St. 37. Y Gorici, 14. septembra 1878 tfedaj „So2a''' izhaja ?sak petek in velja s poito prejemana »!i v Gorici na dom poiiljaua: Vse.leto .*..¦. f. 4.50 Pol leta.....,. 2.30 Cetnt leta , . . . „ 1.20 Pri oznanilih iq prav tako pri ,.po- ilanicah" se placuje za navatlno tristop- 00 vrsto: 8 kr. t$ se tUka 1 krat Za vet* Lrk« po progtoru. SOČA Posamezne stevilke s» dobivajo po 10 soldov v Gorici v tobakarnici v ge-sposki ulici blizo „treh kron". in na starem ttgu.— v Trstu v tobakarnici „Via dclla caaerma 60". Dopisi innaroCniaa naj se blogoyo-Ijno poSiliajo urednigtvu „Sofie" v Gorici Via del Municipio v Kalistrovi biSi III. nadstr, Rokopisi se ne vra^jo; dopisi naj m Wagovoljno frankajejo. — Delalcem xn drugim nepremoSnim se narofnto* entift, ako se oglase pri urcdnistvu. (ilasilo slovenskega politienega druStva gori&kega za brambo narodnih pravic. Ob6ni zbor slov. polit. druatva /Sloga" v Gorici je bit vCi'iaj 12. t. in. prav dobio obfckan. rdelezilo se je zborovauja nul fo<» dru^tvenikuv, inoj katerimi Hitto \ideli za-topane we j-tanove na>ega naroda. Uilo je mej njinii .*> #«;. de/. pMte\ilo i:„ gg. duhuvuikov, gg. ztipaunv, vehkili in malih po.-estuikuv, trgou'ev iu tudi gg, uurodni ucitelji nisu po/abiii po-kazsti, da jim so svete narodove zadeve. P»av je rekel g, prvdM'diuk v .ivojcni pozdravu do gg. dru>tviM»kov, da mil je tako sijajuu udele/itev najholjsc poro-lvo za bolj.Mi bodornost nasega naroda. kor iivo tit nu'j rodulju*.»i plamen narodne Ijiibc/.ui, zave^t, da treba. o tako o>od«'polnih eaMb Mali na strazi in brauiti narudne pravke. Kavua st* prav za nas Primur:«k« Sloveme /a na>o piibodnjo omhIo. Iz letm^a porm ila tajm>tva, kteto je pivbral g. Povse, ki je prcdM-doval skwpM ini, posuciiiaino, da je drustveisi odhor imel U> udburovib spj in daje dru-tttvo imeb \\ obew. zbuie, eneg.i v Dorubcrgu, dni-gega v Kvi>k)'tn in Ireijeg&vKobaiidu, oba poslednj.i taborja sta iuitda na ii>Mci» nbi^kovalci'V in uamm ja-viti pri'sv. iM'sirju in ctdt'iuu >\vtu. da na ubalib A-drij** in ob Hofi /ivi krcpki hlovon^ki narod. l'oroi'ilw onu'nja ct»s. vd^iMMA, ki sc hiani v drustvcncin ar* hivu v radostiti spoinin. Douarniino porodlo l»t're tudi K- 1'.. lt,i' »« i^" volijo kot iirt'plt'Uuvairi racnnov gp. vikar <»n*a» nad-U(Jitelj Komavc in Karol Pr*uO>(. Predsednik odda vodstvo obravnav \i\ %. pod-predsednika vifc. MaSora. on sam pa Imtc ub^iruo pe-ticijo, v ktvri se prosi vis. dez. zbor, da bi blagovolil tsc utiniti, kar bi zamoglo hirajoCi knutski stati ob-varovati ie vecib rev iu propada. ki mu preti po sla« bih letinab, prcobilnib davkih in drugih razuovrstnih druiinskih razmerab. Pcticijo je skupS&na sprcjiita in novi odbor jo una takoj izroLiti vis. dez. zboru. (Tudi mi jo hoLcm<> celo v prih. listih priobciti. Ur.) Potem je porofal del. poslancc g. Faganel o bol-DiSnif nih atroskib in o potrebi. da bi su dumovna pra-vica preu>troji!a. Zbor hvabzno pritrjuje uasvttu g. govomika ia sklene. da se takoj tudi ta peiicija de2. zboru poda. (Tudi to zanimivo ptticijo objavimo v prih. listih. Ured.j LISTEK. DOMOLJUBJE. Narod nij n;4 druga. nego vefa dru2ina. ki jo vezo oblastna &irobna vozila. imajofa zacetek i kouec v (lovcSkcm srci. Bulj abstrakten jo pojr-m drzave, pri koicra sn uveljavtja dnh prava. narodivicira se iz posehnih uvetov ah pogojuv racju drzavnim poglavar-jeni i drza\ljani. Pri vsakem narodu je po najvedem delu to-le skupno: Vera, jezik. sege. misljava in izra-zava, slovstvo in umetoljnosti itd. Kako raogotni po-vodi, kaka dragocena svojstva i vezil Biagor driavi, kder spada absolutna veCina njenih udov veil narod; a biagor tudi temu v tako snMJnem slufaji. Narod jc obitel] po enakojti v jedro segajofiih svojstev: tu naj vlada vse zrtovalna ljubezen. Kakor pa od te nij duba ni sluba v dru2i»i, kadar rope va-njo prepira zli duhovi; ako uavstajajo v njej bcsedovanja zaradi prvaStva i drugih pridobitev: takisto sti lzginoli tudi ljubav i sprava v narodu, ko se je v njem zacela §o-piriti iieka prevzetija posamcznih veljakov. Svetlo pa kakor rumeuo solnce je, da vsak takov Clovek meri samo na-se ali k veLemu §e vmes na korist svojcey; oaitno je, da ne lari veC v ojrgovih prsih sveti pla-men domoljubja, da je le surov sebiLne2 i proklet hi-navec, akoprera se na ves glas ponaSa & njira. On si-cer ne zametuje p.ospeha svojega naroda; da, on mar-sikaj po2rtvuje zanj, s Cimei* pa dosiigne, ali saj na-meraya le p-sa dvojno korist; SpoStovacje nekaterih VrSilo t?o su potciu volitve novpga odbora in predsi'diiika. Za pred.sednika hil je soglasno wper aalainatioui'iu" izvoljcn go*p. Povfie, ki 8« je no poiiovljiMiiMii uavdiiscui'm zahlKvanju wsi'b gg. druStve-mkov vdal volji skupM-iuc tor prevzi'l um tako sijajno /.lupaiiji* i/ra/ujoro volitov in obljubil, da bo skrbel vi'sruo iu m»utrudljivo za to narodno drustvo. Prosi le fie, da ostam-jo vsi gg. dmstvrniki tslozni, kcr Ce keilaj. je gotovo ttodaj potrebnu naj vefa triogn vseh rodoljubov. Zbor navdustMio odgovarja iu obeta pred-seduikn pnMcno podporo. Slednjifi se je visila volitev novoga odbora in izvoljeui so kot odborniki gg,: Audro.j Kocijaneie, duidni poslancc in velepo-sestnik v Podgori. .1 o s i p M a s o. r a, vikarij v ^tmavru. Vr. Leban, vvlcposfstnik v (''rnifah. .Jos. Faganel, dezelni po.shuuu- in posestnik v Oriftkii. Iguacij KovaiM^, dt^elni poslancc In velcposest-iiik pri 8v. Lueiji. .losip Nanut, po.se.stnik v Slandnv.u. .losip Sinigoj, zupan v Dornbcrgu. K. Cer in, vikar v Avfah. J. Valeutincie, wleposest. v Pla«ahjiri Kanalu. t Za temi so dobili najveft glasov gg. CibiC, dekan v (Ynkah ; Ant. I'Viiilja, trgovec v (Jorici; prof. Dr. (iabiieveif; med. dr. Uojie; I'erftic, posestnik v Pr-vaeini in lv. Liieii, vejeposestnik v Uifeubergu, kk bo ; i iiaine.stuiki odburnikov. Zborovanje ja trajalo od 1. do blizo 5. pop. Naj Se omuniniOt da jo Stevilo o^aStvenikov bilo 1. 1877. 