Celje - skladišče Volitve za najodgovornejše delegatske dolžnosti v občini Na občinski kandidacijski konferenci smo določili kandidate za najodgovornejše delegatske dolžnosti v občini za naslednje dvoletno mandatno obdobje, tako v skupščini občine kakor tudi v samoupravnih interesnih skupnostih. Skupščina občine — predsednik: KNEZ Peter je opravljal to dolžnost že eno mandatno obdobje — podpredsednik: Kodrič Franc je opravljal to dolžnost že eno mandatno obdobje — predsednik zbora združenega dela: Krumpak Božo — prevzema dolžnost na novo in je delegat iz Alposa — podpredsednik zbora združenega dela: Vrečko Antonija, ki je opravljala to dolžnost do sedaj fn je delegat iz LI BOHOR — predsednik zbora krajevnih skupnosti: Žnidar Jože je opravljal to dolžnost že sedaj — delegat KS Blagovna. — podpredsednik zbora krajevnih skupnosti: Janša Aleksander prevzema dolžnost na novo — delegat iz KS Dobje — predsednik družbenopolitičnega zbora: Križmančič Boris prevzema dolžnost na novo — delegat iz OK ZKS — podpredsednik družbenopolitičnega zbora: Cmok Nevenka je opravljala to dolžnost že sedaj — delegat iz OK SZDL. Samoupravne interesne skupnosti Temeljna izobraževalna skupnost — predsednik skupščine: Virant Gvido iz Alposa — podpredsednik skupščine: Cede Ivan iz OŠ Dramlje — predsednik zbora uporabnikov: Oset Marija iz LB — predsednik zbora izvajalcev: Horvat Filipina Oš Šentjur. Temeljna kulturna skupnost — predsednik skupščine: Zatler Stane, dosedanji podpredsednik te skupnosti, delegat iz KS Ponikva — podpredsednik: Koleša Anita iz DO za opravljanje poslovnih .storitev — predsednik zbora uporabnikov: Salobir Jožica, dosedanja predsednica — predsednik zbora izvajalcev: Zapušek Franc, dosedanji predsednik zbora Zdravstvena skupnost — predsednik skupščine: Mastnak Ludvik, dosedanji predsednik — podpredsednik: Šmid Janez, dosedanji podpredsednik — predsednik zbora uporabnikov: Iskra Mihael, dosedanji predsednik — predsednik zbora izvajalcev: Gorjup Martina, dosedanja predsednica Temeljna telesnokulturna skupnost — predsednik: Škorjanc Polde, dosedanji predsednik — podpredsednik: Slemenšek Milena, delegat iz OŠ Šentjur — predsednik zbora uporabnikov: Kukovič Edi, delegat iz Dramelj — predsednik zbora izvajalcev: Škornik Vili, delegat iz OŠ Gorica Stanovanjska skupnost — predsednik: Arzenšek Stanko, dosedanji predsednik — podpredsednik: Krajnčan Marjan, delegat iz OŠ Šentjur — predsednik zbora uporabnikov: Erjavec Cveto, dosedanji predsednik — predsednik zbora izvajalcev: Kotnik Marjan, dosedanji predsednik Skupnost otroškega varstva — predsednik: Jager Cvetka, dosedanja predsednica — podpredsednik: Svetina Jožica, dosedanja podpredsednica — predsednik zbora uporabnikov: Podplatan Urška, delegatka konf. deleg. iz TSC — enota Šentjur — predsednik zbora izvajalcev: Jezernik Mihaela, dosedanja predsednica Skupnost socialnega skrbstva — predsednik: Zupanc Jože, dosedanji podpredsednik te skupnosti — podpredsednik: Levec Silvo, dosedanji član komisije v tej skupnosti — predsednik zbora uporabnikov: Kolman Ivan, dosedanji predsednik tega zbora — predsednik zbora izvajalcev: Soline Karlina, dosedanja predsednica Skupnost za zaposlovanje — predsednik: Čander Mirko, dosedanji predsednik te skupnosti — podpredsednik: Podgoršek Ivan, član delegacije iz LI Boh^r SPIZ — predsednik: Šešerko Stana, dosedanja predsednica, delegatka iz KS Šentjur-center — podpredsednik: Pišek Jože, dosedanji podpredsednik Skupščina socialnega varstva — predsednik: Dosedla Danica, dosedanja predsednica Kmetijsko zemljiška skupnost — predsednik: Mlakar Jože, član delegacije iz TOZD LP kmetijskega kombinata OBČINSKA KONFERENCA SZDL Žirija za podeljevanje priznanj OF ŠENTJUR PRI CELJU — podpredsednik: Borštnik Ivan, dosedanji podpredsednik Raziskovalna skupnost — predsednik: Senica Franc, dosedanji predsednik — podpredsednik: Rataj Marija, delegatka iz Zavoda za urbanizem Skupnost za varstvo pred požari — predsednik: Hladnik Janez, dosedanji predsednik — podpredsednik: Salobir Franc iz Dobja Cestna skupnost — predsednik: Centrih Ivan, dosedanji predsednik — podpredsednik: Zalokar Slavko, dosedanji podpredsednik Komunalna skupnost — predsednik: Pisanec Jakob, dosedanji predsednik — podpredsednik: Leskošek Franc, dosedanji podpredsednik Žirija za podeljevanje PRIZNANJ OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA pri Občinski konferenci SZDL Šentjur pri Celju objavlja RAZPIS ZA PODELJEVANJE PRIZNANJ OSVOBODILNE FRONTE ZA LETO 1984 Priznanje OF v občini Šentjur se podeljuje posameznikom, družbenopolitičnim organizacizam, KS in TOZD za posebne družbenopolitične, znanstvene in organizacijske dosežke pri razvijanju in krepitvi socialističnih samoupravnih in družbenih odnosov na območju občine Šentjur. Priznanje se podeljuje posameznikom in organizacijam iz občine Šentjur, ki so s svojim delom prispevali k dosežkom trajnejšega pomena in s tem vplivali na uveljavljanje in razvoj socialističnih odnosov in sistema, na razvoj samoupravljanja, zlasti na dosežke, ki pospešujejo neposredno uveljavljanje občanov in delovnih ljudi na vseh področjih in vseh oblikah družbenega življenja. Predloge za priznanje dajejo krajevne organizacije SZDL, krajevne skupnosti, družbenopolitične in druge organizacije, samoupravne skupnosti v občini. Predloge posredujte žiriji za podeljevanje občinskega priznanja OF najkasneje do 1. aprila 1984 na OK SZDL, Titov trg 5, Šentjur. K predlogu mora biti podana obrazložitev za podelitev priznanja. Informacije dobite na OK SZDL Šentjur tudi po telefonu na številko 741-286. OK SZDL TSRSBWIflW celje Od. t mm JLjrm tam — Kakor vsako leto tako je tudi letos KO SZDL Dobje ob prazniku žena organizirala proslavo, na kateri so sodelovali člani prosvetnega društva, OO ZSMS ter učenci osnovne šole Dobje. Pripravili so zelo bogat in lep kulturni program. O pomenu praznika je spregovoril predsednik KK SZDL in vsem ženam in materam tudi čestital. Krajevna organizacija RK in podmladkarji RK na osnovni šoli Dobje pa so obiskali na domu vse ostarele in osamljene ženice iter jim izročili čestitke s skromnim darilcem. Marsikateri je stopila v oko solza radosti, saj niso pričakovale takšne pozornosti najmlajših, ki iso jim pod vodstvom tov. mentorice tako za en dan pregnali osamljenost. - ♦ - — Učenci COŠ Loka pri Žusmu so tudi letošnji 8. marec preživeli med delavkami podjetja TEHNO — IMPEX iz Ljubljane. Pripravili so jim krajši kulturni program in jim podarili spominke, ki so jih sami izdelali. Delavci tega podjetja šoli Loka že vrsto let pomagajo s nhančnimi sredstvi. Večkrat organizirajo srečanje z učiteljskim kolektivom ter učenci v kraju samem. - ♦ - — Ob praznovanju dneva žena so 9. marca prosvetno društvo Skladateljev Ipavcev in učenci osnovne šole Franja Malgaja uprizorili pravljično igro »Mogočni prstan«. Igro je pripravila Ivanka Podgajski. — V soboto, 10. marca, so