TRST, četrtek 24. februarja 1955 Leto XI. - Št. 46 (2975) PRIMORSKI DNEVNIK Cena 20 lir Poštnina plačana v gotovini Tel 9k 638. 93 808, 37 338 UREDNIŠTVO: UL. MONTECCM št 6 III. nad — TELEFON 93-JO* IN 94-63* — Poštni predal 559 — UPRAVA: Slede katerih se tekla, že ugodno :z- *a Vse3*! Vlada bo napravi-od oi se , lzv,;de spora-Vc-dila f • oktobra, in bo Sšjania ranc°sko-saarska po- ki na. V a Pride do rešitve, Clb“ v skladu z interesi J(iružAn’„ * ie gospodarsko >eresfDL? F>'ancijo, ter z in-°dobrito,, ncile ’n Nemčije. Fosariu i n°vega statuta o kacii0 ie združeno z ratifi-qj Pariških sporazumov. Nahodom- vi6n Vzhodom in lega Vr,, '- .* nikakor noče lemo; P asail)a omejiti na di-ali nf,£,.;®apiziranje varnosti trudila ri3nja: Vlada se bo {diru in i? Puspeva k utrditvi °žnosti » okoristila vse prc-ttSanizira„. Pogajanja in za %tj zahodne 'var- t|?ntsken. ostala zvesta a- . Ho? paktu. skih spni-b° ratifikaciji pari-ft^Cill 0v bo vlada Prouči.. > naj se z zavezniki V Evropi za pogajanja . Razo - J1- Ž8i» nadaliBV: ..Vlada bo sku- Ci nadzc^atl po poti sploš' y*Vni . r°vane razorožitve. Ji* Po za napredova- • r tako i-P?-' so že dani, ^okiui' -g4 Koreji kakor v .Se. ni več vojne. •ever,- n ?T» b0 ®,t.^frika: Glede Al- 4. . DQ UICUC z *" ii kl ra ^ spoštovala sta-ifPt za Je ’z§lasoval parla. -Uk- za Utr-l;* .....____. Sb Sa-.st «!.?• je izjavil Faure, h,Pj Jahk„ nerešenih vpra- ‘ež ."-P doseže sporazum tJ*tlt J *ta ** a trdite v enotnosti n?atipn.im ozemljem & na a Političnem, pač pa tiintm ® jPodarskem in so-Glede Tu-l^erava vIada nada. da ‘Mišljenja o konvenci- bhJ JahlT Sp J" "vseze sporazun in V* tUdiPUKtnih koncesij , na, ^ na, brez dvoumnosti a- z°čno«. ^ejamči francosko č> bosta obe dele- d>’ Pa kat b temeljna na-'V iaterih sloni njuno °jer°FU gospodarske tnflozil aiire takole ob- Sjg? izt£a Program, k. ga Hi !• in.11 ,do 30. junija Is J se fcc j Hrijska proizvod-2 ;:v,!etu 1954°*'a ocl indeksa di tega ne bodo socialisti glasovali za investituro, vendar pa ne bodo sistematično v opoziciji, pač pa bodo presojali viado po njenih delih. Tudi kominformistična skupina je sporočila, da bo glasovala proti investituri. Seja se je nadaljevala cb 16.30, ko je Faure odgovoril na pripombe raznih poslančevi Izjavil je med drugim, da se ne namerava oddaljiti od akcije prejšnje vlade. Sledilo je glasovanje, ki je daio že omenjeni izid. Po seji skupščine je Faure obiskal predsednika republike in mu. poročal o poteku razprave in o izidu glasovanja. Nova vlada, ki jo je sestavil Faure, je 16. vlada IV. republike in 21. vlada po_ o-svoboditvi. Sedanja vlada šteje 19 ministrov. V njej je. zastopanih 8 strank, in sicer: radikalni socialisti s 5 ministri, socialni republikanci (bivši golisti) s 4 ministri, demokristjani (MHP) s 4 ministri, neodvisni republikan- ci z 2 ministroma, neodvisni kmetje, UDSR. ARS (golisti) 111 kmetje vsaka z enim ministrom. Faure je že drugič predsednik vlade, prvikrat je bil ministrski predsednik od 2j. januarja do 7. marca 1952. V novi vladi so samo. 3 ministri Mendes-Franceove vlade, in sicer Edgar f auie, Jean Ber-thoin in Bourges-Maunoury. Na podlagi novih določb bo Faure postal predsednik vlade, ko bo predsednik republike podpisal zadeven dekret, o imenovanju. Istočasno imenuje predsednik tudi ministre. Vlada je takole sestavljena vladni predsednik: Faure (radikal); tajnik v predsedni-štvu: Gaston Paleivski (go* list); zunanje zadeve: Antcine Pinay (neodvisen); pravosodje: Robert Schumann (MRP):i obramba: Pierre Koenig (go- j list); notranje zadeve: Mau- rice Bourges-Maunoury (radikal); finance: Pierre Pflirn-lin (MRP); šolstvo: Jean Ber-thoin (radikal); prekomorska ozemlja: Henry TeiUen (MRP); delo: Paul Bacon (MRP): .javna dela: Edouard Corniglion - Moliner (golist); kmetijstvo: Jean Souroet (kmet); obnova: Roger Du- chet (neodvisen); zdravstvo: Bernard Lafay (radikal); bivši bojevniki: Raymond Tn- boulet (golist); pošta: Edouard Bonnefous (UDSR); trgovinska mornarica: Paul Antier (kmet); tuniška in maroška vprašanja: Pierre Juij (od- padniški golist.): državni tajnik za gospodarske in socialne zadeve: Gilbert Jules (radikal); industrija in trgovina: Andre Morice (raoikai). | Vani D’Archirafi ! na poslovilnem obisku pri Titu in Kardelju j BEOGRAD, 23. Predsednik republike maršal Tito je I sprejel danes dosedanjega I italijanskega veleposlanika v | Beogradu Vanija D’Archiraffi-jjara poslovilnem obisku in ga | skupno s soprogo zadržal na kosilu Kosila so 'se udeležili tudi podpredsednic zveznega izvršnega sveta Edvard Kardelj, državni tajnik za zunanje zadeve Koca Popovič in generalni tajnik predsednika republik? dr. Joža Vilfan s soprogami. Stalni zastopnik Jugoslavije pri OZN veleposlanik dr. Jože Brilej je priredil sinoči v New Yorku poslovilno večerjo v čast veleposlaniku Gastonu Guidottiju. dosedanjemu stalnemu opazovalcu Italije pri Združenih narodih. Guidotti je bil nedavno imenovan za novega italijanskega veleposlanika v Beogradu. Še nobene razjasnitve v krizi Seelbove vladne položaja koalicije Vendar sodijo opazovalci, da se je nevarnost krize znova nekoliko oddaljila Komentarji o položaju v PLl - Vlada odobrila zakonski načrt o olajšavah za investicije tujega kapitala - Danes začetek debate o pariških sporazumih v senatu (Od našega dopisnika) RIM, 23. — Na današnji vladni seji sta ministrski predsednik Scelba in zunanji minister Martino poročala o svojem potovanju v London in poudarjala, kot pravi uradno poročilo, da so se razgovori z Ed eno m in Churchillom odvijali «v ozrač- tucii «proučevali vprašanja, ki zanimajo obe deželi«. Nadalje pravi uradno poročilo, da sta se obe vladi dogovorili, da se posta posvetovali n najvažnejših mednarodnih vprašanjih, «da bi_ v duhu kar najbolj prijateljskega soglasja prispeval: h krepitvi evropske in atlantske skupno- ju posebne prisrčnosti«, da so I sti in k ohranitvi miru«. ((Ugotovili popolno skladnost Nato je ministrski svet mnenj o glavnih medna rod- odobril Vanonijev zakonski nih vprašanjih« ter da so 1 načrt o olajšavah za investi- fc'oliSV!J*njsk„ na lndeks m' i^sala »a a, raven se bo iz-O tnezd . 0(lst- s poviša-doK ali davi, z znižanjem se kr: 3' kmetij*! la„ za 7 *p°ra tudi povo- tuj!a »e moraSt'- Pladllna hi' ; beg0-_ ,a ‘zravnati brez 7e8ov aarske pomoči. b^.ie slede*'11' br°Sram pa ti rnede.ve točke: 1. pri- Prot 6®8 doh1^, pov*šanju na-braz„nhcodka: . 2. borba Ptr,!1 alkohoHelnosti: 3. horba Po»i-ain Vsehm-U: 4‘ «iadbeni t v na n j'e 'zboljšanje P>re PodaželJu. Ro!?ci.ia n^f.’,.izjivih da bo ■ ,č - I Skupine policije in karabinjerjev so danes zopet odšle na kraj, kjer se je ponesrečilo belgijsko letalo, toda mešana italijansko-belgijska komisija jim ni dc.nllla, da bi nadaljevali z iskanjem se ostalih trupel. To pa zaradi izredno slabega vremena, ki bi onemogočilo prenos trupel in razbitin letala v dolino. Na tem področju je včeraj divjal močan snežni vihar. Pogreb žrtev bo potem, ko bodo' pripeljali v Rieti še ostala trupla, kar se bo zgodilo v treh dneh, ce bo vreme to dopuščalo. Slika kaze reševalno skupino, ki odkopava izpod snega razbitine letala. Spor v Adertauerjevi koaliciji ob začetku debate o p Liberalni demokrati so sklenili glasovati proti sporazumu o Posarju Spremin jevalni predlogi socialdemokratov - Zunanjepolitični odbor predlaga razgovore med zasedbenimi velesilami - Kov poziv . Piecka BONN. 23. — Socialdemokratska skupina je danes predložila bonnskemu parlamentu dva spreminjevalna predloga k načrtu o ratifikaciji parir skih sporazumov. Prvi predlog določa, da naj bi Zahodne Nemčije ne sprejeli v zahodnoevropsko zvezo in v NATO, dokler ne bo nemški parlament ugotovil neuspeha novih pogajanj za združitev Nemčije. Drugi predlog pa_ zahteva, naj se v besedilo nal-ia o ra-t.tikaciji sporazuma o Posarju določi, da ta sporazum nikakor ne načenja juridične pripadnosti Posarja k Nemčiji ali pa nemškega državljanstva ,i-siiii prebivalcev v Posarju, ki so imeli nemško državljanstvo 9. maja 1945. Predlog določa tudi. da ne bo dovoljena nobena prepoved političnih strank ali tiska v Posarju pred ali po referendumu. Dalje predlaga socialdemo-k.atsica skupina, naj se ne (lovoli uporabljanje fondov iz francoskega proračuna v politične namene v Posarju. Ea-bteVa .tudi odhod vseh civilnih uradnikov, vojaških oddelkov in francoske policije iz Posarja ter razveljavljenje vseh izgonov saarskih prebivalcev iz političnih vzrokov. Parlamentarna skupina liberalnih demokratov pa je danes sklenila, da bo glasovala proti sporazumu o Posarju. Adenauer je sklical izredno seio vlade, ki je trajala dve uri. Ni pa uspel prepričati štirih liberalnih ministrov, med katerimi je tudi podkancler, ukinitev sovražnosti na področju Fbrmoze. Davki: Napori demokratov, da bi dosegli znižnaje davka na dohodek, še preden se lahko najde možnost izravnan.ia proračuna, predstavljajo de-magoško spletko, ki nasprotuje interesom ameriškega ljudstva. Delegacija ČSR na Reki in v Sloveniji BEOGRAD, 23. — Češkoslovaška trgovinska delegacija, ki se je udeležila razgovorov za sklenitev novega trgovinskega sporazuma, je obiskala Reko, kjer se je zanimala za možnosti tranzita češkoslovaškega blaga skozi reško pristanišče. Delegacija je obiskala tudi nekatere tovarne, v Sloveniji in se raztovarjala z zastopniki ljubljanske trgovinske zbornice o vprašanjih trgovinske iz-, menjave med obema državama. Sfc 0E^arskenada'jeva,a in ~*č>ive - svoj« °hljuhHP,'re v okvilvJ ht Predlhiii Je- da ho čim-1'is Za gosnr,,iV Proučitev na- %r*- Področuf ° souplov'‘-lche er,« Prevozništva, gli®. Sije In atomske ^clii )« l^*ev,S°n,lz)ave nekaterih bfM118 na?,?d. ka,erimi pa Nč^nika •npj5a ssl -^Preux'a ,!u,stlčne ^li Ik. ki se je vpra- >en! “beiiov.,, ie! vpo}itično Fauiea bl>a t v' primeru je treb^*m n!!?0"* odveč, ®i»T* daP !V!!,ru pa jo po- ^n^iasnil« fida, da nad a. j V ri';::"uo ^remembo arugelTl ^•X3Sr '*Vojih na-sojsst! zaslcrki' 0 skupin-i t8 i Poll,ena rara h d '"nogo hniV kate- kot ** URrvieri^n.i Kot Prejšnja. Zara- dnhir„e? Pravoslavnih .6'on!,“, v Beogradu DULIES ZAHTEVA OD DRŽAV SEAIO ..večin mllnmsl proti htmiuiiisloiti Začetek konierence osmih držav jugovzhodnoazijskega pakta v Bangkoku - V krogih konference sodijo, da ob robni razgovori ne bodo toliko važni, kot so predvidevali da bi glasovali za vse sporazume, t. j. tudi za sporazum o Posarju. Vztrajno se širijo govorice, da je Adenauer pred sklicanjem seje vlade zagrozil liberalcem, da jih bo izključil iz vlade, čg bodo glasovali proti sporazumom. Te izjave je baje na seji vlade omilil in je po seji sklical sestanek voditeljev parlamentarnih skupin vladne koalicije. Sestanek je bil ob 23. uri prekinjen in se bo nadaljeval jutri zjutraj. Liberalci so vztrajali na svojem stališču. Predsednik stranke Dehler je samo izjavil, da ne obstaja strankina disciplina glede glasovanja. Predsednik demoltrist janske parlamentarne skupine von Bren-tano je izjavil, da se bodo pogajanja z liberalci nadaljevala, ker upajo na kompromis. Dodal je. da ie vsekakor potrebno. da liberahii ministri kot člani vla-i* glasujejo za sporazum. Liberalna stranka ima v parlamentu 47 poslancev K razpravi o pariških sporazumih se ii ra SeTpi verskfmi ?6 od"°-ki m ett » katol Iw Upnost* 'Jteai P°hazala dol,-„ cerkvijo. zveznega SšTov^ .b°udari*" d'?Vrs«*Ra ^ra1 da\?dl ,Pa«el. h*«* S ’zk°riščati 'v "ia.