ftt. 23.
V Gorici, v petek dse 18. ma.oa
Tacaj XXXIV.
Iibaja dvakrat aa tedea, in eioer t gredo in ¦•boto ob 11. uri predpoldne ter stane z izrednimi prilogami ter s f Kažipotom* ob novem leta vred po polti   prejemaš«  ali t Gorici   na dom poSiljana:
Vse leto.......iS K 20 h, ali gld. 6 60
pol leta ........   6 , 60 ,   ,     ,   3-30
oetrt leta.......3 , 40 »   ,    .   170
PosamiSce Številke stanejo 10 vin.                              ,« _»
Naročnino sprejema npravniitvo v Gosposki ulici gtr. 7. t Gorici v cGorilki EaksraU A. GabiSSek vsak dan od 8. ure zjutraj do 6. r.veder; ob nedeljah pa od 9. do 13. are. Na aarceila bres dapoalane aaroialae i a a« oslrant*.
Oflasl la paalsale« se radnnijo po petit-vrstah Se tiskano 1-krat 8 kr., S-krat 7 kr., 3-krit 6 b.Halt' vrsta. Večkrat po pogodbi. — Večje Brke po prostora. ~- Reklame in spisi v uredniškem delu 15 kr. vrsta. — Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost.
»Vse za omiko, svobodo in napredek 1«    Dr. K. Lami«,
VrednHtro
se nahaja v Gosposki ulioi 5t 7 v Goriol v L nsdatr. Z urednikom je mogoče govoriti vsaki dan od 8. do-12. dopoludne ter od 2. do 5. popoldne; ob nedeljah in praznikih od 9. do 12. dop, Upravnižtvo se nahaja v Gosposki ulici «. 7. v I. nadatr. na ievo v tiskarni
Naročnino Id Oflase je plačati loco Gorle«.
Dopisi n&J se pošiljajo le uredništva.
Naročnina, reklamacije in droge reSi, katere ne spadajo v delokrog uredništva, naj se pošiljajo le aprarnifitvn.
„PRIMORIC"
Uhaja neodvisno od «So8e» vsak petek in stane vse leto 3 K tO h ali gld. 1-60.
«So6a» in cFrimoroo* sa prodajata v Goriol v to-bakarni Sohwarz v Šolski ulioi «n Jelleraits v Nunski ulioi; — v Trstu v tobaksmi LavrenBio" na trgu della Caserma.
Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici.
Taleffon it. 83.
»Gor. Tiskarna« A. GabrsSck (odgov. Iv. Meljavec) tiska in zal.
nemške palice.
Slovani smo sužnji v Avstriji. Povsodi nas zapostavljajo, povsodi nas pehajo v stran, povsodi prihajamo v postav le le v zadnji vrsti, Na umeten način so se vstvarila v Avstriji med narodi nasprotstva, katera se pojavljajo vedno, sedaj v milejši sedaj v hujši obliki. Kaj Čuda torej, ako čuti to našo zapostavljenost, to mačehovsko ravnanje t nami, tudi nemška akademiska mladina! Ta nemška inlaii:na je tako fanatizirana in po* divjana, da gleda na svoje slovanske kolege Cez ramena, da jih prezira, jim odreka pravico« študirati na visokih nemških šolah, ne da bi jim za to privoščila vseučilišča v materinem jo?iku v domovini, ter da jih ob vsaki priliki, ki se dobi, napada in pretepa. Ta nemška mladina dela to s toliko večjim pogumom, ker ima zasiombo v raznih vse-učiliških profesorjih in rektorjih in ker jo vsenemški poslanci naravnost hujskajo na boj na Slovane, AH včasih so tepli le Slo* vano, sedaj pa tepejo tudi laške visokololce. Tisti novodobni podivjani Nemci stojijo namreč na tem stališču, da v Avstriji mora veljati le njihova, da v Avstriji so le oni absolutni gospodarji ter da se jim morajo uda-jati in klanjati vsi nenemlki narodi. Proti T.ahoni so igrali Nemci dolgo časa hinavsko :.ogo, ali s'ednjič so vendfr pokazali svojo barvo, kak ra jim je prav tako sovražna kakor Slovanom. V Inomostu so pretepali laike vi-sokošoice, laftka kri je tekla po tirolskih tleh, seda, jih mečejo tudi na Dunaju iz aule, ako tam le spregovorijo besedo v svojem materinem jeziku ter jih Nemci slišijo. Nemška oholost, brezobraznost in dlvjaštvo gredo proti vrhuncu nestrpnosti. Ako pojde tako naprej, potem nenemSki dijaki na nemških vseučiliščih ne bodo več varni svojega življenja v pravem pomenu besede. Popolnoma naravno je, da taka poturovelost nemških buršev je morala dobiti pri vseh nenemlkih visoko-šolcih skupnega odmeva, in naravno je, da jih je privedla skupaj nemška sila. Nemške palice so fth nagnale na skupen nastop proti nečuvenemu početju .nemških dijakov na vseučilišču ter v  protest proti  odobravanju
nemške surovosti na mestih, kjer bi imela kraljevati pomirjevalna očetovska beseda ter najstrožja objektivnost,
V zadnji številki smo povedali, da so zborovali laski visokololci ter se stvarno ba-vili z vprašanjem o združenju s slovanskimi tovariši ter pri tem ponovno povdarjali, da to utegne imeti dobre posledice za lojalno sporazumljenje tudi v domovini, Kakor je videti iz našega poročila, je to velezani-miv pojav, vreden, da se ga postavi v vrsto s pojavi, ki so presenečali svet iz zadnjega zasedanja dalmatinskega deželnega zbora, ter z onimi, ki prihajajo na beli dan iz občevanja dr, Tresiča-Pavičiča z Riciottijem Ga-ribaldijem. Med Lahi se polagoma pojavlja struja, katera si postavlja vedno vidneje nalogo: nastopiti skupno s Slovani proti pangermanstvu. Nemec je brezobziren ter z vso prirojeno mu krutostjo, podprt od avstrijske vlade, prodira proti jugu. In da Uri lažje prodirajo, da se german-slvo toliko lažje razšopirjsi med nas ter preti po novih železniških zvezah popolnoma so razšopiriti, edino lo radi tega so postavili v južnih deželah Lihe nad Slovane ter jim dali v roke toliko moči, da se morejo vspesno boriti proti svojim slovanskim sodeželanom, toda nikakor ne tudi proti Nemcem, Nemci so zavarovani na vse strani, njim se ne zgodi med nami nič, in ob domačem narodnostnem prepiru se redijo le oni ter vspevajo le oni. Dolgo časa že slepijo naše Lahe s tem, da so jim vrgli v roko ne« kako nadvlado nad nami ter da jih nasanjajo na nas, da se toliko lažje ukoreninjajo v naših južnih deželah, dolgo časa že traja to, n6, končno menda vendar spregledajo ter zagledajo resnično nemško - nevarnost in jim izgine izpred očij tista fiksna slovanska nevarnost, katero so jim nataknili Nemci v svoje s vrhe. Ponekod že spregledujejo in vidijo tisto žalostno vlogo, katero igrajo naši Lihi. Počasi uvidevajo, da v istini niso gospodarji v ničem, marveč da so le, n e roški v a 1 p t i. V Primorju strahovalci, njihovi sinovi na Dunaju in v Inomostu s t r a-hovanil V Primorju očetje vsaj na videz prijatelji Nemcev, njihovi sinovi pa tepeni od nemške mladine. Take  vloge so pač čudne
tor nevzdržljive. Ker leži na dlani, da Nemci ne odnehajo od svojega postopanja, bi moralo to imeti za posledico, da bi se odvrnili od nemškega vpliva med nami ter se začeli približevati svojim sodeželanom, kajti kratkoviden mora biti oni politik, ki ne uvidi, da le ob strani teh se morejo ubraniti nemške poplavi. Drugega pota ni. Ali nemška nevarnost je velika na sploh ter ima obsežno polje in je naperjena proti vsemu slovenstvu in romanstvu, Zato bi bil pa tudi čas, da se zveze slovanski in romanski svet v skupno akcijo proti preširnemu germanstvu, Nemške palice padajo po vseh in te nemške palice nam občutljivo pričajo, kaj imamo pričakovati šele v bodočnosti,,..
Nismo optimisti, zato ne sodimo preveč navdušsno o započetem bratenju slovanskih in laških dijakov, toda brez dvoma je, da če že nič drugega ne ostane, ostanejo lepi spomini prijateljstva v stiskah, katero ima tudi svoje dobre posledice. Drugače pa se la mladina uči spoznavati nemško narav pri izvirku, kar mora imeti tudi za posledico, da se morda ne bodo dali več tako slepo izkoriščati v nemške svrhe v domovini. Sicer poznamo Laha in vemo, da ima Nemec nanj tak vpliv, da ga nabriše, kadar hoče. Le malo polaskati se je treba laški kulturi, malo pohvaliti deželo in Lahe na sploh, pa je dober in Nemec naredi ž njim, kar hoče. Hitro ga ima v svojem .rucksacku".
Nemška nevarnost je velika. Zaslepljeni laški voditelji v Primorju je nečejo še videti, ker jim je vloga valptov prešla v meso m kri, ali mladina se o h 1 a j a ter gleda razvijajoče se reči z drugačnimi očmi. Nemške palice jih silijo do drugačnih naziranj, in v obrambo proti tem nemškim palicam je treba zaveznikov, naravno onih, po katerih tudi padajo. In padajo po nas vseh, po Slovan i h i n p o Lah i h. Z novo železniško zvezo pa utegnejo seči te palice tudi v Gorico in v Trst, in kadar bodo tepeni tudi tu, vsaj takrat se menUa streznejo, ako ne bodo vpoštevali že poprej pravočasno obrambe proti njim ter ne izkoristijo pojavov združenja proti nemškim palicam.
Nemec prodira v nas vse, in Čim brez-obzirnejši postaja, toliko bolj se pokazuie v
vseh potreba obrambe, in ker je gotovo, da bo nemški .Drang" na jug še rastel, mora rasti tudi potreba po obrambi proti »Drangu". Nekega dne mora stopiti jamo na dan — ako nočemo potoniti mi in Lahi v nemškem morju. Čim prej stopi na dan, tira bolje t
Občni zbor
.Slovenskega bralnega in podpornega društva v Gorici* dne iS. marca 1904,
Kmalu po 2. uri se je zbralo nad 60 članov v društveni sobi, katere pozdravi predsednik g, Josip R o v a n ter povdarja, da je občri zbor sklepčen v smislu §§ 34. in 36. društvenih pravil in sklepa lanskega zbora, po ki i tereni sta se določila ,Soca' in »Gorico* kot ona lista, po katerih razglaša društva svoja oznanila. Letni občni »bor Je tedaj pravilno sklican in razglašen. Letni račun je bil, kakor zahtevajo pravila, razpoložen 14 dnij, ne da bi bil kdo o tej priliki ugovarjal. Prodno preidemo k nadaljnlm točkam dnevnega reda, čutim prijetno dolžnost, da se Vam, čast. goap. društveniki, za mnogoštevilno udeležbo, s kojo sle dokazali zanimanje za razvoj našega društva — toplo zahvalim in Vam v to ime kličem moj iskreni dobro došli! Za nami leži doba društ. leta in dasi si nismo na lanskem obe. zboru oblju-bovali bogsigavedi kakošnih uspehov, vendar odbor vkljub skromnemu svojemu delovanju lahko zre z nekakim zadoščenjem na uprav zaključeno društveno leto.