1q 80 in da jib je sedaj uze 210. Novemu odboru klicemo „ls uvno na delo!" Dezelni zbor goriski. I. seja due 12. t. m. je zacela po slovesni 8V. maSi ob 11. mi prcdpolduc—Navzocui so vsi gg. po-slanci razen prevzv. knezo-nadskofa iu grofa Stiassol-do-a. Obcinstva jc tudi Se lepo Stevilo. Vlado zastopa c. k. dvotni svetovalec baron Uechbach. DezeSi glavar, Aloj/.ij vitez dr. Pajer pozdrav-Ija v prelepem govoru zbianc zborove claue, obzalo- narodnih slepcev, da tem la^e deluje za*se i tera srefi-neje prijde do zazeljeuega materijaluega sadu. Tudi cdrttiilu natikajo radi pobo^nosti kriuko na svoj obraz. Y istini nij to kaj tcika naloga, i sad je slajsi. Dan dimes se tolikanj govori o domoljubji. Domoljubje! Ilodoljubje! Kaj iniamo'ljubiti, ali prav za prav, kaj ljubimoV Ljubiino svoj rod, svoj doin! Ali je pa ova ljubezen vueta v naSth prsih tudi, ce na§ dom nij krasno poslopje srcdi cvetoCe okolice, sredi roraonecih gajev i imeuitnih vrtov s pljuskajoCiini vo-douieti, biizu sirocih i ravnih cest, v obilosti i slavi? Tudi. Ljubiino svoj narod, tudi Ce njegovo ime nij Se se zlatiioi crkami zaznamenjeuo v zgodovinskih listih? Ljubiino ga, saj obCutujemo njegovo veseije ali pa bridke nadloge; saj suio udje istega telesa. To je postava nase krvi, to je neko naturno pravo, rekei bi, osebek nasega dejauja, bogat studenec mogoinih t\-nov ali uzrok sijajuih ucinkov. Zivenjedajalni pogoj nase naroduosti biva ediuo v domoljubji; ono je sa-moobsebno i tako silno, da srce, po njem presmeno 1 segreto, polaga radovoljno i Sivot i imetje na Mveuik domovinin. Pricajo nam o tem vsi Horaciji, Muciji in Leonide. Ne omenivsi toraj bivanja v Bogu, o kojem govore nravstveui modiijam, smcli bi trditi, dajeClo-veska svoboda v domoljubji na svojem vrhunci. Sku§-nje uce", da nijsmo s predmetom nobene druge po-svetne ljubezni tako tesno ali za ves das svojega zl-venja zvezaui, da bi njegove izgube ne mogii kako nadoolesdU; kajti vzrok ali stvar takove Jjubazni je le predmet, on nij v nas ter se daje na ktiteri nacin ? nemar popuScavati i na zadnje pustiti. Clovek je koti odvisujak svojib oagibov 2-libog w\§ izpremenljiV, vaje, da se je po zadnji sesiji toliko tuinega dogodilo, da ne more tako radostnega area, kakor bi ielel, kll-cati jiin: dobro doSli! Zivimo v dobi, pravi. katcra nas navdaja z re-snobo 2alujofiib. Smrt nam je pobrala vzvificne glave in i njimi osebo, katere smo ssarad odhfinih zaslug aastili, ter jih zarad njth redkih kreposti ljubili. Ele-mentov silna strast nam je pokonfiala hise in pojjja, emigracija in vojna ate jih spraznile in opustoSile; obrtnijeke krize, kupfcijski polomi so zntikali vire pri-dobitka, poiitidne zapletke so zavirale mlren in na-predujofi razvoj naSe svobode in sredi vse te zalostl, y katero bo nas tolike nezgode zakopale, bije nam bntko na niesa mrtvaikih stok nafiih sinov, ki pada-jo v Bosni kot Irtvo dr^avnih namcuov. Va^nost so-danjega polo^aja «ahteva, da mu posvetimo najresnej-lo pozornost, Omenja nekoliko o delavnosti delelnega odbora, o katerej spri««je tiskino poroCilo in sklepa nagdrav^ Uajfl presv. cesarju Francu Joiefu. Poslanci vsklikno-jo Zivijol Kvvival Ko predstavi So vladnega zastopnika, napovo za-cetek zborovanja, Pred vscin so spominja z glnljivimi besedami ranjkoga barona Hektorja Ititt«r-ja, katerl je bil od xaculka ustavne dobe ves ias zastopnik kupLijske zbor-nice v dczeliiem zboru. ter je, dasi nemskega rodu, vedno pravidno zastopal zraven vseh drugih tudi.uaSo narodne interese. Govornik povdurja, kako Be je blagl ranjki nectrudljivo potczal za Predelsko 2cleznico, in kako je z dclom in denarom vsako podvzetje podptral, katero bi bilo vtegnilo deieli koristiti. Zato pa mu je bilo Ijudstvo tudi jako hvale^no in vdano, kar Be je po-. sebno pri pogrebu pokazalo, kateri je bil tako veil-. fasten, da na§a deLela §e ni.videla tacega in garaor-da tudi ne bo. Govornik sklepa z vabilom, naj gg, poslanci v znamenje zalosti in sofiutja ustanejo. Vsi gg. poslanci se vzdignejo. Ker ni druzega predmeta na dnevnem redu, ekle-ne glavar sejo. II. seja je bila ob 5. uri zveJer istega dne. — Navzocni so vsi tisti poslanci, kakor pri prvi. Prebere in potrdi se zapisnik prve seje.-*Pred-sednik naznani vladni predlog postave zadevajoC vred-bo iebelorejskih razmer. tu vet tam manje. Nij pa edinosti v dejanjih, kder Clovek nij absolutno dosleden; to pa bi bil samo, ko bi so mogel po polnem odpovedati vseh custvenih tir-jatev. Za izgubo svoje domovino ali naroda pa clovek ne dobode nikder in nikdar odskodbe. Pa je tudi del svojega naroda, kakti roka ali noga proti telesu: kos svojega naroda, smelo bi se reel, Cuti on v sebi, Liv kos je on ves „z du§o in s telom". Kako se paizkazuje taka ljubezen? Kakor vfiaka druga: Se spoStovanjem, pospeSevanjem, s po^rtoval-nostjo. Vsak vidi, da se govori o popolnem rodoljubji; saj Le nij popolno, je malo vi§e nego nid, kedor svoje domovine po polnem ne ljubi, ta zatira, oskrunja in uniCuje svoja lastna naturna prava, ter vklepa svoj tilnik v ptuji jarem. Vsak pravi rodoljub soCustvuje in sodeluje se svojim narodom, ker so pa razmere zvunanje in notranje, imamo jadrati proti obema ci-loma v popolnem saraosvestji in brez strahn, z opra-viLenim upom, odloSno, va2no in mo2ko. Da ohranimo sebe, svojo narodnost in sploh vse svetinje podedovane v rojstvu, imamo vedno rediti Cisti zubelj neoskrunene ljubezni do doma in roda v sebi. V domoljubnem srei pocivajo one iskre, katere vsplamen6 do mogoLnega naudusja, kedar preti nevar-nost domovini; pofiivajo kakor v kremenu, dokler jih ne izvabi jekla silna mo5. A ljubezen brez del nijma ^ivenja: to je neka rartva ali zaspana ljubav, mefc brez ostrine, sulica brez osti, ogenj iz slame, ki kmalu pogori. Pravo domoljubje je tvorno, neustrasljivo, po-irtovalno. Zato je tudi plodovito. NavduSeni rodbljubi ao skoro neverjetne in velikanske Cine dovrSili v