3KAMNIŠKI ZBORNIK XXI/2012 4 5Cip - kataloški zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica Ljubljana Kamniški zbornik XXIISSN 1318-9069Kam ni ški zbor nik 2012 Uvo dnik Ži­vi­mo­v­ča­su­hi­trih­spre­memb,­ ki­so­po­zi­tiv­ne­in­ ne­ga­tiv­ne.­Živ­lje­nje­ nas­ploh­je­pre­cej­dru­gač­no,­kot­ je­ bi­lo­ob­osa­mo­svo­ji­tvi­ in­v­le­tih­po­njej.­Ve­či­no­dr­žav­ lja­nov­Slo­ve­ni­je­je­pri­za­de­la­go­spo­dar­ska­ kri­za,­mar­ sik­do­je­iz­gu­bil­slu­žbo­in­tež­ko­ži­vi.­Če­po­slu­ša­te­ra­dio­ in­gle­da­te­te­le­vi­zi­jo,­se­zdi,­kot­da­je­vse­brez­iz­ho­dno.­ Za­go­to­vo­ta­ko,­kot­je­bi­lo,­ne­bo­ni­ko­li­več.­Pre­pri­ča­na­ sem,­da­to,­kar­do­živ­lja­mo,­ ni­kri­za,­am­pak­zna­me­nje­ dru­gač­ne­ga­ živ­lje­nja,­ki­se­mu­bo­mo­mo­ra­li­pri­la­go­di­ti. Tu­di­v­Kam­ni­ku­se­je­mar­si­kaj­spre­me­ni­lo.­ Med­dru­ gim­ima­mo­no­ve­ga­žu­pa­na,­ki­mu­v­teh­ča­sih,­ko­je­to­ li­ko­pro­ble­mov,­ de­nar­ja­pa­ma­lo,­ne­bo­lah­ko.­Tu­di­on­ bo­mo­ral­za­sta­vi­ti­vo­de­nje­ob­či­ne­dru­ga­če­kot­v­ča­su­ obi­lja.­Pa­je­bi­lo­v­Kam­ni­ku­res­kdaj­ma­te­ri­al­no­ bo­ga­to­ živ­lje­nje?­Mi­slim,­da­ne.­Sploh­pa­ne,­če­po­mi­sli­mo,­ kaj­vse­nam­živ­lje­nje­da­nes­nu­di,­če­ima­mo­de­nar.­ Vpra­ša­nje­ pa­je,­ali­vse­to­po­tre­bu­je­mo.­ Mi­slim,­da­ne.­ Za­Kam­nik­je­bi­lo­zna­čil­no­bo­ga­to­kul­tur­no­živ­lje­nje.­ Ta­ko­je­še­da­nes.­ Med­kul­tur­no­bo­gas­tvo­so­di­tu­di­ Kam­ ni­ ški­ zbor­ nik.­ Zdaj­iz­da­ja­mo­21.­knji­go.­Ker­iz­ha­ja­na­dve­le­ti,­bi­bil,­ če­bi­re­dno­iz­ha­jal,­med­na­mi­42­let.­Pa­ni­ta­ko.­Pr­va­ knji­ga­je­iz­šla­le­ta­1955.­Ne­kaj­ča­sa­ni­iz­ha­jal.­Od­le­ta­ 1996,­ko­je­bi­la­s­pod­po­ro­ta­krat­ne­ga­ žu­pa­na­An­to­na­ To­ne­ta­Smol­ni­kar­ja­ iz­da­na­XIII.­knji­ga,­iz­ha­ja­re­dno­na­ dve­le­ti.­Ta­ko­ima­zbor­nik­že­dol­go­živ­ljenj­sko­ pot.­Bli­ ža­se­svo­ji­šest­de­set­let­ni­ci.­ Pr­vi­zvez­ki­ Kam­ ni­ ške­ ga­ zbor­ ni­ ka­so­red­ki­in­iska­ni.­ La­žje­je­naj­ti­no­vej­še.­Če­bo­mo­ho­te­li,­da­osta­ne­vse­ bi­na­zbor­ni­kov­na­vo­ljo­vsem,­ki­jih­za­ni­ma,­bo­tre­ba­ zbor­ni­ke­ob­ja­vi­ti­na­sve­tov­nem­ sple­tu.­O­tem­že­ra­ zmiš­lja­mo.­ Zbor­nik­so­di­med­knji­ge,­ki­ne­za­sta­ra­jo.­Na­me­njen­ je­ra­zi­sko­val­cem ­kam­ni­ške­pre­te­klo­sti­ in­je­ena­od­ma­ loš­te­vil­nih­ knjig,­kjer­so­na­vo­ljo­raz­no­vr­stni­ po­dat­ki­o­ kam­ni­ški­ob­či­ni­in­nje­nih­lju­deh.­Da­je­po­mem­ben­ vir­ zna­nja,­ka­že­jo­na­ved­ki­v­raz­lič­nih­de­lih.­ Vsa­ka­knji­ga­ Kam­ ni­ ške­ ga­ zbor­ ni­ ka­je­ne­kaj­po­seb­ ne­ga.­V­vsa­kem­s­pri­spev­ki­so­de­lu­je­jo­ lju­dje­raz­lič­nih­ izo­brazb­in­ge­ne­ra­cij.­Zbor­nik­je­na­eni­stra­ni­za­kla­dni­ ca­zna­nja,­na­dru­gi­pa­stal­na­spod­bu­da­ lju­dem,­da­kaj­ ra­zi­šče­jo­in­po­tem­ob­ja­vi­jo.­Mor­da­te­ga­brez­ Kam­ ni­ ške­ ga­zbor­ ni­ ka­ne­bi­sto­ri­li. Vse­ga­te­ga­se­je­za­ve­dal­tu­di­no­vi­žu­pan­Mar­jan­ Ša­rec,­ki­je­mo­ral­no­in­fi­nan­čno­pod­prl­na­da­lje­va­nje­ Kam­ ni­ ške­ ga­zbor­ ni­ ka.­ Da­bi­bil­zbor­nik­bolj­po­ve­zan­s­kam­ni­ški­mi­ usta­ no­va­mi,­ki­se­ukvar­ja­jo­s­kul­tu­ro­in­zna­njem,­je­bil­ ure­dni­ški­od­bor­ne­ko­li­ko­spre­me­njen.­ Vanj­je­žu­pan­ ime­no­val­rav­na­te­lji­co­ Me­dob­čin­ske­ga­ mu­ze­ja­Kam­nik­ Zo­ro­Tor­kar,­dve­pred­stav­ni­ci­ Šol­ske­ga­cen­tra­Ru­dol­ fa­Ma­is­tra­Ta­tja­no­No­vak­in­Tin­ka­ro­Grilc,­rav­na­te­lji­co­ Ma­tič­ne­knjiž­ni­ce­Kam­nik­Bre­do­Pod­brež­nik­ Vuk­mir,­ so­de­lav­ca­ Jav­ne­ga­skla­da­RS­za­kul­tu­ro,­Ob­moč­na­iz­ po­sta­va­Kam­nik,­To­ne­ta­Fti­čar­ja,­sla­vi­sta­Mi­la­na­Šuš­ tar­ja­in­Mar­je­to­Hu­mar,­et­no­lo­gi­njo­ in­no­vi­nar­ko­Ja­sno­ Pa­la­din­in­bi­o­lo­ga­Bo­ži­dar­ja­Dro­ve­ni­ka.­ Član­ure­dni­ ške­ga­od­bo­ra­je­se­ve­da­tu­di­žu­pan.­Čla­ni­ure­dni­ške­ga­od­bo­ra­so­stro­kov­nja­ki­ raz­lič­nih­po­dro­čij.­Pre­bra­li­so­ vse­pri­spev­ke­in­sve­to­va­li­glav­ni­ure­dni­ci,­kar­je­olaj­ša­ lo­odlo­ča­nje,­kaj­ob­ja­vi­ti­in­če­sa­ne. Pri­spev­kov­ je­bi­lo­do­volj.­Zbor­nik­ima­pri­bliž­no­tak­ ob­seg­kot­prej­šnja­le­ta.­Ne­kaj­pri­spev­kov­ je­bi­lo­pred­ stav­lje­nih­na­sim­po­zi­ju­o­Pe­ro­vem,­ki­je­po­te­kal­v­no­ vem­bru­2011­v­po­ča­sti­tev­ 770­let­ni­ce­ pr­ve­omem­be­ ime­na­Pe­ro­vo. Kaj­pri­na­ša­ Kam­ ni­ ški­ zbor­ nik­2012?­Na­za­čet­ku­ de­lav­ci­ob­čin­ske­upra­ve­pred­stav­lja­jo,­ kaj­je­bi­lo­na­ re­je­ne­ga­v­ob­dob­ju­2010–2011,­ ka­te­re­pro­ble­me­bo­ tre­ba­in­ten­ziv­no­ re­še­va­ti.­Ob­pro­stor­skem­ na­čr­to­va­ nju,­ce­stah,­oskr­bi­z­vo­do­in­ener­gi­jo,­skr­bi­za­oko­lje,­ var­stvu­pred­ne­sre­ča­mi­ so­v­os­pre­dju­šo­le­in­vrt­ci,­ki­ jih­bo­tre­ba­zgra­di­ti.­Sta­ra­nju­pre­bi­val­stva­ ob­či­na­sle­ di­z­no­vi­mi­za­mi­sli­mi,­ ka­ko­po­ma­ga­ti­sta­rej­šim,­ da­bi­ kva­li­tet­ne­je­ži­ve­li.­ Na­ra­vo­slov­ne­ raz­pra­ve­pri­na­ša­jo­pri­spev­ke­o­kam­ni­ ških­ras­tlin­skih­ za­ni­mi­vo­stih,­ o­ja­mah­Mo­kri­ce­in­Kalc,­ pa­le­on­to­lo­gi­ pa­pred­stav­lja­jo­ naj­dbo­ostan­kov­mor­ske­ zvez­de­v­mi­o­cen­skih­ pla­steh­pri­Ko­men­di­in­doz­daj­ šnje­ra­zi­ska­ve­o­vre­ten­čar­jih­ iz­pa­le­o­gen­skih­ pla­sti­pri­ Mot­ni­ku.­Čla­nek­po­stav­lja­vpra­ša­nje,­ ali­ostan­ki,­naj­ de­ni­v­Mot­ni­ku,­res­pri­ča­jo­o­tem,­da­je­tam­v­dav­ni­ pre­te­klo­sti­ ži­vel­no­so­rog.­Stro­kov­na­ li­te­ra­tu­ra­se­bolj­ na­gi­ba­k­ne­ga­tiv­ne­mu­od­go­vo­ru. Od­de­lek­o­dru­žbe­ni­zgo­do­vi­ni­pri­na­ša­več­član­kov.­ O­pre­te­klo­sti­ Pe­ro­ve­ga­ra­zmiš­lja­zgo­do­vi­nar­ Ožbej­Vre­ snik.­Sle­di­ta­dve­ob­sež­nej­ši­ raz­pra­vi.­An­drej­Kot­nik­na­ pod­la­gi­zgo­do­vin­skih­ vi­rov­pred­stav­lja­ nov­po­gled­na­ 6 7de­lo­va­nje­ Ko­mu­ni­stič­ne­ par­ti­je­na­Kam­ni­škem­ v­pr­ vih­po­voj­nih­le­tih.­Igor­Pod­brež­nik­ te­me­lji­to­ana­li­zi­ra­ ob­čin­ske­vo­li­tve­v­le­tih­1994–2010­ kot­odraz­rav­ni­ de­mo­kra­ci­je­ v­ob­či­ni­Kam­nik.­Zo­ra­Tor­kar­pa­je­pred­ sta­vi­la­50­let­no­de­lo­va­nje­ Me­dob­čin­ske­ga­ mu­ze­ja­ Kam­nik. V­od­del­ku­o­li­te­rar­ni­zgo­do­vi­ni­je­ob­jav­ljen­čla­nek­ Tin­ka­re­Grilc­o­Jo­si­pu­Suchyju,­nje­go­vem­zna­me­ni­tem­ Kriš­to­fo­vem­Pep­čku­in­dru­gih­de­lih. Čla­nek­s­po­dro­čja­je­zi­ko­slo­vja­ je­bil­prav­ta­ko­pred­ stav­ljen­na­sim­po­zi­ju­ o­Pe­ro­vem.­Iva­na­Uča­kar­raz­ prav­lja­o­raz­šir­je­no­sti­ in­iz­vo­ru­ime­na­Pe­ro­vo,­o­po­i­me­ no­va­nju­pre­bi­val­cev.­ V­od­del­ku­o­bi­bli­o­te­kar­stvu­ sta­ob­jav­lje­na­ dva­pri­ spev­ka.­Ja­nja­Pa­vlič­je­za­di­plom­sko­ de­lo­pod­vod­ stvom­pro­fe­sor­ja­ Jo­že­ta­Ur­ba­ni­je­ra­zi­ska­la­knjiž­ni­co­ Ru­dol­fa­Ma­is­tra,­ki­po­nu­ja­nov­po­gled­na­te­ga­slav­ne­ ga­Kam­ni­ča­na.­ Bre­da­Pod­brež­nik­ v­ob­šir­nej­ši­raz­pra­vi­ z­na­slo­vom­Do­da­na­vre­dnost­knjiž­nič­nih­ sto­ri­tev­ute­ me­lju­je­po­men­knjiž­nic­in­opo­zar­ja­na­pro­blem­zmanj­ še­va­nja­sred­stev­za­na­kup­no­vih­knjig.­ V­od­del­ku­o­pe­da­go­gi­ki­ ob­jav­lja­Ta­tja­na­No­vak­za­ ključ­ke­svo­je­ve­člet­ne­ra­zi­ska­ve­o­po­me­nu­te­le­sne­ vad­be­za­sta­rej­še.­Ta­vpli­va­na­za­do­volj­stvo­ in­zdra­vje­ sta­ro­stni­kov.­ Ra­zi­ska­va­ je­bi­la­oprav­lje­na­ na­sku­pi­ni­ Kam­ni­čank. Mar­si­kaj­za­ni­mi­ve­ga­ in­no­ve­ga­pri­na­ša­jo­et­no­lo­ške­ raz­pra­ve.­Ma­ri­ja­Klob­čar­obrav­na­va­ kam­ni­ško­iz­ro­či­lo­ o­pe­smi­Pe­gam­in­Lam­ber­gar­ ter­o­di­vji­ja­gi­pod­Kr­va­ vo­gri­čo.­Raz­pra­va,­tu­di­na­pod­la­gi­sli­kov­ne­ga­ gra­di­va,­ od­pi­ra­vpra­ša­nja,­ ki­si­jih­do­zdaj­ni­smo­za­stav­lja­li:­ ali­ je­bi­la­cer­kev­pri­Sve­tem­Pri­mo­žu­res­od­za­čet­ka­sa­ mo­ro­mar­ska­cer­kev­ali­tu­di­del­ve­čje­ga­obram­bne­ga­ si­ste­ma.­Na­ta­vpra­ša­nja­ bo­mo­ra­la­od­go­vo­ri­ti­ar­heo­ lo­gi­ja.­Te­ja­Hla­čer­pi­še­o­obno­vi­Ko­re­no­ve­do­ma­či­je­na­ Pe­ro­vem­kot­pri­me­ru­no­ve­ra­be­kul­tur­ne­de­di­šči­ne.­ Ze­lo­po­mem­ben­ je­čla­nek­Bru­na­Rav­ni­kar­ja.­ V­njem­ so­z­opi­si­in­gra­fič­no­pr­vič­pred­stav­lje­ni­ ljud­ski­ple­si,­ ki­so­se­ohra­ni­li­v­kam­ni­ški­ob­či­ni.­ Sle­di­jo­od­del­ki,­ki­jih­ime­nu­je­mo­ gra­di­vo.­Mot­ni­čan­ Jo­že­Sem­pri­mož­nik­ kot­gra­di­vo­za­et­no­lo­gi­jo­ ob­jav­lja­ še­ne­za­pi­sa­no­Križ­ni­ko­vo­ zgod­bo­o­treh­bra­tih.­V­gra­ di­vu­za­zgo­do­vi­no­ Ma­tjaž­Bro­jan­in­Fran­ce­Ma­le­šič,­ tu­di­v­po­ča­sti­tev­ 95­let­ni­ce­ go­spo­da­Ni­ka­Sa­dni­kar­ja,­ ob­jav­lja­ta­pre­gled­naj­po­mem­bnej­ših­ vpi­sov­v­t.­i.­Zla­ to­knji­go­Kam­ni­ka,­v­ka­te­ro­so­se­vpi­so­va­li­po­mem­bni­ obi­sko­val­ci­ Sa­dni­kar­je­ve­ga­ mu­ze­ja.­Pre­pri­ča­ni­ smo,­ da­ta­ke­knji­ge­ni­ma­no­be­no­me­sto.­ V­od­del­ku­Pe­sni­ki,­li­kov­ni­us­tvar­jal­ci­ in­obli­ko­val­ci­ pred­stav­lja­mo­ pe­sni­ci­Moj­co­Luš­trek­in­Ni­no­Osred­kar­ ter­li­kov­ne­us­tvar­jal­ce­ Mi­la­na­Go­lo­ba,­Mi­ha­Ka­ča­in­ Bra­ne­ta­Ur­ši­ča.­ Ob­jav­lja­mo­ šti­ri­po­go­vo­re.­Vsak­pri­na­ša­svo­jo­te­ma­ ti­ko:­o­kam­ni­škem­ me­ščan­stvu­ go­vo­ri­Bo­že­na­Mo­ži­na,­ o­le­gen­dar­nem­ pre­bo­ju­z­Me­ni­ne­pla­ni­ne­Franc­Se­ver,­ o­pro­ble­mih­ kam­ni­ške­fol­klo­re­Fran­ci­Po­ljan­šek,­ o­svo­ jem­glas­be­nem­ us­tvar­ja­nju­ Emil­Spruk,­o­svo­jih­pla­val­ skih­uspe­hih­pa­Aleš­Seč­nik. V­od­del­ku­Lju­dje­in­čas­so­ob­jav­lje­ni­raz­lič­ni­pri­spev­ ki.­Pri­mož­Hi­eng­obu­ja­spo­min­na­Apar­ni­ko­vo­ fo­to­graf­ sko­dru­ži­no,­Ja­nez­Maj­ce­no­vič­ na­svo­jih­tri­de­set­let­s­ kam­ni­ško­Li­ro.­Fran­ce­Ma­le­šič­pred­stav­lja­ Iva­na­Zi­ka­ in­nje­go­vo­knji­go,­He­le­na­Pla­hu­ta­za­ni­mi­vo­dru­šči­no­ Pravica do kulture Kamnik­je­občina,­ki­se­lahko­upravičeno­ istoveti­ s­kulturo.­Ta­izraža­njegovo­podobo,­korenine,­sodob­ nost­in­željo­po­razvoju,­zato­mora­biti­kamniška­kultu­ ra­preplet­tradicije­in­inovativnosti,­ ohranjanja­ mate­ rial­ne­in­nesnovne­kulturne­dediščine­ter­raziskovanja­ novih­izraznih­možnosti­in­podpore­mlademu­ustvarja­ nju. Kulturne­vsebine,­dogodki,­programi­in­projekti­vna­ šajo­v­življenje­lokalne­skupnosti­ne­samo­umet­niško­ kvaliteto,­pač­pa­tudi­dvig­življenjske­ kvalitete,­social­ no­vključenost,­nova­spoznanja. Osrednja­naloga­kulturne­politike­je­in­naj­bo­tudi­v­ bodoče­podpora­ustvarjalnosti.­ Umetnina­ v­trenutku,­ ko­je­izročena­javnosti,­ne­glede­na­avtorstvo,­ zaživi­ svo­je­samostojno­ življenje.­Zagotavljanje­ svobode­me­ dij­skega­prostora,­skrb­za­jezik­in­komunikacije,­ ohra­ njanje­dediščine­ in­razvoj­kulturnega­ okolja­ter­pris­ pe­vek­kulture­k­razvojni­rasti­morajo­biti­strateški­cilji­ kulturne­politike. Slovensko­ kulturo­opredeljuje­ bogata­vsebinska­ in­­ oblikovna­raznolikost.­ Nastajala­je­od­pradavnine­ do­ danes­na­naših­tleh­in­vsebuje­prvine­evropske­civi­ lizacije.­Od­svojih­začetkov,­ki­med­drugim­zajemajo­ arheološke­ najdbe,­prve­zapise­v­slovenščini,­ glasbo,­ slikarstvo,­ gledališče,­ kiparstvo­in­arhitekturo,­ je­prav­­ gotovo­­najvidnejši­ pojav­prva­slovenska­ tiskana­knji­ ga­Trubarjev­katekizem,­ ki­je­doživela­izreden­razvoj­ in­opravljala­dvojno­funkcijo:­bila­je­trdna­podlaga­za­ duhovni­in­materialni­ napredek­Slovencev­ ter­ustvarja­ la­je­samosvojost­in­odpornost­znotraj­tujih­sistemov.­ S­kulturo­v­njenih­različnih­oblikah­se­danes­ukvar­ ja­vedno­več­ljudi,­bodisi­da­so­njeni­ustvarjalci­ ali­ zainteresirani­ sprejemniki­ in­posredniki.­ Kultura­ni­ de­javnost,­ ki­bi­bila­ločena­od­okolja,­v­katerem­ži­vi.­ Nje­ni­ustvarjalci­ so­povezani­z­vsemi­segmenti­živ­ ljenja.­Tovrstno­življenje­opisujejo­zgodbe,­zbrane­v­ knjigah­ Kamniškega­ zbornika,­na­katerega­smo­ze­lo­ ponosni­in­ohranjamo­ tradicijo­njegovega­ izdajanja.­ Knji­go­je­potrebno­razumeti­tako­v­njeni­tržni­kot­kul­ turni­razsežnosti.­ Izdajanje­knjige­moramo­razumeti­ baj­tar­jev­na­Ve­li­ki­pla­ni­ni,­Ma­rin­ka­Mo­šnik­pa­Ivan­ko­ Smol­ni­kar,­ so­ro­dni­co­ pe­sni­ka­Fran­ce­ta­Pre­šer­na.­Mi­ lan­Tr­bi­žan­ra­zmiš­lja­o­tem,­kaj­sto­ri­ti,­da­bi­Kam­nik­ do­bil­kip­ma­mu­ta. Kot­ju­bi­lan­ti­so­v­tem­zbor­ni­ku­pred­stav­lje­ni:­ de­vet­ de­set­let­ni­ka­ Ja­nez­Šmi­dov­nik­ in­Sta­ne­Ga­bro­vec­in­ osem­de­set­let­nik­Mi­lan­Šuš­tar. Spo­min­ske­ član­ke­po­sve­ča­mo­ Bo­žu­Ma­ti­či­ču,­Mir­ ku­Ju­ter­šku,­Ani­ci­Gla­dek,­Ivi­Šu­belj­Kra­mar­in­Fran­ce­ tu­Tom­ši­ču,­o­ka­te­rem­pi­še­jo­nje­go­vi­pri­ja­te­lji­in­po­li­ tič­ni­so­de­lav­ci.­ Na­kon­cu­ob­jav­lja­mo­oce­no­Ja­plje­ve­ga­zbor­ni­ka. Še­o­ure­ja­nju­član­kov:­Av­tor­ji­iz­ha­ja­jo­iz­raz­lič­nih­ strok,­va­je­ni­so­na­va­ja­nja­li­te­ra­tu­re­po­svo­je.­Gle­de­na­ to,­da­je­član­kov­ve­li­ko,­ča­sa­pa­ma­lo,­na­va­ja­nje­li­te­ra­ tu­re­ni­po­pol­no­ma­ us­kla­je­no.­ Pro­blem­so­tu­di­ose­bna­ in­dru­ga­ime­na,­ki­jih­ni­mo­go­če­pre­ve­ri­ti­na­sve­tov­ nem­sple­tu.­Ta­krat­smo­se­za­ne­sli­na­to,­da­jih­av­tor­ji­ pra­vil­no­na­va­ja­jo.­ Ve­se­la­sem,­da­je­Kam­ni­ški­zbor­nik­spet­ugle­dal­luč­ sve­ta.­Pre­pri­ča­na­sem,­da­pri­na­ša­mar­si­kaj­no­ve­ga. Za­hva­lju­jem­ se­žu­pa­nu­Mar­ja­nu­Šar­cu,­da­je­de­lo­ pod­prl,­Li­lja­ni­Ju­hart­Ma­sti­ko­sa,­ ki­je­skr­be­la­za­do­bro­ zve­zo­med­ob­či­no­in­čla­ni­ure­dni­ške­ga­ od­bo­ra,­ure­dni­ ške­mu­od­bo­ru­za­odlič­no­so­de­lo­va­nje,­ še­po­se­bej­pa­ Mi­la­nu­Šuš­tar­ju­za­je­zi­kov­ni­pre­gled­in­po­moč­pri­re­še­ va­nju­mar­si­ka­te­rih­ di­lem,­Ta­tja­ni­No­vak­za­po­moč­pri­ pre­va­ja­nju­ pov­zet­kov­ in­An­drei­Jadrzyk,­pro­fe­so­ri­ci­ na­ ŠCRM,­za­pre­vo­de­v­an­gle­šči­no.­ To­ni­lah­ko­de­lo,­saj­je­ tre­ba­poz­na­ti­stro­kov­no­iz­raz­je­raz­lič­nih­strok.­Zbor­nik­ je­na­sta­jal­v­pri­jet­nem­oko­lju­Ma­ti­či­če­ve­ga­ Stu­dia­Da­ ta­print.­Hva­la­Sa­šu­in­nje­go­vi­že­ni­Ta­tja­ni­za­po­sta­vi­ tev­be­se­di­la­in­ko­rek­tu­re.­ Na­slov­ni­co­ in­ce­lot­no­knji­go­ je­obli­ko­val­Du­šan­Ster­le­kot­ve­dno­ta­ko,­da­je­zbor­nik­ pre­poz­nav­no­kam­ni­ški.­Hva­la­ti,­Du­šan. Glav na ure dni ca Mar je ta Hu mar, prof. Kam nik, ma rec 2012kot­vrednoto.­In­teh­vrednot­se­Občina­Kamnik­zaveda,­ kot­se­zaveda­svojih­danosti,­prednosti­in­posebnosti­ v­ primerjavi­ s­širšim­kulturno­geografskim­ kontekstom,­ med­katere­sodijo­100­let­javnega­knjižničarstva,­ bo­ gata­in­raznolika­kulturna­dediščina­ Kamnika­(pre­ mična­in­nepremična),­ bogata­preteklost,­ razvejano­ ljubiteljstvo,­ veliko­število­likovnih­ustvarjalcev­ in­še­bi­ lahko­našteval. Hvala­urednici,­ge.­Marjeti­Humar,­in­hvala­vsem,­ki­ ste­prispevali­svoj­kulturni­opus. Župan Marjan Šarec 8 Občina­Kamnik 9Marjan Šarec, župan občine Kamnik, s sodelavci Občina Kamnik, Glavni trg 24, Kamnik Ob či na Kam nik 2010–2011 Po­ ra­ ba­pro­ ra­ čun­ skih­sred­ stev­ ob­či­ ne­Kam­ nik­v­pre­ te­ klih­le­ tih­ Pro­ra­čun­ob­či­ne­Kam­nik­je­akt,­s­ka­te­rim­so­pred­ vi­de­ni­pri­hod­ki­in­dru­gi­pre­jem­ki­ter­od­hod­ki­in­dru­gi­ iz­dat­ki­ob­či­ne­za­eno­le­to.­Skla­dno­z­za­ko­nom,­ki­ure­ja­ jav­ne­fi­nan­ce,­mo­ra­jo­bi­ti­v­pro­ra­ču­nu­ ob­či­ne­vklju­če­ ni­tu­di­pri­hod­ki­in­od­hod­ki­kra­jev­nih­sku­pno­sti. Re­a­li­za­ci­ja­ pri­hod­kov­ in­dru­gih­pre­jem­kov­ ter­od­ hod­kov­in­dru­gih­iz­dat­kov­pro­ra­ču­na­ ob­či­ne­Kam­nik­v­ po­sa­mez­nih­le­tih­je­pri­ka­za­na­v­spod­nji­ta­be­li: 2008 2009 2010 Pri­ hod­ ki­in­ dru­ gi­pre­ jem­ ki 18,252.410,74 23,235.034,43 22,872.922,92 Od­ hod­ ki­in­ dru­ gi­iz­dat­ ki 21,219.938,46 22,424.497,89 22,718.577,65 Raz­ li­ ka –2,967.527,72 810.536,54 154.345,27Ne­ga­tiv­na­raz­li­ka­med­ pri­hod­ki­in­ dru­gi­mi­pre­jem­ki­ ter­od­hod­ki­in­dru­gi­mi­iz­dat­ki­v­le­tu­2008­je­bi­la­po­kri­ ta­s­pre­ne­se­ni­mi­sred­stvi­iz­pre­te­klih­let. Ob­či­na­Kam­nik­ima­od­hod­ke­in­dru­ge­iz­dat­ke­pro­ ra­ču­na­raz­vr­šče­ne­ v­19­raz­lič­nih­po­dro­čij,­in­si­cer:­po­ li­tič­ni­si­stem,­eko­nom­ska­ in­fi­skal­na­ad­mi­nis­tra­ci­ja,­ zu­na­nja­po­li­ti­ka­in­med­na­ro­dna­ po­moč,­sku­pne­ad­ mi­nis­tra­tiv­ne­ slu­žbe­in­splo­šne­jav­ne­sto­ri­tve,­lo­kal­na­ sa­mo­u­pra­va,­ obram­ba­in­ukre­pi­ob­iz­re­dnih­do­god­kih,­ no­tra­nje­za­de­ve­in­var­nost,­trg­de­la­in­de­lov­ni­po­go­ ji,­kme­tij­stvo,­ goz­dar­stvo­ in­ri­biš­tvo,­pri­do­bi­va­nje­ in­ dis­tri­bu­ci­ja­ ener­get­skih­ su­ro­vin,­pro­met,­pro­met­na­in­ fras­truk­tu­ra­ in­ko­mu­ni­ka­ci­je,­ go­spo­dar­stvo,­ va­ro­va­nje­ oko­lja­in­na­rav­ne­de­di­šči­ne,­ pro­stor­sko­ pla­ni­ra­nje­ in­ sta­no­vanj­sko­ko­mu­nal­na­ de­jav­nost,­ zdrav­stve­no­ var­ stvo,­kul­tu­ra,­šport­in­ne­vla­dne­or­ga­ni­za­ci­je,­ izo­bra­že­ va­nje,­so­ci­al­no­var­stvo­ter­in­ter­ven­cij­ski­ pro­gra­mi­in­ ob­vez­no­sti. Med­na­ve­de­ni­mi­ po­dro­čji­pro­ra­čun­ske­ po­ra­be­v­ struk­tu­ri­pro­ra­ču­na­ pred­stav­lja­ naj­ve­čji­de­lež­izo­bra­ že­va­nje­(pre­ko­30­%). Spod­nji­graf­pri­ka­zu­je­gi­ba­nje­pro­ra­čun­ske­ po­ra­be­ v­le­tih­2008,­2009­in­2010­na­po­dro­čjih­z­naj­vi­šjo­po­ ra­bo­(več­kot­1­mio­evrov ­v­le­tu­2010): Po­ra­ba­sred­stev­je­pri­ne­ka­te­rih­ po­dro­čjih­pro­ra­ čun­ske­po­ra­be­po­po­sa­mez­nih­ le­tih­ni­ha­la­iz­raz­lič­nih­ vzro­kov:­•­po­ve­ča­nje­ sred­stev­na­po­dro­čju­pro­me­ta,­pro­met­ne­ in­fras­truk­tu­re­ in­ko­mu­ni­ka­cij­ v­le­tih­2009­in­2010­ je­bi­lo­po­sle­di­ca­in­ve­sti­ci­je­ v­grad­njo­lo­kal­ne­po­ve­ zo­val­ne­ce­ste­B31; •­na­po­dro­čju­go­spo­dar­stva­ je­bi­lo­po­ve­ča­nje­ po­ra­be­ v­le­tu­2010­po­sle­di­ca­vi­šjih­sred­stev­za­do­ka­pi­ta­li­ za­ci­jo­dru­žbe­Ve­li­ka­pla­ni­na,­d.­o.­o.;•­na­zni­ža­nje­po­ra­be­sred­stev­na­po­dro­čju­pro­stor­ ske­ga­pla­ni­ra­nja­ in­sta­no­vanj­sko­ko­mu­nal­ne­ de­jav­ no­sti­je­ime­la­naj­ve­čji­vpliv­ni­žja­po­ra­ba­sred­stev­za­ ko­mu­nal­no­oprem­lja­nje­stav­bnih­zem­ljišč; •­za­po­dro­čje­kul­tu­re,­špor­ta­in­ne­vla­dnih­or­ga­ni­za­cij­ je­bi­lo­iz­le­ta­v­le­to­na­me­nje­nih­ več­sred­stev,­kar­je­ v­struk­tu­ri­pro­ra­ču­na­ po­me­ni­lo­po­ve­ča­nje­ z­8­%­na­ sko­raj­10­%­ce­lot­ne­pro­ra­čun­ske­po­ra­be; •­na­po­dro­čju­izo­bra­že­va­nja­ je­na­ni­ha­nje­po­ra­be­ vpli­va­la­pred­vsem­ raz­lič­na­vi­ši­na­sred­stev,­ki­so­bi­ la­iz­lo­če­na­v­po­se­bni­pro­ra­čun­ski­sklad­za­šo­le. Občina­KamnikObčina­Kamnik 10 11Pro stor sko na čr to va nje Pro­stor­sko­ na­čr­to­va­nje­ je­ena­izmed­naj­bolj­po­ mem­bnih­iz­vir­nih­pri­stoj­no­sti­ sa­mo­u­prav­nih­ lo­kal­nih­ sku­pno­sti.­ V­okvi­ru­te­pri­stoj­no­sti­ je­pro­stor­sko­ na­čr­ to­va­nje­de­jav­nost,­ ki­je­te­melj­raz­vo­ja­vsa­ke­sa­mo­u­ prav­ne­lo­kal­ne­sku­pno­sti,­ saj­na­eni­stra­ni­za­go­tav­lja­ pre­bi­val­cem­ nor­mal­no­bi­va­nje­v­ure­je­nem­oko­lju,­na­ dru­gi­stra­ni­pa­tu­di­go­spo­dar­ski­ raz­voj­ter­raz­voj­lo­kal­ nih­jav­nih­služb.­Od­de­lek­za­ure­ja­nje­pro­sto­ra­je­pri­sto­ jen­za­pro­stor­sko­ na­čr­to­va­nje­ in­iz­va­ja­nje­stro­kov­nih­ in­uprav­nih­na­log­na­po­dro­čju­ure­ja­nja­in­re­vi­ta­li­za­ci­je­ pro­sto­ra. Na­ čr­ to­ va­ nje­ob­ mo­ čij­z­ob­ čin­ ski­ mi­ po­ dro­ bni­ mi­pro­ stor­ ski­ mi­na­ čr­ ti Od­de­lek­za­ure­ja­nje­pro­sto­ra­vo­di­več­po­stop­kov­ pri­pra­ve­ob­čin­skih­ pro­stor­skih­ na­čr­tov­(OPPN­jev).­ V­ pro­ra­ču­nu­ se­vsa­ko­le­to­na­me­ni­jo­sred­stva­za­iz­de­la­ vo­po­sa­mez­nih­ stro­kov­nih­ pod­lag,­ki­so­osno­va­za­na­ čr­to­va­nje­v­pro­sto­ru.­ Spre­ mem­ be­in­do­ pol­ ni­ tve­UN­K9­Šo­ le Ob­či­na­Kam­nik­je­v­le­tu­2011­na­ro­či­la­iz­de­la­vo­de­ mo­graf­ske­ štu­di­je­in­ana­li­zo­iz­de­la­nih­pro­jek­tov.­ Na­ pod­la­gi­iz­de­la­nih­stro­kov­nih­ ana­liz­in­štu­dij­je­spre­je­la­ sklep,­da­je­po­tre­bna­spre­mem­ba­ ob­sto­je­čih­ pro­jek­ tov,­ki­bo­do­omo­go­ča­li­ po­ve­ča­nje­ šte­vi­la­od­del­kov­v­ obeh­šo­lah.­Pred­vi­de­na­ je­tu­di­re­kon­struk­ci­ja­ ob­sto­ je­če­špor­tne­dvo­ra­ne­pri­šo­li­Fra­na­Al­bre­hta,­kjer­je­ po­tre­bno­pri­la­ga­ja­nje­ di­men­zij­za­ra­di­iz­pol­nje­va­nja­ nor­ma­ti­vov­ za­iz­ved­bo­evrop­skih­ li­ga­ških­tek­mo­vanj.­ Na­no­vo­se­pred­vi­di­po­ve­zo­val­ni­ ho­dnik­Osnov­ne­šo­le­Fra­na­Al­bre­hta­s­špor­tno­dvo­ra­no­s­sprem­lja­jo­či­mi­ pro­sto­ri.­V­pro­jek­tih­se­pred­vi­di­mož­nost­po­ve­za­ve­ med­Osnov­no­šo­lo­To­ma­Brej­ca­ter­te­lo­va­dni­co­ v­sklo­ pu­sta­re­ga­zdrav­stve­ne­ga­ do­ma.­Pred­vi­de­ne­ so­tu­di­ ne­ka­te­re­dru­ge­spre­mem­be­ ob­jek­tov­v­ure­di­tve­nem­ ob­mo­čju­in­ma­njše­spre­mem­be­ oz.­do­pol­ni­tve­ pro­ gram­skih­vse­bin,­kar­po­me­ni­od­sto­pa­nje­ od­pred­pi­ sa­nih­ozi­ro­ma­do­pu­stnih­ to­le­ranc.­Gle­de­na­re­zul­ta­te­ iz­de­la­nih­ana­liz­je­ob­čin­ski­svet­ob­či­ne­Kam­nik­spre­ jel­sklep,­da­je­tre­ba­pri­če­ti­s­po­stop­ki­za­spre­mem­bo­ pro­stor­ske­ga­ ak­ta,­ki­bo­omo­go­čal­na­eni­stra­ni­po­ve­ ča­nje­šte­vi­la­od­del­kov,­po­dru­gi­stra­ni­pa­bo­fi­nan­čno­ po­ce­nil­pro­jekt.­Od­de­lek­za­ure­ja­nje­pro­sto­ra­od­je­se­ni­ 2011­vo­di­po­sto­pek­spre­memb­ in­do­pol­ni­tev­ UN­K9­ Šo­le,­ki­bo­omo­go­čal­ra­ci­o­na­li­za­ci­jo­iz­ved­be­pro­jek­ta.­Spre­ mem­ be­in­do­ pol­ ni­ tve­ZN­B8­Zgor­ nje­Pe­ ro­ vo Od­de­lek­za­ure­ja­nje­pro­sto­ra­vo­di­na­po­bu­do­la­stni­ kov­zem­ljišč­po­stop­ke­za­spre­jem­spre­memb­ in­do­pol­ ni­tev­pro­stor­ske­ga­ak­ta­z­oz­na­ko­ZN­B8­Zg.­Pe­ro­vo.­ Del­ob­mo­čja­B8­Zgor­nje­Pe­ro­vo­ve­ljav­ni­ZN­ne­za­ je­ma,­za­to­je­po­tre­bno­iz­de­la­ti­ po­dro­bnej­še­usme­ri­tve­ za­ure­ja­nje­pro­sto­ra­in­obli­ko­va­nje­ ob­jek­tov.­V­ur­ba­ ni­stič­ni­za­sno­vi­je­ob­mo­čje­opre­de­lje­no­ kot­po­vr­ši­na,­ na­me­nje­na­ pre­tež­no­sta­no­va­njem­ in­sprem­lja­jo­čim­ de­jav­no­stim.­ Pro­stor­ski­ akt­fi­nan­ci­ra­jo­ po­bu­dni­ki­ spre­memb­ pro­stor­ske­ga­ ak­ta­in­je­v­fa­zi­pred­jav­no­ raz­gr­ni­tvi­jo. V­osred­njem­ de­lu­ob­mo­čja­so­na­osno­vi­po­bud­la­ stni­kov­zem­ljišč­pred­vi­de­ne­ ma­njše­spre­mem­be,­ npr.­ za­pol­nje­va­nje­ že­zgra­je­nih­ob­mo­čij.­Juž­ni­del­ob­mo­čja­ je­ne­po­zi­da­no­ stav­bno­zem­lji­šče­in­ni­po­kri­to­z­ve­ljav­ nim­za­zi­dal­nim­ na­čr­tom,­za­to­so­pred­vi­de­ne­ po­drob­ nej­še­usme­ri­tve­ za­ure­ja­nje­pro­sto­ra­in­obli­ko­va­nje­ ob­jek­tov.­V­ur­ba­ni­stič­ni­ za­sno­vi­je­ob­mo­čje­opre­de­lje­ no­kot­po­vr­ši­na,­na­me­nje­na­ pre­tež­no­sta­no­va­njem­ in­ sprem­lja­jo­čim­ de­jav­no­stim.­ Na­ob­mo­čju­ob­kam­ni­ški­ ob­voz­ni­ci­je­pred­vi­de­na­ ši­ri­tev­ob­sto­je­če­ve­te­ri­nar­ske­ kli­ni­ke. Z­iz­de­la­vo­in­spre­je­mom­ spre­memb­ in­do­pol­ni­tev­ ZN­bodo­omo­go­čene­ grad­nja­ob­jek­tov,­ure­di­tev­zu­na­ njih­po­vr­šin­in­pro­met­na­ter­ko­mu­nal­na­ure­di­tev. Sim­ bo­ lič­ ni­pri­ kaz­ob­ čin­ ske­ ga­pro­ stor­ ske­ ga­na­ čr­ taOb­ mo­ čje­ pro­ stor­ ske­ ga­ ak­ ta­ z­oz­ na­ ko­ spre­ memb­ in­do­ pol­ ni­ tev­UN­K9­Šo­ le Ob­ mo­ čje­spre­ memb­in­do­ pol­ ni­ tev­pro­ stor­ ske­ ga­ak­ ta­z­oz­ na­ ko­B8­Zgor­ nje­Pe­ ro­ vo Občina­KamnikObčina­Kamnik 12 13OPPN­B24­Spod­ nji­Stol­in­B26­Po­ lje Ob­či­na­Kam­nik­od­le­ta­2006­vo­di­po­sto­pek­pri­pra­ ve­pro­stor­ske­ga­ ak­ta­z­oz­na­ko­OPPN­B24­Spod­nji­Stol­ in­B26­Po­lje.­Po­stop­ki­za­pri­pra­vo­in­spre­jem­pro­stor­ ske­ga­ak­ta­so­se­usta­vi­li­v­le­tu­2007­za­ra­di­ne­u­re­je­ nih­la­stni­ških­ra­zme­rij­in­šte­vil­nih­tožb,­ki­so­bo­tro­va­le­ za­ple­tom­pri­pri­pra­vi­pro­stor­ske­ga­ ak­ta.­Dru­žbe­FER­ MENT,­d.­o.­o.,­SGP­GRA­DI­TELJ,­ d.­d.,­FILC,­d.­d.,­so­v­ ma­ju­2009­po­sre­do­va­le­ pre­dlog,­da­se­nji­ho­va­zem­lji­ šča­iz­lo­či­jo­iz­po­stop­ka­OPPN­B26­Po­lje­in­na­to­prič­ne­ po­sto­pek­pri­pra­ve­in­spre­je­ma­sa­mo­stoj­ne­ga­ pro­stor­ ske­ga­ak­ta.­Za­ra­di­vse­ga­na­ve­de­ne­ga­ je­ob­či­na­pre­ki­ ni­la­po­sto­pek­za­ce­lot­no­ob­mo­čje­OPPN­B26­Po­lje­in­ pri­če­la­z­no­vim­po­stop­kom­ iz­de­la­ve­pro­stor­ske­ga­ ak­ ta­z­oz­na­ko­B26­1­Po­lje­SZ.­Pro­stor­ski­ akt­fi­nan­ci­ra­jo­ po­bu­dni­ki­ pro­stor­ske­ga­ ak­ta.­Pro­stor­ski­ akt­z­oz­na­ko­ B26­1­Po­lje­SZ­je­v­fa­zi­pri­pra­ve­gra­di­va­za­smer­ni­ce.­ Za­pro­stor­ski­ akt­z­oz­na­ko­OPPN­B24­Spod­nji­Stol­se­ iz­de­lu­je­jo­stro­kov­ne­pod­la­ge,­ki­bo­do­osno­va­za­pri­če­ tek­po­stop­ka. Pro­ stor­ ski­in­ for­ ma­ cij­ ski­si­ stem­ob­ či­ ne Ob­či­na­Kam­nik­svo­jim­ob­ča­nom­omo­go­ča­pre­gled­ pro­stor­skih­ po­dat­kov­s­po­mo­čjo­Pro­stor­ske­ga­ in­for­ ma­cij­ske­ga­ si­ste­ma­ob­čin.­Ta­omo­go­ča­ob­ča­nom­in­ za­po­sle­nim­ na­ob­či­ni­ter­go­spo­dar­skim­ dru­žbam­učin­ ko­vit­vpo­gled­v­dr­žav­ne­in­ob­čin­ske­pro­stor­ske­ evi­ den­ce.­Po­spre­je­mu­pro­stor­ske­ga­ ak­ta­na­ob­čin­skem­ sve­tu­ob­či­ne­Kam­nik­se­vsak­pro­stor­ski­akt­vse­bin­sko­ vklju­či­in­pri­ka­že­v­pro­stor­skem ­in­for­ma­cij­skem­ si­ste­ mu­ob­či­ne.­ Ob­čin­ ski­pro­ stor­ ski­na­ črt­ob­ či­ ne­Kam­ nik Po­spre­je­tju­obeh­dr­žav­nih­pro­stor­skih­ do­ku­men­tov­ so­s­pri­pra­vo­ob­čin­skih­stra­te­gij­in­pro­stor­skih­ re­dov­ za­če­le­tu­di­ob­či­ne,­v­le­tu­2006­tu­di­ob­či­na­Kam­nik.­ Po­sto­pek­je­bil­iz­ve­den­do­fa­ze­pri­do­bi­va­nja­ smer­nic.­ Pri­dob­lje­na­ je­bi­la­odloč­ba,­da­ni­po­tre­bno­iz­ve­sti­po­ stop­ka­ce­lo­vi­te­pre­so­je­vpli­vov­na­oko­lje,­ter­iz­de­la­ne­ stro­kov­ne­pod­la­ge­in­ana­li­ze.­ V­tem­ča­su­je­dr­ža­va­iz­ve­dla­spre­mem­bo­ pro­stor­ ske­za­ko­no­da­je­ in­dru­gih­pod­za­kon­skih­ pred­pi­sov,­ ki­ so­te­me­lji­to­po­se­gli­v­po­stop­ke,­ ro­ke­in­vse­bi­no­pri­ pra­ve­pro­stor­skih­ do­ku­men­tov­ ob­čin.­Po­stop­ki­pri­pra­ ve­pro­stor­skih­ ak­tov­ob­čin­so­se­iz­teh­raz­lo­gov­vr­ni­li­ prak­tič­no­na­za­če­tek,­do­ku­ment­ pa­se­je­skla­dno­z­no­ vim­Za­ko­nom­o­pro­stor­skem­ na­čr­to­va­nju­ pre­i­me­no­val­ v­Ob­čin­ski­pro­stor­ski­na­črt. Opi­sa­ni­pro­ces­je­to­rej­po­mem­ben­ raz­log,­za­kaj­po­ stop­ki­pri­pra­ve­pro­stor­skih­ pla­nov­ozi­ro­ma­OPN­tra­ja­jo­ ta­ko­dol­go. Ob­či­na­Kam­nik­je,­ta­ko­kot­vr­sta­dru­gih­ob­čin,­pri­ če­la­po­sto­pek­na­no­vo­in­26.­fe­bru­ar­ja­2008­spre­je­ la­sklep­o­za­čet­ku­pri­pra­ve­OPN.­V­za­čet­ku­le­ta­2009­ je­ob­či­na­k­osnut­ku­OPN­pri­do­bi­la­smer­ni­ce­no­sil­cev­ ure­ja­nja­pro­sto­ra­in­hkra­ti­pre­je­la­tu­di­odloč­bo,­da­je­ po­tre­bno­iz­ve­sti­ce­lo­vi­to­pre­so­jo­vpli­vov­na­oko­lje­ter­ po­sle­dič­no­iz­de­la­ti­okolj­sko­po­ro­či­lo.Ob­či­na­mo­ra­pred­jav­no­raz­gr­ni­tvi­jo­ iz­de­la­ti­okolj­ sko­po­ro­či­lo­in­k­te­mu­pri­do­bi­ti­mne­nje­o­us­trez­no­sti­ okolj­ske­ga­po­ro­či­la­ter­vpli­vov­OPN­na­oko­lje. Gle­de­na­do­se­da­njo­ dol­go­traj­nost­ po­stop­ka­in­ne­ ko­li­ko­dru­gač­ne­ raz­voj­ne­in­pro­stor­ske­ tren­de,­saj­ za­ra­di­ob­šir­ne­sta­no­vanj­ske­ grad­nje­v­pre­te­klih­le­tih­ pri­ma­njku­je­ dru­žbe­ne­in­fras­truk­tu­re,­ je­v­bo­do­če­po­ tre­bno­pla­ni­ra­ti­us­kla­je­no­na­men­sko­ ra­bo­ter­iz­bo­ljša­ ti­bi­val­no­oko­lje­z­us­trez­no­oprem­lje­nos­tjo,­ po­tre­bno­ je­pre­struk­tu­ri­ra­nje­ nek­da­njih­pro­iz­vo­dnih­ ob­mo­čij­ozi­ ro­ma­nji­ho­vo­no­vo­for­mi­ra­nje,­ iz­bo­ljša­nje­ pro­met­ne­ga­ omre­žja.­Iz­naš­te­tih­raz­lo­gov­je­ob­či­na­Kam­nik­ko­nec­ ju­ni­ja­2011­or­ga­ni­zi­ra­la­ stro­kov­ne­pro­stor­ske­ de­lav­ni­ ce,­ka­te­rih­na­men­je­bil­ugo­to­vi­ti,­ali­je­za­čr­ta­na­pro­ stor­ska­raz­voj­na­usme­ri­tev­ v­ob­čin­skem­ pro­stor­skem­ na­čr­tu­pra­va­ozi­ro­ma­ali­bo­do­po­tre­bne­ko­rek­ci­je­do­ lo­če­nih­usme­ri­tev.­ Re­zul­tat­de­lav­nic­je­bi­la­po­tr­di­tev­ traj­no­stne­ga­kon­cep­ta­pro­stor­ske­ga­raz­vo­ja. V­za­čet­ku­no­vem­bra­ je­ob­či­na­pri­stoj­ne­mu­ mi­ni­ strs­tvu­za­oko­lje­po­da­la­vlo­go­za­pri­do­bi­tev­ mne­nja­ o­us­trez­no­sti­ okolj­ske­ga­ po­ro­či­la­ter­o­spre­jem­lji­vo­sti­ vpli­vov­iz­ved­be­OPN­ob­či­ne­Kam­nik­na­oko­lje.­Po­pri­do­bi­tvi­mne­nja,­če­ne­bo­do­po­tre­bne­do­dat­ne­do­pol­ ni­tve­ter­us­kla­je­va­nja,­ lah­ko­ob­či­na­prič­ne­s­pri­pra­vo­ gra­di­va­za­jav­no­raz­gr­ni­tev. Ob­či­na­Kam­nik­so­di­med­po­plav­ne­in­ero­zij­sko­ ogro­že­ne­ob­či­ne,­za­to­pred­pi­si­v­ta­kem­pri­me­ru­za­po­ tre­be­OPN­za­hte­va­jo­ iz­de­la­vo­hi­dro­lo­ško­hi­dra­vlič­ne­ štu­di­je,­ki­je­še­v­pri­pra­vi­in­jo­je­po­tre­bno­po­sla­ti­v­ re­vi­zi­jo­na­Agen­ci­jo­RS­za­oko­lje. Ob­ana­li­zi­smer­nic­s­po­dro­čja­kme­tij­stva­ se­je­iz­ka­ za­lo,­da­se­vr­sta­po­se­gov­na­na­ša­na­naj­bo­ljša­kme­tij­ ska­zem­lji­šča,­ za­to­je­v­ta­kem­pri­me­ru­po­tre­bno­iz­de­ la­ti­ute­me­lji­tve­ni­ ela­bo­rat.­Iz­stro­kov­ne­ oce­ne­iz­ha­ja,­ da­je­do­lo­če­ne­po­se­ge­smi­sel­no­ute­me­lje­va­ti,­ za­to­je­ bil­v­no­vem­bru­ iz­de­lan­ela­bo­rat­po­se­gov­na­naj­bo­ljša­ kme­tij­ska­ zem­lji­šča.­ Na­pod­la­gi­ugo­to­vi­tev­ ela­bo­ra­ta­ se­na­mreč­mi­ni­strs­tvo,­ pri­stoj­no­za­kme­tij­stvo,­ opre­ de­lju­je­o­spre­jem­lji­vo­sti­ po­se­gov­z­vi­di­ka­var­stva­naj­ bo­ljših­kme­tij­skih­ zem­ljišč.­Na­pod­la­gi­do­pol­ni­tev­ OPN­ po­jav­ni­raz­gr­ni­tvi­pa­bo­po­tre­bno­ela­bo­rat­po­nov­no­ re­vi­di­ra­ti,­saj­je­ta­pod­la­ga­za­us­kla­je­va­nje­ na­dr­žav­ni­ rav­ni. Hkra­ti­med­od­del­ki­zno­traj­ob­čin­ske­upra­ve­po­te­ka­ us­kla­je­va­nje­ raz­lič­nih­vse­bin,­ki­se­na­na­ša­jo­na­po­dro­ čje­ure­ja­nja­pro­sto­ra,­po­dro­čje­var­stva­pred­na­rav­ni­mi­ in­dru­gi­mi­ne­sre­ča­mi­ ter­po­dro­čje­za­šči­te­in­re­še­va­nja,­ po­dro­čje­ko­mu­nal­ne­ga­ oprem­lja­nja,­ grad­nje­omre­žij­in­ na­prav­go­spo­dar­ske­ jav­ne­in­fras­truk­tu­re­ v­pri­stoj­no­sti­ ob­čin,­po­dro­čje­go­spo­dar­ske­ga­ raz­vo­ja­ter­dru­žbe­nih­ de­jav­no­sti,­ po­se­bna­po­zor­nost­ je­bi­la­po­sve­če­na­ tu­ di­im­ple­men­ta­ci­ji­ spre­je­te­ga­ Lo­kal­ne­ga­ ener­get­ske­ga­ kon­cep­ta­v­OPN. Pro­ces­pri­pra­ve­OPN­je­iz­ra­zi­to­več­pla­sten.­ Vzpo­ re­dno­z­iz­de­la­vo­ob­čin­ske­ga­ pro­stor­ske­ga­ na­čr­ta­na­ mreč­po­te­ka­iz­de­la­va­okolj­ske­ga­ po­ro­či­la­ter­vr­ste­ dru­gih­stro­kov­nih­ pod­lag,­ki­so­po­pred­pi­sih­ob­vez­ne,­ oba­pro­ce­sa­pa­sta­med­se­boj­so­od­vi­sna­ in­po­go­ju­je­ta­ drug­dru­ge­ga. Jav­na­raz­gr­ni­tev­je­za­jav­nost­ta­hip­naj­po­mem­bnej­ ša­fa­za,­kjer­si­lah­ko­za­in­te­re­si­ra­ni­ ob­ča­ni­in­dru­ga­ jav­nost­ogle­da­jo­do­pol­nje­ni­ osnu­tek­ob­čin­ske­ga­ pro­ stor­ske­ga­ na­čr­ta­in­nanj­po­da­jo­pri­pom­be.­ V­sklo­pu­ raz­gr­ni­tev­ ob­čin­ske­ga­ pro­stor­ske­ga­ na­čr­ta­pa­je­po­ tre­bno­raz­gr­ni­ti­tu­di­okolj­sko­po­ro­či­lo,­h­ka­te­re­mu­pa­ mo­ra­ob­či­na­naj­prej­pri­do­bi­ti­mne­nje­pri­stoj­ne­ga­ mi­ ni­strs­tva,­da­je­us­trez­no.­Brez­mne­nja­o­us­trez­no­sti­ okolj­ske­ga­ po­ro­či­la­na­mreč­ob­čin­ske­ga­ pro­stor­ske­ga­ na­čr­ta­sku­paj­z­okolj­skim­po­ro­či­lom­ ni­mo­go­če­jav­no­ raz­gr­ni­ti.­ V­na­sled­njih­ fa­zah­po­jav­ni­raz­gr­ni­tvi­bo­po­tre­bno­ do­pol­ni­ti­do­pol­nje­ni­ osnu­tek­na­pod­la­gi­sta­lišč­do­pri­ pomb­iz­jav­ne­raz­gr­ni­tve,­ hkra­ti­pa­z­vse­mi­no­sil­ci­ure­ ja­nja­pro­sto­ra­us­kla­di­ti­ta­ko­tekst­kot­gra­fič­ni­del­OPN­ ter­te­ga­us­kla­di­ti­tu­di­z­okolj­skim­po­ro­či­lom,­ saj­se­bo­ do­po­jav­ni­raz­gr­ni­tvi­za­go­to­vo­po­ja­vi­le­no­ve­vse­bi­ne,­ ki­še­ni­so­bi­le­pred­met­okolj­ske­pre­so­je. Sle­di­fa­za­pri­do­bi­tve­ mnenj­k­OPN,­odloč­be­mi­ni­ strs­tva­za­oko­lje,­da­so­vpli­vi­OPN­na­oko­lje­spre­jem­ lji­vi­ob­upoš­te­va­nju­ omi­li­tve­nih­ ukre­pov,­ter­skle­pa­ mi­nis­tra­za­pro­stor­o­us­kla­je­no­sti­ OPN,­ki­ga­za­tem­ sprej­me­ob­čin­ski­svet.In ve sti ci je v ce stno in fras truk tu ro Le­ to­2010 3,529.440­ evrov­ali­2.230­me­trov­no­vo­a­sfal­ti­ra­nih­ cest­in­dva­no­va­mo­sta,­1.100­me­trov­no­vo­a­sfal­ti­ra­ nih­ko­le­sar­skih­ stez,­2.900­me­trov­no­vih­ho­dni­kov­za­ pe­šce.­Ve­čji­po­se­gi:­v­av­gu­stu­2010­je­bi­la­za­klju­če­na­ grad­nja­lo­kal­ne­po­ve­zo­val­ne­ ce­ste­B­31,­ki­po­ve­zu­je­ Ljub­ljan­sko­ ce­sto­z­ob­voz­no­ce­sto­me­sta­Kam­nik,­med­ ob­jek­to­ma­ »Me­tu­ljček«­ ob­Ljub­ljan­ski­ ce­sti­in­čr­pal­ko­ OMW­na­ob­voz­ni­ce­sti.­Ob­jekt­dvo­pa­sov­ne­ ce­ste­s­tre­ mi­pri­ključ­ki,­ho­dni­ko­ma­ za­pe­šce­in­ko­le­sar­je­na­vsa­ ki­stra­ni­in­z­dve­ma­mo­sto­vo­ma,­ kro­ži­ščem­ na­ob­voz­ni­ ce­sti,­se­ma­fo­ri­zi­ra­nim­ kri­ži­ščem­na­Ljub­ljan­ski­ ce­sti­ ter­pri­ključ­ki­na­ko­le­sar­sko­ ste­zo­ob­Kam­ni­ški­Bis­tri­ci­ je­bil­ura­dno­dan­v­upo­ra­bo­1.­sep­tem­bra­ 2010,­za­to­ in­ve­sti­ci­jo­ se­je­v­le­tu­2010­po­ra­bi­lo­2,515.881­ ev- rov.­Za­ure­ja­nje­var­nih­po­ti­je­pro­ra­čun­ob­či­ne­Kam­ nik­na­me­nil­635.461­evrov­(ure­di­tev­lo­kal­ne­ce­ste­št.­ 160011­Pod­gor­je­z­grad­njo­ho­dni­ka­za­pe­šce,­re­kon­ struk­ci­ja­pa­ra­av­to­bu­snih­ po­sta­ja­lišč­ in­ho­dni­ka­za­pe­ šce­Špi­ta­lič,­re­kon­struk­ci­ja­ lo­kal­ne­ce­ste­št.­160081­ Kre­gar­je­vo­ z­grad­njo­ho­dni­ka­za­pe­šce,­ure­di­tev­ukre­ pov­za­umir­ja­nje­pro­me­ta­v­na­se­lju­Sp.­Stra­nje­ob­re­ gi­o­nal­ni­ce­sti­R1­225/1083).­ Asfal­ti­ra­nih­ in­sa­ni­ra­nih­ je­bi­lo­več­lo­kal­nih­cest­in­jav­nih­po­ti,­in­si­cer­re­kon­ struk­ci­ja­de­la­lo­kal­ne­ce­ste­Mot­nik–Vr­he–Sro­bot­no­ z­ oz­na­ko­LC­161101,­re­kon­struk­ci­ja­ Ker­sni­ko­ve­ uli­ce­št.­ LK­160971­in­asfal­ti­ra­nje­ Ja­ko­pi­če­ve­ uli­ce­čez­pro­go,­ re­kon­struk­ci­ja­ de­la­lo­kal­ne­ce­ste­LC­039721­Cer­kljan­ ska­Do­bra­va–Tu­nji­ce­ in­re­kon­struk­ci­ja­ lo­kal­ne­ce­ste­ v­KS­Vra­nja­Peč­z­oz­na­ko­LC­161141­Ve­li­ka­La­šna– Obr­še­na­me­ji­z­ob­či­no­Lu­ko­vi­ca.­Po­stav­lje­ne­ so­bi­le­ va­ro­val­ne­ogra­je­ob­lo­kal­nih­ce­stah­in­jav­nih­po­teh­na­ de­vet­ih­raz­lič­nih­lo­ka­ci­jah:­Mot­nik,­Gozd,­Vol­čji­Po­tok,­ Ma­li­Hrib,­Zg.­Tu­hinj,­Mar­ko­vo,­Stu­den­ca,­ Po­re­ber­in­ Šmar­tno.­Za­klju­če­na­ je­bi­la­tu­di­grad­nja­treh­ce­stnih­ pre­pu­stov­na­lo­kal­ni­ce­sti­Pa­lov­če–Ko­lo­vec,­ svoj­de­lež­ pa­je­pri­mak­ni­la­ tu­di­dr­ža­va­z­ure­di­tvi­jo­de­la­stru­ge­hu­ do­ur­ni­ka.­V­okvi­ru­ko­mu­nal­ne­ga­ oprem­lja­nja­ stav­bnih­ zem­ljišč­je­bi­la­re­kon­stru­i­ra­na­ tu­di­jav­na­pot­z­oz­na­ ko­JP­660657­na­ob­mo­čju­M1­Pod­skal­co­pro­ti­Do­mu­ sta­rej­ših­ob­ča­nov­v­Me­ki­njah. Le­ to­2011 779.740 1­evrov­ali­1.040­me­trov­no­vo­a­sfal­ti­ra­nih­ cest,­400­me­trov­no­vih­ho­dni­kov­za­pe­šce­v­Spod­njih­ Stra­njah­in­v­Šmar­ci.­Ve­čji­po­se­gi:­za­ure­ja­nje­var­nih­ po­ti­je­pro­ra­čun­ob­či­ne­Kam­nik­na­me­nil­230.000­ev­ rov2­za­iz­ved­bo­br­vi­»Sto­lni­šni­ca«­ čez­Stranj­ski­po­tok­ in­ploč­ni­ka­ob­re­gi­o­nal­ni­ce­sti­R1­225/1083­ v­na­se­lju­ Spod­nje­Stra­nje,­asfal­ti­ra­nih­ in­sa­ni­ra­nih­je­bi­lo­več­ lo­kal­nih­cest­in­jav­nih­po­ti,­in­si­cer­na­da­lje­va­nje­ re­ 1 Vrednosti na podlagi sprejetega rebalansa proračuna občine Kamnik 2011. 2 Vrednosti na podlagi sprejetega rebalansa proračuna občine Kamnik 2011. Ob­ mo­ čje­ pro­ stor­ ske­ ga­ ak­ ta­ z­oz­ na­ ko­ OPPN­ B24­Spod­ nji­ Stol­ in­OPPN­B26­ Po lje Občina­KamnikObčina­Kamnik 14 15kon­struk­ci­je­ de­la­lo­kal­ne­ce­ste­LC­039721­Cer­kljan­ ska­Do­bra­va–Tu­nji­ce,­ re­kon­struk­ci­ja­ de­la­jav­ne­po­ti­ JP­661281­Va­se­no–Si­dol,­ re­kon­struk­ci­ja­ ce­ste­Sred­ nja­vas–Za­ple­čje­ v­po­dalj­šku­ jav­ne­po­ti­JP­661088,­ re­kon­struk­ci­ja­ de­la­lo­kal­ne­zbir­ne­ce­ste­sko­zi­vas­ Po­dgor­je­z­oz­na­ko­LZ­160511­in­re­kon­struk­ci­ja­ de­la­ jav­ne­po­ti­JP­660521­do­lov­ske­ga­do­ma­na­Ve­gra­du.­ Po­stav­lje­no­ je­bi­lo­646­me­trov­va­ro­val­nih­ ograj­ob­lo­ kal­nih­ce­stah­in­jav­nih­po­teh,­in­si­cer­v­KS­Šmar­tno,­ KS­Pšaj­no­vi­ca,­ KS­Tu­hinj,­KS­Go­dič,­KS­Mot­nik,­KS­Se­ la­in­na­Za­vr­hu­pri­Čr­niv­cu.Lo kal ni ener get ski kon cept Ob­či­na­Kam­nik­je­v­skla­du­z­do­lo­či­li­ve­ljav­ne­ga­ Ener­get­ske­ga­ za­ko­na­v­le­tu­2009­pri­sto­pi­la­k­iz­de­la­ vi­no­ve­ga­lo­kal­ne­ga­ener­get­ske­ga­ kon­cep­ta.­ To­je­te­ me­ljni­do­ku­ment­ za­ener­get­sko­ stra­te­gi­jo,­ po­ve­za­no­ z­okolj­sko­po­li­ti­ko­ob­či­ne,­in­osno­va­za­de­lo­va­nje­na­ ener­get­skem­po­dro­čju.­ Za­ra­di­za­htev­no­sti­ je­iz­va­ja­lec­Grad­be­ni­ in­šti­tut­ ZRMK,­d.­o.­o.,­pro­jekt­iz­de­lal­v­dveh­le­tih;­v­le­tu­2009­ 1.­fa­zo,­ki­pred­stav­lja­ po­sne­tek­oz.­po­pis­de­jan­ske­ga­ sta­nja­ener­get­ske­ oskr­be­v­ob­či­ni­Kam­nik,­v­le­tu­2010­ pa­2.­fa­zo,­ki­pred­stav­lja­ stra­te­ški­del­ce­lot­ne­ga­do­ku­ men­ta.­Pri­pra­vo­lo­kal­ne­ga­ ener­get­ske­ga­ kon­cep­ta­je­ sprem­lja­la­ šest­član­ska­ ko­mi­si­ja,­ki­jo­je­žu­pan­ob­či­ne­ Kam­nik­ime­no­val­v­skla­du­z­do­lo­či­li­re­pu­bli­ške­ga­ Pra­ vil­ni­ka­o­me­to­do­lo­gi­ji­ in­ob­vez­nih­vse­bi­nah­lo­kal­nih­ ener­get­skih­ kon­cep­tov.­ Na­zad­nji­se­ji­29.­ju­ni­ja­2010­ je­ko­mi­si­ja­obrav­na­va­la­ ce­lo­ten­do­ku­ment­ in­da­la­po­ zi­tiv­no­mne­nje­h­Kon­čne­mu­ po­ro­či­lu­Lo­kal­ne­ga­ ener­ get­ske­ga­kon­cep­ta­ob­či­ne­Kam­nik.­Lo­kal­ni­ener­get­ski­ kon­cept­ob­či­ne­Kam­nik­je­apri­la­2011­spre­jel­Ob­čin­ ski­svet­ob­či­ne­Kam­nik.­Po­mem­bno­ po­gla­vje­ener­get­ske­ga­ kon­cep­ta­ je­ ana­li­za­ob­sto­je­če­ga­ sta­nja­na­po­dro­čju­ener­get­ske­ ra­ be­in­oskr­be­z­ener­gi­jo­ter­ana­li­za­in­ugo­tav­lja­nje­ šib­ kih­točk.­Na­osno­vi­te­ana­li­ze­so­pre­dla­ga­ni­ mož­ni­bo­ do­či­kon­cep­ti­ener­get­ske­ oskr­be­z­upoš­te­va­njem­ čim­ ve­čje­učin­ko­vi­to­sti­ ra­be­ener­gi­je­pri­vseh­po­ra­bni­kih­ (go­spo­dinj­stva,­ in­dus­tri­ja,­ obrt,­jav­ni­sek­tor,­…).­Gle­de­ na­ob­sto­je­če­mož­no­sti­se­lah­ko­po­ve­ča­iz­ra­ba­lo­kal­nih­ obnov­lji­vih­ vi­rov­ener­gi­je,­s­či­mer­se­po­ve­ča­za­nes­lji­ vost­oskr­be­s­to­plo­to­in­elek­trič­no­ ener­gi­jo­v­ob­či­ni.­ Pre­dla­ga­ni­ ukre­pi­so­ča­sno­pri­spe­va­jo­ k­zma­njša­nju­ emi­sij­to­plo­gre­dnih­ pli­nov­in­one­sna­že­no­sti­ oko­lja,­kar­ je­še­eden­od­ci­ljev­lo­kal­ne­ga­ ener­get­ske­ga­ kon­cep­ ta.­Ener­get­ski­ kon­cept­vse­bu­je­tu­di­ak­cij­ski­pro­gram,­ v­ka­te­rem­so­opre­de­lje­ne­ ak­tiv­no­sti­z­oce­no­stro­škov,­ ter­min­ski­plan­iz­ved­be­ukre­pov­in­po­ten­ci­al­ni­ no­sil­ci­ po­sa­mez­nih­pro­jek­tov­oz.­ak­tiv­no­sti.­ Ener­get­ski­ kon­cept­je­po­mem­ben­ pri­po­mo­ček­ pri­ na­čr­to­va­nju­ stra­te­gi­je­ob­čin­ske­krat­ko­roč­ne­ in­sred­ nje­roč­ne­ener­get­ske­ po­li­ti­ke.­V­njem­so­za­je­ti­na­či­ni,­ s­po­mo­čjo­ka­te­rih­se­lah­ko­ure­sni­či­jo­ob­či­ni­pri­la­go­je­ ne­re­ši­tve­za­učin­ko­vi­te,­ go­spo­dar­ne­ in­oko­lju­pri­jaz­ne­ ener­get­ske­ sto­ri­tve­v­go­spo­dinj­stvih,­ po­dje­tjih­in­jav­ nih­usta­no­vah.­ V­do­ku­men­tu­ so­na­ve­de­ni­tu­di­kon­kret­ ni­učin­ki,­ki­jih­lah­ko­do­se­že­ob­či­na.­ Ob­či­na­Kam­nik­bo­na­osno­vi­spre­je­te­ga­ lo­kal­ne­ga­ ener­get­ske­ga­ kon­cep­ta­in­v­skla­du­z­za­go­tov­lje­ni­mi­ fi­ nan­čni­mi­sred­stvi­v­vsa­ko­let­nem­ pro­ra­ču­nu­ v­na­sled­ njih­le­tih­iz­va­ja­la­ak­tiv­no­sti­za­do­se­ga­nje­ ci­ljev­na­na­ sled­njih­po­dro­čjih:­ •­učin­ko­vi­ta­ ra­ba­ener­gi­je­pri­vseh­sku­pi­nah­odje­mal­ cev,­ •­traj­no­stna­ener­get­ska­oskr­ba,­ •­po­ve­ča­nje­ in­hi­trej­še­uva­ja­nje­lo­kal­nih­obnov­lji­vih­ vi­rov­ener­gi­je­(le­sna­bi­o­ma­sa,­son­čna­ener­gi­ja­itd.),­ •­spod­bu­ja­nje­ uva­ja­nja­so­pro­iz­vod­nje­ to­plo­te­in­elek­ trič­ne­ener­gi­je,­ •­zma­njša­nje­obre­me­ni­tev­oko­lja,­ •­uved­ba­ener­get­skih­ pre­gle­dov­sta­no­vanj­skih­ in­jav­ nih­stavb,­ •­uved­ba­ener­get­ske­ga­ knji­go­vod­stva­ in­ener­get­ske­ ga­me­ned­žmen­ta­za­jav­ne­stav­be,­ •­zma­njša­nje­ stro­škov­ener­gi­je­v­ob­čin­skih­ jav­nih­ stav­bah,­ •­uved­ba­učin­ko­vi­te­ga­ ener­get­ske­ga­ sve­to­va­nja,­ in­ for­mi­ra­nja­in­izo­bra­že­va­nja.­Ure di tev in vzdr že va nje otro ških igrišč V­le­tu­2010­je­bi­lo­ure­je­no­no­vo­otro­ško­igri­šče­v­ so­se­ski­B8­Zgor­nje­Pe­ro­vo.­To­je­na­ob­mo­čju­KS­No­vi­ trg­pr­vo­otro­ško­igri­šče­od­pr­te­ga­ti­pa.­Na­igri­šču­so­ na­me­šče­na­ raz­lič­na­igra­la,­klo­pi,­ko­ši­za­od­pad­ke­in­ sto­ja­lo­za­ko­le­sa.­Igri­šče­je­ogra­je­no,­po­no­či­za­kle­nje­ no­in­re­dno­vzdr­že­va­no. V­le­tu­2011­je­kra­jev­na­sku­pnost­Du­pli­ca­ure­di­la­in­ us­trez­no­ogra­di­la­zem­lji­šče­za­otro­ško­igri­šče­zra­ven­ špor­tne­ga­ igri­šča­na­Ja­ko­pi­če­vi.­ S­sred­stvi­ob­čin­ske­ga­ pro­ra­ču­na­ pa­so­bi­la­ku­plje­na­in­mon­ti­ra­na­ raz­lič­na­ igra­la.­Ta­ko­je­po­leg­otro­ške­ga­ igri­šča­na­Klav­či­če­vi­ v­ kra­jev­ni­sku­pno­sti­Du­pli­ca­ure­je­no­igri­šče­od­pr­te­ga­ti­ pa­tu­di­v­juž­nem­de­lu­kra­jev­ne­sku­pno­sti.­ In ve sti ci je na po dro čju jav ne raz svet lja ve (JR) L e ­toRe­ dno­vzdr­ že­ va­ nje­in­to­ ko­vi­ na­(evrov)Vre­ dnost­in­ ve­ sti­ cij­(evrov)Ve­ čje­in­po­ mem­ bnej­ še­in­ ve­ sti­ ci­ je 2010290.000 20.000JR­Stra­nje­–­pro­ti­OŠ­ (do­kon­ča­nje) 2011290.000 28.500Osve­tli­tev­gr­bin­v­ Vol­čjem­Po­to­ku,­JR­v­ Hab­ja­no­vi­uli­ci­v­Šmar­ci In ve sti ci je na po dro čju vo do o skr be L e ­toVre­ dnost­ in­ ve­ sti­ cij­(EUR)Ve­ čje­in­po­ mem­ bnej­ še­in­ ve­ sti­ ci­ je 2010229.600Uspo­sab­lja­nje­od­go­vor­nih­za­»va­ške­vo­do­vo­de«,­pre­ve­za­va­vo­do­vo­da­Ru­dnik­na­kam­ni­ški­si­stem­–­za­če­tek,­vo­do­vod­Stu­den­ca­–­na­da­lje­va­nje,­stro­ški­do­ku­men­ta­ci­je­in­dru­gih­ak­tiv­no­sti­za­pri­do­bi­tev­ko­he­zij­skih­sred­stev 2011460.200Na­ro­či­lo­in­pri­do­bi­tev­de­la­pro­jek­tne­do­ku­men­ta­ci­je­za­ko­he­zi­jo­(IDP,­PGD,­PIZ),­do­kon­ča­nje­sa­na­ci­je­vo­do­vo­da­v­Ru­dni­ku,­uspo­so­bi­tev­čr­pa­li­šča­za­vo­do­vod­Gozd,­grad­nja­se­kun­dar­ne­ga­de­la­vo­do­vo­da­Vo­di­ce,­obno­va­vo­do­vo­da­na­gmaj­no­v­Go­di­ču,­ure­di­tev­pri­ključ­ka­za­Sta­ri­grad,­pri­če­tek­obno­ve­vo­do­vo­da­v­La­ni­šah­in­na­Us­njar­ski­uli­ci 15.­12.­2010­ je­kam­ ni­ ški­ žu­ pan­ Mar­ jan­ Ša­ rec­ sku­ paj­ z­vi­ šjim­ sve­ to­ val­ cem­ vo­ dje­ za­in­ ve­ sti­ ci­ je­ pri­Di­ rek­ ci­ ji­ RS­za­ce­ ste­ To­ ma­ žem­Willenpartom­slav­ no­ stno­raz­ re­ zal­trak­in­ura­ dno­od­ prl­no­ vo­dvo­ pa­ sov­ no­kro­ ži­ šče­na­Du­ pli­ ci­pri­Kam­ ni­ ku. Občina­KamnikObčina­Kamnik 16 17Ko mu nal na in fras truk tu ra, iz ve de na s po god ba mi o oprem lja nju Le­ to­2010 Ob­či­na­Kam­nik­je­ja­nu­ar­ja­2010­pod­pi­sa­la­ po­god­ bo­o­oprem­lja­nju­ zem­ljišč­s­ko­mu­nal­no­ in­fras­truk­tu­ro­ s­po­dje­tje­ma­ Ho­fer­tr­go­vi­na­in­HTC­Ena­(Qlandia),­ki­ sta­na­ob­mo­čju­nek­da­nje­de­po­ni­je­le­sa­pri­Sto­lu­zgra­ di­li­tr­gov­ska­cen­tra­Ho­fer­in­Qlandia.­Grad­nja­kro­ži­šča­ se­je­pri­če­la­ma­ja­2010,­in­ve­sti­tor­pa­se­je­s­po­god­bo,­ vre­dno­2,4­mi­li­jo­na­evrov,­za­ve­zal,­da­bo­po­skr­bel­tu­ di­za­vso­ko­mu­nal­no­ in­fras­truk­tu­ro.­ Sem­so­di­po­leg­ no­ve­ga­dvo­pa­sov­ne­ga­ kro­ži­šča­re­kon­struk­ci­ja­ ce­stne­ ga­kra­ka­v­sme­ri­vzhod­(ob­voz­ni­ca),­ zgra­je­ni­so­bi­li:­ dvo­smer­na­ ko­le­sar­ska­ ste­za,­ploč­nik­za­pe­šce,­pro­ ti­hru­pna­ogra­ja­ter­pod­hod­pod­re­gi­o­nal­no­ ce­sto,­ki­ je­pri­spe­val­k­var­nej­še­mu­ preč­ka­nju­ dr­žav­ne­ce­ste.­ Hkra­ti­so­in­ve­sti­tor­ja­ in­iz­va­ja­lec­Ce­stno­po­dje­tje­Ljub­ lja­na,­d.­d.,­po­skr­be­li­za­no­vo­za­sa­je­no­ve­ge­ta­ci­jo.­ Re­ kon­stru­i­ra­no­ je­bi­lo­tu­di­jav­no­vo­do­vo­dno­ omre­žje­na­ tra­si­od­Po­ve­zo­val­ne­ ce­ste­B31­do­kro­ži­šča­v­Šmar­ci.­ Z­grad­njo­dvo­pa­sov­ne­ga­ kro­ži­šča­na­Du­pli­ci­je­bi­la­od­ prav­lje­na­ena­izmed­kri­tič­nih­točk­v­ob­či­ni­Kam­nik­s­ sta­li­šča­pro­met­ne­ var­no­sti.­Prav­pre­toč­nost­ pro­me­ta­ in­pro­met­na­var­nost­sta­na­re­ko­va­li­ grad­njo­so­do­bne­ ga­kro­ži­šča,­ki­pred­stav­lja­ vra­ta­v­ob­či­no­Kam­nik­in­ obi­sko­val­cu­po­nu­ja­pr­vi­vtis­o­kra­ju. V­fe­bru­ar­ju­2010­je­ob­či­na­Kam­nik­z­in­ve­sti­tor­jem­ Do­lenj­grad,­ d.­o.­o.,­pod­pi­sa­la­ po­god­bo­o­oprem­lja­ nju­za­grad­njo­oskr­bo­va­nih­ sta­no­vanj­ Pod­Skal­co­in­ us­trez­ne­ko­mu­nal­ne­ in­fras­truk­tu­re­ na­tem­ob­mo­čju.­ Vred­nost­no­ve­ko­mu­nal­ne­in­fras­truk­tu­re­je­zna­ša­la; •­­97.546­evrov­–­jav­no­vo­do­vo­dno­omre­žje, •­196.415­evrov­–­jav­no­ka­na­li­za­cij­sko­omre­žje,­ •­103.911­evrov­–­ob­čin­ske­ce­ste,­ko­le­sar­ska­ ste­za­ in­peš­pot, •­­22.128­evrov­–­jav­na­raz­svet­lja­va. Upo­ra­bno­ do­vo­lje­nje­ za­I.­fa­zo­ob­jek­tov­oskr­bo­va­ nih­sta­no­vanj­Pod­Skal­co­in­ce­lot­no­ko­mu­nal­no­ in­fras­ truk­tu­ro­je­bi­lo­pri­dob­lje­no­ v­spo­mla­dan­skih­ me­se­cih­ 2011.­Od pra va po sle dic ele men tar nih ne sreč Le­ to­Stro­ ški­ sa­ na­ cij­(evrov)Ve­ čje­in­po­ mem­ bnej­ še­sa­ na­ ci­ je­ter­ak­ tiv­ no­ sti­ 2006250.370sa­na­ci­ja­pla­zu­Ža­le,­ki­je­pr­ven­stve­no­za­šči­ti­la­ka­na­li­za­ci­jo­pred­po­ru­ši­tvi­jo,­sa­na­ci­ja­bre­ži­ne­pod­jav­no­po­tjo­v­Pod­bre­gu,­pr­va­fa­za­iz­ved­be­od­vod­nja­va­nja­pla­zo­vi­te­ga­po­bo­čja­v­Pod­stu­den­cu,­od­vod­nja­va­nje­in­sa­na­ci­ja­po­se­da­nja­te­re­na­na­lo­kal­ni­ce­sti­Ra­ki­to­vec,­sa­na­ci­ja­pla­zu­pod­jav­no­po­tjo­v­Mot­ni­ku,­ra­zi­ska­ve­pla­zo­vi­tih­te­re­nov 2007365.780sa­na­ci­ja­bre­ži­ne­nad­lo­kal­no­ce­sto­v­Pa­lov­čah,­plaz­pod­lo­kal­no­ce­sto­Hru­šev­ka–Rav­ne,­na­čr­ti,­plaz­pod­lo­kal­no­ce­sto­Hru­šev­ka–Rav­ne,­sa­na­ci­ja,­sa­na­ci­ja­pla­zo­vi­te­ga­ob­mo­čja­v­Pod­stu­den­cu,­na­da­lje­va­nje,­od­stra­ni­tev­ne­var­ne­ga­pre­vi­sa­v­Pod­stu­den­cu,­plaz­pod­ce­sto­za­Sto­lnik­14,­ra­zi­ska­ve,­plaz­pod­ce­sto­za­Sto­lnik­14,­ure­di­tev­za­ča­sne­ga­do­sto­pa,­sa­na­ci­ja­do­sto­pne­ce­ste­za­Sto­lnik­12,­grad­nja­no­ve­ga­pre­pu­sta­Žeb­ljar­ska–Med­ve­do­va,­plaz­na­lo­kal­ni­ce­sti­za­Be­lo­Peč,­na­čr­ti,­dre­na­ža­na­lo­kal­ni­ce­sti­v­Stu­den­cih,­plaz­pri­sta­no­vanj­ski­hi­ši­Stu­den­ca­27­b,­na­čr­ti,­sa­na­ci­ja­pla­zu­pod­jav­no­po­tjo­Hru­šev­ka–Pod­breg,­sa­na­ci­ja­pla­zu­na­lo­kal­ni­ce­sti­pri­hi­ši­Sto­lnik­13,­iz­ved­ba­še­več­ma­njših­po­se­gov­po­ne­ur­ju­sep­tem­bra­2007 2008502.000grad­nja­mo­stu­Steb­lje­vek,­sa­na­ci­ja­pla­zu­pod­jav­no­ce­sto­pri­hi­ši­Sto­lnik­14­(276.000­evrov­–­od­te­ga­je­dr­ža­va­fi­nan­ci­ra­la­121.000­evrov),­iz­va­ja­nje­nad­zo­ra­pri­sa­na­ci­ji­pla­zu­Sto­lnik,­in­ter­ven­tna­sa­na­ci­ja­ce­ste­Sto­lnik,­sa­na­ci­ja­de­la­ko­mu­nal­ne­in­fras­truk­tu­re­po­po­let­nih­ne­ur­jih,­ra­zi­ska­ve,­iz­de­la­va­po­ro­čil­in­na­čr­tov­za­sa­na­ci­je,­iz­ved­ba­dre­na­že­ob­lo­kal­ni­ce­sti­v­Stu­den­cih,­sa­na­ci­ja­bre­ži­ne­nad­hi­šo­v­Pra­pro­čah,­so­fi­nan­ci­ra­nje­grad­nje­mo­stu­v­Pod­bre­gu­(pre­o­sta­la­sred­stva­v­vi­ši­ni­75.968­evrov­so­bi­la­pre­ne­se­na­v­le­to­2009,­ker­so­bi­le­že­pod­pi­sa­ne­po­god­be­in­pri­če­ta­de­la­na­na­sled­njih­ob­jek­tih:­sa­na­ci­ja­usa­da­na­igri­šču­pri­OŠ­Tu­nji­ce,­sa­na­ci­ja­pla­zu­pod­lo­kal­no­ce­sto­v­Ko­ši­šah,­sa­na­ci­ja­bre­ži­ne­nad­lo­kal­no­ce­sto­Hru­šev­ka–Pra­pre­če) 2009255.000sa­na­ci­ja­usa­da­na­igri­šču­pri­OŠ­Tu­nji­ce­–­31.000­evrov,­sa­na­ci­ja­pla­zu­pod­lo­kal­no­ce­sto­v­Ko­ši­šah­–­30.000­evrov,­sa­na­ci­ja­bre­ži­ne­nad­lo­kal­no­ce­sto­Hru­šev­ka–Pra­pre­če­–­20.700­evrov,­sa­na­ci­ja­pod­lo­kal­no­ce­sto­Go­dič–Brez­je­–­48.000­evrov,­sa­na­ci­ja­pla­zo­vi­te­ga­ob­mo­čja­v­Pod­stu­den­cu­–­od­vo­dni­jar­ki­–­do­kon­ča­nje­–­31.000­evrov,­sa­na­ci­ja­pla­zu­pri­hi­ši­Sto­lnik­12­b­–­26.600­evrov,­sa­na­ci­ja­pla­zu­v­ob­mo­čju­Pet­ek,­Tu­nji­ce­–­67.700­evrov,­še­ne­kaj­ma­njših­po­se­gov,­iz­de­la­va­ne­kaj­na­čr­tov­za­sa­na­ci­jeLe­ to­Stro­ ški­sa­ na­ cij­(evrov)Ve­ čje­in­po­ mem­ bnej­ še­sa­ na­ ci­ je­ter­ak­ tiv­ no­ sti­ 2010392.000ge­o­te­hnič­ni­ukrep­in­sa­na­ci­ja­pla­zu­pod­hi­šo­Hrib­8/a,­sa­na­ci­ja­pla­zu­pod­stan.­hi­šo­Stu­den­ca­27/b,­ge­o­te­hnič­ni­ukrep­in­sa­na­ci­ja­pla­zu­nad­JP­Sto­lnik–Ce­rar­(Sto­lnik­12/a),­ge­o­te­hnič­ni­ukrep­in­sa­na­ci­ja­pla­zu­nad­LC­Kam­nik–Pa­lov­če–Ve­li­ka­La­šna­(Ve­li­ka­La­šna­15)­in­ge­o­te­hnič­ni­ukrep­in­sa­na­ci­ja­pla­zu­nad­hi­šo­So­te­ska­50/a;­po­leg­na­ve­de­nih­del­je­bi­lo­v­le­tu­2010­iz­ve­de­nih­ne­kaj­ma­njših­sa­na­cij­pla­zu­(Kre­gar­je­vo­11/a,­na­bre­žje­vo­do­to­ka­Mot­ni­šni­ca­in­obre­žje­zi­du­v­Mot­ni­ku);­del­sred­stev­po­rab­ljen­za­iz­de­la­vo­pro­jek­tov,­var­no­stnih­na­čr­tov­in­stro­kov­ne­ga­nad­zo­ra 2011287.000sa­na­ci­ja­pla­zu­Po­re­ber­pod­JP­661102­–­I.­in­II.­fa­za,­sa­na­ci­ja­pla­zu­pod­LC­160111­Tu­nji­ce–Sve­ta­Ana–Zdra­vil­ni­gaj,­sa­na­ci­ja­pla­zu­Se­la­pri­Kam­ni­ku­1,­sa­na­ci­ja­pla­zu­pod­ce­sto­JP­661132­Mar­ko­vo–Ro­žič­no,­sa­na­ci­ja­pla­zu­pod­ce­sto­LC­235031­Ga­brov­ni­ca–Kraš­nja,­sa­na­ci­ja­pla­zu­pod­ce­sto­JP­661371­Ma­li­Ra­ki­to­vec–Ve­li­ki­Ra­ki­to­vec,­sa­na­ci­ja­pla­zu­pod­ce­sto­So­vi­nja­Peč–Pod­lom,­sa­na­ci­ja­pla­zu­Špi­ta­lič–Uča­kar,­sa­na­ci­ja­pla­zu­Šmar­tno–Pšaj­no­vi­caRav na nje z od pa dno vo do V­ob­dob­ju­2010–2011­ je­ob­či­na­do­gra­di­la­ve­lik­del­ ka­na­li­za­cij­ske­ga­ si­ste­ma­v­Go­di­ču­in­ne­kaj­od­se­kov­ v­Stra­njah­in­Bis­tri­či­ci.­Zgra­di­la­je­tu­di­čr­pa­li­šča­na­ ka­na­li­za­ci­ji,­ ki­bo­do­po­ve­zo­va­la­ ka­na­li­za­ci­jo­ Stra­nje­ z­Go­di­čem­in­Sta­ho­vi­co.­ Pri­vzdr­že­va­nju­ ka­na­li­za­ci­je­ se­sre­ču­je­mo­ z­ve­li­ko­pro­ble­mov,­ saj­je­del­ka­na­li­za­ci­ je,­pred­vsem­ v­sta­rem­de­lu­me­sta,­ze­lo­star­in­po­ško­ do­van.­Spro­ti­po­sku­ša­mo­ sa­ni­ra­ti­in­od­prav­lja­ti­ ve­čje­ na­pa­ke­na­si­ste­mu.­Pro­blem­ima­mo­tu­di­z­za­le­dni­mi­ vo­da­mi,­saj­je­del­si­ste­ma­še­ve­dno­me­šan.­V­pri­ho­ dno­sti­bo­po­tre­bno­zgra­di­ti­vsaj­dva­za­dr­že­val­na­ ba­ze­ na,­saj­je­sa­ni­tar­na­od­pa­dna­vo­da,­ki­do­te­ka­na­CČN­ Dom­ža­le­Kam­nik,­pre­o­bre­me­nje­na­z­nji­mi.­ Na­CČN­Dom­ža­le­Kam­nik­ stal­no­skr­bi­mo­za­re­dno­ in­in­ve­sti­cij­sko­ vzdr­že­va­nje­ de­lu­jo­čih­ob­jek­tov­v­skla­ du­z­vsa­ko­let­nim­ pro­gra­mom­ de­la.­V­le­tu­2011­se­je­v­ ce­lo­ti­sa­ni­ral­ob­jekt­gni­li­šča. V­skla­du­z­evrop­ski­mi­ di­rek­ti­va­mi­ in­za­ko­no­da­jo­ bo­ po­tre­bno­do­le­ta­2015­s­ka­na­li­za­ci­jo­ opre­mi­ti­ob­mo­ čja­Go­di­ča,­Stranj,­Žu­pa­njih­Njiv,­Sta­ho­vi­ce,­ Bis­tri­či­ce­ in­Tu­njic.­V­na­čr­tu­ima­mo­tu­di­grad­njo­po­ve­zo­val­ne­ ga­ka­na­la­od­Vrh­polj­do­Šmar­tne­ga­ v­Tu­hi­nju.­Z­grad­ njo­ma­njka­jo­če­ga­ de­la­si­ste­ma­v­sku­pni­vre­dno­sti­ok.­ 15,5­mio­evrov­in­do­gra­di­tvi­jo­ 3.­sto­pnje­či­šče­nja­na­ CČN­Dom­ža­le­Kam­nik,­ kjer­je­de­lež­Kam­ni­ka­od­sku­ pne­in­ve­sti­ci­je­ ok.­4,8­mio­evrov.­S­tem­pro­jek­tom­ se­ sku­paj­s­šest­i­mi­ob­či­na­mi­po­te­gu­je­mo­ za­ne­po­vrat­na­ ko­he­zij­ska­ sred­stva,­ki­bi­nam­fi­nan­čno­omo­go­či­la­ re­a­li­za­ci­jo­ ta­ko­ve­li­ke­ga­pro­jek­ta.­Vse­ka­kor­pa­se­bo­ mo­ra­la­ob­či­na­po­leg­la­stnih­sred­stev­tu­di­za­dol­ži­ti,­da­ bo­lah­ko­iz­pol­ni­la­za­kon­ske­dol­žno­sti­gle­de­od­va­ja­nja­ od­pa­dnih­vo­da. Pre­ gled­vlo­ že­ nih­sred­ stev­in­de­ jav­ nosti­ na­po­ dro­ čju­od­ va­ ja­ nja­in­či­ šče­ nja­ od­ pa­ dnih­voda­v­le­ tih­2010­in­2011 In­ ve­ sti­ ci­ je­na­ka­ na­ li­ za­ ci­ ji­in­ČN­Šmar­ tno L e ­to Ak­ tiv­ no­ stiVre­ dnost­ v­evrih 2010grad­nja­ma­njka­jo­če­ga­de­la­ka­na­li­za­ci­je­v­Go­ di­ču,­stro­ški­ko­he­zij­ske­ga­pro­jek­ta87.000­ 2011grad­nja­no­vih­od­se­kov­ka­na­li­za­ci­je­v­ob­mo­čju­Go­di­ča,­Stranj­in­Bis­tri­či­ce,­stro­ški­ko­he­zij­ske­ga­pro­jek­ta­za­pri­do­bi­tev­ne­po­vrat­nih­sred­stev603.570­ SKU­PAJ46.060,00­m­+­ČN­+­čr­pa­li­šča­+­od­vo­dna­va­nje­LC­in­JP­690.570­ Občina­KamnikObčina­Kamnik 18 19Vzdr­ že­ va­ nje­ka­ na­ li­ za­ ci­ je­in­ČN­Šmar­ tno L e ­to Ak­ tiv­ no­ stiVrednost v­evrih 2010re­dna­in­ve­čja­vzdr­že­val­na­de­la­na­ce­lot­ni­ in­fras­truk­tu­ri­v­uprav­lja­nju­KPK585.353­ 2011re­dna­in­ve­čja­vzdr­že­val­na­de­la­na­ce­lot­ni­in­fras­truk­tu­ri­v­uprav­lja­nju­KPK537.840­ SKU­PAJ 1,123.193 CČN­Dom­ža­ le­Kam­ nik L e ­toVre­ dnost­ v­evrih 2010oprav­lje­na­nuj­na­re­dna­in­ve­čja­vzdr­že­val­na­de­la­na­CČN­Dom­ža­le­Kam­nik127.089 2011oprav­lje­na­nuj­na­re­dna­in­ve­čja­vzdr­že­val­na­de­la­na­CČN­Dom­ža­le­Kam­nik241.796 SKU­PAJ 368.885 V­le­tu­2011­smo­po­za­ko­nu,­ki­ure­ja­fi­nan­ci­ra­nje­ ob­čin,­pri­do­bi­li­sla­bih­0,5­mio­evrov­ne­po­vrat­nih­ sred­ stev­za­in­ve­sti­ci­je­v­ka­na­li­za­ci­jo. Po ko pa li ška de jav nost V­le­tu­2010­in­2011­smo­raz­ši­ri­li­po­ko­pa­li­šče­ v­Pod­ gor­ju­in­pri­pra­vi­li­del­po­slo­vil­ne­ga­pla­to­ja. V­le­tu­2011­pa­smo­raz­ši­ri­li­tu­di­del­po­ko­pa­li­šča­ na­ Ža­lah­z­žar­ni­mi­te­ra­sa­mi.­Na­po­ko­pa­li­šču­ na­Ža­lah­še­ ni­so­re­še­ni­de­na­ci­o­na­li­za­cij­ski­ po­stop­ki,­ki­nam­one­ mo­go­ča­jo­grad­njo­v­skla­du­z­že­iz­de­la­ni­mi­ pro­jek­ti­ši­ri­ tve­po­ko­pa­li­šča.­ Upa­mo,­da­se­bo­pro­ble­ma­ti­ka­ kma­lu­ re­ši­la,­si­cer­bo­mo­ime­li­v­Kam­ni­ku­kma­lu­ve­li­ko­sti­sko­ s­po­ko­pa­li­škim­pro­sto­rom. V­le­tu­2010­in­2011­smo­brez­u­spe­šno­ po­sku­ša­li­za­ klju­či­ti­in­ve­sti­ci­jo­mr­li­ške­ve­ži­ce­Češ­nji­ce,­saj­ni­ko­li­ni­ smo­do­bi­li­sred­stev­za­iz­pe­lja­vo­pro­jek­ta.­Mo­ra­li­bi­pro­ da­ti­še­sku­pni­ob­jekt­šol­ske­ga­po­slo­pja,­ven­dar­očit­no­ za­ra­di­re­ce­si­je­in­fi­nan­čnih­to­kov­ni­no­be­ne­ga­ za­ni­ma­ nja­za­od­kup­de­la­te­ga­ob­jek­ta.­V­le­tu­2012­ima­mo­na­ raz­po­la­go­spet­ne­kaj­sred­stev­in­na­čr­tu­je­mo,­ da­se­bo­ vsaj­del­grad­nje­za­klju­čil­in­da­se­bo­ob­jekt­lah­ko­za­čel­ upo­rab­lja­ti,­če­prav­še­ne­bo­či­sto­do­kon­čan. V­le­tu­2011­so­se­s­so­de­lo­va­njem­ KS­Zg.­Tu­hinj­za­ če­le­ak­tiv­no­sti­za­grad­njo­mr­li­ške­ve­ži­ce­v­Zg.­Tu­hi­nju.­ Tam­je­KS­pri­do­bi­la­tu­di­lo­kal­ne­ga­so­in­ve­sti­tor­ja,­ ki­je­ pri­prav­ljen­ za­lo­ži­ti­za­in­ve­sti­ci­jo.­ Ta­ko­ob­či­na­na­čr­tu­je­ do­le­ta­2014­po­vr­ni­ti­in­ve­sti­ci­jo,­ki­ naj­bi­se­re­a­li­zi­ra­la­ do­kon­ca­le­ta­2013. Oprav­lja­nje­ po­ko­pa­li­ške­ de­jav­no­sti­ je­si­cer­v­pri­stoj­ no­sti­kra­jev­nih­sku­pno­sti,­ ra­zen­na­ob­mo­čju­Kam­ni­ ka,­Pod­gor­ja,­Me­kinj­in­Ne­velj,­kjer­ima­kon­ce­si­jo­za­ oprav­lja­nje­ te­de­jav­no­sti­ Ko­mu­nal­no­ po­dje­tje­Kam­nik.Po dro čje pred šol ske vzgo je v le tih 2010–2011 Kljub­in­ten­ziv­nim­ ak­tiv­no­stim­ ob­či­ne,­ki­se­odra­ža­ jo­v­do­dat­no­za­go­tov­lje­nih­ me­stih­v­vrt­cih­v­zad­njih­ le­tih,­se­še­ve­dno­so­o­ča­mo­s­po­ma­njka­njem­ vzgoj­no­ ­var­stve­nih­ka­pa­ci­tet. Po­le­tu­2007­k­po­ve­ča­ne­mu­ pri­ti­sku­na­kam­ni­ške­ vrt­ce­in­za­vra­ča­nju­ otrok­do­dat­no­pri­spe­va­in­ten­ziv­ nej­še­pri­se­lje­va­nje­ mla­dih­dru­žin­in­po­sle­dič­no­ ve­čje­ šte­vi­lo­roj­stev.­ Naj­iz­ra­zi­tej­še­ pov­pra­še­va­nje­ po­pro­stih­ka­pa­ci­te­tah­ v­vrt­cu­je­v­me­stu­Kam­nik­in­ne­po­sre­dni­ oko­li­ci.­Prav­ ta­ko­ka­že­jo­po­dat­ki­o­proš­njah­za­vpis,­da­je­naj­ve­čje­ pov­pra­še­va­nje­ po­pro­stih­me­stih­v­ja­slič­nih­sku­pi­nah­ I.­sta­ro­stne­ga­ob­dob­ja­(0–3­let).­ V­šol­skem­le­tu­2010/11­je­bi­lo­na­no­vo­od­pr­tih­17­ od­del­kov,­kar­po­me­ni­261­vklju­če­nih­otrok. V­šol­skem­le­tu­2010/11­je­do­mar­ca­2011­re­dna­ de­jav­nost­ v­eno­tah­VVZ­An­to­na­Med­ve­da­po­te­ka­la­v­ 51­od­del­kih­(19­sku­pin­pr­ve­ga­sta­ro­stne­ga­ ob­dob­ja,­ 29­sku­pin­dru­ge­ga­sta­ro­stne­ga­ ob­dob­ja­ter­3­kom­bi­ ni­ra­ne­sku­pi­ne).­Va­nje­je­bi­lo­vključ­no­z­ok­to­bra­2011­ od­pr­ti­ma­2­od­del­ko­ma­ na­Tr­di­no­vi­uli­ci­vklju­če­nih­ 898­ otrok. V­mar­cu­2011­je­bi­lo­v­5­od­del­kov­v­na­no­vo­zgra­je­ ni­eno­ti­VVZ­A.­Med­ve­da­Ka­men­ček­ (pri­zi­dek­k­OŠ­27.­ ju­lij)­vklju­če­nih­še­78­otrok. V­šol­skem­le­tu­2011/12­je­v­eno­te­jav­ne­ga­za­vo­da­ vklju­če­nih­973­otrok. Kon­ce­sij­ski­ vr­tec­Pet­er­Pan­je­v­šol­skem­le­tu­ 2010/11­or­ga­ni­zi­ral­ vzgoj­no­izo­bra­že­val­no­ de­lo­v­2­ sku­pi­nah­pr­ve­ga­sta­ro­stne­ga­ ob­dob­ja­in­4­sku­pi­nah­ dru­ge­ga­sta­ro­stne­ga­ ob­dob­ja.­Va­nje­se­je­vklju­če­va­ lo­117­otrok.­V­šol­skem­le­tu­2011/12­po­te­ka­re­dna­ de­jav­nost­v­okvi­ru­6­ce­lo­dnev­nih­ od­del­kov­pred­šol­ske­ vzgo­je­in­var­stva­(2­ho­mo­ge­na­ od­del­ka­pr­ve­ga­sta­ro­ stne­ga­ob­dob­ja,­2­ho­mo­ge­na­ od­del­ka­in­1­he­te­ro­ge­ni­ od­de­lek­dru­ge­ga­sta­ro­stne­ga­ ob­dob­ja­ter­1­kom­bi­ni­ ra­ni­od­de­lek),­v­ka­te­re­je­vklju­če­nih­116­otrok.­ Ker­za­kon­o­vrt­cih­pred­vi­de­va,­ da­mo­ra­ob­či­na­v­pri­ me­ru­ve­čje­ga­šte­vi­la­otrok­za­vklju­či­tev­v­vr­tec,­kot­pa­ je­na­raz­po­la­go­ mest,­za­go­to­vi­ti­za­do­stne­ka­pa­ci­te­te­ ali­pa­raz­pi­sa­ti­kon­ce­si­jo,­ je­ob­či­na­v­le­tu­2010­po­nov­ no­raz­pi­sa­la­kon­ce­si­jo.­ Ta­ko­je­na­pod­la­gi­po­de­lje­ne­ kon­ce­si­je­za­iz­va­ja­nje­ pro­gra­ma­ pred­šol­ske­ vzgo­je­v­ob­či­ni­Kam­nik­ko­nec­ ok­to­bra­2010­pri­čel­z­re­dno­de­jav­nos­tjo­ na­Pe­ro­vem­ za­se­bni­vr­tec­Zar­ja.­V­šol­skem­le­tu­2010/11­je­jav­no­ slu­žbo­na­po­dro­čju­pred­šol­ske­ vzgo­je­or­ga­ni­zi­ral­ v­6­ od­del­kih­pr­ve­ga­sta­ro­stne­ga­ ob­dob­ja,­1­od­del­ku­dru­ ge­ga­sta­ro­stne­ga­ ob­dob­ja­in­3­kom­bi­ni­ra­nih­ od­del­kih.­ Va­nje­se­je­vklju­či­lo­155­otrok.­ V­šol­skem­le­tu­2011/12­bo­v­okvi­ru­za­se­bne­ga­ vrt­ ca­Zar­ja­obli­ko­va­nih­ 10­ce­lo­dnev­nih­ od­del­kov­pred­ šol­ske­vzgo­je­in­var­stva­(4­ho­mo­ge­ni­ od­del­ki­pr­ve­ga­ sta­ro­stne­ga­ ob­dob­ja,­5­ho­mo­ge­nih­ od­del­kov­dru­ge­ga­ sta­ro­stne­ga­ ob­dob­ja­ter­1­he­te­ro­ge­ni­ od­de­lek­dru­ge­ ga­sta­ro­stne­ga­ ob­dob­ja),­v­ka­te­re­bo­vklju­če­nih­ 177­ otrok.­V­od­del­ke­pred­šol­ske­ vzgo­je­v­ob­či­ni­Kam­nik­je­v­ le­tih­2010­in­2011­v­skla­du­z­za­ko­nom­o­vrt­cih­vklju­ če­nih­naj­vi­šje­še­do­pu­stno­šte­vi­lo­otrok. V­le­tu­2010­je­bi­la­adap­ti­ra­na­ igral­ni­ca­v­VVE­Tin­ka­ ra.­Ob­či­na­je­na­me­ni­la­sred­stva­še­za­stro­ške­pro­jek­ tne­do­ku­men­ta­ci­je­ (PGD,­PZI),­nad­zo­ra­in­kom­plet­ne­ pre­no­ve­ku­hi­nje­z­vse­mi­grad­be­no­obrt­ni­ški­mi­ de­li­in­ opre­mo­za­po­tre­be­OŠ­27.­ju­lij­in­no­ve­eno­te­VVZ­A.­ Med­ve­da­–­Ka­men­ček­ pri­OŠ­27.­ju­li­ja.­Ob­či­na­je­na­ me­ni­la­sred­stva­tu­di­za­stro­ške­za­go­na­in­del­no­opre­ me­v­ok­to­bru­2010­od­pr­te­eno­te­Obla­ček.­ Iz­ve­den­je­bil­na­kup­in­te­rak­tiv­ne­ hi­ške­za­po­tre­be­ VVE­Pe­str­na,­v­le­tu­2011­pa­na­kup­kom­bi­ni­ra­ne­ga­ igra­la­za­igri­šče­pri­VVE­Ro­žle­ter­pre­no­sne­ga­ pe­skov­ ni­ka­za­VVE­Pe­str­na,­ki­ga­je­so­fi­nan­ci­ra­la­ KS­Du­pli­ca.­ V­le­tu­2011­je­bi­lo­po­tre­bno­do­ku­pi­ti­opre­mo­za­VVE­ Ka­men­ček­ (sen­či­la­in­ma­njka­jo­ča­ no­tra­nja­opre­ma)­ ter­ure­di­ti­igri­šče­te­eno­te­za­po­sta­vi­tev­ otro­ških­­igral,­ pri­eno­ti­Pal­ček­v­Šmar­tnem­ pa­je­bi­la­za­me­nja­na­ do­tra­ja­na­le­se­na­ogra­ja.­Iz­ve­de­na­so­bi­la­še­ma­njša­ vzdr­že­val­na­ de­la­po­osta­lih­VVE,­med­dru­gim­kli­ma­ti­ za­ci­ja­stre­šnih­pro­sto­rov­pri­VVE­Son­ček­v­Šmar­ci.­ V­le­tu­2010­in­2011­je­ob­či­na­Kam­nik­iz­pro­ra­ču­ na­na­me­ni­la­sred­stva­za­po­let­ne­re­zer­va­ci­je­ za­otro­ke,­ za­ka­te­re­je­po­ve­ljav­nih­pred­pi­sih­pri­stoj­na­kri­ti­del­ ce­ne­pro­gra­ma­vrt­ca.­Za­ome­nje­ne­ otro­ke­se­v­ča­su­ med­15.­ju­ni­jem­in­15.­sep­tem­brom­ te­ko­če­ga­le­ta­pod­ po­go­jem,­da­je­otrok­30­dni­ne­pre­ki­nje­no­ od­so­ten­iz­ vrt­ca,­za­čas­vna­prej­jav­lje­ne­od­sot­no­sti­ obra­ču­na­po­ lo­vi­čen­zne­sek­si­cer­do­lo­če­ne­ga­pla­čil­ne­ga­raz­re­da. Od­sep­tem­bra­ 2010­ob­či­na­Kam­nik­na­me­nja­tu­di­ sred­stva­za­sub­ven­ci­je­ v­skla­du­s­Pra­vil­ni­kom­ o­me­ri­ lih­in­po­stop­ku­za­do­de­lje­va­nje ­me­seč­nih­sub­ven­cij­za­ otro­ke,­ki­ne­obi­sku­je­jo­ or­ga­ni­zi­ra­ne­ pred­šol­ske­ vzgo­ je­in­var­stva.­S­to­po­te­zo­je­ob­či­na­ned­vom­no­ ubla­ži­la­ pri­tisk­na­vrt­ce,­ven­dar­pa­se­je­obe­nem­za­bri­sa­la­ja­ sna­po­tre­ba­po­vrt­cih. Od­za­čet­ka­le­ta­2010­ob­či­na­Kam­nik­na­pod­la­gi­ skle­nje­ne­ po­god­be­z­va­ru­hi­pred­šol­skih­ otrok,­re­gis­ tri­ra­ni­mi­pri­Mi­ni­strs­tvu­ za­šol­stvo­in­šport,­tem­na­ka­ zu­je­sred­stva­za­var­stvo­otrok,­sta­rih­od­1­do­3­let,­ v­vi­ši­ni­20­%­ce­ne­pro­gra­ma­na­otro­ka­pr­ve­ga­sta­ro­ stne­ga­ob­dob­ja,­ki­ve­lja­za­vrt­ce­v­ob­či­ni.­S­tem­po­ma­ ga­star­šem­pri­zni­ža­nju­stro­škov­var­stva­pri­va­ru­hu.­V­ le­tu­2010­je­bi­lo­va­ru­hov,­s­ka­te­ri­mi­je­ob­či­na­skle­ni­la­ po­god­bo,­6,­v­le­tu­2011­pa­5.­Spr­va­je­bi­lo­pri­va­ru­ hih­sku­paj­17­otrok,­gle­de­na­po­ve­če­va­nje­ ka­pa­ci­tet­ vrt­cev­je­šte­vi­lo­va­ro­van­cev­ ko­nec­le­ta­2010­pa­dlo­na­ 10,­v­le­tu­2011­jih­je­13. V­le­tu­2010­in­2011­se­iz­pro­ra­ču­na­ ob­či­ne­Kam­nik­ na­me­nja­tu­di­en­krat­na­po­moč­ob­roj­stvu­v­vi­ši­ni­180­ evrov­na­otro­ka.Po dro čje osnovnošol­ skega izo bra že va nja v le tih 2010–2011 Ob­či­na­Kam­nik­še­na­da­lje­kot­nad­stan­dard­ na­me­ nja­sred­stva­za­lo­go­ped­sko­ de­jav­nost,­ ki­se­iz­va­ja­v­ osnov­nih­šo­lah,­v­jav­nem­in­obeh­kon­ce­sij­skih­ vrt­cih.­ Sred­stva­v­ta­na­men­se­od­šol­ske­ga­le­ta­2011/12­po­ ve­ču­je­jo,­saj­te­st­ir­an­je­go­vo­ra­pr­vo­šol­cev­ ter­pet­let­ni­ kov­v­vrt­cih­ka­že,­da­je­po­treb­po­lo­go­ped­skih­ sto­ri­tvah­ ve­dno­več,­kar­45,2­%­po­pu­la­ci­je­ pet­­in­šest­let­ni­kov­ ima­na­mreč­go­vor­no­je­zi­kov­ne­mot­nje. Ob­či­na­s­sred­stvi­iz­pro­ra­ču­na­ vzpod­bu­ja­ tu­di­ude­ le­žbo­v­zim­ski­šo­li­v­na­ra­vi­za­učen­ce­iz­na­še­ob­či­ne­ ter­pri­spe­va­za­var­stvo­vo­za­čev­OŠ­Šmar­tno­v­Tu­hi­nju,­ od­ko­der­se­vo­zi­ve­li­ka­ve­či­na­otrok.­Do­dat­no­–­kot­ nad­stan­dard­ –­za­go­tav­lja­ tu­di­sred­stva­za­pla­čo­uči­ te­lja­ci­ter­in­di­a­to­nič­ne­ har­mo­ni­ke­ v­Glas­be­ni­šo­li,­kot­ za­kon­sko­ob­vez­nost­ pa­sred­stva­za­ma­te­ri­al­ne­ stro­ ške­šol,­te­ko­če­vzdr­že­va­nje­ in­na­kup­osnov­nih­sred­ stev­kot­tu­di­za­ra­ču­nal­ni­ško­ opre­mo,­tek­mo­va­nja­ in­ pri­re­di­tve­ter­med­na­ro­dno­ so­de­lo­va­nje­ kam­ni­ških­ šol.­ Od­le­ta­2010­na­me­nja­sred­stva­tu­di­za­so­fi­nan­ci­ra­nje­ dne­vov­de­jav­no­sti­ učen­cev­v­vi­ši­ni­9,93­v­le­tu­2010­ in­9,99­evra­v­le­tu­2011­na­učen­ca,­s­či­mer­star­šem­ olaj­ša­bre­me­do­dat­nih­stro­škov.­V­skla­du­z­Za­ko­nom­ o­osnov­ni­šo­li­ob­či­na­za­go­tav­lja­ tu­di­sred­stva­za­re­dne­ pre­vo­ze­šo­lo­ob­vez­nih­ otrok,­po­god­be­no­ na­pod­la­gi­ob­ čin­ske­ga­pra­vil­ni­ka­so­fi­nan­ci­ra­ štu­dent­ske­ in­di­ja­ške­ vo­zov­ni­ce­ ter­na­me­nja­en­krat­ne­po­mo­či­za­štu­dij­(v­ zad­njih­dveh­le­tih­sko­raj­iz­ključ­no­za­štu­dij­v­tu­ji­ni).­ V­le­tih­2010­in­2011­je­ob­či­na­Kam­nik­že­če­tr­tič­ ozi­ro­ma­pet­ič­so­fi­nan­ci­ra­la­ po­čit­ni­ško­ var­stvo­otrok­ za­pr­vo­tri­a­do­kam­ni­ških­ osnov­nih­šol.­Pro­gram­je­bil­ iz­ve­den­pod­okri­ljem­Mla­din­ske­ga­ cen­tra­Ko­tlov­ni­ca­ Kam­nik­v­pro­sto­rih­OŠ­To­ma­Brej­ca.­ Osred­nji­pro­jekt­na­po­dro­čju­šol­stva­v­zad­njih­le­tih­ za­go­to­vo­pred­stav­lja­ pro­jekt­grad­nje­obeh­me­stnih­ šol,­OŠ­To­ma­Brej­ca­in­OŠ­Fra­na­Al­bre­hta.­Ana­li­za­de­ mo­graf­skih­ gi­banj­je­na­zor­no­po­ka­za­la,­da­se­pro­stor­ ska­utes­nje­nost­ me­stnih­šol­gle­de­na­po­rast­šte­vi­la­ otrok­ve­ča,­kar­go­vo­ri­v­prid­ute­me­lje­no­sti­ na­čr­to­va­nih­ ukre­pov­za­po­ve­ča­nje­ ka­pa­ci­tet­na­ob­mo­čju­me­stnih­ šol.­Iz­de­la­na­je­bi­la­ana­li­za­va­ri­an­tnih­ re­ši­tev,­na­pod­ la­gi­ka­te­re­se­je­iz­ka­za­lo,­da­je­po­tre­bna­spre­mem­ba­ pro­jek­tov,­ta­ko­ure­di­tve­ne­ga­ na­čr­ta­kot­tu­di­pro­jek­tov­ za­pri­do­bi­tev­ grad­be­ne­ga­ do­vo­lje­nja.­ Po­tre­bno­je­po­ ve­ča­nje­šte­vi­la­od­del­kov­v­obeh­šo­lah,­po­sle­dič­no­ pa­ so­po­tre­bne­tu­di­spre­mem­be­zu­na­nje­ure­di­tve.­ V­okvi­ru­in­ve­sti­cij­sko­vzdr­že­val­nih­ del­pri­šo­lah­so­di­ v­le­tu­2010­med­ve­čje­pro­jek­te­sa­na­ci­ja­POŠ­Me­ki­nje.­ Pri­tej­šo­li­so­bi­le­sa­ni­ra­ne­vse­učil­ni­ce,­vsa­sto­pni­šča,­ avle,­ene­sa­ni­ta­ri­je­in­del­dvo­ri­šča.­V­okvir­ma­njših­po­ se­gov­v­tem­le­tu­so­di­pre­u­re­di­tev­ go­spo­dinj­ske­ učil­ni­ ce­in­sa­na­ci­ja­tla­kov­v­na­ra­vo­slov­ni­ učil­ni­ci­OŠ­Ma­ri­je­ Ve­re­ter­pri­pra­va­te­re­na­za­po­sta­vi­tev­ igra­la­pri­POŠ­ Zg.­Tu­hinj.­Pri­POŠ­Tu­nji­ce­je­bi­la­po­stav­lje­na­ ogra­ja,­ v­OŠ­27.­ju­lij­pa­je­bi­lo­po­tre­bno­za­go­to­vi­ti­sred­stva­za­ pre­de­la­vo­ ob­sto­je­če­ to­plot­ne­pod­po­sta­je,­ za­me­nja­ni­ so­bi­li­ra­di­a­tor­ji­in­za­ra­di­zma­njša­nja­ to­plot­ne­iz­gu­be­ Občina­KamnikObčina­Kamnik 20 21od­stra­nje­na­ kla­sič­no­vzi­da­na­ok­na­in­no­tra­nja­dvo­kril­ na­vra­ta­ter­na­me­šče­na­ no­va.­Pri­dveh­po­druž­nič­nih­ osnov­nih­šo­lah­je­bi­lo­mon­ti­ra­no­ no­vo­kom­bi­ni­ra­no­ igra­lo­(POŠ­Nev­lje­in­POŠ­Zg.­Tu­hinj).­ V­le­tu­2011­sta­bi­li­sa­ni­ra­ni­POŠ­Nev­lje­in­POŠ­Se­ la.­Sa­na­cij­ska­ de­la­v­okvi­ru­POŠ­Nev­lje­so­ob­se­ga­la­ ure­di­tev­je­dil­ni­ce­za­šo­lar­je,­grad­njo­la­stne­ga­vho­da­v­ je­dil­ni­co,­pri­la­go­di­tev­ po­tre­bnih­in­sta­la­cij­ter­za­me­nja­ vo­stav­bne­ga­ po­hiš­tva­in­ure­di­tev­učil­ni­ce­v­prej­ne­iz­ ko­ri­šče­nem­ de­lu­pod­stre­šja.­ Na­POŠ­Se­la­pa­so­bi­li­za­ me­nja­na­stre­ha,­ok­na­in­ure­jen­vhod­v­ob­jekt­kot­tu­di­ fa­sa­da.­Med­osta­li­mi­in­ve­sti­cij­sko­vzdr­že­val­ni­mi­ de­li­v­ le­tu­2011­gre­ome­ni­ti­še­ure­di­tev­zu­na­njih­po­vr­šin­pri­ OŠ­27.­ju­lij,­sa­na­ci­jo­ci­ster­ne­z­do­dat­nim­pla­ščem­pri­ OŠ­Stra­nje,­s­či­mer­se­bo­ure­dil­pro­blem­eko­lo­ške­opo­ reč­no­sti­ozi­ro­ma­ne­var­no­sti­ naj­manj­za­dvaj­set­let,­in­ za­me­nja­vo­ ko­tla­in­go­ril­ca­pri­POŠ­Me­ki­nje­kot­tu­di­na­ kup­no­ve­ga­kr­mil­ni­ka­kli­mat­ske­na­pra­ve­in­cen­tral­ne­ ga­ogre­va­nja­OŠ­Šmar­tno.Si stem za re še va nje po treb starejših oseb v ob či ni Kam nik Odnos­do­sta­ra­nja­se­v­na­ši­dru­žbi­vse­bolj­spre­ mi­nja.­V­ob­či­ni­Kam­nik­se­za­ve­da­mo­ ra­sti­de­le­ža­sta­ rej­še­ga­pre­bi­val­stva,­ ki­pri­na­ša­šte­vil­ne­spre­mem­be­ in­iz­zi­ve­ter­na­la­ga­raz­vi­ja­nje­no­vih­oblik­pod­po­re­in­ po­mo­či.­ No­vi­kon­cep­ti­v­dr­ža­vah­EU­gre­do­v­sme­ri­de­in­sti­tu­ ci­o­na­li­za­ci­je­ oskr­be­za­sta­rej­še­in­pre­ho­da­na­splo­šno­ oskr­bo­na­na­če­lih­lo­kal­ne­oskr­bne­de­jav­no­sti.­ Te­melj­ med­ge­ne­ra­cij­ske­ga­ so­de­lo­va­nja­ je­vi­so­ka­sto­pnja­pro­ sto­vo­ljno­sti,­ de­li­tev­de­la­in­med­se­boj­na­ po­moč­ter­ po­moč­šir­še­sku­pno­sti­ (dr­ža­va,­ob­či­na,­pre­bi­val­ci).­ V­ ob­či­ni­Kam­nik­vzpo­stav­lja­mo­ si­stem­za­po­moč­sta­rej­ šim,­ki­vklju­ču­je­in­for­ma­cij­sko­ toč­ko­s­pod­por­ni­mi­ mo­ du­li,­sve­to­val­no­ pi­sar­no,­raz­voj­sku­pin­za­sa­mo­po­moč­ in­pro­sto­vo­ljno­ de­lo,­raz­voj­al­ter­na­tiv­nih­ oblik­bi­va­nja,­ upo­ra­bo­no­vih­in­for­ma­cij­sko­ko­mu­ni­ka­cij­skih­ te­hno­ lo­gij­(IKT),­raz­voj­no­vih­sto­ri­tev,­vzpo­sta­vi­tev­ si­ste­ma­ izo­bra­že­va­nja­ ter­oza­ve­šča­nja­ o­la­stni­skr­bi­za­pre­živ­ lja­nje­ak­tiv­ne­in­kva­li­tet­ne­sta­ro­sti.­ Sta­ ra­ nje­pre­ bi­val­ stva­in­po­ sle­ di­ ce V­na­sled­njih­ 50­le­tih­se­bo­ze­lo­po­mem­bno­ spre­ me­ni­la­sta­ro­stna­se­sta­va­pre­bi­val­stva­ Slo­ve­ni­je.­Le­ta­ 2010­so­sta­rej­ši­(sta­ri­65­ali­več­let)­pred­stav­lja­li­ 16,5­ %­pre­bi­val­stva,­ le­ta­2060­pa­bo­v­tej­sta­ro­stni­sku­pi­ ni­sko­raj­vsak­tre­tji­pre­bi­va­lec­Slo­ve­ni­je.­De­lež­otrok­ (mlaj­ši­od­15­let)­se­bo­do­brih­10­let­še­ne­ko­li­ko­zvi­ še­val,­na­to­pa­bo­za­čel­upa­da­ti.­Le­ta­2060­bo­od­100­ de­lov­no­spo­so­bnih­ pre­bi­val­cev­ (sta­ri­15­do­64­let)­od­ vi­snih­sko­raj­58­sta­rej­ših­in­25­otrok­(2010:­24­oz.­ 20).­(Vir­po­dat­ki­SURS:­ob­ja­va­17.­ju­nij,­2011) Pr­im­er:­V­tabeli­spodaj­so­na­ve­de­ni­sta­ti­stič­ni­ po­ dat­ki­za­ob­či­no­Kam­nik,­ju­nij­2009­in­av­gust­2011,­za­ pre­bi­val­ce­sta­re­60+. Vzpo­ sta­ vi­ tev­mo­de­ la­za­po­ moč­ sta­ rej­ šim­v­ob­či­ ni­Kam­ nik Dej­stvo­je,­da­sa­mo­ukre­pi­na­rav­ni­dr­ža­ve­ne­bo­do­ v­ce­lo­ti­re­ši­li­pro­ble­mov,­ pred­vsem­ pa­ne­ope­ra­tiv­nih­ pro­ble­mov,­ s­ka­te­ri­mi­se­sta­rej­ši­ob­ča­ni­sre­ču­je­jo­vsa­ ko­dnev­no.­ Po­mem­bno­ je,­da­je­ob­či­na­Kam­nik­pra­vo­ ča­sno­pri­sto­pi­la­k­raz­vo­ju­svo­je­ga­lo­kal­ne­ga­si­ste­ma.­ Mo­del­za­re­še­va­nje­po­treb­sta­rej­ših­te­me­lji­na­po­sto­ pni­mo­du­lar­ni­ grad­nji­mre­že­in­vklju­či­tvi­vseh­ak­ter­ jev­na­ob­mo­čju­ob­či­ne­Kam­nik­na­po­dro­čju­sta­rej­ših­v­ ko­or­di­ni­ra­no­ de­lo­va­nje,­ raz­vo­ju­no­vih­vse­bin­skih­ pod­ por­nih­ak­tiv­no­sti,­ upo­ra­bi­no­vih­IKT­re­ši­tev­ter­raz­vo­ju­ no­vih­ser­vi­snih­sto­ri­tev.­Na­vzpo­sta­vi­tev­ si­ste­ma­je­po­ tre­bno­gle­da­ti­dol­go­roč­no­ kot­na­pod­po­ro­ak­tiv­ne­mu­ sta­ra­nju­in­vzpo­sta­vi­tvi­ med­ge­ne­ra­cij­ske­ga­ so­ži­tja.­ Si­stem­je­s­svo­ji­mi­vse­bi­na­mi­ usmer­jen­v­ge­ne­ra­ci­je,­ sta­re­50­let­in­več.­Oza­ve­šča­nje ­za­pre­živ­lja­nje­ ak­tiv­ne­ in­kva­li­tet­ne­sta­ro­sti­pa­je­po­tre­bno­po­nu­di­ti­vsem­ge­ ne­ra­ci­jam.­Za­do­kon­čno­vzpo­sta­vi­tev­ mo­de­la­je­po­tre­bnih­3–5­let,­od­vi­sno­od­in­ten­ziv­no­sti­ iz­va­ja­nja­na­log­ in­mož­no­sti­fi­nan­ci­ra­nja. Raz­ voj­pro­ sto­ volj­ skih­sku­ pin­in­ sku­ pin­za­sa­ mo­ po­ moč Raz­voj­pro­sto­volj­skih­ sku­pin­in­sku­pin­po­te­ka­per­ ma­nen­tno­v­več­sme­reh: •­ohra­nja­nje­ de­lo­va­nja­ ob­sto­je­čih­ sku­pin­za­pro­sto­ volj­stvo­in­sa­mo­po­moč, •­ko­or­di­na­ci­ja­nji­ho­ve­ga­de­lo­va­nja­na­te­re­nu,­ •­iz­va­ja­nje­izo­bra­že­vanj­ vo­di­te­ljev­in­iz­va­ja­nje­su­per­ vi­zi­je, •­vzpo­sta­vi­tev­ no­vih­sku­pin­za­pro­sto­volj­stvo­ in­sa­ mo­po­moč.Za­kva­li­tet­no­de­lo­na­po­dro­čju­pro­sto­volj­stva­ je­bi­lo­ pro­sto­volj­ski­ sku­pi­ni­iz­Stranj­po­de­lje­no­ naj­vi­šje­priz­ na­nje­za­naj­bo­ljši­pro­sto­volj­ski­ pro­jekt­v­le­tu­2009­ (po­de­lil­ga­je­pred­se­dnik­ dr­ža­ve­dr.­Türk­ju­ni­ja­2010­ na­Br­du).­Pri­ mer­ ja­ va­ ka­ že­ po­ ve­ ča­ nje­ de­ le­ ža­ sta­ rej­ ših­ 60+­ za­272­oseb­ ali­5­%­gle­ de­ na­ju­ nij­ 2009.­ Po­ u­ da­ ri­ ti­ ve­ lja,­ da­se­sta­ rost­ pre­ bi­ val­ cev­vsa­ ko­le­ to­po­ ve­ ču­ je,­in­si­ cer­zad­ nja­le­ ta­v­pov­ pre­ čju­3­me­ se­ ce­na­le­ to. Informacijska­točka­za­starejše­v­kamniški­občini­–­dostop:­www.pid.si/oreli Občina­KamnikObčina­Kamnik 22 23Var stvo pred na rav ni mi in dru gi mi ne sre ča mi v ob či ni Kam nik med le ti 2010 in 2011 Si­stem­var­stva­pred­na­rav­ni­mi­ in­dru­gi­mi­ne­sre­ča­ mi­v­na­ši­ob­či­ni­te­me­lji­v­ve­čji­me­ri­na­de­jav­no­sti­ pro­ sto­vo­ljcev,­ saj­pri­pa­dni­ki­ po­sa­mez­nih­ enot­vse­na­lo­ge­ za­šči­te,­re­še­va­nja­in­po­mo­či­oprav­lja­jo­pro­sto­vo­ljno.­ V­ si­ste­mu­ta­ko­glav­no­bre­me­re­še­va­nja­no­si­jo­pri­pa­dni­ ki­pro­sto­vo­ljnih­ ope­ra­tiv­nih­ se­sta­vov,­ki­se­vklju­ču­je­ jo­v­si­stem­za­šči­te­in­re­še­va­nja­(pro­sto­vo­ljna­ ga­sil­ska­ druš­tva,­druš­tvo­Gor­ska­re­še­val­na­ slu­žba­Kam­nik,­ Ki­no­lo­ško­ druš­tvo­z­eno­to­re­še­val­nih­ psov,­Ob­moč­no­ zdru­že­nje­Rde­če­ga­kri­ža­Kam­nik,­skav­ti­in­ta­bor­ni­ki).­ Po­zad­njih­po­dat­kih­šte­je­ob­či­na­ne­kaj­več­kot­ 29.100­pre­bi­val­cev,­ sa­mo­me­sto­Kam­nik­z­oko­li­co­ pa­pre­ko­12.000.­Raz­gi­ba­nost­ te­re­na­ob­či­ne­ob­se­ ga­vi­šin­sko­raz­li­ko­ok.­2200­m­(od­350­m­nad­mor­ske­ vi­ši­ne­pa­vse­do­2558­m),­na­se­ve­ru­je­vi­so­ko­gor­je,­ na­vzho­du­in­za­ho­du­pa­hri­bo­vi­to­in­rav­nin­sko­ob­mo­ čje.­Gle­de­na­si­stem­za­šči­te,­re­še­va­nja­ in­po­mo­či­bi­ lah­ko­re­kli,­da­ob­či­no­v­zad­njih­de­set­ih­oz.­dvaj­set­ih­ le­tih­ni­so­ob­šle­ve­čje­ne­sre­če,­ki­so­pri­za­de­le­tu­di­šir­ ša­ob­mo­čja­v­na­ši­dr­ža­vi­(po­pla­ve­1990,­1998,­2005,­ 2007­in­2010),­ne­ur­ja­z­moč­nim­ve­trom­in­to­čo,­po­ža­ri­ v­na­rav­nem­ oko­lju­in­vi­so­ko­gor­ju­ (1992,­2003),­ve­čji­ po­ža­ri­v­po­slov­nih­in­in­dus­trij­skih­ ob­jek­tih,­pro­met­ne­ ne­sre­če­itd. Te­ le­ ko­ mu­ ni­ ka­ cij­ ski­in­in­ for­ ma­ cij­ ski­si­stem V­si­ste­mu­za­šči­te,­re­še­va­nja­in­po­mo­či­se­upo­rab­lja­ eno­ten­si­stem­ra­dij­skih­zvez­(ZA­RE)­in­si­stem­oseb­ne­ ga­po­zi­va­nja­(t.­i.­ti­ho­alar­mi­ra­nje),­ ki­ga­upo­rab­lja­jo­ vse­re­še­val­ne­slu­žbe­(ope­ra­tiv­ni­ ga­sil­ci,­gor­ski­re­še­val­ ci­in­re­še­val­ci­ZD­Kam­nik).­V­le­tu­2011­smo­do­pol­ni­li­ oprem­lje­nost­ ope­ra­tiv­nih­ ga­sil­skih­enot­na­po­dro­čju­ ti­he­ga­alar­mi­ra­nja­ ter­na­po­dro­čju­oprem­lja­nja­ ope­ ra­tiv­nih­de­žur­nih­sob­pri­vseh­13­ga­sil­skih­druš­tvih.­ Za­pod­po­ro­pri­vo­de­nju­smo­ko­mu­ni­ka­cij­sko­ opre­mo­ do­pol­ni­li­tu­di­z­us­trez­ni­mi­ kar­to­graf­ski­mi­ pod­la­ga­mi­ v­ ti­ska­ni­in­elek­tron­ski­ obli­ki.­Ko­mu­ni­ka­cij­sko­ sre­di­šče­ si­ste­ma­ob­ve­šča­nja­ enot­za­šči­te,­re­še­va­nja­in­po­mo­ či­za­ob­mo­čje­ob­či­ne­Kam­nik­je­v­Re­gij­skem­ cen­tru­ za­ob­ve­šča­nje­ Ljub­lja­na­ (Re­CO­112),­pre­ko­nje­ga­ se­za­go­tav­lja­ po­ve­zo­va­nje­ upo­ra­bni­kov.­ Na­se­de­žu­ osred­nje­ga­sil­ske­eno­te­v­ob­či­ni­Kam­nik­(PGD­Kam­ nik)­je­or­ga­ni­zi­ra­na­ stal­na­24­ur­na­de­žur­na­slu­žba,­ki­ jo­oprav­lja­jo­de­žur­ni­ga­sil­ci,­ki­so­jim­bi­li­v­le­tu­1983­ za­go­tov­lje­ni­ sta­no­vanj­ski­ pro­sto­ri­v­ga­sil­skem­ do­mu.­ Ob­ve­čjih­na­rav­nih­in­dru­gih­ne­sre­čah­se­v­de­žur­ni­so­ bi­v­ga­sil­skem­ do­mu­Kam­nik­ta­koj­vzpo­sta­vi­de­žur­na­ slu­žba­v­okre­plje­nem­ se­sta­vu­in­t.­i.­ob­moč­ni­cen­ter­ za­ob­ve­šča­nje.­Fi­ nan­ čni­vi­ ri Za­po­dro­čje­var­stva­pred­na­rav­ni­mi­ in­dru­gi­mi­ne­ sre­ča­mi­je­bi­lo­v­na­ši­ob­či­ni­za­ob­dob­je­2007–2011­ za­go­tov­lje­nih­ ne­kaj­več­kot­1,2­mio­evrov.­Fi­nan­čna­ sred­stva,­ki­jih­je­ob­či­na­po­ra­bi­la­za­fi­nan­ci­ra­nje­ var­ stva­pred­ne­sre­ča­mi­ v­ob­dob­ju­2010–2011,­ so­pri­ka­ za­na­v­pre­gle­dni­ci­1.­ Pre­ gle­ dni­ ca­1:­Fi­ nan­ čni­vi­ ri­ L e ­toSred­ stva­za­ var­ stvo­pred­ po­ ža­ rom (pro­ ra­ čun­ob­či­ ne­Kam­nik)Sred­ stva­po­ žar­ ne­tak­ se (dr­ žav­ na­sred­ stva)Sred­ stva­za­za­ šči­ to­in­re­ še­ va­ nje (pro­ ra­ čun­ob­či­ ne­Kam­ nik)Vsa­sred­stva­sku­ paj 2007 197.186 54.968 36.304 288.458 2008 141.122 61.721 38.287 241.130 2009 280.052 66.395 35.877 382.324 2010 311.000 59.230 35.091 405.321 2011 248.000 57.000 36.000 341.000 Sku­ paj 1,172.360 299.314 215.356 1,658.233 Oprem­lje­nost­ ga­sil­skih­enot­še­ni­po­pol­na­gle­de­na­ za­hte­ve­Me­ril­o­mi­ni­mal­ni­ oprem­lje­no­sti,­ ven­dar­se­je­ re­še­va­nje­te­pro­ble­ma­ti­ke­ z­no­vi­mi­Me­ri­li­po­da­ljša­lo­ na­ ob­dob­je­do­1.­1.­2014.­Voz­ni­park­in­oprem­lje­nost­ ga­ sil­skih­druš­tev­za­go­tav­lja­ta­ uspe­šno­iz­va­ja­nje­tu­di­naj­ za­htev­nej­ših­ in­ter­ven­cij.­ Z­le­ti­pa­se­voz­ni­park­sta­ra,­ za­to­si­pri­za­de­va­mo­ za­po­mla­je­va­nje­ vo­zil­in­oprem­lja­ nje­s­so­do­bno­ga­sil­sko­za­ščit­no­in­re­še­val­no­opre­mo,­ ki­je­nuj­no­po­tre­bna­za­iz­va­ja­nje­za­htev­nih­in­ter­ven­cij.­ V­skla­du­s­spre­je­tim­dol­go­roč­nim­ pla­nom­na­ba­ve­ga­ sil­skih­vo­zil­in­vr­stnim­re­dom­na­ba­ve­po­sa­mez­nih­ vo­zil­ smo­v­le­tih­2010­in­2011­ku­pi­li­tri­ga­sil­ska­vo­zi­la.­V­ le­tu­2010­je­bi­la­ku­plje­na­av­to­ci­ster­na­ GVC­16/25­za­ PGD­Zg.­Tu­hinj.­V­dru­gi­po­lo­vi­ci­le­ta­2010­smo­pri­če­li­ z­jav­nim­raz­pi­som­za­ga­sil­sko­vo­zi­lo­za­PGD­Šmar­ca.­ Ta­ko­je­bi­lo­v­le­tu­2011­na­bav­lje­no­ vo­zi­lo­av­to­ci­ster­na­ GVC­16/25­za­Pro­sto­vo­ljno­ ga­sil­sko­druš­tvo­Šmar­ca­in­ ga­sil­sko­vo­zi­lo­GVV2­za­PGD­Špi­ta­lič.­Sku­pna­vre­dnost­ na­ku­pa­ome­nje­nih­ treh­ga­sil­skih­vo­zil­je­zna­ša­la­oko­li­ 250.000­evrov.­ V­me­stu­Kam­nik­in­bliž­nji­oko­li­ci­ima­mo­več­sta­no­ vanj­ske­in­po­slov­no­sta­no­vanj­ske­ ob­jek­te­tu­di­s­sed­ mi­mi­nad­stro­pji.­ Pri­tem­je­po­tre­bno­po­ve­da­ti,­da­ima­ mo­na­ob­mo­čju­ob­či­ne­oko­li­120­več­sta­no­vanj­skih­ ob­jek­tov.­Za­vse­blo­ke,­ki­so­bi­li­zgra­je­ni­pred­le­tom­ 2000,­je­pred­vi­de­no­ re­še­va­nje­ sko­zi­ok­na,­za­kar­je­ nuj­na­upo­ra­ba­av­to­les­tve.­ Ker­je­bi­la­ob­sto­je­ča­ av­to­ le­stev­sta­ra­24­let,­je­ob­či­na­v­oktobru­2011­ku­pi­la­ no­vo,­če­prav­je­bi­la­po­po­tr­je­nem­ na­čr­tu­na­ba­ve­vo­zil­ na­vr­sti­kot­zad­nje­vo­zi­lo­(pred­vi­do­ma­ še­le­le­ta­2028).­ V­le­tu­2011­je­bi­la­ko­nec­ok­to­bra­re­a­li­zi­ra­na­ tu­di­na­ ba­va­spe­ci­al­ne­ga­ vo­zi­la­z­ga­sil­sko­av­to­les­tvi­jo,­ ki­ga­ je­ob­či­na­Kam­nik­ku­pi­la­pri­nem­škem­ po­dje­tju­Metz.­ Vo­zi­lo­je­iz­de­la­no­na­Mer­ce­de­so­vem­ pod­voz­ju,­dol­ži­na­ les­tve­je­32­m.­Ne­to­ce­na­vo­zi­la­je­zna­ša­la­285.000­ evrov.­ Skupinska­ slika­ predstavnikov­ Kamnika­ s­predsednikom­ države­ in­njegovo­ soprogo­ na­Brdu­ pri­Kranju­ po­podelitvi­ priznanj,­ junija­2011 Odprtje­ Svetovalne­ pisarne­ (v­prvi­vrsti­ od­leve­ proti­ desni:­ Tomaž­ Banovec,­ Zveza­ društev­ upokojencev­ Slovenije;­ Marjeta­ Benkovič,­ namestnica­ vodje­ oddelka­ za­družbene­ dejavnosti;­ Julijana­ Bizjak­ Mlakar,­ podžupanja;­ Marjan­ Šarec,­ župan;­ Ivan­ Kenda,­direktor­občinske­uprave;­Vinko­Polak,­predsednik­Društva­upokojencev­Kamnik­z­ženo) Občina­KamnikObčina­Kamnik 24 25Av­to­le­stev­ je­dol­ga­32­me­trov,­na­me­šče­na­ je­na­ pod­voz­ju­Mer­ce­des,­ no­sil­no­sti­ 15­t.­Pod­voz­je­vozila­ je­v­ce­lo­ti­ge­ne­ral­no­ obnov­lje­no­ in­pre­la­ki­ra­no­ in­ima­ za­me­nja­ne­ vse­obrab­lje­ne­ de­le.­Sa­ma­nad­grad­nja­ je­ iz­de­la­na­sko­raj­v­ce­lo­ti­na­no­vo­ali­pa­so­de­li­ge­ne­ral­ no­obnov­lje­ni.­ Le­stev­kr­mi­li­jo­in­nad­zi­ra­jo­tri­je­ra­ču­nal­ ni­ški­si­ste­mi,­ta­ko­da­prak­tič­no­pri­nor­mal­ni­upo­ra­bi­ voz­nik­ne­mo­re­iz­ve­sti­ka­kr­šnih­ko­li­ne­pred­vi­de­nih­ po­ tez,­ki­bi­lah­ko­pov­zro­či­le­ po­škod­be­ vo­zi­la­ali­re­še­val­ ca.­Na­pod­voz­ju­ima­vo­zi­lo­šti­ri­hi­dra­vlič­ne­ podporne­ noge,­ki­se­lah­ko­po­lju­bno­iz­vle­če­jo­in­sta­bi­li­zi­ra­jo­ vo­zi­lo.