Vs€ prMe cnkraf na dan. Zadnje dni so zaprli v Berlinu Jakoba Hellmann, ki je umoril pred 11 leti svojega tovariša v kamnolomu. Hellmann je spremenil svoje pravo ime in se je kretal povsem varno po Berlinu. Popolnoma slučajno je izsledil policijski uradnik pri snaženju svoje pisalne mize tiralico iz leta 1921, katere foto- grafija se je ujemala z zločincem, katerega so vtaknili pod ključ Cisto radi druge hudobije. Razkrinkani Hellmann Je priznal po dolgem oklevanju tudl 11 let stari umor. Neki Hatier v Šleziji je umoril 1. 1919 krošnjarja in je pobegnil. Zaprli so morilčevega delavskega tovariša in bi bil Bkoraj obsojen. V omenjenem letu je bllo izseljevanje iz Šlezije v Južno Ameriko na dnevnem redu in nekaj povsem lahkega. Posebno rudarji so se tedaj močno izseljevali. Nek izseljenec rudar, ki je delal nekoč s H. v jami, je našel morilca pri kopanju solitra v južnoameriški državi Čile v največji stiskl. Nikdo pa tedaj ni znal, da je H. iločinec. Med na novo naseljenim rudarjem in H. je pognalo v kratkem odkrito prijateljstvo, ki se je posebno poglobilo, ko je pričelo med salpeterskim delavstvom, ki je obstojalo po pretežni večini iz Indijancev, mezdno gibanje, pri katerem so tudi sodelovali delavci iz Evrope. Prišlo je do pobune med delavstvom, vojaštvo je prihitelo ter streljalo. Med težko ranjenimi je bil tudi H. Ko je bil v žadnjih izdihljajih, Je priznal prijatelju zločin. On je bil krošnjarjev morilec, katerega so še pa vedno iskali v domovini. Pred poklicano pričo je bil še sestavljen zapisnik in H. je umrl. Prepis zapisnika je bil poslan v Nemčijo in je razvozljal zagoHetno zadevo smrti krošnjarja. Lovski pomočnik Kauff je ustrelil leta 1904 v Holsteinu logarja Drevelsena. Lepega jutra so našli gozdarja ustreljenega v lovišču. Splošno mnenje je bilo, da je postal smrtna žrtev divjih lovcev. Ker so res nekateri divji lovci grorili logarju, so jih več zaprli. Ves sum fle je pa slednjič oklenil enega, ki ni mogel dokazati, da bi ne bil ob času umora v lovišču. Čeravno je govoril proti njemu le sum in dasi je zatrjeval popolno nedolžnost, je bil obsojen na 10 let ječe. Lovskega pomočnika Kauffa ni nikdo osumil. Prosil je kmalu nato za prestavo in nikdo ni več slišal o njem. Leta 1914 je padel na ruskem bojišču jiarednik Kauff. Med papirji, fcatere so našli pri padlem, je bilo tudi priznanje, da je on ustrelil logarja iz zasede, ker je upal, da bo po umoru lahko poročil logarjevo ženo. Po krvavem dejanju pa ga žena ustreljenega ni marala. Svetovna vojna je pojasnila marsikateri zločin, ki bl bil sicer ostal za zmiraj zavit v temo. Aprila leta 1918, po bitki pri Cambrai, je priznal Bavarec Berner v zadnjih izdihljajih sanitetnemu vojaku, da je umoril nekaj mesecev pred izbruhom svetovne vojne očeta, ker mu je ta branil ženitev z neko žensko. Medvojne zmede so otežkočale policijska poizvedovanja in ni padla niti senca suma na sina umorjenega.