prld i reSitev svoje domovine, Majb,§na, 9, ^ «vqjo do»0' lasjEESfi* afi so inn. ts> nafrt postave izrofiti pravuemu ali posebaemu, ali naruduo—gespo-darekema odseka, obvelja predlog, da se izvolijo da-•«,»•» Ufj« odseki; pravai, fraan&i in priicy*ki Si^it^tfletojeeifaedaih »do?in da a* vladni ^^^ftw^S^Si celo v»to doSlib |tit§J| ve-ciaoraa t dosego podpor potrebnim dijakoa. Tit se Urott pelic4>lwm« wlscku. Po predsogu deieiuega odbdrt se *#Mt* Jp-%dt t\i«t** nevega pfthftCft kup«jskc zbonlcO, Hi-Jjema vto* Bitter-jt. ^ _ .,_. Oflboraf* Oorjop pods* ˇ ©dboartoii isMfe Prrftttdrt* N*»»i * so posteM) a Sef*ftt Pino In ©oltort podali predlog, naj se fetts zopet t nzpravo vzamejo one prenarodbe solsHfe poster, H to otto io v buwkl setiji aprejeto, pa jih je listen-vrnila. Be DeperisoYem wwret* se U predlog ole teat* issooi pravnosw edseku y poroCilo Dot tori predisga, naj bo zbor do 22. t m. m &W***) **& V> tea po. «oj se iDqrov*tio do 30, ofctoV* oeM Pino in Winkler ugovarjata, ces\ da bo konceai •ktofcr* flatevo lie drsavui zbor sklican; za to naj Y «o up g* fiosift'ici task se avojim detain poiuriU, 4o bo to*fO*> zbotosonje do 24. t m. koncati. Proteadoik mm** teoo aero snatrstiMnrjtpo-afcftw Boltori iarazU, kot predlog, ampak bolj kot toodbttjo is da si bo ted*j prizadel, delo tako vside* m, da so bo swrda venter do 24. oktebra onwglo. Pri volitvi odsekovsoiztoljeui: v pravui od* Sfk: Cortnltti (predsedoik), Do! Torre, DeperU, Gor-JnjU- Psgliaruzzi, Pino, Winkler;—t financniod-Sfk: BRtes (predseduik) Benardflli, Gassier, Kecjau-CJC, 8tra8*oido> To»kli,Wiukler;~v peticijski od-sek: AbnuB, Faganel, Mahorcic, Kovacic, Maurovkb, Pbvse. Pribodnjs, stja bo, fester bote odselri kaj gra-diT» pripravilL , Iz Bosne. Potoiflt, ki nam dobsjajo te Bosne, niso nickaj teselt, dast so sucejo okoli bojev, katere so naSi bra-bri tojaki teanoma z my horn bili; kajti vsakrat se pteHje pfevee krvi caiih diagih siuov. Ustaja je po tst*j fiosili in Hercegovini dobro organizovana; raed istteiko druhalijo bojojejo so povsod redtie turske te-t0$ oioije imajo !2V*;rstuo in poseboo puSke, katere Hm je oajbrse tnrSka vlada z Aogleikega priskrbela, so va$ boose, kar jih je dozilaj dobiti. Zraven tega issedajo ostrti oaj boijSe pozicije ic ker so jim vsa pota in ni {nelasi dobro znani, se tndi pobiti labko kmala posknjejo io pozgube, pa zopet zherajo in se tarn prikazejo, ker jih nasi naj manj pricakujejo. Is piivatnih ptsem posnemamo, koliko t>o n&st trli vojaki v kratkem east zaaedauja pies tali. Po sla-bib potih nrorali so v naj bojsi truCmi, ali v stano-fitno dezevnem vremenu marsirati, pod milim nebotn sseoocevatt, mnogo s>je in glada trpeti, ter povsod posvkiii biti» da jib sovraznik zavratno ne eapade. Pot* sod pa, koder so zadeli ob soTwiuika, presegal jih jo po ilef iltt in said so morali vea svoj pogura, vso stojo srcoostTto zastaviti, da so vesili 5astav»tnjskim saatavam, ter se naprej porinili na odloientm potu. tiuo tsa gorecft krcleta potolkla io v sramoten beg so pregpsfB pooosee in ncprestetne soyraine Yojske. kKo *0 raztugoteni Perzijanci t veliko vojno pridrli v Ure-djb i 490^ resHb je samo rodoljubje yso dezelo neo* t»bue bgnb«s is sttteoati. Mile»jad s6 samo 10.000 ftteneatti |iu 1080 Platejci pretoagal je pri Maratom lOkrat vefiega sovraittika. Ertako se ftU 0 Cezarji frtJMaftt, o Bpamimmdc, Temistokla, o hrabrem lijttbiino k Ysefa svojega area sto]* milo domo-0 cerkvoii glasbi la patju. (Konec.) Sotovo bode le tistt igrahsc srojo sologo dobro doYrSil, ki se popoinotna * otii polozaj zamfsh, vkate-Ifem se je, air bi se- nabajala oseba, ki jo hoce pred-ttatljati. Bi'je sme ip mora pricakovati tsak od put Tib far Sloveeibr skntdatejdev, da so ti globoko cotili. Isnr to nafia—YUiuiaeirjtvthkouipozicijab zaptfstiii. Ko Is* k ti^iifc ati onema Ukstu ttiflodijo lhbali, morftliso p6snik» gotovo raZtiineti in slwr uiav razumiti, kei dntgafie nt moguee da ?k!ad.itelj se sYyjim mm-tvorom ruka dobro tofmaei. 0.1 njega namrcc zahtevamo. uardu at stojgofo fete so v>kd Mprostanib boj*v nie straSno ntrnjene in morajozraYeuttga y mnogem okziru pomaukaoja trpeti. Pri Btbads so se morali nasi pod genemiora Zach-om nntakuiti presiU; —bilo je tdm nekda UfiOO Uiikih ojtaieY po*t»Ylje»lb po Y»»h nsib legab. Pri Ljeskovcu se je bil vuel boj m*j prvimt strsiaasi 12. tovskega batuljoua in 600 tarakinii u-paruiki, kateri so se konfetn umtknili. Pri tern so rwnjeni atotuik Winter in dva fcma, trije Ioyci so mrtvi. Popoludne istrga dne je bil tudi boj pit Pro-sreeenem Kamnu nt»-j tarskimi npornikt in dvetns koropauijanw 88. oger»kega dc2<'lno brambotakt ga ba< taljoua. Od teh je ji'deu mot mrtev, jeden raujen. Kakor se ofictjaliio por*>e^ iz Doboja od 3. voj Mga km a. imelt so uaUsi 5. stptmnbra nad 600 umi izgube. Kraj Sjena, vzho.iuo od Kotorska je pubi tUrskih ranjeiicev. Po zanesljivib puroeihh »toji 6000 ustasev mi'j Hau-Kaiaiiovcem in (imUuiw. V okolici ftaujaluskej napreduje razorozevanje brez upora dalje. Zdaj je tndi Sanskimcttt v duliui Saue od naSc vojske brez upora zaseden bii. Turska posadka v Trrbmji pod Sutcjm-tnom pa§o (50 oficirjev in 1570 moz) je bila y Gruiu (Gravo>i) ua Lloydove parnike ubarkaua. Dve tut Ski kouipauiji, ki ste stall pri GuCku, piideti denes (U) v MetkoviC, da se ubarkati. Iz Sarujeva se telegra6ra 8. sept.: Vfieraj m naSi Avstrijci piijeli 30 Tutkov, ko ^o ti raviio v svojej cerkvi (moseji) posvetovah se, kako bt me»to Sara-jevsko zazgaii. Predv^raujem so Tutki dva naSaYo* jaka, ki t»ta pri Magiaji patrultrak, oiwtrciiii, ramii iu potem razuiesarili. ____ Dopisi. V Gorici 13. sept. — Omenili smo v zadnjem dopisu iz Goriue solskth sprcuientb, ki nam jih je Stieniajer-jeva ljubezijivost in znajdeuost oduieuila, da nas zopet za dobro stopiojo nupi ej potisoe ua lestvici one vse zvelicevab'e kulture, kaiero nam z Dunuja i>o navodih nekatenh