^ga konkreHlahk" reši- BANGKOK. 23. — Danes predpoldne se je v poslupju siamskega parlamenta v Bangkoku začela konferenca držav SEATO. Na predlog novozelandskega zunanjega ministra je bil za predsednika .konference izšoljep siamski -unanj, minister Van Vaitajako.i. Nnc so po vrsti govorili 'tinaui. ministri, prvi Avstralec Richard Casey, zadnji Jonn t *-ster Dulles. Francoski deleg.it Bonnet je med drugim poudaril, da bo konferenca dala dobre rezultate samo, če bo znala prepričati vse. da želi SEATO res izboljšati žiyijf:iisko raven azijskih množic. Govori) je tudi o miroljubnih načelih pogodbe o SEATO in deial. da mora 'konferenca pokazati »vzajemno zaupanje in enotnost. tako da bodo tudi druge države pripravljene pristopiti k SEATO«. Pakistanski ministrski predsednik Mohamed Ali je poudarjal načela enakopravnih odnosov in spoštovanja samoodločbe narodov. Filipinski zunanji minister Garcia pa je govoril o ((absolutni potrebi, da se brez odlašanja podvzamejo obrambni u-krepi«. Dejal je. da so »nedavni dogodki na področju pogodbe in izven njega pokazali, da je nujno treba izvesti člene 3. 4 in a manilskega pakta, ki govorijo o kolektivni o-brambi«. Angleški zunanji minister Eden je primerjal SEATO s podobnimi evropskimi organizacijami kot bruseljska pogodba. atlantski pakt, in OEEC. Dejal je. da si bo Velika Britanija vedno prizadevala za razširitev področja miroljub- dejal Eden. je ta, «da ustvarimo potreben sistem, v katerem bo naše sodelovanje postalo učinkovito«. Ameriški državni tajnik John Foster Dulles je govoril o razvoju ameriške zunanje politike in dejal, da je najprej slonela na Monroejevi doktrini, ki je (isvarila evropske despote, naj ne razširjajo svojega sistema na ameriško poloblo«. da se je nato ((izrazila v Aziji, kjer je Amerika izvedla poslanstvo, da , da neodvisnost Filipinom, in prevzela vodilno vlogo pri odpravljanju sistema, ki jo omogočal tujim državam eksteritorialne pravice na Kitajskem«. Danes pa se ameriška politika izraža «v vrsti pogodb o vzajemni varnosti s svobodnimi narodi pacifiškega področja« ter v NATO in njegovih organih. Dulles je dejal, da bo «vse, kar bo storjeno in rečeno na tai konferenci, imelo posledice ki bodo v veliki meri presegle področje, na katero se ra naš a ma nilska pogodba«. Bo otvoritveni seji se je ob 11 25 za zaprtimi vrati začelo pravo delo 'konference. Po prekinitvi za kosilo je bila popoldne še ena seja. tudi za zaprtimi vrati. Po vesteh, ki Jih je bilo mo-c oče zbrati, so na prvi seji ža zaprtimi .vrati delegati osmih dežel takoj začeli proučevati dnevni red katerega predlog so pripravili izvedenci -Sprejet je bil dnevni red, ki' vsebuje štiri točke v na-slednjčm vrstnem redu; 1. procedura. 2 splošen pregled položaia. 3. določitev orgamz-ov, ki bodo odvisni od orga- m„., ».-------- _ , nega sodelovanja med narodi r.izacije SEATO. 4. gospodar-in nato tako navedel namene Ujca vprašanja. Dnevni red je manilske pogodbe; krepiti iz- bil odobren praktično’ brez gradnjo miru v jugovzhodni j diskusije. Glede proceduralnih Aziji in na jugozahodnem Pa- j vprašanj so sklenili, da bo Jugoslavija. Vae6 eiflku. proglašati načela demokracije, individualne svobode ■o zakonitosti, prizadevati si Za gospodarsko blaginjo ter koordinirati obrambo jugovzhodnoazijskega področja. Glavni namen konference, je v ui auuoj ------------------- v.. vsak večer izdano poročilo, s katerim bodo tisku sporočene ošnovne značilnost’, čez dan o-pravijcnega dela. S’cer pa bo vsaka delegacija lahko izdajala informacije, po, svoji, uvidevnosti. Na današnji seji so že začeli razpravljati tudi o drugi točki dnevnega reda. ki je predvidevala splošen pregled položaja Diskusija je bila mnogo obširnejša kot pri prvi točki. Prvi je govoril ameriški državni sekretar John Foster Dulles, ki je zlasti vztrajno poudarjal «roalnost obstoja komunistične nevarnosti«, na drugi stran; pa zagotavljal, da so ameriške oborožene sile na »ogroženih področjih« dokaj močne, vsekakor močnejše od onih, ki ,so se leta 1941 znašla pred japonskim napadom. Zaključil ie s trditvijo, da bi vse države članice SEATO morale pokazati »isto odločnost« proti komunistom«. Dulles je opozarjal tudi na obstoj številnih kitajskih naselbin, raztresenih po raznih jugovzhodnoozijskih državah, in na probleme, ki bi nastali, če bi Cangkajškova vlada izgubila zakonito oblast nad njimi. Avstralski zunanji minister Casev je tudi dejal, da je treba okrepiti, »vendar na ela-stičen način«, vojaško ogrodje j manilske organizacije. Za njim je govoril francoski predstavnik Bonnet. Po današnjem delu konference sodijo, da utegne biti pomen sklepov, , kt bodo sprejeti po zaključku diskusije o položaju, večji, kot so prvotno predvidevali. Na drugi strani pa prevladuje vtis. da bo važnost zasehnih razgovorov ob robu konference manjša od splošnih predvidevanj. Neki visoki ameriški predstavnik pa je izjavil v Bangkoku, da ZDA ne nameravajo stalno vzdrževati svojih suho-zt-mskih čet v jugovzhodni Aziji in da se bodo opirale predvsem na svoje letalske in pomorske sile. Predstavnik je tudi dejal, da bi bila po mnenju ZDA vojaška organizacija SEATO bolj skromna kot pri NATO, da pn hi kliub temu morala biti sposobna izvajati konkretne akcije, če bi ie .to zdelo potrebno. čiji, katere naj rili tudi predstavniki obeh nemških republik, ter, naj se I LONDON, 23. — Ministrski doseže sporazum med vzhod- - predsednik Churchill je danimi in zahodnimi Nemci gle- i nes namesto zunanjega mi-de splošnih volitev. nistra Edena odgovarjal v Parlamentarni zunanjepolitični odbor pa .ie soglasno izglasoval resolucijo, ki bo jutri predložena v Bundestagu ob začetku razparave o pariških sporazumih in. ki poziva vlado. naj posreduje pri štirih zasedbenih silah, da začnejo pogajanja za združitev Nemčije. Resolucija, za katero so glasovali tudi socialdemokratski člani odbora, pa ne pojasnjuje, ali bi se morala pogajanja med zasedbenimi silami začeti pred ali pa po ratifikaciji pariških sporazumov. Eisenhowerjeva tiskovna konferenca 5VASHINGTON, 23. - Vprašanja, o katerih je Eisenhower govoril na svoji današnji tiskovni konferenci, so: Razorožitev: Izjavil je, da se■on že od konca druge svetovne vojne zaveda potrebe mednarodne omejitve oborože-vanja. Na področju razorožitve morajo vsi ravnati v dobri veri; samo pod tem pogojem bo mogoče doseči zaželen uspeh. Pariški sporazumi; Upat; je. da ne bo potrebno upoštevati drugačne rešitve v nadomestilo za zahodnoevropsko zvezo, ki jo določajo pariški sporazumi. Ti sporazumi predstavljajo najboljšo praktično formulo za evropsko enotnost. Odnosi s Sovjetsko zvezo: Pristojne oblasti ameriške vlade proučujejo sedaj predlog, du bi ponudili Sovjetski zvezi vočje količine amepiških presežkov živil ir, žita. Potrebno pa je preprečiti, da bi tako gesto, ki bi pokazala dobro voljo ZDA, spremenili v sovražno propagando. Atomski poizkusi: Predsednik nasprotuje mednarodni j ju Formoze prepovedi poizkusov z atom- ; ška oporišča skim in vodikovim orožjem. Formoza; ZDA ne opuščajo nobene možnost, da bi dosegli spodnji zbornici na nekatera vprašanja laburističnih poslancev. Na vprašanje, ali bi bil zunanji minister pripravljen povabiti v London kitajskega ministrskega predsednika in zunanjega ministra Cuehlaja (ali pa oditi on sam v Peking), zato -da se razgovar-jata o 'Formoz: in o drugih mednarodnih vprašanjih, je Churchill odgovoril, da dvomi, da bi v sedanjih okoliščinah tak obisk lahko obrodil sadove, ali da bi sploh koristil. ((Kitajska vlada, je dodal Churchill, n. hotela izkoristiti izvrstne prilike, ki se ji je nudila, da obrazloži svoje stališče, ko je zavrnila vabilo na udeležbo razprave v Varnostnem svetu.« Churchill pa ni hotel odgovoriti nekemu drugemu laburističnemu poslancu, ki je poudaril, da je absurdno pričakovati, da se bo Kitajska udeležila konference, katere bi se udeležil tudi Cangkaj-sek. Vprašal je tudi; «Kdaj boste spoznali, da mir velja več kakor Cangkajškov ponos?« Zatem je predsednik vlade zavrnil predlog laburistične poslanke Barbare Castle, naj se rie dovoli, da bi katera koli država članica NATO u-porabljala atomsko orožje pred posvetovanjem z ostalimi državami članicami, tudi v primeru, da bi ta država bila v vojni, v kateri ne bi sodelovale ostale države. Poslanka je poudarila nevarnost, ki bi jo v teh okoliščinah imela uporaba atomskega orožja za varnost držav atlantske zveze brez izjeme, zlasti pa za varnost Velike Britanije, če bi nasprotnik zaradi ameriške uporabe a-tomskega orožja lia področ-napadel an.Mi-v Veliki Brita- niji, Churchill je odgovoril: »Država, kakršna je naša, ki ima svetovne obveznosti, ne bi mogla sprejeti morebitnega nadzorstva NATO glede dejavnosti, ki ne spada v pristojnost atlantske zveze, m tudi ne moremo . predlagati, da bi se druge države podvrgle podobnim omejitvam. NATO lahko določi omejitve samo glede dejavnosti držav članic, kadar te nastopajo kot članice zavezništva. Kar se tiče ameriških oporišč v Veliki Britaniji, je znano da se bodo uporabljala samo s pristankom britanske vlade.« Isti poslanki, ki je zahtevala, naj britanska vlada «odpravi to razpoko • v nadzorstvu nad uporabljanjem atomskega orožja po zavezniških državah, v katerem koli delu sveta, je Churchill odgovoril: »Mi smo nedvomno zelo vplivni in imamo veliko odgovornost. Toda nismo še vsemogočni.« V pisanem odgovoru nekemu članku spodnje zbornice izjavlja Cnurchill, da je treba izključiti, da bi Velika Britanija lahko bila vojaško zapletena v obrambo otokov ob kitajski obali. Churchill pravi med drugim: »Velika razlika je med kitajskimi o-balnimi otoki m Formozo. Ker je treba izključiti, da bi bili mi vojaško zapleteni (ali pa da bi nas potrebovali) v obrambi obalnih otokov, moramo zelo paziti z nasveti našim prijateljem m zaveznikom glede tega. Odločitev gleae evakuacije teh c* tokov ni taka odločitev, za katero bi bila oogovorna britanska. vlada. Priznati moramo povsem naravno zaskrbljenost vlad, ki so neposredno prizadete zaradi nevarnosti kitajskega napada.« Laburističnemu poslancu Huguesu je Churchill na zadevno vprašanje odgovoril, da britanska vlada ni dobila nobenega uradnega sporočila glede sovjetskih predlogov o razorožitvi, ki jih )® Sovjetska vlada omenila pretekli petek. Dodal *e; «Mnenja jem. da bo sovjetski delegat ra OZN za razorožitev, ko bo ta odbor začel v petek zasedati v Londonu.« Churchill je dodal, da bodo seje pododbora tajne ,n da je spoštovanje tajnosti v interesu držav udeleženk. «Ce bi prišlo do sporazuma v pododboru, je pripomnil Churchill, tedaj bi bila svetovna konferenca mogoča in celo potrebna.« Izvršilni odbor laburistične stranke, ki se je danes sestal, pa je pripravil resolucijo o Formozi in o razvoju na Daljnem vzhodu. Resolucija poziva vlado, naj opozori ZDA. da ne oodo mogle računati na britansko vojaško pomoč v primeru sn-vrržnosti v , vezi s tri*a>4kt-nn obalnimi otoki. Izjava zahteva, naj se ket uvod za te-š.tev f ormoškega vprašanja ukinejo sovražnosti na icru področju in naj se kucmin-t„n.