Po raznih drugih opazkah je rekel g. predsednik še to-le: Žalostna resnica je sicer, da so naše družabne in splošne razmere jako razvožene. Bratomorni boj se bije žalibog na vsej črti in to mej brati ene krvi, ene dežele, mej sinovi ene matere. Ali z oziram na prelepi namen in važnost našega društva v mestu goriškem, pokladam Vam častiti gospodje društveniki, toplo na srce blagohotni nasvet k složnemu mejse-bojnemu delovanju v našem društvu. Društ-venike kot take naj nas pusti strankarski prepir povsem hladne. Naj pluskajo razbur-
Trije mušketirji.
Kapljat Alexandre Duinas.
DrugI tlel.                     C»a,j^)
»Meni je na Angleškem ravno tako nadležna kakor na Francoskem.t pravi Athos.
»Meni je nadležna povsodi,* pravi d'Artagnan.
»Toda, reče Porthos, ko si jo imel v rokah, zakaj je nisi vtopil, zadavil ali obesil ? Samo mrtvi se več ne povračajo.«
»Meniš, Porthos ?« odvrne mušketir s temnim nasmehom, ki ga je razumel samo d*Artagnan.
»Jaz imam neko idejo,« pravi d'Artagnan.
»Govori!« pravijo mušketirji.
»K orožju !c zakliče Grimand.
Mladi možje hitro vstanejo in odhite k puškam.
To pot je prihajala Četa, dvajstet do petindvajset mož; toda ni bilo nikakih pionirjev več, bili so gar-nizonski vojaki.
»Ali bi se ne vrnili v tabor?« meni Porthos. «Zdi se mi, da si nismo jednaki.«
»Iz treh vzrokov je to nemogoče,« odvrne Athos: »prvič Se nismo končali svojega zajutreka, drugič si imamo povedati še važne stvari, tretjič je do cele ure še deset minut«
»Vsaj bojni načrt moramo napraviti,« pravi Aramis.
»Ta je zelo priprost,« pravi Athos. »Kakorhitro pride sovražnik tako blizu, da nam bo možno stre-
ljati, vstrelimo; čo se bo nato še pomikal naprej,! vstrelimo drugič: in streljamo sploh, dokler bodemo imeli kaj nabasanih pušk. Če nas ostanek čete napade, pustimo napadovalce, da pridejo do jarka, ter jim prevrnemo na glavo del zidu, ki ga je obdržal le še resničen čudež v ravnotežju.«
»Izbornol« pravi Porthos. »Ti si gotovo ustvarjen za generala, in kardinal, ki se smatra izvrstnim vojskovodjem, ima poleg tebe pač malo govoriti.«
»Gospodje,« pravi Athos, ?prosim vas, da ničesar ne delate dvojno; vsak naj meri natanko na svojega moža!«
»Jaz imam že svojega !< pravi d'Artagnan.
»In jaz tudi,« pravi Porthos.
»In jaz idem,« pravi Athos. »Torej ogenj!« pravi Athos.
Štirje streli počijo ob jednem in štirje možje se zgrudijo.
Takoj se oglasi boben, in mala četa koraka naprej, da napade.
Zdaj prično pokati streli drug za drugim brez pravega reda, ali merjeni vedno z isto natančnostjo. Vendar nadaljujejo Rochellanci svoj pohod tekoma, kakor da bi poznali malo Število sovražnika.
Na tri strele padejo zopet trije možje, toda pohod onih, ki ostanejo zdravi, aato ne postane počasnejši.
Prišedši do podnožja bastije, šteje sovražniSka četa še dvanajst do petnajst mož; poslednja salva jih pozdravi, toda ne obdrži:* skočivši v jarek, hočejo splezati navzgor.
»Naprej, prijatelji,« pravi Athos, »napravimo stvari hipoma konec: na zid, na zid!«
In z Grimandovo pomočjo se prično opirati prijatelji s svojimi puškami v znaten del zidu, ki se prične nagibati, se loči od svoje podlage in prevrne s strašnim hruščem v jarek: nato se začuje silen krik, oblak prahu se dvigne proti nebu, in s tem je povedano vse.
»Ali smo zmečkali vse od prvega do zadnjega?« vpraša Athos.
»Pri moji duši, vsaj zdi se tako,« pravi d' Ar-tagnan.
»Ne,« pravi Porthos, »dva ali trije so se rešili čisto kraljevi.«
Res so bežali trije ali štirje teh nesrečnikov, pokriti s prahom in krvjo, ter dospeli v mesto. To je bil ostanek male čete.
Athos pogleda na svojo uro.
»Gospodje,« pravi, »pravkar je potekla cela ura,-odkar smo tukaj, in stava je zdaj dobljena; toda biti moramo uljudni igralci: poleg tega nam le ni razodel d'Artagnan svoje idaje.«
In s svojo navadno hladnokrvnostjo sede mušketir k ostankom zajutreka.
»Moje ideje?« vpraša d'Artagnan.
»Da, rekel si, da imaš neko idejo,« pravi AthOB.
»Ah, spominjam se: vnovič hočem iti na Angleško in poiskati vojvodo Buckinghamskega.«
»Tega ne storiš, d'Artagnan,« pravi Athos hladno,
»In zakaj ne? AH nisem enkrat že storil?« .(Dalje pride.)
kani valovi političnih bojev Se z večjo silo, | nas to v našem društvenem delovanju nikakor ne sme motiti. Tudi člani različnega političnega prepričanja  zjedinimo se lahko k plodonosnerau, koristnemu delovanju stremeč za skupnim ciljem: k svobodi,' omiki in napredku. V okrilju našega društva zbirata se lahko razun delavca in rokodelca tudi trgovec in obrtnik, pa tudi drugo razumnistvo naj bi se blagovolilo  potruditi v naše kroge in naj bi pri tem uvaževalo dejstvo, da je njegova  sveta  naloga  bodriti   delavca trpina, stati  mu na strani z dobrim   nasvetom in prednjačiti mu z dobrim vzgledom, ker lena ta način izgojili se bodemo v krepak in zna-čajen naraščaj, koji bode kos svoji nalogi ter v čast in ponos mili naSi domovini. Sloga in Bratstvos naj vladata pej draSEveniki t Kakor brat bratu prožimo si roko v sopomoč brez razlike na stan in vsestranski dobri vspehi gotovo ne bodo izostali. S to zeljo končam ; in oddani besedo gosp. društvenemu tajniku, da  poroča o delovanju preteklega društvenega leta. Ta, g. D. Gilčvert, poroča ; Slavni občni zbor! Kakor vsako leto, smo došli tudi letos skupaj, da povzamemo iz poročila prošlega leta delovanje, ki se je poverilo pri zadnjem občnem zboru novemu odboru. — Predno Vam posamezne točke društvenega delovanja omenim, pripomniti moram, da bi bilo moje poročilo lahko dosti širše in bi Vam danes lahko poročal o vsestranskem procvitu »Slov. podpornega in bralnega društva", ako bi vsakega člana dovedla v društvo ljubezen ter bi društvo podpirali brez razlike bodisi gospod ali delavec, vsi oni Goričani, ki hranijo narodu slovenska srca. — Za časa, ko so vladali le privilegirani stanovi, v onem veku je delavec zastonj zahrepenel po dušni hrani ali primernem  družabnem razvedrilu. Sedaj pa, ko so vsaj po  nekaterih državah ugod-niša tla za povzdigo delavskega stanu, in so oblasti same začele uvidevati, da je treba delavcu  privoščiti najmanj toliko, da se ga obdrži pri močeh in zdravem razvitku, ter so ne le privolile, da se snujejo za duševno povzdigo bralna društva, ampak poskrbele pripomoči tudi za slučaj bolezni, ustanavljujoč bolniške  blagajne z zakonom, da se mora brez razlike  vsak   delavec  zavarovati,   — dandanes ostaja občinstvo   napram   takim društvom prehladno ter jim ne pripisuje one vašnosti in vspehov, do kojih bi nas lahko društveni prapor — zlasti če je narodnih barv — dovedel, ako bi plapolal nad številno četo složnih društvenikov. — In če se more povdarjati važnost kakega sliCnih   društev, stopi gotovo nale .Slovensko bralno in podporno  društvo* v Gorici na prvo mesto. — Društvo ni politično, pač pa na narodni podlagi. Že  iz   društvenega   naslova   samega posnamemo, da je društvo slovensko, ki nam nudi raznovrstno berilo in  deli potrebnim podporo. — To društvo, ki je edino v Gorici, da hrani krasno trobojnico, kojo so nam težko priborili naši predodborniki, je za goriške Slovence velike važnosti. — Tukaj se prvič družimo  in spoznamo drug drugega, drugič zaupamo prispevke za slučaj bolezni našim ljudem in  smo uverjeni, da dobivajo podpore le naši in res potrebni udje. —Ne glede na to, da je izobrazba vsemu delavstvu potrebna, čutimo potrebo po koristnem berilu, medsebojnem zbliževanju in modrih nasvetih tiin bolj Goričani, ki smo v soseski z Lahi, ki nas ob  vsaki priliki izkoriščajo. — Vrhutega je  dolžnost vsakega'posameznika slediti napredku, zlasti sedaj, ko se gradi državna proga, stavijo  okrog in okrog nove stavbe, da ne bodemo nepripravljeni na tujo konkurenco na preobrat sedajnih razmer.— Da je slovenski podjetnik in delavec zapostavljen, vidimo pri gradbi Bohinjske železnice, kjer so  se večja dela izročila laškim podanikom celo brez  vsake garancije, in so posamezni teh podjetnikov dovedli delavce iz Italije z izgovorom, da so naši ljudje za to nerabni. — Slično  se nam godi v tovarnah in drugod, kjer boljša mesta zavzemajo navadno Lahi in Nemci.   —   Proti takemu zapostavljanju naših slovenskih močij pa se zamoremo uspešno upreti le tedaj, ako smo pripravljeni na konkurenco, ako sledimo korak za korakom napredku drugih narodov in smo duševno na isti  stopinji kot naši nasprotniki. — In temu cilju se bližamo, aka med drugim vestno zasledujemo dnevne vesti ter proučujemo nove iznajdbe. Omisliti si posameznikom v to  potrebnih listov, bi bilo predrago. —  Nase društvo nudi Vsakemu članu vseh slojev potrebno gradivo, bodisi s političnega, leposlovnega, gospodarskega ali
