Razne novice. • Občnl zbor Zvezo lavantinskih dušnih par« stirjev in katehetov bo za gotovo dno 4. seplembra .t. 1, v Poljčanah ob 11. uri dopoldno. Na dnevnem rodu bodo vslevažne zadovo. Kakor je sklepati iz za» nimanja za Zvezino usodo, bo ta občni zbor jako dobro obiskan. Vsak udeleiženec blaaovoli svojo udeležbo 6. g. Zupuiku Alojzisju CilenSeku v Poljftanali javiti in to čim prejo zaradi skupnega obeda. • Odbor podpornega društva organistov s 86* dežem v Colju je imel dne 12. t. m. sejo v Grižah» prl kateri jo ukronil sledeče: LotoŠnji občni zbor 8» vrši dno 24. septerabra ob 1. uri popoldne v Mariboru, Od 23, do 27. septombra sa aamre-S prirodi podučni tečaj za organiste. i Torej bo lepa prilika, da se lahko organisti udeleže podučnega tečaja in občnega zbora ob enem. 0 tem se bode še pozneje natančneje objavilo. V Podp. drušivo so se sprejeli 4 na npvo oglaženi udje. Sklenilo se je, da se storijo potrebni koraki, da se odstranijo učitelfii kot organisti, ker je dovolj izvežbanih; organistov na razpolago. G. K. Bervar je sprožil misel, naj bi se v Celju kupila parcela, kjer bi se stavil konvikt za organistovske udove in sirote. Ta misel se je živahno pozdravila in se je sklenilo, to prouftiti ini. vsestransko preudariti, da pe to tudi uresniči. Dalje se je sklenilo, da se društveni kapital s 1. septembrom vloži v novoustanovljeno Ljudsko hran&lnico in poso jilnico v Celju. Ze dalj časa bolanemu udu J. Remc-u v Soštanju se je zopet dovolila mesečna podpora v znesku 20 K. Org^nisti, na svidenje v Mariboru na občnem zboru! * Ueiteljske službe. Služba učitelja (prov. ali dei.) je razpisana v gelnici ob Dravi (III. pl. r.). Prošnje do31, t. m. — Pri Sv. Duhu pri Lučanah ja razpisana učiteljska služba s prostim stanovanjem, pohištvom, perilom in kurjavo. Prošnje do 15. septembra. — V St. Lenartu v Slov. gor. (II. pl. r.) je v jeseni prosto def. učiteljsko mesto. Prošnje do 15. septembra. * Umrl je dne 15. t. m. v Mariboru znani odvetrtfk, g. dr. Edi Glantschnigg. Ceprav rojen Slovenec, vendar jo stal v nemškem taboru ter bil posebno v prejšnjih letih med našimi nasprotniki v prvih vrstah. V Celju in iMariboru je skušal ustanoviti v slovenskem jeziku pisan list, da bi se naše Ijudstvoi vzgojevalo za nemčurje kakor se sedaj po ,,Stajercu". Med Nemci je bil odločen prista rvsenemškega stremljen.ja in Vsenemci se imajo ravno njemu prav mnogo zahvaliti, da so postali tudi na Spodnjem Stajerskem med Nemci močen Cinitelj. Ko se j6 začelo protirimsko gibanje, odpadel je s celo družino od katoliške vere. Proti našemu listu je zastopal večkrat nemške tožitelje pred tukajšnjo nemško-neirtčursko poroto. i * Siovenska dijaška zveza si je na 3. r. občnem zboru, dne 3. t. m. uvolila sledeči odbor: Iur. Ivo Cesnik, predsednik, phil Jos. Pnntar, podpredsednik, iur. Fran Kovač, tajnik, iur. Fran Logar, blagajnik, phil. Ernest Tomec, knjižničar, iur. Mart. Malnerič in theol. Izid. Cankar, odbornika, phil. Ivaa Dolenec in inr. A. Lav. Kemperle, revizorja. — Vsa pisina in pošiljatve, tičoče se rSlov. Dij. Zveze" naj se blagovoii odslej pošljati na naslov: Fran Kovač, stud. iur., Ljubljana, Ravnikarjeve ulice 10. * Ponarejen denar. Štajerska namestnija razglaša z dnem 1. avgusta t. 1., da je fiaančno ministrstvo razpisalo nagrado 1000 kron za onega, ki ugrabi kakega ponarejalca denarja. V zadnjem času se nanireč čudovito naglo množijo ponarejeni goldsnarji in jih ima glavni denarni urad že nad 17.000. Denar je precej dobro ponarejen; goldinarji imajo navadno letnice 1879, tudi 1888, kronski in petkronski denarji pa 1900. Od pravega denarja se razločujejo ti ponarejani goldinarji v tem, da imaš, če jih otipaš, občutek, kakor bi bili mastni, dalje imajo sivo kovinsko barvo, menj ostre kontnre, manjšo te?o ia plitve 6rke ob robn. * Osebne vesti. Namestništni konceptni praktikant dr. Fr. Ratej je imenovan za namestniškega koncipista. — Državni pravnik dr. Avgust Nemanič v Maribora je imenovan za svetovalca pri deželnera nadsodišču v Gradcu. Na njegovo mesto je imenovan deželnosodni svetnik Viktor Verderber v Mariboru. Državai pravnik dr. Eraannel Bayer v Celju je prestavlfPn v Laoben. - Ustanovni Shod dnrbe sv. ViHofina se vrši v petek dne 23. t. m. ob 9. dopoldne v knezoškofijski konzistorijalni pisarni. . . * ,,SlomŠekova zveza" bo zborovala v Ljubljani začetkom septeiubra. * Zveza pivovarn. Velike pivovarne južnoavstrijske so sklenile med seboj zvezo. * Cesar je pomilostil povodom svojega 77. rojstnega dno 38 kaznjeaeev. Od teh odpadejo na moško kaznilnico V Mariboru 4 kaznjenci. * Za sebe ničesar v stranki ne iščemo, tako govore študentje-uredniki v zadnjem nNarodnem Li.stu" ! In vendar 80 našli vse, kar so in kar imajo, pri Narodni stranki, ki 86 jo v pni vrsti zaradi njih ustanovila. Ali naj povemo celo zgodovino? * Javna vprašanja. Pristaši Narodna stranke v Celjn bojkot/rajo vse siovenske obrtnike in trgovce, ki niso njihovega mišljenja. Vkljub tenia si npajo staviti Javna vprašanja", ako se naši aomiSljeniki pri njih kaj naučijo. * Pri Mariji-Pomagaj na Brezju bo na angelsko nedeljo, 1. septembra, slovesno kronana čudcdelna podoba Marije Pomočnice. Slo/e-tnost, ki prične ob 9. uri, bode vodil prevzviSeni k.nezoškcf ljnbljanski. * Na Jesenice. Na občnem zborn Slov. kršč. socialne zveze bo o delovanju štajerske Zveze poročal njen podpredsednik dr. J. Hohnjec. * Kmetijska šola na Grmu. Novo ftolsko leto se prične 3. novembra. Pouk traja dve leti. V šolo se sprejeniHJo učcnei, kt do^e deželne nstanove in plačojoči. Pravico do deželnih ustanov imajo sinovi kranjskib kmetovalcev. Plačnjofii nčenei pa plačujejo po 80 vinarjev na dan in 40 kron šolnine na leto. Učenci, ki dovrše šolo z dobrim nspehom, iinajo pravico, da slnžijo samo dve leti pri vojakih. * Surovost Narodne stranke. 0 sestanku katoliških Štndentov v Ljutoiuera piše rNarodni LiBt" med dragim: BPriglo je kakih 40 do 50 dijakov, deloma otročajev, ki 80 gladni hodili po Ljutoracra ter obžalovali, da niso Sli rajo na kako primicijo." Tako daleč sme tedaj prišli, da se S1 ovenci iz revščine Rlovenskih dijakov, ki so katoliškega miiljenja, norčnjejo. G. dr. Kukovec kot šefredakter BNar. Lista" je odgovoren za tako pisavo, na-nj se tedaj obračamo z vprašanjem, <5e je res že iz svojih mladoetnih let pozabil, kako težko brenie je rovščina, ki postane naravnost neznosno, če se človek radi tiste še zasmehnje. Mi bi obupali nad slovenskim dija^tvom, ko bi se našel samo še eden tak, ki bi preganjal kot bivši gojenec kn. šk. deškega semcnišča slovenske dijake radi njih katoliškega mišljenja in ki bi jih zasmehoval radi uboštva, potem ko je sato s poiuočjo katoliške cerkve v ugodnejše razmere prišel. — Z Ijadmi, ki so takega mišljenja, ni mogoč nobeden kompromis, tu jo na mestu le boj do skrajnosti. Jednako piše o tem shodu tudi celjska rDomovinau. Prekaša nNar. List" le v tem, da denuncira nekega gimnaiijca pri profesorjih. Takemu početjn: BPfai!" Ravno tako se rNar. Lisf veseli, ker ti katoliško misleči dijaki v Ljutomern niso mogli dobiti prenočišč. BV boljših slovenskih hišah niso hoteli nikogar spreieti", pravi BNar. Lisf. Mi Ljntomerčanov ne poznamo, a prepričaai smo, da so na vsak način boljši, kot gospodje okrog rNar. Lista" in da ni bilo treba nobenemu slovensk.ema d jaku radi njegovega politi<^nega prepričanja pod milini nebom prenočiti. Ko bi se bilo pa to res zgodilo, potem je nNar. List" zadnji, ki bi imel katoliško narodnim pristašem kaj oditati v zadevi dr. Strašeka in dr. Žižeka v Vojniku. Kakor vi z našimi nbogimi dijaki katoliškega mišljenja, tako mi z vašimi somišljeniki. * Cena sena se vedno zvisuje. Že sedaj plačnjejo star cent po 4 K. Vzrok je pomanjkanje krme. Zato varčajmo s krmo leto- koliko se da. Letošcjo je»en moramo kolikor mogot^e dolgo pasti in v jesen sejati hitro rastoče krmske rastline. * Razpor v CirlL-Metodovl družbi. Glasilo rs dikalno-liberalnega dijaštva ,,0mladina" nam v zadnji številki pove, zakaj je izbrala ta ; dijaška struja pot razdora: ,,Z vso odkritostjo srao vedno povdarjali mnenje, da smatramo način, kakor se je to (ohranitev slovenske dece) skozi 21 let prakticiralo (godilo) s saimostanskimi šolami, povdarjanjem konlesionelnega (verskega) ini dinastifinega (cesarju-udanega) in zapostavljanjem nacionalnega momenta (narodnega vzgojevanja), za popolnoma z g r e š e n". Novi odbor hoče torej izgin&tit šolske, sestre iz družbinih šol, čeravno so priznano izborne učne moči, in odpraviti ali omejiti dosedanje versko in domoljubno vzpcjevanje v družbinihj šolah. To je vsaj fodkrita beseda! Družba sv. Cirila in Metoda je potetatakem na najboljši poti, da postanei slovenska ,,Prosta šola". * Resnicl na ljubo. ,,Slovenski Narod", njegov vredni sinček ,,Narodni List" in protikatoliška ,,Domovina" so o meni pisali, da sem po gornjegrajskem okraju agitiral za novo celjsko posojiln^co. Izjavim resnici na ljubo, da je to neretenica in od začetka do konca vse izmišljeno. Anton Pučnik, mestni kaplan v Celju. * Potapljaioča ladija. Podgane zapuščajo potapljajočo ladijo, pravi pregovor. Po tem pregovoru je soditi najnovejrie dogodke pri Narodni stranki. Velik nasprotnik kmečkih ovratnikov dr. Gosak jo je poplhfal v Trst, generaJ,' dr. Kukovec ponuja ;svo|e skromne mo5i dr^.Rosini v Maribor, dr. Stiker komaj čaka časa, da jo odkuri na deželo, dr. Karlovšek bi postal tudi danes ,,kmečki zvezec", le eden se smeji vsem skupij. to je Spindler. Stranka in lisi sta ustanovljena, in on je edini, ki je pri koritu liberalne stranke. * Celjska Zadrnžna zveza je nad strankami, tako se nam vsepovsodi za,trjuje. Ce vzamemo naslov sam za-se, je to res, če vzamemo njene uradnike, pa. je stvar drugačna. Velik^ (gospod Jošt so nam najholjSi dokaz za to. Malo nlas brrigla, da so s prvaškim Rebekom tili Chospjitaiit)' gost ^beralnostrankaxskih shodov pri Jelenu, ampak druga dejstva govore. Sef je moral iti, ken je bil naš pristaš, isicttako, Rnez. Sedaj pa, Je tv!soikir gospod Jošt nagnal celo moža, ki niti ni bil naš pristaš, ampak je storil to veliko rtapako, da jQ ijnel zaradi izvenslužr benih stvari slučajno pismeno zvezo z vikarjem Gorieekom. G. JoSt je1 uradnika takoj izplačal in odpustil. * Poziv na gospode pravnike!i Iz merodajtiih krogov se je izjavilo, da so vse pritožbe radi nemškega uradovanja pri glavarstvih Spodnfiega Stajerja zaman in se tem potojn ne more rešiti to za slovefnsko ljudstvo velevažno vprašanje,, ker pri najboljši volji ni mogof-e vstreci upravičeniin željam radi pomanjkanja slov. uradnikov. Pozivljamo radi tega slovenskfe ©ospode pravnike — zlasti pa iz premožnejših hiš, da se posvetijo poliitiCni oblas ,t i; ekscelenco grofa Claryja pa opozarjamo, da podpira vscstranski slovenske uradnike, da bode enkrat konec prito^b radi slov. uradovanja; ekscelenca g. dež. namestnik mora vendar uvideti, da tudi pri politični oblasti nc gre dalje z nemškim uradovanjem, ker zavedne spodnještaj. slov. obeSne ne morejo in ne smejo odnehati od svojih pravic glede slov. uradovanja z višiimi oblastmi. * Radl denarnili zavodov Zadružne ' zvezc v LJnbljanl trosi.jo nefcateri brezvestni liberalni agitatorji grde laži po Spod. Stajerskem. Prosimo za vsako (ako poročilo, da vemo nastopiti pravo pot. Radovedni smo lo, kako stališfie zavzeraata proti takim naravnost kramarskim agitacijam gospoda Jošt in Puženjak, ki delujcta vedno za celjsko Zadružno zvezo pod krinko nadstrankarstva. Mi opozarjamo že danes slavno slov. občinsljvo na ta dva voditelja Zadružne zvezo oeljske, da namenoma govorita, da nista v nikakšni zvczi z Narodnim listom in Narodno stranko. Dejansld je pa to drugač©. V Soštanji na shodu je že dr. Kvikoveo javno i^javil, da imajo na Nemškem enega dijaka, ki bode delal v zadružništvu zia mjihovo stranko. To je le g. Pušenjak! Želimo odkritega odgovora, alli imarno prav ali ne? * Izseljencem v pouk. Zdruzenedržave v Ameriki so izdale giede izseljevanja sledeči zakon, ki je v veljavi že od 1. julija 1907: Vsak izseljen'ec plača 4 ddlarje, t. j. 20 kron takse. Dopuščeno naseljevati se ni umobolnirn, blaznira in epi(lepti6nim osebam, kakor tudi onim ne, katere so v zadnjih petih letih enkrat ali splohi kedaj blaznele, nadalje tuberkuloznim osebam, ki imajo ostudne ali nalezljive bolezni, siromaikom in navadnim beračem, kakor tudi onim, o katerih je pričakovati, da postanejo javna nadloga in takim, kateri imajo kakšno telesno liibo in o katerili se izreče zdravstvena komisija, da so nezmožni opravljati katerokoli delo. Nadalje onim, ki so bili kaznovanizaradi kakega hudodelstva ali ako so se tega sploli pregrešilir osebara, ki žive v poligamiji ¦ (mnogoženstvu) in tudi orim, ki se za to splohj izrečejo; anarhistom in osebam, ki so za posilen prevrat vlade ¦ v ZdruženShi ali ktike . druge države sploh, kakor. vsakega drugega zakonitega stanja, osebam, ki so umorile kakega javnega funkcijonarja, kakor tudi onim, ki tak umor zagovarjajo. Nadalje ni dopuščeno naseljevati se ženskam, ki bi se hfotele; pefiati z nenravnostjo, kakor tudi osebam^ ki bi dovajale ženske v svrho nem*avnosti sploh. Delavcem,, ki imajo za tja že kako isstmeno ali pismeno pogodbo za kakršnokoli delp, pa na.j si bodo) to že izučeni ali navadni delavci, obrtniki ali dninarji, pa tudi takiin delavcem, ki so bili v tekuenega leta že zaradi enakili pogodeb zavrnjeni. ni dovoljeno se vseliti. Prav tako ni dovoljeno se vselj^vati onim osebam, za katere je plačal prevoz kdo drugi, če ti niraajo že prej navedenih zadržkov in naj posrejdno ali neposredno že za nje plača kaka korporacija, društvo, družba, občina ali država. Otrokom do 16. leta, kateri niso v spremstvu očeta ali matere, je naseljevanje načelno prepovedano in le v izjemnih slučajih 'rnore to dovoliti državni tajnlk za trgovino in delo. Izučenim deIavcem-iobrtnikKm je naselitii se le takrat dovoljeno, kadar ni v deželi nikakih takih, delavcev brez posla, Ta zakon pa ne zadeva, v kolikor se tiče pogipdeb gledaliških igralcev-umetriikov, predavateljev, pevcev, duhovnikov vseh ver. profesorjev za višje šole in seminarje, kakor tudi ne oseb, ki! se nočejo pečati s kako priznano znanstveno stroko in tudi ne oseb, ki bi imele nastopiti službo v zasebni hiši, tudi če imajo že ustmeno ali pismeno pogodbo. Mariborski okraj. m 12 letni deček je ušel svoji materi iz Pobrežja pri Mariboru. m Železniška nesreča pri Spielfelda. Strojevodja majhne lokomotive Weith ni umrl, kakor se je poročalo, ampak je okreval v mariborski bolnifnici. Ker ni zadobil notranjih poškodb, bo kmalo ozdravel. m V Civšaku pri Sv. Ilju v Slov. gor. so se vršile pred kratkim občinske volitve. Izvoljeni so sami pošteni krščauski in slovenski kmetje v odbor in to soglasno. Istc tako je izvoljen za župana enoglasno vrli narodnjak, mož poštenjak g. Ant. Hauc. Taobčina, dasiravno ležeča ob Muri tik Spielfelda, je enoglasno volila Roškarja pri ' zadnjih državnozborskih volitvah. Zuttli vrli Cirberžani! Slava! m Na Sladlri fforl pri Cmureku prezidava nemški šulverein s(;da.i na vse pretegfe tamkajšn.jo šolo. Uoločenili! je imel prvo!tno za to stavbo 20.000 kron, a sedaj so proračun zvišali na 38.000 K. Povečanje šole je zadosedanji okoliš nepotrebno, a šulverein tioče všolati šo bližnje slovenske občine v to šolo in sicer: dcl Sv^ Jakoba, Ploderšnice, Smartna, Velke in Svečen. Že sedaj obiskuje to ponemfievalnico 75 odstotkov slovenskih otrok. Družba sv. Cirila in Metoda se je nedavno opozorila, naj v tem kraju kje postavi protiutež tej nemški nakani. A družbi se še ni zdelo vredno odgovoriti. Res lepa skrb za rešitev obmejnih Slovenceiv. Rajni dr. Cuček je podaril družbi pred kakirai 15 leti lepo svoto z namenom, ,iaj kje v bližini Sladke Gore, n. pr. v Selnici ob Muri postavi slovensko šolo., A še do danes ni ni6! Ali naj utonemo? m Sv. Križ pr? Alariboru. V zadnjih desetletjili je prišlo čebolarstvo pri nas skoraj popolnoma na nič. ,,Cebale ne storija več", pravijo ljudje. Zar kaj pa ravno pri nas ne bi storile več, vprašujemo se dandanes, ko dobivajo napredni fiebelarji po drugod zlate kronico za strd, med tem ko po naših na pol planinskih, na pol slovenjegoriških kraljih ni Iahko dobiti ^trdi niti zd doma6o porabo. Vzrokov je več. Prvi in največji je pa6 ta, da doslej nismo razumeli postav, po knierih vladajo te koristne muhice svojo vzorno uržavo. Vsled Juranfiičevega poduSnega govora 11. dne t. m. pa smo sedaj na jasnem o marsifiem, ludi o tem-le: 1. K vspešnem-u ^ebelarstvu so neobhodno potrebrij panji s premakljivimi satniki. V slamnatih ali lesenih panjih stare mode jo prevcfi otcžkofiPna kontrola nad bučelnimi ljudstvi. V letih' z obilo čebelno pašo (n. pr. lctos) čebelice kmalu nanosijgt polno satovje strdi; a ker je nimajo vcč kam dnvati, začnejo pasti lcnobo. 