ške sile umaknejo z vseh otokov ob kit« Tki ciah »Londonska vlada, je rečeno v reso'uciji. ri morala vplivati na Aiash.ngton, zato da bi prišlo do evakuacije teh obatruh otok iv. Zatem bi nitrali navtrabsuati Fci muzo m Pesaadorska r.tcke in j.h postaviti ood upiavo in zaščito OZN. »o bi zajamčile da b; :amki:jn.,c preM-velstvo v primernem trenutku lahko jVib'dr.0 izbiralo, ne da bi bilo podvrženo pri-t sku ene ali 'Luge st, ani.v. Vse to pa je seveda pove-z. nc z odstranitvijo Cang-kajška tr. n.isgtvih g.avrah sodelavcev s F n, mo z c. Končno narekuje splošna reš.tev vprašanj Daljnega vzhoda, da se Peking sprejme v OZN « Na svoii lat..linji seii je 'z-vršilni odbor laburistične str. nke odobril ludi resolucijo s katero obsDja ravnanje južnoafriške vlade nasproti domačemu prebivalstvu ir, poudarja veliko razburjenje, ki ga povzroča položaj v Južni Afriki med britanskim ljudstvom, ter izreka naklonjenost britanskih laburistov jetno ne bi prevladala teza. ki je naklonjena sodelovanju v vladi. Odložitev sklepa pomeni. da niso hoteli izključiti možnosti drugačne - rešitve, pravi list. Turinska «Stampa» pa sodi. da je težavno, da bi se sedanja bitka v liberalni stranki, na katero delujejo tudi vplivi od zunaj, končala s splosno dokončno spravo. Vsekakor pa oi po mnenju lista ragčiščc-tije v liberalni stranki zelo koristilo tudi široki splošni razjasnitvi položaja. Jutri popoldne se bo v senatu začela diskusija o ratifikaciji pariških sporazumov, ki jo je poslanska zbornica ze odobrila. Za diskusijo, v .kateri napoveduje opozicija hudo bitko, so se doslej vpisali senatorji Donini (KPI). Morandi (PSI). Galletto (DC), Ferretti (MSI) in Jannaccone (neodvisen). A. P. «Kolo» v Rimu RIM, 23. — Danes so prispeli v Rim člani jugoslovanske folklorne skupine »Kolo« iz Beograda. Jutri bo ansambel «Koio» nastopil v Sikstinskem gledališču. V Rimu in ostalih mestih Italije vlada veliko zanimanje za nastop jugoslovanske folklorne skupine. Posledice neurja v genovskem pristanišču GENOVA. 23. — Na izredni seji občinskega sveta je župan Pertusio danes opisal škodo, ki je nastala v genovskem pristanišču v soboto zaradi hudega neurja. Naštel je škodo, ki so jo utrpeli glavni valobran, pomoli, obale ;n naprave in prikazal naslednje posledice: pomanjkanje pristajaliiča za petrolejske ladje, izpostavljenost prista-jališč za razkladanje železne rude in premoga odprtemu morju, huda škoda v delavnicah za izdelovanje železo-betonskih blokov za letališče neuporabnost pristajališč ob pomolu Canepa, izpostavljenost odprtemu morju vseh pristajališč v bazenu Sam-pierdarena. Nato je župan Pertusio prikazal prva dela. ki jih bodo podvzeli, da se položaj v pristanišču normalizira. pripravi) spomenico, ki jo bo j vsem tistim, ki se borijo pro-obrazložil ng sejah pododbo-jti rasizmu v Južni Afriki. Tramvajska nesreča HANNOVER. 23. — Danes zjutraj sta se v bližini vasi Gehrden trčila dva tramvaja, v katerih je bilo veliko število otrok, ki so odhajali v šolo, in delavcev, ki »o odhajali na delo. Sunek j« bil zelo močan in 32 potnikov je bilo ranjenih. Od teh je 9 v obupnem stanju. Zdi se, da je do nesreče prišlo zaradi goste megle in zaradi prenagle vožnje. MMHIIM-KI l>\F.y | Na današnji dan je leta 1944 kamni-ško-sa vinjski odred uspešno miniral progo Ljubljana -Zidani most. Danes, ČETRTEK 24. februar)1 Matija. Milena Sonce vzide ob 6.55 in zai , 17.43 Dolžina dneva 10.48. Ul" vzide ob 7.16 in zatone ob 2v.i» Jutri, PETEK 25. februarja Valburga, Inosiav _ VLOGA KMEČKE ZVEZE VLADNEMU GENERALNEMU KOMISARJU DR. PALAMARI: Za takojšnjo raztegnitev o bolniškem zavarovanju Raztegnitev tega zakona je velike važnosti za zdravstveno zaščito neposrednih obdelovalcev zemlje in za stabilizacijo kmečkega gospodarstva zakona kmetov Tajništvo Kmečke zveze, v katero je včlanjena velika večina kmetovalcev našega področja, je v zvezi z raztegnitvijo zakona o bolniškem zavarovanju kmetov, naslovila na vladnega generalnega komisarja dr. Palamaro in v vednost uradu za delo vlogo naslednje vsebine: Podpisana Kmečka zveza zahteva v imenu svojih članov, posestnikov, najemnikov in koristnikov ter živinorejcev, da se čimprej raztegne na Tržaško ozemlje zakon od 22. novembra 1954 štev. 1136, ki se tiče bolniškega zavarovanja neposrednih obdelovalcev. Podpisana zveza meni, da mora vztrajati na tem, da se raztegne ta zakon predvsem iz naslednjih razlogov: 1. Bolniško zavarovanje je že stara težnja tukajšnjih kmetovalcev. Poudariti moramo dejstvo, da je bila v pomanjkanju zadevnega državnega prizadevanja že večkrat dana spodbuda za ustanovitev ustanove za medsebojno pomoč v primeru bolezni na prostovoljni podlagi: 2. italijanski zakoni, ki se tičejo socialnega skrbstva, so bili v vseh ostalih primerih v celoti uporabljeni na Tržaškem ozemlju. Zaradi tega bi neizvršena raztegnitev novega zakona na to ozemlje povzročila s socialnega vidika neopravičljivo dvojno mero na enem najvažnejših področij; 3. povprečna socialna sestava kategorije neposrednih obdelovalcev, taka kot je pač na Tržaškem ozemlju, zahteva pa še bolj nujno takojšnjo uvedbo tega zakona. Pogosto-ma se namreč dogaja, da male posesti zaidejo v dnevne težave ali tudi razpadajo v primeru, da zboli eden ali več članov kmečke družine, in to seveda na škodo splošnega gospodarskega stanja. Neposredni obdelovalci na Tržaškem ozemlju so zasledovali in zasledujejo še vedno z velikim zanimanjem razvoj tega vprašanja v republiki in menijo, da je novi zakon, četudi ni brez pomanjkljivosti, pozitivna pridobitev za socialno uveljavitev njihove kategorije. Zato sodijo, da bo ta njihova upravičena zahteva upoštevana in da bodo brez vsakega odlašanja določila, ki se tičejo socialnega skrbstva, razširjena na Tržaško ozemlje. Zahteva Kmečke zveze v Trstu po raztegnitvi italijanskega zakona it. 1136, ki urejuje bolniško zavarovanje neposrednih kmetovalcev bo nedvomno naletela pri našem kmečkem prebivalstvu na razumljivo odobravanje. Neposredni obdelovalci zemlje se namreč zavedajo, da je omenjeni zakon velike važnosti za njihovo zdravstveno zaščito in istočasno velik pripomoček k stabilizaciji kmečkega gospodarstva. Posebno na našem o-zemlju, kjer ne poznamo velikih posestev, pač pa le srednje in majhne kmetije, na katerih se naš človek trudi, da si zagotovi vsaj najpotrebnejše za življenje, je zakon o zavarovanju nujnost, katere se morajo zavedati tukajšnje oblasti ter podvzeti vse potrebno. da se bo lahko tudi naš krnečJci človek z njim okoristil. Potrebno je naglasiti, da so ostali zakoni socialnega značaja ha Tržaškem o polni veljavi in da zaradi tega ni vzroka, da hi bilo kmečko prebivalstvo prikrajšano za tiste pravice, ki mu pripadajo. Zakon o bolniškem zavarovanju neposrednih obdelonal-cet> zemlje je namenjen predvsem tistim ljudem, ki sami obdelujejo zemljo in njihovim družinskim članom. Izločeni pa so tisti, ki so že zavarovani, bodisi da so istočasno za-posleni kot delavci ali koloni ter tisti kmetje, ki ne potrebujejo za obdelavo svojega zemljišča ali rejo živine več kot 30 delovnih dni na leto (v poštev bi prišli torej le tisti, ki imajo vsaj eno njivo uh glavo živine). O delovanju zakona smo že poročali in je med ljudmi nastalo predvsem vprašanje glede določanja višine zavarovalnine, kar je glede na gospodarski položaj naših ljudi tudi razumljivo. Doslej so v Italiji dosegli, da mora država kriti eno tretjino stroškov za bolniško zavarovanje, ostali dve tretjini pa plača vsak zavarovanec. Praktično plača vsak gospodar kmečkega posestva zase in vsakega člana družine po 750 hr, država pa 1500 lir letno. Poleg tega pa se izrašuna tudi število delovnih dni, ki jih kmečko gospodarstvo potrebuje za obdelavo zemlje in rejo živine ter se število delovnih dni pomnoži z 12 lirami, kar določa zakon Glede na različno velikost posestev bo seveda zavarovalnina različna- Računajo, da bi morala srednja velika kmečka družina letno plačati približno 6.000 lir zavarovalnine. Bolniško zavarovanje urejujejo vzajemne bolniške blagajne, katere vodijo sami- zavarovanci prek občinskih upravnih odborov. Obstajajo tudi pokrajinske vzajemne blagajne in državna federacija vzajemnih blagajn, vendar sloni na občinski odnosno sekcijski zavarovalnici največ odgovornosti z„ pravilno urejevanje zdrao-stvene pomoči neposrednim obdelovalcem zemlje. Kljub nekaterim pomanjkljivostim zakona, ki jih bo treba vsekakor odstraniti, je v interesu kmečkih prebivalcev tržaškega področja, da podprejo zahtevo Kmečke zveze po raztegnitvi zakona o bolniškem zavarovanju tudi na to področje. Zato pričakujemo, da bodo tudi druge organizacije neposrednih obdelovalcev zemlje podvzele podobne korake, da bi gen. vladni komisar zadevni zakon čimprej razširil tudi na področje, ki mu upravlja. Zasedanje gl. sveta SGKZ SLOVENSKA GOSPODARSKO KULTURNA ZVEZA v Trstu bo imela v nedeljo 27. t. m. ob 9. uri na svojem sedežu v Ul. Roma 15 prvo zasedanje (lavnega sveta z naslednjim dnevnim redom: 1. Poročilo predsednika. 2. Poročila referentov. 3. Diskusija. 4. Sklepi. Sestanek KZ v Lonjerju Tajništvo Kmečke zveze vabi vse člane na kmečko-gospo-darsko posvetovanje, ki bo v Lonjerju v petek 25. t. m. ob 20. uri v prostorih prosvetnega društva. Sporočilo upokojencem Da ne bi pokojenci 1NPS dolgo čakali v poštnih uradih, ki izplačujejo pokojnine, je dalo višje poštno ravnateljstvo izobesiti po poštnih u-radih lepake z navodili, po kakšnem vrstnem redu naj prihajajo upokojenci po pokojnino Prizadeti naj si ogledajo te predpise ter naj se ravnajo po njih. V TRŽAŠKEM PRISTANIŠČU Ponovno poslabšanje strukture prometa Poročali smo že, da je januarski promet tržaškega pristanišča znatno presegel promet istega obdobja preteklega leta in bil je nekaj nižji kot rekordni promet decembra 1954. Vendar pa se je tudi v januarju nadalje poslabšala struktura prepeljanega blaga tako, da imamo v resnici o-pravka s ponovnim znatnim poslabšanjem prometa, kljub temu da so skupne številke prepeljanih ton Jla ŠprvU videg zelo ugodne. Po morju so tako pripeljali v pristanišče skupno 307.675 ton blaga Na prvem mestu pri prihodih je kot običajno premog s 116.363 tonami, mineralnega olja s 63.000 tonami, rude s 27.525 tonami, koruza in žitarice iz Argentine z 18890 odnosno 19.105 tona-mimi in pirit z 9.109 tonami. Poleg tega so pripeljali v pristanišče še 6.600 ton ameriškega žvepla, 6.373 ton agrumov in 5.290 ton bombaža. Kot vidimo spada skoro vse pripeljano blago v kategorijo masovnega blaga, ki prinaša pristanišču le malo zaslužka. V januarju pa so po morju odpeljali 71.729 ton slede- čega blaga; les 15.443 ton (zaradi krize tega sektorja kar 10.000 ton manj kot v decembru), pogonska olja 13.013 ton, petrolej 11.592 ton, lito železo 8.800 ton, bencin 3-734 ton, papir 3.598 ton, amoniakov nitrat 3.034 ton. amoniakov sulfat 1.613 ton in manjše količine drugega blaga. Struktura odhodov se je poslabšala prvenstveno na račun zelo močnega padca prometa z lesom. ker je vedno občutnej-ša kriza tega sektorja zaradi pomanjkanja blaga. Tako Avstrija kot Jugoslavija namreč vedno ostreje kontrolirata sečnjo lesa v bojazni, da se bo preveč skrčilo njih gozdno bogastvo. Italijansko - avslriisiii razgovori PRED RAZPRAVLJANJEM 0 3-MiLlJARDNEM POSOJILU o konferenci o trž. pristanišču Dunajski tisk poroča, da bodo v tem tednu predhodni razgovori med avstrijskimi u-radnimi krogi in posebno italijansko delegacijo o mednarodni konferenci o tržaškem pristanišču. Po istih vesteh Avstrija do sedaj še ni dobila uradnega povabila za