ore-
do-
Ur
>lov
lic«
ko-
TRGOVSKI LIST
Časopis za trgovino, Industrlfo In obrt.
—
Naročnina za Jugoslavijo: celoletno 180 Din, za V* leta 90 Din, za lU leta 45 Din, mesečno 15 Din; za inozemstvo: 210 Din. — Plača in toži se v Ljubljani, Uredništvo in upravništvo Je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici št. 23. — Dopisi se ne vračajo. — Račun pri pošt. hranilnici v Ljubljani št. 11.953. — Telefon št. 30-68
Leto XVI.
V Ljubljani, v četrtek, dne 14. septembra 1933.
štev. 104.
žtnola fr. Ve&ca
JZadrugarju« je priskočil na pomoč Univ. prof. dr. France Veber ter objavil v »Zadrugarju« filozofsko premišljevanje 0 trgovini in zadružništvu. Gospod profesor v tej svoji filozofski razpravi sicer Priznava pomen trgovine, ki je še danes ena glavnih osnov narodnega gospodariva, vendar pa je koncem svojega premišljevanja vendarle proti trgovini, ker »nismo imi Slovenci nikoli imeli trgovcih želja in sposobnosti in se zato rajši °primimo zadružništva«. Ta svoj ne bas Vsakdanji zaključek pa utemeljuje g. profesor s škodljivostjo »trgovskega duha«, ki polagoma prevzame vsakega trgovca. Ta trgovski duh se po mnenju g. profesorja vidi v tem, da »prične trgovec svoje delo smatrati za vrhovni cilj življenja, kateremu naj bo podrejeno tudi vse drugo človeško prizadevanje, zlasti pa tudi Vsa gospodarska proizvodnja in vsa gospodarska potrošnja«. Pa še več ve povedati 8; profesor o tem »trgovskem duhu« in Njegovi škodljivosti. »Samo da ,gre trgo-Vlna’, to postaja skromno življenjsko vprašanje (trgovca); ali pa se pri tem varujejo 111 pospešujejo tudi pravi interesi producenta in konzumenta, je taki miselnosti deveta briga.«
In še ni konec škodljivih posledic »trgovskega duha«, o katerem modruje gosp. Prof. Veber še tako-le: »...Isti trgovski duh se na vse kriplje prizadeva, da bi tudi na samem konzumentu čim bolj povečal njegovo potrebo dejanskega trošenja; zato ga z vsemi mogočimi sredstvi kzlasti navaja k naglemu vsestranskemu vendar samo enoličnemu (!) uživanju. Zato si je ta trgovski duh izmislil še "-modo« in »reklamo« (menda zaradi enoličnega uživanja, op. naša), ki sta zares Njegova največja zaveznika v tej proti-^ivljenski borbi za zmago golega sredstva nad samim namenom ...«
Temu premišljevanju sledi nato anatema, ko pravi g. profesor: »Ta (trgovski) duh je glavni krivec vsega današnjega zla: Prekomerne proizvodnje, proizvajalnega •Mehanizma, brezposelnosti, preko vseh Naravnih in moralnih (!) razmer rastočega trošenja, splošnega medsebojnega nezaupanja, splošne nevere v krepost in v v°nčno zmago resnice, splošne fizične, z,vČne in moralne obubožanosti, vse sieste Za pravo avtoriteto države in verskih °blasti, skratka: vse one ničevosti, v kateri se z grozoto znajde človek naših dni, ako samo za trenutek poizkuša, da bi tudi vase pogledal in se s svojo vestjo pobratil«. Itd.
Kakor je gotovo uganil tudi že naš čita-teli, se je pripetila gospodu profesorju ta Nerodnost, da je zamenjal trgovski duh s profitarskim duhom. Kar on govori o ^trgovskem duhu« nima namreč s pravim trgovskim duhom prav nič opraviti, ker Je trgovski duh nekaj čisto drugega, o Čemer pa filozofira g. profesor. Pravi trgovski duh je sposobnost trgovca za kupijo, in sicer za reelno kupčijo, pravi trgovski duh je ustvarjajoč, ki donaša vse-Niu narodu blagostanje, to pa, kar misli gospod profesor, je čisto navaden pohlep Po denarju, ki ni noben privilegij trgov-cev, temveč se nahaja pri pripadnikih Vseh stanov.
Je skoraj malo čudno, kako se je sploh 'Nogla pripetiti gospodu profesorju tako gorostasna zmota. Kajti on piše vendar, da je ta duh krivec vsega današnjega zla, Prekomerne proizvodnje, proizvajalnega Mehanizma, brezposelnosti in sploh vsega *ta, ki ga preživlja današnja doba. Ne mostno si vendar misliti, da g. profesor ne ‘ vedel, da more biti čezmerna produkta krivda le proizvajalcev, torej indu-st rij cev ali kmetovalcev, ne pa posredovalcev, kar so trgovci. Vendar ne more jti trgovec kriv, če se kje izdeluje toliko taga, da ga tudi z najboljšimi trgovski-z1* sposobnostmi ni mogoče spraviti na-Prej! Vendar ne more biti trgovec kriv,
če je na svetu toliko kave, toliko žita, toliko bombaža, da ni mogoče prodati tega blaga niti za slepo ceno!
Resnica je vendar čisto nasprotna. Ta hiperprodukcija je povzročila zastoj v trgovini, da je po vsem svetu trgovina nazadovala. Že iz egoističnih razlogov mora zato biti trgovec proti tej nadprodukciji. Gospod profesor pa bi kljub temu hotel naprtiti vso odgovornost trgovcu!
In tako je z vsemi drugimi očitki! Kdo bolj, ko trgovec je proti splošnemu nezaupanju, ki danes vlada v svetu, saj trgovina sloni na kreditu in saj brez njega ne more eksistirati. Prav tako pa je trgovec tudi odločno proti brezposelnosti, saj uspeva trgovina le, če ljudje kaj zaslužijo, če morejo kupovati, kar potrebujejo. Naj bo prepričan gospod profesor, da bi bila brezposelnost takoj manjša, če bi odločal samo trgovec. Takoj bi bilo tu denarja za javna dela, takoj bi bili mogoči prihranki, ki bi dopuščali znižanje javnih dajatev in s tem zvišanje zasebnega zaslužka. Vse to, kar navaja gospod profesor kot posledico profitarskega duha, vse to obsoja tudi trgovec, ,ki na lastni koži čuti, kako je vse to napačno.
