Načrtovanje
O načrtovanju smo se pogovarjali z načelnikom občinskega oddelka za gospodarstvo in finance Slavkom Nemsničem, občin-skim svetovalcem za gospodarstvo Aleksandrom Huhjadijem in podpredsednikom MK SZDL Štefahom Praznikom.
Ne moremo še trditi, da je delovni. člpvek in občan že no-silec načrtovanja družbenega ' razvoja, res pa je, da veliko bolj kot dosiej . razmišlja in marsikaj tudi oblikuje razvoj-ne načrte v ždruženem delu oeriroma v krajevni škupiaosti. To je spodbudno dejstvo, 8e-prav je manj; spodbudno, da je naertovanje še vedno . ve6 fcot bd bilo breba sbvar šfcro-koviiih služb in institucij, da še ne načrtujemo dovolj samo-upravno. Kolikor bolj bomo razprave 0 načrtovaiiju pre-nesli med delovne ljudi in 6b-čane, toHko bolj bodo ti dali neposredne pobude, pripombe in stališča in tdliko bolj bodč predvidevanja postala rpalna osnova konkretnega razvoja. To, da predvidevanja ¦ včasih preveč izhajajo iz hotenj In pretoalb iz materialnih možno-isti, ne bi"sraelo biti izgovor, -da -se smejo z načrtovanjem ukvarjati le poklicani, pri če-mer je ¦ s poklicanimi miSIjen ozek krog strokpvnjakov. To je zmotno. Poklicani so v re^ snici delovni ljudje in občani in že iijihove žačetne pripom-be in stališča so kljub temu, da so včasih morda preveč od-raz njihovah želja, ki jih niso uskladiil z resničnimi možnost-mi, vendar potrjujejo, da so o načrtovanju konkretno raz-mišljali in pokazali so, da jim ni vseeno, kakšen bq nadrt."
NAPOTEK
Osnove novega pristopa k načrtovanju je podala ustava: Načrtovanje je.pravica in dolž-n6st. Njegovi nosilei so obča-ni vn krajevnih skupnostjh, de-. lavci v združenem delu, priza-deti v interesnih skupnoštih in drugiv drugih skupnostih, sa-raoupravnih uiehanizmih. Si-cer je nači;t resda dokument, toda to je splošno dogovorjen'
in. sprejet dokument. Osnovni nosilci načrtovanja prek in-strumentov in nato prek kon-tfole izvajajo in popravljajo načrt.            ,
ALI ŠTE SlE OPREDELILI?
V občini Ljubljana Center so temeljne organizacije združene-ga dela izpolnile aakete, ki sta jili pripravila Zavod za plani-.raajje in Zavod za statistiko SR Slovenije.- V naši občini so te ankete izpolnjevali fe-bniafja in inarca, morali pa sp  podaitd  kazaice  razvotfa  y
¦¦ sfednjeročnem obdobju 1976 do   1980.  Nekatere teža.ve,  ki
'so.se pfi tem pojavile, koreni-nijo verjetno v neustreznih ka-drih za to področje v TOZD. Za kaj gfe? Gre za to, da bi se do vprašanj, ki jih je zaje-mala anketa, morali opredeliti vsi delavci, vsi bi morali po-dati svoje mnenje o svojih ra^ zvojnih načrtih. 2al pa je bilo
. neraalokrat faikp, da so ankete. izpolnjevali kar raCunovodje ali direktorji. Tako anketa za-radi napačnega postopka, ki je pognal iz nezaupanja do de-lavcev, ni dala rezultatov, ki so jih od nje pričakovali. Ce so nekateri, ki sojim kuver-te z anketaoni prišle v roke, ankete sami izpolnili, ne da ,bi se prej posvetovali z delovnim kolektivom, potem nikakor ni mbgoče reči, da so vtakšnih organizacijah načrtovali na no-vih osnovab.            *•      .
Kljub temu na občini meni-jo, da jim bodo tudi takšne,, po napadnem postopku izpol-njene ankete, služjle, kot (sicer manj zati^ljiva) opotra pri iz-delavi osnutka srednjeročnega družbenega načrta občine Cen-
. ter,     '.        " .    -\ '   '..  .    ':¦' Treba pa je povedaia, da so v mriogih delovnih organizacl-jah izpplnili ankete po pravil-
"nem jaostopku. Gotovo je, da
je ta anketa pravzaprav spo«J-budila innoge, da so se priče-li bolj sistematično. ukvarjati z načrtovanjem svojega razvo-ja. Mnogokje so ustanovili po-sebne komišije, katerih nalo--ga je pripraviti srednjefočni razvojni načrt organizacije združenega dela. Morale bodb delatl iatenzivno, saj bodo mp-rali biti srednjeročni načrti OZD sprejeti-do oktobra.
Takrat bo Zavod za planlra"-nje SRS V sodelovanju z občln-skimi skupščinami ponovil ap-keto in pritSakovati je, da bib/ dala ffinogo bolj, realne rezul-;; tate, ker teodo šteyilčne podat-ke, ki ¦ jih. bo anketa zahteva-la, jemali iz svojih načrtov.
Letošnje delo  pri  izdelavah srednjeročnega    načrta    velja
za prednostno nalogo inname-njena mu mora taiti vsa.pozor-nost. Kjer še čakajo in švo-jo lagodnost .opravičujejo z iz-govorom; da še ni zakona o hačctovanju, bodo morall saird trpeti posledice svoje zamude.
