki bi pokazal na vzrok vsega zla. Pred nečloveškim dvobojem Anglije in Nemčije je imela prva svetovne gospo-darsko-politične vajeti v rpkah. V duševni dispoziciji vsakega organizma Je, da potrebuje v celoti vodilne in inicija-tivne sile. Eutenta je dosegla Pirovo zmago in Evropa je brez močne gonilne le; ni ravnotežja in vodstva, odtod vsa neorientiranost, laviranje in beganje. Anglija je obvladala ves svet ter pri tem pogiizila Španijo, Nizozemsko in danes Nemčijo ter z njo nevarno Rusijo. Ravno te dni sklicuje državno konferenco svojih dominijonov, ko ji leži v drobu stotisoče štrajkujočih de lavcev in je v Belfastu otvoril angleški guverner parlament med	gostimi
vrstami vojaštva. To so neveseli znaki. Zgodovina Anglije je polna zmag, kar utegne postiti danes njena	tragična
krivda. Reakcija je v toku dogodkov skoraj nekaj perijodičnega. Harding je pred nekaj dnevi povedal, da preplavlja Evropa Ameriko z zlatom. Grozeče tedaj žari nad atlantskim oceanom: Cave canem, čuvaj sre sestradanega, umira jočega evropskega psa. Pred potom! Ali naj se umirajoči smejejo,	ko kliče
predsednik sevomo-ameriškl,	da tone
Amerika v zlatu. V Ameriki se gromadi zlato ter Strašeče dviga valuto, a duši jo njena gospodarska depresija. Kaj naj počnemo z evropskim beračem, ki ne bo več mogel kupovati, kam naj odvajamo svojo blagovno nadprodukcijo to je misel, ki plaši sicer hladnega jan-keja. Logika je v gospodarskem, kulturnem in političnem oziru mnogokrat paradoksna.
In odtod sicer nerazumljivo hotenje A’nglije in kar stoji za njo. Navadno dobro informirani »Berliner Tageblatt« potrjuje namreč vest Reuterjevega do> pisnega urada o nemško-angleški pogodbi za obnovitev Rusije. Da se ne razburi angleški bankir in francoski buržuj, pristavlja, da je pogodba za sebno-gospodarskega značaja brez po-litčnega ozadja. Lenin je baje obljubil, da sestavi koalicijsko vlado vseh proti monarhističnih strank in najbrž sam obišče London. Pogajanja so tedaj uspela in vodil Jih je boljševiškl ko-
misar Ičrassin. O boijševiški Rusiji ne ve danes pravzaprav nihče kaj določenega, a dejstvo je, da je moral Wrangel bežati in vzdržujejo boljševild vlado že nekaj let, dasi so sprejeli slabo dedščino za Kerenskim. Na vzhodu vstaja nekaj novega, česar danes še ne znamo formulirati.
Oglasil se je tudi tretji. Z jasnostjo in s pravim akcentom angleškega gent-lemana, a vendar brez usiljivosti, je menil pred nekaj dnevi Churchill, da je potrebno za trajen mir sodelovanje Britanije, Francije in Nemčije. In najvažnejše: Francija je brez garancij, če se ponovi 1.1914. Istočasno pa tudi poročajo o nekih pogajanjih Anglije s Francijo za protiusluge slednje v Orientu in Porenju. V trenutku nam je razumljiva nervoznost Francije nasproti Nemčiji, če tudi ima največjo armado na kopnem.
Harding — Churchill — Lenim Akord izzve.ni v disharmoniji, a ima svoj vzrok v pravem in enakem spoznanju: Človeštvo je pred ruinom ter pogine v zlatu in revščini, če ne pride v pravi tir.
To se godi v višinah svetovnega kolesja. Francija je zdrknila v drugo vrsto in časi Ludvika XIV. ali velikega Bona-parteja se ne vrnejo več. Najvažnejše je, kdo prevzame inicijativo in vodstvo svetovne politike in v kateri smeri se bo gibalo. Naša nacijonalna država je le drobec v ogromnem organizmu, ki valovi in se ne more umiriti. Srbska diplomacija je izšla Iz francoske šole, kar ni brez nevarnosti za nas. Bolgarijo je vrgla nemška univerza v naročje Nemčije in jo pogubila. Vsi dogodki kažejo, da plove naša zunanja politika v smeri, ki jo je hodil ravno umrli Milenko Vesnič. Odvisni smo enostransko od mišljenja Pariza, ki ga ne olepša ljubezniva gesta gospoda Brianda o minoritetah' v naši državi, kar se je zgodilo pri zadnji parlamentarni razpravi o trianonskem sporazumu. Ali v naše dobro? Poljska izda skoraj tri četrtine svojih izdatkov za armado, ker obrača svoje 'topove po ukazih francoske generalitete: danes proti Rusiji, jutri prOti Nemčiji, a vedno v svojo nesrečo. Rapallska pogodba nam je z jugoslovanskega stališča prinesla velik minus in zadnja pogodba gospoda Pašiča z Rumunijo? Mislili smo samo na Bačko in Banat, pot v. široki svet pa vodi preko Adrije.
Pašič se je pogodil z Benešem in Take Jonescom, ki pa sta v najboljših odnošajih z Rimom, kamor zremo izraziti Jugoslovani z 'veliko skepso. Bojim se, da bomo v tem oziru nekoč plačevali grehe tajne diplomacije.
Naša velika naloga bodočnosti je, vzgajati diplomacijo jugoslovanskega mišljenja lit brez enostranske orientacije. Nerodni nemški diplomat je spravil liemško državo v »splendit isolation« ter jo upropaStil, Nam se ne sme tako zgoditi. Ni še začrtana smer, v kateri se bo gibalo politično, gospodarsko in kulturno življenje vsega civiliziranega sveta v bodočem stoletju, zato ta nemir in to silno valovanje. Kdor privede našo državo v pravo strugo, bo ustvaril njeno srečo in blagostanje.
Krajema imena v Julijski Benečiji.
Italijani še vedno niso zadoVoljni. Pospravili so sicer Julijsko Benečijo in so v njej tudi neomejeni gospodarji, ali kaj, ko pa je vseeno večina Julijske Benečije slovenska. In tega dejstva nikakor ni mogoče utajiti, ker ga prejasno vidi vsak, tujec ali domačin, kdor le pride v Julijsko Benečijo. To silno dejstvo so slovenska krajevna imena. Zato ni čuda, da so se spravili po vseh drugih nasiljih Italijani tudi na slovenska krajevna imena v Julijski Benečiji.
Kako naj done ta v prihodnje po italijansko, zato daje »Piccolo« od 21. junija zanimiv recept.
Napisal je ta recept Nikolo Cobol (nekdaj se je reklo Kobal) in sicer v reviji »Alpi Oiulie«..
Ta Nikolaj Kobal, pravi, da mora sedaj, ko je Julijska Benečija ne samo »radi zmage, temveč tudi radi zgodovine in radi narodnostnega razvoja« laška, postati tudi zunanji značaj dežele laški. Brez šovinizma, pa tudi brez slabosti se mora to izvesti in zato morajo krajevna imena v Julijski Benečiji pod uniformo italijanskega jezika.
To se more izvršiti na več načinov. Slovanska imena, ki so za Italijane sicer nečitljiva, ki pa se naslanjajo na autična imena, ta lahko ostanejo, ker se dajo zelo lahko italianizirati. To se zgodi tem lažje, ker Slovani sami laška imena zelo lahko izgovarjajo.
Poleg takih autičnih Imen, pa šo še imena, ki se razlikujejo od italijanskih le po pravopisu. Te se pišejo odslej le v italijanskem pravopisu in stvar je v redu. Cisto vseeno je, ali se piše Bazavica, Kreplje, Slivnica in Lipica, ali na Basovizza, CrepLie, Sle-.
unizza in Lipizza. Po ostalih barbar-stvih je pač tako spakedranje imen nekaj čisto nedolžnega.
Kot drugo generalno sredstvo pa naj služi prevod imen, osobito takih, ko gornji, spodnji, reka, gora itd.
Ker pa vse to še ne zadostuje, pa se naj izvrše še specijalne amputacije na slovenskih krajevnih imenih.
Kot prvo se naj prepove vse novejše krajevne izraze, ki so jih nasi-loma stvorili Slovani in Nemci pod avstrijsko zaščito!!)
Druga kolosalna amputacija bi tudi imela sijajne uspehe. To je vse slovanske »spakedranke« morajo izginiti. Imena ko Štanjel, Št. Jak, Škocjan, Šmarje, treba da izginejo. Ker kaj pa so ta imena drugo kot St. Daniele, S. Giacomo, S. Gansiano in S. Maria! Imena kot Truže, Rodili, Dutovlje pa niso drugo ko Ci-ruscolo, Roditti in Duttogliano. Vidite kako sijajno napreduje itali-anizacija naših lepih imen.