Tudi bo gospod profesor našel le malo dobrih trgovcev, ki bi bili za to, da ljudje zapravljajo denar za slabo blago in za stvari, ki jih ne potrebujejo. Če bi bilo le od trgovcev odvisno, bi se sploh prodajalo le dobro in kvalitetno blago. Prav nobena prijetnost za solidnega trgovca ni, če mora imeti v zalogi tudi slabo blago, ki ga pa ljudje zahtevajo vsled njegove
nizke cene. To blago pa propagirajo v prvi vrsti netrgovci, razni krošnjarji in tuji potniki, proti katerim se baš trgovstvo bori z največjo silo. Kaj je morda vse to g. profesorju neznano?
Pa še druga neljuba pomota se je pripetila g. profesorju. On piše, ko da bi bila trgovina v nepremostljivem nasprotju z zadružništvom, ko da bi trgovci zahtevali odpravo zadružništva. To pa je velika zmota. Trgovci niso proti pravemu zadružništvu, temveč le proti onemu, ki brez prave upravičenosti uživa nezaslužene privilegije v škodo trgovstva. To pa je nekaj čisto drugega, ker ni proti instituciji tisti, kdor nastopa le proti zlorabljanju te institucije. Tudi to zmoto moramo na tem mestu ugotoviti, pa čeprav smo jo že ugotovili tako mnogokrat. Kakor pa dokazuje članek g. profesorja, je ta ugotovitev še vedno potrebna.
Koncem svojega premišljevanja pravi gospod profesor, da pravi že star pregovor: najprej življenje in potem modrovanje! Tudi mi se pridružujemo temu pregovoru in po članku g. Vebra še prav posebno, ker konec vsakega življenja za trgovstvo bi bilo, če bi v njegovih vrstah zavladal takšen »trgovski« duh, kakor o njem piše g. profesor. Ker pa takšnega duha med trgovstvom ni, zato trgovec še vedno živi in čeprav so časi še tako težki. In trgovec bo živel še naprej, dokler bo v njem pravi trgovski duh, oni duh, ki se ne ustraši nobenih naporov, še najmanj pa zmotnih premišljevanj o »trgovskem duhu«.
Vdika	izvoza	v	Levanio-
Referat dr. Macana o izvozu v Palestino. — Jugoslavija postavi na razstavi v Tel-Avivu svoj paviljon
V	nedeljo je imel jugoslovansko-pale-stinski odbor pod predsedstvom dr. Popsa svojo tretjo redno sejo. Na seji je obširno poročal o izvoznih možnostih v Levanto, zlasti pa v Palestino delegat zunanjega ministrstva dr. Macan. Uvodoma je najprej opozarjal na velike težkoče, ki jih mora premagovati naš izvoz v evropske države. Te težkoče postajajo vedno večje in že skoraj onemogočujejo vsak izvoz. Potrebno je zato, da si najdemo nova tržišča in tu pridejo predvsem v poštev vzhodne države.
Posebne važnosti je pri tem izvoz v države srednjega vzhoda: v Irak, Turčijo, Perzijo, Sirijo, Egipt in Palestino. Tu so še velike izvorne možnosti, ker te država še niso popolnoma okupirane od drugih izvoznih držav. Pa tudi iz razloga, ker je v teh državah posebno veliko povpraševanje baš po blagu, ki ga mi izvažamo. Posebne važnosti za naš izvoz pa je od vseh teh držav Palestina.
Lansko leto je uvozila Palestina blaga za skupno 1.600 milijonov dinarjev. Od vsega tega izvoza simo mi uvozili le za 600.000 ali za 0-3 odstotka. Mogli pa bi uvoziti mnogo več, ker imamo ravno ono blago, ki ga potrebuje Palestina. Tako je Palestina uvozila lani lesa za 300.000 funtov in sicer večinoma iz Rusije, Švedlske in Rumunije, dočim smo mi izvozili lesa samo za 200.000 Din. Drugi največji uvozni predmet Palestine je cement, ki smo ga pa uvozili le za 350.000 Din. A še ta uvoz pada, ker se razvija tudi domača produkcija cementa. Vsled velike gradbe-
ne delavnosti, ki vlada v vsej Palestini, pa je velika potreba cementa in zato še vedno dovolj možnosti, da izvozimo v Palestino mnogo več cementa. Nadalje uvaža Palestina mnogo žita in sicer večinoma iz Rusije in čezmorskih dežel. Pa tudi mnogo živine bi mogli izvoziti v Palestino, saj uvaža Palestina na leto živine za 90.000 funtov. Nadalje bi mogli izvažati češplje in razno sadje. Nobenih pravih ovir torej ni, da bi pričeli v večji meri izvažati v Palestino, edina ovira je le slaba organizacija našega izvoza in nezanimanje naših izvoznikov. Potrebno je zato, da skrbi za izvoz v Palestino jugoslovansko-palestinsko društvo in zunanje ministrstvo bo v vsakem oziru podpiralo delovanje društva.
Podpredsednik odbora dr. Nedeljkovič se je zahvalil nato referentu in posebej še zunanjemu ministrstvu za vso podporo, ki jo izkazuje društvu in našemu izvozu ter povdaril, da je pač soglasno mnenje vseh, da se morajo najti za naš izvoz novi trgi in to zlasti v Levanti.
Dr. Premužič je nato poročal o prera-čunu stroškov, 6e bi naša država imela na razstavi v Tel-Avivu svoj paviljon. Mednarodni sejem v Tel-Avivu je največje važnosti, saj se ga udeleži 714 tujih raz-stavljalcev, dočim jih je bilo na Lipskem samo 500. Po daljši debati je bilo nato sklenjeno, da se Jugoslavija udeleži razstave v Tel-Avivu, da se odobri proračun za lasten paviljon in da se pošlje v Tel-Aviv posebnega zastopnika, tki naj uredi razstavo.
vbdacslri pol&zal VUntcife
Pesimistično poročilo angleškega trgovinskega svetovalca pri berlinskem veleposlaništvu
Angleški oddelek za čezmorsko trgovino je objavil zadnji teden avgusta svoje letno poročilo o gospodarskih prilikah Nemčije. Poročilo je sestavil trgovinski svetovalec angleškega poslaništva v Berlinu in sega do junija 1933. Navaijama dejstva in števil-
ke napravljajo zelo mračen vtis: neuravnovešeni proračuni, ogromna nezaposlenost, padajoč izvoz in propadlo poljedelstvo so njegove glavne črte.