Ugklajevanje prograiriov OZD bo opravila gospodarska zbor-'
V SIS KASNIJO
V\ samoupravnih interesnih skupnostih najbolj kasnijo z njačrtovanjem. VzrokL šo: za-Cipoznelo ustanavIjanje.SIS- Jri da še nimajo svojih strokcivnih služb, ki bi izdelovale njihove programe razvoja. Toda brez njihovih načrtov ne bo moglo priti do občtoskega.
KAJ NACRTOVATI
V KRAJEVNI SKUPNOŠTI?
V  naših osmih krajevnlh sku-pnostib. so ustanovili posebne odbore ali komisije za razvoj in  na&rtovanje, ki so  bile  že v  žačetku  leta  seznanjehe. o problematiki in' o tem, da mo-rajo Izdelati srednjerbčni pro-gram za ražvoj krajevne skup-nosti.
Kaj ..načrtovati y krajevni skupnosti? Razvoj tistih nalog in dejavnosti, ki se finaneirajo iz njenih sredstev in so v ne-posredni zvezi z življenjera in delom krajevne skupnosti.
OBCINSKI PRISTOP
V  Centru nl pošebne planske sliižbe, ki  bi  bila  sama  kos Izdelavi   srednjeročnega   drnž-benega načrta v občini. Občin-skl načrt je integralna celota, ki upošteva gospodarski, soci-abaf in  prostorški  vidik.   Ob-' činsiki izvršsnii svet je v zače*3su leta   itnenoval    koordinacijski odbor za načrtovanje in druž-benogospodarski    razvoj.    Na^ svoji ^prvi sejij ki je bila fe-bruarja, je odbor sprejel pri-stop in načrt za iz^elavo sred-njerožnega družbeiišga načrta občiiie Ceriter za obdobje 1976
" do 1980 z opredeljenimi posa-meznimi fazami priprav za iz-delavo in sprejemanje. tega na-6rta pa tudi orientacijski ter-minski-plan za posamezne fa-ze. Ustanovili so 'delovno sku-pino. V njej so načelniki >od-. delkov v občinski upravi in strokovni sodelavci. Posamez-niki so zadolženi za razvoj go-spodarstva, krajevnih skupno-sti, S.IS in drugih samouprav-nih organizacij in negošpodar-stva, za prpstorsko načrtova-nje in kpmunalno stanpvanjskp dejavnost in varstp okolja, za kadrpvskp pplitiko in zia ppd-ročje. ljudske ^brambe. Opera-tivna skupiria se je pravzaprav šele zdaj zakopala v delp. Da doslej ni veliko storila,. nava-ja te fazloge: premalo infor-macij, premalo programpv pd npsilčev načrtovanja (z izje-mo gosppdarskega ppdročja). Koprdinacijski odbor je od-govpren za izdelavp vseh ¦ plan-skih dpkumentpv za srednje-rpčmp pibdobje. Ta je tmdi; te-
delal prientacijski terminski načrt in pp njem so ždaj vsi Gbčinski: ripsilci v približno dvpmesečni zamudl, vendar za-. radi .tega-ne bo družbeni načrt sprejet z zaaMUdo. Družbeni na-črt je letps prednpstiia naloga, v njenp izvršitev se morajp vsi lorumi vključiti z vso odgovor-nostjo. Načrt bp osnova za na-daijnije dedo. Tp, kar bp spre-jeto vnačrtu, bp družbena ob-¦veea za vse davajalce. Zatp ga je treba prlpravljati in spre: jemati z vso resnoatjo. Izva-janje bodo morali spremljati _še posebej pozorno vsi druž-beni in političnd lafetprgd y občini. Prav tako bodp mpralf biti pozorni do prilagajanj. .
Jasno je, da bi vsaka večja zamuda povzrpčila preložitev izdelave družbenega načrta ali ¦ prinesla rešitev, ki ni v skla-du s sprejetimi izhodišči: to nevarnpst namreč, da bi zara-di časovne stiske prišlo dP kabinetskega in etatističnega, nesampupravnega reševanja po- ¦ sameznih razvojnih vprašanj. Tudi ob žaftrdilu, ,da sedanja -dvpmesedna kasnitev. ne bo imela bistvenih ppsledic, mo-ramo postati pozornl.
Dplžnost vseh' družbenopoli-tičhih prganizacij y Pbčini je, da posvetijo družbenemu načr-tu kar največ pozornpsti, :saj jfrav njihbv vpliv. lahko odigra zelp pomembnp nalogp.
Junlja in julija, mora biti izdelan psnutek projekcij go-spodarskega, sooialn^a in pro-stprskega razvoja' občine. Dp koiica septembra mpra biti iz-delan bsnutek družbenega na-črta pbčine. Oktobra bP sle-dilp usklajevanje in sprejema-nje načrtov' razvbja v TOZD in na vse drugih ravneh zdru-ževanja dela, v interesnih sku-pnpstih in krajevnih skupnp-stih. HKrati bo izvedena in ob-delana druga anketa o mini-malnih skupnih kazalcih razvo-ja pri nosilcih načripvanja v združenem delu. Oktobra in novembra bo1 podan predlog Pbčinskega družbenega načrta, p katereni1 bpdo javnp, razprav . ljali. Pred kpricem leta mpra pbčinska skupščina sprejeti družbeni načrt pbčine.
Vladimir Jerman