Ste*. 140.
»SLOVENEC*, sobota 20. Junija 1942-XX.
Stran 3
Prvi začetki ljubljanske aprovizacije
Ljubljani, junij«.
Splolnl pojem »aprovlzicijia ozničuje pač prehranjevale uao, v oij«m pomenu p« ljubljansko prebivalstvo razum« pod to besedo uradno poslovanj« in uradno skrb za prehrano prebivalstva. to pa n« samo v vojnih časih, temvač tudi v mirnih. M«d prvo svetovno vojno od L 1914. do 1918. j« pojem »aprovizacije« označeval kar mest-n« urad«, ki so s« pečali z izdejo Živilskih izkaznic in c razdeljevanjem racioniranih «vil. Pred prvo svetovno vojno in sploh v stoletjih pred m-iim и je skrb mestnih in deželnih oblaatl glede aprovizacije omejevala skoraj izključno le ne ned-ziranje «vilskih pridelovalcev, kakor mesarjev, pekov, goetilničirjev, branjevcev in trgovcev, Hkrati torej vsega živilskega trga. To nadziranje je obstojalo v kaznovanju zaradi previaokih cen in mpičnih tehtnic eli pa v skromnih higijenskih predpisih. O pravi skrbi za redno aprovizacije ljubljanskega prebivalstva pa moremo govoriti šele po potresu.
V predpotresni dobi so bil« llubljemke trine rezmere ka| preprost«. Uniformiran strainik brez znanja iivilsko-policijskih predpisov in brez smisle za higijeno j« nadziral «vilski trg I« zato. da j« vzdrževal policijski r«d. Pisarniik« tria« zadeve j« reieval mestni gopodarski urad.
Tekoj prvo leto po potresu je nastala vaini sprememba. Osnoval s« j« poeebcn trini urad in bilo j« določeno, naj vrii sluibo tržnega nadzornika strokovno usposobljen tržni nadzornik v smislu prev tedaj izdanega eakona o živilih Pridelje-ni eo mu bili tržni stražniki, ki na| bi vzdrževali tržni red in — posebno važna določba — pazili, da ne bi razni branjevci pripeljenege blaga pre-kupovalj pred 10. uro doooldne. Prvotno jc bil «vilski trg ne sedenjem Mestnem trgu. Ko pa j« bila speljena cestna železnica in s« je tudi trg zaradi rastoč« Ljubljane vedno bolj «ril, so morali trg pren«sti kam drugam. Ostalo je po podrtju biv-šegi gimnazijskega poslopja prazno lepo zemlijiče — sedanji Vodnikov trg. Živilski trg je tam od L 1901. 2e L 1903. j« mestni občinski «v«t na predlog župana Ivam Hribarja sklenil, da dovoli 700 tisoč zlatih kron za zidavo novih tržnic. Ako bi priilo do izvedb« tega predloge, bi Ljubljena torej letos imela skoraj i« 40 let tržnica, tako pa jih je dobila iele leto«. 2« tedaj pa eo dobili meserji maksimalno tarifo pri prodaji mese. Ta tarife, cenik, se je v teku zadnjih 40 let pogosto menjel. najbolj v letih 1914 do 1918, pa tudi poznaj« v letih inflacije ln pa gospodarska krizj«, ki j« tako močno udarila natega kmeta ter j« cene živini padla na najbolj možno nizko mero, namreč I. 1933 in 1934. Sedaj določa cen« mesa peč Visoki komieeriet s pomočjo Prehrtnicvalncge zavoda Konje na ljubljanski meearji koljejo lele od L 1896. To Idanje ja bilo uvedeno, da s« omogoči tudi revnim slojem cenejše meso Dandane« pa radi segajo po konjakem mesu tudi bolje situireni sloji. Prvotni predsodek proti konjskemu mesu.
čel, da ie gnusno, je med Ljubljančani I« deloma izginil. Enako j« itgtnil tudi pr«dsod«k proti me-eu domačih zajcev in i« nekaterih drugih živali, kakor recimo odraslih ovc, koz io elično.