sodelovanje na tej konferenci in datum konference še vedno ni določen. Razpis notečaja za zdravnike Uradni list §t. 24 z dne 31. januarja 1955 je objavil dekret visokega komisarja za higieno in javno zdravstvo o natečaju za izpite za 30 službenih mest pomožnega pokrajinskega zdravnika v preizkušnji pri upravi javnega zdravstva. Prošnje na kolko-vanem papirju 200 lir je treba predložiti na prefekturi province, v kateri prizadeti prebivajo, in sicer v teku dveh mesecev od objave dekreta, to je do 1. aprila. V Trstu se vlagajo prošnje na upravnem oddelku prefekture v II. nadstropju, soba št. 72. . NA POBUDO POMORSKIH DRUŽB S SEDEŽEM V TRSTU Vprašanje našega pomorstva predmet važnega zborovanja Po vesteh iz Rima naj bi medministrska komisija sklenila, da pomorske družbe «Finmare*> ne bodo gradile novih ladij in da bodo poslovale izključno s tistimi, ki jih že imajo V nedeljo bo na pobudo pomorskih družb, ki imajo sedež v Trstu, v krožku trgovske mornarice važno zborovanje o tržaškem pomorstvu. Na zborovanju bodo govorili predstavniki omenjenih družb, povabljene pa so številne osebnosti tržaškega političnega in gospodarskega življenja. To je poleg resolucije občinskega sveta prvi odločnejši protest tržaških gospodarskih krogov glede sedanjega nezadovoljivega stanja tržaškega pomorstva kot tudi proti krivičnim ukrepom oblasti v Rimu. Neposredni povod za to zborovanje je dala vest, da bosta ladji «Aquilea» in »Piave* odpluli v Genovo in vest, da minister za pomorsko mornarico ne misli vrniti Trstu »Saturnie* in «Vulcanie». Vendar so tržaške pritožbe mnbgov obširnejše, sa^sfe gre V OKVIRU BORBE ZA IZBOLJŠANJErMEZD Danes bodo stavkali kovinarji ladjedelnice Sv. Marka Jutri se bo enourna stavka ponovila v Tovarni strojev in v Sv. Marku V nadaljevanju vrste mezd-.štvo Delavske zveze in raznih stavk kovinarjev bodo | pravljalo o položaju v trža-danes stavkali kovinarji lad- škem pomorstvu in o prora-jedelnice Sv, Marka, in sicer jčunu področja. Na sestanku v delu delavnic od 10. do 11. | so pohvalili pobudo pomor-ure, v ostalih delavnicah pajščakov za sklicanje sestanka, od 13.30 do 14 30. Kot pred- na katerem, bodo razpravlja-včerajšnja stavka v Tovarni I j; 0 krizi v pomorstvu in postrojev ima tudi ta kratka j vabili nanj predstavnike go-stavka mezdni značaj z zna- spodarskih krogov in oblasti. no zahtevo po izboljšanju mezd in akordnih dodatkov. Stavko je napovedal kovinarski sindikat Delavske zveze. Jutri se bo stavka ponovila, in sicer zopet v ladjedelnici Sv. Marka in v Tovarni strojev. Namen teh stavk je prisiliti delodajalce k pogajanjem za sklenitev nove delovne pogodbe, ki bo vsebovala omenjene mezdne zahteve. * K * Včeraj se je sestalo tajnl- Glede vesti, da se bo proračun tržaškega področja spremenil iz šestmesečnega v leten ter se s tem izenačil z italijanskim državnim proračunom, so ugotovili, da je povzročila med delavstvom zaskrbljenost, kajti to bi lahko pomenilo še večjo krizo kot je vladala doslej, ko je bil tržaški proračun avtonomen. To vprašanje bo Delavska zveza še podrobneje proučila in zavzela nato do njega svoje stališče. samo za štiri ladje temveč za celotno pomorsko vprašanje in odgovarjajočo politiko vladnih krogov. Medministrska komisija (C1R) naj bi 'namreč odločila, da pomorske družbe povezane v hoolding #Finma-re» ne bod več gradile novih ladij in da bodo te družbe poslovale izključno z ladjevjem, katerega že imajo. Ta sklep je logična posledica povojne pomorske politike italijanske vlade, ki je podpirala privatne brodarje in istočasno ni zagotovila potrebnih kreditov državnim pomorskim družbam. Na ta način je ob pomoči ameriških »Li-berty» ter dolarjev ERP iz ameriške pomoči za Italijo in za pomorstvo izredno ugodni konjukturi zraslo v Neaplju brodovje «Lauro» v Genovi brodovje družuje, Gost$ 4itd. Skupna tonaža 'italijanske -trgovske mornarice se je sicer povečala v primerjavi s predvojnim stanj^M. tonaHa družb «Finmare» pa je dosegla komaj 700 tisoč ton, medtem ko so te družbe imele pred vojno nad 1 milijon 300 tisoč ton ladjevja. Taka politika je seveda v izključnem interesu velikih finančnih mogotcev in ni v korist italijanskega gospodarstva. Vendar pa so najvažnejša italijanska pristanišča vseeno dobila potrebno ladjevje in največje med njimi Genova celo več kot neobhod-no potrebuje. V Trstu pa je taka politika privedla do katastrofalnih posledic. Italijanski privatni kapital namreč zaradi »političnega rizika* v povojnem obdobju ni prišel v Trst in se zaradi tega v zadnjih letih ni mnogo povečala mornarica privatnih tržaških družb. Vlada pa je istočasno, menda iz istega razloga, odpeljala iz Trsta celo one ladje. katere s0 gradile tržaške ladjedelnice ob pomoči ERP za Trst. Žalostni rezultat je dobro znan in ga številke izražajo takole: v tržaškem pomorskem registru je vpisanih nekaj več kot 117 tisoč ton ladjevja, če upoštevamo tudi «Saturnio» in »Vulcanio«; brez teh dveh ladij pa nekaj več' kot 70.000 ton. Pred prihodom italijanske uprave in tudi kasneje so vladni krogi večkrat zagotavljali, da ne bodo pozabili na vprašanje tržaškega pomorstva in da bodo iz bodočih gradenj v okviru «Finmare» zadostili večini tržaških potreb. Vse te obljube pa bodo nujno ostale le prazna beseda, če se izvrši sklep CIR, da v okviru «Finmare» ne bodo gradili več novega ladjevja. V takem primeru Trst seveda ne bo dobil niti ene nove proge in tudi nobene nove ladje. Sklep ministrske komisije je torej škodljiv za italijansko gospodarstvo nasploh in še posebej za Trst, ki bo tako še vedno ostat brez svoje mornarice. Zaradi tega je potrebna vedno odločnejša akcija ne samo pomorskih krogov temveč celotnega prebivalstva, da se ta sklep razveljavi in da se izpolnijo obljube o tržaškem pomorstvu. Proračun ACEGAT danes pred občinskim svetom Proračun ACEGAT predvideva od 700 do 800 milijonov lir primanjkljaja Upravni svet Zavoda za socialno zavarovanje v Rimu (1NPS) je odobril tržaški občini dolgoročno posojilo 3 milijard lir, ki ga je ta zaprosila za izvedbo nekaterih izrednih javnih del. Pogodba za posojilo bo sklenjena po nadaljnjih dogovorih. Hkrati pa bodo o posojilu obvestili tudi razna ministrstva, da bi prispevala za omilitev visokih obresti, ki jih bo morala tržaška občina plačevati. Zdi se da bo posojilo izdano za 30 let z regresivnim odplačevanjem. Obresti pa naj bi bile 7 in pol-odstotne. V letošnji proračun je občinski odbor že vključil postavko za obresti obeh polletij v višini 225 milijonov lir. Po že izdelanih računih bodo obresti do amortizacije posojila znašale okrog 3 milijarde lir, tako da bo občinska uprava dejansko plačala za izredna dela v okviru tega posojila 6 milijard lir. Sklep za najetje posojila je občinski svet sprejel lani z običajno večino strank v občinskem odboru. Posojilo bodo uporabili za naslednja izredna javna dela: 1. dve milijardi lir za rušenje starega mesta in zidanje novih stanovanjskih hiš za družine, ki bodo z rušenjem starih hiš zgubile stanovanja; 2. za obnovo kanalizacije v raznih mestnih predelih (600 milijonov lir); 3. za razširitev mestnega pokopališča pri Sv. Ani (100 milijonov lir). Po izjavah odbornika Bo-nettija bodo s temi tremi milijardami lir zaposlili okrog 2000 delavcev za 300 delovnih dni. Že ob predložitvi sklepa o tem posojilu so vsi predstavniki opozicije, vključno MSI, izrazili mnenje, da se za ta dela občini ne izplača najeti tako visokega posojila, ki bo za 30 let obremenjevalo že itak pasivne občinske finance. Nekateri so predlagali, da bi posojilom zidali vsaj ljudska stanovanja ali pa, da bi najeli posojilo za gradnjo novega vodovoda. Toda posojilo za rušenje starega mesta, čeprav so ta dela tudi potrebna, ni opravičljivo v sedanjem položaju, ko preživljamo tako veliko gospodarsko krizo. Pričakujejo torej, da bo na bodočih sejah občinskega sveta, na katerih bodo razprav- HUDA PROMETNA NESREČA NA IS1RSKI CESTI Tragična smrt vrtnarja pri trčenju dveh vozil Nesrečnika /e močan sunek vrgel s sedeža na pločnik kjei je z glavo udaril ob tla in si prebil lobanjo - Kljub skrbni zdravniški negi je v bolnici podlegel poškodbi ZALP9TNI KONEC VSAKOLETNEGA VESELJAKA V Skednju so ga zažgali V Zavljah pa mu odsekali glavo Tradicionalnega običaja v Skednju se je kljub slabemu vremenu udeležilo kakih 4000 ljudi, v Zavij ah pa morda še več Pravi zaključek pustnega praznovanja je bil včeraj ko so po starem običaju sežgali pusta. Prejšnja leta je bil pogreb pusta skoraj v vsaki vasi, najbolj pa je glede tega slovel Skedenj, kamor je na pepelnično sredo popoldne vsako leto prišlo tudi veliko strnilo meščanov. Pred dvema letoma je policija prvič prepovedala pogreb pusta in od tedaj pusta ni moč več pošteno pokopati kot se spodobi. Do zadnjega ni bilo gotovo, če bodo letos lahko v Skednju izkazali pustu zadnjo čast. Nazadnje pa se je vendar posrečilo. Truplo pusta so postavili ni pare v «Buži», žalujoči domačini so ga pokropili, pokojnikove vdove so vzdihovale, nazadnje pa so pogrebniki nesrečneža, ki je bil dolg cele tri metre, dvignili in odnesli na grmado pri domačem pokopališču. Občinstva ni bilo toliko kot prejšnja leta, to pa zaradi dežja in ker v mestu sploh niso vedeli, če bo pogreb ali ne, sicer pa pravijo, da se je pogreba v Skednju udeležilo kljub temu nad 4.001) ljudi. V Bol juncu so popoldne u N a gorici* postavili na pare pusta, ki je imel na svoji smrtni postelji napisano svojo zadnjo željo: sJast pa ne grem v Avstralijo)). Pogreba zaradi dežja ni bilo. V Bazovici tudi ni bilo pogreba, le pustni policaji v SS-ovskih uniformah so se sprehajali po vasi od gostilne do gostilne, včasih pa legitimirali in aretirali pešce. Pust namreč ne more tako hitro umreti. Vse kaže, da bo dobil Skedenj glede praznovanja punta nevarnega tekmeca v Zavljah. Skupina iz Zavel} je na pustni torek presenetila vse s svojim nastopom v Miljah, še bolj pa zvečer v Trstu. Včeraj popoldne pa je bil prav gotovo najlepši pustni pogreb v Zavljah. Kljub slabemu vremenu se je žainega obreda udeletilo veliko število ljudi. V povorki so bili tudi «kolesarski dirkači*, zastopniki skupine «Brivido» iz Milj, pustna straža, vdova in njeni sorodniki ter vrhovno sodišče, ki je pusta obsodilo zaradi njegovih nepopisljivih neumnosti, zločinov; grehov in norosti, na smrtno kazen. Namesto žalostink je godba iz Milj ves čas igrala vesele valčke in koračnice, tudi ko so pustu odsekali glavo in ga nato še sežgali, da bi na ta način rešili njegov duh za prihodnje leto. Po ukazu vrhovnega sodišča bodo njegov pepel shranili do prihodnjega leta v mavzoleju prestolnice Zavije. Obtožnica je bila tako humoristično sestavljena, da so se vsi smejali od srca. O- fcrog ubogega reveža, ko je bil že ves v plamenih pa so nehvaležni pustni veseljaki zaplesali poskočno kolo. Nehvaležnost je plačilo tega sveta, kakor pravijo, a pust ne zameri zaradi tega svojim oboževalcem, saj dobro ve, da l?i bilo brez njega preveč pusto. Naj počiva v miru do prihodnjega leta. 10 minut po 12. uri je 24-letni šofer Josip Godina iz Ul. Koštalunga vozil za krmilom svojega motorja »Aermac-chi» po Istrski cesti v smeri Sv. Jakoba. Preden pa je privozil do stranske Ulice della Bastia je Godina opazil, da prihaja z nasprotne strani tovorno motorno trokolo, katerega je šofiral 75-letni vrtnar Ivan Vertovec iz Ul. Revoltel-la št. 114. Slednji je nepričakovano ostro zavil in hotel zavoziti tik pred Godino v Ul. della Bastia in je s tem presenetil mladeniča, ki je sicer zavrl, vendar ni mogel preprečiti silovitega trčenja. Sunek je Vertovca vrgel iz kabine, kjer je sedel in možakar je padel na tla, pri čemer pa je z glavo udaril ob rob pločnika. Tudi Godina je padel na tla. vendar se je rešil z lažjimi poškodbami. Vertovca pa so morali nujno odpeljati v bolnišnico, kjer so ga zaradi verjetnega prebitja lobanje pridržali na II. kirurškem oddelku, kjer so si zdravniki zaradi njegovega izredno resnega stanja pridržali prognozo. Kasneje se je tudi Godina zatekel v bolnišnico, kjer pa so mu izprali praske na obrazu in kolenu ter ga nato odslovili s prognozo okrevanja v 3 ali 4 dneh. Na II. kirurškem oddelku pa so zdravniki na vse načine zdravili Vertovca, vendar je ta ob 19.40, ne da bi se zavedel. podlegel hudim poškodbam. • • • Včeraj so registrirali še več prometnih nesreč, med katerimi je bila prva okoli polnoči. Ob tisti uri je namreč 25-letni Vittorio Rugnan iz Ul. S. Davis vozil z vespo, na kateri je Boljunški »pust* pa ne bo sel v Avstralijo.