Narodi Jugoslavije zopet bijejo pod vodstvom tov. Tita težko in naporno bitko za sodalizem Edvard Kardelj je govoril v Črnomlju Dne 18 marca je zopet zaživela Bela Krajina v svojem partizanskem razpoloženju. Zopet so se sestali stari prekaljeni borci in aktivisti in vsi oni ljudje, k so ri/,n.(|, da so odkupi imuvj visoki za na&r^a kmeta, toda morajo liiti. ker s temi odkupi gradimo neodvisnost v gospodarstvu in industriji. Spomnil pa je obenem kmeta na pred vojne dajat ve, ki so bile zanj veliko večje kot so pa danes. Priznal je. da so bile izvršene tudi napake poleg tega pa tudi tokazal pot. kako bi se te odpravile. Kako se dajo odpraviti te nepravilnosti? Samo na en način, namreč s tem, da odkupi ne bodo samo stvar okrajnega odbora in odkupnih organov, ampak stvar slehernega delovnega kmeta. Potrebno je, da vsa vas sodeluje pri razdelitvi odkupnih obveznosti, ne pa da posamezni kmet misli, da njega nič ne briga, kako drugi izpolnjuje svoje obveznosti. Naši delovni ljudje na vasi in v mestih se morajo neprestano zavedati, da se vsaka škoda, ki jo špekulanti napravijo državi z neizpolnjevanjem svojih obveznosti, nujno odraža v povečanju težav in v poslabšanju položaja ostalega delovnega ljudstva. Potrebno je torej, da se za pravilen potek odkupa zares zavzame vse delovno ljudstvo. Potrebno je, da nikoli ne pozabite, da je treba skupne odkupne plane — tudi kadar so zelo veliki — prav tako nujno izvršiti, kakor je nujno, da postavimo našo težko industrijo, če se hočemo osvoboditi naše zaostalosti. Nadalje ^e razpravljal: Zvezna vlada pripravlja uredbo o odkupih letošnjih pridelkov, ki bo kmetom olajšala izpolnitev odkupnih obveznosti. Značilnosti te odredbe so: Prvič: bo celoten odkup za vse kategorije kmečkih domačij pokrit z industrijskim blagom po vezanih cenah. Drugič pa bo nova uredba prekinila dosedanje vsakoletne prepire o porazdelitvi obveznosti. Uredba bo predvidevala posebni »list kmetije«, ki ga bo imel vsak kmet v svoji hiši. Na osnovi podatkov o stanju kmetije, bo ta list predvideval, kaj kmet z normalnim gospodarjenjem, ki je v navadi v Želimo mir, kakor ga Z veličastnega zboroeanja «os>. Vide TomSićeve v iVovem metlu delovnih tiudi na svetu V pričakovanju volitev se je te dni Novo mesto odelo v zelenje, zastave, slavoloke in parole. Vest, da bo na velikem zborovanju v nedeljo dopoldne govorila tovarišica Vida Tomšič, članica CK KPJ, predsednica CO AFZ Jugoslavije in kandidat našega okraja za Zvezni svet, je odjeknila po celem okraju. 2e kmalu po deveti uri so se zaceli zbirati na okrašenem Glavnem trgu člani raznih delovnih kolektivov, pionirji, vojaki novomeške garnizije, mladina in člani OF iz raznih vasi celega okraja. Ko je ob desetih stopila na okrašeni govorniški oder tov. Tomšičeva, jo je šesttisočglava množica ljudstva pozdravila z dolgotrajnim vzklikanjem in ploskanjem. V njenem spremstvu so bili tov. Bogdan Osolnik, pomočnik ministra za znanost in kulturo vlade FLRJ, tov. Leopold Krese, podpredsednik oblastnega ljudskega odbora za ljubljansko oblast, oficirji JA, člani OK in MK KPS, MLO in zastopniki množičnih organizacij. Potem, ko je tovariš Viktor Zupančič, org. sekretar OK KPS, začel zborovanje in pozdravil goste ter zboroval-ce, sta pionirja in mladinci Novega mesta podarili tov. Tomšičevi šopke cvetja. Ponovno burno pozdravljena od tisočglave množi-ce( je tov. Vida Tomšič med drugim rekla v svojem govoru; Tovariši in itovarišice! Najprej dovolite, da se vam ob današnji prililki zahvalim za veliko zaupanje, ki ste mi ga izkazali s tem, da ste me postavili za svojega okrajnega kandidata .za volitve v Zvezno skupščino. Skušala bom kot doslej dati vse sile za to, za kar so se borili tisoči in stotiisočii naših borcev in za kar se trudite vi v svojem vsakdanjem delu — za naše lepše, srečnejše in bogatejše življenje. Samo en teden je še do 26. marca, do dneva, ko bo vsak državljan in vsaka državljanka stopila na volišče, ko bo vsak s svojim glasom direktno odločal o notranji in zunanji politiki naše države. Zato, da bo vsak volivec in vsaka volivka lahko zavestno in zavedno volila, pa je potrebno, da se pogovorimo o najvažnejših stvareh, za kaltere gre pri teh volitvah. NAŠ VELIKI CILJ Pri teh volitvah, tovariši in tovarišice, predvsem ne gre za zmago te ali one stranke, tega ali onega kandidata, ne gre za obljube raznih cest, mostov, šol in drugega, kakor je to bilo nekoč v stari Jugoslaviji. Narodi Jugoslavije, vsi delovni ljudje naše države, so združeni pod vodsitvom Komunistične partije na čelu s tovarišem Titom v Osvobodilni fronti in imajo eno skupno željo, en proigram in en skupen cilj: na svoji svobodni in neodvisni zemlji izgraditi socializem, ki pomeni družbo, v kateri ni izkoriščanja človeka po človeku, naroda po narodu; v bratstvu in edinstvu vseh narodov Jugoslavije urejevati svoje življenje s svojo oblastjo, z ljudsko demokratično oblastjo, v miru z vsemi državami in narodi na svetu. Osvobodilna fronta zato ne stopa pred vas s praznimi obljubami, temveč s tem, da vam daje obračun opravljenega dela in predvsem tudi dela, ki ga je naredila naša prva Zvezna skupščina. Pred vas stopa tudi zato, da vam da pregled nalog, pred katerimi stojimo in da vas pozove na nadaljnje skupno delo za uresničitev teh nalog. Tov. Tomšičeva je nato opisala zboroval-cem delo Zvezne skupščine v preteklih štirih letih. Govorila je o zakonih, ki jih je sprejela ljudska skupščina in koristih, ki so jih ti zakoni prinesli našemu delovnemu 1 ip^i'itvti. Podčrtala je pomen razglasitve Republike, ustave in zakona o petletnem planu, s katerim smo čvrsto zakorakali v izgradnjo socializma. Poudarila je, kako je stara Jugoslavija morala plačevati težke račune inozemstvu zaradi svoje zaostalosti in polkolonialne odvisnosti. Govorila je o pomenu graditve novih tovarn, o ogromnih načrtih elektrifikacije naše države. Vse pa, kar danes ustvarjamo, gre za uresničitev velikega cilja: pripraviti delovnemu človeku dostojno, srečno življenje. Poudarila je, da smo sedaj v najtežjih letih, toda nihče nam ne more preprečiti izgradnje socializma in naše petletke, ker smo naučeni že iz časov nekem kraju, pridela preko vsega leta in na tej osnovi se bo odločal odkupni plan. Celoten sistem bo torej postavljen tako, da se bo vsaki domačiji v skladu z njenimi zmožnost mi že v začetku leta točno določila količina obveznega odkupa za vse pridelke, ki pridejo v poštev. Te obveznosti se bodo vpisale v omenjeni »list kmetije«, ki ga bo potrdil Krajevni ljudski odbor, ko bo ugotovil, da domačija obveznost res lahko izpolni in da je