NJ Č Š LJ na ! v ž Až J č iz Meje mojega planeta niso meje mojega jezika Avtor Alex Devetak Predmet Slovenščina v šolah s slovenskim učnim jezikom in dvojezičnim slovensko-italijanskim poukom v Italiji Ciljna skupina Drugostopenjska srednja šola Projekt Nadgradnja in aktualizacija jezikovnega portala SMeJse – Slovenščina kot manjšinski jezik je bil izbran v okviru Javnega razpisa za (so)financiranje projektov, namenjenih predstavljanju, uveljavljanju in razvoju slovenskega jezika ter njegovi promociji v letih 2020 in 2021. Projekt je sofinanciralo Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije. Naslov Meje mojega planeta niso meje mojega jezika avtor Alex Devetak Zbirka Rastoča slovenščina UredNika Maja Melinc Mlekuž, Boris Kern delovNa skUpiNa Alex Devetak, Nastja Gherlani, Dunja Grgič, Boris Kern, Dafne Marko, Maja Melinc Mlekuž, Martina Pettirosso, Vito Poredoš receNZeNta Andreja Žele, Gjoko Nikolovski Založnik Slovenski raziskovalni inštitut (SLORI) vodja projekta Maja Melinc Mlekuž Grafično oblikovanje in prelom Martina Pettirosso Snemanje Zvočnih poSnetkov Alex Devetak Učne enote in drugo projektno gradivo najdete na spletnem portalu SMeJse – Slovenščina kot manjšinski jezik. Kataložni zapis o publikaciji (CIP) pripravili v Narodni in študijski knjižnici v Trstu COBISS Trst 2021 I. del PLANET, KI NE RASTE Oglej si posnetek Lučke Kajfež Bogataj: Planet, ki ne raste. Spodnje trditve označi s kljukico ✓ kot pravilne ali napačne. Če so napačne, jih popravi. Drži Ne drži 1. Pred nami je živelo približno 4000 generacij. 2. Zadnjih 10 generacij je odkrilo nafto. 3. Nova geološka doba se imenuje antropocen, saj je poimenovana po človeku. 4. Po drugi svetovni vojni se je vpliv človeka na okolje eksponentno zmanjšal, zato govorimo o dobi velikega nazadovanja. 5. Globalizacija je pospešila napredek znanosti in tudi naraščanje števila prebivalstva. 6. V posnetku izvemo, da je neoliberalizem neusmiljeno izkoriščanje javnega dobrega. 7. Nenehna gospodarska rast, ki jo predvideva naš družbeni sistem, planetu ne povzroča škode. 8. Generacije rojene v 20. stoletju so generacijam 21. stoletja pustile samo kopico izumov in novih tehnologij, hkrati pa tudi kopico nerešenih okoljskih problemov. 3 II. del ENE SAME DRŽAVE NI NA TEM SVETU, KI BI BILA BREZ GREHA Pozorno preberi izhodiščno besedilo. Boštjan Videmšek: »Ene same države ni na tem svetu, ki bi bila brez greha« Boštjan Videmšek je neizprosen sogovornik, ki svoje dolge, a argumentirane odgovore vrtinči v niz pojasnjevalnih stavkov. Na vprašanje ne odgovarja zaradi odgovora samega, ampak vanj vplete vse možno znanje, ki ga je pridobil kot kleni družboslovec in ki ga je v zadnjih treh letih hotel in tudi moral oplemenititi z naravoslovno-tehniškim. Plan B: pionirji boja s podnebno krizo in prihodnost mobilnosti (v nadaljevanju Plan B) je njegova četrta samostojna knjiga. Videmškov okoljevarstveno-podnebni prvenec, ki ga je ustvaril skupaj in celo na pobudo uveljavljenega fotografa Matjaža Krivica, nikakor ne gre obsojati po frazemu „ne sodi knjige po platnicah“. To je knjiga, obtežena z dejstvi in zgodovinskimi primeri inovacij pridobivanja električne energije na način, ki ni jedrski. Knjiga si zasluži najmanj dve branji. Primeri dobre prakse torej že obstajajo in se ponekod tudi uspešno izvajajo. V knjigi omenjate različne pristope k zelenim oziroma obnovljivim virom energije: od odmrlih