na Ponikvi praznovali dan žena. Pred nabito polno dvorano se je zvrstilo 84 nastopajočih. Razveseljivo je, da so se začeli uveljavljati mladi mentorji interesnih dejavnosti — nekdanji učenci osnovne šole Blaža Kocena. Kljub težavam pri toliko nastopajočih so jih na Ponikvi veseli. Omeniti moramo Simono Krašovec, Martino Golež, Jurija Gobca in Gracijo Potočnik. Aktivna je tudi dramska sekcija, ki jo vodi mlada učiteljica Franja Buser. Kulturna tradicija na Ponikvi se nadaljuje. ' "ss-,* ; — V soboto, 10. marca, so v TOZD Elegant proslavili dan žena in deseto obletnico vselitve v novo proizvodno halo. Vsem članom te delovne organizacije, ki že deset let nepretrgoma združujejo svoje delo, so podelili priznanja in spominske vaze. — V počastitev krajevnega praznika je kegljaški klub Šentjur organiziral posamezno tekmovanje v kegljanju. Tekmovanja se je udeležilo 32 posameznikov. Rezultati so naslednji: prvo mesto je dosegel Pišek Andrej s 444 podrtimi keglji, drugo mesto je dosegel Vodeb Alojz s 441 podrtimi keglji, tretje mesto je dosegel Skornik Vili s 440 podrtimi keglji. — V počastitev krajevnega praznika KS Šentjur — center je šahovsko društvo organiziralo hitropotezni turnir posameznikov. Udeležilo se ga je 18 šahistov. Prva tri mesta so zasedli: Zvone Leskovšek s 14 točkami, Marjan Drobne s 13,5 in Ciril Diaci z 12 točkami. Šentjurski portret PESEM JE NJEGOVO BOGASTVO IN LJUBEZEN BENO PECAR se je rodil v kmečki družini leta 1931 v Stopčah. Osnovno šolo je končal v Šentjurju in se izučil za strojnega ključavničarja v Cinkarni Celje ter se tam leta 1947 tudi zaposlil. Ob delu je izpopolnjeval svojo izobrazbo in končal srednjo tehnično šolo — strojne stroke. _ Beno je od otroških let ljubil pesem, bil je deček, ki je s petjem razveseljeval svoje domače. Prav pevske uspehe beleži od leta 1947 kot član mladinskega pevskega zbora v šoli. Beno Pečar je svojo pevsko pot začel že 1949, ko se je pridružil takratnemu pevskemu zboru v Šentjurju. S svojim zanesljivim tenorjem ter veliko pevsko disciplino je bil vedno v veliko oporo ostalim članom moškega pevskega zbora ter vzor mlajšim pevcem. Beno Pečar ni znan samo kot aktiven in vzoren član MPZ Skladateljev Ipavcev, ampak tudi kot neusahljiv ljudski pevec in poznavalec brezštevilnih izvirnih narodnih pesmi. Njegova pesem vedno zadoni v krogu prijateljev, ob različnih priložnostih, nenehno skrbi za ohranitev prvotne slovenske pesmi. Beno je nosilec zlate Gallusove značke, ki mu jo je za njegovo aktivnost podelila Zveza kulturnih organizacij Slovenije. Naša ZKO mu je podelila priznanje ob kulturnem prazniku. Benu Pečarju pesem pomeni bogastvo, prijateljstvo, ljubezen. Pesem je del njega in njegove družine. Goce Kalajdžiski KS Šentjur center KOMISIJA ZA KADROVSKA VPRAŠANJA, VOLITVE IN IMENOVANJA Komisija je na svoji seji z dne 23. februarja 1984 obravnavala nekatere kadrovske dopolnitve v krajevni skupnosti KS Šentjur-center in sicer:' Dosedanji predsednik. skupščine tov. Božič Avgust je zaprosil za razrešitev opravljanja funkcije predsednika skupščine zaradi preobremenjenosti. V preteklem letu je bil izvoljen za predsednika občinskega združenja ZB NOV Šentjur in s to funkc:jo prevzel vrsto obveznosti. To delo ga močno obremenjuje, vsled česar je zaprosil, da se ga razreši funkcije predsednika skupščine krajevne skupnosti Šentjur-center. Na osnovi tega je bil izveden postopek evidentiranja možnih kandidatov za predsednika skupščine v vseh uličnih odborih. Ve- čina uličnih odborov je evidentiranje izvedla in poslala predloge evidentiranih. Komisija je na svoji seji obravnavala vse evidentirane in ugotovila, da vsi kandidati izpolnjujejo pogoje in po usklajevanju sklenila, da skupščini predlaga razrešitev dosedanjega predsednika in izvolitev novega predsednika za dobo dveh let, tov. Cveta ERJAVCA. Komisija se je odločila za navedeni predlog zato, ker je tov. Cveto Erjavec v preteklem mandatnem obdobju uspešno opravljal vrsto pomembnih nalog v družbenopolitičnih organizacijah občine in krajevne skupnosti. Bil je predsednik KO SZDL v KS center ter kot predsednik aktivno , deloval tako v Socialistični zvezi kot v drugih organih krajevne skupnosti. Zato so podani vsi pogoji, da bo tudi funkcijo predsednika skupščine krajevne skupnosti uspešno opravljal. DO VIZ ŠENTJUR PRI CELJU TOZD VZGOJNO VARSTVENA ORGANIZACIJA ŠENTJUR Vpis novincev za šolsko leto 1984/85 bo od 1. 4. do 30. 4. 1984 v tajništvu VVO, kjer boste dobili ustrezen obrazec. Programsko volilna konferenca OKZK Šentjur Na programsko volilni konferenci občinske organizacije ZK v Šentjurju so kritično ocenili svoje delo in sprejeli usmeritve za delo v naslednjem obdobju. Po široki razpravi v številnih osnovnih organizacijah so delegati na konferenci v razpravi zajeli vsa področja dela in življenja v občini. Nekatera neurejena vprašanja so bila še posebej pov-darjena in tem bodo morali komunisti oosvetiti več pozornosti. Delegatski sistem ne deluje kot bi bilo potrebno in željeno, saj se nekatere delegacije ne sestajajo oziroma ne obiskujejo sej SIS. Potrebno bo narediti več na področju zaposlovanja in iskanja novih možnosti za zaposlovanje' mladih ter ustrezno načrtovati kadrovsko politiko. Vrsto nerešenih problemov ostaja na področju izgradnje infrastrukturnih objektov, na kar so posebej še opozorile OO ZK v KS. Premalo aktivnosti in pozornosti je posvečeno delovanju komunistov v drugih organizacijah in društvih, večje mora biti uveljavljanje frontne vloge socialistične zveze, krajevne samoupravne in se- veda vključevanje kmetovalcev v ZK. Vse te probleme in njihovo reševanje najdemo tudi v programu dela za naslednje obdobje. Ta še posebej povdarja naloge, ki nas čakajo na področju uveljavljanja nalog, ki so bile sprejete v okviru stabilizacijskega programa. Razprave o gospodarjenju so ravno tako opozorile na določene slabosti, vendar pa je splošna ugotovitev, da smo v občini kljub težkim pogojem za gospodarjenje vendarle dosegli načrtovane rezultate. Se naprej bo potrebno v OZD vložiti kar največ naporov za povečanje izvoza, v iskanju novih programov in povezav in seveda krepitev samoupravnih odnosov. Za sekretarja predsedstva OK ZKS v Šentjurju je bil izvoljen Martin VODUŠEK, roj. 1. 1955, član ZK od 1. 1975, ekonomski tehnik, vodja obrata v tozdu Plastika. namesto Borisa KRIŽMAN-ClCA, ki je bil imenovan za direktorja DO za opravljanje poslovnih storitev. Za predsednika je bil ponovno izvoljen Vlado GORJUP. Stališča in usmeritve sveta za informiranje pri SZDL Po volilno programski konferenci OK SZDL se je sestal na novo izvoljeni svet za informiranje. Obravnaval je splošno problematiko informiranja, še posebej pa je posvetil pozornost informiranju v občini. Na osnovi te seje je svet sprejel naslednja stališča : 1. Želimo, da bi naše glasilo postalo vsebinsko bolj usmerjeno v kvalitetno informiranje delovnih ljudi in občanov z vsemi pomembnimi aktualnimi nalogami in tudi dosežki vseh podpisnikov sporazuma o delovanju in sofinanciranju glasila UTRIP. 