396
Novičar iz domačih in ptujih dežel.
Iz Dunaja. Nekteri časniki hočejo vediti, da nova postava za obertništva in rokodelstva se bo gotovo še ta mesec oklicala.
—   Sliši se tudi, da tudi še to leto bote za j ude prišle dve nove postavi na dan; ena, ki jim ima dodeliti pravico, si kupovati zemljiša, druga, po kteri bojo smeli tudi judje notarji biti.
— Plačilo, ki ga je za sardinsko vlado fran-cozka vlada prevzela, odrajtujejo Rothschildi, ki so — kakor dunajski časniki pripovedujejo — dosihmal za 4 milijone in pol gold. * rebra na Dunaj poslali. Ali se bo ta ^reberni dnar obernil za izplačevanje kuponov narodnega posojila v srebru, ali se bo dal na Beneško, kjer vojaki in uradniki od i. tega mesca svojo plačo spet v srebru dobivajo, se ne ve.
—   Dunajski vradni časnik „Wien. Zeit." je 10. t. m. v vt-rsti neslužbenih suaUvkov prinesel tolaživeu spis, ki si
prizadeva dokazati, da uni dan oklicani dostavki k tiskarni postavi niso tako hudi, kakor si jih mislijo ne-ktere vredništva. — Al naj kakorkoli obračamo to, kar je pisatelj omenjenega časnika povedal, iz vsega ostane očitna velika nevarnost,   v kteri se vredništva  zdaj znajdejo.
—   Sliši se, da ob novem letu bo začel na Dunaji izhajati nov poli tisk časnik, ki bo govoril v imenu vlade.
—   Goveja kuga se razširja v okolici dunajski; poslednje dni se je prikazala v Purkersdorf-u. Vsi oklici dunajski so prepovedali, skrive meso, mleko, loj in kože iz takih krajev kupovati, kjer je kuga; v kužnih krajih je vojaška policija postavljena, ktera brani, da nobena goveja živina ne sme ne ven ne noter.
—   Cena go vcjega m esa, ki se je skor skozi celo leto deržala pri 26 novih kraje, je ta mesec večidel v vseh mesnicah znižana   na 24 kr.
Iz Tersta. C. kr. ministerstvo nauka je določilo, da učni jezik na naši gimnazii mora biti nemški.
Iz Celovca. Kupčijska in obertnijska zbornica toži, da na Koroškem drobiža, zlasti pa šestič za navadne potrebe zjo pomanjkuje.
Iz Stajarskega. Kako malo podučeni so nekteri dunajski časniki v domačih rečeh, se očitno vidi iz so-stavka, ki smo ga v časniku „Pressea od 10. t. m. brali in se tako-le glasi: 59Drugo škofijstvo štajarsko si bode svoj sedež v Marburgu napravilo, (da je že četert leta tam, še „Presse" ni zvedila, — se ve da Marburg je od Dunaja predeleč!); — za stanovališe škofovo se je pripravno poslopje kupilo (še le kupilo!). Pri novem razver-stenji škofij se je gledalo na narodnost in politične meje; tedaj imate dežela koroška in krajnska vsaka svojo škofijo s sedežem škofijstva v Ljubljani in Celovcu (po tem takem ima Koroško svojega škofa v Ljubljani, Krajnsko pa v Celovcu. Da bi razločili Krajnsko in Koroško, tako deleč je nekteri dunajski časniki do leta 1859 še niso prinesli; če pa se jim treba zdi o narodnem jeziku govoriti, se berž vsedejo na visoki prestol sodniški, se obnašajo kakor Salomon II. in raznašajo krive reči posvetu!); štajarska dežela pa ima svoje dve škofijstvi za nemški narod v Gradcu, za slovenski pa v Marburgu".
Iz Siska 4. dec. Pretekli teden je bilo malo žitne kupčije; le kakih 3000 vaganov pšenice tiske se je spečalo po 4 gold. in 60 — 80 kr., in okoli 1000 vaganov turšice banaške po 3 gold. in 15—20 kr. nov. dn. Za nobeno drugo frugo ni bilo kupca. Cena pšenice je od 4 gold. 30 kr. do 5 gold. 30 kr., soršice po 3 gold. 50 — 80 kr., turšice po 3 gold. 10 — 30 kr., ovsa po 1 gold 50 do 70 kr. nov. dn.