In končno pa privlača izvrstni jezikoslovec Cobol na dan šc vša latinska imena, ki jih je kdaj kdo na-pišal, ki naj izpodrinejo slovenska. Vodnjan je Dignano in nič drugače. Krajevna imena na »an« pa naj ostanejo, ker je končnica »an« dokaz njih pravega italijanskega izvira. Tako n. pr. Signan, Barban, itd.
Razen vseh teh neumnosti pa je povedal g. Cobol tudi eno pametno. Nemška imena se naj namreč sploh zatro, ker nimajo Nemci v Primorju ničesar iskati. Dragi Cobol menda ne ve, da so to pač vedno zahtevali Slovani, da pa so nasprotovali temu vselej Italijani, ki sp bili najboljši zavezniki Nemcev in prav. sijajni avstrijakanti.
če pa mislijo Italijani, da bodo z veriženjem slovenskih imen izbrisali slovenski značaj Primorja, se pa silno motijo, ker krajevna imena bodo ostala, ker žive med narodom in vsi napori italijanske vlade bodo ravno tako brezuspešni, kakor so bila prizadevanja avstrijske vlade.
In saj to bi mogli znati primorski Italijani, ki so bili vedno tako dobri Avstrijci.
RABINDRANATH TAGORE:
Moja šola.
Ko sem bil star štirideset let, sem otvoril šolo v Bengaliji. Kdo bi prir čakoval to od mene, ki sem vse svoje življenje koval samo verze. Vsi so menili, da ta šola ne bo ravno vzor, šole, da pa bo gotovo nekaj novega, ker jo je ustanovil človek brez vsake izkušnje na tem polju.
Človeku bi se morala nuditi v otroških letih priložnost, da vživa življenje v polni meri. Mlada duša naj čuti, da je rojena za človeški svet, ki živi v soglasju z obdajajočo ga naravo. In ravno to spregleda-vajo naše šole. S silo iztrgajo otroka iz sveta, ki je poln čudovitega delovanja božjega, poln natnigavanj na osebno življenje. Današnja šola je tovarna,- ki si prizadeva ustvarjati blago, kolikor mogoče po enem kopitu. Potegnila si je ravno črto po povprečni meri in tej črti sledi, ko koplje rove pouka. Toda življenje se ne drži te ravne črte. Privošči si včasih skoke iz ravne poti in to je velik greh v očeh današnjih šolskih voditeljev. Po mnenju današnje šole je življenje le popolno, če se zamore ž njim ravnati, kot da je mrtvo, takšno, da se da poljubno simetrično razdeliti. To je bil vzrok moje nezadovoljnosti, ko so me poslali v šolo. Nenadoma je izginil svet okolu n^ene in se umaknil lesenim klopem in ravnim stenam, ki so s praznim pogledom slepca strmele vame. šolski vodja me ni ustvaril — ministrstva za uk se ni vprašalo za svet, ko sem zagledal luč sveta. Pa to vendar ni vzrok, da se pomota mojega stvarnika maščuje nad menoj?
Prišli smo na svet, ne samo, da" ga poznamo, temveč tudi, da ga odobravamo. Mogočnost dosežemo lahko z znanjem, popolnost samp potom ljubezni. Naj višja Vzgoja je, tista, ki nam ne nudi samo znanstev, temveč spravi naše življenje v harmonijo z vsem, kar obstoja. Ta vzgoja pa se v naših šolah konse-kventno zatira. Odtuji še nas od narave in spravi naš notranji in,zunanji svet v nesoglasje. Najvišja vzgoja, ki jo je določil Bog, se zak nemarja; vzame se nam naš svet' in v zameno dobimo vrečo znanja.-Oropamo otroka njegove zemlje, da ga učimo zemljepisja, njegovega jezika, da ga učimo slovnice. Želi si zgodb junakov, damo mu trezna dejstva in letnice. Rodil se je za človeški svet, toda prognali smo ga v svet živih gramofonov, da se pokori v nevednosti za izvirni greli svojega rojstva. Narava otroka se protivi z vso močjo trpljenja tej krivici, dokler Je. k.oo&iqis uklonijo, kazni.
Kakor vsi vemo, ljubijo otroci zemeljski prah. Telo in duša malč-kov si želita zraka, solnca in cvetk. Želijo si neposrednega občevanja z naravo. V nesrečo otrokom pa žive' starši v svojem lastnem svetu, ki jih vanj pritisnejo zahteve stanu in. družbene tradicije. Temu se ne da odpomoči.	'
Naša mladost je čas, ko smo Še prosti — vsaj morali bi biti r— prosti vezi, ki nam jih postavlja pozneje služba in družabnost.
Spominjam se še prav dobro, kako neprijetno presenečen je bil izkušen šolski ravnatelj, ki je bil na glasu, da zna izborno držati disciplino, ko je videl plezati enega' svo-jih učencev na drevo, da se tamkaj uči nalogo. Moral sem mu razjasniti:, otroški čas jq edini, ko človek še lahko zbira med vejami drevesa in stolom v sobi. Bi li radi tega, kerj meni to ni več dano, ne privoščil te prostosti niti otroku? Čudno je, daj se je zdelo ravnatelju prav na mestu,[ da se uče dečki botaniko. Polaga važnost na neosebno poznavanje1' drevesa, ker je to znanost, vendar/ pa bog ne daj osebnega znanja z) njim.	,
Dečki moje šole imajo instink-' tivno znanje o zunanji obliki dre-i vesa. Vedo, na katero vejo lahke splezajo, vedo, kako jim je razdeliti ravnotežje, da niso pretežki mladi vejici. Uporabljati znajo drevo, pa naj že nabirajo sadje, naj počivajo, na drevesu ali pa se skrivajo pred' nezaželjenimi zasledovalci.
Vzrastel sem v izobraženem me-šcanskem domu in sem se moral ob-v našati vse življenje, kot da sem na svetu, kjer ne rasto drevesa. Zato skušam prepričati svoje dečke, da, so drevesa resnično dejstvo, da niso ji samo stroj za izdihavanje kisika inf udihavanje ogljikove kisline, temveč! živa bitja.	t j
Narava je ustvarila naše podplate tako, da so najboljše orodje za hojo in stojo na zemlji. Njih pomen omalovažujemo, odkar poznamo čevlje.,
S tem, da smo jim vzeli odgovor-:) nost, smo jim vzeli samozavest in J danes se puste dopasti vse mogoče! in nemogoče nogavice in čevlje. Ka- jj kor očitanje Bogu je to, da narti ni dal kopit, temveč lepo občutljive 'podplate. Nočem popolnoma zanikati potrebe čevljev. Rad bi pa privoščil podplatom otroka vzgojo, ki jim jo nudi narava brezplačno. Od vseh na-šili udov so podplati najbolj primerni seznaniti se potom dotikanja z zemljo. Zemlja ima nežno začrtane konture, ki poljubljajo samo svojega resničnega ljubimca — nogo.
V	mojem domu se je strogo pa-* zilo na to, da niso prišle gole noge v dotiko s prahom, če poizkusim danes hoditi bos, bolestno občutim, kako debelo plast nepoznanja zemlje nosim pod svojimi podplati. Z nezmotljivo točnostjo najdem trnje, da Stopim nanj, kakor da bi imelo trnje hajvečje veselje nad tem. Mojim no- 1 gam manjka instinkt. slediti linijam, lcl se jim najbolj prilagode. Ker naj-, b61j ravna zemeljska površina ima’ hribčke in dolinice, katere čutijo samo nežne noge. Vem, da v praksi ni mogoče več izhajati brez čevljev,' tlakovanih cest in vozov. Otroci pa . paj čutijo resnico, da svet ni povsod! družabna soba, da obstoja tudi nekaj ■ takega kot narava in da so njih udi > izborno ustvarjeni za občevanje; ž njo.
So ljudje, ki menijo, da hočem potom enostavnosti in skromnosti* kU šem jo vpeljal v svoji šoli, pridigati idctil revščine. Ne morem se spu-t ščati na tem mestu v. daljša pojas-.' nila, vendar če gledamo iz stališča vzgoje, moramo priznati, da je revščina šola, katera nudi Človeku prvi, poduk irt' najboljšo vzgojo. Celo sin _ milijonarja se rodi v brezmočni rev-C ščini in se mora učiti nalogo življe-I nja prav od začetka. Učiti se'mora’ hoditi ravnotako, kot najrevnejši' otrok, čeprav ima sredstva premi-y lcati se po svetu brez nog. Revščina 'je z življenjem v največji zvezi, ker, .bogatini žive po večini po^ namesti, ni kih in Zato v svetu manjše resnič-mosti. Morda je to dobro za našo zabavo in za naš ponos, a nikakor ne za našo vzgojol Bogastvo je zlata t kletka, v'kateri se umetno pomori'
I nadarjenost bogatih otrok. Zato sem; v svoji šoli upeljal največjo skrom- [ nost
Ro. mojem mnenju,bi moral živeti! vsak človek gotovo dobo v izvirni ; skromnosti naravnega človeka.