2. Svet se je opredelil, da pri tako zastavljeni vsebini glasila UTRIP aktivno sodelujejo vsi podpisniki s svojimi predlogi, usmeritvami, preko informatorjev in drugih odgovornih delavcev za obveščanje delovnih ljudi in občanov. Pričakujemo tudi aktivno sodelovanje s konkretnimi prispevki, potrebnimi za informiranost občanov in pripravnost^ za oblikovanje delegatskih odločitev. 3. V okviru opredelitve vsebine glasila UTRIP svet predlaga, da podpisniki sporazuma : TOZD, SIS, SO, IS, KS, UO SO, DPO, društva in družbene organizacije opredelijo tisti del vsebine o svojih aktivnostih, načrtovanjih, problematiki delovanja, ki bi jo javnosti redno posredovali, zapisano v UTRIPU. Na ta način bomo lahko vsebino UTRIPA dopolnili tudi s tistimi informacijami, ki so bralcem potrebne z vidika informiranosti kot tudi za potrebe aktivnosti delovanja v vseh samoupravnih sredinah. 4. Na ta način podana informacija bi pomembno prispevala tudi z vidika usmerjanja občanov za reševanje njihovih problemov in zadev na eni strani, na drugi pa bi takšna celovita informacija seznanila delovne ljudi in občane tudi s tistimi problemi in nalogami, ki so večkrat le predmet aktivnosti in prizadevanj manjšeea števila ljudi, vendar pa so pomembna za celotno družbenopolitično skupnost. Tu vidimo način in vidike boljšega informiranja in potrebno povezanost med delavcem v združenem delu in krajanom v krajevni skupnosti. 5. Predlagamo, da vsak podpisnik opredeli ' — zadolži delavca za pripravo in objavo prispevkov, ki se bodo tekoče (objavljali v UTxtlPU iz posamezne sredine. Le na ta način lahko skupno izpolnimo vsebino UTRIPA. Prav tako želimo, da se uredništvo UTRIPA seznanja s pomembnimi dogodki — dosežki v posamezni samoupravni sredini, da bi lahko pravočasno skupno pripravili zapis o takšnem po- membnem dogodku v našem glasilu UTRIP. Hkrati pa predlagamo, da podpisniki sporazuma oblikujejo pripombe na vsebino in predloge za dopolnitev ali izboljšanje. 6. Pri oblikovanju predlogov za opredelitev programske usmeritve za v prihodnje je svet za informiranje sprejel pobudo, da je vsebina UTRIPA opredeljena v smislu splošne informiranosti občanov o življenju, delu in dosežkih v posamezni samoupravni ksupnosti ter da bi bil drugi del vsebine v nekem smislu delegatski poročevalec, to pomeni, da bi bili članki posvečeni glavnim nalogam in problematiki v TOZD, KS, SIS, SO in da bi predstavljali strnjene zaključke na teh nivojih. 7. Vaše poglede na naše zastavljene naloge pričakujemo od vas v pismeni obliki v mesecu marcu. Svet za informiranje bo na tej osnovi pripravil dopolnjene usmeritve glasila UTRIP, katere, bo priložil k vabilu za skupen razgovor vseh podpisnikov sporazuma v mesecu aprilu. Za skupno sodelovanje in aktiven odnos do vsebine UTRIPA se vam zahvaljujemo! Predsednik sveta za informiranje Ludvik MASTNAK Vprašanje, ki terja odgovor! KDO JE ODGOVOREN ZA SLABO IZGRAJENA IGRALA PRI VRTCU IN KDO JE IZVAJAL NESTROKOVNO IZVRŠENA DELA? V preteklem letu so se izvršila nekatera dela pri obnovitvi ograje ob startem vrtcu v Šentjurju. Istočasno pa so bila postavljena in obnovljena tudi igrala. Seveda to ni nič nenavadnega. Posebnost je v tem, da so dela narejena izredno nestrokovno in je že sedaj velika škoda na objektu. Namreč nekatera igrala so polomljena, tudi ograja na nekaterem mestu ne ustreza. V kolikor je poznano, je bilo delo naročeno samovoljno s strani odgovornih v vrtcu. Dela pa je izvajal obrtnik iz Celja, in so veljala okoli 22 milijonv starih dinarjev. Nekateri starši so nas opozarjali, da je bila zadeva izvršena v privatnem aranžmaju iz sredstev amortizacije VVO. Sklep o izplačilu pa naj bi bil sprejet šele koncem lanskega leta. Pri vsem tem se sprašujemo ali ni investitor (tega seveda ni bilo, ker je bilo naročilo individualno) dolžan pridobiti tudi ustrezno soglasje od upravnega organa SO Šentjur. Vprašanje je ali so zadevo pregledali in ocenili tudi komunalni inšpektorji. Sicer pa bi moral zadevo preveriti še kdo tistih, ki daje sredstva za naš vrtec. V prvi vrsti so to tudi starši. Pričakujemo od odgovornih in pooblaščenih tako v upravnem organu občine, da zadevo dejan- sko preverijo. Zanimivo bi bilo videti v kakšnem in čigavem aranžmaju so bila sredstva namenjena in kdo je imel od tega koristi. Otroci v vrtcu pravgoto-vo ne, saj so nekateri na poškodovanih igralih že občutili nestrokovno izvršena dela. Če smo pred letom dni govorili, da nam za vrtec ne more biti vseeno, ker smo vanj veliko vložili, potem nam tudi ni vseeno kdo in kako z njim ravnajo tudi odgovorni v njem. Drago S. Iz dela samoupravnih interesnih skupnosti V mesecu februarju in marcu so se sestale skupščine SIS, pregledale delo in poslovanje v preteklem letu. Poleg tega pa so sprejele*'vrsto drugih sklepov, ki pomembno prispevajo k razreševanju problemov na posameznih interesnih področjih. Da bi bil o delu seznanjen čim širši krog občanov, smo se odločili, da vas preko občinskega glasila na kratko seznanimo z vsebino dela skupščin, ki so bile tokrat razmeroma dobro sklepčne, razen samoupravne stanovanjske skupnosti, ki je morala sejo zaradi nesklepčnosti dvakrat sklicati. Tokrat smo prvič poskusili s. sistemom skupnega pošiljanja gradiv po posameznih delegacijah kar je bilo že večkrat izpostavljeno s strani delegatov. Vse skupščine so sprejele poročila o delu v preteklem letu in zaključne račune. Pri financiranju programov dela v letu 1983 ni bilo večjih težav, razen pri komunalno cestni skupnosti, o čemer ste že bili obveščeni preko tega glasila. Cestna skupnost — Ocenjeno je bilo izvajanje stabilizacijskega programa, ki poteka uspešno, razen realizacije dogovora o združevanju sredstev za izgradnjo ceste Šentjur — Jakob. — Sprejet je bil finančni načrt, ki je za letošnje leto bolj v znamenju odplačevanja najetih kreditov, ki so bili najeti za sanacijo težkega finančnega položaja v lanskem letu. — Na predlog delegatov je skupščina vključila v program sanacijo nekaterih mostov (na cesti proti Loki, na cesti »proti Žepi-ni, Črnolici, Ponikvi). — Sprejet je bil sklep, da se zahtevku KK TOZD Transport za vračilo prispevkov zaradi pokrivanja izgube ne ugodi spričo težavnega finančnega položaja v skupnosti. — Veliko pripomb je bilo na opravljanje zimske službe s strani Cestnega podjetja na kategoriziranih cestah, kar so predstavniki Cestnega podjetja razlagali s |tem, da nekatere ceste niso v tolikšni meri usposobljene, da bi bilo mogoče službo vršiti z njihovo mehanizacijo. Za naslednjo zimo bodo skupaj s predstavniki KS opravili oglede vseh cest in v dogovoru s KS poskušali organizirati redno vzdrževanje tako letno kot zimsko (predstavniki KS, če se ne bodo oglasili, predstavniki Cestnega podjetja, jih pokličite vi!). Komunalna skupnost — Tudi ta skupnost