310 Naši dopisi. Z Dunaja 25. sept. — Minulo je uže štirnajst dni, kar pogreša tukajšnja Franc-Jožefova vojašnica hrabri kranjski pešpolk baron Kuhn št. 17. Mnogo tukaj bi-vajočih Slovencev se z veseljem spominja svojih soro-jakov, ker bili so izgledni vojaki. Bili so zložni in proti civilnim ze!6 ustrežljivi. Prepričan sem bil pri večkratnem obiskanji svojega tudi pri tem polku služi- jočega brata po imenu Jož. Jakša, doma iz Črnomelj-skega okraja. — Ko je 24. julija nemila smrt mojega brata naglo pokosila, naznanili so mi to nemudoma, bilo mi je toraj po tej poti mogoče, akoravno daleč od Dunaja , priti k pogrebu. Posebno omenim čast. gospoda stotnika Krta, ker ta gospod ni samo prijazno sprejel mene, ampak tudi s celo kompanijo in godbo spremljal mojega brata do pokopališča. Žalovali so njegovi tovariši, kakor da njih brat umrje. Res ganljivo je bilo. Naj v miru počiva! Naš junaški pešpolk garnizira zdaj doma, kličem mu toraj : živio! M. J. Iz Gorice 18. sept. (Izv. dopis.) O patriotskem in ob enem narodnem prazniku, katerega so goriški Slovenci ob sprejemu cesarjevem vživali po vsem Goriškem, bodo in so gotovo drugi „Novicam" poročali. Lepšega praznika v resnici mi več ne doživemo, kajti bolj po očetovski in v otročji ljubezni bi se ne mogli v nobeni družini radovati, kakor smo se mi s cesarjem veselili, ki nas je povsod, kjer je bila le prilika, tako ljubeznjivo sprejemal, spodbujal in tudi v našo in državno korist podučeval. Zanimalo bo pa Vaše bralce, da tudi v Gorici nismo ostali brez demonstracij , ki so se skuhale v „irredentovskemu pohišji. Prva je ta, da Italijani goriški, njim na čelu ,,irredentovska" „Societa ginnastica", niso hoteli svojih pevcev dati, da bi sodelovali na bližnjih Rojicah, ko se je po občinah in društvih cesarju poklanjala cela goriška dežela. Odborniki tega društva, ki „Cavalottije", prve sovrage avstrijske, v nebo povzdiguje in ki je še 8. in 9. t. m. na veselicah bahalo se s svojimi pevskimi zbori, to društvo ni imelo pevca uda, ki bi bil sodeloval pri najlepši veselici, katero je kedaj Gorica doživela. Pač pa je bilo slišati, da je šla ta gospoda ali gospoda te vrste ob cesarjevem prihodu — zunaj mesta po svoje veselit se ali pa žalovat. Mi jim nismo zavidni za srečo, ki so jo na svoji gostiji imeli, da bi le toliko hinavski ne bili, da po „avstrijsko" plazijo, kedar jim je doseči avstrijsko mastno službo ali pridobiti si klijentov slovenske gorske krvi. Sicer pa goriškim „irredentovcem" pomanjkuje poslednje čase cvenka; zato si ne morejo vzdrževati posebnega lista, in njih opravila izvršuje „irredentarski" „Indipendente" ali pa „Cittadino" v Trstu. Danes Vam hočem še o drugem „vitežkem" činu ali naklepu italijanske svojati poročati. Predvčeranjim sta prišla dva gospoda iz Laškega na Furlansko mejo avstrijsko. Tu sta jo peš vdarila z umetno narejenimi vrečami pod pazduho po nenavadni poti čez mejo na našo zemljo. Ko jo preskočita, stopita takoj na voz, ki ju je tukaj nalašč pričakoval. Vse to gibanje je opazoval župan občine čuprske, ki spada še pod Avstrijo« Meneč, da za tem grmom tiči zajec, jo krene nagloma v Gradiško, kjer vso stvar sporoči c. kr. okr. glavarstvu* To odpošlje v enaki naglici enega žandana v Ronke, kamor so slutili, da sta jo krenila ona dva čudna tujca. V Ronki mu krčmo naznanijo, kjer sta se ona dva ustavila. Krčmar iz popisa žandarjevega brž spozna, da sumničena tujca sta pod njegovo streho. Žandar jo mahne po stopnicah v prvo nadstropje v sobo, kjer je razkladal en tujec svojo robo; žandarja zagledavši