tukajsnjih soinikov getmauskiga rodn tako radodarno pouujajo, da ne re^mo, u»i-iujejo, da se uatu tuhote vzbnja sum: luerodajut gobpodje tain gori, nasUivljcni po ontb goi»podib ta doh, ki imajo v Solskih stvarcb najuplivnej^o besedo, vtegnejo veudar posebue, nam Slovencem in Italijanoit) mc kaj prijazite uamene iuutt; — ce ne bmatramo za prijazeu uamen tudi ta, da nas hoCejos toliko gorec-uostjo ua svoja prsa pritisniti, da se zadusimo. A Toliko bolje pa tedaj, ko se obojno zdruzi v lepo in primeruo ceioto. Da tudi pravi jiesnik globoko Cuti, kar v svojih prsnib izrazuje, tega nam meuda nt treba praviti. — Saj uiu je to ediua tolaiba, ako more svoje misli tudi v iepi obbki povedati in svetu naznaniti, kaj se v njc-govern t>ercn godi. Kar se pa tice cerkveuega petja, pvide organist in njegov pevski zbor kot tretji faktor na versto. Tukaj je pa zopet organist, ki je steber vsega. Od njega je skoraj vse odvisno, kako se pe^nik in skladateij napevov tolmacita, kal& se z eno besedo pojo. Res je toraj, kar smo ravno terdill Organist mora aam globoko cutiti, kaj naj drugim v serce izliva. V serce pa gre le to, kar iz serca pride. Da bode verne k poboznosti spodbuja' in se svojo godbo in petjem bozjo sluibo pospeSeval, s tim namenom je zacel, ali oi bii vsaj moial priceti to opravdo. Gk'dati mora, da je pctje in preludovanje casn in posuiiH-zniin delom »v. mase priiuerno. To pa mora biti vedno Uiko, da vsacvga, ki otopi v cerkev in ji* itepopaeenega"serca, gaue, ga odterga vsaj ta majhui caa od posvettuh mi&hj in mu z euo bi^edo pove, kaj se v cetkvi godi iu zakaj je prteel notie. Glovek je iiamrec tak, da ga je treba na vsako iiuenitno stvar pripravijati. Ako piSemo prijatelju, ali kateremnkoli, ae bodemo mu's pocetka naenkmt svojega namena ah uazuauila povedali. Priprav^jali ga bodemot da posts-no jpogoben za rate nszaaajlo in splob tske votie, Wwrti6*^lW« za tako opicjo Ijubezen se prav spodobno zahvsljuje-mo. Nevarno bi nam bilo 0 tem poglavji svoje misli tako odkritosreno razkriti, kakor ielimo; — kajii go-spodu drzavnemu pravdniku. niso take stvari nic kaj po w$t. Za to je bolje* da za danes se motcimot tern* w# ksf 00 zanasamo, da bo v kratkem nas delelni tbor govoril in sicer tako govoril, kakor se spo-dobi pravemu ljudskemu zastopu —ko gre za oajvai-nejSe nase intert-sse, za najsvetejse na5e pravice. De2elno zborovanje je vceraj zacelo; 0 dotiftnib razpravab porocamo na posebnem mesttt. — Da si se je mnogo gradiva nabralo, bo zbor najbrie vindar le nwilo e**a skupaj. Proti konci tek. meseca se bo mno-giin goHj>odom domov mudilo na trgatcv, ntkdo jib ne bo moge! ustaviti; kakor smo pa prt sinoeiii seji iz gasp, namestoikovih ust sliSali-—bi se zborovanje ne d*\o lahko za mesec ('asa od!o2iti. ker se ima kon-om oktobra uze duuajski parlament odprcti. - In v 10 do k vefrmm M duh naj bt nai zborttk omagal toliko breme? Eifune tn-h let (nabrati so se in zao-stali ravno za to, ker je bito v*akrat premalo b\m but!), prora&itte U ali 12 zalegov. zapi^teno vprata-nje zarad prevravnave kmettj^ke sole, postavo 0 ce-beloreji, neko iolsko postivo, mnogo naertov tnrad raz.lfhtvc obi. zem!jiLc, polu kos raznovrstuih petirij, vne to in niogode, da §e kaj pride, bi moral lt-toMiji zbor re^itt in verjetno je, da tudi zari^s svojo ftnlrtgo v prav kraikt dub) dolcoe: dn*le delo, kakor ne3i Go* ric«nje pravijo, „na tombulo* dovrleuo, kaj ha»ii»*;da iMtditi postav, in noc razpravljeui in *t»n b:oc- spre* jfti~fe tile ne druzega, zarad forntalnih pouiatijktji-vosri, z Dunaja naza| ne pitromajo, da se p«>t*b»o unit uesrefna, v^ega pomilovauja vredna kinetij^ko sola ttamesto prevravua—le ie huj« neska/i. Ta ve(S-ni predmev. na keiii dtievm m rrdu »e je, B<»g me, wit nam caHiiikarjem priRtudit; kaj pa <^'ta-telj m in kaj se le davk»plaLavcero? Bkrsjtti tes je uzt>, da se naredi zadnji, dotocni ek»periju«ki spretno^ti ndtikujo-6 »e, od duse na^ega c. k. kmct j kvgo, dru^tva, dr. Levija,, iu njegnvega prijatidja, ki nekda ,per ne* faa* he vediio rudefi kolar nosi*, v drvete nebesa pov-zdigovani Dottore M11 z / i, profesor na neki kmet. loll tani doli na Napoljtkem, * -katerega je tiaie kmetij-hko dinStvo po btirui tazpravt za svojega tsjnika izvo-Wo, — odpovedai se je po dolgein obotavljanji iwdeljeni sduzbi. Skoro bi to preiaiostnu vest v «ern okvir oklenili, tako hudo nas je zadela. Drn&tvo, La-tero uze vec mesecev zapu^ceuo hira ter hrepeni po obljubtjenetn itaiijanskem, v vsakem obziru nedttseg* Ijivatti iz^eliearju, bo moralo zdaj brez njega—brei Muzzi-ja ostati, Ali ni to st-a^no? In vendar ae ostane druzpga, nego vdati se v neinilo osodo, ter tn* Rati, da se tarn doli na temno modi em italijanskem ni-bu zasvefi katera druga zvezds, katero privabimo nad avatrijsko Nizzo. da nam botu svetilav kmetij?«ki temi, ter nas ncila po najiazeni in najprileim j*em nacutusvojo beraeijo vbogatijo spremiujati; da nam rsziije. in pri \ fie d^ vrbunca po:»ebno one kmetijske stroke, katere se kijubu mnogim. dragoceniin ekspeiimentom §e .tiiso dale prt nas akliraatizovati, kakor zajcoreja, poilabtnenje in Ta primera sicer ni prav dobra, a tako slabs tudi nc, da bi jo blag*>voljni bralec overgel. Hoteli smo reci. kako zelo je potrebno, da so v.-i i»ri|»omocki, ki b"ijo stuzbo podpirajo, taki, da k poboznosti vahijo, jo pospesujejo, da ctoveka povzdigujejo vsaj nekoliko casa iz vsakdanjib bkerbi. Oni orgatii»ti. katerira senibilo mogoUe potreb-ne !zu!Jenosti pridobiti, naj vsai na to gfedajo, da ne bodo se svojo godbo ijttdi ranttli, ako jih ze k po* boztiosti spodbujati ne morejo. Naj nikar na to ne g!edajot kaj neskuseni, labkomiseljni svet od njth za* bteva, S tern, da katero okrnglo po ma§i ali celo med raa^o igrajo, si gotovo nc budo onib prikupili, na ka-tenh prijaznost bt zamogli biti po pravici ponosni. Naj se mkar za to ne zmenijo, ako nekateri zabav* ljajo ter jim prej§ttega organista. v izgled stavijo, ki je v cerkvi same poskocnice igral. Naj poterpe nekoliko casa ter zafnejo previdno odpravljati, kar je bdo do sedaj neprimernega. Previdno recemo, ker na tern je mnogo lezece, kakor bomo pozneje poz.