je najprej ocenila izvajanje stabilizacijskega programa, za katerega je ugotovila, da dobro poteka. V mesecu marcu bodo predstavniki skupnosti opravili s celjsko komunalno skupnostjo razgovor o domicilnem združevanju prispevka. — Ob sprejemanju finančnega načrta za leto 1984 je bilo »največ razprav o zahtevku Komunalno obrtnega podjetja Šentjur za kritje izgube na vodooskrbi, v znesku 2.623.032 din. Skupščina je začasno ta zahtevek zavrnila in terjala od KOP izdelavo kompleksne analize vzrokov za nastalo izgubo in program lastnih ukrepov, s katerimi bi preprečili ponavljanje takšnega stanja. — Tudi komunalna skupnost je zavrnila zahtevek KK TOZD Transport za vračilo vplačanega prispevka zaradi težke finančne situacije. — Skupščina je sprejela sklep, da se naroči projekt za vodovod v Dramljah, da se začne z izdelavo podzemnega katastra v Šentjurju in da |se financira raziskava izgub vode- na obstoječih vodovodnih napeljavah. Stanovanjska skupnost — Skupščina je za to leto svojo pozornost usmerila v tri glavne smeri in sicer: a) ureditev kotlovnic v soseski -Pešnica in ulici Dušana Kvedra za prehod na trdo gorivo; b) dokončanje stolpiča v ul. Miloša Zidanška in hiše na Ka-lobju; c) bolj načrtno in sprotno vzdrževanje stanovanjskega fonda; — Sprejeti so bili natečaji za zbiranje vlog za jkredite (natečaja objavljamo v tem glasilu). — Skupščina je sprejela tudi sklep, da bo od vseh OZD, ki so zagotovile, da bodo v petih letih nadomestile solidarnostna stanovanja, dodeljena mladim družinam, terjala postopno uresničevanje tega zagotovila. SIS za varstvo pred požari — Skupščina je obravnavala poročilo o požarih v preteklem letu in izrazila zaskrbljenost nad izredno visoko materialno škodo ki je ob tem nastala ter ob dejstvu, da mnoga opozorila in preventivni ukrepi ne zaležejo. — Sprejet je bil dogovor, da se postopoma vsa gasilska društva opremijo z UKW radijskimi postajami in se te zveze vključijo v sistem republiških zvez. — Skupščina se je zavzemala za pospešeno delo pri organiziranju in spremljanju službe za polnjenje gasilskih aparatov v sklopu gasilskega društva Šentjur. — Ob sprejemu finančnega načrta je bilo dogovorjeno, da skupnost najame kredit v znesku 1,200.000,00 din za sofinanciranje nakupa avtocisterne za GD Planina in 800.000,00 din za nakup gasilskega avtomobila za GD Lokarje. — Sprejet je bil sklep, da se KK TOZD Transport vrnejo vplačani prispevki za pokritje izgube. Raziskovalna skupnost — V finančnem načrtu za leto 1984 je skupnost zagotovila 750.000,00 din za raziskavo vodnih virov in možnosti vodooskr-be v občini. Glede na to, da je tudi komunalna skupnost zagotovila 800.000,00 din, lahko pričakujemo, da bomo prišli do ugotovitev, kako zagotoviti trajnejšo oskrbo celotnega območja občine. — Druga najpomembnejša raziskava, za katero je skupnost namenila 250.000,00 din, je raziskava LI «-Bohor« o možnostih finalne predelave hrastovega žaganega lesa. Kmetijska zemljiška skupnost — Ob sprejemu zaključnega računa so se delegati seznanili tudi s potekom komasacije dramelj-ske doline iin stroški, ki jih je krila kmetijsko zemljiška skupnost v višini 7 [% za ta dela in za I. del pedagoške eksperzije za voglajnsko dolino. — Zaradi zagotavljanja normalnega poteka dela so ponovno izvolili izvršni odbor in sprejeli sklep, da se za urejanje melioracij in komasacij zaposli nov delavec, za katerega se bodo sredstva zagotavljala iz sklada za intervencije v kmetijstvu. Temeljna izobraževalna skupnost — Skupščina je sprejela predlog delegacij iz osnovnih šol, da se del ostanka dohodka po zaključnem računu za leto 1983 nameni za 6 % valorizacijo OD delavcem v osnovnih šolah. — Sprejet je bil splep, da se prične z investicijo prizidka k osnovni šoli v Gorici pri Slivnici. Delegati so sprejeli investicijski program, ki predvideva dokončanje investicje v letu 1985. Spremembe v delitvi ostanka po ZR za leto 1983 pa bodo otežile izvajanje tako zastavljenega programa. — Delegatom je bila posredovana informacija o sanaciji strehe na prizidku OS Šentjur. Ker na podlagi vseh dosedanjih poslovnih dogovorov z izvajalcem GIP Ingrad niso dali rezultatov, je bila uporabljena sodna pot. Pred izvajanjem sanacije strehe pa bo opravljena še statična presoja objekta, ki je naročena pri Zavodu za raziskavo materialov in konstrukcij Ljubljana. — Predstavnik zavoda za šolstvo iz Celja je podal poročilo o stanju vzgoje in izobraževanja v občini Šentjur. — Sprejet je bil še pravilnik o štipendiranju, samoupravni sporazum o ustanovitvi in financiranju zveze prijateljev mladine in še nekateri drugi akti. Kulturna skupnost — Skupščina se je zavzela za to, da je treba urediti lastništvo kulturnih domov ter zagotoviti s strani krajevnih skupnosti in prosvetnih društev stalno skrb za redno vzdrževanje teh objektov. — Skupščina je sprejela pobudo občinske organizacije ZZB NOV o prevzemu financiranja muzejske zbirke NOB na Planini in bo že v letošnjem letu zagotovila za ta namen ustrezna sredstva. — Sprejeto je bilo poročilo o delu zveze kulturnih organizacij v preteklem letu, ki je prikazalo vso širino in pestrost kulturnega delovanja v občini pa tudi številne probleme, s katerimi se posamezna društva še srečujejo. Telesnokulturna skupnost — Skupščina je sprejela poročilo o delu zveze telesnokulturnih organizacij v preteklem letu, iz katerega je razviden napredek, ki je bil narejen v preteklem obdobju, nakazana pa je tudi vrsta nalog, ki jih bo treba opraviti v bodoče. Skupnost otroškega varstva — Največ pozornosti je vsekakor povzročila razprava o novi ekonomski ceni v vrtcu in jaslih ter osnutek nove prisprevne lestvice. Ekonomska cena je bila potrjena, osnutek prispevne lestvice pa je bil dan v razpravo in bo dan v sprejem skupaj s pripombami, ki se bodo oblikovale v razpravi na seji skupščine konec meseca marca. — Skupščina se je tudi seznanila s potekom izgradnje vrtca na Pešnici. Ta vrtec bi moral pravzaprav že biti dokončan, vendar so se dela s strani izvajalca Marlesa zavlekla tako, da bo vrtec v celoti dokončan in pripravljen za vselitev v mesecu aprilu ali začetku maja. Občinska zdravstvena skupnost v tem času, ko smo pripravljali to informacijo, še ni zasedala zaradi prepozne dostave materialov s strani zdravstvene skupnosti in je skupščina sklicana za 22. marec. * V SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA SKUPNOST obCine Šentjur pri celju Odbor za družbeno pomoč Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Šentjur pri Celju je na podlagi 13. člena Pravilnika o pogojih in merilih za dodelitev družbeno najemnih stanovanj na svoji seji dne 23. 2. 