Koncem 1932. 1. so občine v Reichu in državah izkazale skupen deficit v višini
1.700.000.000 RM. Finančni položaj je odvisen predvsem od industrije, ki se pa ob padajočem izvozu ne mor© popraviti.
številko izvozne trgovine so precej obupne. Največ je izgubila nemška zunanja trgovina K 1932. v izvozu v Vel. Britanijo, ki je padla med odjemalci Nemčije na tretje mesto. Na pirvo mesto je prišla Rusija s 595,000.000 in na dirugo Nizozemska s
485.000.000 RM. Nemčija se je potrudila, da razžali svoje sovjetske odjemalce s takimi preračunanimi indiskrecijami, kakor je bil Hugenbergov memorandum in z napadom na »Derop« (rusko trgovinsko zastopstvo v Nemčiji). Izzvala je Nizozemsko s carinami na uvoženo mast in margarino. Kakšno upanje more imeti, da bi se njen izvoz v ti dve važni odjemafeki deželi povečal? Srečna bo, če ne bo izgubila velikega dela svoje trgovine z njimi. 2e sedaj je aktivna istran trgovinske bilance padla na 25,000.000 RM, kar je razen za januar 1983, doslej najmižje število. Vrednost celotnega izvoiza Nemčije je za približno 50 milijonov RM nižja od stanja v juliju 1932. leta: Sedaj so začeli njeni voditelji bolj previdno politiko. Toda mnogo lažje si bodo spet pridobili dobrohotnost domačih podjetnikov, kakor pa tujih, odjemalcev. Sedanja vlada se je obvezala za politiko agrarnega protekcionizma in s tem odbija predvsem podonavske poljedelske države, ki jim nima kaj ponuditi v zameno za preferenčni uvoz nemških strojev. Lahko sicer poveča notranji trg za nekatere predmete (tekstilno industrijo podpira z nabavo zastav in uniform, avtomobilsko z ukinitvijo davka na nova vozila), toda take malenkosti nemške industrije ne morejo rešiti. In od nje je odvisno vprašanje brezposelnosti.
Najvišje je bilo število nezaposlenih februarja 1933. 1., in sicer 6,047.000. K temu je treba prišteti še kakšna dva milijona neregistriranih in takih, ki se ne javljajo več na borzah dela. Sedanja oficialma števila govore o padcu nezaposlenosti za poldirug milijon. Toda to število gotovo ne odgovarja resnici. V kolikor je brezposelnost res padla, je treba to šteti v dobro serijskemu padcu ob žetvi. Sicer pa je padec nezaposlenosti v nasprotju s padajočim izr vozom in z zmanjšanim donosom davkov na mezde. Število neregistriranih brezposelnih in takih, ki se iz političnih vzrokov ne javijo na borzah, mora biti ogromno. Razne prisilne odredbe o zaposlitvi ne morejo mnogo pomagati. Le uspešna zunanja trgovina bi mogla rešiti Nemčijo jesena pred novim porastom brezposelnosti. In kljub vsem ministrskim zagotovilom, da cenijo važnost zunanje trgovine, vendar ovirata ekspartno trgovino silni protekei-jonizem agrarcev in agresivna borbenost križarjev proti komunizmu. Pristaši gospoda Hitlerja bodo potrebovali vso svojo udarnost, da prenesejo še eno tako zimo, kakor je bila zadnja.
7xtywi*vsUi spoccvzutn % Hejntifa dosežen
Iz Berlina poročajo, da so bila v torek zaključena pogajanja med Nemčijo in našo državo. Od naše strani je vodil pogajanja načelnik trgovinskega ministrstva Milan Lazarevič.
Po doseženem sporazumu je Nemčija pristala na to, da se za 800 vagonov jugoslovanskih češpelj zniža carina od 30 mark na 10 mark. Suhe češplje, ki jih bodo uvažale nemške tvornice za marmelado, so oproščene vsake carine. S tem je jugoslovanski izvoz češpelj v Nemčijo popolnoma zagotovljen.
Uvozni kontingent za jajca je določen do konca tega leta na 120 vagonov. Mesto sedaj veljavne carine v višini 80 mark se bo plačevalo za jugoslovanska jajca, ki odgovarjajo nemškim predpisom, do konca septembra 40 mark, od 1. oktobra do konca leta pa 30 mark carine. Carina na jugoslovanske krape je znižana od 80 na 30 mark.
Sporazum bo v kratkem podpisan.
jCeicrtska Uatastcofa pri
Trimotorno letalo »Farman Goliath«, ki je oskrbovalo zračni promet med Ljubljano in Sušakom, se je v torek zjutraj, par minut po startu iz še nepojasnjenih vzrokov ponesrečilo, zadelo v drevesa in se nato s strahovito silo zaletelo v zid bolnišnice na Studencu. Izpod popolnoma razbitega letala so izvlekli razmesarjene ostanke pilota Nikitina, mehanika Trkulje ter potnikov: učiteljice Ivane Piller, borznega senzala Antona Lušina, lesnega trgovca Ivana Žuraja iz Slovenske Bistrice, Ivana Koslerja iz Ljubljane, Vladimir-
Spominu f Antona Lušina
ja Štreklja iz Ljubljane in Georga Koniga iz Nemčije. — Kljub tej katastrofi se zračni promet vrši naprej po določenem voznem redu. Kot prvi potniki so odpotovali v sredo v Zagreb novinarji.
Kakor je ta prva velika nesreča našega civilnega letalstva pretresla vso javnost, tako pa je vsa javnost tudi z zadoščenjem sprejela odločnost voditeljev naše civilne aviacije, da se zračni promet vrši še nadalje.
Napredka naše civilne aviacije ne sme zadržati niti največja nesreča.
f Ivan Žuraj
I
Ni naroda, ki ne bi po svetovni vojni počastil spomin vseh padlih svojih borcev v svetovni vojni s spomenikom neznanemu vojaku. In vsakemu narodu je ta spomenik svetinja, ki je živo ohranjena v njegovem srcu. Kajti ta spomenik neznanemu vojaku pomeni poklonitev naroda pred vsem onim trpljenjem, pred vso ono hrabrostjo, pred vsem onim najboljšim, kar je bilo v človeku, ko je do zadnjega diha izpolnjeval svojo dolžnost do domovine, a ko ni videlo nobeno oko njegove žrtve in ko je bila smrt edina nagrada za vse muke.
Spomenik neznanemu vojaku je svetinja vsakemu narodu, ker je njegova zahvala vsem onim, ki niso nikdar iskali ne nagrade, ne slave, vendar pa vse svoje sile posvetili in tudi žrtvovali narodu.
Ko stojimo pred svežim grobom Antona Lušina, je nam, ko da stojimo pred grobom takšnega neznanega vojaka. Kakor oni idealni neznani vojak, tako tudi pokojni Anton Lušin ni iskal nikdar ne nagrade, ne slave, temveč je vedno poznal le epo misel, kako biti docela v službi naroda. In zvest tej misli je bil vse življenje!
Ko se je začel boj za našo svobodo, je bil tudi Apton Lušin v prvih vrstah borcev za svobodo in delil ž njimi vse težave in vse boje v neomajni zvestobi. Pretrpel je z njimi albansko Kalvarijo in kakor oni tudi po tej strahoviti preizkušnji vztrajal v borbi do končne zmage.