pravično določena. Z vsem, kar bo preko teh količin, bo lahko kmet svobodno razpolagal. Prednost tega sistema bo predvsem v tem, da bo kmet že v začetku leta imel čiste račune o svojih obveznostih in da bo potem lahko napravil tudi svoj lastni plan. Nato je govoril še o načinu odkupa, o obdelovalnih zadrugah in njihovih nalogah ter o ljudsikj kontroli in prešel na rešitev pasivnosti Bele Krajine. Mislim, da moramo mi vsi priznati, da gospodarski napredek Bele Krajine od osvoboditve pa do danes ni bil tak, kakor bi bil lahko in kakršen bi moral biti. Bela Krajina se s svojim kmetijstvom samim ne more uspešno razvijati, tako da bi se bistveno poboljšal gospodarski položaj delovnih ljudi. Beli Krajini je potrebno dati tudi industrijo, potem se bo šele njen značaj spremenil. Nato je izjavil, da je vlada LRS napravila plan, v katerem je predvideno, da bodo tako imenovani pasivni kraji Slovenije postopoma dobili znaten del industrije, kar bo omogočilo hitrejši gospodarski in kulturni razvoj. Natančno je razložil zunanje političen položaj maš« domovine in BJ&o zunanjo politik« in končal: Naša zunanja politika — to je doslednja politika miru in obrambe naše neodvisnosti. Zvesta tej svoji politiki naša država nikoli ne more postati član kakršnega koli napada jočega bioka. Kot socialistična dežela mi tudi nikoli ne bomo v naši zunanji politiki storili ničesar, kar bi krepilo sile imperializma, reakcije; nasprotno, storili bomo vse, narodnoosvobodilne vojne^ da se zanašamo in opiramo predvsem na svoje lastne sile, ker smo čvrsto združeni okoli vodstva in tovariša Tita. Množica je te besede večkrat prekinjala z vzlikanjem in skandiranjem: Tito-Partija, Tito-Kardelj. Ko je govorila nato o nalogah našega kmetijstva, je tov. Tomšičeva med drugim rekla: SKRB ZA KMETIJSTVO Danes pričakuje naša država od poštenih, delovnih kmetov, da združijo svoje napore z delom vseh ljudi nase države, da razumejo potrebe države prav .sedaj, ko se borimo z največjimi težkočami, da se čutijo del te velike skupnosti, da se borijo za večjo proizvodnjo in da izpolnjujejo svoje obveznosti do države. Delovni kmetje naj razumejo, da so naši napori za ustanavljanje zadrug njihovo vprašanje! Naša oblaslt, KP in OF se trudijo, da bi delovni kmetje to razumeli. In reči moramo, da smo v tem uspeli. Uspelo nam jc prehraniti našo državo, odkupi so — poleg vseh težav — vendarle dali prehrano za naše delavce. Teh jpa je bilo lani v mestih 900.000 več kakor prej! Zaradi ogromnih naporov, ki jih dajejo naši delavci pri gradnji tovarn, v rudnikih itd., zaradi velikih prispevkov, ki jih dajejo naši mali m srednji kmetje, pa tudi mnogi večji kmetje, bomo in moramo biti brezobzirni do tistih špekulantskih kmetov, Opekarna Zalog ki hočejo na račun naših težav špekulirati. Če pogledamo, zakaj so odkupi nekatere kmete prekomerno zadeli in obremenil, lahko vidimo, da je eden glavnih vzrokov v tem, ker še vedno precej ljudi na vasi odteguje svoj del obveznosti, bodisi z utajo posevka in pridelka, ali pa, ker ni izpolnil predpisanih dajatev. Njihovo breme iziadc-ne druge, navadno ravno tiste, ki pošteno izpolnjujejo svoje obveze. Česlto se dogajajo razne nerednosti tudi v naših odborih ali pa prihaja do tega, da poedinci osebno in krivično obremenjujejo tega ali onega kmeta. Vse to nam govori o tem, da se morajo vsi delovni kmetje odločno boriti proti špekulantom v svoji sredi. Dalje, da je treba izboljšati delo krajevnih ljudskih odborov in da se morajo vsi državljani tudi na vasi čimbolj živo udeleževati dela ljudske oblasti. Samo stalno skupno in možato razpravljanje o vseh vprašanjih, zlasti pa o vprašanjih, kjer je potrebna presoja vsakega kar je koristno in kar krepi sile napredka, demokracije in socializma'. To ne skrivamo, to izjavljamo pred vsem svetom, Toda prav tako odločno se bomo zoperstavljali hege-monističnim, antisociatističnim in antidemn-kratičnim tendencam informbirojevske politike in vsakemu poizkusu, da se našim narodom s pritiskom in nasiljem vsili ta politika, Socialistična Jugoslavija ne more biti nevtralna v sedanjem svetovnem dogajanju, toda ona ne pripada nobenemu bloku in vodi svojo lastno miroljubno, demokratično im socialistično zunanjo politiko, ki je sovražna vsaki in vsem oblikam agresije. H koncu je še dejal: Prepričan sem, tovariši in tovrišice, da bo 26. marca Bela Krajina enodušno oddala svoj glas za svojega poslanskega kandidata, na-šga dragega učitelja in voditelja, tovariša Tita in da bo tako ponovno dokazala, da je tudi danes z njim, tako kakor je bila z njim v času narodne osvobodilne vojne. poedinega primeri, bo rodilo uspeh. Potem se ne bo več dogajalo, da je vdova z malimi otroki enako obremenjena kot neka druga, neprizadeta družina samo zato, ker ima enako površino zemlje, ali pa, da se samo v pisarnah birokraiti.sk o sestavlja setveni plan. Name«-JMLAS Do volitev bodo končali z delom mostu Šola na Dolžu med gradnjo Z gradnjo novega mostu čez Dobličico v Črnomlju so začeli že lani. Stari je bil porušen za, časa narodno osvobodilne borbe. Most bo v korist vsemu tamkajšnjemu prebivalstvu, ker se bodo pešci in vozniki izogibali nepotrebnim ovinkom in vzpetinam. Da bo most čimprej dograjen,, je prevzel Mestni odbor OF Črnomelj sikrb za pomoč v prostovoljnem delu. Ze lani so- frontovci veliko pomagali stalnim delavcem, katerih je samo 25. Najvažnejše delo je betoniranje cestišča in hodnikov za pešce. Za to bo treba, 280 m:; betona. Vse množične organizacije v Črnomlju so obljubile, da bodo s tem do volitev že končali. 6. marca so začeli z rednim dnevnim prostovoljnim delom. Tudi vaščani iz vasi Dragatuš, Dobliče im Loka pomagaijo. Vsak dan pride na gradbišče od 25 do 30 ljudi, ki sejejo pesek in pripravljajo material za betoniranje. Delovodja gradnje mostu tov. Iskra skrbi za organizacijo dela na gradbišču. V prejšnjem tednu so organizacije napravile skupno 1350 prostovoljnih ur. Pri delu se je dobro izkazala sindikalna podružnica čevljarske zadruge, katere člani, 30 po številu, so se celotno udeležili dela na mostu Tudi sindikat Mestnega čevljarskega podjetja in Okrajnega magazina ne zaostajata za njimi. Izmed frcntovcev so bili sedaj še naj-boljši C rnome 1 jičani. V delovnem uspehu so pa vse posekali vaščani iz Loke. Na delo so prišli že dvakrat in skoraj sami kmetje. Vsakokrat jih je prišlo okroig 30. V štirih urah so dvakrat pre-sejali 27 ms peska in ga v sunokolnicah prepeljali 40 ni daleč. Normo so dosegli 95%, medtem,, ko ostali prostovoljci dosegajo si:mo 70-80 % norme. Toi pa zaradi tega, ker se v začetku dela zaženejo, potem