Druga važne ustanova za aprovizacije meste je klevnica. Potres tedanjim kfavnilkim prostorom ni skoraj nič ikodoval. Vendar j« «roko modcrnizacijsko gibanj« po potresni dobi načelo tudi vpratanle klavnice. Najprei so po potr«su asfaltirali dvoriiče ler odpravili iz klevnih prostorov ves umrid ter uvedli najstrožjo čistost. Pred potresom j« klavnica zajemsla vodo kar iz Gruberjevega prekope. Prebujena Uubljana je ta
3>obi ncdostitek odpravila in uvedeno je bilo. da obi klavnica vodo niravnost iz mestnega rezervoarja. Vsa voda. ki se danes uporsblja na klavnici, j« izključno iz mestnega vodovoda. Tedaj j« bila uvedena tudi električna razsvetljava v klavnici in izboljitna kanalizacije. Klavnica s« j« stalno modernizirala, vendsr je postala za čmi po prvi svetovni vojni tudi te zastirala. Sedanja klivnici j« bila zgrajena pred 1} let- ob precejšnjih linančnih niporih mestne občine — vendar se v redu imortizira ter daj« občini celo neko priznavalnino. Sedanja klevnica je na viiku moder-
nih zadev. Ime vs« modern« niprav«, kikor promet ni ž«riev« in tir«, hladilnic«, zmrzovalnic«, loiene shramb« za vsakega mesarji, ima lasten
teleznitki tir itd. Klavnice izdeluje tudi um«tni led iz vodovodna vod«.
Zanimivo j«, da so Ljubljančani lm«U vojno e mlckaricami že lete 1905 Okoliik« mlekirice so s« namreč kir uprl« in stivile Ijubljmskemu pre-bivilitvu nekekten ultimat glede dobive mleki. V tej kritki evojni« pi ni zmigali tedei Ljubljeni in n)«ni prebivalci — temvač mlckiric«. ki eo bil« pač boljia organizirane. Danes s« moramo nasmehniti tedanjemu sporu med prebivilci in mlc-kiricemi. Preskrbi z mlekom zi mi« meičin-stvo s« ja znitno iboljlili. ko so se pridelovalci mleka orginizirili ni zidružm podlagi ter so tudi niie zidrug« pričel« pošiljati v Ljubljano mleko
Dindines ima Ljubljana naravnost vzgledno nadzorstvo nid prodalo «vil Vsi obriti morijo biti do skrajnosti snižni in ni višku higijene. Poleg Državnegi higienakegi zavod» ima posebne liboritorije tudi mestno tržno nadzorstvo, kjer preiskujejo kakovost živil, slasti mleka, pa tudi mesa, mesnih izdelkov, celo mila in sličncfi, posebni strokovniaki • Iskultetno izobrazbo. Kikien napredek od I. 1895 do 1942. Nekoč j« predstavljal vso skrb zi aprovizacije v Ljubljani stnžnik v uniformi, danes pi več zdravnikov, živinozdrav-aikov in inženirjev I
Podgorci, kakršne je videl Janez Trdina
Koščku dolenjske zemlja, ki leži med Gorjanci in Krko, mad ientjernejskim poljem in dolenisko železnico, torej najbližjo novomeško soseščino ne desnem bregu Krke. imenujejo Dolenjci Podgorje, prebivalcem pi, kl s« s trdim dalom ubijijo na t«m prostoru, Podgorci. Zemlja j« tod taks. kakor po večini ostal« Dolcnisk«. Via jc posejana z vcpetinami, presekana z mnogimi dolinicimi in jirki in tudi njo mirsikdaj tepe pominjkinje voda. V dobrih letinib, ko je dovolj moča ljudje ie kar «vijo. Hudo pa nastene, če pritisne suia. ker takrat pomanjkanje rido potrka ni vnta podgorskih domačij. Zlasti se Podgorčani v dobrih leti-neh pohvalijo s ajdo in plenico, o kateri pravijo, di jc boljia od one v ostali novomeški okolici. Le z vinom je v Podgorju bolj slaba, česir so se bližnji gostilničarji že nekdaj dobro zavedali, pa so podgorsko kapljico evojim odjelamcem ponujali kot tržkogorsko. da so jo tako mogli zi boljia denarje prodijati. Tudi z lesom jc v Podgorju že sleba. Nekdanji gosti garjanski gozdovi ao močno izsekani, na njih mestu pa poginja navadna hosta, ki ne di pridi leea, pač pa ja po njih dovolj pate zi drobnico, ki je pi danes tudi ni toliko, di bi mogli podgorskemu kmetu olejtati življenje in mu dati kak večji dohodek.