kakega drugega polja, tako, da se je vsakdo I oklene v svoj prid. — Dosti obrtnikov in I tvrdk pogrešamo, ki ne-le, da niso naši pod- I piratelji, marveč imajo svoje uslužbence celo j pri laški blagajni.   —   Zopet drugi so, lo- I čivši se od nas, sicer izmanjšali naše število, j vendar  ostali v novo  otvorjenem   društvu j osamljeni. — Da pridem do poročila pre- j teklega leta, omenjam, da se je letos odboru I pravočasno posrečilo urediti račune, dazbo- j rujemc v času, kakor to pravila predpisu- I jej0< — Lanski občni zbor se je vršil vsled j zakasnenja računov   obeh podružnic   še-le j 12/7. 1903. Ker se je  predsednik g. dr. 1 Turna z vso odločnostjo odpovedal predsed- j ništvu, bil je po listkih z večino glasov vo- I ljen predsednikom g, Josip Rovan. Istotako I se jer izvolil po listkilr sledeči adbor: Cve-> j trežnik Miha, BreSčak   Anton, Fon Anton, j Gilčvert   Dragotin,  Krušič Anton, Meljavec I Ivan, Obidič  Anton, Pavliček Fran, Suligoj I Valentin, Tomažič Josip; namestniki:   GotiC I Peter, Cufer Fran, Musič Josip; pregledo- j valci računov:  Bajec Al., Delak Ani, dr. I Fran Oblak; razsodniki: Drobnič Ivan, Fei- I fila Fr., Jakončič Anton, Musič Ant., Prinčfe I Karol. Podpredsedniško je sprejel Ivan Me- I Ijavec, tajništvo pa D. Gilčvert. — Ni bilo, I dovolj, da   so se odpovedali odborništvu 4 odborniki, g. Val. Suligoj je izročil tudi po- | verjeniatvo v roke  novega  odbora. — Bili i smo nakrat brez poverjenika v veliki stiski. I — Iz te  zagate nam je pomagal društveni j uradnik g. Josip Hrovatin, posestnik in nad- J učitelj v pok., ki je  prevzel ta nehvaležen I posel celo brezplačno ter  izterjaval tednino I in društveoiuo tako  marljivo, da niti jedno leto od pričetka  društva ni bilo tako malo zastankov kot to leto, da so bili prej vsi poverjeniki plačani. — Z ozirom na to, da je s tem g. Hrovatin storil novemu odboru ve-j liko uslugo, društvu pa prihranil vsled nesebične požrtvovalnosti z marljivim poterja-vanjem nad 100 kron, izrekam mu v imenu odbora in vseh navzočih našo srčno zahvalo, Zahvala gre tudi gg. razsodnikom in pregle-dovalcev računov, ki so vrlo reševali svojo nalogo. Novoizvoljeni  odbor je   nadaljeval po prejšnjem predsedniku začrtano  pot ter reševal društvene zadeve v rednih mesečnih sejah. —• Sicer so nas ovirale razne težkoče, ker se ne glede na izostale odbornike rednih sej tudi ostali odborniki niso udeležili. Dovedli pa smo društveni  tek  vkljub temu do občnega zbora, dasi nimamo bilježiti posebnih vspehov. — Bivši  društveni zdravnik g. dr. Lisjak javil nam je, da z dnem 16/9. 1903. konča  njegova  služba,  ker   se   preseli  za stalno na Dunaj. Istemu se je odbor toplo zahvalil za njegov dosedanji trud in naklonjenost ter   ljubeznjivo    delovanje   v   prid društva. - Pri redni seji 12/9. 1903. je imenoval odbor enoglasno  društvenim zdravni-I kom  g.  dr. Aleksija   Rojca,  ki   je   točno, I vestno  in   spretno   zdravil   naše   člane od j I 16/9. 1903. naprej  v občo zadovoljnost. — I Dne 1/6.1903. se je udeležilo društvo z za-I stavo   nerodnega  slavja  v   Ajdovščini.   — I I Plesna zabava,  kojo   je  društvo   priredilo I prvič v Dreher-jevi dvorani, je bila lepo obi-I skana ter je  vsestransko' vspela v občno j priznanje in zadovoljnost. — Odbor je skrbel j j tudi za duševno hrano svoji članom. Poleg | I naročenih 20 časnikov v vseh treh jezikih I poljubne snovi, nakupil je odbor nad 50 le- : I poslovnih, znanstvenih in drugih knjig, koje j je  društveni uradnik  razposojal članom iz I društvene knjižnice.   —   Sprejemali   so   se I novi člani in brisali odišli  ter neredni in se I na splošno  delovalo,  da  se   zanimanje za j društvo oživi ter povzdigne vgled in blago-I stanje.  —  Začetkom   leta   je   štelo   naše I društvo;  204  domačih  podporničarjev,   19 I podpirateljev  in  42   bralničarjev.  —   Mej j društvenim  letom  so   preminuli   3  domači I podpiratelji: znani rodoljub g. Ivan Reja, ki j je bil ob jednem odborr'V in dolgoletni pod-I piratelj našega društva,  TVan Gabišček in j Andrej Bašin. Prva dva sp. milo je društvo j k večnemu počitku z društveno trobojnico. I — Sprevoda udeležilo se je  med   drugimi [ društvi tudi »pevsko in glasbeno društvo* v I Gorici, ki   je  pokojnikoma   v  slovo zapele I gsnijivi žalostinki.  Bodi  mu  za to izrečena J srčna zahvala. Andrej Bašin je umrl v Sol-l mm in se društvo  ni moglo udeležiti po-I greha, — Nezabm pokojniki ostanejo nam v j blagem   spominu.   —   Vsled  tega  je štelo j društvo koncem leta: 191 domačih podpor-1 nicarjev,  19 podpirateljev,  44 bralničarjev. t Do letos je sestalo naše društvo iz vprav-| nega zaloga domačega in z» najnega boini-S skega zaloga. — Zunajni bolniški salog tvo-
rili ste podružnici v Mirnu in Solkanu. Do danes se je obdržala po vsem prizadevanju le še Solkanska podružnica. — Skoro v vsaki seji in na občnih zborih imeli smone-prilike s Solkansko podružnico, ker je v isti nedostajalo rednega poslovanja. Že se je bližala razpustu, ko se je slednjič po osebnem intervoairanj*5/ našega odbora posrečilo Solkanskim tovarišem, spraviti račune iz rok bivšega predsednika in blagajničarja g. kaplana Dermastje ter poveriti prisedništvo gosp. Antonu Gomiščeku. — Pod tem pred-sedništvom ob strani novoizvoljenega denar-ničarja g. Jožefa Vuga je zopet oživelo delovanje t Solkaau, kar nam najbolje priča dejstvo, da smo pravočasno prejeli račune in nam je mogoče že danes zborovati.
(Konec prib.)
Dopisi.
Iz Doberdoba. — Če se naš g. nune producira kot pisatelj, igra še žalostnejšo ulogo nego s svojimi »niresi*. Njegovi dopisi so po priliki tako nelogično zveriženi kakor njegove pridige. Edina sreča je za či-tatelje ta, da so dopisi krajši od pridig. Pričakovali smo vendar od moža, ki je tudi na .visoki* šoli študiral, malo več logike. Svetujemo mu, naj si privzame, če ima le kaj srca za svoje bralce, tudi za svoje .pisateljevanje" kakega pomogača, ali naj nikar več predrzno ne zaupa v svoje pisateljske zmožnosti.
G. nune se sicer pridno zaganja v .bistroumnega pisača*, in bi ga rad v žlici vode požrl, če bi mogel. Mi se seveda le smejemo njegovi brezmočni jezi. Zadnjič je temu .pisaču* nekaj nečastnega podtaknil, imeno-\ vali smo ga radi tega obrekovalca, a gospod nune je prešel s »krščansko potrpežljivostjo* črez to psovko na dnevni red.
G. nuncu ni  nič kaj po volji, da je | sedaj Doberdob po svojih dopisih  .slaven I postal*. O prav radi mu verjamemo, da on | te .slave* Doberdobcem ne privošči, da jim | privošči poprej neslavno dremanje, v katerem j bi lepo krotko in pohlevno  kimali  k  vsaki ! krivici, katera jim iz farovža pride, smatrajoč I jo za božjo previdnost, in tresoč  se pred j nunčevo   vsegamogočnostjo. Ej, g. nune, oni I idilični časi, ko  so se Doberdobci  še bali [ .suhih* maš, so prešli in ne vrnejo se nikdar več. G. nunca boli, a na    veseli to,  da so se Doberdobci iz onega dremanja začeli vzbujati in misliti z lastuo  glavo ter gledati v svojem duhovniku čisto navadnega človeka, morda še slabšega kot so oni. Britko je bilo sicer to spoznanje za  nas, a vendar nam je ljubše kot prejšnje naše spanje. Mislili smo, da' dobimo v našem duhovniku zares božjega namestnika, svetega moža, čegar pobožno življenje bi krotilo naša slaba nagnjenja in naše strasti, čegar ponižno krotko vedenje bi omajalo našo prevzetnost in naš napuh,  čegar dobri vzgledi sploh   bi   nas dvigali iz moreče vsakdanjosti v jasne zračne višave vesoljnosti... Na mesto vsega tega, n a I mesto    dobrih   vzgledov,   prinesel nam je naš g. nune le prepire, pravde [in pohujšanje v občino. Posledice ne izostanejo, padejo nazaj na glavo tistega, ki jih je provzročil.   »Kdor  veter  seje,   zanje vihar*.
Našega gosp. nunca je strašno zbodla opomba o »beri*. Razumemo, saj kjer gre za malho, tam so naši nunci najbolj občutljivi. Naš poštenjak pravi, da se mu hoče odrekati njegov zaslužek. Ustavimo se tu I malo.
I           Kot dušni  pastir ima gosp. nune
svojo plačo natančno odmerjeno v f a siji. j,Kot oskrbnik matrik ima določeno j tarifo. To je nunčev zaslužek, nič j v e č, n i č m a n j. In tega zaslužka mi na-I šemu g. nuncu ne odrekamo! A naš gospod I nune »vleče* veliko več. Po dvakrat na leto I ima prosto »bero* in pobira po hišah pše-I nico, rž, ječmen, ajdo, sirk i. t. d. Enkrat I na leto pobira gnoj in rakle po hišah, za I velikonočne listke mu .gre" od vsakega listka I po par jajc, za blagosiavljanje hiš o sv. Treh I kraljih mu .gre" po ena desetica ali pa par j jajc po zmožnosti i.t.d. Vse to ni nun-I Cev zaslužek! Vse to daje ljudstvo t svojemu dušnemu pastirju iz proste vo-I 1 j e, le v znak svojega spoštovanja, j svoje ljubezni do njega. In mi, niti tega j »zaslužka* ne bi našemu g. nuncu odre-I kalj, če bi ga bil vreden, če bi n. pr. I ta »zaslužek* uporabljal v to, da podpira I svoje revne s ta riše, svoje brate in sestre I aH druge sorodnike ali pa da podpira z njim
domače reveže — vsega tega pri našem nuncu n i 1 S svojo materjo, s svojim bratom in sestro živi celo v sovraštvu a domači reveži ga pač ne nadlegujejo, ker večjega s t is kač a daleč na okoli ni dobiti. Ves ta .zaslužek* se izgublja v nenasitni nun-čevi malhi. In zato mu ga mi tudi odrekamo, ker ga ni vreden! Naše ljudstvo svojega duhovnika ne spoštuje, temveč ga zaničuje, ne 1 j ubi ga, marveč sovraži ! Da si je ohranila kljub temu ona , glorijola, ki obdaja na splošno duhovnike, pri našem ljudstvu, sosebno pri ženskem spolu, še nekaj moči, temu se pri slovenski konservativnosti pač ni čuditi. Toda naš Dober-berdobec se je te konservativnosti že dober kos otresel in otresa se je čimdalje bolj, ona glorijola, ki je doslej zatemnjevala njegov razum, se skoro razplini pred njegovimi iz-pregledujočimi očmi. Le par let še naj nas naš prevzemi dušni pastir osrečuje s svojim »pastirstvom* — in na Primorskem bomo šteli ene Ricmanje več! i           Kako postopa naš nune kot varuh ma-
trik, kot d r ž a v n i u r ad n i k P Za danes omenjamo le krstne liste. Za tak list, i ki je pač le preprost mehaničen izpisek ! iz matrike in zahteva kakih 5—10 minut i dela, zahteva naš g. nune nič manj kot | 4 (reci štiri) krone in sicer 1 krono za kolek in 3 krone mu tičejo baje po »tarifi* I za njegov »zaslužek*. Ta »tarifa* se nam zdi zelo, zelo sumljiva; v Trstu n. pr.kjer so življenskii pogoji gotovo težji kot na deželi, zahtevajo duhovniki tudi po tarifi 37 krajcarjev za krstni list, a na š nune zahteva za isto delo 3 krone. Ne verjamemo tej »tarifi*, zdi se nam preje, da si »tarifo* naš nune sam fabricira. Ko je odšlo pred nekaj leti okoli 50 Doberdobcev v Brazilijo s trebuhom za kruhom, je naredil naš gospod nune vsakemu krstni list seveda po 4 kroni; le pri kaki mnogo-glavi družini se je dal malo »uglihati*. Torej i pri najubožnejših občinarjih, ki so vsled bede prisiljeni iskati v daljni Ameriki svojo drugo domovino, nima naš g. nune nobenega usmiljenja, i pri njih prakticira svojo krivično tarifo! Kakor s krstnimi listi, tako po priliki dela naš nune z drugimi dokumenti. Kaj ne, vzor krščanskega duhovnika!