pa prehitro omagajo. Poleg solkanskega bo to po velikosti drut>i železobetanski most v Sloveniji. Vsa gradbena dela vodi šef-inženir tov. Viher Lavo slav. Dolg bo 80m, širok 10m samo cestišče bo pa imelo 7 m. Prometu bo izročen meseci' maja. Frontne organizacije imajo letos v načrtu tudi tlakovanje ceste od tega mostu do postaje. frontovcev za čim hitrejšo izgradnjo mostu Vsekakor je prizadevanje črnomeljskih vredno priznanja. Do volitev v Ljudsko skupščino bodo glavna dela na mostu končali. VSE ZA MATER IN OTROKA JPomemben praznik so slavile žene Novega mesta pretekli petek. Dopoldne je bil svečano odprt Dom igre in dela »Vide Tomšičeve« v Novem mestu, odprla pa ga je sama pokroviteljica, tovari šica Tomšičeva. K lepi proslavi se je zbralo, nad 300 ljudi, zastopnikov organizacij, ustanov, mater in dijakinj učiteljišča. Ob deseti uri je prišla pred dom tov- Vida Tomšič v spremstvu članov okrajnega komiteja KPS, članov OLO, MLO, odbomic okrajnega in mestnega odbora AFŽ. Na vzoči so tov. Tomšičevo navdušeno pozdravili, nakar je zapel zbor učiteljšča tri pesmi. Potem je spregovorila tov. predsednica Centralnega odbora AFŽ Jugoslavije o delu naše Partije in Ljudske oblasti, ki vedno bolj skrbita za zaščito in pomoč materam in otrokom nove Jugoslavije. Podčrtala je pomen domov igre in dela, ki so v pomoč materam, ki pomagajo danes v uresničevanju planskih nalog. Stara država je mater in delovno ženo zaničevala, jo za enako delo slabše plačevala kakor moško delovno silo, v času nosečnosti in poroda pa so iz tovarn in podjetij v stari Jugoslaviji metali na cesto na tisoče in tisoče mater! Orisala je uspehe borbe naše Partije, ki postavlja vprašanje zaščite matere in otroka vedno na prvo mesto! Socialistična revolucija je prinesla ženi Jugoslavije nov svet. Tov. Tomšičeva je pozvala predstavnike ljudske oblasti, AFŽ in OF, naj skrbijo, da to ne bo edini dom v okraju. Treba je skrbeti za nove otroške jasli, nove domove igre in dela, neprestano je treba skrbeti za naše žene! Po govoru je tov. Roza Peroci, upraviteljica novega doma, prosila tov. Vido Tomšičevo, naj svečano izroči dom svojemu namenu. Predsednica CO AFŽ Jugoslavije je prerezala trak pred glavnim vhodom, nakar so gostje ob ploskanju množice vstopili v dom in odšli na ploščad doma. Tu so jih presenetili Eden najvažnejših zakonov v kulturnem pogledu, kakršnega nismo imeli pred letom 1945., je brez dvoma Zakon o varstvu kulturnih spomenikov in o zaščiti prirodnih lepot in znamenitosti. Pred letom 1945. je sicer obstajal v Ljubljani Spomeniški urad. ki pa je bil brezmočen, ker ga ni ščitil zakon. Ce bi zgoraj omenjeni zakon poznali že pred osvoboditvijo, bi Novo mesto, v kolikor je bilo obvarovano od bombardiranja, izgledalo popolnoma drugače in bi bili nanj upravičeno ponosni, saj bi imeli najlepši trg z arkadami in tudi ostale stavbe bi ostale (hranjene v vsej prvotni lepoti. Tako pa se je lepotni videz Novega mesta uničeval od pivega pojava kapitalizma, ko so novomeški trgovci začeli zazidavati arkade in naprav-! jati neokusne izložbe, do današnjih dni, V Nobenega dvoma ni, da, je poleg Komunistične partije in množičnih organizacij dom eden izmed odločilnih činiteljev v našem šolstvu. Djilas pravi v razpravi: »Problem našega šolstva v boju za socializem v naši deželi« tole: »Gre pa zato, da vzpostavimo čim tesnejše stike med šolo in starši, da vlogo staršev kar najbolj aktiviziramo. Glede tega pa moramo predvidevati, katere oblike sodelovanja med šolo in starši je treba najti. Mnogo dobrih oblik že imamo. Nobenega dvoma pa ni, da je treba te oblike še razvijati in odkrivati nove. Skrbeti moramo tudi za izdajanje dobrih poučnih knjig za starše. Nikoli ne smemo pozabiti, da ni ničesar, kar bi moglo nadomestiti vlogo staršev, v tem se strinjajo vsi veliki pedagogi. Leti so poudarjali velikansko vlogo staršev v vzgoji, pa tudi življenje tc najbolj potrjuje.« Popolnoma jasno je, da je vsaki šoli potrebna določena gmotna podlaga. Ako bi to zanikali, bi zidali na pesek. Tega se prav dobro zaveda Djilas, ko pravi v prej omenjeni razpravi med drugim: ... »V tej zvezi je velik problem tudi slaba in nezadostna gmotna podlaga šolstva, (poslopja, učila, preskrba, nagrajevanje itd.) ki jo glede na naše splošne potrebe še ne moremo spremeniti. malčki. Dva izmed njih sta podarila tov. Tomšičevi krasen šopek tulp, ji voščila srečo in se zahvalila za njeno skrb, ki jo je prevzela nad njihovim domom. S pesmicami in srčkanimi deklamacijami so nato mali prebivalci doma razveselili Novomeški dom igre in dela goste in ostalo občinstvo. V imenu mater in delovnih žena se je zahvalila tov. Tomšičevi in hkrati naši Partiji in ljudski oblasti za vzoren dom igre in dela ter za skrb, ki jo država posveča ženam, tovarišica Ljuba Javornik. Pionirski pevski zbor pod vodstvom tov. Jelke Kastelčeve je nato lepo zapel dve pesmi, gostje in večina navzočih pa so si ogledali notranjost lepega doma. Tov. Tomšičevi je bil vzoren red, snaga in domača, prijetna urejenost sob v domu zelo všeč. Pohvalila je skrb tovarišic, ki so v domu pri otrocih. Takim ženam lahko matere brez skrbi zaupajo vzgojo svojih najdražjih. Najbolj je ugajala odraslim obiskovalcem v domu igralna soba malčkov s številnimi vzgojnimi igračami. Zadovoljni so si ogledali velike, sončne sobe, v katerih prebivajo otroci, kadar niso na travi in v pesku okoli doma. Vsak, ki si je ogledal novomeški dom igre in dela, se je prepričal, da se pri nas dejanje ne razlikuje od besed. Trdno gradimo lepšo bodočnost našim otrokom. tej dobi smo izgubili vodnjak, ki je bil nujno dopolnilo trga gotske oblike, podrli so stari rotovž, ki se je ujemal s celotnimi licem trga ter ga nadomestili z neprimerno stavbo — popolnoma tujo novomeškemu okolju. Pospešeno iznakaževanje trga in mesta je bilo plodno zlasti v letih po prvi vojni. Takrat so zazidane arkade podrli in gradili nove izložbe, dozidavah mansarde ter kvalitetno okrasje fasad nadomeščali a kičem in skratka lekmovali, kdo bo bolj skvaril svojo hišo. Ena zadnjih največjih okvar se je zgodila v prvih mesecih okupacije, ko so odstranili zazidane arkade in hišo barbarsko obnovili, namesto, da bi arkade podprli in s tem vrnili novomeškemu trgu pravi biser. Ko je bil zakon o zaščiti že polnomočen, so, se še dalje dogajale napake im skrajni čas je, da V tej zvezi je tudi skrb za zdravje učencev in vzgojiteljev. Ce pa za zdaj materialne baze še ne moremo temeljito predrugačiti ali preskrbeti za zdravje, kakor bi morali, pa lahko v marsikaterem pogledu storimo več.