2. Panjev s premakljivimi satniki ne zna izdelovati vsak mizar. Cebelarjcm-zi.eetnikonK se priporoča, da si naroCijn prve oanjR od mizarja, ki je sam izkušeti čebelar. 3. Vsem čebelarjem enega okoliša se priporoCajo panji cnakiti mcr, t. j. enega in istega sistema. Za naše razinore je doslej najboljši takoimenovani avstrijski sistem. 4. Ce obrneš uljnjak proti jutranjemu solncu, imel boš v.. jeseni \re5 strdi; če so isti obrnjeni na poldaii, pa smeš računati n& več roflev v poietju. 5. CebelniK rojev za pleme ne kupuj v bližini! 6. Izmed čebelarskega orodja in priprav rabiš n.ajbolj klješoe in pa medmetalnik. 7. G. Jurančič sam izdeluie posnmezne in panje dvojSke po 10, oziroma 20 K, ter priskrbuje klješče po K 1.80 in mcdmetalnike pa 16 K 8. Vsak razumen čebelar po stani ud Slovenskega čebelarskega društva. m Marlborske uovice. Dne 11. t. m. je neznan tat ukradel iz veže v Tegetthoffovi ulici kolo. Isti dan popoldne pa so aretirali v Ljubljani nekega Italijana, ki je hotel prodati lepo novo kolo za nizko ceno. To je zbudilo sum in so ga zaprii. Bilo je v Mariboru ukradeno kolo. m Selnica ob Dravi. Veselica ,Čitalniceu v Setaici ob Ds-av' se je ol-nesia dokaj dobro. Dasi smo se v nedeljo zjntra; z buječim •nčesom ozirali proti nfba, kjer so se zbirali črni oblaki, ki so nam pretili uničiti ves trnd, hoteli vzeti vsp upanje, nam je vreme bilo vendar le milo in nam uaklonilo krasen popoldan. Vrli narodnj-iki iz Maribora in Ruš, ki so s Bvojo fgitHC;jo vzHudili splošno zanimanje za na o skronino prireditrv, so nam privedli veliko število cenjenih g. stov. Izrekamo njim kakor tudi vsem udeležencem tem potoni naj-rčn^jšo zahvalo Ker smo prepričani, da jih v Welnic» ni priv«*dlo niti upanje na d< bro zabavo niti drnge ugodnosti, smo jim tem hvaležnejši. Obširni \rt Dopplerjeve g- 8tilne je bii poln. Tudi domačini so prišli ter kolikor toliko prpomogli k dobtvmu uspehu. Zahvaljnjemo vse one, ki 80 sodelovali pri veselici. Vsera selniškim tilovencem ostane ta vesejira v trainem spominu. in Sp. Št. Eungota. Naš župan Tomaž Kramberger je dob i zsat zaslužni križec za dolgoletno žunanovanje. m Sv. Trojica v Slov. gor. Tukaj se je naselil nov zdravnik dr. Alojzij Kraigher. m Zverinsld človek. V nedeljo dne 11. avg. je na Pragarskem v gostilni pri Malajšeku pilo nekaj (fantov. Med njimi tudi Fr. Godec, mlatifi iz Makoi. Nekaj se radj neke malenkosti sporečejo — in Godec, ki je pri Grundnerju mlatil, začne prepir — vdari s stoloni nekega fanta. Vsi izginejo iz sobe. Po potu pa pričaka Godec, misleč, da je Golob Vincenc iz Vrhloge, na kojega je piko imel — in udari s kolom po glavi nedolžnega Miho Kopca, ki je tudi mlatič pri Grundnerju. Le-ta pa'de. Godec ga vleče k vodi, da bi ga vtopil. A premisli se in ga odtod vleče v veliko slan.'natq kopico, kjer ga skrije, ter nadevlje veliko slanie na mrtvo truplo. Doma fanta pogrešijo šele v ponedeljek zvečer, gre'do ga iskat povsod, preišSejo vse kote, stikajo po vodahi — pa nikjer ni bilo sledu. Sum pade n(a Godeca, ki se je sumljivo obnašal, orožniki s Pragarskega, g. stražmojstor Rojo i*» g. Romih, ga primeta; a on taji vse, da je )A\ pijan, da niŁ o tem ne ve. Celi božji dan so isTrali truplo urp.oronega Mihe Kopca, vse so pretaknili — tnrla brozvestnež le ni hotel povedati, kam ga je skril. Sledn.iič, ko so z drogovi preiskali vse vode, pa pnde v glavo orožniku, kaj bi bilo, ko bi Še poglovlali v slsmnato kopico, ki je poleg ceste. Sli so jo r.T/.kopnt in šole v sredi našli truplo. Medtem pa jo vsa objolana in obupana mati ubitega pokleknilo, vrod lnnloS^cža, vzdignila roke, rekoč: No, vsaj to te proshn, povej, kam si mojega otroka dal? Kaj tj jc pač storil? In zda.i, ko so odkopali kopico, jg priznni, da ga. je sam ubil, a namen je imel drugega.. Trup*'o nlilcga ie bilo strašno; glava se je trupla Łe lcorani inalo držala, "poznalose jc vc6 udarcev 17H, jvoi. Orožnik je morilca vklcrjil in odpeljal •^*v7/aror.., kior ^rika zashiT/cr;o kazni. PokoVii MfiKa Knpeo jn l)il tili lant v 20. lctu. moSan in zdrav. veIVric pop^ofi svoiim revnim starišem, kl so imeli še tegfi iv*jnc«a sina izmerl sedmih otrok, kj so že porarli. PriSel bi bil k želozr.iri in je irnel že zagotov"«ero mpr,io. '/• njim jo lcgla v grob edina pomoč nei:'oIr."?l;MH stari^ov, ki jim jn je lnidobna roka odvzeli. Po: opa-.i je bil na Snodnji Po'jskav'1 na pokopaJifleii ondotnp faro. Ubijalcc Godec je hotel 5ez dva dni i(i na NoiriSko. a roka pravice ga je še zaIotila o pravoni i';.is:i. Gg. orožni!:om na Pragarskem pa gre vsa hvala, kajti lo cdino njihovemu marfjivemu pri/.adevaniu se jc zahvaliti, da so našli truplo umoriene^a in pa pravega storilca. Zaslužijo, da se jih c. kr. okrajnip glavarstvo spominja, kar je običajno ob takih priložnostih. m Makole. Dne 17. avgusta imeli smo pri nas izvanredno slavlje rojstva presvitlega cesarja. Predvečer je bil razsvetljen ves trg, Raz okenj je bleščalo nešteto Iu6ic, raz hiš so plapolale razne zastave in izven trjn r-.o pokali topiči. Mladina je uprizorija veselo zabavo, pri kateri se je igralo, deklamiralo in poln. Slavnostni govornik je bil preč. g; dr. Anton Medved. Izvrstnemu govorniku se toplo zahvaljujemo. Izborne so bile deklamacije in pesmi. Močno je donelo lepo petje domačega mešanega zbora. Kaj lepo je bilo sviranje na godala. Pred vsem smo se čudili izbornim igralcem, kateri so precizno reševali svojo uloge. Osemnajsti dan avgusta jer bil res veselja poln dan za naš kraj. Ostal nam bo v sladkem spominu. K tej slavnosti je prišlo mnogo gostov iz raznih krajev Poh!oi;ja in. HaToz. Iz Konjio ]& bilo precej gostov. zlasti je bila zastopana Dravinjska dolina. Vsem gostom srčna hvala za poset, za katerega se bomo tudi mi hratsko odzvali ob prilikah. Srftna hvala vsem udeležencem in onim, kateri so količkaj pripomogli k tej slavnosti. Upamo kmalu zopot na voselo svidcnjc! m Ukradena vola. Posestniku Jožefu Bruceku v bližini St. Ilja je neznani tat ukraidfcl iz zaprtfega hfleva dva vola, vredna 700 K. m Mrtvo žensko so našli dne 17. t. m. pod bregom Sv. Trojica v Slov. gor. Vrgla jo je voda na kopno. Morala je že dolgo ležati v vcdi, ker je bilo truplo močno razjedeno od vode. m Sv. Anton v Slov. gor. V ned ljo t. j. 25. t. m., po slovesnosti pri cogetiuski kapeli p^p..ludne oh treh, priredi naže bralno društvo ve8elico n» vrtu Aue Vogrin v Cogetincih Dve gledaliski igri, en šaljiv prizir, tomiiola ia še marsikaj druga > bett cenjenemu obŁiastvu prijetae^a razredrila. Rijume se, d» ne bo iLsnjkalo taitburs e; in pevcev! D* pt do-teže veselic* tudi svoj višji namen, bomo rfcTii tudi h.tero resno. Dobrodošli govorniki I... Vstopniua se ne ho pobirala nobenal OJbor. m Hakole. Dne 25. av.