-dali. Na ta nacin si bodo polagoma obcuo spo§tovanje pri-.tobiti in verb tega bode vsak smel reci: „Delal seaa, kakor mi je \est velevalt". Pokazaii smo di; sedaj, kako naj se organist izo-bra^uje kar zadeva njegovo la»tuo o>obo; pojdimo pa dalj ter ptiglejmo, na kak naLin naj se cerkveno petje zboySuje, ako se bocemo dobrega vspeba naujati. V tem obziru zapazimo na dezeli dve vdiki na* paki. ICeiwteri h ware* ne aninjjo jnt t\$ ^ to, —WWM^......i in ¦ ii i] ^a—Mfitt^MftMBMi—a^Hi UnoSitev pitanitt leSnjakov, zaplodenje plemenitih t?*h t nasih rekahin potocih ltd. Da, dalle od tarn doli lam je prriakovati reSitve iz sedanjih rev in nadlog; •- saj se ale vse Ijudstvo veseli tarn doli, da naa ttnalo oklene v svoje narocje. Kakor smo slisali, di* 5i tudi piamo, s katerim se je gosp. Dottore Muz/i fejnistvu odpovedal, neka'to j*o taki resitvi, v dokaz, 4a so bile infoimacije, na katere sta dr. Levi in nje* gov vis. Cast, prijatelj svoj prediog nasktujala, po-polooraa zauesljive. Slt&aii smo te diii ueko javno-Lijno vest, katera ie tin po seatk Ut Urgiie uafte east, eiuttelje koii-tar toltko zaniaiati. Nal meatui gosp. „Pode#ta* je Ii! nekda ne davno na Dunajt in je tarn trkal na dull Anglo —alt katere koli bauke za posojilo bagate I e 300,000 gld., da bi spiavil ves tnestui doig v tttts roke, ali kakor se to tebmdno izrazuje, da bi raz-Ifc&ent dofe „utttikiral.* Trkal je, kakor pravijo, nuj-SO, a &lrzni zapabi se uim> bu'flt odinakuiti. Nallu* •aji j# deoar mi noma v Lidov»kth mkah in zidu \ml Je more bttt k'ateh&ko pokopaHste .ku&er* ipoteka. To bi bil taerai gospod „Podesta* uiepo-frij vedeti, l2 fOHMCt OkOllce, t>. aeptb. (4- 4- -H S feepttajuiau utom »tuu pnCakovali, da kompeteutna sUmC prtktoto zakwtoo v«at, ki t* je tc dat po naiih e**Hikin razoetbt, vest o Marti tiase preljube alovcu-ako-iuhjannke .vadiuce"', Nase prttakotauje ni se *potutlo. Nasc upanje — po tudi je &pt»\aiu. Oh, da utuia lete*uje pohtje tako vodeno bitt! MulCe »e putr^uje ve*t: „Slovcn-tfco Ual>ai^k« vadnki* as vec; uuuut je due l«i. av« gtbta (. t. 0 ti netretas itevilka 13! S Jroim Croilom pViDjvjiH bodt vfelovetitikt uj iu lUlijui^ki lit kuUdatju! Kuk je bil pa rj/rok te siutti? Zbolela je ua*a ,tloveiii>ka-ital)jdii?ka \adm»:»- tvta*, ko t»u ji vzelt •Ktttetj»ko izubraievah* tr Ut je v Koper prettvsh. Oatd* jt? nevaiiiust, ki j« u»aiuljiin pnti; cuula je, d«S v dfjaujt tit vef .v.uUm^" ; in ta bittkuU ji jr taorila i(v*j« oj«-. Da bi &e to d^omljivu »uiije k botj* tPtnn obtmfo, pokti^f rdravutke na »wt. o.ilorm je bit dan fthivuilkrgA ^liada 13. avg. Nomcumi (tun, le IhiIj tu'*rrlua ut a; knjti laias m bib muguce Vhi-tn povabljt'utui 4idiaviakoui k }>oaVitu ptiU. N.ijbuljsi hu mauditi, ati uu^t.dt; dt^itut pa je bpudictelu zdravitu ~— iu uturrtt je Mvtula ."lovruako-itaiijaitsku vadui* ca". IV J« ialusttiu t Za dvdi(a m» jt postavili htiem>ko de^ko boh", v ktt'ro bodv iiftrti buittii — ie ae po feredstvib iq»u. sua ttampu — aamt neuiikt utiou. To je fe bidj zaiostiio' Ko bi vsaj iaeii nasi bkvoiihki iu italij.ioski o-iroci kako w:»luvcniku-itahjau.sko prtprav-Ijavnico za arednje Sole"; a nimajo je, dasi ate dve »iediiji auh v Ooiici, gtninazija in reilka. To je trez v»e i«iu>tuo! Ubogi aloveuaki drLki! Vse Sole v Gorici 80 ttsetnu Jf^iku zaptte, razuu kmetijsdce; k poljedeUtvu lo vas toia; obdodttt in ne ptivosttjo tatn vtiih po-llicev modri &obkt svetovald. To je inden uapredek 1 Ratno tako SO poliskali ibven»ki jvnk u sol ti^U-ga Wta, ktero je bilo pred 1859.* Toraj gre sobtvo aazaj. Nazaj za^tava iol^ka, Kaiaj za dvajaet let I Zdaj zaCue doba poljaka; To bote modri avet. Z oraloni in tiiatiko PrernBTmo zeinljo v&6; Scjajmi) prat velikft, Kar nas redtlo bo! Politktai pregled. V nedejjo 8. t. m. so v Gradci ateliko slovescostjo odkrili spomenik nadvojvode Jo-van a. Cesat sam je pri§el porclifiat 3Vd6ant)St> katere se je dele^ila ogromna IjudsU mno^ica. Spominek je krasen, bronasta podoba priljublje-ncga nadvojvode v civilui oprati je mojalersko delo. Mitiistru Andrassy-jti klenkajo Casopisl raznilt barv zadnjo uro, pripisujo6 ujerau uaj-vedo, te ue ediuo krivdo vcHkih irtev in zgub na bosi-nskih bojlsdtli, ki utupljajo xdij na ti-sute druzin v uajvcdo 4alost. Govori se, da namerava vlada predloUtt diiavuemu zboru ualrt postave, po kateri ie v wjsko pykliaiuim gospodarjem izbri&ejo davki. PraviL'iio bi bilo. Volitve za dezelne zbore fie neeo pov-sod kou(ane. Kun'tke obftine na Goreirje Av-htrijbkem so volile same kouservativce. Na CeL~ kem se narud Cvrsto pripravlju. Volilni oklic na* rodue struuke prizuava, da je pot pasivne poll-tike brfznspesen; vendar pruvi, da bode zbof i/.volji'tuh poslancev Se le odlocll, all se Cehi vdeh'io /.bora, ali ne. Na Knuijskim, kder imajo zdaj ttcraSku^ tu. v zboru vetino, dasi Sti»j« dezela 400.000 Stovettcev in le 20.000 Numcey, se je zborova-nje zafclo, kakor pri nas, 12, t, m. Za dezel-ni'ga giuvarja je iuieuovau vitez Kalteueger, za njegovi»ga namestmka pa dr. Dleiweia. llrvaaki isbor bo noktU sktieatt tta 20. t. m. — Voljonth je tarn 5tt vladno-iiaroduth, 12 opozicijunaliub, 5 Srbov in dr. Starfievie, ki je stranka sain za se. (jrr&ka se pripravlja na vojno. Vojni minister je akazal, naj se ohcirji, poduticirji ia vojakt, ki so tta odjmstu, precej gkliLejo. Ce kc lui'Auiii turtko-giska vojua, vtegucjo ee it nje roditi vdike refii. Burliuski tuir se maje V svojih tpmeljih. Rusi so slednjid rendar v Batnmu. 