­Gle­de­na­dol­ži­no­iz­vle­če­nja­ nad­zor­ni­ra­ču­nal­ nik­iz­ra­ču­na­mož­nost­ho­ri­zon­tal­ne­ upo­ra­be­vo­zi­la­in­ po­sre­du­je­ po­dat­ke­cen­tral­ni­ra­ču­nal­ni­ški­ eno­ti,­ki­na­ to­obli­ku­je­po­tre­bne­ome­ji­tve­de­lo­va­nja.­ Sa­ma­le­stev­ ima­vgra­je­na­vsa­va­ro­va­nja­pro­ti­pre­o­bre­me­ni­tvam­ in­ tu­di­ta­koj­šnje­av­to­mat­ske­ iz­klo­pe­v­pri­me­ru,­da­ko­ša­ ra­ali­le­stev­za­de­ne­v­ovi­ro. Ra­ču­nal­ni­ška­ eno­ta­v­les­tvi­gle­de­na­obre­me­ni­tev­ (šte­vi­lo­ga­sil­cev­v­ko­ša­ri)­pri­la­ga­ja­za­hte­ve­in­ome­ji­tve­ de­lo­va­nja.­ Le­stev­ima­vgra­je­ne­tu­di­vse­ele­men­te­za­ hi­tro­po­sta­vi­tev­ in­po­pra­vi­lo­sta­nja­v­pri­me­ru­nag­nje­ no­sti­ali­ne­rav­ne­ga­ te­re­na.­Na­kon­cu­les­tve­je­sto­je­ ča­ko­ša­ra­z­no­sil­nos­tjo­ 270­kg­za­pre­voz­treh­ga­sil­cev­ in­s­pri­tr­di­šči­za­na­me­sti­tev­ vo­dne­ga­to­pa­s­pre­to­kom­ 1400­l/mi­nu­to,­iz­pi­ho­val­ni­ka,­ re­flek­tor­jev­ za­raz­svet­lja­vo­mo­či­2000­W­in­re­še­val­nih­ no­sil­za­po­ne­sre­čen­ ca­te­že­do­150­kg.­Elek­trič­no­ener­gi­jo­za­de­lo­va­nje­teh­ na­prav­pri­do­bi­va­iz­pre­voz­ne­ga­agre­ga­ta­mo­či­7­kW. V­ko­ša­ri­je­na­me­šče­na­ vsa­opre­ma­za­uprav­lja­nje­ les­tve.­Ob­re­še­va­nju­ve­čje­ga­šte­vi­la­lju­di­se­le­stev­lah­ ko­pri­slo­ni­na­ok­no­ali­bal­kon­in­se­lah­ko­preko­lestve­ nika­isto­ča­sno­eva­ku­i­ra­več­kot­12­lju­di. Cen­tral­ni­ra­ču­nal­nik­ v­vo­zi­lu­be­le­ži­vse­mo­re­bit­ne­ ne­pra­vil­no­sti­ in­na­pa­ke,­ki­jih­shra­nju­je­v­spo­min­ski­ eno­ti­in­pri­ka­zu­je­na­ekra­nu­po­leg­ko­man­dne­ga­ me­ sta.­S­po­mo­čjo­te­ga­pri­ka­zo­val­ni­ka­ ga­si­lec­lah­ko­sa­ mo­stoj­no­ali­pre­ko­kon­tak­ta­s­ser­vi­sno­slu­žbo­po­dje­ tja­od­pra­vi­na­pa­ko.­Ser­vi­ser­in­upo­ra­bnik­ pa­lah­ko­v­ vsa­kem­tre­nut­ku­pre­gle­da­zgo­do­vi­no­ de­lo­va­nja­ av­to­ les­tve.­Le­stev­je­oprem­lje­na­ z­opre­mo­za­ga­še­nje­in­ re­še­va­nje. Ne­ sre­ če­v­zad­ njih­le­ tih V­zad­njih­le­tih­so­nas­po­leg­po­ža­rov­na­ob­jek­tih,­ pro­met­nih­ sred­stvih,­ v­na­ra­vi­in­vi­so­ko­gor­ju,­ pro­met­ nih­ne­sreč,­ne­sreč­z­ne­var­ni­mi­ snov­mi­ter­dru­gih­teh­ nič­nih­ne­sreč­do­le­te­le­tu­di­ve­čje­na­rav­ne­ne­sre­če.­ Na­šo­ob­či­no­so­pri­za­de­le­ka­tas­tro­fal­ne­ po­pla­ve­18.­ sep­tem­bra­ 2007,­vo­dna­uj­ma­med­17.­in­20.­9.­2010­ ter­ne­ur­ja­z­moč­nim­ve­trom­in­to­čo­ju­li­ja­in­av­gu­sta­ 2008,­ki­so­pov­zro­či­la­ ve­li­ko­ma­te­ri­al­no­ ško­do.­Če­na­ Po­ plav­ lje­ na­re­ gi­ o­ nal­ na­ce­ sta­v­na­ se­ lju­Šmar­ tno­v­Tu­ hi­ njuhi­tro­pre­gle­da­mo­ sa­mo­po­pla­ve,­ki­so­od­ka­tas­tro­fal­ nih­po­plav­le­ta­1990­pri­za­de­le­na­šo­ob­či­no­(po­pla­ve­ 1990,­1998,­2005,­2007,­2010),­lah­ko­ugo­to­vi­mo,­ da­ ne­mo­re­mo­več­go­vo­ri­ti­o­sto­let­nih­po­pla­vah,­ am­pak­ so­po­pla­ve­se­daj­vse­po­go­stej­še­ –­prak­tič­no­vsa­kih­ ne­kaj­let.­ K­sre­či­na­ob­jek­tih­ni­bi­lo­ve­čje­ško­de­za­ra­di­vi­so­ke­ vo­de­in­po­plav­sep­tem­bra­ 2010,­smo­pa­oce­ni­li­več­ jo­ško­do­na­ob­čin­ski­in­fras­truk­tu­ri­ (ce­ste,­vo­do­vo­di,­ ka­na­li­za­ci­ja)­ ter­za­ra­di­pla­ze­nja­tal­in­ero­zi­je.­Moč­no­ več­dnev­no­ de­že­vje­je­po­ško­do­va­lo­ tu­di­vo­dne­ob­jek­ te­(mo­sto­ve,­ pra­go­ve,­bra­ne)­in­stru­ge.­Na­mo­če­nost­ te­re­na­je­pov­zro­či­la­ tu­di­šte­vil­ne­usa­de­ter­ze­melj­ske­ pla­zo­ve­na­kme­tij­skih­ po­vr­ši­nah,­ v­goz­do­vih,­po­škod­ be­goz­dnih­cest,­ko­lo­vo­zov­ter­dru­gih­jav­nih­po­ti.­Pre­ gle­ dni­ ca­2:­ Pre­ gled­in­ ter­ ven­ cij­v­ob­ dob­ ju­2007–2010 Vr­ sta­in­ ter­ ven­ ci­ je­ /­le­ to2007 2008 2009 2010Sku­ paj Po­ža­ri­na­ob­jek­tih­ 222535 18 100 Po­ža­ri­na­pro­met­nih­sred­stvih26 2 2 12 Po­ža­ri­v­na­rav­nem­oko­lju21 18 20 867 Ne­sre­če­v­ce­stnem­pro­me­tu18 2127 1884 Ne­sre­če­z­ne­var­ni­mi­snov­mi­(one­sna­že­nje­oko­lja,­spro­šča­nje­ne­var­nih­pli­nov)21 209757 Ne­sre­če,­pri­ka­te­rih­je­po­tre­bna­te­hnič­na­in­dru­ga­po­moč,­ter­de­lov­ne­ne­sre­če26 323458150 Na­rav­ne­in­dru­ge­ ne­sre­če­(ne­ur­ja,­po­pla­ve,­vi­sok­sneg,­mo­čan­ve­ter,­...)99 1 3150 Ze­melj­ski­pla­zo­vi­ 22 244573 Iska­nje­po­gre­ša­nih­oseb1 1 0 0 2 Sku­ paj­št.­in­ ter­ ven­ cij 142 134 132 187 595 Sku­paj­smo­v­ob­dob­ju­2007–2010­ za­be­le­ži­li­595­ in­ter­ven­cij. Pre­ vzem­ga­ sil­ ske­ ga­spe­ ci­ al­ ne­ ga­vo­ zi­ la­–­av­ to­ les­ tve­19.­11.­2011 Občina­KamnikObčina­Kamnik 26 27Pri­ve­li­kih­po­ža­rih­na­sta­no­vanj­skih­ in­go­spo­dar­ skih­ob­jek­tih,­za­ra­di­ka­te­rih­so­na­ši­ob­ča­ni­osta­li­brez­ stre­he­nad­gla­vo,­sta­ob­či­na­Kam­nik­in­žu­pan­s­svo­ji­ mi­slu­žba­mi­in­v­so­de­lo­va­nju­ z­ob­moč­nim­ zdru­že­njem­ Rde­če­ga­kri­ža­Kam­nik­in­Cen­trom­za­so­ci­al­no­de­lo­ z­de­nar­ni­mi­ sred­stvi­po­ma­ga­la­ čim­prej­vzpo­sta­vi­ti­ osnov­ne­živ­ljenj­ske­po­go­je­za­bi­va­nje.­ V­zad­njih­le­tih­so­ve­čji­po­ža­ri­v­ve­či­ni­pri­me­rov­za­je­li­ ob­jek­te­z­le­se­ni­mi­kon­struk­ci­ja­mi,­ ki­so­osta­li­za­ra­di­ hi­tre­ga,­kva­li­tet­ne­ga­ in­učin­ko­vi­te­ga­ pri­sto­pa­sko­raj­ ne­po­ško­do­va­ni.­ Ope­ra­tiv­ne­ ga­sil­ske­eno­te­zno­traj­pro­sto­vo­ljnih­ ga­ sil­skih­druš­tev­v­na­ši­ob­či­ni­so­da­nes­osnov­ne­re­še­ val­ne­eno­te­v­si­ste­mu­za­šči­te,­re­še­va­nja­ in­po­mo­či,­ ki­svo­je­ak­tiv­no­sti­ usmer­ja­jo­ pred­vsem­ v­ope­ra­tiv­no­ de­lo­ter­že­li­jo­do­se­či­pri­mer­no­or­ga­ni­zi­ra­nost­ lo­kal­ne­ jav­ne­ga­sil­ske­slu­žbe­pri­za­go­tav­lja­nju­ ne­sa­mo­var­ stva­pred­po­ža­ri,­tem­več­tu­di­var­stva­pred­na­rav­ni­mi­ in­dru­gi­mi­ne­sre­ča­mi.­ V­zad­njem­de­set­le­tju­smo­za­be­ le­ži­li­tu­di­ve­čje­šte­vi­lo­po­ža­rov­na­ob­jek­tih,­v­in­dus­tri­ji­ itd.­Prav­za­ra­di­po­go­stej­ših­ na­rav­nih­in­dru­gih­ne­sreč­ bo­po­treb­no­v­bo­do­če­še­na­prej­vla­ga­ti­v­stro­kov­no­izo­ bra­že­va­nje­ ter­po­so­dab­lja­nje­ opre­me­za­hi­tro­in­učin­ ko­vi­to­po­sre­do­va­nje­ter­re­še­va­nje­ob­ne­sre­čah. V­zad­njih­le­tih­se­je­grad­nja­po­slov­no­in­dus­trij­skih­ con­pre­se­li­la­na­obrob­je­me­sta,­s­tem­se­je­po­ve­ča­la­ tu­di­sto­pnja­po­žar­ne­ogro­že­no­sti.­ V­na­ši­ob­či­ni­se­je­ moč­no­po­ve­ča­lo­šte­vi­lo­po­slov­no­sta­no­vanj­skih­ in­dru­ gih­ob­jek­tov,­ki­v­de­lov­nem­pro­ce­su­upo­rab­lja­jo,­ pro­iz­ va­ja­jo­in­skla­di­šči­jo­ ne­var­ne­sno­vi­ali­se­ka­ko­dru­ga­če­ukvar­ja­jo­z­nji­mi.­Pri­ana­li­zah­po­ža­rov­ugo­tav­lja­mo,­ da­ se­nji­ho­vo­šte­vi­lo­po­ve­ču­je­v­sta­no­vanj­skih­ so­se­skah­ in­v­po­dje­tjih,­kar­po­me­ni,­da­se­de­jan­sko­ure­sni­ču­je­jo­ dej­stva,­na­ka­te­ra­so­ga­sil­ci­opo­zar­ja­li­že­ne­kaj­ča­sa.­ Po­ža­ri­v­po­dje­tjih­so­za­ra­di­ne­u­re­je­ne­ po­žar­ne­var­no­ sti­ve­dno­ve­čji­in­od­nas­ter­ja­jo­ve­dno­vi­šje­stro­ške.­ Po­tre­bno­jih­je­ga­si­ti­ve­či­no­ma­s­spe­ci­al­ni­mi­ ga­sil­ni­mi­ sred­stvi,­ki­so­pre­cej­dra­ga.­Če­te­vre­dno­sti­pri­mer­ja­ mo­s­šte­vi­lom­ak­cij­v­zad­njih­ne­kaj­le­tih,­lah­ko­ugo­ to­vi­mo,­da­v­pri­me­ru­po­ve­če­va­nja­ tak­šnih­in­ter­ven­cij­ ga­sil­ci­ne­bo­do­ime­li­za­do­sti­fi­nan­čnih­sred­stev­ni­ti­za­ ga­sil­na­sred­stva.­ Naj­ ve­ čja­na­ rav­ na­ne­ sre­ ča,­ki­je­v­le­ tu­2010­ pri­ za­ de­ la­tu­ di­do­ br­šen­del­na­ še­ob­ či­ ne Vo­ dna­uj­ ma­v­ob­ či­ ni­Kam­ nik,­ 17.–20.­sep­ tem­ ber­2010 Kar­ne­kaj­dni,­na­tan­čne­je­ od­17.­do­20.­sep­tem­ bra­2010,­je­ve­čji­del­Slo­ve­ni­je­tre­pe­tal­med­sprem­ lja­njem­vre­men­skih­ na­po­ve­di,­ ki­za­ra­di­na­po­ve­da­ne­ ko­li­či­ne­pa­da­vin­ni­so­bi­le­obe­ta­jo­če.­ Moč­no­več­dnev­ no­de­že­vje­je­za­je­lo­tu­di­ob­mo­čje­ob­či­ne­Kam­nik,­ki­ spa­da­v­ob­mo­čje­z­zmer­no­kon­ti­nen­tal­no­ kli­mo,­moč­ na­de­že­vja­so­zna­čil­na­spo­mla­di­in­je­se­ni.­Med­17.­9.­ in­20.­9.­2010­je­na­ob­mo­čju­ob­či­ne­Kam­nik­pa­dlo­ oko­li­250­l­vo­de­na­kva­drat­ni­me­ter.­Po­ko­li­či­ni­pa­da­ vin­je­bi­la­ob­po­pla­vah­sep­tem­bra­ 2010­na­ša­ob­či­na­ na­tre­tjem­me­stu,­ta­koj­za­ob­či­no­Aj­dov­šči­na­ in­me­ Hu­ do­ ur­ ni­ ška­vo­ da­odne­ sla­ce­ sto­v­Špi­ ta­ li­ ču. stno­ob­či­no­Ljub­lja­na.­Vod­stvo­šta­ba­CZ­Kam­nik­je­po­ pr­vem­ob­ve­sti­lu­Upra­ve­RS­za­za­šči­to­in­re­še­va­nje,­ ki­ se­je­na­na­ša­lo­tu­di­na­ob­mo­čje­vo­do­to­ka­Kam­ni­ške­ Bis­tri­ce,­ta­koj­pri­če­lo­sprem­lja­ti­ vre­men­ske­ na­po­ve­di­ Agen­ci­je­RS­za­oko­lje­in­s­pre­ven­tiv­ni­mi­ ak­tiv­nos­tmi,­ ki­pa­so­se,­kot­se­je­po­ka­za­lo­ka­sne­je,­do­bro­obre­sto­ va­le.­Moč­no­de­že­vje­je­v­pet­ek­po­pol­dne­17.­9.­po­nov­ no­pov­zro­či­lo­ ve­li­ke­te­ža­ve­na­ob­mo­čju­ob­či­ne.­Moč­ne­ pa­da­vi­ne,­ na­ra­sli­vo­do­to­ki­in­hu­do­ur­ni­ki­ so­pov­zro­či­li­ naj­več­ško­de­na­ob­čin­ski­in­fras­truk­tu­ri­ (po­ško­do­va­ne­ ce­ste,­vo­do­vo­di,­ka­na­li­za­cij­ska­ in­fras­truk­tu­ra)­ ter­po­ plav­lje­nih­sta­no­vanj­skih­ in­po­slov­nih­ob­jek­tih.­Za­ra­di­ na­mo­če­no­sti­ in­po­ve­ča­ne­vo­dna­to­sti­ vseh­vo­do­to­kov­ se­je­po­ve­ča­lo­šte­vi­lo­ze­melj­skih­ zdr­sov­na­re­li­e­fno­ raz­gi­ba­nem­ te­re­nu­vzho­dne­ga­ de­la­ob­či­ne­(ob­mo­čje­ Tu­hinj­ske­do­li­ne,­pa­tu­di­ob­mo­čja­KS­Tu­nji­ce,­Go­dič,­ Kam­ni­ška­Bis­tri­ca,­Nev­lje,­Vra­nja­Peč).­ Za­ra­di­na­mo­če­no­sti­ tal­se­je­spro­ži­lo­oko­li­130­ze­ melj­skih­pla­zov,­usa­dov­ter­zdr­sov­zem­ljin.­Na­ra­sle­vo­ de­in­ze­melj­ski­pla­zo­vi­so­po­ne­kod­za­ra­di­ne­pre­voz­nih­ ali­od­tr­ga­nih­de­lov­cest­one­mo­go­ča­li­ do­stop­do­ob­jek­ tov.­Vzpo­stav­lje­nih­ je­bi­lo­sku­paj­pre­ko­de­set­po­pol­nih­ in­del­nih­ce­stnih­za­por.­Po­tre­bno­je­po­ve­da­ti,­da­smo­ bi­li­na­po­pla­ve­sep­tem­bra­ 2010­pri­prav­lje­ni,­ saj­je­Re­ gij­ski­cen­ter­za­ob­ve­šča­nje­ (112)­vod­stvo­ob­čin­ske­ga­ šta­ba­Ci­vil­ne­za­šči­te­pra­vo­ča­sno­ ob­ve­stil­in­opo­zo­ril.­ Po­pla­ve­2010­so­bi­le­na­po­ve­da­ne,­ po­pla­ve­le­ta­2007­ pa­ne­na­dne.­ Ob­ča­nom­ smo­na­ogro­že­nih­ ob­mo­čjih­ pra­vo­ča­sno­ raz­de­li­li­do­dat­nih­1.800­na­pol­nje­nih­ pro­ ti­po­plav­nih­ vreč­ter­na­naj­bolj­ogro­že­nih­ ob­mo­čjih­že­v­zgod­njih­po­pol­dan­skih­ urah­17.­9.­zgra­di­li­pro­ti­po­ plav­ne­na­si­pe­in­s­tem­pre­pre­či­li­ve­čjo­gmot­no­ško­ do­pred­vsem­ na­ob­jek­tih­ter­in­fras­truk­tu­ri.­ Iz­kuš­nje­iz­ pre­te­klih­ne­sreč­ob­vi­so­kih­vo­dah­so­nas­na­u­či­le,­da­ mo­ra­mo­bi­ti­gle­de­na­to,­da­ima­mo­v­ob­či­ni­hu­do­ur­ ni­ški­tip­po­plav,­na­po­pla­ve­do­bro­pri­prav­lje­ni­ in­ze­lo­ hi­tro­re­a­gi­ra­ti­z­grad­njo­va­ro­val­nih­ na­si­pov­in­za­šči­to­ ob­jek­tov­s­pro­ti­po­plav­ni­mi­vre­ča­mi.­ Ob­či­na­Kam­nik­je­za­če­la­sa­na­ci­jo­ozi­ro­ma­od­pra­vo­ po­sle­dic­na­rav­ne­ne­sre­če­že­med­in­ter­ven­ci­jo.­ Spre­ je­li­smo­ukre­pe­za­ure­di­tev­pro­met­nih­ po­ve­zav,­vzpo­ sta­vi­tev­za­ča­snih­pro­met­nih­ po­ve­zav­do­sta­no­vanj­skih­ ob­jek­tov­ter­dru­ge­ukre­pe­za­zma­njša­nje­ ogro­že­no­sti.­ V­dneh­po­ne­sre­či­smo­na­pod­la­gi­in­ter­ven­tnih­ ukre­ pov­in­s­so­de­lo­va­njem­ stro­kov­nja­kov­ s­po­dro­čja­pro­ me­ta,­grad­be­niš­tva­ in­vo­dne­ga­go­spo­dar­stva­ za­če­li­z­ od­prav­lja­njem­ po­sle­dic­na­naj­bolj­po­ško­do­va­nih­ ce­ stnih­od­se­kih.­Naj­prej­smo­od­stra­ni­li­zem­lji­ne­s­cest,­ ki­še­ni­so­bi­le­po­ško­do­va­ne.­ Za­ra­di­ze­melj­skih­ pla­zov­ in­usa­dov­ce­stnih­od­se­kov­smo­po­sta­vi­li­sku­paj­de­vet­ po­pol­nih­in­del­nih­za­por.­ Ta­koj­po­pr­vih­pri­ja­vah­do­god­kov­je­bi­la­v­de­žur­ni­ so­bi­PGD­Kam­nik­vzpo­stav­lje­na­ de­žur­na­eki­pa,­ki­je­ be­le­ži­la­vse­pre­je­te­pri­ja­ve­in­in­for­ma­ci­je­ ter­sta­nje­ na­te­re­nu.­Ga­sil­ske­eno­te­so­spro­ti­jav­lja­le­sta­nje­na­ po­sa­mez­nih­ ope­ra­tiv­nih­ ob­mo­čjih.­ Pri­prav­lja­la­ so­se­ krat­ka­po­ro­či­la­za­jav­nost.­Ob­čin­ske­ko­mi­si­je­za­oce­ nje­va­nje­ško­de­so­ta­koj­v­po­ne­de­ljek,­ 20.­9.,­pri­če­le­s­ po­pi­som­ško­de.­Pri­ogle­du­in­po­pi­su­ško­de­so­so­de­lo­ va­li­tu­di­zu­na­nji­stro­kov­nja­ki­grad­be­ne­stro­ke. Ze­ melj­ ski­plaz­je­za­ sul­edi­ no­do­ voz­ no­ce­ sto­do­sta­ no­ vanj­ skih­ob­ jek­ tov­v­Sto­ lni­ ku. Občina­KamnikObčina­Kamnik 28 29Vo­dna­uj­ma­med­17.­in­20.­9.­2010­je­v­ob­či­ni­Kam­ nik­pov­zro­či­la­ za­pri­bliž­no­6,5­mio­evrov­ško­de,­od­te­ ga­naj­več­za­ra­di­ze­melj­skih­ pla­zov­(2,6­mio­evrov),­na­ ce­stni­in­ko­mu­nal­ni­in­fras­truk­tu­ri­(120.000­evrov).­ Sku­paj­je­bi­lo­v­evi­den­co­po­plav­2010­vpi­sa­nih­277­ do­god­kov,­ ob­čin­ska­ko­mi­si­ja­pa­je­do­kon­ca­le­ta­za­ be­le­ži­la­še­do­dat­nih­8­ze­melj­skih­ pla­zov,­ki­smo­jih­ oce­ni­li­ter­vpi­sa­li­v­splet­no­apli­ka­ci­jo­za­vnos­ško­de.­ Pre­ gle­ dni­ ca­3:­Šte­ vi­ lo­evi­ den­ ti­ ra­ nih­do­ god­ kov­ob­ po­ pla­ vah­sep­ tem­ bra­2010­ Vr­ ste­do­ god­ kov­/­šte­ vi­ lo­do­ god­ kovPo­ pla­ ve­17. 9.–19. 9. 2010 Po­plav­lje­ni­ob­jek­ti­(sta­no­vanj­ski,­go­spo­dar­ski,­po­slov­ni) 19 Po­plav­lje­na­re­gi­o­nal­na­ce­sta 1 Po­ško­do­va­ne­ob­čin­ske­ce­ste­ 42 Po­ško­do­va­ne­goz­dne­ce­ste 7 Po­ško­do­va­ni­mo­sto­vi 2 Po­škod­be­na­vo­do­vo­dnem­omre­žju 5 Ško­da­na­elek­tro­­in­te­le­fon­skem­omre­žju 8 Ze­melj­ski­pla­zo­vi­na­ob­čin­ski­ce­stni­in­fras­truk­tu­ri 130 Ze­melj­ski­pla­zo­vi,­ki­so­ogro­zi­li­ob­jek­te 10 Ze­melj­ski­pla­zo­vi­na­kme­tij­skih­po­vr­ši­nah 27 Po­plav­lje­ne­in­po­ško­do­va­ne­kme­tij­ske­po­vr­ši­ne­ 18 Nak­na­dne­pri­ja­ve­(ze­melj­ski­pla­zo­vi) 8 Sku­ paj­ 277 Naj­več­po­ško­do­va­nih­ ob­jek­tov­v­po­pla­vah­sep­tem­ bra­2010­je­bi­lo­za­ra­di­ze­melj­skih­ pla­zov.­Ker­so­sta­ no­vanj­ske­ ob­jek­te­ogro­ža­li­pla­zo­vi,­je­bi­la­po­tre­bna­ eva­ku­a­ci­ja­pet­ih­dru­žin.­ Stal­na­de­žur­na­slu­žba,­ki­je­bi­la­okre­plje­na­ že­po­ pr­vih­pri­ja­vah,­je­bi­la­vzpo­stav­lje­na­ v­de­žur­ni­so­bi­PGD­ Kam­nik­vse­do­20.­9.­2010.­Od­pet­ka,­17.­9.,­od­13.­ ure­pa­vse­do­ne­de­lje,­19.­9.,­je­vo­di­la­evi­den­co­po­ ško­do­va­nih­ in­ne­po­kri­tih­ ob­jek­tov,­evi­den­co­pri­ho­da­ kam­ni­ških­ ga­sil­cev­in­pri­pa­dni­kov­ dru­gih­pro­sto­vo­ljnih­ ekip.­ Sku­paj­je­v­ča­su­od­17.­9.­do­20.­9.­na­in­ter­ven­ci­ji­ in­pri­od­prav­lja­nju­ po­sle­dic­po­plav­v­na­ši­ob­či­ni­so­de­ lo­va­lo­535­ga­sil­cev,­ki­so­opra­vi­li­3.435­de­lov­nih­ur.­Franc Miš Društvo gorska reševalna služba Kamnik Sodelovanje z Društvom gorska reševalna služba Kamnik Člani­Društva­gorska­reševalna­služba­(GRS)­Kam­ nik­od­ustanovitve­ pred­90­leti­uspešno­sodelujemo­ z­ različnimi­reševalnimi­ enotami­in­društvi­iz­kamniške­ občine,­zlasti­pa­s­Planinskim­ društvom,­ od­koder­do­ bimo­večino­kadra,­s­Policijsko­postajo,­čeprav­ni­več­ potrebe,­da­bi­za­sklic­reševalne­ekipe­skrbela­polici­ ja,­kot­je­svoj­čas­milica,­s­kamniškimi­ in­okoliškimi­ gasilskimi­ društvi,­z­družbo­Velika­planina,­d.­o.­o.,­z­ osnovnimi­ šolami­–­skratka,­močno­smo­vpeti­v­lokal­ no­okolje­in­odprti­za­sodelovanje­ z­vsemi.­Odlično­je­ sodelovanje­ z­Občino­Kamnik,­s­katero­imamo­pod­ pisano­tudi­pogodbo­o­sofinanciranju.­ Zavedamo­ se,­ da­sodelovanje­ prispeva­k­boljši­kakovosti­ našega­ delovanja,­ ne­nazadnje­je­to­potrebno­tudi­zaradi­pre­ ventivnega­delovanja.­ Preglednica­1:­Pregled­intervencij­Društva­ GRS­Kamnik­v­obdobju­2006–2011 L e ­to Sku­ paj 2006 2007 2008 2009 2010 2011 Št.­reše­valnih­akcij2617 181714 18 110 Št.­iskal­nih­akcij65 07 87 33 Skupaj­vse­ interven­ cije32 22 1824 2225143 Št.­pone­sre­čenih­3625 212524 22153 Preglednica­2:­Pregled­števila­reševalcev­in­reševalnih­ur­v­obdobju­zadnjih­6­let Leto 2006 2007 2008 2009 2010 2011 Ure­reševalnih­intervencij330296 332214315476 Ure­iskalnih­intervencij96584 0420 318193 Skupaj­vse­ure­reševalcev426 880 332634633670 Št.­sodelujočih­reševalcev13617396148 133159 Intervencija­GRS­Kamnik­s­helikoptersko­enoto­Slovenske­policije.­Foto:­Arhiv­CZ­Kamnik.Če­je­mogoče,­rešujemo­s­pomočjo­helikopterja.­Foto:­Franc­Miš. Občina­KamnikObčina­Kamnik 30 31Reševalne­intervencije­in­usposabljanja­ –­osnovna­dejavnost­društva­ V­povprečju­ v­zadnjih­letih­opravimo­ po­24­ različno­zahtevnih­ intervencij­ letno­in­oskrbimo­26­ ponesrečencev.­ Ker­»običajnih«­ intervencij­ ni­in­je­vsa­ ka­po­svoje­»unikat«,­moramo­biti­reševalci­ves­čas­ vrhunsko­usposobljeni­ ter­fizično­in­psihično­priprav­ ljeni.­Da­to­zagotovimo,­ se­moramo­stalno­usposa­ bljati­in­skrbeti­za­svojo­psihofizično­ kondicijo,­za­kar­ žrtvujemo­ogromno­truda­in­prostega­časa.­ Inštruktorji­ Društva­GRS­Kamnik­vsako­leto­orga­ni­ zirajo­po­dve­usposabljanji­ iz­letne­in­zimske­tehnike­ reševanja.­ Na­njih­se­ponovi­vsa­tehnika­reševanja­v­ gorah­in­na­drugem­zahtevnem­ terenu­ter­prikažejo­ novosti­in­izboljšave.­ Precej­časa­je­treba­nameniti­ tudi­usposabljanju­ in­obnavljanju­ veščin­prve­pomoči,­ pri­čemer­aktivno­sodelujejo­ zdravniki­našega­in­so­ sed­njih­društev.­Vsa­usposabljanja­ so­pogoj­za­po­ daljšanje­delovne­licence­gorskega­reševalca.­ Reševalci­ se­po­osnovnem­ usposabljanju­ lahko­ vklju­čijo­v­specialistična­ usposabljanja­ in­pridobijo­ nazive:­gorski­reševalec­ inštruktor,­ gorski­reševalec­ letalec,­zdravnik­letalec­in­gorski­reševalec­ vodnik­ lavinskega­ psa.­Inštruktorji­ skrbijo­za­usposabljanje­ članov,­reševalci­letalci­in­zdravniki­reševalci­letalci­iz­vajajo­reševanje­s­pomočjo­helikopterja,­ vodniki­lavin­ skih­psov­in­njihovi­štirinožni­prijatelji­pa­so­dodatno­ usposobljeni­ za­reševanje­zasutih­v­plazu­in­za­iskanje­ pogrešanih­oseb. Aktivni­reševalci­ društva,­ki­so­opravili­specialistična­ usposabljanja:­ •­inštruktorji:­ Janez­Ažman,­Boštjan­Grilc,­Jernej­La­ ni­šek,­Vilko­Rifelj­in­Genadij­Štupar;­Janez­Kosec­ je­v­društvu­že­več­kot­40­let­in­je­še­vedno­aktiven­ inštruktor; •­reševalci­letalci:­Damjan­Kočar­in­Matjaž­Ravnikar,­ ki­se­jima­bosta­letos­pridružila­še­Matej­Bizjak­in­ Jernej­Lanišek; •­zdravnik­reševalec­letalec:­dr.­Primož­Trunk;­ •­vodniki­reševalnih­ psov:­Matjaž­Ravnikar,­Boris­in­ Genadij­Štupar­ter­Marko­Petek,­ki­se­je­za­to­začel­ usposabljati. Med­redna­letna­usposabljanja ­spadajo­tudi­uspo­ sabljanja­za­reševanje­iz­gondole­in­sedežnice.­ V­tem­ sklopu­smo­imeli­leta­2010­prikazno­vajo­reševanja­ s­pomočjo­nove­naprave­za­spuščanje­ potnikov­iz­ kabine,­ki­so­si­jo­ogledali­predstavniki­ Občine­Kam­ nik,­predvsem­ pa­je­bila­zanimiva­za­medije.­POP­TV­ je­o­vaji­pripravil­prispevek,­ tako­da­smo­s­tem­člani­ Društva­GRS­Kamnik­posredno­prispevali­tudi­k­pro­ mociji­Velike­planine.­ Reševanje­v­zimskih­razmerah.­Foto:­Franc­Miš. Zaradi­vse­večjega­števila­iskalnih­intervencij­ in­ zaradi­nove­tehnologije­ se­zadnja­leta­posveča­ve­ liko­pozornosti­ usposobljenosti­ članov­za­iskanje­ pogrešanih­ oseb­s­pomočjo­GPS.­V­ta­namen­sta­bili­ v­letu­2010­izvedeni­usposabljanji­ skupaj­s­pripadniki­ Policijske­postaje­Kamnik­in­Domžale,­v­letu­2011­pa­ smo­k­usposabljanju­ povabili­še­člane­PGD­Kamnik,­ Nevlje­in­Kamniška­Bistrica. Ker­postajajo­intervencije­ vse­zahtevnejše,­ v­njih­ velikokrat­ sodeluje­več­enot,­za­uspešno­izvedbo­pa­ je­treba­poznati­vedno­več­nove­tehnologije,­ so­se­ leta­2010­Damjan­Kočar,­Franc­Miš­in­Genadij­Štupar­ udeležili­usposabljanja­ za­vodje­intervencij,­ ki­ga­or­ ganizira­URSZR­v­izobraževalnem­centru­na­Igu.­Preventivna­dejavnost Člani­Društva­GRS­Kamnik­že­več­desetletij­zago­ tavljamo­spremljevalno­ ekipo­na­Rokovnjaškem­ po­ hodu,­ki­ga­organizira­Planinsko­društvo­Kamnik.­Leta­ 2006­smo­skupaj­s­člani­Planinskega­ društva­Kam­ nik­obudili­nekdanji­Štuparjev­ memorial­ z­imenom­ Kamniški­memorial­ za­smučko­in­cepin,­kjer­vsako­ leto­sodelujemo­ in­poskušamo­ obiskovalcem­ zagoto­ viti­čim­večjo­varnost.Skrb­za­pomlajevanje­moštva­ Zavedajoč­ se,­da­je­nenehno­treba­skrbeti­za­no­ve­ člane­in­s­tem­zagotoviti­kontinuiteto­ našega­de­la,­smo­ v­zadnjih­treh­letih­v­svoje­vrste­sprejeli­8­kamniških­ alpinistov,­ ki­kot­pripravniki­ za­gorskega­reševalca­že­uspešno­sodelujejo­ pri­vseh­naših­aktivnostih.­ Trije­ pripravniki­ so­letos­opravili­vse­potrebne­izpite­in­post­ ali­gorski­reševalci­z­licenco.­­Štirje­člani­se­bodo­letos­ udeležili­usposabljanja­za­inštruktorje.­Sodelovanje­v­Gorski­reševalni­ zvezi­Slovenije­(GRZS)­ Člani­Društva­GRS­Kamnik­smo­aktivno­udeleženi­ pri­vseh­tečajih­in­seminarjih,­ ki­jih­za­posebna­usposa­ bljanja­organizira­GRZS.­Udeležujemo­ se­tekmovanj­ iz­ prve­pomoči­ob­Dnevu­reševalcev­ in­ostalih­prireditev,­ ki­jih­organizirajo­društva­GRS­v­Sloveniji. V­mandatnem­ obdobju­2010–2014­ smo­aktivni­ tudi­pri­delu­in­vodenju­GRZS.­Naši­člani­so:­•­Vladimir­Habjan­–­predsednik­ in­član­uredniškega­ odbora­za­pripravo­zbornika­GRZS;­ •­Janez­Podjed­–­član­upravnega­ odbora­Ustanove­ sklad­Okrešelj,­ •­Genadij­Štupar­–­član­Izpitne­komisije, •­Damjan­Kočar­–­član­Komisije­za­letalsko­reševanje,­ •­dr.­Primož­Trunk­–­član­Komisije­za­medicino, •­Janez­Kosec­–­član­Komisije­za­informiranje,­ •­Alojz­Jerman­–­član­Nadzornega­odbora­GRZS,­ •­Franc­Miš­–­podpredsednik­GRZS.­ Usposabljanje­drugih­–­pomemben­prispevek­k­preprečitvi­nesreč.­Foto:­Franc­Miš. Občina­KamnikObčina­Kamnik 32 33 Zahtevno­stensko­reševanje.­Foto:­Franc­Miš.Poročilo­o­delu­v­letu­2010 1.­Pregled­članstvaPodatki­o­članih­(december­2010): •­število­članov­ 51­ •­častni­člani­ 6 •­reševalci­z­licenco­ 31­ •­pripravniki­ 6 2.­Reševalna­dejavnost Kot­vsako­leto­je­bila­tudi­v­letu­2010­glavna­de­ javnost­Društva­GRS­Kamnik,­ustanovljenega­ pred­89­ leti­kot­Rešilna­postaja­Kamnik,­prostovoljno­ pomagati­ ljudem­pri­nesrečah­v­gorah­in­na­težko­dostopnih­ te­ renih.­ V­letu­2010­smo­imeli­skupaj­22­intervencij,­ od­ tega­14­reševalnih­ in­8­iskalnih.­Skupaj­smo­reševali­ 24­oseb,­žal­smo­od­teh­z­gora­prinesli­4­mrtve.­V­in­ tervencijah­ je­bilo­udeleženih­ 133­reševalcev,­ ki­so­ opravili­633­ur­reševalnega­dela. 3.­Usposabljanje Pogoj,­da­čim­uspešneje­ in­čim­bolj­varno­izvajamo­ reševalno­ dejavnost,­ je­seveda­nenehno­usposablja­ nje.­V­letu­2010­smo­izvedli­naslednja­usposabljanja: •­zimsko­usposabljanje­–­2­krat, •­letno­usposabljanje­na­balvanu­Sivnica, •­prikazna­vaja­reševanja­potnikov­iz­gondole­Velika­ planina, •­uporaba­jeklenice­v­soteski­Predaselj­–­3­krat, •­uporaba­statičnih­vrvi­na­poligonu­Perovo, •­iskanje­pogrešanih­oseb­–­Kranjski­Rak, •­obnavljalno­usposabljanje­iz­prve­pomoči.Skupaj­je­bilo­opravljenih­ več­kot­1300­ur­usposa­ b­ljanja. 4.­Ostale­dejavnostiOb­tradicionalnih­dejavnostih •­udeležba­na­usposabljanju­ Društva­GRS­Železna­ Kapla,­ •­organizacija­ prireditve­ Kamniški­ memorial­ za­ smučko­in­cepin,­ •­dežurstvo­pri­Rokovnjaškem­pohodu, •­prikaz­dejavnosti­ Društva­GRS­Kamnik­v­Arbore­ tumu, •­dežurstva­v­poletni­sezoni­–­julij,­avgust, •­dežurstvo­na­Dnevu­kamniških­planin, •­dežurstvo­ pri­gorskem­teku­–­državno­in­svetovno­ prvenstvo, •­dežurstvo­na­pastirskem­prazniku­na­Veliki­planini, •­novoletno­srečanje­članov­Društva­GRS­Kamnik, smo­v­letu­2010­ •­pripravili­prireditev­ob­odprtju­novega­bivaka, •­izvedli­tabor­v­Dolomitih­in­ •­uredili­helidrom­ v­Kamniški­Bistrici­na­ jasi­pri­Jurju.Kot­vedno­je­bilo­tudi­letos­opravljenega­ veliko­dela­ na­področju­preventivnih­dejavnosti,­in­sicer: •­obhodi­terenov­in­pregledi­planinskih­poti, •­predavanja­po­šolah, •­predstavitev­ služb­za­zaščito­in­reševanje­skupaj­s­ Policijsko­postajo­Kamnik­in­z­gasilskim­društvom. Za­te­dejavnosti­ je­bilo­opravljenih­ več­kot­1800­ur­ dela. V­naslednjem­ letu­društvo­praznuje­90­letnico­ ustanovitve.­ Že­v­letu­2010­so­stekla­vsa­dela­za­ pripravo­koledarja,­ zbornika­Društva­GRS­Kamnik­in­ proslave­ob­obletnici. Primarna­ dejavnost­ članov­društva­je­reševanje­ in­usposabljanje,­ vemo­pa,­da­je­potrebno­opraviti­ tudi­veliko­organizacijskega­ dela.­Vodenje­evidenc­ je­reševalcem­ nujno­zlo,­zato­je­marsikaj­narejenega­ ostalo­nezabeleženo­ in­marsikatera­ opravljena­ ura­ni­ evidentirana. Člani­nenehno­skrbimo­tudi­za­svojo­psihofizično­ pripravljenost­ in­v­ta­namen­redno­izvajamo­individu­ alne­treninge,­zato­z­gotovostjo­ lahko­trdimo,­da­smo­ člani­društva­v­letu­2010­opravili­precej­več­kot­5000­ ur­prostovoljnega­dela. Nemalokrat­ nas­gorske­reševalce­ sprašujejo,­ ko­ liko­zaslužimo­ za­svoje­delo.­Naj­ponovno­povemo,­ da­smo­prostovoljci­ in­vso­svojo­dejavnost­ opravimo­ brezplačno,­ povrnjeni­so­nam­samo­materialni­ stroški.­ Največje­plačilo­nam­je­rešeno­življenje­in­iskreno­ izrečen­ali­zapisan­hvala. Občina­Kamnik 34 Razprave­–­naravoslovje 35Dr. Bran ko Vreš, dr. Ta tja na Če lik Ljub ljan ska 3D, Kam nik Ras tlin ske za ni mi vo sti Kam ni ka Uvod Ko­vza­me­mo­ v­ro­ke­pu­bli­ka­ci­je,­ ki­nas­sez­na­nja­jo­ z­zgo­do­vi­no­ kra­ja,­to­krat­ima­mo­v­mi­slih­naš­Kam­nik,­ lah­ko­spoz­na­mo,­ da­zgo­do­vi­no­pred­stav­lja­jo­ pred­vsem­ zgrad­be­in­lju­dje.­Kje­v­zgo­do­vin­skih­ vi­rih­pa­se­skri­va­ na­ra­va,­ka­te­re­zna­čil­no­sti­ po­sa­mez­ne­ga­ ob­mo­čja­se­ odra­ža­jo­v­obli­ki,­ve­li­ko­sti,­ča­sov­nem­ so­sle­dju­in­ar­hi­ tek­tur­nih­po­se­bno­stih­ zgradb,­je­zi­ku,­še­gah­in­na­va­ dah,­kul­tu­ri,­zgo­do­vin­skih­ do­god­kih,­ »po­mem­bnih«­ in­ osta­lih,­»na­va­dnih«­ lju­di?­Pred­krat­kim­(12.­no­vem­bra­ 2011)­smo­ime­li­pri­li­ko­pri­sos­tvo­va­ti­ iz­jem­no­do­ži­ve­ti­ pred­sta­vi­tvi­ knji­ge­ 750 let Kam ni ka­ pro­fe­sor­ja­ Zi­ke,­ki­ jo­je­po­av­tor­je­vih­ ob­ja­vah­v­Kam ni škem ob ča nu­iz­ pred­treh­de­set­le­tij­ure­dil­in­iz­čr­pno­pred­sta­vil­Fran­ce­ Ma­le­šič,­upo­ko­je­ni­zdrav­nik.­V­knji­gi­smo­že­le­li­po­i­ska­ ti­tu­di­za­pi­se­o­spre­mi­nja­nju­ na­rav­ne­ga­ oko­lja.­Za­pi­si­ o­na­ra­vi,­kaj­po­do­bne­ga,­ kot­je­v­svo­jih­de­lih­med­dru­ gim­za­pi­sal­ali­v­obli­ki­sli­kov­ne­ga­ gra­di­va­pred­sta­vil­ naš­po­li­hi­stor­Val­va­sor­(1865),­bi­nam­bi­li­ze­lo­do­bro­ do­šli­pri­ugo­tav­lja­nju­ spre­memb­ v­ras­tlin­stvu­ in­ži­val­ stvu­Kam­ni­ka,­na­ka­te­re­je­v­svo­ji­bliž­nji­pre­te­klo­sti­ moč­no­vpli­val­člo­vek.­Pre­bi­ra­li­smo­tu­di­ne­ko­li­ko­sta­ rej­šo­pu­bli­ka­ci­jo­ Lju­de­vi­ta­Stiasnyja­(1894)­o­zem­lje­ pi­sno­zgo­do­vin­skem­ opi­su­Kam­ni­ka­ter­z­za­ni­ma­njem­ pre­gle­da­li­ to­vr­stne­pri­spev­ke­v­sta­rej­ših­let­ni­kih­ Kam­ ni ške ga zbor ni ka­(Ma­le­šič­1996,­Sa­ga­din­1996,­Er­žen­ 2000,­Štu­lar­2006­idr.).­Že­le­nih­po­dat­kov­ni­smo­ve­li­ ko­za­sle­di­li­ali­pa­smo­jih­mor­da­pre­zr­li.­V­Kam ni škem zbor ni ku­je­iz­no­vej­še­ga­ ob­dob­ja­ob­jav­lje­nih­ kar­ne­kaj­ na­ra­vo­slov­nih­ raz­prav,­ki­obrav­na­va­jo­ ras­tlin­stvo­ in­ ži­val­stvo­oko­li­ce­Kam­ni­ka,­ kot­npr.­ob­mo­čja­Kam­ni­ ških­Alp­(Sla­pnik­1996a,­2000,­2004,­Dro­ve­nik­2006,­ Jen­ko­2006),­Me­ni­ne­pla­ni­ne­(Dro­ve­nik­2004,­Ma­rin­ ček­2004,­Vreš­s­sod.­2008),­Ve­li­ke­pla­ni­ne­(Kre­gar­s­ sod.­2006),­do­li­ne­in­so­te­ske­Nev­lji­ce­(B.­&­D.­Be­zek­ 1998,­Dro­ve­nik­2002,­Vreš­s­sod.­2002),­Tu­nji­ške­ga­ gri­če­vja­(Ža­lo­har­2004,­Križ­nar­2006,­Ža­lo­har­&­Hi­tij­ 2008),­med­nji­mi­pa­se­le­red­ke­na­na­ša­jo­ne­po­sre­dno­ tu­di­na­me­sto­Kam­nik­(Dro­ve­nik­2000,­2008,­Be­zek­ 2008).­Po­sa­mič­ni­ po­dat­ki­o­pri­sot­no­sti­ ras­tlin­skih­ in­ ži­val­skih­vrst­v­Kam­ni­ku­in­nje­go­vi­oko­li­ci­so­ob­jav­lje­ni­ tu­di­v­dru­gih­na­ra­vo­slov­nih­ štu­di­jah,­bo­di­si­v­sta­rej­ših­ (Hayek­&­Pa­u­lin­1907,­Ha­fner­1908–1912,­ Wraber­ 1966)­ali­no­vej­ših­(Wraber­&­Sko­ber­ne­1989,­Sla­pnik­ 1996b,­Pra­prot­nik­ 1998,­Bre­lih­s­sod.­2006,­Če­lik­s­ sod.­2005).­ Me­sto­Kam­nik­je­še­ne­kaj­de­set­le­tij­na­zaj­ob­se­ga­lo­ bis­tve­no­ma­njše­ozem­lje­kot­ga­se­daj,­nje­go­va­hi­tra­ »rast«­pa­bo­tru­je­tu­di­spre­mem­bam­ v­na­ra­vi,­ki­jih­bo­ mo­lah­ko­pri­ka­za­li­na­ne­ka­te­rih­pri­me­rih­(npr.­iz­gi­nja­ nje­ne­ka­te­rih­do­ma­čih­vrst­ras­tlin­in­ži­va­li­ter­ po­jav­lja­ nje­ne­ka­te­rih­no­vih,­tu­je­ro­dnih).­ Ker­je­se­da­nji­Kam­nik­po­po­vr­ši­ni­bis­tve­no­ve­čji­kot­ne­koč­in­ker­ima­mo­le­ ne­kaj­na­ra­vo­slov­nih­ po­dat­kov­iz­bliž­nje­pre­te­klo­sti,­ ki­ so­tež­ko­toč­no­opre­de­lji­vi­ gle­de­na­nji­ho­vo­ob­jav­lje­no­ na­ha­ja­li­šče,­ bo­mo­pri­obrav­na­vi­ upoš­te­va­li­ šir­še­ob­ mo­čje­me­sta­Kam­ni­ka,­ka­kr­šno­poz­na­mo­da­nes.­Da­ bi­se­izog­ni­li­po­nav­lja­nju­ že­mno­go­krat­ na­tan­čno­opi­ sa­nih­zem­lje­pi­snih­ zna­čil­no­sti­ Kam­ni­ka­z­oko­li­co­(Me­ lik­1959,­Lah­1990,­Per­ko­&­Oro­žen­Ada­mič­1998),­si­ na­tem­me­stu­do­vo­li­va­pov­ze­ti­kra­tek­opis­kra­ja­(ra­ zi­sko­va­ne­ga­ ob­mo­čja)­iz­iz­jem­no­sli­ko­vi­te­ga­ be­se­di­la­ Lju­de­vi­ta­Stiasnyja­(1894:­4):­»Na­se­ve­ru­‘v­dnu­zad­ sto­je­snež­ni­kov­ve­li­ka­ni’:­Grin­to­vec,­ Rin­ka,­Bra­na,­Sku­ ta,­Pla­nja­va,­Os­tri­ca­itd.,­ki­mo­goč­no­dvi­ga­jo­go­le­gla­ ve­pro­ti­viš­nje­ve­mu­ ne­bu;­spre­daj­na­jug­se­ši­ri­plodna­ ra­ván­tje­do­be­le­Ljub­lja­ne­in­do­sta­re­ga­Kra­nja,­po­ra­ ste­na­z­buj­no­tra­vo­in­zla­tim­ži­tom.­Na­vsho­du­je­za­ va­ro­va­no­me­sto­s­str­mo­go­ro­sta­sno­ pe­či­no,­iz­nad­ka­ te­re­gle­da­v­do­li­no­si­va­raz­va­li­na­‘Sta­re­ga­Gra­dú’;­na­ za­ho­dni­stra­ni­pa­se­dvi­ga­ni­zek­holm,­po­ra­sten­čez­ in­čez­s­kra­snim­ze­le­njem.­Iz­sre­de­me­sta,­itak­te­sno­ ome­je­ne­ga,­ ki­pi­v­zrak­ka­me­nit­hrib­ček,­na­če­gar­vr­hu­ se­be­li­pri­jaz­na,­sta­ro­dav­na­ cer­kvi­ca.­V­te­sni­stru­gi­tik­ me­sta­pa­ska­klja­iz­pod­be­lih­snež­ni­kov­ pla­nin­ska­hči­ Bis­tri­ca,­bis­tra­ka­kor­rib­je­oko,­ter­na­pa­ja,­zdru­živ­ši­se­ uprav­pri­me­stu­z­Nev­lji­co,­po­lja­in­li­va­de­tje­do­de­ro­če­ Sa­ve.«Ob­ mo­ čje­ me­ sta­ Kam­ nik,­ ki­smo­ ga­upoš­ te­ va­ li­ pri­po­ pi­ so­ va­ nju­ras­ tlin­ stva.­ Vir:­Atlas­ Slo­ ve­ ni­ je,­ 3.­iz­ da­ ja,­ MK,­Ljub­ lja­ na,­ 1996.­ Razprave­–­naravoslovjeRazprave­–­naravoslovje 36 37Me­ to­ do­ lo­ gi­ ja Flo­ri­stič­ne­ po­pi­se­smo­na­re­di­li­po­stan­dar­dni­ sred­ nje­e­vrop­ski­ me­to­di­flo­ri­stič­ne­ga­ po­pi­so­va­nja­ (Ha­e­u­ pler­1976).­Pri­na­va­ja­nju­ras­tlin­skih­ imen­smo­upo­ra­ bi­li­do­lo­če­val­ni­ ključ­ Ma la flo ra Slo ve ni je­(Mar­tin­čič­ s­ sod.­2007).­Zbra­ni­her­ba­rij­ski­ pri­mer­ki­ras­tlin­so­shra­ nje­ni­v­her­ba­ri­ju­LJS­Bi­o­lo­ške­ga­ in­šti­tu­ta­Jo­va­na­Had­ ži­ja­ZRC­SA­ZU;­fo­to­graf­ski­ ma­te­ri­al­je­shra­njen­v­fo­to­ te­kah­av­tor­jev.­Po­pi­se­smo­vne­sli­v­po­dat­kov­no­ zbir­ko­ Flo­Veg­Si­(Se­li­škar­T.­s­sod.­2003).­Me­sto­Kam­nik­se­v­ ce­lo­ti­na­ha­ja­v­kva­dran­tu­ 9753/4­po­sred­nje­e­vrop­ski­ me­to­di­flo­ri­stič­ne­ga­ kar­ti­ra­nja­ ozi­ro­ma­v­kva­dran­tu­ UTM­33T­VM71­evrop­ske­me­to­de­flo­ri­stič­ne­ga­ kar­ti­ ra­nja.­ Re­ zul­ ta­ ti Ras­tlin­stvu­ Kam­ni­ka­se­(av­tor­ja)­po­sve­ča­va­ od­le­ta­ 2000­da­lje,­po­tem­ko­smo­se­z­dru­ži­no­pri­se­li­li­v­Kam­ nik.­V­12­le­tih­sva­opra­vi­la­več­kot­50­bolj­ali­manj­ na­ključ­nih­ po­pi­so­vanj­ ras­tlin­na­ob­mo­čju,­ki­ga­da­ nes­ob­se­ga­me­sto­Kam­nik­(vključ­no­z­ob­mo­čji­No­vi­ trg,­Sta­ri­grad,­Pe­ro­vo,­Ba­kov­nik­in­Du­pli­ca).­Kljub­na­ ji­ne­mu­ne­na­črt­ne­mu­ zbi­ra­nju­po­dat­kov­o­kam­ni­ških­ ras­tli­nah­se­na­ma­jih­je­zde­lo­vre­dno­vsaj­na­krat­ko­ pred­sta­vi­ti,­ saj­med­nji­mi­naj­de­mo­ne­kaj­prav­za­res­ za­ni­mi­vih­po­se­bno­sti­ ali­red­ko­sti.­Hkra­ti­že­li­va­opo­zo­ ri­ti­tu­di­na­tu­je­ro­dne­ras­tli­ne,­ki­so­v­me­stnih­oko­ljih­ vse­bolj­pri­sot­ne,­po­ne­kod­po­sta­ja­jo­ce­lo­pre­vla­du­jo­ če,­in­med­nji­mi­iz­po­sta­vi­ti­ ne­kaj­ta­ko­ime­no­va­nih­ in­ va­ziv­nih­vrst,­to­je­ti­stih­tu­jih­vrst,­ki­so­se­v­do­ma­čem­ oko­lju­raz­ši­ri­le­pred­vsem­za­ra­di­ne­pri­mer­ne­ga­ de­lo­va­ nja­člo­ve­ka­in­so­ta­ko­pro­dor­ne,­da­po­ne­kod­v­ce­lo­ti­ iz­po­dri­ne­jo­do­ma­če­ras­tlin­stvo. V­ob­dob­ju­2000–2011­ sva­v­60­flo­ri­stič­nih­ in­ve­ge­ ta­cij­skih­po­pi­sih­zbra­la­po­dat­ke­o­po­jav­lja­nju­ 300­vrst­ ras­tlin­ozi­ro­ma­305­sku­pno­z­na­ved­ba­mi­ iz­li­te­ra­tu­re­ (Hayek­&­Pa­u­lin­1907,­Wraber­1966,­Wraber­&­Sko­ ber­ne­1989,­Pra­prot­nik­ 1998).­Šte­vi­lo­vrst­je­ne­ko­li­ko­ ve­čje,­ker­sva­v­sez­na­mu­upoš­te­va­la­ tu­di­goz­dne­vr­ ste,­po­pi­sa­ne­na­ob­mo­čju­goz­dov­v­Spod­njem­ Pe­ro­ vem­in­na­po­bo­čjih­Sta­re­ga­gra­du.Za­ va­ ro­ va­ ne­in­ogro­ že­ ne­ras­ tlin­ ske­vr­ ste Med­vse­mi­305­za­be­le­že­ni­mi­ vr­sta­mi­je­8­za­va­ro­ va­nih­(Sko­ber­ne­ 2007).­Med­nji­mi­or­hi­dej,­eno­li­stne­ plev­ke­(Malaxis monophyllos ),­ki­jo­za­Kam­nik­(»bei­ Ste­in«)­na­va­ja­ta­Hayek­&­Pa­u­lin­(1907:­90),­in­pur­ pur­ne­moč­vir­ni­ce­ (Epi pac tis pur pu ra ta),­ki­jo­je­v­zbir­ ki­Flo ra exsiccata Car ni o li ca­pod­za­po­re­dno­ šte­vil­ko­ 1871,­z­na­ha­ja­li­ščem­ Sta­ri­grad­nad­Kam­ni­kom,­ iz­dal­ zna­me­ni­ti­ slo­ven­ski­ bo­ta­nik­Al­fonz­Pa­u­lin­(Wraber­ 1966:­141),­ni­sva­uspe­la­po­tr­di­ti.­Med­naj­de­ni­mi­ pa­ so­na­va­dna­ci­kla­ma­(Cyclamen pur pu ra scens ),­bla­go­ di­še­či­te­loh­(Hel le bo rus odo rus),­po­mla­dan­ski­ ve­li­ki­ zvon­ček­(Le u co jum ver num),­her­me­li­ka­ (Se dum maxi ­ mum),­tur­ška­li­li­ja­(Li li um mar ta gon)­in­ti­sa­(Taxus bac ca ta).­Sled­nja­in­obe­naš­te­ti­or­hi­de­ji­so­za­ve­de­ne­ tu­di­na­rde­čem­sez­na­mu­slo­ven­skih­ ogro­že­nih­ras­tlin­ (Ura dni list RS,­ 82/2002).­ Nanj­sta­uvr­šče­ni­še­Shutle­ worthov­ro­goz­(Typha shuttleworthii )­in­na­va­dna­vrel­ka­(Blysmus com pres sus),­ka­te­re­pri­sot­nost­ »pri­Kam­ni­ ku«­sta­ob­ja­vi­la­Hayek­in­Pa­u­lin­(1907:­84),­mid­va­pa­ nje­ne­pri­sot­no­sti­ni­sva­uspe­la­po­tr­di­ti.­Zna­ me­ ni­ te­ras­ tlin­ ske­vr­ ste Na­ob­mo­čju­Kam­ni­ka­sva­na­šla­tu­di­tri­zna­me­ni­te­ slo­ven­ske­ ras­tli­ne­(Wraber­T.­1990):­be­li­šaš­(Carex al ba),­te­vje­(Hacquetia epi pac tis)­ in­ši­ro­ko­li­stno­ gra­ši­ co­(Vi cia oro bo i des).­Vse­so­goz­dne­vr­ste,­naj­de­ne­na­ po­bo­čjih­Sta­re­ga­gra­du­in­Za­pric.­Tu­ je­ ro­ dne­ras­ tlin­ ske­vr­ ste Med­tu­je­ro­dni­mi­ vr­sta­mi­naj­prej­ome­ni­mo­po­di­vja­ ne­okra­sne­ras­tli­ne,­ki­se­v­Kam­ni­ku­po­jav­lja­jo­po­sa­ mič,­le­na­ne­kaj­me­stih­in­za­en­krat­še­ni­ma­jo­vpli­va­na­ do­ma­če­ras­tlin­stvo.­ Bal­fo­u­ro­va­ ne­do­ti­ka­(Im pa ti ens bal fo u rii)­in­na­va­dno­vol­čje­ja­bol­ko­(Physalis al ke ken gi)­ sta­ušli­z­vr­tov­in­se­za­en­krat­skri­va­ta­še­med­gr­mič­ki­ ka­li­ne­v­ži­vih­me­jah­(me­ji­cah)­vr­tov­na­Ba­kov­ni­ku.­ Še­ dve­okra­sni­ras­tli­ni,­ubež­ni­ci­z­vr­tov,­le­pi­slak­(Ipo mo­ ea pur pu rea)­in­mo­dro­cvet­na­ ko­me­li­na­(Com me li na com mu nis)­se­po­jav­lja­ta­na­že­lez­ni­ški­po­sta­ji­Kam­nik­ že­do­brih­pet­let.­Med­že­lez­ni­ški­mi­ ti­ri­se­raz­ra­šča­ta­ med­dru­gi­mi­ru­de­ral­ni­mi­ vr­sta­mi,­kot­so­npr.­na­va­dni­ rep­nja­ko­vec­ (Ara bi dop sis tha li a na),­ma­la­ko­smat­ka­ (Era gro stis mi nor),­spo­mla­dan­ska­ ko­ko­šni­ca­ (Erop hi­ la ver na),­tri­li­stni­kam­no­kreč­ (Saxifraga tridactylites)­ in­škr­lat­nor­de­ča­ kr­vo­moč­ni­ca­ (Ge ra ni um pur pu re um).­ Tem­se­v­ne­ko­li­ko­ve­čji­mno­ži­ni­pri­dru­žu­je­ta­ še­dve­in­ va­ziv­ni­vr­sti,­vir­gi­nij­ska­ dra­gu­ša­(Le pi di um vir gi ni cum)­ in­eno­let­na­su­ho­let­ni­ca­ (Eri ge ron an nu us ).­In­va­ziv­ne­ vr­ste­ime­nu­je­mo­ ti­ste­tu­je­ro­dne­vr­ste,­ki­se­na­ne­kem­ ob­mo­čju­ta­ko­raz­ši­ri­jo,­da­(sko­raj)­v­ce­lo­ti­pre­ra­šča­jo­ do­mo­ro­dno­ ras­tlin­stvo.­ Po­leg­obeh­že­ome­nje­nih­ ­smo­ jih­v­Kam­ni­ku­za­be­le­ži­li­še­šest.­Pe­li­no­li­stna­ žvr­klja­ (Am bro sia ar te mi si i fo lia)­je­aler­ge­na­ras­tli­na,­ka­te­re­ pe­lo­dni­prah­v­ob­dob­ju­cve­te­nja­v­poz­nem­po­le­tju­in­ je­se­ni­pov­zro­ča­nev­šeč­ne­aler­gi­je­na­člo­ve­ko­vih­ di­hal­ nih­po­teh;­pre­ra­šča­ob­po­tja­ter­že­lez­ni­ške­ na­si­pe­in­je­ v­Kam­ni­ku­na­sre­čo­še­do­kaj­red­ka.­Za­skrb­lju­jo­ča­ pa­ je­nje­na­vse­ve­čja­šte­vil­čnost­ ob­ce­sti­med­Kam­ni­kom­ in­Men­gšem,­ kjer­se­je­v­zad­njem­de­set­le­tju­ iz­ne­kaj­ ra­sto­čih­pri­mer­kov­ (opa­že­nih­v­le­tu­2000)­raz­mno­ži­la­ v­ti­soče­ras­tlin,­ki­pre­kri­va­jo­ oz­ko­bre­ži­no­med­ce­sto­ in­nji­va­mi.­Dom­ne­va­mo,­ da­ta­ko­mno­žič­ne­mu­ šir­je­nju­ bo­tru­je­upo­ra­ba­stro­jev­za­koš­njo­ce­stnih­bre­žin,­ki­ ras­tli­ne­ob­ce­sti­raz­ce­fra­jo,­ nji­ho­vo­se­me­pa­se­raz­ tre­se­da­leč­na­o­krog.­Ce­star­ji­ta­ko­ne­ho­te­po­ma­ga­jo­ hi­tre­mu­šir­je­nju­ene­naj­bolj­aler­ge­nih­ras­tlin­pri­nas. Ob­obre­žju­Kam­ni­ške­ Bis­tri­ce­se­raz­šir­ja­jo­pred­ vsem­slad­ko­di­še­če­be­lo­cvet­no­ dre­vo­ro­bi­ni­ja­(Ro bi­ nia pse u da ca cia ),­gr­mi­ča­sti­in­va­ziv­ki­ja­pon­ski­dre­snik­ (Fal lo pia ja po ni ca)­in­ka­li­no­li­stni­ po­ka­lec­(Physocar ­ pus opu li fo li us)­ter­okra­sni­vr­sti­to­pi­nam­bur­ ali­la­ška­ re­pa­(He li an thus tu be ro sus)­in­žle­za­va­ne­do­ti­ka­(Im­ pa ti ens glan du li fe ra).­Nji­ho­va­za­sto­pa­nost­ v­obrež­ nem­ras­tlin­stvu­ za­se­daj­še­ni­za­skrb­lju­jo­ča,­ kljub­ vse­mu­pa­je­v­zad­njem­de­set­le­tju­ opa­že­no­po­sto­pno­ po­ve­če­va­nje­ nji­ho­ve­šte­vil­čno­sti­ vzdolž­to­ka­Kam­ni­ške­ Bis­tri­ce­sko­zi­Kam­nik.Pre­ gled­in­kra­ tek­opis­kam­ niških ras­ tlin­ skih­za­ ni­ mi­ vo­ sti So­ ška­smi­ ljka O­so­ški­smi­ljki (Ce ra sti um sub tri flo rum)­ smo­v­Kam­ ni škem zbor ni ku že­pi­sa­li­(Vreš­s­sod.­2002),­ko­smo­ opi­so­va­li­ras­tlin­stvo­ so­te­ske­Nev­lji­ce.­Ras­tli­na­je­dvo­ let­ni­ca­ali­traj­ni­ca.­Cve­ti­od­ma­ja­do­ju­li­ja.­Ra­ste­na­ vlaž­nem­apnen­ča­stem­ gru­šču,­alp­skih­tra­tah,­vlaž­nih­ ska­lah,­pro­di­ščih­in­med­gr­mo­vjem,­ red­ke­je­v­bu­ko­ vih­goz­do­vih,­na­ne­ko­li­ko­hla­dnej­ših­ me­stih­v­mon­tan­ skem­in­su­bal­pin­skem­ pa­su­(do­2200­m)­ter­po­go­sto­ v­alp­skih­do­li­nah.­Je­en­de­mič­na­ vr­sta­Ju­lij­skih­Alp­ter­ zgor­nje­ga­ in­sred­nje­ga­ Po­so­čja­(Mayer­1960:­34).­V­ Slo­ve­ni­ji­jo­iz­ven­ob­mo­čja­skle­nje­ne­raz­šir­je­no­sti­ naj­ de­mo­še­v­Za­sa­vju­(Gar­tner­1939,­Mayer­1960,­Vreš­ 1996,­Jo­gan­s­sod.­2001),­na­Lu­bni­ku­pri­Škof­ji­Lo­ki­ ter­v­so­te­ski­Nev­lji­ce­(Vreš­s­sod.­2002).­So­ška­smiljka­ je­bi­la­opi­sa­na­z­Man­gar­ta­(Re­i­chen­bach­ 1841),­za­ni­ miv­pa­je­Frit­schev­ko­men­tar­k­tej­vr­sti­na­her­ba­rij­ski­ po­li­št.­3245­v­zbir­ki­Flo­ra­Exsiccata­Aus­tro­Hun­ga­ri­ ca,­kjer­ome­nja,­da­je­Re­i­chen­bach­ ras­tli­no­poz­nal­ tu­di­s­Sto­rži­ča­v­Kam­ni­ških­ Al­pah­(»und­von­der­Al­pe­ Sto­rshez­in­Ober­kra­in«).­ Tam­naj­bi­jo­na­mreč­na­bral­ vrt­nar­ljub­ljan­ske­ga­ bo­ta­nič­ne­ga­ vr­ta­An­drej­Fle­ ischmann,­ ven­dar­ve­lja­nje­go­va­naj­dba­za­ne­za­nes­ lji­vo,­saj­je­(ka­sne­je)­na­tej­go­ri­no­ben­na­ra­vo­slo­vec­ (vključ­no­z­av­tor­je­ma­ te­ga­pri­spev­ka)­ do­slej­še­ni­na­ šel,­kljub­več­krat­nim­ na­men­skim­ iska­njem.­ Dom­ne­ va­mo,­da­je­Fle­is­chmann­ to­vr­sto­mor­da­za­me­njal­s­ ko­ro­ško­smi­ljko­(Ce ra sti um ca rin thi a cum­subsp.­ ca rin­ thi a cum),­ki­je­v­Kam­ni­ških­ Al­pah­do­kaj­po­go­sta­in­je­ pr­vi­na­vi­dez­ne­ko­li­ko­po­do­bna.­Da­so­ška­smi­ljka­na­Sto­rži­ču­ne­ra­ste,­sta­me­ni­la­tu­di­že­Beck­(1908:­8),­ ki­ob­pre­gle­du­Re­i­chen­ba­cho­ve­ga­ her­ba­ri­ja­ni­na­šel­ no­be­nih­Fle­is­chman­no­vih­ na­bir­kov­te­vr­ste­s­Sto­rži­ča,­ in­ka­sne­je­Mayer­(1954:­28),­ki­so­ške­smi­ljke­kljub­ več­let­ne­mu­ na­tan­čne­mu­ pre­gle­do­va­nju­ po­gor­ja­Sto­ rži­če­ve­sku­pi­ne­prav­ta­ko­ni­na­šel,­je­pa­med­tre­mi­ tam­ra­sto­či­mi­smi­ljka­mi­za­be­le­žil­tu­di­ko­ro­ško­smi­ljko.­ Še­bolj­ne­na­va­dno­ je­to­rej­izo­li­ra­no­ra­sti­šče­te­smi­ljke­ v­so­te­ski­re­ke­Nev­lji­ce­med­Vrh­po­ljem­ in­Pod­hru­ško­ ter­nje­no­na­ha­ja­li­šče­ na­skal­na­tih­in­trav­na­tih­po­bo­ čjih­Ma­le­ga­gra­du­v­Kam­ni­ku,­ kjer­v­bli­ži­ni­ka­var­ne­ Ve­ro­ni­ka­uspe­va­tu­di­na­sta­rem­zi­du.­Le­tam­ji­de­la­ jo­druž­bo­še­po­zi­dna­ru­ti­ca­(As ple ni um ru ta­mu ra ria),­ rja­vi­sr­šaj­(As ple ni um tri cho ma nes),­ ko­pri­va­sta­ zvon­ či­ca­(Cam pa nu la tra che li um),­pe­skov­ni­pe­nuš­njek­ (Car da mi nop sis are no sa),­zi­dni­po­po­nec­(Cymbalaria mu ra lis),­krh­ka­pri­šča­ni­ca­ (Cystopteris fra gi lis),­gor­ska­ ru­men­ka­(Ga le ob do lon mon ta num),­her­me­li­ka­ (Se­ dum maximum ),­tri­pr­sti­kam­no­kreč­ (Saxifraga tridac­ tylites)­in­dru­ge.­Na­še­dom­ne­ve,­da­so­se­me­na­so­ške­ smi­ljke­na­po­bo­čja­Ma­le­ga­gra­du­mor­da­pri­pe­lja­li­ob­ nje­go­vi­grad­nji­sku­paj­s­ka­me­njem­ iz­so­te­ske­Nev­lji­ce,­ ni­smo­uspe­li­po­tr­di­ti,­saj­v­sta­rih­vi­rih­(Stiasny­1894,­ Zi­ka­2011)­ni­smo­na­šli­po­dat­ka,­od­kod­so­gra­di­te­lji­ do­bi­va­li­ka­men­za­grad­njo­gra­du.­Če­je­ta­po­da­tek­kje­ za­be­le­žen,­ ga­bo­do­zgo­do­vi­nar­ji­ go­to­vo­na­šli,­s­či­mer­ bi­mor­da­od­str­li­del­ugan­ke­o­iz­vo­ru­so­ške­smi­ljke­na­ Ma­lem­gra­du.­Ob­vsa­ko­let­nem­ sprem­lja­nju­ te­ga­ra­sti­ šča­smo­ugo­to­vi­li,­da­se­vr­sta­z­ne­kaj­de­set­pri­mer­ki­ uspe­šno­ohra­nja,­kljub­člo­ve­škim­ po­se­gom­ob­či­šče­ nju­oko­li­ce­ter­za­ra­šča­jo­če­ga­ gr­mo­vja.­Za­to­je­spo­ mla­di­prav­po­se­bno­do­ži­ve­tje­po­se­de­ti­ob­sko­de­li­ci­ opoj­no­di­še­če­ka­ve­pri­ka­var­ni­Ve­ro­ni­ka­in­opa­zo­va­ti­ be­le­cve­to­če­šop­ke­(edi­ne)­en­de­mič­ne­ cve­ti­ce­sre­di­ So­ ška­smi­ ljka,­en­ de­ mit­ju­ gov­ zho­ dnih­Apne­ ni­ ških­Alp,­ra­ ste­na­zi­ do­ vih­in­ska­ lah­po­ bo­ čja­Ma­ le­ ga­gra­ du­pri­ka­ var­ ni­Ve­ ro­ ni­ ka. Razprave­–­naravoslovjeRazprave­–­naravoslovje 38 39sta­re­ga­me­sta­Kam­ni­ka.­Ven­dar­nas­je­ta­dro­bno­cve­ to­ča­po­se­bni­ca­ na­še­ga­kra­ja­pred­krat­kim­še­en­krat­ pre­se­ne­ti­la.­ V­ma­ju­le­ta­2011­so­mor­da­mi­mo­i­do­či­ ali­ mi­mo­vo­ze­či­po­sa­mez­ni­ki­ na­po­bo­čjih­Sta­re­ga­gra­du,­ tik­ob­ce­sti,­med­gr­mo­vjem­ in­ska­lo­vjem,­ na­pre­de­lu­ po­bo­čja­nas­pro­ti­av­to­bu­sne­ po­sta­je­Kam­nik,­kjer­je­bil­ v­pre­te­klem­ ob­dob­ju­oprav­ljen­ve­čji­go­lo­sek­(či­šče­nje­ dre­vja),­opa­zi­li­ve­li­ke­be­le­za­pla­te­ne­ke­cve­to­če­ras­tli­ ne.­Iz­ka­za­lo­se­je,­da­je­ta­cve­ti­ca­prav­so­ška­smi­ljka,­ ki­je­iz­ko­ri­sti­la­po­seg­goz­dar­jev­v­svoj­prid­in­na­se­li­la­ od­pr­ta­gru­ščna­ta­ me­sta­med­ska­lo­vjem­ in­gr­mo­vjem.­ Po­do­bne­cve­to­če­za­pla­te­smo­v­le­tu­2010­opa­zi­li­na­ prav­ta­kih­me­stih­pri­iz­ho­du­re­ke­Nev­lji­ce­iz­So­te­ske,­ kjer­jih­prej­ni­bi­lo.­Kot­ka­že,­se­ras­tli­na­na­Kam­ni­ škem­v­zad­njih­le­tih­ši­ri,­mi­pa­smo­spet­pri­ugan­ki­o­ iz­vo­ru­ras­tli­ne­na­no­vih­ra­sti­ščih.­Bi­o­lo­gi­ja­vr­ste­nam­ je­nas­ploh­sla­bo­poz­na­na,­o­na­či­nu­raz­šir­ja­nja­ ras­tli­ ne­ta­ko­na­ža­lost­ne­ve­mo­še­nič.­Nje­na­se­me­na­so­ jaj­ča­sto­kro­gla­ste­ obli­ke­in­0,7–1,1­mm­ve­li­ka,­ma­lo­ ver­jet­no­pa­je,­da­bi­se­z­nji­mi­hra­ni­le­pti­ce­in­jih­pre­ na­ša­le­na­o­krog. Tur­ ška­li­ li­ ja,­red­ ko­ cvet­ na­ spo­ min­ či­ ca­in­kri­ la­ ta­krč­ ni­ ca Tur­ško­li­li­jo­ali­zla­ti­klo­buk,­za­va­ro­va­no­ vr­sto,­smo­ na­šli­na­goz­dnem­ro­bu­v­bli­ži­ni­gra­du­Za­pri­ce­6.­ma­ja­ 2000.­Ra­sla­je­sku­paj­s­pod­le­sno­ve­tr­ni­co­(Ane mo ne ne mo ro sa),­goz­dnim­ša­šem­(Carex sylvatica ),­dla­ka­vo­ be­ki­co­(Lu zu la pi lo sa),­na­va­dnim­ ko­ko­šev­cem­ (Vince­ toxicum hirundinaria )­in­red­ko­cvet­no­ spo­min­či­co­ (Myo so tis spar si flo ra).­Sled­nja­je­ena­red­kej­ših­vrst­ spo­min­čic­ v­Slo­ve­ni­ji,­saj­pre­tež­no­uspe­va­le­v­vzho­ dni­Slo­ve­ni­ji,­v­Prek­mur­ju­ (Ba­kan­2006:­143)­v­vlaž­ nih­gr­mi­ščih­in­goz­do­vih­(lo­gih)­vzdolž­re­ke­Mu­re,­na­ Ko­ro­škem­ (Vreš­1984,­1987)­in­Šta­jer­skem­ (Jo­gan­s­ sod.­2001:­252)­pa­ve­či­no­ma­le­me­sto­ma­v­goz­do­vih­ vzdolž­re­ke­Dra­ve.­Naj­bli­žje­na­še­mu­ra­sti­šču­je­bi­la­ do­slej­zna­na­z­ob­mo­čja­Me­ni­ne­pla­ni­ne­(Vreš­s­sod.­ 2008);­v­za­ho­dnem­ de­lu­Slo­ve­ni­je­nje­no­po­jav­lja­nje­ ni­zna­no.­V­bli­ži­ni­na­še­ga­ra­sti­šča­tur­ške­li­li­je­na­Za­ pri­cah,­na­ne­ko­li­ko­vlaž­nej­ših,­ po­vir­nih­tleh,­pa­ra­ste­ tu­di­kri­la­ta­krč­ni­ca­(Hypericum te trap te rum).­Sled­nja­ je­v­Slo­ve­ni­ji­si­cer­ne­ko­li­ko­po­go­stej­ša­ od­red­ko­cvet­ ne­spo­min­či­ce­ in­je­zna­čil­na­ras­tli­na­vlaž­nih­ra­stišč,­ tra­višč,­gr­mišč­in­goz­dov­ter­moč­vi­rij.­Po­zna­čil­nem­ kri­ la­tem­šti­ri­ro­bem­ ste­blu­se­do­bro­raz­li­ku­je­od­zna­me­ni­ tej­še­ses­tre­šen­tjan­žev­ke­ (Hypericum per fo ra tum),­ki­ je­poz­na­na­zdra­vil­na­ras­tli­na.Shuttleworthov­ro­ goz Shuttleworthov­ ro­goz­(Typha shuttleworthii )­je­na­ rde­čem­sez­na­mu­slo­ven­skih­ ogro­že­nih­ ras­tlin­obrav­ na­van­kot­ran­lji­va­(V)­vr­sta­slo­ven­ske­ flo­re­za­ra­di­ ogro­že­no­sti­ nje­nih­ha­bi­ta­tov,­to­je­vo­dnih­jar­kov,­obre­ žij­mlak­in­moč­vi­rij.­Nje­go­vo­raz­šir­je­nost,­ eko­lo­gi­jo­in­ ogro­že­nost­ smo­jav­no­sti­po­dro­bne­je­ že­pred­sta­vi­li­ (Vreš­s­sod.­2001),­na­tem­me­stu­pa­že­li­mo­opo­zo­ ri­ti­še­na­en­vi­dik­ogro­že­no­sti,­ ki­po­sta­ja­ak­tu­a­len­v­ zad­njih­le­tih.­Vr­sta­po­go­sto­uspe­va­v­vo­dnih­jar­kih­ob­ ce­stah,­kot­so­na­pr­im­er­na­ha­ja­li­šča­ v­ob­ce­stnih­ jar­ kih­pri­Vin­ski­go­ri,­Tr­zi­nu,­ob­ljub­ljan­ski­ av­to­ce­stni­ ob­voz­ni­ci­pri­Po­du­ti­ku­ter­ne­na­zad­nje­tu­di­ob­kam­ni­ški­ ob­voz­ni­ci­pri­Pe­ro­vem,­kjer­smo­jo­pr­vič­ugle­da­li­24.­ sep­tem­bra­ 2003­in­je­na­tem­me­stu­vztra­ja­la­do­lan­ ske­ga­le­ta.­To­vr­stna­ra­sti­šča­Shuttleworthovega­ ro­go­ za­so­ogro­že­na­za­ra­di­stroj­ne­koš­nje­ob­ce­stnih­jar­kov.­ Stroj­no­či­šče­nje­ce­stnih­bre­žin­in­ob­ce­stnih­ jar­kov­v­ ča­su­ra­sti­in­cve­te­nja,­pre­den­ras­tli­na­plo­di,­pred­stav­ lja­po­pol­no­grož­njo­pre­ži­ve­tju­ras­tli­ne,­saj­se­ne­mo­re­ več­ohra­nja­ti­s­spol­nim­raz­mno­že­va­njem.­ Nje­ni­pod­ zem­ni­de­li­prav­ta­ko­po­ča­si­pro­pa­da­jo­ za­ra­di­uni­če­nja­ nad­zem­ne­ga­ de­la,­ki­ne­mo­re­več­do­va­ja­ti­hra­ne­iz­ze­ le­nih­de­lov­ras­tli­ne­v­ko­re­ni­ko,­ta­sča­so­ma­od­mre­in­ ras­tli­na­v­ce­lo­ti­pro­pa­de.­Ta­ko­ sta­v­zad­njem­de­set­let­ ju­že­iz­gi­ni­li­na­ha­ja­li­šči­ ro­go­za­pri­Tr­zi­nu­in­Po­du­ti­ku,­ kak­šna­bo­uso­da­ras­tlin­s­Pe­ro­ve­ga,­pa­je­ne­znan­ka.Ze­ bra­ to­ vo­ li­ stna­ko­ pri­ va Med­za­ni­mi­vej­ši­mi­ ras­tlin­ski­mi­ vr­sta­mi­Kam­ni­ka­je­ bi­la­prav­go­to­vo­na­vi­dez­obi­čaj­na­ko­pri­va,­a­kljub­vse­ mu­od­ve­li­ke­(Ur ti ca di o i ca)­ne­ko­li­ko­raz­lič­na­ža­met­na­ ali­ze­bra­to­vo­li­stna­ ko­pri­va­(Ur ti ca ga le op si fo lia).­Od­ bolj­zna­ne­pe­ko­če­so­ro­dni­ce­ se­raz­li­ku­je­pred­vsem­ po­dla­ka­vo­sti­ ras­tli­ne,­ki­je­zna­čil­no­krat­ko­dla­ka­va­ in­(sko­raj)­brez­žgal­nih­la­skov,­ter­po­obli­ki­li­stov,­ki­ so­oz­ki­in­dol­gi,­vsaj­3­krat­ta­ko­dol­gi­kot­ši­ro­ki,­in­na­ otip­ža­met­ni.­Je­ras­tli­na­vlaž­nih­do­mo­krot­nih­ ra­stišč,­ naj­po­go­ste­je­ moč­vir­nih­ goz­dov­(lo­gov).­Jo­gan­(2007:­ 232)­v­Ma li flo ri Slo ve ni je­na­va­ja­le­nje­no­na­ha­ja­li­ šče­v­do­li­ni­Dr­tij­šči­ce­(kva­drant­9854/1,­Jo­gan­s­sod.­ 2001).­Na­na­ve­de­ni­lo­ka­ci­ji­smo­ža­met­no­ko­pri­vo­pri­ pre­gle­du­do­li­ne­Dr­tij­šči­ce­pred­nje­no­po­to­pi­tvi­jo­ opa­ zi­li­tu­di­sa­mi­(24.­ma­ja­1996)­v­dru­žbi­s­pred­alp­skim­ ša­šem­(Carex ran dal pi na)­ in­na­va­dno­pe­ru­šo­(Mat te­ uc cia strut hi op te ris).­Naj­bli­žje­te­mu­na­ha­ja­li­šču­ ra­ste­ tu­di­v­moč­vir­nem­ goz­du­med­ri­bni­ki­pri­Pre­vo­jah.­Še­ po­go­ste­je­ smo­na­njo­na­le­te­li­v­Za­sa­vju­(Vreš­s­sod.­ 2010),­na­šli­pa­smo­jo­tu­di­v­Po­so­čju­ob­re­kah­So­či­in­ Idrij­ci­(Dak­sko­bler­ s­sod.­2011)­in­na­No­tranj­skem,­ ob­ re­ki­Na­no­šči­ci­ (pri­Ma­lem­Oto­ku).­Nje­na­raz­šir­je­nost­ v­Slo­ve­ni­ji­(sli­ka­4)­je­še­ze­lo­sla­bo­poz­na­na,­vzro­ki­ pa­so­med­dru­gi­mi­ver­jet­no­pred­vsem­nje­na­ve­li­ka­po­ dob­nost­s­pe­ko­čo­ve­li­ko­ko­pri­vo­in­mor­da­tu­di­kri­ža­nje­ s­sled­njo,­kar­se­ka­že­v­vme­snih­zna­kih­med­obe­ma­ vr­sta­ma.­Za­kaj­smo­nje­no­po­jav­lja­nje­ v­Kam­ni­ku­na­ za­čet­ku­te­ga­od­stav­ka­oz­na­či­li­v­pre­te­klem­ ča­su?­V­ Kam­ni­ku­smo­jo­na­mreč­na­šli­8.­ok­to­bra­2004,­na­za­ njo­ne­o­bi­čaj­nem,­ ru­de­ral­nem­ ra­sti­šču,­za­opu­šče­no­ ben­cin­sko­ čr­pal­ko­ob­Ljub­ljan­ski­ ce­sti­na­Šut­ni.­Da­ nes­tam­sto­ji­no­vo­blo­kov­sko­ na­se­lje,­o­po­jav­lja­nju­ ze­ bra­to­vo­li­stne­ ko­pri­ve­v­na­šem­me­stu­pa­pri­ča­jo­le­še­ nje­ni­po­su­še­ni­pri­mer­ki­v­her­ba­rij­ski­ zbir­ki­(LJS)­Bi­o­lo­ ške­ga­in­šti­tu­ta­ZRC­SA­ZU­v­Ljub­lja­ni. Ze­ bra­ to­ vo­ li­ stna­ali­ža­ met­ na­ko­ pri­ va­(Ur­ ti­ ca­ga­ le­ op­ si­ fo­ lia)­–­so­ cve­ tje­in­zna­ čil­ ni­ ­oz­ ki­­in­dol­ gi­ ­li­ sti­v­zgornjem­delu­stebla. Raz­ šir­ je­ nost­ze­ bra­ to­ vo­ li­ stne­ko­ pri­ ve­v­Slo­ ve­ ni­ ji Razprave­–­naravoslovjeRazprave­–­naravoslovje 40 41Na­ va­ dna­og­ nji­ ca Med­ob­jav­lje­ne­ naj­dbe­za­ni­mi­vih­ ras­tlin­skih­ vrst­ za­ob­mo­čje­Kam­ni­ka­spa­da­na­va­dna­og­nji­ca­(Te le kia spe ci o sa),­ki­jo­je­30.­ok­to­bra­1995­na­šla­Na­da­Pra­ prot­nik­(1998:­56)­na­Ma­lem­gra­du­v­Kam­ni­ku.­Ras­ tli­ne­v­zad­njem­de­set­le­tju­ na­ob­mo­čju­Ma­le­ga­gra­du­ ni­smo­več­opa­zi­li.­ Na­ va­ dna­pe­ ru­ ša Za­ko­nec­pri­spev­ka­ naj­ome­ni­mo­ še­ra­zme­ro­ma­ red­ko­in­po­vi­de­zu­ze­lo­atrak­tiv­no­ pra­prot­na­va­dno­ pe­ru­šo­(Mat te uc cia strut hi op te ris),­ki­svo­je­ze­le­ne­ (ja­lo­ve)­li­ste­obli­ku­je­v­zna­či­len­li­jak,­med­tem­ko­ima­ tro­sov­ni­ke­ na­me­šče­ne­ na­rja­vih­tro­so­no­snih­ li­stih,­ki­ po­že­ne­jo­obi­čaj­no­iz­sre­di­ne­li­ja­ka.­O­ras­tli­ni­smo­že­ pi­sa­li­v­pri­spev­ku­o­so­te­ski­Nev­lji­ce­(Vreš­s­sod.­2002).­ V­ti­stem­pri­spev­ku­ je­pri­slo­ven­skem­ ime­nu­pra­pro­ti­ po­na­ga­jal­ti­skar­ski­škrat­in­je­iz­ime­na­pe­ru­ša­na­sta­la­ stre­lu­ša.­Sled­nja­je­na­mreč­vo­dna­vr­sta,­ki­ra­ste­ve­či­ no­ma­v­sto­je­čih­in­po­ča­si­te­ko­čih­vo­dah,­na­ved­ba,­ki­ se­je­za­pi­sa­la­za­so­te­sko­Nev­lji­ce,­pa­je­na­pač­na.­Kot­ že­re­če­no,­je­na­va­dna­pe­ru­ša­iz­kam­ni­ške­oko­li­ce­že­ poz­na­na,­na­šli­pa­smo­jo­tu­di­sko­raj­na­pra­gu­me­sta,­ ob­Kam­ni­ški­ob­voz­ni­ci­na­Pe­ro­vem,­v­bli­ži­ni­no­vo­zgra­ je­ne­ga­mo­stu­čez­Kam­ni­ško­ Bis­tri­co.­Na­tem­me­stu­ ra­ste­na­ne­ko­li­ko­vlaž­nem­ro­bu­goz­da­na­obeh­stra­ neh­ce­ste,­nje­no­ra­sti­šče­pa­sprem­lja­mo­ že­od­le­ta­ 2003.­Po­pu­la­ci­ja­ pe­ru­še­je­na­obeh­ra­sti­ščih­sta­bil­na,­ ob­se­ga­več­de­set­pri­mer­kov­ ras­tlin,­ki­se­vsa­ko­le­to­ buj­no­raz­ra­ste­jo­in­uspe­šno­raz­vi­je­jo­tu­di­tro­so­no­sne­ li­ste.Za­ ključ­ ki V­ob­dob­ju­2000–2011­ sva­av­tor­ja­bolj­ali­manj­na­ ključ­no­po­pi­so­va­la­ in­zbi­ra­la­po­dat­ke­o­ras­tlin­stvu­ v­ Kam­ni­ku.­Na­ob­mo­čju­na­še­ga­me­sta­je­bi­lo­do­slej­naj­ de­nih­305­ras­tlin­skih­ vrst­cvet­nic­in­pra­prot­nic.­ Med­ nji­mi­je­več­ras­tlin­skih­ za­ni­mi­vo­sti:­ osem­vrst­je­za­va­ ro­va­nih,­pet­je­ogro­že­nih,­ tri­so­slo­ven­ske­ zna­me­ni­te­ ras­tli­ne­in­ena­je­en­de­mič­na­ vr­sta­ju­gov­zho­dnih­ Apne­ ni­ških­Alp.­V­zad­njih­de­set­le­tjih­ se­v­Kam­ni­ku­ved­no­ bolj­raz­šir­ja­jo­tu­je­ro­dne­ in­va­ziv­ne­vr­ste,­ki­v­na­ra­vi­ iz­po­dri­va­jo­ do­ma­če­ras­tli­ne.­Ta­kih­smo­do­slej­opa­zi­ li­osem.­Ve­či­no­tu­je­ro­dnih­ vrst­pred­stav­lja­jo­ go­je­ne­ rastli­ne,­ki­so­po­beg­ni­le­iz­vr­tov.Po­ sve­ ti­ lo Pri­spe­vek­ po­sve­ča­va­ spoš­to­va­ne­mu­ uči­te­lju­in­so­ de­lav­cu,­bo­ta­ni­ku,­aka­de­mi­ku,­ pro­fe­sor­ju­ dr.­Er­ne­stu­ Mayerju­(1920–2009),­ ro­je­ne­mu­v­Tu­hinj­ski­do­li­ni,­ki­ mu­ni­bi­lo­več­da­no,­da­bi­se­od­zval­na­ji­ne­mu­po­va­bi­lu­ na­ob­ču­do­va­nje­ en­de­mič­ne­ cve­tli­ce­(so­ške­smi­ljke)­ob­ sko­de­li­ci­di­še­če­opoj­ne­te­ko­či­ne­(ka­ve)­pri­ka­var­ni­Ve­ ro­ni­ka,­dveh,­nje­mu­v­živ­lje­nju­ta­ko­dra­gih­stva­ri.Summary In­the­period­from­2000–2011,­ we,­the­authors,­ more­or­less­randomly­catalogued­ and­gathered­infor­ mation­about­the­flora­in­Kamnik.­In­the­area­of­our­ town­305­varieties­of­flowers­and­ferns­have­been­ found.­­Among­them­are­several­curiosities:­ eight­spe­ cies­are­protected,­ five­are­endangered,­ three­are­re­ nowned­Slovene­plants­and­one­is­an­endemic­spe­ cies­of­the­South­Eastern­Limestone­ Alps.­In­the­last­ few­decades,­foreign­invasive­species­have­spread­ throughout­ Kamnik­ousting­local­plants­from­gardens.­ To­this­day­we­have­discovered­ eight.­Most­of­the­fo­ reign­species­seem­to­have­been­cultivated­locally­be­ fore­escaping­from­their­gardens.Li­ te­ ra­ tu­ ra Bran ko BA KAN, 2006: Sli kov ni pre gled vi šjih ras tlin Prek mur ja. Pri spe vek k poz na va nju flo re Prek mur ja. Len da va: Raz voj ni cen ter Len da va. 247 str. Günther von Man na get ta BECK, 1908: Be mer kun gen über Ce ra sti um sub­ tri flo rum Re ich. und C. son ti cum n. sp. aus dem Ison zo ta le. Österr. Bot. Ze it schr. 58. 1–9. Be nja min BE ZEK & Da ni jel BE ZEK, 1998: 60 let od od kri tja ma mu ta v Nev - ljah. Kam ni ški zbor nik 14. 200–204. Da ni jel BE ZEK, 2008: O živ lje nju, ki ga ni več. Kam ni ški zbor nik 19. 311– 314. Sa vo BRE LIH, Bo ži dar DRO VE NIK & Aljo ša PIR NAT, 2006: Gra di vo za fav no hro ščev (Co le op te ra) Slo ve ni je. 2. pri spe vek: Polyphaga: Chrysomeloidea (= Phytophaga): Cerambycidae. Sco po lia 58. 1–442. Ta tja na ČE LIK, Ru di VE ROV NIK, Sta ne GOM BOC & Moj mir LA SAN, 2005: Na tu ra 2000 in Slo ve nia: Le pi dop te ra. Ljub lja na: Za lo žba ZRC SA ZU, ZRC SA ZU. 288 str. Bo ži dar DRO VE NIK, 2000: No vo sti v fav ni hro ščev ril čkar jev (Cur cu li o ni dae, Co le op te ra) na Kam ni škem. Kam ni ški zbor nik 15. 123–128. Bo ži dar DRO VE NIK, 2002: Hro šči v so te ski Nev lji ce. Kam ni ški zbor nik 16. 203–211. Bo ži dar DRO VE NIK, 2004: Hro šči (Co le op te ra) Me ni ne pla ni ne. Kam ni ški zbor nik 17. 241–264. Bo ži dar DRO VE NIK, 2006: Hro šči ril čkar ji (Co le op te ra, Cur cu li o ni dea) Kam- ni ško-Sa vinj skih Alp. Kam ni ški zbor nik 18. 239–253. Bo ži dar DRO VE NIK, 2008: Hro šči koz lič ki (Ce ram bi ci dae) na Kam ni škem. Kam ni ški zbor nik 19. 301–310. An dre ja ER ŽEN, 2000: Gro fje An de ški – kam ni ški del evrop ske zgo do vi ne. Kam ni ški zbor nik 15. 107–112. Hans GAR TNER, 1939: Zur systematischen Anor dnung ei ni ger Ar ten der Gat tung Ce ra sti um L. Fed. Rep. spec. nov. 53. 1–96. Ivan HA FNER, 1908–1912: Ver ze ic hnis der bis her in Kra in be o bac hte ten Grossschmet ter lin ge. Car ni o la. Ljub lja na. 237. Hen ning HA E U PLER, 1976: Grun dla gen und Ar be it sme to den für die Kar ti- e rung der Flo ra Mit te le u ro pas. Zen tral stel le für die flo ri stis che Kar ti e rung Westdeutschland. Dar ja JEN KO, 2006: Obnov lje na Ko že lje va pot va bi na spre hod v vseh let nih ča sih. Kam ni ški zbor nik 18. 283–287. Nejc JO GAN, Tin ka BA ČIČ, Bo žo FRAJ MAN, Iva na LE SKO VAR, Du šan NA - GLIČ, An drej PO DO BNIK, Boš tjan RO ZMAN, Si mo na STR GULC - KRAJ ŠEK & Bran ka TR ČAK, 2001: Gra di vo za Atlas flo re Slo ve ni je. Mi klavž na Drav - skem po lju: Cen ter za kar to gra fi jo fav ne in flo re. 443. Nejc JO GAN, 2007: 46. Dru ži na: Ur ti ca ce ae – ko pri vov ke. V: Mar tin čič s sod.: Ma la flo ra Slo ve ni je. Ljub lja na: Te hni ška za lo žba Slo ve ni je. 231–233. Am brož KRE GAR, Vi do KRE GAR, Gaš per SLA PNIK & Ta dej UR ŠIČ, 2006: Ja me na Ve li ki Pla ni ni. Kam ni ški zbor nik 18. 263–282. Ma ti ja KRIŽ NAR, 2006: Po škod be fo sil nih li stov (ihno fo si li) iz mi o cen skih pla sti pri Kam ni ku. Kam ni ški zbor nik 18. 303–307. Av guš tin LAH, 1990: Kam nik. En ci klo pe di ja Slo ve ni je 4. Hac–Ka re. Ljub lja- na: Mla din ska knji ga. 377–378. Fran ce MA LE ŠIČ, 1996: Franc Hohenwart iz Zo i so ve ga kro ga. Kam ni ški zbor nik 13. 73–78. Loj ze MA RIN ČEK, 2004: Goz dna ve ge ta ci ja Me ni ne pla ni ne. Kam ni ški zbor nik 17. 225–240. An drej MAR TIN ČIČ, To ne WRABER, Nejc JO GAN, An drej PO DO BNIK, Bo ris TURK, Bran ko VREŠ, Vla do RAV NIK, Bo žo FRAJ MAN, Si mo na STR GULC KRAJ ŠEK, Bran ka TR ČAK, Tin ka BA ČIČ, Man fred A. FIS CHER, Kle men ELER & Boš tjan SU RI NA, 2007: Ma la flo ra Slo ve ni je. Ključ za do lo ča nje pra prot­ nic in se menk. Če tr ta, do pol nje na in spre me nje na iz da ja. Ljub lja na: Te hni- ška za lo žba Slo ve ni je. 967. Er nest MAYER, 1954: Kri tič ni pri spev ki k flo ri slo ven ske ga ozem lja II. Raz­ pra ve IV. ra zr. SA ZU 2. 5–44. Er nest MAYER, 1960: En de mič ne cvet ni ce ob mo čja ju gov zho dnih apne- ni ških Alp, nji ho ve ga pred gor ja in ilir ske ga pre ho dne ga ozem lja. Se pa rat. Ljub lja na. An ton ME LIK, 1959: Po sav ska Slo ve ni ja. Ljub lja na: Slo ven ska ma ti ca. 135–138. Dra go PER KO & Mi lan ORO ŽEN ADA MIČ (ure dni ka), 1998: Slo ve ni ja. Po kra­ ji ne in lju dje. Ljub lja na: Mla din ska knji ga. 735 str. Na da PRA PROT NIK, 1998: 42. Te le kia spe ci o sa (Schre ber) Ba umg. No va na ha ja li šča v Slo ve ni ji. No tu lae ad flo ram Slo ve ni ae. Hla dni kia 10. 55–57. He in rich Got tli eb Ludwig RE I CHEN BACH, 1842: Ico nes Flo rae Ger ma ni cae et Hel ve ti cae 5–6. 38. Mi lan SA GA DIN, 1996: Praz go do vin ske naj dbe z Ma le ga gra du v Kam ni ku. Kam ni ški zbor nik 13. 110–115. To maž SE LI ŠKAR, Bran ko VREŠ & An drej SE LI ŠKAR, 2003: Flo Veg Si 2.0. Ra ču nal ni ški pro gram za ure ja nje in ana li zo bi o lo ških po dat kov. Bi o lo ški in šti tut ZRC SA ZU, Ljub lja na. Pet er SKO BER NE, 2007: Za va ro va ne ras tli ne Slo ve ni je. Na ra va na dla ni. Že pni vo dnik. Ljub lja na: Mla din ska knji ga. 116 str. Raj ko SLA PNIK, 1996a: Kro no lo ški pre gled bi o lo ških ra zi sko vanj v ja mah Kam ni ško-Sa vinj skih Alp v okvi ru Ja mar ske ga klu ba Kam nik. Kam ni ški zbor nik 13. 106–109. Raj ko SLA PNIK 1996b: Spe le o bi o lo ške ra zi ska ve čla nov JK Kam nik v ja- mah Kam ni ško-Sa vinj skih Alp. Na še ja me 37. 76–85. Raj ko SLA PNIK 2000: En de mič ne in red ke pod ze melj ske in iz vir ske vr ste pol žev v Kam ni ško-Sa vinj skih Al pah. Kam ni ški zbor nik 15. 129–134. Raj ko SLA PNIK 2004: Kam ni ška ja ma – zi bel ka ja mar stva in spe leo(bio) lo- gi je na Kam ni škem. Kam ni ški zbor nik 17. 285–290. Lju de vit STIASNY, 1894: Kam nik. Zem lje pi sno ­zgo do vin ski opis. Sa mo za lo- žba, Ljub lja na. 175 str. Be nja min ŠTU LAR, 2006: Ma li grad ve čji in sta rej ši. Kam ni ški zbor nik 18. 223–233. Ura dni list RS, 82/2002: Pra vil nik o uvr sti tvi ogro že nih ras tlin skih in ži val- skih vrst v rde či sez nam. Pri lo ga 1: Rde či sez nam pra prot nic in se menk (Pterydophyta & Spermatophyta). Ja nez Vaj kard VAL VA SOR, 1865 (2004): Ras tli ne in ži va li na Kranj skem. Po se ben do tis 18. zvez ka zbir ke Ico not he ca Val va so ri a na. Ljub lja na: Slo- ven ska aka de mi ja zna no sti in umet no sti (SA ZU). Bran ko VREŠ, 1984: Flo ra Ko še nja ka nad Dra vo gra dom (osnov ni po lji 9356/3,4 in 9456/1). Di plom ska na lo ga. Dra vo grad - Ljub lja na. Bran ko VREŠ, 1987: Flo ri stič ni pre gled Ko še nja ka z oko li co (se ver na Slo ve- ni ja ). Bi ol. vestn. 35(2). 135–150. Bran ko VREŠ, 1996: Agre ga ta Ce ra sti um sub tri flo rum in C. sylvaticum na ju gov zho dnem obrob ju Alp. Di ser ta ci ja. Ljub lja na, Za greb. 149 str. Bran ko VREŠ, An drej SE LI ŠKAR, Va le ri ja BA BIJ, Da rin ka TR PIN & Mar ti na KA ČIČ NIK, 2001: Typha shuttleworthii Koch & Son der v Slo ve ni ji. Ljub lja na: Raz pra ve 4. raz re da SA ZU 42–2. 255–273. Bran ko VREŠ, Er nest MAYER & Da rin ka TR PIN 2002: Ras tlin stvo so te ske Nev lji ce. Kam ni ški zbor nik 16. 213–224. Bran ko VREŠ, Bra ne AN DER LE, Ta tja na ČE LIK, Bo ži dar DRO VE NIK & An- drej SE LI ŠKAR, 2008: Ras tlin stvo Me ni ne pla ni ne. Kam ni ški zbor nik. 19. 279–300. Bran ko VREŠ, An drej SE LI ŠKAR, Igor DAK SKO BLER & Bo ško ČU ŠIN, 2010: In ven ta ri za ci ja ras tlin skih vrst na ob mo čju re ke Sa ve s pri to ki med Li ti jo in Zi da nim Mo stom : kon čno po ro či lo. V: Pre gled ži val skih in ras tlin skih vrst, nji ho vih ha bi ta tov ter kar ti ra nje ha bi tat nih ti pov s po se bnim ozi rom na evrop sko po mem bne vr ste, eko lo ško po mem bna ob mo čja, po se bna var­ stve na ob mo čja in na rav ne vre dno te za ob mo čje sred nje Sa ve (za ob mo čje od HE Med vo de do HE Vr ho vo) : kon čno po ro či lo : Fa za 2: Pre gled ži val skih in ras tlin skih vrst, nji ho vih ha bi ta tov ter kar ti ra nje ha bi tat nih ti pov s po se­ bnim ozi rom na evrop sko po mem bne vr ste, eko lo ško po mem bna ob mo čja, po se bna var stve na ob mo čja in na rav ne vre dno te za ob mo čje med Li ti jo in Zi da nim Mo stom. Mi klavž na Drav skem po lju: Cen ter za kar to gra fi jo fav ne in flo re. 101–171. To ne WRABER, 1966: Pa u li no va »Flo ra exsiccata Car ni o li ca«. XIX. in XX. cen- tu ri ja. Raz pra ve IV. raz re da SA ZU IX/3. Ljub lja na. 125–164. To ne WRABER & Pet er Sko ber ne 1989: Rde či sez nam ogro že nih pra prot nic in se menk SR Slo ve ni je. Var stvo na ra ve 14–15. 1–429. To ne WRABER, 1990: Sto zna me ni tih ras tlin. Ljub lja na: Pre šer no va dru žba. Ivan ZI KA, 2011: 750 let me sta Kam ni ka. Iz kam ni ške zgo do vi ne. Zbral, ure dil in do pol nil Fran ce Ma le šič. Kamnik: Stu dio Da ta print. 240. Ju re ŽA LO HAR, 2004: Naj dbe fo sil nih žu želk v Tu nji škem gri če vju. Kam ni ški zbor nik 17. 265–268. Ju re ŽA LO HAR & To maž HI TIJ 2008: Ka ko smo v Tu nji cah od kri li naj sta rej še fo si le mor skih ko njič kov na sve tu. Kam ni ški zbor nik 19. 319–330. Razprave­–­naravoslovje 42 Razprave­–­naravoslovje 43Am brož Kre gar Ja mar ski klub Kam nik Kle men Kre gar Ja mar ski klub Kam nik Vi do Kre gar Ja mar ski klub Kam nik Ta dej Ur šič Ja mar ski klub Kam nik Ja me Mo krice in Kalc Pred­ sta­ vi­ tev­ozem­ lja Ome­ ji­ tev­ozem­ lja Kra­ška­ob­mo­čja­v­kam­ni­ški­ob­či­ni­smo­ja­mar­ji­ge­ ne­ral­no­raz­de­li­li­na: • osa me li kras Tu hinj ske do li ne, • gor ski kras pla no te Me ni na, • gor ski kras pla no te Ve li ka pla ni na, • vi so ko gor ski kras med Pre se dla jem in Kam ni škim se dlom, • vi so ko gor ski kras osred nje ga ob mo čja med Kam ni­ škim in Ko kr skim se dlom ter • vi so ko gor ski kras na za ho dnem bre gu Kam ni ške Bis tri ce. S­sled­njim­se­ukvar­ja­mo­ v­tem­pri­spev­ku.­ Na­se­ve­ ru­smo­to­ob­mo­čje­ome­ji­li­s­Ko­kr­sko­do­li­no,­na­vzho­du­ z­gra­bnom­Čr­nev­ka­in­juž­ne­je­z­re­ko­Kam­ni­ško­ Bis­tri­ co,­na­ju­gu­s­po­to­kom­Bis­tri­či­ca­in­na­za­ho­du­z­ob­čin­ sko­me­jo,­ki­po­te­ka­na­če­lo­ma­ po­oro­graf­ski,­ ne­pa­po­ hi­dro­lo­ški­raz­vo­dni­ci.­ Na­še­ob­mo­čje­smo­iz­prak­tič­nih­ raz­lo­gov­raz­de­li­li­na­tri­ma­si­ve.­Pr­vi­in­naj­bolj­se­ver­ni­ je­ma­siv­Kalc.­To­je­ob­mo­čje­od­se­ver­ne­me­je­do­čr­te­ Kur­ja­do­li­na–Dol­ga­ nji­va.­Dru­gi­ma­siv­je­Mo­kri­ca,­ki­ je­juž­no­od­Kalc­in­se­ga­na­ju­gu­do­po­to­ka­Ko­ro­ši­ce.­ Tre­tji­ma­siv­je­Hu­di­ko­nec,­lah­ko­bi­ga­ime­no­va­li­tu­di­ Kam­ni­ški­vrh,­ven­dar­v­za­ho­dnem­ de­lu­ma­si­va­ni­no­ be­ne­zna­ne­ja­me. Pr­vi­ma­siv­se­stav­lja­Kal­ška­go­ra­s­Kal­škim­gre­be­ nom,­ki­je­z­2223­m­naj­vi­šji­vrh­na­še­ga­ob­mo­čja.­Pod­ nji­ma­le­ži­jo­Kal­ca,­ki­so­ne­ke­vr­ste­pla­no­ta,­nag­nje­ na­pro­ti­vzho­du­z­iz­ra­zi­ti­mi­le­de­ni­ški­mi­ gr­bi­na­mi.­Na­ vzho­du­se­kon­ča­s­tre­mi­tur­ni,­ki­se­str­mo­spu­šča­jo­v­ Čr­nev­ko.­Na­ju­gu­jih­ome­ju­je­Kur­ja­do­li­na,­v­ka­te­ro­se­ tu­di­spu­šča­jo­do­kaj­str­mo.­Ma­siv­Mo­kri­ce­se­pro­ti­Kur­ji­do­li­ni­spu­šča­s­pre­pa­ dni­mi­ste­na­mi,­ki­ima­jo­tu­di­zgo­vor­na­ime­na:­Udi­ra­nje­ in­Ve­li­ki­Kr­vav­ški­gra­ben.­Tu­di­Jer­ma­nov­ turn­str­mo­ pa­da­pro­ti­Kur­ji­do­li­ni.­Na­vr­hu­Ko­re­na­se­na­še­ob­mo­ čje­od­pre­pro­ti­ju­go­za­ho­du,­ saj­gre­me­ja­po­Je­žah­(gre­ be­nu­Zvo­hov)­pro­ti­Kr­vav­cu.­Na­ju­gov­zho­dno­ stran­je­ med­vr­hom­Ko­re­na,­Kom­po­te­lo­ in­Ko­šut­no­ve­čja­urav­ na­va,­ki­se­na­vzhod­spu­sti­v­kr­ni­co,­na­za­hod­pa­v­ Ko­ren­sko­do­li­no.­Na­ju­gu­se­str­ma­po­bo­čja­Mo­kri­ce,­ Kom­po­te­le­ in­Ko­šut­ne­spu­šča­jo­v­do­li­no­Ko­ro­ši­ce.­Na­ vzhod­gre­str­mo­po­bo­čje­Mo­kri­ce,­ki­se­spu­šča­brez­ urav­nav,­prav­do­stru­ge­Kam­ni­ške­Bis­tri­ce. Juž­no­od­po­to­ka­Ko­ro­ši­ce­je­gre­ben,­ki­se­na­za­ho­ du­zač­ne­s­Po­kov­šem­ (Kr­ži­šče)­in­se­vle­če­prek­Pla­nja­ ve­in­Kam­ni­ške­ga­ vr­ha,­kjer­se­raz­de­li­v­Hu­di­ko­nec­in­ Gro­hat.­Med­nji­ma­je­do­li­na­Gro­ha­te­ga­ po­to­ka,­ki­ga­ ime­nu­je­jo­ tu­di­sa­mo­Po­tok­(v­Atla su Slo ve ni je­sa­mo­ Gro­hat).­ Panorama­Kalc­s­Čmaževskega­turna.­Foto:­Ambrož­Kregar.Jermanov­turn­v­megli.­Foto:­Ambrož­Kregar. Vhod­v­K12­poleti.­Foto:­Ambrož­Kregar. Razprave­–­naravoslovjeRazprave­–­naravoslovje 44 45Ge­ o­ lo­ gi­ ja Na­ sta­ nek Kam­ni­ško­Sa­vinj­ske­ Al­pe­so­del­juž­nih­apne­ni­ških,­ ki­so­mla­do­na­gu­ba­no­ go­ro­vje.­Na­sta­le­so­v­ter­ci­ar­ju­ med­al­pid­skim­gu­ba­njem.­ Dvi­ga­nje­se­je­na­da­lje­va­lo­ še­sko­zi­no­vej­še­ge­o­lo­ške­do­be­v­ne­o­tek­ton­skih­ do­ga­ ja­njih.­Ne­o­tek­ton­ske­ fa­ze­so­se­po­Pre­mru­ju­za­če­le­v­ sred­njem­pli­o­ce­nu­pred­pri­bliž­no­pet­i­mi­mi­li­joni­let­in­ so­se­bolj­ali­manj­ak­tiv­no­na­da­lje­va­le­do­se­daj.­Kam­ ni­ ne Pre­vla­du­jo­če­ kam­ni­ne­so­iz­ob­dob­ja­tri­a­sa.­To­je­ pred­vsem­ gre­ben­ski­ apne­nec­in­de­lo­ma­do­lo­mi­ti­zi­ra­ ni­de­be­los­kla­dov­ni­ apne­nec.­Pri­pa­da­jo­sred­nje­mu­ in­ zgor­nje­mu­ tri­a­su.­Me­ja­med­te­ma­do­ba­ma­je­na­na­ šem­ob­mo­čju­za­bri­sa­na.­ Na­po­sa­mez­nih­ me­stih­se­ po­ja­vi­jo­tu­di­po­le­la­por­ja.­V­ve­čjih­glo­bi­nah­je,­gle­de­ na­iz­dan­ke­na­po­bo­čjih,­tan­ko­plo­šča­ti­ tem­ni­apne­nec­ kar­nij­ske­sto­pnje.­Oli­go­cen­ske­ pla­sti­se­po­ja­vi­jo­še­le­ v­do­li­ni,­tik­ob­Kam­ni­ški­Bis­tri­ci,­ne­kaj­pa­bi­jih­lah­ko­ bi­lo­še­na­juž­nih­po­bo­čjih­Mo­kri­ce.­Ker­je­tri­a­sni­apne­ nec­do­bro­to­pen­in­ker­je­pi­e­zo­me­trič­ni­ ni­vo­od­500­ do­1000­me­trov­pod­po­vr­ši­no,­so­tod­ugo­dni­po­go­ji­za­ raz­voj­jam,­pred­vsem­bre­zen.­V­ma­si­vu­Hu­de­ga­kon­ca­ so­ra­zme­re­pre­cej­dru­gač­ne,­ saj­je­tu­med­apnen­cem­ in­do­lo­mi­tom­ pre­cej­vul­kan­skih­ kam­nin,­pred­vsem­ke­ ra­to­fir­ja­in­por­fi­ri­dov.­ V­tem­de­lu­je­tu­di­kam­no­lom­ kal­ ci­ta,­to­je­pre­kri­sta­li­zi­ra­ne­ga­apnen­ca.­ V­do­li­ni­Kam­ni­ške­ Bis­tri­ce­je­po­vr­šje­iz­le­de­ni­ške­ mo­re­ne,­vmes­pa­so­po­sa­mez­ne­ kr­pe­oli­go­cen­skih­ kam­nin,­ki­pred­stav­lja­jo­ tal­ni­no,­po­bo­čja­pa­so­pre­ tež­no­se­stav­lje­na­ iz­po­boč­ne­ga­ gru­šča,­v­ka­te­rem­se­ kon­ču­je­jo­ pla­zo­vi,­ki­se­ga­jo­vi­so­ko­v­po­bo­čja.­(Ra­ko­ vec­1958)Vo­ do­ vje Pa­da­vi­ne­so­za­kras­po­mem­bnej­še­ kot­za­osta­le­ vr­ste­po­vr­šja,­saj­prav­de­žev­ni­ca,­ v­vi­so­ko­gor­skem­ kra­su­pa­tu­di­snež­ni­ca­in­vo­da­iz­le­de­ni­kov,­ s­svo­ji­mi­ ke­mič­ni­mi­ učin­ki­pov­zro­ča­jo­ na­sta­nek­pod­ze­melj­skih­ vo­tlin.­Po­knji­gi­Vo dno bo gas tvo Slo ve ni je­(Bat­2003)­ smo­ugo­to­vi­li,­da­je­ob­mo­čje­med­naj­bolj­na­mo­če­ni­ mi­v­Slo­ve­nji­in­ima­Kam­ni­ška­ Bis­tri­ca­prek­2000­mm­ re­gis­tri­ra­nih­ pa­da­vin­let­no,­iz­kuš­nje­pa­nam­ka­že­jo,­ da­Mo­kri­ca­še­ne­kaj­več.­Kam­ni­ška­ Bis­tri­ca­je­tu­di­v­ vr­hu­les­tvi­ce­kra­jev­z­de­žev­ni­mi­ dne­vi.­To­je­bi­lo­še­ po­se­bej­opaz­no­na­ra­zi­sko­val­nem­ ta­bo­ru,­ko­je­bi­lo­ na­splo­šno­le­po­vre­me,­nas­pa­je­na­Kal­cah­pre­ga­njal­ dež.­Tu­di­ve­ge­ta­ci­ja­ ta­krat­na­pla­no­ti­ni­ka­za­la­kak­šne­ su­še­(glej­sli­ko).­Ne­kaj­te­vo­de­iz­hla­pi,­ve­či­na­vo­de,­ki­ pa­de­na­pla­no­te­s­skrom­nim­ ras­tlin­stvom,­ pa­za­ra­di­ kra­ških­po­go­jev­pod­zem­no­ od­te­če­in­pri­tem­s­ko­ro­zi­jo­ raz­ta­plja­in­odna­ša­apne­nec­ter­iz­de­lu­je­vo­tli­ne.­Za­ra­ di­hi­tre­ga­od­te­ka­nja­ se­ko­ro­zi­ja­pre­na­ša­še­glo­bo­ko­v­ kra­ški­ma­siv.­Le­ve­li­ki­na­li­vi­pov­zro­či­jo­ po­to­ke­na­po­ vr­šju­po­gra­bnih­in­si­cer­su­hih­stru­gah.­Do­li­na­Kam­ ni­ške­Bis­tri­ce­je­vre­za­na­ta­ko­glo­bo­ko,­da­pred­stav­lja­ naj­ni­žjo­osno­vo,­po­ka­te­ri­te­če­ta­re­ka­s­hu­do­ur­ni­škim­ vo­dnim­re­ži­mom.­V­juž­nem­de­lu­na­še­ga­ob­mo­čja­je­ flu­vi­o­kras,­ na­ka­te­rem­so­v­apnen­cih­in­do­lo­mi­tih,­ ki­ so­me­ša­ni­z­vul­kan­ski­mi­ kam­ni­na­mi­ (ke­ra­to­fir),­ raz­vi­ti­po­vr­šin­ski­ to­ko­vi.­To­so­Bis­tri­či­ca,­ Gro­ha­ti­po­tok­in­ Ko­ro­ši­ca.­ Bis­tri­či­ca­od­va­ja­vo­do­iz­pod­pla­ni­ne­Osre­dek,­od­ ko­der­pri­te­ka­Ko­ro­šak­s­svo­ji­mi­zna­me­ni­ti­mi­ sla­po­vi,­ in­iz­pod­Blat,­od­ko­der­te­če­Blat­ni­ca.­Pod­Kle­men­če­ vim­v­Za­ka­lu­se­zdru­ži­ta­in­te­če­ta­da­lje­kot­Bis­tri­či­ca.­ Na­pa­ja­jo­še­ne­kaj­pri­to­kov­s­se­ve­ra­iz­pod­Okro­gla­in­ Cic­lja. Gro­ha­ti­po­tok­ob­nor­mal­nem­ vo­do­sta­ju­več­krat­po­ nik­ne,­ob­su­ši­pa­ga­sploh­ni.­Mor­da­tu­di­za­to,­ker­so­ iz­vi­ri­za­je­ti­za­vo­do­vod.­ Pr­va­iz­vi­ra­po­to­ka­Ko­ro­ši­ce­sta­stu­den­ca­v­Ko­re­nu­ in­za­Vra­tom,­ki­po­nik­ne­ta.­ Ko­ro­ši­ca­teče­ne­pre­ki­nje­no­ od­iz­vi­ra­pod­Mar­ko­vo­rav­njo­do­Bis­tri­ce­in­do­bi­ne­kaj­ pri­to­kov­s­se­ve­ra­in­ju­ga.­Na­Gor­njih­Br­sni­kih­je­stu­de­ nec,­ki­se­pod­Spod­nji­mi­Br­sni­ki­iz­li­va­v­Bis­tri­co.­ V­se­ver­nem­de­lu­pa­je­pra­vi­vi­so­ko­gor­ski­ kras­in­tod­ vo­do­to­kov­ ni,­so­pa­po­sa­mez­ni­ iz­vi­ri­v­dnu­do­li­ne.­V­ obrav­na­va­no­ ob­mo­čje­spa­da­jo­Stu­den­ci,­to­je­sku­pi­na­ iz­vi­rov­pod­Mo­kri­co,­z­ljud­skim­ime­nom­Kra­lov­stu­de­ nec.­Tam­je­sku­pi­na­iz­vi­rov,­od­ka­te­rih­ima­eden­sta­bi­ len­re­žim,­dru­gim­pa­pre­to­ki­moč­no­ni­ha­jo.­Se­ver­no­od­ tod­ob­ča­sno­te­če­hu­do­ur­nik­ po­Kur­ji­do­li­ni,­po­gra­bnu­ Čr­nev­ka­te­če­vo­da­spo­mla­di­in­po­ve­čjih­de­že­vjih.­Po­ Ko­kr­ski­do­li­ni­te­če­hu­do­ur­nik­ le­ob­iz­jem­no­moč­nem­ de­že­vju. Sto­je­če­vo­de­na­ra­zi­ska­nem­ ob­mo­čju­so­le­lu­že­in­ lo­kve­za­na­pa­ja­nje­ ži­vi­ne­na­Ko­re­nu­in­Ko­šut­ni­ter­Kr­ va­va­lo­kev­in­Gre­gor­je­va­ ko­ri­ta­na­Kal­cah.­Vse­so­ver­ jet­no­de­lo­člo­ve­ko­ve­ga­udej­stvo­va­nja.­(Cevc­1997) Za­nas­ja­mar­je­so­bolj­kot­po­vr­šin­ski­ po­to­ki­za­ni­mi­ ve­pod­zem­ske­vo­dne­po­ti. Pred­de­set­i­mi­le­ti­so­kam­ni­ški­ja­mar­ji­so­de­lo­va­li­ v­ pro­jek­tu­ugo­tav­lja­nja­ pod­zem­skih­ vo­dnih­po­ti­v­Kam­ ni­ško­Sa­vinj­skih­ Al­pah.­Za­na­še­ob­mo­čje­je­bi­lo­ugo­ tov­lje­no,­da­vo­da­od­te­ka­na­vzhod­v­do­li­no­Kam­ni­ške­ Bis­tri­ce,­bo­di­si­v­Kra­lov­stu­de­nec,­ Čr­nev­ko­in­Ko­ro­ši­ co.­Za­le­dje­se­ga­na­za­hod­prek­oro­graf­ske­ raz­vo­dni­ce­ na­ob­mo­čju­pla­ni­ne­Dol­ga­nji­va­in­Su­he­ga­do­la­pod­ Ko­kr­skim­se­dlom.­(No­vak­1995)­Zgo­ do­ vi­ na­ra­ zi­ sko­ va­ nja­jam­in­ krasa­na­tem­ob­ mo­ čju Na­tem­ob­mo­čju­je­bi­la­naj­prej­obi­ska­na­Med­ve­dja­ ja­ma­v­Ov­ča­ri­ji­pod­Mo­kri­co,­saj­so­jo­pra­lju­dje­obi­sko­ va­li­in­go­to­vo­v­njej­tu­di­ži­ve­li­že­pred­35.000­le­ti.­O­ tem­go­vo­ri­jo­naj­dbe,­ki­jih­je­le­ta­1839­od­ko­pal­Hen­ rik­Freyer­in­do­brih­sto­let­poz­ne­je­Sreč­ko­Bro­dar­in­ Mi­tja­Bro­dar.­Te­so­bi­le,­sku­paj­z­naj­dba­mi­v­Po­toč­ki­ zi­jal­ki,­osno­va­za­po­sta­vi­tev­ te­ze­o­po­se­bni­gor­ski­kul­ tu­ri­mlaj­še­ka­me­ne­do­be,­ime­no­va­ni­ ol­še­vi­en.­Te­daj­si­ je­pra­člo­vek­ pro­stor­de­lil­z­jam­skim­med­ve­dom.­ Tod­ od­ko­pa­no­ okos­tje­jam­ske­ga­med­ve­da­je­se­daj­v­Pri­ro­ do­slov­nem­ mu­ze­ju­Slo­ve­ni­je,­kjer­de­la­dru­žbo­ne­velj­ ske­mu­ma­mu­tu,­kar­ka­že­na­do­kaj­bo­ga­to­po­se­li­tev­ na­še­ga­pro­sto­ra­v­ti­stem­ča­su.­(Bro­dar­1959) Ja­me­v­ra­zi­sko­va­nem­ ob­mo­čju­so­po­tem­pri­bliž­no­v­ za­čet­nih­le­tih­po­Kr.,­mor­da­pa­tu­di­že­prej,­obi­sko­va­li­ pa­stir­ji,­ki­so­pa­sli­ži­vi­no­in­dro­bni­co­na­pla­ni­nah­na­ goz­dni­me­ji­in­nad­njo.­Do­kaz­ za­to­so­naj­de­ni­ ostan­ki­ lon­če­nih­po­sod­v­Ja­mi­v­Ov­ča­ri­ji­in­am­fo­ra­iz­rim­ske­ do­be,­naj­de­na­v­ja­mi­na­Dol­gi­nji­vi.­Ostan­ki­iz­rim­skih­ ča­sov­so­bi­li­naj­de­ni­tu­di­v­Ov­ča­ri­ji­na­Kal­cah.­Tam­ smo­v­brez­nu­v­oko­li­ci­na­šli­pa­sje­in­ov­čje­ko­sti,­pa­ tu­di­bru­no­v­brez­nu­S1,­ki­le­ži­na­goz­dni­me­ji,­kar­ver­ jet­no­po­me­ni,­da­so­se­vanj­spu­šča­li­po­sneg­na­su­hi­ pla­no­ti.­Do­bro­ohra­nje­na­ le­stev­ka­že­na­prav­ta­ko­upo­ ra­bo­Snež­ni­ce­(ve­tr­ni­ce)­pod­Ko­re­nom­še­v­no­vej­šem­ ča­su.­V­ja­mi­v­Ov­ča­ri­ji­pod­Mo­kri­co­smo­na­šli­ostan­ ke­lon­če­nih­po­sod,­ki­so­sred­nje­ve­ške­ sta­ro­sti.­To­rej­ so­bi­li­ja­me­in­brez­na­obi­ska­ni­že­pred­vsaj­2000­le­ti.­ (Cevc­1997)­Si­mon­Ro­bič­le­ta­1877­prav­ta­ko­pi­še,­da­ je­pred­Med­ve­djo­ja­mo­na­Mo­kri­ci­ogra­da,­v­ka­te­ri­pre­ no­ču­je­dro­bni­ca,­ki­se­pa­se­tam­go­ri.­(Ro­bič­1877) Da­so­bi­le­te­ja­me­lju­dem­že­dav­no­zna­ne,­pri­ča­ tu­di­zgod­ba­Lov­če­ve­sa­nje­pod­Mo­kri­co,­v­ka­te­ri­je­le­ gen­do­o­pod­ze­melj­ski­ tu­ri­stov­ski­ voj­ski,­ki­ži­vi­v­ja­mi­ pod­Mo­kri­co,­pri­po­ve­do­val­ prav­ta­ko­le­gen­dar­ni­ Lu­ka­ Kos­–­Ke­ber.­(Zi­ka­1957) Sta­ne­Ga­bro­vec­pi­še,­da­so­v­Mo­kri­ški­ja­mi­že­le­ ta­1837­od­kri­li­med­ve­dje­ ko­sti.­(Ga­bro­vec­ 1965)­Mi­ tja­Bro­dar­na­va­ja,­da­je­v­Mo­kri­ški­ja­mi­na­bi­ral­ko­sti­ ku­stos­ljub­ljan­ske­ga­ mu­ze­ja­H.­Freyer.­(Bro­dar­1959)­ Franc­Ci­mer­man­ pi­še­v­Pro te u su,­da­je­bil­Hen­rik­ ­Freyer­v­Mo­kri­ški­ja­mi­16.­ok­to­bra­1837.­V­ja­mi­je­iz­ ko­pa­val­le­ta­1839,­kar­je­do­ku­men­ti­ra­no­ v­Be i tra ge zur Na tur ges chi hte, Landwirtschaft und To po grap hie des Her zog tums Kra in­ le­ta­1839.­V­njih­ta­do­go­dek­opi­su­je­tu­di­Franz­Hohenwart.­ To­je­pr­vi­opi­sa­ni­obisk­ ka­ke­ja­me­na­na­šem­ob­mo­čju.­Ta­krat­so­iz­ko­pa­li­okos­ tje­jam­ske­ga­med­ve­da,­ki­je­raz­stav­lje­no­ v­Pri­ro­do­slov­ nem­mu­ze­ju­v­Ljub­lja­ni. Dru­gi­do­ku­men­ti­ra­ni­ obisk­je­na­pra­vil­Si­mon­Ro­bič,­ žu­pnik­na­Šen­tur­ški­go­ri,­le­ta­1877,­ko­je­obi­skal­Med­ ve­djo­ja­mo­v­Mo­kri­ci­in­o­tem­ob­ja­vil­čla­nek­v­ča­so­pi­su­ No vi ce­v­slo­ven­šči­ni,­ kar­za­znan­stve­ne­ član­ke­ta­krat­ ni­bi­lo­rav­no­obi­čaj­no.­Ve­li­ko­se­je­ukvar­jal­z­bi­o­lo­gi­jo­ in­v­tem­član­ku­je­tu­di­opis­jam­skih­paj­kov,­ki­jih­je­ na­lo­vil­na­ro­ko,­in­jam­skih­hro­ščev,­ki­jih­je­na­lo­vil­v­ ste­kle­ni­ce,­ kar­je­pr­va­omem­ba­bi­o­lo­ških­ra­zi­skav­na­ na­šem­ob­mo­čju.­Pred­ja­mo­je­bi­la­ogra­je­na­lo­pa,­ka­ mor­je­pa­stir­zve­čer­za­ga­njal­ov­ce.­Lo­pa­je­bi­la­vhod­ v­ja­mo,­ogra­jo­pa­so­na­re­di­li­pa­stir­ji.­(Ro­bič­1877)­To­ ka­že­na­ve­za­vo­na­prej­šnji­od­sta­vek.­ Tu­di­pr­vi­obisk­z­za­pi­sni­kom­ po­ja­mar­ski­ma­ni­ri­je­ bil­v­Med­ve­dji­ja­mi.­Opra­vil­ga­je­Egon­Pret­ner­le­ta­ 1935.­Na­ri­sal­je­tu­di­na­črt,­prav­za­prav­ ski­co,­ki­je­pr­ va­na­ri­sa­na­ja­ma­te­ga­ob­mo­čja.­(Ka­ta­ster­JZS,­1935)­ V­le­tih­1954–1956­ so­pa­le­on­to­lo­gi­ pod­vod­stvom­Mi­ tje­Bro­dar­ja­ja­mo­te­me­lji­to­raz­ko­pa­li,­ta­ko­da­je­vhod­ se­daj­pov­sem­dru­ga­čen.­ Po­nje­go­vih­po­dat­kih­so­od­ ko­pa­li­400­m 3­tal­ne­ga­se­di­men­ta.­(Bro­dar­1959) Le­ta­1956­je­Snež­ni­co­pod­Ko­re­nom­obi­skal­član­ DZRJ­Ljub­lja­na­To­maž­Pla­ni­na.­Na­pi­sal­je­za­pi­snik­in­ ja­mo­na­ri­sal. Le­ta­1971­je­Pre­dor­pod­Ko­šut­no­obi­skal­Mar­ko­ Vo­grič,­prav­ta­ko­iz­DZRJ­Ljub­lja­na.­ Na­sled­nje­ le­to­je­ Fran­ci­Sta­re,­član­DZRJ­Kranj,­ra­zi­skal­to­ja­mo,­po­leg­ nje­pa­še­Brez­no­na­Gra­di­šču,­ki­je­zu­naj­na­še­ob­či­ne­ in­ga­za­ra­di­po­treb­smu­či­šča­ni­več,­ter­Brez­no­pod­ Ko­ren­skim­vr­hom­(ose­bni­raz­go­vor). Ko­je­bil­le­ta­1977­usta­nov­ljen ­Ja­mar­ski­klub­Kam­ nik,­se­je­in­ten­ziv­nost­ ra­zi­sko­va­nja­ pre­cej­po­ve­ča­la.­ Ja­mar­ji­so­pre­no­če­va­li­ v­sta­ri­lov­ski­ko­či­na­De­be­lem­ hri­bu­in­od­tam­pre­če­sa­li­juž­na­po­bo­čja­Mo­kri­ce.­Le­ta­ 1980­so­or­ga­ni­zi­ra­li­ med­klub­sko­ ak­ci­jo­z­DZRJ­Kranj­ na­Kal­cah,­kjer­so­izme­ri­li­12­jam­in­bre­zen,­na­ža­lost­ pa­so­jih­kar­ne­kaj­ne­po­pol­no­ do­ku­men­ti­ra­li,­ saj­so­za­ ne­ka­te­re­na­ri­sa­li­le­na­čr­te.­Je­se­ni­le­ta­1981­so­od­kri­li­ vhod­v­Je­sen­sko­ja­mo,­ki­je­po­dveh­le­tih­ra­zi­sko­va­nja­Krvava­lokev,­vkovana­v­led.­Foto:­Ambrož­Kregar. Okostje­jamskega­medveda.­Vir:­splet. Klemen­na­vhodu­v­K5.­Foto:­Ambrož­Kregar. Razprave­–­naravoslovjeRazprave­–­naravoslovje 46 47po­sta­la­naj­glob­lja­ja­ma­na­še­ob­či­ne,­pa­tu­di­za­ho­dne­ ga­de­la­Kam­ni­ško­Sa­vinj­skih­Alp. Ra­zi­ska­ve­ so­se­na­da­lje­va­le­ še­do­kaj­in­ten­ziv­no­ do­za­čet­ka­90.­let,­po­tem­je­sle­di­lo­ne­kaj­let­pre­mo­ ra,­zdaj­pa­je­ra­zi­sko­va­nje­ zo­pet­in­ten­ziv­no.­ Na­tem­ ob­mo­čju­je­ra­zi­ska­nih­ in­do­ku­men­ti­ra­nih­ 62­jam.­Pri­ de­lu­za­iz­de­la­vo­te­ra­zi­sko­val­ne­ na­lo­ge­pa­smo­ugo­to­ vi­li,­da­je,­za­se­daj,­ko­li­či­na­od­kri­tih­jam­od­vi­sna­sa­mo­ od­pri­dno­sti­ra­zi­sko­val­cev,­ vho­dov­pa­je­ve­li­ko­še­ne­ od­kri­tih.­Ne­ka­te­re­ja­me­so­zna­ne,­ne­pa­še­do­ku­men­ ti­ra­ne,­ven­dar­so­tež­ko­do­sto­pne,­ ta­ko­da­jih­ni­smo­ mo­gli­obi­ska­ti.­To­so­ja­ma­na­se­ver­ni­stra­ni­Mo­kri­ce­ in­ja­ma­nad­Far­je­vim­pla­zom.­Prav­ta­ko­ni­smo­obi­ska­li­ le­gen­dar­ne­ Kal­ške­ka­pe­le,­ki­pa­je­po­za­pi­sni­ku­JKK­ dol­ga­le­7­me­trov,­mor­da­pa­so­ja­mar­ji­obi­ska­li­le­na­ pač­ni­spod­mol.­To­ja­mo­ome­nja­tu­di­Pa­vel­Ku­na­ver­le­ ta­1959,­ven­dar­z­ime­nom­Ka­pe­li­ca.­Prav­ta­ko­za­ra­di­ po­ma­njka­nja­ ča­sa­ni­smo­ra­zi­ska­li­ne­ka­te­rih­vho­dov,­ ki­smo­jih­si­cer­opa­zi­li. O­kra­su­in­ja­mah­v­Kam­ni­ških­ Al­pah­je­kar­ve­li­ko­ li­te­ra­tu­re,­ne­kaj­bolj­splo­šne,­pre­cej­pa­tu­di­ze­lo­stro­ kov­ne.