-usti priredi Eme&ka zadruga lel ko narodno slamost v nekd»j Georgovih prosto?ih. Za6etek ob pol 4 N» vzporedu so go^ori, pred?t»\e g db» in petje Slavnostni govornik je č. g. dr. Meaved iz Maribora. Ptujski okraj. p Cirkovce. Novo narodno trgovino je otvoril gosp. Franc Svenšok. Zavedne hiše rade kupujejo v novi trgovini, vsaj je trgovec po svojem katoliškem in narodnem prepričanju dovolj znan, radi svoje uljudnosti in postrežljiv< sti pa splošno priljubljen. Mi Cirkovčani vemo, da je gosp. France res naš in ostane naš. Zato pa hajdi v novo trgovino! p Sv. Marko niže Ptuja. V zadnji številki ptujskega BŠtajerca" napada nekdo v dopisu, ki je podpisan s nfarani", na ostaden način naSega goap. župnika. Ob enem piše: ržnpnik ima že ustanovljtno posojilnico, pa mu še ni dosti. Glodali bodo ubogega kmeta še pri posojilaici." Pameten človek ne bi tega pisal in pameten list ne bi take oslarije sprejel. Temu nasproti izjavimo podpisani, da gospod žnpnik nimajo nobene ustanovljene posojilnice, ampak da obstoji za žnpnijo Sv. Marka rReifieisenova posojilnica reg. zadr. z neomejenim poioštvom", ki ne bo nobenega glodala, ampak po pravilih vestno 8krbela za blagor naših žnpljanov. G. župniku pa izrekamo najprisrčnejšo zahvalo, da nam blagovolijo prepustiti prostor v farovžu, oziroma župniščn. — Alojz Strelec, načelnik, Marko Strelec, nacel. nam., Franc Prelog, Simon Češnik, Jakob Lovrenko, udje naeelstva, Jos. Kegl, knj. in blagajnik, Lovrenc Janžekovid, name-tnik. p Nevlhta in ogenj. Dne 16. t. m. je prišla nevihta 6ez župnijo Sv. Bolfenka pri Središfiu z močnim1 viliarjem in je na malem Kogu vdarilo v viničarijo Matija Kocjana, ki je zgorela. Viničarjevo dete je omamila strela, pa je dete hitro prišlo k se* bi. Podstrešje viničarije in viničarjeva obleka na naKišju je zgorela. V tem kraju imamo od goda sv. Jakoba vedno toliko dežja, kolikor ga potrebujemo, prej pa je bila buda suša. p V vodnjaku utonil. 13. t. m. se je igral v Gornjem Sečovom pri Slatioi 13 mesecev stari Viktor Novak a svojo 131etno sestrico na domačem vr tu. Kar maeniirat je deklica pogreigila brata, ki so ga po dolgem iskanju našli mrtvega v vodnjaku. p Od Velikc Nedelje. Kar piša neki dopisun v ,,Domovini"b g. kaplanu Ozvatiču, so samo nesramne laži. 1. je laž, da je g.i Ozvatič na Plojevem shodu v Ormožu nesramno nastopil, pač pa je res, da je nastopil prav možato, ter potipal poslanca Ploja za nekaterc žile, da mu jg salpe zmanjkalo. 2. je laž, da bi kmete našfiuval in opijanil, da so hbteli z noži shod razgnati. Ce naznani dotični dopisun le enega kmeta, ki je bil pijan od. pijače, ki bi jo g. kaplan kupil^ in ča naznani le enega kmeta, ki bi bil imel nož v rokah na> shodu, dobi od vsakega nas kmetov, ki nas je bilo gotovo čez sto, po 100 gld. Ako bi mi kmetje hoteli shod -fazgnati,, bilo bi še par kmečkih pesti preveč, nikakor pa ne bi trebalo orožja. Sicer pa se jo pokazaio na kmečki strantj vefi1 dostoinosti, kakor pa na strani inteligence. 3. je laž, da bi nemški viteški red to stvar preiskoval, 4. pa je laž, da bi g. Ozvati6 svoje re6i v culico zvez&l, ker so mu kmetje iz Ijubezni in iz hvaležnosti ma svojih vozovih prepeljali njegove reči od Velike Nedelje h Sv. Juriju ob Sčavnioi. Ken so torej v ,,Domovini" same laži o g. kaplanu Ozvatiču, unenujemo dot-ičnegia dopisuna nesramne-ga lažnika. Karpa se tiče nas kmetov, bodi' povedano, da mi nismo šli na željo kapIanovo na sliod, ampak ker so nas vabili lepaki, na katerih je stalo, pridite torej kmetje v obilnem številu. Zakaj pa niste pisali, pridite gamo< učiftelji, brezvernli študenfi, doktorji in trgovci, ki ste takšncga mišljenja, kai or Veselič. Mi kmetje pa smo si tudi zapomnili, k:ik« ste postopali proti naoo. mo goče so še kchij snidemo! p Stopcrcc. V ,,Stajercu" od dne^ll. f. m. napadajo naši žo daleč po svetu znan\ Stajercfjanci, vsled katorih skoraj vsak duhovnjk zapusti našo župnijo, 8. g. župnika Kečeka, g. kaplana v MJakolah, perkveni koivkurenčni odbor in Vrabiča v Stopercah. Najhujši Stajercijanci pti nas so Kolar, Jus in Zvirn s svojo hfierko Matildo, ki pa je sedaj ludi občinska ta|nica. Vsled tega si dom^ifuje, da'vse najbolj ztna. ^Pa revica še občinske volitve ne zna pravilrio ra»zpisati. V krajni šojski svet bila je tt-ikrat volitev, predno je prišlo do pravega in, tako je že marsikatero hudo zavozila. Pa saj kaj modrega itak ne prijgakujomo od nje. Občinske volitve bile so tako nfepostavno razpisane in voKlni imeniki razpoloženi, da je bilo grdo. V reklamacijski dobi so so celo drugi imeniki izdali, radirali itd. Zato damo Vrabiču prav, ako se je zoper take imenike pritožil. Slišali smo, da je c. kr. okrajno glavarstvo Vrabi8ev ugpvor sprejelo in? da so se vse zahtevane nepravilnosti popravile, ne pa, kakor laže ,,Stajerc", da bi se bilo dokazalo, da je vse v redu. Dne 4. t. m. oznanil je Kolar, da bode 19v t. m. volitev občin- skega odbora. Da pa bi ja vsi ne zvedli, oznanil je pri popoldanski službi božji in razglas še le nabil 10. t. m.; torej ne bodo že 1&. t. m. volitve. Ako pa bodo, so nepostavne in bodo gotovo ovržene. p Stopevce. Občinske volitve dne 19. t. m. smo se vdeležili samo v t,oliko, da smo spoznali slabe moči našilif Stajerčijancev. Volitev je bila namreč že zaradi tega neveljavna, ker se je v pripravali na njo postopalo popolnoma nepostavno. Vprašamo c. kr.; okrajno glavarstvo, kako pridemo ini ol> činski prebivalci do tega, da zaradi nevednosti dosedanjega župana in njegovili ni6 manj nevednih svetovalcev in sveiovalk imamo le nepotrebne volitvene stroške?! Naj plačajo te stroško Jus, Kolar in Cvirn, ne pa nedolžni občani! Vse zdajšnje nepo.stavnosti smo našteli v svojem ugovoru in ni dvoma, da se v par mesecih" zopet znajdemo na volišču in sicer v tolikem številu, da popolnoma poderemo na tla neslavne naše Cvirne in Kolarje, ki z neresnicami v ptujskem ,,Sta|Brcu" pitajo kratkovidn« svoje pristaše, katerili število pa se vidno krfti. Saj pa že res mora biti silno zabit in neumen oni človek, ki' še kaj verjame Stajerčevim lažem. ,,Stajerc" še tega ne ve, da po odloku upravnega sodišča z dne 20. septembra 1883, št. 2180, morajo volilni imeniki ne samo v dobi za reklamacije, ampak tudi v ostalein 5aau do volitve in posebnlo v zadnjih osmili dneli pred volitvijo vsakemu volilcu biti na pregled, ker kvasi v svoji 33. številki, da so ravnali g. Ignac Vrabifi in drugi nepostavno, ker so hoteli še zadnje dni, pregledati te imenike. ,,Stajerc" pač oznanuje nevednim svojo lastno nevednost! Za danes končamo z resno željo: Vsega hudega in ženske kikle reši nas, o Gospod! p Kmetijsko bralno drnštvo v Rogoznicl pri Ptnjn pnredi d"e 1 sept. t. 1 pri g F. Br» ič-u, kr m»rju v N>ivi v»si, e->?l co s sledeiim vsporedom: 1. Glednliika igr». II Bitie kmcev III ^»ljivo riben.e. IV. Prosta zabava z gonb >, šalivo poStn, konfetijem nd. Pri veselici svira znana Kocmnt-ova godba 10 mož Z«fetek ol> 8 uri pop. Vstopnina 20 v n. V slutaju slabega vremena se -vrsi i»ta 8. septembra. K obilni udeležbi vabi uljnd.o odbor. Ljutomerski okraj. I Sv. Križ na Murskem polju. Ob grobu orožnišlkega postajevodja Kranjca, ki si je s sitrelom končal življerije, govoril |e g. naduči.telj Vfeuda iz Veržeja nemški govor. Vprašamo vas, g. Vaudn: Ali ste s tem govorom v popolnoma slovenskem kraju tudi 5ez -jvoje moči v narodnem oziru delovali? Ali imate pravico na cerkvenem pokopafiišču sploli govoriti? Ali je sp<.dobno, rabiti na pokopališfiu take izraze, kot ste jili rabili vi? Odgovori/te nam, potem bomo govorili še dalje. — Tega pogreba se Ja udeIežilo tudi naše vctoransko društvo in to celo z zastavo in poslušalo tam nemški govor. Ali hofie delati veteransko društvo štafažo nemčurstvu? — Pri nas vise v neki gostilni nemško (izpolnjen^ mesoogledni listi, ne vemo, ali zahteva take gpstilničar, ali je tega kriv mesoogleda! ? 1 Ljutoraer. Znani ljutomerski dopisnik celjske ,,Domovine" ne more preboleti, da se je sestanek kaMiško-narodnili dijakov vkljub njegoverau ^slepostrastnemu nasprotovanju tako krasno izvršil. Zato parabi orožje1 vseh onomoglih Ijudi — p§ovanje. Psuje dijake, govornike, kaplane in posebno nesramno gdč. učiteljico Erno Razlagovo. Seveda mora šmicniti tudi po gospe Nini J. in gospj Zacherlu. Obžaluiemo liberalno strast tega moža, ki bi lahko veliko koristil Ijudstvu, ako bi poznal njego\ro iversko in gospodarsko življenjc. Sodaj pa mu povsod škoduje. Prepovemo pa si, ('a bi nam napadal osebel, katere Ljutomer in celi okraj spoštuje in jim zaupa. ,,Domovina" pa si tudi. s takimi dopisi podkopava pri nas še oni malenkosten upliv, ki še ji je ostal iz preteklih časov.1 Pro6 s takim listom, ki nas in naše prijatelje samo blati., 1 Deček samomorilec. Dne 15. t. m. se je v Ijutomerski župniji poskusil obesiti neki deček, in je že kri šla iz njega, ko so.mu vrv prerezali. Potera je mjadič Še bežal v neko grapo ter si ramo vrgel iz sklepa. Ondi je umrl. 1 Gasilno drnstvo y Cezanjevclh priredi v nedeljo 25 t m. pnpoldne ob 5. nri v gostilni g. Iv. Sla?iča na K»mmič)iku tomholo. Cisti dobodek se vporabi za nakup novega gisiloega or 'dj*. K obilui udeležbi v*bi odbor. 