429
Doma.
„Doma". — Kedar dobivam cenjeno. »Slovenko« v roke, pre-
biram najprej pesmice, potem pa pazljivo pregledujem zadnji predalček,
»Doma«, in to s posebnim veseljem, — ter še-le nato prehajam na
drugo čtivo. Zdi se mi, da uprav ž njim (poleg spisov o vzgoji itd.)
dosega ta list najlepši namen ter podaja narodnim gospodinjam prav
dobre migljaje, ker je — praktičen, uporaben. Pouči te, kako
se preganjajo mravlje, lovijo muhe, cedijo kuhinjske priprave, obleke
itd. Navaja te spoznavati razne škodljivce na vrtu, sredstva proti
njim i. dr. Človek bi si torej mislil, da zadostuje, ako pozna gospo-
dinja vse tiste mrčese in golazni v hiši in na vrtu, ter bi sklepal,
da je hiša in vrt ves delokrog slovenske matere. — Marsikatera
mlada žena si domišlja v prvih letih svoje »prakse«, da je že kos
svoji nalogi, ako ume z belim predpasnikom spretno se sukati okoli
ognjišča s »kuhljo« v roki, da nepravi svojemu možu in nežni deci
dobro kosilce, ako zna primešati kaši vse tiste primesi, da so klo-
base bolj okusne, če se ume trmoglavosti svojih dekel in druge dru-
žine odločno postavljati po robu itd. Prepričal sem se pa večkrat,
da je žena v hiši često vse, gospodinja in gospodar, — in
kako sem jih občudoval, da zmorejo toliko in več nego
moški !
Bil sem nekoč v Zagrebu, kjer sem se seznanil po svojem
prijatelju z neko imenitno hrvatsko obiteljo. Gospod je bil odvetnik
(zdaj že ne živi več). Peljali smo se s samo gospo na posestvo in v
430 Doma.
vinograde, ker je imel njen soprog obilo odvetniškega posla v pi-
sarni. Tako sigurno in točno je vse sama urejevala, da bi se čudil
vsak strokovnjak moškega spola. O delavcih, stroških, pridelkih itd.
vedel je »gospodar« malo ali prav nič: vse je bilo v njenih skrbnih
rokah — in v kakem redu! Sličnih slučajev vem več in obsojam
torej vsakogar, ki trdi, da je žena le zato na svetu, da rodi in
redi!...
S temi vrsticami hočem cenjene čitatelje opozoriti, da imamo
poleg »umnih gospodarjev« tudi »umne gospodarice«, ki se
bavijo z vsemi strokami našega gospodarstva, kmetijstva v obče, in
potrebno je, da se »Slovenka« ozira tudi na take mar-
ljive gospodinje, ki živijo v položaji, da nadomeščajo
soproga tudivmoškem poslu, z a kojega se sposobnost
žalibože še danes prilastuje in pripisuje po krivici
le — možu! — To svojo trditev sem pripravljen, ako treba, braniti,
zastopati, zagovarjati z resnicami in dokazi iz vsakdanjega življenja!
Mislim, da govorim iz src mnogih slovenskih gospodaric, ako
izrazim tem potom željo ter -sprožim misel, da vsprejema cenjena
»Slovenka« v ta predalček tudi spiske o gospodarskih
v p r a š a n j i h v o b č e, v kolikor ugaja cenjenim čitateljicam ter
ustreza njihovim potrebščinam. — Tiste »žlahtne gospodinje« pa, ki
se le brezbrižno gugajo po mehkih blazinah, kadeč »po črni kavi«
fine cigarete in motreč s kritičnim očesom na očali ves krasni svet,
so itak prepametne in ne čitaj o tako dolgočasnih stvarij, torej jih
s tem tudi ne nadlegujemo. Razsoden človek takih ne zavida, pač
pa nasprotno ! — — —
Zavednemu, delavnemu, narodnemu ženstvu pa kličem iz srca :
Živilo!Naprej! Sotehki.
Kako se odpravijo madeži oljnatih barv raz okna. Taki oljnati
madeži se ne odpravijo z navadnim snaženjem, ampak tako-le : Na-
mažejo se madeži s trpentinom, drgnejo z benzinom in se potem vse
okno izpere z mlačno vodo. Ako je pa okno oškropljeno z apnom,
se očisti, če se isto drgne z močnim kisom (jesihom).
Biseri in reči iz biserne matice se očedijo tako-le: loo gramov
drobno zmletega, opečenega kruha se kuha s 50 grami pšeničnih
otrobov in ko to vre, se vtaknejo reči iz biserne matice za nekaj
časa v to mešanico.
Neprijetni duh, katerega dobe noži in vilice po okajenih, so-
sebno pa po soljenih ribah, odpravi se s tem, da se mizna oprava
drgne s precej gostoj mešanicoj iz luga-in pepela.