« Številke jasno kažejo, da preskrba naših učencev ni zadovoljiva. Napačno pa bi bilo se vedla, če bi gledali na preskrbo tako, da se ne bi ozirali,, kakor pravi Djilas, na splošne potrebe. Vemo pa, kar nas je kmečkih otrok, da tudi prej ni bilo postelj, sukenj, perila, kakor bi moralo biti, da še celo mnogo slabše je bilo. Vse to moramo upoštevati, toda to ruas še ne opravičuje,, da ne bi opozorili na pereče potrebe. Ako se je ugotovilo po anketi, da nima ali si sposoduje od svojih bratov ali sester ali da propuščajo čevlji vodo 3087 učencem in da mora nad 3 km daleč v šolo 2805 učencev, je to treba res popraviti. Ker nima niad polovico otrok plaščev in komaj desetina dežnike aii dežne plašče, je jasno, da ti otroci v slabem vremenu prezebajo, da obleka v šoli izpareva in se kvari zrak. Ker nima polovica otrok vsega perila in tudi ne perejo polovici otrok, je jasno, da ne moremo govoriti o kaki telesni higieni. Lastne postelje nima niti četrtina otrok. Iz tega sledi, da se začnemo budno paziti, da se bo zakon o varstvu kulturnih spomenikov izpolnjeval. Zakoni v socialistični družbi se izdajajo v prid ljudstvu in če bi bili Novomeščani seznanjeni z zakonom, bi ohranili v Novem mestu park in bi popravljali stare napake že v letu 1945 in ne bi delali novih! Zakon o zaščiti kulturnih spomenikov je zelo obširen, ter je nujno, da bi Dolenjski list z njim seznanil vse čitatelje. Arhivi so važen doprinos k proučevanju zgodovine Pred kratkim je izšel tudi nov zakon q zaščiti arhivov, ki bo prekinil s dosedanjo prakso, da je arhiv neizčrpen vir za odpad. Ce bi imeli do arhivov vedno nekulturen odnos, ne bi o naši preteklosti nič vedeli. Vojna je mnogo arhivov uničila, morda še več leta 1945, Tudi v Novem mestu smo imeli dragocen arhiv, ki smo ga radi nekulturnega postopka z muko reševali, dokler nas ni sedaj zaščitil zakon. Edino prosvetno pd-verjeništvo na Okrajnem izvršnem odboru Novo mesto je spoznalo važnost arhiva in že pred enim letom nastanilo posebnega nameščenca za pregled arhivov, toda kljub temu je brez njegove vednosti odšlo v odpad pred nekaj meseci 4200 kg dragocenega arhiva in to kompletni protokoli od 1. 1740 dalje. Lep vzgled kako se arhivi rešujejo, nam je dala tovarišici Slava Turkova, ko je v nevarnosti osebne svobode reševala fcnjižnji arhiv Francoskega krožka v Novem mestu ter za preostanek dala pobudo, da je bil odpeljan v gimnazijo in tako očuvan za sedanjo Studijsko knjižnico. Najbolj dragocene knjige Francoskega krožka tov. Turkova še čuva, ter jih bo v kratkem izročila v nadaljnje varstvo novomeški študijski knjižnici, O pomenu in zbiranju arhiva, zlasti narodnoosvobodilne borbe, naj bi izšel v Dolenjskem listu poseben članek. Studijske knjižnice so žarišče Važna pridobitev ljudske oblasti pa je sistem študijskih knjižnic, katerih mreža se stalno izpopolnjuje. V Studijski knjižnici dobi vsakdo popolnoma brezplačno vsako literaturo, ki jo potrebuje za svoje izpopolnjevanje. Ljudska oblast zelo, mnogo žrtvuje za vzdrževanje te ustanove in ji da brezplačno ves tisk, ki izide na ozemlju Ljudske republike Slovenije, Pred vojno takih ustanov nismo poznali in z njimi smo stopili v kroig najbolj kulturnih držav, O pomenu študijske knjižnice v Novem mestu, nje rasti ter knjižnem fondu bo začel izhajati v Dolenjskem listu poseben članek. Pospešena rast kulturnih ustanov Omeniti moramo tudi gledališče, ki je postalo državna ustanova z lastnim proračunom ter snujoči se muzej. Gledališče je postalo šele sedaj samostojno ter dobilo osnovo za uspešen razvoj. Ko pa bo v Novem mestu odprt muzej, bo Novo mesto dobilo ustanovo, ki bo nujno dopolnilo vseh kulturnih ustanov, ki soi pridobitve narodnoosvobodilne borbe ter bi bilo potrebno, da bi jih kdo obdelal, zlasti kar se tiče šolstva, saj imamo v Novem mestu kar celo vrsto novih šol in ustanov. Velika pomoč ljudske oblasti Zakoni Federativne ljudske republike Jugoslavije ščitijo delovno ljudstvo in njih nepoznanje ima lahko velike in trajne posledice, kar smo ""ravno občutili v Novem mestu pri obnovi. Zato bi bilo nujno, da poznamo zakone in kulturno, življenje bi v Novem mestu drugače potekalo. Leto 1950 je menda v zgodovini Novega mesta prvo, da so v mestnem proračunu zastopane poleg šol še druge kulturne ustanove (Zavod za zaščito kulturnih spomenikov in prirodnih ti otroci slabo prespe in pomanjkanje lastne postelje morda privede katerega do spolnih zablod. Tudi prehrana ni pri marsikom v redu, kar je povsem jasno zaradi obilice dela na kmečkem gospodlarstvu. Temu se je v precejšnji meri že odpomoglo, ker so se na šolah osnovale mlečne in šolske kuhinje. Vendar pa mednarodni fond ne zadostuje popolnoma in je potrebna tui še prav krajevna pomoč. Antifašistična fronta žena bi v tem pogledu lahko priskočila mai pomoč in sicer tako, da bi vsaka žena odstopila majhen del svoje domače zemlje šolski kuhinji, da bi se pridelki šolskih vrtov delno uporabljali za šolsko kuhinjo in da bi krajevni ljudski odbori, zadruge itd. dali del obdelovalne zemlje tudi šolski kuhinji. Na tej zemlji bi se Lahko pridelalo preceji pridelkov, ki bi koristili šolskim kuhinjam in s tem pripomogli k izboljšanju prehrane šolskim otrckom. S tem bi naše žene ne samo pripomogle k boljšemu telesnemu razvoju naših otrok, ampak tudi k boljšim učnim uspehom. Posledica vsega tega je najbrže miaijhna delazmožnost otrok v šoli in nepravilen telesni in duševni razvoj. Te ugotovitve pričajo, da se je treba za preskrbo začeti resno zanimati in v mejah možnosti odpraviti te pomanjkljivosti. Na podlaigi vsega tega doslej u gotovi jene- znamenitosti, Muzej, ljudska knjižnica,. Studijska knjižnica, poleg raznih društev, v proračunu Okrajnega odbora pa poseben proračun za arhiv). t S tem pa nastopijo tudi dolžnosti S sprejetjem zakonov v ljudski skupščini glede kulturnih ustanov so nastopile za take ustanove tudi posebne dolžnosti, ki jih bo morala vsaka ustanova tudi izpolnjevati. Prav radi tega pa so v Novem mestu velike težave in to predvsem, s prostori. Narediti bo treba poseben načrt za odpravo vseh tehničnih ovir, ki zavirajo redno in uspešno poslovanje kulturnih ustanov in dobro bi bilo, da bi se v Dolenjskem listu obravnavali najbolj kričeči primeri. K. B. »Sumljive osebe" nočejo igrati Tako nekako se je bralo v »Pavlihi« z dne 4. marca 1950. Da ne bo nepotrebnih besedi in smešenja igralcev novomeškega gledališča vam sporočamo naslednje: Novomeško gledališče je v januarju javilo Sindikalnemu kulturno umetniškemu iruštvu »Tone Mušič« v Straži, da bo prišlo gostovat v Vavto vas z Nušičevo Sumljivo osebo. Igralci so se v resnici pripeljali v