In ko je prišla svoboda in delila svoje darove, Je bil Anton Lušin zopet med onimi tihimi in neznanimi junaki, ki so pričeli borbo za drugo svobodo našega naroda, za njegovo gospodarsko osamosvojitev. Leta in leta je z nezlomljivim optimizmom delal in žrtvoval za zvezo Slovenijo z morjem in samo tisti, ki je od blizu gledal ves ta boj, more preceniti vse ogromno delo in vse ogromne žrtve, ki jih je tedaj izvršil Anton Lušin. Ze je kazalo, da bodo ti napori dosegli tudi svoj uspeh, a le prekmalu je prišlo razočaranje in zveza Slovenije z morjem je še vedno neizpolnjena želja.
Ker pa ni bila mogoča zveza Slovenije z morjem, se je lotil Anton Lušin dela za organizacijo lesne trgovine, ki je tudi eden pogojev za našo gospodarsko osamosvojitev. Velikanski načrti so mu plavali pred očmi, dan na dan je učil naše ljudi, da bi mogli že enkrat te načrte izvesti in ko je bilo vse to njegovo delo v najlepšem poletu — je prišla smrt. Kakor vojaka na mrtvi straži, kakor junaka v boju, je tudi Antona Lušina pokosila smrt nakrat.
In tako stojimo pred njegovim svežim grobom, pred grobom moža, iz čegar idealizma vstaja z vso pieteto spomin enako visok in enako poln hvaležnosti, kakor ga goji narod-v spomin neznanega junaka. Kajti vse ono, kar nas s pobožno ljubeznijo veže na grob neznanega vojaka, vse to nas veže tudi na grob Antona Lušina.
Do konca je prehodil Anton Lušin svojo življenjsko pot v službi naroda, kot tih in skromen delavec, a kot odločen in nepopustljiv borec, ki ves gori od svetega navdušenja. In kakor je on po vsaki žrtvi, ki je padla v vrstah njegovih soborcev, podvojil delo in bil pripravljen še za novo žrtev, tako tudi sedaj .kliče njegov spomin nam, da tudi po tej strašni katastrofi ne izgubimo poguma, temveč delamo naprej in čeprav bi bile potrebne nove žrtve.
Pred grobom neznanega junaka ni prostora za maUkiušje, tu je na mestu le zaobljuba slediti vzoru, ki ga daje od pieteta ožarjena postava vedno zvestega neznanega junaka.
Večna slava spominu Antona Lušina!
Letalska katastrofa pri Ljubljani je zahtevala od slovenskega trgovstva še drugo težko žrtev. Iz njegovih vrst je ugrabila smrt mladega, delavnega in vedno za vsako dobro stvar vnetega lesnega trgovca Ivana Žuraja iz Slov. Bistrice. Kakor vsakemu pravemu trgovcu je bilo tudi Ivanu Žuraju geslo, da je čas zlato. Zaradi kupčije z lesom je hotel zato na Sušak poleteti z letalom. Z jutranjim brzovlakom je prišel v Ljubljano, »Putnikov« avtomobil je že odšel na letališče, a še je upal Žuraj, da s taksijem pride pravočasno na letališče, ker je bilo do odhoda letala še nekaj minut časa. In res ga je letalo čakalo in ga kmalu nato odpeljalo v — smrt.
Pokojni Ivan Žuraj je bil star šele 34 let. Kljub svoji mladosti pa je vsled svoje agilnosti užival povsodi že velik ugled ter bil odbornik cele vrste narodnih društev. S posebno vnemo pa se je boril za napredek trgovskega stanu in bil vedno zvest in neomahljiv borec za pravice trgovstva. To njegovo vneto 'delo za napredek stanu mu je pridobilo splošno zaupanje trgovstva, ki mu je opetovano poverilo mnogo častnih in odgovornih mest. Tako je bil pokojnik med drugim član predsedstva Osrednje sekcije lesnih trgovcev in član predsedstva Zveze trgovskih združenj, te glavne reprezentantke slovenskega trgovstva. Na vseh teh mestih pa je postavi} pokojnik celega moža, da bo slovensko trgovstvo tem težje prebolelo izgubo, ki ga je zadela s smrtjo Ivana Žuraja.
Pokojnik je bil zelo vnet za letalstvo in je tudi sodeloval pri mariborskem Aeroklubu ter si pridobil lepe zasluge pri ureditvi njegovega hangarja. Razvoj našega letalstva ga je nad vse zanimal in komaj je čakal, da tudi on poleti z ljubljanskega letališča. Le prekmalu mu je bila izpolnjena ta želja.
Bodi zato ohranjen zaslužnemu narodnjaku, uglednemu trgovcu in vedno agilnemu članu naših trgovskih organizacij trajen spomin!
Težko prizadeti rodbini pa naše iskreno sožalje.
Med žrtvami letalske katastrofe je tudi Ivan Kosler, iz znane in ugledne ljubljanske rodbine Koslerjevih. Kot lastnik Cekinovega gradu, še bolj pa v prejšnjih časih kot lastnik Kosler je ve pivovarne, je bil daleč znan po vsej Kranjski. Saj so se na Koslerjevem vrtu nekoč vršile skoraj vse večje narodne veselice. Po nastanku pivovarne >Union«, katere temelj je bila ravno stara Koslerjeva pivovarna, je postal rajnki eden glavnih delničarjev nove pivovarne. Pokojnik pa je bil znan tudi kot vnet športnik, zlasti kot ljubitelj jahalnega športa. Zelo rad je tudi potoval in tako se je odločil tudi za potovanje v letalu na našo riviero. Dosegel je visoko starost 78 let, a je bil še vedno krepak in čil, da mu nihče ne bi prisodil toliko let. Vsled svojega blagega značaja je užival v vseh krogih iskrene simpatije.
Bodi mu ohranjen lep spomin!
CUMcLpzaA&A,j& Soč/dv
NA FRANCOSKEM ZAHTEVAJO VEČJO CARINO NA LES
Zunanji minister je pozval senatni odsek za les, da opusti svojo opozicijo proti uvoznim olajšavam za avstrijski les. Senatni odbor pa je soglasno sklenil odklonitev vladnega predloga in protest proti spremembi sedanjega kontingentne-ga sistema. Končno je senatni odbor zahteval, da se poveča carinska zaščita za francoski les.
^nudbeuPOPDiakuanb
Zastopniki za švicarsko tvrdke se iščejo.
Vodeče švicarsko podjetje, ki izdeluje električne instrumente za merjenje ter znanstvene aparate, išče za Jugoslavijo zastopnika s strokovnim znanjem.
Vodeča tvornica evropskega slovesa za izdelavo vseh vrst pil išče zastopnika ali trgovca na veliko, ki bi upeljal njene izdelke v Jugoslaviji.