1 Bralno drnitvo prl Sv. Anl na Krembergn priredi dne 25. avgusta veselico z ^bdališko predstavo nGarcia Moreno". Slovenjgraski okraj. s Legen za Hislinjo. Na velike maše dan je obhajala BNarodna stranka" otvoritev postajališča Šmartin, ktero je poslaneo Robič izbojeval, kojega je pa ta s*ranka pod vodstvom gg Kacev in učiteljev Ša 1 amuna in Barleta pregnala. Streljali 80 in pivo pili. Bi se bilo spodobili poslanca Robiča povabiti, Kaj ne? Tako svet plaCuje! s Ljnbeznjiv gostilničar. Povodom volitev v Starem trgn si je drznil gostilničar Vrečko iz mesta imenofati nas kmete volilco: Lemberžane. Kmetje Vre^ki nismo ni6 dolžni, zato se bo tadi moral nančiti drugače o nas govoriti! s Remšnik pri Marnbergu. Po prizadevanju poslanca R o b i Č a nam je trgovsko ministrstvo dovolflo poštno oddajalnico. Konjiški okraj. k Škrlatica se razširja v konjiški okolici. Umrlo je že neka otr k. k Prihova pri Konjicah. Vsi za časni in večni blagor ljndstva vncti p' sestniki iu župljani iz žapnije Prihova odloč o ng vaijaino zoper lažnj va in hudobna obrekovanja v Š;ajf,rcu* Ouz n;išega velečastitega gospoda župnika. Hi smo ; re.jirioani, da žrtvnjejo za nas vse svoje nioči, da bi n; s ttlesno in dušno osrečili. Mi smo z Vami, z našim od pn-vzvison • c- rkvtne oblasti nam poslaniui župuikom ia v t*j združuv' bomo uitdni, da nas tudi peklenske moči zma^ale n'i bodo. Ne bojmo se! Ne strašuto se! Celjski okraj. c Ljjudska hranilnica in posojilnica v Celju, rcgistrovana zadruga z neomejeno zavezo, začne uradovati prvi torek prikodnjega meseca, to je dne 3. septembra t. 1. ter bode naprej uradovala v osebnem prometu vsaki torek in petek, pismeno pa vsak dan in vedn<o; uradni prostori so najeti na glavnem trgu št. 5 v I. nadstropju. Hranilne vloge sprejema od vsakega ini jili obrestuje po 4% %. Izposojila daje na vknjižbo (hipotekarno varnost), ma zalogp in na osebnd kredit, pq 5. 5% in 6%! po določilih načelstva. Ljudska hranilnica in posojilnica bode piačala rentrui davek sam;> in ga ne bode vložnikom odtegnila, tako da bode čistih 4l/2% obresti, kateri se koncem leta pripišejo h kapitalu in sei kot ta naprej obresiujejo. Ta zavod je ustanovljen na programu ^Kme^kfl zveze" in si je postavil trdo načelo Ijudomilo ielovati, ter izposojevalcu, v prvi vrsti našemu -ubogemu kmutovalou, v njega trpljenju pomagati in Sčititi ga pred iirscssvalci. Pri tem denarnem zavodu ni treba do sedaj trdovratoo vpdjanih ,,prošenj" po dj-agih \ posredovalcih vlagati, temveč noi pošlje vsak pismeno svoje listine ini željev ali' pa pride osebno v urad irt se bode vse z malimi upravnimi stroški in izdatki za koleke, ali pa cenitev,, po mogočnosti bitro in kulantno reševalo. Vloge, katere So v drugih' denarnih zavodib. naložene, realizuje ,,L.judska hran. in pos." in izroči vlagatelju svojo Iastno vložno knjižico, tako da se 'nil treba bati za prenašanje nikakoršnih stroškov ali pa izgube tekoSih obresti. Dolgove, katere imajo dolžnjki pri drugib. denarnili zavodih, ali zasebnikih, prevzame Ljudska hranilnica in posr.iihrica v Celju v svojo last in jih konventira po novem zakonu z zelo malimi stroški od 3 do 4 krone. Razven; tega je naSelstvo in nadzorstvo tega zavoda z nasveti in informacijami ustmeno i:i pisuiono vsakemu na razpolago in bode vsnkcga v doiicrnih zadevah in operacijah vestnb podiifilo. Vso vkge. poizvedbe in nasveti so smatrajo r.trogo kot iirs-uniška tajnost. Obrni se torej vsak zrmcsiiivo in zaupno na ta zavod. Slavnim odborom ,,Kineeke zvcze'-, vsem prijateljem in somišljenikom priperočanio toplo ta mladi denarni aavod in kličonio: 'iivi, rasti in cveti! c Is Oelja. Nač-olstvo Ljudsko hranilnice in posojilnicc v Cel.u, registrovana zadruga z neomejeno zavfczo (!obh'*.i )¦/. vseii krajev čestitke in pozdrave. Posebno se je vescli kmetski stan in njcga pravi prijatelji, tcr koirmj Čaknjo, da začne deluvati. Kakor smo ž'> ;;oroČLtii, zgndi sc to prvi torek prih. meseca, dne 3. sepioiribra t. 1. in ]..ode ta žiiljno prič.akovani zavod nradovpJ i^f.rej s straiijkami vsaki torek in potek c.i 9. č.o 1.2. uro dopoldno, pismeno pr. se bode uradovalo vsoki dan. Kcr zo i;ekateri listi prinašali la?:»ijiva poročila o oiboru, coividno z nnmonom, da M tfiinn biap-cmu, mhKlornu zavodn škodovali, imenujottio iv ja;vi)o osel.o, kutore so na čelu tcga dcnarr.eca z*.;//od:i. N:;č-f!s!vo Ljudske Jirar.iiaice in poso jiln co v Celju, reRit-trovane zadrugez ncomojono zavezu Kcr.toji iz -te!:-!c gg.: Anton Cčstnlk, c. ki%. profesoi vcronauka, I\an Fon, c. kr. profesor na slov. gimns.zi:i, Kme'4 Franc, };oscstnik fciš in krojač, Kostifi Petor, (rgoveo, vsi v Colju; dftKu Franc Samec, pospstnik, gor,:i'ni6ar. in odbornik občine Celje, Jože Rebov, posctlnik iii bivSi župa,:i celjske okolice, Frano Lipo^-Ssk, vcleposcsijuld, .ložo Ka6, posestnik, Kcrl Kožolj, pnsC3t;;ik, Ivan Karba, posestnik, vsi ugledni in odlieni kmetje iz celjskc okolice. V nadzorstvo so izvoljeni gospodje: mil. g. opat Fr. Ogradi, vel. g. kanonik Lav. Gregorec iz Novecerkve, dr. Ludv. Filipič, odvetnik v Cel(ju, dr. Ivan Benkovifi, odvetnik in državni poslanec v Brežicah, vel. g. Fr. Zdolšek, žnpnik pri Sv. Juriju ob Tab., .'J. Glingek, župan celjskft okolice in J. Niedorier, posestnik mHii:i, Vvbje pri Zalcu. c Kazen za sitnost. 12. t. m. je utrgala 13letna Majcen iz Celja na vrtu Franfiiške Prešar par fižolov, da se ž njimi igra. Prešar jo jo opazila in se začne zato prepirati z Majcenovimi ter je cel dap radi te malenkosti stresala sitnost. Celo ob polnoči, ko so pri Majcenovih že vsi spali, je prišla v nji,hovo nezaklenjeno stanovanje ter zaCela vpiti. Majcenovim je bilo zadosti. Oče in fanl sta skočila iz postelje ter prijela trdo Prešar, dočira jej je Majcenovka naiožila nič manj kot 70 udarcev. c Dobrna. Dnevna vest ,,Slovenskega Naroda" od dne 17. t. m. pod naslovom Dobrna pri Celju nam kličo prav živn v spomin prigovor: Si tacuisso.s pliilosnphus mnnsisses, po naše menda: Ko bi bil tiho, bi ostal modrijan. Samonemški pečat ,,Neutaus bei Cilli" boli enega iz vojjniške okolice, mi pa refiemo, da nas ta popolnoma napačen napis že več let boli in da, smo: občina, župni in šolski urad že prosiii za pravilen pečat, oziroma naslov dobrnske pošte, pa zamanj. G. državni poslanec Roblek, proti kateremu ,,so kazali dobrnski župnik Kukovič in njega pristaši toliko energije", tu se pobrinite in zbrišite ta madež! Sicer ako se vam ,to posreči, vedite, da to ne bo izkljufeno vaša zasluga, ampak onih, ki so za slovenski pečat prosili in istega terjali še predno se je komu ^ia Stajerskem sanjalo o Narodni stranki in nje kandidatu g. F. Robleku. c St. Rupert nad Laškim. Celjska starka ,,Botra Katra" (Domovinja) zadnje čase gotove vrste Ijudem ne more ve5 miru dati. Zato se je zopet v svoji 93. številki od 12. t. m. podi zgjavjem ,,Razbojstvo duhoviiiških pristašev v Bočkovi pri Križevcu na Hrvaškem" zagnala na naša gg. duhovnika, da bi jih pred celim svetom označila kot glavna povzročitelja v St. Rupertu preprefienega Roševega slioda. Mi bi stari klepetuljji prav nič ne zamerili, ko bi le tQ bablje malo povpda imelo za svoje blatenje. Trikrat je bila pri sodniji v Laškem obravnava radi Ro&evega shoda v Št. Rupertu, pri kateri so bili vsi toženi St. Ruperčani oproščeni, in pri kateri se ni mogla našima gg. duhovnikoma niti ena sama besedica hujskanja dokazati, pač pa, da sta ljudstvo oelo m5rila. K obravnavi ju seveda niti klicali niso, in vendar smo prepričani, da bo brezzobo klepetuljo še vedno jeziček srbel. 2e'limo ji dober tek pri njenom obrekovanju! Ne bomo ji kratili tega veselja, saj vemo, da če bi ji na jezik stopili, bo pa nenravne glasove od sebe dajala. Torej Katerca, alj boljše Katreja, le brbraj še naprej! Mi Št. Ruperčani pa, ki tisočkrat bolj poznamo svoja gg. 'duhovnika, kot ti, in ju spoštujemo, pa se bomo še zanaprej smejali tvoji ,,zgovx>rnosti!" 