Vavto vas in hoteli igrati omenjeno komedijo. Toda groza je spreletela vsakega izmed igralcev^, ko so stopili v Dom ljudske prosve-te v Vavti vasi, katerega upravlja omenjeno društvo. Na ctiru je bila tema, ko smo hoteli prižgati luč, ni bilo nikjer nobene žarnice. Z žepnimi svetilkami smo ugotovili, da niso pripravljene kulise, ne oprema, niti ni bil narejen prostor na odru. Igralci so bili pač prepričani, da bodo še vse to uredili člani društva. Odšli so v garderobo, ioua ta ni bila niti zakurjena, niti pospravljena. Okna so bila razbitai in veter je temeljito pospravljal v garderobi. Dvorana je bila nezakurjena. Ljudje, ki so prišli na prireditev, so pre-mraženi sedeli ali bolje rečeno so se stiskah drug k drugemu. Treba bi se bilo preobleči v lahne poletne obleke, tcda mraz je bil tako hud, da ni nihče od igralcev tvegal svojega zdravja, posebno še zato ne, ker je bilo napovedana ob 8. uri zvečer v Toplicah druga predstava. Zato je eden od igralcev stopil pred zastor in povedal gledalcem, da se predstava radi mraza in nereda na odru ne bo odigrala, ampak da se bo takrat, ko bodo raizmere na vavtovškem odru take, da bo možno brez obolenja nastopiti. Denar lahko vzamejo ljudje nazaj ali pa hranijo vstopnice za prihodnjo predstavo. Vsi igralci smo trdno prepričani, da bi bilo za onega, ki je dal v Pavliho omenjeno beležko, bolje, ko bi vzel v roke metlo in pomedel v odboru društva ali pa sam priskočil na pomoč k ureditvi odra in dvorane. Eden v imenu igralcev. Obvestila KINO NOVO MESTO Od 28. do 30. marca: Sovjetski film »Mikluha Maklaj«. GLEDALIŠČE NOVO MESTO Petek, 24. marca: Cigler: »Vaščani«. Gostovanje v Dol. Toplicah ob 20. uri. Sobota, 25. marca: Cigler: Vaščani«. Gostovanje v Brusnicah ob 20. uri. Nedelja, 26. marca: Cigler: »Vaščani«. Gostovanje v Žužemberku ob 15. uri. Sreda, 29. marca: Gogolj: »Zenitev«. Za dijake. ga vidimo, da vprašanja osnovne šele v okraju nalagajo odgovornim tele naloge: 1. Tesnejše sodelovanje med učiteljstvom, domom, krajevnimi ljudskimi odbori, Pover-jeništvom za prosveto in množičnimi organizacijami, posebno še Antifašistično rrento žena in Ljudsko mladino Slovenije. 2. Sistematično in neprestano je treba dvigaU nižje organizirane šole v okraju ter po možnosti razširiti mrežo osnovnih šol. 3.. Takoj je tjrebai točno proučiti učne načrte osnovnih šol in v skladu z zmogljivostjo učencev določiti potrebni maksimum učne snovi, ki pa naj se res temeljito obdeluje po vseh šolah. 4. Začnimo se boriti proti nekvalitetnemu pouku po naših šolah! 5. Na,povejmo ostro borbo alkoholizmu naše mladine in preglejmo njihovo prehrano! H. Pomagati je treba enostranskim, zlasti pa obojestranskim sirotam tako pri pouku, kakor pri vzgoji in, preskrbi. 7. Proučiti je treba preskrbo in jo urediti! 8. Zaktivizirati je treba naše starše, da bodo bolj sodelovali s šolo. V ta namen naj bi imel »Dolenjski list« poseben kotiček, kjer bi naše učiteljstvo v iiaizumljivi in prisrčni besedi (morda v obliki pisem) govorilo na- * šim staršem o vseh perečih vprašanjih vzgoje in poiuka. (Nadaljevanje sledi> Čuvajmo spomenike preteklosti Profesor Ivan Andoljšek: (Nadaljevanje) Nekaj pripomb k šolstvu v novomeškem okraju Stev. 6 > D O L E N J S K I LIST Stran 5 Zaupajte v svoje sile, tovariši, zaupajte predvsem v svoje lastne sile! Tečaj poverjenikov krajevnih ljudskih odborov za gospodarstvo Okrajni izvršni ljudski odbor v Novem mestu jie organizirali enotedenski tečaj za krajevne poverjenike lokalne industrije in obrti ter komunalno dejavnost. Udeležba je bila prilično slaba, ker nekateri KLO ne posvečujejo dovolj pažnje tečajem. Tečajniki so se zelo zanimali za predavanja. Ob razgovoru so pokazali odlične uspehe. Na daljšem popoldanskem razgovoru so se najbolj zanimali za iskanje lokalnih virov in surovin. Obljubili so, da bodo tekom 14 dhi poročali okrajnemu poverjeništvu o vseh virih in surovinah v območju njihovega KLO. Na območju našega, okraja se nahajajo razne vrste rudnine: železo, baker, razne vrste gline. V nekem KLO bodo ustanovili podjetje za eterična olja. V okolici škocjana se nahaja studenec, v katerem se belo platno ob pranju rjavo obarva. Priporočljivo bi bilo, da bi se večkrat sklicevali sestanki poverjenikov KLO, na kate rib bi ugotavljali še nadaljnje vire surovin. Na podlagi raznih ugotovitev in tehnoloških preizkusov bi lahko ustanovili ponekod v krajevnih ljudskih odborih tudi industrijsko podjetje. Nepravilnosti v novomeški kovinarski delavnici V tem podjetju naročila iz domačega okraja niso vedno zaželena. Tako je bilo pred kratkim, ko je delovodja Miha Brudar izdelal za Jožeta Plesca iz Železnikov št. 1 dva štedilnika, čeprav ima Plesec blizu svojega kraja tudi kovinarske delavnice. Brudar je sprejel od stranke tudi 4600 din za nakup štedilniških plošč, katerih Plesec v domačem okraju ni mogel nabaviti. V istem času pa je mestna kovinarska delavnica odbila prošnjo kmetice iz Mirne peči, ki je prosila, da bi ji naredili obod za vodni kotliček pri štedilniku, čeprav tudi iz starih delov. Nekaterim strankam, ki prinesejo hkrati z naročilom tudi pijačo, pa se želje kaj hitro uresničijo. Pred kratkim je bil v podjetju nastavljen skladiščnik Peter Gorupič. Najraje se zadržuje v pisarni, na drugi strani pa. ne skrbi dovolj za material. Med staro šaro ležijo v podjetju razni dragoceni predmeti, kakor n. pr. dvotaktni motor DKW (že dve leti), dve veliki in dve mali vodni črpalki, trije popravljeni aparati za uničevanje koloradskega hrošča, prestavnik in menjalnik za težak avtomobil in razni drugi uporabni deli. Poslovodja skrbi premalo za delovno disciplino. Tako je n. pr. letos dne 19. januarja spal za mizo v pisarni vodovodni monter Bele, ki ga je pri tem »opravilu« dobil upravnik mestnih podjetij, naslednji dan pa monterja sploh ni bilo na delo. Pri takem delu v podjetju se zanemarja tudi vzgoja kadra in se premalo skrbi za izpolnjevanje želj strank. Naloga krajevnih podjetij ni v tem, da bi zbirala kar največ denarja, temveč so bila ustanovljena predvsem zato, da bi se 7. njimi zadovoljile potrebe delovnega ljudstva. Kje je grupa ljudske inspekcije, da bi poskrbela za odpravo teh in drugih nepravilnosti v mestnem kovinarskem podjetju? Še izpod Gorjancev Doline in kotline pokriva megla, ko sonce pokuka izza Trdinovega vrha in njegovi žarki objame jo Dolž in okoliške vasice. Po gričih so raztresene in vinogradi jih obdajajo. Ker smo nekoliko bolj odmaknjeni od »sveta«, nas le malokdo pozna,. Tako bi marsikdo mislil, da spimo. In vendar je zadnje čase na Dolžu zelo živahno. Novi KLO skuša popraviti