V to Podgorje jc pred več ko 30 leti rad zahajal Janez Trdina, ljubitelj Dolenjske in poznavalec njenih prebivalcev. Nemiloknt se ie spravil na pot v Podgorje in se tam bolj ko kdorkoli drugi približal Podgorcu in ge spoznal do dna dui«.
Žejna Ljubljana v poletnih časih in pivo
Ljubljana, 18. junija.
Znano je ln ie dostikrat dognano. da postaja Ljubljana v vročih poletnih meaeeih sila žejna in takrat ae vsi radi up n vi Jo na zlatorumeno piva Ko je začela v prvi junijski polovici letoe pritiskati huda vročina, eo va{ hiteli k točilcem piva, da bi ei gasili hudo iejo. Težave eo bile, ker Je pač pivovarna »Union« primerno racionirala razpečevanje piva na poeametne točilnice ln gostilne. Nekateri eo točili pivo opoldne, drugI zvečer. Sedaj, ko je postalo razmeroma hladnejSe vreme, dobi žejen Človek v nekaterih lokalih pivo ob vsakem času in mu ni treba tekati po LJubljani, da bi si privošči. vrček piva.
Omejitve točenja piva odnosno začasno za-branitve pridelovanja piva iz Žila niso lele posledica novejših gospodarskih in splošnih razmer in novejšega datuma, pojavljale so ee take omejitve in prepovedi tudi žo v starejših dobah in v raznih stoletjih.
Točenje piva v Ljubljani In na Kranjskem datira tako-le od leta 1600 naprej. Dobra tri stoletja torej LJubljana pije pivol Kadarkoli eo se pojavile slabe letine ln je nastopilo pomanjkanje žita oziroma je pretila nevarnost draginje in lakote, so oblasti izdajale prepovedi o Izdelavi piva. Tako Je bil za vse notranjske avstrijske dežele decembra 1712, ko je pretila huda lakota, izdan cesarski ukaz, kl Je kratko veleval:
»Da en prepreči draginja, smejo zvariti v pivo »amo tisto zalogo sladu, kolikor je imajo že dejansko v predelavi. V bodoče pe se mora ustavili sleherna kuha pivu razen, v kolikor ne zahteva nujna potreba vsake posamezne dežele.«
Vicedom Kranjske je na U cesarski ukaz
Brav izogibajoče ln premeteno odpisal cesarju na *unaj, poudarjajoč:
»Mislim da nisem ravnal proti najmiloetlji-vejii nameri ceearskega Veličanstva, če sem pustil, kakor je, ker ti maloštevilni pivovarji (štirje ao bili takrat na Kranjskem) v tej vinski deželi ne morejo povzročili nobene draginje ali pomanjkanja fcta.« In vicedom nI oviral takrat varen ja piva.
Pivo je bik» v starih časih za polovico cenejše ko pa dolenjski cviček ki ga stari Ljubljančani nieo kdovekako čislali. Bil jim je eila pre-kiseL Čislali pa so takrat vipavca in černikalca ter muikatelca. Neki cenik, hranjen v mestnem arhivu iz leta 1651, določa cene raznim takrat ckrfočenim pijačam. Bokal piva je bil takrat 3 krajcarje, hokal dolenjca pa 6 kr, bokal terana 9, bokal vipavca pa 12 kr.