­Pri­tem­je­bi­la­ob­mo­čju,­ki­smo­ga­to­krat­ra­zi­ sko­va­li­mi,­na­va­dno­po­sve­če­na­ ma­njša­po­zor­nost,­ saj­ le­ži­iz­ven­mno­žič­nih­ po­ti­in­je­pre­pre­de­no­ pre­tež­no­le­ z­lov­ski­mi­in­gam­sji­mi­ste­za­mi,­naj­ve­čji­del­pa­je­te­žav­ no­brez­po­tje. Gor­ ske­kra­ ške­obli­ ke Vi­so­ko­gor­ski­ kras­je­po­Iva­nu­Gam­su­kras­vi­so­ko­ gor­stev­Ju­lij­skih,­Kam­ni­ško­Sa­vinj­skih­ Alp­in­Ka­ra­ vank.­V­njem­po­leg­ko­ro­zi­je­de­žev­ni­ce­ vi­dno­so­de­lu­je­ tu­di­ko­ro­zi­ja­snež­ni­ce,­to­je­vo­de,­ki­na­sta­ne­ob­to­pi­tvi­ sne­ga.­Med­po­le­de­ni­tva­mi­ so­na­ta­kras­moč­no­vpli­va­ li­le­de­ni­ki.­(Gams­2003) Za­ra­zu­me­va­nje­ na­ših­najdb­je­naj­bo­lje,­da­ci­ti­ra­ mo­de­fi­ni­ci­je­iz­knji­ge­Iva­na­Gam­sa­ Kras v Slo ve ni ji v pro sto ru in ča su (IZRK­ZRC­SA­ZU­Po­stoj­na,­Ljub­lja­na­ 2003).­ V­tej­knji­gi­je­vi­so­ko­gor­ski­ kras­raz­de­ljen­na­šti­ri­ti­ pe:­•­PO­DI­IN­PLA­NO­TE­NAD­GOZ­DNO­ME­JO.­To­je­glav­ no­ob­mo­čje­glo­bo­kih­bre­zen,­na­sta­lih­v­za­sno­vi­v­ ple­i­sto­cen­skih­ hla­dnih­do­bah,­ko­so­po­de­in­pla­no­ te­po­kri­va­li­le­de­ni­ki.­Na­kon­cu­le­de­ni­kov­ in­sko­zi­ le­de­ni­ške­ raz­po­ke­so­skon­cen­tri­ra­ni­ pa­da­jo­či­po­ to­ki­iz­dol­bli­ver­ti­ka­le­sve­tov­nih­raz­sež­no­sti.­ Ob­na­ pre­do­va­nju­ in­na­za­do­va­nju­ le­de­ni­kov­so­se­me­sta­ na­sta­ja­nja­ bre­zen­pre­me­šča­la. ­Pro­ces­iz­vot­lje­va­nja­ so­v­ho­lo­ce­nu­na­da­lje­va­li­ snež­ni­ca­in­to­ko­vi­dež­ ni­ce.­Ker­so­le­de­no­do­bne­ le­de­ne­gmo­te­po­str­ga­le­ dro­bne­skal­ne­kra­ške­obli­ke,­jih­sme­mo­pri­pi­sa­ti­v­ glav­nem­ho­lo­cen­ski­kli­mi. •­PLA­NO­TE­POD­GOZ­DNO­ME­JO.­Ple­o­sto­cen­ski­ le­de­ ni­ki­so­pre­pla­vi­li­le­red­ke­od­njih,­in­to­za­kraj­ši­čas,­ pri­umi­ka­nju­pa­so­odlo­ži­li­mo­ren­ski­dro­bir,­ki­je­za­ ma­ski­ral­kra­ško­po­vr­šje.­Glo­bo­kih­bre­zen­je­manj,­ več­je­do­lov­in­su­hih­do­lin. •­PO­BO­ČJA­DO­LIN,­GRE­BE­NOV­ IN­SLE­MEN.­Zav­ze­ma­ jo­ve­či­no­vi­so­ko­gor­ske­ga­ po­vr­šja.­Ve­či­na­lju­di­jih­ ne­šte­je­za­kra­ška,­če­tu­di­so­iz­apnen­ca,­saj­dro­ bno­obli­ko­va­nost­ pov­zro­ča­me­ha­nič­no­ raz­pa­da­nje­ kam­ni­ne­in­po­njih,­če­so­str­ma,­po­na­li­vih­od­te­ka­jo­ vo­de.­Mno­ge­ja­me,­ki­jih­vi­di­mo­v­po­bo­čju,­so­na­ va­dno­krat­ki­spod­mo­li,­ na­sta­li­za­ra­di­se­lek­tiv­ne­ga­ raz­pa­da­nja­ ska­le.­Ti­pič­ni­so­iz­vi­ri­na­po­bo­čju,­ma­lo­ nad­dnom­do­li­ne,­na­sta­li­na­li­to­lo­ški­me­ji­ali­za­to,­ ker­do­lin­ske­mu ­dnu­še­ni­sle­di­lo­zni­ža­nje­vo­dne­ga­ pre­ta­ka­nja. •­DNA­DO­LIN­IN­KO­TLIN.­V­znat­nem­de­lu­jih­pre­kri­va­ jo­kvar­tar­ni­kla­stič­ni­se­di­men­ti,­ sko­zi­ka­te­re­se­ob­ ni­žjem­vo­dnem­sta­nju­pre­ta­ka­kra­ška­vo­da.­Zna­čil­ ne­so­vo­dne­ja­me­pod­na­pla­vi­no­na­dnu­do­li­ne­ali­ v­nje­nem­bo­ku­v­vi­ši­ni­dna­ali­ma­lo­vi­šje­v­po­bo­čju. Ju­rij­Ku­na­ver­je­vi­so­ko­gor­ski­ kras­v­Slo­ve­ni­ji­raz­de­lil­ na­tri­ti­pe,­ki­pa­se­pre­tež­no­uje­ma­jo­s­ti­pi­za­ci­jo­Iva­na­ Gam­sa.­Pri­la­ga­mo­zem­lje­vid­z­le­gen­do.­(Gams­2003) V­spe­le­o­lo­ški­ kar­ti­Slo­ve­ni­je,­ list­Ljub­lja­na­1,­je­ Fran­ce­Šuš­ter­šič­ na­pi­sal:­»Kras­vi­so­kih­Kam­ni­ških­ Alp­pa­je­ze­lo­zna­či­len,­do­ne­ke­me­re­ce­lo­ek­stre­men.­ Po­leg­po­pol­ne­zbir­ke­po­vr­šin­skih­ kra­ških­po­ja­vov­naj­ de­mo­tu­tu­di­vse­bis­tve­ne­ti­pe­ pod­ze­melj­ske­ga­ za­kra­ se­va­nja.­Pre­vla­du­je­jo­ brez­na­ali­kom­bi­ni­ra­ne­ vo­tli­ne­s­ po­u­dar­je­no­ nav­pič­ni­co.­ V­njih­se­ra­da­za­dr­žu­je­ta­ sneg­ in­led.­Vo­tli­ne­so­pov­sem­ja­sno­na­ni­za­ne­vzdolž­ge­o­lo­ ških­črt,­ki­so­raz­vi­dne­tu­di­v­pod­zem­lju,­ brez­na­se­v­ glo­bi­ni­zdru­žu­je­jo­ v­ve­čje­ja­ške,­ti­pa­pre­ha­ja­jo­v­str­me­ me­an­dra­ste­ro­ve.«­ Me­ni­mo­da­re­zul­ta­ti­na­ših­ra­zi­skav­vse­gor­nje­tr­di­ tve­po­tr­ju­je­jo,­ pač­na­ve­čjem­šte­vi­lu­jam­skih­ob­jek­tov,­ kot­pa­je­bi­lo­prej­zna­nih. Na­ra­zi­sko­va­nem­ ob­mo­čju­smo­na­šli­zna­čil­ne­po­vr­ šin­ske­obli­ke­vi­so­ko­gor­ske­ga­kra­sa:­ •­VR­TA­ČE,­pred­vsem­ na­urav­na­nem­ po­vr­šju­med­ Kom­po­te­lo­ in­vr­hom­Ko­re­na.­Tu­pre­vla­du­je­jo­ udor­ ne­vr­ta­če. •­KON­TE­sa­mo­na­Kal­cah.­Za­ra­di­le­de­ni­ške­ga­ de­lo­ va­nja­je­prag­de­pre­si­je­na­spod­nji­stra­ni­na­va­dno­ pre­cej­ni­zek. •­KO­TLI­ČI­pred­stav­lja­jo­ kar­ve­lik­del­naj­de­nih­jam­in­ bre­zen,­prav­za­prav­vse­pli­tvej­še­ver­ti­kal­ne­ob­jek­te. •­LAŠ­TI.­Na­šli­smo­jih­na­Kal­cah­za­ho­dno­od­Ov­ča­ri­je­in­na­po­bo­čju­le­de­ni­ške­kr­ni­ce­med­Kom­po­te­lo­ in­ vr­hom­Ko­re­na. •­ŠKRA­PLJE­ so­raz­tre­se­ne­ po­vsem­go­lem­po­vr­šju­ nad­goz­dno­me­jo.­Ka­že­pa­upoš­te­va­ti,­ da­je­mno­ go­sve­ta­po­ra­šče­ne­ga­ z­ru­šjem,­ki­te­obli­ke­do­bro­ pre­kri­va. •­ŽLE­BI­ČI­se­po­jav­lja­jo­ na­od­kri­tih­ska­lah,­kjer­je­ kam­ni­na­kom­pak­tna­na­vsem­ob­mo­čju. •­ŠKAV­NI­CO­ smo­opa­zi­li­sa­mo­eno,­in­to­ob­po­ti­na­ Kal­ško­go­ro­bli­zu­ja­me­KG1­–­ja­me­ra­zi­sko­val­ne­ga­ ta­bo­ra. •­NA­RAV­NI­MO­STO­VI.­ Na­šli­smo­le­dva,­ene­ga­v­gre­ be­nu­nas­pro­ti­Ov­ča­ri­je­na­Kal­cah,­dru­ge­ga,­ve­čje­ ga,­pod­Jer­ma­no­vim­tur­nom. •­LE­DE­NI­ŠKE­ GR­BI­NE­pred­stav­lja­jo­ ve­čji­del­raz­ve­ja­ ne­po­vr­ši­ne­Kalc,­naj­bolj­zna­čil­ne­pa­so­nad­Ov­ča­ ri­jo­v­Kal­cah,­med­nje­pa­so­di­ta­tu­di­Čma­žev­ski­ in­ Kal­ški­turn. •­ŽLE­BO­VI­se­po­jav­lja­jo­na­laš­tih,­kjer­je­nag­nje­nost­ skla­dov­vzpo­re­dna­s­po­bo­čjem. •­STEN­SKI­ŽLE­BO­VI­so­naj­iz­ra­zi­tej­ši­ nad­mar­ki­ra­no­ po­tjo,­ki­se­nad­Kr­va­vo­lo­kvi­jo­dvig­ne­na­Dol­go­nji­ vo.­Na­sta­li­so­v­de­be­lo­pla­stnih­ skla­dih­tri­a­sne­ga­ apnen­ca. •­PO­NOR.­Na­šli­smo­sa­mo­enega,­pa­še­ta­je­ob­ča­ sen,­ko­se­ob­ve­čjem­de­že­vju­vo­da­pre­li­va­iz­Kr­va­ve­ lo­kve­in­te­če­15­m­po­po­vr­šju­do­po­ži­ral­ni­ka. Še­bolj­so­za­vi­so­ko­gor­ski­ kras­zna­čil­ne­pod­ze­melj­ ske­kra­ške­obli­ke,­to­so­ja­me­in­brez­na. Za­ja­me­smo­opre­de­li­li­ti­ste­vo­tli­ne,­ki­se­dvi­gu­je­jo­ ali­spu­šča­jo­pod­pov­preč­no­ ma­njšim­ko­tom­od­30­sto­ pinj­in­jih­v­glav­nem­lah­ko­obi­šče­mo­ brez­spe­ci­al­nih­ te­hnik.­Brez­na­so­vo­tli­ne,­ki­se­spu­šča­jo­pod­ko­tom,­ ve­čjim­od­30­sto­pinj.­Za­nji­ho­vo­ra­zi­sko­va­nje­ je­po­tre­ bna­upo­ra­ba­vrv­ne­te­hni­ke. ­Na­ra­zi­sko­va­nem­ ob­mo­čju­smo­na­šli­in­evi­den­ti­ra­li­ 62­kra­ških­vo­tlin.­Bre­zen­je­45­in­jam­17.Za­ra­di­ome­je­ne­ga­ ob­se­ga­te­ga­član­ka­smo­opi­sa­li­ le­naj­bolj­za­ni­mi­ve.­Ja­ me­in­brez­ na­na­tem­ob­ mo­ čju 1.­Je­ sen­ ska­ja­ ma Tip:­Brez­no Dol­ži­ na­ro­ vov:­516­mLe­ ga:­X­=­5465000­­ Y­=­5132000­­ 1679­m­n.­v. Do­stop:­Iz­Kam­ni­ške­ Bis­tri­ce­po­mar­ki­ra­ni­po­ti­do­Ža­ ga­ne­pe­či.­Tu­za­vi­je­mo­le­vo­in­se­po­ne­oz­na­če­ni­ lov­ski­ po­ti­vzpne­mo­na­Kal­ca.­Od­ko­če­na­Kal­cah­na­da­lju­je­Bujna­vegetacija­na­Kalcah.­Foto:­Ambrož­Kregar. Slovenski­visokogorski­kras­po­Kunaverju­(Gams­2003):1­–­gorski­ (subalpski)­ kras­ pod­drevesno­ mejo,­ delno­ pokrit­ s­peistocenskimi­ sedimenti,­ 100–1500­ m,­2­–­visokogorski­ kras­ ob­drevesni­meji,­1500–1800­m,­delno­v­dolomitiziranem­apnencu,­3­–­goli­visokogorski­kras,­1800–2600­m Škavnica­pod­Kalško­goro.­Foto:­Ambrož­Kregar. Razprave­–­naravoslovjeRazprave­–­naravoslovje 48 49mo­po­ste­zi­pro­ti­Ov­ča­ri­ji­na­Kal­cah.­Od­tod­se­spu­sti­ mo­po­gra­bnu­pro­ti­ju­gov­zho­du,­ kjer­gre­lov­ska­ste­za.­ Ko­se­spu­sti­mo­na­rav­ni­co,­po­i­šče­mo­od­cep­ste­ze,­ki­ se­prek­kont­ra­hlo­vzpe­nja­pro­ti­za­ho­du.­Po­pri­bliž­no­ 200­m­pri­de­mo­do­vho­da.­Do­stop­je­mo­žen­tu­di­od­ Čma­žev­ske­ga­ tur­na­ali­od­Ve­tr­nic­mi­mo­brez­na­Tin­su­ la­non­da,­pa­tu­di­mi­mo­Ja­me­pod­smre­ko.­Ori­en­ta­ci­ja­ na­pla­no­ti­je­te­žav­na,­za­to­za­ne­poz­na­val­ce­ Kalc­pri­po­ ro­ča­mo­vo­dni­ka.­ Opis:­Vhod­v­ja­mo­je­vo­do­ra­ven­ in­se­po­ne­kaj­metrih­ pre­ve­si­v­pri­bliž­no­10­m­glo­bo­ko­brez­no.­Na­dnu­so­ po­dor­ne­ska­le­in­grušč,­rov­se­obr­ne­na­zaj­in­na­le­vi­ stra­ni­je­med­blo­ki­od­pr­ti­na,­ki­vo­di­v­pre­cej­vi­sok­in­ ši­rok­me­an­der,­od­0,5­do­2­m.­Ko­se­zo­ži,­do­spe­mo­ do­na­sled­nje­10­m­glo­bo­ke­sto­pnje.­Na­dnu­se­me­an­ der­na­da­lju­je,­dno­so­grušč­in­blo­ki.­Čez­niz­ke­sto­pnje­ pri­de­mo­do­oži­ne­s­pre­pi­hom.­ Za­njo­se­me­an­der­raz­ ši­ri­in­str­mo­spu­sti­20­m­do­obi­čaj­no­z­le­dom­za­su­te­ stop­nje.­Pod­njo­je­še­10­m­pre­vi­sa,­na­to­pa­do­spe­ mo­v­ve­čji,­sko­raj­okro­gel­pro­stor­10­x­10­m.­Od­tod­ ena­od­pr­ti­na­nas­pro­ti­me­an­dra­vo­di­v­glo­bo­ko­brez­no,­ dru­ga­od­pr­ti­na­pod­me­an­drom­ pa­v­ve­čji­pro­stor,­ka­ te­re­ga­dno­je­iz­ve­li­kih­blo­kov.­Na­de­sni­stra­ni­je­brez­ no,­v­ka­te­ro­se­od­pi­ra­tu­di­pr­vi­rov.­V­od­pr­ti­ni­nas­pro­ti­ me­an­dra­se­pri­tr­di­vrv,­s­ka­te­ro­se­spu­sti­mo­v­to­100­ m­glo­bo­ko­brez­no.­Na­za­čet­ku­ima­več­po­lic,­v­spod­ njem­pa­vrv­pro­sto­vi­si.­Dno­je­okro­gle­obli­ke,­po­kri­to­ z­blo­ki­in­pe­skom.­Obli­ka­dna­ka­že­na­ob­ča­sne­ve­li­ke­ pre­to­ke.­Ja­ma­se­na­da­lju­je­pro­ti­se­ve­rov­zho­du­ s­pet­ me­tr­sko­sto­pnjo­prek­blo­kov.­Tu­smo­mo­ra­li­v­raz­po­ki­ od­ko­pa­ti­pre­hod,­ki­nas­pri­pe­lje­v­ve­čji­pro­stor­z­za­ni­ mi­vim­od­me­vom.­ Pre­hod­iz­oži­ne­v­ver­ti­ka­lo­je­ne­ko­li­ ko­za­hte­ven.­Pod­oži­no­je­na­10­m­glo­bi­ne­po­li­ca.­Pod­ njo­pri­de­mo­v­cu­rek­pr­še­če­vo­de.­Po­40­m­se­spu­sti­ mo­na­tla­iz­po­dor­nih­blo­kov,­ki­so­iz­po­stav­lje­ni­ raz­je­ da­nju­ko­ro­ziv­ne­vo­de.­Brez­no­se­na­da­lju­je­s­pol­me­tra­ ši­ro­ko­raz­po­ko,­po­ka­te­ri­se­spu­sti­mo­do­po­toč­ka,­ki­ te­če­na­dnu.­V­na­da­lje­va­nju­ se­ta­rov­to­li­ko­zo­ži,­da­člo­ve­ku­ni­več­mo­žen­pre­hod.­Tu­je­ne­kaj­ko­puč­kal­cit­ nih­kri­sta­lov­ska­le­no­e­drov.­ 10­me­trov­nad­po­toč­kom­ se­ja­ma­na­da­lju­je­v­za­čet­ku­z­vo­do­rav­nim­ ro­vom,­ki­ pa­se­hi­tro­pre­ve­si­v­ver­ti­ka­lo,­glo­bo­ko­okrog­50­m.­Na­ nje­nem­dnu­smo­pri­šli­na­iz­pra­no­po­li­co,­na­ka­te­ri­se­ zo­pet­po­ja­vi­vo­da,­ki­smo­jo­vi­šje­za­pu­sti­li­v­oži­ni.­Te­če­ v­oz­ko­raz­po­ko,­sto­pnja­je­glo­bo­ka­le­8­m,­ven­dar­za­ra­ di­tu­ša­ne­pri­jet­na.­ Dno­te­sto­pnje­je­za­ni­miv­do­lo­mit­ni­ hr­bet,­s­ka­te­re­ga­od­te­ka­vo­da­v­ne­pre­ho­dno­ oži­no,­ki­ jo­je­za­ra­di­vo­de­tež­ko­oce­ni­ti.­Na­da­lje­va­nje­ je­oz­ka­ od­ko­pa­na­ špra­nja­nad­hrb­tom,­ki­nas­pri­pe­lje­v­40­m­ glo­bo­ko­oz­ko­raz­po­ko,­kjer­nas­na­naj­ni­žji­toč­ki­ja­me­ usta­vi­za­goz­de­na­lu­ska. Zgo­ do­ vi­ na­ ra­ zi­ skav:­Ja­mo­so­kam­ni­ški­ja­mar­ji­ra­zi­ ska­li­in­izme­ri­li­že­med­se­ri­jo­te­ren­skih­ak­cij­v­le­tih­ 1981­in­1983,­ven­dar­pa­ta­krat­ni­so­na­pi­sa­li­A­za­pi­ sni­ka,­za­to­smo­mo­ra­li­to­sto­ri­ti­le­tos.­To­je­naj­glob­lja­ ra­zi­ska­na­ja­ma­v­kam­ni­ški­ob­či­ni.­Ra­zi­sko­va­nja­ so­bi­ la­ob­jav­lje­na­v­Na ših ja mah­ 27. Obisk­ja­ me:­Je­sen­sko­ja­mo­smo­obi­ska­li­med­ra­zi­sko­ val­no­ek­skur­zi­jo­na­Kal­ca­15.­de­cem­bra­ 2003.­Ogle­ da­li­smo­si­le­vho­dnih­ne­kaj­me­trov,­saj­za­spust­v­glo­ bi­no­ni­smo­ime­li­opre­me­za­iz­de­la­vo­si­drišč­in­za­do­sti­ vr­vi.­Obisk­ja­me­za­hte­va­dvo­dnev­no­ ak­ci­jo­s­400­me­tri­ vr­vi.­Na­vho­du­v­ja­mo­smo­se­le­sli­ka­li­in­s­si­ste­mom­ GPS­do­lo­či­li­le­go­vho­da. Bi­ o­ lo­ ški­ po­ dat­ ki:­Ja­mo­so­po­bi­o­lo­ški­stra­ni­ra­zi­ska­li­ čla­ni­JKK­že­le­ta­1983.­V­ja­mi­so­na­šli­no­vo­vr­sto­hro­ šča­Anop hthal mus sp. n.­ Ta­krat­so­isto­vr­sto­za­sle­di­ li­tu­di­v­Kam­ni­ški­ja­mi,­ven­dar­so­tam­na­šli­le­ene­ga­ sam­ca.Sme­ ti:­Sme­ti­v­ja­mi­ni,­saj­je­tež­ko­do­sto­pna­in­jo­obi­ sku­je­jo­le­ja­mar­ji. 2.­Kav­ kna­ja­ maTip:­Brez­no Dol­ži­ na­ro­ vov:­43­mLe­ ga:­X­=­5466000­ Y­=­5130000­ 1876­m­n.­v. Do­stop:­Od­par­ki­ri­šča­ na­Kri­ški­pla­ni­ni­po­eni­od­po­ti­ do­se­dla­med­Vr­hom­Ko­re­na­in­Kom­po­te­lo.­ Tu­za­vi­je­ mo­pro­ti­se­ve­ru­po­brez­po­tju­in­ko­se­po­bo­čje­zač­ne­ str­me­je­spu­šča­ti,­se­po­ne­iz­ra­zi­tem­ gra­bnu­spu­sti­mo­ do­me­li­šča­in­po­njem­do­kon­ca,­do­urav­na­ve­z­blo­ki.­ Od­tod­vi­di­mo­pro­ti­se­ve­ru­iz­ra­zit­vrh­Jer­ma­no­ve­ga­ tur­ na.­V­ste­ni,­ki­je­obr­nje­na­pro­ti­nam,­opa­zi­mo­tem­no­ od­pr­ti­no.­Ta­nam­po­tem­slu­ži­za­ori­en­ta­ci­jo.­ Pro­ti­njej­ gre­mo­po­čez­prek­s­tra­vo­in­ru­šjem­po­ra­slih­po­bo­čij,­ pri­bliž­no­400­m­da­leč.­Na­le­ti­mo­na­ne­kak­šno­ste­zo,­ki­ je­oz­na­če­na­z­mo­ži­ci.­Ko­pri­de­mo­v­zad­nji­gra­ben­pred­ ste­no,­opa­zi­mo­na­rav­ni­most.­Po­gra­bnu­se­dvig­ne­mo­ pri­bliž­no­20­m­nad­most,­na­to­pa­pre­či­mo­pro­ti­ste­ni­ in­naj­de­mo­vhod­v­ja­mo.­Če­se­vzpne­mo­vi­šje,­do­se­že­ mo­gor­nji­vhod.Opis:­Ja­ma­se­zač­ne­z­im­po­zan­tno,­ ne­ko­li­ko­nag­nje­ no­od­pr­ti­no­v­ste­ni.­Po­gru­šču­se­ne­ko­li­ko­spu­sti­mo­in­ pri­de­mo­do­brez­na.­Strop­ja­me­je­10­m­nad­vho­dnim­ de­lom.­V­njem­je­še­en­vhod.­Brez­no­je­ve­li­ko­oko­li­30­ m­krat­10­m­in­glo­bo­ko­31­m.­Na­eni­stra­ni­se­dno­po­ gru­šču­ra­hlo­dvig­ne,­na­to­pa­pri­de­mo­do­ste­ne­brez­na,­ na­prej­pa­ni­mo­go­če.­Pod­vho­dom­je­ma­njši­rov,­ki­se­ naj­prej­še­ne­ko­li­ko­spu­sti,­na­to­pa­po­me­li­šču­dvig­ne­ne­kaj­me­trov.­Zgle­da,­kot­bi­se­grušč­sko­zi­oži­no­vsul­v­ pro­stor­in­s­tem­za­prl­na­da­lje­va­nje.Zgo­ do­ vi­ na­ ra­ zi­ skav:­Ja­ma­je­bi­la­do­slej­obi­ska­na­sa­ mo­en­krat.­O­tem­pri­ča­za­pi­snik­iz­le­ta­1988.­Ja­mo­sta­ opa­zi­la­čla­na­JKK­Raj­ko­Sla­pnik­in­Vi­do­Kre­gar­med­ bi­o­lo­ški­mi­ ra­zi­ska­va­mi­ dru­gih­jam.­Tja­sta­odne­sla­ opre­mo­in­ja­mo­ra­zi­ska­la.­Na­pi­sa­la­sta­le­B­za­pi­snik­ z­opi­som­do­sto­pa.Obisk­ja­ me:­Ja­mo­smo­obi­ska­li­la­ni­je­se­ni­med­dru­go­ ek­skur­zi­jo­ na­ob­mo­čje­vr­ha­Ko­re­na.­V­ja­mo­se­je­spu­ stil­en­ja­mar.­Ne­ko­li­ko­pro­ble­ma­ti­čen­ je­spust­v­brez­ no,­saj­ni­smo­ime­li­plo­ščic­za­si­dri­šče,­za­to­se­je­vrv­ drg­ni­la­po­gru­šču,­pre­den­se­je­spu­sti­la­v­brez­no.­Na­ dnu­ja­me­so­bi­la­pre­gle­da­na­ vsa­mož­na­na­da­lje­va­nja.­ Dru­gi­čla­ni­od­pra­ve­so­zu­naj­z­GPS­druž­no­me­ri­li­le­go­ vho­da.Bi­ o­ lo­ ški­ po­ dat­ ki:­Ja­ma­je­do­bi­la­ime­po­kav­kah,­ki­ pre­bi­va­jo­v­njej.­Na­dnu­je­pre­cej­iz­treb­kov­teh­ži­va­li.­ Tu­di­ste­ne­so­po­ne­če­de­ne­ z­nji­mi.­Si­cer­v­ja­mi­ni­opa­ že­nih­kak­šnih­po­se­bnih­oblik­živ­lje­nja. 3.­Tin­ su­ la­ non­ daTip:­Brez­no Dol­ži­ na­ro­ vov:­81­mVho­ dno­brez­ no:­71­mLe­ ga:­X­=­1466000­ Y­=­5132000­ 1574­m­n.­v. Do­stop:­Iz­Kam­ni­ške­ Bis­tri­ce­do­Ža­ga­ne­pe­či,­od­tam­ le­vo­po­lov­ski­po­ti­za­Kal­ca.­Mi­mo­lov­ske­ko­če­gre­mo­ na­prej,­sko­raj­do­goz­dne­me­je.­Ko­za­gle­da­mo­ nas­pro­ti­ po­ti­Čma­žev­ski­ turn,­za­vi­je­mo­le­vo­v­po­bo­čje­pod­Kal­ škim­tur­nom.­Tu­po­i­šče­mo­ ko­maj­opaz­no­ste­zi­co,­ki­ vo­di­pro­ti­ju­gu,­in­po­ka­kih­200­m­pri­de­mo­do­ši­ro­ke­ga­ gra­bna,­ki­je­po­ra­ščen­s­tra­vo.­Po­njem­se­vzpne­mo­ do­ru­šja,­ki­pre­ra­šča­ma­lo­manj­str­mo­ulek­ni­no­v­po­ bo­čju.­Tu­je­vhod­v­več­bre­zen,­naj­glob­lje­pa­je­Tin­su­ la­non­da.Opis:­Ja­ma­je­naj­glob­lje­eno­stav­no­ brez­no­Kalc.­Zač­ne­ se­z­ve­li­kim­li­ja­ka­stim­vho­dom,­ve­li­kim­4­m­krat­6­m.­ Brez­no­je­sto­pni­ča­sto.­ To­po­me­ni,­da­so­v­njem­po­li­ce.­ Glo­bo­ko­je­71,3­m.­Na­dnu­sta­grušč­in­sneg.Obisk­ja­ me:­Ja­mo­smo­obi­ska­li­v­sklo­pu­ra­zi­sko­val­ne­ ga­ta­bo­ra­v­Kam­ni­ški­Bis­tri­ci.­V­ja­mo­sta­se­spu­sti­la­ dva­ja­mar­ja.­Pri­spu­stu­sta­ime­la­pro­ble­me­s­ko­mu­ ni­ka­ci­jo,­saj­je­brez­no­ta­ko­glo­bo­ko,­da­je­tež­ko­sli­ša­ti­ člo­ve­ka,­ki­iz­dna­vpi­je:­»Pejd…­lohk­greš…!«­Na­dnu­ sta­se­do­go­vo­ri­la,­ da­bo­pri­vzpo­nu­pr­vi­po­ča­kal­na­eni­ od­po­lic,­na­to­bo­dru­gi­mi­mo­nje­ga­iz­ple­zal,­po­tem­pa­ bo­pr­vi­iz­ple­zal­še­sam.­S­to­tak­ti­ko­sta­brez­pro­ble­ mov­iz­ple­za­la­iz­ja­me.­Ja­ma­je­bi­la­pre­cej­le­de­na,­na­ dnu­pa­je­bil­sneg. 4.­KG1­Ja­ ma­ra­ zi­ sko­ val­ ne­ ga­ta­ bo­ra Tip:­Brez­no Dol­ži­ na­ro­ vov:­21­mVho­ dno­brez­ no:­20­mLe­ ga:­X­=­5465000­ Y­=­5132000­ 1785­m­n.­v. Do­stop:­Iz­Kam­ni­ške­ Bis­tri­ce­do­Ža­ga­ne­pe­či,­od­tam­ le­vo­na­lov­sko­pot­na­Kal­ca,­mi­mo­lov­ske­ko­če­po­ne­ mar­ki­ra­ni­po­ti­pro­ti­Kal­ški­go­ri.­Ko­se­vzpne­mo­po­ste­ zi­na­rob­nad­Čma­žev­skim­ tur­nom,­sle­di­ra­hel­spust­ v­od­pr­to­ko­ta­njo.­Na­to­se­ste­za­zač­ne­ra­hlo­vzpe­nja­ti­ pro­ti­po­bo­čju­Kal­ške­go­re.­Ko­do­spe­mo­v­vi­ši­no­zad­ njih­ma­ce­snov­ na­vzho­dni­stra­ni­od­po­ti,­je­vhod­v­ja­ mo­pet­me­trov­na­le­vo­nad­ste­zo.Opis:­Ja­ma­je­ti­pič­no­vi­so­ko­gor­sko­ brez­no.­Glo­bo­ko­je­ 21­m.­Na­dnu­je­grušč,­na­vho­du­pa­žle­bi­či.Obisk­ja­ me:­Ja­mo­smo­obi­ska­li­v­sklo­pu­ra­zi­sko­val­ne­ ga­ta­bo­ra­v­Kam­ni­ški­Bis­tri­ci.­V­ja­mo­sta­se­spu­sti­la­ dva­ja­mar­ja.­Na­vho­du­sta­za­bi­la­sve­dro­vec­in­na­re­di­la­ si­dri­šče.­Naj­prej­se­je­spu­stil­v­ja­mo­en­ja­mar,­na­to­pa­ še­dru­gi.­V­ja­mi­ni­nič­po­se­bne­ga.­Vhod­ v­Jesensko­ jamo­ decembra­ 2003.­ Foto:­ Ambrož­ Kre­ gar. Klemen­v­Kavkni­jami.­Foto:­Rastko­Zabrič. Klemen­v­prvih­metrih­Tinsulanonde.­Foto:­Ambrož­Kregar. Razprave­–­naravoslovjeRazprave­–­naravoslovje 50 515.­Ja­ ma­na­Gor­ njih­Br­ sni­ kih Tip:­Ja­ma Dol­ži­ na­ro­ vov:­52­mLe­ ga:­X­=­5468000­ Y­=­5129000­ 1002­m­n.­v. Do­stop:­Od­žič­ni­ce­za­Ve­li­ko­pla­ni­no­po­ce­sti­mi­mo­ Br­sni­kov­na­Gor­nje­Br­sni­ke.­Na­po­se­ki­po­de­snem­gra­ bnu­do­me­sta,­kjer­gra­ben­za­vi­ja­le­vo,­na­de­sni­pa­se­ zač­no­med­dre­vjem­skal­ne­ste­ne.­Na­da­lju­je­mo­ pod­ ste­na­mi­na­de­sni­pro­ti­vzho­du,­do­kler­ne­pri­de­mo­do­ pre­cej­vi­so­ke­ga­vho­da.Opis:­Ve­lik­vhod­je­za­sut­s­po­dor­ni­mi­ blo­ki­in­je­ne­pre­ ho­den.­Na­le­vi­stra­ni­je­ožji­pre­hod,­ki­nas­pri­pe­lje­v­ glav­no­dvo­ra­no.­Ta­se­kon­ča­s­sto­žcem­ma­te­ri­a­la,­ ki­ ga­je­vo­da­pri­ne­sla­iz­stran­ske­raz­po­ke,­ta­ko­da­pra­ve­ ga­na­da­lje­va­nja­ ni.­Le­del­te­ga­pro­sto­ra­je­ra­ven,­osta­ lo­pa­je­po­bo­čje.­S­stro­pa­vi­se­ka­pni­ki,­ki­so­iz­jam­ ske­ga­mle­ka,­to­rej­pre­cej­meh­ki.­Pre­se­net­lji­vo­ je,­da­ jam­sko­mle­ko­na­sta­ja­ta­ko­niz­ko­v­do­li­ni. Ja­ma­je­naj­ve­čja­v­iz­vir­ni­co­ni,­kjer­je­nek­daj­iz­vi­ra­ la­vo­da­iz­Mo­kri­ce,­ko­so­bi­li­med­le­de­no­do­bo­iz­vi­ri­v­ do­li­ni­(Stu­den­ci)­ za­ra­di­le­du­blo­ki­ra­ni.­Ni­žje­pod­ja­mo­ iz­vi­ra­stu­den­ček. V­ja­mi­so­iska­li­tu­di­sle­do­ve­pra­člo­ve­ka,­ ven­dar­so­ na­šli­sa­mo­re­cen­tne­(so­do­bne)­ sr­ni­ne­ko­sti.­Na­vho­du­ so­iz­ko­pa­li­son­do­v­grušč,­ven­dar­tu­di­tu­ni­so­nič­na­šli.­ Son­di­ra­nja­sta­vo­di­la­Mi­tja­Bro­dar­in­Ivan­Turk.Obisk­ja­ me:­Ja­mo­smo­obi­ska­li­ne­ke­ga­ne­delj­ske­ga­ po­pol­dne­va­ na­dru­žin­skem­ iz­le­tu.­Po­tre­bo­va­li­ smo­le­ na­tan­čno­le­go,­ki­smo­jo­izme­ri­li­z­GPS.­Vhod­v­ja­mo­ je­za­prt­z­že­lez­ni­mi­vra­ti,­saj­v­njej­po­te­ka­jo­bi­o­lo­ške­ ra­zi­ska­ve­in­bi­bi­lo­mo­te­če,­če­bi­va­njo­lah­ko­vsto­pal­ kdor­ko­li.Bi­ o­ lo­ gi­ ja:­ Bi­o­lo­ške­ra­zi­ska­ve­v­ja­mi­iz­va­ja­dr.­Raj­ko­ Sla­pnik,­si­cer­član­JKK.­Ra­zi­sku­je­ živ­lje­nje­jam­skih­ pol­žev­vr­ste­ Zo spe um al pes tre­in­nji­ho­vo­obna­ša­nje.6.­Kal­ ca­4­–­Le­ de­ na­ja­ ma Tip:­Le­de­na­ja­ma Dol­ži­ na­ro­ vov:­37­mLe­ ga:­X­=­5465000­ Y­=­5132000­ 1813­m­n.­v. Do­stop:­Iz­Kam­ni­ške­ Bis­tri­ce­po­mar­ki­ra­ni­po­ti­do­Ža­ ga­ne­pe­či.­Tu­za­vi­je­mo­le­vo­in­se­po­ne­mar­ki­ra­ni­ lov­ski­ po­ti­vzpne­mo­na­Kal­ca.­Od­ko­če­na­Kal­cah­na­da­lju­je­ mo­po­ste­zi­pro­ti­Ov­ča­ri­ji­na­Kal­cah.­Od­Ov­ča­ri­je­na­da­ lju­je­mo­pot­po­gra­bnu­pro­ti­za­ho­du­še­10­mi­nut.­Po­ kraj­šem­vzpo­nu­po­sla­bo­vi­dni­ste­zi­po­gru­šču­pri­de­ mo­na­pre­voj,­kjer­se­pot­iz­rav­na­in­na­da­lju­je­po­škra­ pljah.­Po­ste­zi­gre­mo­še­pri­bliž­no­40­m,­da­pri­de­mo­do­ sne­ži­šča.­Vhod­v­ja­mo­je­tri­kot­na­raz­po­ka­na­se­ver­ni­ stra­ni­sne­ži­šča.­To­pred­ja­mo­je­se­ni­naj­brž­iz­gi­ne,­ven­ dar­pa­je­vhod­kljub­te­mu­eno­stav­no­naj­ti.Opis:­Sko­zi­pre­duh­med­ste­no­in­sne­gom­se­spu­sti­mo­ po­ro­vu­8­m­ter­do­spe­mo­v­ma­njšo­dvo­ra­ni­co.­ Sneg­na­ ro­bo­vih­je­pre­cej­le­den.­Pro­ti­za­ho­du­vo­di­da­lje­ozek­in­ ni­zek­rov,­ki­se­naj­brž­na­da­lju­je­pre­cej­da­leč,­ven­dar­ pa­je­za­ra­di­za­le­de­ne­lih­ sten­tež­ko­pre­ho­den­brez­vr­vi­ za­va­ro­va­nje­pred­zdr­som.­Pro­ti­vzho­du­se­na­da­lju­je­ ve­čji­rov,­ki­pri­pe­lje­do­niz­ke­ga­pre­ho­da,­ki­naj­bi­po­ pri­če­va­njih­ sta­rej­ših­čla­nov­JKK­in­na­čr­tu­vo­dil­po­le­ de­nem­to­bo­ga­nu­do­le­de­ne­ga­je­ze­ra,­ven­dar­pa­je­bil­ rov­med­na­šim­obi­skom­za­lit­z­le­dom­vse­do­pre­ho­da­ v­to­bo­gan.Zgo­ do­ vi­ na­ ra­ zi­ skav:­Ja­mo­so­pr­vi­ra­zi­ska­li­čla­ni­Ja­ mar­ske­ga­ klu­ba­Kam­nik,­jo­izme­ri­li,­na­ri­sa­li­na­črt­in­ na­pi­sa­li­A­za­pi­snik.­V­ča­su­nji­ho­ve­ga­obi­ska­je­bi­lo­v­ ja­mi­pre­cej­sne­ga,­gla­di­na­le­de­ne­ga­je­ze­ra­pa­je­bi­la­ ni­žja­kot­v­ča­su­na­še­ga­dru­ge­ga­obi­ska. Obisk­ja­ me:­Ja­mo­smo­obi­ska­li­dva­krat,­pr­vič­po­le­ti­ 2003­v­okvi­ru­ra­zi­sko­val­ne­ga­ ta­bo­ra­v­Kam­ni­ški­Bis­ tri­ci.­Ta­krat­se­je­v­ja­mo­spu­stil­Lu­ka­Po­ga­čar,­ven­dar­ pa­je­pri­šel­le­do­pr­ve­dvo­ra­ni­ce,­ saj­je­bi­la­ja­ma­ta­ krat­sko­raj­pov­sem­za­su­ta­s­sne­gom.­Med­dru­gim­obi­ skom,­de­cem­bra­ 2003,­smo­ja­mo­obi­ska­li­Ra­stko­Za­ brič­ter­Vi­do,­Kle­men­in­Am­brož­Kre­gar.­To­krat­so­bi­li­ po­go­ji­bo­ljši­in­od­šli­smo­lah­ko­do­za­čet­ka­le­de­ne­ga­ to­bo­ga­na,­ na­prej­pa­je­bi­la­za­li­ta­z­le­dom.­V­za­ho­dnem­ ro­vu­sva­se­s­Kle­me­nom­ sku­ša­la­pre­bi­ti­v­no­ve­de­le­ ja­me,­ven­dar­pa­sva­to­mi­sel­za­ra­di­ne­var­no­sti­ zdr­sa­ ra­je­opu­sti­la.­Ker­je­vse­ka­me­nje­pri­mrz­nje­no­ na­tla,­ smo­tu­di­tež­ko­na­šli­pri­mer­ne­kam­ne,­da­bi­izme­ri­li­ glo­bi­no­ro­va.­V­ja­mi­smo­z­di­gi­tal­nim­fo­to­a­pa­ra­tom­ na­ re­di­li­ne­kaj­po­snet­kov,­ na­vho­du­pa­s­si­ste­mom­ GPS­ do­lo­či­li­lo­ka­ci­jo.7.­Be­ la­ja­ ma Tip:­Vo­do­rav­na­ja­ma Dol­ži­ na­ro­ vov:­57­mLe­ ga:­X­=­5467000­ Y­=­5132000­ 1183­m­n.­v. Do­stop:­Od­do­ma­v­Kam­ni­ški­Bis­tri­ci­po­mar­ki­ra­ni­po­ti­ pro­ti­Ko­kr­ske­mu­ se­dlu­do­Ža­ga­ne­pe­či.­Tu­za­vi­je­mo­ le­vo­na­lov­sko­pot­za­Kal­ca.­Po­20­mi­nu­tah­nor­mal­ne­ ho­je­pri­de­mo­do­pr­ve­gra­pe.­Vhod­v­ja­mo­je­na­le­vi­ stra­ni­gre­be­na,­20­m­nad­po­tjo.­Vhod­je­vi­den­s­po­ti.Opis:­Ja­ma­se­zač­ne­z­vho­dom­ve­li­ko­sti­ok.­1,5­m­x­ 1,5­m.­Na­da­lju­je­se­po­pri­bliž­no­12­m­dol­gem­ro­vu,­ ki­se­po­zo­ži­tvi­od­pre­v­ma­njšo­dvo­ra­ni­co.­ Pri­vsto­pu­ va­njo­po­tre­bu­je­mo­ tri­me­tre­vr­vi­ali­les­tvic,­da­pre­ma­ ga­mo­sto­pnjo,­ki­nas­lo­či­od­dna­dvo­ra­ne.­Dvo­ra­ni­ca­ je­dol­ga­pri­bliž­no­3­m,­vi­so­ka­pa­8­m.­Na­dru­gi­stra­ni­ mo­ra­mo­spet­pre­ma­ga­ti­ sto­pnjo,­na­to­pa­po­14­m­ro­va­ z­dve­ma­zo­ži­tva­ma­pri­spe­mo­ v­kon­čno­dvo­ra­ni­co,­ dol­ go­12­m,­vi­so­ko­4,5­m­in­ši­ro­ko­5­m.­Tu­se­ja­ma­kon­ča. Zgo­ do­ vi­ na­ ra­ zi­ skav:­Ja­mo­so­kam­ni­ški­ja­mar­ji­ra­zi­ ska­li­že­le­ta­1977,­kma­lu­po­usta­no­vi­tvi­ klu­ba.­O­tem­ pri­ča­tu­di­za­pi­snik,­ki­so­ga­na­pi­sa­li,­žal­pa­so­ne­ka­te­re­ ru­bri­ke­po­manj­klji­vo­ iz­pol­nje­ne.­ Ja­mo­so­tu­di­izme­ri­li­ in­na­ri­sa­li­na­črt.­Ja­mo­so­po­i­me­no­va­li­ BE­LA­za­to,­ker­ je­na­ste­nah­pre­cej­jam­ske­ga­mle­ka,­kar­da­je­ste­nam­ in­ja­mar­jem,­ki­se­ob­nje­drg­ne­jo,­zna­čil­no­be­lo­bar­vo.Obisk­ja­ me:­Ja­mo­smo­obi­ska­li­v­okvi­ru­ra­zi­sko­val­ne­ ga­ta­bo­ra,­ki­ga­je­po­le­ti­or­ga­ni­zi­ra­la­ kam­ni­ška­gim­na­ zi­ja­v­Kam­ni­ški­Bis­tri­ci.­V­ja­mo­smo­šli­Lu­ka­Po­ga­čar­in­ Kle­men,­Vi­do,­Ju­lij­ter­Am­brož­Kre­gar.­Pri­šli­smo­le­do­ sto­pnje­pri­vho­du­v­dvo­ra­ni­co,­ na­prej­pa­brez­les­tvic­ oz.­vr­vi­ni­smo­mo­gli.­Pred­vho­dom­smo­s­si­ste­mom­ GPS­izme­ri­li­na­tan­čno­lo­ka­ci­jo,­na­to­pa­od­šli­na­prej­ pro­ti­Kal­cam.Pripravljanje­sidrišča­za­KG1.­Foto:­Ambrož­Kregar. Kapniki­iz­jamskega­mleka.­Foto:­Vido­Kregar. Prvi­obiskovalci­leta­1979.­Foto:­Vido­Kregar. Pogled­iz­jame­K4.­Foto:­Ambrož­Kregar. Previsna­stopnja­v­Beli­jami.­Foto:­Vido­Kregar. Razprave­–­naravoslovjeRazprave­–­naravoslovje 52 538.­Sviz­ ci­1­–­Kal­ ško­brez­ no Tip:­Sto­pnja­sto­brez­no Dol­ži­ na­ro­ vov:­50­mLe­ ga:­X­=­5465000­ Y­=­5132000­ 1762­m­n.­v. Do­stop:­Iz­Kam­ni­ške­ Bis­tri­ce­po­mar­ki­ra­ni­po­ti­do­Ža­ ga­ne­pe­či.­Tu­za­vi­je­mo­le­vo­in­se­po­ne­mar­ki­ra­ni­ lov­ski­ po­ti­vzpne­mo­na­Kal­ca.­Od­lov­ske­ko­če­na­Kal­cah­na­ da­lju­je­mo­po­ste­zi­pro­ti­Ov­ča­ri­ji­na­Kal­cah.­Od­Ov­ča­ri­je­ prek­gra­bna­na­nas­prot­ni­breg,­kjer­je­vhod­ne­kaj­vi­šje­ in­pod­ska­lo,­de­lo­ma­za­krit­z­ru­šjem.­Za­obisk­ja­me­za­ ra­di­te­žav­ne­ga­ do­sto­pa­sve­tu­je­mo­ sprem­stvo­ vo­di­ča­ iz­Ja­mar­ske­ga­klu­ba­Kam­nik.Opis:­Sko­zi­2,5­m­dolg­in­manj­kot­me­ter­ši­rok­vhod­se­ spu­sti­mo­v­brez­no.­Po­14­m­pri­spe­mo­na­po­li­co,­ki­je­ pre­kri­ta­s­sne­gom­in­se­4­m­str­mo­spu­šča­do­na­sled­ nje­nav­pič­ne­sto­pnje,­glo­bo­ke­20­m.­Na­dnu­je­zo­pet­ sneg,­ki­je­na­vr­hu­trd,­glob­lje­v­ro­bni­ze­vi­pa­meh­kej­ši.­ Na­dnu­ro­bne­ze­vi­smo­opa­zi­li­grušč.Zgo­ do­ vi­ na­ ra­ zi­ skav:­Ja­mo­so­pr­vi­ra­zi­ska­li­kam­ni­ški­ ja­mar­ji,­za­vhod­v­ja­mo­pa­so­iz­ve­de­li­od­goz­dar­jev.­ Ja­mo­so­izme­ri­li,­na­ri­sa­li­na­črt­in­na­pi­sa­li­A ­za­pi­snik.­ Obisk­ja­ me:­Ja­mo­smo­obi­ska­li­med­od­pra­vo­na­Kal­ca­ de­cem­bra­ 2003.­Va­njo­se­ni­spu­stil­nih­če,­saj­za­to­ni­ smo­ime­li­ča­sa­in­po­tre­bne­opre­me.­S­si­ste­mom­GPS­ smo­do­lo­či­li­toč­ne­ ko­or­di­na­te­ vho­da,­z­di­gi­tal­nim­fo­to­ a­pa­ra­tom­pa­smo­na­re­di­li­tu­di­ne­kaj­po­snet­kov­ vho­da. 9.­Brez­ no­pod­Ko­ ren­ skim­vr­ hom Tip:­Brez­no­ Dol­ži­ na­ro­ vov:­40­mLe­ ga:­X­=­5466000­ Y­=­5130000­ 1934­m­n.­v. Do­stop:­Brez­no­le­ži­ne­po­sre­dno­ ob­mar­ki­ra­ni­po­ti,­ki­ vo­di­pro­ti­vr­hu­Ko­re­na­(1999­m­n.­v.).­Vhod­je­ob­dan­ z­bo­de­čo­ži­co.Opis:­Vhod­v­brez­no­je­tik­ob­mar­ki­ra­ni­po­ti,­za­to­ga­je­ ra­zme­ro­ma­ lah­ko­naj­ti,­če­veš,­da­je­tam­ja­ma.­Vhod­ je­ob­dan­z­bo­de­čo­ži­co.­Za­obisk­je­po­tre­bna­ja­mar­ska­ opre­ma.­V­brez­no­se­mo­ra­mo­spu­sti­ti­po­vr­vi,­saj­je­ za­čet­ni­del­glo­bok­34­m.­Na­dnu­je­brez­no­ra­zme­ro­ma­rav­no.­Na­kon­cu­je­še­ma­njša­špra­nja,­v­ka­te­ro­lah­ko­ zle­ze­mo,­a­na­da­lje­va­nja­ na­ža­lost­ni.­Ka­dar­ni­pre­hu­ de­su­še,­je­v­ni­ši­1­m­nad­dnom­ko­ta­nja­sve­že­vo­de.Zgo­ do­ vi­ na­ ra­ zi­ skav:­Le­ta­1972­je­ja­mo­pr­vi­obi­skal­ Fran­ci­Sta­re­­­Star­ček.Obisk:­Brez­no­smo­obi­ska­li­med­oz­na­če­va­njem­ jam­ pod­Ko­re­nom.­ Vanj­sta­se­spu­sti­la­Kle­men­in­Ta­dej,­ da­bi­pre­ve­ri­la­glo­bi­no­po­po­do­ru,­ki­je­na­stal­na­vr­hu­ in­raz­ši­ril­vhod.­Pr­vi­se­je­v­brez­no­spu­stil­Kle­men,­za­ njim­pa­še­Ta­dej.­Ker­je­na­vho­du­v­brez­no­ka­me­nje­in­ je­za­ra­di­po­do­ra­kruš­lji­vo,­je­Ta­dej­po­ne­sre­či­spro­žil­ maj­hno­ska­lo­(do­10­kg)­v­brez­no.­A­Kle­men­je­bil­do­ volj­paz­ljiv­in­se­je­že­pred­tem­ta­koj­umak­nil­glob­lje­v­ brez­no.­Ta­ko­se­na­sre­čo­ni­nič­zgo­di­lo.­V­ja­mi­sta­vze­ la­tu­di­vzor­ce­se­di­men­ta­za­bi­o­lo­ško­ra­zi­ska­vo.Bi­ o­ lo­ gi­ ja:­ V­ja­mi­sta­le­ta­1985­ja­mar­ja­JKK­dr.­Raj­ko­ Sla­pnik­in­Vi­do­Kre­gar­lo­vi­la­pol­že. 10.­Snež­ ni­ ca­pod­Ko­ re­ nomTip:­Brez­no Dol­ži­ na­ro­ vov:­15­mLe­ ga:­X­=­5466000­ Y­=­5129000­ 1881­m­n.­v. Do­stop:­Do­vho­da­v­ja­mo­pri­de­mo­po­mar­ki­ra­ni­po­ti,­ ki­vo­di­po­Ko­ren­ski­do­li­ni­na­vrh­Ko­re­na­(1999­m­n.­v.).­ Vhod­je­de­sno­(juž­no)­od­po­ti.Opis:­Brez­no­je­na­sta­lo­ob­nav­pič­ni­raz­po­ki.­Žle­bi­či­na­ juž­ni­ste­ni­pri­ča­jo­o­de­lo­va­nju­ de­žev­ni­ce.­ Vhod­je­ra­ zme­ro­ma­ši­ro­ka­po­dor­na­luk­nja,­na­dnu­vse­le­to­le­ži­ sneg.Zgo­ do­ vi­ na­ ra­ zi­ skav:­Pr­vi­za­pi­snik­obi­ska­te­ga­brez­na­ je­že­iz­le­ta­1958.­Ra­zi­skal­in­re­gis­tri­ral­ga­je­To­maž­ Pla­ni­na­iz­DZRJ­Ljub­lja­na.­ Že­pred­tem­pa­so­brez­no­ iz­ko­ri­šča­li­pa­stir­ji,­ki­so­vanj­ho­di­li­po­sneg.­Ta­ko­je­bi­ la­v­brez­no­spe­lja­na­le­stev,­ki­pa­je­se­daj­za­ra­di­ča­sa­ raz­pa­dla­in­ni­več­upo­ra­bna.­Obisk:­Brez­no­smo­obi­ska­li,­da­bi­pre­ve­ri­li­le­go­z­apa­ ra­tom­GPS.­Vanj­se­je­spu­stil­Kle­men,­da­bi­izme­ril­ nje­go­vo­glo­bi­no.­Po­le­tje­je­bi­lo­su­šno,­de­be­li­na­le­du­ se­je­sta­njša­la,­ven­dar­je­glo­bi­na­brez­na­gle­de­na­prej­ šnje­izme­re­osta­la­nes­pre­me­nje­na.­ V­ja­mi­je­na­bral­tu­di­vzo­rec­za­bi­o­lo­ško­ana­li­zo.­V­brez­no­in­iz­nje­ga­je­ iz­ple­zal­pro­sto,­le­z­vrv­nim­va­ro­va­njem.­ Saj­je­že­iz­ku­ šen­ja­mar.­Bi­ o­ lo­ gi­ ja:­ V­ja­mi­so­ja­mar­ji­v­so­de­lo­va­nju ­z­dr.­Bo­žem­ Dro­ve­ni­kom­ na­šli­jam­ske­hro­šče­ro­du­ Anop hthal mus sp. 11.­Med­ ve­ dja­ja­ ma­v­Mo­ kri­ ciTip:­Vo­do­rav­na­ja­ma Dol­ži­ na­ro­vov:­85­m­ Le­ ga:­X­=­5467000­ Y­=­5129000­ 1524­m­n.­v. Do­stop:­Po­goz­dni­ce­sti­po­do­li­ni­Ko­ro­ši­ce­na­Mar­ko­vo­ ra­ven­(mož­no­z­vo­zi­lom).­Od­tod­po­lov­ski­ste­zi,­ki­se­ zač­ne­pri­»štan­tu«­pro­ti­vzho­du.­Ste­za­se­vzpe­nja­tu­di­v­ ser­pen­ti­nah­ do­raz­ce­pa,­ven­dar­obe­po­ti­vo­di­ta­do­lov­ ske­ko­če­na­De­be­lem­hri­bu.­Od­nje­na­dru­gi­ser­pen­ti­ni­ za­vi­je­mo­pro­ti­vzho­du­in­po­ma­lo­uho­je­ni­ste­zi­do­spe­ mo­do­ja­me.­Zdaj­je­vhod­mo­go­čen­in­ga­ni­tež­ko­naj­ti. Opis:­Vhod­v­ja­mo­je­ve­lik,­ši­rok­13­m­in­vi­sok­do­3­m.­ Ta­ve­li­kost­je­po­sle­di­ca­iz­ko­pa­va­nja,­ saj­za­pi­snik­iz­le­ ta­1935­go­vo­ri­o­vho­du,­v­ka­te­rem­se­mo­ra­mo­sklo­ni­ti.­Na­to­pri­de­mo­v­no­tra­njost­ ozi­ro­ma­ve­čji­pro­stor,­ki­me­ ri­40­m­po­dol­ži­ni­in­10­m­po­ši­ri­ni.­Na­de­sni­stra­ni­je­ še­rov,­ki­se­ka­sne­je­pri­klju­či­na­zaj­glav­ne­mu­pro­sto­ru.­ Ja­ma­je­rav­na­in­pro­stor­na,­ do­sti­vi­so­ka­in­za­to­je­naj­ bolj­obi­ska­na­ja­ma­pre­u­če­va­ne­ga­ ob­mo­čja.­Za­obisk­ ni­po­tre­bna­po­se­bna­opre­ma,­le­sve­til­ka.­Prav­za­to­so­ tla­pre­cej­raz­ko­pa­na,­ saj­je­mno­go­obi­sko­val­cev­ pre­ ko­pa­va­lo,­da­bi­na­šli­ostan­ke­med­ve­da.­ V­ja­mi­je­še­ ve­dno­mož­no­naj­ti­ko­sti.Zgo­ do­ vi­ na­ ra­ zi­ skav:­Sko­raj­go­to­vo­so­ja­mo­od­kri­li­že­v­ si­vi­dav­ni­ni,­ko­so­se­va­njo­za­te­ka­li­pra­lju­dje.­To­je­bi­lo­ v­mlaj­šem­pa­le­o­li­ti­ku,­ pred­pri­bliž­no­35.000­le­ti.­Na­to­ so­ja­mo­obi­sko­va­li­ do­ma­či­ni,­ ver­jet­no­pa­stir­ji­in­lov­ci.­ Sta­ne­Ga­bro­vec­(1965)­pi­še,­da­so­v­tej­ja­mi­ko­sti­jam­ ske­ga­med­ve­da­zna­ne­že­od­le­ta­1837.­Žal­ne­na­va­ja­ vi­ra.­O­istem­do­god­ku­pi­še­tu­di­Mi­tja­Bro­dar,­ki­pra­vi,­ da­je­ko­sti­v­ja­mi­le­ta­1837­na­bi­ral­ku­stos­ljub­ljan­ske­ ga­mu­ze­ja­H.­Freyer,­ki­je­po­leg­te­ga­poz­nal­še­na­ha­ja­ li­šče­v­po­stojn­ski­ ja­mi.­(Bro­dar­1959)­Franc­Ci­mer­man­ pi­še­v­Pro te u su­1966,­da­je­Hen­rik­Freyer­zve­del­za­ ja­mo­v­Kam­ni­ških­ pla­ni­nah,­v­ka­te­ri­so­že­do­bi­li­ži­val­ ske­ko­sti.­16.­ok­to­bra­1837­je­ja­mo­obi­skal.­Ko­sti­je­ na­šel­že­pred­vho­dom,­kar­po­me­ni,­da­so­ja­mo­obi­sko­ va­li­in­ko­sti­iska­li­že­pred­njim.­Le­ta­1939­je­opra­vil­ iz­ko­pa­va­nje,­ ki­je­pri­ne­slo­ske­let­jam­ske­ga­med­ve­da,­ ki­je­raz­stav­ljen­ v­Pri­ro­do­slov­nem­ mu­ze­ju­v­Ljub­lja­ni.­ (Ci­mer­man­ 1966)­Si­mon­Ro­bič,­žu­pnik­na­Šen­tur­ški­ Go­ri,­jo­je­obi­skal­le­ta­1877­in­o­tem­ob­ja­vil­čla­nek­v­ No vi cah.­Ime­no­val­jo­je­Mo­kri­ška­ja­ma­ozi­ro­ma­Ja­ma­ v­Mo­kri­ški­pla­ni­ni.­(Ro­bič­1877)­Pr­vi­ja­mar­ski­za­pi­snik­ o­Med­ve­dji­ja­mi­je­iz­le­ta­1935,­iz­de­lal­ga­je­Egon­Pret­ ner.­Le­ta­1957­ja­mo­ome­nja­v­opi­su­kra­sa­Kam­ni­ških­ pla­nin­tu­di­Pa­vel­Ku­na­ver.­Ime­nu­je­jo­en­krat­Zi­jal­ka­ nad­Kam­ni­ško­ Bis­tri­co,­dru­gič­pa­Zi­jal­ka­na­Mo­kri­ci.­ (Ku­na­ver­1957)­Lu­ka­Kos­­­Ke­ber­jo­je­ime­no­val­Med­ ve­dja­jaz­bi­na­na­Mo­kri­ci.­(Zi­ka­1957)­Med­do­ma­či­ni­ sta­bi­li­v­ra­bi­še­dve­ime­ni,­in­si­cer­nem­ško­Kno­hen­hel­ ter­Mo­kri­ška­zi­jav­ka­(Ku­na­ver­1959),­če­prav­zi­jav­ka­ ni­rav­no­obi­čaj­no­ime­za­ja­me­na­Kam­ni­škem.­ Šte­vi­lo­ imen­pri­ča­o­tem,­da­je­bi­la­ja­ma­že­dav­no­zna­na,­or­ ga­ni­zi­ra­ne­ evi­den­ce­pa­ni­bi­lo­in­ta­ko­jo­je­vsak­ime­no­ val,­kot­se­mu­je­zde­lo,­za­pi­so­val­ci­ pa­so­za­pi­sa­li,­kar­ jim­je­kdo­od­do­ma­či­nov­ po­ve­dal.­Pr­vo­za­pi­sa­no­ime­je­ Mo­kri­ška­ja­ma­(Freyer­1839),­ven­dar­ja­mar­ji­upo­rab­ lja­mo­ime­Med­ve­dja­ja­ma­na­Mo­kri­ci,­kot­je­na­pi­sa­no­ na­pr­vem­iz­de­la­nem­ja­mar­skem­za­pi­sni­ku.­Obisk:­Ja­mo­smo­obi­ska­li­pred­vsem­ za­to,­da­bi­na­ri­ sa­li­nov­na­črt,­saj­je­bil­do­se­da­nji­ iz­le­ta­1935­bolj­ ski­ca­kot­na­črt.­Na­no­vo­smo­jo­izme­ri­li­in­do­lo­či­li­le­go­ vho­da.­Ugo­to­vi­li­smo,­da­v­ja­mo­za­i­de­ve­li­ko­pla­nin­cev­ in­ko­plje­po­tleh­za­kos­tmi.­Saj­so­tla­ze­lo­pre­ko­pa­na.­ Za­to­smo­skle­ni­li,­da­bo­mo­da­li­na­us­trez­ne­in­šti­tu­ci­je­ po­bu­do,­da­se­ja­ma­za­pre­s­ko­vin­sko­ogra­jo,­s­či­mer­ bi­jo­za­šči­ti­li­pred­obi­sko­val­ci,­ ki­si­že­li­jo­le­tro­fe­je­in­ jim­ni­mar,­da­s­tem­uni­ču­je­jo­jam­ske­se­di­men­te­ in­ kul­tur­no­de­di­šči­no.­Ar­ he­ o­ lo­ gi­ ja:­ Da­so­tu­ko­sti­jam­ske­ga­med­ve­da,­je­zna­ no­že­od­le­ta­1837.­Ja­ma­je­od­te­daj­na­prej­ne­pre­sta­no­ vzbu­ja­la­po­zor­nost­ ra­zi­sko­val­cev.­ V­le­tih­1954–1956­ jo­je­si­ste­ma­tič­no­ ra­zi­sko­va­la­ Ar­he­o­lo­ška­ sek­ci­ja­Sa­zu­ pod­vod­stvom­Mi­tje­Bro­dar­ja.­Iz­ko­pa­va­nja­ so­do­ka­za­ la,­da­je­ja­mo­kot­za­to­či­šče­upo­rab­ljal­ pa­le­o­lit­ski­ člo­ vek.­Od­kri­li­so­tri­kul­tur­ne­pla­sti,­ki­pri­pa­da­jo­mlaj­še­Klemen­ in­Ambrož­ na­vhodu­ v­brezno­ pod­Korenskim­ vrhom.­ Foto:­Vido­Kregar.Vhod­v­brezno­Svizci­1.­Foto:­Ambrož­Kregar. Lestev­ je­že­stara,­ zato­ je­treba­ prosto­ plezati.­ Foto:­ Franc­ Holzer.­ Razprave­–­naravoslovjeRazprave­–­naravoslovje 54 55mu­pa­le­o­li­ti­ku,­ in­si­cer­ kul tu ri orig na ci en,­od­ka­te­re­so­ tu­tri­kul­tur­ne­sto­pnje.­(Bro­dar­1959)­Ta­kul­tu­ra­je­bi­la­ sku­paj­s­kul­tu­ro­iz­Po­toč­ke­zi­jal­ke­de­kla­ri­ra­na­ kot­ol­ še­vi­en.­Med­te­mi­ra­zi­ska­va­mi­ je­bi­lo­od­ko­pa­nih­ okrog­ 400­m3­tal­nih­se­di­men­tov,­ iz­ka­te­rih­je­se­daj­na­su­ta­ plo­ščad­pred­ja­mo.­ Zdaj­je­ja­ma­de­lo­vi­šče­iz­jem­no­pri­za­dev­nih­ ama­ter­ skih­ar­he­o­lo­gov,­ lah­ko­bi­de­ja­li­uni­če­val­cev­ kul­tur­ne­ de­di­šči­ne,­ saj­so­s­svo­jim­ri­tjem­po­jam­skih­tleh­že­do­ do­bra­uni­či­li­kul­tur­ne­pla­sti,­ki­jih­je­Mi­tja­Bro­dar­pu­stil­ ne­do­tak­nje­ne,­ da­bi­za­nam­ci­s­so­do­bnej­ši­mi­ me­to­da­ mi­iz­ko­pa­va­nja­ in­ana­li­zi­ra­nja­ najdb­iz­ve­de­li­kaj­več­o­ na­ših­da­ljnih­pre­dni­kih. Ja­ma­je­nuj­no­po­tre­bna­za­šči­te­in­ver­jet­no­bi­bi­la­ edi­na­re­ši­tev,­da­bi­jo­za­pr­li­z­moč­no­mre­žo­in­ta­ko­ one­mo­go­či­li­de­jav­nost­ne­po­kli­ca­nih.­ Ta­ja­ma­ima­ze­lo­ža­lo­stno­uso­do.­Le­ta­2000­so­jo­ ob­či­na­in­dru­ge­dr­žav­ne­usta­no­ve­ob­so­de­lo­va­nju­ pla­ nin­cev­in­ja­mar­jev­za­pr­le­za­obi­sko­val­ce­ s­ko­vin­sko­ ogra­jo,­ker­je­za­ra­di­pre­po­ve­da­nih­ po­se­gov­v­ar­he­o­lo­ ške­pla­sti­gro­zi­lo­uni­če­nje­te­ga­ar­he­o­lo­ške­ga­ spo­me­ ni­ka.­Na­ža­lost­pa­se­van­da­li­pred­vra­ti­ni­so­usta­vi­li,­ pač­pa­so­naj­prej­po­dr­li­vra­ta,­po­tem­pa­še­ce­lot­no­ ogra­jo,­ši­ro­ko­okrog­13­me­trov.­Ta­ko­se­ro­pa­nje­ar­he­ o­lo­ške­de­di­šči­ne­ na­da­lju­je,­ vsi­po­za­ko­nu­o­var­stvu­ pod­zem­nih­ jam­pri­stoj­ni­or­ga­ni­pa­so­od­po­ve­da­li,­ saj­ kljub­več­krat­nim­ ur­gen­cam­ kriv­ca­ni­so­na­šli­ni­ti­ni­so­ ja­me­po­nov­no­za­pr­li.­Upa­mo­sa­mo,­da­se­tak­brez­briž­ ni­odnos­do­za­va­ro­va­ne­ ar­he­o­lo­ške­ de­di­šči­ne­ ne­bo­ na­da­lje­val. 12.­Brez­ no­po­me­ riTip:­Brez­no Dol­ži­ na­ro­ vov:­20­mLe­ ga:­X­=­5470000­ Y­=­5127000­ 605­m­n.­v. Do­stop:­Po­ce­sti,­ki­pe­lje­pro­ti­iz­vi­ru­Kam­ni­ške­ Bis­tri­ ce,­do­le­ve­ga­od­ce­pa­na­Ive­reh­(zgor­nja­ce­sta­za­kam­ no­lom­Kal­cit),­čez­most­in­po­tem­ob­Kam­ni­ški­Bis­tri­ci­ po­za­ho­dnem­ bre­gu­pro­ti­se­ve­ru­po­goz­dni­po­ti.­Dr­ži­mo­se­naj­šir­še­ce­ste,­ki­se­v­dveh­ovin­kih­vzpne­vi­so­ko­ nad­Kam­ni­ško­ Bis­tri­co.­Za­dru­gim­ovin­kom­preč­ka­mo­ gra­po­s­po­to­kom­in­se­vzpne­mo­na­sle­me.­S­sle­me­na­ s­ce­ste­nav­zdol­30­me­trov.Opis:­Vhod­v­brez­no­je­ši­rok­pri­bliž­no­en­me­ter­in­se­ ka­sne­je­ne­ko­li­ko­raz­ši­ri.­Pri­bliž­no­na­po­lo­vi­ci­je­oži­na­ in­na­to­se­na­da­lju­je­do­dna.­Na­dnu­je­brez­no­ne­ko­li­ko­ šir­še,­na­le­vi­in­de­sni­stra­ni­sta­ma­njši­špra­nji,­ki­pa­ se­hi­tro­kon­ča­ta.­Glo­bo­ko­je­pri­bliž­no­20­m.­V­zad­njih­ le­tih­je­ja­mo­mo­ra­lo­obi­ska­ti­ne­kaj­ne­znan­cev,­ saj­je­ na­po­lo­vi­ci­v­oži­ni­za­goz­de­na­ ve­čja­ska­la,­ki­je­ni­mo­ go­če­pre­mak­ni­ti.Zgo­ do­ vi­ na­ ra­ zi­ skav:­Pr­vi­za­pi­snik­je­bil­na­re­jen­le­ta­ 1977.­Ka­sne­je­je­bi­lo­v­ja­mi­še­mno­go­obi­skov.­Pred­ vsem­so­bi­le­na­stav­lje­ne­ pa­sti,­s­ka­te­ri­mi­so­ugo­tav­lja­ li­pri­sot­nost­živ­lje­nja.­Obisk:­Brez­no­smo­obi­ska­li,­da­bi­na­ri­sa­li­na­črt,­ki­še­ ni­ob­sta­jal.­V­ja­mo­se­je­kot­po­na­va­di­pr­vi­spu­stil­Kle­ men.­Ko­je­pri­šel­do­po­lo­vi­ce,­je­ugo­to­vil,­da­je­v­oži­ni­ za­goz­de­na­ ska­la.­Na­to­sta­se­spu­sti­la­še­Ta­dej­in­Am­ brož.­Sku­paj­so­po­sku­ša­li­od­stra­ni­ti­ska­lo,­a­je­bi­la­pre­ več­za­gozde­na. ­Za­to­tu­di­ni­so­izme­ri­li­brez­na.­Ver­jet­no­ bo­tre­ba­brez­no­obi­ska­ti­še­en­krat,­ne­ka­ko­od­stra­ni­ti­ ska­lo­in­kon­čno­na­ri­sa­ti­na­črt.­Ugo­ to­ vi­ tve Po­pred­ho­dno­ na­ve­de­ni­ti­pi­za­ci­ji­vi­so­ko­gor­ske­ga­ kra­sa­smo­ugo­to­vi­li,­da­smo­ra­zi­sko­va­li­ le­po­de­in­ pla­no­te­nad­goz­dno­me­jo­in­po­bo­čja­do­lin,­gre­be­nov­ in­sle­men.­To­se­uje­ma­s­Ku­na­ver­je­vo­ raz­po­re­di­tvi­jo.­ (Gams­2003)­Na­na­šem­te­re­nu­je­vča­sih­de­li­tev­med­ nji­ma­tež­ka,­saj­je­vhod­v­brez­no­lah­ko­le­ma­lo­pod­ ro­bom­pla­no­te.­V­ta­kem­pri­me­ru­smo­vo­tli­ne­uvr­sti­li­v­ kras­pla­not.­Ugo­to­vi­li­smo­tu­di,­da­ma­siv­Kalc­ob­se­ga­ ta­ko­kras­po­dov­in­pla­not­nad­goz­dno­me­jo­kot­tu­di­ kras­po­bo­čij.­Ena­ko­ve­lja­za­ma­siv­Mo­kri­ce.­Ma­siv­Hu­ de­ga­kon­ca­pa­ob­se­ga­sa­mo­po­bo­čja­do­lin,­gre­be­nov­ in­sle­men.­Očit­no­je,­da­na­obrav­na­va­nem­ ob­mo­čju­ni­ pla­not­pod­1500­m­nad­mor­jem. Po­tej­raz­pre­del­ni­ci­ lah­ko­ugo­to­vi­mo­ de­lež­jam­in­ bre­zen­v­po­sa­mez­nem­ti­pu­kra­sa: Tip Ja­ meBrez­ na Sku­ paj Po­di­in­pla­no­te­nad­goz­dno­me­jo 64046 Po­bo­čja­do­lin,­gre­be­nov­in­sle­men 14 216 Po­di­in­pla­no­te­nad­goz­dno­me­jo­se­stav­lja­jo­ Kal­ca­ in­pla­no­ta­med­Kom­po­te­lo­ in­vr­hom­Ko­re­na.­V­ta­tip­ smo­raz­po­re­di­li­ vsa­Kal­ca,­ker­smo­po­zna­čil­nih­po­vr­ šin­skih­obli­kah­skle­pa­li,­da­so­bi­la­v­gla­ci­a­lu­pod­stal­ nim­sne­ži­ščem­ ozi­ro­ma­po­boč­nim­ le­de­ni­kom.­ Ra­zen­ po­boč­nih­gru­ščev­ni­smo­opa­zi­li­od­kla­dnin,­ ki­bi­spo­ mi­nja­le­na­mo­re­ne.­Ta­ko­je­Kal­ca­opre­de­lil­tu­di­Mi­lan­ Ši­frer­v­raz­pra­vi­o­ple­i­sto­cen­skem­ raz­vo­ju­Kam­ni­ške­ Bis­tri­ce.­(Ši­frer­1957) Mo­re­ne­smo­vi­de­li­le­na­pla­ni­ni­Ko­ren.­(Cevc­1997) Po­bo­čja­do­lin,­gre­be­nov­in­sle­men­se­stav­lja­jo­ vse­ dru­go­po­vr­šje. Ta­ be­ la­vseh­jam,­raz­ po­ re­ je­ nih­po­dol­ ži­ ni Ime­ja­ me­ Dol­ži­ na Glo­ bi­na Je­sen­ska­ja­ma 516 338 Ja­ma­pod­Pa­sjo­gla­vo 94 15 Med­ve­dja­ja­ma 85 4 Tin­su­la­non­da 81 71 Be­la­ja­ma 57 8 Ja­ma­na­Gor­njih­Br­sni­kih 52 17 Ko­ren­4 50 11 Sviz­ci­1 50 42 Kav­kna­ja­ma 43 32 Brez­no­pod­Ko­ren­skim­vr­hom 40 36 Ja­ma­1­v­Kal­ški­go­ri 40 10 Kal­ca­4 37 15 Ko­ren­2 37 24 Kal­ca­3 34 17 Ja­ma­pod­Mo­kri­co 32 4 Ko­ren­5 31 10 Kal­ca­8,­An­dro­to­va­ja­ma 30 12 Ko­ren­3 30 26 Brez­no­upa­nja 28 19Ime­ja­ me­ Dol­ži­ na Glo­ bi­na Kal­ca­1 24 13 KG­4­Tu­nel 22 4 Sviz­ci­3 22 18 Ve­tr­ni­ca­na­Kal­cah 22 14 Kal­ca­7 21 21 KG­1 21 20 Brez­no­po­me­ri 20 20 Ja­ma­ma­re­li­ne­klju­ke 20 20 Ja­ma­pod­Zo­bom 20 5 Kal­ca­12 20 10 Kr­va­va­lo­kev­1 20 8 Brez­no­dveh­Alenk 19 14 Luk­nja­nad­Po­to­kom 19 6 Sviz­ci­4 18 8 Ja­ma­pod­Mo­kri­co­2­M 17 1 KT­1­Jama­pod­smreko 17 11 Svizci­2 17 12 KG­5­Kozlova­jama 16 10 Alenkina­jama 15 15 Jama­pod­planinko 15 6 Kalca­2 15 7 Kavkova­jama 15 15 KT­2­Jama­na­jasi 15 11 Jama­nad­Štucom 14 2 Kalca­5 13 13 KG­2­Jama­pod­skalo 12 11 Koren­6 12 6 Koren­7 12 10 Snežnica­pod­Korenom 12 16 Zavetišče­nad­Dedcem 12 1 Ta­douga­Wukna 11 2 Jama­poleg­Alenkine 10 8 JT­1­ 10 5 Kalca­6 10 10 Jama­v­Ovčariji 9 2 Brezno­Viktorja­iz­Luzerna 8 6 Jama­ob­potoku­Korošici 8 6 Jama­2­v­Kalški­gori 7 2 Kalca­9 7 7 Kalška­kapela 7 2 KG­3 7 4 Kalca­10 6 6 Kalca­11 6 6 Most­pod­Jermanovim­turnom 5 5 Jame­po­masivih Masiv Jame Brezna Skupaj Hudi­konec 3 1 4 Mokrica 9 11 20 Kalca­ 8 30 38Merjenje­jamarjev­na­vhodu.­Foto:­Raje­Slapnik. Po­lestvicah­iz­brezna.­Foto:­Vido­Kregar. Razprave­–­naravoslovjeRazprave­–­naravoslovje 56 57Gostota­jam­na­preiskanem­ ozemlju:­1,95­jam­na­ km 2. Rovnatost­je­62,39­m­na­km 2. Bolj­zgovorni­so­podatki,­razporejeni­ po­masivih.­ Na­Kalcah­je­gostota­jam­8,94­vhodov­na­km 2.­V­ma­ sivu­Mokrice­je­gostota­jam­mnogo­manjša,­saj­je­le­ še­0,65­jam­na­km 2.­Najmanjša­ pa­je­gostota­jam­v­ masivu­Hudi­konec,­kjer­znaša­0,27­jame­na­km 2. Rovnatost­po­masivih­je­naslednja: •­Kalca­320­m/km 2, •­Mokrica­43­m/km 2, •­Hudi­konec­4­m/km 2. Ti­rezultati­potrebujejo­nekaj­komentarja.Vse­kaže,­da­imamo­na­obravnavanem­ območju­ opraviti­predvsem­ z­relativno­mladim­krasom,­saj­so­ vertikalne­ votline­šele­v­nastajanju­ in­jih­malo­seže­v­ večje­globine.­Tudi­površinskih­ oblik,­ki­bi­kazale­na­ zreli­kras,­ni,­še­vrtače­so­pretežno­podorne,­s­strmimi­ stenami,­kar­kaže­mlajši­nastanek.­Vzroke­za­to­gre­go­ tovo­iskati­v­mlajši­geološki­zgodovini,­ saj­so­ledeniki­ pretežno­uničili­starejše­kraške­oblike­ali­pa­jih­vsaj­za­ suli,­jamarjem­pa­razen­v­enem­primeru­še­ni­uspelo­ prodreti­pod­te­uničene­cone,­pod­katerimi­so­prav­go­ tovo­stari­rovi­večjih­dimenzij,­ki­jih­dajo­slutiti­količine­ vode,­ki­izvirajo­v­Studencih­ pod­Mokrico.­Barvanja­ so­pokazala,­ da­se­večji­del­raziskovanega­ območja­ odmaka­tja.­(Novak­1995)­ V­pobočnem­ tipu­krasa­prevladujejo­ bolj­ali­manj­ vodoravne­ jame.­Predstavljajo­ 88­%­vseh­votlin.­Vse­ležijo­v­povprečju­ nižje­na­pobočjih.­Verjetno­so­os­ tanek­nekdanjih­vodnih­tokov,­ko­je­bila­erozijska­baza­ v­približni­višini­njihovega­ nastanka.­ Razen­tistih,­ki­ so­izrazito­podorne,­jih­lahko­štejemo­za­zelo­stare­os­ tanke­nekdanjih­ horizontalnih­ vodnih­tokov­v­eni­od­ prejšnjih­faz­zakrasevanja.­ 12­%­predstavljajo­ brez­ na,­pravzaprav­ dve­brezni,­ki­pa­sta­obe­podornega­ značaja­in­predstavljata­ zadnji­ostanek­votline,­ki­se­ je­z­rušenjem­stropa­odprla­do­površja.­Vprašanje­ je,­ koliko­časa­bosta­še­ostali,­saj­ju­grušč,­ki­se­zaradi­ erozije­sprošča­na­pobočjih,­počasi­zasipa,­je­pa­to­ problem­praznjenja­ vreče­spodaj­in­vsipanja­zgoraj,­ torej­specifičen­ dinamični­proces.­Ob­zadnjem­obisku­ Brezna­po­meri­poleti­2003­smo­ugotovili,­da­je­v­ožini­ na­polovici­jame­zagozdena­ skala.­Če­bi­jamo­razisko­ vali­zdaj,­bi­je­bilo­le­še­pol. Na­planotah­je­stvar­obrnjena.­ Našli­smo­39­ brezen,­ki­predstavljajo­ 87­%­votlin­in­6­jam,­kar­ pomeni­13­%.­Še­v­teh­jamah­ni­nikjer­videti­profila,­ki­ bi­ga­izdelal­vodni­tok,­pač­pa­je­kombinacija­ korozije­ in­erozije­naredila­votline­pretežno­vodoravne.­ Nobena­ od­vodoravnih­ jam­nima­vodnega­toka.­Tudi­brezna­ so­vsa,­razen­enega,­suha,­vendar­se­v­njih­pozimi­ večinoma­nabira­sneg,­ki­se­potem­topi­celo­poletje­in­ ga­je­najmanj­jeseni,­ko­zapade­nov­sneg.­S­tem­imajo­ določeno­hidrološko­ funkcijo.­Na­svoj­način­skrbijo,­da­ se­čez­poletje­iz­planin­izceja­nekaj­več­vode,­kot­bi­se­ je­iz­nižinskega­ krasa.­Na­akcijah­poleti­so­bila­neka­ tera­brezna­še­zelo­polna­snega,­na­jesen­pa­se­je­to­ spremenilo.­ Že­v­septembru­ smo­opazili­v­Snežnici­ v­Korenu­izjemno­malo­snega.­Decembra­ pa­so­bila­posamezna­ brezna­in­kotliči­popolnoma­ prazni,­le­na­ dnu­je­bil­vodni­led.­Vido­Kregar­je­dejal,­da­tako­malo­ snega­na­posameznih­ vhodih­še­ni­videl.­Ta­stvar­ima­ seveda­tudi­slabo­stran.­Če­so­vhodi­predolgo­odprti,­ potem­jesenski­in­zimski­mrzli­zrak­vdirata­v­brezna,­ki­ se­potem­bolj­ohladijo­in­zamrznejo,­ kar­pomeni,­da­je­ pot­v­globino­zaprta.­Ta­pojav­smo­še­posebno­opazili­ v­breznu­Tinsulanonda­ in­v­K4­Ledena­jama.­Brezno­ Tinsulanonda­ je­imelo­poledenele­ stene­skoraj­do­ dna.­K4­Ledena­jama­pa­je­imela­zamrznjen­ prehod­ na­vzhodno­stran­preko­skoka­do­ledenega­jezera.­Ver­ jetno­je­cela­vzhodna­dvorana­polna­ledu,­ki­je­nastal­ iz­vode,­ki­se­je­s­površine­stekala­vanjo­in­zmrzovala.Tabela­vhodov­v­votline­po­nadmorski­višini,­tipu­krasa­in­vrsti­votline Nadmorska­ višinaPodi­in­planote­nad­ gozdno­mejoPobočja­dolin,­grebenov­ in­slemen JamaBrezno SkupajJamaBreznoSkupaj 500–600 2 2 600–700 1 1 1 700–800 800–900 ­900–1000 1 1 1000–1100 2 2 1100–1200 2 2 1200–1300 1300–1400 1400–1500 1500–1600 554 4 1600–1700 444 4 1700–1800 3 1114 1 1 2 1800–1900 21416 1900–2000 145 Vidimo,­da­je­večina­jam­na­planotah.­ Opažamo­ določene­koncentracije­ vhodov­na­posameznih­ nad­ morskih­višinah.­To­je­na­neki­način­logično­za­planote,­ saj­so­vhodi­na­nadmorskih­ višinah­planotastega­ površja.­To­je­posebno­lepo­vidno­na­masivu­Mokrica.­ Prav­tako­velja­za­Kalca,­da­so­vhodi­v­pasu­od­spod­ njega­roba­planote­do­začetka­gornjega­dela­planote,­ nad­tem­pa­je­pobočni­grušč­votline,­ki­so­mu­bile­ dosegljive,­ zasul.­Nad­tem­so­samo­še­izjeme,­ki­so­se­ obdržale­zaradi­konfiguracije­ terena.­Na­pobočjih­so­ jame­koncentrirane­ na­nivojih,­ki­so­nekdaj­prevajali­ vodo­in­v­taki­pretočni­coni­je­navadno­več­jam.­Poseb­ no­pri­tem­izstopa­masiv­Mokrice,­na­kateri­smo­opa­ Zemljevid­območja­z­vrisanimi­legami­vhodov.­Vir:­Kataster­JKK.Vhod­ v­Jamo­ nad­Štucem­ (pobočni­ kras).­ Foto:­ Ambrož­ Kre­ gar. Število­jam­po­nadmorski­višini.­Avtor:­Klemen­Kregar.­ Razprave­–­naravoslovjeRazprave­–­naravoslovje 58 59zili­dva­pretočna­nivoja,­enega­na­višini­okrog­1000­m­ in­drugega­okrog­1600­m­nad­morjem.­ Poleg­tega­smo­opazili­tudi­koncentracije­ jam­ob­ posameznih­ geoloških­linijah,­kot­je­to­definiral­France­ Šušteršič.­ Kamniški­jamarji­so­take­zgostitve­imeno­ vali­gnezda.­Eno­tako­gnezdo­v­masivu­Mokrice­je­na­ zahodnem­ pobočju­krnice­med­Kompotelo­ in­vrhom­ Korena,­drugo­pa­v­Jermanovem­ turnu.­Na­Kalcah­sta­ taki­gnezdi­okrog­brezna­Tinsulanonda­ in­skupina­vot­ lin­od­K4­do­K12.­ Sige­v­jamah­na­obravnavanem ­območju­skoraj­ni­ opaziti.­Očitno­v­preteklosti­ zaradi­poledenitve­ ni­bilo­ pogojev­za­nastajanje­ sige.­Edina­izjema­je­Jama­na­ Gornjih­Brsnikih,­ki­je­lepo­zasigana,­le­da­so­v­njej­ kapniki,­pretežno­stalagmiti,­ iz­jamskega­mleka.­To­je­ nekoliko­presenetljivo­ za­nadmorsko­ višino,­v­kateri­je­ jama.­Nekaj­kapnikov­je­tudi­v­Kalški­kapeli.­To­uteg­ ne­biti­Cerkev­nad­Žagano­pečjo,­ki­jo­v­svojih­spisih­ omenja­Pavel­Kunaver.­Glede­na­legendarno­ slavo­ te­votline­je­dokaj­verjetno,­da­jamarji­niso­raziskali­ pravega­vhoda.­Jamskega­ mleka­je­tudi­nekaj­v­Beli­ jami­in­v­Medvedji­jami,­kjer­ga­omenja­že­Simon­ Robič,­ki­pravi,­da­so­ga­pastirji­imenovali­ Marijino­ mleko­in­ga­uporabljali­kot­zdravilo.­Zanimiva­najdba­so­kopuče­do­5­cm­velikih­kalcit­ nih­kristalov­skalenoedrov­ v­globini­Jesenske­jame.­ To­kaže­na­nekdanjo­zalito­cono,­v­kateri­so­se­lahko­ izločali­iz­vode,­podobno­kot­v­jamah­na­Jelovici.­ Jamarji­pravijo,­da­je­blizu­Krvave­lokve­še­ena­jama­s­ takimi­kristali.­V­jami­K8­Androtova­ jama­smo­na­blok­ ih,­ki­so­v­njej,­opazili­zanimive­koncentrične­ barvne­ kroge.­Njih­izvor­nam­je­neznan.­Zato­se­jih­nismo­do­ tikali,­pač­pa­smo­jih­le­slikali.­Potrebno­bo­angažirati­ kakega­strokovnjaka,­da­bo­stvar­raziskal­in­pojasnil.­ Nekateri­statistični­podatki Povprečna­nadmorska­višina ­­1616,571429 Povprečna­dolžina­jame ­­­31,41269841 Povprečna­globina­jame ­­­17,61904762 Povprečna­koordinata­X 5466400,556 Povprečna­koordinata­Y 5131226,524 Skupna­dolžina­rovov ­­1979 Skupna­globina­rovov 1110Summary The­region­of­Kamnik’s­municipality­ is­composed­ largely­of­a­karst­surface.­In­our­paper,­we­have­de­ scribed­the­caves,­which­lie­in­the­hills­west­of­the­river­ of­Kamniška­ Bistrica­in­the­Kamnik­Savinja­Alps.­They­ are­classified­among­the­high­mountain­karst.­At­work­ in­the­field,­we­have­also­recorded­the­surface­karstic­ forms.­Research­of­the­caves­in­this­area,­began­fairly­ early­on­as­evidence­of­visits­to­the­caves­in­Roman­ times­has­been­discovered­ along­with­the­oldest­docu­ mented­visit­to­the­caves­in­1837.­The­cavers­began­ to­research­this­area­in­1936,­when­the­first­minutes­ were­recorded.­We­collected­the­data­during­our­work­ on­a­research­thesis­upon­invitation­by­Gibanje­Zna­ nost­mladini­(The­Science­Youth­Movement)­ and­with­ the­support­of­the­Rudolf­Maister­High­School.­ We­have­decided­to­visit­all­of­the­known­caves­in­ this­area­and,­with­a­modern­GPS­method,­determine­ the­position­and­record­the­minutes­according­ to­the­ rules­of­JZS­(The­Speleological­ Association­ of­Slove­ nia).­Besides­this,­we­have­discovered­ many­new­en­ trances­to­the­caves­during­our­field­work,­which­we­ have­also­investigated.­ We­have­noted­even­more­en­ trances,­which­will­be­investigated­ by­the­cavers­in­the­ future.­As­such­we­have­visited­62­caves,­of­which­23­ have­been­documented.­ We­have­also­uncovered­ two­ natural­bridges,­which­were­not­mentioned­ in­earlier­ descriptions­ of­the­caves.­The­records,­made­for­all­of­ the­visited­caves,­will­be­submitted­ to­the­JKK­(Kamnik­ Caving­Club)­and­JZS­catastre.­Most­of­the­caves­were­ photographed­ in­electronic­ form­as­a­form­of­perma­ nent­documentation.­ We­also­conducted­ an­analysis­ of­the­entrances­ according­to­altitude­and­the­type­of­ high­mountain­karst­(The­Julian­Alps,­Karavanke­ and­ the­Kamnik­Savinja­Alps),­which­has­also­unearthed­ some­interesting­results.Viri­in­literatura Marjan BAT in dr., 2003: Vodno bogastvo Slovenije. Ljubljana: Ministrstvo za okolje, prostor in energijo, Agencija Republike Slovenije za okolje. 131. Mitja BRODAR, 1959: Ledenodobni človek v Mokriški jami. Kamniški zbornik 5. 161–164. Tone CEVC, 1997: Davne sledi človeka v Kamniških Alpah. Ljubljana: Inštitut za slovensko narodopisje, Inštitut za arheologijo, ZRC SAZU. Stane GABROVEC, 1965: Kamniško ozemlje v prazgodovini. Kamniški zbornik 10. 89–134.Ivan GAMS, 2003: Kras v Sloveniji v prostoru in času. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU.Peter HABIČ, 1975: Razlike med alpskim in dinarskim krasom. Naše jame 17. 77–84 Peter HABIČ in dr., 1978: Osnovna speleološka karta Slovenije, nadalje- vanje. Naše jame 19. 43–57. Dane HOLCAR, 1981: Akcija Kalca 80. Globine Gorenjske. Kranj: Društvo za raziskovanje jam. 53–54. Vido KREGAR, 1983: Pastirske kulture v jamah. Naše jame 25. 47–48.Vido KREGAR, 1984: Raziskave jam v Kamniških Alpah. Deveti jugoslaven- ski speleološki kongres. Zagreb. Vido KREGAR, 1985: Raziskave v Jesenski jami na Kalcah. Naše jame. 28–31.Pavel KUNAVER, 1956: Kamniška Bistrica. Kamniški zbornik 2. 120–136.Pavel KUNAVER, 1957: Kras v Kamniških planinah. Kamniški zbornik 3. 272–286.Pavel KUNAVER, 1959: V Kamniški Bistrici nekdaj. Kamniški zbornik 5. 194–205.Dušan NOVAK, 1995: Podzemeljske vode v Kamniških in Savinjskih Alpah. Geologija 37. 415–435. Dušan NOVAK in dr., 1989: Jamarstvo . Ljubljana: Zveza organizacij za tehnišno kulturo Slovenije. Bojan POLLAK, 1995: Naravne znamenitosti Kamniško ­Savinjskih Alp na kamniškem območju. Kamnik: Občina Kamnik. Uroš PREMRU, 1974: Geološka zgradba Julijskih in Savinjskih Alp. Naše jame 17. 67–75. Uroš PREMRU, 1976: Neotektonika vzhodne Slovenije. Geologija. 211– 249. Ivan RAKOVEC, 1958: Geološki razvoj kamniške pokrajine. Kamniški zbornik 4. 5–31. Simon ROBIČ, 1877: Hoja v Mokriško jamo. Kopija članka v katastru JKK. Ferdinand SEIDL, 1907–1908: Kamniške ali Savinjske Alpe, njih zgradba in njih lice. Ljubljana: Slovenska matica. Milan ŠIFRER, 1957: Pleistocenski razvoj Kamniške Bistrice in pritokov. Kamniški zbornik 3. 256–271. Ivan ZIKA, 1957: Lovčeve sanje pod Mokrico. Kamniški zbornik 3. 104–106. Osnovna geološka karta, Ljubljana 1 : 100.000. Kratice A­zapisnik­–­osnovni­zapisnik,­ki­naj­bi­ga­imela­vsaka­ raziskana­jama­(Zapisniki­se­hranijo­v­katastrih­jamar­ skih­klubov,­ki­so­jamo­dokumentirali,­ in­v­katastru­ JZS.)­ B­dopolnilni­ zapisnik­–­po­vsakem­obisku­jame­se­ napiše­zapisnik­o­odpravi­(Zapišejo­se­vse­posebnosti,­ ki­so­bile­opažene­v­jami.)DZRJ­–­Društvo­za­raziskovanje­jam­GPS­–­global­position­system­IZRK­ZRC­SAZU­–­Inštitut­za­raziskovanje­ krasa­­Znan­ stvenoraziskovalnega­ centra­Slovenske­ akademije­ znanosti­in­umetnosti­JKK­–­Jamarski­klub­KamnikJZS­­–­Jamarska­zveza­Slovenije­Kataster­–­zbirka­zapisnikov­­in­načrtov­o­jamah­ODK­–­osnovna­državna­kartaSAZU­–­Slovenska­akademija­znanosti­in­umetnosti­UIS­–­Union­internationale­de­SpéléologieZOTK­–­Zveza­organizacij­ za­tehnično­kulturo­Slovenije Ambrož­in­Klemen­v­K4­Ledeni­jami.­Foto:­Vido­Kregar. Razprave­–­naravoslovje 60 Ekipa­nad­breznom­Kalca­6.­Foto:­Ambrož­Kregar. Razprave­–­naravoslovje 61Mag. Ma ti ja Križ nar Pri ro do slov ni mu zej Slo ve ni je Ljub lja na Vre ten čar ji iz pa le o gen­ skih pla sti pri Mot ni ku Uvod V­ze­lo­pes­tri­zgo­do­vi­ni­pre­mo­gov­niš­tva­ v­Slo­ve­ni­ ji­ima­Mot­nik­v­Tu­hinj­ski­do­li­ni­še­po­se­ben­pe­čat.­Iz­ ko­pa­va­nje­ pre­mo­ga­v­oko­li­ci­Mot­ni­ka­je­po­te­ka­lo­le­ kraj­še­ob­dob­je,­ven­dar­je­pu­sti­lo­mno­go­za­ni­mi­vih­ pa­le­on­to­lo­ških­ najdb­in­še­več­ugank­o­ge­o­lo­ški­zgrad­ bi­in­na­tan­čnej­ši­ sta­ro­sti­pla­sti­s­pre­mo­gom.­ Fo­sil­ni­ ostan­ki,­ki­so­jih­na­šli­pri­iz­ko­ri­šča­nju­ pre­mo­ga,­ve­čji­ del­pri­pa­da­jo­ fo­sil­nim­se­sal­cem.­ Ne­kaj­ostan­kov­je­ shra­nje­nih­ v­slo­ven­skih­ mu­ze­jih,­več­jih­hra­ni­ta­mu­ ze­ja­v­Av­stri­ji­in­Nem­či­ji.­Vse­od­pr­vih­ob­jav­mot­ni­ških­ fo­sil­nih­se­sal­cev­pred­več­kot­sto­le­ti­je­te­mu­sle­di­lo­ še­ne­kaj­ma­njših­ra­zi­skav,­ki­pa­so­bi­le­vse­ob­jav­lje­ne­ v­tu­ji­li­te­ra­tu­ri.­Na­men­te­ga­pri­spev­ka­ je­bil­zbra­ti­in­ pred­sta­vi­ti­ čim­več­po­dat­kov­(raz­pra­ve,­član­ki,­ča­so­pi­ sni­pri­spev­ki,­...)­o­mot­ni­ških­ pa­le­o­gen­skih­ vre­ten­čar­ jih,­saj­pred­stav­lja­jo­ po­mem­bno­ slo­ven­sko­ (če­ne­tu­di­ sve­tov­no)­pa­le­on­to­lo­ško­de­di­šči­no.­ Pr­ vi­za­ pi­ si­o­fo­ sil­ nih­vre­ ten­ čar­ jih­iz­Mot­ ni­ ka­ Zgo­do­vi­na­ pre­mo­gov­ni­ka­ pri­Mot­ni­ku­se­ga­v­ob­dob­ je­oko­li­le­ta­1855,­ko­naj­bi­bi­li­pri­če­li­v­ne­kaj­ro­vih­ iz­ko­ri­šča­ti­ pre­mog.­Ver­jet­no­je­bil­pr­vi­za­pis,­ki­ome­nja­ mot­ni­ške­fo­sil­ne­vre­ten­čar­je,­ ob­jav­ljen­le­ta­1869­v­45.­ šte­vil­ki­dnev­ni­ka­ La i ba cher Ze i tung.­ Ob­sež­nej­ši­ za­pis­ v­istem­ča­so­pi­su,­ki­je­da­ti­ran­s­3.­mar­cem­1869,­pa­ bolj­na­tan­čno­opi­su­je­no­vo­pri­do­bi­tev­ mu­ze­ja­(ta­krat­ Kranj­ske­ga­ de­žel­ne­ga­ mu­ze­ja).­Za­pis­ome­nja­ostan­ ke­mot­ni­ških­ vre­ten­čar­jev­ kot­»An­ti­lo­pe­nar­te«,­ pro­ti­ kon­cu­pa­že­na­va­ja­po­do­bnost­ zob­z­no­so­ro­go­vi­mi.­ Ostan­ke­vre­ten­čar­jev­ iz­Mot­ni­ka­naj­bi­bil­po­da­ril­go­ spod­Tri­nker,­ki­je­bil­ta­krat­uprav­nik­ru­dni­ka­(»Ber­gha­ up­tmann«).­ Iz­do­ku­men­ta­ci­je­ Pri­ro­do­slov­ne­ga­ mu­ze­ja­Slo­ve­ni­ je­lah­ko­raz­be­re­mo,­ da­je­bil­eden­izmed­pri­mer­kov­ res­za­pi­san­v­ in­ven­tar­ni­ knji­gi.­Osta­nek­je­do­lo­čen­kot­ »Rhi no ce ros­sp.?«,­kot­na­ha­ja­li­šče­ je­na­ve­den­Mot­nik­ (na­pi­sa­no­ Möttnig),­kot­da­ro­va­lec­pa­J.­Tri­nker.­Očit­no­ je­Tri­nker­zbi­ral­in­po­dar­jal­fo­si­le­tu­di­dru­gim­mu­ze­ jem,­pred­vsem­na­Du­naj.­Tel­ ler­ je­ va­zver­z­Me­ ni­ ne­ Le­ta­1910­je­ta­krat­ni­du­naj­ski­pro­fe­sor­pa­le­on­to­ lo­gi­je­in­eden­naj­bo­ljših­poz­na­val­cev­ fo­sil­nih­se­sal­cev­ Ot­he­nio­Abel­opi­sal­pr­ve­ostan­ke­vre­ten­čar­jev­ iz­Mot­ ni­ka­v­raz­pra­vi­o­pa­le­o­gen­skih­ no­so­ro­gih­ Evro­pe.­Ker­ ni­na­šel­pri­mer­ne­pri­mer­ja­ve­ z­dru­gi­mi­ro­do­vi,­je­osta­ nek­po­i­me­no­val­ po­bliž­nji­pla­ni­ni­Me­ni­na,­to­rej­kot­rod­ Me ni nat he ri um.­Vr­stno­ime­pa­je­po­sve­til­ge­o­lo­gu­in­ do­bre­mu­poz­na­val­cu­ ta­krat­ne­Kranj­ske­Fri­e­dri­chu­ Te­ller­ju.­Prav­on­mu­je­tu­di­pri­ne­sel­ostan­ke­mot­ni­ških­ vre­ten­čar­jev.­ Abel­je­ta­ko­na­osno­vi­sla­bo­ohra­nje­ne­ lo­ba­nje­z­ne­kaj­zob­mi­do­lo­čil­ Me ni nat he rium tel le ri. Vse­sku­paj­je­le­po­pri­ka­zal­tu­di­v­enos­tran­ski­ ta­bli­s­ po­ve­ča­vo­bo­lje­ohra­nje­nih­ zob.­Da­nes­ti­pr­vi­ostan­ki­ me­ni­na­te­ri­ja­ve­lja­jo­za­iz­gub­lje­ne.­ Pr­vim­ostan­kom­me­ni­na­te­ri­ja­ so­se­le­ta­1914­pri­ dru­ži­li­še­dru­gi.­Shra­nje­ni­ so­bi­li­v­gra­ške­m­mu­ze­ ju,­kjer­jih­je­opi­sal­Wilfried­Tep­pner.­Med­opi­sa­ni­mi­ ostan­ki­sta­bi­la­do­bro­ohra­nje­na­ spod­nja­če­lju­stni­ca­ in­del­lo­ba­nje­z­zob­mi.­Tep­pner­je­ostan­ke­gra­ških­pri­ mer­kov­prav­ta­ko­pri­pi­sal­vr­sti­Me ni nat he rium tel le ri. Na­ža­lost­pa­iz­do­ku­men­ta­ci­je­ ni­mo­go­če­raz­bra­ti,­ka­ ko­so­mot­ni­ški­ostan­ki­pri­šli­v­Gra­dec.­Da­nes­so­shra­ nje­ni­v­gra­škem­mu­ze­ju­Jo­an­ne­um.­ Sli­ ka­ 1:­Pr­ vi­za­ pi­ si­ o­naj­ dbah­ fo­ sil­ nih­ se­ sal­ cev­ pri­Mot­ ni­ ku­ so­bi­ li­ob­ jav­ lje­ ni­v­ča­ so­ pi­ su­La­ i­ ba­ cher­Ze­ i­ tung.­ Razprave­–­naravoslovjeRazprave­–­naravoslovje 62 63Sli­ ka­2:­Ta­ bla,­na­ slov­ ni­ ca­in­zob­ je­iz­raz­ pra­ ve­o­opi­ su­ro­ du­Me­ ni­ nat­ he­ ri­ um­tel­ le­ ri­iz­le­ ta­1910­(po­Abel­1910) Sli­ ka­ 3:­Pri­ mer­ ki­ mot­ ni­ ških­ fo­ sil­ nih­ se­ sal­ cev­ iz­gra­ ške­ ga­ mu­ ze­ ja:­ a,­b­–­ta­ ble­ iz­opi­ sa­ Me­ ni­ nat­ he­ ri­ um­ tel­ le­ ri­ (po­Tep­ pner­ 1914);­ c­–­in­ ven­ tar­ na­ li­ sti­ ča­ pri­ mer­ kov­ iz­Mot­ ni­ ka;­ d–j­–­ostan­ ki­ če­ lju­ stnic­ iz­gra­ ške­ ga­ mu­ ze­ ja­ (ori­ gi­ na­ li),­ i­–­ko­ pi­ ja,­ shra­ nje­ na­ v­Pri­ ro­ do­ slov­ nem­mu­ ze­ ju­Slo­ ve­ ni­ je.­Fo­ to­ gra­ fi­ je­d–j:­Mar­ tin­Gross­(Lan­ de­ smu­ se­ um­Jo­ an­ ne­ um).­Sli­ ke­fo­ si­ lov­ni­ so­v­ra­ zmer­ ju. Razprave­–­naravoslovjeRazprave­–­naravoslovje 64 65Me­ni­na­te­rij­ se­na­to­po­jav­lja­še­v­ne­ka­te­rih­pa­le­on­ to­lo­ških­uč­be­ni­kih­ in­pred­vsem­ raz­pra­vah­ o­evo­lu­ci­ji­ se­sal­cev,­zla­sti­no­so­ro­gov.­ Vse­ka­kor­je­k­ob­jav­lja­nju­ pri­po­mo­gel­ Abel,­ki­je­bil­oče­pa­le­o­bi­o­lo­gi­je­ in­je­me­ ni­na­te­ri­ja­ome­nil­tu­di­v­svo­jem­pr­vem­pa­le­o­bi­o­lo­škem­ de­lu­(Abel­1912).­Že­le­to­po­pr­vem­opi­su­je­bil­me­ni­ na­te­rij­ob­jav­ljen­v­pa­le­on­to­lo­škem­ uč­be­ni­ku­Kar­la­Zit­ tla­(1911)­z­za­pi­som:­»Me ni nat he ri um­Abel.­Oligocän,­ Kra­in,­P­und­M­ein­fach,­kle­in.«­Le­ta­1924­je­Step­han­ Bre­u­ning­raz­prav­ljal­ o­evo­lu­ci­ji­no­so­ro­gov­ in­med­dru­se­spret­no­izo­gi­ba­jo­na­va­ja­nju­ostan­kov­mot­ni­ških­se­ sal­cev.­Po­do­bno­je­bil­me­ni­na­te­rij­ iz­pu­ščen­(ver­jet­no­ edi­ni)­iz­ze­lo­na­tan­čne­ga­ sez­na­ma­no­vo­opi­sa­nih­fo­ si­lov­na­slo­ven­skem­ ozem­lju­(Ra­movš­2000).­Ena­ko­ me­ni­na­te­ri­ja­ in­dru­gih­mot­ni­ških­ se­sal­cev­ne­ome­nja­ jo­v­knji­gi­ Ge o lo gi ja Slo ve ni je­(Ple­ni­čar­et­al.­2009),­ če­prav­je­v­njej­mno­go­pa­le­on­to­lo­ških­ po­dat­kov,­kar­je­ sko­raj­ne­ra­zum­lji­vo.­ Me­ ni­ na­ te­ rij­da­ nes­ Pre­gled­ne­ka­te­rih­ob­jav­me­ni­na­te­ri­ja­ smo­na­me­no­ ma­za­sta­vi­li­ta­ko,­da­bi­bil­kro­no­lo­ško­ naj­bolj­ra­zum­ljiv.­ V­ce­lot­nem­be­se­di­lu­smo­upo­rab­lja­li­ ime­me­ni­na­te­rij,­ kar­pa­s­stro­kov­ne­ga­ sta­li­šča­da­nes­ne­ve­lja­več.­Že­ Abel­(1910)­je­mot­ni­ške­ga­ se­sal­ca­pri­mer­jal­z­ro­dom­ Prohyracodon ,­ven­dar­se­je­odlo­čil­za­no­vo­po­i­me­no­ va­nje.­Le­ta­1929­je­rod­Prohyracodon ­(na­tan­čne­je­ vr­ sto­Prohyracodon ori en ta le)­ ra­zi­skal­Ho­ra­ce­Wood­in­ nje­go­ve­zo­be­pri­mer­jal­z­mot­ni­škim­ Me ni nat he ri um tel le ri.­Še­le­Kurt­He­is­sig­je­le­ta­1989­ob­po­nov­nem­ pre­gle­du­ostan­kov­ro­du­ Me ni nat he ri um­ugo­to­vil,­da­ so­mot­ni­ški­pri­mer­ki­ze­lo­po­do­bni­ro­du­ Prohyracodon .­Sli­ ka­ 4:­Mot­ ni­ ški­ pri­ mer­ ki­ iz­slo­ ven­ skih­ mu­ ze­ jev­ (pri­ mer­ ki­ pri­ pa­ da­ jo­ Prohyracodon­ tel­ le­ ri):­ a,­b­–­za­ pis­ v­in­ ven­ tar­ ni­ knji­ gi­ o­pri­ mer­ ku­ iz­Mot­ ni­ ka­ (a),­in­ ven­ tar­ na­ li­ sti­ ča­ iz­zbir­ ke­ in­sli­ ka­ iz­vo­ dni­ ka­ po­mu­ ze­ ju­ (b),­hra­ ni­ Pri­ ro­ do­ slov­ ni­ mu­ zej­ Slo­ ve­ ni­ je­ (PMS);­ c,­ d­–­ostan­ ka­ spod­ nje­ če­ lju­ stni­ ce­ iz­zbir­ ke­ PMS;­ e,­d­–­osta­ nek­ spod­ nje­ če­ lju­ stni­ ce­ (e)­in­pred­ nji­ del­spod­ nje­ če­ lju­ stni­ ce,­ hra­ ni­ Me­ dob­ čin­ ski­mu­ zej­Kam­ nik.­Fo­ to­ gra­ fi­ je:­Ma­ ti­ ja­Križ­ nar­in­To­ maž­La­ u­ ko­(ar­ hiv­PMS).­Sli­ ke­fo­ si­ lov­ni­ so­v­ra­ zmer­ ju.Sli­ ka­ 5:­Ne­ ka­ te­ ri­ za­ pi­ si­ o­me­ ni­ na­ te­ ri­ ju­ v­tu­ ji­stro­ kov­ ni­ li­ te­ ra­ tu­ ri­v­pr­ vi­po­ lo­ vi­ ci­ 20.­sto­ le­ tja­ (po­Bre­ u­ ning­ 1924,­ in­Weber­ s­sod.­1930) Sli­ ka­ 6:­Ne­ ka­ te­ ri­ no­ vej­ ši­ član­ ki­ in­pri­ spev­ ki­ o­mot­ ni­ ških­ fo­ sil­ nih­ se­ sal­ cih­ iz­ča­ so­ pi­ sov­ (Go­ renj­ ski­ glas,­ Kam­ ni­ čan,­ ...)­in­ re­ vij­(Pro­ te­ us) gim­na­ve­del­tu­di­ne­kaj­osnov­nih­po­dat­kov­o­me­ni­na­te­ ri­ju­(sli­ka­5).­V­svo­jem­uč­be­ni­ku­o­re­cen­tnih­in­fo­sil­nih­ se­sal­cih­Max­Weber­s­so­de­lav­ci­(1928)­prav­ta­ko­po­ da­ja­ne­kaj­po­dat­kov­o­si­ste­ma­ti­ki­ me­ni­na­te­ri­ja­ (sli­ka­ 5).­Ka­sne­je­so­me­ni­na­te­rij­ in­osta­li­fo­sil­ni­ostan­ki­iz­ Mot­ni­ka­ne­ko­li­ko­po­to­ni­li­v­po­za­bo.­Ze­lo­kra­tek­za­pis­ o­me­ni­na­te­ri­ju­ za­sle­di­mo­ v­kla­sič­ni­knji­gi­(uč­be­ni­ku)­ o­pa­le­on­to­lo­gi­ji­ vre­ten­čar­jev­ av­tor­ja­Al­fre­da­Ro­mer­ja­ (1966).­V­slo­ven­ski­po­lju­dni­pa­le­on­to­lo­ški­ li­te­ra­tu­ri­se­me­ ni­na­te­rij­ome­nja­le­ta­1933­v­Vo dni ku po zbir kah na ro­ dne ga mu ze ja v Ljub lja ni­(Ra­ko­vec­1933),­kjer­je­pred­ stav­lje­na­sli­ka­obeh­ostan­kov.­Po­dru­gi­sve­tov­ni­voj­ni­ je­v­slo­ven­ski­(in­ta­krat­ni­ju­go­slo­van­ski)­ stro­kov­ni­li­te­ ra­tu­ri­za­sle­di­ti­le­ne­kaj­ob­jav.­Ivan­Ra­ko­vec­je­me­ni­na­ te­ri­ja­pred­sta­vil­v­dveh­član­kih­(Ra­ko­vec­1947,­1948)­v­ Pro­te­u­su.­Me­ni­na­te­ri­ja­ v­svo­jih­uč­be­ni­kih­ome­nja­ta­tu­ di­pa­le­on­to­lo­ga­ Ma­ri­jan­Sa­lo­pek­in­Van­da­Kochansky­ (1948),­ki­pi­še­ta:­»Me ni nat he ri um tel le ri­ je­ma­li­moč­ var­ni­no­so­ro­žac;­ dje­lo­vi­nje­go­ve­lu­ba­nje­nađeni­su­u­ mr­kom­uglju­gor­njeg­oli­go­ce­na­Mot­ni­ka­pod­pla­ni­nom­ Me­ni­nom­v­Slo­ve­ni­ji.«­Njun­uč­be­nik­je­bil­tu­di­osno­va­ in­za­sno­va­za­vse­osta­le,­ki­so­ju­tu­di­pov­ze­ma­li.­ Ivan­ Ra­ko­vec­(1955)­ob­ge­o­lo­ški­zgo­do­vi­ni­ljub­ljan­skih­ tal­ pi­še:­»V­moč­vir­nih­goz­do­vih­in­go­ščah­so­se­pa­sli­pri­mi­ tiv­ni­in­pri­tli­ka­vi­no­so­ro­gi­vr­ste­Me ni nat he ri um tel le ri Abel,­zna­ni­do­slej­sa­mo­iz­na­ših­kra­jev.«­Tu­di­v­Kam­ ni škem zbor ni ku­je­bi­lo­že­ob­jav­lje­no­ krat­ko­be­se­di­lo­ o­me­ni­na­te­ri­ju­ (Ra­ko­vec­1958).­V­slo­ven­skih­ uč­be­ni­ kih­je­me­ni­na­te­ri­ja­ pred­sta­vil­An­ton­Ra­movš­(1974),­ki­ mu­na­me­ni­ne­kaj­be­sed.­V­zad­njih­le­tih­me­ni­na­te­ri­ja­ ome­nja­ta­še­Pav­šič­(1995)­v­svo­ji­knji­gi­in­Pre­i­sin­ger­ (2010)­v­knji­gi­o­ru­dni­kih,­kjer­pi­še­o­mot­ni­ških­pre­mo­ gov­ni­ških­ro­vih.­Ob­sto­ti­oblet­ni­ci­pr­ve­ga­opi­sa­me­ni­ na­te­ri­ja­smo­po­nov­no­obu­di­li­za­ni­ma­nje­ za­mot­ni­ške­ se­sal­ce­(Križ­nar­2010a,­2010b,­2010c).­ Pri­na­va­ja­nju­pa­ne­sme­mo­po­za­bi­ti­na­ostan­ke­me­ ni­na­te­ri­ja,­ ki­ga­hra­ni­mu­zej­v­Kam­ni­ku.­Le­ta­1999­so­ bi­li­kam­ni­ški­pri­mer­ki­pred­stav­lje­ni­ na­raz­sta­vi­ozi­ro­ ma­mu­zej­skem­ sej­mu.­Ob­tej­pri­lož­no­sti­ je­bi­la­iz­da­na­ lič­na­zlo­žen­ka­(Zu­pan­čič­ 1999).­V­de­set­le­tjih­ se­je­o­ mot­ni­ških­ se­sal­cih,­pred­vsem­ o­me­ni­na­te­ri­ju,­ pi­sa­lo­ tu­di­v­re­vi­jah­in­dnev­nem­ča­so­pi­sju,­ kot­so­Kam ni ške no vi ce, Men gšan in­Go renj ski glas ­(sli­ka­6).­Za­jav­nost­ pa­je­da­nes­v­sre­di­šču­Mot­ni­ka­od­pr­ta­mu­zej­ska­so­ba,­ ki­pred­stav­lja­ za­ni­mi­ve­fo­sil­ne­ostan­ke­mot­ni­ške­ga­ se­ sal­ca.­ Za­go­to­vo­je­bil­me­ni­na­te­rij­ ome­njen­tu­di­še­v­dru­gi­ po­lju­dni­in­stro­kov­ni­li­te­ra­tu­ri,­to­da­le­z­ime­nom­ozi­ro­ ma­ze­lo­krat­ko.­Ce­lo­stro­kov­na­ de­la,­kot­je­tol­mač­k­ Osnov­ni­ge­o­lo­ški­kar­ti­–­list­Ljub­lja­na­(Pre­mru­1983),­ Razprave­–­naravoslovjeRazprave­–­naravoslovje 66 67Ana­li­zo­je­iz­ve­del­na­gra­ških­pri­mer­kih,­ kaj­ti­ho­lo­tip­ je­bil­ver­jet­no­iz­gub­ljen­med­zad­njo­voj­no.­Ra­zi­ska­va­ obli­ke­in­ve­li­ko­sti­zob­vrst­ Prohyracodon ori en ta le ­in­ Prohyracodon me ri di o na le­je­po­ka­za­la,­da­gre­ver­jet­ no­za­dru­go­vr­sto.­Mot­ni­ške­ostan­ke­je­do­lo­čil­kot­Pro­ hyracodon tel le ri­(He­is­sing­1989).­Rod­ Prohyracodon spa­da­v­dru­ži­no­Hyracodontodae­ in­je­bliž­nji­so­ro­dnik­ no­so­ro­gov­ (no­so­ro­gi­v­šir­šem­smi­slu).­Do­da­nes­je­opi­ sa­nih­se­dem­vrst­ro­du­ Prohyracodon ,­med­ka­te­ri­mi­ sta­dve­vr­sti­vpraš­lji­vi.­Sko­raj­vsi­pri­mer­ki­pro­hi­ra­ko­do­ nov­iz­ha­ja­jo­z­azij­skih­na­ha­ja­lišč,­ le­dve­vr­sti­(Prohyra­ codon ori en ta le­in­Prohyracodon tel le ri)­sta­iz­Evro­pe.­ Po­se­bno­za­ni­mi­ve­so­raz­pra­ve­ozi­ro­ma­po­sku­si­re­ kon­struk­cij­ pro­hi­ra­ko­do­na­ (=­me­ni­na­te­ri­ja).­ Mo­go­če­je­ naj­bo­ljšo­raz­la­go­po­dal­Ra­ko­vec­(1947),­ki­pi­še:­»…­so­ di­jo­stro­kov­nja­ki,­ da­je­bil­ve­lik­ka­kor­mu­flon­(ne­ka­ko­ do­70­cm­vi­sok­in­do­1,20­m­dolg).«­Kot­je­raz­vi­dno,­ Ra­ko­vec­ni­kjer­ne­ome­nja,­da­je­imel­pro­hi­ra­ko­don­ na­ gla­vi­»rog«.­Ka­sne­je­so­mno­gi­ri­sa­li­re­kon­struk­ci­je­ pro­ hi­ra­ko­do­na­ iz­Mot­ni­ka­ kot­no­so­ro­ge,­ kar­pa­je­na­pod­ la­gi­ana­to­mi­je­ gla­ve­ma­lo­ver­jet­no.­Naj­bolj­zgle­den­ pr­im­er­ne­pra­vil­ne­ re­kon­struk­ci­je­ (sli­ka­7)­je­bil­ob­jav­ ljen­v­knji­gi­o­izu­mr­lih­in­še­ži­ve­čih­no­so­ro­gih­(Bon­nett­ Wexo­1991) Še­dru­ gi­mot­ ni­ ški­vre­ ten­ čar­ ji­ Iz­sta­re­zbir­ke­fo­si­lov,­ki­je­bi­la­shra­nje­na­ v­tu­ji­ni,­ pri­ha­ja­dru­ga­naj­dba­mot­ni­ške­ga­ se­sal­ca.­Na­njo­je­ po­stal­po­zo­ren­Kurt­He­is­sig,­ko­je­pro­u­če­val­ pa­le­on­ to­lo­ško­zbir­ko­v­Ba­var­skem­ de­žel­nem­ mu­ze­ju.­Le­ta­ 1990­je­ostan­ke­zgor­nje­če­lju­stni­ce­ pri­pi­sal­no­vi­vr­ sti­Anthracohyus sla vo ni cus.­Vr­stno­ime­je­ver­jet­no­ ho­tel­po­sve­ti­ti­Slo­ve­ni­ji,­a­jo­je­za­me­njal­za­Sla­vo­ni­jo­ (­Heis­sig­1990).­Na­na­pa­ko­sta­pr­va­opo­zo­ri­la­slo­ven­ ska­pa­le­on­to­lo­ga­ Bog­dan­Jur­kov­šek­ in­Tea­Ko­lar­­­Jur­ kov­šek­(1994).­Ka­sne­je­je­Va­sja­Mi­kuž­(2005)­vr­stno­ ime­po­pra­vil­in­da­nes­lah­ko­dru­gi­pri­me­rek­se­sal­ca­iz­Mot­ni­ka­za­pi­še­mo­kot­Anthracohyus slo ve ni cus­(sli­ka­ 8).­ Vr­sto­Anthracohyus slo ve ni cus­(še­kot­Anthracohy ­ us sla vo ni cus)­po­nov­no­ome­nja­He­is­sig­(2001),­ko­raz­ prav­lja­o­raz­šir­je­no­sti­ ro­du­ Anthracohyus. Anthracohy ­ us slo ve ni cus­(po­nov­no­kot­Anthracohyus sla vo ni cus)­ ome­nja­ta­ Li­ho­re­au­&­Ducrocq­(2007),­ki­ugo­var­ja­ta­ do­lo­či­tvi­He­is­si­ga.­Med­dru­gim­za­pi­še­ta:­»The­spe­ci­es­ A. sla vo ni cus­He­is­sig,­1990,­ from­Eo­ce­ne­ of­Slo­ve­nia,­ is­very­likely­a­ce­bo­cho­e­rid­ and­mainly­dif­fers­from­ ant­hra­cot­he­ri­i­da­ …«­To­rej­sta­mot­ni­ške­ga­ an­tra­ko­hi­u­ sa­pri­pi­sa­la­ce­lo­dru­gi­dru­ži­ni­(Ce­bo­cho­e­ri­dae).­ Tre­tja­naj­dba­fo­sil­ne­ga­vre­ten­čar­ja­ pri­pa­da­kro­ko­ di­lom.­O­tem­so­po­ro­ča­li­Agu­i­lar­s­so­de­lav­ci­ (1998),­ki­ so­si­cer­iska­li­in­ra­zi­sko­va­li­ ple­i­sto­cen­ske­ mi­kro­se­sal­ ce­v­oko­li­ci­ru­dni­ških­ro­vov­in­v­od­va­lih­pri­Mot­ni­ku.­V­ iz­pra­nem­vzor­cu,­na­bra­nem­ na­pre­mo­gov­ni­škem­ od­va­lu,­so­na­šli­dva­zo­ba­kro­ko­di­la­(Agu­i­lar­et­al.­2001),­ kljub­pri­ča­ko­va­nju­ pa­ni­so­na­šli­ostan­kov­eo­cen­skih­ se­sal­cev,­kot­so­za­pi­sa­li­ra­zi­sko­val­ci.­ Na­ža­lost­nam­ni­ uspe­lo­pri­do­bi­ti­slik­teh­zob.­Kaj­pa­sta­ rost?­ Z­no­vi­mi­naj­dba­mi­ozi­ro­ma­re­vi­di­ra­njem­ ostan­kov­ mot­ni­ških­ se­sal­cev­je­tu­di­sta­rost­pla­sti­s­pre­mo­gom­ po­sta­la­vpraš­lji­va.­ V­vseh­sta­rej­ših­ob­ja­vah­so­na­va­ ja­li­zgor­nje­o­li­go­cen­sko­ sta­rost.­Še­le­z­no­vo­do­lo­či­tvi­jo­ Prohyracodon tel le ri­ je­na­vpra­ša­nje­ sta­ro­sti­opo­zo­ril­ He­is­sig­(1989)­in­na­to­še­z­Anthracohyus slo ve ni cus (He­is­sig­1990).­Gle­de­na­do­se­da­nje­ poz­na­va­nje­ raz­ šir­je­no­sti­teh­dveh­ro­dov­je­sta­rost­lah­ko­zgor­nje­e­o­ cen­ska­ali­naj­več­za­če­tek­spod­nje­ga­ oli­go­ce­na.­ Po­ po­dat­kih­Li­ho­re­a­ua­ in­Ducrocqa­(2007)­se­rod­Anthra­ cohyus­po­jav­lja­od­zgor­nje­ga­ de­la­sred­nje­ga­ eo­ce­na­ do­poz­ne­ga­eo­ce­na.­Za­dru­ži­no­Ce­bo­cho­e­ri­dae,­ če­ oce­nju­je­mo,­ da­ji­pri­pa­da­jo­ mot­ni­ški­ostan­ki­(Li­ho­ re­au­&­Ducrocq­2007),­pa­na­va­ja­ta­po­jav­lja­nje­ med­ sred­njim­eo­ce­nom­(MP13)­in­spod­njim­oli­go­ce­nom­ (MP21).­Ze­lo­po­do­bno­raz­šir­je­nost­ ima­tu­di­rod­Pro­ hyracodon ,­saj­so­bi­li­Mot­ni­ku­naj­bli­žji­ostan­ki­od­kri­ ti­v­zgor­nje­e­o­cen­skih­ pla­steh­Ro­mu­ni­je­(Wood­1929,­ Das­hze­veg­ 1996).­Vse­ka­kor­bi­bi­lo­po­tre­bno­na­no­vo­ pro­u­či­ti­za­po­re­dje­ pa­le­o­gen­skih­ pla­sti­pri­Mot­ni­ku­in­ opra­vi­ti­do­dat­ne­pa­le­on­to­lo­ške­ra­zi­ska­ve.­Za­ klju­ ček­ Tu­hinj­sko­do­li­no­in­oko­li­co­Mot­ni­ka­so­že­v­sre­di­ni­ 19.­sto­le­tja­oble­ga­li­iskal­ci­pre­mo­ga.­Če­prav­se­sli­ši­ do­kaj­ne­na­va­dno,­ je­Mot­nik­v­svo­ji­krat­ki­ru­dar­ski­zgo­ do­vi­ni­pos­tre­gel­z­iz­jem­no­be­ro­pa­le­o­gen­skih­ vre­ten­ čar­jev,­pred­vsem­ se­sal­cev.­Mot­ni­ške­fo­sil­ne­se­sal­ce­ lah­ko­pri­pi­še­mo­ vr­sta­ma­ Prohyracodon tel le ri ­in­An­ thracohyus slo ve ni cus.­Na­šli­pa­so­tu­di­dva­zo­ba­kro­ ko­di­la.­Ce­lot­na­zdru­žba­ka­že­na­zgor­nje­e­o­cen­sko­ ali­ spod­nje­o­li­go­cen­sko­ sta­rost.­Sko­raj­za­nes­lji­vo­ so­bi­li­ pri­Mot­ni­ku­od­kri­ti­naj­sta­rej­ši­ fo­sil­ni­se­sal­ci­v­Slo­ve­ ni­ji.­Čla­nek­je­po­skus­zdru­ži­ti­in­zbra­ti­ve­čji­del­pi­snih­ na­vedb,­od­po­lju­dnih­za­pi­sov­do­stro­kov­nih­ pri­spev­kov­ ter­tu­di­sli­kov­ne­ga­ ma­te­ri­a­la­o­mot­ni­ških­ fo­sil­nih­vre­ ten­čar­jih.­Za­go­to­vo­bo­mo­z­na­dalj­njim­ ra­zi­sko­va­njem­ zgo­do­vi­ne­ mot­ni­ške­ga­ ru­dar­je­nja­ od­kri­li­še­kak­šen­po­ da­tek­več,­kar­ve­lja­tu­di­za­pa­le­on­to­lo­ške­ ra­zi­ska­ve­na­ opu­šče­nih­iz­ko­pih­pri­Mot­ni­ku.­Za­ hva­ la­ Za­po­moč­pri­iska­nju­pa­le­on­to­lo­ške­ga­ ma­te­ri­a­la­po­ av­strij­skih­ in­nem­ških­mu­ze­jih­bi­se­rad­za­hva­li­li­dr.­ Mar­ti­nu­Gros­su­(Lan­de­smu­se­um­ Jo­an­ne­um)­ iz­Grad­ ca­in­dr.­Ger­tru­di­Ro­es­sner­ (Bayerische­ Sta­at­ssam­ mlung­für­Paläontologie­ und­Ge­o­lo­gie)­iz­Münchna.­ Za­ ko­ri­stne­in­for­ma­ci­je­ in­po­sre­do­va­no­ li­te­ra­tu­ro­se­za­ hva­lju­jem­tu­di­dr.­Kur­tu­He­is­si­gu­in­dr.­Dra­ga­nu­Bo­ži­ ču.­Za­hva­la­gre­tu­di­Ja­nji­Že­lez­ni­kar­ (Me­dob­čin­ski­ mu­ zej­Kam­nik)­pri­po­sre­do­va­nju­kam­ni­ške­ga­pri­mer­ka.­Summary Coal­mining­in­the­vicinity­of­Motnik­was­very­ag­ gressive­in­the­middle­of­the­19th­century.­Over­the­ next­few­decades,­the­remains­of­many­fossilized­ mammals­were­discovered,­ which­has­been­confirmed­ by­the­newspapers­ of­the­day.­The­first­fossil­to­be­ac­ ademically­ described­ was­designated­ Meninatherium­ telleri­in­1910­by­the­paleontologist­ Othenio­Abel,­but­ it­is­known­today­as­Prohyracodon­ telleri.­Another­fos­ silized­mammal­from­Motnik­was­labeled­Anthraco­ hyus­slovenicus­in­year­1990­by­Kurt­Heissig.­Many­ of­the­Motnik­fossils­are­currently­part­of­collections­ in­Austria­and­Germany­with­only­a­few­examples­re­ maining­in­Slovenia­(Slov.­Museum­of­Nat.­History­and­ the­Intermunicipal­ Museum­of­Kamnik).­The­Motnik­ fossils­are­considered­ the­oldest­mammalian­ remains­ in­Slovenia­providing­an­important­ contribution­ to­the­ world­of­paleontology­ as­well­as­to­the­paleogeography­ of­Paleocene­mammals. Li­ te­ ra­ tu­ ra­(v­okle­ pa­ jih­so­opom­ be o­fosilnih­ostan­ kih­iz­Mot­ ni­ ka) Othenio­ABEL,­1910:­Kritische Untersuchungen über die paläogenen Rhinocerotiden Europas. Abhandlungen. der. k. k. geolog. Reichsanstalt, ­ 20/3.­26–32­(prvi­opis­meninaterija­s­tablo ­ostanka).­ Jean­Pierre­ AGUILAR,­Jean­Yves­CROCHET,­Katarina­KRIVIC,­Bernard­ MARANDAT, ­Jacques­MICHAUX,­Andrej­MIHEVC,­Bernard­SIGÉ­&­Stanka­ ŠEBELA,­1998:­Pleistocene­ small­mammals­from­some­karstic­fillings­of­ Slovenia­–­preliminary­results.­Acta carsologica, ­28­(2).­141–150.­ John­BONNETT­WEXO,­1991:­Rhinos. Zoobooks, Wildlife Education­ (rekon­ strukcija­meninaterija). Stephan­BREUNING, ­1924:­Beiträge zur Stammesgeschichte der Rhinoc­ erotidae.­Verhandlungen­der­Zoologisch­Botanischen­Gesellschaft­in­Wien,­ 78.­5–­46­(sistematika, ­omenja­meninaterija). ­ Demberelyin­ DASHZEGEV,­ 1996:­A­New­Hyracodontid­ (Perissodactyla, ­ Rhinocerotoidea)­ from­the­Ergilin­Dzo­Formation­(Oligocene,­ Quarry­1)­in­ Dzamyn­Ude,­Eastern­Gobi­Desert,­Mongolia.­American Museum Novitates, 3178.­1–12. ­ Kurt­HEISSIG,­2001:­Anthracohyus­ (Artiodactyla,­ Mammalia),­ an­Eurasian­ Achaenodontid.­ Lynx,­32.­97–105­(primerjava­ zob­antrakohiusa­ z­drugimi). Kurt­HEISSIG,­1990:­Ein­Oberkiefer­ von­Anthracohyus­ (Mammalia,?­ Artio­ dactyla)­aus­dem­Eozän­Jugoslawiens. ­Mitt.­Bayer.­Staatsslg.­Paläont.­hist.­ Geol.,­30.­57–64­(prvi­opis­nove­najdbe­Anthracohyus slavonicus, ­napačno­ poimenovanje). Kurt­HEISSIG,­1989:­The­allaceropine ­Hyracodonts, ­v:­Prothero,­Donald­ M.­&­Schoch,­R.­M.:­The­Evolution­of­Perissodactyls. ­Oxford Monogr. Geol. Geoph.,­15.­355–357­(poimenovanje ­meninaterija­Prohyracodon telleri). Bogdan­JURKOVŠEK­ &­Tea­KOLAR­­­JURKOVŠEK,­ 1994:­Fosilne­želve­v­ Sloveniji.­ Geologija,­36.­75–93­(omenjata­motniškega­ novega­sesalca­in­ napačno­poimenovanje). Matija­KRIŽNAR,­2010a:­Terciarna­sesalca­iz­Motnika.­ Proteus,­72,­8.­368– 369­(predstavitev­najdb­sesalcev­iz­Motnika).Matija­KRIŽNAR,­2010b:­Paleogenski­ ostanki­sesalcev­iz­Motnika.­3.­slov­ enski­geološki­kongres,­knjiga­ Povzetki in ekskurzije, ­spletna­verzija:­http:// sgk3.zrc­sazu.si­(predstavitev­fosilnih­sesalcev­iz­Motnika,­poster).Matija­KRIŽNAR,­2010c:­Motniški­paleontološki­ zaklad.­Delo­(priloga­Zna­ nost),­52,­191,­19­(ob­100­letnici­odkritja­meninaterija). Laibacher Zeitung, ­1869,­no.­45­(verjetno­prva­omemba­fosilnih­sesalcev­ iz­Motnika).Laibacher Zeitung,­ 1869,­no.­50­(daljši­zapis­o­fosilnih­sesalcih­iz­Motnika). Fabrice­LIHOREAU­&­Stéphane­DUCROCQ,­ 2007:­Family­Anthracotheriidae.­ v:­Prothero,­Donald­R.­&­Foss,­Scott­E.:­The Evolution of Artiodactyls. ­The­ Johns­Hopkins­University­Press.­Sli­ ka­ 7:­Bolj­ali­manj­ po­ ne­ sre­ če­ ne­ re­ kon­ struk­ ci­ je­ me­ ni­ na­ te­ ri­ ja­(zgor­ nji­ sli­ ki).­ Okos­ tje­ in­re­ kon­ struk­ ci­ ja­ pro­ hi­ ra­ ko­ do­ na­ (=­ me­ ni­ na­ te­ ri­ ja)­ v­ra­ zmer­ ju­ s­člo­ ve­ kom­ (spo­ daj,­ ris­ ba­ M.­Križ­ nar). Sli­ ka­ 8:­Osta­ nek­ zgor­ nje­ če­ lju­ stni­ ce­ Anthracohyusa­ slo­ ve­ ni­ cu­ sa­ (po­ gled­ od­zgo­ raj­ in­z­obeh­ stra­ ni).­ Osta­ nek­ je­pr­ vič­ pred­ stav­ ljen­ s­sli­ ka­ mi­ s­treh­ stra­ ni.­ Fo­ to­ gra­ fi­ je:­ Ger­ trud­ Ro­ es­ sner­ (Bayerische­ Sta­ at­ ssam­ mlung­ für­Paläontologie­ und­ Ge­ o­ lo­ gie). Razprave­–­naravoslovje 68Vasja­MIKUŽ,­2005:­Popravek­vrstnega­imena­terciarnega­ sesalca­iz­Mot­ nika­v­Sloveniji.­ Geologija,­48/1.­19–21­(sprememba­ vrstnega­imena­an­ trakohiusa). Jernej­PAVŠIČ,­1995:­Fosili, zanimive okamnine iz Slovenije.­ Ljubljana:­ Tehniška­založba­Slovenije. ­140­str.­(omenja­meninaterija). Mario­PLENIČAR,­Bojan­OGORELEC,­ Matevž­NOVAK,­2009:­Geologija Slovenije.­Ljubljana:­Geološki­zavod­Slovenije.­612­str. ­ Davorin­PREISINGER, ­2010:­Rudniki – opuščeni rudniki v Sloveniji.­Ljublja­ na:­Založba­Turistika. ­154­str.­(omenja­fosilne ­sesalce­in­opuščene ­rove).­ Uroš­PREMRU,­­1983:­Osnovna geološka karta (1 : 100.000), Tolmač za list Ljubljana.­Beograd:­Zvezni­geološki­zavod. ­ Leonard­B.­RADINSKY,­1976:­A­review­of­the­rhinocerotoid­ family­Hyraco­ contidae­(Perissodactyla).­ Bulletin of the American Museum of Natural His­ tory,­136/1.­1–46.­ Ivan­RAKOVEC,­1958:­Geološki­razvoj­kamniške­pokrajine.­Kamniški zbornik,­4.­5–31­(omenja­ostanke ­meninaterija­in­kje ­so­shranjeni). Ivan­RAKOVEC,­1955:­Geološka zgodovina ljubljanskih tal. Zgodovina Lju­ bljane,­1.­del­(omenja­meninaterija). ­ Ivan­RAKOVEC,­1948:­Naši­kraji­v­oligocenski­ dobi.­Proteus,­10.­243–252­ (omenja­meninaterija). ­ Ivan­RAKOVEC,­1947:­O­izumrlih­in­še­živečih­nosorogih.­Proteus,­9.­238– 246­(daljši­opis­meninaterija). ­ Ivan­RAKOVEC,­1933:­Geološko ­paleontološki oddelek. Vodnik po zbirkah Narodnega muzeja v Ljubljani, Prirodopisni del.