„ sedela tudi njegova 22-letna žena Irma Riva po Ul. Koro-neo v smeri Ul. F. Severo. Prav na križišču z Ul. Za-netti pa je Rugnan trčil v »Fiat 500». last 33-letnega Ro-mola Pascolinija iz Ul. Com-merciale in jasno je, da se je vespa zvrnila skupno s potnikoma na tla. Medtem ko se je Rugnan rešil brez poškodb, so morali njegovo ženo odpeljati v bolnišnico, kjer so jo zaradi verjetnega zloma stegnenice in drugih lažjih poškodb sprejeti n* ortop“lckem oddelku. • * • Medtem ko je 21-letni uradnik Livio De Stefani iz D’An-nunziovega drevoreda vozil s svojo vespo po Trga C. Alberta je v zadnjem trenutku opazil pešca, ki so ga kasneje identificirali za 39-letnega Guerrina Pierazzija iz Ul. del Friuli, ki je prav tedaj stopil izza nekega vozila z namenom da prekorači cesto. De Stefani je takoj zavrl, vendar se mu ni posrečilo preprečiti trčenja, čeprav je s svojim dejanjem znatno ublažil sunek. Kljub temu sta oba padla na tla medtem ko je vespa zdrsnila na spolzki cesti in se ustavila ob filobusu, katerega šofer je svoje vozilo še pravočasno ustavil. Oba sta se zatekla v bolnišnico, kjer so Pierazziju izprali rano nad desnim očesom, De Stefaniju pa praske nad očesom in na nogah. S kolesom je padel Okoli 20 ure so z zasebnim avtom pripeljali v bolnišnico 51-letnega kmetovalca Ludvika Racmana iz Gročane, katerega so zaradi izpaha levega ramena, rarvo na ustnici in prask na nosu pridržali na ortopedskem oddelku. Racman, ki bo po mnenju zdravnikov okreval v 5 ali v najslabšem primeru v 15 dneh, je zdravnikom pojasnil, da je okoli 18. ure med vož^ n-jo s kolesom po cesti Pesek — Gročana nerodno padel. V cerkvi je razgrajal Preteklo nedeljo pozno popoldne je 49-letni Angelo De-pauli iz Ul. Fonderia stopil v neko mestno cerkev in je v vinjenem stanju razgrajal ter motil obred. Župnik je moža večkrat prosil naj zapusti cerkev, vendar je mo-dakar nadaljeval s svojim petjem in kričanjem, dokler ga niso nekateri verniki spravili v zakristijo kamor so prišli ponj policijski agenti. Depaulija bodo prijavili sodišču zaradi motenja obredov in pijanosti. ljali o letošnjem proračunu, ostra razprava tudi o tem vprašanju in da bo prav najetje tega posojila eden od razlogov, zaradi katerih bo opozicija glasovala proti predloženemu proračunu. Prva seja o proračunu bo danes. Na njej bo odbornik Carra, ki odgovarja tudi za ACEGAT, predložil letošnji proračun tega podjetja. Tudi ACEGAT bo letos zabeležil od 700 do 800 milijonov lir primanjkljaja. ČETRTA PREMIERA V TEATRO NUOVO J. Anouilh; «Leocadia> Četrta premiera v Teatro Nuo-vo je bila sinoči pred razprodanim gledališčem. Originalno Anouilhovo komedijo «Leocadia» je občinstvo sprejelo z velikim zanimanjem in izvedbo toplo pozdravilo, tako da lahko trdimo, da je delo doživelo prav lep uspeh tudj v Trs;u. Predvsem je treba pohvaliti izvrstno in sijajno inscenacijo po načrtih Pizzija; vsako sceno so gledalci pozdravili z zares spontanim navdušenim aplavzom. Nadvse se je potrudil tudi režiser Giulio Cesare Castello, ki ima za u-spešno izvedbo poleg glavnih igralcev prav gotovo največjo zaslugo. Izvajalci so bili vsi dobri, izredno pa sta se izkazala — kot vedno — Solarijeva in Caldani. Žrebanje obveznic mestneqa posojila Županstvo sporoča, da bo 1. novembra v sobi 2Q2 v prvem nadstropju občinske palače 39. žrebanje obveznic posojila mesta Trsta iz leta 1916, in sicer v višini, ki jo določa amortizacijski načrt. Izžrebane obveznice bodo izplačali šest mesecev po žrebanju pri občinski blagajni v Ul. Nordio 11. Novi vodilni svet sindikata prodi jalcev čosopisov 7. februarja 1955 ob 18.30 je bil redni občni zbor, na katerem so izvolili novi vodilni svet avtonomnega sindikata prodajalcev časopisov. Občnemu zboru je predsedoval prodajalec časopisov Giuseppe Dolesi, ki je predložil naslednji dnevni red: 1. Pordčilo dosedanjega izrednega komisarja Russa o finančnem in upravnem položaju. 2. Duskusija in razno, 3. Izvolitev novega vodilnega sveta. V diskusiji so soglasno odobrili delo bivšega komisarja, nakar so prešli na volitve novega odbora, v katerega so bili izvoljeni: Giuseppe Do- lesi, Damiano Papagno. Gio-vanni Tota, Antonio Sciarro-ne, Giuseppe Marinuzzi, Al-fredo Tonut in Clotilde Siro-vich. Na sestanku, vodilnega sveta pa so izbrali za tajnika Giovannija Toto, za namestnika tajnika Damiana Papagno, za blagajnika Antonia Sciarroneja, ostalih Pft pa za svetnike. Z izvolitvijo novega sveta se je končala kriza tega sindikata, ki je trajala že tri leta. O Kvestura javlja, da se Je prometni odsek policije skupno z uradom za prometne nezgode preselil iz dosedanjega sedeža piri Sv. Andreju v rojan&ko vojašnico. Telefonske številke ostanejo nespremenjene ih sicer 28920 za odsek in 2333 za urad za nezgode. Ljudska prosveta PD «Ivan Cankar«. 2. marca 1955 bo priredilo društvo s sodelovanjem SNG dramski večer. Predvajana bo Tiemayer}eva drama «Mladost pred sodiščem«. Vabila so na razpolago v društvenih prostorih vsak večer od 20. do 22. ure. * * * Odborova seja bo v petek 25. t. m. ob 20.30 v društvenih prostorih. Društvena knjižnica PD «Ivan Cankar« bo redno poslovala voak četrtek od 20. do 21. ure ter v nedeljah od 10.30 do 11.30 v društvenih prostorih. Prosvetni društvi «Rojan» In «Si!S i It N 1 1 >• 11.30 Lahki orkestri; davanje: Potovanje P® . 12.10 Za vsakogar nekaj; J* Lepe operne arije; 13.30 na glasba: 14.00 Šaljive 14.15 Kulturni obzornik! ,3 Plesna glasba; 18.00 Koncert za violino in nfrfv, 18.40 Francoska lirika - P0!*,,« prani&cka Ersilia Dovvniu*!. , Povestica: «Zgodba o levo, »L imel samo jagode rad»: Lj Priljubljene melodije; Si Šport; 20.05 Slavni pevct./, Dramatizirana zgodba: (tSi Aktualna vprašanja: 12.50 G; glasba; 13.45 Zabavna PS 14.00 Od melodije do č* aJi) 14.40 Domači zvoki: Po')eii:.„\t • Ložar . Filipčič in Kohjc jr Plevel; 15.00 Od Triglava. “Jjgl drana; 15.15 Med ital.iJ*7fj,|t-operami; 16.00 Narava m ka: 16.10 Za vsakogar Tps 17.10 Zabavne melodije: j poldanski koncert; 18.50 _ 19.15 Serenade za godal*;: L>. Glasba po že-ljah v ,hrv ji,fi| 20.45 Revijske melodij*! Večer komorne giasbe. i, »a v i, ,» . A 327,1 m, 202.1 m, 2124 ^ Poročila ob 5.00. 6.00. 7.0». 15.00. 17.00 in 22.00 dP 11.00 Radijski koledab or»c Glasbena medigra; 11.30 3jt> stralni soored; 12.10 I«** na pihala ljub'janske 'M 13.10 Opoldanski koncert: jjl) Melodije za razvedrilo! gf Lahka glasba; 15.45 Žaba«*# lodije; 16.10 Utrinki iz tilu, ' re - Miško Kranjec: 1 pivnici*: 16.30 Želeli ste gjž slušajte! 17.10 SimfooiahflUiE cert orkestra Slovenske Lr' monije; 18.10 Ciklus s3nSSe * iz domače in tuje gl2??, stvarjalnesti; 18.30 Modo -Or. ček; 18.40 Poje pionirs*1. jj.D IV. gimnazije v Maribor2, p Domače aktualnosti; žv-Lp* * trtkov' večer* domačih P napevov. rtči evižijš jflt* 17.30 Spored za otroke- ,7p;r vi dečki*; 18.30 Evrops%. jP hod; 20.45 Telev. dnevfuf’ por Rim, ookumentarij; 21,'* Vor z gledalci: 21.30 «&.’ iP tri*, glasbeni variete; 22_ . tclogija režiserja Emmer? Mal/ oglasi ZA BELGIJO . ANV6J& \ ISCE za takojšnjo zapoP’ ^ harica od 18 do 30 l«y . poštena in lepe zunanjostjo. ča dobra. Dostaviti P®' sliko in kratkim živUJV ^■js ■/. dosedanjimi zaposlit’| (fv Potni list in vozni str j*ail J, povrnjeni. Naslov: Dr. * Moor - Anvers - Belgiduc’ l manstr 3. I Odgovorni uredOl* STANISLAV REN®r,fF Tiska Tiskarski zavod Z' . ADRIA TRST Ul. Cicerone št. * tel. 29241 19.-20. marca Opatija - Reka, J0^' jjVli* «Adria-Express» J -t]r seznam prihodnjih tov za Jugoslavijo! 1950 M na - Ljubljana, Branik - Zali hrib.1, tt Gorica - Kanal - T Soči - Tolmin - K_o ji* Ilirska Bistrica - ^ ' PiVka'»'jl955' Vpisovanje do o.®- 27. marca l955y|je» Sežana, Tomaj, P*\toiP Komen, Vo.iščica, ^ Vpisovanje do njevica. j2 3 j95V sltffc1 «Adria-Express» v najkrajšem času jSti^” i ske. navadne in ‘ -,111'' ne vizume ter tr* vizum®- J SOzALJN . jlO Zveza vojnih 'nV.a ’ ,t>i 'V izreka ob bridki ,at>- riša Karla Okretiča- n,j( teri in svojcem sVOJe ije sožalje. SOŽALJ^ v Včeraj popoldne li.,|i gorju ob Pivk. B0gj,i« letnega Ivana Ma,r'"ka odgovornega ure dn (0V m našega rielovneS (f Iva Marinčiča. , : id Kit* Ob tej hudi iaJpriflib.r-ii)^ legi in osebje **' naj£ dnevnika* izrekaj sožalje sp v Vsem sorodnikom, znancem in prijateljer^gclpij ročamo žalostno vesi, da nas je 23. t. m. za zapustil naš dragi tovariš IIAKLII UKRETlf: Pogreb bo danes 24. t. m. ob 16. uri. Žalujoči: žena Adele, ^ In sestre. Sesljan, 24. II. 1955. Volitve za kmečko lolnisko lila liaj no Zakon o bolniškem zavaro-wju *o kmetje v vseh ita-■lanskih pokrajinah sprejeli „ w v°ljstvom in o njem »pravijaj0 na številnih zbo-, *nj*h. ki so jih sklicale Mm* strokovne organizacije. ko 50 doslej obravnav' predvsem vprašanja u-kat, 0sti raznih kmečkih do zavarovanja in kriti*2'1* zavarovancev pri Iti« stro®kdv bolniške bla-ie pozornost neposred-nr.j° vaicev zemlje sedaj J«9Vsem na volitvah, ki botra V kratkem- Občinski u-- v!" °dbori bodo začeli u-bi,Vj.at' občinske bolniške Vah* a* osem dni po volit-bor SB 130 prv‘e sestal od-\ v, katerem si bodo izvo-i kmetje porazdelili posa-m*zne funkcije. ilan° ^enu 18 kandidirajo za km * ■ “Pravnih odborov le gospodarji odnosno »Jtmniki posestev, ostali za-Vinci, pa čeprav polnolet-■ nimajo pravice do kandi-2av nj4, d’° Je ena glavnih hib «°na, proti kateri je bil vlo-w v Podenski zbornici pro-Ba -ln dopolnilni načrt zako-«s lh poslancev opozicije. Vza,°.m’Sar dl>žavne federacije 2, mnih bolniških blagajn nePosredne obdelovalce so i ’ pr°les°r Giovanni Ca-Rirm, januarja 1.1, izdal v Urn Poseben pravilnik, ki potet,llne priprave in sam KS,S,tev-'Pr,vilBik je bU .. 1 vsem občinam, ki mestu°ra^0 °k,javiti na javnem Kc tedna **J.e konec prejšnjega Vzai.rv, cdo vpisovanje v «o iah?e bolniške blagajne, izbirar, 0 vseP°vsod prešli k ltavlian^ kandidatov in seraki v*?- kandidatnih list. V didatr,° ,mi morajo biti kan- ,Jn>ezni tte’ ali pa tudi p0‘ 6i n . kandidati najavlje- lilnimJman.i Pet dni pred vo-list ie ‘°kom. Kandidatnih sme „ ‘ahko več, vendar ne kandidat!