406 Dopisi. v Iz Koroškega. / (Šole; deželni zbor; nadloge po zadnjem snegu.) Naši okrajni šolski inšpektorji so že skoro povsod začeli svoje delovanje. V prvih oficielnih zborih, ktere so napravili, se je največ govorilo o Šolskih postavah in o šolskem redu. Tudi v občnem zboru našega koroškega učiteljskega društva, kteri je bil v Celovcu, so se marsiktere važne reči na rešeto djale. Govorilo se je takrat posebno o napredovanji in samouku učiteljev in pa o nalogi šolskih inšpektorjev. Drugi dan po zborovanji je bil v stolni cerkvi lep „Requiem" za našega vrlega in le prezgodaj umrlega prof. A. Ja-nežiča, pri kterem so bili tudi vsi učitelji nazoči, da so mnogozasluženemu možu poslednjo čast skazali, kteri je neutrudljivo le slovenskemu narodu živel in ki ga nikoli pozabil ne bo. Naši deželni zbor je za šolo marsikaj dobrega storil. Vlada je najmanjšo plačo učiteljev postavila na 300 gold., deželni zbor pa jo je povikšal na 400 gold. Tudi je za ta čas pridnim šolnikom dovolil 10.000 gold. dati, za nakup potrebnih šolskih reči pa 8000 gld. To je lepo!*) — Zadnji sneg je tudi pri nas napravil marsiktere nadloge. Ne samo, da je pokril še veliko poljskih pridelkov, je še tudi pokončal veliko sadnih dreves. Tudi ceste v goratih krajih so veliko trpele. vVse to je le nesreča revnemu kmetu. Iz Železnikov 29. nov. — Včeraj zjutraj je spodnji del našega trga zadela velika nesreča, pa hvala Bogu! da je bil še veliko veče nevarnosti rešen. Proti 3. uri zjutraj nas namreč prebudi iz spanja klic: „na pomoč, fužina gori!" in res svitli plamen vihral je ravno iz vrhunca velikega in visokega poslopja v toliki obšir-nosti, da na njegovo zadušenje ni bilo misliti. Bile so sicer strehe od poprejšnjega snega in dežja nekoliko mokre; pa pri delj časa pihajočem vetru bi v toliki ne-posrednji bližavi stoječa poslopja gotovo vkljub dobre brambe ne bila mogla zoperstati taki sili. Kdor poznd lego naše fužine in kdorkoli vidi pogorišče, vsak more spoznati, da le po čudoviti moči smo bili rešeni veče nezgode. Skoda pogorišča je žalibog velika in bo znamenito visoko presegla zavarovani znesek; kajti novi časi tirjajo pri fužinah tudi novih, trdnejših in boljših naprav. Ne smemo pa popisovaje našo nesrečo zamol-čati, temveč očitno se moramo zahvaliti zraven domačim našim ljudem tudi posestniku M. B. iz Škovinj , vrlim *) Želeli bi vendar tudi izvedeti, kako stoji s slovenščino v slovenskih krajih, o kteri iz Koroškega nikoli nic ne slišimo, in ali deželni zbor tudi skrb ima za narod slovenski? Znabiti da se motimo, ako rečemo, da se bojimo, da ne bi ta bolja plača učiteljem spadala v oni pregovor, ki se glasi: „Timeo Danaos et dona ferrentes". Vred. vaščanom iz okolice, zlasti onim iz visokih Kališ, ki so nam tako hitro prihiteli na pomoč ter tako junaško hiteli zatirati hude ognjene sile moč. — Zima letošnja, jako spremenljiva, nam nič prida ne obeta; tudi ozi-mini se kaže slaba prihodnost. Kuho*) so ljudje sicer srečno spravili k domu, za steljo pa bo trda, ker so jo z največo silo komaj kaj malega dobili. J. Levičnik. V -v Iz Šenčurja 30. nov. R. — Danes so izročili Sen-čurjani svojemu občno spoštovanemu in ljubljenemu kaplanu Janezu Koprivnikarju sledečo od 382 posestnikov Senčurske fare podpisano zaupnico: „Visokočastiti gospod! V življenji je vera najimenitnejša podlega pravi sreči; naravno je tedaj, da tistega, ki nas v pravi veri lepo podučuje, ljubimo in hvaležno Čislamo, ter živo želimo, naj bi nam zmiraj ostal pravi prijatelj, iskreni učitelj in dobrotnik. Vi, visokočastiti Gospod, ste že 10 let med