Veliko švicarsko podjetje, ki se bavi z izdelavo električnih štedilnikov, električnih naprav za gretje vode in rezer-varjev (elektroboilor), električnih ogreval (Schnellheizer), električnih gladil ter električne posode za kuhanje kakor tudi z izdelavo električnih napeljav in instalacijskega materijala, išče sposobnega zastopnika za Jugoslavijo, ki je dobro vpeljan pri električnih centralah. — Interesenti se naj obrnejo direktno na Švicarski konzulat, Zagreb, Draškoviceva ulica 30.
III II I P 11 vsakovrstnih terjatev v vseh krajih Jugoslavije ter in-N K || V II tervencije pri prisilnem izterjavanju oskrbuje
11 II H U II	favna	agencija
ž>g. ga/ €mil, Ljubljana,
Telefon 29-71
VABILO
na
XI. REDNI OBČNI ZBOR
ZADRUGE ZA IZVOZ JAJC R. Z. Z O. Z.,
ki se vrši
v petek, dne 22. septembra 1933 ob pol 9. uri v zadružni sejni dvorani v Sv. Juriju ob j. ž.
D ne v ni red :
1. Otvoritev občnega zbora.
2. Čitanje in odobrenje zapisnika zadnjega občnega zbora.
3. Poročilo načelstva in nadzorstva o poslovanju v letu 1932.
4. Čitanje bilance za leto 1932.
5. Sklepanje o računskem zaključku za leto 1932.
6. Sprememba pravil.
7. Volitev nadzorstva.
8. Slučajnosti.
Glasom § 31 pravil sklepa občni zbor veljavno, ako je zastopan najmanj deseti del zadrugarjev. V slučaju nesklepčnosti se vrši čez pol ure na istem mestu in z istim dnevnim redom drug občni zbor, ki je sklepčen ob vsakem številu navzočih ali zastopanih zadrugarjev.
V Sv. Juriju ob j. ž., dne 12. septembra 1933.
Zadruga za izvoz jajc r. z. z o. z.
Načelstvo.
•S*
h
&
0
M
A
‘S1
>Q
Q
h
1
n«
•S
o
A
o
•N
S
5
8)
0
o
h
o
»M
£
4
8
$
3
S
S
S
o
e
h
S
s
10.329 srednješolcev, od teh 3936 dija-kinj, je letos vpisanih na srednjih šolah v Sloveniji. Dijaki strokovnih srednjih šol tu niso všteti.
Stare poštne znamke iz leta 1926 s pre-tiskom imena »Jugoslavija« pridejo zopet v promet.
Bolgarski trgovinski minister Gičev je bil sprejet od Mussolinija, ki se je ž njim zelo dolgo razgovarjal.
Albanija je odpovedala trgovinski pogodbi z Nemčijo in Češkoslovaško, ker je v trgovini z obema državama preveč pasivna. Pogodbi potečeta dne 29. novembra.
Dollfuss je v svojem programatičnem govoru ob priliki katoliškega shoda izjavil, da je avstrijska vlada proti obnovi parlamentarizma ter za katoliško državo na stanovskih temeljih in pod močnim avtoritativnim vodstvom, torej za fašizem-12 habsburških nadvojvod se je udeležilo katoliških svečanosti na Dunaju.
Francoski listi z mnogo skepse komentirajo namero avstrijske vlade, da instalira v Avstriji fašizem. Posledica te namere bo le ta, da se bodo v novo fronto vtihotapili nar. socialisti in se potem polastili oblasti.
Gombos je na zborovanju svoje stranke v Berettyo-Ujfaluju obširno govoril o raž' merju Madjarske do Avstrije. Je sicer P ozko sodelovanje z Avstrijo, vendar odklanja vsako drž. pravno zvezo in sicer pred vsem iz gospodarskih razlogov. U političnih ozirov pa je tudi proti podunav-ski konfederaciji, ker bi ta pomenila priznanje sedanjega stanja.
Madjarski notranji minister je pod kaznijo prepovedal uporabo kljukastega križa v katerikoli obliki.
Habicht, znani voditelj avstrijskih hi-tlerjevcev, je v propagandnem govoru miinchenskem radiu označil kot osnova1 pogoj sporazuma z Avstrijo odstop Doli' fussove vlade, obnovo nar. soc. stranke i" razpis parlamentarnih volitev.
Zidovski dijaki bodo postavili telesno
stražo prof. Einsteinu, ki se je vsled nemških groženj preselil iz Belgije v Anglij0;
Avstrijski gozdarji, ki so bili zaposleni že več let v Nemčiji, so bili vsi izgnani iz Nemčije.
Vatikan je ratificiral konkordat z Ncn>' čijo. O še nerešenih vprašanjih se bodo še vodila pogajanja.
Češkoslovaški proračun bi bilo treba znižati za skoraj 2 milijardi Kč, da J’1 bili kriti državni izdatki.
Češkoslovaške železnice so upokojil®' oz. odpustile 10.250 nameščencev, da b1 s tem znižale deficit v višini 1400 milijo nov Kč.
42 milijonov Kč so pustili udeležen*5' zionističnega kongresa v Pragi, kakor izračunali češki listi.
Grška vlada se je pogodila z italijansko) da odkupi Italija od Grčije tobak v pla' čilo za blago, uvoženo iz Italije v Grčijo-Vsled protesta Kanade so prekinjena angleško-ruska pogajanja za les, ker m<>rf najprej angleški carinski odsek izjavit1' če je dobava ruskega lesa po nižjih cenal* v nasprotju z ottawskiin sporazumom.
General Johnson je izjavil, da bo vlada eksemplarično kaznovala Forda, če bi še upiral podpisati avtomobilni kodeks; ker ne gre, da bi se smel upirati vlad' človek, kakršen je Fordi.
13'5 milijonov delavcev in 2 milijo^ nameščencev je sedaj nastavljenih v smJ' slu zahtev Rooseveltovega obnovitvenega načrta.
Rekord generala Balba, ki ga je dosegel na zračni progi Italija—Brazilija, so p0" tolkli Američani.
Dva najboljša italijanska avtomobils^® dirkača in en poljski so se smrtno P° nesrečili pri dirkah v Monzi, ker so 1’° teli prevoziti ovinke v nezmanjšani dif' kalni hitrosti.
Tovorni avtomobil, na katerem je bn 55 hitlerjevcev, se je prevrnil v bliž^ Bochuma. 9 hitlerjevcev je bilo ubitih, 3 pa ranjenih.