6. t. m. je ruska vojnka vmarsirala v tvrdajavo, iz katere se se zadnjo turSke 6ete trebijo. Alb an ski uporni mohamedanci sovlpeku ubili znanega turskoga vojskovodjo Mehemed-Ali jwso z vsoin ujegovim spremstvom. Netnski re-mgat je tu v imcuu tnrSke vlade prigovarjal, uaj prebivalstvo odneha od krvave nstaje. V Italiji ie vedno raite agitacija za „I-Ulijo irredento", vendor je Garibaldi priporocal vodjem, naj svoje operacije do pomladi odloze. miumjuuMnju\x,\..iu.....' "i ii'u11!,'¦ i ¦ ii iwwiicag kaj goTore Itsti, ki imajo camen cerkveno godbo k petjf poepelevath V«duo &? derie svojih stank naved in ru/vad. ,.Kar »e je pelo pnd njirai, to naj octane; j zakaj bi nrk vpeijevalt one dolgocasoe napeve, za katere ijudstvo ne maia. Po ten uaj t^egajo oni, ki imajo vvd pn{>oimeko» in vee moti na svojem kontM. Tako miabjo tec oatatu jo \edno »n btarein, to tudi sprevi-dijo, da mar»ikaj ni piav. Strkst jib trud in tako estate narodno cetkveno petje se s\ojtmi napakami in tazvadami. Spet drogi ho«ejo naenkrat vpeljati petje prav ˇ eerkveuem duhn, za katero pa ntmajo doata mod. Karodiie uapeve, ali boljse recetio )jnd»ko petje boCe-jo biea obxaa zadusiti in inetto njega postaviti novo. Pii trm pa ne ponn^lijo, da a plevelou izravajo tudi najlepSe rozice. — Mase iu napwi slavmh cerkvenih skiadateljev, ki Lloveka res prctreaajo in navdajajo z tepopisljivimi dutili, ako jib poje mocan in izuijen abor, nimajo nikake moLi na takih korih. Dela ouih mi»j»trov so namre6 taka, da putrebujejo mnogo moti iu tittda; Ie po tern pokazejo svojo ,Ludovito mat. — Maiijka pa ie eua omenjeuih lastuostij, zgube skoraj popottMHtw svujo rant do posl'i^aka in postanejo dol-gucaatta. Pevci aaini ne znajo iu ue moivjo ceuiti du-hovjtcsti iu prave veljave takih kompozitij. EJun glavuih uziokov je tudi ta, dase le redko poje vpra-veui casu (tempo) iu za t<> ima petje vea drug znacaj, ali boljse teCeno, one* nitna nobeuega, ampak je le ne-kaka doigoCasua meujava akordov. Ke mm* ae fctdaj eaditi, ako ljud&tvo za tako petje oi poseboo vn«to. ^ajlepie ikladbe plmajo do pdg&stolmt prlpoWajb boliriki)i iovolde) trpft. Kii pt> ijem pt la. Vteum borate W°fy ki 1 O porabi aadjd). (Unitttt,) Prav prljeteh dbk (bttkefc) dobi te^ m&u & se vrelemu nloSttt na^adn% jabfeik ra liriisk ddflaW ftoliko olupkov (eao pest) zlahuo dWeeih.tok, tS se posu§6 in malce v k6zici, da ptafeifejo mm, zgejo. Tab ttrlpravljew skdttb vtiK& jeprffctn^l zdWjvo, ker Wdi kri id pospeluft tfyUyik atUo tezklh beHakovrnsklt jedl; JSatoi j« Wr3 V s&veruin knijift pdw*-^"*- +**^*D*~iL l^i.^..t, na zlatl zill (haiiiovo hladrteja in tniridsa. le eider sadito tfcto pij6, katero jfini pray toUti* pomore k zdravji. Sadjerojcil ki ittiate lelb^Vfelfko ialTBlkTA hraik, napravlte Bi sadnega vtita, ktero bodd r^ddtittt M va&i. delalei in kterlih vatn ta bo treba kuobVat tiWi (suapsa), ki mort hloft detftlca. " buaes Je bift za vtrujencga konfa, tJho pit dtell Ako ne maraS porabltl ooilne&k sidja za vf^, na* Siavi si iz njega ocet (k1a), kljfl orafrdbHel'th^ra^ Ji ni greh, da kuptijcjo gbftttflilliije lesfni kis pp slacunah, ko bi ii v*aka hila Ibko dOma titprivfll zdrav ocet iz sadja. DrUfti! ufnO tudi Wml >i1lfia krivi, da nam slabo gie. — BvoMje, all kitMtb all zmerzueno sodje ae etolce in V kadi pom da zavre in se sklsa. Poteni se «tlintii (Bpre|»)'in katlje v kisne kadi, ki fee postavyo «a g^rei ttraj m-W aE). Ktnalo se vsa tfkoftina sklsa. Prav liitra ie Mi razvije, Ce se teku^iuf dOsfttVi kinna matPrniCa, P* se kin sefsti, pretoil se V drugo posddo, %w ttavldho ima na duu mnogo npsnage, izmeckov, patjebno C« M« je nagnjito sadje tudi potatito. Prav tUfll Htprlnibj cu uiu v badnji, v kturem stoieeuo aadje left,, bdtt-ramo vso na povrftjl uabil'ajoCO fee iKbnagO. Da ie iz sadja dela tudi zganje, je olifie Kttaiie. Ker pa sem velik nur-p otuik zuli 0u^. Ce datje bujie te tuttj po Slovcnskeiu rHZproKtlrajoAemu zganjt. ne muritfl govoitti o napiavi zganja, ker prott svojeuiu pfepVi' cauji ne irorein deiuti. Da se iz sadja napraVija iivritoa vkubdvlfla, C«-2ana, kcih uze kratko omenil. Kar ielim le o porabl lldja povodaM, je su-aenje. Koliko subo sadje zadene, Je pa« snano, Krkyi bo prijptna ji'd, in marsikterikrat B'oga hvalljo 1jui da imajo po zimi nekoliko subega sadja. Nasi firici so Btcer tnojBtri v lupdhii in suJiinil eefpetj lo sllv. A v hribskib krnjth dezvle se pa zelo ztttetiprla suseuje obiluib Ceapetj, ktere ae navadno aa diimi ffl 66, kar jih po dinm sinerdljjye dela in tako blago ima uialo veljave v kupCiji. Koliko tUoft iu tisoc centov je letoa CeSpclj v di^eli. Peodajajo se po ceni, ktera komaj povroca trud in pla&lo za dvlalce, ki jih tre-sejo, obinjo in akupaj zna^iajo. Ali bi .ne bilo boljie, da bi jih pravilno posaftHi in poteid drOg©4eta-prodali suh6 in ceSplje «e vodljo vwko Ifeto iti eew so pri aalykkr^m blagu tako spranienljw^ kakor prav pri tcSpljah. Letos so suke (A^nt) m $ b,; drugo leto bodo morda po 10-^1 J for. Jfaj teda) podam kratek poduk za sulenje sadja, Sadje moKa bitt dobio zrelp, ker le frojaol^oj zrek) sadje daje lepo auko blego. Vendar ,ne w posluaalcev nikake moti ia to se ne godi ie na de-2eli, ampak tudi v meatth in v imenitnih meatih. — Le pojdtino v to ah ono ctrkev poslusati in preprica-li se bodemo, kako tezko je nalutett na Uko petje, ki res povzdiguje siree fc Bogu. Iitvendar pojejomar-bikje prav K>pe skladbe, ki so *ame ua aebi tudi cor-kvenega dub*.— • Da pa nimajo pravega vttsa, je uzrok to,, kar smo ravuo uavedU. Iz omenjenega tedaj razvidimo, da je trebaljud-sko ia umetno petje pospesevatt. Odstrauiti se smejo samo oni popalafni napevi, kateri se ne dajo lahko tako preatrojiti, da bi dobremuokusu zadostovali. Vae droge bode umen oi-ganidt predelal in na ta naiin bplosno ljubezen do pe^ja raeil ljudstvom gojtl. Onemn, ki se peca z domaCiuti napevi. bodego-tovo zuano, da se med-njimi mnogo tacih nabaja, ki se dajo z malim trudom v oajlep^e in prav gtuljive pesmice preobraziti. Treha je le terdo skoijo odstrauiti, v kateri se ti zakladi domacega pesuistva naka- S tim pa notemo reCi, da je treba te domace, 2e od nekdaj znane napeve gojttu Tega ne.