nami naš učitelj, prijatelj, buditelj in dobrotnik. Učitelj ste nam v naši krščanski veri z besedo in izgledom; buditelj ste nam v ljubezni za vero, dom in cesarja; prijatelj in dobrotnik ste vsakteremu, ki išče dobrega sveta ali druge podpore. Sprejmite, prečastiti Gospod! zagotovilo, da Vas zarad lepih lastnosti, ktere spričujejo vsa Vaša dejanja, resnično ljubimo in častimo in da mi vsi najglobokeje želimo le to: da bi, prečastiti Gospod, še mnogo let med nami ostali, z modro besedo nam slajšali srca in bistrili glavo neutrudljivo kakor do zdaj. Blagovolite, predragi Gospod, prijazno sprejeti pismo, s kterim Vam poklonimo popolno in vsestransko zaupanje. Vaši hvaležni farmani. Iz Postojne. (Beseda), ktero je napravila čitalnica naša 21. novembra v prid ubogim pogorelcem v K o sani, bila je jako lepa. Ganil nas je mili govor o siromakih , posebno pa nam je gospodičina L. z de-klamacijo „Skopulja", v srce segla. Izvrstni so se tudi pevci skazali in še posebno s pesmijo „Zežulinko". Nepričakovano veselje pa nam je napravila g. Rosov-a s svojim krasnim samospevom; tudi njej je donela od vseh strani zaslužena pohvala. — Glediščino igro so vsi diletantje lepo izvršili; odlikovali so se pa posebno učitelj „Krivec", „Cerkovnik" in pa stara „Marjeta"; ko je zagrinjalo palo, ni bilo ne konca ne kraja živega ploska. Potem pa vprašam: ali ni taka navdušenost živ dokaz, da naš narod ljubi in čisla glediščine predstave v domačem jeziku? Da je to resnica, prepričali so se lahko danes tudi nazoči gospodje une stranke. Častitim gostom iz Pivke, Planine itd. izrekamo očitno zahvalo , da so se tako obilno vdeležili „besede" ter s tem razodeli sočutje do svojih revnih slovenskih bratov. Iz Kranja — nam je došel dopis, ki pravi, da, kakor blagajniški dnevnik mestne županije priča, je g. Pire gotovine zapustil v resnici 275 gold. 66 kr. in zraven te gotovine je tudi še en izkazek zapustil, po kterem ima naše mesto še iztirjati 1038 gold. 93 kr. Teh 1038 gold. 93 kr. mora pa mesto še le iztirjati, toraj zdaj že ni mogoče teh novcev, ktere še po zraku plavajo, med gotovino vzeti. Ce bi tedaj vse, kar je mesto prevzelo od gosp. Pirca v gotovini in na papirji, se vkup štelo, znašalo bi 1314 gold. 55 kr. Al pri odstopu gosp. Pirca je imela mestna blagajnica tudi dolga, namreč za štirne pri cerkvi 469 gld. 21 kr. in še druge manjše zneske, tako, da dolg skupaj znaša 591 gold. 55Y2 kr., kar ga je dozdaj znanega. — S tem naj se popravijo številke v poslednjem „Novičnem" dopisu. *) V naši okolici zelje, repo, korenje, krompir, peso itd. s to besedo zaznamljamo. Pis. 407 Novomesto. — Po §. 18. pravil pozivlje vse dru-štvenike novomeške čitalnice v redni občni zbor, ki bo 12. decembra t. 1. ob 4. uri popoldne v čitalniški dvorani, odbor. Iz Ribnice 29. nov. — Blagovolite, drage „Novice" sprejeti kratek popravek dopisu iz ribniške doline v 47. listu. Da se pri nas nahajajo nekteri zel6 hudi nem-čurji — vendar so večidel tako zvani „škrici" — ne bom ugovarjal; al da vsa Ribnica mrgoli takih ljudi, kakor bi se dalo sklepati iz onega dopisa, to pa moram kot prijatelj resnice naravnost ovreči. Ali se ni pri zadnji volitvi deželnega poslanca jasno pokazalo rodo-ljubje Ribničanov? Ali niso trdno kot skala stali za narodnega poslanca g. S ve t ca in tudi sijajno zmagali kljub vsemu nasprotnemu prizadetju Kočevarjev in La-ščanov. — Ko se je sklical tabor na Vižmarje, tudi Ribničanje niso zaostali. Iz Sodražice je šlo lepo število narodnjakov s svojo zastavo na tabor in tudi nekoliko Ribničanov se je napotilo; se ve da