Velikanska železniška nesreča se je Pr,e petila v Ameriki. V potniški vlak, ki J vozil na svetovno razstavo, se je z vso sj zaletel tovorni brzovlak. 25 ljudi je bl ubitih, 75 pa nevarno ranjenih.	j.j
Število brezposelnih se je v ^ qqo
znižalo
ljudi.
od februarja dialje za
denacsb/o
STANJE NARODNE BANKE
Po zadnjem izkazu Narodne banke z dne
septembra se je njeno stanje spremenita tako-le (vse številke v milijonih Din):
Zlata in devizna podloga se je zmanjka za 4-2 na 1.865T in sicer so devize Padle za 4-6 na 67-1, tuje valute pa za 0-4 na 0-45.
Devize, ki ne spadajo v podlogo, so se Povečale za 16T na 98T, vsota kovanega denarja pa se je zmanjšala za 26-6 na 179-6.
Posojila so se zmanjšala za 16-7 na 2.230 ‘ti sicer eskontna za 16-3 na 1.914-1, lorn-bardna pa za 0-35 na 316-5.
Prejšnji predjemi državi so se povečali *a 0-4 na 1.717-2, vrednost nepremičnin se Je povečala za 0-8 na 159-1, razne aktive Pa za 1-5 na 122-8.
Obtok bankovcev se je povečal za 33-3 0a 4.347-7, ker so se na drugi strani ^manjšale obveze na pokaz za 459 na 799-8. Drž. terjatve so se dvignile za 2-4 na 5‘3, depoziti po tekočem računu pa so Padli za 33-4 na 563-2, razni računi pa za 15 na 231-2.
Obveze z rokom pa so se dvignile za 15-8 na 1.334-8, dočim so pasive padle za 31-7 na 301-8.
Zlato in devizno kritje se je dvignilo od 36-22 na 36-23%, samo zlato pa od 34-83% na 34-91%.
Obrestna mera je ostala neizpreme-njena.
*
Češkoslovaška Narodna banka izkazuje Po zadnjem izkazu zmanjšanje meničnih kreditov za 40 na 1009 in efektov za 47 milijonov, lombard pa se je povečal za 127 milijonov. Devizna zaloga se je ^manjšala za 7 na 897 milijonov, zlata zaloga pa je ostala z 1707 »milijoni neizpre-nienjena. Obtok bankovcev se je zmanjšal Za 119 na 6049 milijonov. Zlato kritje se Je zmanjšalo od 39-7 na 39-5%.
Nemška Državna banka izkazuje zmanjšanje obtoka plačilnih sredstev od 5574 na 5422 in povečanje deviz za 15 milijonov mark. Obveze na pokaz so se znižale za 37 milijonov mark. Zlato kritje se je
-	povečalo od 10-8 na 11-6%.
Švicarski finančni minister Musy je iz-javil, da Švica na vsak način vztraja pri zlati veljavi.
SPOJITEV OBČIN V SLOVENIJI IZVEDENA
Službeni list objavlja uredbo o spojitvi °bčin v Dravski banovini. Po tej uredbi v Sloveniji le še 369 občin (razen avtohtonih) in sicer znaša število občin v po-^meznih okrajih: brežiškem 16, celjskem črnomeljskem 7, dolnjelendavskem 12, dravograjskem 11, gornjegrajskem 10, kamniškem 18, kočevskem 14, konjiškem 7, kranjskem 15, škofjeloškem 9, krškem 19, laškem 8, litijskem 14, ljubljanskem 24, ljutomerskem 14, logaškem 12, mariborskem desnem 15, mariborskem levem 18, metliškem 4, mursko-soboškem 19, j novomeškem 16, ptujskem 28, radovlji- S škem 15, slovenjegrajskem 9 in šmarskem 14 občin.
mmmm.
Že v 24 urah SE
klobuke itd. Skrobl ln svetlolika arajee, ovratnike in maniete. Pere, gnit, monga in lika domače perilo
tovarna JOS. REICH
Poljanski nasip 4—6.	Šelebnrgova ni. 8.
Telefon it. 88-73.
NAŠ TOVORNI PROMET NAZADUJE
V	letošnjem prvem četrtletju se jč naš tovorni promet nekoliko zboljšal, da je 2,>ašal 285.299 vagonov proti 283.615 vagonom v prvem četrtletju lani, a je v drugem četrtletju nazadoval in padel od 349.658 vagonov lani na 314.370 vagonov '®tos. Posledica tega je, da je bilo v letošnjem polletju natovorjenih manj vagonov lani. Nazadovanje tovornega prometa kažejo te številke. V prvem polletju je natovorjenih:
'leta	1929.	716.091
„	1930.	697.534
„	1931.	703.997
„	1932.	633.1273
„	1933.	599.669	vag.
PUtcodHO’ o&spodatstvo v Z. četdle-tj-u
Iz poročila guvernerja Narodne banke
Poštna hranilnica
Število čekovnih računov je naraslo od 22.230 v marcu na 22.585 v juniju, število hranilnih knjižic pa od 228.415 na 238.287. Prav tako so se dvignile hranilne vloge in sicer od 467 na 487 milijonov. Vloge po čekovnem računu so znašale koncem marca 845, koncem junija pa 890 milijonov dinarjev. Skupni promet po čekovnem računu je za 670 milijonov večji, kakor pa je bil v istem času lani, ko je znašal 14 270 milijonov.
Drž. hipotekarna banka
Skoraj vsa posojila Drž. hipotekarne banke imajo tendenco zmanjšanja. Tako so padli hipotekarni dolgovi va 16 na 2.226 milijonov, posojila samoupravnim telesom za 7 na 590 in druga posojila za 7 na 370 milijonov. Hranilne vloge so rastle v vsem tromesečju in se dvignile od 730 v marcu na 763 v juniju. Fondi in glavnice javnih ustanov pa so se zmanjšale za 23 milijonov. Zastavna pisma, obveznice in predujmi drugim bankam so ostali neizpremenjeni.
Privilegirana agrarna banka
Stanje posojil je skoraj brez izpreinem-be. Dne 30. junija so znašala hipotekarna posojila 475 (za 2-1 manj ko v marcu), posojila na zadružne obveznice 171-7 (manj 2) in posojila po tekočem računu 69-6 (manj 0-6) milijonov. Hranilnih vlog je bilo 16-8 milijonov in so se povečale od marca za 1-4 milijona.
Zasebne banke
V	drugem tromesečju se morejo v našem denarništvu opaziti nekateri znaki konsolidacije. Gibanje glavnih postavk naših 20 vodilnih bank izkazuje relativno majhno znižanje vlog in sicer od 2.454 na 2.414 milijonov. Vloge po tekočem računu pa so ostale skoraj neizpremenjene. Terjatve upnikov so znašale koncem junija
1.539 milijonov proti 1.599 milijonom v marcu in 1.625 milijonom v juniju lanskega leta.