*1*3 imet‘ več kot 15 štev 2 ki bi prišli v po-v UDr * °bšinske svetovalce ka>'dida'tnem odboru in štiri kakšno *’ k’ b' imeli ne-k*ndid tnadzorn>3ko funkcijo. Vsjj e mora predložiti ®ravičen°^St0tlcov vol^nihl u' »dti0stloCev v vsaki občini ii °. v vsaki volilni sekci- *b»cev 200 volilnih upravi- toora rnico. poleg tega Pristat; S sv°jim podpisom ‘ev se J*** kandidaturo. Voli-*ebn0, ;e°ra udeležiti vsak "imlahpkooMad0mesti NA MALAJSKEM POLOTOKU SE ANGLEŠKI KOLONIALIZEM RUŠI PISMO EMIGRANTA IZ KANADE 2l,~le^UZlne> kl ie izpo1- s poseb l'ieSove'JOi>lastil°m tisti član - * druž to h •'“Una t ", “a od misija je sestav-®tedsedn;^ ptedsednika, pod-L9t°rjev 3 ln treb skruti-c^iiuski f.rVa dva določi po-1 Šajne °misar za bolniške ,ai“ik na °stale Pa občinski . kandiriPr.edlog Predstavni-fejne atnih list. Volitve Voh l ut " ‘ svetn? I8 kandidatov n.ke) palcev in 4 nadzor. rečeno, da mora vsak volivec voliti le eno kandidatno listo, čeprav bo večina to storila, ampak lahko na izbrani listi prečrta ime kandidata, ki mu ni povšeči in napiše drugega, ki je zabeležen na drugi listi. Dan po volitvah se zberejo pri občinskem tajniku predsedniki volilnih sekcij in z njimi vred pokrajinski komisar ter pregledajo volilne rezultate, ki jih bodo kasneje sporočili javnosti. Pri celotnem volilnem postopku je opaziti važno vlogo, ki jo ima občinski tajnik prav na osnovi pravilnika, ki ga je izdal državni komisar m kar nismo opazili v samem zakonu. Občinski tajnifc lahko presodi pravilnost ali nepravilnost posameznih kandidatur, čeprav bi o tem morali odločati sami zavarovanci odnosno volilni upravičenci. Prav tako je pokrajinski komisar eden od zelo važnih o-seb, ki lahko poseže v volitve, kar je bila doslej naloga sodnih oblasti. Pokrajinski komisar za bolniško zavarovanje kmetov na Goriškem je določil, da bodo volitve v upravne odbore bolniških blagajn na njegovem področju od 6. do 14. marca. V Gorici, Steverjanu, Sovod-njah, Doberdobu, Krminu, Dolenjah in v Gradiški bodo v nedeljo. 13. marca. 14. marca pa bodo v Tržiču, Ronkah in drugod, še prej, 6. marca, pa v Fari in v Kaprivi. V vseh teh krajih se vršijo ta teden že priprave za izbiro kandidatov, odnosno sestavo kandidatnih list. V vseh občinah, posebno pa v narodnostno mešanih so kmetje mnenja, da je najprikladnej-še postaviti enotno kandidatno listo, ki bo vsebovala imena najbolj poštenih in za u-pravljanje bolniških blagajn najbolj prikladnih ljudi. Toda proti takemu nastopu kmetov so marsikje nastopile nekatere strokovne organizacije, ki bi rade vsilile našim ljudem kandidatne liste s skoro izključno svojimi ljudmi, ki bodo zvesto zastopali interese zemljiških mogotcev in demo-kristjanskih privržencev. Tako so se v goriški občini zastopniki «Coltivatori diretti« izrazili proti temu, da bi bili na kandidatni lipti tudi zastopniki zavarovancev iz-Pod-gcre, Pevme, Stmavra in O-slavja, samo da bi bilo število demokristjansko usmerjenih svetovalcev čim večje. Jasno, da so se proti temu uprli ne samo vsi zainteresirani, ampak tudi Standrežci, ki bodo sorazmerno imeli največ svojih zastopnikov (kar jim pripada tudi po številu kmečkega prebivalstva). Slovenski kmet na Goriškem ne bo dopustil, da mu bodo tudi v tako važnem vprašanju kot je bolniško zavarovanje, katerega stroški bodo v veliki meri sloneli na kmečkih plečih, imeli glavno besedo tisti ljudje, ki so se doslej pokazali kot izredno slabi u-pra vitel ji in obenem tudi sovražniki slovenskega kmeta, katerega bi radi pod to ali ono pretvezo spravili z zemlje, kjer prebiva že dolga stoletja. « M« Zakaj hoče Anglija obdržati Neznosne rainierfi izseljenih polotok Malajo in Singapur beneških Slovencev no svetil Poveljnika malajskih rodoljubov Cing-Penga so Britanci odlikovali z enim najvišjih britanskih odlikovanj za njegove zasluge v borbi proti Japoncem - Sedaj pa so razpisali nagrado 20 milijonov lir tistemu, ki bi jim ga živega ali mrtvega izročil Na zadnjem sestanku Com-mounweltha v Londonu se je mnogo govorilo o Malaji. Kot vemo, je Velika Britanija zahtevala od Avstralije in Nove Zelandije naj podpreta njene vojaške napore v borbi proti upornikom na Malajskem polotoku in naj se tako iz vojaških sil treh držav sestavi posebna grupacija ANŽAM za ((likvidacijo žarišča«. Skoraj v istem času je Velika Britanija izjavila, da ima namen dati na razpolago na Malaji tri velika letališča južnoazijskemu paktu SEATO-Le malo prej pa je Velika Britanija po letih «pomirjeva-nja» podvzela na Malaji »(veliko akcijo čiščenja«. 7. januarja letos je predstavnik britanskega letalskega poveljstva na Malaji objavil, da bodo britanske sile kmalu podvzele veliko ofenzivo proti malajskim upornikom. V tej ofenzivi — je bilo rečeno — bo poleg ostalih rodov vojske sodelovalo tudi letalstvo z letali na reakcijski pogon in s padalci. In bujna malajska džungla je 10. januarja letos (»oživela«. V akcijo so stopila letala, vojne ladje, kopensko in pomorsko topništvo. Posebno mo- čan je bil napad na neko močvirje. ki pokriva 1.600 kv. km in je komaj 6Q km oddaljeno od mesta Kuala Lumpur. Bombni napad je bil tako močan, da je bil vsak kvadratni meter površine pod dejstvom bomb, granat in lažjega orožja. Uradna poročila govore, da je bilo to najintenzivnej-še bombardiranje vse od tedaj, ko se je na Malaji začela borba proti upornikom-In medtem ko so »(Lincolni« metali svojo smrtonosno orožje na vsako stopnjo močvirja, v času ko je topništvo sipalo svoje granate na . vsak najmanjši košček močvirja, kot bi pred seboj imelo cele armade sovražnikov, so britanske čete čakale v zasedi, da bi zajele kakega upornika, ki bi bežal iz močvirja v džunglo. Vsa ta cvperacija je trajala nekaj dni. Toda niti ta operacija, kot niti prejšnje niso mogle malajskega problema »postaviti z dnevnega reda«. To se vidi tudi po tem, da so takoj po tej operaciji bila napovedana nova čiščenja v še mnogo večjem obsegu. V teh (»čiščenjih« bodo «Lin-colnom« prišla na pomoč še letala vrsta »»Camberra« ter razna druga orožja. Gospodarski in politični pomen Malaje in Singapur a Velika Britanija se na vse mogoče načine trudi, da bi ohranila zase Malajo, vsaj za nekaj let. Malaja za Veliko Britanijo ne pomeni samo kavčuka, ampak tudi zadnjo važnejšo kolonijo na Daljnem vzhodu in na njenem skrajnem južnem koncu daljnovzhodni Gibraltar - Singapur. Malaja s Singapurom je zadnji ostanek nekdanje velikanske angleške moči v tem delu sveta. Singapur je največje trgovsko in potniško pristanišče na linijah, ki Vežejo Evropo in Indijo z Daljnim vzhodom in Avstralijo-Zaradi velikih bogastev malajskega polotoka je Singapur eno največjih industrijskih središč Daljnega vzhoda. Malajski polotok s Singapurom deli -Indijski ocean od Tihega oceana: in tu moramo iskati vzroke, da Velika Britanija nikakor noče izpustiti iz rok Malajskega polotoka. Pri vsem tem pa 6 milijonov prebivalcev Malaje — kot dokazujejo dogodki — nikakor ne mara nadaljevati svojega kolonialnega statusa. V tem mu dajejo najlepši vzgled narodnoosvobodilna gibanja v sosednih državah, k; so rodila doslej že dobre sadove. In Malaja nikakor noče ostati edina kolonija v tem južnoazijskem področju. Poleg dveh milijonov Ma-lajcev živi na Malaji še okoli 2 milijona in pol Kitajcev in aniška hidrocentrala učena v omrežje ^ ilČQsten prizor ob mogočnem slapu - Strokovne fisije čaka še kontrolna preizkušnja naprav -ted kratkim • ‘hirala , le vellka hi- v« tj» k'ceJavap«a dala Pr' i.1- To i u ektrične ener-a"* hidr0(. b‘l0 p™ič, da je č«SltUsnetn eptrala v svojem •i'c.° h'™"- M *' Zafela delov °sta‘ imi ati vzpored- ur."*«* srni agre8at' elek- nr- c*Sovine „ma B°sne in itk c> je r, ,nhodnii mesec, ki aidCn za pr*- U-V'teiji* bodo vršili «eg,*trok°vnjaPkiaVh*H Strojev C. . hvoH. , hidrotehnič- pni» ic j, «1*8. Jaroslav Po»„. Pograda 10 ri°bri.Zavfš*;!lzkušnie so ze- S da “a Jozu šo kon N bo 6deČi g'adbeni b0 zgrajen š* se' ki ,'C >'■ e4o“l° J« *► *0 ;s kV jr*"*™ Es • bodo nosil 8,11 bodoči kTh agraJehi stransk! p0d' za 4° dViBnili raven Poveril; a 4 metre iv, , , Ko SQ ak’*h">lacijo vode 0 3.,bile zai z.r0SPušfi«ne na ^ -ss dan nadzirali in po količini vode, ki jo daje Neretva, se je moglo predvideti, kdaj bo prišlo do preliva vode čez jez. Med strokovnjaki ni bilo nikake bojazni, da bi se zgodilo kaj nepredvidenega. Želeli so le videti učinek dolgoletnega dela. In jez je prav s tem polagal svoj «zrelostni izpit«. Preliv se je začel nekega večera okoli 20. ure, tako da so opazovalci morali počakati jutra, da bi lahko videli veličino tega dogodka. Na nekaj sto metrov od jeza ob vodi navzdol je bilo ozračje kar nasičeno z drobnim vodnim prahom in če se je človek skušal še bolj približati jezu, je moral obstati. Dalje ni mogel. Z jezu je bil prizor veličasten. Cez štiri prelivna polja, katerih vsako je 8 metrov široko, se je prelival mogočen slap vode, ki je padal 80 m globok prepad. Zaradi velikanskega grmenja, ki ga povzroča padec, ne slišiš ničesar. Človek i™a vtis> kot bi bil pred niagarskim slapom. V istem času pa se v strojnici, ki je vsa pod zemljo, puščata v pogon in izključujeta dva od skupno šestih a-gregatov. predvsem je potreb no popolnoma zagotoviti delovanje avtomatične zaščite, ki bo pri kakršni koli napaki avtomatično izključila tok iz omrežja in avtomatično ustavila vse stroje in naprave. Sedaj sta v pogonu dva a-gregata, njima bodo sledili še 1 štirje in tako bo pomanjkanje električnega toka, ki se čuti v Jugoslaviji zaradi mnogo večjih potreb nove industrije, vsaj delno zmanjšano. poldrugi milijon Indijcev. Ta narodnostna razlika je koristila Veliki Britaniji, ki ji je uspelo ohraniti svojo kolonialno oblast povečini na temelju nacionalne razcepljenosti malajskega prebivalstva. Britanske oblasti na Malaji so skozi desetletja ščuvale nacionalni antagonizem med Ma-lajci kitajske, indijske in malajske narodnosti. In zato se ni dal vcepiti ljudstvu neki državni čut, ki bi jih ne glede na narodnostno pripadnost povezoval v borbi proti okupatorju. In vendar so. v„ času druge svetovne vojne Malajci nudili močan odpor proti Japoncem in razvili močno partizansko borbo. Pričakovali so, da bodo po končani vojni postali neodvisna država, kot so to obljubljale najrazličnejše zavezniške deklaracije. Po končani vojni so se v, deželo, vrnili angleški kolonialni gospodarji. To je takoj po vojni izzvalo močno protikolonialno gibanje, ki se je začelo s «Har-talom« t.j. s splošno stavko. Razne protikolonialne organizacije so ustanovile demokratsko zvezo »»Hussad Tena-ga Rajat«, ki je začela borbo proti kolonialni upravi in od leta 1948 dalje proti (»Malajski zvezi«, ki so jo osnovali Angleži v sporazumu s svojimi lutkami-sultani. Kitajci predstavljajo številčno največji narod Malaje, hkrati pa so tudi najbolj borbeni del malajskega prebivalstva nasploh. Kitajci so se prvi odzvali borbi proti Japoncem, kakor tudi borbi proti sedanjim okupatorjem. Pri tem je imela prav gotovo odločilno vlogo uspešna revolucija na Kitajskem. Iz te ki-tajsko-malajske srede izhajajo najbolj poznani voditelji protikolonialnih gverilcev, med katerimi je najbolj znan Cing Peng, ki ga smatrajo za vrhovnega poveljnika vseh gverilskih sil na Malaji. Njegova življenjska zgodba je zanimiva in hkrati značilna. S svojo borbo proti Japoncem si je Peng pridobil zaupanje Velike Britanije in leta 1945. je bil odlikovan za izredne zasluge z enim največjih odlikovanj britanskega cesarstva. Dve leti pozneje je »»heroj protijaponske vojne« in nosilec visokega britanskega odlikovanja postal »»bandit«, na čigar glavo so razpisali nagrado 60.000 malajskih dolarjev oziroma dvajset milijonov lir. Toda Cing Penga do danes še niso ujeli in njegova borba se iz leta v leto zaostruje. Zato so Britanci primorani, da od časa do časa vedno znova podzvemajo velike akcije »»čiščenja«, kakršna je bila tudi ona, ki smo jo omenili v začetku. Poleg teh akcij pa Britanci uporabljajo tudi močno propagando za «prostovolj-no predajo upornikov«'.' Pred začetkom zadnje ofenzive so nekaj dni odmetavali z letali v džunglo letake, v katerih »»pozivajo upornike na predajo, ker sicer bodo do zadnjega uničeni«. Na džunglo in močvirja so odvrgli na tone (»propustnic« onim, ki bi želeli se predati. Kljub vsej tej propagandi pa se ni predal nihče. In prav v tem moramo iskati vzroke, zakaj išče Velika Britanija sodelovanje Nove Zelandije in Avstralije za nadaljnje borbo p roti malajskim upornikom. Akcije malajskih protikolonialnih upornikov trajajo že sedem let. Poleg sabotaž v mestih in na prometnih linijah in poleg manjših napadov na britanske patrulje je, kot kaže, najtežje za britanske oblasti to, da uporniki zarezujejo na mesec od 70 do 80.000 kavčukovih dreves in s tem povzročajo angleškim gospodarskim krogom izredno veliko škodo. Uporniki poznajo svoj teren in zato jim je vsak premik, nenaden napad in umik možen. Cešte in steze v džungli so najprimernejši kraji za zasede. Ceste po džunglah so tako ozke, da se britanska vojska tod ne more premikati v večjih enotah, še manj pa S težjim orožjem. In vse to gre, v prilog gverilcem. Singapur je po nacionalni sestavi kitajsko mesto, saj živi tu od milijona prebivalcev, kolikor jih šteje Singapur, nad 750.000 Kitajcev. Mesto je prirodni sestavni del malajskega polotoka in hkrati njeno središče, na katero bi bila gotovo usmerjena- vsa politična, kulturna in gospodarska dejavnost Malaje kot samostojne in neodvisne države. V Singapuru živi veliko število nacionalno zavednih kitajskih razumnikov in delav- cev. Zaradi tega so Britanci v aprilu 1946., ko je bila osnovana »»Malajska zveza«, odcepili od nje Singapur kot posebno britansko kolonijo in tako je bila z ustavo izvršena cepitev države, kar je pri rodoljubih izzvalo močno ogorčenje. S tako ustavno ureditvijo so, poleg evropskih naseljencev, zadovoljni edinole malajski fevdalci, ki vidijo edino v tem možnost podalj-šanaja svojega razrednega obstoja. Zaradi tega se malajsko ljudstvo vzporedno z borbo za svojo neodvisnost bori tudi za ponovno združitev Singa-pura z ostalim Malajskim pol-otokom. STRANKA BEGUNCEV proti sporazumu o Posarju Na izrednem kongresu za-hodnonemške stranke beguncev v Bonnu so sprejeli pariške sporazume z izjemo sporazuma. ki se nanaša na Posarje. V sprejeti resoluciji pravijo, da odklanja kongres sporazum o Posarju zaradi tega, ker »»krši nesporno pravico vsakega državljana Nemčije in vsake njene dežele, da bi sp priključila Zahodni Nemčiji«. Oblasti se premalo zanimajo za usodo, ki čaka v svetu izseljenega delavca Urad za delo iz Vidma je svoječasno poslal po vseh beneških občinah obvestila, da so iz Avstralije, Nove Kale- darji« vzeli na delo. Delali ju smo se izkrcali v tem no- beneških Slovencev je šlo tu-vem svetu. Ko smo prišli v j di iz Belgije v Kanado. Iz določeni kraj, so nas «gospo- pekla v vice ali obratno. Po- donije in Korzike prišla Videm posebne komisije, katere bi rade spravile v svoje dežele naše delavce. Dosti naših mladih ljudi se je javilo na občinskih uradih za delo z željo, da bi šli tja služit kruh zase in za svoje družine. Napravili so potrebne dokumente in kmalu potem zapustili dom. Kako se jim je godilo v teh državah? Na to vprašanje so nam delavci, tisti ki so se vrnili s Korzike odgovorili naslednje: »Prišli smo na Korziko z delovno pogodbo v rokah. Delali smo v gozdovih, toda tisti delodajalci, ki so nas zaposlili, niso spoštovali pogodb, k’ so jih podpisali v Italiji. Plačevali so nam toliko, da nismo mogli živeti. Namesto da bi kaj zaslužili, smo se zadolžili. Radi bi bil; protestirali na italijanskem konzulatu, a smo bili preveč oddaljeni od njega, za vlak pa nismo imeli denarja. Večkrat smo protestirali pri delodajalcih in oni so nas vsakokrat vrgli iz svojega stanovanja in nam grozili s samokresom v rbki. Morali smo molčati, delati in stisniti pas. Nekaterim so poslali denar od doma, da bi imeli za potovanje in se vrnil; domov. Drugi pa so morali tam delati več kot leto dni. da so prihranili toliko denarja, da jim je zadostoval samo za povratek.« Delavci, ki so bili v Novi Kaledoniji pa takole pripovedujejo: «Po 60 dneh plovbe po mor- smo v rudnikih železa. Delodajalci so nas izkoriščali na vse mogoče načine. Na tem otoku imajo delavci zelo omejene pravice. Niso zavarovani. Tamkajšnja klima ni za naše ljudi. Skoraj vsi smo zboleli. Dosti je bilo taksnih, ki so preživeli tudi nad šest mesecev v bolnici in zgodilo se je, da so morali potrošiti vse, kar so eno ali dve leti prej zaslužili, saj za bolnico ni nobeden skrbel, ker nismo bili zavarovani. Prej, ko smo šli od doma, so nam obljubljali nebesa, toda našli smo pravi pekel. Dodatke, ki smo jih vnesli v naše pogodbe, delodajalci niso spoštovali. Oni so imeli svoje klavzule in le po teh so se ravnali«. Delavci, ki so šli v Avstralijo so bili ravno tako ogoljufani. Kadar so prišli tja, so bili prepuščeni sami sebi. Delo so si morali sami poiskati. Dosti je bilo takšnih, ki ga niso našli. Vrniti so se morali domov. Drugi pa so tam živeli mesece in mesece brez dela in zaslužka. Živeli so od »»miloščine«, ki so jim j<> nudile tamkajšnje oblasti, dokler niso dobili dela. Kaj pa se dogaja z našimi emigranti v Kanadi? Tam naši rojaki skupaj z italijanskimi delavci živijo v obupnem stanju. Zanje ne skrbijo ne italijanske, ne tamkajšnje oblasti. Mnogo naših fantov je v zadnjem času zapustilo svoje domove in šlo čez daljni ocean. Rekli so: «Gre-mo si iskati srečo v Ameriko«. Našli so nesrečo. Dosti Petrolejska ladja »Nordland«, ki se Je ob velikem neurju v Genovskem zalivu vnela, gori in ni upanja na rešitev mm mm ,rv;\ ? 1MB ' ‘ ji jij , A Jablaniški jez je dokončan. Viden je še opaž, ki ga še niso odstranili ter veliki slapovi skozi prelivna polja O knjigi Rino Alessi „Jrieste viva“ i. Sredi splošne težnje in naporov, da se odpravijo najosnovnejša nasprotja med državami in narodi, da se v, temelje mednarodnih odnosov vnese vsaj tisto najosnovnejše zaupanje, brez katerega ni moč upostaviti nobenega pristnega medsebojnega stika in sodelovanja, pomenita evo-kacija in poskus obnovitve šovinističnih strasti ter dejanj na tem ozemlju najmanj napad proti temu, kar je bilo doslej v odnosih med Jugo- avijo in Italijo doseženo. Pri končni konsekvenci bi pa u-tegnilo pomeniti obnovitev vseh tistih skrajno netiarnih politiinih zapleti jalev, ki so pred nedavnim malone pripeljali v odkrit spopad. Knjigo «Trieste viva«, ki jo je, ne verjamemo da po na-ključju, spisal Rino Alessi, mož z najbolj nepomirljivimi n zagrizenimi fašističnimi instinkti, lahko uvrsti mo med poskuse, da bi se v novi situaciji dalo pota jenim imperialističnim strastem nove spodbude. In reči je treba, da je knjiga ubrana dosledno v slogu in tonu, z vsemi tistimi specialitetami demagoške retorike, od ginjene solzavosti in romantičnega zanosa do odkritih laži, natolcevanja, potvarjanja dejstev itd., ki so potrebni, da bi se v sspre-jemljivih dušah» zanetil nov imperialistični plamen. Knjiga šteje nekaj čez tri sto strani; predstavlja torej precej obsežno delo, ki mu pa navzlic temu ne b orno posvetili večje pozornosti, ker v njej navedene misli ne pomenijo nobene novosti v pogledu razvoja . iredentistične (»ideologije« in prakse. Vse, kar v njej piše, je že staro in znano, vse to je že bilo obravnavano, komentirano in izpodbijano tako od naše kot od stram številnih drugih naprednih javnih ter političnih delavcev, ki nidijo v šovinizmu in fašizmu na joečjn nevarnost za upostaviten mirnega sožitja med lil živečimi narodi. osnovni'-, kamen spotike med dnema sosednima državama, Italijo in Jugoslavijo. Dotaknili se je bomo samo v splošnem, z daljšim poudarkom samo tam, kjer gre za neke bistvene značilnosti, ki ni moč mimo njih, ne da bi nanje pokazali kot na primere izredne politične kratkovidnosti in nepoštenosti, rasnega in nacionalnega sovraštva, ki mu malone ni zdravila. Poudarjamo pa, da je nadvse važno vedeti in videti, kaj piše in misli danes človek, ki ga ves Trst in v precejšnji meri tudi Italija predobro pozna iz časov med obema vojnama kot enega najbolj vnetih Mussolinijevih pristašev in tudi osebnih prijateljev, ki je po kapitulaciji postal republikinski propagandist in v svojem <»/1 Picco-lo» zagovarjal nacistične zločine. Vatno je vedeti torej, kaj misli človek, ki mi*| je Krščanska demokracija neposredno ali posredno dala v roke jutranje in popoldansko režimsko glasilo v Trstu ravno z dnevom uveljavitve londonskega sporazuma. (Sa; je tudi del vsebine Alessijeve knjige (»Piccolo« pod starim imenom že prej objavil.) Alessi je hotel svoje delo nasloniti »»Trieste viva«, kot v nekem stremljenju, da bi življenjskost Trsta simbolično prikazal kot nekaj, kar je bilo odvisno in najtesneje povezano prav z iredentistično vlogo in nalogami, ki jih je imel v preteklosti, jih ima v sedanjosti in bi jih moral imeti v bodočnosti. Da bi to dokazal, je avtor uporabil pse svoje umske sposobnosti in demagoške izkušnje, vso svojo žurnalistično spretnost, vključno svoje plitke laži, žolčno šovinistično strupen ost in zares originalno splošno nevednost. Načičkani slog, ves v nasprotju z neprikritim stremljenjem, da hkrati napiše tudi delo visoke literarne vrednosti, poln odvečnih besednih okraskov. konvencionalnih fraz, poceni filozofiranja in plehke koze-rije, oo istočasnem in tako popolnem nepoznavanju zgodovinskega , razvoja ter zanikanju osnovnih zgodovinskih resnic, ne more nikogar premeti, še manj prepričati. Vrzel, ki iiriču o avtorjevi popolni etični in moralni revščini. kakor tudi o njegovi «Fatti — uomini — pensieri« (dogodki, ljudje, misli), stoji r podnaslovu te knjige, kot specifikacija gradiva, ki je v njej obdelano. Gre za dogodke, ljudi in misli — tega hi treba posebej poudariti — ki jih je Alessi upošteval in razvil v teku svojega razpravljanja o «historičnem» nastanku ter razvoju iredentizma, njegovi vlogi in pomenu, kakor tudi glede na politični razvoj in učinke, ki jih je ta kazal, posebno na področju borbe proti bivši avtsro-ogr-ski monarhiji, slovanski «ne-varnostis nasploh in jugoslovanskemu (»imperializmu« še posebej, vse v obrambo ita-lijanstva Trsta, Istre in Dalmacije. Nekje v začetku svoje knjige pravi, da, gre za spomine, zn strani spominov, ki naj pripomorejo, da bo sedanjost zaživela kot poglobljena preteklost. Da, pripominjamo mi, toda, ali ni s tem Alessi povedal nekaj zelo nevarnega? Sedanjost kot poglobljena preteklost — nakar naj strupene klice preteklosti znova okužijo komaj pomirjeno ozračje! Tako misli Rino Alessi, in da se. ne motimo, dokazujejo še naslednje besede, ki jih je izrekel nekoliko naprej, namreč, da se lahko to. kar je bilo danes zaradi diplomatskih potreb odloženo, v novih pogojih in potrebah, znova u-resniči. O tem, /ca; lahko te besede