Ko sem prišel v svojo šolo, niso? imeli dečki veselja do glasbe. Nisem jih silil. Nisem nastavil glasbenega učitelja, vendar pa sem skrbel, da so r se na tem polju nadarjeni lahko va- " dili. Tako se je nekote navadilo tudi ^ prej nemuzikalično uho na glazboj In ko so jo po večini vsi dečki vzlju-bili, sem nastavil učitelja.	f
Moji gojenci vstanejo zelo rano, t včasih .pred. dnevom. ErmtAviio st *
lastnoročno vodo za kopelj. Posteljejo. Opravijo vse sami, kar vzbuja y njih čut samopomoči.
Za molitev imamo tudi določen 1 čas. Zjutraj in zvečer četrt ure. Držim na to. Zahtevam, da so dečki medtem mirni, da se uče obvladati, 'vendar pa jim ne zamerim, če opa-i zujejo veverico med tem, ko bi imeli j misliti na Boga.
Najvažnejše na moji šoli je njena atmosfera in dejstvo, da ni šola v katero prisilijo otroka avtokratične oblasti.
I
Odmevi zaleških lesov.
:*U-u-uuu« Je zavijala po vrhovih' taea gozdi, kakor da bi se trgali vragi toed seboj. Iz 'daljave je prir julo, kakor da hoče odnesti drevesa v zrak in je izgubilo po temnih' dolinah. Zaplesalo je v ozračju, kakor da hoče str-
tatt oblake % neba in je padlo na tla, hkdr da je onemoglo pod svojo lastno aila Divjalo je tri dni, kakor da hoče
■	“ “ SVOJ« težko pomladansko
 Gomolj je čutil, da je prišel
 fiea. Pospravljal je po hiši in se je
pripravlja! na težko pot. Spoznal je, da motoče drugače in se je udaL Zgodilo se je že preje v postu, da je . noči potrl Mo na okna:
»Vstani in pojdi, čas je.,.« j’ Starec j$ dvignil glavo in je gledal noč:
»Pojdem, gotovo pojdem, zakaj bi [n® Sel! Čutim, da je prišel čas rešitve.« j Toda zjutraj je. ostal doma in se ni 'mogel odločiti. _;
»Tudi Jutri je še Čas,« je mislil In je kopa! cel dan na vrtu. Ko pa se je pridala noč, si je očital:
L »Zakaj nisem? Sedaj bi bilo lahko vse dokončano«
Noč je bila tiha In prijazna — daleč (Preko vrhov 90 se gnali pomladanski »Vetrovi.
In Je mislil starec:
»Zakaj bi Sel?, Ali ni boljše počakati konca? Zakaj bi moral?« In je sklenil, oa ne pojde nikamor.
(Toda po noči se je priplazilo zopet k oknu h. je potrkalo:
J »Pojdi, ne pozabil Dan rešitve se Jbliia!«
•	Pojdem,« je obljubil starec in se je tresel od groze. Utihnilo je in izginilo. Drugi 'dan je starec delal na njivi in je mislil:
»Čemu bi hodil, saj Je še čas. Ako človek dela na polju, ni blizu smrti.«
Toda zvečer je začutil utrujenost in Onemoglost.
»Pojdem,«$ je govoril sam pri sebi, »Pojdem. Jutri pojdem.«
Noč je bila mirna, mesečna, Drugi dan je sijalo solnce. •
»Kaj bi hodil,« je govoril starec, »Pomlad prihaja, solnce se bliža in povrnejo se mlade moči. Daleč je še do konca.«
Toda zvečer so še priplazile sence, kakor strahovi in so zakrile vse ozračje. Gez vrhove so se vlekle črne trume gblakovj In po gozdih je rjulo, kakor J- Hoj?' zdrobiti drevesa pod seboj. »Pojdi, pojdi, ne. odlašaj yeč  --------«
»Pojdem,« Je govoril starec trepe-ijkj®! »pojdem. Petinštirideset let nisem sedaj pojdem.«
L noei so se vetrovi pomirili In (tozdi sq šumeli y polzaspanih sanjah.
Tako Je prišel veliki teden. Ljudje v »2&M 80 daleč gledali viharje za-lesov, so vedeli, da se godi ne-nenavadnega. Dan za dnem so se Preko vrhov, ki so se zibali pod težkim! vetrovi. Bilo je, kakor da se ftui na njih' boj nebeških’ in pozemelj-Skih sil. Viharji so 'divjali in tulili in se izbijali ob krepkih grebenih ter izgi-Uall naprej y neznani svet. Vedeli so, n« m011 ko5a tara sredi, lesov, da živi v, 2E ”*r«Q ta poznali so vse bajke, ki so H 'P^vtdovali o njem. Petinštirideset I«* , starca v cerkev, petinštiride-5Lt	k	spovedi, petinštiri-
^»Sasa p?1*,*? p°.^
5In brez božje milosti. L*5SS5	mislile	o tem in so
Paiabl° '^“Uudni odmevi, kakor da bi plakale duše in
fosile milostL Zato se je v vročih do letnih dneh najpreje zmračilo sredi * ,eŠkih lesov in je nad njimi vstal črn oblak, ki se je razširil nad vso pokrajino *n je raztresel točo nad lepim žitnim Poljem. Zato so v pozni jesepi razsajale jhevihte, ki so se dvignile iz zaleških ■dolin kakor iz peklenskega kotla in so se zagnale preko vasij, da so prevračale kozolce in lomile stara drevesa. In .celo v zimi se je čulo, kako tulijo čudni ■klasovi iz onih’ dolin in se izgubljajo v ‘"hrji, ki je brila od severnih strani. A stgeca ni bilo v vas ne pomladi, ne po reti, ne po zimi, kakor da ne mara za
1Vet, kakor da ne potrebuje ljudi--------
l Tako je prišla zopet pomlad, burna j" viharna. In so gledali ljudje proti za-sthavo® in so govorilu
»Ali bo prišel na pokoro, ali bo kljuboval stari grešnik?« In so ga čakali dan na dan, kakor že mnogo let. On pa ni prišel. Dan na dan je divjalo preko vrhov, da je odmevalo po vseh dolinah na okrog, solnce je zmagovalo nad mrazovi, bližal se je veliki teden — a njega ni bilo. Ljudje pa so se pripravljali na praznik.
Starec je vedel, 'da ga čakajo. Poznal je ljudi še iz onih časov, ko je bival med njimi. Na veliki teden se mu je zdela vas v dolini, kakor Jeruzalem v onih časih, ko so vanj Judje hiteli na praznik. In takrat je bila navada, da so umorili kakega razbojnika vpiKo vsega ljudstva. Za tisto leto j bil namenjen Baraba, Judje pa so rajše posegli po Kristusu in so izpustili Barabo. Tako je starec mislil na vas in se ni mogel odločiti, da bi šel tja.
Na veliko soboto zvečer se je vse pomirilo. Solnce je sijalo visoko in gozdi so dremali v zaspani tišini. Od nekod iz daljave so se čuli glasovi zvonov.
»Danes pojdem,« 'je sklenil starec, »pojdem po noči in pridem do groba predno bo vstajenje.« Ko je padla noč, je zaprl svojo kočo in je stopil na pot. Njegov obraz je bil star, z brado obra-ščen, telo je bilo slabotno in noge so trepetale? ,Vse to je začutil starec, ko je že zapustil svoj dom.
»Kako naj grem,« je začel dvomiti sam pri sebi, »kako naj grem, ko sem slab in ves trepetam?«
Toda zdelo se mu je, da nekdo šepeta v večerni tišini:
»Tudi On je šel in je nosil na rami vse grehe sveta. Težka je bila njegova pot, težja, od tvoje in je vodila na Gol-žato.«;
»In kam vodi mene,« je vpraševal starec, »ali ni tako, kakor da bi hodil pot smrti.«
»To pot je treba prehoditi vsem, ki hočejo življenja,« je šepetal glas skozi gozd.
»A jaz, glej, sem ljubil življenje in sera hodil svojo pot.«
»To je bila pot smrti in ker je nisi premagal si bil mrtev toliko časa.«
»A zdaj — kaj je življenje? Ali ni prepozno? Ali bi ne bilo bolje počakati smrti?«
»Ne govori o smrti sedaj, ko greš v življenje. Resnica je življenje, ti pa si živel v laži in temi.«
Starec je stopal ob' poti navzgor in je prišel do tolmuna, ki se je skrival v senci dreves. Ob tolmunu je sedel otrok. Starec je zatrepetal.
»Cemu trepečeš!« mu je šepetal glas, »ali poznaš otroka.«
»Poznam, to je moj otrok, ki ni nikoli živel.«
»Vidiš, ti si ljubil življenje in si lagal sebi in svetu. Ko si ljubil življenje si ubijal plod svoje radosti, iz katerega raste novo življenje.«
Starec je zbral sile in je stopal naprej. Noč je postala svetla, mesečna. Glej, tam med drevjem je izginila bleda ženska postava. Starec je obstal in gledal. Ozrla se je po njem.