Gotovina v blagajni in po tekočem računu izkazuje pri Narodni banki ugodno gibanje, ker se je ta postavka dvignila od 198 na 250 milijonov. Menična posojila pa
so padla od 1.286 v marcu na 1.227 milijonov v juniju, terjatve po tekočem računu pa so se dvignile od 3.312 v marcu na 3.336 milijonov v juniju. Lombardna posojila so ostala na isti višini ko v prvem četrtletju.
Ugodnosti po § 5. zakona o zaščiti kmeta
S^k>en5einii
P*1-*-. pfeBBgBBggBB
USPEH PRAŠKEGA SEJMA
Češki listi poročajo, da je bil jesenski praški velesejem posebno uspešen za čsl. izvozno industrijo. Število tujih obiskovalcev se je skoraj podvojilo, naročila iz tujih dežel pa »so se povečala za 30 do 50 odstotkov. Največ naročil je iz dežel, kjer ni deviznih omejitev. V balkanske države se je prodalo zelo malo. Posebno veliko naročil je bilo iz Palestine. V prvem polletju je šlo v Palestino blaga za 11 milijonov Kč, sedanja naročila pa so znatno večja. Mnogo naročil so dobili Bolgari, ki so razstavili svoje izvozne predmete.
Komanda pomorskega arzenala Tivat
sprejema do 24. septembra t. 1. ponudbe o dobavi železnih oevii; do 25. septembra 1.1. o dobavi zakovic, podložnih ploščic, žebljev, »medeninastih vijakov in cinkove pločevine; do 26. septembra t. 1. pa o dobavi železa.
Oddaja zakupa restavracije na postaji Čacak bo potom ofertne licitacije dne 26. septembra t. 1. piri Direkciji državnih železnic v Sarajevu. (Oglas in pogoji so na vpogled v pisarni Zbornice za a ul v Lju
Gradbeni oddelek Direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 19. septembra t. 1. ponudbe o dobavi 12.186 m* hrastovega lesa. (Pogoji so na vpogled pri istem oddelku.)
Direkcija državne železarne Vareš sprejema do 20. septembra t. 1. ponudbe o do-
se je poslužilo v 2. tromesečju 5, v prvem tromesečju pa 10 zavodov, uredbe o ureditvi izplačil pri posameznih denarnih za-vodili pa 16 manjših denarnih zavodov, dočim je bilo takih zavodov v 1. četrtletju 35. Do konca junija se je v vsem poslužilo obeh ugodnosti 115 zavodov od skupno 700.
Državne finance
Vsi državni dohodki so znašali v prvem tromesečju 1.946 milijonov, za 108 milijonov ali za 5-2% manj ko v 1. četrtletju lani. To dokazuje, da se kriza nič več ne poostruje. V strukturi državnih dohodkov pa se kažejo nekatere izpremembe. Donos neposrednih davkov se je povečal od 14% na 19-8%, monopolov pa od 22-7 na 24-1%.
Dohodki posrednih davkov pa so padli od 26"8 na 21-9%, oni državnih podjetij pa od 35-6 na 33-4%. V primeri z istim tromesečjem lani so se neposredni davki povečali za 33-8% ali 97 milijonov, monopoli za 0-9% ali 4 milijone, dočim so posredni davki bili manjši za 22-6% ali 125 milijonov, dohodki drž. podjetij pa za 11-1% ali 81 milijonov. V primeri s proračunom pa so bili dohodki neposrednih davkov manjši za 14-8%, posrednih za 40-8 in drž. podjetij za 17-6%. Le dohodki monopolov so bili večji od preračunanih in sicer za 8-4%. Skupno so bili dohodki v primeri š proračunom manjši za 20%. Upoštevati pa je treba, da so državni dbhodki v drugem tromesečju navadno najslabši.
Znižali pa so se tudi državni izdatki in sicer za 27-7% ali za 658 milijonov. Ker so znašali vsi izdatki 1.714 milijonov, vsi dohodki pa 1.946 milijonov, je bilo prvo tromesečje zaključeno s suficitoin v višini 232 milijonov, dočim je bil lani primanjkljaj v všini 318 milijonov. Ta uspeh opravičuje na vsak način k optimizmu.
Sporazum s tujimi upniki
Koncem julija je naša država sklenila z vsemi tujimi upniki sporazume o ureditvi naših tujih dolgov. Po teh sporazumih je ustavljena amortizacija tujih dolgov za tri leta. Obresti pa se bodo v tem času izplačevale 10% v 'dievizah, za ostanek pa se bodo izdale takoknenovane »funding«-obveznice, ki se bodo obrestovale. Upniki pa morejo optirati tudi za izplačilo v dinarjih, ki se pa morejo uporabiti le v notranjem prometu. Z upoštevanjem do-larjevega padca in ustavitve plačila vojnih dolgov se bo na ta način prihranilo v treh letih deviz za 3 in pol milijarde dinarjev.
(Dalje prihodnjič.)
bavi 100 kg masti za parkete, 200 zavitkov žice za čiščenje parket in 50 ton gline.
Komanda pomorskega arzenala Tivat sprejema do 22. septembra t. h ponudbe o dobavi delov za signalne zastave. (Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice TOI v Ljubljani interesentom na vpogled.)
Pleskanje železnega mostu pri Kotoribi se odSa potom pismenih ponudb, katere je vložiti do 19. septembra t. 1. pri gradbenem oddelku Direkcije državnih železnic v Ljubljani. (Ogflas je na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani, pogoji pa pri istem oddelku.)
>SLUŽBENJ LIST«
kr. banske uprave Dravske banovine z dne 12. septembra objavlja med drugim: Uredbo o spojitvi občin v Dravski banovini — Uredbo o sestavi kandidatnih list, o sestavi in poslovanju volilnih odborov in o glasovalnem postopku pri volitvah obč. odborov v Dravski banovini — Razglas o razpisu volitev obč. odborov v Dravski banovini — Razne razglase sodišč in uradov ter razne druge objave.
OctoiapzcM&kjc,
Narodno gledališče v Ljubljani
drama
Začetek ob 20.
Četrtek, dne 14. septembra: Komedija zmešnjav. Veseloigra. Otvoritvena predstava. Izven.
Petek, dne 15. septembra: Zaprto.
Sobota, dne 16. septembra: V agoniji. Premiera. Izven.
Nedelja, dne 17. septembra: Pohujšanje v dolini šentflorjanski. Premiera. Izven.