­ 119–185­(slika­ostankov­ meninaterija­iz­zbirke ­Prirodoslovnega­muzeja­Slovenije). Anton­RAMOVŠ,­1974:­ Paleontologija.­ Ljubljana:­ Univerza­v­Ljubljani,­ Fakulteta­za­naravoslovje ­in­tehnologijo­ (učbenik).­276­str.­(omenja­meni­ naterija).­ Alfred­Sherwood­ROMER,­1966:­Vertebrate Paleontology. ­University­of­Chi­ cago­Press. ­468­str.­(kratko­omenja­meninaterija). Marijan­SALOPEK­&­Vanda­KOCHANSKY,­ 1948:­Paleontologija.­ Nakladni­ zavod­Hrvatske ­(učbenik).­274­str.­(omenja­meninaterija).­ Wilfried­TEPPNER,­1914:­Ein­Beitrag­zur­näheren­Kenntnis­von­Meninathe­ rium Telleri Abel. ­Carniola,­5/4.­­246–257­(opis­ostankov­meninaterija­ iz­ graškega­muzeja).Max­Wilhel­Carl­WEBER,­Othenio­ABEL,­Herman­Maximillian­ de­BURLET,­ 1928:­Die­säugetiere: ­Einführung­ in­die­anatomie­und­systematik­ der­re­ centen­und­fossilen­Mammalia­(sistematična­uvrstitev­meninaterija). ­ Horace­Elmer­WOOD,­1929:­Prohyracodon orientale­ Koch,­the­oldest­ known­true­rhinoceros. ­American Museum Novitates,­ 395.­1–7­(omenja­ meninaterija).Karl­A.­ZITTEL,­1911:­Grundzüge­der­Paläontologie ­(Paläozoologie),­ II.­Abt.­ Vertebrata.­Verlag­von­R. ­Oldenbourg. ­694­str.­(omenja­meninaterija). ­ Mirina­ZUPANČIČ,­ 1999:­Meninatherium telleri, naš najljubši muzejski predmet.­Kulturni­center­Kamnik­(zloženka).­8­str.­(predstavitev­ meninateri­ jevih­ostankov­iz­kamniškega­muzeja). Razprave­–­naravoslovje 69Mag. Ma ti ja Križ nar Pri ro do slov ni mu zej Slo ve ni je Ljub lja na Edo Grm šek Križ pri Ko men di Ko men da Mor ska zvez da iz mi o cen­ skih pla sti pri Ko men di Uvod Tu­nji­ško­gri­če­vje­je­v­zad­njih­ le­tih­po­sta­lo­zna­no­po­ mno­gih­no­vih­od­kri­tjih­fo­si­lov.­Med­nje­spa­da­jo­naj­sta­ rej­ši­fo­sil­ni­mor­ski­ko­njič­ki,­ra­ko­vi­ce,­žu­žel­ke­in­hi­ši­ce­ nav­ti­li­dnih­ gla­vo­nož­cev.­ Pri­ra­zi­sko­va­nju­ ma­njših­pri­ to­kov­in­iz­dan­kov­pa­po­go­sto­na­le­ti­mo­tu­di­na­no­ve­ ostan­ke­fo­si­lov,­ki­pa­jih­je­po­na­va­di­tež­ko­pri­pi­sa­ti­ do­lo­če­ne­mu­ or­ga­ni­zmu.­ Ta­ko­je­bi­lo­tu­di­z­ostan­ki­fo­ sil­ne­mor­ske­zvez­de­z­na­ha­ja­li­šča­ bli­zu­po­to­ka­Tu­nji­ šči­ca,­ki­so­jih­naj­prej­pri­pi­sa­li­mor­ski­li­li­ji.­ Mor­ ske­zvez­ de­v­Slo­ ve­ ni­ ji­in­tu­ nji­ ško­na­ ha­ ja­ li­ šče­ Fo­sil­ne­mor­ske­zvez­de­so­v­Slo­ve­ni­ji­do­kaj­red­ke.­ Do­se­daj­so­zna­ne­le­šti­ri­naj­dbe.­(Križ­nar­2011)­Iz­me­ zo­zoj­skih­pla­sti­sta­bi­li­od­kri­ti­tri­a­sna­mor­ska­zvez­da­v­ do­li­ni­Vrat­in­kre­dna­mor­ska­zvez­da­iz­oko­li­ce­Kom­na.­Mi­o­cen­skim­ zvez­dam­so­pri­pi­sa­li­dva­do­bro­ohra­nje­ na­pri­mer­ka­z­naj­di­šča­se­ver­no­od­Ma­ri­bo­ra.­ (Kri­vic­ 1988;­Križ­nar­&­Ša­u­perl­2011)­ Ostan­ki­tu­nji­ške­mor­ske­zvez­de­so­bi­li­od­kri­ti­v­ enem­od­krat­kih­pri­to­kov­po­to­ka­Tu­nji­šči­ca.­ Na­na­ ha­ja­li­šču­so­od­kri­li­le­po­ohra­nje­no­ ko­ro­no­mor­ske­ga­ jež­ka­iz­ro­du­ Spa tan gus .­Med­tam­kaj­šnji­mi­ fo­si­li­pre­ vla­du­je­jo­dro­bni­ostan­ki­hi­šic­fo­ra­mi­ni­fer,­ ki­spa­da­jo­ v­rod­Pla no ste gi na.­Po­no­vej­ši­ge­o­lo­ški­kar­ti­(Ža­lo­har­ &­Zev­nik­2006)­naj­bi­pla­sti­pri­pa­da­le­spod­nje­mu­ mi­ o­ce­nu­ozi­ro­ma­gov­ški­for­ma­ci­ji.­Na­pod­la­gi­naj­de­nih­ fo­ra­mi­ni­fer­ bi­lah­ko­pla­sti­spa­da­le­tu­di­v­spod­nji­del­ ba­de­ni­ja­(sred­nji­mi­o­cen),­saj­se­v­tem­ča­su­na­po­ dro­čju­Cen­tral­ne­ Pa­ra­te­ti­de­ mno­žič­no­po­ja­vi­rod­Pla­ no ste gi na­(Rögl­1998).­V­istem­ča­sov­nem­ ob­dob­ju­se­ po­jav­lja­rod­Spa tan gus ,­če­prav­ni­re­dek­zla­sti­v­eg­gen­ bur­gi­ju­(spod­nji­mi­o­cen)­(Kroh­&­Har­zha­u­ser­ 1999).­ Za­na­tan­čno­sta­rost­bo­po­tre­bno­še­do­dat­no­ra­zi­ska­ti­ pla­sti,­v­ka­te­rih­je­bil­od­krit­osta­nek­mor­ske­zvez­de.­Ostan­ ki­mor­ ske­zvez­ de­ Na­ko­su­kam­ni­ne­se­je­ohra­ni­lo­pet­kal­cit­nih­plo­ ščic­(sli­ka­1).­Šti­ri­izmed­njih­so­iz­lu­šče­ne­(del­no­pre­ pa­ri­ra­ne),­kjer­je­pri­pr­vi­vi­dna­tu­di­ce­la­boč­na­stran­ (sli­ka­2).­Vse­plo­šči­ce­so­obr­nje­ne­z­gor­njo­stra­njo­ pro­ti­kam­ni­ni.­Ši­ri­ne­plo­ščic­so­od­2,5­­mm­do­4­mm,­ dol­ži­ne­pa­od­6­mm­do­8­mm.­Vi­ši­na­pr­ve­plo­šči­ce­je­ oko­li­4­mm.­Po­leg­ome­nje­nih­plo­ščic­ se­je­na­kam­ni­ni­ ohra­ni­lo­še­ne­kaj­ma­njših­plo­ščic,­ki­pa­jih­je­tež­ko­na­ tan­čne­je­opre­de­li­ti.­ Na­ ha­ ja­ li­ šče­ostan­ kov­mi­ o­ cen­ ske­mor­ ske­zvez­ de­pri­Ko­ men­ di­(kro­ žec).­Vir­sli­ ke:­www.ge­ o­ pe­ dia.si. Razprave­–­naravoslovjeRazprave­–­naravoslovje 70 71Na­osno­vi­obli­ke­in­di­men­zij­bi­tu­nji­ške­ostan­ke­ lah­ko­pri­pi­sa­li­dru­ži­ni­Go­ni­a­ste­ri­dae.­ Ker­pa­ni­vi­dna­ zgor­nja­stran­plo­ščic,­bolj­na­tan­čna­do­lo­či­tev­ni­mo­ go­ča.­­Po­do­bne­ostan­ke­je­opi­sal­Hel­ler­(1858)­iz­mi­ o­cen­skih­(ot­tan­gij­skih?)­ pla­sti­Av­stri­je­in­jih­pri­pi­sal­ vr­sti­ Go ni a ster scro bi cu la tus­(sli­ka­3).­Mno­ge­plo­šči­ce­ se­po­obli­ki­uje­ma­jo­s­tu­nji­škim­pri­mer­kom.­ Z­dru­gih­ evrop­skih­na­ha­ja­lišč­ mor­skih­zvezd­ome­nja­jo­tu­di­kal­ cit­ne­plo­šči­ce­ro­du­ Ce ra ma ster,­ iz­dru­ži­ne­Go­ni­a­ste­ri­ dae.­Iz­Polj­ske­opi­su­je­jo­vr­sto­Ce ra ma ster po lo ni cus (Nosowska­ 1997),­iz­Bel­gi­je­ Ce ra ma ster­ aff.­mu el le ri (Her­man­&­Marquet­2007)­(sli­ka­4),­ki­je­bi­la­pr­vič­opi­ sa­na­iz­mi­o­cen­skih­ pla­sti­Av­stri­je­(Hel­ler­1858),­po­Summary Knowledge­ of­the­fossils­of­the­Komenda­and­Kam­ nik­areas­can­be­traced­back­to­the­middle­of­the­ 19th­century.­The­location­in­question,­which­is­near­ Komenda­and­the­Tunjica­Creek,­has­revealed­a­new­ fossilized­starfish­from­within­its­Miocene­layers.­The­ specimen­ consists­of­five­ossicles­which­we­have­as­ cribed­to­the­Goniasteridae­ family­of­sea­stars.­To­this­ day,­only­two­Miocene­starfishes,­ from­the­Maribor­ area,­have­been­found­(both­from­family­Astropectini­ dae­family).­The­Komenda­ specimen­ is­the­first­Go­ niasterid­starfish­fossil­discovered­in­Slovenia. Li­te­ ra­ tu­ ra Camil­HELLER,­1858:­Über neue fossile Stelleriden. Sitzungsberichte der Kaiserlichen Akademie der Wissenschaften,­ Mathematisch­naturwissen­ schaftliche­Classe,­Abteilung­I­28. ­155–170.­ Jacques­HERMAN,­&­Robert­MARQUET,­ 2007:­Le­Miocène­du­Deurganck­ dok­à­Doel. ­Memoirs­of­the ­Geological­Survey­of­Belgium, ­54.­1–149. ­ John­W.­M.­JAGT­&­Vlad­CODREA,­2010:­Agoniasterid­ starfish­(Echinoder ­ mata, Asteroidea) ­preserved­in­a­mid­Miocene­rhyolitic­ignimbrite,­north­ west­Romania.­Acta Geologica Polonica,­60/2. ­275–282.­ Katarina­KRIVIC,­1988:­Tudi­fosilna­morska­zvezda­najdena­pri­nas.­Pro­ teus,­51/1. ­35.­ Matija­KRIŽNAR,­2011:­Fosilne­morske­zvezde­(Echinodermata, ­Asteroidea) ­ v­Sloveniji.­­Geološki zbornik, ­21.­65–68.­ Matija­KRIŽNAR­&­Dean­ŠAUPERL,­­ 2011:­Nova­miocenska­ morska­zvezda­ iz­okolice­Maribora.­Proteus,­74/4. ­185–187.­ Andreas­KROH­&­James­H.­NEBELSICK, ­2010:­Echinoderms­ and­Oligo­ Miocene­carbonate­systems:­potential­applications­ in­sedimentology­ and­ environmental­ reconstruction.­ Int. Assoc. Sedimentol. Spec. Publ.­ 42.­ 201–228.­ Raymond­C.­MOORE,­1966:­Treatise­on­Invertebrate ­Paleontology, ­Part­U,­ Echinodermata 3, ­vol.­1.­The­Geological­Society­of­America­&­The­University­ of­Kansas­Press. ­366­str.­ Ewa­NOSOWSKA, ­1997:­Asteroids­from­the­Nawodzice­Sands­(Middle­Mio­ cene;­Holy­Cross­Mountains,­ Central­Poland).­Acta Geologica Polonica,­ 47.­ 225–241.­ Fred­RÖGL,­1998:­Palaeogeographic­ Considerations­ for­Mediterranean­ and­ Paratethys­ Seaways­(Oligocene­ to­Miocene).­Ann. Naturhist. Mus. ­Wien,­ 99A.­279–310.­ Jure­ŽALOHAR­&­Jaka­ZEVNIK,­2006:­Miocenske­plasti­v­Tunjiškem­gričevju.­ Kamniški zbornik, ­18.­289–301. Sli­ ka­1,­2:­Osta­ nek­mor­ ske­zvez­ de­iz­dru­ ži­ ne­Go­ ni­ a­ ste­ ri­ dae­(1­–­vse­kal­ cit­ ne­ plo­ šči­ ce,­2­–­naj­ ma­ njša­plo­ šči­ ca­s­stra­ ni),­na­ ha­ ja­ li­ šče:­ma­ njši­pri­ tok­Tu­ nji­ šči­ ce,­se­ ver­ no­od­Ko­ men­ de.­Zbir­ ka:­Edo­Grm­ šek­(Križ­pri­Ko­ men­ di).­Fo­ to:­Ma­ ti­ ja­Križ­ nar. Sli­ ka­3:­Ori­ gi­ nal­ ne­sli­ ke­Go­ ni­ a­ ster­scro­ bi­ cu­ la­ tus­(pov­ ze­ ta­po­Hel­ ler,­1858)Sli­ ka­4:­Mi­ o­ cen­ ska­vr­ sta­Ce­ ra­ ma­ ster­aff.­mu­ el­ le­ ri­iz­Bel­ gi­ je­(pov­ ze­ to­po­Her­ man­&­Marquet­2007)Sli­ ka­5:­Da­ naš­ nje­obli­ ke­mor­ skih­zvezd­iz­dru­ ži­ ne­Go­ ni­ a­ ste­ ri­ dae­(vir:­http://eol.org,­Encyclopedia­of­Li­ fe).­Me­ ri­ lo­10­mm.­­Sli­ ka­6:­Obli­ ki­apnen­ če­ vih­plo­ ščic­pri­dru­ ži­ ni­Go­ ni­ a­ ste­ ri­ dae.­Ris­ ba:­Ma­ ti­ ja­Križ­ nar.­ dobne­ostan­ke­so­na­šli­tu­di­v­Ro­mu­ni­ji­(Jagt­&­Co­drea­ 2010).­Tu­di­rod­Ce ra ma ster­ ima­ze­lo­po­do­bne­plo­šči­ ce­­kot­tu­nji­ški­pri­me­rek,­a­so­vse­plo­šči­ce­ne­ko­li­ko­ ni­žje­in­šir­še.­Da­nes­ži­vi­v­sve­tov­nih­mor­jih­oko­li­70­ ro­dov­(z­260­vr­sta­mi)­mor­skih­zvezd­iz­dru­ži­ne­Go­ni­a­ ste­ri­dae.­Nji­ho­ve­obli­ke­so­ze­lo­raz­lič­ne,­z­dol­gi­mi­ali­ krat­ki­mi­kra­ki­(sli­ka­5).­ Razprave­–­naravoslovje 72 Razprave­–­družbena­zgodovina 73Ožbej Vre snik, prof. Šolski center Rudolfa Maistra Kam nik Iz pre te klo sti Pe ro ve ga Vas­Pe­ ro­ vo­ z­oko­ li­ co­ je­po­na­ rav­ ni­ le­ gi­kraj,­ ka­ kor­ šne­ ga­ ve­či­ sla­ ti­ do­ ma­ čin­ in­še­bo­ lje­ tu­ jec.­ Le­ pa­ zem­ lji­ šča,­ ob­vo­ di­ Bis­ tri­ ci­ se­raz­ te­ zu­ jo­ či­ trav­ ni­ ki­ in­sre­ di­ do­ li­ ne­pri­ jaz­ no­ plo­ dno­ po­ lje;­ a­ne­ ko­ li­ ko­ vi­ še­ pro­ ti­ vzho­ du­ le­ po­ vzne­ se­ no­ ze­ le­ no­ po­ gor­ je,­ od­ko­ der­ je­ne­ po­ pi­ sno­ kra­ sen­raz­ gled­po­Kam­ ni­ ku­in­na­pla­ ni­ ne. 1 Ta­ko­sli­ko­vi­to­je­opi­sal­Pe­ro­vo­ne­zna­ni­do­pi­snik­v­ ča­so­pi­su­ Slo ve nec­le­ta­1894.­Na­da­lje­val­ pa­z­manj­iz­ bor­ni­mi­be­se­da­mi,­ ki­so­le­te­le­na­kam­ni­ški­ob­čin­ski­ svet­in­dru­ge­ »me ro daj ne kro ge«.­Iz­njih­je­moč­ču­ti­ti,­ da­je­Pe­ro­vo­od­ob­čin­skih­in­me­stnih­obla­sti­pre­zrt­in­ za­po­stav­ljen­ kraj.­V­ča­su,­ko­je­v­me­stu­Kam­nik­vse­ cve­te­lo­od­tu­ri­zma­in­so­se­po­pe­rov­skih­po­teh­spre­ ha­ja­le­tru­me­le­to­vi­ščar­jev,­ so­mo­ra­li­Pe­rov­ča­ni­ mo­le­ do­va­ti­za­le­se­no­brv­čez­Bis­tri­co,­saj­je­bi­la­od­zad­ nje­ve­li­ke­po­vod­nji 2­naj­bli­žja­le­no­vo­tr­ška­ brv­in­»/…/ par bo rih na sto li cah slo ne čih tra mov, kar bi o pri li ki de žev ja odne sla vo da v tre not ku.«­Ce­ste­so­bi­le­tak­ šne­kot­na­Tur­škem,­nadvse­pa­so­si­pre­bi­val­ci­Pe­ro­ ve­ga­že­le­li­spo­do­bne­ga­ go­stin­ske­ga­ lo­ka­la,­tak­šne­ga­ za­tuj­ce,­ni­ka­kor­pa­ne­za­oko­li­ške­kme­te,­ki­ho­di­jo­v­ Kam­nik­jaj­ca­prodajat.­Ob­vseh­ti­soč­ih­gol­di­nar­jev,­ ki­ so­jih­ob­čin­ski­oče­tje­na­me­ni­li­za­me­stni­vo­do­vod,­ob­ na­čr­tih­grad­nje­zi­da­ne­ga­mo­stu­v­Pod­go­ri­ter­go­vor­ je­nju­o­elek­trič­ni­raz­svet­lja­vi­ v­me­stu,­je­do­pi­snik­na­ kam­ni­ške­ obla­sti­na­slo­vil­proš­njo,­naj­po­mi­sli­jo­tu­di­ na­Pe­ro­vo.­ Vsa­ko­dnev­ne­ te­go­be­in­na­dlo­ge­Pe­rov­ča­nov­ so­iz­ vi­ra­le­iz­dej­stva,­da­ni­so­bi­li­del­kam­ni­ške­ga­ me­sta,­ ni­ti­nje­go­vo­pred­mes­tje,­ ta­ko­kot­nji­ho­vi­so­se­dje­v­ No­vem­tr­gu,­am­pak­sa­mo­vas,­če­prav­sko­raj­zli­ta­s­ kam­ni­škim­ me­stom.­V­Kam­ni­ku­se­je­že­sto­le­tja­pa­ zi­lo­na­to,­kar­je­bi­lo­v­do­me­ni­»pur­gar­jev«.­ Pe­rov­ča­ni­ so­se­mo­ra­li­to­rej­še­ko­nec­19.­sto­le­tja­za­ve­da­ti,­da­ so­vašča­ni­in­po­tom­ci­kme­tov,­ki­so­ži­ve­li­na­ple­mi­ški­ zem­lji,­s­ple­mi­či­pa­so­mno­gih­pra­vic­na­va­je­ni­kam­ ni­ški­me­šča­ni­po­sto­pa­li­ta­ko,­kot­se­nji­ho­ve­mu­ slav­ ne­mu­me­stu­spo­do­bi.­Na­va­dam­in­po­sta­vam­ me­sta­ Kam­nik­so­se­že­pred­sto­le­tji­mo­ra­li­po­ko­ri­ti­tu­di­go­ spo­dje­gra­du­Za­pri­ce,­Kam­ni­ča­ni­ so­jim­stri­gli­pe­ru­ti­ na­pu­ha­že­ob­grad­nji­gra­du,­ko­jim­ni­so­pu­sti­li­pre­voza­ le­sa­sko­zi­me­sto,­ko­pa­je­le­ta­1600­Lam­ber­ger­ pri­ma­ zal­za­u­šni­co­kam­ni­ške­mu­ me­stne­mu­ so­dni­ku,­so­ga­ brez­po­mi­sle­kov­ za­pr­li.­Sploh­pa­so­kam­ni­ški­me­šča­ni­ za­pro­pad­ne­koč­cve­to­če­tr­go­vi­ne­in­obr­ti­kri­vi­li­ple­mi­ če,­ki­so­pod­pi­ra­li­kmeč­ko­tr­go­vi­no­in­sej­me,­če­prav­so­ Kam­ni­ča­ni­ s­šte­vil­ni­mi­li­sti­na­mi­do­ka­zo­va­li,­ da­ima­jo­ pra­vi­co­do­tr­go­va­nja­v­me­stu­in­nje­go­vi­oko­li­ci­le­oni. 3 Naj­sta­rej­šo­ zna­no­pi­sno­omem­bo­Pe­ro­ve­ga­naj­ de­mo­v­dveh­li­sti­nah­z­8.­ma­ja­1241.­Ta­krat­se­je­v­ Kam­ni­ku­na­ gra­du,­ki­ga­je­do­bil­z­do­to­svo­je­že­ne­Ag­ ne­ze­(Ne­že),­mu­dil­av­strij­sko­šta­jer­ski­ voj­vo­da­Fri­de­rik­ 1 Slovenec,­13.­4.­1894. ­2­Verjetno­je­mišljena­velika­povodenj­25.­septembra­1893,­o­ kateri­posledicah­poroča­tudi­ Slovenski narod ,­8.­11.­1893. ­3­Ljudevit­Stiasny:­ Kamnik, Zemljepisno­zgodovinski opis ,­ Ljubljana,­1894,­str.­28–29.­Dalje­Stiasny.II.­Ba­ben­ber­žan.­ Po­ro­ka­z­Ag­ne­zo­An­dechs­Me­ran­sko­ mu­je­pri­ne­sla­po­leg­po­se­sti­na­Kranj­skem­ in­v­Mar­ ki­tu­di­na­slov­»do­mi­nus­Car­ni­o­le«­(go­spod­Kranj­ske). 4 Nje­go­vo­vi­te­ško­sprem­stvo­ je­naj­brž­do­bi­lo­za­to­či­šče­ na­dvo­ru­na­Pe­ro­vem,­kjer­sta­8.­ma­ja­1241­na­sta­li­ li­sti­ni,­s­ka­te­ri­ma­je­Kon­rad­iz­Žov­ne­ka­pre­pu­stil­de­ set­ine­v­ri­bni­ški­do­li­ni­svo­je­mu­va­za­lu­Her­bar­du­Tur­ ja­ške­mu.­Za­nas­pa­je­naj­bolj­za­ni­mi­va­na­ved­ba­kra­ja­ na­stan­ka­li­stin:­ »Ac ta sunt hec in vil la Pe rav pro pe Ste in existente tunc in Ste in do mi no Fre de ri co il lus tri du ci Aus trie /…/.« 5­Li­sti­ni­sta­to­rej­na­sta­li­v­va­si­Pe­ro­ vo­pri­Kam­ni­ku.­Vse­zna­ne­oko­li­šči­ne­ pa­nas­na­va­ja­jo­ k­te­mu,­da­bi­bi­lo­iz­raz­»vil­la«­bo­lje­tol­ma­či­ti­kot­dvor,­ki­ se­iz­rec­no­kot­»hof«­ome­nja­še­le­v­li­sti­ni­iz­le­ta­1426.­ Vse­ka­kor­pa­je­Pe­ro­vo­vas,­ki­je­na­sta­la­na­prid­vor­ni­ zem­lji.­ Obe­prej­ome­nje­ni­li­sti­ni­sta­bi­li­na­pi­sa­ni­iste­ga­ dne,­pred­isti­mi­pri­ča­mi­na­dvo­ru­na­Pe­ro­vem.­V­ori­ gi­na­lu­je­ohra­nje­na­ na­per­ga­ment­ pi­sa­na­li­sti­na,­ki­je­ bi­la­naj­ver­jet­ne­je­ na­pi­sa­na­pr­va.­Da­nes­jo­sku­paj­s­ pre­pi­som­iz­18.­sto­le­tja­hra­ni­jo­v­pri­vat­nem­ Tur­ja­škem­ gro­fov­skem­ ar­hi­vu­(Gräflich­Auersperg’sches­ Fi­de­i­ kom­mi­sar­chiv),­ ki­je­bil­do­le­ta­1942­sto­le­tja­hra­njen­ na­gra­du­Tur­jak,­ka­sne­je­na­ko­ro­škem­ gra­du­Re­i­de­ ben,­od­le­ta­2009­pa­v­Ko­ro­škem­ de­žel­nem­ ar­hi­vu­v­ Ce­lov­cu. 6 Do­ber­poz­na­va­lec­ kam­ni­ške­ zgo­do­vi­ne­ pro­fe­sor­ Ivan­Zi­ka­po­nu­ja­tu­di­od­go­vor­na­vpra­ša­nje,­ kdo­je­bil­ ta­Pe­ro,­po­ka­te­rem­je­Pe­ro­vo­do­bi­lo­ime.­Na­šel­ga­je­ med­usta­no­vi­te­lji­ sa­mo­sta­na­ v­Ve­le­so­vem.­ Li­sti­na­z­ 11.­de­cem­bra­ 12387­na­va­ja­med­usta­no­vi­te­lji­ sa­mo­ sta­na­bra­te­Ger­lo­ha,­Werianda­in­Waltherja­iz­Kam­ ni­ka,­med­da­ro­val­ci­sa­mo­sta­nu­ pa­se­ome­nja­ta­tu­di­ vdo­va­Rih­ca­in­njen­sin­Weriand­po­že­po­koj­nem­bra­tu­ Be­ro­nu.­Ome­nje­ni­ bra­tje­so­iz­dru­ži­ne­Kam­ni­ško­ve­ le­sov­skih,­ ni­žje­ple­mi­ške­dru­ži­ne,­ki­so­di­med­an­de­ ške­mi­ni­ste­ri­a­le. 8­Pro­fe­sor­Zi­ka­vi­di­v­Be­ro­nu­la­stni­ka­ dvor­ca­pod­Sta­rim­gra­dom:­ »Po do ba je, da je bil Be ro la stnik zem ljišč in gra di ča pod Sta rim gra dom, da naš­ nje gra šči ne Zgor nje Pe ro vo. To je bi lo to rej Be ro vo ali Pe ro vo ime tje.«9­Tak­šna­raz­la­ga­se­zdi­smi­sel­na­in­pri­ kla­dna,­če­prav­ne­pov­sem­za­nes­lji­va.­ ­4­S­Friderikovo ­smrtjo­se­moško­potomstvo­Babenberžanov­ konča,­po­njegovi­smrti­se­začne­boj­za­babenberško­ dediščino.­Od­leta­1243­je­ločen­od­Agneze,­s­katero­nista­imela­otrok.­Agneza­se­je­leta­1248­poročila­z­Ulrikom­Span­heimom­in­mu­med­ostalimi­fevdi­prinesla­tudi­Kamnik.­ ­5­Janez­Parapat:­Doneski­k­zgodovini­Kranjskih­mest,­Letopis Matice slovenske,­Ljubljana,­1876,­str.­126.­Dalje­Parapat:­ Doneski­k­zgodovini­Kranjskih­mest. ­ ­Franz­Schumi:­Urkunden­ und Regestenbuch des Herzog­tums Krain,­II­Band,­Laibach,­1884­u.­1887,­št.­113.­Dalje­ Schumi: Urkunden­ und Regestenbuch des Herzogtums Krain. Franc­Kos:­ Gradivo za zgodovino Slovencev v srednjem veku IV,­Ljubljana,­1915,­št.­765­in­766.­Dalje:­Kos,­ Gradivo­IV.­ ­Ivan­Zika:­750­let­mesta­Kamnika,­ Kamniški občan ,­1975,­ št.­1,­str.­5.­Dalje:­Ivan­Zika:­750­let­mesta­Kamnika.­ ­6­Več­o­tem­v­Miha­Preinfalk,­Matjaž­Bizjak:­ Turjaška knjiga listin I,­ZRC­SAZU,­Ljubljana,­2008. ­7­Kos:­ Gradivo IV, št.­698­in­699. ­8­Franc­Pfajfar:­ Velesovo, Zgodovinski in cerkveni opis,­ založila­župna­cerkev­v­Velesovem,­1938,­str.­9–12. ­9­Ivan­Zika:­ 750 let mesta Kamnika,­str.­5.­ Razprave­–­družbena­zgodovinaRazprave­–­družbena­zgodovina 74 75Pe­ro­vo­je­zna­či­len­pr­im­er­kra­jev­ne­ga­ ime­na,­iz­pe­ lja­ne­ga­iz­ose­bne­ga­ime­na­s­svo­jil­no­pri­po­no­­ovo.­ Po­ leg­Pe­ro­ve­ga­pri­Kam­ni­ku­poz­na­mo­da­nes­v­Slo­ve­ni­ji­ še­Pe­ro­vo­pri­Gro­su­plju,­ Pe­ro­vo­pri­Sve­tem­Gre­gor­ju­v­ ob­či­ni­Ri­bni­ca,­ze­lo­po­do­bno­ime­ima­Pe­ro­vo­se­lo­pri­ Li­ti­ji.­V­bli­ži­ni­ma­tič­ne­Slo­ve­ni­je­za­sle­di­mo­ Pe­ro­vo­še­ kot­pred­mes­tje­ Be­lja­ka.­V­Pe­ro­vem­pri­Kam­ni­ku­se­je­ sča­so­ma­uve­lja­vi­la­de­li­tev­na­Zgor­nje­in­Spod­nje­Pe­ ro­vo,­pri­če­mer­ne­gre­prez­re­ti­dej­stva,­da­so­bi­li­»gor­ nji«­kra­ji­sko­raj­ve­dno­na­se­lje­ni­in­ob­lju­de­ni­prej­kot­ nji­ho­vi­isto­i­men­ski­ »spod­nji«­so­se­di.­Ta­ko­je­po­vsej­ ver­jet­no­sti­ tu­di­v­tem­pri­me­ru.­Sko­zi­sto­le­tja­sta­ime­la­ sre­di­ščno­vlo­go­na­Pe­ro­vem­dvor­ca,­ki­še­da­nes­sto­ji­ta­ vsak­na­svo­jem­bre­gu­Kam­ni­ške­ Bis­tri­ce,­ki­je­de­li­la­ Pe­ro­vo­na­Zgor­nje­in­Spod­nje.­Pr­vot­no­sred­nje­ve­ško­ na­se­lje­se­je­raz­vi­lo­v­oko­li­ci­dvo­ra­na­Zgor­njem­Pe­ ro­vem,­ki­je­imel­tu­di­po­mem­bno­ stra­te­ško­vlo­go,­saj­ je­stal­ob­eni­izmed­pro­met­nih­ po­ti,­ki­so­pri­ha­ja­le­v­ Kam­nik­z­juž­ne­ stra­ni.­Za­ra­di­cve­to­če­ tr­go­vi­ne­in­obr­ti­ je­v­ne­po­sre­dni­ bli­ži­ni­Pe­ro­ve­ga­na­sta­lo­no­vo­kam­ni­ ško­pred­mes­tje­ No­vi­trg,­si­cer­ome­njen­pr­vič­še­le­le­ta­ 1402,­ven­dar­lah­ko­čas­nje­go­ve­ga­ na­stan­ka­po­sta­vi­ mo­vsaj­pol­sto­le­tja­na­zaj.­ Že­iz­prej­ome­nje­nih­ li­stin­iz­le­ta­1241­je­moč­slu­ti­ti­ ob­stoj­dvor­ca­na­Zgor­njem­Pe­ro­vem­še­pred­ča­som,­ ko­sta­li­sti­ni­na­sta­li.­Li­sti­na,­na­sta­la­le­ta­1247­pri­ Kam­ni­ku­(apud­Ste­in),­na­va­ja­med­pri­ča­mi­tu­di­vi­te­za­ Hen­ri­ka­s­Pe­ro­ve­ga­(He­in­ri­cus­ mi­les­de­Perowe),­med­ osta­li­mi­pri­ča­mi­sta­na­ve­de­na­ tu­di­bra­ta­Weriand­in­ Ger­loh­iz­Kam­ni­ka­(do­mi­ni­Weriand­vi­ce­do­mi­nus,­ et­ do­mi­ni­Ger­loch­mi­les­fra­tres­de­Ste­in). 10 Dvor­na­Pe­ro­vem­(hof­zu­Peraw)­se­pr­vič­ome­nja­v­ li­sti­ni,­ki­je­na­sta­la­4.­ju­li­ja­1426­v­Ma­ri­bo­ru.­Z­njo­je­ voj­vo­da­Fri­de­rik­Ti­rol­ski­pre­pu­stil­dvor­in­mlin­na­Pe­ro­ vem­Vil­he­mu­Schnit­zen­ba­u­mer­ju,­ ki­je­ome­nje­no­ po­ sest­že­prej­ku­pil­od­Lo­ren­za­Tros­tla. 11 La­stni­ki­dvo­ra­na­Pe­ro­vem­so­bi­li­v­15.­in­16.­sto­ let­ju­pre­mož­ni­kam­ni­ški­me­šča­ni,­med­nji­mi­iz­sto­pa­ta­ dru­ži­ni­Sol­za­(Sul­sa)­in­Pe­ča­her,­ki­sta­svo­je­pre­mo­že­ nje­ple­me­ni­ti­li­ tu­di­z­na­ku­pi­de­set­in­od­oko­li­ških­kme­ tij.­14.­ju­ni­ja­1428­je­voj­vo­da­Fri­de­rik­po­tr­dil­na­kup­ dvo­ra­na­Pe­ro­vem­(hof­zu­Peraw­vor­der­stat­Ste­in)­ sku­paj­z­mli­nom­in­goz­dom­kam­ni­ške­mu­ me­šča­nu­Ja­ ne­zu­Sol­zi­in­nje­go­vi­že­ni­Mar­ga­re­ti. 12­Že­le­ta­1431­ je­Sol­za­dvor­pro­dal­kam­ni­ške­mu­ me­šča­nu­Ja­ko­bu­ Achper­gu­iz­Ne­velj­(Ja­cob­Achperg­von­Newl,­bur­ger­ zu­Ste­in). 13 S­hčer­ko­Ja­ne­za­Sol­ze,­Ano,­se­je­po­ro­čil­Le­nart­ Pe­ča­her.­Le­ta­1444­je­po­stal­la­stnik­dvor­ca,­mli­na­in­ goz­da­na­Pe­ro­vem. 14­Na­dan­Sve­te­tro­ji­ce­le­ta­1458­ 10­Schumi:­ Urkunden­ und Regestenbuch des Herzogtums Krain,­št.­141. 11­Joseph­Chmel:­ Geschichte Kaiser Friedrichs IV. und seines Sohnes Maximilian I. ,­I,­Hamburg,­1840,­str.­494. Dalje:­­Chmel:­ Geschichte Kaiser Friedrichs IV .­ Milko­Kos:­ Gradivo za historično topografijo Slovenije (za Kranjsko do leta 1500),­II,­Ljubljana,­1975,­str.­424.­ 12­Chmel:­ Geschichte Kaiser Friedrichs IV .,­str.­497. Parapat:­Doneski k zgodovini Kamnika,­str.­132. Stiasny,­str.­35. 13­Chmel:­ Geschichte Kaiser Friedrichs IV.,­str.­501. Franc­Kos:­Nekateri­ljubljanski,­kranjski­in­kamniški­ meščanje­pod­Friderikom­Tirolskim,­ Letopis Matice sloven­ ske za leto 1882 in 1883 ,­Ljubljana,­1883,­str.­415–416. ­14­Božo­Otorepec:­Doneski­k­zgodovini­srednjeveškega­Kam­je­Le­nart­Pe­ča­her­usta­no­vil­pri­ol­tar­ju­Sve­te­tro­ji­ce­v­ kam­ni­ški­far­ni­cer­kvi­te­den­sko­ma­šo.­Iz­te­na­dar­bi­ne­ je­na­sta­la­bra­tov­šči­na­ Sv.­tro­ji­ce­in­sv.­Le­nar­ta. 15­Le­ta­ 1467­ga­je­na­Pe­ro­vem­na­sle­dil­sin­Mi­ha. Val­va­zor­med­pr­ve­la­stni­ke­dvor­ca­na­Zgor­njem­Pe­ ro­vem­šte­je­dru­ži­no­Pe­ča­her­jev:­ Le­nar­ta,­si­na­Aha­ca­ in­vnu­ka­Era­zma,­od­le­ta­1565­pa­An­dre­ja­Pe­ča­her­ja.­ K­te­mu­Maj­da­Smo­le­pri­po­mi­nja,­ da­je­bil­An­drej­Pe­ča­ her­ver­jet­no­že­la­stnik­dvo­ra­le­ta­1544,­za­nes­lji­vo­ pa­ od­le­ta­1553. Dvor­na­Zgor­njem­Pe­ro­vem­je­po­go­sto­me­nja­val­la­ stni­ke,­kar­je­raz­vi­dno­tu­di­iz­spod­nje­ga­sez­na­ma. 16 1247 Hen rik vi tez Pe rov ski 1426 od Lo ren za Tros tla ku pi dvor Vil hem Schnit zen ba u mer 1428 Ja nez Sol za 1431 Ja kob Achperg 1444 Le nart Pe ča her, Ahac Pe ča her, sin Era zem Pe ča her 1544 An drej Pe ča her 1626Ma ru ša Schwab pl. Lic hten berg, hči Ana Ka ta ri na, po ro če na z gro fom Hen ri kom Pa ra de i ser jem 1628 kam ni ški žu pnik An drej Še ga 1629 Ja nez Kr stnik grof Werdenberger 1661 Franc Koppenjäger 1665 ljub ljan ski sto lni prošt Bar to lo mej Gla dič 1682 Adam Flor jan čič 1694An ton Kriš tof Dinzl pl. Ai ger burg, od 1772 sin An ton Kriš tof, od 1740 ver jet no Kriš to fov ded Mar ko An ton ba ron Ta u fer 1756 Mak si mi li jan ba ron Ta u fer 1759 Jo žef pl. Za net ti 1763 Ja nez Ju rij Da gel li 1779 Jo žef pl. Klos se na uu, od 1793 sin Vin cenc 1804 Ja nez Gre gor Kav čič, od 1820 hči Vik to ri ja 1829Ka ro li na Šmolc, ro je na Schlu der bach, od 1856 Ma ri ja Šmolc, od 1866 ses tra Ka ro li na Šmolc 1875od Fran ca Vi vo da ku pi go spos tvo Lud vik Bu si na ro, hči Ma ri ja Bu si na ro, po ro če na Puč ko 1945 Jel ka Tom šič, po ro če na Re ščič Med­do­ma­či­ni­se­je­za­dvor­na­Zgor­njem­Pe­ro­vem­ da­nes­uve­lja­vi­lo­ime­Tom­ši­če­va­gra­šči­na. Val­va­zor­kot­pr­ve­ga­la­stni­ka­dvo­ra­na­Spod­njem­ Pe­ ro­vem­na­va­ja­vdo­vo­Ret­zo­vo­(Ret­zinn),­za­njo­ne­ke­ga­ He­gler­ja,­ki­je­pro­dal­dvor­Ja­ne­zu­Lud­vi­ku­ple­me­ni­te­ mu­Ra­spu,­po­nje­go­vi­smr­ti­le­ta­1646­pa­ga­je­po­de­ do­val­sin­Ja­nez­Av­guš­tin.­Ja­nez­Lud­vik­Rasp­je­nek­da­ nji­dvor­pre­zi­dal­v­maj­hen­grad.17­Od­vseh­ple­mi­ških­ dru­žin,­ta­ko­na­Zgor­njem­kot­Spod­njem­ Pe­ro­vem,­so­ nika,­ Kamnik (1229–1979) ,­str.­39. ­15­Stiasny,­str.­101.­ Parapat:­Doneski k zgodovini Kamnika,­str.­134. ­16­Večji­del­seznama­je­narejen­na ­podlagi­izčrpne­analize­ Majde­Smole­v­ Graščine na nekdanjem Kranjskem,­Državna­ založba­Slovenije,­str.­570–571.­Dalje:­Majda­Smole:­ Graščine na Kranjskem.­Za­čas­od­druge­polovice­19.­stoletja­seznam­lastnikov­dopolnjuje­še­Ivan­Stopar:­ Grajske stavbe v osrednji Sloveniji, I. Gorenjska, 2.­knjiga,­Območje­ Kamnika­in­Kamniške­Bistrice,­Viharnik,­Ljubljana,­1997,­str.­180–183.­Dalje:­Ivan­Stopar:­ Grajske stavbe v osrednji Sloveniji. ­17­Janez­Vajkard­Valvasor:­ Die Ehre des Herzogthums Crain,­ Ljubljana,­1689,­3.­del,­11.­knjiga,­str.­437.­Dalje:­­Valvazor:­Die Ehre.se­Hohenwarti­ na­Pe­ro­vem­za­si­dra­li­za­naj­dlje­ča­sa,­ saj­so­bi­li­la­stni­ki­gra­di­ča­na­Spod­njem­ Pe­ro­vem­123­ let,­od­le­ta­1663­do­le­ta­1786. Sez­nam­la­stni­kov­dvor­ca­na­Spod­njem­ Pe­ro­vem­ nam­raz­kri­va,­da­so­bi­la­tod­me­nja­va­nja­ la­stni­kov­ manj­po­go­sta­kot­na­dvo­ru­Zgor­nje­Pe­ro­vo. 18 vdo va Ret zo va He gler Ja nez Lud vik pl. Rasp, od 1646 sin Ja nez Av guš tin Rasp 1663Franz Kriš tof pl. Hohenwart, od 1697 sin Ju rij Si gi smund, od 1717 Ju ri jev sin Si gi smund II. 1786 Jo a him Ga lin ger 1798 mli nar iz Kra nja Franc Biz jak 1800nek da nji za ku pnik Ja nez Vre šar in kam ni ški stro jar Franz Mus chlec hner, ki je 1802 pro dal svo jo po lo vi co Vre šar ju, od 1829 Franz Vre šar 21. 3. 1831 Franz Pirh 22. 10. 1839Kon rad Ja ne žič, do 1912 Emil, od 1953 Bo go mil, sin Bo žo, vnuk Bo žo Po­zad­njih­la­stni­kih,­ki­so­dvo­rec­ob­dr­ža­li­v­po­se­sti­ več­ge­ne­ra­cij,­se­ta­da­nes­ime­nu­je­Ja­ne­ži­če­va­ gra­šči­ na. Iz­do­se­daj­zna­ne­ga­in­ob­jav­lje­ne­ga­ gra­di­va­je­tež­ko­ ugo­to­vi­ti,­kdaj­se­je­uve­lja­vi­lo­po­i­me­no­va­nje­ Zgor­nje­in­ Spod­nje­Pe­ro­vo.­Ne­za­sle­di­mo­ ga­še­ni­ti­pri­Val­va­zor­ ju,­ki­dvor­na­Zgor­njem­Pe­ro­vem­ime­nu­je­Ober­Pe­rav,­ po­»kranj­sko«­ Pe­ro­vo,­dvor­na­Spod­njem­ Pe­ro­vem­pa­ sa­mo­z­ime­nom­Pe­rav;­to,­da­se­mu­naj­bi­po­kranj­sko­ re­klo­Pe­ro­ro,­je­naj­ver­jet­ne­je­ po­sle­di­ca­na­pa­ke­čr­ko­ stav­ca.­Na­ma­pi­fran­ci­scej­ske­ga­ ka­tas­tra­iz­le­ta­1826­ sta­obe­na­se­lji­po­i­me­no­va­ni­ s­sku­pnim­po­i­me­no­va­ njem­»Un­ter­pe­rau­ und­Ober­pe­rau«,­ na­ma­pi­re­am­bu­ lan­čne­ga­ali­pre­nov­lje­ne­ga­ ka­tas­tra­iz­le­ta­1868­pa­z­ lo­če­ni­mi­ime­ni­Zgor­nje­in­Spod­nje­Pe­ro­vo,­z­ime­nom­ Pe­ro­vo­pa­je­še­po­se­bej­oz­na­če­na­oko­li­ca­gra­šči­ne­na­ Zgor­njem­Pe­ro­vem.­ Naj­sta­rej­ši­ zna­ni­upo­do­bi­tvi­ pe­rov­skih­dvor­cev­naj­ de­mo­v­Val­va­zor­je­vi­ To po gra fi ji so do bne voj vo di ne Kranj ske­(1679),19­oba­ba­kro­re­za­ je­upo­ra­bil­tu­di­za­ ka­snej­šo­ Sla vo voj vo di ne Kranj ske­ (1689),­v­ka­te­ri­je­ po­se­bej­po­u­dar­je­na­ le­pa­le­ga­obeh­dvor­cev,­ki­ju­ob­ da­ja­ro­do­vit­no­sa­dno­dre­vje.­Za­dvo­rec­na­Zgor­njem­ Pe­ro­vem­Val­va­zor­po­se­bej­po­u­dar­ja,­da­je­po­ča­su­na­ stan­ka­sta­rej­ši­od­no­vo­do­bnih­ dvor­cev­na­Kranj­skem.­ V­Val­va­zor­je­vem ­ča­su­je­ime­la­v­upo­ra­bi­mlin­sa­mo­ gra­šči­na­na­Spod­njem­ Pe­ro­vem,­iz­sta­rej­še­ga­ in­prej­ na­ve­de­ne­ga­ li­stin­ske­ga­ gra­di­va­pa­je­raz­vi­dno,­da­je­ ime­la­svo­jo­mlin­šči­co­in­mlin­tu­di­zgor­nja­gra­šči­na.­Ka­ snej­ša­in­dus­tri­a­li­za­ci­ja­ Pe­ro­ve­ga­je­te­me­lji­la­na­več­ sto­let­ni­ra­bi­vo­dnih­vi­rov­in­mli­nar­stva,­ na­Spod­njem­ Pe­ro­vem­se­je­v­Bis­tri­co­zli­va­la­vo­da­iz­stru­ge­ne­koč­ zna­me­ni­te­ga,­ a­da­nes­po­zab­lje­ne­ga­ in­za­su­te­ga­»žaj­ spo­ha«.­Ne­koč­da­leč­na­o­ko­li­zna­na­to­var­na­Ti­tan­je­ na­sta­la­na­me­stu­nek­da­nje­ga­ Bu­čar­je­ve­ga­ mli­na.­Za­ 18­Majda­Smole:­Graščine na Kranjskem,­344­345. ­ ­http://www.gradovi.jesenice.net/s­perovo.html ­19­Janez­Vajkard­Valvazor:­ Topographia Ducatus Carnioliae modernae,­Bogenšperk­na­Kranjskem,­1679,­ponatis­s­ spremno­besedo­in­redakcijo­Branka­Reispa,­Cankarjeva­založba­Ljubljana,­München,­1970.ra­di­kon­ku­ren­čno­sti­ so­sed­njih­mli­nov­je­Franc­Bu­čar­ svoj­mlin­pre­u­re­dil­v­obrat­za­mle­tje­či­stil­ne­ga­pra­ška­ in­iz­de­la­vo­čev­ljar­skih­ po­treb­ščin,­ le­ta­1896­je­de­lav­ ni­co­ku­pil­Čeh­Jan­Špa­lek,­ki­je­pro­iz­vod­njo­ usme­ril­v­ iz­de­lo­va­nje­ stav­bnih­klju­čav­nic. 20­Ne­ka­te­ri­Kam­ni­ča­ni­ pa­so­čez­ne­kaj­let­ob­ža­lo­va­li,­ da­Bu­čar­je­ve­ga­ mli­na­ ni­za­22.000­kron,­ka­kor­je­bi­lo­spr­va­na­čr­to­va­no,­ ku­ pi­la­kam­ni­ška­ob­či­na­in­na­nje­go­vem­me­stu­po­sta­vi­la­ elek­trar­ne.­ »Me sto bi ime lo od te ga svo je do hod ke, a vr hu te ga bi ne bi lo tre ba za pu šča ti do mo vi ne vr le mu ro do lju bu Bu čar ju, ki je na svo ja sta ra le ta mo ral med — Ma dja re.« 21 Po­ljud­skem­iz­ro­či­lu­sta­bi­la­oba­pe­rov­ska­dvor­ca­ zgra­je­na­za­obram­bo­pred­Tur­ki.­V­ča­su­tur­ških­vpa­dov­ je­ime­la­nju­na­obram­bna­ vlo­ga­go­to­vo­ve­lik­po­men.­ Na­njo­opo­zar­ja­tu­di­le­ga­obeh­gra­di­čev,­saj­le­ži­ta­sko­ raj­si­me­trič­no­ vsak­na­svo­ji­stra­ni­Kam­ni­ške­ Bis­tri­ce.­ Ver­jet­no­sta­slu­ži­la­kot­pro­ti­tur­ška­ ta­bo­ra,­kjer­so­lah­ ko­kme­tje­na­var­no­shra­ni­li­svo­je­pri­del­ke.­Le­ta­1534­ sta­kam­ni­ški­me­stni­so­dnik­in­me­stni­svet­na­slo­vi­la­na­ nad­voj­vo­do­ Fer­di­nan­da­ pi­smo,­v­ka­te­rem­se­pri­to­žu­je­ ta,­da­je­v­oko­li­ci­me­sta­več­kot­20­ta­bo­rov,­v­njih­pa­ cve­ti­jo­pre­po­ve­da­na­ tr­go­vi­na,­obrt­in­ti­ho­tap­stvo.­ Za­ ta­ko­ve­li­ko­šte­vi­lo­ta­bo­rov­naj­bi­bi­lo­kri­vo­pred­vsem­ plem­stvo,­ki­pod­pi­ra­in­se­tu­di­sa­mo­vklju­ču­je­v­kmeč­ ko­tr­go­vi­no. 22 V­16.­sto­le­tju­je­bil­Kam­nik­eno­izmed­ža­rišč­pro­te­ stan­ti­zma­ na­Kranj­skem.­ Duh­Lu­tro­ve­ve­re­je­vel­tu­di­ na­Pe­ro­vem.­Tod­se­je­ro­dil­Kriš­tof­Schwab­Lic­hten­ber­ ški.­Po­stal­je­žu­pnik­in­le­ta­1546­mu­je­bi­la­za­u­pa­na­ žu­pni­ja­Cer­klje,­v­ka­te­ri­je­za­čel­kma­lu­ši­ri­ti­pro­te­stant­ sko­ve­ro.­Bil­je­po­ro­čen,­nje­go­va­he­re­zi­ja­pa­je­do­se­gla­ vr­hu­nec,­ko­je­na­ste­ne­cer­kve­sv.­Si­mo­na­in­Ju­de­na­ Spod­njem­ Br­ni­ku­dal­upo­do­bi­ti­svo­jo­že­no­in­otro­ke.­ Za­to­je­ma­ja­1581­vi­zi­ta­tor­Pa­vel­Bi­zan­cij­cer­kev­po­ nov­no­po­sve­til­in­še­iste­ga­le­ta­kri­vo­ver­ne­ga­ du­hov­ni­ ka­od­sta­vil­in­iz­klju­čil­iz­ško­fi­je. 23 Da­so­bi­li­ne­ka­te­ri­Pe­rov­ča­ni­lu­te­ra­ni­že­od­roj­stva,­ do­ka­zu­je­pr­im­er­Ju­ri­ja­Pet­er­le­ta­(Kri­skar­ja).­ 19.­av­gu­ sta­1594­sta­ga­gle­de­nje­go­ve­ve­re­za­sli­ša­la­sto­lni­ prošt­Gaš­per­Fri­den­schuss­ in­vi­ce­dom­Ka­mi­lo­Su­ar­da.­ Kljub­grož­njam,­ da­bo­iz­gu­bil­po­sest,­če­se­v­me­se­ cu­dni­ne­od­po­ve­lu­te­ran­stvu,­ je­Pet­er­le­še­ne­kaj­let­ osta­jal­pri­svo­ji­ve­ri.24­3.­apri­la­1599­pa­je­le­klo­nil­in­ sku­paj­z­že­no­sto­pil­v­ka­to­li­ško­ve­ro,­pri­če­mer­po­ro­či­ lo­na­va­ja,­da­je­bil­v­lu­te­ran­stvu­že­ro­jen. 25 V­no­vej­šem­ ča­su­je­poz­na­no­ve­čje­šte­vi­lo­so­dnih­ pri­seg­v­slo­ven­skem­ je­zi­ku­iz­Kam­ni­ka.­Eno­izmed­njih­ je­ob­ja­vil­že­Stiasny26­v­svo­ji­zgo­do­vi­ni­Kam­ni­ka.­No­ 20­Zora­Torkar:­ Iz­življenja­in­dela­Kamniških­Čehov­in­ Moravcev,­ Kronika, časopis za slovensko krajevno zgo­ dovino,­št.­34,­1986,­str.­49. 21­Kamničan,­priloga­Našega lista,­24.­6.­1905. 22­Sergij­Vilfan: ­Prisilnost­tuhinjske­ceste,­njen­konec­in­ gospodarsko­nazadovanje­Kamnika,­ Kronika, časopis za slovensko krajevno zgodovino,­št.­33,­1985,­str.­101–102. 23­Doneski­k­zgodovini­protestantstva­na­Slovenskem,­Vizita­ cijska­poročila­Pavla­Bizancija,­ Izvestja Muzejskega društva za Kranjsko,­1907,­letnik­5.­in­6.,­str.­130–131. ­24­August­Dimitz:­Geschichte Krains, III. ,­Ljubljana,­1875,­str.­ 285–259. ­25­Anton­Koblar:­Drobtinice­iz­furlanskih­arhivov,­Izvestja Mu­ zej skega društva za Kranjsko, ­1892,­letnik­2,­str.­50. ­26­Stiasny,­str.­175. Razprave­–­družbena­zgodovinaRazprave­–­družbena­zgodovina 76 77vej­ša­od­kri­tja­opo­zar­ja­jo­ na­ve­čje­šte­vi­lo­slo­ven­skih­ ura­do­val­nih­ be­se­dil,­ki­so­na­sta­la­v­Kam­ni­ku­in­oko­li­ci­ v­18.­sto­le­tju. Med­nji­mi­je­tu­di­pri­se­ga­pred­kra­jev­nim­so­di­ščem­ v­gra­šči­ni­Spod­nje­Pe­ro­vo.27­Le­ta­1787­je­pred­njim­ kot­pri­ča­pri­se­gel­Jo­žef­Gro­šelj­iz­Laz­v­Tu­hi­nju,­pod­ lož­nik­kam­ni­ške­ga­ špi­ta­la.­Pri­se­gel­in­za­sli­šal­ga­je­ od­žu­pni­je­»de­le­gi­ra­ni­ kra­jev­ni­so­dnik«,­v­tem­pri­me­ru­ kam­ni­ški­me­stni­so­dnik.­Pri­sež­nik­se­je­mo­ral­med­pri­ se­go­do­ti­ka­ti­evan­ge­li­ja­ ali­raz­pe­la.­Ker­gre­za­za­ni­miv­ in­re­dek­pr­im­er­ura­do­val­ne­ slo­ven­šči­ne­ iz­18.­sto­le­tja,­ na­ve­di­mo­vse­bi­no­pri­se­ge­iz­raz­pra­ve­Bo­ja­na­Gol­ca: Jest,­ Jo­ žef­ (Jo­ zef)­ Gro­ šel­ iz­La­ zov,­ špe­ tav­ ski­ kmet,­ pr­ se­ žem­ eno­ te­ le­ sno­ pr­ se­ go­ k­Bo­ gu­ Vse­ ga­ mo­ goč­ ni­ mu,­ de­jest­ ta­ i­ stu,­ kar­bo­ dem­ vpra­ šan,­ brez­ vse­ ga­ na­ zaj­ dr­ žaj­ na­ mo­ jeh­ mi­ sov­ al­na­dve­vi­ že­ loh­ ku­ za­ sto­ plej­ na­ no­ ben­ mo­ k­lub­ mo­ al­k­ško­ de­ to­pra­ vo­ re­ sni­ co­ ven­po­ ve­ dat,­ nič­za­ mo­ u­ ča­ te­ inu­mo­ je­ ven­ po­ ve­ daj­ ne­ no­ ben­ mo­ re­ zo­ de­ te­ no­ čem,­ do­ kler­ tu­na­bo­sa­ mo­ od­ te­ ga­ so­ dni­ ka­ ven­po­ ve­ da­ no,­ to­ ku­ gvi­ šno­ me­ ni­ Buh­ po­ ma­ gaj.­Amen. 28 Šte­vil­čni­po­dat­ki­iz­pred­I.­sve­tov­ne­voj­ne­nam­raz­ kri­va­jo,­da­je­bi­lo­Pe­ro­vo­maj­hen­kmeč­ki­za­se­lek,­ka­ te­re­ga­stav­b­ni­fond­ni­pre­se­gel­30­hiš.­ Po­de­žel­ni­de­ski,­ple­mi­ški­zem­lji­ški­knji­gi,­ki­je­bi­la­ na­Kranj­skem­ uve­de­na­v­18.­sto­le­tju,­je­bi­lo­le­ta­1758­ na­Zgor­njem­Pe­ro­vem­13­kme­tij,­na­Spod­njem­ Pe­ro­ vem­pa­le­ta­1786­11­kme­tij. 29 Po­fran­ci­scej­skem­ ka­tas­tru­iz­le­ta­1826­je­Zgor­nje­ Pe­ro­vo­šte­lo­5,­Spod­nje­Pe­ro­vo­pa­13­kmeč­kih­stav­ bnih­par­cel. 30 Po­glej­mo­še­ura­dne­po­dat­ke­av­strij­skih­ šte­tij­pre­ bi­val­stva. Le­ to­1880 31 Po­po­pi­su­pre­bi­val­stva­ se­po­li­tič­na­ob­či­na­Kam­nik­ de­li­na­me­sto­Kam­nik­s­pred­mes­tji­ in­na­oko­li­ške­va­si.­ K­me­stu­so­so­di­la­pred­mes­tja:­ Gra­ben,­No­vi­trg,­Šut­ na­in­Pred­mo­stom­(v­ka­snej­ših­po­pi­sih­Pod­go­ra).­K­ va­sem­pa:­Fu­ži­ne,­Ko­ši­še­(Ko­ži­še),­Zgor­nje­in­Spod­nje­ Pe­ro­vo­(Ober­und­Un­ter­Pe­rau),­Ža­le­in­Za­pri­ce. Na­po­dro­čju­ob­či­ne­je­ži­ve­lo­2452­lju­di­v­291­hi­šah.­ Po­leg­2391­ka­to­li­kov­še­54­pro­te­stan­tov­ in­7­ju­dov.­ Pod­ru­bri­ko­»ob­če­val­ni­ je­zik« 32­se­je­2033­lju­di­opre­ de­li­lo­za­slo­ven­šči­no,­ 125­za­nem­šči­no,­ 10­za­dru­ge­ ­27­Boris­Golec:­ Raspova­knjiga­obrazcev­–­mala­zakladnica­ uradovalne­slovenščine­17.­in­prve­polovice­18.­stoletja,­ Arhivi,­letnik­31,­2008,­št.­1,­str.­­63–96. 28­Boris­Golec:­ Ljubljansko­škofijsko­gospostvo­(Pfalz)­–­ zakladnica­slovenskih­sodnih­priseg­­(1752–1811),­ Arhivi,­ letnik­28,­205,­št.­2,­str.­274 ­29­Majda­Smole:­Graščine na Kranjskem,­str.­344­in­570. 30­Angelos­Baš:­Stavbni­značaj­Kamnika­v­franciscejskem­ katastru,­ Kamniški zbornik III ,­1957,­str.­­67. 31 Special­Orts­Repertorium von Krain, Obširen imenik krajev na Krajnskem,­Wien,­1884,­str.­139. 32­Kategorija­»občevalni­jezik«­je­primer­nemškega­manipu­ liranja­s­podatki­štetij,­saj­»občevalni­jezik«­še­ni­nujno­ materni­jezik,­temveč­prevladujoči­jezik­nekega­okolja.­Predvsem­se­je­lahko­na­tak­način­prikrojevalo­podatke­na­nacionalno­mešanih­območjih,­ki­so­bila­izpostavljena­germanizaciji.je­zi­ke,­za­284­pre­bi­val­cev­je­zik­ni­znan. hiš mo­ ških žensk sku­ paj ka­ to­ li­ kov slov.­jez. dru­ gi­jez. Zgor­ nje­in­ Spod­ nje­Pe­ ro­ vo22 63 69 132 132 132 Le­ to­1890 33 V­vsej­kam­ni­ški­po­li­tič­ni­ob­či­ni,­ki­je­me­ri­la­9,85­ km²,­je­po­pis­naš­tel­2368­lju­di­in­309­hiš,­za­ka­to­li­ško­ ve­ro­iz­po­ved­ se­je­opre­de­li­lo­ 2360­lju­di,­za­pro­te­stant­ sko­7­in­za­ju­dov­sko­1.­Za­slo­ven­ski­»ob­če­val­ni­ je­zik«­ se­je­opre­de­li­lo­ 2233­lju­di,­za­nem­ški­94,­za­dru­ge­je­ zi­ke­pa­16.­Raz­de­li­tev­ na­me­sto­s­pred­mes­tji­ in­oko­li­ ške­va­si­osta­ja­tak­šna­kot­le­ta­1870,­le­bolj­raz­de­la­na­ po­po­sa­mez­nih­za­sel­kih. hiš mo­ ških žensk sku­ paj ka­ to­ li­ kov slov.­jez. Zgor­ nje­Pe­ ro­ vo 12 39 36 75 Spod­ nje­Pe­ ro­ vo 10 24 38 62 Sku­ paj 22 63 74 137 137 137 Le­ to­1900 34 Kam­ni­ška­ ob­či­na­šte­je­2298­pre­bi­val­cev­ in­336­ hiš.­Pod­ru­bri­ko­ka­to­li­ška­ve­ra­je­na­ve­de­nih­ 2279­lju­ di,­pod­pro­te­stant­sko­ pa­eden.­Za­slo­ven­ski­je­zik­se­je­ opre­de­li­lo­ 2203,­za­nem­ški­71,­za­osta­le­je­zi­ke­pa­8­ lju­di.­Po­pis­zdru­žu­je­Zgor­nje­in­Spod­nje­Pe­ro­vo­v­eno­ po­pi­sno­eno­to. hiš mo­ ških žensk sku­ paj ka­ to­ li­ kov nem.­jez slov.­jez. Pe ­ro­vo 25 80 80 160 160 3 15635 35 33 Special­Orts­Repertorium von Krain, Specijalni repertorij krajev na Krajnskem,­Wien,­1894,­str.­134. ­34 Leksikon občin, kraljestev in dežel zastopanih v državnem zboru. VI. Kranjsko, ­Dunaj,­1906,­str.­26. ­35­Za­enega­prebivalca­jezik­ni­znan.­Le­ to­1910 36 Po­zad­njem­av­strij­skem­ šte­tju­pre­bi­val­stva­ kam­ni­ ška­ob­či­na­še­ve­dno­me­ri­985­hek­tar­jev,­šte­la­je­351­ hiš,­2262­pre­bi­val­cev,­ od­te­ga­2259­ka­to­li­kov­in­3­ pro­te­stan­te.­ Pod­ru­bri­ko­slo­ven­ski­je­zik­je­na­ve­de­nih­ 2118­lju­di,­pod­nem­ški­46,­2­pod­osta­le­je­zi­ke,­26­pa­ pod­ru­bri­ko­tu­ji­dr­žav­lja­ni.­ Tu­di­ta­po­pis­ne­raz­lo­ču­je­ več­med­Zgor­njim­in­Spod­njim­Pe­ro­vim.­ hiš mo­ ških žensk sku­ paj ka­ to­ li­ kov pro­ te­ stan­ tov nem.­jez slov.­jez. tuj­ ci Pe ­ro­vo 28 93 83 176 173 3 8 164 4 Znat­no­pa­je­šte­vi­lo­pre­bi­val­stva­ na­Pe­ro­vem­na­ra­ slo­po­I.­sve­tov­ni­voj­ni,­kar­je­se­ve­da­po­sle­di­ca­moč­ne­ in­dus­tri­a­li­za­ci­je­ te­ga­po­dro­čja:­le­ta­1931­je­tod­ži­ve­lo­ 327­pre­bi­val­cev,­ šte­tje­le­ta­1948­je­naš­te­lo­140­hiš­in­ 478­pre­bi­val­cev. Po­od­pra­vi­fev­da­li­zma­ le­ta­1848­so­v­av­strij­skem­ ce­sar­stvu­ za­če­li­uva­ja­ti­no­ve­po­li­tič­ne­ob­či­ne­ali­sre­ nje.­Na­Kranj­skem­ so­bi­le­uve­de­ne­le­ta­1849,­v­no­ vo­na­sta­lo­ kam­ni­ško­ ob­či­no­je­bi­lo­naj­prej­vklju­če­no­ me­sto­Kam­nik­z­oko­li­ški­ma­ va­se­ma­Pe­ro­vo­in­Za­pri­ce,­ ka­sne­je­so­bi­le­pri­klju­če­ne­ še­Ko­ši­še,­Ža­le­in­Fu­ži­ne.­ Nek­da­nja­nas­pro­tja­med­kam­ni­ški­mi­ »pur­gar­ji«­in­oko­ li­ški­mi­kme­ti­pa­so­osta­la­in­se­pod­no­vo­uprav­no­ure­ di­tvi­jo­ka­za­la­v­ raz­lič­nih­obli­kah.­Naj­bolj­so­bi­la­očit­na­ v­ko­mu­nal­ni­ ure­di­tvi­ob­či­ne.­Do­pis­iz­le­ta­1927­je­prav­ zna­či­len: »Vas­Pe­ro­vo­se­pre­skrb­lja­ s­pit­no­vo­do­iz­od­to­ka­ Kam­ni­ške­ Bis­tri­ce,­ki­te­če­sko­zi­me­sto­Kam­nik­za­Ma­ lim­gra­bnom,­kjer­se­pe­re­jo­v­vo­di­ži­vin­ske­ko­že,­ka­ mor­se­me­če­jo­dan­za­dnem­ne­po­tre­bne­ in­več­krat­ ne­če­dne­stva­ri.­Vo­da­je­po­tem­ta­kem­ ne­hi­gi­je­nič­na­ in­ pov­zro­ča­med­oko­li­škim­pre­bi­val­stvom­ raz­lič­ne­bo­lez­ ni.«37­Ob­či­na­se­je­hi­e­rar­hič­no­ de­li­la­na­me­sto­s­pred­ mes­tji­in­me­stne­va­si­ali­»pred­kra­je«.­ Kam­ni­ča­ni­ so­ več­krat­do­hi­še­na­tan­čno­po­jas­nje­va­li,­ kje­se­zač­ne­in­ kje­kon­ča­nji­ho­vo­me­sto.­Le­ta­1908­se­je­ob­tem­vpra­ ša­nju­raz­vi­la­ze­lo­ži­va­hna­raz­pra­va,­ki­je­do­ži­ve­la­ce­lo­ so­dno­obrav­na­vo.­ Vpra­ša­nje­ je­bi­lo­po­ro­je­no­iz­po­treb­ dnev­ne­po­li­ti­ke­in­na­en­krat­vpraš­lji­ve­ga­ dej­stva,­da­ vo­lil­ni­upra­vi­čen­ci­ s­Pe­ro­ve­ga­že­od­le­ta­1893­vo­li­jo­v­ kam­ni­ški­me­stni­sku­pi­ni,­po­raz­la­gi­okraj­ne­ga­ gla­var­ stva­in­de­žel­ne­vla­de­za­to,­ker­so­Ko­ši­še,­Rav­ne,­Ža­le,­ Za­pri­ce­in­Pe­ro­vo­z­me­stom­Kam­ni­kom­ stav­be­no­po­ ve­za­na­na­se­lja.­V­Slo ven skem na ro du­in­Slo ven skem prav ni ku­so­te­mu­opo­re­ka­li,­ češ­da­ta,­ki­je­na­pi­sal­ ta­sta­vek:­»/…/­ali­ne­poz­na­Kam­ni­ka­ali­pa­je­za­pi­ sal­ve­do­ma­go­ro­sta­sno­ ne­re­sni­co.« 38­Naj­tr­dnej­ši­ do­ kaz­o­me­stnih­me­jah­Kam­ni­ka­naj­bi­bi­la­me­ščan­ska­ kor­po­ra­ci­ja,­ ka­te­re­čla­ni­so­la­stni­ki­hiš­iz­Kam­ni­ka­in­ ­36 Spezialortsrepertorium der Österreichischen Länder,­VI.­ Krain,­Wien,­1919,­str.­97. ­37 Domoljub,­28.­4.­1927. 38 Slovenski narod, ­22.­2.­1909.­ Slovenski pravnik ,­1909,­ letnik­25,­številka­9/10.­pred­me­stij­ Gra­ben,­Pod­go­ra,­No­vi­trg­in­Šut­na,­za­to­je­ po­tre­bno­vo­lil­ne­upra­vi­čen­ce­ iz­oko­li­ških­va­si­vpi­sa­ti­v­ kmeč­ko­vo­lil­no­sku­pi­no.­Kaj­ti­kme­tje­ima­jo­dru­gač­ne­ in­te­re­se­od­me­šča­nov.­ S­po­spe­še­no­ in­dus­tri­a­li­za­ci­jo­ in­na­se­lje­va­njem­ Pe­ ro­ve­ga­je­maj­hna­pri­me­stna­ va­si­ca­vse­bolj­iz­gub­lja­la­ svoj­kmeč­ki­zna­čaj.­ Na­Pe­ro­vem­ so­se­po­ja­vi­li­no­vi­lju­ dje,­sta­ra­nas­pro­tja­med­me­stom­in­va­sjo­so­se­umak­ ni­la­no­vim­te­ža­vam.­Skle­ni­mo­ta­kra­tek­in­be­žen­pre­ gled­pre­te­klo­sti­ Pe­ro­ve­ga­z­mi­sli­jo,­ki­jo­je­pred­več­kot­ 100­le­ti­za­pi­sal­ne­ki­Pe­rov­ljan:­ »Kam­nik­ima­še­le­po­ bo­doč­nost,­ to­da­k­ti­bo­doč­no­sti­ spa­da­tu­di­bo­doč­nost­ Pe­ro­ve­ga.« 39 Summary Perovo­pri­Kamniku­was­first­mentioned­ in­a­char­ ter­from­the­8th­of­May,­1241.­A­distinctive­ seal­was­ given­by­the­settlement­ to­the­manors,­which­stand­ symmetrically,­ each­on­their­different­sides­of­the­river­ Kamniška­ Bistrica.­The­first­written­account­of­the­vil­ lage­is­linked­to­the­manors,­its­name­being­a­typical­ toponim,­which­derives­from­a­personal­name­with­the­ possessive­ suffix­ ­ovo.­Many­of­the­owners­of­the­ma­ nors­were,­in­addition­to­belonging­to­the­upper­middle­ class,­members­of­the­nobility.­Eventually­ the­village­in­ the­description­ was­divided­into­Zgornje­(Upper)­and­ Spodnje­(Lower)­Perovo.­The­first­figures­reveal­that­ the­settlement­ consisted­of­around­30­houses­up­until­ the­pre­industrial­ era.­With­the­administrative­ arrange­ ments­following­the­European­ revolutions­ of­1848,­ Perovo­was­incorporated­ into­the­political­municipality­ of­Kamnik,­where­it­has­long­been­treated­as­a­subur­ ban­village. ­39 Slovenec,­13.­4.­1894. Razprave­–­družbena­zgodovina 78 Razprave­–­družbena­zgodovina 79An drej Kot nik, univ. dipl. zgod. Ma tič na knjiž ni ca Kam nik Po gle di v de lo va nje Ko mu ni stič ne par ti je na Kam ni škem v pr vih po voj nih le tih Uvod Raz­plet­II.­sve­tov­ne­voj­ne­v­Evro­pi­je­v­Slo­ve­ni­ji­od­ prl­pot­šte­vil­nim­spre­mem­bam,­ ki­so­lju­di­po­sta­vi­le­ pred­obi­li­co­no­vih­iz­zi­vov,­jih­iz­po­sta­vi­le­ ne­ne­hne­mu­ pre­ver­ja­nju­ nji­ho­ve­iden­ti­te­te­in­šte­vil­nim­po­sku­som,­ da­bi­to­spre­me­ni­li.­ Ko­mu­ni­stič­na­ re­vo­lu­ci­ja,­ ki­jo­je­ Ko­mu­ni­stič­na­ par­ti­ja­(KP),­kot­se­je­te­daj­ura­dno­ime­ no­va­la­ko­mu­ni­stič­na­stran­ka,­za­če­la­iz­va­ja­ti­ že­kma­lu­ po­za­čet­ku­II.­sve­tov­ne­voj­ne­v­Ju­go­sla­vi­ji,­ je­po­osvo­ bo­di­tvi­pre­šla­v­t.­i.­»dru­go­fa­zo«,­ka­te­re­na­men­je­bil­ pre­o­bli­ko­va­nje­ dru­žbe­po­ko­mu­ni­stič­nih­ na­če­lih,­v­ tem­ob­dob­ju­po­zgle­du­So­vjet­ske­zve­ze­(SZ).­Že­po­le­ti­ le­ta­1944,­ko­je­bi­lo­že­pre­cej­ja­sno,­kak­šen­bo­izid­II.­ sve­tov­ne­voj­ne­v­Evro­pi,­ju­go­slo­van­ska­ KP,­ki­je­ime­la­ vo­dil­no­vlo­go­v­osvo­bo­dil­nem­ gi­ba­nju,­ni­skri­va­la­svo­ jih­re­vo­lu­ci­o­nar­nih­ na­čr­tov­za­čas­po­osvo­bo­di­tvi,­ pri­ ka­te­rih­je­bil­po­mem­ben­ po­u­da­rek­na­po­sto­pnem­ po­ dr­žav­lja­nju­ go­spo­dar­stva.­ To­po­li­ti­ko­je­re­vo­lu­ci­o­nar­ na­oblast­že­ko­nec­le­ta­1944­iz­va­ja­la­v­osvo­bo­je­nih­ pre­de­lih­Ju­go­sla­vi­je,­ in­si­cer­s­kon­fi­ska­ci­jo­ bank,­pod­ jet­nih­iz­da­jal­cev,­ voj­nih­do­bič­kar­jev,­ usta­ške­upra­ve,­ Ju­dov­in­za­pu­šče­ne­ga­ pre­mo­že­nja.­ Med­svo­je­po­gla­ vit­ne­na­lo­ge­je­no­va­oblast­šte­la­tu­di­uni­če­nje­so­vraž­ ni­kov­ljud­stva,­ki­so­osta­li­za­so­vraž­ni­kom­ in­naj­bi­si­ pri­za­de­va­li­ pri­ti­na­nek­da­nje­po­zi­ci­je­vpli­va­in­obla­sti. 1 Med­so­vraž­ni­ke­ ljud­stva­se­ve­da­po­osvo­bo­di­tvi­ ni­so­ šte­li­le­re­snič­nih­so­de­lav­cev­ oku­pa­tor­ja,­ am­pak­na­ sploh­vse­sku­pi­ne­lju­di,­ki­z­njo­ni­so­de­li­le­ide­o­lo­ško­ eko­nom­skih­ po­gle­dov,­in­se­ve­da­ti­ste,­nad­ka­te­ri­mi­ni­ mo­gla­uve­sti­po­pol­ne­ga­ nad­zo­ra,­kot­npr.­ver­ske­skup­ no­sti,­še­po­se­bej­naj­ve­čje­med­nji­mi.­Za­nje­se­je­uve­ lja­vil­iz­raz­»re­ak­ci­ja«.­ Pri­do­bi­va­nje­ eko­nom­ske­ pod­la­ge­ za­svo­jo­vla­da­vi­no­in­os­tro­obra­ču­na­va­nje­ z­re­snič­no­ in­na­miš­lje­no­ opo­zi­ci­jo­sta­bi­li­te­me­ljni­po­te­zi­de­lo­va­ nja­»ljud­ske­obla­sti«­v­pr­vem­po­voj­nem­ob­dob­ju.­S­tem­ se­ve­da­ni­mo­go­če­za­ni­ka­ti­za­slug­po­voj­nih­obla­sti­pri­ obno­vi­v­voj­ni­po­ru­še­ne­dr­ža­ve,­če­prav­so­bi­le­tu­di­pri­ tem­pod­vi­gu­ja­sno­vi­dne­sen­ce­to­ta­li­ta­ri­zma. Na­men­te­ga­pri­spev­ka­je­na­pod­la­gi­ar­hiv­ske­ga­ gra­ di­va­KP­za­ob­mo­čje­nek­da­nje­ga­ kam­ni­ške­ga­ okra­ja 2 po­ka­za­ti,­ka­ko­so­na­stop­no­ve­obla­sti­po­osvo­bo­di­tvi­ ob­ču­ti­li­Kam­ni­ča­ni­ in­ka­ko­so­lo­kal­ne­ce­li­ce­KP­so­de­ 1 Jera Vodušek Starič: Prevzem­oblasti 1944–1946, Cankar - jeva založba, Ljubljana, 1992, 178. 2 Kamniški politični okraj je bil upravna tvorba, ki je obsegala področje današnjih občin Kamnik, Komenda, Lukovica, Vodice, Domžale, Mengeš, Trzin in Moravče. Po osvoboditvi maja 1945 so okraje nadomestili okrajni ljudski odbori (OLO). OLO Kamnik je obsegal isto področje kot nekdaj okraj. lo­va­le­pri­po­voj­nem­ re­vo­lu­ci­o­nar­nem­ pre­o­bli­ko­va­nju­ slo­ven­ske­dru­žbe.­Pri­tem­je­bi­lo­upo­rab­lje­no­ ar­hiv­sko­ gra­di­vo,­ki­se­na­na­ša­pred­vsem­na­le­ta­1945–1947,­ po­po­tre­bi­pa­tu­di­ka­snej­še,­če­je­bi­lo­to­smi­sel­no.­Za­ ra­di­ob­šir­no­sti­ se­v­tem­pri­spev­ku­ni­bi­lo­mo­go­če­po­ sve­ti­ti­ne­ka­te­rim­ po­mem­bnim­ te­mam­s­po­dro­čja­eko­ nom­ske­pre­o­braz­be­ te­da­nje­dru­žbe.­Na­men­pri­spev­ka­ je­to­rej­zno­traj­si­cer­poz­na­nih­po­li­tič­nih­pro­ce­sov­po­i­ ska­ti­»kam­ni­ške­ zgod­be«­kot­maj­hen­pri­spe­vek­h­kam­ ni­ški­lo­kal­ni­zgo­do­vi­ni­po­voj­ne­ga­ob­dob­ja. Čas­osvo­ bo­ di­ tve Nem­ška­voj­ska­je­Kam­nik­za­pu­sti­la­6.­ma­ja­1945.­ Iste­ga­dne­so­iz­me­sta­od­šli­še­zad­nji­nem­ški­ci­vi­li­sti,­ ve­či­no­ma­ ura­dni­ki,­uči­te­lji­in­nji­ho­ve­dru­ži­ne.­Vse­ga­ sku­paj,­če­je­za­u­pa­ti­sez­na­mu,­ ki­ga­je­ne­kaj­dni­ka­ sne­je­se­sta­vi­lo­žu­pan­stvo­ te­da­nje­kam­ni­ške­ ob­či­ne,­ je­Kam­nik­do­kon­ca­voj­ne­za­pu­sti­lo­271­nem­ških­dr­ žav­lja­nov. 3­Dva­dni­za­Nem­ci­so­Kam­nik­za­pu­sti­li­tu­di­ do­mo­bran­ci.­ V­9.­maj­1945,­v­pr­vi­po­voj­ni­dan,­je­to­rej­ Kam­nik­vsto­pil­svo­bo­den,­ če­prav­še­ne­osvo­bo­jen.­ Na­ pre­dlog­žu­pa­na­ba­ro­na­Reh­ba­cha­ so­kam­ni­ški­ga­sil­ ci,­ki­so­za­ča­sno­vzdr­že­va­li­ red­v­me­stu,­po­sla­li­svo­ je­sle­pro­ti­Kam­ni­ški­Bis­tri­ci­in­v­Tu­hinj­sko­do­li­no,­da­ bi­sto­pi­li­v­stik­s­par­ti­za­ni­in­jih­ob­ve­sti­li,­da­je­me­sto­ svo­bo­dno.­ Pro­ti­ve­če­ru­so­par­ti­za­ni,­ob­nav­du­še­nem­ poz­drav­lja­nju­ pre­bi­val­cev,­ vsto­pi­li­v­me­sto.­Kam­nik­je­ bil­osvo­bo­jen. Pr­vi­te­dni­svo­bo­de­so­mi­ne­va­li­v­ču­dnem­oz­ra­čju­ na­pe­to­sti.­ Zdi­se,­da­pre­bi­val­stvo­ ni­bi­lo­po­pol­no­ma­ go­to­vo,­ka­ko­se­bo­do­stva­ri­obr­ni­le,­in­je­do­no­vih­ obla­stni­kov­ osta­lo­za­dr­ža­no,­ce­lo­ne­za­u­plji­vo.­ Če­prav­ je­oblast­po­svo­jih­me­di­jih­sku­ša­la­da­ja­ti­vtis­pra­vič­no­ sti,­svo­bo­do­ljub­ja­ in­pa­tri­o­ti­zma,­ so­med­ljud­mi­kro­ži­le­ raz­lič­ne­zgod­be­o­su­ro­vem­rav­na­nju.­To­je­bi­lo­ob­dob­ je,­ko­je­ko­mu­ni­stič­na­ re­vo­lu­ci­ja­tu­di­na­Kam­ni­škem­ sto­pi­la­v­naj­bolj­kr­va­vo­fa­zo­in­ ob­mo­čje­po­su­la­z­ mno­ žič­ni­mi­gro­bi­šči,­med­ka­te­ri­mi­so­bi­la­ne­ka­te­ra­tu­di­na­ sa­mem­ro­bu­me­sta­Kam­ni­ka,­ve­či­na­pa­v­bolj­od­mak­ nje­nih­kra­jih.­Če­prav­so­bi­li­mno­žič­ni­po­voj­ni­umo­ri,­ki­ so­se­v­kam­ni­ški­oko­li­ci­do­ga­ja­li­vse­v­le­to­1946,­stvar,­ o­ka­te­ri­oblast­ni­ko­li­ni­spre­go­vo­ri­la­ gla­sno,­se­zdi,­da­ svo­je­ga­de­ja­nja­ni­že­le­la­po­pol­no­ma­ pri­kri­ti.­Ko­bi­ime­ la­tak­na­men,­bi­ne­bi­la­iz­bi­ra­la­mo­rišč­ta­ko­bli­zu­na­ se­lje­nih­ob­mo­čij­in­tu­di­za­za­kri­va­nje­ sle­di­bi­ne­iz­bi­ra­li­ do­ma­či­nov,­ kot­naj­bi­se­to­zgo­di­lo­npr.­pri­Šmar­tnem. 4 Noč­no­od­me­va­nje­ stre­lov­in­hkra­ti­po­poln­molk­obla­sti­ o­tem,­sta­na­pre­bi­val­stvo­ de­lo­va­la­zas­tra­še­val­no.­ Po­ voj­ni­kr­va­vi­obra­ču­ni­ni­so­bi­li­po­pol­no­ma­ ne­pri­ča­ko­va­ ni:­Ljud ska pra vi ca­(LP)­je­že­ko­nec­apri­la­1945­od­kri­ to­na­po­ve­da­la,­ da­Nem­cem­in­nji­ho­vim­po­ma­ga­čem­ iz­ Slo­ve­ni­je­ne­bo­umi­ka,­kaj­ti­»v Slo ve ni jo so se na tr pa li kot v sle po uli co. Za to bo prav slo ven ska zem lja naj­ bolj pog no je na z nem ški mi kos tmi.«5­Vse­ka­kor­se­je­o­ 3 Zgodovinski arhiv Ljubljana (ZAL), KAM 45 – Uprava državnih zgradb Kamnik, t. e. 1, a. e. 47, Seznam nemških državljanov, ki so se ob prelomu iz občine Kamnik izselili, 12. 5. 1945. 4 Milan Windschnurer: Leta 1945 v Zbornik žrtev 2. svetovne vojne v občini Kamnik – 2. popravljena in dopolnjena izdaja, Kamnik, Občina Kamnik, 2004, 111–113. 5 Iz Jugoslavije fašistom in njihovim hlapcem ni umika, Ljud­ska pravica (LP), 27. 4. 1945, 3. Razprave­–­družbena­zgodovinaRazprave­–­družbena­zgodovina 80 81teh­do­god­kih­med­ljud­mi­go­vo­ri­lo,­ned­vom­no­ po­ti­hem­ in­s­stra­hom.­Go­to­vo­je­pre­bi­val­ce­ Kam­ni­ka­za­ni­ma­la­ uso­da­ne­pre­gle­dnih­ ko­lon­voj­nih­ujet­ni­kov,­ki­so­jih­v­ maj­skih­dneh,­kot­to­opi­su­je­šol­ska­kro­ni­ka,­vo­di­li­sko­ zi­Kam­nik. 6­Ena­ko­kot­v­do­ku­men­ta­ci­ji­ osred­njih­par­ tij­skih­in­dr­žav­nih­obla­sti­tu­di­v­do­ku­men­tih­ kam­ni­ške­ par­ti­je­o­teh­do­god­kih­ni­naj­ti­opri­jem­lji­vih­ po­dat­kov.­ Le­v­za­pi­sni­ku­se­stan­ka­kam­ni­ške­ me­stne­ce­li­ce­KP­ s­kon­ca­ma­ja­1946­za­sle­di­mo­ pri­to­žbo,­da­naj­bi­bil­ pred­se­dnik­ Kra­jev­ne­ga­ ljud­ske­ga­ od­bo­ra­(KLO)­Pod­ gor­je­Sve­tlin­lju­dem­po­va­si­go­vo­ril,­»da je že pol no mr­ tvih po hri bih, pa vi nič ne ve ste, jaz bom vse sku paj pu stil in šel v Kam nik.«7 Na­ču­dne­na­či­ne­so­od­ha­ja­li­tu­di­zna­ni­Kam­ni­ča­ ni.­20.­ma­ja­1945­je­bil­na­Ža­lah­us­tre­ljen­kam­ni­ški­ pred­voj­ni­žu­pan­An­ton­Ster­gar,­men­da­na­spre­ho­du.­ Med­voj­no­je­gmot­no­pod­pi­ral­par­ti­za­ne­in­bil­tu­di­sam­ za­prt­v­Be­gu­njah,­ kjer­je­ko­maj­ušel­smr­ti.­Ta­koj­po­ voj­ni­pa­je­po­nu­dil­po­moč­no­vim­obla­stem­v­Kam­ni­ku.­ Nje­gov­umor­ni­bil­ni­ko­li­po­jas­njen. 8 Vse­ka­kor­osta­ja­od­pr­to­vpra­ša­nje,­ ko­li­ko,­če­sploh­ kaj,­so­ime­li­pri­po­voj­nih­mno­žič­nih­ umo­rih­lo­kal­ni­ko­ mu­ni­sti.­Kam­ni­ča­ne,­ ki­so­v­no­čeh­le­ta­1945­in­1946­ po­slu­ša­li­od­da­lje­no­ po­ka­nje,­o­ka­te­rem­so­pod­ne­ vi­kro­ži­le­le­go­vo­ri­ce,­a­nič­do­loč­ne­ga,­ je­to­ob­dob­je­ ver­jet­no­v­mar­si­čem­ po­sta­vi­lo­na­re­al­na­tla­gle­de­po­ gle­dov­na­prav­kar­pri­dob­lje­no­ svo­bo­do.­Ne­kaj­dni­po­ od­mev­nem­ go­vo­ru­z­bal­ko­na­ljub­ljan­ske­ uni­ver­ze,­30.­ ma­ja­1945,­je­Kam­nik,­pr­vič­kot­vo­dja­dr­ža­ve­in­par­ti­ je,­obi­skal­mar­šal­Ti­to.­Na­Glav­nem­tr­gu­je­spre­jel­ra­ port­na­čel­ni­ka­šta­ba­XV.­di­vi­zi­je­Pet­ra­Bra­ja­no­vi­ča,­ se­ spre­ho­dil­po­me­stu­in­si­ogle­dal­za­ni­mi­vo­sti,­ mno­ži­ca­ pa­je­»nav du še no sprem lja la sle her no ge sto svo je ga vi so ke ga go sta.« 9 Par­tij­ske­ce­li­ce­so­se­po­osvo­bo­di­tvi­ hi­tro­for­mi­ra­le.­ Ko­nec­po­mla­di­in­čez­po­le­tje­1945­so­z­de­lom­za­če­le­ par­tij­ske­ce­li­ce­pri­raz­nih­obla­stnih­or­ga­nih,­pri­so­diš­ čih,­v­ve­čjih­po­dje­tjih­in­na­te­re­nu.­Čla­ni­no­vo­for­mi­ra­ nih­ce­lic­so­ve­či­no­ma­vsto­pi­li­v­par­ti­jo­že­v­par­ti­za­nih.­ Med­nji­mi­so­bi­li­šte­vil­ni­po­sa­mez­ni­ki,­ ki­ni­so­bi­li­do­ bro­sez­na­nje­ni­ z­ide­o­lo­ško­usme­ri­tvi­jo­ stran­ke,­mor­da­ tu­di­ne­z­na­či­nom­nje­ne­ga­bo­ja­za­oblast­in­tu­di­ne­s­ tem,­kaj­član­stvo­v­KP­za­nje­kon­kret­no­ po­me­ni.­Apri­la­ 1946­kam­ni­ški­okraj­ni­se­kre­tar­KP­ta­ko­Okrož­ne­mu­ ko­mi­te­ju­KP­v­Ljub­lja­no­v­pre­cej­žol­čnem­po­ro­či­lu­po­ ro­ča,­ka­ko­se­je­v­par­ti­jo­spre­je­ma­lo­ v­par­ti­za­nih.­ Pra­ vi,­da­se­je­»v ča su bor be spre je ma lo v par ti jo de lo ma po ose bnem poz nan stvu raz nih ak ti vi stov. Zla sti je to vi dno v Tu hinj ski do li ni in v Dom ža lah. Do bi jo se slu ča­ ji, ko so raz ni ak ti vi sti spre je ma li v par ti jo to va ri ši ce či­ sto iz ose bne ga mne nja in po obra zu (Jas trob lje, Češ­ nji ce, Pšaj no vi ca). V Dom ža lah so spre je ma li v par ti jo drug dru ge ga. Več je tak šnih pri me rov, kar ugo tav lja jo z an ket ni mi li sti. To da naj važ nej še je to, da jih mno go ni ve de lo, kam so bi li spre je ti in kaj je par ti ja. Ta ko 6 ZAL, KAM 112, Osnovna šola Frana Albrehta Kamnik, t. e. 8. Čeprav se šolska kronika nahaja v fondu OŠ Frana Albrehta, je iz vsebine razvidno, da gre za šolo, ki je tedaj delovala v zgradbi današnje OŠ Toma Brejca. 7 ZAL, KAM 126, Okrajni komite ZKS Kamnik, 1945–1952, t. e. 7, Zapisnik sestanka mestne celice KP, 31. 5. 1946. 8 Windschnurer, Leta 1945, 113. 9 Maršal Tito v Kamniku, LP , 4. 6. 1945.sem sam ugo to vil pred enim me se cem v ce li ci Pšaj­ no vi ca, da ni toč no no be den ve del, kaj je Par ti ja. Prav isto je v Mo rav čah in v Čr nem Gra bnu. Ta ko se je spre­ je ma lo v par ti jo kot za na gra do za go to vo de lo, kot ob­ ve šče val no, zbi ra nje hra ne, ni so pa gle da li na nje go vo pre te klost in po li tič no de lo. /.../ Ne ka te ri so bi li spre­ je ti, če je le pri šel v par ti za ne in če se je par krat po ka­ zal, pa če je bil mo go če ce lo vri nje nec ge sta pa /.../. « V­istem­po­ro­či­lu­okraj­ni­se­kre­tar­ve­dno­zno­va­kri­tič­no­ gle­da­na­ide­o­lo­ško­tr­dnost­par­tij­cev.­Kot­po­se­bno­te­ ža­vo,­po­leg­šte­vil­nih­dru­gih,­iz­po­sta­vi­tu­di­ne­za­u­pa­nje,­ ki­ga­par­ti­ja­uži­va­med­ljud­mi­za­ra­di­mla­do­sti­čla­nov,­ ki­za­se­da­jo­vpliv­na­me­sta:­ »V okraj nem ko mi te ju smo pr vič mla di lju dje, od ka te rih ne ka te ri ni ma jo prav no­ be ne ga vpli va pri sta rej ših lju deh.« 10­Iz­jem­no­kri­tič­no­ po­ro­či­lo­o­sta­nju­par­ti­je­na­Kam­ni­škem­ v­pr­vem­po­voj­ nem­ob­dob­ju­ka­že­se­kre­tar­ja­ kot­zav­ze­te­ga­ ak­ti­vi­sta,­ ki­s­kri­tič­nim­oče­som­ide­a­li­sta­brez­kom­pro­mi­sno­ oce­ nju­je­raz­ko­rak­med­tem,­kar­je,­in­tem,­kar­bi­mo­ra­lo­ bi­ti.­Član­stvo­je­bi­lo­v­ide­o­lo­škem­ smi­slu­ne­zgra­je­no­ in­z­ne­ja­sno­pre­te­klos­tjo,­ za­to­je­kma­lu­po­osvo­bo­di­ tvi­ste­kla­ak­ci­ja­ure­ja­nja­par­tij­skih­vrst.­Vsi­čla­ni­ce­lic­ so­mo­ra­li­v­po­se­bnih­an­ket­nih­li­stih­opi­sa­ti,­kje­so­bi­li­ spre­je­ti­v­par­ti­jo,­kdo­in­kdaj­jih­je­spre­jel­ipd.­Po­go­ sto­je­bi­lo­tre­ba­ne­po­pol­ne­ an­ket­ne­li­ste­do­pol­nje­va­ti.­ Mne­nje­o­čla­nih­so­si­par­tij­ske­obla­sti­us­tvar­ja­le­tu­di­s­ po­mo­čjo­ka­rak­te­ri­stik­ po­sa­mez­ni­kov.­ Par­ti­ja­na­Kam­ ni­škem­je­bi­la­to­rej­v­ ve­li­ki­me­ri­otrok­voj­nih­ ra­zmer­in­ je­kot­tak­šna­po­tre­bo­va­la­ odloč­no­ide­o­lo­ško­obli­ko­va­ nje.­Ta­ko­je­že­sep­tem­bra­ 1945­Me­stni­ko­mi­te­KP­v­ zve­zi­s­spre­je­ma­njem­ no­vih­čla­nov­skle­nil,­da­so­se­ daj­»spre je ma li do bre lju di, ak ti vi ste in bor ce. Se daj pa bo mo gle da li na zgra je nost po sa mez ni kov.« 11­Ose­bne­ kva­li­te­te­so­se­umi­ka­le­ide­o­lo­ški­za­nes­lji­vo­sti. Kljub­vses­plo­šni­ pri­sot­no­sti­ in­pro­pa­gan­dne­mu­ stro­ju,­ki­ga­je­ime­la­KP­na­vo­ljo,­par­tij­ci­svo­je­stran­ kar­ske­pri­pa­dno­sti­ ni­so­obe­ša­li­ na­ve­li­ki­zvon,­to­je­bi­ lo­v­tem­ča­su­ce­lo­iz­ra­zi­to­ne­za­že­le­no,­ saj­naj­bi­bi­lo­ de­lo­va­nje­par­tij­cev­kon­spi­ra­tiv­no.­ Za­pi­sni­ki­par­tij­skih­ ce­lic­ta­ko­v­pr­vih­po­voj­nih­me­se­cih­pri­sot­ne­na­se­ stan­kih­naš­te­va­jo­zgolj­z­ime­ni­ali­vzdev­ki.­Na­pr­vem­ se­stan­ku­ce­li­ce­Od­bo­ra­OF­Kam­nik­so­bi­li­ta­ko­pri­sot­ ni­»Gaš per, Sa ša, Mo ris, Mar ko, Boj ko, Sa mot ni, Aleš, Jo sip, Cvet ko, Pjo tr, Sto jan«, 12­na­pr­vi­se­sta­nek­ce­li­ce­ pri­Upra­vi­dr­žav­ne­var­no­sti­(UDV)­Kam­nik­pa­sta­pri­ šla­tu­di­»Džek«­in­»Tar zan«. 13­Po­ne­kaj­te­dnih­se­je­KP­ po­ču­ti­la­do­volj­v­se­dlu,­da­so­v­za­pi­sni­ke­se­stan­kov­ za­pi­sa­li­pol­na­ime­na­in­pri­im­ke.­Stro­go­pre­po­ve­da­no­ je­bi­lo­tu­di­ka­kr­šno­ko­li­ šir­je­nje­ve­sti­o­tem,­kaj­se­je­ na­se­stan­kih­go­vo­ri­lo­in­skle­pa­lo.­ »Kdor iz na ša skle pe iz ce li ce, iz da ja Par ti jo in kdor je gre šil, bo pre jel za­ slu že no pla či lo,«­je­skle­ni­la­me­stna­ce­li­ca­KP­mar­ca­ 1946­po­tem,­ko­je­po­sta­lo­očit­no,­da­in­for­ma­ci­je­ uha­ ja­jo.14­Se­stan­ki­ce­lic­KP­so­ve­či­no­ma­po­te­ka­li­te­den­ 10 ZAL, KAM 126, t. e. 6, Poročilo o stanju partije – Okrožnemu komitetu za ljubljansko okrožje, 18. 4. 1946. 11 ZAL, KAM 126, t. e. 7, Zapisnik sestanka Mestnega komiteta, 27. 9. 1945. 12 ZAL, KAM 126, t. e. 6, Zapisnik 1. celičnega sestanka refe-rentov OF odbora Kamnik, 2. 6. 1945. 13 ZAL, KAM 126, t. e. 7, Zapisnik 1. celičnega sestanka UDV Kamnik, 4. 6. 1945. 14 ZAL, KAM 126, t. e. 7, Zapisnik sestanka mestnih celic KP 1 in 2, 1. 3. 1946. Gre za skupni sestanek celice 1 (mestna sko,­obi­čaj­no­v­ve­čer­nih­urah,­v­ne­ka­te­rih­pri­me­rih­pa­ tu­di­pred­de­lom,­to­rej­zgo­daj­zju­traj.­Zno­traj­de­lov­ne­ga­ ča­sa­jih­to­rej­na­če­lo­ma­ v­tem­ob­dob­ju­ni­bi­lo,­saj­bi­ bi­li­si­cer­par­tij­ci­slab­zgled­osta­lim­de­lav­cem,­ prav­ta­ ko­bi­bi­lo­v­nas­pro­tju­s­pri­za­de­va­nji­ dr­ža­ve­za­obno­vo­ do­mo­vi­ne.­ Prav­raz­lič­ni­de­lov­ni­ča­si­čla­nov­so­mar­si­ kje­pov­zro­ča­li­ ve­li­ke­te­ža­ve­pri­skli­ce­va­nju­ se­stan­kov­ in­de­lu­ce­lic.­De­lov­ni­ki­čla­nov,­ki­so­bi­li­za­po­sle­ni­po­ obrt­nih­de­lav­ni­cah­ in­to­var­nah,­so­po­go­sto­tra­ja­li­tu­di­ po­10–12­ur,15­za­to­so­ude­le­žbo­pre­u­tru­je­nih ­čla­nov­ na­se­stan­kih­ do­se­ga­li­s­stro­go­di­sci­pli­no­in­ne­ne­hno­ grož­njo­s­par­tij­ski­mi­ kaz­ni­mi­ter­iz­klju­či­tvi­jo.­ Po­vse­bi­ ni­so­se­se­stan­ki­de­li­li­na­or­ga­ni­za­cij­ske­ in­štu­dij­ske.­ Or­ga­ni­za­cij­ski­ so­bi­li­na­me­nje­ni­ te­ko­če­mu­ de­lo­va­nju­ ce­lic,­štu­dij­ski­pa­ide­o­lo­ške­mu­ obli­ko­va­nju­ član­stva.­ Štu­dij­sko­gra­di­vo­sta­bi­la­v­pr­vem­ob­dob­ju­pred­vsem­ naj­po­mem­bnej­ša­ ča­sni­ka­ Ljud ska pra vi ca­(LP)­in­Slo­ ven ski po ro če va lec­(SP).­Ide­o­lo­ški­štu­dij­se­je­do­ti­kal­ vseh­pla­sti­dru­žbe­ne­ga­ živ­lje­nja,­še­po­se­bej­opaz­ne­ so­te­me­s­po­dro­čja­eko­no­mi­je­ in­zgo­do­vi­ne,­ pa­tu­di­ pra­va.­Štu­dij­prav­nih­pred­pi­sov­je­bil­za­čla­ne­ce­lic­po­ mem­ben,­ne­le­za­ra­di­de­la,­ki­jim­je­bi­lo­vča­sih­na­lo­ že­no­(raz­ne­nad­zor­ne­ko­mi­si­je­itd.),­am­pak­tu­di­za­to,­ ker­so­mo­ra­li­na­te­re­nu­na­črt­no­po­pu­la­ri­zi­ra­ti­ no­vo­ na­sta­ja­jo­či­ prav­ni­red,­ki­ga­je­uva­ja­la­re­vo­lu­ci­o­nar­na­ oblast,­še­po­se­bej­šte­vil­ne­po­li­tič­no­eko­nom­ske­ ukre­ pe,­ki­po­go­sto­ni­so­ime­li­pod­po­re­med­ljud­stvom.­ Za­ pro­pa­gi­ra­nje­ no­ve­za­ko­no­da­je­ so­se­ome­nje­ni­ma­ ča­ sni­ko­ma­kot­štu­dij­sko­gra­di­vo­že­od­kon­ca­le­ta­1945­ pri­dru­ži­le­po­se­bne­ob­ja­ve­po­mem­bnej­ših­ no­vih­za­ko­ nov­z­ob­šir­ni­mi­po­lju­dne­je­ na­pi­sa­ni­mi­ raz­la­ga­mi.­ No­ vem­bra­1945­je­bi­lo­na­mreč­na­eni­od­kon­fe­renc­ na­ te­da­njem­Mi­ni­strs­tvu­ za­pra­vo­so­dje­ skle­nje­no,­ naj­se­ no­vi­prav­ni­pred­pi­si­ob­ja­vi­jo­v­»lah ki, um lji vi obli ki, da jih bo ljud stvo ra zu me lo in se z nji mi sez na ni lo.« 16 Vlo­ ga­OF­na­Kam­ ni­ škem­v­pr­ vem­po­ voj­ nem­ob­ dob­ ju KP­je­dr­ža­la­svo­jo­ro­ko­nad­šir­šim­dru­žbe­nim­ živ­ lje­njem­pre­ko­raz­nih­mno­žič­nih­ or­ga­ni­za­cij,­ ki­so­po­ voj­ni­de­lo­va­le­v­okvi­ru­Osvo­bo­dil­ne­ fron­te­(OF),­ki­je­ po­sta­la­glav­ni­or­ga­ni­za­cij­ski­ okvir­mno­žič­ne­ga­ po­li­tič­ ne­ga,­kul­tur­ne­ga­ in­go­spo­dar­ske­ga­ živ­lje­nja.­Pre­ko­OF­ je­KP­or­ga­ni­za­cij­sko­ in­ide­o­lo­ško­usmer­ja­la­ de­lo­va­nje­ ve­li­ke­ga­šte­vi­la­lju­di,­ki­je­šte­vil­čno­moč­no­pre­se­ga­lo­ de­jan­sko­šte­vi­lo­čla­nov­KP,­saj­član­stvo­po­sa­mez­ni­ka­ v­par­ti­ji­ni­bi­lo­po­goj­za­član­stvo­v­OF.­V­za­čet­ku­50­tih­ let­je­bi­lo­va­njo­vklju­če­nih­ ok.­70­%­vo­lil­ne­ga­te­le­sa,­ le­ta­1945­pa­je­bil­de­lež­1/3­ma­njši.17­V­Slo­ve­ni­ji­šte­ vi­lo­čla­nov­KP­npr.­ni­ko­li­ni­do­se­glo­10­%­pre­bi­val­stva,­ ni­ti­le­ta­1982,­ko­je­bi­lo­nje­no­član­stvo­naj­šte­vil­čnej­ še­(126.432­čla­nov). 18­OF­je­pre­ko­svo­jih­or­ga­ni­za­cij­ celica KP) in celice 2 (mestna kandidatna celica). Kandi- datna celica je pričela delovati v oktobru 1945. 15 ZAL, KAM 126, t. e. 7, Zapisnik sestanka mestnih celic KP 1 in 2, 11. 1. 1946. 16 Arhiv Republike Slovenije (AS), AS 227, Državni sekretariat za pravosodje – Splošni oddelek, 1945, t. e. 1, a. e. 5; Zapisnik konference pravnih referentov vseh ministrstev NVS, Predsedstva SNOS, Javnega tožilca in Komisije za upravo narodne imovine, 8. 11. 1945. 17 Enciklopedija Slovenije, Mladinska knjiga, Ljubljana 1992. 18 Božo Repe: Slovenci v osemdesetih letih, Ljubljana, Zveza zgodovinskih društev Slovenije, 2001, 5.v­po­voj­nem­ ča­su­pre­vze­la­po­mem­bno­ mo­bi­li­za­cij­sko­ vlo­go­pri­obno­vi­do­mo­vi­ne,­ or­ga­ni­zi­ra­la­ je­udar­ni­ško­ de­lo,­de­lov­na­tek­mo­va­nja­ itd.­Svo­je­po­slan­stvo­ je­ oprav­lja­la­pre­ko­šte­vil­nih­mno­žič­nih­ or­ga­ni­za­cij,­ ki­so­ se­va­njo­vklju­či­le­(npr.­An­ti­fa­ši­stič­na­ fron­ta­že­na­(AFŽ),­ Ljud­ska­mla­di­na­Slo­ve­ni­je­(LMS),­sin­di­ka­ti­in­dru­ge)­in­ so­de­lo­va­le­tu­di­na­Kam­ni­škem. O­vklju­če­no­sti­ pre­bi­val­stva­ v­OF­na­Kam­ni­škem­ za­ pr­vi­po­voj­ni­le­ti­v­ar­hiv­skem­ gra­di­vu­ni­po­dro­bnej­ših­ po­dat­kov.­Or­ga­ni­za­cij­sko­ po­ro­či­lo­o­de­lu­Okraj­ne­ga­ od­ bo­ra­OF­Kam­nik­za­le­to­1948­pra­vi,­da­v­okra­ju­de­lu­je­ 34­kra­jev­nih­od­bo­rov­OF­in­94­va­ških.19­Le­to­ka­sne­ je­v­pla­nu­de­la­za­fe­bru­ar­in­ma­rec­1950­iz­Kam­ni­ka­ ne­ja­sno­po­ro­ča­jo,­da­ima­jo­v­okra­ju­ »73 kra jev nih od­ bo rov OF, kjer je 38.944 pre bi val cev, od te ga 24.577, ki ima jo vo lil no pra vi co in 23.334 čla nov OF. So ci al ni se stav od bo rov OF je sle de či: in dus trij skih, obrt ni ških ter po lje del skih de lav cev je 301, ma lih kme tov 107, sred njih 99 in 8 ve li kih, da lje je 98 od bor ni kov de lov­ ne in te li gen ce.« 20­Vses­tran­ske­ po­ve­za­no­sti­ med­OF­in­ KP­ni­nih­če­pri­kri­val.­V­ci­ti­ra­nem­pla­nu­de­la­je­ta­ko­ med­po­li­tič­ni­mi­ na­lo­ga­mi­kam­ni­ške­OF­na­pr­vem­me­ stu­za­go­to­vi­lo:­ »OF bo do sle dno iz va ja la li ni jo Ko mu ni­ stič ne par ti je na te me lju pre pri če va nja.«­V­okvi­ru­OF­ so­po­te­ka­li­štu­dij­ski­te­ča­ji,­izo­bra­že­va­nja­ in­krož­ki,­ki­ so­bi­li­na­me­nje­ni­ ide­o­lo­ške­mu­ obli­ko­va­nju­ pre­bi­val­ stva.­Kam­ni­ška­ KP­je­svo­jo­vlo­go­v­lo­kal­ni­OF­vi­de­la­ pred­vsem­ v­nad­zo­ru­de­lo­va­nja­sled­nje.­ »Vsak par ti jec mo ra de la ti v OF. Me stni ko mi tet mo ra vo di ti kon tro lo nad osta li mi čla ni Me stne ga od bo ra OF in med ce lot­ nim pre bi val stvom,«­je­ju­ni­ja­1945­raz­prav­ljal­ kam­ni­ ški­Me­stni­ko­mi­te­KP. 21 Med­mno­žič­ni­mi­ or­ga­ni­za­ci­ja­mi,­ ki­so­de­lo­va­le­v­ okvi­ru­OF­in­ka­te­rih­ar­hiv­sko­gra­di­vo­se­je­ohra­ni­lo,­ ve­lja­na­Kam­ni­škem­ po­se­bej­iz­po­sta­vi­ti­ de­lo­An­ti­fa­šis­ tič­ne­fron­te­že­na­(AFŽ).­Kljub­ja­sni­po­li­tič­ni­opre­de­li­tvi­ or­ga­ni­za­ci­je­ so­čla­ni­ce­svo­jo­vlo­go­vi­de­le­pred­vsem­ v­ hu­ma­ni­tar­nem­ de­lu,­še­po­se­bej­v­po­mo­či­pre­bi­val­stvu­ v­voj­ni­pri­za­de­tih­ ob­mo­čij­v­kam­ni­škem­ okra­ju­(npr.­za­ po­žga­ni­va­si­Zla­to­Po­lje­in­Gra­di­šče)­in­šir­še,­v­skr­bi­ za­voj­ne­si­ro­te,­in­va­li­de­in­dru­ge­so­ci­al­no­ogro­že­ne­ sku­pi­ne.­So­de­lo­va­le­ so­tu­di­pri­po­mo­či­pri­se­zon­skih­ kmeč­kih­opra­vi­lih,­npr.­že­tvi.­V­okvi­ru­hu­ma­ni­tar­nih­ de­jav­no­sti­ so­or­ga­ni­zi­ra­le­ de­lov­na­tek­mo­va­nja,­ zbi­ ral­ne­ak­ci­je­raz­no­vr­stnih­ ži­vil,­sa­ni­tet­ne­ga­ ma­te­ri­a­la,­ tek­sti­la,­de­nar­ja­in­med­dru­gim­tu­di­sa­me­ple­tle­za­po­ mo­či­po­tre­bne.­Nji­ho­va­de­jav­nost­je­bi­la­to­rej­iz­ra­zi­to­ prak­tič­ne­na­ra­ve.­Kljub­iz­jem­no­tež­kim­ma­te­ri­al­nim­ in­ fi­nan­čnim­ ra­zme­ram­ so­se­stva­ri­lo­te­va­le­z­ve­li­ko­me­ ro­ide­a­li­zma­in­so­li­dar­no­sti.­ Ra­zen­po­hu­ma­ni­tar­nem­ se­je­AFŽ­odli­ko­vala­ tu­di­po­kul­tur­nem­ de­lu:­pod­okri­ ljem­or­ga­ni­za­ci­je­ je­ta­ko­de­lo­va­lo­več­dram­skih­sku­ pin,­pev­ski­zbo­ri,­vsaj­v­Mot­ni­ku­in­na­Vrh­po­lju­(ver­jet­ no­Vrh­po­lje­pri­Mo­rav­čah) 22­so­čla­ni­ce­AFŽ­vo­di­le­tu­di­ 19 ZAL, KAM 55 – Okrajni odbor Osvobodilne fronte Kamnik, t. e. 1, Letno poročilo o delu OO OF Kamnik, 12. 1. 1949. 20 ZAL, KAM 55, Plan OF za februar in marec, 1. 2. 1950. 21 ZAL, KAM 126, t. e. 7, Zapisnik I. sestanka Mestnega komiteta KPS v Kamniku, 26. 6. 1945. 22 ZAL, KAM 52 – Okrajni odbor Antifašistične fronte žena (AFŽ) Kamnik, Odposlani dopisi Glavnemu in Obl. odboru AFŽ (leta 1945–1950), Poročilo Okr. odbora AFŽ Kamnik Okrožnemu odboru AFŽ Ljubljana, 12. 6. 1946. Knjižnica na Vrhpolju je omenjena kot edina te vrste v okraju. Razprave­–­družbena­zgodovinaRazprave­–­družbena­zgodovina 82 83svo­ji­knjiž­ni­ci.­Za­ti­sto­v­Mot­ni­ku­se­je­Okraj­ni­od­bor­ AFŽ­Kam­nik­lah­ko­po­hva­lil,­da­ima­»že 50 % na pre dnih knjig«.23­K­ši­ro­ko­za­stav­lje­ni­ de­jav­no­sti­ je­ned­vom­no­ pri­spe­va­la­ tu­di­za­vest­o­spre­me­nje­ni­ dru­žbe­no­po­li­tič­ ni­vlo­gi­že­ne,­ki­jo­je­pri­ne­sla­osvo­bo­di­tev.­ Le­ta­1945­ je­bi­lo­vsem­že­nam­pr­vič­omo­go­če­no­ so­de­lo­va­nje­ na­ vo­li­tvah,­v­kam­ni­škem­ okra­ju­jih­je­vo­lil­no­pra­vi­co­ta­ ko­do­bi­lo­kar­13.629. 24­Or­ga­ni­za­ci­ja­ je­za­ni­mi­va­tu­di­ za­to,­ker­je­v­po­ro­či­lih­o­nje­nem­de­lo­va­nju­ja­sno­ču­ti­ti­ no­tra­nja­nas­pro­tja,­ ki­so­iz­ha­ja­la­v­ve­li­ki­me­ri­iz­ide­ o­lo­ških­raz­ha­janj­med­čla­ni­ca­mi­ na­te­re­nu­in­idej­no­ usme­ri­tvi­jo­ or­ga­ni­za­ci­je­ kot­tak­šne.­Zdi­se,­da­že­ne­v­ pr­vem­po­voj­nem­ ob­dob­ju­v­or­ga­ni­za­ci­jo­ ni­so­vsto­pa­ le,­ker­bi­ču­ti­le­kak­šno­po­se­bno­po­tre­bo­po­»ide­o­lo­ški­ iz­grad­nji«,­ am­pak­pred­vsem­ za­to,­ker­so­v­AFŽ­vi­de­ le­mož­nost,­da­po­svo­jih­mo­čeh­pri­po­mo­re­jo­ k­obno­vi­ do­mo­vi­ne.­ AFŽ­se­ve­da­ni­bi­la­apo­li­tič­na­ or­ga­ni­za­ci­ja,­ od­čla­nic­se­je­pri­ča­ko­va­lo,­ da­bo­do­pri­po­li­tič­nih­vpra­ ša­njih­zav­ze­le­ja­sna­sta­li­šča­in­de­jav­no­pod­pi­ra­le­de­ ja­nja­ljud­ske­obla­sti.­Da­so­šle­stva­ri­v­pra­vo­smer,­so­ skr­be­li­tu­di­ta­ko,­da­so­v­od­bo­rih­AFŽ­se­de­le­čla­ni­ce­ KP,­ki­so­na­to­po­ro­ča­le­o­do­ga­ja­nju­na­ce­lič­nih­se­stan­ kih,­na­ka­te­rih­so­do­bi­va­le­tu­di­na­vo­di­la­za­svo­je­de­lo­ v­AFŽ.­Or­ga­ni­za­ci­ja­ je­nu­di­la­tu­di­raz­ne­obli­ke­po­li­tič­ ne­ga­štu­di­ja,­ki­med­čla­ni­ca­mi­po­go­sto­ni­so­na­le­te­le­ na­po­se­bno­za­ni­ma­nje.­ Še­več,­ne­kaj­krat­so­prav­čla­ ni­ce­AFŽ­od­kri­to­na­sto­pi­le­pro­ti­ide­o­lo­škim­ odlo­či­tvam­ ljud­ske­obla­sti.­Po­se­bej­ob­čut­lji­vo­je­bi­lo­po­dro­čje­iz­ po­ve­do­va­nja­ ve­re.­Se­kre­tar­ka­ Me­stne­ga­ od­bo­ra­AFŽ­ Kam­nik­ta­ko­av­gu­sta­1946­po­ro­ča,­da­»so se ne ka te re že ne sko raj lo či le od AFŽ or ga ni za ci je in na me sto, da bi ho di le na mas.[­ov ne] se stan ke pa ra je ho di jo na sho de Ma ri ji ne druž be, ki je tu di v na šem okra ju pre­ cej raz šir je na, ta ko npr. v Ra dom ljah, Pa lov čah, Vi ru, Dra gom lju in še ce lo v Kam ni ku sa mem. Na te že ne mi slim, da bi bi lo tre ba po sve ti ti čim več de la in da bi jih naj pr vo go spo dar sko na ve za le na se, ta ko da ne bi ime le ča sa ho dit na sho de Ma ri ji ne dru žbe, [...] po tem pa mi slim, da bi se tu di te že ne da le po li tič no vzga­ jat.«25­Tu­di­si­cer­je­v­po­ro­či­lih­or­ga­ni­za­ci­je­ po­go­sto­naj­ ti,­da­so­že­ne­pod­vpli­vom­du­hov­šči­ne,­ še­po­se­bej­je­ to­ve­lja­lo­npr.­za­Ko­men­do,­ pa­tu­di­Kam­nik.­Ja­nu­ar­ja­ le­ta­1946­so­za­pra­vi­škan­dal­po­skr­be­le­čla­ni­ce­AFŽ­iz­ Ko­šiš,­ki­so­se­odlo­či­le,­da­»ne bo do več ho di le na se­ stan ke, do kler se ne bo po u če val ve ro uk v šo li«,­za­ra­di­ če­sar­je­mo­ra­la­po­sre­do­va­ti­ kam­ni­ška­ me­stna­ce­li­ca­ KP.26­Kljub­do­se­že­ni­po­li­tič­ni­ena­ko­prav­no­sti­ so­bi­li­ ko­ra­ki­do­de­jan­ske­ga­ po­ve­ča­nja­ vlo­ge­žensk­na­po­li­ tič­nem­po­dro­čju­na­lo­kal­nem­ni­vo­ju­dol­go­traj­nej­ši.­ Na­ vo­li­tvah­so­v­kra­jev­ne­ljud­ske­od­bo­re­in­od­bo­re­OF­ve­ či­no­ma­vo­li­li­mo­ške­od­bor­ni­ke. ­Apri­la­1947­Okraj­ni­od­ bor­AFŽ­Kam­nik­po­ro­ča­v­Ljub­lja­no­gle­de­izi­da­vo­li­tev,­ 23 ZAL, KAM 52, Plani dela in organizacijsko poročilo (1948– 1950), Letno poročilo (brez letnice in datuma, najverjetneje se nanaša na leto 1948). 24 ZAL, KAM 52, Odposlani dopisi Glavnemu in Obl. odboru AFŽ (leta 1945–1950), Poročilo Okrožnemu in Glavnemu odboru AFŽ za mesec november, 30. 11. 1945. 25 ZAL, KAM 52, Odposlani dopisi Glavnemu in Obl. odboru AFŽ (leta 1945–1950), Poročilo Mestnega odb. AFŽ Kamnik Okrož. odb. AFŽ Ljubljana, 13. 8. 1946. 26 ZAL, KAM 126, t. e. 7, Zapisnik sestanka mestnih celic 1 in 2, 25. 1. 1946.da­»sa mo v Tu hi nju so iz vo li li za se kre tar ko OF že no«.27 No­tra­nje­na­pe­to­sti­v­or­ga­ni­za­ci­ji­ so­bi­le­tu­di­za­to,­ker­ so­čla­ni­ce­or­ga­ni­za­ci­je­ pri­pa­da­le­raz­lič­nim­slo­jem.­Ni­ bi­lo­za­že­le­no,­da­bi­vo­dil­ne­čla­ni­ce­od­bo­rov­iz­ha­ja­le­ iz­pre­mož­nej­ših­ slo­jev,­ki­jih­je­pro­pa­gan­da­ te­ga­ča­sa­ do­sle­dno­ena­či­la­z­»re­ak­ci­jo«.­ Ide­al­že­ne­te­ga­ča­sa­je­ bi­la­pre­pro­sta­že­na,­pro­le­tar­ka,­ ki­se­je­med­voj­no­iz­ ka­za­la­v­bo­ju­pro­ti­oku­pa­tor­ju, ­se­daj­pa­si­kruh­slu­ži­ v­po­tu­svo­je­ga­obra­za­in­hkra­ti­svo­je­na­po­re­vla­ga­v­ obno­vo­do­mo­vi­ne­na­re­vo­lu­ci­o­nar­nih­ na­če­lih.­V­po­ro­či­ lu­kam­ni­ške­ga­ okraj­ne­ga­ AFŽ­iz­de­cem­bra­ 1946­ta­ko­ be­re­mo,­da­se­je­od­bor­or­ga­ni­za­ci­je­ v­Vo­di­cah­ »pre­ o sno val, ker so bi le v od bo ru se daj sa mo že ne nek­ da njih go spo dov, mi pa ho če mo v na še od bo re že ne iz pre pro stih slo jev« .28­Na­isti­do­go­dek­je­mal­ce­bolj­ kon­kret­no­ gle­da­la­kam­ni­ška­UDV,­ki­je­pred­»pre­o­sno­ va­njem«­vo­di­ške­ga­ AFŽ­skle­ni­la­stva­ri­v­tam­kaj­šnjem­ od­bo­ru­ure­di­ti,­ker­so­no­tri­»že ne prej šnjih od bor ni kov in so sa me fa ši stke«.29 Re­ vo­ lu­ ci­ ja­in­pra­ vo Mor­da­naj­ve­čjo­zlo­ra­bo­s­stra­ni­po­voj­ne­ga­ re­ži­ma­ je­do­ži­ve­lo­sod­stvo.­Re­vo­lu­ci­o­nar­na­ oblast­na­so­di­šča­ ni­gle­da­la­kot­na­or­ga­ne,­ki­naj­bi­si­v­so­dnih­pro­ce­ sih­pri­za­de­va­li­ naj­ti­ob­jek­tiv­no­ re­sni­co­in­se­vzdr­ža­li­ vsa­ke­pris­tran­sko­sti.­ Re­vo­lu­ci­o­nar­na­ oz.­»ljud­ska«­pra­ vi­ca­naj­bi­iz­ha­ja­la­iz­te­ga,­kar­ljud­stvo­poj­mu­je­kot­ pra­vič­no­ali­pra­vil­no.­Prav­ne­nor­me­naj­bi­to­rej­iz­ha­ ja­le­iz­po­treb­so­ci­al­ne­ga­ živ­lje­nja,­iz­ljud­ske­ga­pra­va­ in­na­vad. 30­Pra­vi­ca­je­bi­la­to­rej­v­očeh­obla­sti­ne­kaj,­ kar­ni­nuj­no­v­po­ve­za­vi­z­re­sni­co,­če­ta­ne­us­tre­za­ ome­nje­nim­ po­tre­bam­ dru­žbe.­Po­voj­na­De­mo­kra­tič­na­ fe­de­ra­tiv­na­ Ju­go­sla­vi­ja­ (DFJ)­sa­me­se­be­ni­do­je­ma­la­ kot­na­sle­dni­co­Kra­lje­vi­ne­Ju­go­sla­vi­je­ni­ti­ ne­kot­na­sle­ dni­co­nje­ne­ga­prav­ne­ga­re­da.­Prav­ni­red­pred­voj­ne­ Ju­go­sla­vi­je­ je­do­je­ma­la­sko­raj­iz­ključ­no­kot­stva­ri­tev­ us­tro­ja­te­da­nje­dr­ža­ve.­Sta­ro­ju­go­slo­van­ska­ za­ko­no­da­ ja­naj­bi­bi­la­iz­gu­bi­la­ve­lja­vo­v­no­vi­DFJ­za­to,­ker­so­ se­spre­me­ni­li­ po­go­ji,­ki­so­sta­ro­ju­go­slo­van­ski­ prav­ni­ red­vzdr­že­va­li.­ Očit­no­so­v­zve­zi­s­tem­pri­vsak­da­njem­ de­lu­so­dišč­na­sta­ja­li­šte­vil­ni­pro­ble­mi,­za­to­se­je­Mi­ ni­str­stvu­za­kon­sti­tuan­to­ ju­ni­ja­1945­zde­lo­po­tre­bno­ po­sla­ti­slo­ven­skim­ so­di­ščem­ob­sež­no­raz­la­go­ Odlo ka o uki ni tvi in ne ve ljav no sti vseh prav nih pred pi sov iz­ da nih po oku pa tor ju in nje go vih po ma ga čih,­ki­ga­je­ Pred­sed­stvo­ AV­NOJ­a­spre­je­lo­fe­bru­ar­ja­1945.­Kljub­ ime­nu­odlo­ka­se­raz­la­ga­mi­ni­strs­tva­ v­ve­li­ki­me­ri­ ukvar­ja­z­odno­som­med­sta­ro­ju­go­slo­van­skim­ pra­vom­ in­no­vo­na­sta­ja­jo­čim­ prav­nim­re­dom­DFJ.­Po­jas­nju­je­ raz­lo­ge,­za­ra­di­ka­te­rih­naj­se­opu­šča­ute­me­lje­va­nje­ sodb­na­pred­voj­ni­za­ko­no­da­ji,­ in­hkra­ti­za­hte­va,­da­ se­»ka der na ših prav ni kov, vzgo jen v kul tu be se dil in hlap če va nju pa ra gra fom sta re Ju go sla vi je, osvo bo di te for mal ne le ga li stič ne ob se si je«.­Od­uprav­ne­ga­ apa­ 27 ZAL, KAM 52, Odposlani dopisi Glavnemu in Obl. odboru AFŽ (leta 1945–1950), Poročilo Okr. odb. AFŽ Kamnik Okrož. odb. AFŽ Ljubljana, 3. 4. 1947. 28 ZAL, KAM 52, Odposlani dopisi Glavnemu in Obl. odboru AFŽ (leta 1945–1950), Poročilo Glavnemu odboru AFŽ Ljubljana, 30. 12. 1946. 29 ZAL, KAM 126, t. e. 7, Zapisnik celičnega sestanka UDV Kamnik, 15. 8. 1946. 30 Jera Vodušek Starič, Prevzem oblasti, 46.ra­ta­dr­ža­ve­pa­isti­do­ku­ment­ pri­ča­ku­je,­ da­se­»osvo­ bo di fe ti ši zma for mal nih za ko nov in po kor no sti sta rim pred pi som«.­ Pra­vo­je­po­sta­lo­»v na ši no vi dr ža vi oro žje v ro kah ljud ske obla sti, da se na naj bolj pra vi len in naj­ bolj go tov na čin za va ru je jo in do se že jo ci lji na še no ve na ro dne sku pno sti.« 31­V­prak­si­je­to­po­me­ni­lo,­ da­se­ je­ju­go­slo­van­ska­ dr­ža­va­odre­kla­ene­mu­te­me­ljnih­ele­ men­tov­prav­ne­ga­re­da­vsa­ke­prav­ne­dr­ža­ve­–­pred­vid­ lji­vo­sti­pra­va­in­hkra­ti­sod­stvo­spre­me­ni­la­ v­»oro­žje«,­s­ ka­te­rim­je­ljud­ska­oblast­od­stra­nje­va­la­ se­bi­ne­na­klo­ nje­ne­po­sa­mez­ni­ke­ in­zas­tra­še­va­la­ ti­ste,­ki­bi­to­lah­ko­ in­tim­no­bi­li. So­ di­ šče­slo­ ven­ ske­na­ ro­ dne­ča­ sti­v­Kam­ ni­ ku Med­naj­bolj­zna­ne­sa­do­ve­tak­šne­ga­ ra­zu­me­va­ nja­pra­va­so­di­jo­t.­i.­so­di­šča­slo­ven­ske­ na­ro­dne­ča­ sti­(SNČ).­Cen­tral­ni­ko­mi­te­KP­Slo­ve­ni­je­je­odlo­či­tev­ o­usta­no­vi­tvi­ teh­po­se­bnih­so­dišč­spre­jel­4.­mar­ca­ 1945, 32­že­pred­tem­so­po­do­bna­so­di­šča­de­lo­va­la­v­ prej­osvo­bo­je­nih­ pre­de­lih­Ju­go­sla­vi­je.­ Svo­jo­ne­slav­no­ pot­so­ura­dno­za­če­la­5.­ju­ni­ja­1945,­ko­je­bil­spre­jet­ Za­kon­o­kaz­no­va­nju­ zlo­či­nov­in­pre­stop­kov­ zo­per­slo­ ven­sko­na­ro­dno­čast,­ki­ga­je­raz­gla­si­lo­Pred­sed­stvo­ Slo­ven­ske­ga­ na­ro­dnoosvo­bo­dil­ne­ga­ sve­ta­(SNOS).­ Za­kon­je­bil­na­me­njen­ kaz­no­va­nju­ »zlo­či­nov­in­pre­ stop­kov«,­ki­jih­ni­bi­lo­mo­go­če­oz­na­či­ti­za­ve­le­iz­da­jo­ ali­za­po­moč­oku­pa­tor­ju­ pri­iz­vr­še­va­nju­ voj­nih­zlo­či­nov,­ ki­pa­naj­bi­ško­do­va­li­ča­sti­in­od­por­no­sti­ slo­ven­ske­ga­ na­ro­da. 33­So­di­šče­ni­iz­re­ka­lo­smrt­nih­kaz­ni,­osnov­na­ ka­zen­je­bi­la­»iz­gu­ba­na­ro­dne­ča­sti«,­s­či­mer­so­bi­le­ dr­žav­lja­nu­ vze­te­po­li­tič­ne­in­socialne­pra­vi­ce,­med­dru­ gim­tu­di­mož­nost­za­po­slo­va­nja­ v­dr­žav­nih­slu­žbah­in­ po­dje­tjih.­So­di­šče­je­iz­re­ka­lo­tu­di­kaz­ni­lah­ke­ga­in­tež­ ke­ga­pri­sil­ne­ga­ de­la­in­ka­zen­za­plem­be­ pre­mo­že­nja.­ Zo­per­odlo­či­tve­so­di­šča­ni­bi­lo­pri­to­žbe,­sod­be­so­bi­le­ iz­vrš­lji­ve­ta­koj.­Pri­ja­ve­zo­per­osum­ljen­ce­ so­po­da­ja­li­ raz­ni­or­ga­ni,­na­Kam­ni­škem­ pred­vsem­ Okraj­ni­od­bor­ OF,­se­ve­da­so­jih­lah­ko­vlo­ži­li­tu­di­po­sa­mez­ni­ki.­ Pri­ja­ve­ ni­so­ime­le­enot­ne­ga­vi­de­za,­po­ne­kod­so­za­nje­na­ti­sni­ li­for­mu­lar­je,­ pri­ja­ve­pred­kam­ni­škim­ SNČ­pa­so­bi­le­ pre­pro­sto­na­tip­ka­ne.­ Po­leg­for­mal­nih­po­dat­kov­o­iz­sta­ vi­te­lju­in­na­slov­ljen­cu­ so­vse­bo­va­le­ po­dat­ke­o­osum­ 31 AS, AS 227, Sekretariat za pravosodje, t. e. 1, a. e. 5. 32 Roman Brunšek: Procesi pred sodiščem slovenske narodne časti v Ljubljani, v Kronika: časopis za slovensko krajevno zgodovino, 1/2 (1995), 107. 33 Drugi člen tega zakona določa, da gre predvsem za prestopke, kot so bili »politično, propagandno, kulturno, umetniško, gospodarsko, pravno ali upravno sodelovanje z okupatorjem ali domačimi izdajalci, kot n. pr. udeležba v izdajalskih političnih in vojaških organizacijah ali njih podpiranje; predavanja ter pisanje oziroma podpisovanje, izdajanje, tiskanje, razširjanje knjig, brošur, člankov, razglasov ali letakov, s katerimi se opravičuje okupacija, ozi ­ roma obsoja ali sramoti narodnoosvobodilni boj; posredna ali neposredna ovadba, /.../ stavljanje gospodarskega podjetja v službo ali podporo okupatorju, važnejša opravila v gospodarskem ustroju oziroma podjetju, ki ga je izkoriščal okupator; izvrševanje dobav na račun okupatorja, zastopan ­ je okupatorjevih koristi pred sodiščem, služba v policijskem ali uradniškem sestavu, ki je posebej važno za okupatorja; izkoriščanje stiske ali sramotitev pripadnikov narodnoosvo ­ bodilnega gibanja zaradi njihovega prepričanja ali delovanja /.../« itd. Zakon o kaznovanju zločinov in prestopkov zoper slovensko narodno čast, Slovenski poročevalec (SP), 8. 6. 1945.ljen­cu­(ime,­pri­i­mek,­kraj­in­da­tum­roj­stva­ter­na­slov­ pre­bi­va­li­šča),­ opis­dom­nev­ne­ga­ pre­stop­ka­in­na­kon­cu­ ime­na­prič,­ki­ so­pri­prav­lje­ne­pri­ča­ti.­Je­zik­ pri­jav­je­po­ go­sto­ze­lo­na­zo­ren,­ce­lo­vul­ga­ren,­še­po­se­bej,­ka­dar­ se­opi­su­je­jo­dom­nev­ni­ mo­ral­ni­pre­stop­ki­ova­de­nih.­ Obi­čaj­na­je­ne­pra­vil­na­ ra­ba­prav­nih­iz­ra­zov.­Ta­ko­se­ je­re­dno­do­ga­ja­lo,­da­so­osum­ljen­ca­ v­ovad­bi­na­ve­dli­ kot­»zlo­či­nec«­ in­oči­ta­no­mu­de­ja­nje­kot­»zlo­čin«,­pri­ če­mer­jim­očit­no­ni­pri­šlo­na­mi­sel,­da­osum­lje­nec­ ni­ zlo­či­nec,­do­kler­se­mu­pred­so­di­ščem­ne­do­ka­že,­da­ so­bi­la­oči­ta­na­mu­de­ja­nja­zlo­či­ni.­Po­za­ko­nu­de­ja­nja­ zo­per­slo­ven­sko­ na­ro­dno­čast­ni­so­za­sta­ra­la.­ Se­nat­ so­di­šča­je­Pred­sed­stvo­ Slo­ven­ske­ga­ na­ro­dno­o­svo­bo­ dil­ne­ga­sve­ta­ime­no­val­13.­ju­ni­ja­1945,34­104­dru­gi­ čla­ni­pa­so­bi­li­ime­no­va­ni­ 29.­junija­1945.35­Pri­obeh­ ime­no­va­njih­ so­ime­no­va­ni­ iz­ha­ja­li­iz­naj­raz­lič­nej­ših­ po­ kli­cev­in­slo­jev,­pri­če­mer­pa­prav­ni­ki­ni­so­bi­li­v­ve­či­ni.­ Med­ome­nje­ni­mi­ 104­je­bi­lo­npr.­le­20­prav­ni­kov­(11­ so­dni­kov­ali­so­dni­ških­ pri­prav­ni­kov­ in­9­od­vet­ni­kov).