dreves, plimovanja morja in zelenega vodika do geotermalne energije ter vetrne in sončne energije. Pa seveda litij. Katera od teh se vam zdi najbolj perspektivna? Na to vprašanje je čisto nemogoče odgovoriti z enim odgovorom. Edino, kar bo res delovalo, bo mešanica vseh možnosti, ki jih imamo na voljo. Verjetno je to odvisno tudi od same lege države? Seveda, od geografske danosti. Jasno je, da ima Islandija več geotermale kot Grčija. Jasno pa je tudi, da ima večji del Škotske, ki je izjemno predana obnovljivim virom energije, več vetrne in pomorske energije, pridobljene s plimovanjem in valovanjem. Popolni miks vetrne in sončne energije, kot je na grškem otoku Tilos, je marsikje v Sredozemlju … Ljudje morajo imeti talent za črpanje t. i. evropskih sredstev, vsaj glede EU-ja, brez tega ne gre, in teh bo v naslednjih letih z novim zelenim načrtom in z načrtom zelene obnove EU-ja več kot kadar koli. Večina računic kaže, da samo z obnovljivimi viri rešitve ne bo, preveč se nam mudi. Tudi zelo napačna je razlaga ali interpretacija morebitnih rešitev plana B, da je to samo tehnologija. Ključ je v sociologiji, v sociološki preobrazbi. 4 … kaj imate v mislih s sociološko preobrazbo? Da je med ljudmi čutiti skupinsko ozaveščanje, da je treba drugače živeti, da je treba nehati porabljati, da se je treba odpovedovati stvarem, ki niso nujne v življenju. Tukaj ima protestantska etika kar solidno zaslombo. Ko ravno omenjate moralno odgovornost, zanima me Norveška, ki je svoje bogastvo zgradila na nafti, še vedno dela nove vrtine, hkrati pa sama postaja okoljsko čista. 77 odstotkov prodanih avtomobilov spomladi v Oslu je bilo električnih. To je popolnoma neklasična evropska zgodba. Zakaj? Norveška bi bila z lahkoto monogospodarska družba, kot Kuvajt, Katar, toda kljub velikanskemu naftnemu bogastvu je ostala in postala ena najbolj demokratičnih in odprtih družb na svetu. Je ena najbolj vključujočih in gospodarsko bolj razgibanih, inovativnih. Lahko bi bilo nasprotno. Večina z nafto bogatih držav je: ali diktatura, ali so padle, ali so bile kolonizirane, ali so šle v maloro, ali pa so ZDA. Kar loči Norveško od Evrope in EU-ja, je to, da so leta 2012 sprejeli dolgoročni načrt, ki jim služi kot kompas pri spopadanju s podnebnimi spremembami. Norveška postaja vse bolj zelena in do okolja prijazna država, čista država, še vedno pa po drugi strani črpa nafto. Norveška ne more čez noč nehati črpati nafte, fosilna goriva bodo še nekaj desetletij velik del svetovne energetske generacije. Tukaj in zdaj je to vseeno ena najbolj obetavnih praks. Lahko bi se bogatila in razslojila družbo, a zgodilo se je nasprotno, vsak prebivalec Norveške od naftnega bogastva dobi zelo veliko. Oblikovali so izjemen zdravstveni in šolski sistem, javni sistem, tehnokracijo, javno infrastrukturo. Stvari delujejo, hkrati pa je največja ponudnica ali dajalka razvojne pomoči humanitarnih projektov po vsem svetu. Pa to ne govorim kot norveški advokat. Ene same države ni na tem svetu, ki bi bila brez greha. Norveška ga poskuša vsaj omiliti. Črni denar iz nafte vlaga v zelenega ... Pri morebitnem najinem (op. p. z Matjažem) novem projektu Planu C je evropski center za razvoj jedrske fuzije, kot gradnje Sonca na Zemlji, kot nečesa, kar bi lahko v 20 ali 30 letih rešilo vsa energetska vprašanja. Zdi se mi, da se malo preveč mudi in da zaupamo tehnologiji kot odrešeniku. A civilizacija je odrasla, zrasla in se oblikovala na fikciji, brez nje ne moremo živeti. (Prirejen intervju z Boštjanom Videmškom o knjigi Plan B, ki je nastala skupaj s fotografom Matjažem Krivicem; pripravila Katja Štok za RTVSLO.si, dostopno na https://www.rtvslo.si/okolje/bostjan-videmsek-ene-same-drzave-ni-na-tem-svetu- ki-bi-bila-brez-greha/539333) 5 Pogovori se s sošolci in sošolkami. 