napake, AF2 je je sicer maloštevilna družina, ki pa tudi hoče nadoknaditi zamujeno. Skupno s šolsko mladino so se žene pridno pripravljale na svoj praznik, 8. marec. Najvažnejše pa je dejstvo, da se je na Dolžu iz trdnega sna zbudila mladina. Pomladno sonce jo je ogrelo in val predvolivnega tekmovanja, ki je zajel vso našo državo. Zbrali so se in se pomenili o svojem bodočem delu. Ena izmed mladinskih obvez v čast volitev je rešila pereče vprašanje, kdo bo na Dolžu dokončno uredil fizkulturno igrišče. Domenili so se o krampih in lopatah, vozu in drugem potrebnem. Sobotno popoi-dne so res tudi prišli in naredili mnogo. Kako bi z veseljem ne odkopavali skale, ki štrle iz zemlje in se vanje le spotikamo. Kdor ne vidi sam, si prav težko predstavlja lepo nedeljsko popoldne pred šolo. Kot mravliišče izgleda igrišče. Od najmanjših pa do najkorajžnejših so se zbrali. Visoko v zrak in preko mreže odbijajo žogo močne rake. Okorne so večinoma še te roke in kar zdrsne jim iz rok ta poskočna lahkoživka, ki mika in vabi vsakogar, ki mu srce živo utripa. Ni čudno. Večinoma jo imajo pjvič v rokah. Skoda, da tako dolgo niso vedeli za to zdravo in koristno zabavo. Sedaj bi dali vse zanjo. Šolski otroci so že bolj okretni. Koliko je bilo veselja, ko je zapadel sneg in so si pionirji urno pritrdili smučke na čevlje. Tudi v tem so začetniki, pokazali pa so v kratkem času mnogo uspehov in dobre volje. Zato smo še ravno ujeli sneg in v nedeljo dne 5. februarja priredili pionirske smučarske tekme. To je bila novost za pionirje m ostale. Veseli in ponosni so, da tudi Podgorci nekaj znajo m veljajo. Skoda le, da je smučk IDremalo in je žogo treba varovati, ker o novi še ni duha. Ko bo mladina ustanovila svojo vejo fizkulturnega društva in bo v svojem delu dosegla uspehe, bo komite LMS in ostali gotovo kaj bolj poskrbel za, svoje Podgorce. Tudi Dolžani nočejo biti zadnji Zato pa le pogumno na delo, da bomo ob času žetve lahko zadovoljni s setvijo! M. K. Bela Krajina z vso vnemo gradi in obnavlja Obnovljena gimnazija v Crnomljr Graditev EelszcLs Raje sama zase Tako si predstavlja tovarišica Bučar Ana iz St. Jerneja št. 54, posestnica 8,71 hektarjev obdelovalne zemlje, katero je Krajevni ljudski odbor St. Jernej v letu 1949. obremenil za O'bvezno, oddajo enega mršavega im dveh pitanih prašičev. Bučarjeva je svojo oddajo zadostila samo z enim, pitanim in enim mršavim prašičem, dočim drugega pitanca ni hotela oddati. Izgovarjala se je s tem, da sta ji dva prašička po/giniia. Izmikala se je na vse načine, da bi ji ne bilo oddati predpisanega prašiča. Obrnila se je na Kontrolno komisijo s pritožbo, v kateri je navedla, da ji hoče oblast vzeti zadnjo plemensko svinjo. Kontrolna komisija je obravnavala pritožbo na licu mesta. Bučarjeva je prosila Kontrolno komisijo, naj jo reši iz težav, ker ima samo dva mala prašička in še ta dva je vzela samo v rejo. Ni pa priznala, da ima plemensko svinjo, kot je to navedla v pritožbi ter 26. oktobra 1949 smo ustanovili KUD Žužemberk. Društvo povezuje kulturno prosvetno delo vseh množičnih organizacij In vodi borbo za socialistični značaj življenja v kraju. V ta namen obsega več odsekov kot: knjižnico, pevski zbor, igralsko družino in filmski krožek. Ljudska knjižnica posluje redno. V zadnjih mesecih je razumevanje še posebno veliko. Število bralcev stalno narašča, le žal, da ima knjižnica premalo knjig in ne more ustreči vsem željam naših bralcev. Pevski" zbor pridno vadi in sicer imajo vaje: moški ob torkih, ženske ob sredah, ob petkih pa! skupno. Zbor šteje 25 članov. Vodi ga tov. Simčič Ivo. Pevci prihajajo k vajam z veseljem. Želijo, da bi napravili turnejo po novomeškem okraju, nato pa na izlet na Reko in v Opatijo. Razen ljudske vadijo tudi borbeno in umetno pesem. Izgubljeni plan Novo mesto, 13. '3. 1950. Zdi se, da vse poudarjanje o važnosti lesa za maše gospodarstvo in o pravočasni to Je predvsem zimski sečnji lesa pri nekaterih funkcionarjih KLO ne najde nikakršnega odiziva, ali pa smatrajo to panogo kot manj važno od ostalih. Krajevni ljudski odbor Dnagatuš je prejel od poverjeništva za gozdarstvo v Črnomlju plan odkupa lesa iz nedržavnega sektorje. Na podla,gi tega plana je bil KLO dolžan izdati odločbe posameznim gozdnim posestnikom o višini količine in roku oddaje posameznih vrst lesa. Kako »resno« so se tega dela lotili v KLO Dragatuš se najbolj vidi iz tega, da so ta plan kratkomalo nekje izgubili. Ker posestniki niso dobili odločb, ne more odsek kmetijske zadruge sklepati pogodb (kontra-hirati) z njimi, Sevedai tudi ni mogoče voditi kontrole nad izvajanjem plana. Da temu Z delom se pripravljajo na volitve V zgodnjem spomladanskem jutru so se začele zbirati desetine ljudi okrog zadružnega doma na Veliki Loiki. Prihajali so znani in neznani obrazi, a nam tako blizu po svoji duševnosti. Z velikim navdušenjem smo pozdravili v svoji sredi 19 mladih Strokovnjakov zidarjev iz prvega in dragega letnika gradbenega lehnikuma srednje tehnične šole., k' so še bol ji utrdili zbližan je mesta z vasjo. Masovna akcija, ki jo je pripravila krajevna upirava za gradnjo zadružnega doma:, je zajela vse napredno misleče zdrave ljudi. Okrog 7. ure se je zbralo s potrebnim orodjem okrog 70 prostovoljcev. Ta akcija je zajela tudi 2(5 tečajnikov-živinorejskih brigadirjev iz raznih kmečkih obdelovalnih zar drug. Z nasmejanimi obrazi so prijeli za delo. V tem vrvežu so bili uslužbenci iz raznih podjetij, član i kmečke obdelovalne zadruge, kmetje privatniki, žene in naši nai-l, 1111 j s i. naš up in naša, bodočnost — pi i > 0 i i j I Tudi organizacija AFZ je dala ta dan velik iltlež h gradnji zadružnega doma, saj je nasitila po trdem delu lačne želodce. Tovariši iz gradbenega tehnikuma so ob zaključku obljubili, da se v času rednih po citnic vrnejo in pomagajo končati zadružni dom. Delo, ki je bilo narejeno, je istočasno tudi moralni dvig za poživitev gradnje zadružnih doimov. ki je bila v našem okraju leta 1949 precej mrtva. Izpolnjena je bila velika predvolivna ob-veziai, zadana na sestanku množičnih organizacij, L. A. — koi za druge se je pred Kontrolno komisijo »zaklela«, da ima res samo dva prašička, katere je tudi res pokazala. Ni pa pokazala tretjega okrog 130 kg težkega prašiča, ki je prav takrat začel cviliti, ker se je duš ili v zakritem svinjaku zaradi nezadostnega zraka. Ta prašič prav gotovo ni bil namenjen za pleme, temveč bi se verjetno pretopil v zelo okusno mast pri Bučarjevi. Bučarjevi je uspelo »javkanje« pri Krajevnem ljudskem odboru in odkupnem podjetju, da je s tem odlašala z oddajo in na ta način