Iz Horvaškega, Iz Zagreba. Njih eksc. ban hor-vaški in slavonski je več posestnikov povabil v posvet začasno odložene postave zastran vinskega in mesnega davka. Glede na okoljšine, v kterih se znjjgiete horvaška in slavonska dežela, so v posvet poklicani možje odkrito-serčno rekli, da z ozirom na velike davšine, ki jih morajo zemljišni posestniki odrajtovati in ki niso v nobeni primeri z dohodki, bi oni tega novega davka zmagati ne mogli.
Iz Ogerskega. Iz Buda se piše, da bo vendar tudi tukaj komisija se snidla v posvet občinske postave, in sicer 14. dan t. m.
—   Iz Peš ta se piše 8. dec, da v polnoči po tem, ko je posvetovanje 12 ur terpelo, je protestantiško stara-šinstvo tatrarisko v imenu 21 srenj z 53.000 dušami sklenilo, hvaležno sprejeti cesarski patent od 1. septembra^ zoper kterega se protestantiski zbor v Kežmareku še zmiraj ustavlja in čigar zapisnike in prošnjo je policija v prepoved djala.
Iz Tiroljskega. Iz Inšpruka 7. dec. Sliši se, da posvetovanja zastran osnove tiroljskega deželnega namesti) iš t v a se bojo že prihodnjo saboto začele.   Govorilo
397
se je pred, da v posvetovanje poklicani knezoškof Briksenski se ne bo udeležil teh posvetovanj; sedaj se pa sliši, da se bo. *
Iz Galicije 4. dec. Vradni lvovski časnik uaznanuje, da je kouec preteklega mesca že v 20 vaseh goveja kuga bila in da je v teh vaseh, ki štejejo 7902 goved, v 74 hlevih 476 glav napadla, izmed kterih jih je 334 poginilo, 28 so jih pobili, 47 se jih je ozdravilo, 67 pa jih je takrat še bolnih ostalo.
Iz Serbije 1. dec. Knezu Milošu je spet odleglo; vendar mu svetujejo zdravniki, naj se varuje in opusti vladne opravila, ki so pretežavue za njegove stare leta in slabo telesno moč. Sploh je želja serbskega naroda, naj ostane Miloš knez serbski, sin njegov Mihael pa naj bode vladar, ker sedanji čas potrebuje, da je deržavno geslo v rokah mladega in krepkega moža.
__ Ni   davnej,   kar  je   miuisterstvo   pravosodja   vsem
advokatom, ki so serbski podložniki, prepoved poslalo, <la vprihodnje ne smejo več pravdarjev pred sodnijo namesto vati. Po tem takem ue sme noben Serb v pravdi kakega dohtarja najeti, ki bi za-nj pravdo peljal; vsak naj se sam potegne za svojo reč. Glede na to novo postavo mora knez Miloš misliti, da brez advokatov bojo pravde hitreje in bolji kup dognane, ali  kaj?