Gotova leta Je Ljubljana popila veliko ve?
fiiva ko vina. Žo pred prvo svetovno vojno so jubljanskl časopisi letno objavljali statistiko, koliko je Ljubljana popila in pojedla v kakem letu. Zanimivi podatki so bili n. pr. objavljeni za leto 1897. Takrat je LJubljana šteta okoli 80.000 prebivalcev. ko so jih L 1880 našteli nad 24.000. To leto je Ljubljana popila 23.318 hI piva, vina pa samo 17.800 bi. Popila pa je Ljubljana takrat tudi 20.023 litrov ruma, likerjev in rozolje. Posebno rozolja je bila takrat zelo priljubljena in neka vesela pesem je fiela: »Liter rozolje,. .<
Tudi druga prva predvojna leta izkazujejo, da je Ljubljana popila mnogo piva, primerilo se je, da ga je n. pr. L 1913. popila LJubljana veliko več ko leta 1067. Toliko o pivu in žejni Ljubljani I
V tridesetih letih, odkar |e Trdini v svojih spisih opisil niiegi Podgorci, se je seveda marsibaj spremenilo, nas pa vendarle zinimi. kakšni so bili predniki sedinjib Podgorcev.
Revičina le bila prva, ki jo je Janez Trdini opazil med Podgorci. Tiki revščini je po mnogih kzijih Podgorja vladila v tistih časih, da mu ja m njegovo vpniinje, kdaj di Podgorec misli, di dobro «vi, nek krčmir odgovoril, di takrat, kadar se mu lahko kuhajo za vrstjo tri jedi: krompir. kislina, sočivje in ječmen ali kaia. Revščine, v kiteri je živel, mu ni dovoljevala večjih želj.
Krepko se je Trdina zavzel za Podgorce, ki so jim sosedje radi očitali nepoitenosl ter jim je v tem oziru dil prednost preo vsemi drugimi Dolenjci. Zlesti se je cavzel za čast listih Podgorcev, ki «o dalje od mest in do katerih ni segli vpliv velike cest«, po kateri so med nje prihajali tudi slabi vplivi gjspodireko in prosvetno bolj riz-gibanega življenji. To Trdinovo mnenje so Podgorci simi potrdili ob raznih prilikah, ko jim je nistavljal pasti, v katero bi se vsak, ki nima spo-ilovinja do tuje lastnine kaj hitro ujel. Ob Trdinovem čaiu ie bilo med Podgorci malo tatvin, ča se je pa kiki dogodili, se je največkrat izkazalo, di jo je zagreiil kak tujec ali pa vsaj kak domi-čin, ki gl je potikanje po svetu izpridilo. Ker je bil Podgorec polten in se žito za evoje borno imetje ni bal. je imel duri in skrinje noč in din odprte v dobri veri, da se mu »ndi pottenosti svojih sosedov ni trebi biti za ivoj imetek.
Tudi pobožnost je Podgorcu Trdina potrdil, le to mu ie očital, da ivoje pobožnosti le preveč opnvljo brez misli in di je versko premifo izobražen. Kot zinimivost je med Podgorci opizil, di so od svetnikov mjrijii častili sv. Feliksa, pač žito, ker jim je star« pripovedki pivili, di je bil njihov rojik. ki ja luč svete zigledil ni Potovrhu.
Kar icobrazbe tiče. pa Trdina svojih Podgorcev ni mogel pohvaliti ni ni nič tajil, da so v tem oeiru za ostelimi Dolenjci, ki eo imeli več iol in vet stika z izobraženim svetom. Z nizko stopnjo izobrazbe je pri njih odkril močno razvito nagnjenje do vrižirstva. Ob njegovem času ja nimreč med Podgorci bilo ie vse polno starih vraž in ie nove so med njimi nastajale. V coprnice so verovali vsi, mladi in stari. Trdini pripoveduje, di je nekoč govoril z možem, ki mu je zigotivljil. di more s prisego potrditi, di mu je čarovnica vrgle uzdo na usti in di gi je hoteli zijahati, da bi se z njim vzdignila v zrak. Neka starka mu je zopet pripovedovila, di je sama bila zapisana čirov-niikcmu krdelu in da je večkrat pohitela na Klek, da se udeleži hudičeve pojedine, dokler je ni posebna božji milost reiila iz teh peklenskih spon. Poleg te najobičajnejie vraže o coperniceh, je bili med Podgorci mjbolj razširjena ona o duhovnikih, ki znajo delati točo. Tej vraži, pravi Trdini, so bili podvrženi tudi rizumnejii možje, ki jih ni bilo mogoče prepričati o brezmiselnosti teh vraž. Tudi v zmaje so Podgorci zi Trdinovega življenji ie verovili. priv tiko v hudobneže, ki ljudem na-
Eravljajo bolezen in dajejo zdravje in v spretneže. i morejo s posebnim božjim dovoljenjem storiti vse, kir hočejo Teh vraž so se Podgorci držili trdno kakor pred davnimi leti, bolj trdno in z večjim prepričanjem kakor r«snic in naukov kričan-ska vere.