1. Kakšen sogovornik je Boštjan Videmšek? Je to pozitivna lastnost? 2. Zakaj Videmšek trdi, da je na vprašanje o perspektivnem obnovljivem viru energije težko odgovoriti z enim samim odgovorom? 3. Kaj pomeni geografska danost? 4. Kakšna je geografska danost naše okolice? 5. Katere obnovljive vire energije uporabljamo v našem prostoru? Se ti zdi, da bi lahko še kakšnega drugega? 6. Kaj veš o novem zelenem načrtu EU? Na spletu poišči nekaj informacij o njem. 7. Kaj pomeni sociološka preobrazba? Se ti zdi, da je tudi pri nas prišlo do nje? Naštej nekaj primerov, iz katerih je razvidno, kako v vsakdanjem življenju skrbimo za okolje. 8. Naštej nekaj primerov, iz katerih je razvidno, kako v vsakdanjem življenju NE skrbimo za okolje. Navedi nekaj idej, kako lahko te navade spremenimo. 2. Ponovno preberi odgovora na zadnji dve vprašanji v intervjuju in odgovori na spodnja vprašanja. a) Zakaj je Norveška popolnoma neklasična evropska zgodba? b) Zakaj Norveška ne more čez noč nehati črpati nafte? c) »A civilizacija je odrasla, zrasla in se oblikovala na fikciji, brez nje ne moremo živeti.« Kako bi razložil/-a to poved? 6 3. Kaj pomeni besedna zveza monogospodarska družba in beseda tehnokracija? a) Kje si našel pomen besede tehnokracija? Zakaj tam nisi našel/-a pomena besedne zveze monogospodarska družba? Kako lahko ugotoviš pomen te besedne zveze? b) V katerem slovarju na portalu Fran si našel/-a besedo tehnokracija? Katere slovarje še najdeš na Franu? c) Katere od spodnjih besed ne najdeš na Franu? o fuzija o preobrazbo o odgovornost o demokracija o danost o geografska č) Zakaj teh dveh besed ni? d) Vzemimo besedo odgovornost. Kaj vse lahko izvem o tej besedi na Franu? e) Poskusi vtipkati besedo odgovor*. Kaj dobiš? f) Kaj se zgodi, če v Franov iskalnik vtipkaš *išče? 7 g) Poskusi pritisniti na modro številko zraven slovarskega razdelka SSKJ. Kateri rezultati se pojavijo? h) Kaj pa če pritisneš na sosednjo zeleno številko? i) So na Franu samo slovarji? 4. Pišem članek o podnebni krizi. Nisem prepričan, kako se sklanja beseda praksa. Mi lahko pri tem po-maga Fran? Kako? 5. Posnetek Lučka Kajfež Bogataj je objavljen na spletnem portalu YouTube. V dvomu sem glede velike začetnice: je pravilno zapisati YouTube, Youtube ali kar youtube? Kaj o tem pravi Jezikovna svetovalnica, ki je dostopna tudi na Franu? 6. Ponovno preberi izhodiščno besedilo Ene same države ni na tem svetu, ki bi bila brez greha. Med branjem podčrtaj 8 poljubnih glagolov in jih razvrsti v spodnjo tabelo. GLAGOL VID VIDSKI PAR 8 S prvimi petimi glagoli in njihovimi vidskimi pari sestavi povedi. _____________________________________________________________________________ ____________________________________________________________________________ ____________________________________________________________________________ _____________________________________________________________________________ _____________________________________________________________________________ _____________________________________________________________________________ 7. Kako v italijanščino prevedemo spodnjo poved? Kar loči Norveško od Evrope in EU-ja, je to, da so leta 2012 sprejeli dolgoročni načrt, ki jim služi kot kompas pri spopadanju s podnebnimi spremembami. Opazuj besedo kompas. Je njena italijanska ustreznica beseda compasso? Slovenska beseda kompas in italijanska compasso sta si na prvi pogled zelo podobni. Imata besedi isti pomen? 