­ Med­ime­no­va­ni­mi­ čla­ni­so­dišč­je­bi­lo­tu­di­ne­kaj­du­hov­ ni­kov,­s­či­mer­je­oblast­ver­jet­no­sku­ša­la­us­tva­ri­ti­vtis­ ver­ske­str­pno­sti­in­ši­ri­ne.­V­re­sni­ci­so­bi­li­ti­du­hov­ni­ki­ pre­ver­je­ni­ lju­dje,­od­ka­te­rih­so­ne­ka­te­ri­stik­in­so­de­lo­ va­nje­s­KP­iska­li­že­glo­bo­ko­v­pred­voj­nem­ča­su. 36 V­kam­ni­škem­ okra­ju­je­SNČ­za­če­lo­z­de­lom­18.­ju­li­ ja­1945­v­te­lo­va­dni­ci­ osnov­ne­šo­le­v­Kam­ni­ku.­Okraj­ni­ od­bor­OF­je­na­raz­glas,­ki­je­lju­di­va­bil­na­obrav­na­ve,­ dal­na­ti­sni­ti,­da­je­dol­žnost­pre­bi­val­stva,­ »da so de lu­ je pri ob sod bi ti stih, ki so se pre gre ši li zo per slo ven­ sko na ro dno čast«.37­Pred­se­dnik­ SNČ­v­Kam­ni­ku­je­ bil­dr.­An­drej­La­sič,­od­vet­nik­iz­Bre­žic,­taj­nik­se­na­ta­je­ bil­dr.­Lud­vik­Ber­den,­te­daj­so­dni­ški­pri­prav­nik­ v­Ljub­ lja­ni,­jav­ni­to­ži­lec­je­bil­Bo­go­Ogrin,­kot­čla­ni­pa­so­v­ so­dnem­se­na­tu­se­de­li­de­la­vec­La­do­Sto­par,­go­spo­di­ nja­Al­bi­na­Gor­kič,­ura­dni­ca­v­Kam­ni­ku­He­le­na­Ber­var,­ čev­ljar­Ivan­No­vak­in­Franc­Av­belj,­ki­je­bil­si­cer­po­po­ kli­cu­zi­dar. 38­Pred­nji­mi­se­je­sre­di­ju­li­ja­1945­zna­šlo­ 34 Senat Sodišča slovenske narodne časti, Slovenski poročevalec (SP), 14. 6. 1945. 35 Uradni list (UL), 30. 6. 1945. 36 Za člana SNČ sta bila tako imenovana npr. štajerska duhovnika Jože Lampret (odlok SNOS, 13. 6. 1945) in Franc Šmon (odlok SNOS, 29. 6. 1945). Lampret je za sprejem v partijo zaprosil že leta 1928. Lampret, Šmon in Brilej, trije mariborski bogoslovci, ki so se združevali v gibanju krščanskih kolektivistov, so se poleti 1932 v Ljubljani sestali s članoma pokrajinskega vodstva KP E. Kardeljem in B. Kidričem ter se z njima dogovorili za akcijsko enotnost »v skupnem boju zoper vojaško diktaturo in za končno zmago proletarske revolucije« (Edvard Kardelj, Zbrana dela I, Ljubljana 1989, 246, 467). Lampret je bil med vojno verski referent pri XIV. diviziji, Šmon pa verski referent IV. opera-tivne cone. Zanimivo je, da naj bi bil prvi slovenski prevod Marxovega Kapitala (v Borchartovi izdaji) v izdatni meri Šmonovo delo. 37 Temna stran meseca: kratka zgodovina totalitarizma v Sloveniji 1945–1990, ur. Drago Jančar, Ljubljana, Nova revija, 1998, 431. 38 Predsednik dr. Lasič, tajnik dr. Berden ter člani Gorkičeva, Bervarjeva in Stopar so bili v SNČ imenovani z omenjenim odlokom SNOS 29. 6. 1945. Novaka in Avblja med imenova-nimi ni najti (prav tako ne v odloku o imenovanju nadaljnjih 7 članov in tajnikov sodišč SNČ z dne 13. 7. 1945 [UL, 14. 7. 19445]) in sta bila verjetno v sodni senat imenovana po kakšni drugi liniji, morda bolj lokalne narave, saj sta bila domačina iz Kamnika oz. okolice. Oba sta bila pri povojni oblasti dobro zapisana, saj je bil npr. Novak 4. 7. 1945 ime-novan tudi za člana okrožne volilne komisije za ljubljansko Razprave­–­družbena­zgodovinaRazprave­–­družbena­zgodovina 84 85pre­ko­80­osum­ljen­cev. 39­Za­ni­mi­vo­je,­da­je­bi­la­med­ ova­de­ni­mi­ ve­li­ka­ve­či­na­žensk­(ok.­70­%)­in­da­je­bi­la­ raz­li­ka­med­pov­preč­no­ sta­ros­tjo­ova­de­nih­mo­ških­in­ žensk­ok.­15­let,­pri­če­mer­so­bi­li­mo­ški­ova­den­ci­v­ pov­pre­čju­ sta­ri­ok.­50­let,­žen­ske­pa­ok.­35­let.­Med­ ova­den­ci­jih­je­pri­bliž­no­45­%­pri­ha­ja­lo­iz­me­stne­ga­ oko­lja,­osta­li­pa­s­po­de­že­lja.­ Med­tem­ko­so­mo­škim­ ob­to­žen­cem­ ve­či­no­ma­oči­ta­li­go­spo­dar­ske­ de­lik­te,­so­ de­lo­va­nje­z­oku­pa­tor­jem­ na­de­lov­nem­ me­stu,­za­ni­če­ va­len­odnos­do­pri­pa­dni­kov­ par­ti­zan­ske­ga­ gi­ba­nja­in­ ver­bal­ne­pre­stop­ke,­ so­žen­skam,­sploh­če­so­bi­le­mlaj­ še,­po­leg­te­ga­po­go­sto­oči­ta­li­lju­be­zen­ska­ ra­zmer­ja­z­ nem­ški­mi­vo­ja­ki­in­ce­lo­pro­sti­tu­ci­jo.­ Ob­to­žen­ce­ so­ob­ to­že­va­li­tu­di­kriv­de­za­ra­di­kvar­ne­ga­vpli­va­na­nji­ho­ve­ svoj­ce,­še­po­se­bej­star­še­pri­pa­dni­kov­ do­mo­bran­skih­ in­nem­ških­vo­ja­ških­enot.­Ne­ka­te­ri­so­bi­li­ob­to­že­ni­ce­ lo­za­de­ja­nja,­ki­naj­bi­jih­za­gre­ši­li­pred­voj­no.40­Pred­ SNČ­so­pri­šli­tu­di­ti­sti,­ki­so­se­med­oku­pa­ci­jo­iz­re­kli­za­ pri­pa­dni­ke­ nem­ške­na­ro­dno­sti,­ sploh­če­so­so­de­lo­va­li­ v­ka­ki­nem­ški­or­ga­ni­za­ci­ji­ ali­bi­li­za­po­sle­ni­v­or­ga­nih­ oku­pa­tor­je­ve­ upra­ve.­So­di­šče­je­de­lo­va­lo­z­ne­ver­jet­no­ hi­tros­tjo:­v­8­dneh­(ob­sod­be­kam­ni­ške­ga­ SNČ­no­si­jo­ da­tu­me­od­18.–26.­7.­1945)­je­odlo­či­lo­uso­do­pre­ko­ 80­ob­to­žen­cev,­ to­rej­je­odlo­či­lo­o­vsaj­10­na­dan,­če­bi­ po­slo­va­lo­vsak­dan.­SNČ­v­Kam­ni­ku­je­za­kri­ve­spoz­na­ lo­okrog­2/3­ob­to­žen­cev,­ pri­bliž­no­1/3­jih­je­opro­sti­lo.­ Kri­vim­je­do­so­di­lo­naj­manj­pol­le­ta­lah­ke­ga­pri­sil­ne­ga­ de­la­in­le­to­dni­iz­gu­be­na­ro­dne­ča­sti­ter­naj­več­20­let­ iz­gu­be­na­ro­dne­ča­sti­in­10­let­tež­ke­ga­pri­sil­ne­ga­de­la,­ v­ne­ka­te­rih­pri­me­rih­je­do­so­di­lo­tu­di­za­plem­bo­pre­mo­ že­nja.­So­je­nja­so­se­ve­či­no­ma­za­če­la­in­kon­ča­la­v­is­ tem­dne­vu,­pri­prav­lje­na­ so­bi­la­na­hi­tro­in­ob­to­žen­cem­ ni­so­nu­di­la­mož­no­sti­us­trez­ne­pri­pra­ve­obram­be,­saj­ so­se­pro­ce­si­pred­SNČ­v­Kam­ni­ku­za­če­li­do­ber­te­den­ po­vlo­ži­tvi­pri­jav­zo­per­ob­to­že­ne. 41­Ka­dar­ob­to­že­ni­ni­ ose­bno­pri­šel­na­so­je­nje,­so­mu­so­di­li­v­od­sot­no­sti,­ so­di­šče­pa­mu­je­do­lo­či­lo­bra­nil­ca.­Po­kak­šnem­klju­ču­ so­iz­bi­ra­li­sled­nje,­iz­do­ku­men­tov­ ni­raz­vi­dno,­dej­stvo­ pa­je,­da­so­bi­li­po­klic­no­ne­kva­li­fi­ci­ra­ni­ za­učin­ko­vi­to­ okrožje (UL, 7. 7. 1945), partizan, član KP in narodni heroj Franc Avbelj - Lojko pa je bil 31. 8. 1945 na zasedanju zbora odposlancev NOO izvoljen za prisednika Okrajnega sodišča v Kamniku (UL, 17. 10. 1945), kar je bila zgolj ena od številnih funkcij, ki jih je Avbelj opravljal v svoji povojni politični karieri. Po vojni je deloval kot družbeni delavec. Septembra leta 1952 je bil proglašen za narodnega heroja. 39 Za pripravo tega prispevka je bilo pregledanih 74 sodnih spisov SNČ Kamnik zoper 83 obdolžencev, ki jih hrani ZAL (ZAL, SNČ, Snč, t. e. 1–15). Število obdolžencev pred sodiščem je bilo nedvomno večje, saj med spisi ni bilo najti nekaterih sicer znanih primerov. Razlike so tudi v ohranjenosti arh. gradiva kamniškega SNČ: nekateri spisi vsebujejo ne le ovadbe, sodne zapisnike in sodbe, ampak tudi pritožbe in odločitve drugih sodnih instanc, v nekaterih primerih pa iz dokumentacije ni mogoče odkriti niti tega, če je do procesa sploh prišlo, saj se je ohranila npr. le prijava. Vseeno menim, da obseg gradiva in kvaliteta podatkov, ki jih nudi, dopuščata navedene vrednostne ocene. 40 Tedaj 49-letna F. K., upokojena uradnica, je bila npr. v »dodatni prijavi« obtožena med drugim tudi, »da je decem ­ bra meseca 1940 izjavila, da bo Nemčija naredila red v Jugoslaviji. Iz tega sledi, da je vsekakor morala biti članica pete kolone v Kamniku.« (ZAL, SNČ, t. e. 4, Snč 53/45) Med procesom je tožilec obtožnico zoper njo umaknil, ker so priče izpovedale precej drugačno zgodbo. 41 Večina prijav zoper obtožene nosi datume med 7. in 10. julijem 1945.prav­no­obram­bo,­ saj­med­po­kli­ci­tak­šnih­»bra­nil­cev«­ za­sle­di­mo­ npr.­skla­di­ščni­ka,­ ura­dni­co­itd.­Pro­ce­si­pro­ ti­od­sot­nim­ob­to­žen­cem­ so­se­brez­iz­je­me­kon­ča­li­z­ ob­sod­bo.­Da­je­vse­sku­paj­spo­mi­nja­lo­ na­ne­kak­šen­ ju­stič­ni­cir­kus,­go­vo­ri­tu­di­to,­da­naj­bi­vsaj­za­ne­ka­te­re­ raz­pra­ve­pred­kam­ni­škim­ SNČ­de­li­li­vsto­pni­ce,­ in­to­ pred­vsem­ ti­stim,­ki­so­nas­pro­to­va­li­ ob­to­žen­cem,­ če­ prav­naj­bi­bi­le­raz­pra­ve­jav­ne­in­vsem­do­sto­pne.­ Ka­ sne­je­je­pred­se­dnik­ SNČ­dr.­La­sič­iz­ja­vil,­da­za­to­do­ ga­ja­nje­v­Kam­ni­ku­ni­ve­del,­si­cer­bi­ga­bil­pre­pre­čil. 42 Pred­SNČ­so­sto­pi­li­tu­di­ne­ka­te­ri­kam­ni­ški­umet­ni­ki.­ V­Ljub­lja­ni­so­ta­ko­so­di­li­kam­ni­ški­oper­ni­pev­ki­Va­le­ri­ji­ Heybal,­ki­so­jo­ob­to­ži­li,­da­je­»bi la na po slo vil nem obi­ sku pri fa ši stič ne mu voj ne mu zlo čin cu Gra zi o li ju, ko je od ha jal iz Ljub lja ne in izme nja la sli ke z nje go vo že no; da je pe la v nem šči ni dve ari ji v Tannhäuserju, na kon­ cer tu tri nem ške pe smi za Zim sko noč v Uni o nu; da je bi la pri na ci stič ne mu hlap cu Ru pni ku na ča ju sku paj z De bev cem Ci ri lom, 43 da je bi la pri krv ni ku Rösenerju na ve čer ji, kjer se je za dr ža la do 4. ure zju traj.«­Za­ra­di­ teh­pre­stop­kov­ je­bi­la­ob­so­je­na­na­4­le­ta­iz­gu­be­na­ro­ dne­ča­sti­in­na­6­me­se­cev­lah­ke­ga­pri­sil­ne­ga­de­la,­pri­ če­mer­se­ni­nih­če­spra­še­val­o­iz­bi­rah,­pred­ka­te­re­je­ bi­la­po­stav­lje­na­ v­ti­stem­ča­su.44­V­Kam­ni­ku­pa­sta­se­ pred­SNČ­zna­šla­tu­di­sli­kar­Maks­Ko­želj­in­med­voj­ni­ ka­pel­nik­kam­ni­ške­god­be­Ivan­Ul­man.­Pr­vi­je­bil­ob­to­ žen,­da­je­»umet ni ško so de lo val z oku pa tor jem ta ko, da je ko pi ral Hi tler je ve por tre te, /.../, da je svo jo sli­ kar sko umet nost po sta vil do ce la v slu žbo oku pa tor ja in nje go vih hlap cev, kar je de lal na de be lo ta ko, da je po pol no ma za šel iz svo je ga umet ni ške ga po kli ca.«45 Dru­ge­ga­so­ob­to­ži­li,­da­je­po­smr­ti­ka­pel­ni­ka­ Fran­ca­ Vid­mar­ja­or­ga­ni­zi­ral­ kam­ni­ško­god­bo,­dal­nje­ne­uni­for­ me­opre­mi­ti­z­na­ci­stič­ni­mi­ sim­bo­li­ter­da­je­glas­be­ni­ke­ med­oku­pa­ci­jo­si­lil­k­so­de­lo­va­nju­ v­god­bi.46­Oba­umet­ ni­ka­sta­bi­la­pred­so­di­ščem­ spoz­na­na­ za­ne­dol­žna,­ po­tem­ko­so­se­ob­to­žbe­iz­ka­za­le­za­laž­ne. O­di­rek­tnem­ vpli­vu­KP­na­de­lo­va­nje­SNČ­se­je­ne­ mo­go­če­spre­ne­ve­da­ti:­ pri­mar­ni­na­men­nje­go­ve­ga­ de­ lo­va­nja­ni­bil­le­kaz­no­va­ti­dom­nev­ne­ pre­stop­ke­ zo­per­ na­ro­dno­čast,­to­rej­po­jem,­ki­ga­na­me­no­ma­ ni­so­ni­ ko­li­pov­sem­opre­de­li­li,­am­pak­od­vze­ti­ugled,­po­li­tič­no­ moč,­eko­nom­sko­ sa­mo­stoj­nost­ osum­lje­nih­ ter­ta­ko­ so­ci­al­no­izo­li­ra­ti­lju­di,­ki­bi­lah­ko­pred­stav­lja­li­ opo­zi­ci­ jo­no­vi­obla­sti.­To­je­bi­lo­v­ča­su­pri­prav­na­vo­li­tve­po­le­ti­ 1945­po­se­bej­po­mem­bno,­ saj­je­ob­sod­ba­na­iz­gu­bo­ na­ro­dne­ča­sti­po­me­ni­la­ iz­bris­iz­vo­lil­ne­ga­ime­ni­ka.­ KP­je­ta­do­ga­ja­nja­ usmer­ja­la­ pov­sem­za­ve­stno­in­na­ črt­no.­Čla­ni­me­stne­ga­ ko­mi­te­ja­KP­so­to­po­u­da­ri­li­še­ pred­za­čet­kom­de­lo­va­nja­so­di­šča,­ko­so­na­se­stan­ku­ 42 Roman Brunšek, Procesi , 113. Tudi v pritožbi Antona Cererja st. proti odločitvi Okrožnega izvršnega odbora ljubljanskega okrožja zaradi odklonitve izdaje potrdila o obstoju obrtne pravice pritožitelj v zvezi z delovanjem kamniškega SNČ na-va ja, »da je bilo kamniško sodišče narodne časti blokirano in da so dobivali vstopnice samo tisti, ki so pričali proti meni.« (KAM 113 – Javno tožilstvo Kamnik, t. e. 7, a. e. 53. Prepis, brez datuma, verjetno konec leta 1946) 43 Ciril Debevec (1903–1973), režiser, igralec, publicist, peda-gog in prevajalec. Večino ustvarjalnega življenja je posvetil režiserskemu delu v ljubljanski drami in operi. 44 ZAL, SNČ, t. e. 1, Snč. 5/45. 45 ZAL, SNČ, t. e. 4, Snč 61/45. 46 ZAL, SNČ, t. e. 4, Snč 58/45.na­lo­go­SNČ­opre­de­li­li­s­sle­de­či­mi­be­se­da­mi:­ »So di šče na ro dne ča sti. Oži go sa ti je tre ba ti ste, ki so pri kri ti in bi v bo do če na ši obla sti in na ro du lah ko ško do va li – po se bno na bo do čih vo li tvah.«47­Zdi­se,­da­je­pre­bi­val­ stvo­tu­di­sa­mo­za­ču­ti­lo­to­vr­stna­oza­dja­te­ga­so­di­šča,­ kar­je­na­te­re­nu­za­ču­ti­la­tu­di­KP.­Kam­ni­ški­ko­mu­ni­sti­ so­o­tem­raz­prav­lja­li­ že­ko­nec­ju­li­ja­1945,­ko­so­na­se­ stan­ku­ugo­tav­lja­li,­ da­npr.­v­Tu­hinj­ski­do­li­ni­»ni opa zi ti no be ne ga raz vo ja re ak ci je. [...] Dru ga čen po lo žaj je v Kam ni ku in Ko men di, kjer je re ak ci ja do bi la pre cej tr­ dna tla. Pred vsem lju dje ne odo bra va jo so di šča na ro­ dne ča sti, kjer se je raz krin ka lo ne kaj špe ku lan tov ter voj nih do bič kar jev. Po jav lja jo se re ak ci o nar ji, ki so že v biv ši Ju go sla vi ji de la li med de lav ci ter ho če jo vo li tve boj ko ti ra ti.«48 Škan­da­loz­na­ pra­vi­ca,­ki­jo­je­de­li­lo­SNČ,­se­je­kon­ ča­la­še­iste­ga­po­le­tja.­24.­av­gu­sta­1945­je­SNOS­uki­ nil­so­di­šča­slo­ven­ske­ na­ro­dne­ča­sti­in­spre­jel­Ukaz­o­ po­mi­lo­sti­tvi­ oseb­ob­so­je­nih­ po­Za­ko­nu­o­kaz­no­va­nju­ zlo­či­nov­in­pre­stop­kov­ zo­per­slo­ven­sko­ na­ro­dno­čast,­ v­ka­te­rem­je­bi­la­ob­so­jen­cem­ od­pu­šče­na­ ka­zen­lah­ke­ ga­in­tež­ke­ga­pri­sil­ne­ga­de­la,­ka­zen­iz­gu­be­dr­žav­ljan­ ske­ča­sti­pa­se­je­ome­ji­la­na­iz­gu­bo­po­li­tič­nih­pra­vic.49 Sled­nje­je­po­me­ni­lo­po­se­bno­te­ža­vo­zla­sti­za­ob­so­je­ne­ di­ja­ke­in­štu­den­te,­saj­jim­je­oblast­po­leg­iz­gu­be­vo­lil­ne­ pra­vi­ce­in­mož­no­sti­za­po­slo­va­nja­v­dr­žav­nih­ služ­bah­z­ raz­lič­ni­mi­ ured­ba­mi­ one­mo­go­či­la­ tu­di­na­dalj­nje­izo­ bra­že­va­nje. 50­Za­ple­nje­ne­ga­ pre­mo­že­nja­ ni­so­vra­ča­li.­ Kaz­ni­iz­gu­be­po­li­tič­nih­pra­vic­so­iz­zve­ne­le­še­le­v­za­ čet­ku­pet­de­set­ih­ let.­Do­kon­čno­ me­sto­de­lo­va­nju­SNČ­ on­kraj­me­ja­ci­vi­li­zi­ra­no­sti­ je­da­lo­še­le­Ustav­no­so­di­šče­ Re­pu­bli­ke­Slo­ve­ni­je,­ki­je­ko­nec­sep­tem­bra­ 1998­odlo­ či­lo,­da­so­bi­le­do­loč­be­Za­ko­na­o­kaz­no­va­nju­ zlo­či­nov­ in­pre­stop­kov­ zo­per­slo­ven­sko­na­ro­dno­čast­»v­ča­su­ na­stan­ka­in­upo­ra­be­te­ga­za­ko­na­v­nes­kla­dju­ s­splo­ šni­mi­prav­ni­mi­na­če­li,­ki­so­jih­v­ča­su­nji­ho­ve­uve­lja­vi­ tve­priz­na­va­li­ci­vi­li­zi­ra­ni­na­ro­di.« 51 Vpliv­re­ vo­ lu­ ci­ o­ nar­ ne­obla­ sti­na­de­ lo­re­ dnih­so­ dišč O­vpre­že­no­sti­ po­voj­ne­ga­ sod­stva­v­re­vo­lu­ci­o­nar­ni­ voz­KP­je­bi­lo­že­do­sti­na­pi­sa­ne­ga­ in­ni­raz­lo­ga,­da­bi­ o­tem­dvo­mi­li.­Zna­ni­so­ve­li­ki­mon­ti­ra­ni­pro­ce­si,­ki­jih­ je­ta­krat­na­oblast­pri­re­ja­la­v­Ljub­lja­ni,­naj­prej­zo­per­ re­snič­ne­in­na­miš­lje­ne­ so­de­lav­ce­ oku­pa­tor­ja,­ voj­ne­ do­bič­kar­je­ in­dom­nev­ne­ zlo­čin­ce,­o­ka­te­rih­so­te­da­ nji­me­di­ji­iz­jem­no­pris­tran­sko,­ po­li­tič­no­an­ga­ži­ra­no­ in­ pre­na­pih­nje­no­ po­ro­ča­li.­S­so­dni­mi­spek­ta­kli­je­oblast­ dvi­go­va­la­ la­stno­sa­mo­za­vest,­ pri­do­bi­la­nad­zor­nad­ eko­nom­ski­mi­ sred­stvi­ob­so­jen­cev,­ po­tol­kla­am­bi­ci­je­ mo­re­bit­nih­ ide­o­lo­ških­ nas­prot­ni­kov,­ ljud­stvu­pa­da­ja­ la­ne­spor­no­spo­ro­či­lo,­da­so­se­daj­no­vi­ča­si,­da­je­z­ no­vi­mi­go­spo­dar­ji­ pri­šla­no­va­pra­vi­ca,­ki­ne­iz­ha­ja­le­iz­ 47 ZAL, KAM 126, t. e. 7, Zapisnik 2. sestanka Mestnega komiteta KPS Kamnik, 3. 7. 1945. 48 ZAL, KAM 126, t. e. 6, Zapisnik seje 3. aktiva komunistov kamniškega okraja, 30. 7. 1945. 49 UL, 25. 8. 1945 50 Npr. Uredba o prepovedi šolanja, obiskovanja tečajev in opravljanja izpitov (UL, 8. 8. 1945); Uredba o prepovedi šolanja, obiskovanja tečajev in opravljanja izpitov na stroko ­ vnih šolah iz področja ministrstva za industrijo in rudarstvo (UL, 12. 9. 1945) itd. 51 Odločba Ustavnega sodišča RS, št. U-I-248/96, 30. 9. 1998.za­ko­na,­am­pak­iz­ob­čut­ka­ljud­stva­za­pra­vi­co,­ljud­stvo­ pa­je­pred­stav­lja­la­ KP.­Da­so­ob­to­žen­ci­in­nji­ho­ve­dru­ ži­ne,­če­so­pre­ži­ve­li­in­osta­li­v­do­mo­vi­ni,­iz­teh­pro­ce­ sov­iz­šli­kot­so­ci­al­no,­po­li­tič­no­in­eko­nom­sko­ uni­če­ne­ ose­be,­ob­so­je­ne­na­ti­ho­ži­vo­tar­je­nje­ v­de­že­li­senc­in­ pod­stal­nim­nad­zo­rom,­ nam­go­vo­re­šte­vil­na­pri­če­va­ nja. Na­Kam­ni­škem­ v­pr­vem­po­voj­nem­ ob­dob­ju­ni­bi­lo­ nič­dru­ga­če.­KP­se­je­z­do­ga­ja­njem­ pred­okraj­nim­so­ di­ščem­re­sno­ukvar­ja­la­in­tu­di­sprem­lja­la­ od­zi­ve­lju­di­ na­iz­re­če­ne­sod­be.­Nes­tri­nja­nje­ jav­no­sti­s­sod­bo­so­ dišč­je­bi­lo­za­lo­kal­no­KP­po­se­bej­zo­pr­no,­sploh­če­se­ je­v­zve­zi­s­tem­spon­ta­no­za­če­la­ka­ka­ne­nad­zo­ro­va­na­ ak­tiv­nost,­kot­npr.­zbi­ra­nje­pod­pi­sov­v­ko­rist­ob­to­žen­ ca,­na­slav­lja­nje­ pro­šenj.­Če­prav­naj­bi­po­voj­no­ljud­sko­ sod­stvo­slo­ne­lo­tu­di­na­ob­čut­ku­ljud­stva­za­pra­vič­nost,­ tak­šnih­ne­nad­zo­ro­va­nih­ do­ga­janj­KP­ni­pri­pi­so­va­la­ te­ mu­ob­čut­ku,­am­pak­de­lu­»re­ak­ci­je«,­ to­rej­na­zad­nja­ško­ mi­sle­čim,­se­bič­nim­nas­prot­ni­kom­ no­ve­ga­re­ži­ma,­ka­ te­rih­glav­ni­na­men­je­bi­la­ohra­ni­tev­sta­rih­pri­vi­le­gi­jev.­ V­le­tu­1945­je­kam­ni­ška­ KP­ljud­sko­ne­o­do­bra­va­nje­ sod­nih­in­dru­gih­po­stop­kov­ zaz­na­la­kar­ne­kaj­krat,­ mor­ da­naj­moč­ne­je­ v­ča­su­de­lo­va­nja­SNČ.52­Si­tu­a­ci­ja­se­je­ še­bolj­od­kri­to­po­no­vi­la,­ko­naj­bi­Kam­ni­ča­ni­ za­če­li­kar­ po­treh­li­ni­jah­zbi­ra­ti­pod­pi­se­pod­proš­njo­obla­stem­za­ po­mi­lo­sti­tev­ med­voj­ne­ga­ žu­pa­na­ba­ro­na­Reh­ba­cha. 53 V­za­čet­ku­sep­tem­bra­ 1945­je­ce­li­ca­okraj­nih­re­fe­ren­ tov­OF­v­zve­zi­s­tem­pro­ce­som­ skle­ni­la,­da­je­v­pro­ce­ su­zo­per­nek­da­nje­ga­ žu­pa­na­ »tre ba po i ska ti do ka ze, da je on re snič no kriv. Par ti ja naj si vza me za na lo go, da bo lju di o tem tu di pre pri ča la.«54­Ka­že­to­rej,­da­je­ ime­la­kam­ni­ška­KP­še­sep­tem­bra­ ob­ču­tek,­da­do­ka­zi­ o­žu­pa­no­vi­kriv­di­ni­so­bi­li­še­ni­ti­naj­de­ni,­če­prav­je­bil­ Reh­bach­are­ti­ran­že­ka­kih­šti­ri­najst­dni­po­voj­ni,­to­rej­ vsaj­tri­me­se­ce­prej. Po­ša­stna­raz­sež­nost­ so­dne­ga­pre­ga­nja­nja­ in­jav­ne­ ga­bla­te­nja­v­pr­vem­ob­dob­ju­po­voj­ni­je­raz­vi­dna­tu­di­ iz­so­dne­kal­va­ri­je,­ki­so­jo­obla­sti­pri­re­di­le­kam­ni­ški­ dru­ži­ni­Ce­rer­je­vih.­ Dru­ži­na­je­ime­la­v­la­sti­zna­no­go­ stil­no,­po­dje­tje­Ce­rer­pa­se­je­ukvar­ja­lo­tu­di­z­dru­gi­ mi­de­jav­nos­tmi,­ pred­vsem­s­tr­go­vi­no­z­le­som.55­Ker­je­ 52 Op. 48. 53 Windschnurer, Leta 1945, 114. 54 ZAL, KAM 126, t. e. 6, Zapisnik VI. rednega sestanka celice okrajnih referentov pri okrajnem odb. OF, 2. 9. 1945. 55 Družina Cerer pred vojno poslovno ni bila zelo uspešna. Zaradi prezadolženosti je bila leta 1938 na dražbi prodana njihova družinska hiša v Maistrovi ulici. Kupil jo je Kmetijski hranilni in posojilni dom v Ljubljani, družina pa je v njej še naprej živela in ohranila predkupno pravico. Jeseni leta 1940 so se Cererjevi z upravnim odborom Kmetijskega hranilnega in posojilnega doma že dogovarjali o prenosu lastništva nazaj na družino, a je vse skupaj preprečila vojna. Februarja 1939 so člani družine ustanovili Družbo Cerer, v kateri je bil oče Anton Cerer st. poslovodja, njegova žena Marija in hči Minka pa družabnici. Med vojno, leta 1943, je prišlo do preosnovanja družbe, v katero so kot družabniki vsto pili tudi sinovi Albert, Stane in Anton ml. Deleži v družbi so se s tem prerazporedili, in sicer tako, da je imel Anton Cerer st. 20 %, žena Marija 35 %, hči Minka 30 %, sinovi pa po 5 %. Marca 1943 so Nemci Cererjeve nasilno izselili iz hiše in v njej naredili »nemško hišo«. Pod streho jih je vzel kamniški mesar Vincenc Grčar s Šutne. Med vojno so Nemci Antona Cererja st. dvakrat zaprli: prvič že aprila 1941, ko so ga poslali v Begunje in Šentvid, drugič pa 7. 12. 1943, ko so ga odpeljali s 16 Kamničani v Begunje, kjer je ostal do aprila 1944. Po izpustitvi iz taborišča so ga okupacijske Razprave­–­družbena­zgodovinaRazprave­–­družbena­zgodovina 86 87dru­žba­Ce­rer­v­zad­njem­le­tu­voj­ne,­po­pri­si­li­oku­pa­cij­ skih­obla­sti,­iz­se­ka­va­la­ goz­do­ve,­so­po­slo­vo­djo­ An­to­na­ Ce­rer­ja­st.­po­sta­vi­li­pred­SNČ­pod­ob­to­žbo,­da­je­svo­je­ po­dje­tje­po­sta­vil­v­slu­žbo­oku­pa­tor­ja.­ Pred­SNČ­je­sto­ pi­la­tu­di­nje­go­va­hči­Min­ka­Ce­rer,­ki­so­jo­v­eni­da­ljših­ pri­jav­ob­to­že­va­li­ vse­ga­mo­go­če­ga,­ od­te­ga,­da­je­med­ voj­no­za­slu­ži­la­s­pre­pro­da­jo­ kva­sa,­upo­rab­lja­la­ oku­pa­ tor­je­va­pre­voz­na­sred­stva,­do­dom­nev­ne­ ne­do­stoj­ne­ zve­ze­s­»Šva bom Mo zer jem«.­Ker­so­pri­če­ovr­gle­ob­ tož­be­in­po­u­da­ri­le­nje­no­ak­ti­vi­stič­no­ de­lo­za­OF,­je­bi­la­ Min­ka­opro­šče­na. 56­An­ton­Ce­rer­st.­pa­je­bil­spoz­nan­ za­kri­ve­ga­in­ob­so­jen­na­za­plem­bo­ pre­mo­že­nja­ in­na­ 10­let­iz­gu­be­na­ro­dne­ča­sti.­Ka­sne­je­je­ob­so­je­ni­po­ dal­na­Okrož­no­so­di­šče­v­Ljub­lja­ni­proš­njo­za­obno­vo­ po­stop­ka,­ ki­ji­je­bi­lo­ugo­de­no.­V­po­nov­nem­ so­je­nju­ je­so­di­šče­13.­9.­1946­sod­bo­SNČ­v­ce­lo­ti­raz­ve­lja­vi­ lo­in­ob­to­žen­ca­ opro­sti­lo.­To­se­je­zgo­di­lo­tu­di­za­ra­di­ po­sre­do­va­nja­ pred­se­dni­ka­ SA­ZU­dr.­Fran­ce­ta­Ki­dri­ča,­ ki­se­je­zav­zel­za­dru­ži­no­Ce­rer­v­pi­smu,­ki­ga­je­pre­ jel­vla­dni­Od­de­lek­za­upra­vo­na­ro­dne­ga­ pre­mo­že­nja.­ V­ njem­je­iz­po­sta­vil­vlo­go­oče­ta­Ce­rer­ja,­ki­ga­je­spoz­nal­ v­ta­bo­ri­šču­v­Be­gu­njah­kot­or­ga­ni­za­tor­ja­ de­la­za­OF­ na­Kam­ni­škem,­ pa­tu­di­iz­hva­lež­no­sti­ za­po­moč,­ki­je­ je­bil­de­le­žen­od­dru­ži­ne­Ce­rer­je­vih,­ pred­vsem­ Min­ke,­ »ko mi je, ne znan cu, upa la pri ne sti pa ket, med tem ko kaj ta ke ga ni upal sto ri ti no ben mo jih so ro dni kov in no ben mo jih ljub ljan skih pri ja te ljev. In ta kih pa ke tov je sle di lo poz ne je še mno go, mno go tu di na Du naj.«­Aka­ de­mik­v­svo­jem­pi­smu­opo­mi­nja­tu­di­na­to,­»da je bil oče Ce rer pr vi po sla nec v sta ri Ju go sla vi ji, ki je za go­ var jal zve zo z ZSSR in da za to ni smel bi ti dru gič iz vo­ ljen.«57­Dr.­Ki­drič­je­ka­sne­je­na­obnov­lje­nem­ so­dnem­ pro­ce­su­na­sto­pil­tu­di­kot­pri­ča.­Opro­stil­na­ sod­ba­za­ Ce­rer­ja­je­pri­obla­sti­na­le­te­la­na­pre­cej­ne­go­do­va­nja.­ Iz­Kam­ni­ka­so­Kon­trol­ni­ko­mi­si­ji­pri­Pred­sed­stvu­ vla­de­ pi­sa­li,­da­naj­bi­bi­la­opro­stil­na­ sod­ba­zo­per­Ce­rer­ja­po­ oblasti prisilile, da je privolil, da njegovo podjetje seka v gozdovih, ki so jih določile. Preden je začel s sečnjo, se je Anton st. obrnil na Gospodarsko komisijo OF, kjer so mu sečnjo dovolili, a pod pogojem, da poskrbi, da les ne zapusti Slovenije. Potrebno je povedati, da je vsa družina Cererjevih med vojno simpatizirala z osvobodilnim gibanjem in ga aktivno podpirala. Sinova Stane in Anton ml. sta leta 1944 prostovoljno stopila v partizane, hči Minka pa je bila prizadevna aktivistka OF, ki je gmotno podpirala pripadnike osvobodilnega gibanja, njihove družine in tudi družine, ki jih je okupator izselil. Tudi sin Albert je gmotno vseskozi podpiral osvobodilno gibanje, sam pa vanj zaradi bolezni oči ni vstopil. Po koncu vojne so otroci Antona Cererja st. od Kmetijskega hranilnega in posojilnega doma svojo družinsko hišo oktobra 1945 odkupili za 550.000 din in svojo last-ninsko pravico tudi vknjižili v zemljiško knjigo. Kljub temu se v hišo niso mogli vseliti: po koncu vojne jo je zasedla vojska, nato pa je imel OLO Kamnik v njej uradniško menzo, sindikalni klub in stanovanja za pet uradnikov. OLO Kamnik je tako zakonitim lastnikom še nekaj časa po vknjižbi lastninske pravice oviral razpolaganje z nepremičnino. (Po različnih dokumentih, ki so v KAM 113, t. e. 7, a. e. 53.) 56 SNČ, 64/65. 57 KAM 113, t. e. 7, a. e. 53, pismo dr. Franceta Kidriča, 12. 7. 1946. Iz priloženega gradiva (odlomek stenografa) je razvidno, da je imel Anton Cerer 28. 2. 1934 na zasedanju Narodne skupščine v Beogradu govor, v katerem je poudaril gospodarske uspehe Sovjetske zveze, kjer »ustvarja sedanji režim za nas nepojmljive gospodarske rezultate, ki gredo v fantastičnost,« zaradi česar tedanja Kraljevina Jugoslavija ne bi smela, »kakor je to sedaj, odbijati tudi v bodoče že večkrat ponujeno roko. Zavedati se moramo, da brez Rusije ni mogoča gospodarska obnova [...].«miš­lje­nju­lju­di­ »pro ti pri do bi tvam na ro dno osvo bo dil ne bor be«.­Mo­ti­lo­jih­je­tu­di,­da­je­Ki­drič­se­del­ves­čas­pro­ ce­sa­v­dvo­ra­ni,­gle­de­so­dni­ka,­ki­je­Ce­rer­ja­opro­stil,­pa­ so­za­hte­va­li,­ »da se ta ke so dni ke, ka te ri ne upoš te va jo pri če va nje vseh prič in pra vil ne ga raz so ja nja, kon tro li­ ra ter ne do pu šča, da bi zo pet za ve dli na ša so di šča v ko rup ci jo, tem več, da de la jo sa mo v ko rist ljud stva.«58 Med­tem­ko­je­An­ton­Ce­rer­st.­sku­šal­opra­ti­svo­je­ do­bro­ime,­so­nje­go­vi­štir­je­odra­sli­otro­ci,­kot­za­se­bni­ ki­in­ne­kot­dru­žba­Ce­rer,­od­Kme­tij­ske­ga­ hra­nil­ne­ga­ in­po­so­jil­ne­ga­ do­ma­od­ku­pi­li­sta­ro­dru­žin­sko­hi­šo,­ki­ jo­je­dru­ži­na­za­ra­di­pre­za­dol­že­no­sti­ iz­gu­bi­la­na­dra­žbi­ le­ta­1938,­in­si­cer­za­550.000­ta­krat­nih­di­nar­jev,­pri­ če­mer­so­mo­ra­li­na­je­ti­350.000­din­kre­di­ta­pri­kam­ ni­ški­Me­stni­hra­nil­ni­ci.­ Na­kup­hi­še­s­stra­ni­Ce­rer­je­vih­ otrok­je­na­le­tel­na­od­por­pri­kam­ni­škem­ Okraj­nem­ ljud­skem­od­bo­ru­(OLO),­ura­dno­za­to,­ker­je­za­hte­val,­ da­Ce­rer­je­vi­otro­ci­po­vr­ne­jo­tu­di­stro­ške­med­voj­nih­ oku­pa­tor­je­vih­ in­ve­sti­cij­v­hi­šo,­prav­mo­go­če­pa­je,­da­ tu­di­za­to,­ker­je­OLO­pro­sto­re­v­hi­ši­upo­rab­ljal­ za­ura­ dni­ško­men­zo­ter­sta­no­va­nja­ in­se­upo­ra­bi­zgrad­be­ni­ že­lel­od­po­ve­da­ti. 59­So­dni­po­stop­ki­se­ve­da­ni­so­te­kli­ le­zo­per­po­sa­mez­ne­ čla­ne­dru­ži­ne,­am­pak­tu­di­zo­per­ dru­žbo­Ce­rer. Raz­lič­ne­po­stop­ke­ pro­ti­Ce­rer­je­vim­ so­po­zor­no­ sprem­lja­li­ tu­di­v­kam­ni­ški­KP.­V­za­pi­sni­ku­kam­ni­ške­ me­stne­kan­di­dat­ne­ ce­li­ce­KP­z­za­čet­ka­de­cem­bra­ 1945­be­re­mo­osu­plji­vo­od­kri­to­pi­sa­nje­o­tem,­da­je­ kam­ni­ška­ me­stna­ce­li­ca­KP­»do bi la na lo go od okraj­ ne ga ko mi te ta, da pre vza me od go vor nost or ga ni za ci­ je za raz pra vo pro ti dru žbi Ce rer. Vso za de vo za raz­ pra vo sta pre vze la tov. U. T. in B. A. Ce li ca pre dla ga, da se vse te pri če ka kor ing. Ku mer, Rak, Alojz Ce rer iz Ra dom lja po kli če jo za ne de ljo na Okraj ni od bor v so bo štev. 42 ob 9. uri do pol dne, kjer bo do pri pra vi li na črt za raz pra vo. Tov. Beš ter bo šel na raz pra vo kot za stop nik Me stne ga od bo ra Kam nik.« 60­Iz­za­pi­sa­ne­ga­ je­to­rej­mo­go­če­pred­vi­de­va­ti,­ da­je­okraj­ni­ko­mi­te­čla­ ne­me­stne­ce­li­ce­za­dol­žil,­da­pri­pra­vi­jo­pri­če­na­pri­ča­ nje.­Ka­ko­te­me­lji­ta­je­bi­la­pri­pra­va­in­kaj­je­ob­se­ga­la,­ ne­ve­mo.­Ne­kaj­dni­ka­sne­je­je­Ljud ska pra vi ca­po­ro­ ča­la­o­raz­pra­vi­pred­Okrož­no­ko­mi­si­jo­za­ugo­tav­lja­nje­ voj­ne­ga­do­bič­ka,­ki­je­po­te­ka­la­pro­ti­dru­žbi­Ce­rer­iz­ Kam­ni­ka­in­pro­ti­fir­mi­Ko­vi­na­iz­Kra­nja.­Ing.­Ku­mer,­ ena­izmed­prič,­ki­se­ome­nja­jo­v­ci­ti­ra­nem­za­pi­sni­ku,­ si­cer­je­bil­član­kam­ni­ške­ me­stne­ce­li­ce­KP,­je­pred­ ko­mi­si­jo­pri­čal­o­go­lju­fi­vem­ knji­go­vod­stvu­ fir­me­Ce­rer.­ Ča­so­pi­sni­ čla­nek­opi­su­je­An­to­na­Ce­rer­ja­st.­kot­gra­ be­žlji­ve­ga­ so­de­lav­ca­ oku­pa­tor­ja,­ ki­je­lju­di­si­lil,­da­so­ pri­vo­li­li­v­se­ka­nje,­jih­po­leg­te­ga­go­lju­fal­pri­izme­ri­in­ pla­či­lu­po­se­ka­ne­ga­ le­sa.­Na­raz­pra­vi­naj­bi­nav­zo­či­ do­ma­či­ni­pri­po­ve­do­va­li,­ da­»ni imel ob za čet ku voj ne 58 ZAL, KAM 113, t. e. 7. a. e. 53, Dopis kontrolni komisiji pri Predsedstvu Vlade LRS, 29. 10. 1946. 59 ZAL, KAM 113, t. e. 7, a. e. 53, Poročilo o družbi Cerer, 17. 8. 1946. 60 ZAL, KAM 126, t. e. 7, Zapisnik 7. sestanka mestne celice št. 2, 7. 12. 1945. V mestu sta delovali dve partijski celici: prva je bila mestna celica 1, celica 2 pa je bila kandidatna, ki je z delovanjem začela oktobra 1945 in je sicer pogosto sestankovala skupaj s celico 1. Iz vsebine zapisnika ni jasno, ali gre za pripravo prič za pričanje pred sodiščem ali za pričanje pred Okrožno komisijo za ugotavljanje vojnega dobička, katere prva razprava je bila nekaj dni kasneje na Ministrstvu za finance v Ljubljani.no be ne imo vi ne, da je bil do vra tu za ko pan v dol go vih, zdaj pa po se du je mi li jon sko pre mo že nje. Po osvo bo­ di tvi je Ce rar ku pil z de nar jem, ki ga je pri do bil v ča su voj ske s ta ko ne sram nim po če tjem, hi šo za 550.000 din.« Ljud ska pra vi ca iz­po­sta­vi­tu­di­to,­da,­ker­je­mo­ral­ Ce­rer­»kme tom vr ni ti že pre cej le sa, mu je ko mi si ja za ugo tav lja nje voj ne ga do bič ka pri so di la 1.200.000 din, ki jih mo ra v ce lo ti iz pla ča ti.«61­Za­va­ja­jo­če­ in­zlo­na­mer­ no­po­ro­ča­nje­ Ljud ske pra vi ce­ni­bi­lo­na­ključ­no.­ Bi­lo­ je­pov­sem­v­kon­tek­stu­ na­čr­ta­obla­sti,­da­se­do­ko­plje­ do­eko­nom­skih­ sred­stev­vpliv­nih­po­sa­mez­ni­kov.­ Za­to­ je­bi­lo­v­pri­me­ru­Ce­rer­je­vih­ naj­prej­po­tre­bno­uni­če­nje­ ose­bne­ga­do­sto­jan­stva­ ter­iz­ni­če­nje­med­voj­nih­ za­slug­ za­OF,­za­kar­je­bi­lo­zlo­rab­lje­no­ re­vo­lu­ci­o­nar­no­ sod­ stvo,­na­to­odre­ka­nje­ za­ko­ni­te­pra­vi­ce­do­upo­ra­be­hi­še­ ter­kon­čno­mon­ti­ra­ni­po­stop­ki­pred­raz­ni­mi­ko­mi­si­ja­ mi­in­bla­te­nje­v­me­di­jih.­Do­ga­ja­nje­ je­tež­ko­ra­zum­lji­vo­ pred­vsem­za­to,­ker­je­šlo­za­lju­di,­ki­so­med­voj­no­z­OF­ so­de­lo­va­li­ in­ob­ve­li­kem­ose­bnem­tve­ga­nju­po­ma­ga­li­ ro­ja­kom­v­sti­ski.­Ce­rer­je­vi­se­ve­da­ni­so­bi­li­edi­ni­med­ voj­ni­po­moč­ni­ki­ par­ti­za­nov,­ ki­so­se­mo­ra­li­za­svo­je­ pra­vi­ce­bo­ri­ti­v­ne­skon­čnih­ so­dnih­kal­va­ri­jah.­ Po­dob­ no­je­npr.­na­dom­žal­skem­ kon­cu­iz­ku­sil­tu­di­Franc­ Maj­dič­z­Vi­ra­pri­Dom­ža­lah,­ ki­je­med­voj­no­z­ve­li­ki­mi­ ko­li­či­na­mi­ mo­ke­po­ma­gal­par­ti­za­nom,­ po­voj­ni,­po­le­ti­ 1945­pa­ga­je­Kra­jev­ni­ljud­ski­od­bor­iz­bri­sal­iz­vo­lil­ne­ ga­ime­ni­ka.­Pot­do­svo­je­vo­lil­ne­pra­vi­ce­je­mo­ral­iska­ti­ po­so­di­ščih.­Mar­ca­1946­je­v­zve­zi­z­njim­ Slo ven ski po ro če va lec­po­ro­čal,­da­je­bi­la­agrar­nim­in­te­re­sen­tom­ »raz de lje na zem lja in dus tri jal ca Maj di ča, ki je ni ko li ni sam ob de lo val. Zdaj bo do na tej zem lji do se da nji baj­ tar ji in dni nar ji ter polj ski de lav ci kot la stni go spo dar ji ora li in se ja li. Ši ro ko so jim v sre či ža re li obra zi, ko so za ti ka li ko li če.«62 Vsi­so­dni­po­stop­ki­ne­po­sre­dno­ po­voj­ni­ni­so­bi­li­po­ li­tič­ni,­to­je­ja­sno,­saj­v­vseh­po­stop­kih­po­voj­na­oblast­ ni­ime­la­po­li­tič­nih­in­te­re­sov.­Ka­dar­pa­so­po­li­tič­ni­in­te­ re­si­bi­li,­se­ni­so­iz­bi­ra­la­sred­stva­za­uve­lja­vi­tev­ re­vo­lu­ ci­o­nar­ne­vo­lje.­Za­slu­ge­za­osvo­bo­di­tev­ ni­so­po­ma­ga­le.­ Po­ča­si­je­po­sta­ja­lo­ja­sno,­da­je­čas­osvo­ba­ja­nja­ mi­mo­ in­da­je­na­sto­pil­čas­do­kon­čne­iz­ved­be­so­vje­ti­za­ci­je,­ v­ka­te­ri­rav­na­nje­med­voj­no­ni­bi­lo­bis­tve­no.­To­se­je­ zde­lo­tu­di­Fran­ce­tu­Ki­dri­ču,­ki­je­v­ome­nje­nem­ pi­smu­ za­pi­sal,­da­se­mu­zdi,­da­»so v Kam ni ku pri šli na kr mi lo v go to vih stva reh tu di lju dje, ki ima jo ma slo na gla vi, ki so bi li prej vse dru go, ka kor pri sta ši na še ga gi ba nja, a ho če jo se daj z ugo no bi tvi jo na ših pr vo bor cev od vr ni ti vsak sum od se be. Ta ko se mi zdi, a sre čen bom, če se iz ka že, da to ni res.« 63 Zdi­se,­da­v­ne­ka­te­rih­od­mev­nej­ših­ so­dnih­pro­ce­sih­ na­Kam­ni­škem ­re­vo­lu­ci­o­nar­ne ­obla­sti­ni­so­že­le­to­lik­ šne­ga­uspe­ha,­kot­bi­si­že­le­le.­Vse­ka­kor­osta­ja­od­pr­to­ vpra­ša­nje,­ ali­je­bil­kam­ni­ški­okraj­v­tem­ozi­ru­ka­ka­ po­se­bnost­ zno­traj­slo­ven­ske­ga­ pro­sto­ra.­Re­la­tiv­no­vi­ sok­de­lež­opro­sti­tev­pred­SNČ­in­za­pi­sni­ki­lo­kal­nih­ce­ lic­KP­da­je­jo­mi­sli­ti,­da­lju­dje­iz­maj­hnih­sre­din,­kar­je­ Kam­nik­vse­ka­kor­bil,­ni­so­bi­li­pre­ti­ra­no­do­jem­lji­vi­za­ pro­pa­gan­do­ pro­ti­lju­dem,­o­ka­te­rih­med­voj­nem­ de­lo­ va­nju­je­ime­la­jav­nost­po­zi­tiv­no­mne­nje,­ki­je­v­ve­li­ki­ 61 Prva razprava proti vojnim dobičkarjem, LP , 11. 12. 1945, 4. 62 Delitev zemlje na Viru pri Domžalah, SP , 7. 3. 1946, 6. 63 Op. 57.me­ri­go­to­vo­slo­ne­lo­na­ose­bni­iz­kuš­nji.­Ja­sno­je­tu­di,­ da­so­mo­ra­le­bi­ti­ne­ka­te­re­pri­ja­ve­pri­prav­lje­ne­ iz­jem­no­ sla­bo,­za­to­se­po­stav­lja­vpra­ša­nje,­ ka­ko­so­sploh­pri­ šle­pred­ka­te­ro­ko­li­ so­di­šče.­Kot­smo­vi­de­li­v­pri­me­ru­ An­to­na­Ce­rer­ja,­je­k­nje­go­vi­opro­sti­tvi­ned­vom­no­ pri­po­ mo­glo­ose­bno­poz­nan­stvo­ z­dr.­Fran­ce­tom­ Ki­dri­čem,­ saj­je­že­sa­ma­pri­sot­nost­ ugle­dne­ga­ aka­de­mi­ka­ in­ oče­ta­Bo­ri­sa­Ki­dri­ča­v­so­dni­dvo­ra­ni­de­lo­va­la­kot­iz­ja­ va­za­se.­Če­prav­je­vla­da­jo­ča­ide­o­lo­gi­ja­sod­stvo­vi­de­la­ kot­re­vo­lu­ci­o­nar­no­ oro­žje,­to­v­kon­kret­nih­ za­de­vah­ni­ bi­lo­po­pol­no­ma­ pod­vr­že­no­ le­par­tij­skim­ di­rek­ti­vam.­ Na­men­so­dnih­cir­ku­sov,­ka­kr­šno­je­bi­lo­npr.­kam­ni­ško­ SNČ,­je­bil­ide­o­lo­ško­pro­pa­gan­dni.­ So­di­šče­v­njem­ni­ na­sto­pa­lo­ kot­ne­od­vi­sen­ or­gan,­ki­ima­na­men­ne­pris­ tran­sko­raz­so­ja­ti­med­to­žil­stvom­ in­ob­to­že­no­stran­ko,­ am­pak­kot­po­da­ljšek­hru­me­če,­pro­pa­gan­dno­ ob­de­la­ ne­mno­ži­ce­v­av­di­to­ri­ju,­ ki­je­mo­ra­la­do­bi­ti­ob­ču­tek,­ da­je­za­do­šče­no­ nje­ne­mu­ču­tu­za­pra­vič­nost,­ kar­naj­ bi­se­vi­de­lo­tu­di­v­odlo­či­tvi­so­di­šča.­V­tem­ozi­ru­je­bi­la­ re­vo­lu­ci­o­nar­na­ oblast­na­nek­na­čin­ujet­ni­ca­la­stne­ga­ po­pu­li­zma­ in­ta­ko­dol­žna­ob­ča­sno­po­slu­ša­ti­»ljud­ski­ čut­za­pra­vi­co«,­če­tu­di­ji­to­ni­bi­lo­všeč.­V­ve­li­kih­in­me­ dij­sko­po­kri­tih­so­dnih­pro­ce­sih­do­ka­kih­pre­se­ne­čenj­ se­ve­da­ni­mo­glo­pri­ti. V­zve­zi­s­po­voj­nim­re­vo­lu­ci­o­nar­nim­ sod­stvom­je­po­ tre­bno­po­ve­da­ti,­da­je­obram­ba­ob­to­žen­cev­ v­od­mev­ nej­ših­pro­ce­sih­ter­ja­la­od­za­go­vor­ni­kov­ ob­to­žen­cev­ ne­ma­lo­krat­ ve­lik­po­gum.­Obla­sti­so­v­me­di­jih­ne­ma­ lo­krat­os­tro­obra­ču­na­va­le­ s­so­dni­ki,­ki­so­si­upa­li­raz­ so­di­ti­v­nas­pro­tju­s­pri­ča­ko­va­nji­ in­od­vet­ni­ki,­ki­so­svoj­ po­klic­oprav­lja­li­ne­ozi­ra­je­se­na­za­hte­ve­obla­sti­oz.­ »ljud­stva«.­ Od­za­go­vor­ni­ka­ se­je­ne­ka­ko­pri­ča­ko­va­lo,­ »da bi od vet nik mo ral bra ni ti zlo čin ca sa mo ta ko, da bi po ma gal so dni ku –ljud stvu«­in­naj­bi­ne­»ja ha li na mr tvih čr kah mr tve sta re za go vor ni ške prak se, ka te­ re cilj je vse lej bil [...] ob to žen ca 'iz vle či', pa če prav je bi la nje go va kriv da vsem na dla ni. Ta ke za go vor ni ke bo ljud stvo prej ali slej mo ra lo kli ca ti na od go vor.«64 Sa­mo­stoj­no­ in­pro­fe­si­o­nal­no­ od­vet­niš­tvo­ pač­ni­bi­lo­ v­in­te­re­su­sod­stva,­ki­je­slu­ži­lo­kot­»oro­žje«­obla­sti­in­ ka­te­re­ga­učin­ko­vi­tost­ so­od­vet­ni­ki­s­svo­jim­de­lom­lah­ ko­znat­no­okr­ni­li.­Do­bro­le­to­ka­sne­je,­mar­ca­1947,­je­ tu­di­kam­ni­ško­okraj­no­so­di­šče­pre­je­lo­stro­go­za­u­pno­ okrož­ni­co­ re­pu­bli­ške­ga­ jav­ne­ga­to­žil­stva,­v­ka­te­ri­to­ žil­stvo­v­zve­zi­s­pre­go­nom­ po­li­tič­nih­nas­prot­ni­kov­ po­ ro­ča,­da­so­iz­prak­se­ugo­to­vi­li,­ »da so mno gi po li tič ni ob so jen ci, ki nam jih je pre da la UDB v iz ved bo ka zen­ ske ga po stop ka, ob šli iz vr še va nje za slu že ne kaz ni na ta na čin, da so se po slu ži li vseh za kon skih prav nih sred stev za omi li tev iz re če ne kaz ni. [...] Ob so jen ci ozi­ ro ma njih svoj ci se po slu žu je jo vseh teh prav nih sred­ stev ta ko dol go, do kler vseh ne iz čr pa jo, za tem pa zač ne jo zo pet iz no va. Kon čno le naj de jo pri me ren čas in na čin za to, da se jim le po sre či izmuz ni ti se iz dr ža­ va nju kaz ni ali pa vsaj znat no zni ža ti iz re če no ka zen. [...] Vse to pa ni v in te re su nas, ki smo po li tič ne osum­ ljen ce go ni li z vso upra vi če nos tjo kot na še po li tič ne nas prot ni ke na za tož no klop z na me nom, da oču va­ 64 Zagovorniku črnorokca g. advokatu dr. I. C. Oblaku, SP , 14. 12. 1945, 2. V članku propagandne narave avtor dr. Metod Mikuž obračunava z odvetnikom dr. Oblakom, ki je branil pred sodiščem obtoženega medvojnega pripadnika Črne roke Franca Živaliča. Razprave­–­družbena­zgodovinaRazprave­–­družbena­zgodovina 88 89mo od ta kih ele men tov na šo dru žbe no in eko nom sko ure di tev in jih izo li ra mo.«65­Tak­šen­po­gled­na­prav­no­ dr­ža­vo,­ka­te­re­dol­žnost­naj­bi­bil­tu­di­pre­gon­lju­di­za­ ra­di­nji­ho­ve­ga­ pre­pri­ča­nja,­ se­je­v­prak­si­ohra­nil­do­ raz­pa­da­Ju­go­sla­vi­je. Uso­da­ura­ dni­ ka Te­me­lji­te­ga­ pre­gle­do­va­nja­ in­či­šče­nja­je­bil­de­le­žen­ tu­di­uprav­ni­apa­rat.­Šte­vil­ni­uslu­žben­ci­ iz­pred­voj­ne­ga­ ča­sa­so­bi­li­od­pu­šče­ni­ ali­pa­ni­so­do­bi­li­no­ve­ga­de­lov­ ne­ga­me­sta.­Per­so­nal­ni­ od­de­lek­pri­Pred­sed­stvu­ Na­ ro­dne­vla­de­je­že­sre­di­ma­ja­1945­po­slal­okrož­ni­co,­ v­ka­te­ri­je­bi­lo­za­pi­sa­no,­naj­v­dr­žav­ni­apa­rat­pri­de­jo­ »lju dje, ki so do kon ca pre že ti mo ral no po li tič nih osnov na še bor be. Sa mo ta ka der bo znal ču va ti pri do bi tve na še voj ne.« 66­Med­pri­do­bi­tve­voj­ne­ni­so­uvr­šča­li­le­ pri­dob­lje­ne­ svo­bo­de,­am­pak­tu­di­iz­ved­bo­re­vo­lu­ci­je,­ ki­ je­prav­v­ti­stih­maj­skih­dneh­sto­pa­la­v­svo­jo­naj­bolj­ tra­gič­no­fa­zo.­Pro­ces­či­šče­nja­je­po­te­kal­tu­di­na­ni­žjih­ ni­vo­jih­uprav­ne­ga­ apa­ra­ta,­to­rej­na­ni­vo­ju­okraj­nih­ ljud­skih­od­bo­rov,­ob­čin­skih­ ljud­skih­od­bo­rov­(ObLO)­ in­kra­jev­nih­ljud­skih­od­bo­rov­(KLO),­ki­so­ta­koj­po­voj­ ni­na­do­me­sti­li­ nek­da­nje­okra­je­in­ob­či­ne.­Nad­njim­ so­bde­le­par­tij­ske­ce­li­ce,­ki­so­ma­ja­1945­vznik­ni­le­ v­uprav­nih­or­ga­nih,­v­po­sa­mez­nih­ KLO­in­se­ve­da­tu­di­ pri­or­ga­nih­OF,­ki­je­s­kon­cem­voj­ne­po­sta­la­or­ga­ni­ za­cij­ski­okvir­mno­žič­ne­ga­ po­li­tič­ne­ga­ udej­stvo­va­nja­ in­ hkra­ti­oro­dje­ude­ja­nja­nja­ po­li­ti­ke­KP.­Da­v­po­voj­nem­ dr­žav­nem­ apa­ra­tu­ni­bi­lo­pro­sto­ra­za­lju­di,­ki­so­med­ voj­no­de­jan­sko­de­lo­va­li­pro­ti­na­ro­dno­o­svo­bo­dil­ne­mu­ gi­ba­nju,­je­sa­mo­u­mev­no.­ Pri­oce­nje­va­nju­ mo­ral­no­po­ li­tič­ne­pri­mer­no­sti­ sta­rih­dr­žav­nih­uslu­žben­cev­ in­pri­ na­stav­lja­nju­ no­vih­se­je­oblast­na­sla­nja­la­ na­pi­sne­ oce­ne­oz.­ka­rak­te­ri­sti­ke,­ ki­so­jih­o­po­sa­mez­ni­kih­ iz­ da­ja­li­ljud­ski­od­bo­ri,­par­tij­ske­ce­li­ce­in­dru­gi­or­ga­ni.­ V­svo­jih­oce­nah­so­se­ozi­ra­li­na­pred­voj­no­ po­li­tič­no­ usmer­je­nost­ in­de­lo­va­nje­ po­sa­mez­ni­ka,­ na­nje­gov­ med­voj­ni­odnos­do­oku­pa­tor­ja­ in­NOB­ter­na­odnos­do­ »no­ve­po­li­tič­ne­stvar­no­sti«.­ No­vim­obla­stem­so­pred­ stav­lja­li­te­ža­vo­pred­vsem­ lju­dje,­ki­so­bi­li­gle­de­pred­ voj­ne­ga­in­med­voj­ne­ga­ de­lo­va­nja­ne­o­po­reč­ni,­ ven­dar­ so­bi­li­v­ide­o­lo­škem­ ozi­ru­ne­za­nes­lji­vi.­ Tak­šne­so­sku­ ša­li­od­stra­ni­ti­na­vse­mo­go­če­na­či­ne,­jim­vze­ti­ugled,­ zma­njša­ti­ po­men­nji­ho­ve­med­voj­ne­ pod­po­re­NOB­ali­ jo­ce­lo­pri­ka­za­ti­zgolj­kot­ne­za­do­stno­ po­moč,­ki­je­iz­ vi­ra­la­iz­ose­bne­ga­ ko­ri­sto­ljub­ja­ in­pre­ra­čun­lji­vo­sti.­ Na­ se­stan­ku­kam­ni­ških­ par­tij­skih­ce­lic­1­in­2­so­de­cem­ bra­1945­npr.­skle­ni­li­vze­ti­na­zna­nje­na­ro­či­lo­Cen­ tral­ne­ga­ko­mi­te­ja­KPS,­da­se­po­vseh­ura­dih­opra­vi­ kon­tro­la­oz.­da­se­»pre re še ta jo vsi ura di, kak šne lju di ima jo tam za po sle ne. Na pra vi ti je tre ba sez nam ura­ dni kov, ki so za po sle ni po po sa mez nih ura dih« .67­A­či­ šče­nje­kam­ni­ških­ ura­dov­se­je­pri­če­lo­že­me­se­ce­prej.­ Sep­tem­bra­ 1945­je­ce­li­ca­okraj­nih­re­fe­ren­tov­ pri­ okraj­nem­od­bo­ru­OF­Kam­nik­(OO­OF­Kam­nik)­skle­ni­la,­ 65 ZAL, KAM 113, t. e. 6, a. e. 31, okrožnica Javnega tožilstva LRS o kontroli nad pravnimi sredstvi, 19. 3. 1947. 66 Okrožnica z dne 21. 5. 1945, citirano po: Jože Prinčič: Slo­ven sko gospodarstvo v drugi Jugoslaviji, Zbirka zgodovinski viri za srednje šole, Ljubljana, Modrijan, 1997, 20. 67 ZAL, KAM 126, t. e. 7, Zapisnik sestanka mestnih celic štev. 1 in 2 z dne 19. 12. 1945.da­se­zo­per­uslu­žben­ce­ Ja­plja,­Hu­do­ma­la­ in­Bro­zo­vi­ ča­»po i šče jo do ka zi, na pod la gi ka te rih se jih bo lah ko od pu sti lo iz slu žbe in to ta koj.«68­Ti­tri­je­ura­dni­ki­se­ v­ohra­nje­nih­ za­pi­sni­kih­ ome­nje­ne­ ce­li­ce­KP­tu­pr­vič­ in­zad­njič­po­ja­vi­jo­sku­paj.­Uso­de­osta­lih­iz­do­ku­men­ tov­ni­raz­bra­ti,­do­ne­ke­me­re­pa­je­mož­no­sprem­lja­ti­ do­ga­ja­nje­v­zve­zi­s­pr­vim­ome­nje­nim,­ Ja­pljem,­saj­an­ ti­pa­tij­do­nje­ga­ni­go­ji­la­le­ce­li­ca­okraj­nih­re­fe­ren­tov,­ am­pak­tu­di­me­stna­ce­li­ca­KP.­V­nje­nem­za­pi­sni­ku­iz­ fe­bru­ar­ja­1946­be­re­mo,­da­je­Ja­pelj­»uslu žbe nec pri gre mi ju tr gov cev. Sme je se bor zi de la in nam, češ da je do bil slu žbo. Ten den ca pa je, da se ga od stra ni iz slu žbe.«69­Iz­na­ve­de­ne­ga­ bi­bi­lo­mo­go­če­ce­lo­skle­pa­ti,­ da­je­Ja­pelj­slu­žbo­v­dr­žav­ni­upra­vi­v­vme­snem­ ča­su­ res­iz­gu­bil­in­se­kma­lu­na­to,­pro­ti­pri­ča­ko­va­njem­ lo­ kal­ne­par­ti­je,­uspel­za­po­sli­ti­pri­ome­nje­nem­ gre­mi­ju­ tr­gov­cev.­Ka­kor­ko­li­že,­vo­lja­KP­se­je­hi­tro­ure­sni­či­la.­ V­ ar­hiv­skem­ gra­di­vu­Okraj­ne­ga­ so­di­šča­v­Kam­ni­ku­nam­ reč­naj­de­mo­proš­njo­za­po­mi­lo­sti­tev,­ ki­jo­je­An­ton­Ja­ pelj­na­slo­vil­ na­ome­nje­no­so­di­šče­ju­li­ja­ 1947.70­Ja­pelj­ je­bil­na­mreč­ma­ja­1947­za­ra­di­uta­je­ob­so­jen­na­de­ set­me­se­cev­pri­sil­ne­ga­de­la­z­od­vze­mom­ pro­sto­sti.­V­ proš­nji­za­po­mi­lo­sti­tev­ na­ve­de,­da­je­v­ča­su­oku­pa­ci­ je­slu­žbo­val­kot­ura­dnik­na­med­voj­ni­ob­či­ni­Ho­mec,­ kjer­je­de­jav­no­pod­pi­ral­par­ti­zan­sko­ gi­ba­nje­ta­ko,­da­ je­iz­da­jal­pe­ku­Aloj­zi­ju­Vav­pe­ti­ču­iz­Šmar­ce­na­kaz­ni­ce­ za­mo­ko,­da­je­ta­lah­ko­do­stav­ljal­kruh­par­ti­za­nom.­ Vse­ga­sku­paj­naj­bi­v­le­tih­1941–1943,­ ko­je­de­lal­na­ Hom­cu,­za­par­ti­za­ne­na­me­nil­za­16–18.000­ kg­mo­ke­ na­kaz­nic.­Pek­Vav­pe­tič­je­Ja­plje­vo­iz­ja­vo­pi­sno­po­tr­dil­ in­do­dal­še,­da­je­pre­ko­Ja­plja­do­bi­val­400–600­ kg­ mo­ke­me­seč­no.­Re­snič­nost­ Ja­plje­ve­in­ Vav­pe­ti­če­ve­iz­ ja­ve­na­kon­cu­po­tr­ju­je­tu­di­Kra­jev­ni­ljud­ski­od­bor­Ho­ mec,­ka­te­re­ga­iz­ja­va­ga­opi­še­tu­di­kot­člo­ve­ka,­ki­je­bil­ »ves čas ve sten in poš ten ura dnik, uvi de ven do pre bi­ val stva, ter jim je šel na ro ke ko li kor mu je bi lo mo go če v nje go vi slu žbe ni dol žno sti.«71­V­zve­zi­z­Ja­plje­vo­proš­ njo­za­po­mi­lo­sti­tev­ se­je­so­di­šče­na­No­tra­nji­od­sek­ pri­Okraj­nem­ljud­skem­od­bo­ru­Kam­nik­(OLO­Kam­nik)­ obr­ni­lo­s­proš­njo,­»da ugo to vi te in po ro ča te, če je ob­ so je ni An ton Ja pelj res so de lo val v na ro dno osvo bo dil­ nem gi ba nju po na lo gu ali z odo bri tvi jo vod stva OF.« 72 Od­go­vor­OLO­Kam­nik­Okraj­ne­mu­ so­di­šču­je­bil­za­Ja­ plja­uni­ču­joč.­Med­dru­gim­so­na­ve­dli,­da­je­bil­ura­dnik­ Ja­pelj­vso­voj­no­v­na­ve­zi­z­lo­kal­ni­mi­čr­no­bor­zi­jan­ci­ in­ pre­kup­če­val­ci,­ med­nji­mi­tu­di­s­pe­kom­Vav­pe­ti­čem,­ ki­ da­se­je­v­ča­su­oku­pa­ci­je­ »z vsem opo mo gel in na ku­ pil stro je itd.«­Če­prav­priz­na­va­jo,­ da­je­z­na­kaz­ni­ca­mi­ do­bav­ljal­mo­ko,­od­ka­te­re­je­je­v­re­sni­ci­šlo­pre­cej­za­ 68 ZAL, KAM 126 Okrajni komite ZKS, Kamnik 1945–1952, t. e. 6, Zapisnik VI. rednega sestanka celice okrajnih referen-tov pri okrajnem odboru OF Kamnik, 2. 9. 1945. 69 ZAL, KAM 126, t. e. 7, Zapisnik sestanka mestnih celic štev. 1 in 2 z dne 15. 2. 1946. 70 ZAL, KAM 15 Okrajno sodišče Kamnik, t. e. 100, Kr 145/47. 71 Prav tam. Zanimivo pri izjavi KLO Homec je, da je datirana z 18. marec 1947, torej pred Japljevo obsodbo zaradi utaje in da gre v bistvu za priporočilo za sprejem v službo, saj odbor Japlja, ker je bil »res zanesljiv in v vsakem oziru priporočljiv delavec v smislu Osvobodilne fronte, za sprejem v službo najtopleje priporoča.« Izjava torej potrjuje, da je moral Japelj po februarju 1946 res ostati brez službe in da je marca 1947 kandidiral za delovno mesto. 72 ZAL, KAM 150, t. e. 100, Kr 145/47, Zahteva sodišča, 19. 7. 1946.po­tre­be­par­ti­zan­ske­ga­ bo­ja,­hkra­ti­po­u­dar­ja­jo,­ da­de­ lo­»ka te ro je iz vr še val tov. Ja pelj ni bi lo or ga ni zi ra no, ka kor tu di de lo tov. Vav pe ti ča ni bi lo de lo po li ni ji OF, am pak v to li ko, da si je on ob dr žal ti sti čas ab si sten co pro ti obla sti oku pa tor ja, ka kor tu di, da je imel pra vi len odnos do NOV, pred ka te ro je imel ve lik strah. De lal pa je vse sko zi v skla du s po li ti ko An gle žev in je da nes nas prot nik se da nje ga dru žbe ne ga re da.«­OLO­Kam­nik­ so­di­šču­pri­po­ro­ča,­ »da se tov. Ja pelj An ton ne po mi lo­ sti z ozi rom na gor nje na ved be.«73­Pri­bra­nju­na­ve­de­ ne­ga­od­go­vo­ra­OLO­Kam­nik­pa­de­v­oči­z­rde­čo­bar­vo­ pod­čr­ta­no­ me­sto,­kjer­pi­še,­da­Ja­plje­vo­de­lo­ »ni bi lo or ga ni zi ra no«,­iz­če­sar­je­skle­pa­ti,­da­se­je­to­ne­ko­mu­ zdel­po­mem­ben­ po­da­tek.­So­di­šče­je­Ja­plje­vo­proš­njo­ za­vr­ni­lo,­iz­obraz­lo­ži­tve­ odloč­be­pa­je­raz­vi­dno,­da­je­ bi­la­v­ce­lo­ti­ute­me­lje­na­ na­me­sto­ma­dvo­um­nem­ mne­ nju­OLO,­ki­je­s­po­da­no­iz­ja­vo­uspe­šno­iz­ni­čil­med­voj­ ne­za­slu­ge­ura­dni­ka­Ja­plja­in­pe­ka­Vav­pe­ti­ča. Ome­nje­ni­pr­im­er­go­to­vo­ni­bil­osam­ljen.­ Zno­va­bo­ de­v­oči­dej­stvo,­da­pod­po­ra­NOB­in­člo­ve­ko­lju­bno­ de­ lo­med­voj­no,­ne­gle­de­na­ob­seg­de­la­in­sto­pnjo­tve­ga­ nja,­pri­po­voj­ni­obla­sti­ni­šte­lo­nič,­če­tak­šno­de­lo­va­nje­ ni­bi­lo­po­ve­za­no­z­OF,­če­to­rej­ni­uži­va­lo­bla­go­slo­va­ KP,­ki­je­v­OF­ime­la­vo­dil­no­vlo­go.­V­svo­ji­pri­to­žbi­na­ Okrož­no­so­di­šče­v­Ljub­lja­ni,­ki­jo­je­Ja­pelj­vlo­žil­1.­sep­ tem­bra­1947,­opra­vi­ču­je­ ne­po­ve­za­nost­ svo­je­ga­člo­ve­ ko­lju­bne­ga­ de­la­z­OF­z­dej­stvom,­da­je­mo­ral­de­lo­va­ti­ skri­vaj­in­sa­mo­i­ni­ci­a­tiv­no,­ za­to­ta­krat­ni­mo­gel­mi­sli­ti­ na­»po ve za nost in ča ka ti na na vo di la, ker je bi la po tre­ ba in po moč nuj na in ista od za čet ka naj več od vi sna od pro sto vo ljne ga na gi ba po sa mez ni ka.« 74­A­oblast­ za­tak­šno­ute­me­lje­va­nje­ ni­ime­la­po­slu­ha.­Zdi­se,­da­ Ja­pelj­ni­ra­zu­mel­do­be,­v­ka­te­ri­se­je­zna­šel.­Ko­mu­ni­ stič­na­dr­ža­va­ni­ne­že­le­la­ne­ce­ni­la­sa­mo­i­ni­ci­a­tiv­nih­ sa­ma­ri­ja­nov.­ Kot­vsa­ka­dik­ta­tu­ra­je­bi­la­ob­se­de­na­ od­ po­tre­be­po­nad­zo­ru,­od­lju­di­je­pri­ča­ko­va­la­ pred­vsem­ po­kor­šči­no,­sa­mo­i­ni­ci­a­tiv­nost­ pa­je­po­go­sto­do­je­ma­la­ kot­svo­je­gla­vost,­ pro­ble­ma­tič­nost,­ sa­mo­vo­ljo­ in­pred­ vsem­kot­ne­za­nes­lji­vost. Dru­ žba­nad­ zo­ ra Pre­vzem­obla­sti,­kot­smo­vi­de­li,­na­lo­kal­nem­ni­vo­ju­ ni­bil­pre­pu­ščen­ na­klju­čju.­ Lju­dje,­ki­so­s­svo­jim­de­ lo­va­njem­ka­kor­ko­li­ogro­ža­li­de­lo­va­nje­ no­ve­obla­sti,­ so­se­hi­tro­zna­šli­v­te­ža­vah.­Re­vo­lu­ci­ja­ je­v­so­ci­al­nem­ smi­slu­po­me­ni­la­te­me­lji­to­pre­o­bli­ko­va­nje­ dru­žbe,­pri­ ka­te­ri­je­bi­la­osno­va­za­uspe­šnost­ te­me­lji­ta­iz­lo­či­tev­ vseh­»ne­ljud­skih«­ ele­men­tov­ iz­na­ro­dne­ga­ te­le­sa.­»Ne­ ljud­ski­ele­men­ti«­dru­žbe­so­bi­li­ti­sti,­ki­se­s­kon­kret­ni­mi­ po­stop­ki­re­vo­lu­ci­o­nar­ne­ga­ pro­ce­sa­ni­so­stri­nja­li­ali­pa­ so­bi­li­za­ra­di­svo­je­eko­nom­ske,­ na­zor­ske­ali­re­li­gi­oz­ne­ na­rav­na­no­sti­ z­njim­ne­zdru­žlji­vi.­ Od­vse­ga­za­čet­ka­so­ re­vo­lu­ci­o­nar­ne­ obla­sti­te­»ele­men­te«­ po­i­me­no­va­le­ z­iz­ ra­zom­»re­ak­ci­ja«.­ Po­li­tič­na­opo­zi­ci­ja­ko­mu­ni­stič­ne­mu­ re­ži­mu­se­po­voj­ni,­kljub­for­mal­nim­ mož­no­stim,­ de­jan­ sko­ni­mo­gla­or­ga­ni­zi­ra­ti.­ Nje­ni­vo­di­te­lji­so­bi­li­ve­či­no­ ma­v­emi­gra­ci­ji,­ v­za­po­rih­ali­dru­ga­če­one­mo­go­če­ni.­ Glav­no­oro­dje­dru­žbe­ne­ga­ nad­zo­ra­je­bi­la­Upra­va­dr­ 73 Prav tam. Odgovor OLO Kamnik Okrajnemu sodišču, 2. 8. 1946. 74 Prav tam. Pritožba proti odločbi Okrožnega sodišča v Kam- niku, Ks 165/47.žav­ne­var­no­sti­(UDV)­oz.­ud­ba.­Vse­e­no­pa­je­sprem­lja­ nje­re­ak­ci­je­oz.­ka­sne­je­ko­tra­re­vo­lu­ci­o­nar­nih­ ele­men­ tov­po­sta­la­ena­po­gla­vit­nih­ de­jav­no­sti­ par­tij­skih­ce­lic,­ še­po­se­bno­te­ren­skih.­ Ob­se­de­nost­ z­iska­njem­»no­tra­ nje­ga­so­vraž­ni­ka«­ je­bi­la­vse­do­raz­pa­da­Ju­go­sla­vi­je­ ne­raz­dru­žlji­vo­ po­ve­za­na­z­de­lo­va­njem­ KP.­No­tra­nji­so­ vraž­nik­se­je­po­jav­ljal­pov­sod­in­v­naj­raz­lič­nej­ših­ in­kar­ na­ci­jah:­od­kme­ta,­ki­je­od­dal­pre­ma­lo­krom­pir­ja,­ do­ de­lav­ca,­ki­je­pov­zro­čil­de­lov­no­ne­sre­čo,­od­ide­o­lo­ško­ »ne­iz­gra­je­ne­ga«­ uči­te­lja­do­fran­či­škan­ske­ga­ ka­te­he­ta­ in­do­so­se­da,­ki­je­imel­sti­ke­z­bra­tom­v­emi­gra­ci­ji.­ Lo­ kal­ne­par­tij­ske­ce­li­ce­so­na­svo­jem­ob­mo­čju­v­pr­vem­ ob­dob­ju­po­voj­ni­zav­ze­to­iska­le­»gnez­da«­re­ak­ci­je,­saj­ je­bil­to­del­utr­je­va­nja­pri­do­bi­tev­re­vo­lu­ci­je.Odnos­obla­ sti­do­ka­ to­ li­ ške­Cer­ kve Cer­kev­na­Slo­ven­skem,­ pred­vsem­ ka­to­li­ška,­je­bi­ la­ned­vom­no­ na­vr­hu­sez­na­ma­or­ga­ni­za­cij,­ ki­so­v­ očeh­obla­sti­ve­lja­le­za­ge­ne­ra­tor­ja­ re­ak­ci­o­nar­nih­ idej.­ Odnos­obla­sti­do­Cer­kve­je­bil­na­vi­dez­dvo­jen:­če­prav­ vsaj­spr­va­KP­ni­že­le­la­v­jav­no­sti­vzbu­ja­ti­vti­sa,­da­Cer­ kvi­nas­pro­tu­je­ za­ra­di­re­li­gi­oz­no­sti­ sa­me­po­se­bi,­je­bi­ lo­po­pol­no­ma­ ja­sno,­da­si­sto­ji­ta­ura­dna­oblast­in­vrh­ slo­ven­ske­ ka­to­li­ške­Cer­kve­v­ide­o­lo­škem­ smi­slu­na­ pov­sem­nas­prot­nih­ bre­go­vih.­Jav­na­gla­si­la­so­cer­kve­ ne­struk­tu­re­bi­ča­le­pred­vsem­z­očit­ki,­da­so­med­voj­no­ ko­la­bo­ri­ra­le­ z­oku­pa­tor­jem,­ z­nas­pro­to­va­njem­ ko­mu­ni­ zmu­pod­pi­ho­va­le­ bo­je­zno­traj­na­ro­da­itd.­Kljub­te­mu­ so­ne­ka­te­ri­du­hov­ni­ki­z­re­vo­lu­ci­o­nar­no­ oblas­tjo­do­bro­ so­de­lo­va­li­ in­z­njo­ni­so­ime­li­te­žav.­Kot­re­če­no,­so­bi­li­ med­nji­mi­tu­di­du­hov­ni­ki,­ ki­so­stik­s­KP­iska­li­že­krep­ ko­pred­voj­no. 75­Ne­ka­te­ri,­npr.­dr.­Me­tod­Mi­kuž,­so­po­ sta­li­ce­lo­po­gla­vit­no­ oro­dje­re­vo­lu­ci­o­nar­nih­ obla­sti­pri­ me­dij­skem­ obra­ču­nu­s­cer­kve­ni­mi­ struk­tu­ra­mi.­ Uso­da­ tak­šnih­»ljud­skih«­du­hov­ni­kov­ se­ve­da­ni­bi­la­pri­mer­ lji­va­z­uso­do­ti­stih,­ki­te­ga­opor­tu­ni­zma­ ni­so­zmo­gli.­ Oblast­je­vsa­ko­ura­dno­pre­ga­nja­nje­ Cer­kve­ura­dno­os­ tro­za­ni­ka­la.­Po­u­dar­ja­la­ je­lo­či­tev­Cer­kve­od­dr­ža­ve­in­ kri­la­ti­co,­da­je­ver­ska­pri­pa­dnost­ ose­bna­stvar.­De­jan­ sko­pa­je­po­li­tič­na­oblast­one­mo­go­ča­la­ in­sti­tu­ci­o­nal­no­ de­lo­va­nje­Cer­kve­in­se­–­kljub­lo­či­tvi­Cer­kve­in­dr­ža­ve­ –­ak­tiv­no­vti­ka­la­v­nje­ne­or­ga­ni­za­cij­ske­ za­de­ve.­V­me­ di­jih­so­za­ka­to­li­ško­Cer­kev­re­dno­po­u­dar­ja­li,­ da­je­bi­la­ »zme rom vla da jo ča v po li ti ki vseh dr žav, ka te rim je pri­ pa da la Slo ve ni ja. [...] Iz ko ri šču joč po bož nost ljud stva in opi ra joč se na svo jo zve zo z dr ža vo, ki ji je da ja la pod po ro in po moč, je cer kev vo di la v Slo ve ni ji pro ti na­ ro dno po li ti ko, ki je iz ko ri šča la ver ska čus tva ljud skih mno žic za po li tič ne pro gra me, [...] ki so v naj u so dnej­ ši do bi pre šli od kri to na stran na ro dne ga iz daj stva.« 76 S­pri­re­ja­njem­ šte­vil­nih­in­me­dij­sko­iz­jem­no­»po­kri­tih«­ so­dnih­pro­ce­sov­pro­ti­dom­nev­no­ iz­da­jal­ski­du­hov­šči­ni­ je­oblast­do­se­gla,­da­je­be­se­da­»iz­da­ja«­po­sta­la­sko­raj­ da­si­no­nim­za­cer­kve­ne­struk­tu­re.­S­sko­raj­po­pol­nim­ iz­bri­som­spo­mi­na­na­kul­tur­ne­in­po­li­tič­ne­za­slu­ge­ka­ to­li­ške­Cer­kve­za­slo­ven­ski­na­rod,­ki­jih­je­v­zgo­do­vi­ni­ ven­dar­le­ime­la,­so­Cer­kev­v­do­je­ma­nju­ lju­di­spra­vi­li­v­ po­lo­žaj,­v­ka­te­rem­naj­bi­se­opra­vi­če­va­la­ za­svo­je­de­ lo­va­nje­ves­čas­ob­sto­ja­na­na­ših­tleh,­pred­vsem­ pa­ 75 Op. 36. 76 Ločitev cerkve od države, LP , 18. 12. 1945, 2. Razprave­–­družbena­zgodovinaRazprave­–­družbena­zgodovina 90 91se­je­na­črt­no­us­tvar­jal­vtis,­da­gre­za­or­ga­ni­za­ci­jo,­ ki­ vse­sko­zi­vztra­ja­v­sta­nju­ne­kak­šne­ »la­ten­tne­iz­da­je«,­ kar­so­ji­oči­ta­li­tu­di­za­ra­di­nje­ne­nad­na­ci­o­nal­ne­ na­ra­ ve­in­po­ve­za­no­sti­ s­Sve­tim­se­de­žem,­ka­te­re­ga­po­men­ in­vpliv­je­oblast­ena­či­la­z­im­pe­ri­a­li­zmom,­ fa­ši­zmom­ in­po­do­bnim­ zlom.­Pred­se­dnik­ te­da­nje­hr­va­ške­vla­de­ Bakarić­je­to­v­go­vo­ru­mar­ca­1946­po­tr­dil­z­be­se­da­ mi,­da­je­že­lja­obla­sti­le,­»da se v cer kvi ne skri va tu ja im pe ri a li stič na, ozi ro ma usta ška gar ni tu ra. [...] Od­ stra nje va nje te agen tu re je za mo ta no de lo. Del te ga de la smo že iz vr ši li. Od slej ni od vi sno od nas am pak od so di šča, da iz re če svo jo b es ed o. Od cer kve že li mo sa mo to in ni če sar dru ge ga, kot da je zve sta svo je mu ljud stvu.«77 Ohra­nje­no­ ar­hiv­sko­gra­di­vo­par­tij­skih­ce­lic­s­Kam­ni­ ške­ga­ka­že,­da­so­ce­li­ce­KP­sprem­lja­le­ cer­kve­ne­za­de­ ve­na­svo­jem­po­dro­čju­in­o­njih­raz­prav­lja­le.­ Od­mev­nej­ ših­so­dnih­za­dev­zo­per­du­hov­šči­no­ na­Kam­ni­škem­ v­ pr­vem­po­voj­nem­ob­dob­ju­ni­za­sle­di­ti.­Go­to­vo­tu­di­za­to­ ne,­ker­je­ve­či­no­du­hov­ni­kov,­ z­red­ki­mi­iz­je­ma­mi,­nem­ ški­oku­pa­tor­iz­gnal­že­le­ta­1941,­za­to­na­tem­po­dro­čju­ v­zve­zi­z­med­voj­no­ko­la­bo­ra­ci­jo,­ ki­so­bi­le­po­go­ste­npr.­ na­po­dro­čju­nek­da­nje­ljub­ljan­ske­ po­kra­ji­ne,­ ni­so­pri­ šle­v­poš­tev.­Par­tij­sko­vod­stvo­iz­gna­nim­ose­bam,­to­rej­ tu­di­du­hov­ni­kom,­ po­vrat­ka­ni­olaj­še­va­lo.­ Ju­ni­ja­1945­ je­re­pu­bli­ški­mi­ni­ster­za­no­tra­nje­za­de­ve­Zo­ran­Po­lič­v­ okrož­ni­ci­po­zi­val­od­bo­re­OF,­naj­one­mo­go­či­jo­ iz­da­ja­nje­ pot­nih­do­vo­lil­nic­lju­dem,­ki­bi­jih­lah­ko­iz­rab­lja­li­za­šir­ je­nje­so­vraž­ne­pro­pa­gan­de.­ Po­se­bna­po­zor­nost­ je­ve­ lja­la­ti­stim,­ki­so­se­brez­vsa­kr­šnih­do­ku­men­tov­ vr­ni­li­iz­ dru­gih­kra­jev,­še­po­se­bej,­če­so­pri­ha­ja­li­iz­ljub­ljan­ske­ po­kra­ji­ne.­ Za­te­ose­be­je­bi­lo­uka­za­no,­naj­se­KLO­v­ kra­jih,­ka­mor­so­se­vr­ni­li,­po­za­ni­ma­jo­ o­nji­ho­vem­med­ voj­nem­za­dr­ža­nju­ pri­KLO­v­kra­jih,­kjer­so­bi­va­li­med­ voj­no.­V­zve­zi­s­tem­to­žil­stvo­ugo­tav­lja,­da­so­od­bo­ri­ OF­do­tlej­gle­de­te­ga­rav­na­li­na­pač­no,­saj­»so do vo li­ li po vra tek in de lo raz nim ad vo ka tom, tr gov cem, du­ hov ni kom, pa tu di kme tom in dru gim, ne da bi od njih za hte va li, da se iz ka že jo s pot no do vo lil ni co iz da no v kra ju, od ko der so do po to va li in ne da bi od njih za hte­ va li ka kr šen ko li do ku ment, ki bi iz pri če val nji ho vo za­ dr ža nje v ča su na ro dno o svo bo dil ne bor be.«78­Du­hov­ šči­na,­ki­se­je­kljub­te­mu­vr­ni­la,­je­ob­po­vrat­ku­tu­di­v­ na­ših­kra­jih­na­le­te­la­na­te­žak­so­ci­al­ni­po­lo­žaj,­pa­tu­di­ na­uni­če­na­žu­pni­šča­in­cer­kve.­Ker­je­bi­lo­pre­bi­val­stvo­ ve­či­no­ma­ver­no,­bi­di­rek­ten­na­stop­zo­per­du­hov­šči­no­ lah­ko­vzbu­dil­ne­po­tre­bno­ nas­pro­to­va­nje­ ljud­ski­obla­ sti.­»Pro ti du hov ni kom ne bo mo na sto pa li, ne bo mo pa jih pod pi ra li,«­so­ta­ko­skle­ni­li­v­kam­ni­škem­ me­stnem­ ko­mi­te­ju­KP­sep­tem­bra­ 1945.79­To­pa­ni­po­me­ni­lo,­da­ nad­zo­ra­nad­kle­rom­ne­bo,­saj­v­za­pi­sni­ku­se­stan­ka­ kam­ni­ških­ me­stnih­ce­lic­1­in­2­za­sle­di­mo,­ da­so­tu­di­ kam­ni­ški­ko­mu­ni­sti­do­bi­li­na­lo­go­po­da­ti­ka­rak­te­ri­sti­ke­ vseh­du­hov­ni­kov­in­uči­te­ljev. 80 Le­ta­1946­so­se­stva­ri­spre­me­ni­le.­ Že­ko­nec­le­ta­ 1945­je­moč­no­od­me­val­t.­i.­»bo­žič­ni­pro­ces«­pro­ti­du­ 77 Od cerkve ne želimo drugega, kot da je zvesta svojemu ljudstvu, LP , 26. 3. 1946, 4. 78 AS, AS 227, t. e. 1, a. e. 6, Okrožnica, 14. 6. 1945. 79 ZAL, KAM 126, t. e. 7, Zapisnik sestanka mestnega komiteja KPS , 27. 9. 1945. 80 ZAL, KAM 126, t. e. 7, Zapisnik sestanka mestnih celic 1 in 2, 28. 12. 1945.hov­ni­kom­v­Ljub­lja­ni,­v­le­tu­1946­pa­so­obla­sti­pri­pra­ vi­le­še­več­so­jenj,­pred­vsem­ pa­dva­ve­li­ka­pro­ce­sa,­o­ ka­te­rih­so­me­di­ji­ze­lo­an­ga­ži­ra­no­ po­ro­ča­li:­pro­ti­za­ greb­ške­mu­ nad­ško­fu­dr.­Aloj­zi­ju­Ste­pin­cu­in­pro­ti­ljub­ ljan­ske­mu­ ško­fu­dr.­Gre­go­ri­ju­Rož­ma­nu.­ Sled­nje­mu­ so­ pred­vo­ja­škim­so­di­ščem­ so­di­li­v­od­sot­no­sti­ av­gu­sta­ 1946,­sku­paj­z­ne­kaj­dru­gi­mi­so­ob­to­žen­ci.­ V­us­tvar­ ja­nju­pro­ti­cer­kve­ne­ga­ raz­po­lo­že­nja­ so­se­par­tij­skim­ me­dij­skim­ tro­bi­lom­v­Kam­ni­ku­pri­dru­ži­le­tu­di­lo­kal­ne­ ce­li­ce,­ki­so­se­tru­di­le­lju­dem­pred­sta­vi­ti­ in­raz­lo­ži­ti­ po­men­so­je­nja­»zlo­čin­cu«­ Rož­ma­nu.­ Ja­sno­je,­da­je­ so­je­nje­ško­fu­v­sim­bol­nem­ po­me­nu­po­me­ni­lo­so­je­nje­ ka­to­li­ški­Cer­kvi,­ki­so­ji­s­ško­fo­vo­ob­sod­bo­obla­sti­do­ kon­čno­na­de­le­oz­na­ko­iz­da­jal­ske­or­ga­ni­za­ci­je.­ Pri­svo­ jem­agi­ti­ra­nju­so­bi­li­ko­mu­ni­sti­v­me­stu­do­kaj­uspe­šni,­ saj­je­me­stna­ce­li­ca­KP­ko­nec­av­gu­sta­ugo­tav­lja­la,­ »da se po me stu splo šno kri ti zi ra sod ba voj nih zlo čin cev, da so bi li škof Rož man, Viz jak in Krek vse pre ma lo so­ je ni,« ne­ko­li­ko­slab­ši­pa­je­mo­ral­bi­ti­uspeh­na­po­de­ že­lju,­saj­so­»na se stan ku v Pa lov čah go vo ri li, da so na sod bi v Ljub lja ni pri če pod ku plje ne. Član od bo ra iz Sel, po do ma če Mi klav že vec iz Ro žič ne ga je re kel: 'Pu sti te jih ži ve ti, saj se daj je že vse mi ni lo.' Huj ska jih žu pnik iz Sel.« 81­Ome­nje­na­ ce­li­ca­KP­si­je­za­to­ma­lo­ka­sne­je­ da­la­za­na­lo­go­ »pri vseh pri li kah pred stav lja ti pro ces v Ljub lja ni in raz krin ka va ti kle ro­fa ši zem.« 82­Kaj­naj­bi­ iz­raz­»kle­ro­fa­ši­zem«­ po­me­nil­v­kam­ni­škem­ kon­tek­stu,­ ni­bi­lo­ni­ko­li­de­fi­ni­ra­no.­ Iz­raz­je­po­stal­–­in­v­ne­ka­te­ rih­kro­gih­do­da­nes­ostal­ne­kak­šen­ dež­nik,­s­ka­te­rim­ je­par­ti­ja­na­črt­no­utr­je­va­la­po­do­bo­ka­to­li­ške­Cer­kve­ kot­»pro­ti­ljud­ske«­ or­ga­ni­za­ci­je,­ in­to­z­na­me­nom,­ da­bi­ zma­njša­la­njen­ugled­med­ljud­mi­in­uni­či­la­njen­vpliv. S­po­se­bno­po­zor­nos­tjo­ se­je­ta­ko­sprem­lja­lo­ de­lo­ du­hov­ni­kov­ po­žu­pni­jah,­še­po­se­bej­v­kra­jih,­ki­so­ve­ lja­li­za­»gnez da be le gar de«­ali­re­ak­ci­je.­Tak­šen­slo­ves­ je­ime­lo­pred­vsem­po­dro­čje­Ko­men­de­in­Vo­dic,­pa­tu­di­ ne­ka­te­ri­kra­ji­na­dom­žal­skem­ kon­cu.­KP­je­na­or­ga­ ni­za­ci­je­OF­in­ce­lo­na­po­sa­mez­ne­ ko­mu­ni­ste­ na­teh­ ob­mo­čjih­gle­da­la­z­ne­za­u­pa­njem,­ saj­naj­bi­bi­li­pod­ vpli­vom­lo­kal­ne­ga­ kle­ra­in­re­ak­ci­o­nar­jev.­ V­par­ti­ji­so­ z­za­skrb­lje­nos­tjo­ gle­da­li­na­ver­sko­živ­lje­nje­svo­jih­ čla­nov­in­iz­klju­če­va­li­ iz­svo­jih­vrst­ti­ste,­ki­so­se­cer­ kve­no­po­ro­ča­li,­kr­sti­li­svo­je­otro­ke­ipd.­Po­dru­gi­stra­ni­ so­du­hov­ni­kom ­šte­li­v­sla­bo,­če­so­ko­mu­odre­kli­po­ de­li­tev­cer­kve­nih­ za­kra­men­tov.­ Ta­ko­je­mar­ca­1946­ pri­šlo­v­za­pi­snik­kam­ni­ške­ OZ­NE,­da­vo­di­ški­žu­pnik­ Pet­er­Janc­pri­spo­ve­di­ni­ho­tel­da­ti­od­ve­ze­dve­ma­fan­ to­ma,­ki­sta­bi­la­na­udar­ni­škem­ de­lu. 83­Na­splo­šno­je­ du­hov­nik­tež­ko­sto­ril­ne­kaj,­kar­bi­par­ti­jo­pre­pri­ča­lo,­ da­ne­mi­ni­ra­ljud­ske­obla­sti.­Ju­li­ja­le­ta­1946­je­bi­lo­v­ kam­ni­ški­ce­li­ci­UDV­skle­nje­no,­ da­je­tre­ba­ »vr ši ti bor­ bo pro ti kle ro fa ši zmu, mo bi li zi ra ti lju di in jim pri ka za ti na pa ke po sa mez nih du hov ni kov, ka kor vse ga cer kve­ ne ga kle ra.«84­Par­tij­ske­ce­li­ce­so­na­svo­jem­ob­mo­čju­ za­če­le­zbi­ra­ti­po­dat­ke­o­du­hov­ni­kih,­ nji­ho­vi­pa­sto­ral­ 81 ZAL, KAM 126, t. e. 7, Zapisnik sestanka mestne celice KP, 30. 8. 1946. 82 ZAL, KAM 126, t. e. 7, Zapisnik sestanka mestne celice KP, 13. 9. 1946. 83 ZAL, KAM 126, t. e. 7, Zapisnik sestanka celice KP pri Ozni Kamnik, 3. 3. 1946. 84 ZAL, KAM 126, t. e. 7, Zapisnik sestanka celice KP pri UDV Kamnik, 2. 7. 1946.ni­de­jav­no­sti,­ nji­ho­vem­odno­su­do­NOB,­mo­re­bit­nih­ sti­kih­z­re­ak­ci­jo­ali­so­vraž­no­emi­gra­ci­jo.­ Po­na­vo­di­lih­ par­tij­ske­ga­ vod­stva­je­bi­lo­po­tre­bno­že­le­ta­1945­iz­ de­la­ti­ka­rak­te­ri­sti­ke­vseh­du­hov­ni­kov­ in­uči­te­ljev. 85­To­ je­bi­lo­v­očeh­KP­očit­no­po­tre­bno,­saj­je­du­hov­šči­na­ v­pr­vem­po­voj­nem­ ob­dob­ju­kljub­pro­pa­gan­dne­mu­ in­ so­dne­mu­po­gro­mu­med­ljud­mi­še­ve­dno­uži­va­la­ugled­ in­ime­la­vpliv­ce­lo­pri­ti­stih­sku­pi­nah­lju­di,­za­ka­te­re­se­ je­pri­ča­ko­va­lo,­ da­bo­do­naj­bolj­do­jem­lji­ve­ za­spo­ro­či­lo­ re­vo­lu­ci­o­nar­ne­ obla­sti.­Ta­ko­se­je­npr.­še­v­za­čet­ku­le­ ta­1947­ugo­to­vi­lo,­da­je­v­Bla­go­vi­ci­sa­mo­6­mla­din­cev­ na­ro­če­nih­ na­Mla di no,­kar­20­pa­jih­je­na­ro­če­nih­ na­ cer­kve­ni­list­Oz na ni lo.86 Po­go­ste­je­kot­dru­gi­du­hov­ni­ki­se­v­za­pi­sni­kih­ kam­ ni­ške­par­ti­je­ome­nja­jo­fran­či­ška­ni.­ Če­prav­fran­či­ška­ ni­ni­so­ime­li­la­stne­žu­pni­je,­je­bi­la­KP­na­nje­po­zor­na­ pred­vsem­za­to,­ker­so­po­u­če­va­li­ve­ro­uk­v­šo­lah,­po­leg­ te­ga­je­KP­v­sa­mo­sta­nu­ vi­de­la­eno­od­»gnezd­re­ak­ci­ je«,­za­to­so­nad­zo­ro­va­li,­ kdo­se­tam­zbi­ra.87­Zdi­se,­da­ so­fran­či­ška­ni­ le­ta­1946­mo­ra­li­re­či­ka­ko­kon­kret­no­ b­es­ed­o­o­odno­su­obla­sti­do­Cer­kve,­za­ra­di­če­sar­se­je­ me­stni­ce­li­ci­KP­zaz­de­lo,­ »da so za če li že kar od kri to na sto pa ti pro ti nam.«­Ce­li­ca­se­je­na­to­odlo­či­la,­ »da se bo ne kaj to va ri šic ude le že va lo ma še vsa ko ne de ljo.« Za­to­na­lo­go­so­za­dol­ži­li­čla­ni­ce­SKOJ­a. 88­Ver­jet­no­so­ se­za­po­ši­lja­nje­la­stne­ga­pod­mlad­ka­ odlo­či­li,­ker­naj­bi­ bi­li­mla­di­manj­vpad­lji­vi. Šol­ stvo Po­se­bne­ga­ nad­zo­ra­je­bi­lo­de­lež­no­šol­stvo.­Naj­prej­ se­ve­da­uči­telj­ski­ka­der,­od­ka­te­re­ga­se­je,­po­leg­stro­ kov­no­sti,­pri­ča­ko­va­la­ tu­di­po­li­tič­no­mo­ral­na­ ne­o­po­reč­ nost­v­odno­su­do­ljud­ske­obla­sti,­vklju­če­nost­ v­mno­žič­ ne­or­ga­ni­za­ci­je­ OF­in­po­zi­ti­ven­odnos­do­NOB­v­ča­su­ voj­ne.­V­ob­dob­ju­ne­po­sre­dno­ po­voj­ni­so­za­ra­di­po­ma­ njka­nja­sred­nje­šol­skih­ uči­te­ljev­mar­si­kje­v­Kam­ni­ku­ de­lo­ob­dr­ža­li­tu­di­uči­te­lji,­ki­jim­no­va­oblast­še­ni­da­la­ pri­stan­ka­k­ime­no­va­nju,­ ven­dar­se­je­te­ži­lo­k­te­mu,­da­ se­to­ure­di.­Tu­di­tu­kaj­so­se­obla­sti­o­po­sa­mez­ni­kih­ in­ for­mi­ra­le­pre­ko­ka­rak­te­ri­stik,­ ki­so­jih­se­sta­vi­li­okrož­ni­ in­lo­kal­ni­par­tij­ski­or­ga­ni.­V­njih­je­bil­po­se­ben­po­u­da­ rek­ne­le­na­stro­kov­ni­uspo­sob­lje­no­sti­ in­obna­ša­nju­ po­sa­mez­ni­ka­ med­voj­no,­am­pak­na­tem,­ko­li­ko­po­zor­ no­sti­po­sve­ča­ide­o­lo­ški­vzgo­ji.89­Re­pu­bli­ško­ mi­ni­strs­ 85 ZAL, KAM 126, t. e. 7, Zapisnik sestanka mestnih celic KP 1 in 2, 28. 12. 1945. 86 ZAL, KAM 126, t. e. 7, Zapisnik sestanka celice KP pri UDV Kamnik, 26. 1. 1947. 87 Mestna celica KP je na sestanku 18. 1. 1946 npr. določila 3 člane, ki naj bi »vršili kontrolo nad duhovniki« (ZAL, KAM 126, t. e. 7. Zapisnik sestanka mestne celice KP 18. 1. 1946). Zavzetost za nadzor ni bila majhna: slaba 2 tedna kasneje je eden od članov celice lahko poročal, da »se v sa ­ mostanu shajajo S. J., L. M. in neko dekle z Vrhpolja. Stalno zahaja v samostan žena iz Srednje vasi z očali.« (Zapisnik sestanka mestnih celic 1 in 2, 1. 2. 1946) 88 ZAL, KAM 126, t. e. 7, Zapisnik sestanka mestne celice KP, 5. 7. 1946. 89 Npr. eno takšnih karakteristik, ki se nanaša na kamniškega gimnazijskega učitelja Toma Žargaja, je na zahtevo Okraj-nega komiteja KP julija 1946 sestavila sekretarka mestne celice KP. V njem je zapisano, da naj bi bil učitelj Žargaj še »stare miselnosti, katere se ne more otresti in misli, da čim izvrši svojo dolžnost v šoli, je s tem svojo nalogo že izvršil. Kot učitelj v gimnaziji ima uspehe in se trudi, toda o kaki tvo­za­pro­sve­to­je­uči­te­lje­pla­če­va­lo­ter­jih­za­to­tu­di­ svo­bo­dno­in­po­la­stni­pre­so­ji­pre­stav­lja­lo,­ vča­sih­tu­di­v­ ško­do­po­sa­mez­nih­ šol,­ki­so­se­mo­ra­le­v­ka­drov­ski­za­ dre­gi­znaj­ti­sa­me.­ Le­ta­1946­sta­bi­la­ta­ko­ s­kam­ni­ške­ na­da­lje­val­ne­ stro­kov­ne­šo­le­pre­me­šče­na­ uči­te­lja­Ivan­ Go­lob­in­Sta­ni­slav­Po­gač­nik,­ za­to­je­šo­la­osta­la­brez­ uspo­sob­lje­nih­ pre­da­va­te­ljev­ za­stro­koz­nan­stvo­ in­knji­ go­vod­stvo,­ o­če­mer­je­vod­stvo­šo­le­in­for­mi­ra­lo­ Od­de­ lek­za­stro­kov­no­šol­stvo­pri­Mi­ni­str­stvu­ za­in­dus­tri­jo­in­ ru­dar­stvo,­ pod­ka­te­re­ga­pri­stoj­nost­ je­šo­la­spa­da­la. 90 V­od­go­vo­ru­je­mi­ni­strs­tvo­ za­pi­sa­lo,­da­uči­te­lje­pla­ču­je­ in­pre­me­šča­ pro­svet­no­ mi­ni­strs­tvo­ in­da­so­»pet let ne iz kuš nje na ro dno o svo bo dil ne bor be do ka za le, da ni nih če ne na do mes tljiv.«­Šo­li­je­mi­ni­strs­tvo­ na­ro­či­lo,­naj­ pri­teg­ne­jo­ k­po­u­če­va­nju­ »stro kov nja ke, ki jih v me stu Kam ni ku po vsej ver jet no sti ne bo pri ma njko va lo. Za po u če va nje knji go vod stva pa je pri roč nik že v ti sku.«91 Na­po­dro­čju­osnov­ne­ga­ šol­stva­so­po­osvo­bo­di­tvi­ vla­da­le­iz­re­dne­ra­zme­re.­No­va­šo­la­v­Kam­ni­ku,­da­naš­ nja­OŠ­To­ma­Brej­ca,­ki­so­jo­za­če­li­gra­di­ti­že­pred­voj­ no,­so­med­voj­no­Nem­ci­si­cer­do­kon­ča­li,­ ven­dar­je­bi­la­ zgrad­ba­ob­od­ho­du­oku­pa­tor­ja­ pov­sem­opu­sto­še­na­ in­ po­pol­no­ma­ brez­šol­ske­ga­in­ven­tar­ja.­ Po­uk­v­šol­skem­ le­tu­1945/46­je­ta­ko­ste­kel­brez­uč­be­ni­kov,­ di­dak­tič­ nih­pri­po­moč­kov­ in­knjiž­ni­ce.­Ta­ko­je­bi­lo­še­mar­si­kje.­ Po­men­in­po­slan­stvo­ osnov­ne­šo­le­sta­v­tem­ča­su­pre­ se­ga­la­vzgoj­no­izo­bra­že­val­ni­ pro­ces,­še­po­se­bej­za­ ra­di­tež­kih­pre­hran­skih­ in­hi­gi­en­skih­ ra­zmer,­za­to­so­ bi­li­učen­ci­ »hi gi en sko ze lo za ne mar je ni«.­Na­zdrav­stve­ nem­pre­gle­du­v­šol­skem­le­tu­1946/47­je­bi­lo­npr.­v­ ome­nje­ni­kam­ni­ški­šo­li­med­383­učen­ci­ugo­tov­lje­nih­ 60­pri­me­rov­ga­rij­in­sr­be­či­ce.­V­istem­šol­skem­le­tu­šol­ ska­kro­ni­ka­po­ro­ča,­da­se­je­re­ak­ci­ja­na­tu­ber­ku­lin­ski­ kož­ni­test­po­ja­vi­la­pri­sko­raj­po­lo­vi­ci­mla­di­ne,­pri­če­ mer­je­bi­la­pri­50­učen­cih­ta­ko­moč­na,­da­je­bil­po­tre­ ben­ren­tgen­ski­ pre­gled.­Šol­ski­kro­nist­je­ugo­tav­ljal,­ da­ bo­tre­ba­po­sve­ti­ti­ »soc. pri li kam in pre hra ni na še mla­ di ne ve li ko več paž nje, da ne bo pre poz no in uso dno za naš na ra ščaj. Ne pri kri vaj mo re sni ce – pre hra na za do ra šča jo čo mla di no ni za do stna! Vse sla bot ne otro ke se bo med po čit ni ca mi po sla lo v zdrav stve ne ko lo ni je, manj sla bot ne pa v po čit ni ške.«92 Osnov­no­šol­ski­ pro­stor­je­po­osvo­bo­di­tvi­ po­stal­pro­ stor­po­li­tič­ne­in­dok­tri­na­ci­je.­ Na­ome­nje­ni­šo­li­so­bi­li­ npr.­že­v­šol­skem­le­tu­1945/46­vsi­učen­ci­čla­ni­pi­o­ nir­jev.­Učen­ci­so­so­de­lo­va­li­ na­šte­vil­nih­jav­nih­pri­re­di­ tvah,­pa­tu­di­šo­la­je­or­ga­ni­zi­ra­la­ šte­vil­ne­pro­sla­ve,­od­ ka­te­rih­so­bi­le­ne­ka­te­re­iz­ra­zi­to­ide­o­lo­ško­obar­va­ne:­ v­ šol­skem­le­tu­1946/47­je­ta­ko­šol­ski­ko­le­dar­ob­se­gal­ sle­de­če­pro­sla­ve:­je­se­ni­v­čast­Sve­to­zar­ju­ Markoviću,­ na­to­pro­sla­va­ob­29.­oblet­ni­ci­ok­to­br­ske­ re­vo­lu­ci­je,­ sle­di­la­je­pro­sla­va­29.­no­vem­bra,­ de­cem­bra­ je­bi­la­ pro­sla­va­v­čast­Sta­li­nu,­v­ja­nu­ar­ju­1947­ko­me­mo­ra­ci­ ja­ob­23.­oblet­ni­ci­smr­ti­Le­ni­na,­fe­bru­ar­ja­so­ime­li­pro­ sla­vo­v­čast­Pre­šer­na­in­kma­lu­na­to­še­v­čast­Rde­če­ ar­ma­de,­sle­di­la­je­pro­sla­va­ob­8.­mar­cu­–­dne­vu­že­na,­ politični vzgoji ni govora.« (ZAL, KAM 126, t. e. 6) 90 ZAL, KAM 80 – Center strokovnih šol Kamnik, t. e. 3, Dopisi 1946/47, Dopis Strokovne nadaljevalne šole Kamnik Mi- nistr stvu za industrijo in rudarstvo, 8. 9. 1946. 91 ZAL, KAM 80, t. e. 3, Dopisi 1946/47, Odgovor ministrstva za industrijo in rudarstvo, 12. 9. 1946. 92 ZAL, KAM 112, t. e. 8, Kronika, 18–21. Razprave­–­družbena­zgodovinaRazprave­–­družbena­zgodovina 92 9327.­mar­ca­so­na­pro­sla­vi­v­pri­sot­no­sti­ mi­nis­tra­To­ma­ Brej­ca­raz­vi­li­pra­por­pi­o­nir­ske­or­ga­ni­za­ci­je,­ 27.­apri­la­ so­pro­sla­vi­li­6.­oblet­ni­co­usta­no­vi­tve­ OF,­slo­ve­sno­so­ pro­sla­vi­li­1.­maj,­ki­mu­je­sle­di­lo­pro­slav­lja­nje­ 9.­ma­ ja­–­dne­va­zma­ge.­Pri­vdi­ra­nju­po­li­tič­ne­in­dok­tri­na­ci­je­ v­šol­ski­pro­stor­so­bi­li­po­sa­mez­ni­ uči­te­lji­sko­raj­brez­ mo­či,­saj­je­nad­zor­nad­nji­mi­po­te­kal­na­več­na­či­nov­in­ za­me­ri­ti­se­obla­sti­je­zlah­ka­po­me­ni­lo­iz­gu­bo­slu­žbe,­ pre­me­sti­tev­ ali­jav­no­bla­te­nje­uči­te­lja­v­ča­so­pi­sju,­ za­ go­to­vo­pa­po­os­tre­no­ sprem­lja­nje­ pe­da­go­ške­ga­ de­la.­ Ko­je­npr.­kam­ni­ška­uči­te­lji­ca­Ma­ri­ja­Pet­er­lin­ja­nu­ar­ja­ 1945­di­ja­ku­raz­tr­ga­la­na­pis­s­pa­ro­lo­»Smrt re ak ci ji!«,­ je­o­tem­raz­prav­lja­la­ me­stna­ce­li­ca­KP­in­skle­ni­la,­da­ je­tre­ba­za­de­vo­pre­i­ska­ti. 93 Hkra­ti­so­se­iz­šol­ske­ga­pro­sto­ra­v­za­se­bnost­ do­ mov­umi­ka­la­praz­no­va­nja­ z­ver­sko­ko­no­ta­ci­jo.­ V­šol­ skem­le­tu­1948/49­so­ta­ko­pr­vič­pri­re­di­li­ »no vo let no jel ko«,­saj­mla­di­na­s­»ta ki mi ob da ri tva mi po zab lja ko­ me di jo mi klav že va nja«,­če­prav­je­npr.­le­ta­1945­mi­ klav­že­va­nje­ v­Kam­ni­ku­pri­re­di­la­AFŽ­v­so­de­lo­va­nju­ s­ sin­di­ka­ti. 94­V­istem­šol­skem­le­tu­so­tu­di­pr­vič­od­pa­dle­ ve­li­ko­noč­ne­ po­čit­ni­ce,­ki­so­jih­na­do­me­sti­le­ po­čit­ni­ce­ med­27.­apri­lom­in­2.­ma­jem.­Vse­e­no­so­v­šo­li­v­ča­ su­ve­li­ke­no­či­za­be­le­ži­li­19­ne­o­pra­vi­če­nih­ izo­stan­kov.­ Šol­ska­in­špek­ci­ja­ je­v­tem­šol­skem­le­tu­lah­ko­ugo­to­ vi­la,­da­»tu kaj šnje uči telj stvo stav lja vse svo je si le za dvig pro svet ne ga ni vo ja mla di ne v du hu re snič ne pre­ da no sti(?) di a lek tič ne ga ma te ri a li zma, po po tih mar­ ksi zma­le ni ni zma in da se na črt no od stra nju je iz šol mrač njaš tvo sred nje ga ve ka.«95 Po­se­bno­vpra­ša­nje­ v­okvi­ru­šol­stva­je­bi­lo­vpra­ša­ nje­po­u­če­va­nja­ ve­ro­u­ka­v­šo­lah.­Z­uki­nja­njem­ ve­ro­u­ ka­so­obla­sti­v­šo­lah­za­če­le­že­le­ta­1945,­kar­je­med­ ljud­mi­pov­zro­či­lo­ ve­li­ko­raz­bur­je­nje. 96­Ve­ro­uk­se­je­v­ šo­lah­si­cer­še­ve­dno­po­u­če­val­do­za­čet­ka­50.­let,­ven­ dar­le­kot­iz­bir­ni­pred­met.­Na­kam­ni­ški­ni­žji­gim­na­zi­ji­ ga­je­vsaj­do­le­ta­1947­po­u­če­val­p.­Heybal,­ka­te­re­mu­ so­to­več­krat­sku­ša­li­one­mo­go­či­ti.­ Me­stna­ce­li­ca­KP­je­ o­Heybalu­raz­prav­lja­la­ npr.­ma­ja­1946,­ker­naj­bi­bil­v­ cer­kvi­»mo lil za biv še ga ško fa iz da jal ca Rož ma na«,­pri­ če­mer­so­hkra­ti­s­tem­od­pr­li­tu­di­te­mo­po­u­če­va­nja­ ve­ ro­u­ka­v­šo­li.97­Do­kon­čno­ se­je­pa­ter­isti­ce­li­ci­za­me­ril­ mar­ca­1947,­ko­naj­bi­bil­v­pri­di­gi­na­pa­del­gim­na­zij­ sko­vod­stvo,­ker­naj­bi­ovi­ra­lo­po­u­če­va­nje­ ve­ro­u­ka­in­ te­ga­pred­me­ta­ ni­vne­slo­v­spri­če­va­lo.­ Za­ra­di­te­ga­je­ ce­li­ca­Okraj­ne­mu­ ko­mi­te­ju­ZK­pre­dla­ga­la,­ da­se­mu­ od­vza­me­pra­vi­ca­po­u­če­va­nja­ ve­ro­u­ka­na­gim­na­zi­ji. 98 93 ZAL, KAM 126, t. e . 7, Zapisnik sestanka mestnih celic KP 1 in 2, 25. 1. 1946. 94 ZAL, KAM 126, t. e. 7, Sestanek mestne kandidatne celice KP, 24. 11. 1945. 95 ZAL, KAM 112, t. e. 8, Kronika, Zapis o šolskem letu 1948/49 obsega strani 33–41. 96 ZAL, KAM 126, t. e. 7, Zapisnik sestanka mestne celice KP, 13. 12. 1945. 97 ZAL, KAM 126, t. e. 7, Latinska molitev za škofa je bila pred II. vatikanskim koncilom predpisana in kot takšna obvezen del bogoslužja. Šele avgusta 1952 je bilo zaradi številnih težav v zvezi s tem duhovnikom dovoljeno, da namesto lju-bljanskega škofa dr. Gregorija Rožmana v molitvi imenujejo pomožnega škofa in apostolskega administratorja Antona Vovka. (Tamara Griesser-Pečar: Cerkev na zatožni klopi , Družina, Ljubljana 2005, 344) 98 ZAL, KAM 126, t. e. 7, Zapisnik sestanka mestne celice KP, 20. 3. 1947.Kak­šen­odnos­so­ime­li­do­ve­ro­u­ka­uči­te­lji­–­ko­mu­ni­ sti,­je­mo­go­če­raz­bra­ti­iz­do­ku­men­tov­ par­tij­ske­ce­li­ce­ pro­svet­nih­ de­lav­cev,­ki­je­bi­la­v­Kam­ni­ku­usta­nov­lje­na­ še­le­sep­tem­bra­ 1947.­Po­uk­ve­ro­u­ka­so­na­črt­no­ovi­ra­li­ na­šte­vil­ne,­tu­di­pre­cej­pre­me­te­ne­ na­či­ne:­v­enem­od­ za­pi­sni­kov­ iz­le­ta­1949­ta­ko­npr.­be­re­mo,­naj­se­»pred vsa ko uro ve ro u ka vpe lje te lo vad ba ali pa naj se učen­ ce od pe lje na ek skur zi jo. Ti ukre pi bo do tu di pre cej do pri ne sli, da se obisk ve ro u ka zma njša.« 99­Svo­je­vr­ sten­pri­tisk­na­di­ja­ke,­ki­so­obi­sko­va­li­ ve­ro­uk,­je­KP­ iz­va­ja­la­tu­di­pre­ko­svo­je­di­ja­ške­ce­li­ce,­ki­je­de­lo­va­la­ na­kam­ni­ški­gim­na­zi­ji,­ka­te­re­čla­ni­so­med­di­ja­ki,­ki­so­ ve­ro­uk­obi­sko­va­li,­ iska­li­in­for­ma­tor­je,­ ki­so­po­ro­ča­li,­o­ čem­se­je­pri­ve­ro­u­ku­go­vo­ri­lo. 100­Kljub­te­mu­je­v­kam­ ni­škem­okra­ju­še­v­šol­skem­le­tu­1951/52­obi­sko­va­lo­ ve­ro­uk­od­4813­osnov­no­šol­cev­ 3747­(77,9­%),­izmed­ 1299­gim­na­zij­cev­ v­okra­ju­pa­jih­je­k­ve­ro­u­ku­ho­di­lo­ 780­(60­%). 101 Za­ sle­ do­ va­ nje­»re­ ak­ ci­ je« Če­prav­je­bil­nad­zor­nad­Cer­kvi­jo­in­šol­stvom­bis­ tve­ne­ga­po­me­na­v­bo­ju­zo­per­dom­nev­no­ re­ak­ci­jo,­ni­ ka­kor­ni­sta­bi­la­edi­na.­Zdi­se,­da­so­par­tij­ske­ce­li­ce,­ še­po­se­bej­ti­ste­na­te­re­nu­in­v­in­dus­trij­skih­ obra­tih,­ sa­me­se­be­vi­de­le­kot­ne­kak­šen­ ne­u­ra­den­ po­da­ljšek­ re­pre­siv­nih­ dr­žav­nih­or­ga­nov,­kot­so­bi­le­UDV,­ljud­ska­ mi­li­ca­in­voj­ska.­Pr­va­le­ta­po­osvo­bo­di­tvi­ je­bil­nad­ zor­nad­pre­bi­val­stvom­ po­tre­ben­za­ra­di­šte­vil­nih,­pred­ vsem­go­spo­dar­skih­ ukre­pov,­ki­so­jih­lju­dje­krep­ko­ ob­ču­ti­li­in­jih­po­go­sto­spre­je­ma­li­ z­ne­go­do­va­njem.­ V­ šte­vil­nih­pri­me­rih­so­iz­ra­ze­na­ro­dne­ga­ ne­za­do­volj­stva­ pri­pi­so­va­li­ pri­kri­te­mu­ de­lo­va­nju­ re­ak­ci­je­oz.­opo­zi­ci­je­ –­iz­ra­za­sta­v­tem­ob­dob­ju­rab­lje­na­kot­so­po­men­ki.­ »Re­ak­ci­o­nar­je«­ so­naj­po­go­ste­je­ na­šli­med­pre­mož­nej­ ši­mi­kme­ti,­in­dus­tri­al­ci,­ obrt­ni­ki,­kle­rom,­go­stil­ni­čar­ji,­ so­ro­dni­ki­emi­gran­tov,­ vi­dni­mi­čla­ni­pred­voj­ne­ga­ druž­ be­ne­ga­in­po­li­tič­ne­ga­ živ­lje­nja­ter­se­ve­da­med­ljud­mi,­ ki­naj­bi­ime­li­ne­ga­ti­ven­odnos­do­no­vih­obla­sti­za­ra­di­ med­voj­nih­ do­god­kov.­ Greh,­ki­so­ga­pri­pi­so­va­li­ »re­ak­ci­ o­nar­jem«,­je­bil­pred­vsem­v­dom­ne­vi,­da­za­ra­di­ohra­ni­ tve­nek­da­njih­ ne­u­pra­vi­če­nih­ pri­vi­le­gi­jev­ de­lu­je­jo­pro­ti­ ukre­pom­ljud­ske­obla­sti.­ Za­pi­sni­ki­kam­ni­ških­ par­tij­skih­ce­lic­ka­že­jo­stal­no­ sprem­lja­nje­ re­ak­ci­o­nar­nih­ po­ja­vov­v­okra­ju­in­oce­nje­ va­nje­nji­ho­ve­in­ten­ziv­no­sti.­ Oce­ne­so­po­go­sto­te­me­ lji­le­zgolj­na­go­vo­ri­cah­iz­dru­ge­in­tre­tje­ro­ke.­Par­ti­ja­ si­cer­ni­zaz­na­la,­da­bi­kam­ni­ška­po­li­tič­na­opo­zi­ci­ja­lah­ ko­or­ga­ni­zi­ra­no ­de­lo­va­la,­do­kaj­živ­čno­pa­je­re­a­gi­ra­la­ na­ob­ča­sne­po­ja­ve­po­sku­sov­po­li­tič­ne­ga­ de­lo­va­nja­mi­ mo­par­tij­ske­or­ga­ni­za­ci­je,­ ka­kr­šne­so­bi­le­raz­ne­po­bu­ de­za­zbi­ra­nje­pod­pi­sov­ali­po­sku­si,­da­bi­pri­vo­li­tvah­ na­sta­la­ka­ka­kan­di­dat­na­ li­sta­brez­par­tij­ske­ga­ vpli­va,­ 99 ZAL, KAM 126, t. e. 12, Zapisnik sestanka celice prosvetnih delavcev, 26. 9. 1949. 100 ZAL, KAM 126, t. e. 12, Zapisnik sestanka dijaške celice KP na kamniški gimnaziji, 9. 9. 1949. Zapisnik med drugim prinaša imena devetih dijakov, ki naj bi bili opravljali tovrst- no vohunjenje. Poleg imen je pripisano: »Z vsemi temi je treba govoriti z vsakim posebej. Razložiti vsakemu posebej, da mora poročati, kaj se govori na urah verouka. Ugotoviti je treba točno navzočnost [...].« 101 ZAL, KAM 55 – Okrajni odbor Osvobodilne fronte Kamnik, t. e. 1, Plani dela in poročila – OO OF Kamnik 1949–1951.kot­se­je­to­zgo­di­lo­npr.­pred­vo­li­tva­mi­v­kvar­tne­(če­trt­ ne)­od­bo­re­OF­je­se­ni­1946­na­kam­ni­škem­ Gra­bnu,­ko­ naj­bi­dru­go­li­sto­or­ga­ni­zi­ra­la­ ne­ka­Me­jač­in­Hol­car. 102 Ka­dar­se­vo­lil­ni­izi­di­ni­so­skla­da­li­z­vo­ljo­KP,­se­je­sto­ri­ lo­vse,­da­se­stva­ri­spe­lje­jo­v­me­je­pri­ča­ko­va­ne­ga.­ Ker­ so­le­ta­1945­po­vo­li­tvah­v­kra­jev­ne­od­bo­re­OF­pri­šli­za­ par­ti­jo­nes­pre­jem­lji­vi­ lju­dje,­je­me­stna­kan­di­dat­na­ ce­ li­ca­skle­ni­la,­ »da se do da ne kaj na ših za nes lji vih lju di po leg, ali pa da Me stni OF od bor te vo li tve raz ve lja­ vi.«103­Do­bra­dva­me­se­ca­ka­sne­je­pa­je­me­stna­ce­li­ca­ v­zve­zi­z­ljud­mi,­ki­so­bi­li­le­ta­1945­iz­vo­lje­ni­v­ljud­ske­ od­bo­re,­ugo­to­vi­la,­da­je­po­tre­bno­ »pre či šče nje ljud skih od bo rov, ker ne ka te ri ne od go var ja jo du hu da naš nje­ ga ča sa, isto je s po slan ci v okraj no skup šči no.«104 Da­bi­se­do­se­gel­čim­ve­čji­nad­zor­nad­Kam­ni­ča­ni,­ je­tu­di­kam­ni­ška­ KP­upo­rab­lja­la­ vo­hu­nje­nje.­ »Vsak do mo ra ob vla da ti svoj te ren, ime ti mo ra par za u pni kov, ki mu naj po ro ča jo. Od kri ti je tre ba gnez do re ak ci je v Kam ni ku,« sta­ja­nu­ar­ja­skle­ni­li­na­sku­pnem­se­stan­ku­ obe­me­stni­ce­li­ci.105­Na­istem­se­stan­ku­so­bi­li­do­lo­ če­ni­tu­di­tri­je­čla­ni,­ki­naj­bi­oprav­lja­li­»kon tro lo nad du hov ni ki« .­Za­pi­snik­se­stan­ka­ome­nje­nih­ ce­lic­iz­de­ cem­bra­1945­pa­na­va­ja­ime­na­»za­u­pni­kov«,­ ki­jih­ima­ ce­li­ca­pri­po­sa­mez­nih­ ura­dih,­or­ga­nih­in­po­dje­tjih,­ med­dru­gim­tu­di­pri­so­di­šču,­v­Me­stni­hra­nil­ni­ci,­ ti­s­ kar­ni­Slat­nar,­pri­poš­ti,­bor­zi­de­la,­pri­Rde­čem­kri­žu,­ ljud­ski­šo­li,­me­stnem­od­bo­ru­idr. 106 Nič­kaj­rož­na­ta­ni­bi­la­uso­da­ti­stih,­ki­so­si­drz­ni­li­ jav­no­iz­ra­zi­ti­nes­tri­nja­nje­ s­po­voj­ni­mi­ oblas­tmi.­Le­ta­ 1947­je­me­stna­ce­li­ca­raz­prav­lja­la­ o­čev­ljar­ju­Po­ga­ čar­ju,­ki­naj­bi­bil­ro­va­ril­pro­ti­ »OF in mla di ni«.