pomenijo, ne gre dvomiti posebno če upoštevamo kdo jih je izrekel. Očitno je torej, da knjiga ne more predstavljati samo nekakšen izbor avtorjevih spominov, ampak poziv na akcijo vsem, katerih zvesta srca še vedno utripljejo za «speto» stnar ita-lijanstva Istre, Dalmacije, vseh sneodrešenihv krajev. Cim odpremo knjigo, se nam najprej odpre pred očmi cela galerija osebnosti, ki jih Alessi uvršča med najzaslužnejše za (»speto stvars. To so podobe mož in mladeničev, nekaterih žena. ki so na raznih področjih na razne načine kakorkoli pripomogli k n-resničen ju iredeiit ističnih idealov. t. j. imperialističnih apetitov, ki jih je kmalu po Ris- politični neuravnovešenosti je sorgimentu začela kazati ko-preočitna, • maj združena kapitalistična Italija. Tu so razni Venezia-ni, Ara, Pitacco, dalje lle.r-met, Doria, Segre-Sartorio, Mayer, razni Cosulichi in Tnp-covichi, Morpurgo itd. itd., torej sama imena iz vrst vladajočega razreda, iz finančnih in industrijskih vrhov. Zatem še nekatera, predvsem iz intelektualnih vrst tistega malomeščanskega sloja, ki se zaradi neuravnovešenosti svojega socialnega ter ekonomskega položaja nikdar ne more prav z najti, niha zdaj sem, zdaj, tja, v glavnem pa se je doslej v odločilnih trenutkih psele; postavljal na stran buržoaznih interesov, v prepričanju, da so tako tudi njegovi najbolje zavarovani. Ni pa med temi imeni zaslediti niti enega iz vrst tržaškega proletariata ,t. j. iz vrst ljudi, ki so ng najrazličnejših delovnih področjih edini ustvarjali pogoje tržaškega razvoja in njegovo bogastvo. Zatorej to, kar dokazuje, oziroma hoče dokazati Alessi v svoji knjigi, namreč, kako da je ire dentistično gibanje zajemalo v ase najširše množice tržaškega prebivalstva, kako da je predstavljajo v Trstu vsesplošno italijansko gibanje, potemtakem ne more odgovarjati resnici. Dejstvo je, da je tržaški industrijski proletariat bil vedno odsoteiCocl sleherne iredentistične dejavnosti. Nasprotno bil je tej pedno in izrazito nasproten. V njem je bila neka nagonska slutnja, ki ga je opozarjala, da so iredentistična stremljenja v popolnem navzkrižju tako z njegovimi p osebnimi interesi kot interesi tukajšnjega področja nasploh. To neposredno priznava tudi Alessi sam, ko nikjer v svoji knjigi niti z besedico ne omenja tržaških delavcev, razen tam, kjer pravi, kako da so v znak protesta zaradi prihoda italijanskih čet v Trst po končani prvi svetovni vojni sprožili vrsto stavk. Vsega tega pa Alessi, kot verni sluga tistega buržoaznega razreda, ki so mu bili volja in ir.teressi delovnih ljudi vselej deveta briga, v s poji »»historični« razpravi noče upoštevati; zanj ti ljudje ne predstavljam nič; ne eksistirajo. O. F. ■ (Nadaljevanje sledi k siušajte, kaj nam od tam pišejo naši rojaki: »»Prišli smo v ta naš novi svet z namenom, da bi kaj zaslužili zase in za svoje družine, ki čakajo doma naše pomoči. Na žalost pa moramo povedati, da ne moremo pomagati ne domu. ne sami sebi. Ce smo bili doma reveži, smo tukaj sirote. Ko smo se izkrcali v Kanadi je bil redko kdo tako srečen, da je dobil delo. Na stotine in stotine delavcev so spravili na (»zbiralni urad«. Tam so nam kuhali enkrat dnevno pokvarjeno hrano, ki je ni mogel nihče jesti. Dan za dnem so nam obljubljali delo, a dela ni bilo. Tako so minevali dnevi, tedni in meseci. Trpeli smo lakoto, toda nikogar ni bilo. da bi bil spregovoril besedo v našo obrambo, v našo korist. Številni delavci, ki so bili pogumnejši, so zapustili taborišče. Sli so si iskat dela sami. Romali so od vasi do vasi, od mesta do mesta, po gozdovih in puščavah, a zaman. Dela nikjer. Vrniti so se morali izčrpani, lačni in obupani. Dosti se jih je vrnilo zopet v Italijo, drugi pa smo čakali »»božjega odrešenja«. «Jaz in še trije moji tovariši — mi piše dalje moj prijatelj — potem, ko smo preživeli že tri mesece v taborišču, smo si dali v glavo, da moramo dobiti delo. Sli smo k italijanskemu konzulu v Toronto. Toronto je mesto 250 kilometrov oddaljeno od taborišča. Vso to pot smo napravili peš s kovčeki v rokah. Ko smo prišli pred konzula, smo mu povedali, kaj želimo. Odgovoril nam je ironično, češ da on nima dela. Nazadnje se nas je vendarle usmilil. Dal nam je vsakemu po tri dolarje in naslov nekega podjetnika, ki je bil od tod oddaljen drugih 250 kilometrov. Sli smo do tega podjetnika. Ko smo prišli tja in mu rekli, da iščemo dela, nam je rekel; »»Kdo je tisti neumnež, ki vas je poslal sem. Jaz nimam dela. Tudi tiste, ki so zaposleni moram odpustiti«. »Nazaj peš v taborišče. Nismo imeli več denarja. Lačni smo bili. Nismo znali jezika, nismo poznali ljudi. Sli smo naprej in le naprej. Prišli smo v neki gozd. Bila je noč. Legli smo na trda tla. Nismo imeli odej. 2elodec je protestiral. Preklinjali smo oblasti in tistega, ki je bil kriv naše strašne usode, molili smo boga in se jokali. Bili smo obupani. Skoraj nič nismo spali tisto noč. Drugi, dan je bilo jasno, a pred očmi se nam je delala tema. Nismo mogli stati pokonci. Eden od nas je znal nekaj francoščine. V neki hiši je prosil za hrano zase in za nas. Niso imeli za vse. Dali so nekaj njemu. 2alosten se je vrnil. Ko se je vračal kl nam, je naletel na njivo krompirja. Začel ga je kopati. Jedel je sam in prinesel je tudi nam. Devet dni in devet noči smo se hranili s surovim krompirjem, da nismo poginili od lakote. Potem sem jaz našel delo. Sedaj je že zopet en mesec, odkar ne delam zaradi mraza in snega, toda hvala bogu, zaslužil sem toliko, da se lahko preživim do spomladi, čeprav ne bom delal. V takem položa-j i kot sem bil in sem sedaj je na stotine in stotine italijanskih in beneških slovenskih delavcev«. (»Poglej, dragi prijatelj — mi piše v pismu — kakšna je pravica v Italiji, ki pošilja delavce iz svoje dežele samo zato, da zmanjša število brezposelnih v državi, ne da b; jim zagotovila delo v inozemstvu. italijansko vlado nič ne briga življenje emigrantov v inozemstvu«. Takšno pismo, kakršno sem prejel jaz od mojega prijatelja, dobivajo vsak dan starši in bratje emigrantov v Beneški Sloveniji. Človeku, kadar to čita. morajo priti solze v oči. V Beneški Sloveniji m dela. ne kruha. Italijansko časopisje o tem molči, toda resnice ni mogoče zakriti. Naši delavci so navezani na ljudi, ki se borijo za boljše življenje delavskega razreda. Mi smo slišali njihov glas, ki nas kliče na pomoč. Rade volje jim vsi prihitimo na pomoč. Možnost nam je dana. Povejmo vsemu svetu, kaj se tam z njimi dogaja. Borili se bomo in storili vse. kar bo v naših močeh, da bodo tudi naši delavci v Kanadi dosegli človeške pravice, ki jih predvideva listina Združenih narodov, pravice, ki jih delavci uživajo po drugih državah sveta. Prepričani smo, da nam bodo v borbi v korist naših emigrantov pomagali vsi napredni italijanski delavci, ker so tudi njihovi bratje, ki tam trpijo, da nam bo v tej pravični borbi pomagala vsa svetovna javnost. J/,i«l»»r Predati Iraška vWa protestira proti ravnanju Egipta Iraška vlada je dala napotila svojemu veleposlaniku v Kairu Nadžibu El Raviju, naj protestira pri egiptovski vladi zaradi objavljanja nekega tajnega sporočila vojaškega značaja, ki zadeva Irak. Poročilo iraške vlade ostro obsoja ravnanje Egipta ter poudarja, da je egiptovska vlada odgovorna za objavljanje iraškega dokumenta brez predhodnega pristanka vlade, j 24. februarja PRIMORSKI DNEVNIK GORIŠKI IN BENEŠKI DNEVNIK TUDI NA POKRAJINSKI SEJI BODO RAZPRAVLJALI O MUCCHIUTU Več športa na slovenske srednje šole vse pripravljeno v nemciji za svetovno hokejsko prvenstvo V TOREK ZVEČER V ŠTANDREZU Zaradi neuravnovešenosti starka napravila samomor predvaja DANES 24. t. m. z začetkom ob 18. uri Ul®! Odhoci iz Gorice ob 14.30 skozi Pevmc pri mostu. Podgoro, Štand-rez. Sovodnje, Gabrije ita. Za Števerjance se organizira avtobus, ako ga napolnijo (prednost imajo Števerjanci). Vpisovanje pri ZSPD v Gorici, Ul. Ascoli 1 in v kavarni Bratuž. Opozarja se, da je rok /a vpisovanja vključno do srede '23. t. m. Igralci: JANET LEIGH, PETER LAVVFORD in LEV/IS STONE Vesela zgodba pogumne advokatinje m originalnega «zapravljivca» Cena: vožnja in vstopnina 400 lir. Za Steverjan vožnja in vstopu. 450 lir. V soboto 26. februarja bo v prostorih trgovinske zbornice seja pokrajinskega sveta ob 15. Dnevni red bo zelo obsežen: razpravljalo se bo o 62 točkah. Med drugim bodo na začetku poročali o deželni avtonomiji. Razpravljali bodo tudi o neobstoječem kreditu, ki je bil svoječasno določen za nameravano gradnjo pokrajinskega senatorija na Trnovski planoti, o pokrajinskem obračunu za leto 1953, o zahtevi svetovalcev Polletta in Bergamasa za zdravljenje zob in dveh interpelacijah svetovalca Bratuža, in sicer naj se prekliče prepoved obiskovanja slovenskih šol otrokom optantov ter naj se prizna še drugim kategorijam odškodnina žrtvam ki jo je povzročil fašizem, odškodnina, o kateri sedaj razpravljajo v. senatu. Vse te tcčke sporeda so bile že na dnevnem redu seje Dokraj nskega sveta 30. decembra lani, o njih pa še n>so razpravljali. Med novimi točkami dnev reda, ki se v glavnem nanašajo na upravne zadeve, je interpelacija svetovalcev Poletta in Bergamasa glede sindikalnega spora v tovarni za izdelovanje nogavic Mucchiut v Gradiški. Niso pa vključili na dnevni red druge njune zahteve po izstavitvi obmejnih izkaznic. ONGER Seja občinskega upravnega odbora Včeraj zvečer ob 18 uri se jt v občinski beli dvorani se-:.ial občinski upravni odbor, ki je razpravljal o točkah dnevnega reda prihodnje seje občinskega sveta, ki bo jutri, 25. t. m., ob 18. uri. Mod. z jeki. dnom 1®' Mod. pozlačen l*1 Mod. ves jeklen Mod. vodotesni Mod. zlat 1? k RIM, 23. — Igralec Zorzi, ki bi moral igrati v mladinskem moštvu proti jugoslovanski B reprezentanci prihodnjo nedeljo v Rimu, je javil, da ne bo mogel nastopiti, ker je bolan. Zveza je poklicala Posarja, bivšega člana Triestine, ki igra sedaj pri Cami (Livorno). * s> * RIM, 23. — Borletti je vložil pritožbo zaradi nedeljske tekme s Cantu Milenko, češ da je bil pri nasprotnem moštvu neki igralec, s čigar položajem ni vse v redu. CORSO. 17.00: «Beli božiča, B. Crosby in D. Kaye. VEHDI. 17.00: «Cut», A. Valli. CENTRALE. 17.00: «Neka ženska prosi«, L. Amanda. VTTTORIA. 17.00: «Romarji ljubezni«, S. Loren, barvni film. MODERNO. 17.00: tiOperaeh DEŽURNA LEKARNA: Danes posluje ves dan in ponoči lekarna Mantovan. Kor-zo Verdi 17 1 tel. 28-79. datkov, ki jih mislim tekom svojega dela uporabiti. Duh, ki je sprožil secesijsko gibanje, se je v različnih evropskih deželah različno uveljavil, v Parizu se je pojavil kot dekandenca, fin-de-stecle, z razbrzdanimi plesi kan-kana in z neskončno subtilno umetnostjo kakega Toulouse-Lautreca, ki je tega duha dekadence in fin-de-siecla kristalno čisto ovekovečil v svojem slikarstvu. V Italiji je doseglo sorodno gibanje svoj vrhunec v poeziji in prozi kakega D’Annunzia. Toda v nasprotju s Toulouse-Lautrecom, ki je upodobi! dobo kan-kana in dekadence neprizadeto kakor kak historicgraf ali upodabljevalec dobe in naravi, je D’Annunzio sam zapadel v svojem občutju temu gibanju. Med nemškimi pisatelji je izrazil občutje te dobe in končno je oče želel, da bi prišel še jaz k telefonu. Mama najbolj tipično dramatik Wedekind z deli «Der Reigen« («Ko-mi je položila slušalko na uho ln mi pred usta postavila go- _____ ^ ^ ^ ^ ^ ^ ^ ctf