8. Razdelite se v dve skupini. Ena skupina naj prevede prvih osem povedi, druga pa drugih osem. Primer: Dijake so naučili risati krog s šestilom. Agli studenti è stato insegnato a disegnare un cerchio con il compasso. Dijake so naučili uporabljati kompas. Agli studenti è stato insegnato come usare una bussola. Prva skupina 1. Sono uno studente del liceo scientifico. 2. Dovrei andare dal dottore per una visita. 3. Ho vinto la borsa di studio, vado a Copenaghen! 4. La lezione sull‘etica ambientale era proprio difficile. 5. Io e mio padre abbiamo avuto un incidente. 6. Ci troviamo nell’atrio della scuola alle 10. 7. Sara studia farmacia a Padova. 8. Mi trasferisco a Siena, ho già trovato un appartamento da affittare. 9 Druga skupina 1. Sono uno studente, studio ingegneria ambientale all‘università di Maribor. 2. Marco è diventato dottore, ieri ha discusso la tesi di dottorato. 3. Evviva, ho ricevuto il mio primo stipendio! 4. Che ti serva da lezione per la prossima volta! 5. Il commento del primo ministro sulla crisi climatica ha innescato un incidente diplomatico. 6. Ci troviamo nell’aula magna della scuola alle 10. 7. Devo andare in farmacia. 8. Ho prenotato un appartamento alle Hawaii, ho proprio bisogno di una vacanza! Primerjajte prevod odebeljenih besed. Ste jih pri obeh povedih prevedli z isto slovensko besedo? Zakaj (ne)? Lažni prijatelji (oz. paronimi) so izrazi v različnih jezikih, ki so si po obliki podobni ali celo enaki, po pomenu pa ne, saj imajo v vsakem jeziku različen pomen. Te besede imajo ponavadi skupen izvor, večinoma iz grščine ali latinščine, skozi zgodovino so se razširile po (evropskih) jezikih, kjer pa so sčasoma dobile nove pomene. Vzemimo na primer italijansko besedo galleria. Povedi »l‘autostrada ha molte gallerie« ne bomo prevedli kot »avtocesta ima ogromno galerij«, saj se za ta pomen besede galleria uporablja slovensko ustreznico predor ali pa tunel, zato sta pravilna slovenska prevoda: »avtocesta ima ogromno predorov« oz. »avtocesta ima ogromno tunelov« Po drugi strani pa bomo poved »amo visitare musei e gallerie« prevedli v »rad/rada obiskujem muzeje in galerije«, saj v tem primeru najverjetneje ne mislimo na (avtocestni) predor ali tunel. Primer tunel je zanimiv, saj je to »pravi« prijatelj besede tunnel, spremeni se samo naglasno mesto: v italijanščini bomo rekli túnnel, v slovenščini pa tunél. Podobno je z italijanskima besedama diploma in lirica. Zakaj? Poskusi ugotoviti! 10 III. del ROMANTIKI IN NJIHOV ODNOS DO NARAVE Pogovori se s sošolci in sošolkami. Kako bi romantiki preživeli v sodobnem svetu? Kaj bi jih najbolj motilo? Kakšen bi bil njihov pogled na okoljsko krizo? Bi podpirali proteste Fridays for future? 