»Ali jo poznaš?« ga je vprašal glas.
»To je ona,« je govoril starec sam pri sebi, »ljubila sva se in sva se razšla. Odšla je po svetu bogvekam.«
Zenska se je ozrla še enkrat in je izginila. Starec je mislil na svoje grehe in je s trudnim korakom stopal naprej.
Hodil je celo noč, celo božjo noč velike sobote na veliko nedeljo. Nekje v daljavi je vršalo v ozračju, kakor da se dvigajo ture od tal in se izgubljajo v neskončne višine. Po gozdih je jokalo od šume do šume, kakor da se budi pod tišino nemirno življenje. Od vzhoda je vela prijetna sapa in je razgrinjala za-mračeno nebo.
Stopal je počasi, kakor da je hotel še enkrat premisliti vsak trenutek svojega življenja. Videl je vso svojo zgubljeno pot od onega trenutka tam pri studencu. Takrat se je začelo in potem ni bilo vrnitve nikdar več... Zdaj se vrača, zdaj rrepozno. Težek pot mu je oblival čelo.
Njegove sile so pešale.
»Brez ljubezni sem šel skozi življenje in zdaj grem sam y smrt, brez pomoči in zapuščen.«
Od nekod iz 'daljave se je zaslišal glas zvonov. Zvonili so k dnevu. Visoko čez Jutranje višave je donel njih glas.
Bližal se je vrhu. Od tam se je videlo v dolino, v tisto lepo, -cleno, cvetočo dolino. Tam le živela ona nekdaj, tam so živeli ljudje. Pa ljudje so bili morebiti hudobni — zato se je zgodilo takrat tako. Ko bi ne bili ljudje hudobni in bi odpuščali male grehe, ne bi bilo na svetu velikih giešnikov. Odpuščanje bi jih poboljšalo, ljubezen bi jih varovala pred grehi. Zdelo se mu je, kakor da lahen veter boža njegove vroče misli. Kakor da nekdo šepeče te besede skozi jutranji gozd. Kakor 'da se odgrinja strašna temina okoli srca.
, »Ko bi ne bilo to res,« — tako je mislil — ^ne bj bilo moje življenje tako ...«
Toda zavilo je med vrhovi in kakor da mu je črna pest udarila na srce.:
»Sam si' kriv.« s:, fi&taj je, kajkoE da jny je. zastal dih.
»Da, sam, sam.«
Udai se jc.
»Priznam, vse priznani;" Samo še enkrat naj vidim solnce in vstajenje in potem — bodi!«
Solze so kapale po obrazu na brado,..
Iz daljave so doneli zvonovi.
Slavnostno, ponosno, zmagovito.
Jutro je vstajalo na vzhodu in njegova zarja je porudečila vse visoko nebo. Kakor da je klicala na vstajenje.
Po gozdu so zapeli prvi ptiči.
Stopal je naprej počasi in udano, noseč s seboj pezo trpljenja vsega življenja. Čutil je, da je njegov kes .večji od njegovih grehov. Bolest je bila težja od krivde. Vedel je, da bo onemogel pod pokoro, ki ga bo razbremenila za vselej. Samo še solnca! Vstajenje! Petintrideset let ga ni videl.
Drevje se je razgrnilo in skozi redke veje, se je zažarilo daljno obzorje.
Na vrhu!;
Plazil se je naprej, kakor tat, ki si ne upa rta svetlo. Od drevesa do drevesa se je pomikal oprijemaje se za debla, da bi se oprl, če bi ga omamila svetloba. Skrival se je pred Jasnim dnevom, kakor, da bi šel delat greh, Zdela se mu je, da pokajo za njim pošasti preko lesov In ga strašijo. A tam zunaj ga je vabil mladi yisOki dan,
»Pridi, stopi, hodi!«
Zableščalo se mu je v oči. IVsa planjava je žarela y jutranjem ognju. Daleč na okrog gozdi polni zelenja in pomladnega pričakovanja. Božji svet, kako si krasan! Padel je na kolena in zdelo se mu je, da bi molil. Ozrl se je na levo in je zagledal dolino v, zgodnjem jutranjem mraku. Sredi doline je stala vas in visoka cerkev sredi hiš. Skozi vas je .vodila cesta iz sveta v. svet...
Tam so ga pričakovali toliko let. Toda ljudje So hudobni in nimajo usmiljenja z grešnikom.
»Kaj ljudje,« je šepetal glas skozi jutro, »on je, ki odpušča.«
Zganil se je, kajti zdelo se mu je, da stoji nekdo poleg njega in šepeta te besede.	\
»Da, On, on!«
Vsa dolina je ležala rtiirno, pokojno. Niti prvi jutranji vetrovi še niso dosegli njenih lahnih mrakov. Zadonel je zvon iz lin in le predramil spečo tišino.
»Tu počakam,« je govoril starec, »tu bom videl vse.«
Na obzorju se je zažarilo in iz daljnjih daljav je prihajalo solnce velikonočnega jutra. To Je bilo tisto solnce, ki je zasijalo takrat tretji dan, na dan vstajenja. Pozdravljeno!
Zagledal se je vanj, kakor da bi hotel pojmovati vso njegovo skrivnost.
Od povsod so se oglašali zvonovi.
Dolina se je oživela. Vsa pota so se napolnila, od povsod so se pomikale trume žen in mož proti vasi. Cerkev se je svetila y zarji vzhajajočega solnca.
Videl je dobro, kako so se zbirali otroci pred cerkvijo kako so fantje prinesli bandero, kako so se dekleta zbirala v gruče. Dvignil se je križ v rokah cerkovnika in možje so stopili za njim. Zvonovi so doneli preko planjave. Kadar so trenutno prenehali, se je slišalo petje cerkvenih pevcev; in- glasna molitev pobožnih ženic.
Procesija se je razvrstila po cesti: križ, možje, bandero, fantje, nebo, ženske...
»Tako je bilo. Prav taka je bila ona zadnja velika noč, dan vstajenja. In ona je bila med njimi, lepa in nedolžna in čista ko lilija.., In potem mrak in tema in noč celo dolgo večnost. Do tega trenutka. O Bog!«
Sklonil se je, kakor da sklanja glavo pred smrtjo, ki bo zadala zadnji udarec obsojencu. Ali ne bo izvršila obsodbo pravice po dolgi ječi?
Še ne, še ne!
Solnce, solnce. Kako jasno je zasijalo sredi neizmernih svetlih kolobarjev, ki so prepregali vse nebo. Vsa zemlja je zatrepetala pod njim, kakor da je začutila slavnostni trenutek: danes je praznik vstajenja. Procesija je šla pevaje in pomoljevaje po beli cesti po dolini. Bandera so vihrala v solncu in v solncu so se lesketale zlate kroglje na drogovih okoli neba. Zvonovi so doneli venomer.
Kakor da se je združila pesem zemlje in nebes. Na zemljo je dahnil božji dih.
Našli so ga popoldne velikega dne ležečega vznak na vrhu hriba ob robu zaleških lesov. Spoznali so ga takoj. Roke je imel razprostrte, kakor na objem, po prsih mu je padala dolga, temna brada in oči je imej uprte proti jutranjemu solncu.
»Izvabilo ga je,« so govorile ženske, »izvabil ga je praznik...«
In so z vzdihom sklepale roke.
»Prišel je na vstajenje in je zamudil.«
»Bog sodi po pravičnosti.«
,On pa je ležal, kakor da so ga vrgle iz sebe temine zaleških lesov; kakor da so. pahnili Jz sebe grehi kakor da
so hotele čiste praznovati praznik vstajenja.
Od takrat so tiho in.pokojno ležali zaleški gozdovi.
I.	E. B.
•.UtiJ, UtnH£JW£MIM
ARKADIJ AVERCRNKO:
Silni in slabotni.
I.
Nekoč sem se v vrtu svojega poletnega bivališča podil in igral z drobno, štiriletno punčko.
Njene drobne nožiče niso poznale utrujenosti — tekala je po stezicah kd-kor veter, jaz pa, veliki, silni in zdravi človek sem s hitro zasopihal. .Vsedel sem se na klop in sklenil, da se ne ganem z mesta, pa naj se zgodi karkoli.
»Poslušaj!« — je rekla punčka in me vlekla za brezmočno, povešeno roko: — »Torej pojdi že vendar! —5 »Kam?«
1 »No, tjakajle — — k staremu stolpu. Tam je mnogo dreves.«
»Zakaj?«
»Tam visi taka dolga vrv.«
»Pa kaj na tem, če visi?«
»Vzdigneš me kvišku, pa bora vlekla zanjo,«
Punčka ni ljubila kompliciranih iger. Primitivna »igra z vrvjo«, ki si jo je izmislila ravno pred pol ure, jo je navduševala.
»To je seveda strašno veselo, to si lahko mislim!« — sem skeptično zagodrnjal.