je daljna pot in grdo vreme ostrašilo marsikterega, ki bi bil še rad šel. Ali niso to djanski dokazi, da so se Ribničanje jeli dramiti, da jim gine izpred oči gosta megla narodne nezavesti, ktera jih je zagrinjala doslej zato tako dolgo, ker so bolj oddaljeni od središča slovenskega, — od Ljubljane — in ker so mejaši Kočevarjev, s kterimi mnogo občujejo v trgovskih zadevah in ker morajo do malega vsi zarad kupčije na dolgo časa zapustiti svojo domačijo in si po tujih krajih, na Nemškem itd. iskati pičlega dobička. Akoravno so tedaj okolnosti zelo neugodne, vendar ni dvomiti, da se bo sčasoma ustanovilo kako bralno društvo; za zdaj pa še manjka kakega gorečega in z lastnimi opravki ne preveč obloženega moža, ki bi to na noge spravil. Bralno društvo so si že napravili naši sosedje Sodražanje, ktero šteje že nad 70 udov in v ktero je vpisanih mnogo Ribničanov, ker nimajo še doma takega društva. — To se mi je potrebno zdelo omeniti na „Novični" dopis v 47. listu, kajti „da se resnica prav spozna, je čuti treba dva zvona". v Iz Škofje Loke. — 27. dne u. m. je v neki kme-tiški hiši blizo nas začela konoplja goreti, ki so jo v hiši na peči sušili. Gospodinja, da bi ogenj pogasila, potegne gorečo konopljo iz peči; v tem trenutku pa stopijo v izbo njena sestra in trije na pol nagi otrociči, in plamen plane čez-nje tako, da še tisti dan so po strašnih opeklinah pomrli vsi zaporedoma. Gospodinja tudi se je zel6 opekla, vendar ni umrla. Iz Ljubljane. (Glavni odbor družbe kmetijske) se je po novih volitvah občnega zbora spet v odseke razdelil, in ti so se na novo ustanovili, razun odseka za gozdne zadeve, kar sevprihodnje zgodi; — izvoljeni so bili spet nekteri novi udje. — Dotičnim odsekom je bil izdelek pravil o premijah za gnoj nišča in za razdelitev ovnov in ovac izročen, ravno tako tudi sporočilo o zložbi zemljišč po vabilu c. k. deželne vlade. — Dobili so dotični odseki tudi nal6g, da poročajo v prihodnji seji (čez 14 dni) o državni podpori za razstave, za povzdigo konjske in prešičje reje. — Zupaniji v Novem mestu in v Žago rji ste prosile c. k. deželno vlado, naj se vsaki dovoli še en sejm; vlada je vprašala družbo kmetijsko: ali je ona za to, da se jima sejm dovoli ali ne; odbor družbin je enoglasno sklenil odgovoriti, da. — Asekuracija tržaška „Viktoria" želi osnovati asekuracijo zoper škodo toče; prosila je tedaj družbo, naj jej pove, v kterih krajih Kranjskega toča najbolj bije; — odgovorilo se jej bode. — Občina Stojanskega Vrha se zahvaljuje za prejetih 50 gold., ki jih je družba poslala iz skupljenega denarja za krompir, kterega je družba na- menila podariti ondašnjim siromakom. — Vrh tega so bile še nektere druge manj važne reči v tej seji rešene. — (Za slovnik slovensko-nemški) nabrane rokopise (Zalokarjev, Miklošičev, Cafov inMajarjev) je po razgovoru z g. knezoškofom deželni odbor prevzel; po dovoljenji njegovega namestnika preč. ravnatelja bogoslovnega semenišča in kanonika gosp. Kramarja bodo nekteri za to izbrani gospodje bogoslovci naj poprej vse raztresene rokopise v red spisali in tako prihodnjemu vredniku gradivo pripravili, da se izpolne oporoka blagega rajnega škofa. — (Matičine knjige za 1869. leto) so v tiskarnici dovršene ter se prihodnji teden pričn6 razpošiljati. — (Osnovalni odbor za zidanje »Narodnega domaa) * se je ustanovil ter je že prosil vladnega privoljenja za pripravljavna opravila. Brž ko dobi to privoljenje, sestavi pravila za delnično društvo, da jih ministerstvu pošlje v potrjenje. Med tem časom naj bi domorodci po vseh slovenskih krajih med vse