Naš gosp. nune si dovoljuje biti tudi malo naiven, ko nas hoče prepričati, da ga je ordinarijat dekretiral za učiteja v Doberdob. Ali nimamo že 35 let šolske postave, po kateri imenujejo učitelje okrajni oz. deželni .šolski sveti, in ali ne veljajo te postave tudi, za našega g. nunca? Odgovorite nam vendar, gospod pisatelj!
Kar se tiče nunčevega prednika, povedali smo že svojo v ,Soči*; če g. nune tega ne more uirtel', ni mu pomoči.
»Kjer se cerkev ali farovž zida, tam se pekel odpira,* vzdihuje naš nune. Po dolgem j času je tu spet nekaj pametnega povedal. V Doberdobu se farovž zida a z njim tudi pekel odpira. Da, v Doberdobu se zdaj odpira celi pekel bede, sovraštva, preklinjanja. Kdo je tega kriv? Gosp. nune, povejte nam I vendar enkrat resnico 1
Ne poznamo blizu tako zadolženih ob-činarjev  kot   so   Doberdobci.  Pred dobrim letom je bilo v Doberdobu samo hipotečnega dolga okoli K 80.000, ena četrtinka  tega I se lahko  računi, da  je bila  nezavarovana. Lanskega leta so se naši  občinarji   zadolžili za drugih K 8 0.000, ker so se rešili s tem I podaništva knezov Hohenlohe, kojih  zeralji-I šča so se našim kmetičem na drobno in se-I veda toliko dražje prodajala. Tako  lahko z I mirno vestjo rečemo, da borna kraška  ob-| čina  Doberdob  ječi  sedaj  pod  bremenom okolo 200.000K dolga. Cele generacije I prej pomrjejo, predno se ta   ogromni  dolg I pokrije, saj se samo na obrestih mora i plačevati okoli K  10.000  na leto. A kje I so sedaj davki, razne doklade in druge redne I in izredne potrebščine?  Ni izključeno,  da i zdaj   pa  zdaj izbruhne  v Doberdobu g o-I spodarska kriza.  In v sredi  teh rev I in težav nam pride g. nune ter nam v svoji I krščanski ljubezni  do nas pokloni [svoj farovž v dar,  češ, saj ne bo stal več I kot dvajset tisočakov. I           Naš g. nune priznava    am, da se je
I že dolgo časa pogajal za nov farovž. S tem I je torej rečeno, da občinarji niso bili po-I sebno zavzeti za-nj. In resnica je, da so bili j občinarji vsekdar nasprotni novemu I farovžu, pač pa so bili pripravljeni, da se j stari farovž z malimi stroški p r i-I merno popravi. Toda našemu g. nuncu I                      (Dalje t prilogi.)
Priloga Jute" it. a i dne 18. marca 1904.
se je zahotelo novega farovža, sredi le- . pega parka moderno opremljenega,celo električni zvončki ne bi smeli manjkati,  da bi zala Marička  samo z lahkim pritiskom mogla vsaki potreb! poslužiti. Tudi bolj na samoto si je želel naš nune, da ne bi več predrzni radovedneži poznih .preferanclerjev" I ali drugih Spasov motili. Posebno odkar si je njegov sosed začel zidati krasno   župniMSe^| ni si mogel dati več miru. Hotel je doseči isto na vsak način in naj se makari vsi ob-činarji na glavo postavijo.
Po tej paroli se je naš nune tudi ravnal. Najprej si je župana pridobil za-se, Dotein pa se Se vsilil za občinskega tajnika. Tako, si je mislil, imam vse .žegne* pod svojim komandom. Teh »žegaov* se je g. nune v polni meri poslužil. Najprej je zapisnik s onih sej, pri katerih se je sklepalo o farovžu, krivo sestavil, kakor smo že povedali v »Soči* (čudimo se, da le ni zaniresal tega dejstva), potem pa je dekret c. kr. glavarstva v Gradišču cd 31. ju). 1903., s katerim je isto na podlagi onih starešinstve-nih sej naložilo občini gradnjo farovža, zadržal v županstvu, ne da bi ga naznanil prizadetim starešinom. Tako se slednji niso mogli pravočasno proti onemu dekretu pritožiti, vsled česar je c. kr. glavarstvo pritožbo starešinov proti farovžu kot zakasnelo zavrnilo. Špekulacija nunčeva se je tu za enkrat popolnoma posrečila. Toda ali se to strinja z njegovo vestjo in z onim krščanstvom, katero nam aa prižnici pridiguje?
6. nune omenja pobožno zraven farovža tudi cerkev, čel, kjer se cerkev ali farovž zida, tam se pekel odpira. Poznamo Vas dobro, g. nune, in vemo, da Vam ne leži cerkev posebno na srcu. Če bi bili res kaj uneti za cerkev, bi gotovo rekli, naj se poprej ista popravi in razširi kot pa farovž zida ali popravlja. Cerkev je veliko pretesna za 697 občinarjev in je nujno potrebno, da se jo razširi. Ali naš g. nune je pač eden zadnjih, ki bi svojo lastno korist žrtvoval blaginji cele občine! Naš nune ima cerkev tako rad, da od nje sedaj — proč beži.
Poživljate nas, g. nune, naj se obrnemo na ordinarijat po ev. pojasnila glede sv maš. Dobro, g. nune, o svojem času naredimo i ta korak do škofije, toda ne samo radi tega, da bomo pojasnila sprejemali, ampak tudi za to, da bomo pojasnila dajali. In bodite gotovi, g. nune, da Vam bodo ta pojasnila še glavo belila. Edina pot, ki bi Vas iz te neprilike rešila, bi bila ta, da se čim preje iz občine poizgubite. S tem naredite tudi zelo lasluluo delo pri Bogu, ker preneha s tem pohujrevanje, ki izhaja od Vas. če niste slepi in gluhi, lahko vidite, kakšno mnenje imajo občinarji od Vas. Ali Vam niso nedavno občinski očetje dovolj jasno pokazali svoje mišljenje, ko so Vaše kronice, ki ste jih jim ponujali za pijačo (morda tudi za kaj drugega 1) z zaničevanjem prezrli ? Ali Vam to še ni dovolj ?
Domte m razne mfee.
Imenovanje. — Deželnosodni svetnik v Gorici gospod Josip Mi 1 o v č i č je imenovan svetnikom višje deželne sodnije v Trstu. (Mi smo tako imenovanje že pred časom naznanili, ali takrat je bilo še prezgodaj.) — Dalje so imenovani v Trstu svetnik vit. Nadam-lenski podpredsednikom višji deželne sodnije v Trstu, svetnik prizivna sodnije Karol D e j a k je imenovan predsednikom trgovske in pomorske sodnije, svetnik Seb. (Shira svetnikom višje dež. sodnije, istotako svetnik dr. Fr. Piccoli. Svetniku Krusiču je podeljen naslov in značaj višjega dež. sodn. svetnika.
Odlikovanji. — Cesar je podelil vitemu finančnemu svetovalcu in predstojniku glavnega carinarskega urada v Trstu dr.u Olivijerju baronu Koberju in viserau finančnemu svetovalcu in predstojniku davčne administracije v Trstu Jakobu pi. Kuhacevichu red železne krone, oba oprostivši od taks.
Nagloma je umrl znani barvar na Komu g. Jakob L u k m a n v visoki starosti 82 let. Dne 16. je bil še cel dan pri svojih opravilih, 17. v jutro pa je padel nezavesten na tla ter umrl. Blag mu bodi spomin l
Nadaljnl lakai darov došllh bovške-niu županstvu ia uboge pogorelce: Gosp. Mlekuž, Maribor, K 10, županstvo Volče E 40, č. g. župnik KokoSar zbirko K 2340, gosp. Fran Leban potom .Soče" K 11, nabrano v gostilni g* Ant. Sfruklja, Ajševica, K 2, žu-
panstvo Libušnje K 90, č. g. Eurinčie, župnik, Medana, E 43, županstvo Eobarid E 45, g. Riavic Ant., dimnikar, Opatija E 2, č. g. I. Vidmar dekan v Bovcu od velečastitega goriškega ordinarjata doposlanih K 1000, č. g. D. Š. Eumar, vikar v Avčah, zbirko E 11, g. Joos Serafin, Hotel Union, od g. barona pl. Thumsen darovanih K .20. g. D. Bo4idar„Xc^vvm-aa.vaiia,Ji: 5,,gJKjrl Huber, Amerika, E 190*40, občina Podgora E 200, neimenovani v Gorici E 20. Vsem gg. darovalcem najsrčneja zahvala!. Bog povrni stotero! Eer se potrebe ubogih nesrečnikov sedaj pomladi sled stavbenega in poljskega dela podvojč, a so lanski pridelki že porabljeni, priporočamo blagim srcem še v bodoče nesrečne jpogorelce v podporo. Županstvo v Bovcu 15. marca 1904. Župan Šulin.
Nova vloga dež. učiteljskega druStva do deželnega ibora, — Visoki deželni zbor! — .Kogar bogovi sovražijo, naredega učiteljem*, glasi se stari, dandanes bolj nego kedaj resničen pregovor. To sovraštvo bogov posebno kruto občuti učiteljstvo naše dežele in le moralni moči učiteljstva in pa poznavanju važnosti ter imenitnosti vzvišenega svojega poklica je pripisovati, da si je znalo ohraniti doslej svojo mirnost in hladnokrvnost. Vodo bi nosili v morje, ko bi hoteli ponavljati tožbe o žalostnem materijalnem položaju, v katerem životari stan, ki širi med narodom luč omike in prosvete, pesek v Saharo, ako bi ponovno opozarjali na to visoki deželni zbor. Zboljšanje tega položaja, katero učiteljstvo povsem opravičeno pričakuje, zahtevajo tudi ljudske koristi, kajti vsako zavlačevanje glede" rešitve šolskega pra-šanja prinaša škodo poleg učiteljstva tudi vsemu drugemu prebivalslvu. Vsled naraščajočega pomankanja učnih sil, katere bežč v bližnje dežele, občuti ljudski pouk že sedaj škodo, a če bodejo sedanje razmere trajale še nadalje, spoznati mora vsakdo, da je neizogibno znatno nazadovanje v splošni na-obrazbi. V Trstu, kjer znajo prav ceniti pomen šole in učiteljstva, zboljšali so ravnokar prav znatno gmotni položaj istega. Dne 13. feb. 1904. potrdila je visoka vlada tozadevni sklep mestne delegacije. Trst je spoznal današnje življenske razmere, priznal veliko resnico, da je treba povzdigniti šolstvo, ako hoče stati na višini zahtev novih časov ter ustvariti temelj od morecih vsakdanjih skrbi neodvisnemu učiteljstvu, katero se bo zavedalo svoje važnosti ter darovalo vse svoje sile jedino le ljudski izobrazbi n-> uitar. Zato so znižali službeno dobo na 35 iet, priznali vštevnost stanarin v pokojnino in določili letno plačo učitelja meščanske šole na 2000 kron. Ob jednem so pravično določili odškodnino onim učiteljicam, ki se poročijo. Komaj stopijo v veljavo nove določbe, pojde v pokoj mnogo učiteljev i» Tržaškem, ker jim poteče 35-letna službena doba. Na ta izpraznjena mesta silili bodo učitelji iz vseh krajev, kjer bivajo Italijani, a v okolici dobi mesto tudi mnogo slovenskih učiteljev. Po- j misliti treba dalje, da se bo Trst vedno bolj j razvijal, da bo torej treba vedno več šol in da pojde učiteljstvo v Trst po največ le iz naše dežele, ker so oni v Istri skoro jednako i plačani kakor v Trstu, in se je tudi tirolskemu učiteljstvu zboljšal položaj.