Iz Laškega. Kongresv se bo začel 5. dan prihodnjega mesca; to je zdaj gotovo. Že so, razun papeža, vse povabljene vlade odpisale v Pariz in na Dunaj, da se bojo udeležile kongresa; rimska vlada nek zatega voljo še ni odgovorila, ker pričakuje po pred zagotovila, da ji ostanejo vse dežele, tedaj tudi Romagna, ki se je odcepila od papeževih dežel. Gotovo je zdaj tudi, da Palmerston ne bo šel k kongresu in da bo Cowley angležko vlado na-domestoval. Zavoljo Cavour-a še ni nič gotovo. Avstri-jansko, rusovsko in prusko vlado bojo namestovali ministri unanjih oprav. Odstavljeni laški vladarji bojo pisma predložili kongresu. — Buoncompagni je nastopil vla-darstvo srednje Italije pod imenom „ge uer al-gu ver ner"; general Fanti ostane višji armadni poveljnik. Mazzini nek vse žilje napenja, da bi se dežele srednje Italije ne zedinile s Sardinijo. V Bolonii je bil unidan spet ropot za Garibaldi-ta tako silen, da je mogla armada mir narediti. Garibaldi-ta imajo vsi Lahi za svojega izveličarja. Te dni bi se bil pa kmali vbil; jezdil je namreč nekega zlo serboritega konja, ki ga je raz sebe vergel; vendar se ni veliko poškodoval. Tudi Cavour je začel spet zlo zvonec nositi. — Sploh se govori, da ob novem letu bo vsa francozka armada zapustila Lombardijo in se vernila domu na Francozko. Mestnjani, ki bi radi od Francoza kaj zaslužka imeli, so uevoljni nad tem, da, zunaj rajža in mesa, francozka armada skor vso drugo od doma dobiva; oficirji ne hodijo v gostivnice jest in tudi svojo kavarno imajo, ki jo je napravil neki Francoz. — Neki oklic gre tukaj iz roke v roko, v kteremu se Lahom dopoveduje, „da je laška reč v veliki nevarnusti, in da jim ne ostaja drugega kakor kongres ali pa meč Garibalditov; vsak pravi Italijan se bo podal pod krilo Garibaldi-ta in ne bode izdajavec domovine".
Iz AllgBežkega. Iz Londona. Veliko se govori sedaj od nekega pisma, ki so ga 4 tergovci liverpolski — kakor pravijo po nekem gostovanji — cesarju Napoleonu pisali in ga naravnost prašali: kakošne namere ima do A n-gležije, ali bo mir ostal ali bo vojska? Cesar Napoleon jim je dal odgovor, da celi svet ve. da dozdaj ni ne enkrat ne z besedo ne v djanji pokazal, da bi ne bil Angležem prijatel; in kakor je bil, tako bo vprihodnje. Časniki angležki se zlo hudujejo nad p red er z no h tj o čveterihter-govcov, ki se vtikujejo v reč, ktera spada samo v oblast vlade, in skušajo tako cesarja o zadevi, ktere cesar tudi nobenemu svojih ljubljencov ne razodene. Cesar sam ne ve, ali bo v svojih okoljšinah mogel biti jutri tak, kakor je danes. Da pa angležka vlada ne porajta miroljubnih zagotovil,
se vidi očitno iz tega, da vso moč za vojskine priprave napenja in da, kakor na Francozkem, se tudi na An-gležkem primorje oborožuje za brambo.
Iz Spanjskega. Novice iz Maroke pripovedujejo, da je naša armada sovražnika že trikrat otepla, al vendar je tudi ona dosti vojakov zgubila. Angležki časniki, ki sicer španjski niso preprijazni, ne prerokujejo Spanjolom dosti sreče, ter pravijo, da bi bili mogli dobro premisliti, preden so vojsko začeli, da sultan marokanski more vsak hip černo vojsko napraviti, iu da dež, merzlica, kolera in lakota bojo španjolski armadi hudi nasprotniki.
Iz Rusije. Iz Petrograda i. dec. Čaru Aleksandru je oprostenje kmetov iz njih dosedanje suž-nosti tako zlo pri sercu, da pri vsaki priložnosti, kjer koli se snide z rusovskimi plemenitaži, jih živo opominja, naj mu grejo kar morejo na roko, da se sužnost (rabstvo) berž berž odpravi. Tako je, ko je poslednjič v Pskovem bil, pohvalil tukajšno gospodo, da verlo podpira njegov cilj in konec, ki bo za vsako stran prav: za kmeta pa tudi za plemenitnike.
Iz Turškega. Turška vlada je najdla spoznovavcem mahomedanske vere sila važno svetinjo: pismo namreč, ki ga je sam profet Mahomed ko p to m pisal, da bi se spre-obernili k turški veri. Kopti so nasledniki starih Ejriptov; koptiški jezik je skor kakor staroegiptiški; kopti so kri-stijani stranke monoiisitske.