kroge širili to misel in razkazovali veliko korist „narodnega doma", da se potem lahko koj resno prične velevažno delo. — (Poslano.) Podpisani odbor je sklenil, da bode v sredo 8. dne t. m., kteri dan se bo v Rimu cerkveni zbor začel, ob 10. uri v nunski cerkvi slovesna sveta maša, in ob 5. uri popoldne bode shod društvenih udov v reduti, kjer bode „beseda", in sicer pozdrav, en govor v nemškem jeziku, dva govora pa v slovenskem. Vse društvene ude uljudno vabi v imenu odbora katoliške družbe: Grof Viljem Wurmbrand. — (Konecna obravnava) o Jančji in Vevški dogodbi -bode po „Laib. Zeitg.", ker se je več zatoženih pri visi sodniji pritožilo zoper zatožbeni sklep, še le po novem letu; obravnava bode zelo dolga, ker je 58 zatoženih in 87 prič. — {Zoper gosp. Jan. Koprivnikarja), kaplana v Senčurji, je bila v sredo, to je, 1. dan t. m. konečna sodniška obravnava; tožen je bil, da je v pridigi govoril zoper nove postave, cesarja, ministre in državni zbor, in da je svoje farmane od pokorščine odvezoval. Zavoljo poslednjih besed je bil obsojen na 2 meseca v ječo. Pričala sta zoper njega Matija Golob in župan Jan. Masel. Gosp. Koprivnikarje trdil, da je on vselej učil pokorščino, kolikor ni zoper Božje zapovedi, pa da ljudi nikoli ni od pokorščine odvezoval. Zagovarjal ga je pri obravnavi dr. Costa jako krepko, in ko je bila zatožencu sodba naznanjena, brž je napovedal pritožbo na višo sodnijo. To je prvi primerljej tajse -jt tožbe na Kranjskem, kakoršnih je že več bilo na Češkem, Moravskem itd. in kakoršna je tudi bila zoper škofa v Lincu. — (»Beseda" čitalnična) v nedeljo se je prikupila posebno s pevskim svojim oddelkom, ki je bil prav dobro izbran, a pod vodstvom gosp. Forsterjevim tudi prav dobro izpeljan. V samospevu (recitativo di „Fiorina") odlikovala se je gospodičina pl. Neuge-bauer s prelepim in krepkim svojim glasom; radostni slišimo, da bode pela tudi v operetih dramatičnega društva. Tri spev (od Mozarta) so z veliko pohvalo izvršili gospa Odijeva, pl. gospodičina Neugebauer in gosp. F. — Izvrstno so peli gospodje čveterospev (,,Hrepenenje") in sicer s toliko pohvalo, da so ga morali dvakrat peti, in tudi naš možki zbor pel je dva nova kora („Poziv k petji" in „Srečen zakon") v jako živo zadovoljstvo obilo zbranemu občinstvu; druzega je moral ponoviti; škoda, da se niso besede humoristič-nega tega zbora natisnile in med poslušalce razdelile. — Glediščina igra „Servus Petelinček" je včinila veliko smeha. 408 — „Tagblatt" je res prav dosleden v tem, da — če dvakrat zine, se trikrat zlaže. Spet le z golimi lažmi je jahal unidan svoje kljuse zoper narodno stranko in „Volksfuhrerje", ko je govoril o požarni straži ljubljanski, ki se že snuje veliko mesecev, pa je še ni. Tako, na priliko, je rekel, da mestna županija je vabila „Sokolovo" društvo k pristopu, — da je bil od ,,Volksfuhrerjev" poslan en legat, da je govoril zoper to napravo itd. Vse to je gola laž. „Sokol" ne v6 nič od tacega vabila, in če je g. Regali zoper prostovoljno tako stražo govoril, ni ga poslal nobeden. Možu, ki je sam hišni gospodar, kakor je g. Regali, mora pač več na varstvu ležeče biti, kakor večini tistih „prostovoljcev", ki stoj6 — na papirji za gasilce. Gasiti ogenj v lepem ali hudem vremenu, ni igrača; zato je „prostovoljna" straža puhla reč; pogasiti ogenj kar moč hitro, je dobiček asekuracij; zato naj te osnujejo plačano stražo kakih 30—40 pripravnih ljudi, ne pa mladih gizdalinov ali okornih starcev. Tako je g. Regali govoril in je pravo zadel, ali kakor Nemec pravi, „den Nagel auf den Kopf getroffen".