polmeri z revolverjem in ga zadene v dlan desne roke. Ali žandar se ne ustraši, prime in zveze tujca v tem, ko druga pomoč prihiti. Tujca odpeljejo, in ko preiščejo njegovo vrečo, najdejo v njej lepo zaviti dve bombi. Med tem je pa drugi tujec ušel in niso ga mogli doteči; nesel je seboj neki tudi dve bombi in jo je mahnil naravnost proti Trstu. Včeraj je šel državni pravdnik Taddei iz Gorce v Ronke, kjer vso stvar preiskujejo. Tujec, ki je vjet, je rojen Tržačan, izšolan na tamošnji realki, pa došel 311 je ali iz Palmanove ali pa iz Vidma, Poprašan, kam jo je meril, odgovoril je, da je hotel iti v Trat, in sicer, da bi z bombami cesarju posvetil! Rekel je, da njegova družina je dobro preskrbljena, pa zato da naj ga po ničem več ne prašajo, ker odgovora jim tako ne da. In tako je menda tudi ostalo. Iz tega se pa vidi, da „Irredenta" ne miruje, naj jo prekriva tržaška vlada, kolikor hoče. Laska predrznost iu nesramnost v svojih peklenskih naklepih in početjih ne pozna nikake meje več. Upanje pa imamo, da je slovensko in hrvatsko ljudstvo cesarju pokazalo, kje je na Primorskem treba zdravila; upanje imamo, da cesar pravo zadene. Bog daj! Prem 15. sept. (Praktični kmetijski tečaj za učitelje na Slapu. — Konec.) Slabejše zemlje se skoraj nikjer na Notranjskem ne nahaja nego je po nekaterih krajih vipavske doline, sosebno pa še na Slapu, česar prepričati priliko imeli so se prav pogosto vdeleženci praktičnega kmetijskega tečaja, kateri bili so ia Djleojske, Gorenjske in Notranjske zastopani. A kdor hoče videti, kaj vse more se po umnem obdelovanji iz take slabe zemlje pridobiti, naj pride na Slap , naj dobro ogleda zemljišča tamošnje deželne sadje- in vinorejske šole, ter na njih se nahajajoče produkte, in nehotč bode se moral čuditi. Iz vsega tega bode spoznal v gosp. vodji Rih. Dolencu pravega in smelo trdim , prvega strokovnjaka v svojem področji cele dežele. Ta zavod bil bi za celo deželo pravi blagoslov božji, ko bi se premožnejši po sestniki nekoliko bolj vzbudili in se za nj več brigali s tem, da bi v& nj svoje namenjene sinove-naslednike v odgojo in izobrazbo pošiljali, kar so pa do sedaj ie vse preveč na škodo deželi prezirali in opuščali. Smelo trdim, da ima vsakdo, komur sta bila Bog in osoda mila, da sta mu posestvo in denarja naklonila, ter mu sinov zaupala, velik in neodpustljivi greh, če vsaj enega svojih sinov v imenovani deželni zavod spretnim močem v odgojo za njegov prihodnji javni položaj ne pošlje. Imoviti posestniki, zdramite se ter skrbite tudi v tem obziru za svojo in svojih sinov-naslednikov prihodnjo srečo ter napredek in povzdigo blagostanja vse dežele! Žal za to vam enkrat gotovo ne bode! — Temu pritrditi morejo iz prepričanja najgotoveje oni očetje po deželi, kateri so dosedaj svoje sinove na Slapu za javno kmetijsko življenje njihovo odgojevat dali. Naj se povrnem zopet k praktičnemu tečaju nazaj. V tem deželnem zavodu vlada strog hišni red in izgledna snaga na vse strani; ravno tako tudi strog red glede snage in drugih vsakdanjih opravil. Vsaka reč mora biti na svojem mestu in vsako opravilo mora se o določenem čau izvršiti. Tako se gojenci tudi v tem obziru z zlatim časom modro in koristno gospodariti privadijo, kar je gotovo zelč imenitno in važno. Tako delil se je tudi letošnjim slušateljem teoretični poduk v šoli točno zjutraj od 8. pa do 12. ure, popoludne pa od 3. do 4. ure (večkrat tudi dalje), izvzemši nedelje in pa popoludne ob četrtkih. Praktične vaje bile so zunaj na prostem, deloma zjutraj od 5. do 7. ure, deloma pa tudi popoludne