Lahkovernost je nekdinje Podgorce tiko prevzemala, di io verjeli vsako laž, svojo in tujo. Čimbolj je kaka stvar bila čudni in nenavidni, tem raje so ji verjeli, medtem ko eo resnične do-
KULTURNI OBZORNIK
Krbtu« kraljuj!
Molitvenik, ki ga je s sodelavci uredil dr. J. Vretat 2. Izdaja.
Pred leti Je izšel molitvenik z značilnim naslovom Kritlut kraljuj!, ki ga je uredil u aodelavcl ilr. Ivan Vrelar ter ga Je t vinjetami okrasil arh. Pongov, založil pa Škofijski Ordinariat. Že tedaj je ta izredno popolni liturgični molitvenik predstavljal najboljši slovenski molitvenik, namenjen predvsem dijaštvu in izobražencem, združujoč »misalec s pravo zbirko najpotrebnejših cerkvenih pobožnosti in molitvenih obrazcev. Kako je postal molitvenik priljubljen i® potreben, ee vidi ie iz lega, da je sedaj izšla že druga izdaja, precej izpopolnjena ter v novi opremi prof. Kregarja in arh. Gajška. Po obsegu Je to eden naših nalobširnejših molitvenikov, saj obaega 906 »Irani, poleg 8 strani kazala ter ima v dodatku že 218 strani pesmi s sekiricami. Torej v celoti Ш2 tirani, kar je gptovo izredno veliko. Da pa kljub temu nI videti preobsežen. Je tiekan na lepem »brevirskem« papirju, nekoliko rumenkastem, da Je lep za oko ter trpežen, kakor ga terja vsakdanja raba.
Molitvenik je predvsem namenjen dijaStvu ter ustreza gotovo vsem potrebam duhovne spremljave cerkvenega leta ter notranjim razgovorom človeške duše s evojim Bogom. Svoj Čas smo dijaki uporabljali znano tujejezično zbirko mainih in obrednih molitev »Oremus«, ki Je imela podoben značaj in
I lomen. In podoben molitvenik Je postal la Vrečar-ev Kristus kraljuj!, ki i omenjenim ne samo tekmuje, temveč ga tudi previU. In da Slovenci po-etavimo notranjo urejen ter zunan|e tehniško na taki viŠJii izdelan molitvenik kakor veliki narodi, je ie velik uspeh naše naboine knjiievnosti ter zlasti napredka nahe ga lilurgitnega gihanja. Olba-n|e, kl ga Je svoj čas sprožilo med dljaštvom Jtri-žarstvo' z izdajami Doklerjeve Sv. male, »li Guardl-nijevega Sv, knfeveg* {Kita, Vodnikovega Mieal»
ln Pogačnikovih Postnih mal. Je doseglo v nadaljnjem razvoju nekak višek prav e tem Vrečarjevim molilvenikom, ki zdruiuje tako miial kakor mo-lilvenik v eni obliki ter je tako za praktično pobožnost izrednega pomena.