Podpisano predsedništvo se obrača ponovno do zastopnikov obeh narodov v deželi g iskreno prošnjo, da se naj ugodi opravičenim zahtevam učiteljskega slanu in trdno pričakuje, da visoki deželni zbor soglasnim sklepom priskoči učiteljstvu na pomoč in s tem slovesno pripozna velevažnost, korist ter potrebo ljudske šole. Predsedništvo deželnega učiteljskega društva v Gorici, dne 10. marca 1904.
Odmevi po volitvah goriškega odseka c. kr. kmetijske družbe.  —  Kakor smo povedali, je volil deželni glavar med drugim tudi za slovensko kmetijsko šolo, ne da bi imel izkaznico. Od slovenske strani se je to ožigosalo v na] ostrejših besedah. Pajer je molčal na vse.   Osar tutto! Reklo se je od laške strani na to, da Pajer že kot predsednik lahko voli, ali to ni res.   On je smel voliti edino le z izkaznico,  kakor je veljalo to za druge. Zakaj pa ni pustil voliti županstev iz Podgore, iz Sovodenj, Šempasa itd., ki niso I imeli izkaznic pa v redu plačano? Analogno bi bili smeli tudi ti, in še veliko bolj, voliti | brez  tistih izkaznic, za katere so jih tako j grdo opeharili laški gospodje v c. kr. kme- I tijski družbi., Ali Pajer tega ni pustil.  Sam si je dovolil kričečo nepostavnost, daje volil brez izkaznice, drugim tega ni pustil.   Tako !
daleč napenja ta skrbni deželni oče laške strune. Nastopil je v kmetijski družbi kot naj-strastnejši strankar, dasi bi moral stati nad strankami in bi bil sploh ne smel uvesti v
I c. kr. kmetijsko družbo narodnostnega boja. Takih škandalov, kakoršne je vprizoril on v c, kr. kmet. družbi, še nismo kmalu doživeli. — Pokazalo se je tam, da je izvestna laška
| klika sposobna za v s e. hr rttffceid* fooju, kjer se poslužujejo tudi najgrših sredstev, pred katerimi beži pošten človek, imajo najtršo kožo. Nič jih ne vznemiri, in če se jim vrže v obraz švindl, ga pogoltnejo molče,
I češ, le kričite, mi smo pa le na konju. Tako
I nizko padajo ti laški kulturonosci. Osar tutto! Tudi najpodlejša sredstva jim prihajajo prav. Naša vlada pa vse to mirno-gleda^ter se ne gane, dasi se godi tak nečuven švindl v c. kr. kmetijski družbi.
Vse to početje mora roditi najhujši odpor, in ta odpor mora dobiti duška tudi v deželnem zboru.   Ali pa morda morejo slo- j venski poslanci mirno gledati v obraz takemu i človeku, ki tako zlorablja svojo oblast?   Tu | je na mestu pač le izvajanje skrajnih fcon-sekvencl
.Pri spovedi se kriva prisega lahko popravi*. — Pri okrožni sodni ji v Novem-mestu se je vršila te dni neka razprava, pri katari le rekla o vadi t olj ica gorenje besede. Liguorijanska morala! Po nazorih te žene kriva prisega ni nič hudega, marveč se lahko popravi pri spovedi. Ako tudi krivo izpove, i gre k spovedi pa dobi odvezo; in greha ni več! Take sadove rodi klerikalcem, tako učijo ljudi politikujoči možje v črni suknji, tako so izgublja v ljudstvu čut za poštenje! In take vrste ljudje, kakor ona ženska, veljajo za pobožne, bogoljubne, ki imajo v nebesih pripravljene posebne sedeže, drugi, ki kaj držijo na prisego in poštenje, so pa »liberalci* in brezverci! Zato pa boj klerikalizmu, ki hoče popolnoma izpriditi naše ljudstvo. i           Pojasnjeno stalISfie naših slov. de-
želnih poslancev. — Sedaj pa vemo, kakšno je to stališče! Pojasnil ga je I spanja iz Kobarida na shodu v Borjani. Rekel je, dasta-! lišče slov. dež. poslancev je silno težavno,' in to zbog večine, katero imajo Lahi v zbornici, a tudi zbog razkola, po katerem so slov. poslanci razcepljeni v dve stranki... N6, sedaj smo na čistem. Zveza Gregorčič-Pajer ni nič kriva, kimanje ni nič krivo, nevednost in ne-| sposobnost nista nič krivi, krivo je le to, ker imajo Lahi večino, in pa razkol v vrstah poslancev. Glejte! včasih pravijo, da napredni poslanci ne veljajo nič, da se nikdo za nje ne zmeni, da so osamljeni itd., glejte, glejte, kadar se je treba zgovarjati za nedelavnost, za nevspehe, takrat so pa le dobri ti poslanci. Takrat j.ii porabijo, da morejo zvračati krivdo na nje, dasi so le sami klerikalci krivi. Od Lapanje ne pričakujemo resnice, pa tudi ne ve nič, ali druga javnost ve, da so zlezli klerikalci v dež. zbor in don Antonio v državni le s strahovanjem z vero in zlorabo iste ter s pomočjo vlade in Lahov — zategadel pa morajo molčati in kimati! Tako je, g. La-panja! To povejte ljudem, potem boste govoril resnico.
.Misijonar* Plesnfear na Lokvah stalno dopisuje v .Frismojenca* in »Norico*. To vemo mi prav dobro, da je on dopisnik, ali vseeno se ta mož brani onih dopisov na vse kriplje. In čujte in strmite, pravi celo, da ni duhovnik! Noče biti duhovnik, in če ni drugače, se celo podpiše .Neduhovnik*. .Prismojenee* in »Norica* pa mirno priob-čujeta njegove dopise in v uredništvih se nič ne zgražajo nad tem, da ta .misijonar* noče biti duhovnik. Ali je dandanašnji »duhovnik* že tako na slabem glasu, da se mora braniti tega pridevka, ako hoče v javnosti sploh upati na to, da mu bodo verjeli? Ali pa je šel Plesničar v semenišče proti svoji volji ter bi se še vedno rad otresel kelarja? N6, naj bo že tako ali tako, katoliki pri fa-rovškib listih poznajo dobro liguorijansko moralo in ravnajo se po znanem navodilu: Namen posvečuje sredstva. V tak namen se sme tudi zlagati, da ni duhovnik. Sv. Liguorij mu je že dal .kolofonij*, ki mu zdrgne take grehe iz duše!... V vseh dopisih tega misijonarja pa se pozna, da z možem ne more biti vse prav ali pa ni vpisan v družbo treznosti. Tak, kakoršen je, pa je vreden res — »Prismojenca*. Morda bi ne bilo napačno, da bi ga malo .poknajpali*, kakor svetuje on o  drugih!!                                                       j
Doberdob. — Dlje Časa že priobču-jemo iz Doberdoba dopise, stvarne dopise, ki se bavijo s tamkajšnjimi v nebo kričečimi I
, razmerami. Tako kakor v Doberdobu ali slično je še marsikje po slovenskih vaseh, le da ne pride v javnost. Potreba je, neobhodna potreba, da se take reči spravijo v javnost, da se izve, odkod izvira toliko bede med. našim ljudstvom, odkod zadolževanja občin, odkod toliko nezadovoljstva! Dopisi so pisani poljudno in radi jih čitajo. Poznamo kraje, kjer se kar trgajo za nje. Zato opozarjamo z nova na te dopise, katerim utegnejo slediti šo drugi. Dodajemo še, da so ti dopisi, — g 1 a s 1 j u d s t v a. Trpeče ljudstvo samo jih je hotelo, in k sreči se je našlo pero, ki izliva v javnost vsa čutila tega trpečega ljudstva taka, kakoršna so v istini. Eaj takega še nismo čitalii_ * slov. pašnikih!
Doberdobski  nune In  .Obrambno društvo''. — Sedaj se hvali doberdobski g. nune s tistimi .popravki*, katere mu kuje v Ljubljani ono  .Obrambno društvo*, katero smo prav mi razkrinkali za skrajno lažnjivo. Hvali se, češ, da jih  moramo priobčeveti, j Ponavljamo dvoje:  Tiskovni zakon je tako I zastarel, da se mora vsaka reč popraviti po § 19., če je še tako lažnjiva, da je le popravek pravilno sestavljen.  Po drugi strani pa javnost kar nič več ne verjame poprav-karjem v talarjih, kajti prepričana je, da v I tistih popravkih je po veliki  večini le  laž j doma! Dodajemo še, da smo prav mi   že I dokazali pred c. kr. okrožno sodnijo v Go-[ rici, da .Obrambno društvo" ne zna  de-I lati popravkov, ker smo bili tožbo kranjskega župnika $. dobili mi. Kar se tiče popravkov doberdobskega g. nunca, jih pa prav radi priobčujemo, ker nam jasno kažejo glede na resnične dopise iz Doberdoba, kje je laž in kje resnica. G. Bratina, le .popravljajte* še naprej!
Razstavo gotovih oblek, — Culi smo, da namerava iznenaditi občinstvo g. J. Medved na Korsu Jos. Verdi z razstavo raznovrstnih gotovih oblek za spomlado sezono, za gospode, dame in dorasle. Razstava bode na ogled jutri in pojutranjem. Opozarjamo, da si vsakdo isto ogleda.
Kaj dela gorlSkl župan 2 — V.Cor-rieru* od torka (čemur se je pač čuditi!) smo čitali lekcijo goriškemu županu. Svetnik Ciani je v seji mestnega sveta glede vodovoda zahteval od župana, naj pove tudi on svoje mnenje. Ali župan je rekel, da kot predsednik se mora vzdržati izreči svoje mnenje. Dopisnik „Un cittadino* v .C* mu daje na to lekcijo, da tak nazor ne velja za župana, marveč za predsednika v politiškem zborovanju, kjer se bojujejo stranki. Zupa« pa mora povedati svoje mnenje, ker se mora z vsem pečati. Ima nalogo študirati vsako vprašanje, vplivati, dajati inicijativo itd. ter skončuje: .Gorje županom, ki mislijo, dane morejo izreči svojega mnenja, gorje mestom, ki imajo namestu župana, ki oživlja..,, le predsedniški mehanizem.*
Eaj torej dela goriški župan ? Nič, kajti drugače bi ga pač ne bili začeli obdelavah' tako ljudje, ki so drugače njegovi somišljeniki.
Nova Župnija v Vel. Žabljah. — Dosedanji vikarijat Vel. Zabije na Vipavskem so povzdignili v samostojno župnijo. Predno se je to zgodilo, so bile Velike homatije, in šele ko se je pred časom zapretilo z R i c-m a n j i, se je začela cerkvena oblast spo-gledavati ter je končno ugodila zahtevi po župniji, kajti nevarnost, da stopijo Vel. Zabije ' na pota Ricmanjcev, je bila že prav velika! Tako ljubi naša sveta cerkev svoje vernike, da jim da, kar jim gre in kar prosijo, šele potem, ko zapretijo z izstopom! Značilno, pač jako značilno!