1. Prisluhni pesmi A se stesso Giacoma Leopardija v italijanščini (bere Vittorio Gassman) in v prevodu Sam sebi (bere Alex Devetak). Zatem ju glasno preberi tudi sam/-a. Giacomo Leopardi: Sam sebi Giacomo Leopardi: A se stesso Spočij se, utrujeno srce! Or poserai per sempre, Prevara, ki sem mislil, da je večna, Stanco mio cor. Perì l’inganno estremo, je zdaj minila. Vse je že minilo, Ch’eterno io mi credei. Perì. Ben sento, in ne le sladki up prevar, In noi di cari inganni, še hrepenenje v naju je ugasnílo. non che la speme, il desiderio è spento. Dovolj si utripalo. Dovolj. Posa per sempre. Assai Ničesar ni, kar še zasluži vzdih, Palpitasti. Non val cosa nessuna utripov tvojih vredna ni ta zemlja. I moti tuoi, né di sospiri è degna Življenje – dolgčas in bridkost, La terra. Amaro e noia nikdar kaj drugega, in svet je blato. La vita, altro mai nulla; e fango è il mondo. Pomiri se. Poslednjikrat T’acqueta ormai. Dispera obupu se predaj. Le smrt nam da L’ultima volta. Al gener nostro il fato usoda. O, preziraj sebe, svet, Non donò che il morire. Omai disprezza naravo, silo, ki ob tla Te, la natura, il brutto pritiska nas, in z njo, srce, preziraj Poter che, ascoso, a comun danno impera, to strašno ničevost vsega! E l’infinita vanità del tutto. 11 Naloge III. dela se nanašajo na Leopardijevo pesem Sam sebi, ki je nastala v času največjega pesnikovega razočaranja nad življenjem. 1. Koga nagovarja lirski subjekt? Kaj mu sporoča? 2. Kakšen odnos ima do življenja in smrti? 3. Leopardi je pesnik pesimizma. Se to vidi tudi v pesmi Sam sebi? Kje? 4. V pesmi so pogosti verzni prestopi. Kako ti vplivajo na ritem? 5. V pesmi podčrtaj pridevnike, prepiši jih v tabelo in jih postavi v slovarsko obliko. PRIDEVNIK SLOVARSKA OBLIKA 6. S pomočjo Slovarja sopomenk sodobne slovenščine, ki ga upravlja Center za jezikovne vire in tehnologije, poišči nekaj sopomenk za podčrtane pridevnike. PRIDEVNIK SOPOMENKE 12 7. Pogovori se sošolci in sošolkami. Ali raje bereš prevedena literarna dela ali v originalu? Primerjaj pesem Sam sebi v italijanščini in v slovenskem prevodu in poišči pomenske razlike. 8. Postavi se v vlogo Giacoma Leopardija ali katerega drugega romantika in napiši pismo, v katerem se boš dotaknil teme narave in okolja. ------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------- 13 **Reši križanko o romantiki. Link: https://crosswordlabs.com/view/evropska-romantika Vodoravno Navpično 5. Ime princa v zgodbi Maska rdeče smrti. 1. Poraženec v bitki med Faustom in Mefistom. 8. Pesimistično in melanholično 2. Wildov lik, ki podobno kot Faust proda svojo razpoloženje. dušo hudiču. 9. Naslov Leopardijeve najbolj znane 3. Wertherjeva nesojena ljubezen. pesmi (v originalu). 4. Lepotica, ki sedi na kamnitem grebenu v 11. Njen padec je povod za francosko Heinejevi pesmi. revolucijo. 6. V romantični poeziji imajo glavno vlogo 15. Orožje, s katerim se Werther ubije. posredovalcev notranjih zaznav. 16. Lirsko-epska pesnitev. 7. Les, iz katerega je narejena ura, ki je glasno 20. 19. 10. Oklicani cesar, ki je poosebljal mnoge lastnosti, Lermontova pesem. ki so jih idealizirali romantiki. 17. zadonela vsako uro v zgodbi Maska rdeče smrti. Nemški romantik. zgodbi 12. Človeški organ, ki se vzradosti v pesmi Narcise. Maska rdeče smrti. Bolezen, ki pustoši po deželi v Poejevi 13. Lottejin mož. 14. Avtor ode Ilirija oživljena. 18. Kar Faust sklene z Mefistom (hudičem). 14 REŠITVE I. del PLANET, KI NE RASTE Drži Ne drži 1. Pred nami je živelo približno 4000 generacij. ✓ 2. Zadnjih 10 generacij je odkrilo nafto. ✓ 3. Nova geološka doba se imenuje antropocen, saj je poimenovana po človeku. ✓ 4. ✓ Po drugi svetovni vojni se je vpliv človeka na okolje eksponentno zmanjšal, zato govorimo o dobi velikega nazadovanja. 