—Polagotna naj se pride ua umetno petje, katero se pa mora vedno na popularno uaalaujati. S poeetkauaj be izbete-jo lahke kompozicije. Ko se pevci ten dobro uaue«, uekoliko te2e itd. lie na ta ua5in bode organtstu mogoee eerkveno petje /boljsati in tudi ua .obcuo izehrafemost blago-dejoo vrfjivati, Toliko za daneaj v.k»tltem bodemo SrabiUi^ v^6 o tern povedaJl, > \ && biti sadje pnmlajeno a\npak naraywoat iz dwvja i pobrano mora iti v susilnico. Hefcteri olopijo eadje (no le ««#«&, Mttttak tudi jabelka In hru^ke), kar pa je drago, 9a tako sadje posnleno se dratje prodaja. Naj veeega vpliva pri auSepji je prawiltta aulil-niea, v kterej fee Ntdje rvofte fee nawU naterksja, maitjse ostane tdo tt. pt. majline brutke, eespljyitai) susi bree dlraa, tedaj lev eahem «vaku. Opvatim popi«ati Or. Locaamvo sttiiiideo, kar posebno hribski sadjen-jci so imefi |wg<»etoma prtlUeo sliSati 0 njoj. Za denes prfpOMtfami la sateto^dtle le v zgretc-w, pa iie diraastem zraku, JPittlam^a sle-deca vodila, ktera bodo uekoliko pomagata turfs onim, ki nimajo pravUnik buajlnic. Pri anSenji mora paziti so $ ijm flip spravi eadje tokoj»Vi»eC, ki>iuta saj 6D UWj" '$yt kote, potent pa, ko posUno sadje. tfliko mm, rd> se more a siamao bilko preboaU, wdostaje topllea W Prepotlasno spSenje ne ve^Ba, bjo> p^steiie Jiusio in kislo. Koje,sadje posuSenp, pa da je gtio bilo v toplini saj 45°, naj ee tako}, ne fc mJMOm ^e6 casa v peci, v kterej bi bilo ftord* M jtfr* vzame iz vroie pe6i, da se hitrona zrftkw ojijadl, Rkj boU« tedaj, da se zwcer v hladno roroo |tatd Me po«tavUo. To nrinomore. da sadje, dpbi tepoJgUlp bawo. 2ato je'tudi dobro, da se vrpec sjdje WCftrtt vzame iz pefti, oa zraku obladi in inp& V |«bc tim itd. Takapiemeiyava vpliva, da je suko iBadje ^aW PoMiseno sadje se hrani v dobro prezrjtAettik pUW visokih hrantih. . . ^xl Slednjie priporoeam s& hramtev teplh zanhTa* belk, ktera se 0 yeliki iwOi potem gotovo. pW «ra8° prodajajo. Letos so bila jabelka akoro #0 idraja, kakor post»|ftjfttti sadjerejei ne umejo hranitl aatljii, aaj mm* -*yj tcpeina laatnosU. .Kako.r^.saile a&Ji^ft J«?rm9#) brwUi, boiem Jjpdej ymWk Tudi hnraitev opresiiih jabelk se prav dobro splacoje. Saj je redkokrat mogoce o veliki nocj do-biti lepih jabelk, gotovo pa ne po nizki ceni. Letos ao lepa jabelka o veliki noci bila draija od pomeranfl AK ni ialostno, da se naSi sadjerejci ne poprimejo zasajanja flannib jabelcnih dreves, posebno onih piemen, kteradajo stanovitna, dolgo trajajoca jabelka, n. pr. Marogasti jesenski kalvil; beli kardinal; Dovnton-pepinek; AngleSki kosmafi; drobni dolgopccelj; mu§-katnik; zimski golobec; zimska zlata parmena; bra-dikov-nonparail; Gezdonski kosmafc in posebno zimski fitetin. Da pa sadje zdravo in dolgo casa nepokvar-jeno bstane, tveba paziti, ko se sadje obira, da se ne nai in da se tudi prav skrbno spravi t za to pri-merne Bbrambe. Sadje se sme le ob lepem vreraenu obirati, in nikdar tresti, ce je namenjeno za shramtev do spo-roladi. Poletno sadje bitro gnjije, ce se pusti pre-dolgo casa na drevcau. Zimsko pozno sadje pa naj ostaja na drevesu, dokler je le se mogoce pustiti ga, ker ono bo se le potem polozeno na alamo omladilo se in tako postalo okusno za jed. Da se sadje zdravo ohrani, treba bramti ga, da do njega ne prihaja prevec zraka, Se manj pa vlai-nost in soparica. Prav nevarno in Skodljivo je sadje hraniti v velikih kupib. kder se zgreje in bitro gnjije. Mraz sicer ga tndi vuici, pa nizka toplina kakih 4-5° ma je prava. Prostori, v kteiih se sadje hrani, mo-rajo biti suhi in cedni, v njeh ne sme biti nobenih nesnainih stvari, ktere rade gnjijd. V suhem pa bolj 4emnem hramu se sadje na police pokladano, ne na-kupiceno, se naj bolje ohraniti more. Dobro je, ce se stavi v kotu na tleh skledica napolnena z apnom, ali ce!6 s klorovim apnom, ker pozresno vledc iz zraka no vlainost na se. Amerikani in Francozi pa hranijo jabelka tako-le: Oni vzamejo sodce, kteri imajo na dim blizo za 10 palcev na debelo nasutega gipsa; na to lego raz-dele se jabelka, cez te pride zopet lega gipsa, na to zopet vrata jabelk, zopet gips do vrba. Zabiti sodci se shranijo na suhem kraju in o veliki nofii je sadje le prav frisno, lepo in zdravo. Gips namrec pozreSno pije v se vlainost, brez te pa ni gnjijenja. Ker je gips tako silno vazeu v gospodarstvu bodisi, da ga porabimo za gips an jo delete, ali za potresanje po gnoju in kompostu, bi pac priporocali, da bi nasi sadjerejci kupili par centov gipsa, (ki velja cent ll/2 gold.) in da bi po naSem nasvetu ^shranili nekoliko pa bolj trpezmh terdih jabelk. Spomladi bodo to jabelka dobro prodali, gips pa bo jim prav dobro zadel za gipsanje detelje. Razne vestiL Zakesnila sejedanaSnja stevilfca, ker je ured-niStvo z izvanrednim delom preoblozeno. Mill darovi za vboge druZine v vojno slnibo poklicauih rtscrviatov: C. gosp. zupnik And. BrezovSffk iz Rihenberga poSilja opravnistvu „Soce" v omenjeni nameu 7 1. in 86 b. in sicer g. zupnik daruje 2 gold., g. kaplan S. Gregor&c 2 f. RihenberSka zupnija 3 f. 86 kr.—Zue-sek smo oddali denarnicarju doticnega odbora. Domovinoslovje. Zalozmk slovenske knjizice nD o m o v i n o s 1 o v j eu za ljudske Sole nam pi§e; „Do-movinoslovje za ljudske Sole14 je namenjeno uciteljem, scencem in Solarskim knjiznicani—za domaco in sol-sko rabo. Dobiva se pri vseh knjigarjih: v Ljubljaoi, Maribora, Gorici, Trstu, Celji, Ptuju Novem mestu in v Ljutomeru. Posameznim iztisom je cena 12 kr. Edor vzame vec eksemplarov, temu se cena znatno zniza. (Neka tiskovna pomota, ena odvecna nicla se je cisto iz vseh odtisov odstranila.) VoIit7e na spodnjem Stajerskem 'so za Slovence prav povoljuo koucane. Na vseh voliSCih so zmagati slovenski kandidati. V Marburgu sta izvo-Ijena dr. Radej s 104 in Flucher s 110 glasovi. Seidl je dobil samo 72, Seeder 92glasov. Volilui ko-misiji je predaedoval dri. poslanec g. dr. Vosujak. — V Celji sta izvoljena drz. Dominkus s 183 in profesor Zolgar s 184 giasovi. Naspiotna kan-didata sta dobila Prosseg 77 in Berks samo 27 glasov. — YPtujnjezmagal narodni iHermann 8 102 glasoma proti c. k. okrajnemu glavarju, ki je dobil le 16 glasov. — V Breiicahje vseh 91 volilcev prislo in soglasno volilo narodnega kan-didata Znidarsic>a. — V Ljutomeru je izvoljen slovenski kandidat Eukovecs 60 glasovi: nemSkutar Hempey je vjel samo 19 glasov.