Veteranski .Betehsbnnd* pojasnuje sedaj, da je ona beseda proti Slovanom v .Patr. Ealender*, ki žali Slovane, kakor smo tudi mi poročali, le — tiskovna pomota. Drugače da drž. veter, zveza spoštuje vse narode enako.
izvirna domaČa naloga. -~ Na tukajšnjem ženskem učit. poučuje nemščino pobožna g.čna H., predsednica ,kat." učiteljic. Pred kratkim je dala tako domačo nalogo: Popisati pijanca-peka v Benetkah, ko se krega s svojo ženo. Nekoč so ga prijatelji močno upijanili, mu nataknili meniško obleko, ga postavili pred samostan te pozvonili. Odprli so ter spravili pijanega .fratra* ppat. Drugo jutro je prišel pater gvardijan v stoli, da prežene hudiča iz fratra, ali la je klical svojo ženo. Na to je prišla in sprijaznila sta se... To je tema, kaj!! Na učiteljišču se blesti napis: K. k. Lehrcrinnenbildungsanstalt, ali če bo še dolgo strašila po njem pobožna H., potem bo treba spremeniti ta naslov iz »Bildundlg* v .Verdummung*.
Malce smo jih potegnili. — Z notico »Tak strah 1" smo povedali, da prodaja nekdo v naSi deželi sv. pismo, ter pri tem rekli, kako strašno se zaletavajo vanj klerikalci. Notici se pač jasno pozna, da ni dragega nego zafrkacija. Tak strah imajo oni, ki tako goreče delujejo v vinogradu Gospodovem ter zatrjuje venomer, kako verno katoliško je naše ljudstvo« — ko pride neki človek prodajat sv. pismo. Kakor da bi rjoveč lev hodil po deželi ter iskal, kje koga požre, za tako nevarnega ga smatrajo — ker prodaja sv. pismo! Tisto bevskanje nas je napotilo, da smo jih malce potegnili, jim stavili nekoliko vprašanj ter jih poSegetali na prav občutljivih straneh. Vedeli pa smo že naprej, da jih naša notica silno raztogpti. In res. Evo jihi so že tu! S strašno resnostjo pri-digujejo v „Prismojencua, da zagovarjamo protestantske agente ter da farbamo ljudstvo 1 Ubogi reveži! Tako so že stekli, da ne znajo več ločiti Šale od resnosti. Ali prav zategadel pa se dajo vsako toliko časa prav imenitno potegniti. Nam prav.
Ponesrečil Je Franc Batič, posestnik na Vitovljah, star 36 let. Šel je bil zjutraj v »goro« nad cerkvijo na Vitovljah po drva. Ker ga.ni bilo dolgo časa nazaj, je sel oče gledat, kje da je ostal. Našel ga je res, ali mrtvega v krvi. Odtrgala se je skala, ki ga je podrla na tla; zadela ga je v hrbet, da je moral takoj umreti. Zapustil je ženo in jedno dete.
Na vratih cerkve sv. Antona je visela včeraj v jutro knjiga, katero ima obešeno nad svojo delavnico knjigovez g. Iv. Bednafik v ulici Vetturini. Neznani zlikovci so jo ponoči sneli ter nesli k s. Antonu. Sneli so pa tudi tablo nad kavarno v ulici Formica ter jo nesli na Kostanjevico, kjer so jo vrgli na pot.
13000 laikih delavcev je prišlo letos že preko Pontebe v Avstrijo na delo. V kratkem jih pride Se več.
Vegove razglednice. — Odbor za Vegov spomenik je izdal lepe, prav ukusno napravljene razglednice, ki nam predstavljajo Vegovo sliko, rojstno hiSo, farno cerkev v Moravčah ter pod sliko ensemble matematiske vede in vojaštva.  Cena 100 komadov 7 K.
Ianajdba slovenskega obrtnika. — Gosp. Ivan Rebek, ključavničar v Celju, je izumil napravo za menjavo tarč na streliščih. Vojaški krogi 3e zelo zanimajo za to iznajdbo, ker ista nadkriljuje vse dosedanje take naprave. Na poskušnjr se je ta iznajdba vrlo obnesla. G. Rebek je dal isto patento-vati ter jo je ponudil vojnemu ministru v nakup. G. Rebek je svoječasno izumel tudi izborne topiče za streljanje proti oblakom. Tudi to iznajdbo ima patentovano. Pripominjamo, da je g. Rebek naš goriški rojak.
Nekega delavea z Ogrskega so spremljali naši delavci-domačini, ko so se vračali z dela domov, ali po poti jim je umrl, Se predno so ga mogli oddati v bolnišnico. Metala ga, božjaat celo noč.
V BIhembergu je prišlo, kakor ču-jemo, v neki gostilni do pretepa med delavci. Orožniki so aretirali 5 delavcev, ki so imeji vsi revolverje. Eden delavec je ranjen iz revolverja, drugi je dobil rane s steklenico.
Odprti lekarni. —• V nedeljo po-poludne bosta odprti v Gorici lekarni Pon-toni-Kurner.
Posojilnic« v Sela na Vipavskem vabi svoje člane k rednemu letnemu občnemu zboru, ki se bo vršil dne 27. marca 1904. v zadružnem uradu ob 10. uri predpoldne po navadnem dnevnem redu.
.Hranilnica In posojilnic« v Skrl-l|ah*, registrovana zadruga z neomejeno zavezo, vabi na IV. redni občni zbor, ki se bode vršil v nedeljo dne 27. marca t. 1. ob 3. uri popoldne v zadružni sobi v Skriljah. Dnevni red: Iv Poročilo načelstva. 2. Poročilo nadzorstva. 3. Potrjenje računa za leto 1903. 4. Volitev načelstva in nadzorstva. 5. Morebitni predlogi in nasveti. Za slučaj, da ne pride zadostno število udov, skliče se drugi občni zbor ravno tisti dan ob 4. uri popoldne. Načelstvo.
Za aastaro bralnega In pevskega društva v Brjah je darovala »Hranilnica in posojilnica v Skriljah* 25kron; Neimenovan rodoljub, živeč na Kanalskem, 20 kron; g. Vekoslav Kodrič iz Trsta 5 kron! Imenom odbora izreka se hvala!
Slov. bralno In podporno drnitvo n-znanja, da je nagloma preminol najstarejši član g. Jakob Lukman, barvar v Gorici na Kornu; Pogreb bode jutri ob 9. uri Ker se
spremi ranjkega z društveno zastavo, poživlja odbor svoje člane, da se pogreba pol-noStevilno udeležč.
500 parov hiač za delavce po neverjetno nizki ceni a 2 K par ima v svoji veliki zalogi gotovih oblek J. Medved na korsu Jos. Verdi. Enako je tudi raznovrstno ceno blago za naročila po meri vedno v zalogi.
V hotelu pri ,ilatem Jelenu* so na prodaj sledeče stvari vse v dobrem stanu: tramovi, deske, plinove cevi vsakovrstne, cevi za stranišča, vrata in okna, 3 velike svetilnice, katere so primerne za dvorišča v kaki gostilni, 3 prav lepo izdelane kamnite plošče za stopnice a 1-30 m8 in 40 lepih kamnitih stopnic.
Mlad, simpatičen trgovec z lesom se žeti seznaniti v svrho               ____..._
ženitve
s pridno in tiho gospico iz dobre in poštene hiše. — One, ki imajo* veselje* do trgovine in nad 20.000 kron premoženja, imajo prednost. Molčečnost se zagotavlja. Ozira se le na resne ponudbe če mogoče se sliko, ki se diskretno vrne, naslovljene na: »Merkur lOO.OOO" Trst — restante glavna pošta proti potrdilu.
Razgled po svetu.
ftržavnl ibor. (Dalje.) — Dr. Ploj je predlagal v imenu grajalnega odseka, naj se izreče poslancu Wolf graja, ker je žalil posl. Skalo. Ob tej priliki je govoril posl. Udrzal, rekoč, da je Kdrberjeva vlada v prvi vrsti odgovorna za to, da se slišijo v tej zbornici pogosto psovke na Čehe. Ta vlada daje v zbornici in izven nje zgled vsem narodnim žalivcem. Kaj je narodni žalivec ? Kdor raz-žali posameznika, mora imeti navadno pogum, da se ga pokliče na odgovor, kdor pa žali narod, temu ni treba imeti možatega poguma. Zato pa je za tako žalitev le pravo ime »najpodlejSa bojazljivost". Narodni žalivec je hudodelnik ter bi spadal v ječo, ako bi bil normalen. Ako pa ni normalen, pa je njegovo mesto v norišnici, nikakor pa ne sme priti v ljudski zastop. Govornik je napovedal, da predloži v kratkem zbornici nujni predlog, naj se spremeni opravilnik tako, da-se vsak narodni žalivec enkrat za vselej izključi iz zbornice. — Graja WoIfu ¦** je sprejela. Lahi so interpelirali glede ustanovitve juridične fakultete. Interpelantje povdarjajo, da so pričakovali, da bo Trst sedež laškega vseučilišča in da se ne zado-voljavajt ustanovitvijo juridične fakultete v Rovered . Lahi so v zadnjih 30 letih v raznih sklepih deželnih zborov, občinskih zastopov, v spomenicah različnih skupščin, na ljudskih shodih soglasno povdarjali, da hočejo imeti Trst za središče svojega vseučilišča, v tem smislu so se nasproti vladi vedno tudi izjavljati laški dražavni poslanci. Interpelacija omenja dalje razne proteste,, ki so Le dni došli laški parlamentarni zvezi proti vladnemu načrtu, iztiče zlasti izjavo mestnega zastopa v Roveredu, ki se je izjavil solidarnim z drugimi, da se nn noreč vseučilišče ustanovi v Trstu: navaja potem sklepe deželnega odbora tržaškega in istrskega, mestnega zastopa goriškega in zader-skega in celo vrsto raznih drugih izjav, ki se enako glase. Z ozirom na vse te izjave vseh Lahov monarhije in z ozirom na razložene vzroke glede ustanovitve laškega vseučilišča v Trstu, vprašajo interpelantje, hoče li vlada spremeniti zakonski načrt v smislu, da se določi Trst kakor središče nove juridične fakultete. — Korber je odgovarjal na interpelacijo glede napadov na Dunaju in v Uncu (glej notico: Nemški tolovaji) ter rekel, da ni bilo dosti varnostnih naredeb v Lincu in je obžaloval napad na Kubelika. Tudi na Dunaju se je uvedla preiskava proti insp, pol. straže, ker ni bilo dosti varnostnih naredeb.
Nemški tolovaji. — V poslanski zbornici so čitali 16. t. m. same interpelacije. Vzrok temu sta dva tolovajska dogodka. Prvi teh dogodkov je naskok Vsenemcev na češki 9Narodni dom* na Dunaju. Vsenemci so priredili shod, potem pa je šlo kakih 150 burSev in turnarjev nad češki ,Nar. dom*. Razbili so Sipe, zlomili križe v oknih in vdrli v »Narodni dom", v katerem je bilo tacaš kakih ^5 oseb. Nemci so te mirne ljudi tolovajski napadli in jih več ranili, eden je celo težko ranjen. Potem so uničili pohištvo, razbili zrcala in strgali preproge. Edini policaj, ki je bil navzočen, je Sel iskat pomoči j ko se je vrnil, je bilo tolovajstvo že izvršeno. Drugi čin je atentat na Kubelika v Lincu. Tam so Nemci naskočili dvorano, kjer je koncertiral Kubelik, in vse razbili. Kubelik je moral ponoči bežati v Kleinmunchen, sicer bi ga bili stekli Germani ubili.
Nov občni svetovni Jezik. — Neko kulturno društvo na Francoski Rivieri misli, da je odkrilo nov jezik, ki bo izpodrinil »Volapiik* in »Esperando". Ta novi jezik je nekaki italijanski dijulekt, kakdrSnega so  v
stari rimski dobi govorili rimski mornarji, vojaki in trgovci; samo prikrojen bo malo bolj sedanjim potrebam. Vsakdo se baje lahko v najkrajšem času priuči temu novemu jeziku.