zavirala planski odkup, rii se ji pa posrečilo »javkanje« pri kontrolni komisiji. Izdala se je, da je špekulantsko nastrojena, ne pa poštena, kot se je dosedaj delala. Tako je Kontrolni organ rešil prašiča: špekulantske smrti in ga naklonil v korist skupnosti. Taki in slični so krivi, da so nekateri preobremenjeni z odkupi. L. A. Večje težave pa ima igralska družina. Ni igralcev. Naša mladina odhaja s socialističnim odnosom do dela v razne industrijske obrate. Vendar skušamo vsaj z igralci, ki so nam na razpolago, nuditi ljudem primerne kulturne prireditve. Prav sedaj študiramo Nušiča in Jurčičevega Domna. Pionirji naše sedemletne šole dosegajo kljub dobrim uspehom v šoli tudi uspehe pri kulturno prosvetnem delu. Dedek Mraz in Rdeča kapica, ki so ju v zadnjem času uprizorili, sta žela resnično priznanje. Tudi pevski zbor naših sedemletkarjev je res nekaj posebnega. Njihova mlada grla za po Jo za nosno in ponosno novo socialistično pesem. V izobraževalnem tečaju širi in poglablja kulturno obzorje 31 učencev KUD ima dvorano, — Titov dom. Manjka pa nam predvsem kulis. Z dograditvijo zadružnega doma, se bo kulturno življenje pri nas še poživilo. O. M. — izgubljeni čas »resnemu« prizadevanju primerno poteka izvedba plana v gozdarstvu ni potrebno posebej poudarjati, kajti belokranjski pregovor pravi: kilava babica, kilav otrok. Tudi v KLO Do\ž do pred nekaj dnevi, ko jih je podrezala kontrola, niso pristopili k izvajanju odločb posameznim posestnikom na podlagi plana, ki so ga lf v januarju prejeli od poverjeništva za gozdarstvo OLO Novo mesto: Verjetno je takih primerov tudi še po drugih KLO, ker evidenca o izvršitvi plana gozdarstva nedr žavnega sektorja za letošnje leto kaže dokaj klavrno sliko. Prvo četrtletje gre že h kraju torej čas, ko bi imel biti plan poseka izvršen vsaj 60% letnega plana že z o,zirom na primeren čas, ko ni še del na polju, dejansko pa je izvršen bore malo, po nekaterih KLO pa sploh nič. Morda nosijo del krivde za to tudi taki primeri, kot so zgoraj navedeni? Vrabci inšpektorji Kako to, da bi bili ravno vrabci inšpektorji, se bo marsikateri bralec morda vprašal. Pa poglejmo, kaj so oini odkrili in kje ŽVrgdle slavospeve in zahvale, ki so namenjene tov. Jarcu Mirku, šefu komunalnega odseka pri Splošnem gradbenem podjetju »Pionir« (N. m.) in tov. ekonomu ekonomije istega podjetja V začetku meseca marca je ljudska inspekcija javila okrajni kontrolni komisiji, da je na njivi ekonomije tega, podjetja nekaj raztiesenega koruznega zdroba, kjer je polno vrabcev, ki so najbrže prišli v goste na to njivo iz vse Dolenjske. Organ Okrajne kontrolne komisije je v tem podjetju ugotovil, da so 16. II. 1 950. zapeljali na njivo ekonomije podjetja 584 kg koruznega šrota. Čeprav je bil to pridelek lastne ekonomije iz leta 1948. je vseeno, brezčutno in neodgovorno, delo vodstva ekonomije, ki nikakor ni in ne more biti v skladu z našim socialističnim razvojem. Koliko truda mora naš delovni kmet vložiti v vsako zrno, da iima za svoje potrebe in da izpolni obvezo, ki je potrebna za življenje našega delovnega človeka. Trdno sem prepričam, da tov. Mirko Jarc in odgovorno vodstvo ekonomije ni nikoli šlo okopava t koruze, ker je drugače ne bi pustili, da bi se pokvarila. Pokvarjene količine šrota je dal po ekonomu in konjarju zakopati in skriti tako, da ne bo nihče vedel o tem. V sami prisotnosti kontrolnega, organa se je tov. Mirko Jarc jezil nad ekonomom, češ da m pravilno in vestno izvršil naloge. Torej če pojo na njivi tega podjetja vrabci hvalospeve tov. Jarcu, mu jih ne bo pelo delovno ljudstvo iz Dolenjske. G. B. Prosveta v Žužemberku živi in dela Sttfan 6 DOLENJSKI LIST Stev. 6 Iz gospodarstva O rezanju žrebcev V okraju Novo mestu se kakor druga leta tudi letos pripravljamo na rezanje žrebcev, ki bo koncem meseca aprila ter začetkom meseca maja t. 1. Gospodarski pomen te akcije je zelo velik, ker z njim izločimo vse za pleme nesposobne žrebce, ki bi sicer s svojim oplemenjevanjem kobil naredili ogromno škodo naši konjereji. Marsikdo si namreč misli, saj je vseeno, če zaskoči njegovo kobilo kak slab zakotni žrebee. Pozneje se kesa, ko vidi, da je žrebe slabo. Dokler ni bilo na razpolago dovolj dobrih, potrjenih, rasno čistih žrebcev, se je to zakotno pripuščanje še lahko delno spregledalo, sedaj pa, ko je na ple-menilnih postajah na razpolago dovolj dobrih priznanih žrebcev, je vsako pripuščanje nelicenciranih žrebcev prepove- dano in kaznivo. Na drugi strani je pa žrebec zaradi svoje narave neprimeren za delo in se da le težko krotiti. Vse to pa po rezanju v roku 1—2 mesecev izgine in žrebec postane miren konj. žreb-ci se režejo ponavadi v starosti 2 in pol do 3 let, lahko pa tudi prej, če je zaradi njih hudobnosti to potrebno. Prav tako se reže -tudi starejše žrebce. , Lastniki nelicenciranih žrebcev naj te prijavijo za rezanje pri svojem krajevnem ljudskem odboru, kateri dostavi seznam tukajšnjemu veterinarju, da ta določi dan in kraj rezanja. Na koncu še navedem, da je v pleme-nilni postaji Draškovec pri Št. Jerneju 5 žrebcev - lipicancev, ter na plemenilni postaji Muhaber (pri Osolniku) 2 žrebca težje pasme — Noniuss. F. »Dolenjski list" v naših vaseh 17. februarja letos smo poslali našega novorojenčka prvič v svet. Dvatisočkrat je potrkal na vrata domačij novomeškega okraja, dvatisočkrat v Črnomelj-skem in trebanjskem okraju. Tudi v Ljubljano, Maribor, Jesenice, Trbovlje, Krško, celo v Beograd in Split je našel svojo pot. Daleč po domovini so naši Dolenjci. Ko so brali v Poročevalcu in Ljudski pravici, da smo se vendarle enkrat zganili tudi v Novem mestu, so začele deževati dopisnice: Naročam se na novi časopis. Pošljite mi Dolenjski list. Naročam 5 izvodov za tukajšnje Dolenjce. In tako dalje. No, prerokovanja črnogledov, ki so vnaprej očitali novorojenčku kratko življenje, se niso izpolnila. Upamo, da se ne bodo tudi v bodoče... Kaj pa po naših domačih vaseh? Prvikrat smo poslali list na naslove krajevnih odborov OF, ponekod pa kar na tovariše poverjenike. Mnogi so razumeli svojo dolžnost. Prvi je bil tov. JurČec j/, šmihela pri Novem mestu. Poslali smo mu 60 izvodov, čez nekaj dni pa nam je že prinesel seznam s 73 naročniki in tudi skoraj za vse že naročnino za celo leto aH pol leta vnaprej. Postavil se je tudi tov. Luzner Darko iz Škocja-na, ki je prinesel imena 40 naročnikov in denar. Se bolje se je odrezal tov. Pečaver z Dvora, ki je namesto 40 zbral kar 57 naročnikov in poslal za 38 naročnikov že celoletno naročnino! Dobro so se postavili tudi na KO OF v Št. Jerneju, v samem Novem mestu, Št. Petru, v