5. Globalizacija je pospešila napredek znanosti in tudi naraščanje števila prebivalstva. ✓ 6. V posnetku izvemo, da je neoliberalizem neusmiljeno izkoriščanje javnega dobrega. ✓ 7. Nenehna gospodarska rast, ki jo predvideva naš družbeni sistem, planetu ne povzroča škode. ✓ 8. Generacije rojene v 20. stoletju so generacijam 21. stoletja pustile samo kopico izumov in ✓ novih tehnologij, hkrati pa tudi kopico nerešenih okoljskih problemov. II. del ENE SAME DRŽAVE NI NA TEM SVETU, KI BI BILA BREZ GREHA 1. naloga Več možnih odgovorov. Na primer: 1. V besedilu izvemo, da je Boštjan Videmšek neizprosen sogovornik, ki odgovarja z dolgimi, argumentiranimi odgovori, iz katerih je razvidno njegovo znaje. To je zagotovo zelo pozitivna lastnost, saj sogovornik s tem dokazuje svojo razgledanost in znanje. 2. Videmšek trdi, da je na to vprašanje težko odgovoriti z enim samim odgovorom, ker po njegovem mnenju bo res delovala samo mešanica vseh obnovljivih virov, ki jih imamo. 3. Geografska danost je to, kar narava ponuja. Islandija ima na primer več geotermalne energije kot Grčija, ki pa ima popolno kombinacijo vetrne in sončne energije. 4. Če se osredotočimo zgolj na danost, ki je uporabna za pridelavo energije, sta to zagotovo morje, reke in sonce. 5. Pri nas uporabljamo predvsem reke in hidroelektrarne, sončno energijo, ponekod biomaso. Zagotovo bi lahko bolj izkoriščali obnovljive vire, saj je tega pri nas še premalo. 6. Pri vprašanju je možnih več odgovorov. 7. Sociološka preobrazba je sprememba v razmišljanju, spoznanje, da je treba spremeniti način življenja. Pri drugem in tretjem vprašanju je možnih več odgovorov. 8. Pri vprašanju je možnih več odgovorov. 2. naloga a) Norveška je neklasična zgodba, saj je uspela tam, kjer mnoge naftno bogate države niso: je vključujoča, gospodarsko razgibana oz. inovativna država, ki je začrtala pot pri spopadanju s podnebnimi spremembami. b) Norveška oz. cel svet ne more čez noč nehati črpati nafte, saj je prehod v uporabo novih virov energije dolg proces, med katerim še vedno rabimo velike količine energije. c) Pri vprašanju je možnih več odgovorov. Pomembno je, da omenimo, da gre za metaforo, ki pa ima več možnih interpretacij. 3. naloga: Monogospodarska družba je družba ali država, ki večinoma črpa svoje bogastvo iz enega samega vira, v tem primeru nafte. Beseda tehnokracija ima po slovarju dva pomena: 1. »družbeni sloj, ki v politiki, gospodarstvu poudarja odločilno vlogo tehnike, proizvodnje« ali »uveljavljanje odločilne vloge tehnike, proizvodnje v politiki, gospodarstvu.« a) Pomen besede tehnokracija sem našel/-a na Franu oz. v slovarju. Tukaj ni besedne zveze monogospodarska družba, saj v slovarju nimamo besednih zvez. Pomen te besede lahko ugotovimo iz konteksta ali s hitrim iskanjem na spletu, kjer nam bo verjetno pomagal prevod besedne zveze v tuji jezik. b) Beseda tehnokracija je prisotna v Slovarju slovenskega knjižnega jezika, v Pravopisu in Sinonimnem slovarju slovenskega jezika. Na Franu poleg omenjenih najdemo tudi etimološki slovar, vezljivostni, nekaj zgodovinskih in nekaj terminoloških slovarjev. c) o fuzija o preobrazbo o odgovornost o demokracija o danost o geografska 15 č) Besed preobrazbo in geografska ni na Franu, ker nista v slovarski obliki. d) Če se soredotočimo samo na SSKJ, izvemo vse značilnosti besede, kako se sklanja, v katero besedno vrsto spada, vse njene pomene, nekaj sopo-menk in nekaj primerov rabe. e) Vse besede, ki se začnejo s črkami odgovor. f) Vse besede, ki se zaključijo s črkami išče. g) Pojavijo se samo rezultati, ki imajo iskano geslo v iztočnici oz. podiztočnici. h) Pojavijo se rezultati, ki imajo iskano geslo izven iztočnice oz. podiztočnice. i) Ne, na Franu najdemo tudi Jezikovno svetovalnico, povezave do korpusov in možnost predloga nove besede. 