»No pojdimo!«
»Ne grem!«
»Ali po-ojdimo!«
»Za nič na svetu.«
»Pa zakaj?«
»Bojim se.«
»Cesa?«
Trenutek sem premišljeval, potem sem leno odgovoril;
»Roparjev.«
»Nič se ne boj. Kar pojdimo.« »Vidiš, kako si ti hitro pripravljena
—	,kar pojdimo!’ Kaj pa, če skočijo roparji izza grmovja in nas bodo hoteli umoriti.«
»Nič se ne boj. Morda nas pa ne bodo umorili.«
Zdrsnil sem s klopi na pesek', skril glavo med dlani in zajokal:
»Jaz se bo-ojim, bo-o-jim! Oni me
bodo-umorili-------------
Globoka nežnost se je zalesketala v punčkinih očeh. Dolgo me je gladila s šibko, drobčkano ročico po glavi, potem me je potrepljala po rami in pokroviteljsko izjavila:
»Ničesar se ne boj, pojdi! Jaz te ubranim.«
In v tem trenutku me je to dete imelo najbrže zelo rado v svojem de-tinskem srčku — mene velikega, strahopetnega, slabega človeka — — — Predstavljalo si je, da je njena ročica zame edina opora na tem krutem svetu. In vidno je bila v njenem čustvu tudi lahna senca ponosa — ponosa kulturnega človeka, ki je prepričan, da ni ni-kake nevarnosti proti strahopetnemu, praznovernemu divjaku.
Povedal bom, pri kaki priložnosti sem se spomnil ha oni malenkostni doživljaj s štiriletno punčko —---------
II.
Nekoč, ko sem sedel v družbi štirih znancev, sem tako mimogrede omenil: »Te dni odidem na Krim.«
Jelena Nikolajevna pravi:
»Jeli mogoče? Tudi jaz sem pripravljena na pot tjakaj. Kdaj odidete?« »Koncem tega tedna.«
»Moj Bog! Jaz ravno tako! Ali greste preko Odese ali naravnost?«
»To mi je vseeno. Grem lahko tudi čez Odeso.«
»Izborno. Potem gremo skupaj. Bo veselejše. Potovanje je za samotno žensko tako ali tako — strašno neprijetno -----------«
Poklonil sem se:
»Zelo sem vesel. Smatrajte me za svojega družabnika.«
Moj prijatelj Perepletov se je pričel nervozno gibati na svojem sedežu. Pomilovalno me je pogledoval, čez nekaj časa vstal in mi po strani namignil, naj mu sledim.
»Kaj je?« — sem ga vprašal, ko smo stopili v drugo sobo.
»Ali ti si vendar popolnoma znorel,
moj dragi!--------------Zakaj si si obesil
na vrat to žensko?«
»Saj je vendar jako srčkana, ali mari ne?«
»Toliko slabše! Potovat s srčkano žensko?!«
Glas njegov je preroško zazvenel: »Ne boš imel zase prostega niti dneva, niti ure! Njen lakaj boš, njena sobarica, sluga, postrešček. Moral jo boš krmiti in napajati. Odgovoren boš za vse njene pozabljene stvari, za vsako zamudo vlakov, za pomanjkanje prostora, za to, da pri oknu vleče, ali za to, da bo preveč vroče. Zgodaj zjutraj boš moral iskati milo in zobni prašek, ki ga je nekje pozabila in tekati na kolodvor po čaj. Ponoči boš moral stati na straži, da bi nikdb ne vstopil v njen kupe, popravljati H boš moral odejo, § katero, gp ffcjg.ita in ki ji bo
vsak trenutek zdrsnila na tla. Ob' štt-j rili zjutraj jo bodo pričeli boleti zobje’ in ti boš moral tekati za kakim sred-J
stvora proti temu--------------Za	prtljago
boš moral samo ob sebi umevno skr«', beti ti — za svojo in aa njeno — sobo, v hotelih boš moral preskrbeti ti zase' in zanjo in sestavljati obed zanjot in zase —, r- r— Ne, ti si popolnoma,’ znorel.«	:ih
Vzdihnil sem, zasmejal se in po mo* j jem obrazu se je razlil izraz tihe uda«! nosti v usodo (kot da sem se v tem trghj nutku videl v zrcalu — —)	7
»Nič zato — — — Kako naj sl po«, magam?! Bog ve, morda pa le te tako hudo.«
»Tako? No, bomo videih«
Njegov glas je zvenel suho,’ vestno, ,
,	HI.
Dogovorili smo se, 'da odidemo s| soboto ob enajstih zvečer.
Manjkalo je 20 minut 'do odhod*: vlaka. Prišel sem s svojim kovčkom,] potlačil ga pod divan I. razreda, sam! pa sem se podal na sprehod pp ogromni ( dvorani III. razreda.	J
»Moj Bog! Glej ga, tukajle Je,« *r* se je pojavij za mojim hrbtom znat* glas. — »In jaz vas medtem iščem, iščem — — cel kolodvor sem že prih bežala.«	.
»Tako, tako, bodite pozdravljen*. Kako se kaj imate?«'	7*
»Zakaj ste tukaj? Kaj tukaj delate?«! »Ne vem — — — Vidim nekako, dvorano — počakajmo Sl mislia^] pojmo pogledat.«	^
»Ali ste že kupili vozne listke?« ” »Kakšne listke?« — sem se začudil«.
»Ampak oprostite----------------AH srf
bomo morda vozili na spričevalo O cep-.j Ijenih kozah ali kako?«
»V resnici, to imate prav,« — sem pritrdil po trenutku razmišljevanja, —• »ne bi škodilo, če. bi si vzeli VOZU® listke.«
»No, torej ppjdite vendar pohlčtMf »Ali kje jih bom pa dobil?, Jaz Ufa; vem kje je blagajna.«
»Tako? Glej ga no reveža v P»J) ničkah! Recite postrežčku — on Vata’ jih' prinese!«	/
»Kaj pa, če mi uide z denarjem?« 1 »Zakaj pa ima potem SvolO štfr< vilko?«	r
»Številko? Aha, številko! Kdo Pte mi je porok, da čez minuto ne pozabita] te številke? Da vam priznam — nlmar#) prav nikakega spomina.« _ Vj »Ce imate tako slab spomin zah« pišite si številko!!«	'ij
»Seveda, to se lahko reče; a Jaz nK mam svinčnika!«	7
»O Bog! 2e vidim, da bomo najbrže. zamudili vlak.«
»Da, da, če že hočete nekaj vedeti
 Ni ničesar lažjega. Zdi se mi cela^
da že prvič zvoni «	J\j
Plosknila je z rokami ta odbrzela^ »Počakajte tukaj! Za postrežčka h, že prepozno — — Grem sama POJ, pstke!«	J
»Dobro. Jaz bom pa medtem parili na zvonenje.«	4
Dolžnost, ki sem jo prevzel, me preveč utrujevala. Leno sem opazov splašeno beganje ljudi in po trpe: sem čakal na svojo sopotnico.
»Zopet ste se nekam zagledal?!
pojdite hitro   Takoj bo zvoniki
drugič.«
Bežala je naprej, Jaz za njo.
»Kje pa imate svoje stvari?« »Zatlačil sem jih v restavraciji poB[ divan. Mislim, da bo že še potem čas, da grem ponje.«	’■>*
»Kdaj potem? Takoj pojdite ponte
 — Toda tam ne, tukajle, na drugi
strani!,   — Restavracija Je tem«
kajle!«
»Da, ali — kako vas potep*
najdem?«	t
»Za boga, ali ste mar — triletna dete? No, to sem si našla družabnik* — vse kar je prav — — — No, pojdite hitro v restavracijo — jaz počakam tu*
kaj na vas------------
»Samo, prosim vas, ne odidite 0&«
tod-------------— sicer se — —
»Za boga, hitro! — — .
»Dobil sem svoj kovček ta hiteli j smo na peron.	t
»Kje je naš vlak?« *— Je vprašaja t* težko oddihovala.
»Mislim, da je tale tukaj. 'Aj, aj ta je pa majčken — — —«
»To je vendar odpet vagon, bedasti človek. Mi vendar iščemo cel vlaki Sicer je pa tukaj že moj postrešček. Kje stoji vlak na Odeso?«
»Izvolite, prosim!«
Naprej je šla Jelena Nikolajevna ta iskala naš vagon, za njo postrešček, ovešen s kovčki in zavojčki in zadali jaz, mahaje brezskrbno s svojo malo | potno taško.
•Vstopili smo ravno zadnji trenutek j
— čez minuto se je yjak pričel po-,1 mikati.	.
Jelena Nikolajevna si je z robcem ■ otirala razžarjeni obraz in z usmeyom me je vprašala:
»Kaj mislite, ko bi mene ne feilo ali bi danes odpotovali?«.
-\pt
i' Stran 4.
<  _____________
»Na noben način,« — sem odgovoril popolnoma prepričano.