—v S1 o-venjegradcu je zmagal uarodni slovenjgraSki 2up-nik dr. Sue. To je sijajen uspeh. ki jasno dokazuje, kako vrlo napredujejo naSi Stajerski bratje. Gromovi-ta slava jim !tf Pravda zarad wvelei4daje.« V soboto in nedeljo 7. in 8. t. m. se je vrSda pred Ijubljanskiiiii po-rotniki, ki so bili za ta posebni siueaj Bdelegirania Od trzaSkega B0di§&», politiCua pravda zarad veleizdaje zoper italijanska Stndenta Benatti in Qnarantotto, ki je celo omikano Ljubljano silno zanimala. Obtozenca sta bila od (vecinouia slovensko-narodnih) porotnikov veleizdaje nekriva izpeznana z 10 proti 2 glasoma, in tudi nekriva kaljenja javnega mirusGglasi proti 6. Zagovornika sta bila advokata dr. Zarnik in dr. Mose. Dizavno pravdniStvo je zastopal baron Gleis-pach iz Gradca. Milodare za droiine reservistov in ia-njence. II. razkaz luilodarov, do5hh odbora v pod-poro ubogim drazinam v vojuo sluzbo pokiicanih reservistov. Podarih so gospodje: Liademann Leopold c. k. generalinajor v pokoji 10 gl.r — Jassovetzy Stefan 3 gL,—Oseska obcina 5 gl.—farmacevticui grciiiij v Gorici 20 gl.,—Dom. IKcolle 10 gl.T—Rossi Franc 5 gl.,— R. D. V. ft gi. —Nj. E: Karol grof Coroniui 5 gj^—Samoitan milosrCuili bratov "> ^1.,—Adolf Mo-ser 30 gl.,—Eiazein Fibich c. k. iiadlieutenant 20 gl., —Bernard pi. Riccaboua 10 gl. Ilk-romm Piister iz Zagieba 20 gl.,—-Ubcjita siolkati 12 gl. 3 kr.r Iv. K. Michebtsch 10 gl.,—Zupaustvu S. Vid pod C'ervinja-nom 25 gl., Zupanstvo Mu&eoli :t3 gl. »"j»i kr.,~-Brata Angel in Albert Levi 100 gl., —Frid. dr. Delia Bona 5 gl.,—Avgust vitez Ifockmann 25 gL,—Papirnica v Podgori 50 gl.,—Ana Zuchiatti (v j-.n-bruji 5 gl—Zu-panstvo Mariano 8 gl. l>ti kr.,—Po ^lav. urediiiitvu .L'Eco del Literale" je doslo 16K gl. lo kr.,—in sicer so podarih: Nj. Vis. kttezo-nad^kof 40 gl„—Ev-genij dr. Valussi 10 gl., Auton Scssich o gl,—Tfkla vdova Kersovani 2 gl., — Stefan LevpoScik 2 gl., --Mous. Avgustiu baron Codelli 20 gl..—Alojzij dr. Zorn 10 gl.,—Grusovin Josip 10 gl.,.....Fataui iz Koprive (v Fuilaniji) 3 gl. -Mous. Josip Tuui 5 gl.,—Mous. Ivan Abram 5 gl., — Mousig. Andrej Legisa 4 gl., — Peter Merlo 2 gl.,—Josip Oemiel 4 gl..—Mens. Bensa Stefan 5 gl.,—Mens. Kofol Stefan 5 glv—Miha Bolter 5 gl.,—Milost M. iupuik 5 gl., in po njem Maniaco Jakob 60 kr.,—Kukacevic Jak. 5 gl.,—P. G. v sre-bru 4 gl.,—Kernel Giegor 1 gl.,—Totihig Anton 1 gl., —Tabaj Auton 1 gl.,—Bastiancic Ivan I glM—ISaraz-zetti Alojzij 1 gl.,—Sirk Kristian 3gl.,—Nanlin Kar-50 kr.,—Kumar UrSa 50 kr..--Vsega skupaj 023 gl. 50 kr. in pristevaje zncsek I razkaza 1071 gl. • znasa vse skupnj 1604 gl. 59 kr. Za ranjence: gospa Graf en zavoj rabljenega platna in eufanja K.o 1*600, gospod Stefan Jaasovet/y 3 gl.,—Tomaz Clement 2 gl.,—Po gospcj barouovki pi. Iiechbach*Coronini jo do.slo: od gospe Lma Steiti-hard 5 gl.,—od g. baronovke Itechbaeh-L'oronini en zavoj Listrovih povez K.o 2-450,—od g. Elize Tanzc plateuine K.o 2-400,—od g. groiiuje Ilozaliju Strassol-do-Grafenberg plutenine K.o 21)00,—N. N. en zavoj eufanja K.o 0 350 in Se eden K.o 0200,—od obcine Morarske K.o 4 platenine, od goap. N. N, 20 gl., od Marianske zupnije 5 gl., Denara skupaj 35 gld. V Gorici 7. sept. 1878. Za odbor denarniear A. pi. PAULETIG. Tuznega srea naznanjajo podpisani v svojem in drugih sorodnikov imenu biitko zgubo svojega pre-ljubijenega oceta, oziroma tastu in starega oceta AMTONA MAMlC-A ki je po kratki, hudi bolezui, danes 11. sept 1878 ob 0. un zjutraj, previden se sv. sakramenti, 91 let star v Gospodu zaspal. Pogreb je 13. t. m. ob 9. uri zjutraj. V Kanalu 11. septembra 1878. Franc MftlniS, kot sin Henrik MataiS, kot amuk. iTttii Malnii, „ „ Bikard Malnifi, ., n Terezya Malm6, omoiena Marya FmniiSka Mainly kot Leban, kot hji. unukinja. Orijela ilalnic, r. Sandrini Stefaaija Matni5t kofe unakinja kot nevesta. Marya Aloj. MainW. ., Roza Malnig, kot neTesta. Eleoaora MalniLr n Dunajska borza. Enotni ixi. dolg v bankovcih .... Enotni dri. do% t arebru . . . . • 18 sept ""WgTST m „ 3S 71 „ 40 110 „ 50 790 „ -232 n — . 11^ „ 65 100 „ 15 9 „ 33 5 „ 5a kr. 1860 dri. posojilo ...-...- n Napol. ,........ . ! . tt C. kr. cekini . . . ,...... • tuni v dojhujI*»j me>4, ozdratlja ||| pod garancijo, tudi ua fcolnik za „ . . . - ¦ to ne ve, in da se zdmrju ne Skoduje, iznajdaik TM. KONETZKY, izdeluvec digav v BER. LOU, N. Bernauerstrassu Xr. 9H. Vpljir te izcajdbe je zdrST. stveni zbor preiskaval, in so boluiki pred kr. sodnijami s pri-¦ego potrdili. Naj se tedaj uaravnost pri meni narooi, in ne zmeni nh poa&rojevalce. Zahvalna pisma zastonj in franko. ,M»»t«H to odfflYomi awdait; ASTON IABUAMI. — llsktr- MAn,ist6 t Oorici. Vazno ozuanilo. S pomoejo slavnoznanega prahu Iwells zamore si vsakdo v nekaterib minutih, in ne da bi se motil z nmetno zlbzenimi stroji, napravljati PIVO, odlicno po srojem okusu in po zdravstvenih lastnostih in nic nize od onih.piv, ki se narejajo v taveni, na Dunaji, na Bavar<»keiii, in sicer prav po ceni, kajti liter stane, Cp se vsi stroski vracunijo, samo 11 centczirnov. Navadna cena zaboja za 125 litrov B gld. n n »J0 n 3 „ (Prosto po>tnine v >vej Ituliji in Avstriji.) V vsakvin zaboja jo prav razumljiv poduk, kako se ima ravuati, kar je tako lahko, da se ni mo^ore zmotiti. Naroruje se pri G- Perino in Coggiola (Italia). K -IS^SSSk^^ $'j ;ti i 40 kainnjelomcev, 5 zitlarjev, 50