4. naloga Seveda, v slovarju imamo vedno označeno obliko rodilnika, kar nam pomaga pri tem, da ugotovimo, v katero sklanjatev spada beseda. Poleg tega imamo kar nekaj primerov rabe, ki so ponavadi v različnih sklonih. 5. naloga Jezikovna svetovalnica pravi, da »gre za stvarno lastno ime zaščitene blagovne znamke, zato ga pišemo tako, kot je uradno registrirano: YouTube. Ker pa so dvozačetnice v slovenščini redke, se je uveljavil tudi zapis samo z eno veliko začetnico: Youtube.« Celotna razlaga je na voljo na tej povezavi. 6. naloga Možnih je več odgovor. Na primer: GLAGOL VID VIDSKI PAR VPLESTI DOVRŠNI VPLETATI USTVARITI DOVRŠNI USTVARJATI OMENJATI NEDOVRŠNI OMENITI ODGOVORITI DOVRŠNI ODGOVARJATI POSTATI DOVRŠNI POSTAJATI ODPOVEDOVATI NEDOVRŠNI ODPOVEDATI SPREJETI DOVRŠNI SPREJEMATI POSKUŠATI NEDOVRŠNI POSKUSITI 7. naloga Ne, italijanska beseda compasso ni prevod besede kompas. Compasso je šestilo, kompas pa je bussola. Prva skupina 1. Sem dijak znanstvenega liceja (ali gimnazije). 2. Moral bi iti k zdravniku na pregled. 3. Dobil sem štipendijo, grem v Kopenhagen! 4. Učna ura o okoljski etiki je bila res težka. 5. Z očetom sva imela nesrečo. 6. Ob 10. se dobimo v avli šole. 7. Sara študira farmacijo v Padovi. 8. Selim se v Sieno, sem že našel stanovanje za najem (najemniško stanovanje). Druga skupina 1. Sem študent, študiram okoljevarstveni inženiring na Univerzi v Mariboru. 2. Marco je postal doktor, včeraj je zagovarjal doktorsko disertacijo. 3. Hura, dobil sem prvo plačo! 4. Naj ti služi kot nauk za naslednjič! 5. Komentar predsednika vlade o podnebni krizi je sprožil diplomatski incident. 6. Ob 10.00 se dobimo v veliki dvorani šole. 7. Moram v lekarno. 8. Rezervirala sem apartma na Havajih, res potrebujem dopust! III. del 1. Lirski subjekt nagovarja svoje srce. Sporoča mu, naj se umiri. 2. Življenje je zanj, tako kot za vse romantike, dolgčas in bridkost, muka, rešila ga bo zgolj smrt. 3. Leopardijev pesimizem je viden tudi v tej pesmi, saj je celo besedilo prežeto s pesimističnim pogledom na svet in življenje. 4. Verzni prestop razgiba ritem, največkrat ga upočasni, kar naredi pesem bolj zanimivo, presenetljivo. 16 5. V pesmi podčrtaj pridevnike, prepiši jih v tabelo in jih postavi v slovarsko obliko. PRIDEVNIK SLOVARSKA OBLIKA UTRUJENO utrujen VEČNA večen SLADKI sladek VREDNA vreden 6. naloga PRIDEVNIK SOPOMENKE Utrujen Izčrpan, izmučen, zdelan, zbit ... Večen Neminljiv, trajen, nenehen, neprestan ... Sladek Meden, priliznjen, laskav, dobrikav ... vreden zaslužen 7. naloga Slovenska različica je direkten nagovor, ima aliteracijo, uporablja dvojino, ima ponovitev (dovolj, dovolj), ki je v originalu ni. Original ima več verznih prestopov, ki upočasnjujejo ritem. Prisotnih je tudi nekaj pomenskih razlik: npr. per sempre (za vedno) je prevedeno kot dovolj, amaro e noia kot dolgčas in bridkost, infinita vanità kot strašna ničevost vsega. **Reši križanko o romantiki. 17