­Ce­li­ca­ je­spre­je­la »na čel ni sklep o izo li ra nju. Izo li ra la ga bo par ti ja, za kar se za dol ži B., mla di na, za kar se za dol­ ži tov. T., tov. K. pa bo o tem ob ve stil tu di voj sko. Po ta ki izo la ci ji se bo vi de lo, ka te ri krog se prav za prav zbi ra oko li nje ga [...].« 107­Ukre­pi­so­bi­li­lah­ko­še­os­trej­ ši.­V­za­pi­sni­ku­se­stan­ka­iste­ce­li­ce­iz­fe­bru­ar­ja­1946­ ta­ko­iz­ve­mo,­da­je­bi­la­pri­fir­mi­Kre­gar­ »pre i ska va in je bil po stav ljen za de le ga ta tov. C. D. La stnik pra vi, da so ga ba ra be pri pra vi le ob vse. Sklep: Na Okr. ko­ mi tet pre dlog, da se na pra vi iz te tr go vi ne za druž na pro da jal na elek tr. pred me tov.« 108­Le­te­den­dni­prej­sta­ me­stni­ce­li­ci­brez­na­ve­de­ne­ga­ po­vo­da­skle­ni­li,­naj­bi­ se­pe­kar­na­Murn­»ure di la v za druž no pe ka ri jo, nje ga sa me ga pa pro gla si lo za voj ne ga do bič kar ja. O tem je tre ba ob ve sti ti fi nan čni od sek. Kot po slo vo djo v pe kar­ ni naj se na me sti tov. P. Š.«109­Po­do­bnih­do­god­kov­je­ bi­lo­še­več.­Kot­je­vi­de­ti­v­zad­njih­dveh­pri­me­rih,­so­ kam­ni­ški­ko­mu­ni­sti­že­le­li­na­ta­na­čin­da­ti­eko­nom­sko­ 102 ZAL, KAM 126, t. e. 7, Zapisnik sestanka mestne celice, 28. 9. 1946. 103 ZAL, KAM 126, t. e. 7, Zapisnik sestanka mestne kandi- datne celice KP, 2. 12. 1945. 104 ZAL, KAM 126, t. e. 7, Zapisnik sestanka mestnih celic KP 1 in 2, 9. 2. 1946. 105 ZAL, KAM 126, t. e. 7, Zapisnik sestanka mestnih celic KP 1 in 2, 18. 1. 1946. 106 ZAL, KAM 126, t. e. 7, Zapisnik sestanka mestnih celic KP 1 in 2, 19. 12. 1945. 107 ZAL, KAM 126, t. e. 7, Zapisnik sestanka mestne celice KP, 5. 6. 1947. 108 ZAL, KAM 126, t. e. 7, Zapisnik sestanka mestnih celic KP 1 in 2, 1. 2. 1946. 109 ZAL, KAM 126, t. e. 7, Zapisnik sestanka mestnih celic KP 1 in 2, 25. 1. 1946.pod­la­go­kam­ni­ški­Pro­daj­no­na­bav­ni­ za­dru­gi,­ki­je­bi­la­ usta­nov­lje­na­ ko­nec­le­ta­1945­in­pri­ka­te­ri­so­se­rav­no­ v­tem­ča­su­par­tij­ske­ce­li­ce­ze­lo­tru­di­le,­da­bi­v­upra­vo­ za­dru­ge­pri­šli­ka­dri­po­vo­lji­KP.­ Ne­velj­ska­ce­li­ca­KP­se­je­v­le­tu­1946­po­svo­ji­pre­da­ no­sti­za­sle­do­va­nju­ re­ak­ci­je­po­se­bej­odli­ko­va­la,­ mor­da­ kar­ma­lo­pre­več.­Mar­ca­1946­je­skle­ni­la,­da­je­tre­ba­ za­sle­do­va­ti­ Lak­ner­je­vo­ dru­ži­no,­ »ker smo opo zor je ni, da de la nas pro ti OF.« 110­Dva­te­dna­ka­sne­je­je­bi­lo­skle­ nje­no,­da­bo­do­sto­pi­li­v­stik­s­KNOJ­em­in­da­mo­ra­ ime­ti­SKOJ­ »te den ske se stan ke sa mo za ra di za sle do­ va nja re ak ci je.« 111­Te­den­dni­za­tem­je­bi­lo­že­po­tr­je­no,­ da­so­sto­pi­li­ »v stik s KNOJ­em, da sku pno za sle du je­ mo re ak ci jo.« 112­Te­den­ka­sne­je­so­čla­ni­na­se­stan­ku­ že­po­ro­ča­li­o­iz­ple­nu­za­sle­do­val­nih­ ak­cij,­pri­če­mer­za­ pi­snik­mol­či,­kaj­so­iz­sle­di­li,­ven­dar­čla­ni­za­go­tav­lja­jo,­ da­bo­do­ »za sle do va li še bolj bu dno na prej.«­ Ce­li­ca­je­ skle­ni­la­tu­di,­da­»se vsem čla nom pi sme no na ro či, da bu dno pa zi jo ne zna ne tu je lju di in tu di do ma če. Z voj­ sko bo mo sku pno za če li in šli po stav lja ti za se de.« 113 Za­pi­sni­kov­ za­sko­raj­cel­april­in­maj­1946­v­gra­di­vu­ni­ naj­ti.­Na­to­sle­di­za­pi­snik­s­kon­ca­ma­ja,­ka­te­re­ga­vse­bi­ na­se­si­cer­ne­ukvar­ja­z­re­ak­ci­jo,­na­hrb­tno­stran­pa­je­ ro­ka­ne­zna­ne­ga­ pre­gle­do­val­ca­ z­ze­le­nim­svin­čni­kom­ vse­e­no­za­pi­sa­la:­ »Za kaj va ša ce li ca še ve dno iz gle da ta ko ža u nar ska? Ali mi sli te, da za vas res ni dru gih na log kot vo hu nje nje? Prič ni te s po li tič nim de lom in [ne­čit­lji­vo]. Odnos čla nov do ve re?«114­Očit­no­ne­velj­ski­ ko­mu­ni­sti­ ne­ko­ga­ni­so­uspe­li­pre­pri­ča­ti­s­svo­jo­pre­ ga­njal­sko­vne­mo.­Vse­ka­kor­bi­bi­lo­za­ni­mi­vo­ugo­to­vi­ti,­ ka­ko­je­tak­šen­»lov­na­ča­rov­ni­ce«­ vpli­val­na­živ­lje­nje­in­ uso­do­za­sle­do­van­cev. V­pri­me­rih­pre­ga­nja­nja­ kam­ni­ške­dom­nev­ne­ »re­ak­ ci­je«­se­ja­sno­ka­že,­ka­ko­si­je­KP­pred­stav­lja­la­ svo­jo­ vlo­go­v­dru­žbi­in­ka­ko­su­ve­re­no­je­za­do­se­ga­nje­ svo­ jih­ci­ljev­ra­ču­na­la­na­us­kla­je­no­so­de­lo­va­nje­ dr­žav­nih­ re­pre­siv­nih­ or­ga­nov,­voj­ske,­ob­ve­šče­val­nih­ služb­itd.­ Tu­di­na­lo­kal­nem­ni­vo­ju­je­po­sta­lo­ja­sno­vi­dno,­da­je­ loč­ni­ca­med­par­ti­jo­in­dr­ža­vo­iz­bri­sa­na. Nad­ zor­nad­in­ te­ re­ sni­ mi­de­ jav­ nos­ tmi:­ pr­ imer­kam­ ni­ ške­ ga­fiz­ kul­ tur­ ne­ ga­druš­ tva Svoj­nad­zor­in­vpliv­je­KP­ši­ri­la­tu­di­na­po­dro­čje­in­te­ re­snih­de­jav­no­sti.­ Iz­za­pi­sni­kov­ kam­ni­ške­KP­je­raz­bra­ ti,­da­je­med­druš­tvi­bil­za­ko­mu­ni­ste­ naj­tr­ši­oreh­»fiz­ kul­tur­no«­druš­tvo.­Čla­ni­me­stne­ce­li­ce­so­že­de­cem­bra­ 1945­go­vo­ri­li­o­tem,­da­je­tre­ba­tu­di­v­to­druš­tvo­vri­ni­ ti­svo­je­lju­di.115­Če­prav­je­ama­ter­ski­ šport­na­če­lo­ma­ pre­cej­apo­li­tič­na­ de­jav­nost,­ je­bi­lo­druš­tvo­za­par­ti­jo­ za­ni­mi­vo,­ker­so­dom­ne­va­li,­ da­se­v­njem­zbi­ra­re­ak­ci­ ja,­kar­je­bi­lo­na­se­stan­ku­ome­nje­ne­ me­stne­ce­li­ce­tu­ 110 ZAL, KAM 126, t. e. 5, Zapisnik sestanka celice KP Nevlje, 6. 3. 1946. 111 ZAL, KAM 126, t. e. 5, Zapisnik sestanka celice KP Nevlje, 20. 3. 1946. 112 ZAL, KAM 126, t. e. 5, Zapisnik sestanka celice KP Nevlje, 27. 3. 1946. 113 ZAL, KAM 126, t. e. 5, Zapisnik sestanka celice KP Nevlje, 3. 4. 1946. 114 ZAL, KAM 126, t. e. 5, Zapisnik sestanka celice KP Nevlje, 29. 5. 1946. 115 Op. 106. Razprave­–­družbena­zgodovinaRazprave­–­družbena­zgodovina 94 95di­iz­po­stav­lje­no. 116­Ker­druš­tvo­očit­no­ni­bi­lo­po­se­bej­ do­jem­lji­vo­za­po­li­tič­no­agi­ti­ra­nje­od­ zu­naj,­je­ko­nec­ ja­ nu­ar­ja­me­stna­ce­li­ca­skle­ni­la,­da­se­bo­eden­od­nje­nih­ čla­nov­včla­nil­v­fiz­kul­tur­no­ druš­tvo­ »in bo opa zo val de­ lo«,­pri­če­mer­so­bi­li­tu­di­mne­nja,­da­bi­bi­lo­do­bro,­ »da bi se tu di voj ska vri ni la v fiz kul tu ro«. 117­Ker­to­očit­no­ še­ni­za­do­sto­va­lo,­ so­fe­bru­ar­ja­skle­ni­li,­da­je­dol­žnost­ vsa­ke­ga­par­tij­ca,­da­po­sta­ne­član­fiz­kul­tur­ne­ga­ druš­ tva. 118­A­na­ra­va­druš­tva­se­je­očit­no­upi­ra­la­po­li­ti­za­ci­ji,­ za­ra­di­če­sar­je­ome­nje­na­ ce­li­ca­sta­nje­v­fiz­kul­tur­nem­ druš­tvu­sre­di­le­ta­1946­vi­de­la­kot­»pe re če. Tre ba je, da se par tij ci udej stvu je jo tu di v fiz kul tu ri, ker le na ta na čin bo mož na po ži vi tev fiz kul tu re, da pri de jo re­ snič no na ši lju dje v or ga ni za ci jo fiz kul tu re. Tov. J. in K. ima ta na lo go, da se mo ra ta ude le že va ti sej fiz kul tu­ re«.119­Da­na­men­pri­sot­no­sti­ ko­mu­ni­stov­ v­druš­tvu­ni­ bi­la­le­po­ži­vi­tev­kam­ni­ške­fiz­kul­tu­re,­am­pak­pred­vsem­ po­skus­in­dok­tri­na­ci­je­ čla­nov­druš­tva­ter­pre­vzem­nad­ zo­ra­nad­njim,­je­ja­sno.­Ko­nec­le­ta­1946­je­ista­ce­li­ca­ KP­skle­ni­la,­da­bo­na­se­stan­ke­fiz­kul­tur­ne­ga­ druš­tva­ v­Me­ki­nje­ho­dil­po­en­sko­je­vec­»ter po dal tam ve dno po li ti čen re fe rat«. 120­Fiz­kul­tur­no­ druš­tvo­je­bi­lo­naj­ver­ jet­ne­je­ko­mu­ni­stom­ po­mem­bno­ za­ra­di­mla­di­ne,­ki­se­ je­tam­zbi­ra­la.­Zdi­se­na­mreč,­da­so­ime­li­kam­ni­ški­ ko­mu­ni­sti­ob­ču­tek,­da­pri­de­lu­z­mla­di­no­ni­ma­jo­sreč­ ne­ro­ke,­de­lo­ma­za­ra­di­vpli­va­star­šev,­go­to­vo­pa­tu­di­ za­to,­ker­po­li­tič­no­de­lo­va­nje­mla­dih­ni­ze­lo­za­ni­ma­lo.­ Na­več­me­stih­je­v­za­pi­sni­kih­ raz­lič­nih­ce­lic­za­sle­di­ti,­ da­mla­di­na­ni­do­volj­mo­ti­vi­ra­na­ za­po­li­tič­no­de­lo­in­da­ je­to­po­tre­bno­po­pra­vi­ti.­Vztraj­nost­ se­je­s­ča­som­čla­ nom­KP­obre­sto­va­la­ in­le­ta­1947­je­eden­od­čla­nov­ me­stne­ce­li­ce­po­stal­stro­kov­ni­se­kre­tar­fiz­kul­tur­ne­ga­ druš­tva.­A­čim­je­me­sto­pre­vzel,­ga­je­pred­se­dnik­ druš­ tva­opom­nil,­ »da po li ti ke ne v fiz kul tu ro, češ da se s tem od bi ja pri pa dni ke fiz kul tu re«. 121­Na­se­stan­ku­ju­ ni­ja­1947­je­ome­nje­ni­stro­kov­ni­se­kre­tar­po­ro­čal­me­ stni­ce­li­ci­KP,­»da je fiz kult. or ga ni za ci ja ze lo moč na in uspe šno de la na fiz kul tur nem po lju, ude le ži li so se ve dno vseh ljud skih pri re di tev, da lje ugo tav lja, da je fiz kul tu ra v in te re su ce le va si, kjer tu di ja sno de la jo vsi va šča ni. V po li tič nem ozi ru ni mo gel ni ti ne ga tiv no ni ti po zi tiv no stran [...]. Vse ka kor je po u da ril, da je fiz kul­ tu ra or ga ni za ci ja na zdra vih no gah in bi jo bi lo lah ko s pri mer no vzgo jo uspo so bi ti za vzor no or ga ni za ci jo tu di na po li tič nem po lju.« 122 Kul­ tu­ ra­na­nas­ prot­ nem­bre­ gu Oblast­je­nad­zi­ra­la­tu­di­lju­bi­telj­sko­ kul­tur­no­de­lo­ va­nje.­Od­kul­tur­nih­druš­tev­je­pri­ča­ko­va­la,­ da­bo­nji­ ho­vo­de­lo­usmer­je­no­ v­pod­po­ro­no­ve­mu­dru­žbe­ne­mu­ re­du,­odra­ža­lo­no­vo­dru­žbe­no­stvar­nost­in­na­de­lov­no­ ljud­stvo­de­lo­va­lo­vzgoj­no,­ga­opo­mi­nja­lo­ na­pri­do­bi­ 116 Op. 105. 117 Op. 26. 118 ZAL, KAM 126, t. e. 7, Zapisnik sestanka mestnih celic KP 1 in 2, 15. 2. 1946. 119 Op. 81. 120 ZAL, KAM 126, t. e. 7, Zapisnik sestanka mestne celice KP, 13. 12. 1946. 121 ZAL, KAM 126, t. e. 7, Zapisnik sestanka mestne celice KP, 3. 4. 1947. 122 ZAL, KAM 126, t. e. 7, Zapisnik sestanka mestne celice KP, 5. 6. 1947.tve­so­ci­a­li­zma­ v­pri­mer­ja­vi­ z­»gni­lim«­pred­voj­nim­ sta­ njem­in­ga­spod­bu­ja­lo­ k­na­dalj­nje­mu­ de­lu.­Šte­vil­ne­ gle­da­li­ške­ sku­pi­ne­so­se­ta­ko­v­tem­ča­su­odlo­ča­le­za­ upri­zo­ri­tev­ dram­skih­del­z­iz­ra­zi­to­so­ci­al­no­te­ma­ti­ko.­ Re­per­to­ar­ je­mo­ral­bi­ti­skr­bno­iz­bran­in­po­vo­lji­no­vih­ obla­sti.­V­za­čet­ku­apri­la­1946­se­je­mla­di­na­iz­De­pa­le­ va­si­odlo­či­la,­da­bo­upri­zo­ri­la­igro­Sta ri gre hi. 123­Do­bro­ obi­ska­na­pred­sta­va­ »je gle dal ce ra zo ča ra la«,­je­po­ro­ ča­la­ Ljud ska pra vi ca. »De lo je brez na pre dne ga du ha in na ne ka te rih me stih ce lo ža li čus tva de lov nih slo jev. Ta ko ka že na eni stra ni nor če va nje iz strež nic in strež­ ni kov, na dru gi pa iz ra ža hlap čev sko kla nja nje go spo­ di. Igra s tak šno vse bi no ni ka kor ne mo re za do vo lji ti na še ga ljud stva, ki je sa mo že to li ko do zo re lo, da si že li bo ljših, na pre dnej ših stva ri in za to po do bna de la od kla nja. [...] Ljud stvo si že li zdra vih, na pre dnih iger, ki mu ši ri jo ob zor ja, ki dvi ga jo v de lov ne mu člo ve ku po nos in sa mo za vest in ki ga sez na nja jo z re snič nim živ lje njem in nje go vi mi za ko ni.«124­Kul­tu­ra­je­mo­ra­la­ bi­ti­to­rej­kon­kret­na,­ bli­zu­člo­ve­ku­in­živ­lje­nju­de­lov­ ne­ga­člo­ve­ka,­iz­nje­ga­je­mo­ra­la­iz­ha­ja­ti­in­ga­hkra­ti­ nav­di­ho­va­ti.­ Soc­rea­­li­stič­na­ umet­nost­ je­bi­la­v­slu­žbi­ po­li­tič­ne­pro­pa­gan­de­ in­kot­tak­šna­ve­dno­na­me­nje­ na­naj­šir­ši­mno­ži­ci.­Kar­je­bi­lo­iz­ven­du­hov­ne­ga­ do­ me­ta­naj­šir­ših­mno­žic­in­par­tij­skih­cen­zor­jev,­ je­bi­lo­ v­ne­var­no­sti,­ da­se­raz­gla­si­za­eli­ti­stič­no,­ bur­žuj­sko,­ to­rej­ne­kaj,­kar­spa­da­v­do­me­no­re­ak­ci­je­in­ne­no­ve­ ga­ča­sa.­Ne­kaj­tak­šne­ga­je­de­cem­bra­ 1945­do­le­te­lo­ tu­di­kam­ni­ške­ga­ sli­kar­ja­Mi­ho­Ma­le­ša,­s­ka­te­rim­je­v­ Ljud ski pra vi ci­obra­ču­nal­ Dra­go­Še­ga­v­član­ku­Slu­čaj Mi­he­Ma­le­ša. 125­Av­tor­v­njem­Ma­le­ša­oz­na­či­za­pred­ stav­ni­ka­ »ti ste sti ske in za ga te, v ka te ro je za šla mo­ der na evrop ska umet nost, po se bno še upo dab lja jo ča. Ta za ga ta se jav lja v be gu pred re snič nim živ lje njem, in po se bej še pred vpra ša nji, ki jih to živ lje nje od pi ra, v ne ki na miš lje ni svet umet no sti, za ka te re ga ne ve lja jo več no be ni na rav ni za ko ni in ki se za to izmi ka vsa ki ra zum ski kon tro li. To je svet umet ni ko ve sa mo vo lje, po sve čen in do sto pen v naj bo ljšem pri me ru le maj­ hne mu šte vi lu iz bra nih po sa mez ni kov. [...] To je svet 'naj skriv no stnej ših glo bin člo ve ške du še' ali z dru go b es ed o: za to či šče ti stih, ki so po beg ni li iz živ lje nja, ker ne vi di jo ali no če jo vi de ti nje go vih vpra šanj, to je svet, kjer se ne ha vsa ka od go vor nost umet ni ka pred dru žbo [...].«­Ma­leš­je­na­to­ob­to­žen,­da­se­je­zna­šel­»v slu žbi ita li jan ske ga fa ši zma in nje go vih im pe ri a li stič nih na­ čr tov«,­kar­naj­bi­bil­sto­ril­s­tem,­da­je­li­kov­na­re­vi­ja­ Umet nost,­ ka­te­re­od­go­vor­ni­ure­dnik­je­bil,­iz­ha­ja­la­tu­di­ v­ča­su,­ko­je­OF­med­voj­no­raz­gla­si­la­kul­tur­ni­molk,­ter­ pred­vsem­ v­tem,­da­je­v­njej­za­pi­sal,­da­so­bi­li­slo­ven­ ski­li­kov­ni­umet­ni­ki­že­ta­koj­po­oku­pa­ci­ji­de­lež­ni­iz­re­ dne­po­zor­no­sti­ vi­so­ke­ga­ko­mi­sar­ja­ itd.­Ma­le­šu­av­tor­ član­ka­oči­ta,­da­je­»or ga ni zi ral svo jo 'Bi bli o fil sko za­ lož bo' ta ko, da so bi le nje ne dra ge, nu me ri ra ne iz da je pov sem ne do sto pne [...]. Pri tem ne gre prez re ti, da so bi le te iz da je pri re je ne brez pra ve re sno sti in od go vor­ no sti. Očit no so odlo ča li pri njih bolj kup čij ski vi di ki kot pa ka ko re sno strem lje nje po kva li te ti.«­Na­to­Ma­le­šu­ 123 Veseloigro v treh dejanjih je napisal češki dramatik, učitelj, pisatelj in pravnik Josip (Josef) Štolba (1846–1930). 124 Kulturna prireditev, ki ljudstva ni zadovoljila, LP , 12. 4. 1946, 6. 125 Slučaj Mihe Maleša, LP , 22. 12. 1945, 4.oči­ta­šte­vil­ne­ne­kva­li­tet­ne­ iz­da­je,­ob­ja­ve­li­kov­nih­del­ brez­pri­vo­li­tve­av­tor­jev­itd.­Ma­le­šu­kon­čno­oči­ta,­da­se­ po­osvo­bo­di­tvi­ »še do da nes ni za ve del vse zgre še no­ sti in be dno sti svo je ga po če tja med oku pa ci jo, am pak se mu ni ti na zu naj ni zde lo vre dno, ka kor ko li ra zi ti se s svo jo ko la bo ra ci o ni stič no pre te klos tjo.«­Kam­ni­ški­sli­ kar­je­bil­očit­no­ob­so­jan­ne­le­za­ra­di­svo­jih­dom­nev­nih­ med­voj­nih­ de­janj,­am­pak­v­ena­ki­me­ri­za­ra­di­te­ga,­kar­ je­bil­kot­umet­nik,­in­za­to,­ker­si­je­člo­ve­ko­vo­svo­bo­do­ drz­nil­ra­zu­me­ti­tu­di­kot­svo­bo­do­umet­ni­ške­ga­ iz­ra­za,­ ne­gle­de­na­po­li­tič­ne­pre­fe­ren­ce.­ Tak­šne­ga­ne­kon­for­ mi­zma­ko­mu­ni­stič­na­ dru­žba­za­ra­di­svo­je­na­ra­ve­ni­ mo­gla­pre­na­ša­ti. Za­ klju­ ček Pr­vo­po­voj­no­ob­dob­je­je­bi­lo­tu­di­na­lo­kal­nem­ni­vo­ ju­čas­ve­li­kan­skih­ spre­memb,­ ki­jih­je­ne­mo­go­če­ ra­ zu­me­ti­iz­ven­kon­tek­sta­ ko­mu­ni­stič­ne­ re­vo­lu­ci­je.­ Upo­ rab­lje­no­ar­hiv­sko­gra­di­vo­po­tr­ju­je,­da­je­po­voj­na­fa­za­ re­vo­lu­ci­je­v­šte­vil­nih­pri­me­rih­dra­ma­tič­no­ lo­či­la­uso­de­ lju­di,­ki­jih­je­med­voj­ni­čas­si­cer­po­ve­zo­val­v­bo­ju­pro­ti­ oku­pa­tor­ju.­ S­kon­cem­voj­ne­se­je­osvo­bo­dil­ni­ boj­kon­ čal,­re­vo­lu­ci­ja­pa­se­je­na­da­lje­va­la.­ Če­prav­je­po­voj­ na­re­vo­lu­ci­o­nar­na­ oblast­le­gi­tim­nost­ la­stne­vla­da­vi­ne­ ute­me­lje­va­la­ prav­na­osvo­bo­dil­nem­ bo­ju,­v­po­voj­nem­ ob­dob­ju­med­voj­na­ pod­po­ra­na­ro­dno­o­svo­bo­dil­ne­mu­ bo­ju­ni­za­go­tav­lja­la­ var­no­sti­po­sa­mez­ni­ka,­ če­je­re­ vo­lu­ci­o­nar­na­ oblast­v­nje­go­vem­de­lo­va­nju­ slu­ti­la­sle­ di­opo­zi­cij­ske­ na­rav­na­no­sti­ oz.­»re­ak­ci­o­nar­ne«­ dr­že.­ Po­sa­mez­nik,­ ki­se­je­iz­ka­kr­šne­ga­ko­li­ raz­lo­ga­za­me­ril­ obla­stni­kom,­ če­tu­di­zgolj­lo­kal­nim,­se­je­lah­ko­hi­tro­ zna­šel­v­uni­ču­jo­či­spi­ra­li,­v­ka­te­ri­mu­je­bi­lo­od­vze­to­ do­bro­ime,­po­go­sto­pa­tu­di­sred­stva­za­pre­ži­vet­je,­ ose­ bna­svo­bo­da­in­pre­mo­že­nje.­ V­ča­su,­ko­je­vo­lja­KP­de­ jan­sko­po­sta­la­vo­lja­dr­ža­ve,­po­sa­mez­ni­ku­ v­bo­ju­za­la­ stno­pra­vi­co­ni­osta­lo­ve­li­ko­mož­no­sti.­Vse­ka­kor­je­bi­lo­ pr­vo­po­voj­no­ob­dob­je­čas­iz­jem­ne­in­na­črt­ne­pre­o­braz­ be­dru­žbe,­ki­se­je­v­vsem­ob­ču­ti­la­tu­di­na­lo­kal­nem­ ni­vo­ju.­Da­bi­bi­la­pre­o­braz­ba­ uspe­šna,­je­bi­lo­nuj­no,­ da­so­obla­sti­nad­dru­žbo­iz­va­ja­le­po­glob­ljen­ nad­zor,­v­ ka­te­rem­so­po­mem­bno­ vlo­go­igra­le­lo­kal­ne­par­tij­ske­ ce­li­ce,­ki­so­v­svo­jem­oko­lju­po­sta­ja­le­v­šte­vil­nih­stva­ reh­odlo­ču­jo­či­ fak­tor­pri­na­sta­ja­nju­ lo­kal­nih­po­li­tič­nih­ odlo­či­tev,­še­po­se­bej­pri­usmer­ja­nju­ jav­ne­ga­mne­nja.­ V­zve­zi­z­nad­zo­rom­ je­po­svo­je­pre­tres­lji­vo,­ da­so­se­ šte­vil­ni­čla­ni­KP­ču­ti­li­upra­vi­če­ne­ vo­hu­ni­ti­za­svo­ji­mi­ so­kra­ja­ni,­ jih­nad­zo­ro­va­ti­ pri­oprav­lja­nju­ ver­skih­dol­ žno­sti,­pri­nji­ho­vih­sti­kih­z­dru­gi­mi­ljud­mi,­v­slu­žbah,­v­ go­stil­nah,­na­uli­ci­in­ce­lo­v­šo­li,­pri­če­mer­so­upo­rab­lja­ li­ce­lo­mla­do­let­ni­ke.­ Tak­šna­po­dre­di­tev­ po­sa­mez­ni­kov­ in­dru­žbe­nih­ sku­pin­in­te­re­som­ vla­da­jo­če­ide­o­lo­gi­je­je­ v­mar­si­čem­ na­če­la­odno­se­med­ljud­mi­v­maj­hnih­sre­ di­nah,­ka­kr­šna­je­bi­la­kam­ni­ška.­ Kot­vsa­ko­dik­ta­tu­ro­ so­tu­di­po­voj­no­ko­mu­ni­stič­no­ dr­ža­vo­šte­vil­ni­dr­žav­lja­ni­ ob­ču­ti­li­kot­dru­žbo­us­tra­ho­va­nja,­ nad­zo­ra­in­kot­druž­ bo,­v­ka­te­ri­so­bi­li­kot­po­sa­mez­ni­ki­ sko­raj­brez­mo­či.­ Po­sle­di­ce­te­ga­se­do­ne­ke­me­re­ču­ti­jo­še­da­nes.Summary The­denouement­ of­World­War­II­in­Europe­paved­ the­way­for­a­number­of­changes­in­Slovenia­where­ people­were­faced­with­new­challenges,­ were­exposed­ to­the­constant­need­to­verify­their­identity­as­well­as­ to­the­numerous­ attempts­to­change­their­identity.­In­ the­postwar­period,­the­Communist­ Party­(CP)­conti­ nued­the­revolution­that­began­during­the­war.­In­prac­ tice,­this­meant­the­consolidation­ of­the­leading­politi­ cal­role­of­the­CP,­which­had­been­acquired­during­the­ war,­the­acquisition­ of­control­over­the­entire­legisla­ tive­process,­control­of­the­administrative,­ judicial­and­ repressive­ apparatus,­ changes­in­socio­economic­ rela­ tions­in­the­Marxist­model,­and­in­particular,­ changes­ to­the­values­of­contemporary­ society.­The­entire­pro­ cess­was­clear­from­the­outset­and­was­also­reflected­ at­the­local­level,­where­the­above­position­ensured­ local­party­cells.­The­purpose­of­this­paper­is­to­de­ scribe­some­aspects­of­the­process­of­the­Communist­ transformation­ of­Slovenian­ society,­as­reflected­in­ Kamnik’s­first­post­war­years­and­finally­to­integrate­ this­into­the­so­called­“story­of­Kamnik”­with­the­aid­ of­the­local­archives­of­the­Kamnik­party­cells,­edu­ cational­institutions,­ courts­and­certain­administrative­ authorities. Razprave­–­družbena­zgodovina 96 Razprave­–­družbena­zgodovina 97Igor Pod brež nik, univ. dipl. inž. No vi trg 31, Kam nik Ana li za ob čin skih vo li tev 1994–2010 in do se že na ra ven lo kal ne de mo kra ci je v ob či ni Kam nik 1 Uvod Slo­ve­ni­ja­je­vsto­pi­la­v­tre­tje­de­set­le­tje­ svo­je­sa­ mo­stoj­no­sti.­ Zad­nji­dve­le­ti­smo­se­spo­mi­nja­li­ vr­ste­ po­mem­bnih­ odlo­či­tev,­ki­so­omo­go­či­le­ iz­ved­bo­pr­vih­ več­stran­kar­skih­ vo­li­tev­v­ta­krat­no­Skup­šči­no­ RS,­re­ fe­ren­dum­ o­usta­no­vi­tvi­ sa­mo­stoj­ne­ dr­ža­ve,­iz­ved­bo­ osa­mo­svo­ji­tve­nih­ ko­ra­kov,­vzpo­sta­vi­tev­ dr­žav­ne­su­ve­ re­no­sti­in­spre­jem­usta­ve.­Z­osa­mo­svo­ji­tvi­jo­ in­spre­je­ tjem­usta­ve­je­Slo­ve­ni­ja­po­sta­la­ustav­na­de­mo­kra­ci­ja,­ v­ka­te­ri­je­moč­po­li­tič­ne­ve­či­ne­ozi­ro­ma­or­ga­nov­obla­ sti­prav­no­ome­je­na­z­ustav­ni­mi­na­če­li­ter­člo­ve­ko­vi­mi­ pra­vi­ca­mi,­ ki­jih­va­ru­je­Ustav­no­so­di­šče­s­ši­ro­ki­mi­pri­ stoj­nos­tmi.­ Na­če­lo­o­za­go­tov­lje­ni­ lo­kal­ni­sa­mo­u­pra­vi­ je­za­ pi­sa­no­v­9.­čle­nu­Splo­šnih­do­ločb­Usta­ve­Re­pu­bli­ke­ Slo­ve­ni­je,­bolj­po­dro­bno­pa­je­raz­čle­nje­no­ v­po­gla­vju­ Sa­mo­u­pra­va,­ in­si­cer­od­138.­do­144.­čle­na.­Usta­va­ ta­ko­do­lo­ča,­da­se­lo­kal­na­sa­mo­u­pra­va­ ure­sni­ču­je­ v­ ob­či­nah,­te­pa­so­sa­mo­u­prav­ne­ lo­kal­ne­sku­pno­sti,­ v­nji­ho­ve­pri­stoj­no­sti­ pa­so­di­jo­lo­kal­ne­za­de­ve.­Ta­ko­ je­bi­la­po­stav­lje­na­ os­tra­me­ja­med­dr­ža­vo­in­lo­kal­no­ sa­mo­u­pra­vo,­ saj­je­bi­la­de­jav­nost­ ob­čin­ome­je­na­na­ ozek­krog­lo­kal­nih­za­dev.­V­po­gla­vju­Sa­mo­u­pra­va­ je­ še­za­pi­sa­no,­da­se­ob­či­na­usta­no­vi­in­nje­no­ob­mo­čje­ do­lo­či­z­za­ko­nom­po­po­prej­oprav­lje­nem­ re­fe­ren­du­mu,­ s­ka­te­rim­se­ugo­tav­lja­vo­lja­pre­bi­val­cev­ na­za­dev­nem­ ob­mo­čju.­S­te­mi­do­lo­či­li­ je­bi­la­opre­de­lje­na­ tu­di­te­ri­to­ ri­al­na­ure­di­tev­ob­či­ne:­ob­či­na­po­te­ri­to­ri­al­nem­ ob­se­ gu­ne­mo­re­bi­ti­ve­li­ka,­saj­je­nje­no­de­lov­no­po­dro­čje­ ome­je­no­na­lo­kal­ne­za­de­ve,­upra­va­ob­či­ne­pa­mo­ra­ bi­ti­čim­bli­žje­svo­jim­pre­bi­val­cem.­(Sta­ti­stič­ni­ urad­Re­ pu­bli­ke­Slo­ve­ni­je­2007:­6) 1.1­­Na­ men­pri­ spev­ ka S­pri­spev­kom­ že­li­mo­osve­tli­ti,­ka­ko­je­v­kam­ni­ški­ob­ či­ni­od­se­va­lo­ob­dob­je­po­uved­bi­lo­kal­ne­sa­mo­u­pra­ve­ v­le­tu­1994.­Na­ša­po­zor­nost­ je­na­me­nje­na­ po­li­tič­ne­ mu­živ­lje­nju­v­ob­či­ni­Kam­nik­v­ob­dob­ju­od­le­ta­1994­ do­2010,­v­ka­te­rem­smo­ime­li­pet­lo­kal­nih­vo­li­tev­za­ čla­ne­ob­čin­ske­ga­ sve­ta­in­za­žu­pa­na­ob­či­ne­Kam­nik.­ Pri­tem­bo­mo­ves­čas­sle­di­li­do­ga­ja­njem­ v­ob­či­ni­Kam­ nik,­za­to­ob­či­na­Ko­men­da,­ ki­je­bi­la­usta­nov­lje­na­ le­ta­ 1998,­ni­pred­met­na­še­ga­ra­zi­sko­va­nja.­ Za­ni­ma­nas,­ka­ko­so­re­zul­ta­ti­lo­kal­nih­vo­li­tev­vpli­va­ li­na­spre­mem­be­ po­li­tič­ne­ga­ zem­lje­vi­da­ ob­či­ne­Kam­ nik­po­le­tu­1994.­Ta­je­bil,­kot­ugo­tav­lja­Pet­er­Re­po­lusk­ (1998:­29­),­iz­ri­san­že­s­pr­vi­mi­vo­li­tva­mi­le­ta­1990,­ če­prav­so­te­po­te­ka­le­v­dru­gač­nih­ oko­li­šči­nah,­ saj­je­bi­la­ta­krat­za­ra­di­mla­do­sti­več­stran­kar­ske­ga­ si­ste­ma­ in­za­os­tre­nih­ po­li­tič­nih­ra­zmer­v­nek­da­nji­Ju­go­sla­vi­ji­ pov­sem­dru­gač­na­po­li­tič­na­kli­ma.­Lo­kal­ne­vo­li­tve­so­ po­te­ka­le­sku­paj­z­dr­žav­ni­mi­ vo­li­tva­mi,­na­ka­te­rih­so­ ve­lja­la­dru­gač­na­vo­lil­na­pra­vi­la,­pred­vsem­pa­so­s­svo­ jo­sim­bo­li­ko­pre­lo­ma­v­no­vo­dru­žbe­no­ure­di­tev­za­sen­ či­le­vo­li­tve­v­lo­kal­ne­par­la­men­te.­ Tu­di­vo­lil­na­za­ko­no­ da­ja,­po­ka­te­ri­so­po­te­ka­le­lo­kal­ne­vo­li­tve­v­le­tu­1990,­ je­bi­la­dru­gač­na,­ saj­smo­vo­li­li­v­tri­do­mo­ve­ob­čin­ske­ skup­šči­ne,­ med­dru­gim­v­zbor­zdru­že­ne­ga­ de­la,­in­tu­di­ na­či­ni­gla­so­va­nja­ in­ugo­tav­lja­nja­ izi­dov­gla­so­va­nja­ so­ bi­li­pri­vseh­treh­zbo­rih­skup­šči­ne­ raz­lič­ni.­(Pod­brež­nik­ 2010:­140) Lo­kal­na­sa­mo­u­pra­va­ v­svo­jem­bis­tvu­po­me­ni­za­go­ tav­lja­nje­mož­no­sti­ne­po­sre­dne­ga­ vpli­va­nja­na­odlo­ča­ nje­v­lo­kal­ni­sku­pno­sti,­ za­ka­te­ro­so­po­mem­bna­ vpra­ ša­nja,­ki­se­na­na­ša­jo­na­živ­lje­nje­te­sku­pno­sti.­ Za­to­je­ pred­met­na­še­ga­za­ni­ma­nja­ tu­di­do­se­že­na­ra­ven­lo­kal­ ne­de­mo­kra­ci­je­ v­ob­či­ni­Kam­nik­po­šest­najst­ih­ le­tih­ od­uve­lja­vi­tve­ Za­ko­na­o­lo­kal­ni­sa­mo­u­pra­vi,­ s­ka­te­rim­ je­bil­uki­njen­ko­mu­nal­ni­ si­stem­iz­pre­te­kle­ga­ dru­žbe­ ne­ga­si­ste­ma­in­uve­ljav­lje­na­ no­va­or­ga­ni­zi­ra­nost­ na­ lo­kal­ni­rav­ni.­ Kak­šne­so­bi­le­spre­mem­be­ po­li­tič­ne­ga­ pro­sto­ra­in­ kak­šna­je­do­se­že­na­ra­ven­lo­kal­ne­de­mo­kra­ci­je­ v­ob­ či­ni­Kam­nik,­bo­mo­ugo­tav­lja­li­ z­ana­li­zo­re­zul­ta­tov­ lo­ kal­nih­vo­li­tev.­Te­dr­žav­lja­nom­ po­nu­ja­jo­mož­no­sti,­ da­ vpli­va­jo­na­struk­tu­ro­lo­kal­ne­obla­sti,­za­to­so­ne­lo­člji­vi­ in­na­rav­ni­del­lo­kal­ne­de­mo­kra­ci­je­ kot­ta­ke.­Tu­di­na­ lo­kal­nih­vo­li­tvah­mo­ra­jo­bi­ti­upoš­te­va­na­ vsa­ti­sta­na­ če­la,­ki­so­se­uve­lja­vi­la­v­so­do­bnih­de­mo­kra­tič­nih­ vo­ lil­nih­si­ste­mih,­kot­so­pred­vsem­na­če­lo­splo­šne­in­ena­ ke­vo­lil­ne­pra­vi­ce,­ne­po­sre­dnost­ in­svo­bo­dnost­ vo­li­tev­ ter­taj­nost­gla­so­va­nja. Ana­li­zo­re­zul­ta­tov­ kam­ni­ških­ lo­kal­nih­vo­li­tev­bo­mo­ na­re­di­li­s­po­mo­čjo­pri­spev­kov­ slo­ven­skih­ av­tor­jev,­ki­ se­ukvar­ja­jo­s­pro­u­če­va­njem­ lo­kal­nih­vo­li­tev,­po­dat­ke­ za­ana­li­zo­pa­bo­mo­po­i­ska­li­v­jav­no­do­sto­pnih­ vi­rih,­ki­ obrav­na­va­jo­ lo­kal­ne­vo­li­tve­v­ob­či­ni­Kam­nik.­Glav­ne­ zna­čil­no­sti­ lo­kal­nih­vo­li­tev­bo­mo­pred­sta­vi­li­ z­opi­som­ ključ­nih­do­god­kov,­ do­se­že­no­ra­ven­lo­kal­ne­de­mo­kra­ ci­je­pa­bo­mo­ugo­tav­lja­li­ s­ka­zal­ni­ki­sto­pnje­vo­lil­ne­ude­ le­žbe,­sto­pnje­tek­mo­val­no­sti,­ uspe­šnos­tjo­ nes­tran­kar­ skih­kan­di­da­tov­ in­s­sto­pnjo­or­ga­ni­zi­ra­no­sti­ po­li­tič­nih­ strank,­ki­jih­bo­mo­so­o­či­li­s­pri­mer­lji­vi­mi­ re­zul­ta­ti­na­ dr­žav­ni­rav­ni.2­V­Slo­ ve­ ni­ ji­je­za­ go­ tov­ lje­ na ­lo­ kal­ na­sa­ mo­ u­ pra­ va Do­lo­či­la­slo­ven­ske­ usta­ve­so­za­hte­va­la­spre­mem­ bo­si­ste­ma­oze­melj­sko­ ve­li­kih­ob­čin­kot­dru­žbe­no­po­ li­tič­nih­sku­pno­sti­ z­moč­ni­mi­dr­žav­ni­mi­ fun­kci­ja­mi­ in­ vzpo­sta­vi­tev­ no­ve­ga­si­ste­ma­lo­kal­ne­sa­mo­u­pra­ve­ z­ oze­melj­sko­ ma­njši­mi­ob­či­na­mi,­ v­ka­te­rih­pri­stoj­no­sti­ so­di­jo­lo­kal­ne­za­de­ve.­Uve­lja­vi­tev­ ustav­nih­do­lo­čil­o­ uved­bi­lo­kal­ne­sa­mo­u­pra­ve,­ ki­je­po­sle­dič­no­ po­me­ni­la­ raz­pad­ko­mu­nal­ne­ga­ uprav­ne­ga­ si­ste­ma,­se­je­za­če­ la­z­Za­ko­nom­o­lo­kal­ni­sa­mo­u­pra­vi­ (Ura dni list RS,­ št.­ 72/93),­s­ka­te­rim­je­bi­lo­že­na­ka­za­no,­ ka­ko­ob­sež­no­ te­ri­to­ri­al­no­ re­for­mo­smo­lah­ko­pri­ča­ko­va­li­ in­ka­ko­ob­ sež­na­bo­mre­ža­no­vih­ob­čin. Razprave­–­družbena­zgodovinaRazprave­–­družbena­zgodovina 98 992.1­­Vzpo­ sta­ vi­ tev­lo­ kal­ ne­sa­ mo­ u­ pra­ ve­v­Slo­ ve­ ni­ ji Z­Za­ko­nom­ o­re­fe­ren­du­mu­ za­usta­no­vi­tev­ ob­čin­ (Ura dni list RS,­ št.­5/94)­so­bi­li­ure­je­ni­po­stop­ki­za­ do­lo­či­tev­ob­mo­čij,­na­ka­te­rih­je­bi­lo­po­tre­bno­iz­ve­sti­ re­fe­ren­dum,­ s­ka­te­rim­se­je­ugo­to­vi­la­vo­lja­pre­bi­val­ cev­o­usta­no­vi­tvi­ no­vih­ob­čin.­Dr­žav­ni­zbor­je­na­pod­ la­gi­te­ga­za­ko­na­spre­jel­Odlok­o­do­lo­či­tvi­re­fe­ren­dum­ skih­ob­mo­čij­za­usta­no­vi­tev­ ob­čin­(Ura dni list RS,­ št.­ 22/94),­ki­je­pred­vi­del­340­re­fe­ren­dum­skih­ ob­mo­čij.­ Če­bi­vsi­re­fe­ren­du­mi­ uspe­li­in­bi­dr­žav­ni­zbor­iz­ra­že­ ne­in­na­re­fe­ren­du­mih­ iz­gla­so­va­ne­ že­lje­tu­di­po­tr­dil,­bi­ do­bi­li­kar­340­no­vih­ob­čin.­Dr­žav­lja­ni­smo­na­re­fe­ren­ du­mih­odlo­či­li­ne­ko­li­ko­dru­ga­če,­saj­mno­go­po­nu­je­nih­ pre­dlo­gov­ni­do­bi­lo­za­hte­va­ne­ pod­po­re.­Ok­to­bra­1994­ je­bil­spre­jet­Za­kon­o­usta­no­vi­tvi­ ob­čin­ter­o­do­lo­či­tvi­ nji­ho­vih­ob­mo­čij­(Ura dni list RS,­ št.­60/94,­69/94),­s­ ka­te­rim­je­bi­lo­usta­nov­lje­nih­ 147­ob­čin.­Dr­žav­ne­fun­ kci­je,­ki­so­jih­pred­tem­oprav­lja­le­sta­re­dru­žbe­no­po­li­ tič­ne­sku­pno­sti,­ teh­je­bi­lo­62,­so­bi­le­v­pre­ho­dnem­ ne­ kaj­me­seč­nem­ ob­dob­ju­pre­ne­se­ne­ na­uprav­ne­eno­te,­ lo­kal­ne­na­lo­ge­pa­so­po­oprav­lje­nem­ kon­sti­tu­tiv­nem­ po­stop­ku­pre­vze­li­or­ga­ni­no­vih­ob­čin.­Šti­ri­le­ta­poz­ne­je­ se­je­šte­vi­lo­ob­čin­po­ve­ča­lo­na­192,­le­ta­2002­pa­na­ 193.­(Za­kon­o­spre­mem­bah­ in­do­pol­ni­tvah­ za­ko­na­o­ usta­no­vi­tvi­ ob­čin­ter­o­do­lo­či­tvi­nji­ho­vih­ob­mo­čij,­ Ura­ dni list RS,­ št.­56/98,­75/98,­52/02)­Le­ta­2006­pa­ je­šte­vi­lo­ob­čin­v­Re­pu­bli­ki­Slo­ve­ni­ji­do­se­glo­šte­vil­ko­ 210.­(Za­kon­o­spre­mem­bah­ in­do­pol­ni­tvah­ za­ko­na­o­ usta­no­vi­tvi­ ob­čin­ter­o­do­lo­či­tvi­nji­ho­vih­ob­mo­čij,­ Ura­ dni list RS,­št.­27/06,­61/06) 2.2­­Vzpo­ sta­ vi­ tev­lo­ kal­ ne­sa­ mo­ u­ pra­ ve­ v­ob­či­ ni­Kam­ nik Dr­žav­ni­zbor­je­pri­kon­čni­odlo­či­tvi­o­re­fe­ren­dum­ skih­ob­mo­čjih­upoš­te­val,­ da­se­ugo­tav­lja­vo­lja­kra­ja­ nov­za­usta­no­vi­tev­ no­vih­ob­čin­Ko­men­da,­ Kam­ni­ška­ Bis­tri­ca,­Šmar­ca,­Mo­ste­in­Kam­nik.­Pri­svo­ji­odlo­či­tvi­ so­upoš­te­va­li­ ugo­vor­kra­ja­nov­Most,­da­ni­so­že­le­li­bi­ti­ v­ob­či­ni­Ko­men­da,­ ni­pa­upoš­te­val­pre­dlo­ga­ko­or­di­na­ ci­je­me­stnih­kra­jev­nih­sku­pno­sti,­ da­do­bi­kam­ni­ška­ ob­či­na­sta­tus­me­stne­ob­či­ne.­(No­vak­1994:­1) Kra­ja­ni­Ko­men­de­ in­Kri­ža­so­za­vr­ni­li­pre­dlog­za­ usta­no­vi­tev­ ob­či­ne­Ko­men­da,­ po­do­bno­so­se­odlo­či­li­ tu­di­kra­ja­ni­Šmar­ce,­prav­ta­ko­kra­ja­ni,­ki­so­se­odlo­ča­ li­o­usta­no­vi­tvi­ ob­či­ne­Kam­ni­ška­ Bis­tri­ca.­Usta­no­vi­tev­ ob­či­ne­Kam­nik­je­do­bi­la­vi­so­ko­pod­po­ro­med­kra­ja­ni­ Tu­hinj­ske­do­li­ne­in­osta­lih­pri­me­stnih­ na­se­lij,­ki­so­bi­la­ vklju­če­na­v­to­re­fe­ren­dum­sko­ ob­mo­čje,­v­me­stnih­kra­ jev­nih­sku­pno­stih­ pa­ni­so­bi­li­nav­du­še­ni­ nad­no­vo­ob­ či­no,­ki­bi­ob­se­ga­la­tu­di­Tu­hinj­sko­do­li­no.­Ta­ko­je­bi­la­ ve­čin­sko­pod­pr­ta­le­usta­no­vi­tev­ ob­či­ne­Mo­ste.­(Sve­telj­ 1994a:­1) Dr­žav­ni­zbor­je­re­zul­ta­te­kam­ni­ških­ re­fe­ren­du­mov­ ra­zu­mel,­kot­da­v­Kam­ni­ku­ni­po­se­bne­ga­ nav­du­še­ nja­do­de­li­tve­ob­či­ne.­Ta­ko­je­bi­la­usta­nov­lje­na­ ob­či­ na­Kam­nik­brez­te­ri­to­ri­al­nih­ spre­memb,­ ki­je­ob­pre­ o­bli­ko­va­nju­ šte­la­116­na­se­lij­in­29.172­pre­bi­val­cev­ in­je­ob­se­ga­la­289,6­km2­ozem­lja.­Do­te­ri­to­ri­al­nih­ spre­memb­ je­pri­šlo­še­le­le­ta­1998,­ko­se­je­iz­ob­či­ne­ Kam­nik,­ki­je­pred­de­li­tvi­jo­šte­la­30.034­pre­bi­val­cev,­ iz­lo­či­lo­ob­mo­čje,­v­ka­te­rem­je­bi­la­usta­nov­lje­na­ ob­či­na­Ko­men­da.­ Ob­či­ni­Ko­men­da­je­ob­iz­lo­či­tvi­pri­pa­dlo­14­ na­se­lij,­4.276­pre­bi­val­cev­ in­24,0­km 2­ozem­lja,­v­da­ naš­nji­ob­či­ni­Kam­nik­pa­sta­osta­li­102­na­se­lji,­25.758­ pre­bi­val­cev­ in­265,6­km2­ozem­lja.­(Sta­ti­stič­ni­ urad­Re­ pu­bli­ke­Slo­ve­ni­je­2007:­51­in­56) 3­­Po­ li­ tič­ ne­ra­ zme­ re­v­Slo­ ve­ ni­ ji Lo­kal­ne­vo­li­tve­so­z­vi­di­ka­po­li­tič­ne­ga­ po­me­na­po­ pol­no­ma­pri­mer­lji­ve­ z­dr­žav­ni­mi,­ saj­je­lo­kal­na­sa­mo­ u­pra­va­ključ­na­za­živ­lje­nje­lju­di­in­po­me­ni­eno­glav­nih­ de­mo­kra­tič­nih­ oro­dij­ure­sni­če­va­nja­ obla­sti,­so­naj­ po­mem­bnej­ši­ vpliv­pre­bi­val­cev­ lo­kal­ne­sku­pno­sti­ na­ de­lo­va­nje­lo­kal­ne­sa­mo­u­pra­ve ­in­so­kot­ta­ke­bis­tve­na­ pr­vi­na­lo­kal­ne­de­mo­kra­ci­je.­ Kaj­je­bis­tvo­po­li­ti­ke­v­de­mo­kra­tič­nih­ dru­žbe­nih­ si­ ste­mih,­nam­po­sku­ša­po­ja­sni­ti­Tom­šič­(2001:­41),­ko­ za­pi­še,­da­po­li­ti­ka­za­ra­di­svo­je­za­ko­no­daj­ne­ fun­kci­je­ za­se­da­ne­kak­šno­ osred­nje­me­sto­v­dru­žbi,­v­ka­te­ ri­igra­vlo­go­po­sre­dni­ka­ med­raz­lič­ni­mi­ po­dro­čji,­kar­ pa­še­ne­po­me­ni­nje­ne­nad­re­je­no­sti­ nas­pro­ti­osta­lim­ dru­žbe­nim­ po­dro­čjem.­ Ak­ter­ji­z­raz­lič­nih­dru­žbe­nih­ po­ dro­čij­sku­ša­jo­s­po­se­ga­njem­ v­po­li­ti­ko­uve­ljav­lja­ti­ svo­ je­in­te­re­se,­hkra­ti­pa­tu­di­po­li­ti­ka­z­me­ha­ni­zmi,­ ki­so­ ji­na­vo­ljo­–­za­ko­ni,­ured­ba­mi,­ pro­ra­ču­nom­ –­re­gu­li­ra­ de­lo­va­nje­raz­lič­nih­seg­men­tov­ dru­žbe­in­v­odno­su­do­ njih­obli­ku­je­raz­lič­ne­po­li­ti­ke­(npr.­so­ci­al­na­po­li­ti­ka,­ eko­nom­ska­ po­li­ti­ka,­kul­tur­na­po­li­ti­ka),­ki­slu­ži­jo­pre­ mo­šča­nju­ raz­lik­med­re­la­tiv­no­av­to­nom­ni­mi­ del­ni­ mi­si­ste­mi­in­sku­pne­mu­ de­lo­va­nju­ v­sme­ri­re­še­va­nja­ do­lo­če­nih­ pro­ble­mov.­ Po­ve­da­no­ se­ve­da­ve­lja­tu­di­za­ lo­kal­no­sku­pnost,­ kjer­po­sku­ša­jo­ raz­lič­ne­in­te­re­sne­ sku­pi­ne­in­po­sa­mez­ni­ki­ po­se­ga­ti­v­lo­kal­no­po­li­ti­ko,­saj­ že­li­jo­uve­lja­vi­ti­svo­je­par­ci­al­ne­in­te­re­se,­hkra­ti­pa­lo­ kal­na­oblast­z­me­ha­ni­zmi,­ ki­so­ji­da­ni­v­uprav­lja­nje,­ re­gu­li­ra­so­bi­va­nje­raz­lič­nih­in­te­re­sov­v­lo­kal­ni­sku­pno­ sti­in­obli­ku­je­ lo­kal­ne­po­li­ti­ke,­ki­omo­go­ča­jo­ re­še­va­nje­ sku­pnih­lo­kal­nih­pro­ble­mov.3.1­­Bi­ po­ lar­ na­ de­ li­ tev­slo­ ven­ skega­ po­ li­ tič­ ne­ ga­pro­ sto­ ra Lo­kal­no­po­li­tič­no­do­ga­ja­nje­ni­ne­kaj­av­to­nom­ne­ga,­ je­del­šir­še­ga­dr­žav­ne­ga­ po­li­tič­ne­ga­ živ­lje­nja,­ki­se­pre­ na­ša­z­dr­žav­ne­rav­ni­in­obrat­no.­Po­li­tič­ne­ga­ do­ga­ja­nja­ v­ob­či­ni­ni­mo­go­če­ra­zu­me­ti,­če­ne­poz­na­mo­po­li­tič­ nih­ra­zme­rij­v­ce­lot­ni­dr­ža­vi,­ki­so­po­go­je­na­z­bi­po­lar­ no­de­li­tvi­jo­slo­ven­ske­ga­ po­li­tič­ne­ga­ pro­sto­ra­na­dva­ po­li­tič­na­blo­ka.­Oba­blo­ka­–­po­e­no­sta­vi­mo­ –le­vi­co­in­ de­sni­co­je­mo­go­če­naj­bolj­ja­sno­raz­de­li­ti­gle­de­na­in­ sti­tu­ci­o­nal­ni­ iz­vor.­Vo­dil­ni­po­li­tič­ni­stran­ki­pr­ve­ga­ta­bo­ ra­–­Li­be­ral­na­de­mo­kra­ci­ja­ Slo­ve­ni­je­(LDS)­in­So­ci­al­ni­ de­mo­kra­ti­ (SD,­do­le­ta­2005­Zdru­že­na­li­sta­so­ci­al­nih­ de­mo­kra­tov)­ –­or­ga­ni­za­cij­sko­ iz­vi­ra­ta­iz­sta­re­ga­so­ci­a­ li­stič­ne­ga­re­ži­ma.­Stran­ka­So­ci­al­nih­de­mo­kra­tov­ no­si­ na­sled­stvo­ nek­da­nje­vla­da­jo­če­ko­mu­ni­stič­ne­ par­ti­je.­ Pre­vla­du­jo­če­ je­dro­LDS­ima­svoj­iz­vor­v­nek­da­nji­so­ci­a­ li­stič­ni­mla­din­ski­or­ga­ni­za­ci­ji,­ ki­se­jim­je­pri­dru­žil­maj­ hen,­a­ze­lo­po­mem­ben­ del­član­stva­dveh­strank­ko­a­ li­ci­je­De­mos,­ki­je­vla­da­la­med­le­to­ma­1990­in­1992.­ LDS­je­po­vo­lil­nem­po­ra­zu­le­ta­2004­za­šla­v­kri­zo,­ki­ je­pri­ve­dla­do­po­ča­sne­ga­ raz­pa­da­stran­ke,­saj­je­del­ član­stva­usta­no­vil­no­vo­stran­ko­Za­res,­SD­pa­je­te­daj­po­sta­la­naj­moč­nej­ša­ stran­ka­le­vi­ce.­(Adam,­Tom­šič­in­ Kri­stan­2008:­57). Dru­gi­po­li­tič­ni­blok­se­stav­lja­jo­ tri­glav­ne­stran­ke­ –­Slo­ven­ska­ de­mo­krat­ska­ stran­ka­(SDS)­kot­vo­dil­na­ ter­Slo­ven­ska­ ljud­ska­stran­ka­(SLS)­in­No­va­Slo­ve­ni­ ja­(NSi,­do­le­ta­2000­SKD)­–,­ki­so­bi­le­usta­nov­lje­ne­ med­pro­ce­som­ de­mo­kra­ti­za­ci­je,­ ko­so­le­ta­1990­raz­ lič­ne­dru­žbe­ne­sku­pi­ne,­ki­so­za­hte­va­le­plu­ra­li­za­ci­jo­ po­li­tič­ne­ga­ pro­sto­ra­in­s­tem­ko­nec­dol­go­let­ne­ga­ eno­ stran­kar­ske­ga­ si­ste­ma,­pri­pe­lja­le­do­več­stran­kar­skih­ vo­li­tev,­s­či­mer­se­je­v­Slo­ve­ni­ji­še­le­v­za­čet­ku­de­vet­de­ set­ih­za­če­lo­ob­dob­je­mo­der­ne­ga­stran­kar­stva. De­li­tev­na­kon­zer­va­tiv­ni­ blok­–­de­sni­co­in­li­be­ral­no­ so­ci­a­li­stič­ni­ blok­–­le­vi­co­ni­ne­kaj­no­ve­ga,­saj­iz­ha­ja­ že­od­za­čet­ka­stran­kar­stva,­ ki­se­je­na­slo­ven­skih­ tleh­ za­če­lo­raz­vi­ja­ti­v­dru­gi­po­lo­vi­ci­19.­sto­le­tja.­Kon­zer­va­ tiv­ni­blok­je­ta­krat­pred­stav­lja­la­ SLS,­ki­je­ime­la­tu­di­ pod­po­ro­ri­mo­ka­to­li­ške­ cer­kve,­li­be­ral­no­so­ci­a­li­stič­ ni­blok­pa­so­spr­va­pred­stav­lja­li­ raz­lič­ni­kul­tur­ni­ki­in­ izo­bra­žen­ci,­ po­pr­vi­sve­tov­ni­voj­ni­pa­je­bil­to­ju­go­slo­ van­sko­usmer­jen­so­ci­a­li­stič­ni­ blok.­V­kon­zer­va­tiv­nem­ ka­to­li­škem­ ta­bo­ru­so­v­raz­lič­nih­ob­dob­jih­20.­sto­le­tja­ na­me­sto­stran­kar­ske­ po­li­ti­ke­nu­di­li­kor­po­ra­tiv­no­ dr­ža­ vo­z­moč­no­vlo­go­cer­kve,­v­so­ci­a­li­stič­nem­ pa­kor­po­ra­ tiv­no­dr­ža­vo­s­po­u­dar­je­no­ vlo­go­ene­ga­raz­re­da.­(Zver­ 1990:­154) Dru­ga­sve­tov­na­in­slo­ven­ska­ dr­žav­ljan­ska­ voj­na­ sta­po­me­ni­li­ko­nec­slo­ven­ske­ga­ stran­kar­stva,­ za­če­tek­ dol­ge­ga­ob­dob­ja­nes­tran­kar­stva,­ ki­je­od­se­va­lo­vse­do­ da­naš­nje­ga­ ča­sa.­In­tu­di­še­ni­vi­de­ti,­da­se­bo­do­spo­ mi­ni­in­rav­na­nja­te­ga­ob­dob­ja­kma­lu­umak­ni­li­de­mo­ kra­tič­nim­na­če­lom,­na­ka­te­rih­je­ute­me­lje­na­ se­da­nja­ dru­žbe­na­ure­di­tev.­»Na­po­dro­čju­po­li­ti­ke­je­ime­la­po­ poln­mo­no­pol­vla­da­jo­ča­ko­mu­ni­stič­na­ par­ti­ja,­s­svo­jo­ mar­ksi­stič­no­le­ni­ni­stič­no­ ide­o­lo­gi­jo­ /.../,­na­ka­te­ri­je­ ute­me­lje­va­la­ svo­je­zgo­do­vin­sko­ po­slan­stvo­ /.../.­Iz­pre­ pri­ča­no­sti­ v­to­po­slan­stvo­ (osvo­bo­di­tev­ ce­lot­ne­druž­ be)­je­iz­vi­ral­ide­o­lo­ški­ek­sklu­zi­vi­zem,­ ki­se­je­iz­ra­žal­ v­iz­klju­če­va­nju­ dru­gač­nih­ na­zo­rov,­na­rav­ni­obla­sti­pa­ kot­iz­ra­zi­ta­av­to­ri­tar­nost,­ s­pre­ga­nja­njem­ ti­stih,­ki­so­ nas­pro­to­va­li­ par­tij­ske­mu­ mo­no­po­lu.«­ (Tom­šič­2001:­ 44)­Na­ve­de­no­ ve­lja­za­za­čet­no­sta­li­ni­stič­no­ ob­dob­je­ to­ta­li­tar­ne­ga­ ko­mu­ni­zma,­ po­njem­je­sle­di­lo­ob­dob­je­ sa­mo­u­prav­ne­ga­ so­ci­a­li­zma,­ ki­je­pred­stav­ljal­ meh­ko­ va­ri­an­to­ko­mu­ni­stič­ne­ga­ ti­pa­dru­žbe­ne­ure­ditve,­saj­ se­je­do­pu­šča­la­ do­lo­če­na­me­ra­in­di­vi­du­al­ne­ svo­bo­de­ in­dru­žbe­ne­sa­mo­or­ga­ni­za­ci­je,­ do­kler­to­ni­ogro­ža­lo­ obla­stne­ga­mo­no­po­la­par­ti­je.­(Tom­šič­2001:­45) Glav­na­zna­čil­nost­ v­do­brih­dveh­de­set­le­tjih­ par­la­ men­tar­ne­de­mo­kra­ci­je­ na­Slo­ven­skem­ je­glo­bo­ka­raz­ de­lje­nost­na­le­vi­co­in­de­sni­co,­pa­ven­dar­je­Slo­ve­ni­jo­ vo­di­lo­več­ko­a­li­cij,­ki­so­pre­se­ga­le­ to­os­tro­blo­kov­sko­ raz­de­lje­nost.­ Za­to­ob­dob­je­bi­lah­ko­re­kli,­da­se­je­zde­ lo,­da­so­zgo­do­vin­ska­ pro­ti­slo­vja­ iz­ob­dob­ja­dr­žav­ljan­ ske­voj­ne,­ki­so­po­go­je­va­la­ de­li­tev­na­le­ve­in­de­sne­ in­one­mo­go­ča­la­ so­de­lo­va­nje­ med­obe­ma­po­li­tič­ni­ma­ blo­ko­ma,­pre­se­že­na.­ Že­De­mo­so­vi­ osa­mo­svo­ji­tve­ni­ ko­a­li­ci­ji­bi­tež­ko­pri­pi­sa­li­ mo­no­lit­no­se­sta­vo,­ saj­so­bi­li­ Ze­le­ni­Slo­ve­ni­je­po­li­tič­no­moč­no­od­da­lje­ni­od­kr­ščan­ skih­de­mo­kra­tov,­ v­De­mo­so­vi­vla­di­pa­so­so­de­lo­va­li­ tu­ di­pred­stav­ni­ki­ biv­še­ga­ko­mu­ni­stič­ne­ga­ ob­dob­ja.­Pr­va­ Dr­nov­ško­va­ vla­da­je­le­ta­1992­po­ve­zo­va­la­ li­be­ral­ce­ (LDS),­na­sle­dni­ke­ nek­da­nje­Zve­ze­ko­mu­ni­stov­ (ZLSD,­ka­sne­je­SD),­socialdemokrate ­(SDS,­po­letu­2002­ Slovenska­ demokratska­ stranka),­so­ci­a­li­ste­in­Ze­le­ne­ Slo­ve­ni­je.­V­dru­go­vla­do­(1992–1996)­ je­Dr­nov­šek­po­ ve­zal­LDS,­kr­ščan­ske­ de­mo­kra­te,­ SDS­in­ZLSD.­Tre­tjo­ vla­do­pa­je­Dr­nov­šek­se­sta­vil­z­LDS,­s­Slo­ven­sko­ ljud­ sko­stran­ko­–­SLS­in­z­upo­ko­jen­ci­ (Desus).­V­dru­go­ de­set­le­tje­ po­osa­mo­svo­ji­tvi­ smo­vsto­pi­li­z­iz­gla­so­va­no­ ne­za­u­pni­co­ Dr­nov­ško­vi­ vla­di,­z­ne­kaj­me­seč­nim­ ne­u­ spe­šnim­vla­da­njem­ de­sni­ce­(2000),­ki­ga­je­pre­ki­nil­ po­raz­na­vo­li­tvah.­Po­po­nov­ni­zma­gi­le­vi­ce­je­sle­di­la­ ko­a­li­ci­ja­(2000–2004)­ LDS,­ZLSD­(te­daj­SD),­SLS­in­ Desusa.­Ko­a­li­cij­ski­ man­dat­2000–2004­ je­bil­zaz­na­ mo­van­z­od­ho­dom­Dr­nov­ška,­ ki­je­­po­stal­pred­se­dnik­ dr­ža­ve,­na­me­stu­pred­se­dni­ka­ vla­de­pa­ga­je­na­do­ me­stil­An­ton­Rop.­Ven­dar­ne­za­dol­go,­saj­je­LDS­do­ži­ ve­la­po­raz­na­vo­li­tvah­le­ta­2004.­Ta­krat­se­je­kon­ča­lo­ ob­dob­je,­ki­ni­bi­lo­na­klo­nje­no ­os­tri­blo­kov­ski­de­li­tvi,­ saj­je­eno­ko­a­li­cij­sko­ vla­do­se­sta­vi­la­de­sni­ca­(2004– 2008),­po­na­sled­njih­ vo­li­tvah­pa­je­vla­do­obli­ko­va­la­ le­vi­ca­(2008–2011).­3.2­­Obli­ ko­ va­ nje­po­ li­ tič­ ne­ ga­pro­ sto­ ra­ znotraj­obeh­po­ li­ tič­ nih­blo­kov Pr­vi­dve­de­set­le­tji­par­la­men­tar­ne­ de­mo­kra­ci­je­ sta­ bi­li­zaz­na­mo­va­ni­ tu­di­z­obli­ko­va­njem­ po­li­tič­ne­ga­ pro­ sto­ra­zno­traj­obeh­blo­kov.­Po­u­da­ri­ti­je­po­tre­bno,­ da­ so­v­vseh­vla­dah,­ki­jih­je­vo­di­la­LDS­na­če­lu­z­Dr­nov­ škom­in­so­jih­se­stav­lja­le­ stran­ke­obeh­po­li­tič­nih­ta­bo­ rov,­de­sne­stran­ke­v­teh­po­ve­za­vah­ igra­le­le­obro­bno­ vlo­go.­Zno­traj­de­sne­ga­blo­ka­je­so­de­lo­va­nje­ de­snih­ strank­v­me­ša­nih­ko­a­li­cij­skih­ vla­dah­spre­me­ni­lo­ moč­ in­vpliv­po­sa­mez­nih­ strank.­Zdru­že­va­nje­ SKD­in­SLS­je­ bil­eden­od­po­sku­sov­obli­ko­va­nja­ moč­ne­de­sne­stran­ ke,­ki­bi­bi­la­spo­so­bna­se­sta­vi­ti­vla­dno­ko­a­li­ci­jo­in­ta­ ko­pre­vze­ti­do­te­daj­vo­dil­no­vlo­go­LDS,­v­ti­stem­ča­su­ naj­moč­nej­še­ stran­ke­le­vi­ce.­Zdru­že­va­nje­ se­je­usta­vi­lo­ pri­vpra­ša­nju­ ve­čin­ske­ga­ vo­lil­ne­ga­si­ste­ma,­zanj­se­je­ naj­bolj­zav­ze­ma­la­ SDS,­saj­je­bi­la­pre­pri­ča­na,­ da­lah­ ko­z­njim­po­sta­ne­vo­dil­na­po­li­tič­na­si­la­de­sni­ce.­To­je­ SDS­v­na­da­lje­va­nju­ uspe­lo­brez­spre­mem­be­ vo­lil­ne­ga­ si­ste­ma,­saj­je­ne­u­spe­la­zdru­ži­tev­osla­bi­la­SLS,­usta­ nov­lje­na­pa­je­bi­la­še­stran­ka­No­va­Slo­ve­ni­ja­–­NSi,­ki­ je­na­da­lje­va­la­tra­di­ci­jo­kr­ščan­skih­de­mo­kra­tov. Na­le­vi­ci­je­vse­do­vo­lil­ne­ga­po­ra­za­le­ta­2004­ osred­nji­po­lo­žaj­zav­ze­ma­la­ LDS,­po­tem­pa­so­vo­dil­no­ vlo­go­pre­vze­li­So­ci­al­ni­de­mo­kra­ti.­ LDS­ni­sa­mo­iz­gu­ bi­la­vo­dil­ne­ga­po­lo­ža­ja­na­le­vi­ci,­za­čel­se­je­po­ča­sen­ raz­kroj.­Iz­stran­ke­je­pred­vo­li­tva­mi­od­šel­del­vpliv­ne­ga­ član­stva,­ki­so­usta­no­vi­li­stran­ko­Za­res­–­no­va­po­li­ti­ka.­ So­de­lo­va­nje­ stran­ke­Za­res­in­LDS­v­vla­di,­ki­jo­je­vo­di­la­ SD,­je­še­po­glo­bi­lo­kri­zo­li­be­ral­ne­ga­ de­la­le­vi­ce,­po­vo­ li­tvah­le­ta­2011­sta­stran­ki­osta­li­iz­ven­Dr­žav­ne­ga­ zbo­ ra.­V­le­vi­po­li­tič­ni­blok­ves­čas­priš­te­va­jo­tu­di­stran­ko­ upo­ko­jen­cev­ (Desus),­če­prav­sle­di­iz­jem­no­oz­kim­par­ ci­al­nim­in­te­re­som­ dr­žav­lja­nov­ v­tre­tjem­živ­ljenj­skem­ ob­dob­ju.3.3­­Sle­ di­biv­ še­to­ ta­ li­ tar­ ne­po­ li­ tič­ ne­kul­ tu­ re­ v­par­ la­ men­ tar­ ni­dru­ žbe­ ni­ure­ di­ tvi Slo­ven­sko­ jav­no­mne­nje­je­v­za­čet­ku­de­vet­de­set­ih­ prej­šnje­ga­ sto­le­tja­moč­no­pod­pi­ra­lo­plu­ra­li­za­ci­jo­ po­li­ Razprave­–­družbena­zgodovinaRazprave­–­družbena­zgodovina 100 101tič­ne­ga­pro­sto­ra,­kar­je­sploh­bil­po­goj­za­spre­mem­bo­ dru­žbe­ne­ga­ re­da­in­ključ­no­za­uspeh­ple­bi­sci­ta,­ na­ka­ te­rem­smo­se­odlo­či­li­za­sa­mo­stoj­no­ Slo­ve­ni­jo.­Ko­maj­ je­pri­šlo­do­tež­ko­pri­ča­ko­va­ne ­plu­ra­li­za­ci­je­ po­li­tič­ne­ ga­pro­sto­ra­in­s­tem­do­več­stran­kar­ske­ga­ si­ste­ma,­že­ se­je­jav­no­mne­nje­obr­ni­lo­pro­ti­po­li­tič­nim­ stran­kam,­ kar­po­tr­ju­je­jo­tu­di­vsa­ko­let­ne­ ra­zi­ska­ve­slo­ven­ske­ga­ jav­ne­ga­mne­nja­z­iz­ra­zi­tim­ne­za­u­pa­njem­ v­po­li­tič­ne­ stran­ke. Par­la­men­tar­ne­ raz­pra­ve­in­jav­no­so­o­ča­nje­mnenj­ pred­stav­ni­kov­ po­li­tič­nih­strank­so­v­jav­no­sti­naj­več­ krat­oz­na­če­ni­kot­jav­no­pre­pi­ra­nje.­ Tak­šne­in­ter­pre­ ta­ci­je­par­la­men­tar­ne­ga­ do­ga­ja­nja­ so­osta­nek­to­ta­li­ tar­ne­ga­re­ži­ma,­v­ka­te­rem­je­bi­lo­zna­čil­no­so­gla­sno­ pod­pi­ra­nje­ vse­ga,­kar­je­za­go­var­ja­la­ par­tij­ska­eli­ta.­ Vsa­ka­opo­zi­ci­ja­in­nas­pro­to­va­nje­ sta­bi­la­za­tr­ta­že­v­ ka­li,­kar­je­da­ja­lo­vi­dez­hi­tre­ga­in­ra­ci­o­nal­ne­ga­ odlo­ča­ nja­po­li­tič­ne­eli­te.­ Dr­žav­lja­ni­smo­ve­li­ko­pri­ča­ko­va­li­ od­plu­ra­li­za­ci­je­ po­ li­tič­ne­ga­pro­sto­ra­in­po­li­tič­nih­strank,­ki­so­se­stav­ni­ del­par­la­men­tar­ne­ de­mo­kra­ci­je,­ po­li­tič­na­plu­ral­nost­ je­ bi­la­po­dol­gih­le­tih­enos­tran­kar­stva­ ne­kaj­no­ve­ga.­Dr­ žav­lja­ni­ni­smo­bi­li­pri­prav­lje­ni­ na­par­la­men­tar­ne­ raz­ pra­ve,­ki­so­jav­no­pred­sta­vi­le­ dru­žbe­na­nas­pro­tja,­ še­ manj­pa­so­bi­li­pri­prav­lje­ni­ me­di­ji,­ki­so­bi­li­ka­drov­sko­ po­pol­nje­ni­ v­prej­šnjem­ dru­žbe­nem­ si­ste­mu,­ko­je­ve­ lja­lo,­da­so­no­vi­nar­ji­dru­žbe­no­po­li­tič­ni­ de­lav­ci.­Tom­šič­ (2001:­46)­po­jas­nju­je,­ da­v­»ve­či­ni­družb­/.../­sred­nje­ Evro­pe­ko­mu­ni­zem­ ni­pred­stav­ljal­ tuj­ka,­am­pak­je­bil­ na­nek­na­čin­na­da­lje­va­nje­ prej­šnjih­av­to­ri­tar­nih­ oblik­ dru­žbe­ne­ re­gu­la­ci­je.­ Ide­o­lo­ška­ in­ak­cij­ska­enot­nost­ vla­da­jo­če­eli­te­je­bi­la­po­go­sto­le­ura­dno­raz­gla­še­va­ na­zu­na­nja­fa­sa­da.­Boj­za­oblast­je,­na­me­sto­v­obli­ki­ od­kri­te­ga­po­li­tič­ne­ga­ tek­mo­va­nja,­ po­te­kal­v­obli­ki­spo­ pa­da­med­raz­lič­ni­mi­frak­ci­ja­mi­ zno­traj­par­ti­je­/.../,­ki­ so­se­obli­ko­va­le­na­pod­la­gi­idej­ne­so­ro­dno­sti,­ sku­pnih­ am­bi­cij­ali­pa­ose­bne­lo­jal­no­sti.«­ To­se­ve­da­po­me­ni,­ da­so­bi­la­v­biv­šem­si­ste­mu­dru­žbe­na­nas­pro­tja­ta­bu­ te­ma,­o­njih­se­ni­jav­no­raz­prav­lja­lo,­ eno­stav­no­ ni­bi­ lo­in­sti­tu­ci­je,­ kjer­bi­se­dru­žbe­na­nas­pro­tja­so­o­či­la­in­ po­i­ska­le­us­trez­ne­re­ši­tve.­To­je­po­me­ni­lo,­ da­se­sam­ si­stem­ni­mo­gel­pri­la­ga­ja­ti­ dru­žbe­nim­ po­tre­bam,­ kar­ je­tu­di­eden­izmed­po­gla­vit­nih­ raz­lo­gov­za­nje­gov­pro­ pad.­ Tu­di­stran­ke,­ki­so­se­vklju­či­le­v­po­li­tič­no­živ­lje­nje­ Slo­ve­ni­je,­so­po­tre­bo­va­le­ čas,­da­se­od­da­lji­jo­od­na­ či­na­de­lo­va­nja,­ ki­je­bi­lo­zna­čil­no­za­par­tij­sko­oblast,­ kjer­je­ve­lja­lo,­da­je­bi­la­»za­vstop­v­obla­stno­struk­ tu­ro­/…/­po­leg­do­lo­če­nih­vod­stve­nih­ spo­so­bno­sti­ (po­ mem­bnost­ le­teh­je­od­ob­dob­ja­do­ob­dob­ja­va­ri­i­ra­la)­ po­treb­na­idej­no­po­li­tič­na­pra­vo­ver­nost,­ t.j.­lo­jal­nost­do­ in­te­re­sov­in­norm­par­ti­je.­Iz­stop­ali­iz­klju­či­tev­iz­par­ti­je­ je­obi­čaj­no­po­me­nil­(vsaj­za­ča­sni)­ko­nec­po­sa­mez­ni­ ko­ve­po­li­tič­ne,­po­go­sto­ pa­tu­di­še­kak­šne­dru­ge­ka­ri­e­ re.«­(Tom­šič­2001:­45) Sle­di­biv­še­to­ta­li­tar­ne­ po­li­tič­ne­kul­tu­re­z­na­vi­dez­nim­ vses­plo­šnim­ so­gla­sjem­ so­osta­le­tu­di­zno­traj­strank,­ kjer­pri­ha­ja­do­po­li­tič­nih­raz­ha­janj­ali­bo­ja­za­oblast,­ ki­ga­sprem­lja­jo­ raz­lič­ne­za­ku­li­sne­in­tri­ge­in­splet­ke.­S­ to­raz­li­ko,­da­so­bi­le­v­par­tij­ski­obla­sti­po­sle­di­ce­mo­re­ bit­ne­ga­po­li­tič­ne­ga­ po­ra­za­bis­tve­no­huj­še­ka­kor­v­več­ stran­kar­skem­ si­ste­mu,­»saj­je­bi­la­po­ra­že­na­frak­ci­ja­ (bolj­ali­manj­na­sil­no)­od­stra­nje­na­ iz­po­li­tič­ne­ga­ živ­lje­nja,­nje­ni­pri­pa­dni­ki­ pa­de­lež­ni­naj­raz­lič­nej­ših­ (bolj­ali­ manj­os­trih)­san­kcij.«­(Tom­šič­2001:­45) Jav­nost­nas­pro­tij­v­par­la­men­tu,­ v­po­li­tič­nih­stran­ kah­in­lo­kal­nih­pred­stav­ni­ških­ or­ga­nih­se­v­me­di­jih­ pri­ka­zu­je­za­pre­pi­re,­ne­pa­v­du­hu­de­mo­kra­tič­ne­ga­ so­o­če­nja­mnenj,­za­to­se­je­o­ključ­nih­in­sti­tu­ci­jah­ par­ la­men­ta­ri­zma­ obli­ko­va­lo­ ne­ga­tiv­no­mne­nje,­da­je­par­ la­ment­ne­po­tre­bna­ in­sti­tu­ci­ja,­ po­li­tič­ne­stran­ke­pa­ ge­ne­ra­tor­ji­ pre­pi­rov.­Po­li­tič­ne­stran­ke­so­si­prav­z­od­ kri­tim­pred­stav­lja­njem­ raz­lič­nih­in­te­re­sov,­kar­je­zna­ čil­no­za­raz­vi­to­par­la­men­tar­no­ de­mo­kra­ci­jo,­ pri­slu­ži­le­ ne­ga­tiv­no­ eti­ke­to.­Od­tod­vzpon­ne­od­vi­snih­ list,­ki­se­ že­s­sa­mim­po­i­me­no­va­njem­ že­li­jo­od­mak­ni­ti­ od­vse­ ga,­kar­je­na­ka­kr­šen­ko­li­na­čin­po­ve­za­no­s­po­li­tič­ni­mi­ stran­ka­mi.­ 3.4­Stran­ kar­ ske,­nes­ tran­ kar­ ske­in­ koa­ li­ cij­ ske­kan­ di­ da­ tu­ re Ha­ček­(2007:­42)­ugo­tav­lja,­da­ne­od­vi­sni,­ nes­tran­ kar­ski­kan­di­da­ti­na­na­ci­o­nal­ni­ rav­ni­obla­sti­za­ra­di­ob­ sto­je­če­ga­vo­lil­ne­ga­si­ste­ma­in­iz­ra­zi­to­po­u­dar­je­ne­ vlo­ ge­po­li­tič­nih­strank­v­tek­mi­za­iz­vo­li­tev­v­Dr­žav­ni­zbor­ Re­pu­bli­ke­ Slo­ve­ni­je­ni­ma­jo­prak­tič­no­no­be­ne­re­al­ne­ mož­no­sti.­Za­to­je­nji­ho­va­kan­di­da­tu­ra­ na­lo­kal­nih­vo­ li­tvah­edi­na­re­al­na­mož­nost­uspe­šne­ga­ uve­ljav­lja­nja­ pa­siv­ne­vo­lil­ne­pra­vi­ce­v­Slo­ve­ni­ji­nas­ploh.­Glav­na­raz­ li­ka­med­stran­kar­ski­mi­ in­nes­tran­kar­ski­mi­ kan­di­da­ti­ na­lo­kal­nih­vo­li­tvah­je­v­na­či­nu­kan­di­di­ra­nja,­ ne­pa­v­ odno­su­do­po­li­tič­nih­strank.­ Pre­dla­ga­te­lji­ stran­kar­skih­ kan­di­da­tov­ so­pra­vi­lo­ma­ ob­čin­ske­po­druž­ni­ce­ po­li­tič­nih­ strank.­Stran­kar­ske­ kan­di­da­te­lah­ko­kan­di­di­ra­jo­ po­sa­mič­ne­stran­ke­ali­ pa­ ko­a­li­ci­ja­strank.­V­nas­pro­tju­s­stran­kar­ski­mi­ kan­di­da­ti,­ ki­za­kan­di­di­ra­nje­ po­tre­bu­je­jo­ le­so­gla­sje­ozi­ro­ma­no­ mi­na­ci­jo­stran­ke,­mo­ra­jo­nes­tran­kar­ski­ kan­di­da­ti­za­ svo­jo­kan­di­da­tu­ro­ pri­do­bi­ti­pod­po­ro­do­lo­če­ne­ga­ šte­vi­ la­vo­liv­cev­v­vo­lil­ni­eno­ti,­v­ka­te­ri­kan­di­di­ra­jo.­ Za­kon­o­ lo­kal­nih­vo­li­tvah­je­do­ži­vel­že­vr­sto­spre­memb­ in­do­ pol­ni­tev,­ko­je­šlo­za­vpra­ša­nja,­ po­ve­za­na­z­nes­tran­ kar­ski­mi­kan­di­da­tu­ra­mi.­ Z­zad­nji­mi­spre­mem­ba­mi­ lo­kal­ne­vo­lil­ne­za­ko­no­da­je­ ve­lja,­da­li­sto­kan­di­da­tov­ v­vo­lil­ni­eno­ti­lah­ko­do­lo­či­s­pod­pi­so­va­njem­ sku­pi­na­ vo­liv­cev,­ki­ima­jo­stal­no­pre­bi­va­li­šče­ v­vo­lil­ni­eno­ti.­V­ tem­pri­me­ru­je­po­tre­bno­šte­vi­lo­pod­pi­sov­naj­manj­1­ %­od­šte­vi­la­vo­liv­cev­v­vo­lil­ni­eno­ti,­ki­so­gla­so­va­li­na­ zad­njih­re­dnih­vo­li­tvah­v­ob­čin­ski­svet,­ven­dar­pod­pi­ sov­ne­sme­bi­ti­manj­kot­15­in­ne­več­kot­1000.­Ka­ dar­pa­do­lo­ča­kan­di­da­ta­ za­žu­pa­na­sku­pi­na­vo­liv­cev,­ je­po­treb­no­šte­vi­lo­pod­pi­sov­naj­manj­2­%­od­šte­vi­la­ vo­liv­cev­v­ob­či­ni,­ki­so­gla­so­va­li­v­pr­vem­kro­gu­na­zad­ njih­re­dnih­vo­li­tvah­za­žu­pa­na,­ven­dar­ne­manj­kot­15­ in­ne­več­kot­2500. V­jav­no­sti,­še­po­se­bej­pa­v­me­di­jih,­po­go­sto­za­sle­ di­mo,­da­se­na­me­sto­ter­mi­na­nes­tran­kar­ski­ po­go­sto­ upo­rab­lja­ter­min­ne­od­vi­sni.­ Upo­ra­ba­sled­nje­ga­je­ne­ us­trez­na­in­za­va­ja­jo­ča.­ Pr­vič­za­to,­ker­je­naj­po­memb­ nej­ša­raz­li­ka­med­stran­kar­ski­mi­ in­nes­tran­kar­ski­mi­ kan­di­da­ti­v­na­či­nu­kan­di­di­ra­nja,­ ne­pa­v­nji­ho­vi­po­li­tič­ ni­od­vi­sno­sti­ ozi­ro­ma­ne­od­vi­sno­sti.­ Dru­gič­pa­za­to,­ker­ pred­vi­de­va,­ da­so­vsi­nes­tran­kar­ski­ kan­di­da­ti­po­li­tič­no­ ne­od­vi­sni,­ kar­pa­se­ve­da­ne­dr­ži.­Tu­di­na­kam­ni­ških­ vo­li­tvah­je­bi­lo­več­kan­di­da­tov,­ ki­so­se­pred­stav­lja­li­za­ne­od­vi­sne.­Nji­ho­vo­ kan­di­da­tu­ro­ je­si­cer­vlo­ži­la­sku­ pi­na­vo­liv­cev,­de­jan­sko­pa­so­ime­li­moč­no­pod­po­ro­ ene­ali­več­po­li­tič­nih­strank.­Za­to­bo­mo­v­na­da­lje­va­nju­ upo­rab­lja­li­ ter­min­nes­tran­kar­ski,­ ki­je­us­trez­nej­ši­ od­ ter­mi­na­ne­od­vi­sni. Stran­kar­ske­ li­ste­kan­di­da­tov­ in­kan­di­da­te­ za­žu­pa­ na­so­lah­ko­par­la­men­tar­ne,­ ne­par­la­men­tar­ne­ ali­ko­a­ li­cij­ske.­Re­zul­ta­ti­dr­žav­noz­bor­skih­ vo­li­tev­po­le­tu­1992­ po­tr­ju­je­jo,­ da­je­po­li­tič­ni­pro­stor­na­dr­žav­ni­rav­ni­re­la­ tiv­no­sta­bi­len,­saj­ga­ob­vla­du­je­ma­njše­šte­vi­lo­strank,­ ki­pri­pa­da­jo­obe­ma­po­li­tič­ni­ma­ sku­pi­na­ma.­ Po­li­tič­ne­ stran­ke,­ki­so­po­le­tu­1992­ve­či­no­ča­sa­pri­sot­ne­v­dr­ žav­ni­po­li­ti­ki,­ima­jo­raz­ve­ja­no­mre­žo,­ki­se­že­v­ve­či­no­ slo­ven­skih­ ob­čin,­kar­jim­omo­go­ča­de­lo­va­nje­na­ozem­ lju­ce­lot­ne­dr­ža­ve.­To­se­ve­da­po­me­ni,­da­je­nji­ho­vo­fi­ nan­čno­po­slo­va­nje­ sta­bil­no,­saj­so­ve­za­ne­na­fi­nan­ čne­vi­re­iz­ob­čin­skih­ in­dr­žav­ne­ga­ pro­ra­ču­na.­ Dru­ga­ po­mem­bna­ pre­dnost­par­la­men­tar­nih­ strank­pa­je,­da­ so­ves­čas­pri­sot­ne­v­me­di­jih,­za­to­so­med­vo­liv­ci­ve­li­ ko­bolj­pre­poz­nav­ne­kot­ne­par­la­men­tar­ne.­ Ko­a­li­cij­ski­ kan­di­da­ti­po­me­ni­jo­tre­tjo­obli­ko­stran­ kar­ske­ga­kan­di­di­ra­nja­ žu­pa­nov,­ko­a­li­cij­sko­ kan­di­di­ ra­nje­list­kan­di­da­tov­ za­ob­čin­ski­svet­pa­je­red­ko­in­ bolj­po­go­sto­na­vo­li­tvah­v­Dr­žav­ni­zbor;­na­kam­ni­ških­ vo­li­tvah­za­ob­čin­ski­svet­ta­ke­ga­pri­me­ra­tu­di­ni­bi­lo.­ V­tem­pri­me­ru­kan­di­da­tu­ro­ sku­paj­vlo­ži­ta­dve­ali­več­ po­li­tič­nih­strank.­Lo­či­ti­pa­je­po­tre­bno­med­ko­a­li­cij­sko­ kan­di­da­tu­ro­ in­ko­a­li­cij­sko­ pod­po­ro.­Kan­di­dat­za­žu­pa­ na­je­lah­ko­de­le­žen­pod­po­re­ko­a­li­ci­je­strank,­če­prav­ ga­je­kan­di­di­ra­la­ ena­sa­ma­stran­ka.­Ugo­tav­lja­nje­ ko­ a­li­cij­skih­kan­di­da­tur­ je­ze­lo­pre­pro­sto,­ saj­se­kan­di­da­ tu­re­vla­ga­jo­v­po­tr­di­tev­ob­čin­ski­vo­lil­ni­ko­mi­si­ji,­ugo­ tav­lja­nje­ko­a­li­cij­skih­ pod­por­pa­je­ve­li­ko­te­žje,­saj­je­ ta­lah­ko­bolj­ali­manj­ja­sna,­po­li­tič­na­stran­ka­lah­ko­ ne­ke­ga­kan­di­da­ta­ pod­pre­že­s­tem,­da­ne­pre­dla­ga­ svo­je­ga­kan­di­da­ta.­ 4­­Vo­ li­ tve­v­ob­ čin­ ski­svet­ob­ či­ ne­Kam­ nik Ob­čin­ski­svet­je­naj­vi­šji­or­gan­odlo­ča­nja­o­vseh­za­ de­vah­v­okvi­ru­pra­vic­in­dol­žno­sti­ob­či­ne.­Do­usta­no­ vit­ve­sa­mo­stoj­ne­ ob­či­ne­Ko­men­da­je­ob­čin­ski­svet­ob­ či­ne­Kam­nik­štel­31­čla­nov,­po­le­tu­1998­pa­29,­za­to­ se­za­iz­vo­li­tev­čla­nov­upo­rab­lja­pro­por­ci­o­nal­ni­ vo­lil­ni­ si­stem.­Pri­pro­por­ci­o­nal­nih­ vo­li­tvah­se­gla­su­je­o­li­stah­ kan­di­da­tov­ v­vo­lil­ni­eno­ti,­pri­če­mer­lah­ko­na­gla­sov­ ni­ci­gla­su­je­mo­ za­iz­bra­no­li­sto­kan­di­da­tov­ kot­ce­lo­ to,­lah­ko­pa­za­kan­di­da­ta,­ ki­mu­pri­iz­vo­li­tvi­da­je­mo­ pred­nost­pred­osta­li­mi­kan­di­da­ti­na­li­sti.­To­po­me­ni,­ da­iz­bra­ne­mu­ kan­di­da­tu­ na­li­sti­do­de­li­mo­pre­fe­ren­čni­ glas,­kar­po­dro­bne­je­ do­lo­ča­13.­člen­Za­ko­na­o­lo­kal­ nih­vo­li­tvah. V­se­da­nji­ob­či­ni­Kam­nik,­ki­je­na­sta­la­le­ta­1998­po­ usta­no­vi­tvi­ ob­či­ne­Ko­men­da,­ se­o­li­stah­kan­di­da­tov­ gla­su­je­v­šti­rih­vo­lil­nih­eno­tah,­le­ta­1994­pa­se­je­gla­ so­va­lo­v­pet­ih,­pri­če­mer­je­bi­lo­ob­mo­čje­se­da­nje­ob­ či­ne­Ko­men­da­sa­mo­stoj­na­ vo­lil­na­eno­ta.­Man­da­ti­se­ do­de­li­jo­li­stam­kan­di­da­tov­ na­osno­vi­zbra­nih­vo­lil­nih­ gla­sov­v­dveh­ko­ra­kih,­naj­prej­na­rav­ni­po­sa­mez­nih­ vo­ lil­nih­enot,­v­na­da­lje­va­nju­ pa­se­pre­o­sta­li­ne­raz­de­lje­ni­ man­da­ti­raz­de­li­jo­na­rav­ni­ce­lot­ne­ob­či­ne,­in­si­cer­po­ za­po­re­dju­ naj­vi­šjih­ko­lič­ni­kov,­ kar­je­po­dro­bne­je­ do­lo­ če­no­v­Za­ko­nu­o­lo­kal­nih­vo­li­tvah.­S­po­sa­mez­ne­ li­ste­kan­di­da­tov­ je­iz­vo­lje­nih­to­li­ko­kan­di­da­tov,­ ko­li­kor­man­ da­tov­je­do­bi­la­li­sta.4.1­­Vo­ li­ tve­v­ob­ čin­ ski­svet­ob­ či­ ne­Kam­ nik­–­1994 Vo­li­tve­v­ob­čin­ski­svet­na­ob­mo­čju­biv­še­ob­či­ne­ Kam­nik,­ki­je­ob­se­ga­la­tu­di­ob­mo­čje­se­da­nje­ob­či­ne­ Ko­men­da,­ so­po­te­ka­le­4.­de­cem­bra­ 1994.­Ob­čin­ska­ vo­lil­na­ko­mi­si­ja­je­v­za­ključ­nem­ po­ro­či­lu­ugo­to­vi­la,­da­ je­od­21.643­vo­liv­cev­gla­so­va­lo­14.185­vo­liv­cev­ozi­ ro­ma­65,54­%.­Za­li­ste­kan­di­da­tov­ za­ob­čin­ski­svet­je­ bi­lo­od­da­nih­14.155­gla­sov­nic,­od­teh­je­bi­lo­ne­ve­ljav­ nih­1.665­in­12.490­ve­ljav­nih.­Sku­paj­je­bi­lo­v­pet­ih­ vo­lil­nih­eno­tah­po­de­lje­nih­ 12­man­da­tov,­ osta­lih­19­ man­da­tov­je­bi­lo­po­de­lje­nih­na­rav­ni­ob­či­ne. Naj­ve­čje­šte­vi­lo­gla­sov,­to­je­23,33­%­vseh­ve­ljav­ nih­gla­sov,­so­pre­je­li­Slo­ven­ski­kr­ščan­ski­de­mo­kra­ti­ –­ SKD.­S­tem­izi­dom­so­si­v­ob­čin­skem­ sve­tu­za­go­to­vi­li­ osem­man­da­tov.­ Po­šte­vi­lu­dob­lje­nih­gla­sov­je­SKD­ju­ sle­di­la­Li­be­ral­na­de­mo­kra­ci­ja­ Slo­ve­ni­je­–­LDS,­ki­je­s­ pre­je­ti­mi­19,50­%­gla­sov­do­bi­la­se­dem­man­da­tov­ v­ ob­čin­skem­ sve­tu.­So­ci­al­de­mo­krat­ska­ stran­ka­–­SDS­–­ je­pre­je­la­sku­pno­16,71­%­od­stot­ka­gla­sov,­kar­ji­je­pri­ ne­slo­šest­se­de­žev­v­ob­čin­skem­ sve­tu.­Pet­man­da­tov­ je­do­bi­la­Slo­ven­ska­ ljud­ska­stran­ka­–­SLS,­do­se­že­ni­ re­zul­ta­ti­vo­li­tev­so­pri­ne­sli­dva­man­da­ta­še­Zdru­že­ni­li­ sti­so­ci­al­nih­de­mo­kra­tov­ –­ZLSD­in­Ze­le­nim­Slo­ve­ni­je,­ Slo­ven­ska­ na­ci­o­nal­na­ de­sni­ca­pa­si­je­za­go­to­vi­la­ en­ se­dež­v­ob­čin­skem­sve­tu.­ Na­vo­li­tvah­sta­so­de­lo­va­li­ tu­di­dve­nes­tran­kar­ski­ li­ sti­kan­di­da­tov­ –­Bo­jan­Pol­lak­in­sku­pi­na­vo­liv­cev­in­Ne­ od­vi­sni­kra­ja­ni­za­raz­voj­po­de­že­lja.­ Li­sti­se­ni­sta­uspe­li­ uvr­sti­ti­v­ob­čin­ski­svet,­to­tu­di­ni­uspe­lo­ne­par­la­men­ tar­ni­ma­stran­ka­ma­ Na­ro­dnih­de­mo­kra­tov­ in­De­mo­kra­ tov­Slo­ve­ni­je.­(Ob­čin­ska­vo­lil­na­ko­mi­si­ja,­1994:­4619)4.2­­Vo­ li­ tve­v­ob­ čin­ ski­svet­ob­ či­ ne­Kam­ nik­–­1998 22.­no­vem­bra­ 1998­so­pr­vič­po­te­ka­le­vo­li­tve­v­ob­ čin­ski­svet­se­da­nje­ob­či­ne­Kam­nik.­Gla­so­va­nja­ se­je­ ude­le­ži­lo­12.031­od­sku­paj­19.638­v­vo­lil­ni­ime­nik­ vpi­sa­nih­ob­ča­nov,­vo­lil­na­ude­le­žba­je­bi­la­ta­ko­61,26­ %,­za­li­ste­kan­di­da­tov­ za­ob­čin­ski­svet­pa­je­bi­lo­od­ da­nih­10.994­ve­ljav­nih­gla­sov­nic,­ osta­le­gla­sov­ni­ce­ pa­so­bi­le­ne­ve­ljav­ne.­ Sku­paj­je­bi­lo­v­vo­lil­nih­eno­tah­ po­de­lje­nih­ 17­man­da­tov,­ osta­lih­12­man­da­tov­ se­je­ raz­de­li­lo­na­rav­ni­ob­či­ne.­ Pr­ve­tri­naj­u­spe­šnej­še­ stran­ke­pre­te­klih­vo­li­tev­so­ osta­le­naj­bolj­uspe­šne­tu­di­na­teh­vo­li­tvah,­za­me­nja­la­ pa­se­je­vo­dil­na­stran­ka,­saj­je­naj­ve­čje­šte­vi­lo­gla­sov,­ to­je­29,46­%,­osvo­ji­la­Li­be­ral­na­de­mo­kra­ci­ja­ Slo­ve­ni­ je­–­LDS,­ki­je­s­tem­izi­dom­za­se­dla­de­set­man­da­tov­ v­ob­čin­skem­ sve­tu.­Na­dru­go­me­sto­se­je­s­sed­mi­mi­ man­da­ti­uvr­sti­la­So­ci­al­de­mo­krat­ska­ stran­ka­–­SDS,­ Slo­ven­ski­ kr­ščan­ski­ de­mo­kra­ti­ –­SKD­pa­so­iz­gu­bi­ li­pri­mat­naj­ve­čje­stran­ke­v­ob­čin­skem­ sve­tu­in­se­s­ pet­i­mi­man­da­ti­uvr­sti­li­na­tre­tje­me­sto.­Tu­di­Slo­ven­ska­ ljud­ska­stran­ka­–­SLS­–­je­iz­gu­bi­la­en­man­dat,­ven­dar­ je­s­šti­ri­mi­man­da­ti­še­ve­dno­osta­la­na­če­tr­tem­me­stu.­ Zdru­že­na­li­sta­so­ci­al­nih­de­mo­kra­tov­ –­ZLSD­–­je­z­dve­ ma­man­da­to­ma­ po­no­vi­la­re­zul­tat­pre­te­klih­vo­li­tev,­v­ ob­čin­ski­svet­pa­je­pr­vič­vsto­pi­la­De­mo­kra­tič­na­ stran­ ka­upo­ko­jen­cev­ Slo­ve­ni­je­–­Desus,­ki­je­osvo­ji­la­en­ Razprave­–­družbena­zgodovinaRazprave­–­družbena­zgodovina 102 103man­dat.­Ne­par­la­men­tar­ni­ stran­ki­Na­ci­o­nal­na­ stran­ka­ de­la­in­De­mo­krat­ska­ stran­ka­Slo­ve­ni­je­se­ni­sta­uvr­sti­li­ v­ob­čin­ski­svet,­to­tu­di­ni­uspe­lo­dve­ma­li­sta­ma­kan­ di­da­tov,­ki­sta­ju­obli­ko­va­la­ Bra­ne­Kem­per­le­in­Raj­ko­ Puč­nik.­(Ob­čin­ska­vo­lil­na­ko­mi­si­ja,­1998:­6940) 4.3­Vo­ li­ tve­v­ob­ čin­ ski­svet­ob­ či­ ne­Kam­ nik­–­2002 10.­no­vem­bra­ 2002­je­bi­la­Mar­ti­no­va­ ne­de­lja,­vo­ li­tve­v­ob­čin­ski­svet­pa­so­bi­le­zdru­že­ne­z­vo­li­tva­mi­ pred­se­dni­ka­ re­pu­bli­ke.­ V­za­ključ­nem­ po­ro­či­lu­ob­čin­ ske­vo­lil­ne­ko­mi­si­je­(2003:­189)­je­za­pi­sa­no,­ da­je­ ime­lo­gla­so­val­no­ pra­vi­co­20.879­vo­liv­cev,­gla­so­va­lo­ jih­je­15.394­ozi­ro­ma­73,73­%,­ve­ljav­ne­gla­sov­ni­ce­ pa­ je­od­da­lo­14.422­vo­liv­cev.­Sku­paj­je­bi­lo­v­vo­lil­nih­eno­ tah­po­de­lje­nih­ 10­man­da­tov,­ osta­lih­19­man­da­tov­ se­ je­po­de­li­lo­na­rav­ni­ob­či­ne.­ Li­be­ral­na­de­mo­kra­ci­ja­ Slo­ve­ni­je­–­LDS­–­je­z­de­ set­i­mi­man­da­ti­ohra­ni­la­po­lo­žaj­naj­ve­čje­stran­ke­v­ob­ čin­skem­sve­tu.­Po­šti­rih­le­tih­so­na­vo­li­tvah­po­nov­no­ na­sto­pi­li­Ze­le­ni,­ki­so­se­z­dve­ma­man­da­to­ma­ tu­di­vr­ ni­li­v­ob­čin­ski­svet.­Pr­vič­je­na­sto­pi­la­Stran­ka­mla­dih­ Slo­ve­ni­je­–­SMS­–­in­se­z­dve­ma­man­da­to­ma­ uvr­sti­la­ v­ob­čin­ski­svet.­V­ob­čin­ski­svet­se­je­uvr­stil­tu­di­pred­ stav­nik­nes­tran­kar­ske­ kan­di­dat­ne­ li­ste­Mi­ha­el­Re­snik,­ ki­je­na­sto­pil­na­Obrt­no­po­djet­ni­ški­ li­sti.­Uspe­šno­je­ na­sto­pi­la­De­mo­kra­tič­na­ stran­ka­upo­ko­jen­cev­ Slo­ve­ ni­je­–­Desus,­saj­je­z­dve­ma­man­da­to­ma­ pod­vo­ji­la­ re­zul­tat­pred­ho­dnih­ vo­li­tev,­Zdru­že­na­li­sta­so­ci­al­nih­ de­mo­kra­tov­ pa­je­ohra­ni­la­dva­se­de­ža­v­ob­čin­skem­ sve­tu.­Ne­par­la­men­tar­na­ stran­ka­Na­prej­Slo­ve­ni­ja­pa­ si­ni­uspe­la­za­go­to­vi­ti­me­sta­v­ob­čin­skem­sve­tu. Vo­li­tve­2002­so­pri­ne­sle­po­mem­bno­ spre­mem­bo:­ stran­ke­de­sne­ga­po­li­tič­ne­ga­ blo­ka­so­iz­gu­bi­le­ve­či­no­v­ ob­čin­skem­ sve­tu.­NSi­–­No­va­Slo­ve­ni­ja­–­No­va­krščan­ ska­ljud­ska­stran­ka,­ki­je­pr­vič­na­sto­pi­la­na­ob­čin­skih­ vo­li­tvah,­je­ohra­ni­la­vo­liv­ce­svo­je­pred­ho­dni­ce­ SKD,­ za­ra­di­vi­so­ke­vo­lil­ne­ude­le­žbe­pa­ni­uspe­la­za­dr­ža­ti­ pet­man­da­tov­od­pred­ho­dnih­ vo­li­tev­ob­čin­ske­ga­ sve­ta.­ Po­mem­bno­ slab­ši­vo­lil­ni­re­zul­tat­sta­do­se­gli­So­cial­de­ mo­krat­ska­ stran­ka­Slo­ve­ni­je­–­SDS­in­Slo­ven­ska­ ljud­ ska­stran­ka­–­SLS,­ki­sta­sku­paj­iz­gu­bi­li­šti­ri­man­da­te. 4.4­­Vo­ li­ tve­v­ob­ čin­ ski­svet­ob­ či­ ne­Kam­ nik­–­2006 V­le­tu­2006­smo­šli­na­vo­li­šča­že­pred­kon­cem­ok­ to­bra.­Vo­lil­no­pra­vi­co­je­ime­lo­22.299­ob­ča­nov,­kar­je­ 13,5­%­več­kot­le­ta­1998.­Ob­čin­ska­vo­lil­na­ko­mi­si­ja­ Kam­nik­(2006:­12804)­je­ugo­to­vi­la,­da­je­vo­lil­no­pra­ vi­co­iz­ko­ri­sti­lo­12.721­vo­liv­cev­ozi­ro­ma­57,05­%­vo­lil­ nih­upra­vi­čen­cev,­ ve­ljav­nih­gla­sov­nic­je­bi­lo­12.223.­ Sku­paj­je­bi­lo­v­vo­lil­nih­eno­tah­po­de­lje­nih­ 10­man­da­ tov,­osta­lih­19­man­da­tov­ je­bi­lo­po­de­lje­nih­ na­rav­ni­ ob­či­ne.­Vo­liv­ci­so­svo­je­gla­so­ve­ze­lo­raz­pr­ši­li,­saj­so­bi­li­ man­da­ti­po­raz­de­lje­ni­ kar­med­enajst­i­mi­kan­di­dat­ni­mi­ li­sta­mi. Li­sta­To­ne­ta­Smol­ni­kar­ja,­ ki­je­pr­vič­na­sto­pi­la­na­ vo­li­tvah,­LDS­ in­SDS­so­osvo­ji­li­po­šest­man­da­tov,­raz­ de­li­tev­pre­o­sta­lih­ enajst­ih­man­da­tov­ je­pri­ka­za­na­ v­ Pre­gle­dni­ci­1.4.5­­Vo­ li­ tve­v­ob­ čin­ ski­svet­ob­ či­ ne­Kam­ nik­–­2010 Vo­li­tve­v­ob­čin­ski­svet­so­bi­le­10.­ok­to­bra­2010.­V­ vo­lil­nem­ime­ni­ku­je­bi­lo­vpi­sa­nih­23.098­vo­liv­cev,­kar­ je­3,5­%­več­kot­le­ta­2006­in­kar­17,­6­%­več­kot­na­ pr­vih­vo­li­tvah­na­ob­mo­čju­se­da­nje­ob­či­ne­Kam­nik.­Ob­ čin­ska­vo­lil­na­ko­mi­si­ja­(2010:­13546)­je­v­svo­je­po­ro­ či­lo­za­pi­sa­la,­da­je­gla­so­va­lo­12.355­vo­liv­cev­ozi­ro­ma­ 53,49­%­vo­lil­nih­upra­vi­čen­cev,­ za­li­ste­kan­di­da­tov­ za­ ob­čin­ski­svet­je­bi­lo­od­da­nih­11.881­ve­ljav­nih­gla­sov­ nic.­V­vo­lil­nih­eno­tah­je­bi­lo­raz­de­lje­nih­ 10­man­da­tov,­ osta­lih­19­man­da­tov­ se­je­raz­de­li­lo­na­rav­ni­ce­lot­ne­ ob­či­ne.­Man­da­te­za­se­de­že­v­ob­čin­skem­ sve­tu­je­pre­ je­lo­šest­kan­di­dat­nih­list.­ Li­sta­To­ne­ta­Smol­ni­kar­ja­ je­bi­la­zma­go­val­ka­ vo­li­tev,­ saj­je­iz­bo­ljša­la­re­zul­tat­iz­le­ta­2006.­Šti­ri­man­da­te­ so­ osvo­ji­le­SDS,­SD­in­NSi,­tri­man­da­te­ sta­osvo­ji­li­Desus­ in­LDS,­po­en­man­dat­pa­so­do­bi­le­SLS,­SMS­–­Ze­le­ni­ Evro­pe,­Za­res­in­SNS.­Dru­ge­nes­tran­kar­ske­ li­ste,­med­ nji­mi­tu­di­li­sti­dveh­žu­pan­skih­ kan­di­da­tov,­ Zvo­ne­ta­Po­ toč­ni­ka­in­Mar­ja­na­Smo­le­ta­­­Lev­čka,­ni­so­pre­sto­pi­le­ vo­lil­ne­ga­pra­ga­za­vstop­v­ob­čin­ski­svet.4.6­­Uspe­ šnost ­kan­ di­ dat­ nih­list­na­volitvah­v­ ob­čin­ ski­svet­ob­ či­ ne­Kamnik­ v­ob­dob­ ju­1994–2010 Pre­gle­dni­ca­ 1­pri­ka­zu­je­uspe­šnost­ kan­di­dat­nih­ list,­ ki­so­uspe­le­osvo­ji­ti­man­da­te­za­se­de­že­v­kam­ni­škem­ ob­čin­skem­ sve­tu.­Na­vseh­do­se­daj­kon­ča­nih­vo­li­tvah­ v­ob­čin­ski­svet­je­naj­več­man­da­tov­ do­bi­la­Li­be­ral­na­ de­mo­kra­ci­ja­ Slo­ve­ni­je,­sle­di­jo­ji­Slo­ven­ska­ de­mo­krat­ ska­stran­ka,­No­va­Slo­ve­ni­ja,­Slo­ven­ska­ ljud­ska­stran­ ka­in­So­ci­al­ni­de­mo­kra­ti.­ To­so­tu­di­stran­ke,­ki­so­na­ sto­pi­le­prav­na­vseh­lo­kal­nih­vo­li­tvah.­De­mo­kra­tič­na­ stran­ka­upo­ko­jen­cev­ Slo­ve­ni­je­je­bi­la­od­sot­na­le­le­ta­ 1994,­naj­bo­ljši­re­zul­tat­pa­je­do­se­gla­na­zad­njih­vo­li­ tvah­le­ta­2010.­Te­stran­ke,­vse­so­tu­di­par­la­men­tar­ne,­ so­bi­le­stal­ne­ude­le­žen­ke­ vo­li­tev­v­kam­ni­ški­ob­čin­ski­ svet,­osta­le­stran­kar­ske­ li­ste­kot­tu­di­li­ste­sa­mo­stoj­nih­ kan­di­da­tov­ pa­so­bi­le­ude­le­žen­ke­ le­ne­ka­te­rih­po­sa­ mič­nih­vo­li­tev.­Ta­ko­sta­tri­krat­na­sto­pi­li­stran­ka­Ze­le­ nih­in­Stran­ka­mla­dih­Slo­ve­ni­je­in­se­ve­dno­uvr­sti­li­v­ ob­čin­ski­svet.­ Ze­le­ni­se­le­ta­1998­volitev­ni­so­mo­gli­ude­le­ži­ti,­saj­ ob­čin­ska­vo­lil­na­ko­mi­si­ja­po­pre­dlo­že­ni­ do­ku­men­ta­ci­ji­ ni­mo­gla­ugo­to­vi­ti­le­gi­tim­no­sti­ po­sa­mez­ne­ga­ vla­ga­te­ lja­in­s­tem­tu­di­ne­upra­vi­čen­ca­ do­vlo­ži­tve­list­kan­di­ da­tov,­zato­je­pre­dla­ga­ne­ li­ste­kan­di­da­tov­ v­ce­lo­ti­za­vr­ ni­la.­(Svetelj­1998a:­2) Raz­lič­ne­li­ste­ne­od­vi­snih­ kan­di­da­tov­ so­si­cer­na­ sto­pa­le­prav­na­vseh­pet­ih­vo­li­tvah,­ven­dar­pr­va­le­ta­ ni­so­bi­li­uspe­šne.­Ta­ko­je­še­le­le­ta­2002­pr­va­uspe­la­ Obrt­no­po­djet­ni­ška­ li­sta,­ki­je­uspeh­po­no­vi­la­tu­di­na­ na­sled­njih­ vo­li­tvah­le­ta­2006,­na­zad­njih­vo­li­tvah­pa­ ni­več­na­sto­pi­la.­Na­vo­li­tvah­le­ta­2006­je­uspe­šno­na­ sto­pi­la­kan­di­dat­na­ li­sta,­ki­jo­je­se­sta­vil­An­ton­To­ne­ Smol­ni­kar,­ li­sta­je­bi­la­le­ta­2010­tu­di­zma­go­val­ka­ vo­ li­tev.­V­ob­čin­ski­svet­je­uspe­lo­sto­pi­ti­še­Slo­ven­ski­na­ ci­o­nal­ni­de­sni­ci,­Ak­tiv­ni­Slo­ve­ni­ji,­Slo­ven­ski­na­ci­o­nal­ni­ stran­ki­in­Za­res­–­no­vi­po­li­ti­ki,­vse­osta­le­stran­ke­ali­ li­ste­kan­di­da­tov,­ ki­so­na­sto­pa­le­ na­vo­li­tvah,­pa­ni­so­ bi­le­uspe­šne.5­­Vo­ li­ tve­žu­ pa­ na­ob­ či­ ne­Kam­ nik Pra­vi­co­vo­li­ti­žu­pa­na­ima­vsak,­ki­lah­ko­vo­li­čla­ne­ ob­čin­ske­ga­ sve­ta.­Pra­vi­co­bi­ti­vo­ljen­za­žu­pa­na­pa­ima­ vsak­dr­žav­ljan­Re­pu­bli­ke­ Slo­ve­ni­je,­ki­je­na­dan­gla­ so­va­nja­do­pol­nil­osem­najst­ let.­Po­goj­za­kan­di­di­ra­nje­ in­vo­li­tev­žu­pa­na­je­tu­di­stal­no­pre­bi­va­li­šče­ v­ob­či­ni,­v­ ka­te­ri­kan­di­di­ra­in­vo­li.­(5.­in­103.­člen­Za­ko­na­o­lo­kal­ nih­vo­li­tvah) Vo­li­tve­za­žu­pa­na­so­po­te­ka­le­hkra­ti­z­vo­li­tva­mi­v­ ob­čin­ski­svet.­Za­žu­pa­na­je­bil­iz­vo­ljen­kan­di­dat,­ki­je­ pre­jel­ve­či­no­vseh­ve­ljav­nih­gla­sov.­Če­no­be­den­od­ kan­di­da­tov­ ni­do­bil­po­tre­bne­ve­či­ne­gla­sov,­so­opra­vi­li­ dru­gi­krog­vo­li­tev,­v­ka­te­re­ga­sta­vsto­pi­la­kan­di­da­ta,­ ki­ sta­do­bi­la­naj­ve­čje­šte­vi­lo­gla­sov.­Na­do­se­daj­kon­ča­ nih­vo­li­tvah­se­ni­zgo­di­lo,­da­bi­več­kan­di­da­tov­ z­ena­ kim­naj­ve­čjim­šte­vi­lom­gla­sov­ali­da­bi­več­kan­di­da­tov­ do­bi­lo­dru­go­naj­ve­čje­šte­vi­lo­gla­sov.­V­ta­kem­pri­me­ru­ bi­se­kan­di­da­ti­za­dru­gi­krog­do­lo­či­li­z­žre­bom. 5.1­Vo­ li­ tve­žu­ pa­ na­ob­ či­ ne­Kam­ nik­–­1994 Vo­li­tve­so­bi­le­4.­de­cem­bra­ 1994,­ude­le­ži­lo­se­jih­je­ 14.185­od­21.643­ob­ča­nov­ta­krat­ne­ob­či­ne­Kam­nik,­ ki­so­bi­li­vpi­sa­ni­v­vo­lil­ni­ime­nik.­Vo­lil­na­ude­le­žba­je­bi­ la­ta­ko­65,54­%.­Med­od­da­ni­mi­14.154­gla­sov­ni­ca­mi­ je­bi­lo­ne­ve­ljav­nih­ gla­sov­nic­953,­ve­ljav­nih­pa­13.201.­ Ob­ča­ni­so­iz­bi­ra­li­med­pet­i­mi­kan­di­da­ti­za­žu­pa­ne.­ V­pr­vem­kro­gu­vo­li­tev­nih­če­ od­kan­di­da­tov­za­žu­pa­ na­ni­pre­jel­po­tre­bne­ve­či­ne­gla­sov,­naj­bo­ljši­re­zul­tat­ je­do­se­gel­To­ne­Smol­ni­kar,­ ki­je­šel­na­vo­li­tve­s­pod­pi­si­ pod­po­re­vo­liv­cev,­dru­go­me­sto­pa­je­za­se­del­Mak­si­mi­ ljan­La­vrinc.­Oba­sta­se­ta­ko­uvr­sti­la­v­dru­gi­krog­vo­ li­tev.­Dru­ge­mu­me­stu­in­s­tem­vsto­pu­v­dru­gi­krog­žu­ pan­skih­vo­li­tev­se­je­naj­bolj­pri­bli­žal­Du­šan­Je­se­nik,­ki­ je­za­La­vrin­cem­ za­o­stal­za­ko­maj­170­gla­sov,­Krem­žar­ in­Re­bo­va­pa­sta­bis­tve­no­bolj­za­o­sta­la­za­re­zul­ta­tom,­ ki­bi­ju­lah­ko­pri­pe­ljal­v­dru­gi­krog­vo­li­tev.V­dru­gem­kro­gu­žu­pan­skih­ vo­li­tev,­te­so­po­te­ka­le­ 18.­12.­1994,­je­gla­so­va­lo­9.751­od­21.660­v­vo­lil­ni­ ime­nik­vpi­sa­nih­ob­ča­nov.­Vo­lil­na­ude­le­žba­je­bi­la­ta­ko­ 45,02­%,­ve­ljav­nih­pa­je­bi­lo­9.340­gla­sov­nic.­ Kan­di­ da­ta­za­žu­pa­na­ob­či­ne­Kam­nik­sta­do­bi­la­na­sled­nje­ šte­vi­lo­gla­sov:­ –An­ton­To­ne­Smol­ni­kar­5.917­gla­sov­–­63,35­%­ vseh­ve­ljav­nih­gla­sov­nic,­ –Mak­si­mi­ljan­La­vrinc­3.423­gla­sov­–­36,65­%­vseh­ve­ljav­nih­gla­sov­nic.­Ob­čin­ska­vo­lil­na­ko­mi­si­ja­je­na­osno­vi­re­zul­ta­tov­vo­ li­tev­ugo­to­vi­la,­da­je­ve­či­no­vseh­ve­ljav­nih­gla­sov­do­ bil­kan­di­dat­An­ton­To­ne­Smol­ni­kar,­ ki­je­bil­ta­ko­iz­vo­ ljen­za­žu­pa­na­ob­či­ne­Kam­nik.­(Ura dni list RS,­ 1994:­ 5021) 5.2­­Vo­ li­ tve­žu­ pa­ na­ob­ či­ ne­Kam­ nik­–­1998 Vo­li­tve­so­po­te­ka­le­22.­no­vem­bra­ 1998­in­so­bi­le­ pr­vič­iz­ve­de­ne­na­ob­mo­čju­no­ve­ob­či­ne­Kam­nik.­Pra­vi­ co­vo­li­ti­je­ime­lo­19.638­ob­ča­nov­ob­či­ne­Kam­nik.­Vo­ li­tev­se­je­ude­le­ži­lo­12.031­ob­ča­nov­ozi­ro­ma­65,54­ %.­Med­vse­mi­od­da­ni­mi­gla­sov­ni­ca­mi­ je­bi­lo­329­ne­ ve­ljav­nih­gla­sov­nic.­Ob­ča­ni­so­iz­bi­ra­li­med­pet­i­mi­kan­ di­da­ti.­ V­pr­vem­kro­gu­vo­li­tev­nih­če­od­kan­di­da­tov­ ni­pre­jel­ po­tre­bne­pod­po­re­vo­liv­cev,­za­to­je­bil­po­tre­ben­dru­ gi­krog­vo­li­tev,­v­ka­te­re­ga­sta­se­uvr­sti­la­An­ton­To­ne­ Smol­ni­kar­ in­Mar­je­ta­Hu­mar.­Dru­gi­krog­vo­li­tev­žu­pa­na­ je­po­te­kal­6.­de­cem­bra,­ ude­le­ži­lo­se­jih­je­9.511­vo­liv­ cev.­Vo­lil­na­ude­le­žba­je­bi­la­48,40­%,­to­rej­je­bi­la­ni­žja­ kot­v­pr­vem­kro­gu­vo­li­tev,­tu­di­šte­vi­lo­ne­ve­ljav­nih­ gla­ sov­nic­je­bi­lo­ma­njše,­saj­so­jih­naš­te­li­le­119.­Ob­čin­ ska­vo­lil­na­ko­mi­si­ja­(1998:­7460)­je­v­svo­jem­po­ro­či­lu­ na­ve­dla,­da­je­za­An­to­na­To­ne­ta­Smol­ni­kar­ja­ ve­ljav­no­ gla­so­va­lo­6.079­vo­liv­cev,­za­Mar­je­to­Hu­mar­pa­je­gla­Pre­ gle­ dni­ ca­1:­Uspe­ šnost­kan­ di­ dat­ nih­list­na­vo­ li­ tvah­za­ob­ čin­ ski­svet­1994–2010 1994 1998 2002 2006 2010 Li be ral na de mo kra ci ja Slo ve ni je – LDS 7 10 10 6 3 Slo ven ska de mo krat ska stran ka – SDS (prej So ci al de mo krat ska stran ka Slo ve ni je) 6 7 4 6 4 No va Slo ve ni ja – kr ščan ska ljud ska stran ka – NSi (prej Slo ven ski kr ščan ski de mo kra ti – SKD) 8 5 4 3 4 Slo ven ska ljud ska stran ka – SLS 5 4 2 1 1 Li sta To ne ta Smol ni kar ja – Za Kam nik — — — 6 7 So ci al ni de mo kra ti (prej Zdru že na li sta so ci al nih de mo kra tov – ZLSD) 2 2 2 2 4 De mo kra tič na stran ka upo ko jen cev Slo ve ni je – De sus — 1 2 1 3 Ze le ni Slo ve ni je 2 — 2 1 Stran ka mla dih Slo ve ni je – SMS — — 2 1 1 Obrt no-po djet ni ška li sta — — 1 1 — Slo ven ska na ci o nal na de sni ca – SND 1 — — — — Slo ven ska na ci o nal na stran ka – SNS — — — — 1 Ak tiv na Slo ve ni ja – AS — — — 1 — Za res – no va po li ti ka — — — — 1 Vi­ ri:­Ura­ dni­ list­RS,­št.­80/1994,­ str.­4619;­ št.­82/1998,­ str.­6940;­ št.­5/2003,­ str.­189;­ št.­120/2006,­ str.­12804;­ št.­88/2010,­ str.­13546 Razprave­–­družbena­zgodovinaRazprave­–­družbena­zgodovina 104 105so­va­lo­3.313­vo­liv­cev.­Ve­či­no­vseh­ve­ljav­nih­gla­sov­je­ ta­ko­do­bil­kan­di­dat­An­ton­To­ne­Smol­ni­kar,­ ki­je­bil­ta­ ko­iz­vo­ljen­za­žu­pa­na­ob­či­ne­Kam­nik.­ 5.3­Re­ zul­ ta­ ti­vo­ li­ tev­za­žu­ pa­ na­2002 Kot­smo­že­za­pi­sa­li,­so­vo­li­tve­po­te­ka­le­sku­paj­z­vo­ li­tva­mi­pred­se­dni­ka­ re­pu­bli­ke,­ si­cer­pa­je­bi­la­ta­dan­ tu­di­Mar­ti­no­va­ ne­de­lja.­Ob­ča­ni,­vo­li­tev­se­je­ude­le­ži­lo­ 73,80­%­vo­lil­nih­upra­vi­čen­cev,­ so­lah­ko­iz­bi­ra­li­med­ de­vet­i­mi­kan­di­da­ti­za­žu­pa­na.­Od­da­nih­ je­bi­lo­15.402­ gla­sov­nic,­ med­nji­mi­je­bi­lo­325­ne­ve­ljav­nih­ gla­sov­nic­ (glej­Pre­gle­dni­co­4). An­to­nu­To­ne­tu­Smol­ni­kar­ju­ je­zma­njka­lo­ sla­bih­4­%­ gla­sov,­da­bi­bil­že­v­pr­vem­kro­gu­po­nov­no­iz­vo­ljen­za­ žu­pa­na.­Po­tre­ben­je­bil­dru­gi­krog­vo­li­tev,­v­ka­te­re­ga­ se­je­uvr­stil­De­mi­trij­Per­čič. Dru­ge­ga­kro­ga­vo­li­tev­žu­pa­na­ob­či­ne­Kam­nik,­ki­je­ bil­1.­de­cem­bra­ 2002,­se­je­ude­le­ži­lo­14.188­od­sku­ paj­20.899­vo­lil­nih­upra­vi­čen­cev,­ ki­so­bi­li­vpi­sa­ni­v­ vo­lil­ni­ime­nik.­Vo­lil­na­ude­le­žba­je­bi­la­zo­pet­vi­so­ka­–­ 67,89­%,­saj­je­so­ča­sno­po­te­kal­tu­di­dru­gi­krog­pred­se­ dni­ških­vo­li­tev.­Kan­di­da­ta­ za­žu­pa­na­ob­či­ne­Kam­nik­ sta­do­bi­la­na­sled­nje­šte­vi­lo­gla­sov:­ An­ton­To­ne­Smol­ni­kar­ 10.128­gla­sov­–­74,15­%­ vseh­ve­ljav­nih­gla­sov­nic,­ De­mi­trij­Per­čič­3.531­gla­sov­–­25,85­%­vseh­ve­ljav­ nih­gla­sov­nic.­ Ob­čin­ska­vo­lil­na­ko­mi­si­ja­je­na­osno­vi­re­zul­ta­tov­vo­ li­tev­ugo­to­vi­la,­da­je­ve­či­no­vseh­ve­ljav­nih­gla­sov­do­bil­ kan­di­dat­An­ton­To­ne­Smol­ni­kar,­ ki­je­bil­ta­ko­po­nov­no,­ že­tre­tjič,­iz­vo­ljen­za­žu­pa­na­ob­či­ne­Kam­nik.­(Ob­čin­ ska­vo­lil­na­ko­mi­si­ja,­2003:­189)5.4­­Re­ zul­ ta­ ti­vo­ li­ tev­za­žu­ pa­ na­2006 Na­vo­li­tvah­so­na­sto­pi­li­štir­je­žu­pan­ski­kan­di­da­ti,­ vo­lil­na­ude­le­žba­je­bi­la­57,05­%.­Med­sku­paj­12.709­ od­da­ni­mi­gla­sov­ni­ca­mi­ je­bi­lo­329­gla­sov­nic­ne­ve­ljav­ nih.­Nih­če­od­kan­di­da­tov­ ni­uspel­zbra­ti­ve­či­ne­od­da­ nih­gla­sov,­za­to­je­bil­po­tre­ben­dru­gi­krog.­Re­zul­ta­ti­so­ po­dro­bne­je­pri­ka­za­ni­v­Pre­gle­dni­ci­2. Dru­gi­krog­vo­li­tev­je­po­te­kal­12.­no­vem­bra­ 2006.­ Ude­le­ži­lo­se­jih­je­12.094­od­sku­paj­22.313­ob­ča­ nov,­vpi­sa­nih­v­vo­lil­ni­ime­nik.­Vo­lil­na­ude­le­žba­je­bi­la­ 54,20­%,­to­rej­ne­ko­li­ko­ni­žja­kot­v­pr­vem­kro­gu.­Med­ 12.087­od­da­ni­mi­gla­sov­ni­ca­mi­ je­bi­lo­93­ne­ve­ljav­nih,­ kar­je­še­en­krat­manj­kot­v­pr­vem­kro­gu­vo­li­tev. Kan­di­da­ta­za­ žu­pa­na­ob­či­ne­Kam­nik­ sta­do­bi­la­na­ sled­nje­šte­vi­lo­gla­sov:­ –An­ton­To­ne­Smol­ni­kar­6.338­gla­sov­–­52,84­%­ vseh­ve­ljav­nih­gla­sov­nic,­ –De­me­ter­Sa­dni­kar­5.656­gla­sov­–­47,16­%­vseh­ve­ljav­nih­gla­sov­nic.­Ob­čin­ska­ vo­lil­na­ko­mi­si­ja­(2006:­12.803)­je­na­ osno­vi­re­zul­ta­tov­ vo­li­tev­lah­ko­ugo­to­vi­la,­da­je­ve­či­no­ vseh­ve­ljav­nih­gla­sov­do­bil­kan­di­dat­An­ton­To­ne­Smol­ ni­kar.­To­so­bi­le­tu­di­zad­nje­vo­li­tve,­ki­se­jih­je­ude­le­žil­ Smol­ni­kar­in­bil­na­njih­ve­dno­naj­bolj­uspe­šen.­5.5­­Vo­ li­ tve­za­žu­ pa­ na­2010 Vo­li­tve­za­žu­pa­na­so­bi­le­sku­paj­z­vo­li­tva­mi­v­ob­čin­ ski­svet­in­v­sve­te­kra­jev­nih­sku­pno­sti.­ Med­od­da­ni­mi­ 12.351­gla­sov­ni­ca­mi­ so­bi­le­ne­ve­ljav­ne­ 103­gla­sov­ni­ ce,­ob­ča­ni­so­iz­bi­ra­li­med­sed­mi­mi­žu­pan­ski­mi­ kan­ di­da­ti.­ Pr­vi­krog­vo­li­tev­ni­pri­ne­sel­kon­čne­odlo­či­tve­o­žu­pa­ nu,­saj­nih­če­od­kan­di­da­tov­ ni­do­se­gel­ve­či­ne­gla­sov­ vo­liv­cev,­ki­so­se­ude­le­ži­li­vo­li­tev.­Po­tre­ben­je­bil­dru­ gi­krog­vo­li­tev,­na­ka­te­re­smo­od­šli­24.­ok­to­bra­2010.­ Ude­le­žba­v­dru­gem­kro­gu­vo­li­tev­je­bi­la­ne­ko­li­ko­ni­žja­ –­49,29­%,­saj­je­gla­so­va­lo­le­11.390­od­sku­pne­ga­ šte­vi­la­23.109­vo­liv­cev.­Po­po­dat­kih­ob­čin­ske­vo­lil­ne­ ko­mi­si­je­(2010:­13.546)­so­vsi­ude­le­žen­ci­ vo­li­tev­od­ da­li­svo­je­gla­sov­ni­ce,­ ne­ve­ljav­nih­ je­bi­lo­66,­ve­ljav­nih­ pa­11.324­gla­sov­nic.­ Mar­jan­Ša­rec­je­zbral­6.057­gla­ sov,­Bra­ne­Go­lu­bo­vič­ pa­5.267.­Ta­ko­je­Mar­jan­Ša­rec­ do­bil­po­tre­bno­ve­či­no­gla­sov­in­bil­iz­vo­ljen­za­žu­pa­na­ ob­či­ne­Kam­nik.­ 5.5.1­Uspe­ šnost­kan­ di­ da­ tov­za­žu­ pa­ na­občine­ Kam­ nik­v­ob­dob­ ju­1994–2010 Na­pet­ih­vo­li­tvah­za­žu­pa­na­je­sku­paj­na­sto­pi­lo­23­ kan­di­da­tov.­ Naj­več­jih­je­na­sto­pi­lo­le­ta­2002,­ko­se­ je­za­me­sto­kam­ni­ške­ga­ žu­pa­na­po­te­go­va­lo­ kar­de­vet­ kan­di­da­tov,­ naj­manj­pa­le­ta­2006,­ko­so­kan­di­da­tu­ro­ vlo­ži­li­le­štir­je­kan­di­da­ti. An­ton­To­ne­Smol­ni­kar­ je­na­sto­pil­na­šti­rih­vo­li­tvah,­ dveh­vo­li­tev­pa­so­se­ude­le­ži­li­Mak­si­mi­ljan­ La­vrinc,­ Mar­je­ta­Hu­mar,­Ta­tja­na­So­nja­Rot­Dja­lil­in­Mar­jan­ Smo­le.­V­pet­najst­ih­ pri­me­rih­so­kan­di­da­tu­re­ vlo­ži­le­ po­li­tič­ne­stran­ke,­od­teh­so­bi­le­šti­ri­ko­a­li­cij­ske,­ osta­le­ kan­di­da­tu­re­pa­so­po­dpr­le­sku­pi­ne­vo­liv­cev.­ Po­li­tič­ne­stran­ke­do­lo­ča­jo­kan­di­da­te­ po­po­stop­kih,­ ki­jih­ima­jo­za­pi­sa­ne­v­in­ter­nih­pra­vi­lih,­pri­tem­pa­lah­ ko­so­de­lu­je­jo­ sa­mo­čla­ni­stran­ke,­ki­ima­jo­vo­lil­no­pra­ vi­co­in­stal­no­bi­va­li­šče­v­ob­či­ni.­Kan­di­da­ta­ za­žu­pa­na­ pa­lah­ko­s­pod­pi­so­va­njem­ do­lo­či­tu­di­sku­pi­na­vo­liv­cev,­ ki­ima­stal­no­pre­bi­va­li­šče­ v­ob­či­ni,­pri­če­mer­mo­ra­bi­ ti­šte­vi­lo­pod­pi­sov­naj­manj­2­%­od­šte­vi­la­vo­liv­cev­v­ ob­či­ni­na­dan­raz­pi­sa­vo­li­tev.­Na­do­se­da­njih­ vo­li­tvah­ so­pet­najst­kan­di­da­tov­ za­žu­pa­na­do­lo­či­le­po­li­tič­ne­ stran­ke,­osem­kan­di­da­tov­ pa­so­do­lo­či­li­vo­liv­ci­s­pod­ pi­so­va­njem.­ NSi­in­nje­na­pred­ho­dni­ca­ SKD­je­s­svo­ji­ mi­kan­di­da­ti­na­sto­pi­la­prav­na­vseh­pet­ih­vo­li­tvah,­na­ šti­rih­vo­li­tvah­pa­so­s­svo­ji­mi­kan­di­da­ti­na­sto­pi­le­LDS,­ SDS,­SLS­in­SD.­Dve­kan­di­da­tu­ri­ so­vlo­ži­li­Ze­le­ni,­po­ eno­pa­Desus­in­SNS.­An­ton­To­ne­Smol­ni­kar­ je­na­vseh­vo­li­tvah­na­sto­pil­ kot­nes­tran­kar­ski­ kan­di­dat.­ Le­ta­1998­je­bil­po­leg­ Smol­ni­kar­ja­ nes­tran­kar­ski­ kan­di­dat­tu­di­Flor­jan­Mla­ kar,­na­na­sled­njih­ vo­li­tvah­so­po­leg­Smol­ni­kar­ja­ na­sto­ pi­li­še­tri­je­nes­tran­kar­ski­ kan­di­da­ti,­ štir­je­nes­tran­kar­ ski­kan­di­da­ti­so­na­sto­pi­li­tu­di­le­ta­2010,­le­ta­2006­pa­ je­bil­Smol­ni­kar­edi­ni­nes­tran­kar­ski­kan­di­dat. Žu­pan­ska­ fun­kci­ja­je­mi­ka­la­tu­di­žen­ske,­sku­paj­so­ se­vo­li­tev­ude­le­ži­le­šti­ri­kan­di­dat­ke:­ Ma­ri­ja­Re­ba,­Mar­ je­ta­Hu­mar,­Ta­tja­na­So­nja­Rot­Dja­lil­in­Sil­va­Ceg­nar.­ Hu­mar­je­va­ in­Ro­to­va­sta­se­vo­li­tev­ude­le­ži­li­kar­dva­ krat­za­po­red,­naj­več­uspe­ha,­če­prav­še­ve­dno­ne­do­ volj­za­zma­go,­je­ime­la­Hu­mar­je­va,­ ki­se­je­le­ta­1998­ uvr­sti­la­v­dru­gi­krog,­na­na­sled­njih­ vo­li­tvah­le­ta­2002­ pa­je­dru­gi­krog­zgre­ši­la­za­ne­kaj­manj­kot­1­od­stot­ni­ de­lež­vo­lil­nih­gla­sov. 6­­Zna­ čil­ no­ sti­žu­ pan­ skih­vo­ li­ tev­1994–2010 Žu­pan­je­s­spre­mem­bo­ Za­ko­na­o­lo­kal­ni­sa­mo­u­pra­ vi­pred­lo­kal­ni­mi­vo­li­tva­mi­le­ta­1998,­ko­je­bi­la­uki­ nje­na­in­sti­tu­ci­ja­pred­se­dni­ka­ ob­čin­ske­ga­ sve­ta,­po­stal­ ključ­na­fi­gu­ra­v­ob­či­ni,­saj­je­od­ome­nje­ne­ spre­mem­ be­na­prej­nas­pro­ti­ob­čin­ske­mu­ sve­tu­iz­ra­zi­to­pri­do­bi­ val­po­li­tič­no­moč.­Odlo­či­li­smo­se,­da­za­to­po­sve­ti­mo­ po­zor­nost­ žu­pan­skim­ vo­li­tvam,­ki­jim­tu­di­sred­stva­jav­ne­ga­ob­ve­šča­nja­ kot­tu­di­ce­lot­na­jav­nost­po­na­va­di­ na­me­nja­jo­da­leč­naj­več­po­zor­no­sti.6.1­­Žu­ pan­ ske­vo­ li­ tve­v­le­ tu­1994 Na­pr­vih­žu­pan­skih­ vo­li­tvah,­ki­so­po­te­ka­le­na­ob­ mo­čju­pr­vot­ne­ob­či­ne­Kam­nik,­je­na­sto­pi­lo­pet­kan­di­ da­tov.­Mak­si­mi­ljan­ La­vrinc,­Du­šan­Je­se­nik,­Bal­do­mir­ Krem­žar­in­Ma­ri­ja­Re­ba­so­bi­li­stran­kar­ski­ kan­di­da­ti,­ An­ton­T.­Smol­ni­kar­ pa­je­bil­nes­tran­kar­ski­ kan­di­dat­s­ pod­pi­si­vo­liv­cev.­Du­ša­na­Je­se­ni­ka­je­kan­di­di­ra­la­ Slo­ ven­ska­ljud­ska­stran­ka,­pri­do­bil­pa­je­tu­di­pod­po­ro­ So­ci­al­de­mo­krat­ske­ stran­ke­in­Na­ro­dnih­de­mo­kra­tov.