Hrvatski dom v Sarajevu. — Po ini-cijativi sloveeega pevskega društva »Trebevič* so se začeli nabirati prispevki za zgradbo .Hrvatskega doma* v Sarajevu.
Železnica In Opatije na Reko. — Železniško ministerstvo je podelilo stavbenemu svetniku Rud. pl. Stummerju na Dunaju koncesijo za tehnične predpriprave za zgradbo električne ozkotirne železnice od postaje Opatija-Matulje južne železnice črez Volosko, Opatijo, Lovrano in do meje proti Reki.
Obsojeni vseaellišnlkf. — 13 roalo-ruskih dijakov na Ivovskem vseučilišču je svoječasno uprizorilo proti rektorju demonstracijo ter ga ometalo z gnilimi jajci. Dobili so po 5 dni zapora.___
Papež Črta papeže* — V novem uradnem vatikanskem letopisu je papež Pij X. črtal devet papežev, katere pa je navajala cerkvena zgodovina, zato pa je vpisal tri nove, katerih cerkvena zgodovina doslej ni poznala. Med črtanimi so tudi taki, ki so bili — svetniki!!
Vojna med Rusi in Japonci.
Port-Artnr.
V enomer poročajo Rusiji sovražni listi, da se Port-Artur ne more vzdržati, da mora pasti. »Piccolo* je celo že pred tedni poročal, in sicer na prvem mestu z debelimi črkami, da je Port-Artur padel ter da so ujeli ruskega admirala. Čeprav je bila to le debela laž, je vendar Se ni preklical. Na to se je culo Se opetovano, da gre Port-Artur h koncu, in sicer so si izmislili, da ga Rus: sami zapustijo. In res so strašile te dni po listih vesti, da so Rusi prepustili Port-Artur usodi ter se umaknili v Mukden. Admiral Makarov, je v posebnem oklicu na vojaštvo naglašal, da je živil, strel ji va in premoga v Port-Arturju zadosti; pred vsem da je premoga toliko, da ni malo ni treba štediti ž njim. Štediti je edino treba z nmnicijo za velike topove. ,Standartu" se poroča preko Čifua iz Port-Artura, da so tamkaj prijeli 20 Kitajcev in enega v Kitajca preoblečenega Japonca, ki so za Japonce vohunili. Zalotili so jih baš v hipu, ko so dajali znamenja japonskemu brodovju. Vohuni so baje prišli pred vujno sodišče, katero jih je obsodilo na vešala. Sodba se je bržčas že izvršila.
Kaj namerava Kuropatkln f
»Echo de Pariš* poroča iz Petrograda, da je general Kuropatkin pri odhodu na Daljni Vztok, to se je poslavljal na kolodvoru od francoske kolonije, rekel, da bode najprvo porazil Japonce in si potem podvrgel vso Korejo in Mandžursko. Gotovo bo potem pregovoril carja, da mu dovoli, da napade Japonce v njihovi lastni deželi, kar bo nanje vplivale tako grozovito, da si nikdar ne bodo več upali — nasprotovati Rusiji. Kaj nameravajo pravzaprav Japonel t
Japonsko poslaništvo na Dunaju je dobilo sporočilo, da je odpotoval japonski cesar v Kioto in Semowozaki, odkoder pojde na bojišče z armado 50.000 mož. Za cilj so si izbrali Japonci Port-Artur, Viadivoatok in Jalu, Mukden, Kirm in Kantin, potem še Irkutsk. Japonci se nameravajo torej bojevati ne le v Mandžuriji, marveč tudi v Sibiriji ter so si postavili za zadnjo točko Irkutsk. Admiral Togo namerava Port-Artur zažgati, deloma z nalašč napravljenimi vži-galkami, deloma s torpedami, katere hoče vreči v Port-Artur iz zrakoplovov. Visoko letajo Japonci, ali kdor visoko leta, pade nizko, pravi pregovor.
Iz Petrograda poročajo, da je jako verjetna vest, da obstoji med Kitajko in Japonsko proti Rusiji naperjena zveza, seveda jako tajna. — Ruska armada je zasedla važne kraje pri ASamganu. — Glavni deli ruske armade so že šli čez reko Jalu.
Bavarsko pivo Spaten
se bo točilo odslej od časa do oasa v restavraciji .pri zlatem jelenu" poleg plzenskega in puntigamskega. Mnogi gostje tako zahtevajo, in temu je uprava vstregla. —Točilo se bo jutri v soboto na praznik sv. Jožefa in v nedeljo.
Knjigovodja
in korošpondent, najboljSa moč, se išče. Isti mora biti vešč slovenskega, italijanskega in nemškega jezika. Prednost imajo samci in isti, kateri se umejo v kožarski stroki.
Prosilci naj se obrnejo na naslov: Andrej Jakil, tovarnar kož Rupa p. Miren pri Gorici,
Več sto
diujih kostartjeu,
krepko drevje za drevorede in nasade ima na prodaj
tržko oskrbništvo v Postojni.
Zahvala.
O priliki bridke izgube našega nepozabnega soproga in očeta
Andreja Schlunder
zahvaljujemo tim potom najiskre-neje vse sorodnike, vse gg. sodnij-ske in davkarske uradnike, kakor tudi vse prijatelje in znance za mnogobrojno udeležbo pri pogrebu, kar nam je bilo v veliko tolažbo. V Kobaridu, 17. sušca 1001.
Žalujoči ostali.
— Anton Krušič =
trgovec Iei krojaški mojster
y Gorici, ulica Gius. Verdi št 33.
naznanja slavn. občinstvu, da je dobil ravnokar sveža angleiko In avstrijsko blago raznih vrst  v veliki izberi  za
bližajočo se spomladno sezono. Enako je dospela ravnokar velika izbira
gotovih oblek in površnikov za  pomladansko  sezono. Za izdelek iz lastnega blaga jamčim.
Zahuala.
Za premnoge dokaze prisrčnega  sočutja med  boleznijo in ob smrti mojega iskreno ljubljenega soproga
Ivana Koren
učitelja
kakor tudi za častno spremstvo pri pogrebu dragega pokojnika izrekam svojo najsrčnejšo zahvalo.
Posebej se 8e zahvaljujem gosp. c. kr. okr. nadzorniku Matku Kante, gosp. predsedniku goriškega učiteljskega druš'va Jakobi, gosp. Vekoslavu Sirca, gospodu preds. kraj. Šolskega sveta Vekoslavu Le-giša, gosp. J. Kobencel, slavnemu učitelj stvu in vsem drugim, kateri so pripomogli, da je bil sprevod toliko eijajnep. Bog plavaj vsim stotero!
Mavhinje, 15. marca 1904.
Žalujoča soproga.
St. 327.
Razglas.
Radi nedelje bode letos Živinski in kramarski semenj SV. Jožefa v Komnu v pondeljek, dne 21. marca 1904.
Župansiuo občine KonjeiL.
dne 12. marca 1904.
župan: Josip Švara. Anton Pečenko
Vrta« ui.ca 8 — GORICA. — Vit Giardino 8 priporoča pristni bo!»    j^M    »*••*!¦> *•*-faLr*avltt*    ^^P     aictlaaklhin iz vlp« vaklh,     ^fffi        tatarskih furlanskih,          ¦*          vinogradov.
Kerševarii & Čuk
v Gorici
v ulici Riva Gastello štev. 4 (konac Rastema.) Priporočata slavn. občinstvu iz. mesta
svojo Mehanično delavnico, zalogo šivalnih strojev In dvokoles Is tovarno „Paeh" ter drugih sistemov.
Sprejemava vsako popravo in rekonstruirale bodisi šivalnih strojev, dvokoles pušk in samokresov.
Vsako popravo, šivalni stroj ali dvokolo jamčiva.
Z ozirom na najino dolgoletno skušnjo, zagotavljava, da so izdelki najine zaloge najbolje vrste in trpežni, ter izvršujeva vsako popravo bodisi šivalnih strojev ali dvokoles toCno in dovršeno.
Pogojujeva tudi dvokolesa.
DoHUvlja oa dom iu razpolUja po telftSBMi na v*« kraj« avalro - ogorika monarhij« v todih odi 56 litrov napraj. Na zahtovo polilja tudi mor««.
BožjasL
Kdor trpi na boijaau', krčih in drugih nervozni* boleznih, naj zahteva knjižico o leti boleznih. Dobiva se zastonj in fruako v pri v. 8ckwaie»«ii-Apot*ket Frank fnrt a. M
Prva koncesljonirana delavnica z mo- j tornim obratom za fino mehaniko, liziko, ma-. j tematiko, optiko, lino brušenje in poliranje itd. Vpeljava strelovodov,  brzojavov,  hiSnib  telefonov, plina in vode.
Poprave se izvršojejo Miro in po ceni.
ftiPoto«yjM!
Gorica, za vojašnico. Precizijslta delavnica preimetov za merjenje. |
Bogata zaloga
raznih predmetov za razsvetljavo za plinovo j
in električno lnč.
Posamezni deli za električno, plinovo vodno j
in parno vpejjavo. Pnmpe, železne in kovinske J
uevi.  Zaloga  mesarskega  orodja,  kuhinjskih i
nožev, brivskih britev, škarij itd.
Razpošiljatev na deželo se  Iivršl hitro in
— po ceni. —                       ;
1 ¦•••¦¦•¦•¦•¦¦•••¦•¦¦aaaaaaaif ni
Klimatitno zdravišfie.
Hotel SMbahn
na Telovadnem trgu, poleg ljudskega vrta. - Hotel prvega reda. — V hotelu in dependanci nad 70 sob in salonov. — Lastna električna razsvečava. — Električni avtomobii-ommbus k vsem brzovlakom in po potrebi. — Velik park pretežno z eksotiškim rastlinstvom. — Mirna, krasna lega, nič prahu, kakor nalašč za one, ki hočejo prijetno in mirno preživeti nekaj časa v Gorici. — Izborna kuhinja in klet. — V hotelu je obsežna knjižnica.
Na prodaj sta
dva električna stroja Dynamo,
s 400 Ampšrarai in 110 Volti iz tovarne Ganz & Co. v Budimpešti. Stroja sta le malo rabljena, kompletna in v najboljšem stanu ; oddasta se pod ugodnimi pogoji. Ponudbe na naslov; Itud. Erbcr — tteka (Fiume.)
Edina slovenska kleparska delavnica
Andrej Fajt
pekovski mojster
v Gorici iia f eafra št. 3.
Sprejema naročila vsakovrstnega peciva, tudi najfinejega, za nove maše in godove, kolače za bir-mance, poroke itd. Vsa naroČila izvršuje točno in natančno po Želji naročnikov.
Ima tudi na prodaj različne moke, fino pecivo, fina vina in likerje po zmernih cenah. Za veliko   no«   priporoča   goriške piuce, potlee Itd.
: t Gorici
Karol Čufer
ulica Sv. Antona št. 1.
8e  toplo priporoča »lav. občinstvu v mestu in na do- i želi za izdelovanje vach kleparskih Izdelkov, kakor cevij za vodo, žlebe za poslopja, kuhinjske priprav«   Itd.    Prevzame   tudi j vsako   popravo   po  zmernih conah.  Zagotavlja  točno postrežbo in pošteno delo. Iidelnje indt siate napise za trgovine.
Karol Praščik,
pekovski mojster in  aladcidar v Gorici na Komu št. 8.
Priporoča vsakovrstno pecivo, kolače za birmance, torte i. t. d.
Priporoča se slavnemu občinstvu za mnogobrojna naročila ter obljublja solidn. postrežbo po jako zmernih cenah.