Molitvenik Kristus kraljuj I so rodile verske potrebe novega katoliškega Človeka in nove evba-ristične mladine, kakor prav! urednik v uvodu k prvi izdaji, ponatisnjenem tudi v tej drugi izdaji. Verski nauk, ki ni samo razumski nauk, jo biio treba postaviti (udi z vajo v življenje. Tako Je nastal ta molitvenik, ki naj bo molilvenik, maina knjiga in ie petmarica obenem. Zato tudi razpada v več delov. Začenja se i molitvenikom, in sicer j najprei • razlago molitve ter kako je treba moliti. Nato slede najvažnejše molitve, ki spremljajo katoliškega človeka skozj vse življenje (poglavitne molitve: Oče naš, «v. rolni venec itd.), jutranja molitev (navodila za lastno molitev ter liturgična jutranjica), molitve čez dan. na večer, molitve osebnega značaja (za napredek v učenju, popolno ke-sanje, duhovno obhajilo, ze srečno izbiro poklica itd.) ter molitve »a skupne ln Javne zadeve (za širjenje kraljestva božjega, u starše, za domovino itd.. Itd.). Glavna vsebina molitvenika ter nJega oerčje pa je stiele Daritev, mašne molitve, kjer je najprej razložen obred svete maše, nato Je priob-čena v celoti zborna maša s petjem v čast presv. Srca Jezusovega, hvalospevi za vse glavne praznike, potem pa še ena ljudska zborna maša po llturglč-nem besedilu. Po zahvalnih molitvah pa sledi razlaga cerkvenega Iela ter koledar za izbiranje maš. Ce priporočamo vsakdanjo mašo, je lu dovolj lebire za skoraj iste molitve, kakor jih moli masnlk, alf pa vsaj sorodne. In ta misale, spremenljivi teksti pri posameznih mašah Je razdeljen po spremembah cerkvenega leta v boatifnem in velikonočnem času, poeebej pa so dodane še maše na галпе praznike, za Marijine godove ter za razne srelnike, mučenre in nemučence. Zakllučujejo pa ta del
1 prošnje sv. maše za razne zadeve, zlasti za rajne. Po tem osrednjem delu, kl vodi reUglowirga človeka, da najtesneje zaüvl a cerkvenim letom ler a Cerkvijo, ca «lede molitve pri razoib takramen-
lih (sv. krel, ev. birma, sv pokora, sv. Rešnje Telo) ter molitve pri umirajočih. Končni oddelek pa je
Sosvečen raznim cerkvenim pohotnoilim (k Jezusu, Isterl božji, svetnikom) in pobožnostim ob posebnih prilikah (v začetku šolskega leta in ob sklepu, na potovanju, oh tubernaklju itd.).
Tak je molitvenik, kl se v marsičem razlikuje od prve izdaje. Tako je navajanje odpustkov urejeno po najnovejših razpisih, dodana je duhovniška soboln. razširjen misel (skupne svetniške maše), uvodi k posameznim praznikom so nekoliko okrajšani, dodane so masne molitve za mir. Tehnično posrečena je združitev obeh sv. k riževih polov (portomavriškega in izvirnega), dodane pa ie molitve k sv. Anionu Pad., ki se pri nas veliko časti.
Zadnji oddelek pa »o cerkvene petmi, najprej mašne, potem pa za razne prilike s tekstom in na-pevl v sekiricah. Vseh pesmi je 177 ali 218 atranl, kajti pesmi so posebej paginirane ter se lahko kupujejo posebej. Prejšnja izdaja Je imela manj pesmi, dodane so pred wem darllveno pesmi ter je številka prejšnjih dodana v manjši obliki pod sedanjo, da so pri skupnem petju lahko rabila obe izdaji. Kakor pravi uvod, so pri ureditvi pesmarice sodelovali prof. Kramolc, kanonik dr. Kimovec, dr. L. Puš ter prof. M Tome. Pesmi so zelo pevne. Važna novost je naprv pri skupni molitvi ev. rožnega venca, ki se tudi že uvaja prt nas. Ta zbirka cerkvenih pesmi je ooelej gotovo na]po(>olne|ga zbirka z notami ter bo dobro služila za organizacijo ljudskega petja po Šolah, zavodih in v cerkvi.
Tako je torej razdeljen ta molitvenik, pri katerem moramo omeniti tudi lepo ikonografsko izvedeno naslovno sliko prof. Kregarja, kakor tudi njegove uspele vinjete k posameznim oddelkom In liturgičnim skrivnostim. Ts plat Je od prejšnje izdaje tudi pridobila, kakor tudi celotna oprema, kl Je delo arh. Gajika Že brbet vezane knjige hoče na zunaj poudariti Krlslu«a Kralja s krono nad Kristusovim monogramom (XR). cbdanlm z dvanajstimi kriki, apo»toli. Tako Je poudarjen Kristusov aposlolat i« ne zunaj ter s tem označena notranla izbrana vsebina in namen kniige, kl je plod ve-liknoa naDora in liubeuü do Воса ш mladine.