­ Mak­si­mi­ljan­ La­vrinc­je­bil­kan­di­dat­Li­be­ral­ne­de­mo­ kra­ci­je­Slo­ve­ni­je,­Bal­do­mir­ja­ Krem­žar­ja­ so­kan­di­di­ra­ li­v­stran­ki­Slo­ven­skih­ kr­ščan­skih­ de­mo­kra­tov,­ Ma­ri­jo­ Re­bo­pa­so­za­kan­di­dat­ko­pre­dla­ga­li­Ze­le­ni­Slo­ve­ni­je.­ Če­prav­se­je­ko­a­li­ci­ja­De­mos­raz­pu­sti­la­ že­ko­nec­ le­ta­1991,­pa­so­v­Kam­ni­ku­ob­čin­ski­od­bo­ri­strank,­ki­ so­se­le­ta­1990­zdru­ži­li­v­ko­a­li­ci­jo­De­mos­na­Kam­ni­ škem,­osta­li­po­ve­za­ni­vse­do­kon­ca­man­da­ta­zad­nje­ ga­skli­ca­Skup­šči­ne­ ob­či­ne­Kam­nik.­Pri­ča­ko­va­lo­ se­je,­ da­bo­do­tu­di­sku­paj­na­sto­pi­li­na­žu­pan­skih­vo­li­tvah.­ Na­ro­dni­de­mo­kra­ti­ so­bi­li­v­Kam­ni­ku­po­bu­dni­ki,­ »da­ se­vse­stran­ke­slo­ven­ske­ po­mla­di­zdru­ži­jo­v­eno­ten­ na­stop­na­lo­kal­nih­vo­li­tvah«,­saj­so­bi­li­pre­pri­ča­ni,­ da­Pre­ gle­ dni­ ca­2:­Uspe­ šnost­kan­ di­ da­ tov­v­pr­ vem­kro­ gu­vo­ li­ tev­žu­ pa­ na­ob­ či­ ne­Kam­ nik Kan di dat/ka Pre dla ga te lji 1994 1998 2002 2006 2010 1An ton To ne Smol ni kar Pod po ra vo liv cev 29,38 % 35,16 % 46,8 % 40,74 % 2Mak si mi ljan La vrinc LDS 23,18 % 25,84 % 3Mar je ta Hu mar1998 Ko a li ci ja SKD + SDS; 2002 NSi28,50 % 12,38 % 4Du šan Je se nik SLS 21,89 % 5Bal do mir Krem žar SKD 17,08 % 6Ma ri ja Re ba Ze le ni 8,46 % 7Flor jan Mla kar Pod po ra vo liv cev 5,26 % 8Ta tja na So nja Rot Dja lil ZLSD 5,24 % 4,71 % 9De mi trij Per čič LDS 13,20 % 10 Ja nez Re pan šek SDS 7,62 % 11 Loj ze Vav pe tič Pod po ra vo liv cev 7,20 % 12 An ton Ho če var SLS 3,85 % 13 Sil va Ceg nar Pod po ra vo liv cev 2,96 % 14 An ton Pla hut nik Pod po ra vo liv cev 1,25 % 15 De me ter Sa dni kar Ko a li ci ja SDS + NSi + SLS 39,20 % 16 Mi ha el Re snik Ko a li ci ja ZLSD + De sus + Ze le ni 6,71 % 17 Mar jan Smo leLe ta 2006 LDS Le ta 2010 pod po ra vo liv cev 13,36 % 1,84 % 18 Bra ne Go lu bo vič Pod po ra vo liv cev 32,60 % 19 Mar jan Ša rec Pod po ra vo liv cev 25,78 % 20 Ma tej To nin Ko a li ci ja NSi + SLS + SNS 22,76 % 21 Ju li ja na Biz jak Mla kar SD 10,35 % 22 Ru di Ver šnik SDS 4,92 % 23 Zvo ne Po toč nik Pod po ra vo liv cev 1,75 % Vi­ ri:­Ura­ dni­ list­RS,­št.­81/1994,­ str.­5021;­ št.­86/1998,­ str.­7460;­ št.­5/2003,­ str.­189;­ št.­120/2006,­ str.­12803;­ št.­88/2010,­ str.­13546 Razprave­–­družbena­zgodovinaRazprave­–­družbena­zgodovina 106 107lah­ko­le­s­sku­pnim­kan­di­da­tom ­za­kam­ni­ške­ga­ žu­pa­ na­zma­ga­jo­in­po­teg­ne­jo­ »voz­po­ti­sti­po­ti,­ki­bo­vo­di­la­ sle­her­ne­ga­ Kam­ni­ča­na­ v­lep­šo,­pred­vsem­ pa­var­no­ pri­ho­dnost.«­(Ste­le­1994:­6) Kot­se­spo­mi­nja­Ho­če­var­(2010:­164),­so­po­do­bno­ ra­zmiš­lja­li­ tu­di­v­ob­čin­skem­ vod­stvu­SLS,­ki­se­»je­po­ e­no­ti­lo,­da­bo­pod­pr­lo­Mi­ha­e­la­No­va­ka,­čla­na­SKD,­ki­ je­te­daj­oprav­ljal­na­lo­ge­pred­se­dni­ka­ Iz­vr­šne­ga­sve­ta.­ On­bi­zlah­ka­do­bil­pod­po­ro­vse­de­sni­ce­in­bi­tu­di­zma­ gal­na­vo­li­tvah­za­žu­pa­na.­/.../­A­No­vak­je­na­kon­cu­ kan­di­da­tu­ro­ od­klo­nil.«­Žal­s­tem­za­ple­tom­s­sku­pnim­ kan­di­da­tom­ za­žu­pa­na­še­ni­bi­lo­vi­de­ti­kon­ca:­»Kon­čni­ sklep­ko­or­di­na­ci­je­ je­bil,­da­se­pod­pre­sku­pne­ga­kan­ di­da­ta­Du­ša­na­Je­se­ni­ka.­Ste­kli­so­po­stop­ki­za­ura­dno­ po­tr­di­tev­kan­di­da­tu­re.­ Ko­je­bi­lo­vse­to­oprav­lje­no­ in­ po­ti­na­zaj­ni­bi­lo­več,­so­Ze­le­ni­pri­ja­vi­li­še­svo­jo­kan­di­ dat­ko,­na­to­pa­so­tu­di­v­SKD­na­sto­pi­li­s­svo­jim­kan­di­ da­tom.«­(Ho­če­var­2010:­165) Je­se­nik­(1994:­6)­se­je­na­vo­li­tvah­pred­sta­vil­z­iz­ra­ zi­to­po­li­tič­nim­ pro­gra­mom.­ Zav­zel­se­je,­da­po­memb­ nih­jav­nih­fun­kcij­»ne­mo­re­jo­ime­ti­lju­dje,­ki­so­te­fun­ kci­je­za­se­da­li­v­prej­šnjem­ si­ste­mu«,­ nas­pro­to­val­ je­ »po­kla­nja­nju­ dr­žav­ljan­stva­ in­šte­vil­nih­ugo­dno­sti­ Ne­ slo­ven­cem«,­ na­ja­vil­pa­je­tu­di­ob­čin­ski­pro­gram­dru­žin­ ske­po­li­ti­ke,­ki­bi­mla­dim­dru­ži­nam­omo­go­či­la­ ra­zme­ re,­»da­se­bo­do­odlo­ča­le­za­roj­stvo­otrok,­saj­je­naš­ na­rod­in­z­njim­dr­ža­va­v­ne­var­no­sti­ za­ra­di­ne­kon­tro­li­ ra­ne­ga­pri­se­lje­va­nja­ tuj­cev.«­Če­je­bil­ta­del­vo­lil­ne­ga­ pro­gra­ma­po­ve­zan­z­ak­tu­al­ni­mi­ po­li­tič­ni­mi­ ra­zme­ra­mi­ v­Slo­ve­ni­ji,­pa­je­Je­se­nik­go­spo­dar­ski­ pro­gram­te­sno­ na­slo­nil­na­iz­kuš­nje,­ ki­jih­je­pri­do­bil­z­dol­go­let­nim­de­ lom­pri­grad­nji­naj­ve­čjih­ob­čin­skih­ in­ve­sti­cij­skih­ pro­ jek­tov.­Pred­sta­vil­se­je­z­na­tan­čnim­ pro­gramom­ po­tre­ bne­ko­mu­nal­ne,­ tu­ri­stič­ne­in­dru­žbe­ne­in­fras­truk­tu­re,­ s­ka­te­rim­je­že­lel­za­go­to­vi­ti­skla­den­raz­voj­Kam­ni­ka­ in­oko­li­ce­in­iz­ko­ri­sti­ti­šte­vil­ne­ne­iz­ko­ri­šče­ne­ pre­dno­sti­ ob­či­ne.­ Odlo­či­tev­Ze­le­nih­Kam­ni­ka,­da­na­sto­pi­jo­sa­mi,­ne­ pa­v­po­ve­za­vi­s­stran­ka­mi­ biv­še­ga­De­mo­sa,­je­bi­la­ ra­zum­lji­va,­ saj­»je­bi­lo­v­ča­su­pred­se­do­va­nja­ Ma­ri­je­ Re­ba­oko­lje­var­stve­no­ de­lo­va­nje­ kam­ni­ških­ Ze­le­nih­ vse­sko­zi­na­za­vid­lji­vem­ ni­vo­ju,­le­odno­si­s­kam­ni­škim­ De­mo­som­ so­se­ne­ko­li­ko­ohla­di­li­/.../.«­(No­vak­2010:­ 136)­Po­mi­sle­ki,­ od­kri­ti­in­pri­kri­ti­od­po­ri­do­so­de­lo­va­ nja­z­De­mo­som­ so­bi­li­v­stran­ki­pri­sot­ni­že­od­sa­me­ usta­no­vi­tve­ da­lje,­ze­lo­kma­lu­po­pr­vih­vo­li­tvah­so­or­ga­ ni­zi­ra­li­la­stno­pi­sar­no,­ob­ča­ni­so­jih­poz­na­li­kot­Ze­le­ne­ Kam­ni­ka,­ki­jim­ra­di­in­po­go­sto­uspe­šno­po­ma­ga­jo­pri­ re­še­va­nju­okolj­skih­pro­ble­mov, ­za­to­so­se­iz­me­se­ca­v­ me­sec­vse­bolj­od­da­lje­va­li­ od­sku­pnih­ak­cij­De­mo­sa.­ (No­vak­2010:­135) Ze­le­ni­so­ta­ko­v­šti­rih­le­tih­de­lo­va­nja­po­sta­li­pre­poz­ nav­na­stran­ka,­ki­je­na­žu­pan­skih­ vo­li­tvah­na­sto­pi­la­z­ iz­vir­nim­pro­gra­mom,­ v­ka­te­rem­so­za­pi­sa­li,­da­se­bo­do­ zav­ze­ma­li,­ »da­Kam­nik­osta­ne­sta­ro­in­ne­po­sta­ra­no­ me­sto.­Sta­ro­v­smi­slu­ohra­nja­nja­ in­spoš­to­va­nja­ tra­ di­ci­je­pre­te­klo­sti,­ po­sta­ra­no­ pa­ne,­ker­je­tre­ba­vne­ sti­vanj­več­utri­pa,­ve­se­lja­do­živ­lje­nja.«­(Ma­ri­ja­Re­ba­ 1994:­6) Če­so­se­Smol­ni­kar,­ Re­bo­va,­La­vrinc­in­Je­se­nik­do­ kaj­do­bro­za­ve­da­li,­da­po­te­ka­jo­vo­li­tve­za­žu­pa­na­me­ stne­in­hkra­ti­po­de­žel­ske­ ob­či­ne,­pa­je­Krem­žar­očit­no­ bolj­ra­zmiš­ljal­o­Ko­men­di,­saj­je­za­go­var­jal­ sta­li­šče,­da­mo­ra­po­de­že­lje­naj­ti­svo­jo­iden­ti­te­to,­ od­kri­ti­da­no­sti­ za­nji­hov­raz­voj­in­do­da­ti­ti­sto,­kar­še­ma­njka­do­pol­ no­sti.­(Sve­telj­1994b:­3) Per­čič­(1994:­6)­je­v­vo­lil­nem­spo­ro­či­lu­za­pi­sal,­da­ so­se­v­stran­ki­LDS­odlo­či­li,­da­bo­do­na­naj­od­go­vor­ nej­ša­me­sta­v­ob­či­ni­pre­dla­ga­li­ lju­di,­ki­so­spo­so­bni­ za­če­ti­de­la­ti­ta­koj­po­iz­vo­li­tvi,­da­ne­pri­de­do­prav­ne­ in­dru­gač­ne­praz­ni­ne.­Za­to­so­za­žu­pa­na­kan­di­di­ra­ li­Mak­si­mi­lja­na­ La­vrin­ca,­do­te­da­nje­ga­ pred­se­dni­ka­ skup­šči­ne­ ob­či­ne­Kam­nik­in­po­slan­ca­dr­žav­ne­ga­ zbo­ ra,­saj­so­bi­li­pre­pri­ča­ni,­ da­bo­z­iz­kuš­nja­mi­ in­zna­njem­ znal­in­zmo­gel­pred­stav­lja­ti­ ob­či­no,­za­go­to­vil­pa­bo­ tu­di­moč­no­po­ve­za­vo­z­Dr­žav­nim­zbo­rom­in­re­sor­ni­mi­ mi­ni­strs­tvi. V­dru­gi­krog­sta­se­uvr­sti­la­Smol­ni­kar­ in­La­vrinc,­ki­ je­imel­za­170­vo­lil­nih­gla­sov­bo­ljši­re­zul­tat­kot­Je­se­ nik.­Smol­ni­kar­ je­od­kri­to­priz­nal,­da­se­je­zmo­til­v­na­ po­ve­di­izi­dov­za­pr­vo­tro­ji­co­kan­di­da­tov.­ Za­La­vrin­ca­je­ bil­vo­lil­ni­izid­pri­ča­ko­van,­ tu­di­uvr­sti­tev­Smol­ni­kar­ja­ v­ dru­gi­krog­zanj­ni­bi­la­pre­se­ne­če­nje,­ za­to­pa­ga­je­pre­ se­ne­ti­lo,­da­so­bi­li­za­sle­do­val­ci­ bli­že,­kot­so­pri­ča­ko­va­li­ v­nje­go­vem­vo­lil­nem­šta­bu.­(Sve­telj­1994c:­3) Smol­ni­kar­ je­ostal­op­ti­mist­tu­di­pred­dru­gim­kro­ gom­vo­li­tev.­Me­nil­je,­da­sa­mo­stran­kar­sko­ ne­o­bre­me­ njen­člo­vek­naj­la­že­us­kla­di­vsa­stran­kar­ska­ nas­pro­tja­ in­ne­so­gla­sja,­ če­se­že­li­jo­umi­ri­ti­stra­sti­in­pog­na­ti­voz­ slo­ven­ske­ de­mo­kra­ci­je­ in­po­se­bej­go­spo­dar­stva­ hi­tre­ je­na­prej.­Bil­pa­je­tu­di­pre­pri­čan,­ da­bo­do­vo­liv­ci­sle­di­ li­nje­go­vi­usme­ri­tvi­in­zanj­gla­so­va­li­tu­di­v­dru­gem­kro­ gu.­La­vrin­ca­so­skr­be­li­re­zul­ta­ti­vo­li­tev­v­ob­čin­ski­svet,­ ki­so­po­nje­go­vem­mne­nju­po­ka­za­li,­da­se­je­Kam­nik­ v­zad­njih­pet­ih­le­tih­obr­nil­iz­ra­zi­to­pro­ti­de­sni,­saj­se­je­ de­lež­teh­strank­po­ve­čal­s­sla­be­po­lo­vi­ce­na­sko­raj­tri­ če­tr­ti­ne.­Iz­ra­zil­je­za­skrb­lje­nost,­ da­bo­nje­gov­po­lo­žaj­ žu­pa­na­pre­cej­te­ža­ven­in­nje­go­vo­de­lo­bolj­po­do­bno­ don­Ki­ho­to­ve­mu ­bo­ju­z­mli­ni­na­ve­ter­kot­pa­ure­sni­če­ va­nju­spre­je­te­ga­ pro­gra­ma.­ V­dru­gem­kro­gu­je­pri­ča­ ko­val­sa­mo­pod­po­ro­vo­liv­cev­LDS.­Bi­lo­je­očit­no,­da­se­ je­pre­dal­že­pred­dru­gim­kro­gom­vo­li­tev,­saj­je­ja­sno­ po­ve­dal,­»da­je­pro­ti­kan­di­dat­ v­pre­dno­sti,­ saj­mu­je­ pod­po­ra­ne­ka­te­rih­strank­vna­prej­za­go­tov­lje­na.«­ (Sve­ telj­1994c:­3)­To­so­nje­go­vi­vo­liv­ci­go­to­vo­opa­zi­li,­za­to­ ne­pre­se­ne­ča­ kon­čni­re­zul­tat­vo­li­tev­dru­ge­ga­kro­ga,­v­ ka­te­rem­je­La­vrinc­uspel­pre­pri­ča­ti­le­400­vo­liv­cev­več­ kot­v­pr­vem­kro­gu­in­za­o­stal­za­Smol­ni­kar­jem­ kar­za­ 2.500­gla­sov. Ali­kot­je­za­pi­sal­Ho­če­var­(2010:­165):­»Splo­šno­ mne­nje­v­ob­či­ni­je­bi­lo,­da­bo­zma­gal­Mak­si­mi­ljan­ La­ vrinc,­kan­di­dat­LDS­in­ta­krat­še­pred­se­dnik­ ob­čin­ske­ skup­šči­ne,­ ven­dar­lju­dje­obra­ča­mo,­ Bog­pa­obr­ne.­Po­ ti­ho,­ne­pri­ča­ko­va­no­ ga­je­pre­ma­gal­sa­mo­stoj­ni­ kan­di­ dat­To­ne­Smol­ni­kar.­ Ka­za­lo­je,­da­kan­di­di­ra­ne­ka­ko­ mi­mo­gre­de,­ na­to­pa­je­tu­di­zma­gal­mi­mo­gre­de.­ Ta­ko­ je­za­ra­di­ne­e­not­no­sti­ de­sni­ce­v­Kam­ni­ku­na­sto­pi­la­do­ ba­žu­pa­no­va­nja­To­ne­ta­Smol­ni­kar­ja.«­ 6.2­­Žu­ pan­ ske­vo­ li­ tve­v­le­ tu­1998 Le­ta­1998­je­za­žu­pa­na­kan­di­di­ra­lo­ pet­kan­di­da­ tov.­Po­nov­no­sta­šla­na­vo­li­tve­ta­krat­ni­žu­pan­An­ton­ To­ne­Smol­ni­kar­ in­Mak­si­mi­ljan­ La­vrinc,­ki­je­bil­ta­krat­ po­sla­nec­Li­be­ral­ne­de­mo­kra­ci­je­ Slo­ve­ni­je­v­Dr­žav­nem­ zbo­ru­RS,­pri­dru­ži­li­pa­so­se­ji­ma­še­me­stni­ka­var­nar­Flor­jan­Mla­kar,­Mar­je­ta­Hu­mar,­ki­je­v­man­da­tu­1994– 1998­oprav­lja­la­fun­kci­jo­pod­pred­se­dni­ce­ ob­čin­ske­ga­ sve­ta,­in­Ta­tja­na­So­nja­Rot­Dja­lil.­Smol­ni­kar­ in­Mla­kar­ sta­bi­la­nes­tran­kar­ska­ kan­di­da­ta,­ La­vrinc­je­bil­kan­ di­dat­Li­be­ral­ne­de­mo­kra­ci­je­ Slo­ve­ni­je,­ Hu­mar­je­va­ je­ bi­la­ko­a­li­cij­ska­ kan­di­dat­ka­ Slo­ven­skih­ kr­ščan­skih­ de­mo­kra­tov­ in­So­ci­al­de­mo­krat­ske­ stran­ke­Slo­ve­ni­je,­ Rot­Dja­li­lo­va­pa­kan­di­dat­ka­ Zdru­že­ne­li­ste­so­ci­al­nih­ de­mo­kra­tov. Smol­ni­kar­ (1998:­7) se­je­o­mo­re­bit­ni­pod­po­ri­na­ vo­li­tvah­do­go­var­jal­ z­ne­ka­te­ri­mi­ stran­ka­mi,­ po­go­vo­re­ pa­je­uspe­šno­za­klju­čil­s­Slo­ven­sko­ ljud­sko­stran­ko,­ kjer­so­mu­v­vod­stvu­stran­ke­jav­no­iz­ra­zi­li­pod­po­ro.­V­ po­druž­ni­ci­ SLS­Kam­nik­(1998:­6)­so­bi­li­pre­pri­ča­ni,­ da­ je­po­nov­na­iz­vo­li­tev­Smol­ni­kar­ja­ za­Kam­nik­naj­bo­ljša­ izmed­mož­nih­re­ši­tev,­za­to­so­ga­tu­di­jav­no­pod­pr­li.­Če­ so­v­SLS­le­ta­1994­za­skrb­lje­no­ sprem­lja­li­na­stop­po­ pol­no­ma­ne­zna­ne­ga­ Smol­ni­kar­ja,­ ki­se­je­mo­ral­spo­pa­ sti­s­po­pol­no­ma­ ne­u­re­je­no­ za­ko­no­da­jo,­ de­li­tvi­jo­ob­či­ ne­na­uprav­no­eno­to­in­ob­či­no,­de­li­tvi­jo­lju­di,­pro­sto­rov­ in­pri­stoj­no­sti,­ po­pol­no­ma­ ne­pre­gle­dnim­ sta­njem­na­ rav­ni­dr­ža­ve,­po­vrh­vse­ga­pa­še­z­ve­li­ko­za­dol­že­nos­tjo­ ob­či­ne,­so­v­iz­ra­zu­pod­po­re­za­pi­sa­li,­da­je­Smol­ni­kar­ »za­ču­da­ra­zme­ro­ma­ uspe­šno­iz­pe­ljal­man­dat«.­Te­mu­ pa­so­še­do­da­li,­da­»je­Kam­nik­v­pre­te­klih­le­tih­na­pra­ vil­ve­li­ke­ko­ra­ke,­ob­bolj­kon­struk­tiv­nem­ so­de­lo­va­nju­ ne­ka­te­rih­po­li­ti­kov­pa­bi­bi­li­lah­ko­uspe­hi­še­ve­čji«.­Tu­ di­Ho­če­var­(2010:­168),­ta­krat­pred­se­dnik­ ob­čin­ske­ga­ od­bo­ra­SLS,­ugo­tav­lja,­da­nov­člo­vek,­ki­pri­de­na­žu­ pan­sko­me­sto,­po­tre­bu­je­ne­kaj­ča­sa­za­uva­ja­nje,­saj­ je­Smol­ni­kar­ »na­za­čet­ku­pre­cej­ne­ro­dno­lo­ma­stil­po­ ob­či­ni,­po­sku­šal­je­od­kri­va­ti­sta­re­na­pa­ke,­pri­pe­ljal­je­ ce­lo­ne­ke­ga­re­vi­zor­ja,­ki­naj­bi­vzel­pod­drob­no­gled­ de­ lo­va­nje­prej­šnje­upra­ve,­a­iz­ka­za­lo­se­je,­da­re­vi­zor­ni­ kos­po­lo­ža­ju­in­na­lo­gi.­No,­po­ča­si­se­je­žu­pan­pri­va­dil.­ Ver­jet­no­je­ugo­to­vil,­da­sam­pro­ti­vsem­ne­bo­zmo­gel.­ Po­tem­je­de­lo­nor­mal­no­ste­klo.­Za­raz­li­ko­od­SDS­in­ SKD,­ki­sta­dol­go­osta­la­na­dru­gem­bre­gu,­smo­v­SLS­ za­če­li­z­ob­jek­tiv­nim­ pre­so­ja­njem­ žu­pa­no­vih­ pre­dlo­gov­ in­rav­nanj.­/.../­Žu­pan­Smol­ni­kar­ je­zaz­nal­na­še­po­zi­ tiv­no­na­sto­pa­nje,­ pre­cej­se­je­za­čel­na­sla­nja­ti­na­nas,­ še­po­se­bej­v­dru­gi­po­lo­vi­ci­man­da­ta,­ko­je­stran­ka­v­ Ljub­lja­ni­sto­pi­la­v­vla­dno­ko­a­li­ci­jo.« Ob­tak­šni­odlo­či­tvi­SLS­je­Hu­mar­je­va­ osta­la­brez­ pri­ča­ko­va­ne­ pod­po­re­SLS,­pri­do­bi­la­je­le­pod­po­ro­Slo­ ven­ske­na­ci­o­nal­ne­ de­sni­ce­(OO­SND­Kam­nik,­1998:­ 6),­kjer­so­jo­poz­na­li­in­ce­ni­li­po­ener­gič­no­sti­ in­vztraj­ no­sti,­bi­li­pa­so­tu­di­pre­pri­ča­ni,­ da­je­pri­šel­čas­za­žu­ pa­njo­na­kr­mi­lu­ob­či­ne.­Ko­li­ko­pa­je­ta­pod­po­ra­sploh­ po­me­ni­la­na­vo­li­tvah,­se­ve­da­osta­ja­ne­od­go­vor­je­no­ vpra­ša­nje,­ saj­se­je­vod­stvo­ob­čin­ske­ga­ od­bo­ra­SND­ odlo­či­lo,­da­na­ob­čin­skih­vo­li­tvah­za­ra­di­raz­lič­nih­raz­ lo­gov­sploh­ni­so­so­de­lo­va­li. V­dru­gi­krog­vo­li­tev­za­žu­pa­na­sta­se­uvr­sti­la­Smol­ ni­kar­in­Hu­mar­je­va.­ V­pr­vih­od­zi­vih­na­re­zul­ta­te­pr­ve­ga­ kro­ga­se­je­ome­nja­lo,­ da­so­se­»ure­sni­či­le­ na­po­ve­di­ mno­gih,­da,­po­do­bno­kot­pred­šti­ri­mi­le­ti­za­ra­di­te­ga,­ ker­je­spet­kan­di­di­ra­lo­ pet­kan­di­da­tov,­ no­ve­ga­žu­pa­na­ ne­bo­mo­do­bi­li­v­pr­vem­kro­gu«.­(Svetelj­1998b:­3) Hu­mar­je­va­ je­bi­la­z­re­zul­ta­ti­pr­ve­ga­kro­ga­vo­li­tev­za­ do­vo­ljna,­iz­ra­zi­la­pa­je­upa­nje,­»da­se­bo­do­dru­ge­ga­ kro­ga­žu­pan­skih­ vo­li­tev­ude­le­ži­li­tu­di­ti­sti,­ki­pr­vič­ni­so­ gla­so­va­li«.­ (Sve­telj­1998c:­3)­Smol­ni­kar­ očit­no­ni­bil­za­do­vo­ljen­ z­re­zul­ta­ti­pr­ve­ga­kro­ga­vo­li­tev,­saj­je­oce­ nil,­da­je­bil­vr­stni­red­pr­vih­treh­uvr­šče­nih­kan­di­da­tov­ ne­ko­li­ko­pre­se­net­ljiv,­ ker­so­re­zul­ta­ti­po­ka­za­li­maj­hne­ med­se­boj­ne­ raz­li­ke­in­hkra­ti­iz­ra­zil­pri­ča­ko­va­nje,­ da­ bo­do­vo­liv­ci­v­dru­gem­kro­gu­od­da­li­svoj­glas­nje­mu,­»ki­ že­li­poš­te­no,­ko­rek­tno­in­z­ve­li­ko­ener­gi­je­na­da­lje­va­ti­ za­če­to­šti­ri­let­no­uspe­šno­de­lo«.­(Sve­telj,­prav­tam) Ker­sta­v­pr­vem­kro­gu­od­pa­dla­oba­kan­di­da­ta­ »le­vi­ ce«­in­sta­pri­šla­v­dru­gi­krog­kan­di­da­ta,­ ki­sta­uži­va­la­ pod­po­ro­»de­snih«­strank,­je­bi­lo­se­ve­da­iz­jem­no­za­ni­ mi­vo­vpra­ša­nje,­ko­ga­bo­do­v­dru­gem­kro­gu­pod­pr­li­vo­ liv­ci­LDS,­ZLSD­in­Desus.­Smol­ni­kar­ je­bil­o­mo­re­bit­ni­ pod­po­ri­»le­vih«­strank­ne­ko­li­ko­skriv­no­sten,­ saj­je­na­ vpra­ša­nje­ o­pod­po­rah­ po­ve­dal­na­sled­nje:­ »Ko­bo­ta­ ča­so­pis­iz­šel,­bo­go­to­vo­raz­jas­nje­na­ mar­si­ka­te­ra­ di­le­ ma­o­mo­re­bit­ni­pod­po­ri.«­(Sve­telj,­prav­tam)­Ta­ko­izmi­ ka­joč­od­go­vor­se­ve­da­ne­pre­se­ne­ča,­ saj­bi­z­jav­nim­ priz­na­njem­ go­to­vo­iz­gu­bil­del­vo­lil­ne­ga­te­le­sa,­ki­ni­bil­ na­klo­njen­ »le­vim«­stran­kam.­ Da­so­po­go­vo­ri­v­re­sni­ci­ po­te­ka­li­in­bi­li­tu­di­uspe­šni,­po­tr­ju­je­Ho­če­var­(2010:­ 170),­ki­po­ve,­da­je­Smol­ni­kar­ »za­po­moč­v­dru­gem­ kro­gu­skle­nil­do­go­vor­z­LDS­in­Zdru­že­no­li­sto.­S­tem­ mi­ni­smo­ime­li­nič,­mi­smo­ime­li­do­go­vor­sa­mo­z­njim­ /.../.« Hu­mar­je­va­ je­ta­ko­osta­la­pri­pod­po­ri­vo­liv­cev­SDS­ in­SKD­in­ra­ču­na­la­na­»pod­po­ro­vseh­lju­di,­ki­že­li­jo,­da­ bi­se­kam­ni­ška­ob­či­na­raz­vi­ja­la­ta­ko,­da­bi­bi­lo­v­njej­ le­po­ži­ve­ti«.­(Sve­telj­1998c:­3) Kaj­se­je­v­re­sni­ci­do­ga­ja­lo­v­ča­su­pred­dru­gim­ kro­gom­in­na­sa­mih­vo­li­tvah,­ni­ni­kjer­za­pi­sa­no.­ Tu­ di­Smol­ni­kar­ se­je­po­vo­li­tvah­spret­no­izmak­nil­Sve­ te­lje­ve­mu­ (1998d:­3)­vpra­ša­nju­ o­mo­re­bit­ni­pod­po­ri­ ne­ka­te­rih­ po­li­tič­nih­strank­(SLS,­LDS,­ZLSD,­Desus,­ Ze­le­ni).­Po­ve­dal­je,­da­ga­je­že­v­pr­vem­kro­gu­pod­pr­la­ SLS,­po­tr­dil­je,­da­se­je­po­go­var­jal­ tu­di­z­dru­gi­mi­stran­ ka­mi,­s­ka­te­ri­mi­pa­ni­so­pod­pi­sa­li­no­be­ne­ko­a­li­cij­ske­ ali­dru­ge­po­god­be,­in­iz­ra­zil­pre­pri­ča­nje,­ da­so­lju­dje­ upoš­te­va­li­ do­se­že­ne­ re­zul­ta­te­nje­go­ve­eki­pe­v­pre­te­ klih­šti­rih­le­tih.­In­za­klju­čil:­»Za­to­me­nim,­da­pod­po­ra­ strank­ni­ime­la­to­lik­šne­ga­ vpli­va­kot­mo­je­do­se­da­nje­ de­lo.«­(Sve­telj,­prav­tam) 6.3­­Žu­ pan­ ske­vo­ li­ tve­v­le­ tu­2002 Na­na­sled­njih­ žu­pan­skih­ vo­li­tvah­le­ta­2002,­ki­so­ po­te­ka­le­so­ča­sno­z­vo­li­tva­mi­pred­se­dni­ka­ re­pu­bli­ke,­ vsaj­v­pr­vem­kro­gu­ni­mo­go­če­po­tr­di­ti,­da­je­pri­šlo­do­ ja­sno­iz­ra­že­nih­ko­a­li­cij­skih­ pod­por­po­sa­mez­nim­ kan­di­ da­tom,­saj­so­vse­ve­čje­par­la­men­tar­ne­ stran­ke­na­sto­ pi­le­s­svo­ji­mi­kan­di­da­ti:­ Ja­nez­Re­pan­šek­ –­SDS,­An­ton­ Ho­če­var­–­SLS,­De­mi­trij­Per­čič­–­LDS,­Ta­tja­na­So­nja­ Rot­Dja­lil­–­ZLSD­in­Mar­je­ta­Hu­mar­–­NSi­(prej­SKD).­ Po­leg­Smol­ni­kar­ja,­ ki­je­po­nov­no­na­sto­pil­s­pod­po­ro­ vo­liv­cev,­so­se­za­me­sto­žu­pa­na­po­te­go­va­li­ še­tri­je­nes­ tran­kar­ski­ kan­di­da­ti:­ Loj­ze­Vav­pe­tič,­An­ton­Pla­hut­nik­ in­Sil­va­Ceg­nar.­Za­to­je­bi­lo­bolj­za­ni­mi­vo­ugi­ba­nje­o­ mož­nih­za­vez­niš­tvih­ pred­dru­gim­kro­gom­vo­li­tev,­v­ka­ te­re­ga­sta­se­uvr­sti­la­do­te­da­nji­žu­pan­Smol­ni­kar­ z­ma­ lo­manj­kot­47­%­vo­lil­nih­gla­sov­in­do­te­da­nji­pod­žu­pan­ De­mi­trij­Per­čič­z­ne­kaj­več­kot­13­%­pod­po­re­vo­liv­cev,­ ki­je­tre­tje­u­vr­šče­no­ Hu­mar­je­vo ­pre­hi­tel­za­124­gla­sov,­ kar­je­bi­la­sploh­naj­ma­njša­ raz­li­ka­v­do­se­da­nji­zgo­do­ Razprave­–­družbena­zgodovinaRazprave­–­družbena­zgodovina 108 109vi­ni­kam­ni­ških­ žu­pan­skih­ vo­li­tev,­ki­je­odlo­ča­la­o­uvr­ sti­tvi­v­dru­gi­krog. Sve­telj­(2002:­2)­je­pri­ča­ko­val­ za­ni­miv­»dru­gi­vo­lil­ni­ krog,­še­bolj­pa­vse­bin­ske­ in­or­ga­ni­za­cij­ske­ pri­pra­ve­ nanj,­če­bi­se­stran­ke­‘ne­u­vr­šče­nih’­ kan­di­da­tov­ jav­no­ opre­de­li­le,­ če­bo­do­in­ko­ga­izmed­dveh­kan­di­da­tov­ bo­ do­pod­pr­le­v­dru­gem­kro­gu.«­Ta­ko­je­Per­čič­po­ve­dal,­ da­so­»pri­če­li­z­do­go­var­ja­nji­ za­mož­no­ko­a­li­ci­jo­s­stran­ ka­mi­SMS,­SDS,­NSi,­mož­no­sti­vi­di­jo­tu­di­z­Ze­le­ni­mi­in­ Desusom,­ saj­se­zav­ze­ma­jo­ za­pro­gram­sko­ ko­a­li­ci­jo.«­ (Me­jač­2002:­6)­Per­či­ču­lah­ko­pri­pi­še­mo,­ da­je­ohra­nil­ op­ti­mi­zem­ pred­dru­gim­kro­gom,­za­raz­li­ko­od­La­vrin­ca­ iz­le­ta­1994,­ki­se­je­pre­dal­že­pred­dne­vom­dru­ge­ga­ kro­ga­vo­li­tev.­V­NSi­so­za­po­tre­be­dru­ge­ga­kro­ga­vo­li­ tev­iz­da­li­spo­ro­či­lo,­ki­ga­lah­ko­ra­zu­me­mo­ tu­di­kot­ti­ho­ pod­po­ro­Smol­ni­kar­ju.­ Za­pi­sa­li­so:­»Na­dru­gi­stra­ni­bo­v­ ob­čin­skem­ sve­tu­zo­pet­10­svet­ni­kov­iz­vrst­LDS.­Kdor­ se­jim­bo­pri­dru­žil,­bo­v­ne­var­no­sti,­ da­pro­ti­ta­ko­ve­li­ ke­mu­par­tner­ju­po­teg­ne­zo­pet­‘kraj­ši­ko­nec’,­kot­se­je­ to­zgo­di­lo­z­do­se­da­njim­ par­tner­jem,­ isto­ko­re­nin­skim­ ZLSD­in­ne­so­ro­dnim­ SLS.­Oba­sled­nja­sta­na­teh­vo­ li­tvah­ne­kaj­iz­gu­bi­la;­še­prav­po­se­bej­SLS,­kar­50­%.«­ (Od­bor­za­in­for­mi­ra­nje­pri­OO­NSi­Kam­nik,­2002:­6) 6.4­­Žu­ pan­ ske­vo­ li­ tve­v­le­ tu­2006 Ko­maj­se­je­za­če­lo­vo­lil­no­le­to,­že­je­v­za­čet­ku­ja­ nu­ar­ja­Ago­vič­(2006:­7)­sez­na­nil­bral­ce­ Kam ni ške ga ob ča na,­da­so­v­LDS­že­pri­če­li­z­evi­den­ti­ra­njem­ kan­di­ da­tov­in­kan­di­datk­ za­je­sen­ske­vo­li­tve,­saj­se­za­ve­da­ jo,­»da­bo­v­na­sled­njih­ šti­rih­le­tih­nov­žu­pan­z­ve­či­no­ v­ob­čin­skem­ par­la­men­tu­ mo­ral­da­ti­pre­dnost­ce­lo­vi­ te­mu­na­čr­to­va­nju­ pred­par­ci­al­nim,­ ki­je­na­kra­tek­rok­ všeč­no,­na­dol­gi­rok­pa­za­raz­voj­ob­či­ne­sla­bo.«­Očit­no­ so­o­pri­pra­vah­na­vo­li­tve­ra­zmiš­lja­li­ tu­di­v­No­vi­Slo­ve­ni­ ji­Kam­nik­(2006:­7),­saj­so­pre­no­vi­li­splet­no­stran,­ki­je­ ta­ko­po­sta­la­še­bolj­ak­tu­al­na­in­pri­vlač­na­za­ra­di­po­ro­ čil­o­do­ga­ja­njih­ v­ob­či­ni.­Že­ko­nec­fe­bru­ar­ja­je­vod­stvo­ NSi­zbo­ru­član­stva­po­ro­ča­lo­o­do­brem­so­de­lo­va­nju­ s­SDS­in­SLS,­pred­sta­vi­li­ pa­so­jim­tu­di­žu­pan­ske­ga­ kan­di­da­ta­ ter­po­ja­sni­li,­da­bo­Ma­tej­To­nin­vo­dil­kan­ di­da­tov­vo­lil­ni­štab.­Žu­pan­ski­kan­di­dat­se­je­čla­nom­ NSi­ose­bno­pred­sta­vil­s­svo­jo­živ­ljenj­sko­ zgod­bo­in­vi­ zi­jo­na­sto­pa­na­vo­li­tvah,­s­ka­te­ro­je­čla­ne­pre­pri­čal,­ da­je­v­Kam­ni­ku­mo­go­če­us­tva­ri­ti­bo­ljšo­pri­ho­dnost.­ (NSi­Kam­nik,­2006:­10)­V­LDS­u­so,­kot­da­ni­so­že­le­li­ za­o­sta­ja­li­za­No­vo­Slo­ve­ni­jo,­spo­ro­či­li­jav­no­sti,­»da­ob­ sta­ja­re­al­na­mož­nost,­da­po­sta­ne­žu­pan­ose­ba,­ki­bo­ ime­la­pod­po­ro­Li­be­ral­ne­de­mo­kra­ci­je­ Kam­nik,­in­da­ Kam­nik­do­bi­pre­poz­nav­no­ ko­a­li­ci­jo­in­opo­zi­ci­jo«.­ (Go­lu­ bo­vič­2006:­6)­Ta­ko­so­v­jav­no­sti­že­v­zgod­nji­spo­mla­ di­2006­us­tva­ri­li­vtis,­da­se­pri­prav­lja­jo­ spre­mem­be­ v­ naj­vi­šjem­vr­hu­ob­či­ne.­In­ni­bi­lo­po­tre­bno­dol­go­ča­ka­ti,­ da­so­se­pred­sta­vi­li­kan­di­da­ti­za­žu­pa­ne.­ Pri­šel­je­maj­–­me­sec­lju­bez­ni­in­po­rok,­ko­so­NSi,­ SDS­in­SLS­(2006:­7)­pod­pi­sa­le­ko­a­li­cij­sko­ po­god­bo­in­ ob­tej­pri­lož­no­sti­ jav­no­raz­gla­si­le­De­me­tra­Sa­dni­kar­ ja­za­kan­di­da­ta­ za­žu­pa­na­ob­či­ne­Kam­nik.­Pod­pi­sni­ki­ po­god­be­so­bi­li­pre­pri­ča­ni,­ da­»je­sku­pni­kan­di­dat­edi­ na­re­ši­tev,­da­se­sla­be­ra­zme­re­v­ Kam­ni­ku­obr­ne­jo­na­ bo­lje­in­da­se­Kam­nik­kon­čno­zač­ne­raz­vi­ja­ti­in­de­lo­ va­ti­kot­di­na­mič­no­ go­spo­dar­sko,­ tu­ri­stič­no­in­ure­je­no­ me­sto,­ki­je­pri­jaz­no­do­vseh­svo­jih­pre­bi­val­cev.«­V­me­se­cu­lju­bez­ni­se­je­pred­sta­vil­ še­en­žu­pan­ski­ kan­di­dat­–­Mar­jan­Smo­le­­­Lev­ček­(2006a:­5),­ki­je­ po­ve­dal,­da­išče­pod­po­ro­pri­le­vo­sre­din­skih­ stran­kah,­ ki­so­mu­naj­bli­žje­tu­di­po­živ­ljenj­skem­ na­zo­ru.­Po­hva­lil­ se­je,­da­je­z­eno­ve­čjo­stran­ko­že­do­go­vor­jen,­ ven­dar­ pa­še­na­prej­išče­pod­po­ro.­Ni­mi­ni­lo­ni­ti­me­sec­dni,­ko­ so­se­LDS­in­Smo­le­­­Lev­ček­(2006:­7)­do­go­vo­ri­li,­ da­ bo­do­sku­paj­la­žje­ure­sni­či­li­za­stav­lje­ne­ ci­lje­iz­pro­gra­ ma­»12­raz­voj­nih­po­dro­čij­za­12­ob­čin­skih­svet­ni­kov­in­ žu­pa­na«.­V­LDS­so­po­se­bej­po­u­da­ri­li,­da­»so­se­v­stran­ ki­odlo­či­li­za­pod­po­ro­Mar­ja­na­Smo­le­ta­kot­ne­od­vi­sne­ ga­kan­di­da­ta,­ ki­pa­ne­bo­kan­di­di­ral­ na­nji­ho­vi­li­sti­za­ ob­čin­ski­svet«,­saj­žu­pan­ski­kan­di­dat­ni­bil­član­LDS.­ V­ča­su­praz­no­vanj­ ob­dne­vu­dr­žav­no­sti­ smo­lah­ko­ spoz­na­li­še­tre­tje­ga­kan­di­da­ta. ­Mi­ha­Re­snik­je­pri­pra­ vil­žu­pan­ski­pro­gram­z­na­slo­vom­Za­ka­ko­vost­bi­va­nja,­ s­ka­te­rim­je­pred­sta­vil­»vi­zi­jo­po­ve­za­ne­ob­či­ne­Kam­nik­ v­ko­rist­pre­bi­val­cev­ in­pre­bi­valk­pred­in­te­re­si­ka­pi­ta­la«.­ (Re­snik­2006:­7)­Mo­ra­mo­priz­na­ti,­da­je­bi­la­Re­sni­ko­ va­obraz­lo­ži­tev­ te­ga­pro­gra­ma­ra­zum­lji­va­ le­v­de­lu,­kjer­ je­pred­sta­vil­pro­jek­te,­ki­bi­vse­ka­kor­po­ve­ča­li­ka­ko­vost­ bi­va­nja,­ni­pa­uspel­po­ja­sni­ti,­ka­ko­nas­je­na­me­ra­val­ za­šči­ti­ti­pred­in­te­re­si­ka­pi­ta­la.­Tak­šne­ma­len­ko­sti­ se­ po­go­sto­pri­kra­de­jo­ v­lo­kal­ne­po­li­tič­ne­pro­gra­me,­ če­jih­ se­stav­lja­jo­ lo­kal­ni­po­li­ti­ki­z­ma­lo­iz­kuš­nja­mi,­ še­po­se­ bej,­če­ne­kri­tič­no­ sle­di­jo­pro­gram­skim­ te­zam­dr­žav­nih­ stran­kar­skih­ pro­gra­mov.­ Pre­pri­ča­ni­ smo,­da­bi­Re­snik­ znal­vse­sku­paj­po­ve­da­ti­ze­lo­ra­zum­lji­vo,­ če­bi­na­sto­ pal­kot­nes­tran­kar­ski­ kan­di­dat,­ven­dar­se­je­na­vo­li­tve­ po­dal­kot­kan­di­dat­strank­So­ci­al­nih­de­mo­kra­tov­ in­De­ mo­kra­tič­ne­ stran­ke­upo­ko­jen­cev,­ pod­pr­li­pa­so­ga­tu­di­ Obrt­no­po­djet­ni­ška­ li­sta­in­kam­ni­ški­oko­lje­var­stve­ni­ki. V­Ak­tiv­ni­Slo­ve­ni­ji­–­AS­–­so­ugo­tav­lja­li,­ »da­ob­čan­ke­ in­ob­ča­ne­Kam­ni­ka­ča­ka­dol­go­in­vro­če­po­li­tič­no­po­le­ tje«.­(Ur­šič­2006a:­6)­Odlo­či­li­so­se,­da­v­pr­vem­kro­gu­ ne­bo­do­pod­pr­li­no­be­ne­ga­ od­kan­di­da­tov­ za­žu­pa­na,­ v­dru­gem­kro­gu­pa­bo­do­na­me­ni­li­pod­po­ro­kan­di­da­tu,­ ki­bo­pri­prav­ljen­ ure­sni­či­ti­kar­ naj­več­točk­iz­nji­ho­ve­ga­ pro­gra­ma.­ Za­ni­mi­vo­je­tu­di,­da­so­že­v­za­čet­ku­po­le­ tja­ugo­tav­lja­li,­ da­po­li­tič­no­po­le­tje­ne­bo­sa­mo­vro­če,­ pač­pa­tu­di­fi­nan­čno­za­htev­no:­»Pred­vo­lil­ni­ spo­pad­za­ žu­pa­na­Kam­ni­ka­se­je­že­za­čel­in­lah­ko­smo­pri­ča­ve­li­ kim­fi­nan­čnim­vlož­kom­strank,­po­sa­mez­ni­kov­ ter­men­ da­tu­di­po­dje­tij.­Čla­ni­OO­AS­Kam­nik­pa­že­li­mo­še­na­ prej­osta­ti­ne­o­bre­me­nje­ni­ in­ne­od­vi­sni­in­za­to­bo­naš­ edi­ni­vlo­žek­v­vo­lil­no­kam­pa­njo­ la­stno­de­lo­in­la­stna­ fi­nan­čna­sred­stva.«­In­še­ka­ko­prav­so­ime­li­čla­ni­Ak­tiv­ ne­Slo­ve­ni­je!­Le­da­so­po­za­bi­li,­da­smo­ve­li­ko­vo­lil­ne­ga­ go­la­ža­pla­ča­li­z­dav­ki,­saj­so­bile­tu­di­ura­dne­otvo­ri­tve­ raz­nih­ob­čin­skih­pro­jek­tov­del­žu­pa­no­vih­ pred­vo­lil­nih­ ak­tiv­no­sti.­ In­teh,­kot­bo­to­pri­ka­za­no­ v­na­da­lje­va­nju,­ ni­bi­lo­ma­lo.­Če­sa­mo­pre­gle­da­mo­ po­sa­mez­ne­ šte­vil­ke­ Kam ni ške ga ob ča na,­ki­so­iz­šle­v­ča­su­pred­vo­li­tva­mi,­ lah­ko­opa­zi­mo­ze­lo­ve­li­ko­ce­los­tran­skih­ pla­ča­nih­ogla­ sov,­tu­di­v­ar­hi­vu­splet­ne­ga­ na­slo­va­www.nsi­kamnik. net­so­shra­nje­na­ po­ro­či­la­o­do­god­kih,­ ki­so­bi­li­tu­di­ fi­nan­čno­za­htev­ni.­Skrat­ka,­v­Kam­ni­ku­smo­bi­li­le­ta­ 2006­pri­če­iz­jem­no­dol­gi­in­vse­bin­sko­ bo­ga­ti­pred­vo­ lil­ni­kam­pa­nji,­ ki­se­je­za­če­la­že­pre­cej­pred­ura­dnim­ za­čet­kom­vo­lil­nih­opra­vil­in­od­pr­tjem­po­se­bnih­vo­lil­nih­ ra­ču­nov.­To­rej­v­ča­su,­ko­še­ne­ve­lja­jo­stro­ga­pra­vi­la­za­ fi­nan­čno­po­slo­va­nje­ or­ga­ni­za­tor­jev­ vo­lil­ne­kam­pa­nje­ in­ne­ve­lja­jo­po­se­bna­pra­vi­la­za­ogla­še­va­nje­ v­me­di­jih.Ak­tu­al­ni­žu­pan­Smol­ni­kar­ se­je­za­čel­ogla­ša­ti­še­le­ v­dru­gi­po­lo­vi­ci­av­gu­sta.­Je­reb­(2006a:­3)­je­z­dra­ma­ tič­nim­uvo­dom­v­pri­spe­vek­pri­ka­zal­de­lov­no­vzdu­šje­v­ ob­čin­ski­upra­vi:­»Če­prav­ob­čin­ska­stav­ba­za­ra­di­ne­re­ še­nih­de­na­ci­o­na­li­za­cij­skih­ po­stop­kov­ še­ve­dno­ni­ma­ kli­mat­ske­na­pra­ve,­je­ju­li­ja­v­njej­po­te­ka­lo­de­lo­s­pol­no­ pa­ro,­žu­pan­Smol­ni­kar­ pa­je­ko­nec­me­se­ca­no­vi­nar­je­ po­va­bil­na­še­eno­ti­skov­no­kon­fe­ren­co,­ na­ka­te­ri­nam­ je­s­svo­ji­mi­so­de­lav­ci­pred­sta­vil­naj­no­vej­še­ do­ga­ja­nje­ v­zve­zi­z­otro­škim­var­stvom,­ pro­da­jo­ob­čin­ske­ga­ de­ le­ža­v­dru­žbi­Ve­li­ka­pla­ni­na­d.­o.­o.­in­dru­ge­ve­čje­in­ ve­sti­ci­je­v­na­ši­ob­či­ni.­Ker­bo­sta­pro­da­ja­ob­čin­ske­ga­ de­le­ža­v­dru­žbi­Ve­li­ka­pla­ni­na­ter­od­da­ja­kon­ce­si­je­za­ otro­ško­var­stvo­tra­ja­li­še­ne­kaj­me­se­cev,­bo­do­ga­ja­nje­ v­ob­čin­ski­stav­bi­vsaj­do­no­ve­ga­le­ta­ze­lo­za­ni­mi­vo.«­ To­ pa­še­ni­bi­lo­vse,­saj­smo­lah­ko­pre­bra­li,­da­se­bo­mo­ vo­zi­li­po­kar­bon­skem­ mo­stu,­ki­ga­bo­v­ce­lo­ti­pla­ča­la­ Evrop­ska­uni­ja­iz­struk­tur­nih­ skla­dov.­(Je­reb­2006b:­ 1)­Žu­pan­Smol­ni­kar­ »tu­di­ni­mo­gel­skri­ti­za­do­volj­stva­ in­po­no­sa­ob­uspe­šnem­ za­ključ­ku­ene­naj­ve­čjih­in­ve­ sti­cij­v­zad­njem­ob­dob­ju,­saj­za­go­tav­lja­ naj­so­do­bnej­še­ po­go­je­učen­cem­iz­kra­jev­na­se­ver­nem­ de­lu­na­še­ob­ či­ne­/.../«­(Me­jač­2006a:­7)­V­zad­njem­te­dnu­pred­dru­ gim­kro­gom­vo­li­tev­ni­bi­lo­kon­ca­s­slo­ve­sni­mi­ za­ključ­ki­ in­ve­sti­cij,­ki­jih­je­Smol­ni­kar­ iz­ko­ri­stil­za­ne­po­sre­dna­ sre­ča­nja­z­ob­ča­ni.­Me­ja­če­va­(2006:­5),­ki­je­Smol­ni­ kar­ja­sprem­lja­la­ na­teh­do­god­kih,­ je­tak­šno­pred­vo­lil­ no­de­jav­nost­opra­vi­če­va­la­ z­za­hte­va­mi­ Mi­ni­strs­tva­ za­ fi­nan­ce,­da­se­in­ve­sti­ci­je­ za­klju­ču­je­jo­ v­ok­to­bru­in­se­ tu­di­fi­nan­čno­za­klju­či­jo­v­te­ko­čem­pro­ra­čun­skem­ le­tu.­ Smol­ni­kar­ je­že­ve­del,­ka­ko­se­pri­do­bi­va­na­klo­nje­nost­ vo­liv­cev!­Či­sto­za­ko­nec­vo­lil­ne­kam­pa­nje­pa­nas­je­ob­ čin­ska­upra­va­še­sez­na­ni­la,­ »da­bi­bi­la­grad­nja­dveh­ no­vih­šol­res­ne­ko­li­ko­dra­žja,­ven­dar­bi­bi­li­bolj­fun­kci­ o­nal­ni­/.../«­(Je­reb­2006c:­2) Pre­se­ne­čenj­ ni­ho­te­lo­bi­ti­kon­ca.­Smol­ni­kar­ (2006a:­ 8–9)­je­za­pi­sal:­»Ob­le­toš­nji­kan­di­da­tu­ri­ za­žu­pa­na­ sem­se­odlo­čil,­da­v­vseh­4­vo­lil­nih­eno­tah­pre­dla­gam­ kan­di­da­te­ za­ob­čin­ski­svet.­To­so­kan­di­da­ti,­ ki­do­bro­ poz­na­jo­mo­je­do­se­da­nje­ na­po­re­in­la­stna­odre­ka­nja,­ za­to­da­ob­či­na­na­pre­du­je­ z­odloč­ni­mi­ ko­ra­ki­v­sme­ ri­raz­vo­ja,­ki­ga­že­li­jo­in­za­hte­va­jo­Kam­ni­ča­ni.«­ V­spo­ ro­či­lu­ni­po­za­bil­na­pro­ti­kan­di­da­te,­ ki­jim­je­na­me­nil­ po­duk,­da­so­vo­liv­ke­in­vo­liv­ci­ti­sti,­ki­»naj­pre­so­di­jo­ o­do­se­da­njem­ raz­vo­ju­ob­či­ne­Kam­nik­in­na­me­rah,­ki­ jih­že­lim­ure­sni­či­ti­kot­žu­pan­ob­či­ne­Kam­nik­v­pri­hod­ njem­šti­ri­let­nem ­ob­dob­ju.«­ (Smol­ni­kar,­ prav­tam)­Z­ be­se­da­mi,­ da­go­vo­ri­jo­de­ja­nja,­uspe­šno­iz­pe­lja­ne­na­ lo­žbe,­da­ve­či­na­na­ložb­za­hte­va­pred­ure­sni­či­tvi­jo­ dol­ go­let­ne­pri­pra­ve,­pa­je­Smol­ni­kar­ (2006b:­7)­po­ka­zal­ na­raz­li­ko­med­njim­in­nje­go­vi­mi­kon­ku­ren­ti.­ V­dru­gi­krog­žu­pan­skih­ vo­li­tev­sta­se­pri­ča­ko­va­no­ uvr­sti­la­Smol­ni­kar­ in­Sa­dni­kar.­To­je­bi­la­naj­te­žja­Smol­ ni­kar­je­va­zma­ga­v­pr­vem­kro­gu,­saj­je­Sa­dni­kar­za­o­ stal­le­za­193­gla­sov­raz­li­ke.­Tre­tji­je­bil­Smo­le­in­da­ leč­za­njim­še­Re­snik,­oba­sku­paj­pa­sta­bi­la­de­lež­na­ pod­po­re­sla­be­pet­ine­vo­liv­cev,­ki­so­pri­šli­na­vo­li­šča.­ Smo­le­­­Lev­ček­(2006b:­6)­je­od­kri­to­priz­nal,­da­kot­ za­čet­nik­ni­bil­kos­po­li­tič­nim­ igri­cam,­bi­li­pa­so­tu­di­ pre­ma­lo­agre­siv­ni­na­pro­pa­gan­dnem­ po­dro­čju,­kar­pa­ je­bi­lo­po­ve­za­no­s­fi­nan­čni­mi­ zmož­nos­tmi,­ saj­so­bi­li­ brez­spon­zor­jev.Obe­tal­se­je­dra­ma­ti­čen­ dru­gi­krog­vo­li­tev,­saj­je­ bil­Sa­dni­kar­spre­jem­ljiv­ tu­di­za­vo­liv­ce,­ki­se­si­cer­ne­ odlo­ča­jo­za­pod­po­ro­SDS,­SLS­in­NSi.­Ur­šič­(2006b:­6)­ je­bil­mne­nja,­da­bo­Ak­tiv­na­Slo­ve­ni­ja,­ki­je­vsto­pi­la­v­ ob­čin­ski­svet,­lah­ko­ure­sni­či­la­svoj­Pro­gram­za­bo­ljši­ Kam­nik,­če­bo­do­so­de­lo­va­li­ z­žu­pa­nom.­ Iz­ra­zil­je­za­ do­volj­stvo,­ da­so­v­De­me­tru­Sa­dni­kar­ju­ na­šli­pra­ve­ga­ so­go­vor­ni­ka­ za­ure­sni­če­va­nje­ svo­jih­idej.­Vod­stvo­LDS­ v­dru­gem­kro­gu­ni­pod­pr­lo­no­be­ne­ga­ kan­di­da­ta,­ kar­je­ bi­la­že­usta­lje­na­na­va­da­na­vseh­pre­te­klih­žu­pan­skih­ vo­li­tvah­–­po­ča­ka­li­so­na­ko­nec­vo­li­tev­in­upa­li­na­va­ bi­lo­k­so­de­lo­va­nju.­ Le­ta­1998­in­2002­so­va­bi­lo­tu­di­ do­bi­li!­Ker­Sa­dni­kar­je­vi­ so­de­lav­ci­ni­so­do­bi­li­nji­ho­ve­ pod­po­re,­so­v­jav­no­sti­na­drug­na­čin­po­sku­si­li­us­tva­ri­ti­ vtis,­da­ima­kan­di­dat­pod­po­ro­Li­be­ral­ne­de­mo­kra­ci­je,­ saj­lah­ko­pre­be­re­mo,­ da­Per­čič­(2006:­3)­ob­so­ja­»zlo­ ra­bo­/.../­lo­go­ti­pa­na­pred­vo­lil­nem­ gra­di­vu­kan­di­da­ ta,­ki­ga­pod­pi­ra­jo­stran­ke­SDS,­NSi­in­SLS­/.../«­Za­to­ pa­se­je­Sa­dni­kar­(2006:­6)­lah­ko­po­hva­lil,­da­ga­je­ pod­prl­Mak­si­mi­ljan­ La­vrinc,­vi­dni­član­LDS,­nek­da­nji­ po­sla­nec­Dr­žav­ne­ga­ zbo­ra­in­sve­to­va­lec­ pred­se­dni­ka­ RS­dr.­Ja­ne­za­Dr­nov­ška.­ Kaj­je­po­me­ni­la­La­vrin­če­va­ pod­po­ra,­ka­ko­je­vpli­va­la­na­vo­lil­ni­re­zul­tat,­lah­ko­sa­ mo­ugi­ba­mo.­Po­re­zul­ta­tih­dru­ge­ga­kro­ga­vo­li­tev­mu­ očit­no­ni­po­ma­ga­la,­ go­to­vo­pa­od­nje­ga­od­vr­ni­la­vsaj­ ne­kaj­mo­re­bit­nih­ vo­liv­cev,­saj­je­Smol­ni­kar­ v­dru­gem­ kro­gu­vo­li­tev­do­bil­6.338­gla­sov,­Sa­dni­kar­pa­5.656.­ Očit­no­je­tu­di,­da­žu­pan­ska­kan­di­da­ta­ pri­pri­do­bi­va­ nju­na­klo­nje­no­sti­ vo­liv­cev­ni­sta­iz­bi­ra­la­sred­stev,­upo­ ra­bi­la­sta­tu­di­ne­kaj­po­tez,­ki­so­pre­se­gle­me­jo­kul­tur­ ne­ga­po­li­tič­ne­ga­ bo­ja.­Smol­ni­kar­ je­ta­koj­po­kon­ča­nih­ vo­li­tvah­spre­go­vo­ril­ o­svo­jih­vti­sih­v­na­por­ni­in­os­tri­vo­ lil­ni­kam­pa­nji.­Ta­ko­je­že­na­sled­nji­dan­po­vo­li­tvah­Me­ ja­če­vi­(2006b:­2)­po­ve­dal,­da­je­»/.../­mi­ni­lo­dve­le­ti,­ ko­je­di­rek­tor­Cal­ci­ta­/.../­za­čel­iska­ti­svo­je­ga­žu­pa­na.­ Ti­na­po­ri­so­se­sto­pnje­va­li­ /.../­po­zbo­ru­kra­ja­nov­KS­ Kam­ni­ška­ Bis­tri­ca­in­Go­dič­/.../.«­Sa­dni­kar­se­je­Če­ba­ šku­(2006)­po­to­žil,­da­ni­mo­gel­ra­zu­me­ti,­ka­ko­lah­ko­ nek­do­ši­ri­ta­ko­niz­ke­in­nag­nu­sne­la­ži­o­lju­deh­in­lah­ko­ s­tem­ži­vi!?­Po­ve­dal­je­tu­di,­da­je­bil­pred­vo­lil­ni­ čas­za­ nje­go­vo­dru­ži­no­za­ra­di­la­ži,­ki­so­kro­ži­le­po­Kam­ni­ku,­ še­po­se­bej­ze­lo­na­po­ren.­ Si­cer­pa­je­Smol­ni­kar­ (2006:­5)­pr­vič­jav­no­ome­njal­ di­rek­tor­ja­Cal­ci­ta­že­v­ča­su­vo­lil­ne­kam­pa­nje,­ ko­je­po­ ve­dal:­»Ob­vseh­pod­ti­ka­njih,­ la­žeh,­gr­dih­be­se­dah­in­ de­ja­njih,­ki­pri­ha­ja­jo­iz­,šta­ba‘­pro­ti­kan­di­da­ta­ /.../,­je­ v­oza­dju­glav­ni­ak­ter,­ki­je­,do­lo­čil‘­svo­je­ga­pri­hod­nje­ ga­žu­pa­na.­To­je­fir­ma­Cal­cit­in­njen­di­rek­tor­Ma­tevž­ Kirn.«­Za­to­nas­je­za­ni­ma­lo­oza­dje­Smol­ni­kar­je­vih­ na­ vedb,­kaj­je­bil­raz­log,­da­naj­bi­se­uspe­šna­in­dru­žbe­ no­od­go­vor­na­ go­spo­dar­ska­ dru­žba­na­tak­na­čin­za­ple­ tla­v­pred­vo­lil­na­do­ga­ja­nja. Da­so­se­Cal­ci­to­vi­po­slov­ni­in­te­re­si­po­sre­dno­vple­tli­ v­vo­lil­no­kam­pa­njo,­ lah­ko­skle­pa­mo­iz­po­ro­ča­nja­ Maj­ hno­ve­(2006:­4),­da­je­»po­dje­tje­/.../­za­če­lo­z­grad­njo­ no­ve­ga­pro­iz­vo­dne­ga­ ob­jek­ta­/.../­in­bo­pred­vi­do­ma­ za­klju­če­na­ je­se­ni.«­Vsa­ka­na­lo­žba­se­zač­ne­že­mno­go­ prej,­pre­den­za­br­ni­jo­pr­vi­stro­ji,­za­vsak­ve­čji­po­seg­v­ oko­lje­je­po­tre­bno­pri­do­bi­ti­tu­di­na­klo­nje­nost­ oko­li­ške­ ga­pre­bi­val­stva.­ Pri­na­me­ra­va­ni­ na­lo­žbi­v­ši­ri­tev­pro­iz­ vod­nje­pa­so­očit­no­na­sta­li­ne­spo­ra­zu­mi­ med­po­dje­ tjem­in­kra­ja­ni­Sta­ho­vi­ce,­ ki­ži­vi­jo­v­bli­ži­ni­to­var­ne,­in­ jih­or­ga­ni­kra­jev­ne­sku­pno­sti­ Kam­ni­ška­ Bis­tri­ca­ni­so­ Razprave­–­družbena­zgodovinaRazprave­–­družbena­zgodovina 110 111uspe­li­re­ši­ti.­Za­to­je­ko­nec­ma­ja­2005­žu­pan­An­ton­To­ ne­Smol­ni­kar­ »skli­cal­zbor­ob­ča­nov­kra­jev­ne­sku­pno­sti­ Kam­ni­ška­ Bis­tri­ca,­na­ka­te­rem­so­se­kra­ja­ni­in­pred­ stav­ni­ki­Cal­ci­ta­po­go­var­ja­li­ o­pro­ble­ma­ti­ki­ one­sna­že­ va­nja­oko­lja­v­Sta­ho­vi­ci,­ki­jo­s­svo­jo­de­jav­nos­tjo­ pov­ zro­ča­Cal­cit­/.../«­(Je­reb­2005:­2)­Raz­pra­va­na­zbo­ru­ kra­ja­nov­je­bi­la,­po­po­ro­ča­nju­ Je­re­ba­(prav­tam),­»ze­lo­ bur­na,­ob­čin­stvo­pa­raz­de­lje­no­ na­dve­sku­pi­ni.­Pr­vo­so­ pred­stav­lja­li­ za­po­sle­ni­v­Cal­ci­tu,­ki­so­se­ve­da­na­sto­pa­ li­v­prid­po­dje­tja,­dru­ga­po­lo­vi­ca­dvo­ra­ne­je­bi­la­do­po­ dje­tja­ze­lo­kri­tič­na,­saj­je­na­po­dje­tje­na­slo­vi­la­šte­vil­ne­ očit­ke­/.../«­Se­sta­nek­se­je­kon­čal­brez­zma­go­val­ca,­ spre­je­li­so­ kom­pro­mi­sne­ odlo­či­tve,­saj­»so­vod­stvo­po­ dje­tja­in­za­po­sle­ni,­ ki­so­se­zbo­ra­prav­ta­ko­ude­le­ži­li­ v­ve­li­kem­šte­vi­lu,­,ob­to­žbe‘­se­ve­da­za­vra­ča­li­in­do­ka­ zo­va­li­nas­prot­no«.­ (Je­reb:­prav­tam)­Zbor­kra­ja­nov­bi­ se­s­tem­kon­čal,­če­ne­bi­»[P]o­kon­cu­raz­pra­ve­/.../­ ne­kaj­krep­kih­na­ra­čun­po­dje­tja­po­ve­dal­še­žu­pan«,­ki­ je­pred­stav­ni­ke ­po­dje­tja­opo­zo­ril­pred­vsem­ na­hrup­in­ grad­njo­no­ve­ga­kri­ži­šča­brez­so­gla­sij,­svoj­na­stop­pa­ je­za­klju­čil­z­be­se­da­mi,­ »da­zbo­ra­kra­ja­nov­sploh­ne­ bi­bi­lo,­če­bi­bi­lo­v­po­dje­tju­res­vse­ta­ko­le­po­in­prav«.­ (Je­reb,­prav­tam) Sa­dni­kar,­po­pi­sa­nju­Če­ba­ška­(2006),­ ni­skri­val­pri­ ja­telj­stva­z­di­rek­tor­jem­ po­dje­tja.­Po­hva­lil­se­je,­da­ra­ zme­ro­ma­do­bro­poz­na­Cal­ci­to­ve­ra­zme­re,­bil­je­pre­pri­ čan,­da­je­nje­go­vo­»pri­ja­te­lje­va­nje­ /.../­zgolj­pre­dnost,­ ki­lah­ko­bis­tve­no­pri­po­mo­re­ k­bo­ljši­ko­mu­ni­ka­ci­ji­ in­ iz­bo­ljša­nju­ di­a­lo­ga­med­po­dje­tjem,­ kra­ja­ni­in­ob­či­no«,­ in­tu­di­ni­skri­val,­da­je­bil­tu­di­»Cal­cit­eden­izmed­so­fi­ nan­cer­jev­/.../­vo­lil­ne­kam­pa­nje«.­ (Če­ba­šek,­ prav­tam) 6.5­­Žu­ pan­ ske­vo­ li­ tve­v­le­ tu­2010 Le­ta­2010­so­se­pred­vo­lil­na­ do­ga­ja­nja­ pre­se­li­la­v­ elek­tron­sko­ oko­lje.­Kan­di­da­ti­ za­žu­pa­ne­in­po­li­tič­ne­ stran­ke,­ki­so­do­lo­či­le­kan­di­dat­ne­ li­ste­za­ob­čin­ski­ svet,­so­od­pr­li­svo­je­splet­ne­stra­ni,­iz­ko­ri­sti­li­pa­so­tu­di­ mož­no­sti,­ki­so­jih­po­nu­ja­la­so­ci­al­na­omre­žja,­pro­stor­ za­spo­ro­či­la­pa­jim­je­od­prl­tu­di­splet­ni­ča­so­pis­Kam­ ni­can.si,­kjer­naj­de­mo­iz­jem­no­bo­gat­ar­hiv­za­pi­sov­o­ do­god­kih­iz­ča­sa­pred­vo­li­tva­mi­v­le­tu­2010.­ O­vo­li­tvah­za­žu­pa­na­so­ne­ka­te­ri­za­če­li­ra­zmiš­lja­ti­ že­ze­lo­zgo­daj.­Ta­koj­po­kon­ča­nih­dr­žav­noz­bor­skih­ vo­ li­tvah­se­je­Sla­par­je­va­ (2008)­po­go­var­ja­la­ z­Ma­te­jem­ To­ni­nom­o­nje­go­vih­na­čr­tih­v­lo­kal­ni­po­li­ti­ki,­med­dru­ gim­ga­je­vpra­ša­la,­če­na­me­ra­va­ na­pri­hod­njih­ vo­li­tvah­ kan­di­di­ra­ti­ za­žu­pa­na.­To­nin­se­je­di­rek­tne­mu­ od­go­vo­ ru­izog­nil,­iz­ra­zil­pa­je­pri­prav­lje­nost,­ da­se­pri­re­še­va­ nju­do­lo­če­nih­lo­kal­nih­pro­ble­mov­ bolj­vi­dno­iz­po­sta­vi,­ saj­so­tu­di­v­Kam­ni­ku­po­tre­bne­spre­mem­be. Han­čič­(2009a)­je­ob­ja­vil­ana­li­zo­pr­ve­jav­nom­nenj­ ske­an­ke­te­o­oce­nah­splo­šne­ga­ sta­nja­v­ob­či­ni,­že­ ljah­po­spre­mem­bah­ v­vod­stvu­ob­či­ne­in­mož­no­stih­ naj­bolj­iz­po­stav­lje­nih­ lo­kal­nih­po­li­ti­kov,­da­za­me­nja­jo­ Smol­ni­kar­ja­ na­me­stu­žu­pa­na­na­pri­ha­ja­jo­čih­ žu­pan­ skih­vo­li­tvah.­Re­zul­ta­ti­an­ke­te­so­po­ka­za­li,­da­je­kar­ 54­%­Kam­ni­ča­nov­ »/.../­pre­pri­ča­nih,­ da­se­splo­šna­si­ tu­a­ci­ja­v­ob­či­ni­Kam­nik­v­man­da­tu­se­da­nje­ga­ žu­pa­na­ ni­spre­me­ni­la­ /.../­spre­memb­ na­žu­pan­skem­ me­stu­ pa­si­že­li­63­%­Kam­ni­ča­nov­ /.../«­Re­zul­ta­ti­an­ke­te­so­ tu­di­na­po­ve­da­li,­ da­bi­v­pr­vem­kro­gu­vo­li­tev­zma­gal­ žu­pan­Smol­ni­kar,­ sle­di­li­pa­bi­mu­Ma­tej­To­nin,­Bra­ne­Go­lu­bo­vič,­ Ju­li­ja­na­Biz­jak­Mla­kar­in­Ru­di­Ver­šnik.­Kot­ se­je­iz­ka­za­lo­v­na­da­lje­va­nju,­ so­vsi­na­ve­de­ni­na­vo­li­ tvah­tu­di­na­sto­pi­li,­le­Smol­ni­kar­ je­že­spo­mla­di­2010­ na­po­ve­dal,­ da­ne­bo­več­kan­di­di­ral.­ Svo­jo­odlo­či­tev­ je­po­ja­snil­na­ti­skov­ni­kon­fe­ren­ci,­ kjer­je­med­dru­gim­ po­ve­dal:­»Po­no­sen­sem,­da­sem­zdr­žal­šest­najst­let.­ Ni­sem­se­us­tra­šil­iz­zi­vov,­am­pak­sem­se­odlo­čil,­da­ va­je­ti­za­pu­stim­ne­ko­mu,­ki­bo­mor­da­na­šel­no­ve­iz­zi­ ve,­če­prav­bo­tež­ko­do­bi­ti­žu­pa­na,­ki­ima­do­volj­iz­ku­ šenj­in­poz­nan­stev.«­ (Pa­la­din­2010)­V­na­da­lje­va­nju­ so­ se­če­tve­ri­ci­pri­ča­ko­va­nih­ kan­di­da­tov­ pri­dru­ži­li­še­tri­je,­ med­nji­mi­je­še­po­se­bej­iz­sto­pal­Mar­jan­Ša­rec,­ki­do­ odlo­či­tve­za­žu­pan­sko­kan­di­da­tu­ro­ ni­pri­šel­sam,­am­ pak­ga­je­po­va­bil­Bra­ne­Ha­fner,­pred­se­dnik­ Li­ste­To­ne­ ta­Smol­ni­kar­ja.­(Han­čič­2010b) Na­de­sni­ci­se­ni­so­uspe­li­spo­ra­zu­me­ti­ za­skupen­­ na­sto­p,­saj­je­bi­la­SDS­odlo­če­na,­ da­»si­/.../­kot­naj­ ve­čja­kam­ni­ška­stran­ka­/.../­ne­mo­re­pri­vo­šči­ti,­da­bi­ bi­la­brez­svo­je­ga­žu­pan­ske­ga­ kan­di­da­ta«,­ To­nin­pa­je­ bil­pre­pri­čan,­ da­»ima­rav­no­on­naj­ve­čje­mož­no­sti,­da­ se­od­vseh­po­mla­dnih­ ali­opo­zi­cij­skih­ žu­pan­skih­ kan­ di­da­tov­uvr­sti­v­dru­gi­krog.­Pri­tem­je­po­leg­NSi­do­bil­še­ pod­po­ro­SLS­in­SNS.«­(Han­čič­2010c) Tu­di­na­le­vi­ci­so­šli­lo­če­no­na­vo­li­tve.­Bra­ne­Go­lu­ bo­vič­je­ce­lo­za­pu­stil­LDS­in­se­po­dal­na­vo­li­tve­kot­ »ne­od­vi­sni«­ kan­di­dat,­sa­mo­stoj­no,­ s­pod­pi­si­vo­liv­cev­ je­od­šel­na­vo­li­tve­tu­di­Mar­jan­Smo­le­­­Lev­ček,­ki­je­ bil­le­ta­2006­kan­di­dat­LDS,­stran­kar­ska­ kan­di­dat­ka­ So­ci­al­nih­de­mo­kra­tov­ pa­je­bi­la­Ju­li­ja­na­Biz­jak­Mla­kar.­ Tu­di­Mar­jan­Ša­rec­je­vlo­žil­kan­di­da­tu­ro­ s­pod­po­ro­ vo­liv­cev,­kar­pa­še­ni­po­me­ni­lo,­ da­je­bil­tu­di­re­sni­ci­ nes­tran­kar­ski­ kan­di­dat,­saj­so­mu­pod­po­ro­iz­ra­zi­li­Ka­ rel­Er­ja­vec,­pred­se­dnik­ stran­ke­Desus,­Dar­ko­Krajnc,­ pred­se­dnik­ Stran­ke­mla­dih­–­Ze­le­ni­Evro­pe­in­Bra­ ne­Ha­fner,­pred­se­dnik­ Li­ste­To­ne­ta­Smol­ni­kar­ja­ –­za­ Kam­nik,­ar­gu­men­te­ za­pod­po­ro­pa­sta­po­da­la­tu­di­lo­ kal­na­pred­stav­ni­ka­ stran­ke­Desus­in­stran­ke­SMS­–­ Ze­le­ni­Evro­pe.­(Han­čič­2010d)­Ta­ko­je­bil­Zvo­ne­Po­toč­ nik­edi­ni­za­res­ne­od­vi­sni­kan­di­dat,­ki­je­na­sto­pil­zgolj­ s­pod­po­ro­vo­liv­cev. Zma­go­va­lec­ pr­ve­ga­kro­ga­vo­li­tev­je­bil­Bra­ne­Go­lu­ bo­vič,­sku­paj­z­njim­se­je­v­dru­gi­krog­uvr­stil­Mar­jan­ Ša­rec,­Ma­te­ju­To­ni­nu­pa­sta­za­na­da­lje­va­nje­ zma­njka­ la­dva­od­stot­ka.­Vsi­tri­je­so­tu­di­pre­moč­no­ zma­ga­li­na­ do­ma­čih­vo­li­ščih,­Go­lu­bo­vič­na­Du­pli­ci,­Ša­rec­v­Šmar­ ci,­To­nin­pa­v­Tu­hi­nju­in­še­na­vseh­so­sed­njih­vo­li­ščih­v­ Tu­hinj­ski­do­li­ni.­To­do­ka­zu­je,­da­so­bi­li­vsi­tri­je­žu­pan­ ski­kan­di­da­ti­priz­na­ni­in­pri­ljub­lje­ni­ tu­di­v­do­ma­čem­ oko­lju,­ki­je­pra­vi­lo­ma­ bolj­kri­tič­no­do­svo­jih­kra­ja­nov.­ Vsi­tri­je­so­ime­li­vr­sto­pri­re­di­tev,­ naj­bolj­od­mev­no­je­ or­ga­ni­zi­ral­ Mar­jan­Ša­rec.­Bra­ne­Go­lu­bo­vič­in­Ma­tej­To­ nin­sta­od­pr­la­tu­di­svo­ji­pi­sar­ni,­pri­če­mer­Go­lu­bo­vič­ni­ imel­sreč­ne­ro­ke­z­iz­bi­ro­lo­ka­ci­je,­saj­jo­je­od­prl­sre­di­ grad­bi­šča­go­sti­šča­Pla­nin­ka,­To­nin­pa­je­iz­bral­iz­re­dno­ ino­va­tiv­no­ re­ši­tev­–­pi­sar­no­je­po­sta­vil­v­kon­tej­ner­ju­ na­Glav­nem­tr­gu.­Za­ni­mi­va je­bi­la­tu­di­To­ni­no­va odlo­ či­tev,­da­je­obi­skal­prav­vsa­ve­čja­na­se­lja­v­ob­či­ni­in­ vzpo­sta­vil­ose­bni­stik­z­vo­liv­ci.­Go­lu­bo­vič­je­pred­vsem­ iz­jem­no­spret­no­iz­ko­ri­stil­po­lo­žaj­pod­žu­pa­na,­ Šar­cu­pa­ je­sre­ča­nja­z­vo­liv­ci­or­ga­ni­zi­ra­la­ Li­sta­To­ne­ta­Smol­ni­ kar­ja.­Osta­li­kan­di­da­ti­so­bolj­ali­manj­sle­di­li­re­ši­tvam­ To­ni­na,­Go­lu­bo­vi­ča­ in­Šar­ca,­ven­dar­je­očit­no,­da­ni­so­ bi­li­uspe­šni,­saj­so­pr­vi­tri­je­kan­di­da­ti­zbra­li­sko­raj­80­%­vseh­od­da­nih­vo­lil­nih­gla­sov.­Kar­sa­mo­po­tr­ju­je,­da­ so­s­svo­ji­mi­na­sto­pi­ves­čas­vo­lil­ne­kam­pa­nje­ po­mem­ bno­od­sto­pa­li­od­tek­me­cev. 1 V­dneh­pred­dru­gim­kro­gom­vo­li­tev­se­je­pred­vsem­ ugi­ba­lo,­ko­ga­bo­do­pod­pr­la­vod­stva­po­li­tič­nih­strank,­ še­po­se­bej,­ko­ga­od­žu­pan­skih­ kan­di­da­tov­ bo­pod­prl­ Ma­tej­To­nin.­Ta­pa­se­ni­odlo­čil,­kar­je­ute­me­ljil­s­tem,­ da­se­kan­di­da­ta­ ne­zav­ze­ma­ta­ za­iste­spre­mem­be,­ kot­se­on­sam.­Svo­jim­pod­por­ni­kom­ je­pri­po­ro­čil,­ da­ se­odlo­či­jo­za­ti­ste­ga,­za­ka­te­re­ga­ver­ja­me­jo,­ da­bo­v­ de­lo­ob­či­ne­vne­sel­več­spre­memb­ in­sve­ži­ne.­Če­sta­ oba­kan­di­da­ta­ osta­la­brez­To­ni­no­ve­jav­ne­pod­po­re,­ pa­sta­Šar­ca­jav­no­pod­pr­la­Ju­li­ja­na­Biz­jak­Mla­kar­in­ Mar­jan­Smo­le­­­Lev­ček­ter­vr­sta­svet­ni­kov­NSi­in­SLS.­ Dru­gi­krog­žu­pan­skih­ vo­li­tev­je­Kam­ni­ča­nom­ pri­ne­sel­ no­ve­ga­kam­ni­ške­ga­ žu­pa­na­–­Mar­ja­na­Šar­ca.­S­tem­ se­je­kon­ča­lo­šest­najst­let­žu­pa­no­va­nja­ An­to­na­To­ne­ ta­Smol­ni­kar­ja,­ ki­se­je­v­na­sled­njih­ me­se­cih­upo­ko­jil­ ter­se­tu­di­si­cer­umak­nil­iz­ak­tiv­ne­po­li­ti­ke.­Bra­ne­Go­ lu­bo­vič,­po­ra­že­nec­ dru­ge­ga­kro­ga­vo­li­tev,­je­po­ob­ja­vi­ re­zul­ta­tov­no­ve­mu­žu­pa­nu­iz­ra­zil­za­u­pa­nje,­da­bo­vo­dil­ ob­či­no­po­svo­jih­naj­bo­ljših­mo­čeh­in­v­do­bro­vseh­ob­ ča­nov. 2 7­­Raz­ vi­ tost­lo­ kal­ ne­demokracije­v­ob­ či­ ni­Kam­ nik Vo­li­tve­čla­nov­ob­čin­ske­ga­ sve­ta­in­žu­pa­na­ima­jo­v­ okvi­ru­si­ste­ma­lo­kal­ne­sa­mo­u­pra­ve­ po­do­bno­vlo­go­in­ po­men­kot­vo­li­tve­na­dr­žav­ni­rav­ni.­V­obeh­pri­me­rih­ gre­za­de­mo­kra­tič­no­ odlo­ča­nje­o­ose­bah,­ki­bo­do­za­ sto­pa­le­vo­ljo­vo­liv­cev­v­pred­stav­ni­škem­ te­le­su­in­dru­ gih­vo­lje­nih­or­ga­nih.­ Lo­kal­na­sa­mo­u­pra­va­ v­svo­jem­bis­tvu­po­me­ni­za­ go­tav­lja­nje­ mož­no­sti­ne­po­sre­dne­ga­ vpli­va­nja­na­odlo­ ča­nje­v­lo­kal­ni­sku­pno­sti,­ za­ka­te­ro­so­po­mem­bna­ vpra­ša­nja,­ ki­se­na­na­ša­jo­na­nje­no­živ­lje­nje.­Lo­kal­ne­ vo­li­tve­po­nu­ja­jo­dr­žav­lja­nom­ mož­no­sti,­da­vpli­va­jo­na­ struk­tu­ro­obla­sti,­za­to­so­ne­lo­člji­vi­in­na­rav­ni­del­lo­ kal­ne­de­mo­kra­ci­je­ kot­ta­ke.­Tu­di­na­lo­kal­nih­vo­li­tvah­ mo­ra­jo­bi­ti­upoš­te­va­na­ vsa­ti­sta­na­če­la,­ki­so­se­uve­ lja­vi­la­v­so­do­bnih­de­mo­kra­tič­nih­ vo­lil­nih­si­ste­mih,­kot­ so­pred­vsem­ na­če­lo­splo­šne­in­ena­ke­vo­lil­ne­pra­vi­ce,­ ne­po­sre­dnost­ in­svo­bo­dnost­ vo­li­tev­ter­taj­nost­gla­so­ va­nja.­ Pred­met­na­še­ga­za­ni­ma­nja­ je­raz­vi­tost­lo­kal­ne­de­ mo­kra­ci­je­v­ob­či­ni­Kam­nik­po­šest­najst­ih­ le­tih­od­uve­ lja­vi­tve­Za­ko­na­o­lo­kal­ni­sa­mo­u­pra­vi,­ s­ka­te­rim­je­bil­ uki­njen­ko­mu­nal­ni­ si­stem­iz­pre­te­kle­ga­ dru­žbe­ne­ga­ si­ste­ma­in­uve­ljav­lje­na­ no­va­or­ga­ni­zi­ra­nost­ na­lo­kal­ni­ rav­ni.­Raz­vi­tost­lo­kal­ne­de­mo­kra­ci­je­ v­ob­či­ni­Kam­nik­ v­ob­dob­ju­1994–2010­ bo­mo­ugo­tav­lja­li­ z­na­sled­nji­mi­ ka­zal­ni­ki: –s­sto­pnjo­vo­lil­ne­(ne)ude­le­žbe­na­vseh­pet­ih­lo­kal­ nih­vo­li­tvah; –s­sto­pnjo­tek­mo­val­no­sti­za­se­de­že­v­ob­čin­skem­ 1 Podrobnejšo analizo prvega kroga županskih volitev 2010 in napovedi za drugi krog lahko preberemo na povezavi: http://www.kamnican.si/assets/files/predstavljamo%20vam/analiza%20volitev%202010%20_2.pdf (pridobljeno 2. 9. 2012). 2 Podrobnejša analiza volitev 2011 je bila napisana po končanem drugem krogu volitev in je dostopna na povezavi: http://www.kamnican.si/assets/files/Loklane%20volitve/Volitve_24_10_10.pdf (pridobljeno 2. 9. 2012).sve­tu­in­za­žu­pa­na­ob­či­ne­Kam­nik; –z­de­le­žem­oz.­uspe­šnos­tjo­nes­tran­kar­skih­kan­di­da­tov­na­vo­li­tvah­v­ob­čin­ski­svet­in­žu­pa­na­ob­či­ne­Kam­nik­ter –s­sto­pnjo­or­ga­ni­zi­ra­no­sti­po­li­tič­nih­strank­v­ob­či­ni­Kam­nik. 7.1­­Vo­ lil­ na­(ne)ude­ le­ žba Ha­ček­(2007:­37)­ugo­tav­lja,­da­je­ne­ko­li­ko­vi­šjo­vo­ lil­no­ude­le­žbo­mo­go­če­pri­ča­ko­va­ti­ v­ob­či­nah,­ki­ima­jo­ manj­kot­10.000­pre­bi­val­cev,­ zno­traj­te­sku­pi­ne­pa­v­ ob­či­nah­z­manj­kot­3000­pre­bi­val­ci,­ kjer­je­v­upo­ra­bi­ ve­čin­ski­vo­lil­ni­si­stem,­saj­je­bi­lo­med­te­mi­zla­sti­v­le­tih­ 1998­in­2006­tu­di­naj­več­no­vo­u­sta­nov­lje­nih­ ob­čin,­v­ ka­te­rih­so­bi­le­to­sploh­pr­ve­vo­li­tve­za­pred­stav­ni­ška­ te­le­sa­sa­mo­stoj­ne­ ob­či­ne.­Nav­du­še­nje­ ob­usta­no­vi­ tvah­no­vih­ob­čin­je­se­ve­da­vpli­va­lo­na­vo­lil­no­ude­le­ žbo,­ki­jo­po­kon­ča­nih­vo­li­tvah­ugo­tav­lja­jo­ na­ni­vo­ju­ce­ lot­ne­dr­ža­ve.­Za­to­smo­se­odlo­či­li,­da­vo­lil­no­ude­le­žbo­ v­kam­ni­ški­ob­či­ni­pri­mer­ja­mo­ zno­traj­sred­nje­ve­li­kih­ ob­čin,­kjer­se­šte­vi­lo­pre­bi­val­cev­ gib­lje­med­20.000­in­ 30.000­ti­soč.­ Pre­ gle­ dni­ ca­3:­Ude­ le­ žba­na­lo­ kal­ nih­ volitvah­1994–2010­v­ob­či­ ni­Kam­ nik Vo lil na ude le žba v % 1994 1998 2002 2006 2010 Ce lot na dr ža va 62,7 58,3 72,1 58,2 50,9 Ob či ne 20.000– 30.000 pre bi val cev)64,9 57,3 70,3 53,3 Ob či na Kam nik 65,5 61,3 73,8 57,1 53,5 Vi­ ri:­Sta­ ti­ stič­ ni­ urad­ Re­ pu­ bli­ ke­ Slo­ ve­ ni­ je,­ do­ sto­ pno­ na­http:// www.stat.si/no­ vi­ ca_pri­ ka­ zi.aspx?id=850­ (pridobljeno­ 13.­1.­ 2012);­ Ura­ dni­ list­RS,­št.­80/1994,­ 23.­12.­1994,­ str.­2927;­ Ura­ dni­ list­RS,­št.­82/1998,­ 4.­12.­1998,­ str.­6949;­ Ura­ dni­ list­RS,­št.­5/2003,­ 17.­1.­2003,­ str.­189;­ Ura­ dni­ list­RS,­ št.­120/2006,­ 23.­11.­2006,­ str.­12804;­ Ura­ dni­ list­RS,­št.­ 88/2010,­5.­11.­2010,­str.­13546 Se­ve­da­nas­je­v­na­da­lje­va­nju ­za­ni­ma­lo,­ za­kaj­se­ vo­li­tev­ude­le­ži­mo­ ali­pa­osta­ne­mo­ do­ma.­Brez­ov­šek­ (2005:­19)­je­ugo­to­vil,­da­je­med­raz­lo­gi­vo­lil­ne­ude­le­ žbe­na­pr­vem­me­stu­dr­žav­ljan­ska­ dol­žnost,­sle­di­ta­že­ lja­po­vpli­va­nju­na­pri­ho­dnost­ ob­či­ne­in­po­gla­so­va­nju­ za­iz­bra­ne­ga­ kan­di­da­ta;­ že­lja­po­gla­so­va­nju­ za­svo­jo­ stran­ko­pa­je­bi­la­manj­iz­ra­zi­ta.­Da­je­dr­žav­ljan­ska­ dol­žnost­naj­po­mem­bnej­ši­ raz­log­ude­le­žbe,­je­pri­pi­sal­ sta­ri­po­li­tič­ni­kul­tu­ri,­osta­le­raz­lo­ge­pa­je­oz­na­čil­za­ »mo­de­ren­ali­ce­lo­pos­tmo­de­ren ­pri­stop­k­vo­lil­ni­par­ti­ci­ pa­ci­ji«,­ki­»da­leč­bolj­zaz­na­mu­je­ usmer­je­nost­ h­kan­di­ da­tom­kot­pa­k­stran­kam«.­ (Brez­ov­šek,­ prav­tam)­Me­ni­ tu­di,­da­se­ra­zi­sko­va­nje­ po­li­tič­ne­(vo­lil­ne)­par­ti­ci­pa­ci­je­ manj­ukvar­ja­s­ti­sti­mi,­ki­se­ne­ude­le­žu­je­jo­ vo­li­tev.­Za­ ni­ma­lo­ga­je,­če­je­ne­u­de­le­žba­ po­sle­di­ca­ na­sled­njih­ raz­lo­gov:­lju­dje­ne­so­de­lu­je­jo,­ ker­ne­mo­re­jo­(ni­ma­jo­ ča­sa),­ker­ne­že­li­jo­(so­ra­zo­ča­ra­ni­ nad­po­li­ti­ko)­ali­pa­ za­to,­ker­so­izo­li­ra­ni­od­dru­žbe­nih­ mrež,­ki­bi­jih­lah­ko­ Razprave­–­družbena­zgodovinaRazprave­–­družbena­zgodovina 112 113vple­tle­v­po­li­ti­ko.­Ugo­to­vil­je,­da­so­po­»/.../­an­ke­ti­,Sta­ li­šča­o­lo­kal­ni­de­mo­kra­ci­ji‘­ /.../­vzro­ki­ozi­ro­ma­mo­ti­vi­ za­ne­u­de­le­žbo­ iz­ra­že­ni­zla­sti­s­tr­di­tvi­jo­,do­volj­imam­ po­li­ti­ke‘,­/.../­te­mu­sle­di­od­go­vor,­‘moj­glas­ni­ma­no­ be­ne­te­že‘­ter­ne­za­do­volj­stvo­ s­po­nu­je­ni­mi­ kan­di­da­ti.­ Splo­šni­raz­lo­gi­za­ne­u­de­le­žbo­ (čas,­vre­me)­ni­so­ime­li­ ve­čje­te­že­in­/.../­tu­di­od­go­vor,­da­nji­hov­kan­di­dat­ni­ imel­no­be­ne­mož­no­sti,­ni­bil­v­ve­čjem­šte­vi­lu­raz­lo­gov­ za­ne­u­de­le­žbo­na­vo­li­tvah«.­(Brez­ov­šek­2005:­20)­ Ugo­to­vi­mo­ lah­ko,­to­je­pri­ka­za­no­ v­Pre­gle­dni­ci­ 3,­ da­je­bi­la­na­vseh­lo­kal­nih­vo­li­tvah­v­kam­ni­ški­ob­či­ni­ vo­lil­na­ude­le­žba­vi­šja­kot­v­pri­mer­lji­vih­ sred­nje­ve­li­kih­ slo­ven­skih­ ob­či­nah.­Ugo­tav­lja­mo­ tu­di,­da­je­bi­la­v­ce­ lot­ni­dr­ža­vi­in­tu­di­v­kam­ni­ški­ob­či­ni­naj­vi­šja­ude­le­žba­ le­ta­2002,­ko­so­vo­li­tve­po­te­ka­le­so­ča­sno­z­vo­li­tva­mi­ pred­se­dni­ka­ re­pu­bli­ke,­ naj­ni­žja­pa­le­ta­2010.­Zad­nje­ vo­li­tve­so­po­te­ka­le­v­ča­su­hu­de­go­spo­dar­ske­ kri­ze­in­ raz­pa­da­nja­te­me­ljnih­vre­dnot­slo­ven­ske­dr­žav­no­sti. Pre­ gle­ dni­ ca­ 4:­Gi­ ba­ nje­de­ le­ ža­ne­ ve­ ljav­ nih­ glasovnic­ na­vo­ li­ tvah­za­ob­ čin­ ski­svet­ob­ či­ ne­Kam­ nik 1994 1998 2002 2006 2010 Šte vi lo ne ve ljav nih gla sov nic1.665 1.037 972 498 474 De lež ne ve ljav nih gla sov nic (v %)11,76 8,62 6,31 3,91 3,84 Vi­ ri:­Ura­ dni­ list­RS,­št.­80/1994,­ 23.­12.­1994,­ str.­2927;­ Ura­ dni­ list­RS,­št.­82/1998,­ 4.­12.­1998,­ str.­6949;­ Ura­ dni­ list­RS,­št.­5/2003,­ 17.­1.­2003,­ str.­189;­ Ura­ dni­ list­RS,­ št.­120/2006,­ 23.­11.­2006,­ str.­12804;­ Ura­ dni­ list­RS,­št.­ 88/2010,­5.­11.­2010,­str.­13546 V­šest­najst­let­ni­ zgo­do­vi­ni­lo­kal­nih­vo­li­tev­so­na­vo­ li­tve­za­če­li­pri­ha­ja­ti­dr­žav­lja­ni,­ ki­ni­so­ime­li­iz­ku­šenj­s­ pre­te­klo­dru­žbe­no­ure­di­tvi­jo,­ le­ta­2010­so­pr­vič­vo­li­li­ tu­di­dr­žav­lja­ni,­ ro­je­ni­v­sa­mo­stoj­ni­ Slo­ve­ni­ji.­Za­to­so­ vo­li­tve­ve­dno­manj­dr­žav­ljan­ska­ dol­žnost­in­ve­dno­bolj­pri­lož­nost,­ da­vpli­va­mo­na­ra­zme­re­v­lo­kal­ni­sku­pno­sti­ in­pod­pre­mo­ »na­še­ga«­kan­di­da­ta­ ali­»na­šo«­kan­di­dat­ no­li­sto.­V­pre­te­klem­ dru­žbe­nem­ si­ste­mu­je­bi­la­ude­ le­žba­na­vo­li­tvah­iz­raz­lo­jal­no­sti­dru­žbe­no­po­li­tič­ne­mu­ si­ste­mu,­hkra­ti­pa­v­mno­gih­pri­me­rih­tu­di­pri­lož­nost­za­ iz­ra­ža­nje­nes­tri­nja­nja­ z­dru­žbe­no­ure­di­tvi­jo­in­ak­tu­al­ ni­mi­dru­žbe­ni­mi­ ra­zme­ra­mi.­ V­de­mo­kra­tič­ni­ dru­žbe­ni­ ure­di­tvi­je­se­ve­da­vpra­ša­nje,­ če­se­je­sploh­po­tre­bno­ ude­le­ži­ti­vo­li­tev,­da­bi­na­tak­na­čin­iz­ra­zi­li­na­še­nestri­ nja­nje.­Niz­ka­ude­le­žba­na­vo­li­tvah­2010­in­maj­hen­ de­lež­ne­ve­ljav­nih­ gla­sov­nic­sta­bi­la­go­to­vo­tu­di­iz­raz­ ne­za­do­volj­stva­ in­nes­tri­nja­nja­ s­tre­nut­no­si­tu­a­ci­jo­v­ slo­ven­ski­dru­žbi­ali­iz­raz­ne­za­u­pa­nja­ v­po­li­ti­ko.­Na­ pa­ da­nje­de­le­ža­ne­ve­ljav­nih­ gla­sov­nic­(Pre­gle­dni­ca­ 4)­pa­ vpli­va­jo­tu­di­pra­vi­la­iz­ra­ža­nja­vo­lil­ne­iz­bi­re,­ki­so­že­ne­ kaj­zad­njih­vo­li­tev­nes­pre­me­nje­na.­ Vo­liv­ci­jih­poz­na­jo,­ na­vseh­vo­li­tvah­pa­sku­paj­z­gla­sov­ni­co­ prej­me­jo­tu­di­ na­tan­čna­na­vo­di­la,­ka­ko­naj­gla­sov­ni­co­ iz­pol­ni­jo,­da­ bo­nji­ho­va­vo­lja­ja­sno­iz­ra­že­na. 7.2­­Sto­ pnja­tek­ mo­ val­ no­ sti­na ­kam­ ni­ ških­ lo­ kal­ nih­vo­ li­ tvah Ak­tiv­na­ude­le­žba­dr­žav­lja­nov­ pri­odlo­ča­nju­ o­lo­kal­ nih­za­de­vah­je­de­mo­kra­tič­ni­ ide­al­pri­lo­kal­nem­vla­da­ nju­in­je­tu­di­sred­stvo­za­kre­pi­tev­lo­kal­ne­de­mo­kra­ci­je,­ saj­so­de­lo­va­nje ­dr­žav­lja­nov­ na­lo­kal­ni­rav­ni­pred­stav­ lja­mož­nost­stvar­ne­ga­vpli­va­nja­na­odlo­či­tve,­zma­njša­ nje­raz­ko­ra­ka­ med­vla­da­jo­či­mi­ in­vla­da­ni­mi,­ obli­ko­va­ nje­ob­čut­ka­so­li­dar­no­sti­v­lo­kal­ni­sku­pno­sti­in­dru­go.­ V­ob­čin­skem­ sve­tu­ob­či­ne­Kam­nik­je­od­le­ta­1998­ da­lje,­ko­je­bi­la­usta­nov­lje­na­ ob­či­na­Ko­men­da,­ na­vo­ ljo­29­se­de­žev.­V­Pre­gle­dni­ci­ 5­smo­pri­pra­vi­li­po­dat­ ke­o­sku­pnem­šte­vi­lu­kan­di­da­tov­ in­sku­pnem­šte­vi­lu­ kan­di­dat­nih­ list,­ki­so­se­v­po­sa­mez­nem­ vo­lil­nem­le­tu­ po­te­go­va­li­za­se­de­že­v­ob­čin­skem­sve­tu. Šte­vi­lo­ob­ča­nov,­ki­so­iz­ra­zi­li­in­te­res­za­so­de­lo­va­nje­ pri­odlo­ča­nju­o­lo­kal­nih­za­de­vah,­se­zad­njih­šest­najst­ let­sko­ko­vi­to­po­ve­ču­je.­Ve­dno­več­kam­ni­ških­ ob­ča­nov­ že­li­ak­tiv­no­so­de­lo­va­ti­ in­s­svo­jim­vpli­vom­po­se­ga­ti­v­ odlo­ča­nje­o­lo­kal­nih­za­de­vah.V­Slo­ve­ni­ji­se­je­le­ta­1994­za­eno­svet­ni­ško­me­sto­v­ pov­pre­čju­po­te­go­val­6,1­kan­di­dat,­le­ta­2010­pa­8­kan­ di­da­tov.­V­kam­ni­ški­ob­či­ni­je­bi­lo­le­ta­1994­za­ni­ma­nje­ za­so­de­lo­va­nje­ v­ob­čin­skem­ sve­tu­ena­ko­kot­na­dr­žav­ ni­rav­ni,­na­na­sled­njih­ vo­li­tvah­le­ta­1998­pa­je­za­ni­ ma­nje­ce­lo­ne­ko­li­ko­upa­dlo,­za­to­pa­se­je­na­na­sled­ njih­vo­li­tvah­za­če­lo­po­ve­če­va­ti­ šte­vi­lo­kan­di­da­tov­ in­je­ le­ta­2010­po­mem­bno­pre­se­glo­dr­žav­no­pov­pre­čje. Za­ni­ma­nje­ Kam­ni­čank­ za­svet­ni­ška­me­sta­se­je­ves­ čas­od­pr­vih­vo­li­tev­po­ve­če­va­lo­ in­je­od­le­ta­2002­da­lje­ po­mem­bno­ pre­se­ga­lo­ dr­žav­no­pov­pre­čje.­ Na­stop­na­ kan­di­dat­ni­ li­sti­v­po­go­jih­pro­por­ci­o­nal­ne­ga­ vo­lil­ne­ga­ si­ste­ma­in­ka­sne­je­uved­ba­žen­skih­kvot­še­ne­po­me­ ni­ta­av­to­mat­ske­ga­ vsto­pa­v­ob­čin­ski­svet.­De­lež­žensk­ med­iz­vo­lje­ni­mi­ svet­ni­ki,­ki­je­bil­na­vseh­vo­li­tvah­vi­šji­ od­dr­žav­ne­ga­ pov­pre­čja,­ do­ka­zu­je­vpliv­nost­kam­ni­ških­ kan­di­datk­ zno­traj­po­li­tič­nih­strank­in­tu­di­nes­tran­kar­skih­zdru­ženj­v­po­stop­kih­po­tr­je­va­nja­kan­di­dat­nih­list. Za­ni­ma­nje­ za­žu­pan­sko­fun­kci­jo­je­bi­lo­naj­ve­čje­na­ pr­vih­lo­kal­nih­vo­li­tvah­le­ta­1994,­saj­so­se­ta­krat­za­ eno­žu­pan­sko­me­sto­po­te­go­va­li­ pov­preč­no­ 4,3­kan­di­ da­ti,­na­na­sled­njih­ vo­li­tvah­pa­je­bi­lo­za­ni­ma­nje­ ne­ ko­li­ko­ma­njše.­V­kam­ni­ški­ob­či­ni­je­bi­lo­za­ni­ma­nje­ za­ žu­pan­sko­fun­kci­jo­ve­čje­od­dr­žav­ne­ga­ pov­pre­čja,­ z­iz­ je­mo­v­le­tu­2006,­ko­so­stran­ke­SDS,­NSi­in­SLS­ze­ lo­zgo­daj­pred­sta­vi­le­ svo­je­ga­ko­a­li­cij­ske­ga­ kan­di­da­ta,­ skupnega­kandidata­ so­nominirale­ tudi­stranke­ZLSD,­ Desus,­Ze­le­ni­in­Obrt­no­po­djet­ni­ška­ li­sta.­Po­dro­bnej­ši­ po­dat­ki­so­v­Pre­gle­dni­ci­6. Opaz­no­je­tu­di­iz­jem­no­ne­za­ni­ma­nje­ Kam­ni­čank­ za­ naj­vi­šjo­fun­kci­jo­v­lo­kal­ni­obla­sti,­saj­le­ta­2006­ni­bi­lo­ no­be­ne­kan­di­dat­ke,­ kar­pre­cej­od­sto­pa­od­dr­žav­ne­ga­ pov­pre­čja.­ Pre­ gle­ dni­ ca­5:­Zna­ čil­ no­ sti­kan­ di­ da­ tur­za­občin­ ski­svet­na­vo­ li­ tvah­1994–2010 1994 1998 2002 2006 2010 RS Kam nik RS Kam nik RS Kam nik RS Kam nik RS Kam nik Kan di da ti za svet ni ke/svet ni ce 16.820 190 20.786 148 23.426 219 26.721 268 26.478 321 od te ga šte vi lo žensk 2.921 29 3.830 29 4.976 57 8.762 91 10.176 131 De lež žensk med kan di da ti za svet ni ke (%) 17,4 15,3 18,4 19,6 21,2 26,0 32,8 34,0 38,4 40,8 Iz vo lje ni svet ni ki/svet ni ce 2.779 31 3.188 29 3.231 29 3.386 29 3.323 29 od te ga šte vi lo žensk 299 5 384 4 423 4 728 7 730 10 De lež žensk med iz vo lje ni mi svet ni ki (%) 10,8 16,1 12,0 13,8 13,1 13,8 21,5 24,1 22,0 34,5 Pov preč no šte vi lo kan di da tov za svet ni ško me sto 6,1 6,1 6,5 5,1 7,3 7,6 7,9 9,2 8,0 11,1 Vi­ ri:­Sta­ ti­ stič­ ni­ urad­ Re­ pu­ bli­ ke­ Slo­ ve­ ni­ je,­ do­ sto­ pno­ na­http://www.stat.si/no­ vi­ ca_pri­ ka­ zi.aspx?id=850­ (sne­ to­ 13.­1.­2012);­ Kam­ ni­ ški­ ob­ čan:­ let­ nik­ 33,­šte­ vil­ ka­ 21;­let­ nik­ 37,­šte­ vil­ ka­ 19;­let­ nik­ 41,­šte­ vil­ ka­ 18;­let­ nik­ 45,­šte­ vil­ ka­ 17;­let­ nik­ 49,­šte­ vil­ ka­ 16Pre­ gle­ dni­ ca­6:­Zna­ čil­ no­ sti­kan­ di­ da­ tur­za­žu­ pa­ na­ob­ či­ ne­Kam­ nik­na­vo­ li­ tvah­1994–2010 1994 1998 2002 2006 2010 RS Kam nik RS Kam nik RS Kam nik RS Kam nik RS Kam nik Kan di da ti za žu pa ne/žu pa nje 635 5 750 5 724 9 847 4 778 7 od te ga šte vi lo žensk 31 1 53 2 77 3 91 – 94 1 De lež žensk med kan di da ti za žu pa ne (%) 4,9 20,0 7,1 40,0 10,6 33,3 10,7 – 12,1 14,3 Pov preč no šte vi lo kan di da tov za žu pan sko me sto 4,3 5,0 3,9 5,0 3,8 9,0 4,0 4,0 3,7 7,0 Vi­ ri:­Sta­ ti­ stič­ ni­ urad­ Re­ pu­ bli­ ke­ Slo­ ve­ ni­ je,­ do­ sto­ pno­ na­http://www.stat.si/no­ vi­ ca_pri­ ka­ zi.aspx?id=850­ (sne­ to­ 13.­1.­2012);­ Kam­ ni­ ški­ ob­ čan:­ let­ nik­ 33,­šte­ vil­ ka­ 21;­let­ nik­ 37,­šte­ vil­ ka­ 19;­let­ nik­ 41,­šte­ vil­ ka­ 18;­let­ nik­ 45,­šte­ vil­ ka­ 17;­let­ nik­ 49,­šte­ vil­ ka­ 16 7.3­­De­ lež­in­uspe­ šnost­nes­ tran­ kar­ skih­kan­ di­ da­ tov­na­vo­ li­ tvah­v­or­ ga­ ne­ob­ či­ ne­Kam­ nik Ha­ček­(2007:­42)­me­ni,­da­so­lo­kal­ne­vo­li­tve­pri­ mer­nej­še­za­ure­sni­če­va­nje­ pa­siv­ne­vo­lil­ne­pra­vi­ce­ne­ od­vi­snih,­nes­tran­kar­skih­ kan­di­da­tov­ tu­di­za­ra­di­svo­je­ ožje­na­ra­ve.­To­ute­me­lju­je­ s­tem,­da­vo­liv­ci­na­lo­kal­nih­ vo­li­tvah­vo­li­jo­kan­di­da­te,­ ki­iz­vi­ra­jo­iz­oko­lja,­kjer­ži­vi­jo,­ po­go­sto­jih­tu­di­ose­bno­poz­na­jo,­pri­tem­pa­stran­kar­ ska­pri­pa­dnost­ ne­igra­ta­ko­po­mem­bne­ vlo­ge­kot­na­ na­ci­o­nal­ni­ rav­ni.­Kan­di­da­tu­ra­ in­iz­vo­li­tev­stran­kar­sko­ ne­ve­za­ne­ ose­be­pri­po­mo­re­ tu­di­k­za­ve­sti­lo­kal­ne­ga­ pre­bi­val­stva,­ da­lah­ko­v­la­stni­ob­či­ni­tu­di­de­jan­sko­ ure­sni­ču­je­jo­ pra­vi­co­do­lo­kal­ne­sa­mo­u­pra­ve,­ ki­jo­ne­ na­zad­nje­za­go­tav­lja­ tu­di­slo­ven­ska­ usta­va­v­svo­jem­ de­vet­em­čle­nu.­ Brez­ov­šek­ (2005:­28–29)­ugo­tav­lja,­da­je­trend­na­ slo­ven­skih­ lo­kal­nih­vo­li­tvah­v­zad­njih­le­tih­na­ra­šča­jo­ če­usmer­jen­v­prid­ne­od­vi­snim­ kan­di­da­tom,­ kar­še­zla­ sti­ve­lja­za­vo­li­tve­žu­pa­nov.­Me­ni,­da­je­za­pov­preč­ne­ ga­slo­ven­ske­ga­ vo­liv­ca­ne­od­vi­snost­ kan­di­da­ta,­ ta­koj­ za­nje­go­vi­mi­do­se­že­ni­mi­ po­li­tič­ni­mi­ iz­kuš­nja­mi,­ dru­ga­ naj­po­mem­bnej­ša­ la­stnost.­Pri­če­mer­pa­je­za­ni­mi­vo­tu­di­to,­da­pov­preč­ni­ slo­ven­ski­vo­li­vec­kan­di­da­to­vo­ ne­od­vi­snost­ po­stav­lja­pred­kan­di­da­to­vo­ pri­pa­dnost­ po­li­tič­ni­stran­ki­in­pred­ose­bno­poz­na­va­nje­ kan­di­da­ ta.­Ha­ček­(2007:­44)­opo­zar­ja­na­pro­blem­de­jan­ske­ ne­od­vi­sno­sti­ ozi­ro­ma­nes­tran­kar­sko­sti­ vsaj­ne­ka­te­rih­ ne­od­vi­snih­ kan­di­da­tov,­ saj­je­ob­pre­gle­du­imen­ske­ga­ sez­na­ma­iz­vo­lje­nih­žu­pa­nov­na­šel­ne­le­čla­ne­do­lo­ če­nih­po­li­tič­nih­strank,­pač­pa­tu­di­po­slan­ce­ali­nek­ da­nje­po­slan­ce,­ki­so­bi­li­iz­vo­lje­ni­na­li­stah­po­li­tič­nih­ strank,­in­»tudi­del­nes­tran­kar­skih­ list­je­go­to­vo­tak­ šnih,­ki­so­jih­de­fac­to­usta­no­vi­le­ ali­vsaj­pro­iz­ve­dle­ po­li­tič­ne­stran­ke­/.../«.­ Razprave­–­družbena­zgodovinaRazprave­–­družbena­zgodovina 114 115Pre­ gle­ dni­ ca­7:­Nes­ tran­ kar­ ske­li­ ste­na­vo­ li­ tvah­v­ob­ čin­ ski­svet­ob­ či­ ne­Kam­ nik 1994 1998 2002 2006 2010 Sku paj šte vi lo kan di dat nih list v ob či ni Kam nik 11 10 10 12 14 od te ga nes tran kar ske li ste 2 2 1 3 5 Šte vi lo man da tov nes tran kar skih list v ob čin skem sve tu ob či ne Kam nik– – 1 7 7 Ve ljav ni gla so vi nes tran kar skih list v ob či ni Kam nik (de lež v %) 4,20 1,90 4,90 21,70 28,50 Ve ljav ni gla so vi nes tran kar skih list v Re pu bli ki Slo ve ni ji (de lež %) 9,40 11,70 17,10 21,40 23,60 Vi­ ri:­Sta­ ti­ stič­ ni­ le­ to­ pis­ Slo­ ve­ ni­ je­ (2011:­ 107);­ Ura­ dni­ list­RS:­št.­80/1994,­ 23.­12.­1994,­ str.­2927;­ št.­82/1998,­ 4.­12.­1998,­ str.­6949;­št.­5/2003,­17.­1.­2003,­str.­189;­št.­120/2006,­23.­11.­2006,­str.­12804;­št.­88/2010,­5.­11.­2010,­str.­13546 Zna­čil­nost­ slo­ven­skih­ lo­kal­nih­vo­li­tev­–­od­re­for­me­ si­ste­ma­lo­kal­ne­sa­mo­u­pra­ve­ v­le­tu­1994­na­prej­–­ka­ že­moč­no­rast­pod­po­re­ne­od­vi­snim­ kan­di­da­tom­ ter­ li­stam­ne­od­vi­snih­ kan­di­da­tov,­ in­to­prak­tič­no­v­vseh­ ti­pih­ob­čin,­ne­gle­de­na­vo­lil­ni­si­stem.­Na­pr­vih­treh­ vo­li­tvah­v­kam­ni­ški­ob­či­ni­nes­tran­kar­ske­ li­ste­ni­so­do­ se­ga­le­uspe­hov,­ki­bi­bi­li­pri­mer­lji­vi­ z­dru­gi­mi­slo­ven­ ski­mi­oko­lji.­Le­ta­1994­so­Ne­od­vi­sni­ kra­ja­ni­za­raz­voj­ po­de­že­lja­in­Bo­jan­Pol­lak­in­sku­pi­na­vo­liv­cev­na­sto­pi­li­ sa­mo­v­eni­vo­lil­ni­eno­ti­in­bi­bi­li­iz­vo­lje­ni­sa­mo­v­pri­ me­ru,­da­bi­pre­je­li­do­volj­vo­lil­nih­gla­sov­za­di­rek­tno­ iz­vo­li­tev­v­vo­lil­ni­eno­ti.­Tu­di­na­na­sled­njih­ vo­li­tvah­se­ je­po­do­bno­zgo­di­lo­li­sta­ma,­ki­sta­ju­obli­ko­va­la­ Raj­ko­ Puč­nik­in­Bra­ne­Kem­perl.­Le­ta­2002­pa­je­Obrt­no­po­ djet­ni­ška­li­sta­na­sto­pi­la­v­vseh­vo­lil­nih­eno­tah­in­se­ uspe­la­uvr­sti­ti­ v­ob­čin­ski­svet.­Na­vo­li­tvah­2006­je­žu­ pan­To­ne­Smol­ni­kar­ sle­dil­zgle­dom­dru­gih­slo­ven­skih­ ob­čin­in­na­vo­li­tve­za­ob­čin­ski­svet­po­pe­ljal­svo­jo­li­sto,­ ki­je­osvo­ji­la­kar­šest­man­da­tov,­ uspeh­nes­tran­kar­skih­ kan­di­dat­nih­ list­pa­je­do­pol­ni­la­še­Obrt­no­po­djet­ni­ška­ li­sta­z­enim­man­da­tom.­ Li­sta­ne­od­vi­snih­ svet­ni­kov,­ ki­je­tu­di­na­sto­pi­la­v­vseh­šti­rih­vo­lil­nih­eno­tah,­pa­ni­ do­se­gla­po­tre­bne­ga­ šte­vi­la­gla­sov.­Li­sta­To­ne­ta­Smol­ ni­kar­ja­je­bi­la­zma­go­val­ka­ vo­li­tev­v­ob­čin­ski­svet­le­ta­ 2010,­dru­ge­šti­ri­nes­tran­kar­ske­ li­ste­pa­ni­so­pre­je­le­ do­volj­vo­lil­ne­pod­po­re­za­vstop­v­ob­čin­ski­svet. Pri­Li­sti­To­ne­ta­Smol­ni­kar­ja­ je­po­tre­bno­na­sled­nje­ opo­zo­ri­lo.­ Ter­min­„ne­od­vi­sni­ kan­di­dat“­ upo­rab­lja­mo­ vre­dno­stno­ nev­tral­no,­ saj­s­tem­ter­mi­nom­ oz­na­ču­je­ mo­ti­ste­kan­di­da­te­ in­kan­di­dat­ne­ li­ste,­ki­so­jih­pre­ dla­ga­le­sku­pi­ne­vo­liv­cev.­S­ter­mi­nom­ne­od­vi­sne­ li­ste­ kan­di­da­tov­ pa­oz­na­ču­je­mo­ ti­ste­li­ste,­ki­na­dan­pr­ve­ga­ kro­ga­vo­li­tev­ni­so­bi­le­re­gis­tri­ra­ne­ kot­po­li­tič­ne­stran­ke­ oz.­vpi­sa­ne­v­re­gi­ster­po­li­tič­nih­strank­pri­Mi­ni­strs­tvu­ za­no­tra­nje­za­de­ve­RS.­Odlo­či­li­smo­se,­da­Li­sto­To­ne­ ta­Smol­ni­kar­ja­ tu­di­v­vo­lil­nem­le­tu­2010­uvr­sti­mo­med­ nes­tran­kar­ske­ li­ste,­če­prav­je­bi­la­av­gu­sta­2010­vpi­ sa­na­v­re­gi­ster­po­li­tič­nih­strank­(http://mrrsp.gov.si/ rdru­ob­ja­ve/ps/index.fa­ces).­ Ta­ko­smo­se­odlo­či­li,­ker­ pred­stav­ni­ki­ no­vo­u­sta­nov­lje­ne­ stran­ke­te­spre­mem­be­ ni­so­spo­ro­či­li­jav­no­sti­in­o­tej­spre­mem­bi­ tu­di­ni­smo­ na­šli­no­be­ne­ga­ za­pi­sa­v­do­sto­pnih­ vi­rih.­Vpra­ša­nje,­ži­vi­jo­tu­di­sa­mi.­Do­bra­or­ga­ni­zi­ra­nost­ lo­kal­ne­stran­ke­ po­me­ni,­da­lju­dje,­ki­se­zdru­žu­je­jo­ pod­nje­nim­ime­ nom­in­jo­pred­stav­lja­jo­ v­lo­kal­ni­jav­no­sti,­ima­jo­pre­ poz­nav­no­ vi­zi­jo­lo­kal­ne­ga­ raz­vo­ja,­poz­na­jo­od­go­vo­re­ na­ključ­na­vpra­ša­nja­ lo­kal­ne­ga­po­me­na,­so­pri­sot­ni­v­jav­nem­živ­lje­nju,­so­ak­tiv­ni­v­ci­vil­no­dru­žbe­nih­ or­ga­ni­ za­ci­jah.­Lo­kal­na­po­druž­ni­ca­ stran­ke­je­do­bro­or­ga­ni­zi­ ra­na,­če­ima­tr­dno­or­ga­ni­za­cij­sko­ struk­tu­ro,­raz­de­lan­ me­dij­ski­na­črt­in­kon­ti­nu­i­ra­no­ ko­mu­ni­ci­ra­ z­lo­kal­ni­mi­ jav­nostmi. za­kaj­niso­sporočili­ta­ko­po­mem­bne­ga­ po­dat­ka,­ki­bi­ lah­ko­vpli­val­na­vo­lil­no­vo­ljo­ob­ča­nov,­osta­ja­brez­od­ go­vo­ra. 7.4­­Or­ ga­ ni­ zi­ ra­ nost­po­ li­ tič­ nih­ strank­v­ob­ či­ ni­Kam­ nik Lo­kal­ne­vo­li­tve­so­na­me­nje­ne­ obli­ko­va­nju­ or­ga­ nov­lo­kal­ne­sku­pno­sti,­ v­ka­te­ri­po­te­ka­jo.­Ključ­ne­so­ to­rej­za­po­li­tič­no­živ­lje­nje­v­lo­kal­ni­sku­pno­sti,­ kjer­so­ po­mem­bna­ pred­vsem­ ti­sta­vpra­ša­nja,­ ki­se­na­na­ša­ jo­na­živ­lje­nje­te­sku­pno­sti.­ Po­ve­či­ni­gre­za­vpra­ša­ nja­lo­kal­ne­ga­po­me­na,­za­ka­te­ra­je­zna­čil­no,­da­so­v­ ma­njši­me­ri­od­vi­sna­od­po­li­tič­nih­sta­lišč­in­po­gle­dov,­ za­to­sta­vlo­ga­in­po­men­po­li­tič­nih­strank­pri­lo­kal­nih­ vo­li­tvah­tra­di­ci­o­nal­no­ ma­njši­kot­pri­par­la­men­tar­nih.­ Na­da­lje­so­po­li­tič­ne­stran­ke­na­lo­kal­ni­rav­ni­raz­lič­no­ do­bro­or­ga­ni­zi­ra­ne,­ še­po­se­bej,­če­nji­ho­vo­or­ga­ni­za­cij­ sko­struk­tu­ro­pri­mer­ja­mo­ s­ti­sto­na­na­ci­o­nal­ni­ rav­ni.­ Za­to­vo­lil­ni­izid­na­lo­kal­ni­rav­ni­ne­mo­re­bi­ti­ob­jek­tiv­ ni­in­di­ka­tor­po­li­tič­ne­pod­po­re­po­li­tič­nim­ stran­kam­na­ dr­žav­ni­rav­ni.­Po­li­tič­na­stran­ka,­ki­je­na­dr­žav­ni­rav­ni­ iz­ra­zi­to­ne­u­spe­šna­ in­ne­zna­na,­ki­mor­da­na­na­ci­o­nal­ ni­rav­ni­sploh­ni­or­ga­ni­zi­ra­na,­ lah­ko­do­bi­v­ne­ka­te­rih­ lo­kal­nih­sku­pno­stih­ ce­lo­ab­so­lut­no­ ve­či­no­vo­lil­nih­ gla­sov­in­obrat­no.­(Ha­ček­2007:­37)­Vo­lil­ne­re­zul­ta­te­ strank­v­kam­ni­ški­ob­či­ni­smo­pri­mer­ja­li­s­sku­pnim­re­ zul­ta­tom,­ki­so­jih­do­se­gle­stran­ke­na­na­ci­o­nal­ni­ rav­ni.­ Pri­mer­ja­ve­ smo­na­re­di­li­s­po­mo­čjo­re­zul­ta­tov,­ ki­so­bi­ li­za­be­le­že­ni­ na­vseh­pet­ih­vo­li­tvah.­S­tem­smo­že­le­li­ ugo­to­vi­ti,­ka­ko­je­po­sa­mez­na­ stran­ka­or­ga­ni­zi­ra­na­ v­ kam­ni­ški­ob­či­ni.­ Ha­ček­(2007:­42)­ugo­tav­lja,­da­je­»[v]­pri­mer­ja­vi­ s­ par­la­men­tar­ni­mi­ vo­li­tva­mi­/.../­kan­di­da­to­va­ stran­kar­ ska­pri­pa­dnost­ za­pov­preč­ne­ga­ slo­ven­ske­ga­ vo­liv­ca­ na­lo­kal­nih­vo­li­tvah­znat­no­manj­po­mem­bna«,­ kot­tu­di­ to,­da­je­»med­vo­liv­ci­pri­sot­no­iz­ra­zi­to­pro­tis­tran­kar­sko­ raz­po­lo­že­nje,­ kar­ne­na­zad­nje­po­tr­ju­je­tu­di­ra­zi­ska­va­ Fa­kul­te­te­za­dru­žbe­ne­ve­de­iz­le­ta­2003­/.../«.­Za­to­ je­lo­kal­na­po­druž­ni­ca­ v­ma­njši­me­ri­od­vi­sna­od­po­li­ tič­nih­sta­lišč­in­po­gle­dov­stran­ke,­saj­na­lo­kal­nih­vo­ li­tvah­vo­liv­ci­vo­li­jo­kan­di­da­te,­ ki­iz­vi­ra­jo­iz­oko­lja,­kjer­Pre­ gle­ dni­ ca­8:­Ra­ ven­or­ ga­ ni­ zi­ ra­ no­ sti­po­ druž­ nic­po­ li­ tič­ nih­strank­v­ob­ či­ ni­Kam­ nik 1994 1998 2002 2006 2010 No va Slo ve ni ja – NSi (prej SKD) 127 139 154 162 211 Li be ral na de mo kra ci ja Slo ve ni je – LDS 112 133 133 132 118 Slo ven ska de mo krat ska stran ka – SDS 120 137 110 115 69 Slo ven ska ljud ska stran ka – SLS 112 98 62 48 42 So ci al ni de mo kra ti – SD (prej ZLSD) 58 77 68 55 97 De mo kra tič na stran ka upo ko jen cev Slo ve ni je – Desus – 69 146 94 111 Stran ka mla dih – Ze le ni Evro pe – SMS – – 198 165 194 Za res (prej AS) – – – 400 151 Slo ven ska na ci o nal na stran ka – SNS – – – – 212 Dru ge stran ke 132 57 129 51 – Vi­ ri:­Sta­ ti­ stič­ ni­ le­ to­ pis­ Slo­ ve­ ni­ je­ (2011:­ 107);­ Ura­ dni­ list­RS:­št.­80/1994,­ 23.­12.­1994,­ str.­2927;­ št.­82/1998,­ 4.­12.­1998,­ str.­6949;­št.­5/2003,­17.­1.­2003,­str.­189;­št.­120/2006,­23.­11.­2006,­str.­12804;­št.­88/2010,­5.­11.­2010,­str.­13546 In­deks­or­ga­ni­zi­ra­no­sti­ pred­stav­lja­ ra­zmer­je­med­re­ zul­ta­ti­stran­ke­na­dr­žav­nem­ni­vo­ju­in­re­zul­ta­tom­ nje­ne­ po­druž­ni­ce­ v­ob­či­ni­Kam­nik.­Pred­po­stav­lja­mo,­ da­je­ stran­ka­v­ob­či­ni­Kam­nik­do­bro­or­ga­ni­zi­ra­na,­če­je­ vre­ dnost­iz­ra­ču­na­ne­ga­in­dek­sa­ve­čja­od­sto.­ Za­NSi,­LDS­in­SDS­na­osno­vi­iz­ra­ču­na­nih­ in­dek­ sov­or­ga­ni­zi­ra­no­sti­ ugo­tav­lja­mo,­ da­so­v­ob­dob­ju­pe­ tih­vo­li­tev­ime­le­naj­bo­lje­or­ga­ni­zi­ra­ne­ lo­kal­ne­od­bo­re­ v­kam­ni­ški­ob­či­ni.­Za­NSi­je­zna­či­len­na­ra­šča­joč­ trend­ in­dek­sa,­LDS­je­ime­la­ves­čas­sta­bi­len­in­deks­or­ga­ni­ zi­ra­no­sti,­pri­lo­kal­nem­od­bo­ru­SDS­pa­po­le­tu­1998­ opa­ža­mo­zni­že­va­nje­ vre­dno­sti­in­dek­sa,­na­vo­li­tvah­le­ ta­2010­pa­je­bi­la­pod­po­ra­na­vo­li­tvah­ni­žja,­kot­je­bi­lo­ dr­žav­no­pov­pre­čje­stran­ke.­Pri­SLS­opa­zi­mo­pa­da­jo­či­ trend­rav­ni­or­ga­ni­zi­ra­no­sti,­ pri­SD­pa­rav­no­nas­prot­no,­ saj­se­ra­ven­or­ga­ni­zi­ra­no­sti­ po­ve­ču­je.­Po­do­bno­kot­za­ SD­ve­lja­tu­di­za­lo­kal­ni­od­bor­Desus,­kjer­pa­iz­sto­pa­ le­to­2002.­V­tem­le­tu­je­na­kan­di­da­cij­ski­ li­sti­Desus­ na­sto­pi­la­vr­sta­vi­dnih­kan­di­da­tov,­ ki­so­pri­šli­iz­SDS,­ ven­dar­se­po­kon­ča­nih­vo­li­tvah­ni­so­vklju­či­li­v­de­lo­ stran­ke.­Za­to­je­po­tre­bno­iz­ra­ču­na­no­ vre­dnost­in­dek­ sa­za­leto­2002­iz­lo­či­ti,­če­že­li­mo­ob­jek­tiv­no­ ovre­dno­ ti­ti­or­ga­ni­zi­ra­nost­ po­druž­ni­ce­ te­stran­ke.­V­Pre­gle­dni­ci­ 8­pred­stav­lja­mo­ tu­di­vse­osta­le­lo­kal­ne­od­bo­re­par­ la­men­tar­nih­ strank,­ki­so­se­uspe­šno­vklju­či­li­v­lo­kal­ no­po­li­tič­no­do­ga­ja­nje,­ kar­do­ka­zu­je­jo­ iz­jem­no­vi­so­ki­ vo­lil­ni­re­zul­ta­ti­gle­de­na­sku­pne­re­zul­ta­te­strank­v­ce­ lot­ni­dr­ža­vi.­Očit­no­gre­za­lo­kal­ne­po­se­bno­sti,­ ki­so­po­ ve­za­ne­z­vi­so­ko­sto­pnjo­mo­ti­va­ci­je­ or­ga­ni­za­tor­jev­ teh­strank­in­tu­di­za­nji­hov­re­la­tiv­no­ve­lik­ugled­v­lo­kal­nem­ oko­lju.­Med­dru­gi­mi­po­li­tič­ni­mi­ stran­ka­mi,­ ki­so­bi­le­ tu­di­pri­sot­ne­v­ob­či­ni­Kam­nik,­je­po­tre­bno­ome­ni­ti­Ze­ le­ne­Kam­ni­ka,­ki­so­bi­li­do­le­ta­2006­ves­čas­pri­sot­ni­v­ po­li­tič­nem­ živ­lje­nju­ob­či­ne.­Re­zul­ta­ti­ka­že­jo,­da­so­bi­li­ tu­di­ves­čas­iz­jem­no­do­bro­or­ga­ni­zi­ra­ni,­ žal­pa­se­le­ta­ 1998­ni­so­mo­gli­ude­le­ži­ti­vo­li­tev,­ker­je­pri­šlo­do­spo­ra­ o­vpra­ša­njih­na­sled­stva­Ze­le­nih­Slo­ve­ni­je. 8­­Za­ klju­ ček An­ton­To­ne­Smol­ni­kar­ je­bil­ključ­na­ose­bnost­pr­vih­ šest­najst­ih­ let­po­vzpo­sta­vi­tvi­ lo­kal­ne­sa­mo­u­pra­ve.­ Na­ vseh­vo­li­tvah­je­na­sto­pil­kot­nes­tran­kar­ski­ kan­di­dat­z­ za­kon­sko­za­hte­va­no­ pod­po­ro­vo­liv­cev.­Ha­ček­(2007:­ 43)­nas­opo­zar­ja­na­pre­vi­dnost,­ ko­gre­za­vpra­ša­nje­ dom­nev­ne­ ne­od­vi­sno­sti­ kan­di­da­ta­ kot­ene­izmed­nje­ go­vih­ključ­nih­la­stno­sti.­Ta­je­za­pov­preč­ne­ga­ slo­ven­ ske­ga­vo­liv­ca­dru­ga­naj­po­mem­bnej­ša­ kan­di­da­to­va­ la­ stnost,­ta­koj­za­nje­go­vi­mi­po­li­tič­ni­mi­iz­kuš­nja­mi. Smol­ni­kar­ju­ na­pod­la­gi­jav­no­do­sto­pnih­vi­rov­ni­mo­ go­če­opo­re­ka­ti­ne­od­vi­sno­sti.­ Pri­pi­še­mo­ mu­lah­ko­iz­ra­ zi­to­spo­so­bnost­ pri­la­ga­ja­nja­ spre­mem­bam­ v­slo­ven­ski­ in­še­po­se­bej­v­kam­ni­ški­po­li­ti­ki.­V­ob­dob­ju­1996– 2002­je­obli­ko­val­in­te­re­sno­za­vez­niš­tvo­ s­Slo­ven­sko­ ljud­sko­stran­ko,­ta­krat­čla­ni­co­vla­dne­ko­a­li­ci­je,­ki­je­ bi­lo­po­ve­za­no­s­po­mem­bni­mi­ in­fras­truk­tur­ni­mi­ ob­čin­ ski­mi­pro­jek­ti.­To­je­bil­eden­od­raz­lo­gov,­da­ga­je­SLS­ le­ta­1998­jav­no­pod­pr­la­na­žu­pan­skih­ vo­li­tvah,­le­ta­ Razprave­–­družbena­zgodovinaRazprave­–­družbena­zgodovina 116 1172000­pa­je­bil­ce­lo­njen­kan­di­dat­na­vo­li­tvah­v­Dr­žav­ni­ zbor.­(Sve­telj­2000:­1)­Kaj­se­je­do­ga­ja­lo­v­na­da­lje­va­ nju,­ni­jav­no­zna­no,­le­skle­pa­mo­ lah­ko,­da­se­je,­za­ ra­di­iz­ra­zi­te­ga­pad­ca­po­li­tič­ne­ga­ vpli­va­SLS,­zma­njšal­ Smol­ni­kar­jev­ in­te­res­po­te­snej­šem­ so­de­lo­va­nju­ s­SLS.­ Smol­ni­kar­je­ve­ am­bi­ci­je,­da­se­pre­bi­je­v­dr­žav­no­po­li­ ti­ko,­s­tem­ni­so­uga­sni­le,­saj­je­le­ta­1998­na­sto­pil­na­li­sti­De­mo­kra­tič­ne­ stran­ke­upo­ko­jen­cev­ Slo­ve­ni­je­(LTS­ –­Za­Kam­nik,­2008).­Stran­ki­SLS­in­Desus­sta­si­cer­ iz­nas­prot­nih­ po­li­tič­nih­blo­kov,­de­jan­sko­pa­za­sto­pa­ta­ ne­ka­te­re­iz­ra­zi­to­oz­ke­dru­žbe­ne­in­te­re­se,­za­to­Smol­ ni­kar­je­vo­na­sto­pa­nje­ na­dr­žav­noz­bor­skih­ vo­li­tvah­ne­ po­ka­že­ja­sno,­kak­šna­je­nje­go­va­po­li­tič­na­opre­de­li­tev.­pa­je­po­do­bna­osta­lim­sred­nje­ve­li­kim­slo­ven­skim­ ob­ či­nam.­Kam­ni­ške­ ob­čan­ke­in­ob­ča­ni­so­iz­jem­no­na­ klo­nje­ni­so­de­lo­va­nju­ pri­odlo­ča­nju­o­lo­kal­nih­za­de­vah,­ saj­tek­mo­val­nost­ za­žu­pan­ski­po­lo­žaj­in­za­se­de­že­v­ ob­čin­skem­ sve­tu­po­mem­bno­ od­sto­pa­od­slo­ven­ske­ga­ pov­pre­čja.­ Uve­ljav­lja­nje­ pa­siv­ne­vo­lil­ne­pra­vi­ce­mi­mo­ po­li­tič­nih­strank,­še­bolj­pa­uspe­šnost­ nes­tran­kar­skih­ kan­di­da­tov,­ je­bi­la­v­za­čet­nem­ob­dob­ju­manj­iz­ra­zi­ta­ kot­drug­je­v­Slo­ve­ni­ji.­Nes­tran­kar­ske­ li­ste­se­ni­so­us­ trez­no­or­ga­ni­zi­ra­le­ na­ozem­lju­ce­lot­ne­ob­či­ne­Kam­nik.­ Šti­ri­krat­na­ Smol­ni­kar­je­va­ po­no­vi­tev­man­da­ta­žu­pa­na­ in­uspe­hi­Smol­ni­kar­je­ve­ li­ste­po­tr­ju­je­jo,­ da­so­tu­di­ kam­ni­ške­ lo­kal­ne­vo­li­tve­pri­mer­nej­še­ za­ure­sni­če­va­ nje­pa­siv­ne­vo­lil­ne­pra­vi­ce­mi­mo­po­li­tič­nih­strank.­To­ rej,­stran­ke­tu­di­v­Kam­ni­ku,­ta­ko­kot­drug­je­v­Slo­ve­ni­ji,­ sprem­lja­ne­kak­šno­ ne­za­u­pa­nje­ in­kri­tič­nost­in­pro­ti­ stran­kar­sko­ raz­po­lo­že­nje.­ Ne­ve­za­no­ na­po­ve­da­no­ smo­ugo­to­vi­li,­da­je­ve­či­na­kam­ni­ških­ po­druž­nic­ slo­ ven­skih­par­la­men­tar­nih­ starnk­do­bro­or­ga­ni­zi­ra­nih­ in­ uspe­šno­de­lu­je­v­lo­kal­nem­oko­lju.­Ta­ko­je­v­ob­či­ni­kar­ ne­kaj­strank,­ki­ima­jo­pre­poz­nav­no­ vi­zi­jo­lo­kal­ne­ga­ raz­vo­ja,­poz­na­jo­od­go­vo­re­na­ključ­na­vpra­ša­nja­ lo­kal­ ne­ga­po­me­na­in­zdru­žu­je­jo­ ak­ti­vi­ste­in­sim­pa­ti­zer­je,­ ki­ so­pri­sot­ni­v­jav­nem­živ­lje­nju­ob­či­ne.­ Za­klju­či­mo­ lah­ko,­da­je­ra­ven­lo­kal­ne­de­mo­kra­ci­ je­pri­mer­lji­va­ z­dru­gi­mi­ve­čji­mi­slo­ven­ski­mi­ ob­či­na­mi.­ Ob­ča­ni­ima­jo­ve­lik­in­te­res­za­so­de­lo­va­nje­ v­pred­stav­ni­ ških­te­le­sih­ob­či­ne,­pri­če­mer­iz­sto­pa­jo­ob­čan­ke.­Očit­ no­je­tu­di,­da­po­li­tič­ne­stran­ke­ne­uspe­jo­pred­stav­lja­ti­ vseh­par­ci­al­nih­in­te­re­sov,­ki­se­po­ja­vi­jo­v­ob­či­ni.­Za­to­ osta­ja­ve­li­ko­pro­sto­ra­za­nes­tran­kar­sko­ or­ga­ni­zi­ra­nje,­ ki­je­po­ve­za­no­tu­di­s­splo­šnim­ne­za­u­pa­njem­ v­po­li­tič­ ne­stran­ke,­kar­pa­je­ena­od­splo­šnih­slo­ven­skih­ zna­ čil­no­sti­ce­lot­ne­ga­ob­dob­ja­po­spre­mem­bi­ dru­žbe­ne­ga­ re­da.­Pred­po­li­tič­ni­mi­ stran­ka­mi,­ to­ve­lja­to­li­ko­bolj­za­ ti­ste,­pri­ka­te­rih­ugo­tav­lja­mo­ pa­da­jo­če­tren­de­v­or­ga­ni­ zi­ra­no­sti,­so­ve­li­ki­iz­zi­vi:­od­go­vo­ri­ti­mo­ra­jo­ na­po­ve­čan­ in­te­res­ob­ča­nov­po­so­de­lo­va­nju­ v­jav­nih­za­de­vah­in­na­ rast­nes­tran­kar­skih­ini­ci­a­tiv.­Summary The­following­paper­brings­to­light­the­local­elec­ tions­of­the­Kamnik­municipality­ from­1994­to­2010,­ which­includes,­besides­a­review­and­analysis­of­the­ election­results,­a­detailed­analysis­of­the­pre­elec­ tion­campaigns­ of­the­last­sixteen­years­following­ the­reinstatement­ of­the­local­autonomy,­ which­was­ abolished­ by­the­municipal­ system­of­the­past­social­ system­while­putting­into­effect­a­new­organization­ at­the­local­level.­With­the­local­autonomy,­ citizens­ are­guaranteed ­the­possibility­of­direct­influence­on­ decision­making­ in­their­local­communities,­ for­which­ the­crucial­questions­ refer­to­life­in­that­community.­ The­item­of­interest­is­also­the­achieved­level­of­local­ democracy­ in­the­Kamnik­municipality,­ when­it­can­be­ assessed­in­degrees­of­election­results,­the­degree­of­ competition­ for­the­position­as­a­representative­ body­ of­the­Kamnik­municipality,­ the­success­of­non­party­ candidates­ and­the­degree­of­organization­ within­the­ political­party.­We­have­found­that­the­level­of­local­ democracy­ is­comparable­ to­that­of­other­larger­Slo­ venian­municipalities.­ The­citizens,­especially­women,­­ have­shown­great­interest­in­cooperating­ within­mu­ nicipal­representative­ bodies.­Many­of­the­branch­of­ fices­of­parliamentary­ parties­are­well­organized,­ in­ spite­of­all­that­there­remains­a­great­deal­of­space­ for­the­improvement­ of­non­party­organizations,­ which­ are­connected­ to­a­general­distrust­in­political­parties­ and­also­in­their­non­critical­ approach­to­former­non­ democratic­social­systems. Li­ te­ ra­ tu­ ra­in­vi­ ri Fra ne ADAM, Ma tevž TOM ŠIČ in Pri mož KRI STAN, 2008: Po li tič ne eli te in tip ka pi ta li zma: Esto ni ja in Slo ve ni ja v pri mer jal ni per spek ti vi. V: Te o ri ja in prak sa 45, 1–2. 53–51. Mark AGO VIČ, 2006: Zbor član stva in vo lil ni štab. Kam ni ški ob čan 45, 1. 7. Mar jan BREZ OV ŠEK, 2005: Lo kal na de mo kra ci ja v Re pu bli ki Slo ve ni ji: Kon­ čno po ro či lo Ci ljne ga ra zi sko val ne ga po ro či la. Uni ver za v Ljub lja ni, Fa kul te- ta za dru žbe ne ve de. Iz tok ČE BA ŠEK, 2006: Kje ža ba, da jo po lju bim? Do sto pno na: http://www. kam nik.in fo/ar ti cle.php?sid=530 (pridobljeno 10. 