0'dgovarjali pa ti ne bomq v&č, ker to je pod našo častjo! Ve'6 župljanov. c Zapreke, kl se delajo Savinjskim splavarjem. (Na adreso slavnegajglavarstva v Celju.) Splavarji Savinjske doJine pr&trpe pa6 mnogo neprilik, predno pripeljejo svoje splave dd svojih odjemalcev. Vedno so v nevarncsti, da zgube v trenutku vse svoje imetje, ktero vozijo proti jugu. Toda ne ovirajo jiti samo naravne nezgode, temveč tudi nepremišljenl ljudje. Pe5ine v vodi so velika nevarnost za splave, ker jih lahko pazcepijo; splavarji se jih varno izogibljejo. Zato je pa5 nar^avnost neodpustIjivo, da Celjani zagra.di'jo splavarjem pot s pečinami, kakor so to ritorili pri kopališču Waldhaus. Politična oblast bi morala kaj takega prepovedati, ker je nevarnost za življenje in imetje. Cudimo se, da ne vidi žendarmerija takega počettja Celjanov. Upamo, da politična oblast odstrani te nedostatke. e Na Ponikvo so zadnjo nedeljo nzaupnotf prišli liberalni koiDandantje, da se postavijo, kakor pravijo v tajnem oklicu, Bnasproti naradnjakom ali klerikalcem, ki hodejo ljndstvo ohianiti v temi nevednosti." Tako govorijo ceijski komandanti, ki Se za ljndsko izobrazbo niso trohice storili! Pravzaprav pa se jim gre za to, da ti Bprijatelji kmeta" omejijo blagodejni upliv nove posojilnice. Sumimo, da ima tudi tukaj ^nepristranska" celjska Zadružna zveza svoje roke vmes! c Zgorelo jc dne 18. t. m. zrečer v Spod. Hndinji gospodarsko poslopje g. Jakoba Jelena. Živino so rešili. Vsled pomarijkanja \odc niso mogli gasiti. c NeTarao je zbolel nadnčitelj Vek. ritrmšok v Št. Peirn na Medv. selu. c Celjska Okolica. nBoštjan goljufan" velja sedaj kmetom, ki so zapeljani od celjskih liberaleev in njihovib. pristasev podrepnikov na deželi zavrgli od nKmeČke zveze" uasvetovane kandidate, a izvolili posili Bkmeta" Robleka in Jefovnika. S?daj se je izvedelo, da so kmečke koristi v državoi zbornici zagovarjali samo poslanci nKmečke zveze" : Be/ikovi6, Korošee, Pišek in Roškar, posili nkmetaa sta pa inol6ala kakor steca. Da, ko je naš Roškar tako spretno in uspešno zagovarjal, naj se po uimah prizadetim kmetom nameDJena podpora za 3 milijoDe zviša, sta Roblek in Ježovnik, kakor so novine porofiale, jo iz zbornice pobrisala ter nista b la zraven, da bi glasovala. Se li tako dela z a kmeta? No, zakaj sta pa posili rkmeta" tako ravnala? Nekaj zato, ker svesta si svoje nezmožnosti se nista upala ust odpreti, ntkaj pa, ker sta res liberalca, a liberalizem je kmečkim k ristim do belih kostij sovražen. Njnni volilci kmetjn 8D pa torej sedaj pravi BBoStjani goljufani" ter so ogorčeni na tiste, ki so jih s prazmmi obljubami in z udrihanjem fo duhovščini d;i lb^ralni led epeljali, zlasti na cerijske Bdolitarjea in njihcve lae^etarje in pristaše na deželi, kakorsnja RtA vojniški zdrarnik uiladi dr. Žižek pa višnjevaški župan LipaS. Ta dva so liberalci kmetom nastavili za vabo. Lipuš jo celo avanairal za generala združenih liberalcev in štajennjancev ncmškutarjev • trikrat jim jo predsedoval; dr. Ži/.ek mn jc slnžil le bolj za adjatanta. BKmečke zvezo" paslanci so pa ostali možbeseda. Kar so obetali, to so izvrševali trdno so držeč § 2 BPravil kmečke zveze" : rSlovenska kmečka zveza" za Štajersko ima namen: 1. Voditi ustavni boj za politične pravice, za gospodarsko blago3tanje in za nravno čilost kmečkega stanu. 2. Braniti kmečki stan prod vsemi nevarnostmi, ki pretijo njegovemu obstanku in njegovi moči. 3 Baditi in razširjati samozavest kmečkega stanu, gojiti ljnbezen do domače grnde in ohraniti njegove dobre navade. 4. Vzbujati med kmeti zavest vzajemnosti in jih prepričevati, da se morajo boriti vsi za enega in eden za yse. 5. Pospeševati zlaati gospodarsko izomiko kniečkega stann. 6. Skrbeti, da se omeji preseljevanje kmečkih delavskih moči z dežele v mesta, trge in obrtne kraje. 7. Ustanavljati po zraožnosti in potrebi kmečke knjižnice, čitalnice in drnga sredižča dnševne probuje in prosvete kmečkega stann. 8. Braniti in utrjevati kržčanakega dnha v kmečkem stanu. 9. Gojiti ljnbezen do slovenske zemlje in slovenskega jezika ter braniti narodne pravice slovenskega ljadstva. — Kmetje slovenski! oklenite se tudi pri nas nKmečke zveze". bpravite si njena tiskana nPr,tTila* Knjižica je dobiti pri č. g. celjskem vikarja. c Žusem. Dne 14. avgu4a je bil pred sodiščem v Šraarju Alojz Kozinc — tisti mladenič, katere^a imennje ^Štajirc" ponižnega in pridnega — zaradi razžaljenja časti obsojen na 14 dni zaporn z dvakratnim trdim ležiščem in povrnitev vseh stroškov. Cela žnsemska fara si je oddabnila, ko se je vendar prišlo na sled človekn, ki že dalje časa blati anonimno priljublienega gospoda iupnika. c S krogljo V trebnbu. V Gornjem^rada je pred kratkim Italijan Di Ginsto ustrelil v treliuh L»ha Guido di Toro. Guido je nekaj dni ležal v bolnišnici v Celju, a zdaj je prišel zopet v Gornjigrad. Kroglo še ima nekje v trebubn, pa pravi, da je ne čnti. Krogla ni ranila nobenega važnega organa, zato je mogoče, da s svinčenko v trebahu zopet dela. Sčasoma si bo bojda kroglja sama napravila pot na svetlo. A vobČe pa ta zabava ni za pnporočati! c St. Miklavž nad Laškim. Dne 15. avgusta je imel potovalni nčitelj Goričan poučni govor. Govoril je, kakšno naj bo gnojišče, da bo nstrezalo zahtevam vzornega gospodarja in pa o sadjarstvn. Poslašalci so prav zvesto po^lušali, Ijndstvo pač čuti potrebo poaka. Na shodih Kmečke zveze pa dajmo zahtevati, da naj bodeta pri vsakem glavarstvu nastavljena po dv& potovalna učitelja, eden za pouk o živinoreji in drngi za ponk o deželnih pridelkih. c Laški trg. Občni zbor hranilnice in posojilnice v Laškem poslje na drž. zbor peticijo, da se naj raifaizenovkam podeli pravica, sprejemati do kake dolocene visokosti tudi take denarje, ki morajo biti pupilarno varno naloženi, ker raifaizenovke zaslužijo vsaj toliko zaupanja, kakor posojilnice, za katere je porok občina s svojimi borniiui dokladami. c Št. Peter v Sav. dolini. Pred nekaterimi tedni je Kmečka zveza tnkaj nstanovila posojiloico. NaSi liberalci so takrat piaali v BDomovinia, da je ta posojilnica popolnoma nepotrebna, ker so že posojilniee na Pol/eli, v Št. Pavlu, v Žalcn in v Gotovljah. Zaradi nekih nepravilnosti je e. kr okrožno sodišče pravila vrnilo, da se pnpravijo ia zopet vložijo. To se je takoj zgodilo. Ko so naši liberalci to zvedeli, so hitro začeli snovati liberalno pocoj ilnico. Ker imajo knrjo pamet, so pozabili, kar so par t^dnov prej v nDomovini'' pisali. Zmešani liberalci so kar naenkrat za<^eli sanjati, da je posojilnica potrebna. V lažnjivi rDomovini" tudi pišejo, da je posojilniea Kmečke zveze padla v vodo. To je laž. Posojilnica Kmečke zveze bo začela poslovati, liberalna pa bo padla v vodo. c Petdesetletnico mature so obhajali pretečeno nedeljo v Celja: mil. g. opat Franc Ogradi, g. dr. J. Meindl, odvetnik na Dunaju, in g. Jožef Reiter, dež. sod. nadsvetnik v pok. • g. Karl Schmitts, inženir na Dunajn, se je opravičil. »est bivših tovarišev-maturantoT že počtva v hladnem groba. Bog daj imenoranim gospodom dočakati še biserni jubilej mature! c Dobrna. Dne 15. t. m. smo pokopali g. Paula Wesztherja, umir. lekarja dežel. toplio dobrnskih. Sprevod je vodil ob asistenci domačega g. župnika in kaplana p. n. g. dekan dr. Laroslav Gregorec. Pri odprtem groba je blagemu rajnkemu spregovoril prav lepo slovo. R»jnki je letos na veliki petek vstopil v katoliško cerkev in je ta njegov korak celjske gospode okoli pastorja čudno neprijetno zadel. Blagi rajnki naj uživa večni mir in pokoj! c Trbovlje. Dekliška zveza brabeg* drnštva ponovi na sploSno *»ljo v uedeijo, dne 25. t. m. popoldan igro nL irSka pastiriiai*. Na sporedu so tudi gorori, deklamacije itd. Vstopninrt tnižana. c Kmetijska podrnžnlca na Dobrci priredi v ned«lj) 25. »vg. pouioi shod |>ri Sv. Jottu na Ko?jiku. Govoril bo potovalni učitelj g. Fr. Goričan. Sb< d se vrši predpoldoe po sv. maši. Brežiški okraj. b Volitve t pridobninskp komisijo Brežice se vrSe dne 2. in 3. scrt^iiibra, oziroma 12. in 13. septenabra t. 1. Slovenski kandidati so za III. davčno družbo kot volilni možje za davčni okraj Brežice: g. dr. Ivan Benkovič, odvetnik, in g. Anton Klavžar, posestn-k, oba v