Izvrsten okus dobi kava, ako i ji primešate
VYDROVE ŽITNE! *•  KAVE. *
Poskusite! Poštna 5 kg po- j šiljka 4 K 50 h franco.
Vydrtva \mm žilne kave Praga VIII. !
Sprejema zavarovanja Slovaškega življenja po naj raznovrstne j lih kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena draga zavarovalnica. Zlasti je ugodno zavarovanje na doživetje in smrt s ztnanjSnjočimi ¦e vplačili.
Vsa* Slan Ima po preteku petih let pravico do dirldende.
v saje m no zavarovalna banka v Praga
ftaztmt foafl-t: 25,000.000 K. toplaSaa« adikadil.a |a kapltallji: 78,000.000 K.
Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica naše države
s vssaksst alavaaaka-aBrsiaa uprava.
Vat poJ»iall» dajti
OanaralMl zastopv LJubljani, iigir pisirn« si t listilj ktiiDtj hiii
Gospod8klxi ulicah štev. 12.
Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim škodam po najnižjih cenah. Škode cenjuje takoj in naj-kuiantneje. Uživa najboljfii sloves, koder posluje.
Dovoljuje iz Čistega dobička izdatne I podpore v narodne in občnokoristne
Mlinar in žagar
sprejmeta se pod zel6 ugodnimi pogoji
v Idriji. Nastop takoj. — Ponudbe je
poslati na naslov:
Josip Kogovšek Idrtfa,
(Kranjsko.)
Naznanilo.
Naznanjam slavn. občinstvu v mestu in na deželi da sem otvoril
ZALOGO  PIVA
iz pivovarne Sorgendorf grofa Thura v Pliberku (Koroško).
Pivo je najbolje vrste.
Zaloga ss nahaja v Gosposki ulici it 6. Ivan Petrič.
ZtMIfM milit «MIO.
LIRMEHT. CdPSICI GOMPOS.
Ii Rlohttrjm likarat v Pr«|l pripoznano kot lirrstno bol ublažnJoJe Blatilo; za ceno 80 h, kron 140 in J kroni te dobi po vseh lekarnah. Naj as zahtava to splošno priljabljeno domače adra-
vilno iredstvo vedno b v orig, steklenicah z naSo zaiiitno znamko ¦ „81-DBOH« namreč, iz RIGHTERJEVE lekarne in vzame kot originalni Izdelek l« tako steklenico, ki je prsvidena s to zaščitno znamko,
RlchtBrjfiva lekarna „pri zlitem liv«w
v PKAGI. Elizabethgasse tk&iS
Dobi no v lekarni             \LT
,M ZnlKtrji* Mirt iHtar, Tnal.    llVt
Sprejme se takoj
spretnega
knjigovodjo
veščega slovenščine, laščine in nekaj
hrvaščine in zmožnega v korespondenci.
; Prednost imajo poznavatelji kožarske
, obrti  in  samci. Pismene ponudbe na
j upravništvo »Soče« po šifro .kožarstvo*.
Cigoj & Nemec
veletrica % vini
v Gorici, Passaggio Edling it. 5,
Via afutilclplo 1 In 5.
Priporočata svojo zalogo izbor-nih Črnih In belih vin iz najboljših isterskih, vipavskih in briških kletij. -
Prodajata od 56 I. naprej.
Pred nabavo pomladne obleke
oglejte si velikansko zalogo izgo-tovljenih oblek za gospode, gospe in nedorasle. Jednako je na ogled velikanska zaloga blaga v največji izberi za naročila po meri pri
J. Medved
v Gorici, Corso Gitis. Verdi št, 38.
MPotoK&tffiipl
Vsakovrstna zanesljiva semena,
kakor: domače, lucerne ali nemške in rudeče detelje; velikan- j
ske bele rudeče in rumene pese; repno seme;  raznih  trav in '
vseh vrst salat se dobivajo po nizkih cenah pri
= Josipu Kordinu v Ljubljani, =s,
pred Škofijo št. 3.                       I
liških cenah
razpredam radi pozne zimske sezone vse zaostalo zimsko blago kakor:
o«* Mizarska zadruga *»"
v Gorici - Solkanu
¦;: "       vpisana zadruga z omejenim jamstvom    zzmzuzmrrz:
tovarna s strojevnfm obratom na parno in vodno silo
naznanja, da izdeluje
najrazličnejša pohištva
vseh slogov
— ter sprejema v delo vsa večja stavbena dela. Podrninlca v Trstn Via dl Plazza vecchla 1. Zastop •Ivo v Spljetu ter Orljontn.
Cene zmerne, delo lično in solidno.
Za
Krasne okraske za obleke, trakove, svile zadnje novosti za bluse, pajčolane, pasove, predpasnike, rokavice, nogavice, dežnike, aolnenike, bluze, čevlje, vse potrebščine za obleke, kakor podloge, sukanec, svilo, gumbe, vezenja, zaponke itd.
Opozarja
prečastite dame, na svojo veliko
zalogo obče priznano najboljih
modercev vsake cene. Za vsakega najbolje naložen denar posebno pa z oziram na vedno dvigajoče se cene vsega volnenega in bombažastega blaga.
Za gospode:
Raznovrstno belo in barvano perilo najbolje vrste, jopice za hribolazce, kolesarje, veslarje; zadnje novosti ovratnic, ovratnikov, zapestnic, nogavic, rokavic, hlačnikov, Čepic, čevljev, dežnikov itd.
J. Zorni k   Gorica, Gosposka ulica štev. 7.
„Škrat".
Jedini slovenski humoristično-satirični tednik, ki prinaša izključno originalne slike. Lastni cinkografični zavod.
Izhaja v Trstu vsako soboto. — Naročnina za vse leto 6 X, za '/• leta 3 K. Posamezne Številke se prodajajo po 10 stotink. Zahtevajte brezplačne številke na ogled.
Šunka
,,Goriška ljudska posojilnica"
vpisana zadruga z omejenim jamstvom.
Naealatvo in aatfsoratvo je sklenilo v skupni seji dne 28. nov. 1902. tako:
Hranita« vlaga se obrestujejo po 4V, %. Stalne vloge od 10.000 kron dalje z odpovedjo 1 leta po 5 %. Rentni davek plačuje posojilnica sama.
Posojila: na vknjižbe po 57,%, na varščino ali zastavo 6%, na menice 6%, s 7;% uradnino. Glavni deleii koncem leta 57,%,
Staaja 31. dec. 1902. (v kronah): Članov 1853 z deleži K = 129.026. — Hranilne vloge 1,479.006*70. — Posojila 1,443.030-10 — Vrednost hi§ 142.643 (v resnici so vredne več). — Reservni zalog 68,050.90.
Hranilne vloge se sprejemajo od vsakogar. Telefon St. ?9.
s kožo 1 gld., brez kože 95 kr., brez kosti s kožo 1 gld. 10 kr., plečeta brez kosti 90 kr., suho meso 78 kr., slanina 82 kr., prešičevi jeziki 1 gld„ goveji 1 gld. 20 kr., glavlna brez kosti 45 kr. Dunajske salame 80 kr., prave boljie 1 gld., iz šunke f gid. 20 kr. Ogrske Ia salame 1 gld. 70 kr., salame a hi ogrske trde 1 gld. 50 kr. kg. Velike klobase po 20 kr. — Pošiljam le dobro blago od 5 kg naprej proti povzetju.
Janko Ev. Sire v Kranju.
Anton Potatzky v Gorici.
Na sredi Rufitelja ?. TRGCVINA NA 0R0BNO IN DEBELO.
Najceneje kupoval 15« nirabarlkaaa In drobnega blaga tar tkaaln, preja In nitij.
POTREBŠČINE
za pisarnice, kadilce in popotnike.
Najboljše šivanke za šivalne stroje.
POTREBŠČINE
za krcjais in ievljarje.
Svetinjlco. — Rožni venci. — Masno knjižice.
iišna obuvala m vse letne čase.
Posebnost:
Semena za zelenjave, trave in detelje.
Najbolje oskrbliona zaloga za kramarje, kroinjarje, prodajalce po sejmih in trgih ter na deželi,   2    35 -8
Ranjenja
vsake vrste naj se skrbno varuje pred vsako nesnago, ker vsled te vsaka majhna ranitev lahko nastane velika, težko, ozdravljiva rana. Žt -0 let je odkar se imenuje mečilno mazilo, praiko domača mazilo priznano kot zanesljivo obvezno sredstvo. To mazilo varuje rane, olajšuj* vnetja in bolečine, hladi in pospešuje celenje in zdravljenje.
¦MP"*   Razpošilja se vsak dan.
Proti naprej poslanem znesku K 3' 16 se pošilja */L Skalljic ali K 3'36 */8 šfc., ali K 4 60 % šk., ali K 4'96 % Sk. franko na vse postaje avstro-agersko monarhije. — Vsi deli omota imajo postavno deponirano varstveno znamko.
==   Glavna zaloga             .
B. Fragner, g. It. dvorni založnik, lekarna „Pri črnem oriu"
Praga, Mala strana, na voglu Spornerove. ulice č. 203.
Zalogaj lekarnah Avstro-Ogerake. — T Gorici t lekarnah  Crlstofoletti, GltaMeh, d In Gironcali.                                                                                                                    i
Zaloga t lekarnah Avstro-Ogerske. Pontoni In Gironoli.
Veliki požar!
zamore se lahko in naglo pogasiti samo s
Smekalovimi = = brjzgainicami
nove sestave, koje od desne in leve strani vodo vlečejo in mečejo, V vsakem položaju delujoče kretanje brizgalnice nepotrebno!
R. A. Smekal
Zagreb,
skladišče vseh gasilnih  predmetov, brizgalnic, cevi, pasov, sekiric, sekalk in gospodarskih strojev.
I i 129 odlikovanj i l
uosoma
„pri Žagarju"
tik nove postaje na Blanfii,
toči vedno naravna domača bela
in Srna vina.
Kuhinja je preskrbljena vedno z gorkimi in mrzlimi jedili. Cene zmerne.
Priporoča se svojim rojakom iz mosta in z dežele za obilen obisk.
Največja zaloga semen,
mnogovrstne krmske, zelenjadne in cvetlične.
Edina na Kranjskem strokovno urejena trgovina na drobno in na debelo. Za pristno kakovost jamči Alojzij Konlka, trgovski in umetni vrtnar Selemburgove ulice št. 5. v Ljubljani. Ima tudi veliko zalogo suhih vencev in šopkov in se izdelujejo Sveži venet in Šopki s trakovi in napisi in vse v to stroko spadajoče predmete, cvetlice v.loncih itd. vse po najnižjih cenah. Cenik za leto 1904 se dobi na zahtevo brezplačno. Z odličnim spoštovanjem se priporoča
Alojzij Korsika.
3
Njega
parobrodje
obsega
::  L80
7" velikanskih :arnikov.
(v)wliTieriko m^ssiA^^
^-^direkrna.najhitrejšaprekomorsKa vožnja z brzoparniki
iz Hamburga vjfoviYo^aiija ytfalifax.
Brezplačna vsakovrstna pojasnila daje od visoke vlade porrjeni ».-istopnik« Hamburg Amerika Lin i o
Fr.SeiinigvIJubljanl
L     L>unai5ka-cesr<3štv31 poleg-velike milnice ali ŠMngp j
&aiitevajte   I
moj iluntrovani cenik t več ktkor I 500 potfobtml od ur, zlatih, «r»- I knlii |r mazlktličalb predmetov, I taiersga poSilja zaatatj in ptitolts I praatt                         I
Hanns Konrad, I
.vernica   ur   in   eksporlna   hiia I Bost it. 248.   - (Če*ko).           I