1984 sprejel naslednji predlog PRIORITETNE LISTE za dodelitev družbeno najemnih stanovanj. V predlog se uvrstijo: 1. Drame Marija, Dobrina 52, Loka pri Žusmu — 390 točk 2. Polenšek Marjana, Stopče 32a, Grobelno — 350 točk 3. Polutnik Stanko, Loka 99, Loka pri Žusmu — 350 točk 4. Gajšek Anton, Doropolje 26, Planina pri Sevnici — 340 točk 5. Zmrzlikar Greta, Praprotno 15, Planina pri Sevnici — 330 točk 6. Kršlin Slavica, Loka 120, Loka pri Žusmu — 330 točk 7. Skale Mojca, Bukovje 22, Gorica pri Slivnici — 310 točk 8. Gorišek Marija, Visoče 9a, Planina pri Sevnici — 290 točk 9. Jegrišnik Ljudmila, Loka 57, Loka pri Žusmu — 290 točk 10. Arzenšek Srečko, Kostrivnica 19, Šentjur pri Celju — 210 točk 11. Jazbec Anton, Na Lipico 1, Šentjur pri Celju — 175 točk Predlog prednostne liste je v javni obravnavi 30 dni po dnevu objave v Utripu. V tem roku lahko dajo vsi zainteresirani svoje pripombe na predlog prednostne liste. Pripombe sprejema tajništvo Samoupravne stanovanjske skupnosti Šentjur. Po končani javni obravnavi bo odbor ponovno obravnaval morebitne pripombe in nato prednostno listo predlagal skupščini stanovanjske skupnosti v sprejem. Predsednik odbora Martin Vodušek l.r. SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA SKUPNOST OBČINE ŠENTJUR PRI CELJU Samoupravna stanovanjska skupnost občine Šentjur pri Celju objavlja na podlagi 8., 9. in 10. člena Pravilnika o pogojih in merilih za dodeljevanje družbenih stanovanj, s katerimi razpolaga stanovanjska skupnost občine Šentjur pri Celju JAVNI NATEČAJ za zbiranje vlog za uvrstitev v novo prednostno listo za dodelitev družbenega stanovanja. Upravičenci za dodelitev družbenega stanovanja so: 1. občani in družine z nižjimi mesečnim skupnim čistim dohodkom na člana družine od poprečnega osebnega dohodka v SR Sloveniji 2. upokojenci in invalidi 3. delavci, zaposleni v delovnih skupnostih in zavoda s pod ročja šolstva, otroškega varstva. izobraževanja, zdravstva in drugi 4. za delo nesposobni občani Vsi upravičenci za uvrstitev v prednostno listo za dodelitev družbenega stanovanja morajo izpolnjevati naslednje pogoje: — da upravičenec za stanovanje oz. od članov njegove družine ni imetnik stanovanjske pravice na primernem stanovanju ali lastnik primernega vseljivega stanovanja, — da upravičenec za stanovanje stalno biva na območju občine Šentjur pri Celju — da upravičenec oz. njegova družina doslej še niso imeli ustrezno rešenega stanovanjskega vprašanja — da upravičenec ali za delo sposoben član ožje družine ni neupravičeno nezaposlen Posebni pogoji za dodelitev družbenega stanovanja so: — za občane in družine z nižji- mi čistimi osebnimi dohodki se smatrajo upravičenci, katerih čisti dohodek na člana družine v preteklem letu ne presega 501% poprečnega OD v SR Sloveniji kot ga izračuna Zavod za statistiko SR Slovenije — za upokojence in invalide, da skupni dohodek na člana družine ne presega mejnega zneska določenega v okviru skupnosti socialnega varstva v preteklem letu. Upravičenci vložijo pismene vloge na Samoupravno stanovanjsko skupnost in morajo vsebovati : — osebne podatke o upravičencu in članih njegove družine — potrdilo o stanlem bivališču občine Šentjur — uradno overjeno dokazilo o osebnem dohodku, pokojnini ali invalidnini za upravičenca in zaposlene člane družine — morebitna potrdila o težjih boleznih upravičenca in članih njegove družine. Razpis velja do 10. aprila 1984, upravičenci pa lahko vlagajo v bodoče vloge za uvrstitev v prednostno listo skozi vse leto, vendar bodo vloge obravnavane enkrat letno in na osnovi tega izdelana tudi prednostna lista. Vse prelete vloge bo preverila komisija pri odboru za družbeno pomoč v stanovanjskem gosoodarstvu občine Šentjur in objavila predlog nrioritetne liste v občinskem glasilu Utrip. Predsednik odbora za družbeno pomoč Vodušek Martin l.r. SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA SKUPNOST OBČINE ŠENTJUR PRI CELJU Samoupravna stanovanjska skun-nost občine Šentjur pri Celju objavlja po sklepu skupščine Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Šentjur, sklepu Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Enote Šentjur ter odbora za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu JAVNI RAZPIS I. za zbiranje vlog za dodelitev posojil iz družbenih sredstev vzajemnosti in sicer: 1. posojila Temeljnim organizacijam združenega dela in delovnim skupnostim za nakup ali zidavo družbeno najemnih stanovanj za svoje delavce v znesku 10.866.000, — din 2. delavcem za nakun stanovanja v družbeno usmerjeni stanovanjski izgradnji in zidavo družinske stanovanjske hiše v osebni lastnini in adaptacijo stanovanjske hiše v zasebni lasti, če s tem pridobijo stanovanjske površine. Za ta namen bodo razdeljena sredstva v višini 7.244.000, — din Posojilo iz združenih sredstev lahko pridobijo temeljne organizacije združenega dela in delovne skupnosti, če izpolnjujejo naslednje pogoje: — da začasno niso sposobne oblikovati dovolj sredstev v skladu skupne porabe za pla- niran obseg stanovanjske gradnje ali nakupa stanovanj; — da združujejo sredstva vzajemnosti v stanovanjski skupnosti: — da so sprejele samoupravne splošne akte o osnovah in merilih za reševanje stanovanjskih vprašanj delavcev, ki so vsklajeni z Zakonom o stanovanjskem gospodarstvu in družbenim dogovorom o skupnih osnovah za zagotavljanje in usklajevanje samoupravnih družbeno ekonomskih odnosov na nodročju stanovanjskega gospodarstva v SR Sloveniji; — da imajo finančni plan in plan financiranja stanovanjske izgradnje odn. nakupa stanovanj; — da imajo plan potreb in program reševanja stanovanjskih vprašanj svojih delavcev; — da bodo delavcem dodeljevale'stanovanja v skladu s sprejetimi standardi. Vlogi priložijo: 1. sklep pristojnega organa upravljanja o najetju posojila in sklep o zagotavljanju sredstev za odplačilo anuitet 2. Plan dohodka, finančni plan in plan financiranja stanovanjske gradnje odn. nakupa stanovanj 3. Plan potreb in plan reševanja stanovanjskih potreb svojih delavcev 4. Samoupravne akte o osnovah in merilih za reševanje stanovanjskih vprašanj delavcev Delavci nridobijo pravico do posojila za nakup stanovanja v družbeno usmerjeni stanovanjski izgradnji, zidavo družinske stanovanjske hiše v osebni lasti in adaptacijo stanovanjske hiše, če se s tako adaptacijo pridobijo stanovanjski prostori, če izpolnjujejo naslednje pogoje: — če nimajo stanovanja ali pa imajo neustrezno oz. neprimerno stanovanje in niso sami ali njihovi družinski člani lastniki vseljivega stanovanja, stanovanjske hiše ali vikenda, ki presega 50 m1 površine — če so namesko varčevali za stanovanjsko gradnjo v banki in je namensko varčevanje že zaključeno ali pa bo zaključeno v krajšem času — da so zaposleni v temeljni organizaciji združenega dela, ki združuje sredstva vzajemnosti v stanovanjski skupnosti občine Šentjur Prosilci naj dvignejo vloge za pridobitev posojila na Samoupravni stanovanjski skupnosti občine Šentjur in jih izpolnjene z vsemi potrebnimi dokazili vložijo na Samoupravno stanovanjsko skupnost Šentjur. Vlovi priložilo: 1. gradbeno dovoljenje ali adaptacijsko dovoljenje in zemljiškoknjižni izpisek, ki ne sme biti starejši od 2 mesecev 2. potrdilo o namenskem varčevanju 3. potrdilo o doseženem družinskem dohodku v letu 1983 za vse družinske člane Delovni ljudje, ki samostojno opravljajo dejavnost z osebnim delom in pri njih zaposleni delavci, so pod enakimi pogoji upravičeni do posojila in so ize- načeni z delavci v združenem delu. Prednost pri najemanju posojila imajo delavci z nižjimi dohodki na člana družine in delavci, ki bodo z dograditvijo stanovanjske hiše sprostili družbeno stanovanje, ki po stanovanjskih standardih ni ustrezno za njihovo družino. II. Za zbiranje vlog za dodelitev posojila iz stanovanjskih sredstev Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja za obnovo ali prenovo lastne stanovanjske hiše upokojencev in invalidov. Za posojila bo v letu 1984 na razpolago 5.000. 