Brežicah; za davčni okraj oevnica: g. Lud. Smole, trgovec v Sevnici; za davčni okrajKozje: g. dr. Josip Barle, e. kr. notar v Kozjem, kot član g. dr. Ivan Benkovič v Brežicah, kot njega namestnik g. Fran Gerec, trgovec v Pišecah; za IV. davčno družbo voli Brežice 20, Kozje 19, Sevnica 12 volilnih mož, na katere naj se Slovenci po okrajih zjedinijo po vpogledu v volilne imenike, razpoložene v davčnih uradih. Kot kandidat za mesto Člana je določen g. Jože Pečnik, posestnik v Zg. Sufiici na Bizeljskem, kot namestnik g. Anton Umek, trgovec v Brežicah. Iz komi8ije sedaj izstopita brežiška Nemca Schnidersohitsch inSollner. Pozor Slovenci! Udeležite se gotovo volitve. b Kozjc. Za tukajšnjega davkarja je imenovan gospod Rupert Brovei, davčni kontrolor v Brežicah. b St. Vld naj Planini. Tukajšnje gospodarskobralno društvo dobro izvršujp svojo nalogo, širiti zavednost in omiko med narodom. Casniki se marljivo prebirajo, knjige se izposojujejo in doma v družinah čiitajpi Daroval je med drugimi za društvo mnogo knjig tukajšnji posestnik g. Franc Kralj, za kar mu bodi na tem mestu izražena prisrčna zahvaIa. Daroval je v prid društva tudi vl6. g. prejšnji kaplan Volčič 20 K. Odbor izreka zato najiskreneišo zahvalo,' in je v svoji seji dne 11). t. m. 8. g. Vol8i8a imenoval 8astnira 81anom. Društvo prireja tudi zborovanje s priprosto veselico, ki bi se vršila še pred zimo. — Tukajšnji kmetjoj so imeli letos le bolj slabo ž;otev; pričakujejo podpore, katera se iimi je že obetala. Tržani so jo dobili že dVakrat ali trikrat. Zakaj mora kmet vedno le 8akati in 6akati?! b Mrllč brez glave. Iz Kogai pri Brežicah se porofia: Dne 15. t. m. ob pol 3. uri popoldne so je ustrelil Martin Puklavec, križniški vini8ar na Kogu, Hiša ni bila na slabem glasu; pa8 pa so 8uje, da je delalo v tej hiši nemir — nesre5no> žganje! Po* kojni je v domačom nemiru, pijan žganja, večkrat pravil, da se bo končal. Na Male Gospojne dan je še bil pri pozni maši, in imel s seboj steklenico žganja. Zganje je Imel nastavljeno kjersibodi, tudi v streljarni proti to8i, in v tej streljarni je nad možnarjem za streljanje proti to8i podržal gjavo in sprožil< G/lavo mu je odtrgalo in tako razneslo, da so jo z motiko vkup strugali. b Brežlce. ,,Domovina" z dne 16. t. m. trdi, da je g. dr. Benkovič kriv izselitve dr., Strašeka iz Brežic. Resnici na ljubo pribijemo: Strastna agitacija di\i Strašeka za liberalno stranko deloma, ve8inoma pa njegova neuljudnost sta zakrivila, daf so dr. Strašeku obrnili hrbet skoraj vsi prebivalci brežiškega okraja. Dr. Strašeku se že sameinu odpirajo o8i! b Brežice. Razni nemški listi in ,,Štajerc" razširjali so vest, da je g. c. kr. davkar Wutt Simon blagajnik brežiške Citalnjice. To je laž, ker je pri letošnjem občnem zboru bil izvoljen blagajnikom g. MiKa Balon, veleposestnik v Brežicah. b St. Vid na Planini. Gdč. Šteika Bra6i8, H8i g. nadučitelja, se je zaročila z gi. Janezom Regvat, trgovcem in posestnikom na Pilštanju. Cestitamo! — Castnim članom je imenoval odbor bralnega društva č. g, Miros-lava Volčiča, ki je poslal društvu zdatno gmotno podporo, za kar se mu najsrSnajše zahvaljujemo. Obenem se odbor tudi zahvaljuje vsem drugim dobrotnikom, ki so društvu darovali knjige, pred svem 8. g. župniku Ribaru, Pepci Spanovi in Francu Kralju, gostilničarju in posestniku, kateri je sam daroval 147 knjig. b V Kozjem so izobesili dne 18. t. m. na okrajni sodniji belo zastavo, ker ni bilo v zaporu nobenega kaznjenca. b Dobje pri Planini. Pomilomnja vredni 80 dopisniki in čitatelji BŠtajerca" in ,Nar»dnega Lista". Ne v svojo obrambo, ampak, da sprevidijo tisti, ki verujejo takim čas nikom, navedem samo par dejstev. BŠtajerčev" dopisnik me dolži. ,,da sem obstrelil kot kaplan v Gomjemgradu nočnega čuvaja Kolenca, ga težko ranil in spravil njega, njegovo ženo in otroke v veliko revsčino" in nda bi imel za rodbino Kolenc po vsej pravicl skrbeti." Povem ti, dopisnik, da s to zadevo nisem v nobeni zvezi. Nočni čuvaj Kolenc v Gornjemgradn ni bil nikdar oženjen, in ni imel otrok ter je že nmrl. Če bi dopismk vedel, kedo je ta škandal povzročil, bi lepo molčal. V Gornjemgradu je to obče znano, tudi sodniji. Pišeš v »Štajercu", Bda nisem hotel iti na smrt bolanega starega moža sprevidet, in je potem umrl brez sv. zakramentov" in tako tudi stara žena Dopisnik pa noče povedati, katera sta bila tista stara, ker bi ga prijeli vsi župljani za lažnjiva ušesa. Vsak ve, da ni nobeden umrl brez sv. zakramentov zaradi moje krivde. Prav peklensko mi očitaš, nda sem se sprehajal v temni noči z žensko" itd., rda sem jo imel zaklenjeno v sobi." Tega mi ne more nihče dokazati, ker se ni nikoli zgodilo. Dokazal ti bo Bog, da govorim resnico. Nesramnež, zastonj se trad š, pri meni ne najdeš tega. Te ostudne škandale si prikrojil prav po svoji izkušnji. Je vse znano! Tvojh judeževih vzdihljejev glede cerkvenega gospodarstva in drng h kričečih neresnic ne omenjam. Človek, ki mi je hotel dati moralične zaušnice po krivici, se po zajčje skriva, pa se bo eakrat zaradi teh hndobij kesal. Kaj, 6i bo prepozno. — Jernej Vnrkelc, žnpnik. b Dobje pri Planini. Pulko ponuja v »Štajercu" 1000 gld. tiskemu, ki mu dokaže, da je trobil s socijal, demokrati v en rog; posabil pa je pristaviti, kdo bo plačal teh tisoč gold narjev. Ti kronice silno ljubiš, Dernjač jih rabi zase, Detoma jih nima, socijaldemokrat jih zapije. Slabo spričevalo s>i daje Pulko, ako misli, da zna v Dobjn samo gosp. župnik pisati, ker je on tukaj našučitelj na štirirazrt:daici. Palko je že čisto zmeden, povsod vidi le župnika in kronice. Šestrazredna ]avna ljudska šola v Sevniclje imela v fiolskem leta 1906/7 403 uftence, m ^icer I raz. 10J, II raz. 78, III. 78, IV. r»z. 60, V. raz. 60 VI 37 učencev. ŠoUko leto se je pričelo dne 1. cktobra 1906 in končalo 31. ju ija .907. Poprej namera ana šohka ves>-liesi se letos ni jirirediU. posebDO zaradi tega ne ker je bil šolski obisk v zadujih mesec:h nelo slab. Med letom so učeru'i uživali razne podpore. Krajni iolski svet je Kalone vse ufence p>cs!,rhel s šolsliimi kiy:gaiui in zvezki. Za bolitnico eo prejeli ubožri čol&rji potr«hnih oblatil '/& 535 E, od kojega *SL-e;ka je mktrjSni grajcčak, velerodni g spod Aloji Otto, c. kr. stotnik v. p, Mip.duši.o daroval 600 K. V S:larfki kuhiDJi je v ziinskem času po 2< 0 ia uč učencev vsrjl dan obeiovalo brezpUtno in se j« vsem tkupoj razdtiilo 1 !.4(M k.isik-. V ta nameo so prispevali in sicer: P.srijiinic« v Sevnici 100 K, Posojilnica v Celju ;0 K, vel. goapod župoik l>obcrJek 50 K, vel. go^pod c kr. notar Korbar 30 K, gospa Tereaiia Folzer v Menah 20 K, veleč. žnjmik Kragl 10 K, vel. goBp-id Xže Papež v BoStjanu 10 K, vel. gospod Zorko v Peclju 10 K, gosp. Jože Zalokar 4 K gospod kaplan Vo!ti6 3 K, gospod Pečar s Kranjskega 1 K. Od g. trgovskih potnikov nabral gospod Ludovik Smole 76 K 40 h, dohodki tombole 53 K 24 b, razni drugi djbodki 31 E 88 b, skt-paj 449 K 02 b. Vrhutega so z» Solarsko knhinjo mnogi tržaui in okoliiani dajali r»zn:h jf6t'iD, kakor krompirja, fižola, žita, mo<e in kruha. Vsem tn imenovaDim in neimenovinim dobrotn kom < aše šolske mladine, zlasti todi gospodu katehetu Francu Šegnla, ki je z veliko žrtovalnoatjo oskrboval iolarsko kuhii\jo, se izreka cajtoplejša zahvala. Drobtinice. d Drobne vesti. Princ Peter Crnogorski bo v jeseni predaval na dunajskem vseu8iliš8u o državnem pravu. — Knlarski pomo8niki v Gradcu zalitevajo zvišanje pla^e za 15 %i. — Ognjenik Etna jo za8el 13^ t. m. bruhati. — Z avtomobilom preko Airike ho8e voziti nemški nadporo8nik Graetz. — V Budjejovioah! na Ceškem je strela ubila osem oseb, ki so vedrile pod nekim drovesom. — V Sarajevu se je pojavil le</ai\ — Strajk brzojavnih uradnikov v Severni Ameriki se jo razširil na 50 mest, — V Pa- sajerski dolini na Tirolskem. je razsajal 12. t. m. strahovit vihar s točo. Vsa žetev je uničena in razdejanih je ve8 hiš. — V Ardu na Ogrskem je vsled zavživanjja strupenili gob umrla cela družina, štiri osebe. — Blizu Czik-Szereda na Ogrskem je 15. t. m. sko8il vlak iz tira ter se prekupicnil 8ez visok železniški nasip. Ve8 pseb je mrtvih in mnogo ranjenih. — V Dormitzu na Nemškem je eksplodiral dinamit v dinamitni tovarni. 