obdelovalni zadrugi na Trški gori, v Straži, Dolenjskih toplicah, v Prečni, Eršljinu, Žužemberku in še v nekaterih vaseh. Uprava lista pa je naletela seveda tudi na nekaj »zaspancev«. Tako n. pr. Iz Dcbruške vasi ni še nobene vesti, ali časopis sploh dobivajo ali ne. Na Dolžu, v Podgradu, Zameškem, Prekopi in še drugje se odbori OF ne zanimajo, da bi poslali spiske naročnikov in denar za že prejete številke. Iz Zbur so celo javili, da naj jim časopisa več ne pošiljamo. »Težave« so imeli za razprodajo petih številk tudi v Št. Jurju, na Karta-ljevem in še nekje. Zakaj pa je šlo na Dvoru, v Šmihelu pri Novem mestu,, v Škocjanu, v Št. Jerneju in drugje? Zato, ker so se za razpečavanje lista zavzeli domači aktivisti, ki so razumeli pomen lokalnega časopisa. Kjer je volja, je tudi uspeh. Premalo so naredili pri zbiranju stalnih naročnikov doslej tudi v okraju Trebnje in Črnomelj, Člani Fronte iz teh okrajev se oglašajo z dopisnicami na upravo lista, naj jim vendar pošlje Dolenjski list. Krajevni odbori OF in aktivisti v teh okrajih so pozabili na navodila, ki smo jih natisnili v prvih številkah časopisa. List leži marsikje po pisarnah in v predalih, ljudje pa ne morejo do njega. Aktivisti, zdramite se! In naročnina? Uprava lista se priporoča! Nakažite stotake čimprej — novorojenček potrebuje opreme! Lokalni časopis moramo vzdrževati sami, zato ne pozabite na dolžnost naročnika! Fizkultura in šport SPOMLADANSKI CROSS SE JE PRICEi, Vsako leto imamo v fizkulturi več manifestacij, v katerih vključujemo nove množice delovnega ljudstva v vrste iizkulturni-kov. Talca manifestacija je tudi spomladanski cros, t. j. tek cez dm in strni, h kateremu pristopamo. Letos začnemo s crossi 15. marca in se bodo vrstili do 15. aprila. V novomeškem okraju smo že pristopili k treningom in izvedbam. Tako so prvi v okraju izvedli spomladanski cross pionirji iz Podgrada, 159 po številu in sicer prvi dan — 15. marca. Prepričani smo, da bomo tudi letos presegli načrt, kakor smo ga presegli lani skoraj za 1000. Pozivamo vse fizkultur-nike, da redno trenirajo ter izvedejo po kolektivih in aktivih ĆROSS, a prvake pošljejo na zmagovalni CROSS okraja, ki bo 2. aprila t. 1 v St Petru pri Novem mestu. Učo TELOVADNO DRUŠTVO NOVO MESTO JE ZBOROVALO V ponedeljek 13. t. m. je Telovadno društvo v Novem mestu imelo svoj redni letni občni zbor, ki pa je bil kljub ogromni propagandi zelo slabo obiskan. Poročila uprave so nakazala tudi hibe. Pri razgovoru so bile te hibe še upravičeno poglobljene. Graja uprave je bila umestna, kajti ona je zanemarjala telovadnico, ni pobirala članarine in je tudi odgovorna, da je bilo odtujenih več predmetov. Nova uprava bo morala vse te napake popraviti. Da bo odpravila te napake, si je zadala lepe naloge.. Uredila bo začasno telovadišče na Loki in pristopila skupno s športnim društvom, h gradnji novega fizkul-turnega stadiona. Nadalje je bil napravljen tudi koledar telovadnih prireditev, med katerimi je omeniti spomladansko akademijo 22. aprila, tekmovanje mladine na orodju, sodelovanje na društvenih nastopih na podeželju ter pri proslavah naših praznikov. Pričakujemo, da bo letošnja uprava znala voditi našo centralno iizkulturno organizacijo v okraju, da bo postala res šola za vsa ostala društva in vse Iizkulturno življenje v okraju. Učo Avto-moto društvo Novo mesto je izvršilo plan predvolivnega tekmovanja s 320 urami prostovoljnega dela in s tem preseglo svoj plan za 60'/t. Razgibale smo se . . . Aktivnost AFZ organizacije v Mirni peči je imela daljši odmor. Za letošnji mednarodni praznik žena in za predvolivno kampanjo, pa smo zbudile in poživile svoje delo. Poživile smo pevski zbor, čeprav je maloštevilen, vendar z veseljem prihajamo k vajam.1 Naštudirale smo nekaj partizanskih pesmi in narodni venček, s tem smo nastopile na svoj veliki praznik 8 marca. Proslavi smo priključile vzgojno enodejanko »Sestanek«, ker je naš namen vzbuditi socialno misleče in čuteče ljudi, da bi delali na vseh poprl-ščih tukajšnjega okolja. Obiskovalci so bilj s programom naše proslave zadovoljni. Sicer ljubijo vesele predstave, vendar so pokazali, da imajo smisel tudi za resne, če se jim podajo v dovršeni obliki. Pestrost sporeda je dvignila pevska točka »Sarafan«, katera se je predvajala v duetu v narodnih nošah. Po proslavi smo se žene zbrale v zabavnem kotičku in tako zaključile svoj praznik s prijetnim kramljanjem in petjem, H. F. KAKO RAVNAJO NEKATERI? Ljudska inšpekcija je v Veliki Loki ugotovila, da se kvari v vlažnem skladišču 2.000 kilogramov pšenice. Ta pšenica je bila v kleti že od meseca decembra 1949. Pšenica je napravila zaradi vlage in toplote pet centimetrov dolge kali. Uslužbenci odkupnih stanic se niso zanimali za pšenico, čeprav so vedeli, da je pšenica v neprimernih prostorih. Brezvestne uslužbence, ki ne znajo ceniti skupne imovine, naj sodi delavno ljudstvo,. ki se bori za izvršitev petletnega piana in socializacijo vasi. L. A. Urednikov kotiček Tov. Z. M. iz Gornjega Medvedjega sela. Prav vesel sem Tvojega dopisa, toda ne morem ga uporabiti, ker se nisi podpisal s polnim imenom. V listu je lahko samo začetnica Tvojega imena, urednik pa mora vedeti za tvoje ime, da se lahko kaj več pomeniva. Oglasi se še! Tov. Jenič Jožefa iz Gornjih Lakenc. — Tvoja pesmica ima pomen in tudi vsebino, toda za objavo ni. Piši kar lepo preprosto in nič v verzih o Tvoji vasi in delu v njej. Posebno bo bralce zanimalo gospodarsko: življenje vasi. Prosim te napiši še kaj! Tov. Ivo iz. Breda' \v Tvojega đopiaa ne morem prav razumeti, kdo je kriv in kdo ni. Zato te prosim, da mi prihodnjič natančno opišeš dogodek, ker imaš zelo oster opazovalni čut. Torej prihodnjič kaj bolj razumljivega. POPRAVEK V 4. številki našega lista z dne 9. marca 1950. se nam je vrinila v članku »Muzejsko društvo v Novem mestu«, ki je bil priobčen na 3. strani, neljuba pomota in sicer: 1. Tov. akademik Božidar Jakac ni zasto>-pal Akademije znanosti in umetnosti na občnem zboru omenjenega društva, ampak je bil navzoč samo kot naš rojak. 2. Tov. Jarc Janko ni zastopal Muzeja Nar rodne osvoboditve kot upravnik, ampak samo kot član uprave. Prosimo, da nam to neljubo, pomoto opre.ste. Uredništvo. Nai žive svobodne in demokratične volitve — izraz našega socialističnega mišljenja in dela za izboljšanje življenjskih prilik delovnega ljudstva Ureja uredniški odbor. Odgovorni urednik Jože Zamljen. Naslov uredništva in uprave: Novo mesto, Okrajni odbor OF. Telefon uredništva: 7. Stev. tekočega računa pri Ko munalni banki v Novem mestu: 66-1^0-603-1. Tiskarna »Slovenskega poročevalca«.