000,— dinarjev Do posojila so upravičeni upokojenci in invalidi, ki imajo stalno prebivališče v občini Šentjur, če izpolnjujejo naslednje pogoje: — da so lastniki ali solastniki stanovanjske hiše in prebivajo v hiši, za katero prosijo za posojilo, — da si s pridobljenim posojilom izboljšajo svoje stanovanjske razmere — da so kreditno sposobni — da imajo potrebno dovoljenje občinskega upravnega organa, pristojnega za gradbene zadeve, če gre za taka dela, za katera je dovoljenje potrebno. Vloga mora vsebovati osnovne podatke prosilca, namen, za katerega bo posojilo uporabljeno in dovoljenje občinskega upravnega organa, če gre za dela, za katera je dovoljenje potrebno. III. Za zbiranje vlog za dodelitev posojila iz stanovanjskih sredstev borcev NOV za obnovo ali prenovo lastne stanovanjske hiše. Za posojilo bo v letu 1984 na razpolago 380.000, — dinarjev Do posojila so upravičeni borci NOV, ki imajo stalno prebivališče v občini Šentjur, če izpolnjujejo naslednje pogoje: — da so lastniki ali solastniki stanovanjske hiše in prebivajo v hiši, za katero prosijo za po so j ilo — da si s pridobljenim posojilom izboljšajo svoje stanovanjske razmere — da so kreditno sposobni — da imajo potrebno dovoljenje občinskega upravnega organa, pristojnega za gradbene zadeve, če gre za taka dela, za katera je dovoljenje potrebno. Vloga naj vsebuje osnovne podatke prosilca, namen, za katerega bo posojilo uporabljeno in dovoljenje občinskega upravnega organa, če gre za dela, za katera je dovoljenje potrebno. Temeljne organizacije združenega dela in delovne skupnosti ter ostali prosilci, ki želijo sodelovati v objavljenih razpisih, naj vložijo pismene vloge za dodelitev posojila za samoupravno stanovanjsko skupnost občine Šentjur pri Celju najkasneje do 20. 4. 1984. O rešitvi vlog bodo prosilci obveščeni najkasneje do 30. 5._ 1984, izid razpisa pa bo objavljen v občinskem glasilu Utrip. Samoupravna stanovanjska skupnost občine Šentjur pri Celju Kako smo pustovali Letošnje pustovanje v Šentjurju lahko ocenimo prvič kot dobro organizirano. Res je, da je-bil organizator Društvo prijateljev mladine Šentjur-center, toda za začetek smo uspeli tako v društvu kakor na sploh. Množica krajanov z maskami in brez mask je spremljalo pustne šeme. Trdno smo se odločili, da bomo prihodnje leto pustovanje organizirali še bolj načrtno in tudi širše. Za uspešno izvedeno pustovanje in uspelo povorko se društvo ' posebej zahvaljuje naslednjim: — DO Merx Šentjur — -Osnovni šoli Šentjur — Varešku Branku — Postaji milice Šentjur — OO ZSMS Šentjur — skupščini občine Šentjur — Antonu Koželju — KS Šentjur-center — vsem drugim, ki so pripomogli, da je pustno rajanje navduševalo staro in mlado. Obljuba, ki je bila dana na prireditvi, da se prihodnje leto spet vidimo, bo izpolnjena. Ne manjka nam (dobre volje in ne manjka ljudi, ki bi želeli pomagati. Pričeti je treba delati in tudi rezultati bodo vidni. Prihodnje leto se torej vidimo na PUSTOVANJU za staro in mlado. Halo, Šentjur! IZOBRAŽEVANJE NA SREDNJI KMETIJSKO-ŽIVILSKI SOLI CELJE IN SPREJEM V DOM UČENČEV PRI ENOTI ŠENTJUR PRI CELJU Vpis novincev v 1. letnik srednjih šol po programih v srednjem usmerjenem izobraževanju za šolsko leto 1984-85 V mrežo srednjega usmerjenega izobraževanja je vključena tudi Srednja kmetijska-živilska šola Celje, ki izobražuje v Celju in Šentjurju za naslednje poklice kmetijske usmeritve: venskega jezika, matematike in biologije. Sprejem učencev v Dom učencev v Šentjurju, Cesta na Kmetijsko šolo, 63230 Šentjur pri Celju Vsem tistim učencem, katerim je zaradi oddaljenosti kraja bivanja nemogoč dnevni prihod v šolo, je omogočeno bivanje v domu Kmetijske šole v Šentjurju. Učenci, ki dnevno prihajajo v šolo, pa tudi lahko dobijo ustrezne obroke: malice in kosila. Učenci, ki bivajo v domu, ima- Trajanje šolanja Program Vrsta programa Predvidene smeri izobraževanja Stopnja zahtevnosti 2x6 kmetovalec mesecev kmetovanje skrajšani kmetovalka-gospodinja II 3 leta kmetijec srednji kmetijec IV. 4 leta kmetijski tehnik V. 3 leta vrtnar IV. 4 leta vrtnarski tehnik v. Skrajšani program je namenjen kmečki mladini in omogoča usposabljanje za dela kmetovalca oziroma kmetovalke-gospodi-nje. Teoretični in praktični del pouka traja na šoli predvidoma 12 mesecev v dveh zimskih obdobjih. Pričetek pouka bo v času od 1. oktobra do 1. novembra in bo trajal do 15. oz. 25. aprila. Točen začetek bo javljen vpisanim učencem pismeno na dom. V ostalih mesecih opravlja učenec proizvodno delo doma na kmetiji oziroma v kmetijski organizaciji pod nadzorstvom šole. Značilni poklici oziroma dela in naloge po smereh: — kmetijec: poljedelec — živinorejec, sadjar — vinogradnik — kletar — vrtnar in vrtnarski tehnik: vrtnar, cvetličar, zelenjadar, vrtnarski tehnik — kmetijski tehnik: poljedelsko-živinorejski tehnik, sadjarsko-vinogradniški tehnik Pogoji za vpis: V skrajšani program, za dela kmetovalec in kmetovalka-gospo-dinja, se lahko vključi mladina po izpolnjeni osnovnošolski obveznosti (uspešno dokončanih vsaj 6 razredov osnovne šole). V 1. letnik po programih srednjega izobraževanja (kmetijec, kmetijski tehnik, vrtnar, vrtnarski tehnik) se lahko vpiše, kdor je uspešno končal osnovno šolo (uspešno končal 8 razredov osnovne šole) ali skrajšani program srednjega izobraževanja oz. šolo po 'zakonu o. poklicnem izobraževanju in urejanju učnih razmerij. Kdor ni končal ene izmed navedenih šol, se lahko vpiše, če opravi sprejemni izpit, s katerim mora dokazati, da obvlada program osnovne šole. Za vpis za kmetovalca in kme-tovalko-gospodinjo, kmetijca in vrtnarja ni potrebna pozitivna ocena iz tujega jezika. Pogoji za vključitev v izobraževanje po posameznem izbirnem delu programa: — kmetijec in vrtnar: pozitivna ocena iz vseh predmetov 1. letnika, lako tudi brez pozitivne ocene iz tujega jezika, — kmetijski tehnik in vrtnarski tehnik: pozitivna ocena iz vseh predmetov 1. letnika in najmanj ocena dobro iz slo- jo organzirane učne ure in pomoč pri učenju. Učenci, ki bodo bivali v domu, dobijo dodatek za dodeljeno štipendijo za bivanje izven kraja stalnega bivališča. Učenci, ki žele bivati v domu, naj istočasno ob prijavi za šolo dajo tudi prijavo za bivanje v domu na upravo šole. Štipendiranje v letu 1983-84 1. Temeljna oblika štipendiranja so kadrovske štipendije, ki jih podeljujejo OZD v kmetijstvu, pa tudi gozdarstvu. Za kadrovsko štipendijo lahko zaprosijo učenci pri svoji najbližji kmetijski organizaciji. Zaprosijo lahko tudi učenci, ki bodo po končanem šolanju ostali na domači kmetiji. 