CIKORIJA
aš pravi domači izdelek
TRŽNA POROČILA
LJUBLJANSKI TRG
Trg v sredo je bil dobro založen, zlasti s sočivjem in zelenjavo. Perutninski trg pa je slabše založen in tudi jajc je manj na trgu, ko navadno. Obenem so se jajca tudi podražila in se prodajajo drobna jajca po 75 par, lepša pa tudi po dinarju. Srednja jajca so 12 do 14 kosov za 10 dinarjev. Na zelenjadnem trgu ni skoraj nobenih sprememb. Stročji fižol je po 3-50 do 4:—, paradižniki so po 3-— do 5-— in kumarice za vlaganje po 12 do 14 Din za sto kumaric. Cene za zelenjavo se v splpšnem nalahno dvigajo. Gob je na trgu še malo in so se prodajale po 10 Din za kilogram. Sadni trg je bogato založen. Hruške se prodajajo po 2-50 do 5-— Din za kg, največ zanimanja pa je za brusnice, ki se prodajajo po 5-— in 6-— Din za liter.
MARIBORSKI SVINJSKI SEJEM
Na svinjski sejem z »dine 7. septembra je bilo pripeljanih 132 svinj; cene so bile te: Mladi prašiči 5 do 6 tednov stari kom. Din 120-— do 150-—, 7 do 9 tednov stari 20Q-— do 230-—, 3 d» 4 mesece stari 250-— do 320-—, 5 do 7 mesecev stari 380-— do 450*—, 8 do 10 ipesecev stari 550-— do 600-—, 1 leto 650-— do 750-—, 1 kg žive teže 7-— do 8-—, 1 kg mrtve teže 10-50 do 11-— dinarjev. — Prodanih je bilo 79 svinj.
DUNAJSKI GOVEJI TRG
Na trg z dne 11. t. m. je bilo prignanih: iz Avstrije 480 volov, 501 bik in 674 krav; iz Jugoslavije 80 volov, 21 bikov in 1 krava; iz Madjarske 245 volov in iz Rumunije 68 volov in 22 bikov, vsega 2092 glav goveje živine.
Cene so bile dosežene te: fabrični voli po 1-32 do 1-48, vbli I. vrste po 1-20—1-30,
II.	po 1-10—1-20, III. po 1— do 1-10; biki po 1-— do 1-15, krave po 1.— do 1-15 in mršava živina po 0-67—0-92 šilinga za kg žive teže.
Tendenca. Pri mirnem prometu so se prima voli pocenili za 3 groše, vse druge vrste pa za 5 grošev pri kilogramu.
CENE SADJA NA TUJIH TRGIH
Poročilo Zavoda za pospeševanje zunanje trgovine o stanju na tujih sadnih trgih dne 9. t. m.
Dunaj. Na trgu je bilo danes prodanih 14 vagonov naših svežih češpelj po ceni 28 do 30 grošev, to je po 2-21 do 2-58 Din ža kg. Izbrane češplje pa so bile prodane po 32 do 36 grošev aji po 2-75 do 3-10 Din. Tendenca za češplje krepka. Računa se, da bo ostalo do konca tedna na Dunaju 1000 stotov naših češpelj neprodanih. Naše grozdje se je prodajalo po 80 do 85 grošev ali po 7-28 do 7-71 Din.
Praga. Na praškem trgu je bilo danes prodanih 23 vagonov naših češpelj po povprečni ceni 140 Kč, kar bi znašalo pb 302-60 Din za sto kil. Tendenca za češplje je krepka. Nekaj češpelj je prišlo v pokvarjenem stanju. Grozdja je bil prodan en vagon po ceni 500 Kč ali po 1081 Din za sto kil. Dinj sta bila prodana 2 vagona po ceni 70 Kč ali 151 Din za 100 kil.
JAJČNI TRG
Izvoz v Nemčijo se še ni začel, ker še nimajo izvozniki vseh listin. Pričakuje pa se, da se izvoz v kratkem prične, na kar kaže tudi dvig cen. Potem bo cena jajc še narasla. Danes se plačujejo na Štajerskem jajca po 12 do 12-50 Din za kg.
Telefon Ste v. 2 6 6 6 Ceniki na raepolagol
LJUBLJANA -GREGORČIČEVA 23
se priporoča za narp' čila vseh trgovski'’ in uradnih tiskovin-Tiska časopise, knj>' ge, brošure, oenik®’ Statute, tabele i.*-
LASTNA
knjigoveznica
Pravilne
pvnja
Kaf/upciucp Kneippova slatina feflva s Pravim „francfe©in“ laho dobvo, Izakov če bi bila zele draga. Vsipaj v blad.no, ne v toplo vodo 1 Kabaj 5 minuli
pz?zprav2/ez2cz,
Izpolnjujoč žalostno dolžnost sporočamo, da je na tragičen način preminul gospod
Ivan Kosler
upravni svetnik in bivSi lastnik pivovarne »Union"
V pokojnem, ki je bil član uprave naše družbe od ustanovitve, izgubimo velezaslužnega, neumornega in zvestega člana ter mu ohranimtj trajen in časten spomin.
Ljubl jana, dne 12. septembra 1933.
Upravni svet
DelniSke drulbe pivovarne
..UNION"
Ljubljanska borza za blago in vrednote naznanja pretužno vest, da je njen dolgoletni sotrudnik, gospod
Anton Lušin
borzni senzal
ke, kakor tudi razno-
vrstno rudninsko vodo
Lastna vražama za
I IWIIW IIIII—■■■ I—
kavo in mlini za dišave z električnim obratom
nepričakovano tragično preminul.
Odličnega delavca ohranimo v trajnem spominu. Ljubljana, 12. septembra 1935.
ljubljanska borza za blago in vrednote.
lesni industrij ale c v Slov. ‘Bistrici
dne 12. t. m. pri usodepolnem aeroplanskem poletu pri Ljubljani smrtno ponesrečil.
Truplo blagopokojnega prepeljemo na dom v Zgornjo Bistrico št. 15, od kjer bo pogreb v četrtek, dne 14. septembra 1933, ob 4. uri popoldne na mestno pokopališče v Slov. Bistrici.
V LJUBLJANI
priporoča špecerijsko blat)o, več vrst žganja, moko ter deželne pridel-
Občina L ubljana Mestni Pogrebni zavod v Ljubljan’.
V globoki žalosti naznanjamo pretužno vest, da se je naš nadvse soprog, oče, sin, brat, zet in stric, gospod
ljubljeni
Slov. Bistrica - Ljubljana, 12. septembra 1933.
ftlarija Žuraj
soproga
Jvan, &Lna~&lavija9 ‘Dušan
otroci
in ostalo sorodstvo.
Žuraj
Jakob
Vorbovšok
Žlna
tašča
VELETRGOVINA
A. ŠARABON
Ureja ALEKSANDER ŽELEZNIKAR. — Za Trgovsko-industrijeko d. d. >MERKUR< kot izdajatelja in tiekarja: O. MIHALEK, Ljubljana.