»Silno se čudim, kako znamenito se spoznate v. vseh teh železniških zmešnjavah.«
»V kakšnih' zmešnjavah?!
»No, v teh listkih in postrežčkih-
(nosačih, v teh vlakih, ah--------------tukaj
j bi si mogel sam vrag polomiti noge.«
$	IV.
«r t* '
Č Preteklo je pol ure v pri !jskem
'pomenku. Pravim:
V »Jat bi kaj jedel.«
v .»Na kaj pa ste mislili preje, na
fkolodvoru?«
,, »Pozabil sem.«
.»Eh, vi! Sicer se mi pa zdi, da pride flcmalu kak kolodvor z bile-restavracijo —- — —- Poglejte v vozni red.«
V.' »Ko pa nobenega nimam —	—«
ga imam. Tu je, vzemite.«
Vzel sera yoznl red y roko in ga tpoteškal,	^
^ »Oho, la je 'debel — •* tahko sl fprcidstavUara koliko je v njem kolo-jldvorov z bifeji!«
j Odprl sem ga, pričel listati x njem* Vzdihnil sem. j. »Ob treh zjutraj pride na kolodvor. liTega ni dočakam.«
\ »Kateri kolodvor?«
»TeriokS « ,
(f *Ra-aj?j Ni katero progo, pa gledate?« .
\ »Semle — — taki rumeni listi — —« T" »Ah, gospodi Vi potrebujete vendar
^dojiljo —--------.	Niti	v.	voznem	redu	se
ta spoznate!«
^»Rad bi poznal onega človeka, ki t v njem spo2nai« . sem ji rekel dvo-eče.
' »Menda Ja, kot bi to bilo kaj posebnega —* — Dajte to semkaj-----------------
[(Tukaj imate! Čez 40 minut dobite pri-Igrizek. Vlak stoji osem minut.«
»No ni dovelj-----------------V	teh	mi-
[nutah se jaz vedno na kak način zmo-■tim,«
. »Torej dobro <—11—• Pojdemo k bl-jfeiu skupaj.«
... Oprl sem brado ob dlan in zavzel iPOco zapuščene sirote. Jelena Niko-jlajevna me Je s strahom pogledala.
, • »Kako da ste sploh 5e živ, vi veliko jiSete, ko ne razumete ničesar, pridete ■povsod prepozno in zgubljate glavq i Vt največjih malenkostih?«
»Da, težko je moje življenje,« — 'sem zašepetal s pritajenim plačem v glasu. — »Oče ml Je umrl, mati da-'ie4 — A tukaj so okoli človeka povsod nekake številke in zvonci, in
.*laki, yse kriči, beži, hiti —   Se
'dobro, da sem šel z vami —- — —
»No, to ni nič------------« mi je rekla
j« pomirjevalnim glasom. — »Nič, nič, JmoJe veliko dete. Na nekak način že »fidemo na citj. Kje spite rajše: na
rrnji postelji ali na spodnjih Upam, mi odstopite spodnjo?«
»To se razume, da vam odstopim «pod*ijo. Samo, da — že naprej se opra-
Mčim, da vas ponoči zbudim------------------«
*	»Kako?«
»Padem dol. Ponoči se jaz vedno ra&am z ene strani na drugo, in pri se prevalim tako, da bom padel ito gotovo dol«
»Hm ■— — — No, torej dobro. Boste " spodaj. Na nekak način to že predimo — Ah, vi slabotni stvor!«
V	šali me je pogladila po laseh in njenem glasu je zazvenela materinska Apžnost, sočutje in skrb s slabotnim. m* s	V
rt- -t
nikdar doslej nisem potoval s Sfiklm komfortom in takem miru, kot JtedaJ.
r- Počuti! sem se kot malo dete, mi-tfletrček, za katerega stalno skrbe, ki ga Tne puste užaliti, katerega krmijo, lju-jbijo in uspavajo. Moja visoka rast, .“široka ramena in globok bas me pri niso prav nič ovirali.
Moja sopotnica me je spravljala »pat, spravljala v red mojo odejo, ugasnila luč, kadar sem zaspal in zjutraj me budila, kadar smo stali na kaki večji postaji, da sem se mogel napiti kaVe, katero mi je preskrbela s pomočjo sprevodnika.
. Veselilo, jo je, ko sem si zjutraj, ko sem se zbudil sam s pestmi izmel oči, jko sem se pretegoval,- kakor dete in jppmiiikaval pred silno dnevno svetlobo.
:	»A1, a,« — je dejala naklonjeno. —
i»Naš dojenček se je že zbudil?. «Naš dojenček ima tukajle že pripravljeno .kavo.«
Bil sem vesel, da sem v njej zbudil /materinske instinkte. Moja taška se je
i	polagoma pridružila k njeni prtljagi in pri vsakem prestopanju so jo prenesli 'ie z ostalimi stvarmi in zavojčki. Jaz pa sem šel lepo udobno vzadaj ter sem si •požvižgaval in se ogledoval na vse strani.
Skrbna Jelena Ivalnovna je šla vedno naprej, ozirala se vsak čas na-z^j in z nemirom klicala:
»Ali ste tukaj? Pazite, da se ne izgubite. Grem vam kupit pomarančo; počakajte tukaj, a bognedaj, da bi kam odžal, kakor včeraj, ko bi radi vas kmalu zamudili vlak.«
»Kam pa naj grem,« sem odvračal užaljeno.
»No, vem, vem. Z vami mora ravnati človek kot z otrokom.«
V	Odesi je sania. izbrala hotel, naročila zame kopelj in oskrbljevala naše znamenite večerje.
In na parniku, ko smo odšli iz Odese proti Sevastopolu, me je spravljala v posteljo in ko je popravljala odejo, me je pobožala po. licih in me skrivaj celo prekriževala. A „.
''A;'	,.^'-VI.
Ko smo se vračali v Petrograd, sem -brzojavil Perepletovu, da naj nas pride počakat na kolodvor.
Izgledalo je to takole: kakor hitro Je vlak obstal, sem skočil z voza in se vrgel Perepletovu v naročje.
»Plašč! Vzemite si plašč!« — je klicala vznemirjena Jelena Nikolajevna, nagibajoč se skozi okno. — »Mari se hočete prehladiti? Takoj vzamete plašč! Sicer pa, kakšna je številka vašega telefona? S postaje bom telefonirala domov, pa bom obenem zazvonila še k vam, da vam pripravijo nekaj prigrizka
—	vsaj niste od jutra skoro ničesar Jedli.«
Presenečinl Perepletovov pogled me je jako razyeselil.
Jelena Nikolajevna je izstopila takoj za nosačem prtljage, držeč v roki dva zavojčka. Popravila mi je kravato in pri tem skrbeče spraševala:
»Niste ničesar pozabili? Je drugi klobuk v taški?«
»Da v taški-------------«
»Ali ste spravili vse svoje knjige? Imate svojo palico?« .i ■
»Seveda, seveda — — »—«
No, menda bo to vse. Zaenkrat z bogom.«
»A — kaj pa prtljaga?« — je
vprašal Perepletov popolnoma zmešan. — »Kje imaš prtljago? Svojo popotno taško?«
»To je vse pri meni« — se Je zasmejala Jelena Nikolajevna. — »Kje se bo pa on sam vlačil s svojimi stvarmi! —
saj je to vendar popolno dete — ------------
bi vse skupaj nekje izgubil. Poslala mu bom vse skupaj v stanovanje po svoji
služkinji-----------«
Perepletov je dejal:
»Jaz sem znorel.«
Naročajte Jugoslavijo!
Zelena luč.
(Berlin).
Gospoda sta molče prestopila hodnik in se vrrala v pisalno sobo, kakor bi bila zgovorjena. »In zdaj,« je izpre-govoril Mr. Jehkins, »bi rad videl pogodbo.«
Gospod Wendland je odklenil blagajno ter vzel iž nje tobico. Odprl jo Je; velik ovoj je ležal v nji. Mr. Jenkins ga je vzel v roko, potehtal ga parkrat In ga zdajci odtrgal. Lastnik penzionata se je ozrl na vsebino ter odskočil. Osupel vzkrik je planil iž njegovih ust. V ovoju je ležal časopis . . .