od 3. ure do mraka. Dan 31. avgusta porabil se je bil cel od 6. ure zjutraj do 10. ure zvečer za dejanski poduk, izvzemši čas pokrepčanja in oddiha. Ta dan bila je trgatev in pa dejansk poduk o kletarstvu, oziroma naprava mošta in ravnanje ž njim. V resnici zanimiv dan bil je to! Med in pri dejanskem poduku priporočal je gosp. vodja za vinske kraje na Kranjskem za bela vina sosebno sledeča trtna plemena: gerganijo, sipo, kraljevino, silvanca, ružico, ribolo, rudeči vrh, hrustijati špa-mjol, slankamenko; za črna pa: burgundca, portu-galjko, modro frankinjo in še več drugih dobrih sort. Tako je med mikavnim, temeljitim in popularnim podučevanjem gg. docentov tritedenski ča8 tečaja le prehitro minul ter se približal dan o. t. m., ob katerem se je tečaj zatvoril. Pred sklepom bilo je frekventan-tom na prosto voljo dano, se tudi o tem , kar se jim je ta čas predavalo in dejansko kazalo, preskušnji podvreči. Konečno upam, da iz srca vseh vdeležencev tečaja govorim s tem, da se v svojem in njihovem imenu tukaj gospodoma vodji Rihardu Dolencu in pa njegovemu pristavu Gustavu Pircu za v resnici temeljito pod-učevanje in s tem združeno izredno požrtvovalnost pre-iskreno zahvaljujem. Bog ju blagoslovi in v prid vse dežele še brezbrojna leta v najkrepkejem stanu ia trdnem zdravji ohrani! Preverjena naj pa tudi bodeta, da njun trud, katerega sta pri podučevanji z nami imela, in seme, katero sta sejala, ni padlo na nerodovitna tla, nego na dobro zemljo, ter bode njima v čast, deželi pa v prid in korist obilnega sadu donašalo. *) Nad vse želeti je, da bi se enak tečaj pod tako spretnim vodstvom tudi še vprihodnje toliko let vršil in nadaljeval, da vsi. oni učitelji, kateri so za blagor dežele in povzdigo kmetijstva v resnici zavzeti, a ob času šolanja prilike, v kmetijstvu izvežbati se, imeli niso, na vrsto pridejo. Takim naj bi se v prihodnje le za nekoliko primerneje odškodovanje potnih stroškov skrbelo, kot je to ravno letos bilo. — Ob takih prilikah gotovo noben učitelj ne išče svojih interesov in le kratkega ča3a, temveč pred vsem edino le koristi deželi in pa povzdigi njenega gmotnega blagostanja. Dolenjski, gorenjski in nekateri notranjski vdeleženci praktičnega kmetijskega tečaja podali so se po zaključku taistega v Gorico, a od tod v Trst razstavo ogledat, za kar jim je vodstvo južne železnice od Gorice naprej do zadnje postaje na poti proti domu bilo dovolilo za tretjino znižano vožnjo v tretjem razredu. S tem naj svoj površni dopis o letošnjem praktičnem kmetijskem tečaji na Slapu z željo, da obilo koristnega sadu deželi obrodi, dokončam z obljubo, da, če mi Bog zdravje da in mi bode čas dopuščal ter bode častitim čitateljem „Novic" všeč, bodem o vsem na drugem mestu v „Novicah" obširneje poročati poskusil. Matija Rant, narodni učitelj.**) Iz Ljubljane. — (Viharna seja deželnega zbora) vršila se je včeraj pri obravnavi normalno-šolskega zaklada. Ker se je debata vrtila krog ljudskega šolstva na Kranjskem, govorilo se je tudi o nemškem ,,Schul-vereinu". Izmed narodnih poslancev šel je prvi v boj gosp. K lun, potem Svetec itd., o čemer poročamo na drugem mestu. —- „Schulverein" pa so branili: dr. Schrev, Schaffer, Dežman in Gariboldi, kateri se je nekako ponosno obnašal kot oficijelni zastopnik „Schul-vereinov" na Kranjskem, trdeč, da ima ta namen „nas ' Nemce kranjske braniti pred sloveniziranjem; to je govoril tisti Anton vitez Gariboldi, ki je sedel več let na strani narodnjakov izvoljen v Idriji zoper Deschmana, da ne govorimo o druzih dogodbah. — Mi moramo, se ve da, vitezu samemu prepustiti, da si doslednost svojo sam pred seboj opraviči, naš narod in ves svet, ki si može izbira za svoje zastop- *) Zalibog velja to le glede nekaterih obiskovalcev, kakor kaže obravnava deželnega zbora od preteklega petka. Vred. **) V zadnjem dopisu naj se bere na strani 302. v 13. vrsti desnega oddelka od spodaj gori: pikiranje enoletnih itd. mesto „fikiranje"; na str. 304. v 14. vrsti od zgoraj doli pa „pravočasno presnemanje itd." ne „posnemanje*4. Vino se presname, ne posname. 