2. Druga oblika štipendiranja so štipendije iz združenih sredstev. Za to obliko štipendije učenci zaprosijo pri Skupnosti za zaposlovanje v občini stalnega bivališča pri Odboru za štipendiranje. Višina štipendije je odvisna od dohodka v družini in kraja bivanja med šolanjem: dodatek, če učenec biva v domu ne pa doma. Možnost nadaljnega izobraževanja po končanem izobraževanju V. stopnje (4 leta) za kmetijskega ali vrtnarskega tehnika: Učenci se bodo lahko vključili v izobraževanje po programu za pridobitev višje ali visoke strokovne izobrazbe. Po uspešno končanem izobraževanju, po ustreznem programu, se bodo učenci lahko zaposlili v kmetijski in vrtnarski družbeni ali zasebni proizvodnji. Izobraževanje bo potekalo v šolah v Celju in Šentjurju. Oddelki bodo razporejeni v skladu z možnostmi izvajanja teoretičnega in praktičnega pouka ter po načelu približanja šole učencem, kar pomeni, da bodo oddelki v Celju in Šentjurju. Podrobne informacije bodo kandidati dobili na informativnem dnevu, ki bo marca 1984. 1. Srednja kmetijsko-živilska šola Celje, enota Medlog: (Vrtnarska šola Medlog!, 63000 Celje, Ljubljanska cesta 97 telefon (063) 23-279 2. Srednja kmetij sko-živilska šola Celje, enota Šentjur: (Kmetijska šola Šentjur pri Celju), 63230 Šentjur pri Celju, Cesta na Kmetijsko šolo 9 telefon (063) 741-290 Kunčjereja Zadnje čase se veliko govori o kuncih oziroma zajcih. Kunčji mladiči ob kotitvi niso porasli, za razliko od zajcev, katerih mladiče ob kotitvi že pokriva dlaka. Pravilen izraz za dolgouhe štirinožce, ki jih redimo doma, je torej kunec. ' Kunec je rastlinojed, ki odlično izkorišča hrano z veliko količino surove vlaknine, kljub temu da ni prežvekovalec. Ce primerjamo kunce in perutnino, je perutnina v podrejenem položaju — perutnina potrebuje v svojem obroku hranilne snovi živalskega izvora, ki so dražje, medtem ko se kunec prehranjuje izključno s hrano rastlinskega izvora. Kunci, ki jih običajno najdemo pri naših rejcih, so lisci, belgijski orjaki ter križanci med tema pasmama. To so velike, težke živali, katerih plodnost in konverzija (poraba hrane za kg prirasta) nista zadovoljivi. Klav-nost teh kuncev je slabša. Pasmi, ki se odlikujeta po odlični plodnosti, konverziji, klavnem izplenu (62 — 64 %), dobrih materialnih lastnostih, sta beli novozelandec in kalifornijec oziroma križanci med tema dvema pasmama. V intenzivni kot ekstenzivni reji dajemo tem živalim absolutno prednost. V Rimskih Toplicah je že naseljen hlev s 400 samicami te pasme. Tudi nekaj naših kunčjerejcev je že nabavilo te kunce. Vsi, ki se boste odločili za nakup, ise oglasite na KK Šentjur — TOK, kjer sprejemamo naročila. V ohišnični reji pokladamo kuncem valominozno krmo v presnem stanju (leguminoze, mlado travo, zelje, mlade koprive), v suhem stanju (seno legu-minoz in trav, krompir, korenje, krmna pesa), zrnata krmila (oves, ječmen, pšenica, koruza), žitna slama, pesni rezanci, otrobi. Ta uravnotežen obrok dodamo kuncem nekaj briketov. Odkupna cena kuncev vseh pasem je 150,00 din za kg žive teže. Odkup se vrši vsak tretji četrtek v mesecu ob 18. uri pri veterinarski postaji. Cena novo-zelandcev je znatno višja. TOK Pridelovanje kumar in zelja Kooperanti KK Šentjur TOK zadnja leta pridelujejo kumare za vlaganje. Lanskoletna suša je bistveno zmanjšala pridelek, zaradi česar je bil zaslužek slabši. Letošnje leto smo dobili zanimivo ponudbo za izvoz v Italijo. Italijani odkupujejo le prvo vrsto v velikosti 3 — 6 cm po ceni 40 Javni razpis je bil objavljen v DELU v torek, 28. 2. 1984. Celje — Šentjur, marec 1984 UPRAVA SREDNJE KMETIJSKO-ŽIVILSKE ŠOLE CELJE din za kg. Zaradi take cene je tudi kontrola ostra. Pridelek kumaric znaša 400 q/ha. Pridelovanje kumar na 1,20 m visoki mreži daje še višje donose. Mreža je iz uvoza in je ni moč dobiti, lahko pa je spletemo sami iz polietilenske vrvi za hmelj oziroma fižol. Obiranje kumar zahteva obilo vestnosti, potrpljenja in časa, zato je treba imeti na razpolago dovolj delovne sile. Povpraševanje po zelju je precejšnje. Sorta, ki se najlažje proda, je varaždinsko zelje. Pridelek zelja znaša 50 t/ha. Možna je uporaba herbicidov, zato zahteva manj delovne sile. Zelje uspeva na različnih tipih tal, morajo pa biti preskrbljena z vlago. Na zemlji z nevtralno reakcijo se želje lahko goji več let na isti površini. TOK 0 ljudeh, ki skrbijo za naše ceste Cesano podjetje iz Celja ima v Šentjurju delovno enoto, v kateri je sedaj v zimskem času zaposlenih 24 delavcev. Na področju občine imajo na skrbi 65 km regionalnih cest, od katerih je še 28 km v makadamu. To so odseki proti Kozjemu in Planini, kar naši družbeni skupnosti res ne more biti v ponos. Hkrati imajo delavci na skrbi še 122 km takozvanih kategoriziranih ali občinskih cest — od teh je 8 km v šmarski občini. Zanimivo je, da je teh cest, ki so nižje kategorije v makadamu, le še 46 km, kar je v primerjavi z regionalnimi cestami znatno bolje. Delovodja enote tov. F. Feldin je povedal, da letošnja dolga in snežna zima povzroča delavcem ogromno dela in skrbi. Pogosto pluženje, posipavanje in soljenje je zahtevalo že 2400 m3 posipne-ga materiala — to je pesek raznih granulacij in 280 t soli. Za uspešno izvajanje vseh del imajo na voljo 7 plugov, 6 tovornjakov, 4 posipalce, 2 nakladalca, 1 pol-tovorni avto in 1 kombi. Posipni material imajo seveda na prostem, bolje pa bi bilo, da bi bil v lopah pod streho, saj pada na pesek sneg in dež, vse to zmrzne, napravi se skorja, ki ni več sipka. Krajevna skupnost na Planini doslej še ni našla ustrezne deponije, kjer bi bile zaloge peska; prav zato gre precej materiala v izgubo. Vsekakor zaslužijo delavci enote vso pohvalo, saj doslej na šentjurskih cestah ni bilo posebnih težav s snegom in poledico. E. Rečnik SKUPŠČINA KS DOBJE SPREJELA ZAKLJUČNI RAČUN ZA PRETEKLO LETO IN PLAN ZA LETO 1981 V nedeljo, 4. 3. 