»To, kar sva pravkar ugotovila,« je "dejal Mr. Jenkins po daljšem premolku, »me ni presenetilo. Že naprej sem bil uverjen, da listine ne najdeva več. A zdaj bi želel izvedeti od vas še nekaj podrobnosti. Izvolite me spremiti po stopnicah in pojdite z menoj do hotela. Pot je kratka — brez težave jo opraviva peš. —
Rad bi vas vprašal toinono o vaši soprogi, gospod VVendland,« je povzel Mr. Jenkins, ko sta korakala spet po nočnih ulicah. »Če se ne motim, ste rekli, 'da ji je zdaj 43 let?« — »Da.«
»Koliko časa ste oženjeni?«
»Pet let.«
»Potemtakem'ji je bilo 38, ko ste jo poročili. To so dokaj pozna leta za možitev.«
»Bila je vdova.«
»Koliko je tega, kar je umri njen prvi mož?«
»Devet let bo zdaj.« •
»Ste li .videli njegov mrtvaški list?«
»Imam ga, v svoji mizniei,« je odgovoril lastnik penzionata ‘ nekam začudeno. »Kako se je pisal?« — »Kurt Kramer.« — »Kako je ime vaši ženi?«
—	»Margareta.«
»Ali je imela vaša gospa otroke?«
»Nikoli ne.«
Po teh besedah sta spet molče korakala vštric, in vsak se je vdajal svojim lastnim mislim. Svetlobno morje »Pod Lipami« se jc zableščalo pred njima, in kmalu nato sta bila spet pri hotelu. »Do svidenja jutri,« je rekel Mr. Jenkins pri slovesu ter podal gospodu \Vendlandu desnico. »Lahko noč,«
Že jc hotel detektiv stopiti v hotel, ko se je nekdo doteknil njegovega komolca. Okreriilssa je in zagledal mrtva-škoblcdi obraz gospoda VVendlanda, ki je zrl ya#ij s tesnobnimi očmi, »Še
nekaj.« je dejal s tresočim glasom. »Vidim, da govori vse zoper mojo ženo. Dokazi sc kopičijo od ure do ure. Jaz sam moram po vsem tem dvomiti o nji. In zato vas prosim, M. Jenkins — vas, ki vidite bistreje od nas navadnih ljudi — povejte mi samo nekaj: ali smatrate mojo ženo za krivo?«
Detektiv se je počasi ozrl nanj, strmel nekaj hipov predse In pogledal nato lastniku penzionata naravnost v oči: »Ne!« je odgovoril. ,*
Drugo jutro je dobil .VVendland brzojavko:
»Čakam vas ob' enajstih' zvečer v hotelu. J. J.« —
Mr. Jenkins je bil že pripravljen za v mesto, ko je stopil gospod Wendland ob' enajstih v njegovo predsobo.
»Nocoj,« je izpregovoril detektiv, ko sta stopila na cesto, »utegnete videti in slišati nekaj stvari, ki vas bodo zadele kakor strela iz jasnega. Zato bi vas rad opozoril, da se zdi marsikaj na prvi pogled hujše, nego je v resnici. Spomnite se tega, preden kaj storite. In zdaj — glavo pokoncul Upajva, da se konča vse po sreči.«
»Kam se peljeva?« je vprašal lastnik penzionata.
Namestu odgovora je detektiv pomignil bližnjemu šoferju. »Manhattan-Bar.«
Avto je zdrevil po nočnih' cestah zapadnega Berlina. Tu se je utripalo vroče velikomestno življenje s svojo polno močjo. Ogromni transparenti so se zapeljivo svetili v mrakij.
Avto naših znancev se jo škripale ustavil. Joe Jenkins je plačal in potegnil spremljevalca v temo neke veže. Na drugi strani ulice se je svetil transparent z napisom: »Manhattan-Bar«.
Nočno življenje v tem baru se je ob tisti uri očividno šele razvijalo. Zamorec, ki je obračal vrtilna vrata, se je zehaje pretezal ob zidu in je pristopil le zdajpazdaj, da je spustil kakega gosta v zabavišče. Iz notranjosti so se slišali mehki zvoki ciganske godbe.
Joe Jenkins je brez naglice prekoračil cesto; spremljevalcu je bil velel, naj ga počaka. Stopil je k zamorcu ter pregovoril ž njim nekaj besed. Črnec je prikimal z glavo. Jenkins mu je stisnil nekaj denarja In se počasi vrnil k VVendlandu. Na obrazu mu je igral zadovoljen nasmešek. »Čakati morava,« Je dejal, »a zdi se mi, da ne bo trajalo dolgo.«
Kake pol ure nato se je ustavil pred barom avtomobil, iz katerega je stopila dama srednje starosti. Krenila je k črnemu vratarju in ga očividno nekaj vprašala. Zamorec je izginil v notranjost lokala. Došlica je čakaje hodila pred vrati semintja. »Ali poznate to damo?« je Jenkins poluglasno vprašal spremljevalca. Wendland, ki je šele zdaj obrnil pozornost na žensko, je ostro napel oči ter vzkliknil zdajci z drhtečim glasom: »Moja žena!« V naslednjem hipu je hotel planiti preko ulice, toda Jenkins ga je trdno zgrabil za komolec. »Mislite na tisto, kar sem vam rekel,« je šepnil detektiv, »in čakajte!«
Ko je minulo par minut, je stopil iz bara mlad gospod v gledališkem svrš-niku in fraku ter krenil h gospe VVend-landovi, katero je pozdravil z dokaj čemerikavim obrazom. Zdelo se je, da mu ona vneto nekaj prigovarja: nazadnje sta se prijela pod pazduho in odšla.
»Pojdiva,« je šepnil Jenkins. Počasi sta sledila dvojici. Pot je šla skozi več prečnih ulic. Zdajci pa je gospod obstal pred nekimi vrati, izvlekel iz žepa ključ ter izginil s svojo spremljevalko v hišno vežo.
S prstenim obrazom je strmel VVendland na ta prizor. Ustnice so mu drgetale od gneva. »Tega si ne bi bil mislil, Mr. Jenkins!« je siknil nazadnje. »Žena mi jc nezvesta! O, vlačuga, nesramna! In še s tako mladim človekom! To je nedvomno, očitno prešuštvo! .. . Pustite me!« je vzkliknil, ko ga je Jenkins spet prijel za lekat, »moram ju zasačiti! Izpustite me!« A detektiv je bil dosti močnejši od njega. »Ne ganete se mi z mesta, gospod VVendland.« je rekel z mirnim glasom. »Vi v svoji jezi bi pokvarili-vse. Čakajte in potrpite. Jutri zjutraj boste sodili o teh stvareh mileje!«
Deset minut je bilo jedva preteklo, ko so sc z ropotom odprla vrata in je planila iz hiše ženska postava. V roki je držala podolgast zavoj. Pri bližnji hiši .ie padla nanjo polna luč cestne svetilke. Bila je gospa Wendlandova.' Tik za njo se jc pojavil med vrati mlad gospod. Že se je hotel zakaditi v damo; dohitel jo je in jo zgrabil za roko. Tedaj je dregnil Jenkins svojega spremljevalca s komolcem: »Stopiva!« Stekla sta preko ceste. V naslednjem hipu je pograbil detektiv mladega gospoda kakor z železnimi kleščami. VVendland je baš hotel treščiti neznanca s palico po glavi, ko jc Jenkins prestregel njegovo roko, , '• • - '•	*	—•
»Ne bijte ga!« jc viknil osuplemu možu. »Vaš pastorek jc!« . . .
Lastnik penzionata je odskočil; oči so mu obstajale zdaj na ženi, zdaj na mladem možu, zdaj na Jcnkinsu. Gospa VVendlandova je v prvem hipu kar odrevenela, nato pa se jc spustila v bridek jok.
Mr. Jenkins je vzel gospe podolgasti zavoj iz rok; odprl ga je in pokimal. »Vidim, gospa VVendlandova,« je dejal tiho, da ste storili vse, kar je v človeški moči, da bi popravili storjeno krivico. Izkušal vam bom pomagati tudi v bodoče, da se ta stvar po možnosti srečno konča. Menda mi je čast spoznati v tem gospodu vašega sinu iz prvega zakona, gospoda Fritza Kramerja?«
Gospa VVendlandova je ihte pokimala; mladi mož je mrklo pogledal detektiva.
»Moj pogoj,« je povzel Joe Jenkins, »je kajpak ta, zavzame vaš sin napram meni odkrito in pošteno stališče in me ne poizkusi speljati za nos. — Ali mi hočete odgovarjati po pravici?« se je obrnil k mlademu možu. »Ne tu; pojdimo v vaše stanovanje.«
Nepridiprav je bi v zagati; hotel je ugovarjati, a Mr. Jenkins ga je prehitel. »Ali vidite troje mož tam onkraj ceste?« je vprašal. »Ti ljudje čakajo samo, da jim požvižgam.«
Mladi mož. se je obrnil k' hišnim vratom: »Pojdimo!«
Stopili so y hišo in krenili po stopnicah.
V	drugem nadstropju je odprl Fritz Kramer vrata svoje sobe; vstopili so.
— »Predvsem,« je izpregovoril Mr. Jenkins, »vam hočem pojasniti, kako sem zvedel za vas. Davi sem začel svoj posel s tem, da sem se pobrinil za uradne podatke o gospe Wendlandovi. Takoj sem opazil, da se nekaj ne ujema: gospod Wendland mi je bil rekel, da je njegova soproga brez otrok. Iz aktov pa je razvidno, da ima sinu iz prvega zakona. Kaj jo je moglo napotiti, da je utajila tega otroka, ki mu je zdaj 24 let?, Razlaga je samo ena: ta sin je bil — oprostite, gospod Kramer— velik nepridiprav. Poizvedbe pri oblasteh so potrdile to moje mnenje v nepričakovani meri. Nadebudni mladi mož je bil zaporedoma inženir, trgovec, strežaj na ladiji in pisar. Nato je šel v inozemstvo m služil poldrugo leto v francoski tujski legiji. Odondod je pobegnil in se je vrnil pred dvema mesecema v Berlin. Stranka, pri kateri se je nastanil, ga je javila po predpisih: Paulanska cesta 25.