312 nike, je zdavnej zdavnej izrekel svojo obsodbo o takem vedenji. Ne dvomimo , da bodo prihodnje nase volitve, ako bodo proste, tudi to sodbo potrdile. — Prezreti pa ne moremo iz včerajšnje seje tudi se druge dogodbe: V viharnem boji zoper nemški „Schulverein" in njemu prijazno večino deželnega šolskega sveta in deželnega odbora stavile so se do slednjega vprašanja o stanji razprav zarad Sol, katere hoče podpirati „Schulverein", na katere je bil konečno prisiljen odgovarjati deželni predsednik Winkler sam, akoravno je naglašal, da glede vsega tega hoče obširno odgovoriti na podano mu interpelacijo v nekaj dneh. V daljnem odgovoru omenjal je iz aktov razloge, katere navaja deželni šolski svet za spremembo svojega prvega sklepa glede* šole v Maverlu. — Da vsi oni razlogi narodni stranki ne morejo biti po volji, to je tako naravno, kakor je nenaravna naša sedanja večina v deželnem zboru in v deželnem šolskem svetu. Zato je pa bila tudi le pomota v osebi, ko se je čulo iz ust dveh narodnih poslancev neko prikrito očitanje zoper našega deželnega predsednika. — Narodni poslanci tudi v najbolj viharnem boji ne smejo pozabiti, kje so in kdo so naši prijatelji in kje nasprotniki. — Ne pozabimo tudi nikdar, da le malo dni še ima sklepati nenaravna večina 1. 1877. izvoljenega deželnega zbora, potem pa smemo upati, da pade za zmiraj in da ž njo pade tudi sovražna nam večina v deželnem šolskem svetu, ter da bo prijazna nam večina imela mnogo mnogo popraviti, kar se je uže zakrivilo tam v preteklih dolgih letih. — Vitezu Schneidu odposlal je klub narodnih poslancev vsled svojega sklepa in po dogovoru z mnogimi volilci pismeno prošnjo: poslanstva ljubljanskega mesta ne odložiti. Upali smo, da gosp. Schneid vsled tako merodajne in gorke prošnje obdrži vendar še svoj mandat, pa ravno čujemo, da ostane pri svojem prvem sklepu in da je mandat odložil. — Kedar tedaj pride do nadomestilne volitve, upajmo, da se volilci zedinijo o nasledniku , čegar preteklost nam daje poroštvo zanesljivosti v našem starem programu: „za vero, dom in cesarja!" vrednega naslednika žalibog odstopivšemu vitezu Schneidu in po vsem tem gotovost složne volitve narodnih volilcev ljubljanskih in sijajne druge zmage v beli Ljubljani. — (Zahvala.) Visokorodni gospod deželni glavar kranjski Gustav grof Thurn-Valsassina mi je izročil 100 goldinarjev za tukajšnji mestni ubožni zaklad. — Prijetna dolžnost mi je, da z izrazom najtoplejše zahvale objavljam to velikodušno darilo. V Ljubljani 25. dan septembra 1882. Mestni župan: Grasselli. — (Vabilo.) Pouk v petji za gospodične in gospode v čitalnici se prične 1. oktobra. Za gospode bo pevska šola vsak ponedeljek in vsako sredo ob 8. uri zvečer, za gospodične pa vsak četrtek ob 7. uri zvečer. — Pevske vaje za moški zbor so , kakor dosedaj, ob torkih in petkih vselej točno od 8. do 9. ure. — Kdor h6če pevsko šolo obiskati, ali pa VBtopiti v pevski zbor, naj to stori v omenjenih dneh in urah v Čitalnični pevski sobi v 1. nadstropji. K obilni udeležbi vabi čitalničin odbor.