Glas zadniih papeiev
(Milii k verski obnovi)
Vel zadnji papeži eoglasno In z močnim poudarkom kažejo na Zvelitarjevo Srce kot na srečo obetajoče božje znamen|e. v katero ваЈ »tuvimo vse svoje upe In od katerega naj pričakujemo rešitev sveta. Besede Kristusovih namestnikov pa morajo biti nam katoličanom «velo.
Leon XIII. Js II. junija 1809 posvetil ves človeški rod božjemu Srcu ln je v okrolnicl jSveto letu« lepo razložil pomen poevetllve.
Pij X. Je odredit, naj ee ta poevetitev vsako leto ne praznik Srca Jezusovega po vseh cerkvah obnovi. V avdienci leta 1907 je rekel a|K>-atolu presv. Srca p. Mateu: »TI me prosiš za dovoljenje, Jaz pa II kot Krletusov namestnik zapovedujem, da obhodiš ves svet in pridobiš za Srce Jezusovo svetišče vsake družine.«
Benedikt XV. Je lo delo pohvalil In i po-sehnem pismu p. Mateu 27. aprila 1015 zapisal, »da za sedanji čas ni primernejšega epoatolstva, kakor Je delo za poevetitev družin«. Oh drugI priliki je rekel: >0, ko bi se vse družine posvetile presv. Srcu ln Izpolnjevale dolžnosti, kl jih ta posvetitev obsega, potem bi bilo kraljestvo Jezusa Kristusa na svetu zagotovljeno«
Pij XI. govori o posvetitvi družin v okroi-nlcl o Kristusu Kralju (Quas primae. 1925) takole: »Vsakdo ve, kako je priznavala Kristusovo kraljestvo oblast in čast tista pobožna navada, da so se neitevilns družine posvetile presv. Srcu Jezusovemu.« S to okrožnico je papež prenesel vsakoletno slovesno obnovo poeveiitve božjemu Srcu na praznik Kristusa Kralja. V veliki okrolnicl o zadoščevenju presv. Srcu spel pohvalno omenja posvetitev druiin.
Pij XII. takoj v prvi okrolnicl posvefu|e evojo najvišjo pastirsko sluibo božjemu Srcu in nam z vznesenimi besedami priporoča češčenje presv. Srca vprav e posvetitvijo temu Srcu. Zlesti pa Je priporočal posvetitev družin Gospodovemu Srcu pri znamenitih sprejemih novoporo-čencev meseca Junija 1039 in 1940.
Glas zadnjih papeiev nee mora prepričali, da je posvetitev družin res sodobna katoliška poboiMHt, važno moderno dušnopastirsko ered-stvo, ki naj ee z njim v družinah utrjuje propadajoče Kristusovo kraljevanje.
godke in zlesti pametne nesvete sprejemali z neverjetno neziupnostjo in kritičnostto. Trdinov pri-jitelj si je nekoč zi poakus dovolil lelo. da ie v neki gostilni pripovedovil Izmišljeno zgodbo o nekem krčmarju izpod Gorjancev, ki se je preoblečen iz krčmirji v berača podal v meito. di bi tam dvignil pol milijona, ki gi |e zadel v loteriji. Tega benča je nekaj dni zalem videl nekaj ur od кгца, kjer je nastala izmiiljem zgodba oddaljeni krčmir. ki gi ni bilo mogoča piapričiti, da ie vendar vsa zgodbi izmiiljena. češ, da je preoblečenega krčmirji dobro spoenil m da gi oči niso mogU prevarati, ker ga ja vendar videl v svoji gostilni in se z njim pogovarjal.