1984, se je sestala na redni seji skupščina krajevne skupnosti Dobje in kot najvišji organ krajevne samouprave sprejela pomembne sklepe za razvoj krajevne skupnosti v letu 1984. Kljub izredno slabemu vremenu je bila udeležba delegatov dokaj dobra. Seje skupščine se je udeležil tudi predsednik skupščine občine Šentjur tov. Peter Knez. V poročilu o doseženih rezultatih krajevne skupnosti v preteklem letu in obrazložitvi k zaključnemu računu je bilo poudarjeno, da smo kljub nekaterim težavam vendarle uspeli uresničiti večino nalog, ki smo jih zapisali v plan za leto 1983. Sredstva krajevnega samoprispevka ter ostala sredstva, s katerimi razpolaga krajevna skupnost, so bila porabljena v skladu s sprejetim planom in sklepi samoupravnih organov, zato so delegati skupščine soglasno potrdili zaključni račun. Osnutek* plana za leto 1984 je bil v javni razpravi že od novembra preteklega leta, ko ga je sprejel svet krajevne skupnosti Dobje. Obravnavan je bil na vseh sestankih DPO, ki so bili v tem času. Seveda vseh potreb in želja ni bilo možno upoštevati, pohvalno pa je, da je tudi v krajevni skupnosti vse bolje prisotno spoznanje, da planiranje brez finančnega pokritja vnaša med občane le nezadovoljstvo. V letošnjem letu bo naj večja investicija v KS Dobje izgradnja vodovoda Kapsl — Dobije. Računamo, da bi ob pomoči OVS in TVS zgradili v tem letu vsaj glavni cevovod. V skladu s srednjeročnim planom ter referendumskim programom, za katerega je bil izglasovan krajevni samoprispevek, je v letošnjem letu predvideno nadaljevanje modernizacije ceste Dobije — Presečno. Zavedamo se, da s sredstvi samoprispevka ne bo možno v celoti pokriti te investicije, pač pa bo treba pridobiti še dodatna sredstva širše družbe, kakor tudi maksimalno angažiranje krajanov tako pri delu kakor tudi pri zbiranju dodatnih denarnih prispevkov. V letošnjem letu bomo nadaljevali z ureditvijo mrliške vežice, nekaj sredstev pa je namenjenih tudi za gramoziranje ostalih krajevnih cest. To je le nekaj glavnih postavk iz plana, ki ga moramo realizirati letos, če se hočemo postopoma izkopati iz nerazvitosti. Delegati so na skupščini opozorili na izredno slabo stanje šolskega prostora in potrebe po izgradnji nove šole. Ker v tem letu ni nobenih realnih možnosti, da bi se gradnja lahko pričela, bomo kljub temu pričeli z aktivnostmi okrog priprave lokacije, da bi po izgradnji prizid- ka v Slivnici lahko pristopili h gradnji tudi v Dobju. Tudi nadaljnji razvoj telefonskega omrežja v krajevni skupnosti in cilja, ki smo si ga pred leti zastavili, da bi bil v vsaki vasi vsaj en telefon, v letošnjem Gasilska enota Ob železnici, 25 km iz Celja proti Mariboru, leži vas Dolga gora, ki se z ravninskega dela, poraščenega z gozdovi, med obdelanimi polji položno dviga v skrbno obdelan vinogradni predel in prehaja v z gozdom poraščeno gričevnato planoto, raztegnjeno z vzhoda proti zahodu, utesnjeno med tri sosednje občine. Videz tipične slovenske vasi ji dajejo novo zgrajene in adaptirane hiše z gospodarskimi poslopji ob cesti, med njivami, vinogradi, sadovnjaki in pašniki. Novo asfaltirana cesta, ki je plod enotnosti in pridnih rok, je poleg železnice odlična povezava z utripom zunanjega sveta. Delavsko in kmečko življenje jo veže v enotno vaško skupnost, katere poseben pečat ji daje 8. septembra leta 1980 ustanovljena gasilska enota, ki deluje pod okriljem GD Ponikva. Da se poveča preventiva na področju GD Ponikva, ki s svojim delom pokriva območje 16 vasi, je bila dana pobuda, da se v Dolgi gori, ki je najbolj oddaljena od društva, ustanovi gasilsko enoto — kot straža, ki bi še delovala na območju Vasi Borovo in Ostrožno. Od pobude do stano-vitve je minilo malo časa. Z najnujnejšo opremo je enoto opremil občinski štab CZ Šentjur. Ker pa so člani že od ustanovitve enote pokazali resnost do dela, ji je matično društvo Ponikva podarilo terensko vozilo ter prikolico za prevoz opreme. S tem se je med člani enote še bolj povečalo veselje do gasilstva, za delo pa so pridobili nove člane in mladino. letu zaradi pomanjkanja sredstev ne bo moč uresničiti. Planiramo pa nadaljevati z akcijo elektrifikacije neelektrifi-ciranih gospodinjstev socialno šibkih občanov. Cilji in naloge so zastavljene. Dolga gora Enota šteje 30 izprašanih gasilcev, pionirsko, mladinsko žensko in mladinsko moško desetino, sedem članov pa je uspešno opravilo tečaj za nižje častnike. Kolikor uspemo, skrbimo za preventivno delo na vasi, posebno skrb pa oosvečamo usposabljanju članov za delo z orodjem ter pripravam za tekmovanja članov in pionirjev. Uspehi na tem področju ne zaostajajo za desetinami GD v Sloveniji. Pionirji in člani se uvrščajo med najboljše desetine, kar dokazuje 21 pokalov v treh tekmovalnih sezonah. Na regijskem tekmovanju leta 1982 so člani dosegli 3. mesto, leta 1983 pa so se člani in pionir- ji na republiškem tekmovanju gasilskih enot, uvrstili v skupino dobitnikov zlatih značk. Namen udeležbe na gasilskih tekmovanjih ni bil le sam tekmovalni del, temveč tudi ta, da Caka pa nas veliko dela, če hočemo zastavljene naloge tudi uresničiti. S to zavestjo pa so delegati skupščine plan dela tudi soglasno sprejeli. Franc Leskovšek spoznamo člane drugih gasilskih društev, spoznamo njihov način dela in navežemo prijateljske stike. Vse to in še kaj iz razloga, da je pred ustanovitvijo enote bil samo izprašan gasilec, medtem, ko je za vse ostale bil pojem gasilstvo čisto nekaj novega. Na enem od številnih tekmovanj smo se med ostalimi spoznali in spoprijateljili tudi s člani GD Mestinje, ki so razumeli naše materialne in finančne težave in nam velikodušno podarili uporabno 800-litrsko motorno brizgalno »SORA«. Kot vsa GD se tudi naša enota ubada s finančnimi težavami, saj se z 99 '% finansiramo iz lastnih virov iskanja finančnih sredstev od družbe pa še nismo dobili niti dinarja. Tako na primer vse stroške pravzaprav za tekmovanja, vaje in požare finansiramo sami člani enote — iz lastnega žepa. Pionirji pa so orgae nizirali akcijo zbiranja odpadnih surovin, katerih izkupiček bodo namenili za nabavo gasilske opreme. Še bi lahko naštevali, koliko prostovoljnih ur dela je potrebno — in še bo — da kane kakšen dinar v vedno prazno blagajno. Avto s prikolico in orodjem je shranjen pod edino streho, ki nam je na voljo — kozolcem. Zato je naš cilj, da čimprej postavimo primerno orodišče za shrambo skromne opreme. Zemljišče za objekt nam je podaril sovaščan in dobrotnik Dobnik Ivan, dokumentacijo za gradnjo pa še urejamo in ko bo vse nared, bomo krepko pljunili v roke, da še z eno delovno zmago dokažemo, da je v slogi moč in da misel nekega misleca — ki pravi: bolj kot je human šport ali neka organizacija, manj ima privržencev — ne drži več. Marjan Dobnik ZAHVALA Ob smrti dragega ata in starega ata ! Franca Moškotevc — Hiti se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki ste ga spremili na zadnji poti in darovali cvetje. Zahvaljujemo se tudi g. 'kaplanu in govorniku za poslovilne besede. vsi njegovi Glasilo UTRIP izdaja Občinska konferenca SZDL Šentjur pri Celju v nakladi 4000 izvodov. Uredniški odbor: glavni urednik Hinko Pap; odgovorni urednik Goce Kalajdžiski; Drago Slakan, Franc Skoberne — delo KS in OZD — fotografije; Drago Mackošek, Bojan Batistič; lektorstvo — Danica Herič. Naslov uredništva: Titov trg 5, tel.: 741-286, 741-002, L rač. 50770-678-45153 OK SZDL Šentjur pri Celju. Tisk: TOZD »PapLrkcmfekcija« Krško. Oproščeno temeljnega davka od prometa proizvodov it. 745-13/9-1978. Fotografij ln mkonisov ne vračamo.