- Domneva, da so bili nočni izleti gospe JWendlandove v najožji zvezi z navzočnostjo tega utajenega sinu, je povsem naravna. Gotovo je mati vedela, da zahaja v slabo družbo — kakor slišim, je v Manhattan-Baru stalni gost
— in ga jc brez uspeha poizkušala nagovoriti k delavnemu življenju. V tem pa je zbolel vojaški ataše; gotovo se je materi kaj zareklo o spisu, ki ga je pustil pri njenem možu. In v sinu se je porodila misel: če bi mogel izvedeti vsebino! Namah bi postal bogataš, in dela in skrbi bi bilo konec! Kako se je poprijel te naloge, vam pokažem takoj.
Najnenavadnejši pojav v vsej zadevi je zelena luč, o kateri se je tolikanj govorilo. Nu — v odsotnosti mladega gospoda sem se nocoj nekoliko ogledal po njegovem stanovanju. Brez posebnega truda se mi je posrečilo razjasniti skrivnost zelene luči. Stopite z menoj.« Mr. Jenkins je odvedel svoje poslušalce v sosednjo sobo in stopil tam k omari. Iž nje je vzel dokaj obilen pristroj, ki ga v temnem prostoru ni bilo moči spoznati. A že je nekaj prasnilo, kakor bi »brnil pretikalo — in podolgovata steklena cev je zažarela v čarobni zeleni luči.
»Ali poznate to napravo?« je vprašal čez nekaj časa Jenkins gospoda VVendlanda, ki je debelo gledal čudni pojav. »To je svetilka na živosrebrno paro, združena s fotografskim aparatom. Vaš pastorek gospod Kramer je ž njo fotografiral list za listom tajnega spisa, kadar vas zvečer ni bilo doma. Luč živosrebrhe pare ima, kakor znano močan kemiški učinek, ki jo dela posebno pripravno za fotografiranje. Mladi mož — to moram priznati v njegovo čast — izprva ni imel namena, da bi ukradel pogodbo. Motel jo je samo prepisati, ali bolje, fotografirati. Ker pa ste ga večkrat motili, je snoči skleni! vzeti listino kratkomalo s seboj. To, da sc mu je posrečilo fotografirati prve strani in jih priložiti ponudbi, ki jo je poslal tuji vladi, ga je navdajalo z upanjem, da mu odkupijo pogodbo. Železno blagajno je odklepal s ponarejenim kjučem. Najbrže ga je dal napraviti po pravem ključu, ki ste ga menda kateri-krat pustili doma. Ali sc jc zgodilo to z materino vednostjo ali brež nje, ne bom preiskava!.«
»Jaz nisem vedela ničesar,« je rekla gospa WendIandoVa in se žalostno ozrla na sina.
»Vselej, kadar vas je slišal prihajati, je gospod Kramer pbbcgnil s svojim pristrojem v materino sobo in je ostal čez noč bržkone skrit pod njeno po-
steljo. S tem, milostliva ste postali njegova sokrivka, da si morda neradi. In prfenati nabram, da bogme še ne vem, kaj ukrenem z vami.«
Gospa VVendlandova '''Je . molče strmela predse. ;	,\-
»Zločm sam, in to je, glavno, se je na srečo izjalovil. Tudi mislimi'da vsebina listine ne bi bila Jtjpg^ekaj kpristila vašemu sinu, ako bi siiio bil prilastil.-Sestavljena je v tujem'jeziku, ki ga on morda niti ne razume. Zato je tudi ni prepisoval, ampak fotografiral Je U tako, gospod Kramer?« p,
»Da,« se je oglasil mračni odgovo^ »In končno,« je pov^čl Jeft^hfe, »moja naloga ni pehniti mladega mo|a v nesrečo, marveč rešiti dokument .fc. Predlagal bi vam nekaj,« se je obrnil k Frit^j Kramerju. »Bili ste mornar, kaj ne?« — »Da, Mr. Jekms,« [ »Ali bi vas veselilo stopiti y am<* riško trgovsko mornarico?«
Mladi mož je za hipec pobegli oži, nato pa se je svetlo ozrl. v detok&vj: »Zelo bi me veselilo. A žalibo^l je naviti prevelik.«	'	!	>
»Nu,« je dejal Mr, $’n£&4.' t»MVc temu se nadejam, da vam.'Jzp£>'$j^i$n možnost, začeti boljše življenje; IrotnAti, gospa, mi dovolite, ■ da vž^fAeB%^tfto s seboj. Saj vem, da stejg zato, ker ste jo 'hoteli fiesti blagajho.«	•	}? i ni bo. š '
Gospa VVendlandova jert&kiHfilJa ia, dala Mr. Jenkinsu zavoj?,-’	*
»Jutri jo izročim pravemu I^niKtf, to je, poslaništvu,« je povzul'-detektiv. »In zdaj, gospod VVendlarid^iS^itP Se besedo, ki je namenjena vam.'"$$s$|n, da se nimate počemu srdltbna ;,f«ajo soprogo. Narobe, prepričan’ setnlu d&?>jo sprejmete z odprtimi , rOkarrti,J ifi'* boste šteli v greh,l( slabosti nekaj hipov i©RUUi!9v§fo> U£d dvema najsvetejšima cBuvstv4»m»9ičfcT veškega srca in ni vj/ddlaf.Tcdt^^rfM^bl sledila: ljubezni do zvestobi do svojega možaka ms oi mii
(Konec.) f. ,f, S0lVt-. ,a
Iz ciganskega J
Na nekem konservato^j, Sjtii-diral tudi mlad cigan. Gojenoapse-je navadno vpraševalo pc-^alfabetu, tako, da je prišel na vršt^Ct&ajlfjM se je imenoval Varga . vedtiQ^z$gfJjf. Nekega dne pokliče profeson^Ciasgia prvega. Varga stopi pred stojfalenifea note med pritajenim smehdnt' sp^ učenccv, ki se drenjajo okoli '»jeg£i. Cigan strmi v note — igra prva dta takta in ne zna naprej —. »Naprej, nprej Varga,« pravi profesor' in še obrne proti drugim gojencem. »Stopite vendar z luči, saj niti not ne more videti«.
»Saj jih tudi nc pozna, gospod profesor,« pravi neki gojenec. »On pride vedno'zadnji na vrsto in med tem sc nauči melodijo že na pamet.«
V	nočnem lokalu žvižga gospod ciganu melodijo, da bi mu jo zaigral.: Žvižga enkrat. Cigan maje z glavo.' »Ne'gre! Ne znam! Kupiti morate note te pesmi.«
»Ah kaj, pravi cigani ne rabijo not,« pravi gospod.
»Seveda ne, dragi gospod,« pri-! trdi cigan, »ampak vi jih rabite, da; se vsaj naučite pesem pravilno žvi«! žgati.« ’	\?	1	..
■ ^
Po policijski uri izplača gostilni-j čar ciganom zaslužek , za prvi večer.'
—	»Kaj samo 100 kron? 150 kron ' imamo dobiti. Saj smo se vendar; zmeniti!« pravi primes. Gostilničar jezen, pokliče druge cigane za priče.: Vsi prisežejo na besede svojega go- i spodarja. Gostilničar plača zahte-; vani znesek, pripomni pa, da ciga-i nov ne potrebuje več. Kmalu na to1 se vrne primas in prinese gostilni- i čarju 50 kron s pripombo, da je res v zmoti.
»Kako pa to, da so vaši ljudje prisegli na besede, ki niso bile res-i
nične.«
»Dragi gospod,« pravi primas, »to me ravno veseli. Saj meni se ni šlo za drugo, kakor da jih preizkuv sim, če so mi res zvesti in udani.«
*
Cigan pobira okoli miz denar. V, eni roki drži krožnik, drugo pa stiska v pest.
»Kaj pa imaš v tisti roki,« vpraša
gost.
»Muho! Da vidijo tovariši, da nisem ničesar vzel iz krožnika, mo4-ram prinesti živo muho nazaj.« i
Gost, rado /eden, kako bodo ci-1 gani tovariša sprejeli brez muhe, mu spusti v žep cekin in pravi:
»Sedaj spusti muho!«	I
Cigan malo odpre pest in iz nje' zletita — dve muhi.
»Saj so bile dve?« pravi osupnjeni gost.	.
»Seveda,« se smeje cigan. >Drugi gostje so tudi radovedni kako se ci-, gani kregajo. Deset muh imam y, pestih	•«»•*»•