Tako je sodil Trdina o svojih sodobnikih Podgorcih. Vendar ja ža sam je! opažati preokret na boljše, ki mu gi je potrdili ugotovitev, di se Podgorci svojih vrii pred tujci srimujejo, disi v nje verjamejo, ker se pič zavedajo, di ves svet z njimi v tem oziru ne soglsii. Zelo se je Trdina veselil napredki iolitva v Podgorju, sei je taknt že stila iola v Sm-.helu in Stopičnh, zideli so jo v Podgradu, v Brusnicah pa je priprost kmet za majhno mgndo otroka učil prvin temeljev rni-noe«. Velik del mlidine je takrit te znil čititl in piliti in knjige Mohorjeve «lružbe so le jele prihajati v podgorske domačije. Velik nipredck je Trdine videl tudi v tem. da imi vsik premož-nej« posestnik le uro, da v Podgorju ni bilo niti ene visi več, v kateri ne bi bile v*«j eni ure, ki bi vilčanom odmerjali dalo In čas. Trdini ia opizil tudi gospodirski napredek in po£i«no dviginje kmečkege in delivskegi st indirda. Ob opizovi-nju legi napredka se je Trdina zagledal v bodočnost in ii od tovarn, ki »« bodo gradile po Podgorju in od omenjenega kmetijstva za svoje Podgorce obetal leplih časov.
Iz hrvatskega gospodarstva
Nefta na Hrvatskem. Hrvatski petrolej, d. d. v Zagrebu sporoča, da je našla pri I udbregu zem-ljiiče, v Katerem se gotovo nahaja mnogo pe-troleje.
Hrvatski parnlkl ne Donavi. Na Dunaju je bil izročen hrvetikim oblestvom novi donavski pir-nik Zagreb, izdelan je bil leta 1940 v Nemčiji.
Zvišanje cen tobačnih izdelkov na Ilrvat« skem. Ilnatska monopoUka uprava je zvišala cene tobačnim izdelkom za okoli Tako bo najcenejša vrela cigaret (20 kosov) stala 20 kun, doklej 13 kun. najdražja pa 34, doslej 24 kun.
Jezikovno je molitvenik na višku. V celoti je lo molitvenik. brea katerega naj bi ne bilo slovenskega dijaka in ne izobraženca. Primeren jo tudi za lepa darila.
Cena za molitvenik brez petmariee: verJin v platno z rdečo obrezo 40 lir, v umetno usnje z rdečo obrezo 42 lir, z zlato obrezo 52 lir, v celo usnjo z zlato obrezo 66 lir. S pe»marico pa je zaenkrat na razpolago ustno v platneni vezavi za ceno 44 lir. Zalotba: Škofijski Ordinariat v Ljubljani. td
Marija Remčeva: Domača kuha
Mohorjeva druiba je izdala novo kuhansko knjigo priznane gospodinje in pisateljice kuharskih navodil Marije Remteve pod naelovom Doma/a kuha. Remčeva je ie evoj čas izdala Varčno kuharico pri Ljudski knjigarni ter dve tedaji Mohorjeve kuharice, ki se Je v najširših plasteh zaradi svoje praktičnosti in preizkušenosti zelo priljubila. Ker je zaloga te Kuharice ie zdavnaj pošla ter sedanji čas terja vse drugačnih kuharskih navodil kakor sicer, Je vodstvo Mohorjeve družbe naprosilo Remčevo, kl je ves ta čas pisala kuharske recepte v Mladiko, da prav za sedanje razmere napiše knjigo skromnih kuharskih navodil, po katerih se dA prirejati dobra domača Jed e hranili, ki so aedaj na razpolaga Tako le nastala Domafa kuha s .(.Vi kuhar-/kimi navodili ta tedanji iat. Prirediteljico Je vodilo predvsem načelo, kako ae tudi v sedanjih dneh z mokarni, ki so na razpolago (enotna moka. koruzna itd.) ter s čim manjšo količino mesa dajo napraviti izdatna jedila. Zalo priporoča predvsem razna mešana Jedila (predvsem Juhe) ter priloge, še poeebej pa ee ozira na ostanke jedil ter njih uporabo za druga nova jedila. Taki recepti so označeni Se posebej z zvezdico. Tako |e obdelala Juhe, eamostojna jedila t mesom, še več pa samostojnih jedil brez mesa. priloge (solate, prlkuhe itd ), razne pečenjake. nerastke in ocvare ter močnate jedi, pri katerih uporablja enotno ler koruzno moko itd. Končuje pa s navodili, kako se hranila shranjujejo ter konserviraja S4varno kazalo po abecednem redu zelo olajšuje gospodinjam najU io izbrati ied, ki »i