7 oseb je mrtvih, iu, 80 ranjenih. V? mestu so vse šipe popokale in 20 bližnjih poslopij je popolnoma razrušenih. — V Trstu je bil zopet roparski napad. Dva roparja sta oropala železniškega uradnika Knapela. Enega roparja, Italijana Lecce iz Kalabrije, je policija prijela. — Pri ogrskih clržavnili železnicah so prišli na sled veliki goljufiji. Pokradli so za 150.000 K blaga. 150 uslužbencev so zaprli'. — Družbo ponarejalcev denarja so prijeli a* Varhelyju na Ogrskem. NaSelnik jim je bil neki orožnik. — V Gorici je bila minule dni velika vroftina. Toplomer je kazal v senci 36 stopin. — V Istri je letos velikanska suša. — V. Ameriki je umrl 2Pletni Fr< Starkl iz Stor pri Celju. — Nogo je zmečkalo v Cumberlandu v Ameriki Maksu Hanžiču iz Ljubnega. Morali so mu jo odrezati. — Na Ogrskem letos ne bo kontrolnibš shodov. Narodno gospodarstvo. g Močvirski tečaji. Na Češkem se vrši osemdnevni tečaj za posestnike močvirij. Na tem te aju se bodo priučili od najboljših strokovnjakov, kako treba močvirja nmno obdelovati ali jih izrabiii za proizvajanje šote in stelje. g Cena mleka T Švici se je povišala za 2 vinarja. g Letošnja žitna letina na Ogrskem po najnuvejših poročilih ni tako ugodna in obilna, kakor se je pričakovalo, le ječmena in ovsa se je pridelalo ved. g 0 času misanja ko izpada kokošim perje, kar se godi ravno v tem mesecn in pozneje, naj se kokoši posebno skrbno redijo in dobro krmijo, če hočemo, da bodo začela prej nesti. Mi-anje močno izdela kokoši, zato jim je treba v tem časn posebno tečne piče in dosti zobanja na večer. g Pridelek sadja na Stajcrskem, 0 letošnjem pridelku sadja na Stajerskemporo8a zveza štajerskih poljedelskih zadrug po natanSnih poizveidbah o stanju zaSetkom tega mesecai; obrodiliB' soj letos dobro le črešnje in trte, koder niso pomrznile. Splošno pa bo letos malo Sadja.jj GlavniJ vzrok tega je dolga zima, vsledj katere so pomrznile n. pr. bireskve in marelice. Slive so raanj trpele. Jablanei in hru-ške so dobro cvetele, ponekod bolj, po^nekod manj, kakor so pa8 lani manj ali bolj obrodile inj bilO' je upati povpre8n,o na srednje dober pridtelek. Tegia pa so uničili mrSesi ob 8asu cvetaiin neugodno takratno vreme. Ker, letos tudi v Svici, na NemSkem in na Nizozemskem ne bo sadja, bodo lahko oni, katerihi sadonosniki vendar nekaj obetajo, dosegli lnpe cene za sad. g Namakanje pšenlčnega semena proti snetjavosti. Pšenico napadajo smrdljivi snet, sajasti snet in prašnati snet. Letos se je marsikje mo8no pokazal smrdljivt snet, ki uničuje celo klasje. Namesto pravega zrnja se razvija pri tej bolezni kratko in napeto zrnje, polno mazavega 8rnega pr^ahu, ki smrdi po gnjilih ribah. Ta škodljiva bolezen sei prenaša s tero, da se pri mlatvi razkadi 8rni prah in da se prijema zdravega zrnja. Ker tai prah ni ni8 drugega kakor neštevilno novo seme smrdljivega snetu, priliaja z novim semenom vred tudi že kal nove bolezni v zemljo. Pri nas je navada, da se obdeluje pšenica z apnenim prahom proti snetljavosti. Bolj se pa priporoča,, da o namakamo v raztopini modre galice. To raztopino pripraviš na ta na6in, da raztopiš v 100 litrih vode pol kilograma modre galice. Tolika množina zadostuje, da namočiš 150 litrov pšeirice ali okroglo 5 mcrnikov. Seme se mora namakati 12 ur. Na to je seme plitvo razgrniti in dobro obračati, da se osuši in lahko seje. Kakor je pok)azala letošnja izkušnja nia kmetijski šoli na Grmu, sei namočena pšenicfa tudi bolj drži 8ez zimo. Do8im je letos-mnogo pšenice pod snegom pognilo, je ' namočena pšenica ostala lepo zdrava in bujno zelena. Proti snetjavosti se priporoSa v zadnjeni' 6asu tudi namakanje semena v lormalinu ali formaldeliidu. To ja. ko voda 8ista tekoCina, ostra, in diši nekoliko po 8esnju. S to tekočino je seve bolj previdno ravnati. Na 100 1 vode se vzame 8etrt do pol litra for-» maljna. V. tako pripravljeni tekočini se sme namakati samo 8etrt ure, ni6 've8. Tekočina se napravi v pripravni kadi. Namaka se pa na ta način, da se dene seme v čisto novo ali dobro oprano vrefio in da se z vrečo vred potopi za 8etrt ure v .tekočino. Na to se seme plitvo razgrne in obra8a, da se osuši. Seme naj-se namaka tik pred setvijo. /Ce treba kaj 8asa z naraočenim semenom 8akati, naj leži senu narazfen, dokler je vlažno, kajti na kup zgrabljeno seme lahko trpi na svoji kaljivosti. Ravno iako ,ia paziti pa tudi na to, da ne namakamo po8enega in razbitega semena* ker se sicer zgodi, da seme noče kaliti. Z namakanjem pšeni8nega somena v modri galici oziroma v forraalinu varujemo pšenico pa tudi pred sajastim snetom in pred prašnatim snetom. Pri sajastem snetu po8rni klasje in izgleda, kakor bi bilo s sa.jami im lahko .poštupa.no. Pri tej bolezni se razvije sicer mo8nato zrnje ali kaj pomaga, ko jo zrno prazno, izsušeno in zgrbanženo, da ni nift vredno. Manj škodljiv je prašnati šnet pri pšienici, ker napada pšenico do našib krajih veliko !Manj, kakor n. pr. ovo^ in je8m«n. Pri prašnatem snetu se izpremeni cel klas v 8rn prah, ki se otrese in razkadi, tako da na zadnie ne ostane drugega na» bilki kakor prazna klasna betvica. g Koliko se je pridelalo vina v I. 1906., o tem prinaša francoski ^Monitear Vinicole" stati^tičen pregled. Na vsej zemlji sa je ; ridelalo vina 134,128.908 hektolitrov. Na Francožkem so pridelali več nego tretjino vsega vina, namreč 48 miljonov hektilitrov. Na dmgem meatu je Italija z 32y2 milijoai hektolitrov, tej sledi Španija, ki je pride'ala 16,900 000 hektolitrov. Četrto mesto zavzema Alžir z 6,905.720 hektolitrov. Na Portugabkem so pridelali 3,900.000, v Avstrji pa 3,100.000 hektolitrof. Za Avstrijo pride Ogrska z 2,805.000 hektolitri. Na osmem mestu je Rumunsko in Chile, vsaka od teh dveh držav je pridelala 2!/2 milijona hektolitrov. Potem sledi Nemčija z 2,150,0 0 hsktolitri. Od enega do dveh milijo ov hektolitrov so prideiale Turfija z otokom Ciprom, Belgija, jnžnoameriška republika Argentinija, Združene ameriske države in Šviea. Grško z otoki je pridelalo 900 000, Srbija pa 500.000 hektol'trov. V vsej Avstraliji se je pridelalo le 2H.O.000 hfktolitrov, skoraj ravnotoliko v Tunisn in Braziliji. Vsled svoj ga kapskega vina slavni Kapland je pridelal 190.000, Korzika 146.000, Luksembarg pa 120.000 hektolitrov. Najnovejse novice. Umrla je dne 20. t. m. pri Sv. Juriju ob Ščavnici Neža Korošeo, mati državnega poslanca g. dr. Korošca. Pogreb je bil danes v četrtek. Sveti ji večna lu<5! V Brega pri Celja je umrla dae 21. t. m. gospa Ana Radej vd. Novak, veleposestnica. Pogreb bo v petek pop. ob 5. uri. N. v. m. p.! Zaradi cesarjeve slike nmor. V Trbovljah sta pila rudarja Askerc iu Šarn v stanovanju prvega. Šarn je  vprašal Aškerca, koliko je dal za cesarjevo sliko, ki je visela na steni. Ko mi je Aškerc imenoval večji zoesek, je Šarn zaničljieo vprašal, kako more za tako sliko dati toliko denarja. Aškerc je postal hud, češ, da je nasprotnik razžalil cesarja ter ga bo vsled tega ovadil oblasti. Grožnja je Šarna tako razkačila, da je zgrabil na mizi velik nož ter ga porinil Aškercn v prsi, da je takoj izdihnil. Občinske volitve v Ptuju bodo meseca septembra. Po novi davčni nreditvi volijo v I. razredu razen treh najvišje ohdačenih le državni uradniki. V II. r«zredn je tudi 20 vol leev manj kakor dosedaj, dočim šteje III. razred nad 400 volilcev. V nemškem taboru vlada splošna nesloga.in spletkarstvo, zato bi morda ne bilo odveč, da bi Slovenci prešteli svoje v<'lilee v III. razreda. Najnovejše novice. Romnnski ministrski predsfdnik je prišel na obi-ik k na^emu zunanjemu ministru. — Včeraj so Maročani vnoviiJ napadli Casablaneo. — V maročanskem mestn Fec je svetoval domači guverner Evropejcem naj zapuste iuesto. — V Gradcu bodo imeli 15. sepfembra štajerski nemški kmetje veliko skupščino. — V vaseh ob Volgi na Ruskem nastala je kolera. — Na Dunaju so se pojavile osepnice. — V Holluhazy na Ogrskem je llletni Ištvan Kertesz s sekiro nbil svojega epečega očcta, ker je oče pretepel mater. — Uporm Maročani so proglasili za vladarja Maroko brata sedanjega sultana.