1. 2010). Bra ne GO LU BO VIČ, 2006. Za Kam nik gre! Kam ni ški ob čan 45, 5. 6. Mi ro HA ČEK, 2007: Lo kal ne vo li tve – še ve dno zgolj dru go raz re dne vo li tve. V: Lex lo ca lis V, 1. 31–45. Dam jan HAN ČIČ, 2009a: Ve či na Kam ni ča nov si že li spre memb na žu­ pan skem me stu. Do sto pno na: http://www.kam ni can.si/9191.html?se ar- ched=vo li tve&hig hlight=ajaxSearch_hig hlight+ajaxSearch_hig hlight1 (pri- dobljeno 9. 2. 2012). Dam jan HAN ČIČ, 2010b: V je sen ski žu pan ski boj tu di Ša rec. Do sto pno na: http://www.kam ni can.si/16404.html (pridobljeno 9. 2. 2012). Dam jan HAN ČIČ, 2010c: Žu pan ska kan di da ta Ver šnik (SDS) in To nin (NSi, SLS, SNS) v žu pan ski boj kot za vez ni ka. Do sto pno na: http://www. kamnican.si/17340.html?searched=volilna+analiza&highlight=ajaxSear ch_highlight+ajaxSearch_highlight1+ajaxSearch_highlight2 (pridobljeno 9. 2. 2012). Dam jan HAN ČIČ, 2010d: No vi nar ska kon fe ren ca v pod po ro kan di da tu ri g. Mar ja na Šar ca za žu pa na ob či ne Kam nik. Do sto pno na: http://www.kam- nican.si/novinarska-konferenca-v-podporo-kandidaturi-g.-marjana-arca-za- upana-obcine-kamnik.html?searched=suhover%C5%A1nik&highlight=ajax Search_highlight+ajaxSearch_highlight1 (pridobljeno 9. 2. 2012). An ton HO ČE VAR, 2010: Mo ja po li ti ka. V: De mos na Kam ni škem. Ur. Igor Pod brež nik. 155–179.Pre­ gle­ dni­ ca­9:­Ude­ le­ žen­ ci­dru­ ge­ ga­kro­ ga­vo­ li­ tev­za­žu­ pa­ na­ob­ či­ ne­Kam­ nik Kan di dat Pre dla ga te lji 1994 1998 2002 2006 2010 1An ton To ne Smol ni kar Pod po ra vo liv cev 29,38 % 35,16 % 46,83 % 40,74 % 2Mak si mi ljan La vrinc LDS 23,18% 3Mar je ta Hu mar Ko a li ci ja SKD + SDS 28,50 % 9De mi trij Per čič LDS 13,20 % 15 De me ter Sa dni kar Ko a li ci ja SDS + NSi + SLS 39,20 % 18 Bra ne Go lu bo vič Pod po ra vo liv cev 32,60 % 19 Mar jan Ša rec Pod po ra vo liv cev 25,78 % Viri:­Uradni­ list­RS,­št.­81/1994,­ str.­5021;­ št.­86/1998,­ str.­7460;­ št.­5/2003,­ str­189;­ št.­120/2006,­ str.­12803;­ št.­88/2010,­ str.­13546 Uspe­šne­Smol­ni­kar­je­ve­ nes­tran­kar­ske­ kan­di­da­ tu­re­po­tr­ju­je­jo­Hač­ko­ve­(2007:­43)­na­ved­be,­da­pov­ preč­ni­slo­ven­ski­vo­li­vec,­ko­se­odlo­ča­o­vo­lil­ni­iz­bi­ri,­ po­stav­lja­kan­di­da­to­vo­ ne­od­vi­snost­ pred­kan­di­da­to­vo­ pri­pa­dnost­ po­li­tič­ni­stran­ki.­To­je­Smol­ni­kar­ uspe­šno­ iz­ko­ri­stil.­Le­ta­1994­in­2002­se­je­kot­nes­tran­kar­ski­ kan­di­dat­v­dru­gem­kro­gu­po­me­ril­z­Mak­si­mi­lja­nom­ La­vrin­cem­ oz.­z­De­mi­tri­jem­ Per­či­čem,­ kan­di­da­to­ma­ z­ ja­sno­in­pre­poz­nav­no­ le­vo­po­li­tič­no­opre­de­li­tvi­jo.­ Po­li­ tič­no­de­sno­usmer­je­ni­ vo­liv­ci­ni­so­ime­li­no­be­nih­te­žav,­ ko­so­se­odlo­ča­li­o­vo­lil­ni­iz­bi­ri­–­svoj­glas­so­od­da­li­ Smol­ni­kar­ju.­ Tu­di­za­vo­li­tve­le­ta­1998­lah­ko­za­pi­še­mo­ po­do­bno.­Smol­ni­kar­je­va­ pro­ti­kan­di­dat­ka­ je­bi­la­Mar­je­ ta­Hu­mar­s­pre­poz­nav­no­ de­sno­po­li­tič­no­usme­ri­tvi­jo,­ za­to­le­vo­usmer­je­ni­ vo­liv­ci­ni­so­ime­li­no­be­nih­te­žav,­ ko­so­se­odlo­ča­li­o­vo­lil­ni­iz­bi­ri­–­svoj­glas­so­od­da­li­ Smol­ni­kar­ju.­ Le­ta­2006­se­je­zgo­di­lo­po­do­bno.­Sa­dni­ kar­si­cer­ni­bil­pre­poz­nav­no­ de­sno­usmer­jen,­ bil­pa­ je­ko­a­li­cij­ski­kan­di­dat­vseh­strank­de­sne­ga­blo­ka,­za­ to­je­bil­Smol­ni­kar­ lo­gič­na­iz­bi­ra­za­tra­di­ci­o­nal­no­ le­vo­ usmer­je­ne­vo­liv­ce.­ Ha­ček­(2007:­38)­v­ana­li­zi­lo­kal­nih­vo­li­tev­v­ob­dob­ju­ 1998–2006­ ugo­tav­lja­iz­ra­zi­to­uspe­šnost­ kan­di­da­tov,­ ki­sta­jih­pod­pr­li­vsaj­dve­po­li­tič­ni­stran­ki;­med­nji­mi­je­ bi­lo­naj­več­ko­a­li­cij­skih­ kan­di­da­tov­ strank­SDS,­SLS­in­ NSi.­Ugo­to­vi­mo ­lah­ko,­da­v­Kam­ni­ku­ta­ka­po­ve­zo­va­ nja­ni­so­bi­la­uspe­šna­in­jih­tu­di­ni­bi­lo­ve­li­ko;­dve­na­ de­sni­in­eno­sa­mo­na­le­vi­stra­ni­po­li­tič­ne­ga­ pro­sto­ra.­ Le­ta­1994­so­de­sne­stran­ke­zbra­le­sko­raj­60­%­man­ da­tov­v­ob­čin­skem­ sve­tu­ob­či­ne­Kam­nik,­na­vo­li­tve­ za­žu­pa­na­pa­so­od­šle­z­dve­ma­kan­di­da­to­ma,­ ki­sta­ sku­paj­zbra­la­sko­raj­40­%­vo­lil­nih­gla­sov.­Za­klju­či­mo­ lah­ko,­da­so­de­sne­stran­ke­le­ta­1994­za­mu­di­le­pri­ lož­nost,­da­s­svo­jim­kan­di­da­tom­ so­de­lu­je­jo­ v­dru­gem­ kro­gu­in­na­vo­li­tvah­tu­di­zma­ga­jo.­Dru­ga­pri­lož­nost­se­jim­je­po­nu­di­la­že­čez­šti­ri­le­ta,­ven­dar­se­spet­ni­so­ uspe­li­do­go­vo­ri­ti­za­sku­pne­ga­kan­di­da­ta.­ Še­več,­SLS­ je­ce­lo­pod­pr­la­Smol­ni­kar­ja.­ Po­le­tu­1998,­pre­lom­no­ je­bi­lo­le­to­2000,­je­pri­šlo­do­po­mem­bnih­ spre­memb­ v­de­snem­po­li­tič­nem­ ta­bo­ru,­v­slo­ven­ski­jav­no­sti­se­je­ po­ve­če­va­lo­ ne­za­u­pa­nje­ v­po­li­tič­ne­stran­ke,­uspe­šnost­ nes­tran­kar­skih­ kan­di­da­tov­ se­je­po­mem­bno­ po­ve­ča­la.­ V­teh­po­go­jih­je­na­sta­la­pr­va­ko­a­li­cij­ska­ kan­di­da­tu­ra­ de­sne­ga­kan­di­da­ta­ v­le­tu­2006.­Vo­lil­na­kam­pa­nja­le­ta­ 2006­je­bi­la­iz­jem­no­dol­ga,­vse­bin­sko­ bo­ga­ta­in­tu­di­ fi­nan­čno­za­htev­na.­Ko­a­li­cij­ski­ kan­di­dat­Sa­dni­kar­je­bil­ bli­zu­uspe­ha,­ven­dar­ta­krat­še­ni­pre­vla­da­lo­ mne­nje,­ da­bi­bi­le­spre­mem­be­ na­vr­hu­ob­čin­ske­obla­sti­že­po­ tre­bne.­Ko­pa­se­je­le­ta­2010­Smol­ni­kar­ sam­odlo­čil,­ da­so­spre­mem­be­ v­ob­či­ni­po­tre­bne,­pa­se­ta­ko­de­sne­ kot­tu­di­le­ve­stran­ke­ni­so­uspe­le­do­go­vo­ri­ti­za­sku­pne­ ga­kan­di­da­ta.­ Po­no­vi­lo­se­je­le­to­1994,­saj­sta­se­v­ dru­gem­kro­gu­vo­li­tev­sre­ča­la­Bra­ne­Go­lu­bo­vič­ in­Mar­ jan­Ša­rec.­Oba­sta­ura­dno­na­sto­pa­la­ kot­ne­od­vi­sna­ kan­di­da­ta.­ Kak­šna­pa­je­bi­la­nju­na­de­jan­ska­ne­od­vi­ snost,­po­ve­že­to,­da­je­Go­lu­bo­vič­pred­ za­čet­kom­vo­lil­ ne­kam­pa­nje­iz­sto­pil­iz­LDS,­Šar­ca­pa­so­h­kan­di­da­tu­ri­ na­go­vo­ri­li­v­Li­sti­To­ne­ta­Smol­ni­kar­ja.­ Ko­so­se­vo­liv­ci­ odlo­ča­li­o­vo­lil­ni­iz­bi­ri­med­obe­ma­kan­di­da­to­ma,­ je­bil­ Ša­rec­v­pre­dno­sti.­ Za­tra­di­ci­o­nal­no­ de­sno­usmer­je­ne­ vo­liv­ce­Go­lu­bo­vič­ni­bil­us­trez­na­vo­lil­na­iz­bi­ra. Raz­vi­tost­lo­kal­ne­de­mo­kra­ci­je­ v­ob­či­ni­Kam­nik­v­ ob­dob­ju­1994–2010­ smo­ugo­tav­lja­li­ z­uspe­šnos­tjo­ nes­tran­kar­skih­ kan­di­da­tov,­ z­vo­lil­no­(ne)ude­le­žbo,­ s­ sto­pnjo­tek­mo­val­no­sti­ za­me­sto­žu­pa­na­in­se­de­že­v­ ob­čin­skem­ sve­tu­ter­s­sto­pnjo­or­ga­ni­zi­ra­no­sti­ po­li­tič­ nih­strank.­ Na­osno­vi­ana­li­ze­vo­lil­ne­ude­le­žbe­lah­ko­za­klju­či­ mo,­da­se­v­kam­ni­ški­ob­či­ni­uve­ljav­lja­mo­de­ren­pri­ stop­k­vo­lil­ni­par­ti­ci­pa­ci­ji,­ ra­ven­lo­kal­ne­de­mo­kra­ci­je­ Razprave­–­družbena­zgodovina 118Zo ran JE REB, 2005: So ži tje med Cal ci tom in nje go vim oko ljem mo ra bi ti te snej še. Kam ni ški ob čan 45, 11. 1–2. Zo ran JE REB, 2006a: Ob či na je v pr vi po lo vi ci le ta iz ve dla ve či no za le tos na čr to va nih in ve sti cij. Kam ni ški ob čan 45, 14. 3. Zo ran JE REB, 2006b: Čez Kam ni ško Bis tri co se bo mo vo zi li po kar bon skem mo stu, ki nam ga bo pla ča la EU. Kam ni ški ob čan 45, 17. 1–2. Zo ran JE REB, 2006c: No vo grad nji OŠ Fra na Al bre hta in To ma Brej ca sta bolj ra ci o nal ni kot nju ni sa na ci ji. Kam ni ški ob čan 45, 19. 2. Du šan JE SE NIK, 1994: SLS pred ob čin ski mi vo li tva mi. Kam ni ški ob čan 33, 21. 6. LDS in Mar jan SMO LE - LEV ČEK, 2006: Sku paj bo mo la žje ure sni če va li za- stav lje ne ci lje iz pro gra ma »12 raz voj nih po dro čij za 12 ob čin skih svet ni kov in žu pa na«. Kam ni ški ob čan 45, 11. 7. LTS – Za KAM NIK, 2009: LTS in Desus sku paj na po no vo let nem sre ča­ nju. Do sto pno na: http://www.kamnican.si/lts-in-desus-na-skupnem- ponovoletnem-srecanju.html?searched=desus&highlight=ajaxSearch_ highlight+ajaxSearch_highlight1 (pridobljeno 9. 2. 2012). Moj ca MAJ HEN, 2006: Po dje tje Cal cit ši ri pro iz vod njo. Kam ni ški ob čan 45, 14. 4. Sa ša ME JAČ, 2002: Op ti mi zem pred dru gim kro gom. Kam ni ški ob čan 41, 22. 6. Sa ša ME JAČ, 2006a: Žla htno praz no va nje ob pre nov lje ni in do gra je ni šo li Stra nje. Kam ni ški ob čan 45, 17. 1–2. Sa ša ME JAČ, 2006b: To ne Smol ni kar če tr tič žu pan ob či ne Kam nik. Kam ni­ ški ob čan 45, 20. 1–2. Ve ra ME JAČ, 2006: Le toš nja je sen je bo ga ta – tu di z uspe šno za klju če ni mi in ve sti ci ja mi po na ši ob či ni. Kam ni ški ob čan 45, 18. 1 in 5. No va Slo ve ni ja Kam nik, 2006: NSi ima no vo splet no stran. Kam ni ški ob čan 45, 1. 7. Bran ko NO VAK, 1994: Pet ob mo čij za odlo ča nje o ob či nah. Kam ni ški ob­ čan 33, 9. 1. Bran ko NO VAK, 2010: Ze le ni o ob dob ju so de lo va nja v kam ni škem De mo- su (1990–1992). V: De mos na Kam ni škem. Ur. Igor Pod brež nik. 130–136. NSi Kam nik, 2006: Mla di so te melj NSi. Kam ni ški ob čan 45, 4. 10. NSi, SDS in SLS, 2006: Kam ni čan De me ter Sa dni kar s pod po ro strank NSi, SDS in SLS. Kam ni ški ob čan 45, 10. 7. OO SND KAM NIK, 1998: Ob ve sti lo. Kam ni ški ob čan 37, 19. 6. Ob čin ska vo lil na ko mi si ja, 1994: Po ro či lo o ugo to vi tvi izi da vo li tev za čla ne ob čin ske ga sve ta ob či ne Kam nik. Ura dni list RS, 80. 4619. Ob čin ska vo lil na ko mi si ja, 1994: Po ro či lo o ugo to vi tvi izi da vo li tev za žu pa- na ob či ne Kam nik. Ura dni list RS, 81. 5021. Ob čin ska vo lil na ko mi si ja, 1998: Po ro či lo o izi du vo li tev za čla ne ob čin ske- ga sve ta ob či ne Kam nik. Ura dni list RS, 82. 6940. Ob čin ska vo lil na ko mi si ja, 1998: Po ro či lo o izi du vo li tev za žu pa na ob či ne Kam nik. Ura dni list RS, 86. 7460. Ob čin ska vo lil na ko mi si ja, 2003: Po ro či lo o izi du vo li tev za čla ne ob čin ske- ga sve ta ob či ne Kam nik. Ura dni list RS, 5. 189. Ob čin ska vo lil na ko mi si ja, 2003: Po ro či lo o izi du vo li tev za žu pa na ob či ne Kam nik. Ura dni list RS, 5. 189. Ob čin ska vo lil na ko mi si ja, 2006: Po ro či lo o izi du vo li tev za žu pa na ob či ne Kam nik. Ura dni list RS, 120. 12803. Ob čin ska vo lil na ko mi si ja, 2006: Po ro či lo o izi du vo li tev za čla ne ob čin ske- ga sve ta ob či ne Kam nik. Ura dni list RS, 120. 12804. Ob čin ska vo lil na ko mi si ja, 2010: Po ro či lo o izi du vo li tev za žu pa na ob či ne Kam nik. Ura dni list RS, 88. 13546. Ob čin ska vo lil na ko mi si ja, 2010: Po ro či lo o izi du vo li tev za čla ne ob čin ske- ga sve ta ob či ne Kam nik. Ura dni list RS, 88. 13546. Od bor za in for mi ra nje pri OO NSi KAM NIK, 2002: Iz No ve Slo ve ni je o vo li- tvah. Kam ni ški ob čan 41, 22. 6. Ja sna PA LA DIN, 2010: Smol ni kar ne bo več kan di di ral. Go renj ski glas 4. april. Do sto pno na http://www.gorenjskiglas.si/novice/gorenjska/index. php?action=clanek&id=40218 (pridobljeno 20. 1. 2012). De mi trij PER ČIČ, 1994: LDS in lo kal ne vo li tve ’94. Kam ni ški ob čan 33, 21. 4.De mi trij PER ČIČ, 2006: LDS ni pod pr la no be ne ga žu pan ske ga kan di da ta. Kam ni ški ob čan 45, 19. 3. Igor POD BREŽ NIK, 2010: Ana li za na sto pa kam ni ške ga De mo sa na vo li tvah 1990. V: De mos na Kam ni škem. Ur. Igor Pod brež nik. 81–99.Ma ri ja RE BA, 1994: Ze le ni Kam ni ka – za oko lju pri ja zen raz voj. Kam ni ški ob čan 33, 21. 6. Pet er RE PO LUSK, 1998: Dr žav noz bor ske stran kar ske vo li tve na ob mo čju ob či ne Kam nik v le tih 1992 in 1996. V: Kam ni ški zbor nik 14. Ur. Mar je ta Hu mar. Kam nik: Ob či na Kam nik. 29–36. Mi ha RE SNIK, 2006: Mi ha Re snik za žu pa na! Kam ni ški ob čan 45, 12. 7. De me ter SA DNI KAR, 2006: Ši ro ka pod po ra spre mem bam. Kam ni ški ob čan 45, 19. 6–7. Ma te ja SLA PNIK, 2008: Na po ve du je te kan di da tu ro za žu pa na. Do sto pno na http://www.kamnican.si/intervju-Matej-Tonin.html?searched=volitve& highlight=ajaxSearch_highlight+ajaxSearch_highlight1 (pridobljeno 2. 9. 2012). Mar jan SMO LE - LEV ČEK, 2006a: Ker mi ni vse e no! Kam ni ški ob čan 45, 10. 5.Mar jan SMO LE - LEV ČEK, 2006b: Mar jan Smo le - Lev ček: »Za ljub ljen v Kam- nik tu di po vo li tvah. Kam ni ški ob čan 45, 21. 4. To ne SMOL NI KAR, 1998: Vo liv ke, vo liv ci, spoš to va ni Kam ni ča ni! Kam ni ški ob čan 37, 19. 7. To ne SMOL NI KAR, 2006a: Ob lju be je tre ba tu di ure sni či ti! Kam ni ški ob čan 45, 17. 8–9. To ne SMOL NI KAR, 2006b: Ob lju be ni so do volj. Kam ni ški ob čan 45, 18. 7. To ne SMOL NI KAR, 2006c: Spoš to va ne vo liv ke in vo liv ci ob či ne Kam nik. Kam ni ški ob čan 45, 19. 5. SLS Po druž ni ca Kam nik, 1998: SLS pod pi ra kan di da ta za žu pa na To ne ta Smol ni kar ja. Kam ni ški ob čan 37, 20. 6. Sta ti stič ni urad RS, 2007: Vzpo sta vi tev lo kal ne sa mo u pra ve v RS v šte vil­ kah. Do sto pno na: http://www.stat.si/doc/pub/02-PP-244-0701.pdf (prido- bljeno 13. 1. 2012). Sta ti stič ni urad RS, 2011: Sta ti stič ni le to pis Slo ve ni je. Let nik L. Do sto pno na http://www.stat.si/letopis/2011/05-11.pdf (pridobljeno 13. 1. 2011). To ne STE LE, 1994: ND – Na ro dni de mo kra ti pri ča ku je jo pod po ro vo liv cev. Kam ni ški ob čan 33, 21. 4. Franc SVE TELJ, 1994a: Za no vo ob či no le v Kam ni ku in Mo stah. Kam ni ški ob čan 33, 11. 1–2. Franc SVE TELJ, 1994b: O žgo čih vpra ša njih ob či ne in us kla je va nju že lja. Kam ni ški ob čan 33, 21. 3. Franc SVE TELJ, 1994c: Žu pan in ra zmer ja v ob čin skem sve tu. Kam ni ški ob čan 33, 22. 3. Franc SVE TELJ, 1998a: Ze le ni Kam ni ka so pro te sti ra li. Kam ni ški ob čan 37, 20. 2. Franc SVE TELJ, 1998b: Slab ša ude le žba in dru gi žu pan ski krog. Kam ni ški ob čan 37, 21. 1 in 3. Franc SVE TELJ, 1998c: Kan di da ta za žu pa na pred dru gim kro gom vo li tev. Kam ni ški ob čan 37, 21. 3. Franc SVE TELJ, 1998d: To ne tu Smol ni kar ju, no ve mu (sta re mu) žu pa nu sko- raj dve tre tji ni gla sov. Kam ni ški ob čan 37, 22. 1 in 3. Franc SVE TELJ, 2000: Naj več gla sov Mak su La vrin cu in LDS. Kam ni ški ob­ čan 39, 18. 1. Franc SVE TELJ 2002: Ko a li ci ja za na pre dek ob či ne Kam nik? Kam ni ški ob­ čan 41, 22. 2. Ma tevž TOM ŠIČ, 2001: ‘Moč kul tu re’: Kul tur na eli ta in po li tič ne spre mem- be v dru žbah vzho dne-sred nje Evro pe. V: Dru žbo slov ne raz pra ve XVII, 36. 39–56. San di UR ŠIČ, 2006a: Za kaj je pra vi čas še le zdaj? Kam ni ški ob čan 45, 12. 6. San di UR ŠIČ, 2006b: Čas je za spre mem be – čas je, da sto pi mo sku paj! Kam ni ški ob čan 45, 19. 6. Mi lan ZVER, 1990: Sa mo u prav ni kor po ra ti vi zem in kor po ra tiv no sa mo u- prav lja nje. V: Re vi ja 2000. 48–49. Razprave­–­družbena­zgodovina 119Mag. Zo ra Tor kar Me dob čin ski mu zej Kam nik Ob 50­let ni ci Me dob čin ske ga mu ze ja Kam nik Zgo­do­vi­na­ slo­ven­skih­ mu­ze­jev­kot­jav­nih­in­sti­tu­ cij­se­ga­v­le­to­1821,­ko­je­bil­v­Ljub­lja­ni­usta­nov­ljen­ Kranj­ski­de­žel­ni­mu­zej,­da­nes­Na­ro­dni­mu­zej­Slo­ve­ ni­je.­Pr­va­spe­ci­al­na­ mu­ze­ja­sta­bi­la­le­ta­1889­usta­ nov­lje­ni­Šol­ski­mu­zej­in­le­ta­1908­od­pr­ti­Ja­ko­pi­čev­ pa­vi­ljon­–­pred­ho­dnik­ le­ta­1933­usta­nov­lje­ne­ Na­ro­ dne­ga­le­ri­je.­Ra­zen­pr­ve­ga,­ki­je­bil­že­od­za­čet­ka­pro­ fe­si­o­nal­na­ usta­no­va,­ je­bi­lo­de­lo­dru­gih­na­za­čet­ku­v­ ro­kah­lju­bi­te­ljev­in­ne­po­klic­nih­ mu­ze­al­cev,­ ki­so­jih­vo­ di­le­na­ro­dno­pre­po­ro­dne­ po­bu­de.­Čas­med­sve­tov­ni­ma­ voj­na­ma­je­utr­dil­vlo­go­mu­ze­jev­in­do­bi­li­smo­ne­kaj­ mu­ze­jev,­kot­na­pr­im­er­Slo­ven­ski­et­no­graf­ski­ mu­zej­in­ Pri­ro­do­slov­ni­ mu­zej­Slo­ve­ni­je,­Me­stni­mu­zej­v­Ljub­lja­ ni,­mu­ze­ja­v­Ško­fji­Lo­ki­in­Ko­pru.­ Po­dru­gi­sve­tov­ni­voj­ni­je­šte­vi­lo­mu­ze­jev­na­Slo­ven­ skem­iz­re­dno­na­ra­slo.­K­te­mu­je­pri­po­mo­gla­ po­bu­da­ ta­krat­ne­ga­ re­pu­bli­ške­ga­ uprav­ne­ga­ or­ga­na­za­kul­tu­ro­ in­pro­sve­to­(vo­dil­ga­je­dr.­An­ge­los­Baš),­naj­se­obli­ku­je­ mre­ža­po­kra­jin­skih­ mu­ze­jev­na­ce­lot­nem­slo­ven­skem­ na­ci­o­nal­nem­ ozem­lju­po­vseh­ve­čjih­me­stih.­Ta­ko­se­ je­ve­či­na­da­naš­njih­ mu­ze­jev­usta­no­vi­la­ v­pet­de­set­ih­ in­šest­de­set­ih­ le­tih­20.­sto­le­tja.­Le­ta­1959­je­bil­v­Ju­ go­sla­vi­ji­spre­jet­ Za­kon­o­mu­ze­jih,­ki­je­pr­vič­do­lo­čil­ za­ kon­ski­okvir­za­usta­no­vi­tev­ mu­ze­ja.­Mu­zej­se­je­lah­ko­ usta­no­vil­le,­če­je­imel­do­volj­pri­mer­ne­ga­ gra­di­va,­pro­ sto­rov,­stro­kov­ne­ga­ oseb­ja­in­za­go­tov­lje­na­ fi­nan­čna­ sred­stva. 1 Le­ta­1954­se­je­ob­ukre­pih­za­za­šči­to­Sa­dni­kar­je­ve­ zbir­ke­pr­vič­pred­vi­de­va­la­ usta­no­vi­tev­ mu­ze­ja­v­Kam­ ni­ku.­Pr­vo­mu­zej­sko­zbir­ko­v­Kam­ni­ku­je­le­ta­1893­ osno­val­zbi­ra­lec,­me­cen­in­ži­vi­noz­drav­nik­ po­po­kli­cu,­ Jo­sip­Ni­ko­laj­Sa­dni­kar.­To­je­bi­la­pr­va­za­se­bna­mu­zej­ ska­zbir­ka­na­Slo­ven­skem,­ od­pr­ta­tu­di­za­jav­nost.­Ob­ smr­ti­Jo­si­pa­N.­Sa­dni­kar­ja­ 4.­no­vem­bra­ 1952­je­bi­la­ ena­naj­ve­čjih­in­naj­kva­li­tet­nej­ših­ to­vr­stnih­zbirk.­Iz­jem­ no­bo­ga­ta­kam­ni­ška­kul­tur­na­de­di­šči­na,­ po­nov­no­zbu­ je­no­za­ni­ma­nje­za­na­ro­do­vo­zgo­do­vi­no­ ob­kon­cu­19.­ sto­le­tja,­pred­vsem­pa­ose­bno­Sa­dni­kar­je­vo­ za­ni­ma­nje­ za­umet­nost­in­ve­se­lje­do­zbi­ra­nja­pred­me­tov­ so­pri­ pe­lja­li­do­osno­va­nja­ mu­ze­ja.­V­nje­go­vem­ mu­ze­ju­so­ na­šli­me­sto­ze­lo­raz­lič­ni­pred­me­ti:­ar­he­o­lo­ški­ pred­me­ ti,­pred­me­ti­za­či­sto­vsak­da­njo­ upo­ra­bo,­po­se­bno­sti­ in­dra­go­ce­no­sti,­ kot­so­knji­ge,­ro­ko­pi­si,­ar­hiv­ski­do­ku­ men­ti­in­ga­le­ri­ja­dra­go­ce­nih­ li­kov­nih­umet­nin.­Na­čin­ pri­do­bi­va­nja­ pred­me­tov­ je­bil­raz­li­čen­–­od­da­ril,­za­me­ njav­in­na­ku­pov.­Vse­ka­kor­je­bil­Sa­dni­kar­po­zav­ze­to­sti­ za­zbi­ra­nje­sta­rin­poz­nan­ne­sa­mo­v­kam­ni­škem­ oko­ li­šu,­am­pak­tu­di­da­leč­na­o­ko­li.­Le­ta­1937­je­za­svo­je­ mno­gos­tran­sko­ de­lo­va­nje­in­živ­ljenj­sko­ de­lo­pre­jel­di­ plo­mo­ča­stne­ga­me­šča­na­Kam­ni­ka.­Le­ta­1950­je­Za­ vod­za­za­šči­to­kul­tur­nih­spo­me­ni­kov­ in­pri­ro­dnih­spo­ 1 Spletna stran Skupnosti muzejev Slovenije.me­ni­kov­Slo­ve­ni­je­iz­dal­odloč­bo­o­za­šči­ti­Sa­dni­kar­je­ve­ mu­zej­ske­zbir­ke.­Po­nje­go­vi­smr­ti­le­ta­1952­pa­je­bil­ skle­njen­do­go­vor­Za­vo­da­za­spo­me­ni­ško­ var­stvo­LRS­ z­vdo­vo­Šte­fa­ni­jo­in­si­no­vo­ma­Ni­ko­la­jem­ in­De­me­trom,­ da­osta­ne­zbir­ka­enot­na­in­v­do­te­da­njih­ pro­sto­rih­Sa­ dni­kar­je­ve­ hi­še,­da­se­vzdr­žu­je­po­na­če­lih,­ki­ve­lja­jo­za­ mu­ze­je,­da­je­mu­zej­ska­zbir­ka­brez­plač­no­ do­sto­pna­ jav­no­sti­v­do­lo­če­nih­urah­in­da­se­za­vzdr­že­va­nje­ zbir­ ke­do­lo­či­pri­me­ren­zne­sek. 2­Zbir­ko­je­le­ta­1955­in­ven­ ta­ri­zi­ra­la­uslu­žben­ka­ Za­vo­da­za­spo­me­ni­ško­ var­stvo­ LRS.­Po­pi­sa­nih­je­bi­lo­2741­pred­me­tov. Ob­či­na­Kam­nik­je­na­čr­to­va­la­ od­kup­ce­lot­ne­hi­še­z­ zbir­ko.­Ta­ko­je­v­ta­na­men­le­ta­1963­ljub­ljan­ski­ an­ti­ kvar­Jo­že­Šajn­iz­de­lal­po­pis­in­ce­ni­tev­vseh­pred­me­tov­ v­Sa­dni­kar­je­vi­ zbir­ki.­Ven­dar­pa­go­spo­dar­ske­ te­ža­ve­ v­ob­či­ni­ni­so­več­do­pu­šča­le,­ da­bi­ure­sni­či­la­ pr­vot­ni­ na­črt.­Le­ta­1964­je­bil­spre­jet­nov­sklep,­da­se­za­mu­ zej­na­Za­pri­cah,­usta­nov­ljen­ le­ta­1961,­od­ku­pi­le­del­ pred­me­tov.­ S­po­mo­čjo­zu­na­njih­ce­nil­cev,­spe­ci­a­li­stov­ za­po­sa­mez­ne­ vr­ste­gra­di­va,­so­bi­li­iz­bra­ni­in­od­ku­plje­ ni­pred­me­ti,­ki­so­bi­li­po­svo­jem­na­stan­ku,­ upo­ra­bi­ali­ na­ha­ja­li­šču­ ve­za­ni­na­kam­ni­ško­ob­mo­čje.­Ta­ko­je­bi­lo­ od­ku­plje­nih­1468­pred­me­tov. 3 29.­mar­ca­1961­je­Svet­za­pro­sve­to­in­kul­tu­ro­Ob­čin­ ske­ga­ljud­ske­ga­od­bo­ra­Kam­nik­spre­jel­sklep­o­usta­ 2 Arhiv Medobčinskega muzeja Kamnik: Odločba o zaščiti Sadnikarjeve zbirke z dne 3. 10. 1950; dogovor o uprav lja- nju z dne 8. 11. 1952. 3 Iz dokumentacije Medobčinskega muzeja Kamnik: Popis in cenitev predmetov Sadnikarjeve zbirke. 1961­–­dvorišče­gradu­Zaprice­pred­obnovo 1964­–­vhod­gradu­Zaprice­pred­odprtjem­razstave­NOB Razprave­–­družbena­zgodovinaRazprave­–­družbena­zgodovina 120 121no­vi­tvi­mu­ze­ja­splo­šne­ga­ ti­pa.­Mu­zej­Kam­nik,­pred­ ho­dnik­da­naš­nje­ga­ Me­dob­čin­ske­ga­ mu­ze­ja­Kam­nik,­ pa­je­bil­do­kon­čno­usta­nov­ljen ­s­skle­pom­Ob­čin­ske­ga­ ljud­ske­ga­od­bo­ra­Kam­nik­(OLO­Kam­nik)­4.­de­cem­bra­ 1961,4­k­usta­no­vi­tvi­ je­6.­fe­bru­ar­ja­1964­pri­sto­pi­la­tu­ di­ob­či­na­Dom­ža­le.­S­pri­klju­či­tvi­jo­ Ma­tič­ne­knjiž­ni­ce­ Kam­nik­in­Zve­ze­kul­tur­nih­or­ga­ni­za­cij­ Kam­nik­je­bil­ usta­nov­ljen­ Kul­tur­ni­cen­ter­Kam­nik,­ki­sta­ga­po­tr­di­li­ skup­šči­na­ ob­či­ne­Kam­nik­s­skle­pom­1.­10.­1984­in­ skup­šči­na­ ob­či­ne­Dom­ža­le­s­skle­pom­13.­12.­1984.­ Ma­tič­na­knjiž­ni­ca­Kam­nik­se­je­1.­1.­1991­osa­mo­svo­ ji­la.­So­gla­sje­k­sta­tu­tar­ne­mu­ skle­pu­Kul­tur­ne­ga­ cen­ tra­Kam­nik­je­spre­je­la­skup­šči­na­ ob­či­ne­Kam­nik­13.­ 4.­1992.­Na­pod­la­gi­Za­ko­na­o­ure­sni­če­va­nju­ jav­ne­ga­ in­te­re­sa­za­kul­tu­ro­je­bil­usta­nov­ljen­ kot­prav­ni­na­sle­ dnik­Me­dob­čin­ski­ mu­zej­Kam­nik,­ki­so­ga­usta­no­vi­le­ Ob­či­na­Kam­nik­s­skle­pom­sve­ta­dne­16.­de­cem­bra­ 2003,­Ob­či­na­Ko­men­da­ dne­18.­de­cem­bra­ 2003­in­ Ob­či­na­Tr­zin­dne­15.­de­cem­bra­ 2003.­Odlok­o­usta­ no­vi­tvi­jav­ne­ga­za­vo­da­Me­dob­čin­ski­ mu­zej­Kam­nik­je­ bil­ob­jav­ljen­16.­ja­nu­ar­ja­2004­v­Ura dnem li stu RS,­ št.­3/2004.­ No­vi­Za­kon­o­var­stvu­kul­tur­ne­de­di­šči­ne­ iz­le­ta­ 2008­je­pri­ne­sel­ne­ka­te­re­spre­mem­be.­ No­vo­mu­zej­ sko­mre­žo­naj­bi­obli­ko­val­si­stem­re­gis­tri­ra­nih­ dr­žav­ nih­in­po­o­bla­šče­nih­mu­ze­jev,­ pre­ko­ka­te­re­ga­se­iz­va­ja­ dr­žav­na­jav­na­slu­žba­va­ro­va­nja­pre­mič­ne­in­ne­ma­te­ri­ al­ne­de­di­šči­ne­v­mu­ze­jih.­Osnov­ni­jav­ni­do­ku­ment,­ ki­ ga­vo­di­Mi­ni­strs­tvo­ za­kul­tu­ro­RS,­se­ime­nu­je­raz­vid­ mu­ze­jev.­Vanj­se­lah­ko­s­so­gla­sjem­ svo­je­ga­usta­no­ vi­te­lja­vpi­še­jo­vsi­mu­ze­ji,­ki­iz­pol­nju­je­jo­ osnov­ne­pro­ stor­ske,­fi­nan­čne­in­ka­drov­ske­za­hte­ve­za­hra­nje­nje­ 4 Srečko Zabrič, Muzej v Kamniku. Kamniški zbornik VIII/1962, str. 163–170.de­di­šči­ne­in­nje­no­var­stvo,­ima­jo­od­pi­ral­ni­čas­in­vsto­ pni­no.­Po­leg­dr­žav­nih­mu­ze­jev,­ka­te­rih­de­jav­nost­v­ce­ lo­ti­fi­nan­ci­ra­dr­ža­va,­so­tu­di­t.­i.­po­o­bla­šče­ni­ mu­ze­ji,­ki­ iz­va­ja­jo­dr­žav­no­jav­no­slu­žbo­na­do­lo­če­nem­ ob­mo­čju.­ To­je­ve­či­na­slo­ven­skih­ mu­ze­jev,­ka­te­rih­de­jav­nost­je­ fi­nan­ci­ra­na­ iz­dr­žav­ne­ga­ pro­ra­ču­na,­ nji­ho­vi­usta­no­vi­ te­lji­pa­so­lo­kal­ne­sku­pno­sti.­ Po­o­bla­sti­lo­ da­je­mu­ze­ju­ mož­nost,­da­se­mu­do­80­%­vseh­stro­škov­po­kri­je­iz­ dr­žav­ne­ga­ pro­ra­ču­na.­ Tre­nut­no­fi­nan­ci­ra­dr­ža­va­dr­žav­ no­jav­no­slu­žbo­12­dr­žav­nim­mu­ze­jem­in­32­po­o­bla­ šče­nim­mu­ze­jem. Tu­di­Me­dob­čin­ski­ mu­zej­Kam­nik­(MMK)­je­bil­vpi­ san­v­raz­vid­mu­ze­jev­na­Mi­ni­strs­tvu­ za­kul­tu­ro­RS­in­ se­je­pri­ja­vil­na­Ci­ljni­raz­pis­za­po­de­li­tev­po­o­bla­sti­la­ za­ oprav­lja­nje­ dr­žav­ne­jav­ne­slu­žbe­mu­ze­jev­17.­6.­2009.­ V­po­stop­ku­je­bi­lo­ugo­tov­lje­no,­ da­MMK­iz­pol­nju­je­ za­hte­ve­za­pri­do­bi­tev­ po­o­bla­sti­la.­ Vla­da­RS­je­s­skle­ pom­z­dne­12.­11.­2009­po­de­li­la­MMK­po­o­bla­sti­lo­ za­ oprav­lja­nje­ dr­žav­ne­jav­ne­slu­žbe­mu­ze­jev­za­po­dro­čje,­ opre­de­lje­no­ z­usta­no­vi­tve­nim­ ak­tom.­Po­o­bla­sti­la­ se­ bo­do­pre­ver­ja­la­ in­po­de­lje­va­la­ gle­de­na­iz­pol­nje­va­nje­ kri­te­ri­jev­in­stan­dar­dov. Od­le­ta­1962­na­prej­ima­Me­dob­čin­ski­ mu­zej­Kam­ nik­v­uprav­lja­nju­ graj­ski­kom­pleks­ Za­pri­ce,­kjer­so­ uprav­ni,­de­poj­ski­in­raz­stav­ni­pro­sto­ri,­in­od­le­ta­1979­ pro­sto­re­v­me­ščan­ski­ hi­ši­na­Glav­nem­tr­gu­2­v­Kam­ ni­ku,­kjer­je­di­slo­ci­ra­na­ eno­ta­–­Ga­le­ri­ja­Mi­ha­Ma­leš.­ Ta­ko­graj­ski­kom­pleks­ kot­Ga­le­ri­ja­Mi­ha­Ma­leš­sta­ raz­gla­še­na­ za­kul­tur­ni­spo­me­nik­ (Ura dni list SRS,­ št.­ 42/1986).­ V­Ga­le­ri­ji­Mi­ha­Ma­leš­ima­mu­zej­v­uprav­ lja­nju­pr­vo­in­dru­go­nad­stro­pje,­ v­ka­te­rih­so­raz­stav­ni­ pro­sto­ri­v­obeh­nad­stro­pjih,­ de­po­ji,­pi­sar­na­s­štu­dij­sko­ knjiž­ni­co­in­pe­da­go­ška­ so­ba­za­iz­ved­bo­de­lav­nic­in­ pre­da­vanj.­ 1965­–­pogled­na­etnografsko­razstavo 1973­ –­Maksim­ Gaspari­ in­dr.­Emilijan­ Cevc­ na­odprtju­ razstave­Gasparijevih­slik1980­ –­Miha­ Maleš­ in­Borut­ Rovšnik­ na­odprtju­ Galerije­ Miha­Maleš­ 1969­–­pogled­na­stalno­razstavo­NOB­na­Kamniškem 1969­–­pogled­na­stalno­razstavo­Upognjeno­pohištvo Razprave­–­družbena­zgodovinaRazprave­–­družbena­zgodovina 122 123Grad­Za­pri­ce­je­da­nes­eden­red­kih­ohra­nje­nih­ gra­ dov­na­Kam­ni­škem.­ Le­ži­na­maj­hni­vzpe­ti­ni­nad­Kam­ ni­kom­oz.­kam­ni­ški­ma­ pred­mes­tje­ma­ Šut­no­in­Za­pri­ ca­mi.­Na­tem­me­stu­je­stal­že­v­14.­sto­le­tju­graj­ski­ sto­lp,­v­vi­rih­ome­njen­kot­dvor,­ki­je­bil­spr­va­last­an­ de­ških­mi­ni­ste­ri­a­lov,­ vi­te­zov­Za­pri­ških­(Di­en­ger­ji­z­Za­ pric),­poz­ne­je­je­bil­v­la­sti­kam­ni­ških­ me­šča­nov.­ Mor­da­ je­ve­li­ki­po­tres­le­ta­1511­ta­grad­po­ru­šil,­ta­ko­da­je­na­ me­stu­sta­rej­še­ga­ ob­jek­ta­le­ta­1550­grof­Ju­rij­Lam­berg­ dal­po­sta­vi­ti­nov­dvo­rec,­ki­ga­vi­di­mo­na­Val­va­sor­je­vih­ gra­fi­kah.­To­je­bil­po­se­ben­re­zi­den­ci­al­ni­ tip­po­de­žel­ ske­ga­dvor­ca­z­ogel­ni­mi­po­mo­li,­ki­pre­se­ga­jo­dve­nad­ stro­pji­še­s­tre­tjo­eta­žo,­in­brez­no­tra­nje­ga­ dvo­ri­šča.­ Ta­kih­gra­dov,­kot­so­Za­pri­ce,­je­poz­ne­je­zra­slo­še­ne­kaj­ v­bliž­nji­in­da­ljni­oko­li­ci.­Zra­sel­je­še­s­poz­no­got­ski­mi­ for­ma­mi,­ki­so­del­no­še­da­nes­vi­dne,­kot­ce­lo­ta­pa­je­z­ ar­hi­tek­tur­ni­mi­ ma­sa­mi­že­do­ce­la­re­ne­san­čna­ stav­ba.­ Za­ra­di­tur­ške­ne­var­no­sti­ so­ga­mo­ra­li­utr­di­ti­z­utr­je­ni­ ma­šest­e­ros­tra­ni­ma­ sto­lpo­ma­na­obeh­vo­ga­lih,­poz­ ne­je­spre­me­nje­ni­ma­ v­pa­vi­ljo­ne,­in­z­ob­zi­djem,­ ki­je­dvo­rec­že­od­za­čet­ka­ob­da­jal­v­obli­ki­tri­kot­ni­ka.­ Ogel­ni­ po­mo­li­na­osred­nji­stav­bi­so­bi­li­to­rej­bolj­sim­bo­lič­ni­ in­pla­stič­ni­do­dat­ki,­kot­jih­je­ter­ja­la­re­ne­san­čna­ mo­ da,­kot­obram­bna­ fun­kci­ja.­Grad­je­imel­tu­di­graj­sko­ ka­pe­lo,­v­ka­te­ri­so­se­v­ča­su­pro­te­stan­ti­zma­ zbi­ra­li­ pro­te­stan­tje­ (ver­jet­no­kar­nad­vho­dom­na­za­ho­dnem­ pro­če­lju­ali­v­naj­sta­rej­šem­ juž­nem­stran­skem­ trak­tu).­ Da­nes­vi­dno­po­do­bo­je­grad­do­bil­še­le­v­ča­su­poz­ne­ ga­ba­ro­ka,­v­tre­tji­če­tr­ti­ni­18.­sto­le­tja­v­ča­su­An­to­na­ Me­dar­da­Wiederkehrja,­ ki­ga­je­po­ve­čal­in­ba­ro­ki­zi­ral.­ Svo­jo­do­kon­čno­ po­do­bo­pa­še­le­v­19.­sto­le­tju­z­zgra­ di­tvi­jo­vho­dne­ga­ se­ve­rov­zho­dne­ga­ trak­ta,­ki­po­do­bno­ kot­ju­go­za­ho­dni­ trakt­grad­ome­ju­je­na­tri­kot­ni­tal­ni­ plos­kvi.­ Grad­ima­t.­i.­re­ne­san­čno­ obo­ka­no­pri­tli­čje,­med­ tem­ko­je­pr­vo­in­dru­go­nad­stro­pje­ po­ve­za­no­s­poz­ no­ba­roč­nim­ zr­cal­nim­sto­pni­ščem­ z­od­pr­tim­ja­škom.­V­ gra­du­je­bil­obnov­ljen­graj­ski­sa­lon,­ki­so­ga­do­kon­ca­ dru­ge­sve­tov­ne­voj­ne­kra­si­le­sli­ka­ne­ta­pe­te­iz­ča­sa­ba­ ro­ki­za­ci­je­gra­du­in­jih­da­nes­hra­ni­Na­ro­dni­mu­zej­Slo­ ve­ni­je­v­Ljub­lja­ni.­Sko­raj­ves­in­ven­tar­pa­je­bil,­žal,­po­ dru­gi­sve­tov­ni­voj­ni­raz­ne­sen­in­uni­čen. 5 Zad­nji­za­se­bni­la­stni­ki­gra­du­so­bi­li­dru­ži­na­ Schneid­Re­chbach.­ Le­ta­1878­je­grad­Za­pri­ce­ku­pil­ Jo­žef­Schne­id­pl.­Tre­un­feld.­ Po­njem­so­ga­po­de­do­va­ li­otro­ci­Eli­za­be­ta,­ Mar­ga­re­ta­ in­Jo­sip.­Le­ta­1936­se­ je­Eli­za­be­ta­Schne­id­pl.­Tre­un­feld­po­ro­či­la­z­ba­ro­nom­ Her­ma­nom­ Re­chba­chom­ iz­Krum­per­ka­ pri­Dom­ža­lah­ in­le­ta­1940­po­sta­la­edi­na­la­stni­ca­po­ses­tva.­ Dne­ 27.­av­gu­sta­1945­je­bi­la­na­pod­la­gi­odloč­be­okraj­no­ me­stne­za­plem­be­ne­ ko­mi­si­je­v­Kam­ni­ku­iz­vr­še­na­za­ plem­ba­pre­mo­že­nja.­ Po­kon­cu­2.­sve­tov­ne­voj­ne­so­ v­raz­lič­nih­slo­ven­skih­ kra­jih­or­ga­ni­zi­ra­li­ re­pa­tri­a­cij­ske­ ba­ze,­pre­ko­ka­te­rih­so­se­slo­ven­ski­iz­gnan­ci­iz­Nem­či­je­ po­do­lo­če­nem­ ča­su­vra­ča­li­do­mov.­Na­gra­du­Za­pri­ce­ je­de­lo­va­la­od­ju­li­ja­1945.­Na­to­so­v­grad­na­me­sti­li­šo­ lo­za­po­li­tič­ni­in­vo­ja­ški­ka­der­in­v­le­tih­1949­do­1953­ 5 Ugotovitve Marka Lesarja, muzejskega svetovalca za umet- nostno zgodovino.di­ja­ški­dom.6­Po­tem­so­bi­la­v­njem­sta­no­va­nja­ (le­ta­ 1962­se­je­iz­se­li­lo­16­strank,­zad­nja­spo­mla­di­1964),­ do­kler­ga­po­le­tu­1961­ni­so­na­me­ni­li­za­mu­zej.­Od­le­ta­ 1962­ima­graj­ski­kom­pleks­v­uprav­lja­nju­mu­zej.­ Graj­ski­kom­pleks­Za­pri­ce­je­bil­od­le­ta­1992­v­de­ na­ci­o­na­li­za­cij­skem­ po­stop­ku.­Po­sto­pek­je­vo­di­lo­Mi­ni­ strs­tvo­za­kul­tu­ro­RS,­ker­je­ce­lo­ten­kom­pleks­gra­du­ raz­gla­šen­za­spo­me­nik­lo­kal­ne­ga­po­me­na.­Le­ta­2009­ se­je­po­sto­pek­za­klju­čil­in­la­stnik­graj­ske­ga­kom­plek­ sa­Za­pri­ce­s­pri­pa­da­jo­či­mi­ raz­stav­ni­mi­ po­vr­ši­na­mi­ je­ po­sta­la­Ob­či­na­Kam­nik. Vse­od­le­ta­1962­do­za­čet­ka­de­na­ci­o­na­li­za­cij­ske­ga­ po­stop­ka­le­ta­1992­so­se­stav­be­v­graj­skem­kom­plek­ su­si­ste­ma­tič­no ­in­te­me­lji­to­obnav­lja­le,­ ra­zi­sko­va­le­ (ta­ko­so­bi­li­od­kri­ti­in­ohra­nje­ni­mar­si­ka­te­ri­ sta­rej­ši­ar­ hi­tek­tur­ni­ele­men­ti)­ter­pre­nav­lja­le­ za­mu­zej­sko­de­jav­ nost.­Ta­ko­so­bi­li­v­je­se­ni­le­ta­1963­ob­adap­ta­cij­skih­ de­lih­v­pri­tli­čju­gra­du­od­kri­ti­te­me­lji­pre­dre­ne­san­čne­ ga­dvor­ca­in­ rim­ski­ap­si­di­al­ni­zi­do­vi.­Po­sto­po­ma­so­se­ obnav­lja­le­ stav­be­graj­ske­ga­ kom­plek­sa­ od­te­me­ljev­ do­stre­he,­od­za­htev­nih­sta­tič­nih­pro­ble­mov­ stavb,­na­ pe­lja­ve­elek­trič­ne­ga­ omre­žja,­te­le­fon­ske­ga­ si­ste­ma,­ cen­tral­ne­ga­ogre­va­nja,­ka­na­li­za­ci­je­in­ vo­do­vo­da,­ stav­ bne­ga­po­hiš­tva­in­fa­sad­pa­do­iz­pol­nje­va­nja­ mu­zej­ skih­stan­dar­dov­ v­raz­stav­nih­ in­de­poj­skih­pro­sto­rih­s­ pro­ti­vlom­nim,­ pro­ti­po­žar­nim­ si­ste­mom­in­si­ste­mom­za­ urav­na­va­nje­ vla­ge.­Po­le­tu­1992­so­se­re­še­va­le­le­nuj­ ne­za­ščit­ne­za­de­ve,­kot­je­re­še­va­nje­po­ru­še­ne­ga­ graj­ ske­ga­ob­zi­dja,­sa­na­ci­ja­ba­roč­ne­ga­ dim­ni­ka­in­obno­va­ stre­he­in­os­tre­šja­na­za­ho­dnem­ go­spo­dar­skem­ po­ slop­ju,­ki­se­je­vdi­ra­lo.­Ta­ko­se­bo­po­tre­bno­tu­di­se­daj,­ 6 Marica Brejc, Dijaški dom v Kamniku, Kamniški zbornik 1955, str. 184–185.po­za­ključ­ku­de­na­ci­o­na­li­za­cij­ske­ga­ po­stop­ka,­ s­kon­ ser­va­tor­skim­ na­čr­tom­lo­ti­ti­si­ste­ma­tič­ne­ga­ in­ve­sti­cij­ ske­ga­vzdr­že­va­nja­graj­ske­ga­kom­plek­sa. Pr­vi­rav­na­telj­no­vo­u­sta­nov­lje­ne­ga­ mu­ze­ja­je­bil­ prof.­Sreč­ko­Za­brič,­ki­je­po­le­tu­1963­pre­vzel­vo­de­nje­ Ljud­ske­knjiž­ni­ce­v­Kam­ni­ku.­V­le­tih­1963­do­2002­je­ bi­la­di­rek­to­ri­ca­ univ.­dipl.­ar­he­o­lo­gi­nja­ Mi­ri­na­Zu­pan­ čič,­ki­je­stro­kov­no­ vo­di­la­adap­ta­ci­jo­ ce­lot­ne­ga­ kom­ plek­sa­gra­du­Za­pri­ce,­so­o­bli­ko­va­la­ kul­tur­no­živ­lje­nje­v­ kam­ni­ški­ob­či­ni,­po­skr­be­la­ za­bo­ga­to­do­na­ci­jo­sli­kar­ ja­Mi­he­Ma­le­ša,­ki­zdaj­do­mu­je­v­sa­mo­stoj­ni­ ga­le­ri­ji,­ oprav­lja­la­stro­kov­ne­na­lo­ge­ar­he­o­lo­ga­ in­di­rek­tor­ja­ter­ skr­be­la­za­raz­voj­mu­zej­ske­stro­ke.­Za­svo­je­dol­go­let­no­ in­pri­za­dev­no­ ter­v­mar­si­čem­ pi­o­nir­sko­de­lo­na­po­dro­ čju­po­pu­la­ri­za­ci­je­ kul­tur­ne­de­di­šči­ne­je­le­ta­1999­pre­ je­la­Val­va­sor­je­vo­ na­gra­do,­ki­jo­po­de­lju­je­Slo­ven­sko­ mu­zej­sko­druš­tvo.­Od­le­ta­2002­je­di­rek­to­ri­ca­ mu­ze­ja­ mag.­Zo­ra­Tor­kar,­si­cer­tu­di­mu­zej­ska­ sve­to­val­ka­ za­ zgo­do­vi­no­ in­et­no­lo­gi­jo,­ naj­prej­kot­v.­d.­di­rek­to­ri­ce­ in­ od­le­ta­2004­kot­di­rek­to­ri­ca­MMK. Šte­vi­lo­za­po­sle­nih­ v­mu­ze­ju­je­ze­lo­skrom­no,­od­le­ ta­1986­pa­je­ena­ko­–­se­dem:­di­rek­to­ri­ca,­ ki­po­leg­ vo­de­nja­za­vo­da­oprav­lja­tu­di­de­la­ku­sto­si­nje­ za­zgo­do­ vi­no­in­et­no­lo­gi­jo,­ mu­zej­ski­te­hnik,­ku­sto­si­nja­ ar­he­o­lo­ gi­nja,­ku­stos­umet­no­stni­ zgo­do­vi­nar­ za­po­lo­vič­ni­de­ lov­ni­čas,­ku­sto­si­nja­ pe­da­go­gi­nja­ za­po­lo­vič­ni­de­lov­ni­ čas,­ra­ču­no­vod­ki­nja­ in­re­cep­tor­ki­ či­stil­ki­v­mu­ze­ju­in­ ga­le­ri­ji.­S­sred­stvi­Za­vo­da­za­za­po­slo­va­nje­ RS­in­Ob­či­ ne­Kam­nik­pa­se­v­mu­ze­ju­iz­va­ja­pro­gram­jav­nih­del­za­ ure­ja­nje­oko­li­ce­graj­ske­ga­kom­plek­sa,­ kar­je­gle­de­na­ po­vr­ši­no­nuj­no­po­tre­bno. Me­dob­čin­ski­ mu­zej­Kam­nik­de­lu­je­na­osred­nje­slo­ ven­skem­ob­mo­čju,­kjer­je­ze­lo­bo­ga­ta­pre­mič­na­kul­ 1992­–­razstava­Stane­Cuderman­1895–1946 1985­–­prekrivanje­slamnatih­streh­na­kaščah­v­etnoparku2005­ –­Niko­ Kralj­ na­stolu­ Rex­(razstava­ Stol­–­Chair­ –­Stuhl­ v­Medobčinskem­muzeju­Kamnik)2011­–­del­kolektiva­Medobčinskega­muzeja­Kamnik Razprave­–­družbena­zgodovinaRazprave­–­družbena­zgodovina 124 125tur­na­de­di­šči­na­in­mu­zej­ska­oz.­zbi­ra­telj­ska­ tra­di­ci­ja.­ Osnov­no­po­slan­stvo­ mu­ze­ja­je­skrb­za­spoz­na­va­nje,­ ra­zi­sko­va­nje,­ ra­zu­me­va­nje­ in­va­ro­va­nje­ ar­he­o­lo­ške,­ umet­no­stnoz­go­do­vin­ske,­ zgo­do­vin­ske­ in­et­no­lo­ške­ kul­tur­ne­de­di­šči­ne­na­ozem­lju­ob­čin­Kam­nik,­Dom­ža­ le,­Ko­men­da,­ Lu­ko­vi­ca,­Men­geš,­Mo­rav­če­in­Tr­zin­ter­ pred­stav­lja­nje­ re­gi­o­nal­ne­ kul­tur­ne­raz­no­vr­stno­sti­ te­ga­ osred­nje­ga­ ob­mo­čja­v­slo­ven­skem­ in­med­na­ro­dnem­ me­ri­lu.­Mu­zej­skr­bi­za­raz­vi­ja­nje­po­zi­tiv­ne­ga­ odno­sa­ do­la­stne­kul­tur­ne­de­di­šči­ne,­ ki­iz­ha­ja­iz­bo­ga­te­tra­di­ ci­je­in­zgo­do­vi­ne­ na­hi­sto­rič­no­za­klju­če­nem­ ozem­lju.­ Svo­je­po­slan­stvo­ ute­me­lju­je­ na­pod­la­gi­ar­he­o­lo­ške,­ umet­no­stnoz­go­do­vin­ske­ –­sta­rej­še­in­no­vej­še­umet­ no­sti­(Ga­le­ri­ja­Mi­ha­Ma­leš),­zgo­do­vin­ske­ (sta­rej­ša­in­ no­vej­ša­zgo­do­vi­na,­ go­spo­dar­ska,­ me­ščan­ska)­ in­et­no­ lo­ške­(ma­te­ri­al­na­ in­ne­ma­te­ri­al­na­ kul­tur­na­de­di­šči­na)­ zbir­ke.­ Je­dro­mu­zej­skih­ zbirk­se­stav­lja­jo,­ po­leg­de­la­od­kup­ lje­nih­pred­me­tov­ Sa­dni­kar­je­ve­ zbir­ke­le­ta­1964,­ena­ naj­moč­nej­ših­ zbirk­Tho­ne­to­ve­ga­ po­hiš­tva,­skan­sen­ tu­hinj­skih­ kašč­ter­pri­vat­ne­za­pu­šči­ne­ me­ščan­skih­ in­ple­mi­ških­dru­žin,­po­mem­bnih­ ose­bno­sti­ s­te­ga­ob­ mo­čja,­od­ku­pi­in­da­ri­la­umet­no­stne­ in­et­no­lo­ške­ de­ di­šči­ne­ter­naj­dbe­te­ren­skih­ar­he­o­lo­ških­ ra­zi­skav.­V­ okvi­ru­Me­dob­čin­ske­ga­ mu­ze­ja­Kam­nik­de­lu­je­od­le­ta­ 1980­še­di­slo­ci­ra­na­ eno­ta,­to­je­Ga­le­ri­ja­Mi­ha­Ma­leš­ na­Glav­nem­tr­gu­2.­Le­ta­1979­je­kam­ni­ški­ro­jak­in­ slo­ven­ski­sli­kar­Mi­ha­Ma­leš­po­da­ril­roj­stne­mu­ me­stu­ 2634­del,­do­na­ci­ja­se­vse­sko­zi­do­pol­nju­je­ z­od­ku­pi.­ Le­ta­2002­je­bi­la­pre­vze­ta­tu­di­do­na­ci­ja­Mi­le­Ka­či­če­ ve,­to­je­de­la­slo­ven­ske­ga­ ki­par­ja­Ja­ko­ba­Sa­vin­ška,­za­ ka­te­re­ga­je­po­do­lo­či­lih­da­ril­ne­po­god­be­po­tre­bno­za­ go­to­vi­ti­pri­me­ren­pro­stor­za­nje­go­vo­pre­zen­ta­ci­jo.­ Le­ta­ 2007­je­bi­lo­s­po­mo­čjo­sred­stev­Ob­či­ne­Kam­nik­od­ ku­plje­nih­sko­raj­500­pred­me­tov­ pa­stir­ske­de­di­šči­ne­ z­Ve­li­ke­pla­ni­ne­iz­za­se­bne­zbir­ke­Vla­sta­Ko­pa­ča,­ki­je­bi­la­pred­stav­lje­na­ jav­no­sti­z­raz­sta­vo­in­sprem­lja­ jo­čim­ka­ta­lo­gom­ v­slo­ven­skem ­in­an­gle­škem­ je­zi­ku.­ Za­pri­mer­ja­vo­ lah­ko­na­ve­de­mo,­ da­je­bi­lo­ob­za­čet­ku­ de­lo­va­nja­mu­ze­ja­le­ta­1962/63­in­ven­ta­ri­zi­ra­nih­ 240­ pred­me­tov,­da­nes­pa­hra­ni­mu­zej­24.215­pred­me­tov. Na­lo­ge­dr­žav­ne­jav­ne­slu­žbe,­ki­jih­pred­pi­su­je­ za­ kon,­MMK­oprav­lja­na­ob­mo­čju­ob­čin­usta­no­vi­te­lji­ce­ in­ so­u­sta­no­vi­te­ljic­ ter­po­do­go­vo­ru­na­šir­šem­kam­ni­ško­ dom­žal­skem­ ob­mo­čju.­Ena­osnov­nih­na­log­jav­ne­slu­ žbe­mu­ze­ja­je­di­gi­ta­li­za­ci­ja­ in­za­go­to­vi­tev­ do­sto­pno­sti­ di­gi­tal­nih­kul­tur­nih­vse­bin,­kar­po­me­ni­po­spe­ši­ti­di­gi­ ta­li­za­ci­jo­ob­sto­je­čih­ pred­me­tov­ in­zbirk­v­obli­ki­in­vse­ bi­ni­(pro­gram­Ga­lis,­ki­ga­upo­rab­lja­dvaj­set­slo­ven­skih­ mu­ze­jev).­Prav­ta­ko­so­v­MMK­za­go­tov­lje­ni­ osnov­ni­po­ go­ji­za­va­ro­va­nje,­ zbi­ra­nje,­hra­nje­nje­in­pred­stav­lja­nje­ pre­mič­ne­kul­tur­ne­de­di­šči­ne,­ na­te­re­nu,­v­raz­stav­nih­ pro­sto­rih­in­v­de­po­jih­mu­ze­ja­in­ga­le­ri­je,­kar­kon­kret­ no­po­me­ni:­ure­di­tev­de­po­jev,­vzpo­sta­vi­tev­ stan­dar­dov­ hra­nje­nja­in­va­ro­va­nja­mu­ze­a­lij­v­de­po­jih­in­raz­stav­nih­ pro­sto­rih.­Ob­či­na­usta­no­vi­te­lji­ca,­ kjer­je­se­dež­jav­ne­ga­ za­vo­da­MMK,­mo­ra­za­go­tav­lja­ti­ pri­mer­ne­pro­sto­re­za­ iz­va­ja­nje­mu­zej­ske­de­jav­no­sti.­ Kot­re­zul­ta­ti­stro­kov­ne­ga­ de­la­na­sta­ja­jo­ob­ča­sne­in­ stal­ne­mu­zej­ske­raz­sta­ve­na­gra­du­Za­pri­ce­in­v­Ga­le­ri­ji­ Mi­ha­Ma­leš,­zla­sti­z­ob­ča­sni­mi­ raz­sta­va­mi­ po­sku­ša­mo­ sle­di­ti­vsem­ak­tu­al­nim­ te­mam,­ki­so­za­ni­mi­ve­šir­še­mu­ kro­gu­do­ma­čih­in­tu­jih­obi­sko­val­cev.­ Prav­ta­ko­so­de­lu­ je­mo­v­sku­pnih­pro­jek­tih­slo­ven­skih­ mu­ze­jev­ter­re­dno­ go­stu­je­mo­ po­dru­gih­mu­ze­jih­in­raz­sta­vi­ščih­ ob­čin­so­ u­sta­no­vi­te­ljic,­ to­rej­v­Tr­zi­nu­in­Ko­men­di.­Bo­ga­ta­iz­da­ja­ telj­ska­de­jav­nost­ob­raz­sta­vah,­ v­obli­ki­va­bil,­pla­ka­tov,­ zlo­ženk,­še­do­pol­nju­je­ kul­tur­no­tu­ri­stič­no­ po­nud­bo.­ Štu­dij­sko­pri­prav­lje­ni­ raz­stav­ni­ka­ta­lo­gi­pa­mar­sik­daj­ od­kri­va­jo­še­ne­poz­na­na­ in­ne­ra­zi­ska­na­ po­dro­čja­na­ še­pre­te­klo­sti­ in­us­tvar­jal­no­sti,­ v­le­tih­de­lo­va­nja­jih­je­ iz­šlo­kar­52.Sez­ nam­iz­ da­ nih­raz­ stav­ nih­ka­ ta­ lo­ gov­ Me­ dob­ čin­ ske­ ga­mu­ ze­ ja­Kam­ nik: 1. Mak sim Ga spa ri in kam ni ško me sto . Av tor be se di- la: Sta ne Mi kuž. Kam nik 1973. 2. Spo min ska obe le žja NOB Ob či ne Kam nik: ob 30. oblet ni ci osvo bo di tve. Stro kov ni so de lav ci: Ma ti ja Žgaj nar, Fran ce Hri bar - Lo vro in Mir ko Pod bev šek - La do, fo to gra fi je: Sre čo Ha bič. Kam nik 1975. 3. Mi ha Ma leš 1980. Av tor ji be se dil: Mir ko Ju ter šek, Emi li jan Cevc, Eva Gspan, Mir ko Ju ter šek in An dre- ja Ko blar. Kam nik 1980. 4. Mi ha Ma leš: mla do stna do ba. Av tor ja be se dil: Mil- ček Ko melj in Bo rut Rov šnik, fo to graf ski po snet ki: Alen ka Ha bič. Kam nik 1982. 5. Li ra: 1882–1982. Av tor ji be se dil: Al bert Če bulj, Maj da Žon tar in Sa mo Vrem šak, fo to gra fi je in re- pro duk ci je: Alen ka in Sre čo Ha bič. Kam nik 1982. 6. Jo sip Ni ko laj Sa dni kar. Av tor ja be se dil: Mi ri na Zu- pan čič in Mir ko Ju ter šek, iz bor iz ko re spon den ce: Mir ko Ju ter šek, fo to gra fi je: Sre čo Ha bič, Franc Apar nik in Ma ri jan Za dni kar. Kam nik 1982. 7. Mi ha Ma leš: av to por tre ti (ob umet ni ko vi 80­let ni­ ci). Uvo dno be se di lo: Luc Me na še, fo to graf ski po- snet ki: Sre čo Ha bič. Kam nik 1983. 8. Druš tva in pri re di tve v Kam ni ku: 1914–1941. Av - to ri ca be se di la: Mar jan ca Fti čar, fo to graf ski po- snet ki: Sre čo Ha bič. Kam nik 1983. 9. Ma ti ja Ko želj: 1842–1917. Av tor ja ka ta lo ga: An- dre ja Ži gon in Bo rut Rov šnik. Kam nik 1986. 10. Umet ni ne iz de po jev kam ni ške ga mu ze ja. Av tor be se di la: Mar ko Le sar, fo to graf ski po snet ki: Sre čo Ha bič. Kam nik 1987. 11. Par ti zan ska sa ni te ta na Mo rav škem, Kam ni škem, Tu hinj skem in v Pod vo lov lje ku. Av to ri ca be se di la: Zo ra Tor kar. Kam nik 1988. 12. Mi ha Ma leš – sli kar. Av tor ji be se dil: Mir ko Ju ter- šek, Mil ček Ko melj in Mar ko Le sar, fo to graf ski po- snet ki: Sre čo Ha bič. Kam nik 1989. 13. Kam ni ška fo to gra fa Franc in Sta ne Apar nik. Av tor- ja be se dil: Zo ra Tor kar in Mir ko Kam bič, fo to graf- ski po snet ki: Mar ko Ha bič, Sre čo Ha bič in Franc Zajc. Kam nik 1989. 14. Na ro dna či tal ni ca v Kam ni ku: od šest de set ih let 19. sto le tja do pr ve sve tov ne voj ne. Av to ri ca be se- di la: Zo ra Tor kar, fo to graf ski po snet ki: Mar ko Ha- bič. Kam nik 1991. 15. Sta ne Cu der man: 1895–1946. Av tor be se di la: Mar ko Le sar, bi bli o gra fi ja: Mar ko Ku mer, fo to gra- fi je: Sre čo Ha bič. Kam nik 1992. 16. Tho ne to vo po hiš tvo = Tho net fur ni tu re; Upog nje­ no po hiš tvo na Slo ven skem = Bentwood fur ni tu re in Slo ve nia. Av tor ja be se dil: Zo ra Tor kar in Mar ko Le sar, fo to graf ski po snet ki: Mi lan Pajk. Kam nik 1992. 17. 500 let fran či ška nov v Kam ni ku / Zbor nik re fe ra­ tov zgo do vin ske ga sim po zi ja 1992. Av tor ji pri spev - kov: Mil ko Biz jak et al., fo to graf ski po snet ki: Mar - ko Ha bič et al. Kam nik 1993. 18. Od zbir ke do mu ze ja, od pred me ta do mu ze a li je. Kam nik 1994. 19. Be ži Ljub lja na, Gra dec se skrij, Du naj tud’ Kam ni­ ku gli ha nič ni / Naj pre mož nej ši me šča ni Kam ni ka v dru gi po lo vi ci 19. sto le tja. Av to ri ca be se di la: Zo- ra Tor kar, fo to gra fi je: To maž La u ko. Kam nik 1996. 20. Tri glav: ar he o lo ški pro blem in vpra ša nja nje go­ vih pred stav / pri spe vek k pre u če va nju pr vo bit ne sta ro slo ven ske kul tu re na ob mo čju ju gov zho dnih Alp = an ar cha e o lo gi cal pro blem and questions of its ide as : the con tri bu ti on to the study of the ele­ mentary Old Slo ve ni an cul tu re in the area of the So ut he a stern Alps. Av tor be se di la: An drej Va lič, 1995­–­1.­mednarodni­bienale­akvarela 2012­–­del­nove­stalne­razstave­Odsevi­kamniških­tisočletij Razprave­–­družbena­zgodovinaRazprave­–­družbena­zgodovina 126 127fo to gra fi je: Pa vel Ra ko vec in fo to te ka Na ro dne ga mu ze ja v Ljub lja ni. Kam nik 1997. 21. Žu pnij ska cer kev na Šut ni v Kam ni ku / umet no­ stna in kul tur noz go do vin ska pred sta vi tev. Av tor be se di la: Mar ko Le sar, fo to gra fi je: Mi ran Kam bič. Kam nik 2001. 22. Sli kar go ra / Maks Ko želj. Av to ri ca be se di la: Bar - ba ra Sa venc, fo to gra fi je: To maž La u ko. Kam nik 2002. 23. Me ščan ske vi le na Kam ni škem od osem de set ih let 19. sto le tja do pr ve sve tov ne voj ne. Av to ri ci be- se di la: Zo ra Tor kar in Ni ka Le ben, fo to gra fi je: To- maž La u ko. Kam nik 2002. 24. Us tvar je no s čr to / Mi ha Ma leš. Av to ri ca be se di la: Bar ba ra Sa venc, fo to graf: Ja nez Vlachy. Kam nik 2003. 25. La pi da rij kam ni ške ga mu ze ja. Av tor ji be se dil: Mi ri- na Zu pan čič, Mi lan Lo ve njak, Mar ko Le sar in Zo ra Tor kar, fo to graf: Mi ran Kam bič. Kam nik 2003. 26. Če tr ta ge ne ra ci ja. Av to ri ca be se di la: Bar ba ra Sa- venc, fo to gra fi je: To maž La u ko. Kam nik 2004. 27. Od se vi kam ni ških sto le tij. Av tor ja be se dil: Mar ko Le sar in Zo ra Tor kar, fo to gra fi je: To maž La u ko, Mar jan Smer ke in Mi ran Kam bič. Kam nik 2004. 28. Ge ne ral Ru dolf Ma i ster in me sto Kam nik. Av tor be se di la: Zo ra Tor kar. Kam nik 2004. 29. No ša * Cu stum * Tracht. Av tor be se di la: Hel mut Se idl, Mu zej sko druš tvo Tro fa i ach. Slo ven sko-an- gle ško-nem ški ka ta log. Kam nik 2004. 30. STOL * STUHL * CHA IR – sto le tje obli ko va nja sto­ lov v to var ni Stol Kam nik. Av tor ja be se dil: Ma ti ja Mur ko in mag. Zo ra Tor kar, fo to gra fi je: Mi ran Kam- bič, Ja nez Ka li šnik, Edo Vi do vič in Mi lan Pajk, slo- ven sko-an gle ško-nem ški ka ta log. Kam nik 2005.31. Mi ra Pre gelj – ob 100. oblet ni ci roj stva. Av to ri ci be se dil: Bar ba ra Sa venc in Mi le na Ko ren Bo ži ček, fo to gra fi je: Pet er Ma rin šek. Kam nik 2005. 32. Mi ha Ma leš: Sa kral na de la . Av tor be se di la: Mar ko Le sar, fo to gra fi je: To maž La u ko. Kam nik 2005. 33. Od kri va nje po dob. Av to ri ca be se di la: Bar ba ra Sa- venc, fo to gra fi je: To maž La u ko. Kam nik 2006. 34. Se dem slo ven skih sli kark: 1918–1945. Hen ri ka Šan tel, Av gu sta Šan tel ml., He le na Vur nik, Ani ca Zu panc So dnik, El da Pi šča nec, Mi ra Pre gelj in Ba­ ra Re mec. Uvo dno be se di lo: Bar ba ra Sa venc, živ - lje nje pi si: Mi le na Ko ren Bo ži ček et al., fo to gra fi je: To maž La u ko. Kam nik 2006. 35. De kle je po vo do šlo … – Rim ski vod njak iz Su ha­ dol. Av to ri ca stro kov ne ga be se di la: Ja na Hor vat, pred go vor: Gre gor Šti ber nik, iz de la va re kon struk - cij in risb: Ta ma ra Ko ro šec, iz de la va kart: Ma te ja Be lak, iz de la va na čr ta: Dra go Va loh, Dra gi ca Kni- fic Lun der, fo to gra fi je: To maž La u ko, Ja na Hor vat, Mi ran Brem šak. Kam nik 2006. 36. Boj za me je po pr vi sve tov ni voj ni. Av tor ja be se dil: Mi lan Škra bec in Zo ra Tor kar. Kam nik 2007. 37. Poz drav z bo ji šča. Pr va sve tov na voj na in boj za me je po njej na raz gle dni cah . Av tor ja be se dil: Zo- ra Tor kar in Mi lan Škra bec. Kam nik 2008. 38. Ve li ka pla ni na: pa stir ska de di šči na iz zbir ke Vla sta Ko pa ča. Av to ri ca be se di la: Zo ra Tor kar, fo to gra fi- je: ar hiv dru ži ne Ko pač et al., ris be: Vla sto Ko pač. Kam nik, 2008. 39. Ve li ka pla ni na: herdsmen's he ri ta ge from the Vla sto Ko pač col lec ti on. Text: Zo ra Tor kar, pho to- graphs: ar chi ves of family Ko pač et al., drawings: Vla sto Ko pač. Kam nik 2008. 40. Se dem slo ven skih ki park: 1918–1945 [Ka ta ri­na Dre nik Ma rus sig, El sa Ka si mir Oel tjen, Kar la Bu lo vec Mrak, Da na Paj nič, Ma ra Kralj, Mi le na Dol gan, So nja Ra u ter Ze len ko] . Av to ri ce živ lje nje- pi sov: Mar je ta Ci gle neč ki et al., av to ri ca uvo dne ga be se di la: Bar ba ra Sa venc, fo to gra fi je: To maž La u- ko in fo to ar hiv Mo der ne ga le ri je Ljub lja na. Kam nik 2008. 41. Ma mut po ma mu tu. Av to ri ca be se di la: Ja nja Že- lez ni kar, fo to gra fi je: Sa šo Ko va čič et al. Kam nik 2008. 42. Iz bra no iz zbirk in opu sov umet ni kov, po ve za nih s Kam ni kom. [Sli kov no gra di vo]: ka ta log in igra Iz- bra ni spo min, fo to gra fi je: To maž La u ko, av to ri ca be se di la: Bar ba ra Sa venc. Kam nik 2009. 43. On grov ci, pr vi Tr zin ci: ar he o lo ške pri če pre te klo sti. Av to ri ca be se di la: Ja nja Že lez ni kar, fo to gra fi je: To- maž La u ko et al. Kam nik 2009. 44. Sko zi ob jek tiv Pet ra Na gli ča: Kam nik in oko li ca. Av to ri ca be se di la: Zo ra Tor kar, fo to gra fi je: iz zbir ke Ma tja ža Špo rar ja in To maž La u ko. Kam nik 2009. 45. Iz zbir ke Mi he Ma le ša. Tu ji umet ni ki . Av tor be se di- la: Mar ko Le sar, fo to gra fi je: To maž La u ko. Kam nik 2009. 46. S po ti. Mo no ti pi je Mi he Ma le ša. Av to ri ca be se di- la: Sa ša Bu čan, fo to gra fi je To maž La u ko. Kam nik 2010. 47. Fo si li iz oko li ce Kam ni ka. Av tor ji be se dil: Ju re Ža- lo har et al., ure di la: Ja nja Že lez ni kar, av tor ji fo to- gra fij: Ju re Ža lo har et al., ri sar ske re kon struk ci je: Ta ma ra Ko ro šec, ris be mor skih ko njič kov in ka čje- ga pa stir ja: To maž Hi tij. Kam nik 2010. 48. Pre še ren v sli kar skih očeh: iz zbir ke Mi he Ma le ša. Av tor be se di la: Mar ko Le sar, fo to gra fi je: To maž La- u ko. Kam nik 2010. 49. Tr zin na fo to gra fi jah in raz gle dni cah. Av to ri ca be- se di la: Zo ra Tor kar, raz gle dni ce in fo to gra fi je iz zbirk Slo ven ske ga et no graf ske ga mu ze ja et al. Kam nik 2010. 50. Ka rel Ze len ko: v ob je mu uli ce. Av to ri ca be se di la: Sa ša Bu čan, fo to gra fi je To maž Lun der. Kam nik 2011. 51. Tr zin ski ro jak Ivan Hri bar. Av to ri ca be se di la: Zo ra Tor kar, raz gle dni ce in fo to gra fi je iz zbirk Knjiž ni ce Dom ža le, Ni ka Sa dni kar ja et al. Kam nik. Kam nik 2011. 52. Gre mo iskat fo si le. Av tor be se di la: Ju re Ža lo har, fo to gra fi je Ju re Ža lo har, ure di la Ja nja Že lez ni kar. Kam nik 2011. Obi­sko­val­cem­ raz­lič­nih­sta­ro­stnih­ sku­pin­in­šo­lam­ so­na­me­nje­ne­ pe­da­go­ške­ in­an­dra­go­ške­ de­jav­no­sti­ mu­ze­ja­(otro­ške­de­lav­ni­ce,­ pre­da­va­nja,­ vod­stva,­štu­ dij­ski­kro­žek).­Po­leg­te­ga­po­te­ka­jo­raz­lič­ne­sprem­ lja­jo­če­de­jav­no­sti,­ kot­so­sim­po­zi­ji,­kon­cer­ti,­re­ci­ta­li,­ pred­sta­vi­tve­ ra­zi­sko­val­nih­ na­log­in­no­vih­knjig.­S­svo­ ji­mi­pro­gra­mi­se­mu­zej­pri­bli­žu­je­vsem­ge­ne­ra­ci­jam­ ob­ča­nov­in­jim­za­go­tav­lja­ do­sto­pnost­ kul­tur­nih­do­brin,­ naj­ome­ni­mo­Mu­zej­sko­po­let­no­noč,­Dne­ve­kul­tur­ne­ de­di­šči­ne,­ Dan­mu­ze­jev,­Ve­se­li­dan­kul­tu­re,­slo­ven­ski­ kul­tur­ni­praz­nik,­ob­čin­ski­praz­nik­ipd.,­ki­so­brez­plač­ ni.­V­le­tu­2011­smo­do­da­li­no­vi­po­nud­bi,­in­si­cer­praz­ no­va­nja­roj­stnih­dni­in­mu­zej­ske­po­let­ne­po­čit­ni­ce,­ki­ jih­lah­ko­pre­živ­lja­te­ tu­di­med­kul­tur­no­de­di­šči­no,­ us­ tvar­ja­njem­ in­pre­le­po­na­ra­vo.­Na­no­vo­pa­smo­obli­ko­ va­li­tu­di­dru­žin­sko­vsto­pni­co,­ s­ka­te­ro­smo­omo­go­či­li­ dru­ži­nam­ce­nov­no­ze­lo­ugo­den­ogled­raz­stav.­V­le­tu­ 2011­smo­ime­li­72­pro­gra­mov­ za­otro­ke­in­31­pro­gra­ mov­za­odra­sle. Pre­poz­nav­nost­ mu­ze­ja­in­nje­go­ve­po­nud­be­ter­bo­ gas­tva­mu­zej­skih­ zbirk­smo­ob­50­let­ni­ci­de­lo­va­nja­ pred­sta­vi­li­ ob­čin­stvu­ z­no­vo­splet­no­stra­njo­(www. muzej­kamnik ­on.net)­v­slo­ven­skem­ in­an­gle­škem­ je­ zi­ku.­Splet­no­stran­smo­pri­pra­vi­li­stro­kov­ni­so­de­lav­ci­ mu­ze­ja,­obli­ko­va­la­ sta­jo­Po­lo­na­Ma­tek­in­Vla­di­mir­ Ristić,­te­hnič­no­iz­ved­bo­je­iz­de­la­lo­po­dje­tje­Iz­stop,­d.­ o.­o.­Za­če­la­je­de­lo­va­ti­9.­fe­bru­ar­ja­2011.­Do­sre­di­ne­ de­cem­bra­2011­je­ime­la­pre­ko­11.000­obi­skov. V­le­tu­2011­smo­pri­pra­vi­li­tu­di­ob­ča­sne­raz­sta­ve­v­ do­ma­či­ob­či­ni­in­v­ob­či­nah­so­u­sta­no­vi­te­lji­cah.­ V­ob­či­ ni­Kam­nik­so­bi­le­do­ma­če­mu­ ob­čin­stvu­pred­stav­lje­ne­ raz­sta­ve:­Ka­rel­Ze­len­ko­v­Ga­le­ri­ji­Mi­ha­Ma­leš­ku­sto­si­ nje­Sa­še­Bu­čan,­v­mu­ze­ju­pa­sku­pna­raz­sta­va­mu­ze­jev­ na­Go­renj­skem­ (med­nji­mi­tu­di­MMK)­Iz­gna­ni­z­do­mov­ in­go­stu­jo­ča­ raz­sta­va­Go­renj­ske­ga­ mu­ze­ja­iz­Kra­nja­ Gli­na,­ro­ka,­ogenj,­ki­smo­jo­do­pol­ni­li­s­pred­sta­vi­tvi­jo­ kam­ni­ških­ ma­jo­lik­in­do­ma­čih­umet­ni­kov,­ ki­de­lu­je­jo­v­ gli­ni.­V­Ob­či­ni­Tr­zin­smo­v­okvi­ru­t.­i.­Hri­bar­je­ve­ga­ le­ta­v­ Tr­zi­nu,­ki­je­bi­lo­or­ga­ni­zi­ra­no­ ob­160.­oblet­ni­ci­roj­stva­ in­70.­oblet­ni­ci­smr­ti­Iva­na­Hri­bar­ja,­pri­pra­vi­li­pre­da­ va­nje,­pred­va­ja­nje­ do­ku­men­tar­ne­ga­ fil­ma­in­raz­sta­ vo­s­ka­ta­lo­gom­ Tr­zin­ski­ro­jak­Ivan­Hri­bar.­Raz­sta­va­je­ na­sta­la­v­so­de­lo­va­nju­ z­Mu­ze­jem­in­ga­le­ri­ja­mi­ me­sta­ Ljub­lja­ne,­ av­to­ri­ca­ka­ta­lo­ga­je­bi­la­mag.­Zo­ra­Tor­kar.­ V­ob­či­ni­Ko­men­da­smo­pri­ka­za­li­17­let­no­de­lo­ge­o­lo­ ške­ga­krož­ka­Ka­men­kost­ OŠ­Ko­men­da­Mo­ste­in­najd­ be­fo­si­lov­iz­oko­li­ce­z­raz­sta­vo­in­iz­jem­no­za­ni­mi­vim­ in­po­uč­nim­pri­roč­ni­kom­ za­mla­de­ge­o­lo­ge­z­na­slo­vom­ 2005­–­nastop­Big­Banda­RTV­Slovenija­pod­vodstvom­Emila­Spruka­na­Muzejski­poletni­noči­na­gradu­Zaprice 2011­ –­srebrno­ občinsko­ priznanje­ Medobčinskemu­ muzeju­ Kamnik Razprave­–­družbena­zgodovina 128Gre­mo­iskat­fo­si­le,­ki­ga­je­v­so­de­lo­va­nju­ z­zu­na­nji­mi­ so­de­lav­ci­ure­di­la­ku­sto­si­nja­Ja­nja­Že­lez­ni­kar. Prav­ta­ko­smo­z­la­stni­mi­raz­sta­va­mi­ go­sto­va­li­tu­ di­po­dru­gih­slo­ven­skih­ mu­ze­jih­in­ga­le­ri­jah:­ta­ko­je­ bi­la­na­go­sto­va­nju­ v­No­vem­me­stu­in­se­daj­v­Kra­nju­ raz­sta­va­Pre­še­ren­v­sli­kar­skih­očeh,­ki­jo­je­pri­pra­vil­ ku­stos­Mar­ko­Le­sar,­in­raz­sta­va­Ma­le­še­vih­ mo­no­ti­pij­ v­Slo­ven­ski­Bis­tri­ci­ku­sto­si­nje­ Sa­še­Bu­čan.­Z­go­sto­va­ nji­ta­ko­po­sku­ša­mo­ po­pu­la­ri­zi­ra­ti­ kul­tur­no­de­di­šči­no,­ ki­je­zna­čil­na­in­pre­poz­nav­na­ za­na­še­mu­zej­ske­zbir­ ke,­ta­ko­tu­di­mno­gos­tran­sko­ us­tvar­ja­nje­ slo­ven­ske­ga­ umet­ni­ka­Mi­he­Ma­le­ša,­ki­ima­svo­jo­ma­tič­no­ga­le­rij­ sko­hi­šo­v­Kam­ni­ku. Po­mem­ben­ ju­bi­lej­mu­ze­ja­pa­smo­za­klju­či­li­z­od­pr­ tjem­no­ve­stal­ne­raz­sta­ve­Od­se­vi­kam­ni­ških­ ti­soč­le­tij,­ 14.­de­cem­bra­ 2011.­Idej­no­za­sno­vo­in­sce­na­rij­raz­ sta­ve­sta­pri­pra­vi­li­Ja­nja­Že­lez­ni­kar­ in­mag.­Zo­ra­Tor­ kar,­obli­ko­va­nje­ raz­sta­ve­in­gra­fič­no­po­do­bo­pa­Po­lo­na­ Zu­pan­čič.­Od­se­vi­kam­ni­ških­ ti­soč­le­tij,­stal­na­raz­sta­va,­ je­za­sno­va­na­ ta­ko,­da­pri­ka­zu­je­živ­ljenj­ski­pro­stor­šir­ še­ga­kam­ni­ške­ga­ ob­mo­čja­od­do­se­daj­zna­nih­pa­le­on­ to­lo­ških­najdb,­pr­vih­po­se­li­tev,­na­stan­ka­me­sta­do­19.­ sto­le­tja.­Stal­na­raz­sta­va­pred­stav­lja­ dru­žbe­po­sa­mez­ nih­ob­do­bij,­po­li­tič­ne,­so­ci­al­ne,­go­spo­dar­ske­ ra­zme­re,­ pro­met,­kul­tu­ro,­umet­nost­in­vsak­da­nje­ živ­lje­nje.­S­pri­ vlač­no­mu­zej­sko­pred­sta­vi­tvi­jo­ obi­sko­va­lec­ z­ohra­nje­ ni­mi­ma­te­ri­al­ni­mi­ vi­ri,­ljud­skim­iz­ro­či­lom,­ re­pli­ka­mi,­ re­kon­struk­ci­ja­mi,­ pred­me­ti­za­otip­in­zvoč­no­sli­kov­no­ di­gi­ta­li­zi­ra­ni­mi­ in­for­ma­ci­ja­mi­ po­do­živ­lja­ bo­gas­tvo­sta­ ro­dav­ne­pre­te­klo­sti­ na­enem­me­stu,­pri­tem­pa­lah­ko­ ak­tiv­no­so­de­lu­je.­Na­raz­sta­vi­so­obli­ko­va­ni­ pe­da­go­ški­ ko­tič­ki,­kjer­se­obi­sko­va­lec­ sez­na­ni­z­rim­ski­mi­igra­mi,­ ko­va­njem­ de­nar­ja,­mer­je­njem­ s­sta­ri­mi­me­ra­mi,­po­ slu­ša­le­gen­de­ipd.­Prav­ta­ko­pa­si­lah­ko­svo­je­zna­nje­ do­pol­nju­je­ pre­ko­ra­ču­nal­ni­ških­ za­slo­nov,­kjer­si­ogle­ du­je­fil­me,­re­kon­struk­ci­je­ gra­dov,­zem­lje­vi­de,­ ose­bno­ sti­in­dru­ge­za­ni­mi­vo­sti.­ Živ­lje­nje­pre­te­klih­ti­soč­le­tij­se­nam­raz­kri­va­sko­zi­ skr­bno­iz­bra­no­in­pred­stav­lje­no­ ma­te­ri­al­no­ in­du­hov­ no­de­di­šči­no,­ ki­je­bi­la­re­pre­zen­ta­tiv­na­ ali­pa­či­sto­ obi­čaj­na­v­svo­jem­ča­su­in­je­obli­ko­va­na­ v­za­o­kro­že­ne­ te­mat­ske­sklo­pe:­živ­lje­nje­v­an­ti­ki­s­pri­ka­zom­rim­ske­ ku­hi­nje,­la­ra­ri­ja­in­tri­kli­ni­ja,­so­dar­sko­de­lav­ni­co­iz­4.­ sto­le­tja,­zgod­nji­sred­nji­vek­in­slo­van­sko­ kul­tu­ro.­Pred­ stav­lje­no­je­re­sta­vri­ra­no­ ar­he­o­lo­ško­ gra­di­vo­z­ob­mo­čij­ ob­čin­Men­geš,­Dom­ža­le,­Ko­men­da,­ Lu­ko­vi­ca,­Tr­zin­in­ se­ve­da­z­ob­mo­čja­ob­či­ne­Kam­nik.­Ve­či­na­ar­he­o­lo­ških­ pred­me­tov­ še­nik­dar­ni­bi­lo­pred­stav­lje­na­ šir­ši­stro­kov­ ni­in­la­ič­ni­jav­no­sti.­ Čas­vi­so­ke­ga­sred­nje­ga­ ve­ka­je­pred­stav­ljen­ z­živ­ lje­njem­na­gra­du:­ku­hi­nja,­ka­pe­la,­pa­la­cij,­obo­ro­ži­tev­ in­je­ča.­Me­stno­živ­lje­nje­spoz­na­va­mo­ z­zna­čil­ni­ma­ go­ spo­dar­ski­ma­ de­jav­nos­tma­ –­tr­go­vi­no­in­obr­tjo,­po­de­ že­lje­pa­s­pri­ka­zom­ko­lo­ni­za­ci­je­ šir­še­ga­kam­ni­ške­ga­ ozem­lja­in­te­ža­va­mi,­ kot­so­tur­ški­vpa­di.­Du­hov­nim­ ra­zme­ram­ in­raz­ko­šju­ba­ro­ka­na­raz­lič­nih­po­dro­čjih­ sle­di­mo­z­edin­stve­ni­mi­ pred­me­ti­na­ro­dne­ga­ po­me­ na,­kot­so:­Dal­ma­ti­no­va­ Bi bli ja,­stra­žar­ja­bo­žje­ga­gro­ ba,­Val va sor je va Sla va voj vo di ne Kranj ske,­ ro­mar­ske­ po­do­bi­ce­in­re­li­kvi­a­ri­ji­ter­de­la­ba­roč­nih­moj­strov­Va­ len­ti­na­Met­zin­ger­ja,­ Kam­ni­ča­na­ For­tu­na­ta­ Ber­gan­ta,­ Fran­ca­Je­lov­ška­in­dru­gih.­Čas­Ma­ri­je­Te­re­zi­je­in­Jo­že­ fa­II.­po­na­zar­ja­ pi­sar­ni­ška­ oma­ra­kot­sim­bol­moč­ne­ga­bi­ro­krat­ske­ga­ apa­ra­ta­in­šte­vil­nih­re­form,­ki­sta­jih­ iz­pe­lja­la.­Po­sle­di­ca­sled­njih­je­tu­di­po­jav­ro­kov­nja­čev­ na­šir­šem­kam­ni­škem­ ob­mo­čju,­ki­so­z­ro­pa­njem,­ skri­ va­njem­in­skriv­no­stnim­ ro­kov­nja­škim­ je­zi­kom­vzbu­ja­li­ strah­med­pre­bi­val­stvom. S­po­se­bni­mi­ pe­da­go­ško­an­dra­go­ški­mi­ pro­gra­mi­ si­že­li­mo­spod­bu­ja­ti­ obi­sko­val­ce­ k­ak­tiv­ne­mu­ obi­sku­ raz­sta­ve.­Prav­za­prav­ že­li­mo­ce­lo­ten­mu­zej­pro­mo­vi­ra­ti­ kot­dru­žin­ski­mu­zej,­kjer­bo­do­dru­ži­ne­z­otro­ki­iz­pol­nje­ va­le­na­lo­ge­oz.­pri­na­lo­gah­ak­tiv­no­so­de­lo­va­le,­ us­tvar­ ja­le,­se­stav­lja­le­ ipd.­Pri­tem­jim­bo­v­po­moč­na­tis­nje­ni­ vo­dnik­za­dru­ži­ne.­ Me­dob­čin­ski­ mu­zej­Kam­nik­s­pred­stav­lja­njem­ re­ gi­o­nal­ne­kul­tur­ne­raz­no­li­ko­sti­ in­živ­lje­nja­lju­di,­ki­jih­ je­zaz­na­mo­va­la­ več­ti­so­člet­na­ zgo­do­vi­na,­ omo­go­ča­ obi­sko­val­cem,­ da­na­svoj­stven­na­čin­do­živ­lja­jo­kul­tur­ no­de­di­šči­no,­ ki­je­iz­re­dno­bo­ga­ta,­in­na­da­lju­je­dol­go­ zgo­do­vi­no­ mu­ze­al­stva­ na­Kam­ni­škem,­ ki­se­je­za­če­lo­ ob­kon­cu­19.­sto­le­tja­s­pr­vo­za­se­bno­zbir­ko­na­Slo­ven­ skem,­ki­je­bi­la­od­pr­ta­za­jav­nost,­to­je­Sa­dni­kar­je­vo­ zbir­ko.­S­svo­ji­mi­zbir­ka­mi,­do­ku­men­ta­ci­jo,­ raz­sta­va­mi­ in­pri­re­di­tva­mi­ spod­bu­ja­po­zi­ti­ven­odnos­do­la­stne­kul­ tur­ne­de­di­šči­ne.­ S­svo­jo­od­pr­tos­tjo­ in­do­sto­pnos­tjo,­ z­ zna­njem­in­iz­kuš­nja­mi­ pa­je­ne­po­greš­ljiv­ vir­spoz­na­ va­nja­pre­te­klo­sti,­ ki­omo­go­ča­ra­zu­me­va­nje­ se­da­njo­sti­ šir­še­ga­osred­nje­slo­ven­ske­ga­ pro­sto­ra.­Kot­dol­go­let­ne­ mu­skr­bni­ku,­va­ru­hu­in­po­pu­la­ri­za­tor­ju­ pre­mič­ne­kul­ tur­ne­de­di­šči­ne­na­šir­šem­kam­ni­škem­ ob­mo­čju­mu­je­ Ob­či­na­Kam­nik­na­slav­no­stni­ se­ji­ob­čin­ske­ga­ sve­ta­ 28.­mar­ca­2011­po­de­li­la­sre­br­no­priz­na­nje. Summary The­Municipal­ Museum­of­Kamnik­was­founded­ by­the­Kamnik­Municipal­ People’s­Committee­ on­the­ fourth­of­December,­ 1961.­In­2004,­it­was­assigned­ the­role­of­legal­successor­ of­the­Intermunicipal­ Mu­ seum­of­Kamnik,­set­up­by­the­municipality­ of­Kamnik,­ Komenda­and­Trzin.­It­is­the­only­public­institution­ in­ charge­of­the­conservation­ of­historical­artifacts­and­ national­public­service­performed­ in­the­seven­mu­ nicipalities.­ Since­1962,­the­museum­has­managed­ the­Zaprice­castle­complex,­and,­since­1979,­also­the­ facilities­at­the­Main­Square­2­in­Kamnik­­­The­Miha­ Maleš­Gallery.­Occasional­ and­permanent­ exhibitions­ are­organized­ as­a­result­of­professional­ work,­while­ academic­exhibition­catalogues,­ 52­published­in­total,­ reveal­yet­unknown­and­unexplored­ areas­of­our­past­ and­creativity. The­museum­offers­visitors­of­different­age­groups­ and­schools­pedagogical­ and­andragogical­ education­ al­activities­(children’s­ workshops,­ lectures,­guided­ tours,­study­circles)­as­well­as­accompanying­ activities­ which­are­published­ on­our­new­website­(www.muzej­ Kamnik­on.net).­For­the­50th­anniversary­ of­the­mu­ seum,­we­completed­ the­opening­of­the­new­perma­ nent­exhibition­ Odsevi kamniških tisočletij­( Reflecting on Kamnik’s Millennia), displaying­ the­broad­habitat­ of­the­Kamnik­area­from­paleontological­ finds­to­the­ creation­of­the­town­up­to­the­19­century.­For­their­ work,­the­museum­received­the­Municipality­ of­Kam­ nik’s­Silver­Award­Certificate­on­the­28 th­March. Razprava­–­literarna­zgodovina 129Tin ka ra Grilc, prof. zgod. in soc. Gmaj ni ca 104, Ko men da Jo sip Suchy in Kam nik v nje go vih očeh Ob­70­let­ ni­ ci­smr­ ti­ Tem­po­ra­mu­tan­tur­et­nos­mu­ta­mur­in­il­lis­(ča­si­se­ spre­mi­nja­jo­ in­mi­se­spre­mi­nja­mo­ z­nji­mi).­Ta­ko­se­ za­stav­lja­vpra­ša­nje,­ za­kaj­ohra­nja­ti­spo­mi­ne­na­pre­ te­klo.­Jo­sip­Suchy­nam­od­go­var­ja,­ da­je­ob­pi­sa­nju­ Spo mi nov Kriš to fo ve ga Pep čka,­ki­jih­je­v­sa­mo­za­lo­žbi­ iz­dal­le­ta­1928,­še­en­krat­sam­oži­vel,­uži­val­in­obu­ jal­idi­lo­pa­tri­ar­hal­nih­ kam­ni­ških­ dni­pol­pre­te­kle­ do­ be.1­Z­da­naš­nji­mi­ oč­mi­gre­pri­tem­av­to­bi­o­graf­skem­ pi­sa­nju­že­za­pre­te­klo­do­bo­in­hu­do­mu­šne­ spo­mi­ne­ na­mla­do­stne­ do­go­div­šči­ne,­ ki­mi­mo­gre­de­ od­stre­jo,­ ka­ko­je­te­klo­živ­lje­nje­v­na­šem­me­stu­v­se­dem­de­set­ih­ in­osem­de­set­ih­ le­tih­19.­sto­le­tja.­Si­cer­že­sam­Suchy­ v­uvo­du­opo­zar­ja,­da­ne­gre­za­sve­tov­no­po­mem­bne­ zgo­do­vin­ske­ do­god­ke,­ven­dar­je­za­ni­mi­vo­iz­ve­de­ti,­da­ je­Kam­nik­že­ta­krat­imel­v­hi­ši­Ce­rar­je­ve­go­spe­ne­kak­ šno­pri­prav­ljal­ni­co­ za­ljud­sko­šo­lo,­v­ka­te­ro­so­me­šča­ ni­ozi­ro­ma­pur­gar­ji­po­ši­lja­li­svo­je­na­do­bu­dne­ fan­ti­če­ in­de­kli­če. 2­Če­ta­i­sti­fan­ti­či­in­de­kli­či­ni­so­bi­li­pri­dni,­ni­ bi­lo­tre­ba­star­šem­v­bliž­nje­goz­do­ve­ali­zel­ni­ke­na­Ža­ lah­po­pa­li­ce,­da­bi­ma­lo­pri­dne­žem­ iz­pra­ši­li­hla­če,­am­ pak­so­za­vi­li­le­v­tr­go­vi­no­pri­Po­dre­kar­ju­ na­tr­gu,­kjer­ so­pro­da­ja­li­pa­li­ce­po­dva­sol­da. 3­Zdaj,­ko­je­Šut­na­pod­ Ma­lim­gra­dom­sta­ri­del­me­sta,­si­tež­ko­pred­stav­lja­mo,­ da­je­bi­la­de­li­tev­na­me­sto­in­pred­mes­tja­ v­dru­gi­po­lo­ vi­ci­19.­sto­le­tja­še­ta­ko­ži­va­med­ljud­mi.­Ne­le,­da­je­ od­me­sta­pred­mes­tje­ Šut­no­fi­zič­no­lo­če­val­Kla­nec,­ki­ ga­je­dal­1882­zni­ža­ti­zna­me­ni­ti­kam­ni­ški­žu­pan­Maks­ Sa­mec,­tu­di­v­gla­vah­lju­di­je­še­ve­dno­ob­sta­ja­la­loč­ni­ ca.­Jo­sip­Suchy­na­mreč­opi­su­je,­ka­ko­je­nje­go­va­sta­ ra­ma­ti,­sil­no­okro­gla­krč­ma­ri­ca­ go­stil­ne­pri­Kriš­to­fu­s­ Šut­ne,­s­pe­čo­na­gla­vi,­ka­dar­je­sto­pi­la­v­zgor­nje­me­ sto,­no­si­la­s­se­boj­ti­sto­tor­bi­co,­ki­je­ime­la­na­spred­nji­ stra­ni­le­po­iz­ve­zen­okra­sek. 4­To­rej­se­je­za­obisk­ne­kaj­ mi­nut­peš­ho­je­od­da­lje­ne­ga­ me­sta­po­se­bej­ure­di­la.­V­ ča­su­po­pla­ve­no­vic,­ki­nam­jih­po­sre­du­je­jo­ me­di­ji,­je­ tu­di­za­ni­mi­vo­pre­bra­ti,­ka­ko­so­se­vča­sih­ši­ri­le­­no­vi­ce­ ob­gr­me­nju­bo­bna­po­me­stnih­uli­cah,­ko­se­je­raz­le­gal­ glas­me­stne­ga­ bi­ri­ča:­»Se­dá­na­zna­nje­…«5­Se­ve­da­ to­ni­ve­dno­za­do­sti­lo­ra­do­ve­dno­sti­ no­vic­že­ljnih­me­ šča­nov.­Če­je­opol­dne­za­pel­ve­li­ki­zvon­far­ne­cer­kve­ na­Šut­ni,­ki­mu­je­ka­kor­v­di­a­lo­gu­od­go­var­ja­lo­ pri­tr­ka­ va­nje­iz­lin­fran­či­škan­ske­ cer­kve­in­mo­re­bi­ti­še­žal­ske­ cer­kve,­in­je­zvo­nje­nje­tra­ja­lo­sko­raj­pol­ure,­kar­je­bil­ znak,­da­se­je­po­slo­vil­član­kak­šne­ime­nit­ne­kam­ni­ške­ dru­ži­ne,­se­je­že­zbra­la­gru­ča­žensk­pod­far­nim­zvo­ ni­kom­in­ča­ka­la­na­pri­hod­mež­nar­ja,­ da­spo­ro­či­no­vi­ co.­Ob­opi­su­ža­lo­stne­ga­ po­gre­bne­ga­ spre­vo­da­iz­ve­mo­ 1 Spomini Krištofovega Pepčka, Ljubljana 1928, str. 5. 2 Spomini Krištofovega Pepčka, Ljubljana 1928, str. 21. 3 Spomini Krištofovega Pepčka, Ljubljana 1928, str. 15. 4 Spomini Krištofovega Pepčka, Ljubljana 1928, str. 21. 5 Spomini Krištofovega Pepčka, Ljubljana 1928, str. 46.med­dru­gim­tu­di­to,­da­je­imel­Kam­nik­pri­vi­le­gi­ra­ne­ be­ra­če,­ki­so­sta­no­va­li­v­me­stni­ubož­ni­ci,­in­ta­ke,­ki­ni­ so­ime­li­stre­he­nad­gla­vo;­vsi­pa­so­ča­ka­li­pri­vho­du­na­ žal­sko­po­ko­pa­li­šče­ go­spo­da,­ki­je­imel­po­greb­»čez«­in­ so­bi­li­ta­ko­de­lež­ni­maj­hne­mi­lo­šči­ne. 6­Jo­sip­Suchy­be­ ra­čem­in­me­stnim­po­se­bne­žem­ po­sve­ti­ce­lo­po­gla­vje­ in­za­pi­še,­da­so­nu­di­li­me­šča­nom­ obi­lo­raz­ve­dri­la.­ V­ me­stu­je­bi­lo­še­po­se­bej­ve­se­lo­ob­se­jem­skih­ dneh,­ko­ šo­lar­ji­ni­so­ime­li­po­u­ka,­in­ni­ču­dno,­da­so­se­Kriš­to­fov­ Pep­ček­in­nje­go­vi­pri­ja­te­lji­sku­paj­s­svo­ji­mi­do­ma­či­mi­ ži­val­mi­po­me­ri­li­v­cir­ku­ških­ve­šči­nah,­saj­se­je­ob­ta­kih­ pri­lož­no­stih­ v­me­stu­mu­dil­cir­kus.7­Mo­ža­kar­ji­pa­so­se­ ve­da­na­šli­po­se­bne­vr­ste­spro­sti­tev,­ izme­nja­vo­ no­vic­ in­kre­pi­tev­po­li­tič­nih­pre­pri­čanj­ v­šte­vil­nih­me­stnih­krč­ mah.­Suchy­še­po­se­bej­na­va­ja­pri­go­de­iz­go­stil­ne­Pri­ ne­be­škem­ oče­tu,­kjer­so­se­zbi­ja­le­ša­le,­vne­ma­le­bur­ ne­po­li­tič­ne­de­ba­te­in­pri­re­ja­li­go­dov­ni­ški­ »fre­hi«.­»Tam­ se­je­to­či­lo­tu­di­naj­bo­ljše­vi­no­ter­obi­ra­le­naj­bo­ljše­ko­ sti.­Ne­be­ški­oče­je­bil­sta­ra­gr­ča,­pri­sten­Kra­njec,­ki­se­ nik­dar­ni­na­u­čil­nem­šči­ne.­ Pri­njem­so­mo­ra­li­vsi­go­vo­ ri­ti­slo­ven­ski,­ tu­di­go­spod­žu­pan.« 8­Se­ve­da­po­dro­bno­ po­pi­še­tu­di­pri­pet­lja­je­ iz­do­ma­če­go­stil­ne­pri­Kriš­to­fu,­ kjer­je­bi­lo­zbi­ra­li­šče­ja­re­in­pra­ve­me­stne­ter­oko­li­ške­ go­spo­de,­ki­je­lah­ko­oku­ša­la­hi­šno­po­se­bnost­ –­ku­ha­ ne­ra­ke,­ki­so­jih­lo­vi­li­kme­tje­po­tu­nji­ških­po­to­kih. 9­Ob­ ne­de­ljah­in­praz­ni­kih­pa­so­se­kam­ni­ški­me­šča­ni,­ki­ 6 Spomini Krištofovega Pepčka, Ljubljana 1928, str. 62, 63. 7 Spomini Krištofovega Pepčka, Ljubljana 1928, str. 55, 56. 8 Spomini Krištofovega Pepčka, Ljubljana 1928, str. 116. 9 Spomini Krištofovega Pepčka, Ljubljana 1928, str. 43. Jo­ sip­Suchy Razprava­–­literarna­zgodovinaRazprava­–­literarna­zgodovina 130 131so­si­mo­gli­pri­vo­šči­ti­ko­či­jo,­zbi­ra­li­pri­Ko­rel­nu­v­Stra­ njah­ali­pa­na­kam­ni­škem­ Grin­zin­gu­ti­ste­ga­ča­sa,­na­ Vrh­po­lju. 10­Ob­po­pi­su­mla­do­stnih­ spo­mi­nov­ iz­ve­mo­ tu­di,­kak­šni­so­bi­li­dru­žin­ski­odno­si,­vlo­ga­po­sa­mez­ nih­po­slov­zno­traj­dru­žin­sko­go­spo­dar­ske­ sku­pno­sti­ ter­kak­šno­je­bi­lo­ra­zmer­je­med­me­šča­ni­in­oko­li­ški­mi­ kme­ti.­Med­nji­mi­po­se­bno­me­sto­zav­ze­ma­jo­ Pod­gor­ci,­ za­ka­te­re­Suchy­pi­še,­da­so­»po­se­bne­vr­ste­lju­dje,­ki­ ima­jo­svo­je­še­ge­in­na­va­de,­svo­jo­no­šo­in­svo­je­kri­ že­in­te­ža­ve«.­Ta­ko­pod­gor­ski­ mo­ža­kar­ji­ kot­tu­di­pod­ gor­ske­mam­ke­so­bi­li­po­zi­mi­oble­če­ni­v­sli­ko­vi­te­ov­čje­ ko­žu­he­z­vol­no­na­zno­traj,­na­zu­naj­pa­so­bi­li­pre­ši­ti­z­ raz­lič­ni­mi­or­na­men­ti­ v­pi­sa­nih­bar­vah.­»Pod­gor­čan­ ni­ bil­nik­dar­brez­ti­ste­pod­no­sne­faj­fi­ce.­/…/­Klo­buk­je­bil­ ve­dno­črn­s­ši­ro­ki­mi­kraj­ci.­/…/­Klo­buk­je­bil­to­plo­mer­ za­tre­not­no­raz­po­lo­že­nje­ pod­gor­ske­ga­ fan­ta.­/…/­Če­ je­klo­buk­rav­no­se­del­na­gla­vi,­je­to­zna­či­lo,­da­nje­gov­ no­si­lec­skrat­ka­ni­bil­pri­vo­lji.­Na­‘auf’­je­bil­klo­buk­po­ šev­no­vi­seč­na­le­vi­stra­ni;­na­de­sni­stra­ni­po­šev­nag­ njen­pa­je­po­me­nil­‘auf­biks­…­pr­mej­kuš’.«­ Suchy­tu­di­ ne­po­za­bi­ome­ni­ti­kra­so­te­pod­gor­skih­ de­klet 11­in­po­ gu­ma­pod­gor­skih­ fan­tov,­ki­so­pur­gar­ske­ fan­ti­ne­kdaj­ pa­kdaj­spra­vi­li­v­za­dre­go.­Ko­so­Pod­gor­ci­na­cvet­no­ ne­de­ljo­pri­ne­sli­bu­ta­re,­ki­so­se­ga­le­čez­stre­he­pur­gar­ skih­hiš­in­s­tem­spra­vi­li­me­stne­fan­te,­ki­so­si­cer­ime­li­ le­po­okra­še­ne,­ am­pak­ma­njše­bu­ta­re,­v­za­dre­go,­Kriš­ to­fov­Pep­ček­in­pri­ja­te­lji­ni­so­mo­gli­kar­mir­no­gle­da­ti­ te­pre­mo­či­in­so­v­ča­su­pod­gor­ske­ ne­paz­lji­vo­sti­ bu­ta­re­ na­re­za­li. 12­Tak­šnih­z­no­stal­gi­jo­pre­že­tih­zgod­in­pri­god,­ pi­sa­nih­v­sli­ko­vi­tem­ sta­rin­skem­ je­zi­ku,­naj­de­mo­tu­di­ v­dru­gem­po­gla­vju­ Spo mi nov Kriš to fo ve ga Pep čka­še­ ce­lo­vr­sto.­Čr­ti­ce­si­cer­ni­so­av­to­bi­o­graf­ske,­ hu­do­mu­ šno­pa­sli­ka­jo,­ka­ko­so­si­Kam­ni­ča­ni­ in­oko­li­ča­ni­kraj­ ša­li­čas­z­raz­ni­mi­po­te­gav­šči­na­mi.­ Če­prav­so­se­na­ši­ kra­ji­v­zad­njem­sto­le­tju­moč­no­spre­me­ni­li,­ Suchy­ta­ko­ na­zor­no­pred­sta­vi­pri­zo­ri­šče­do­ga­ja­nja,­ da­ga­do­ma­či­ ni­zlah­ka­pre­poz­na­mo.­ Kdo­je­Kriš­ to­ fov­Pep­ ček? Jo­sip­Suchy­je­bil­ro­jen­5.­av­gu­sta­1869­v­Kam­ni­ku,­ kot­iz­da­ja­pri­i­mek,­če­ške­mu­tr­gov­cu­in­go­stil­ni­čar­ju­ Jo­ se­fu­Suchyju­in­ma­te­ri­Ma­ri­ji,­ro­je­ni­Ho­stnik.­Imel­je­še­ dve­mlaj­ši­ses­tri­in­bra­ta. 13­Po­se­bno­vlo­go­pa­je­ime­la­ v­nje­go­vih­otro­ških­le­tih­nje­go­va­ba­bi­ca­po­ma­te­ri­ni­ stra­ni­Ag­nes­Ho­stnik,­krč­ma­ri­ca­ go­stil­ne­Pri­Kriš­to­fu­s­ Šut­ne.­Ma­le­ga­Jo­si­pa­se­je­hi­tro­pri­jel­na­di­mek,­ki­se­ ve­že­na­do­ma­čo­go­stil­no,­in­vsi­so­ga­poz­na­li­kot­Kriš­ to­fo­ve­ga­Pep­čka.­Sta­ra­Kriš­to­fo­va­ ma­ti­je­ma­le­ga­Pep­ čka­bla­go­hot­no­ vzga­ja­la­in­mu­spre­gle­da­la­ mar­si­ka­te­ ro­vra­go­li­jo.­Še­po­tem,­ko­je­po­za­klju­če­ni­ ljud­ski­šo­li­ pri­kam­ni­ških­ fran­či­ška­nih,­ kjer­je­bil­so­šo­lec­An­to­na­ Med­ve­da,­mla­di­Jo­sip­obi­sko­val­ljub­ljan­ske­ šo­le,­ga­je­ sta­ra­ma­mi­ca,­kot­jo­ime­nu­je,­vsak­te­den­obi­ska­la­s­ ko­či­jo­in­ta­ki­dne­vi­so­bi­li­zanj­kot­»pa­ra­diž­na­sve­tu«,­ saj­sta­po­»vro­čem­poz­dra­vu«­ sre­di­fran­či­škan­ske­ga­ mo­sta­za­vi­la­k­Le­fan­tu­na­ime­nit­no­ko­si­lo,­pos­tre­že­no­ s­sre­br­ni­no.­ Za­lo­ge­ve­li­kan­ske­ roč­ne­tor­bi­ce,­ki­jo­je­ 10 Spomini Krištofovega Pepčka, Ljubljana 1928, str. 12. 11 Spomini Krištofovega Pepčka, Ljubljana 1928, str. 88. 12 Spomini Krištofovega Pepčka, Ljubljana 1928, str. 49, 50. 13 Zora Torkar: Čehi in Moravci v Kamniku od leta 1850 do 2. svetovne vojne , diplomska naloga, Ljubljana 1986, str. 154.no­si­la­sta­ra­ma­ma,­pa­so­za­do­šča­le­ še­za­cel­te­den.14 Le­ta­1886­je­sto­pil­na­Tr­sa­tu­v­fran­či­škan­ski­ red.­Del­ gim­na­zij­skih­ let­je­pre­ži­vel­tu­di­v­Go­ri­ci,­na­to­pa­se­je­ od­pra­vil­štu­di­rat­te­o­lo­gi­jo­na­Du­naj.15­Po­iz­sto­pu­iz­ fran­či­škan­ske­ga­ re­da­se­je­vpi­sal­na­du­naj­sko­prav­no­ fa­kul­te­to,­kjer­je­le­ta­1907­ab­sol­vi­ral.­ Že­le­ta­1903­je­ spre­jel­slu­žbo­pri­iz­voz­nem­od­del­ku­du­naj­ske­Zbor­ni­ ce­za­tr­go­vi­no,­in­dus­tri­jo­in­obrt­in­za­ra­di­zna­nja­slo­ van­skih,­ro­man­skih­ in­ori­en­tal­skih­ je­zi­kov­(tur­šči­ne,­ he­brej­šči­ne,­ arab­šči­ne,­ san­skr­ta)­ hi­tro­na­pre­do­val.­ Za­ni­ma­nje­ za­še­dru­ge­ori­en­tal­ske­ je­zi­ke­mu­je­od­pr­lo­ pot­v­kon­zu­lar­no­ slu­žbo.­Kot­kon­zu­lar­ni­ ata­še­je­služ­ bo­val­v­Alek­san­dri­ji,­ Ca­ri­gra­du­in­Te­he­ra­nu,­ več­let­pa­ je­pre­ži­vel­tu­di­v­Bom­ba­ju­in­Ka­i­ru.­Le­ta­1910­se­je­za­ šest­me­se­cev­za­dr­že­val­na­Cej­lo­nu­in­se­v­Kan­di­ju­sez­ na­nil­z­bu­di­stič­nim­ me­ni­hom­nem­ške­na­ro­dno­sti­ Ni­a­ na­ti­lo­ko­in­z­zna­nim­pre­va­jal­cem­ pa­lij­skih­tek­stov­in­ pro­fe­sor­jem­ du­naj­ske­uni­ver­ze­Kar­lom­Eu­ge­nom­Ne­ u­man­nom.­ V­tem­ča­su­se­je­za­čel­Suchy­in­ten­ziv­ne­je­ za­ni­ma­ti­za­bu­di­zem.­Med­le­ti­1913­in­1919­je­bil­za­ po­slen­pri­ko­re­spon­den­čnem­ ura­du­v­Trstu,­vmes­pa­ se­je­mu­dil­tu­di­na­Du­na­ju­in­v­Bruc­ku.­Od­le­ta­1922­ pa­vse­do­upo­ko­ji­tve­ le­ta­1939­je­bil­v­slu­žbi­Tr­bo­velj­ ske­pre­mo­go­ko­pne­ dru­žbe­v­Ljub­lja­ni,­kjer­je­v­sta­ro­sti­ dva­in­se­dem­de­set­ih­let­20.­ja­nu­ar­ja­1941­umrl. 16 14 Spomini Krištofovega Pepčka, Ljubljana 1928, str. 83, 84. 15 Alfonz Gspan: Slovenski biografski leksikon 11, SAZU, Lju- bljana 1971, str. 541. 16 Zmago Šmitek: Klic daljnih svetov, Založba Borec, Ljubljana 1986, str. 166.Ljub­ ljan­ ski­ti­ pi Suchy­je­pi­sal­fe­ljto­ne,­hu­mo­re­ske,­ po­to­pi­se,­me­ mo­a­re,­ki­jih­je­ob­jav­ljal­v­raz­lič­nih­ča­sni­kih­in­re­vi­jah.­ Z­is­kri­vos­tjo,­ ki­jo­naj­de­mo­v­Spo mi nih Kriš to fo ve ga Pep čka,­je­tu­di­v­Ljub ljan skih ti pih ­po­sre­če­no­ por­tre­ti­ ral­ljub­ljan­ske­ pos­tre­ščke,­ ko­fe­ta­ri­ce,­ pi­jan­čke,­pe­ri­ce­ in­dru­ge­za­ni­mi­ve­ljub­ljan­ske­ obra­ze.­Iz­ve­mo­pre­cej­ drob­cev­iz­živ­lje­nja­v­slo­ven­ski­me­tro­po­li,­ ki­so­ji­ta­krat­ za­ra­di­zgle­do­va­nja­ po­Pa­ri­zu­pri­de­va­li­ča­stni­pri­i­mek­ »Kle­in­Pa­ris«.17­To­so­bi­li­ča­si,­ko­so­se­Ljub­ljan­ča­ni­ sha­ja­li­pred­glav­no­poš­to, 18­mi­los­tlji­ve­ pa­so­sre­ba­le­ v­Švi­ca­ri­ji­be­lo­ka­vi­co­v­lon­če­nih­rja­vih­po­so­di­cah­ tu­di­ po­tri­ure­sku­paj­in­ob­tem­hi­tro­obra­ča­le­ro­ke­in­je­zik.­ Za­Ljub­ljan­čan­ke­ Suchy­sploh­za­pi­še,­da­so­»pa­sma­ za­se.­/…/­Ljub­ljan­čan­ka­ si­cer­ni­ma­ra­fin­men­ta­ Pa­ri­ žank,­ni­ma­og­nja­Špa­njolk­in­Ita­li­jank,­ ni­ti­or­jaš­tva­ se­ ver­jan­ke,­brez­skr­bnost­ Nem­ke­ali­odlič­nost­Bri­tan­ke­ji­ je­ne­poz­na­na.­ Ona­je­eno­stav­no­ Ljub­ljan­čan­ka.­ Tu­di­ no­če­več­bi­ti.­Ze­lo­je­po­no­sna­na­to­ljub­ljan­čan­stvo,­ ka­kor­na­Ljub­lja­no­kot­ta­ko.­Le­ma­lok­daj­ču­ti­po­tre­ bo,­pre­i­ti­pre­ko­te­ga­okvi­ra,­iz­če­sar­iz­vi­ra­za­ni­mi­vo­ sta­ti­stič­no­ do­ka­za­no­dej­stvo,­da­izmed­vse­ga­žen­stva­ Ljub­ljan­čan­ka­ naj­manj­po­tu­je­po­sve­tu.­Fa­na­tič­no­ so­ na­klo­nje­ne­ me­stu­ob­Ljub­lja­ni­ci­ in­stra­šno­se­vzne­mi­ ri­jo,­če­jim­kdo­ne­pov­šeč­no­ kri­ti­zi­ra­Ljub­lja­no.­Ljub­ljan­ čan­ka­je,­kar­po­tr­ju­je­iz­kus­tvo,­po­vr­šna,­v­splo­šnem­le­ pov­preč­no­ izo­bra­že­na.­ Go­to­vo­pa­je,­da,­če­se­po­sve­ti­ vi­šji­izo­braz­bi,­v­njej­na­pre­du­je.­ Hva­li­jo­na­mreč­na­njej­ hi­tro­do­um­lji­vost,­ pri­ro­je­ni­um,­odre­za­vost,­ go­to­vost­v­ po­go­di­tvi­sod­be­in­zdra­vo­pri­ro­je­no­lo­gič­nost.­/…/­S­ svo­jim­do­brim­sr­cem,­svo­jim­šar­mom,­na­či­nom­ho­je,­ se­de­nja­in­go­vor­je­nja­ si­vse­pov­sod­ pri­svo­ju­je­sim­pa­ti­ je.«­Po­leg­vseh­vr­lin­in­po­manj­klji­vo­sti­ Ljub­ljan­čan­ke­ do­da­tu­di­to,­da­ni­ma­šče­val­na­ in­da­»prav­ca­te­pri­stne­ Ljub­ljan­čan­ke­ ne­po­za­biš­zle­pa.­In­ne­bo­se­ti­do­pa­dla­ no­be­na­dru­ga­…«19­Na­zor­no­opi­še­tu­di­sre­če­va­nje­ po­ ljub­ljan­skih­ go­stil­nah­in­me­stnih­tr­gih,­kjer­so­po­go­vo­ ri­te­kli­v­za­ni­mi­vi­me­ša­ni­ci­slo­ven­šči­ne­ in­nem­šči­ne­ prak­tič­no­v­eni­sa­pi.­Ne­izog­ne­se­ni­ti­opi­so­va­nju­ stisk­ ma­lih­lju­di­in­za­bav­Ljub­ljan­ča­nov­raz­lič­nih­sta­nov.­­­­­ Šir­ ni­svet­in­bu­ di­ zem Suchy­pa­ni­opi­so­val­do­ga­ja­nja­ le­v­do­ma­čih­lo­gih.­ Le­ta­1924­je­v­Ju tru­pod­na­slo­vom­Po­pot­ni­Aha­sver­ ob­ja­vil­svo­je­vti­se­s­po­ti­po­Ita­li­ji.­V­ča­su,­ko­se­je­bo­re­ ma­lo­po­to­va­lo,­je­pre­po­to­val­ sko­raj­ves­Bliž­nji­vzhod,­ Per­zi­jo­in­In­di­jo. 20­Svo­jo­plov­bo­sko­zi­Su­e­ški­pre­kop­ v­Bom­baj,­da­ljne­prav­ljič­ne­kra­je,­utrip­živ­lje­nja­in­na­ va­de­lju­di­v­In­di­ji­in­na­Cej­lo­nu­opi­še­v­knji­gi­Bež ne sli ke iz In di je,­ki­jo­je­iz­dal­le­ta­1934.­Še­po­se­bej­do­ bro­bral­cu­pri­bli­ža­mul­ti­re­li­gi­oz­ni­ svet­ta­krat­tri­sto­pet­ najst­mi­li­jon­ske­ In­di­je­z­vse­mi­z­re­li­gi­oz­nim­ obre­djem­ po­ve­za­ni­mi­ na­va­da­mi­ (ko­pa­nje­hin­duj­cev,­ obre­di­ob­ 17 Ljubljanski tipi: satirično psihološki obrazi, Ljubljana 1924, str. 7. 18 Ljubljanski tipi: satirično psihološki obrazi , Ljubljana 1924, str. 111. 19 Ljubljanski tipi: satirično psihološki obrazi, Ljubljana 1924, str. 35, 36. 20 Alfonz Gspan: Slovenski biografski leksikon 11, SAZU, Lju- bljana 1971, str. 541.smr­ti­par­sov,­na­va­de­sik­hov,­pro­ce­si­je­v­čast­raz­lič­nim­ hin­duj­skim­ bo­go­vom,­živ­lje­nje­ju­dov­skih­in­mu­sli­man­ skih­sku­pno­sti­ v­In­di­ji­…).­Bral­cem,­ki­so­le­ma­lo­krat­ od­ha­ja­li­v­tu­je­kra­je,­je­mo­ral­ob­bra­nju­o­ne­var­no­sti­ tam­kaj­šne­ga­ ži­val­stva,­le­po­ti­in­or­ja­ško­sti­ ras­tlin­stva­ in­si­jaj­no­sti­sve­tišč­za­sta­ja­ti­dih. 21 Sad­Suchyjevega­ in­tu­di­splo­šne­ga­ za­ni­ma­nja­ za­ bu­di­zem­v­pr­vih­de­set­le­tjih­ 20.­sto­le­tja­sta­bi­li­knji­ ži­ca­ Uvod v bud dhi zem­in­knji­ga­ Sta ro in dij ske ba sni, baj ke in prav lji ce.­V­pred­go­vo­ru­ Uvo da v bud dhi zem­je­ dal­tu­di­na­pot­ke­za­pra­vil­no­iz­go­var­ja­nje­ san­skrt­skih­ be­sed.­Knji­ga­je­raz­de­lje­na­ na­dve­po­gla­vji:­v­pr­vem­ so­ori­sa­ne­ge­o­graf­ske­ zna­čil­no­sti­ in­dij­ske­pod­ce­li­ne,­ po­tek­na­se­lje­va­nja­ arij­cev,­nji­ho­ve­ver­ske­pred­sta­ve,­ gr­ški­in­per­zij­ski­vpli­vi­na­in­dij­sko­fi­lo­zo­fi­jo,­dru­žbe­ne­ in­po­li­tič­ne­ra­zme­re­v­se­ver­ni­In­di­ji­v­6.­st.­pr.­Kr.,­ko­ je­ži­vel­Bu­da.­V­dru­gem­po­gla­vju­pa­naj­de­mo­Bu­dov­ živ­lje­nje­pis,­ bu­di­stič­ne­ na­u­ke,­raz­voj­bu­di­zma­po­Bu­ do­vi­smr­ti­do­ča­sa­vla­dar­ja­Ašo­ke­in­opis­raz­šir­je­nja­ bu­di­zma­čez­me­je­In­di­je.­K­te­mu­je­do­dal­še­ča­sov­no­ raz­pre­del­ni­co. 22 V­knji­gi­ Sta roin dij ske ba sni, baj ke in prav lji ce­(Jā­ ta­ka)­pa­je­Suchy­za­pi­sal­pri­go­de­iz­prej­šnjih­živ­ljenj­ Bu­de.­Jātaka­je­na­mreč­na­slov­v­pa­li­na­re­čju­ sve­te­ga­ sta­ro­in­dij­ske­ga­ je­zi­ka­san­skr­ta­spi­sa­nih­prav­ljic,­po­ me­ni­pa­več­roj­stev.­Od­pri­bliž­no­pet­sto­se­dem­de­set­ih­ zgodb­o­prej­šnjih­Bu­do­vih­živ­lje­njih­jih­je­iz­bral­de­set­ z­na­me­nom,­ da­bi­šir­ša­jav­nost­spoz­na­la­poj­mo­va­nja­ arij­skih­In­dij­cev.­V­uvo­du­v­knji­go­je­do­dal­be­se­de,­ ki­jih­je­pri­pi­sal­Bu­di:­»Učil­sem­re­sni­co,­ki­je­do­bra­v­ za­čet­ku,­do­bra­v­sre­di­in­do­bra­na­kon­cu;­kra­sna­je­ po­svo­jem­du­hu­in­kra­sna­po­čr­kah.­To­da­nav­zlic­nje­ eno­stav­no­sti­ je­mno­go­lju­di­ne­mo­re­ra­zu­me­ti.­Mo­ram­ go­vo­ri­ti­ljud­stvu­v­nje­go­vem­je­zi­ku;­svo­je­mi­sli­mo­ram­ pri­la­go­di­ti­ nje­go­vim­mi­slim.­Lju­dje­so­ka­kor­otro­ci­in­ ra­di­po­slu­ša­jo­ pri­po­ved­ke.­ Ho­čem­jim­za­to­pri­po­ve­ do­va­ti­prav­lji­ce,­da­jim­la­žje­raz­lo­žim­le­po­to­Dhar­ma­ (re­sni­ca,­na­uk).­Če­re­sni­ce­ne­mo­re­jo­ume­ti­s­poj­mov­ ni­mi­do­ka­zo­va­nji,­ s­ka­te­ri­mi­sem­jo­jaz­do­se­gel,­te­daj­ naj­se­je­pri­u­če,­če­sem­jim­jo­raz­lo­žil­s­pri­spo­do­ba­ 21 Bežne slike iz Indije, Ljubljana 1934. 22 Zmago Šmitek: Klic daljnih svetov, Založba Borec, Ljubljana 1986, str. 166, 167. Krištofova­mamaKrotilci­kač Razprava­–­literarna­zgodovina 132mi.« 23­Po­se­ben­pri­spe­vek­ so­v­opom­bah­ na­kon­cu­ knji­ge­raz­lo­že­ni­ne­ka­te­ri­in­dij­ski­iz­ra­zi­in­krat­ka­na­vo­ di­la­za­iz­go­vor­ja­vo­ in­dij­skih­imen.­Dru­go­iz­da­jo­ Sta ro­ in dij skih ba sni ­je­Suchy­do­pol­nil­z­no­vi­mi­pri­red­ba­mi­ iz­fran­co­šči­ne,­ ta­ko­da­ob­se­ga­se­dem­in­dvaj­set­ zgodb. Knji­gi­ Uvod v bud dhi zem­ in­nje­go­ve­ Sta ro in dij ske ba sni, baj ke in prav lji ce­sta­bi­li­v­slo­ven­ski­jav­no­sti,­ po­se­bno­v­kul­tur­ni­ških­ in­ver­skih­kro­gih,­spre­je­ti­z­ve­ li­ko­po­zor­nos­tjo.­ Dvig­ni­li­sta­tu­di­pre­cej­pra­hu­in­sod­ be­oce­nje­val­cev­ so­si­bi­le­skraj­no­nas­prot­ne.­ Ka­to­li­ški­ kri­ti­ki­so­Suchyja­ob­dol­ži­li,­da­»ho­če­mo­der­ni­za­pad­ in­ kr­šče­ne­Slo­ven­ce­snu­bit­za­te­me­ljni­na­uk­sta­ro­in­dij­ ske­ga­mi­sle­ca­Bud­dhe«,­oči­ta­li­pa­so­mu­tu­di­ne­si­ste­ ma­tič­nost­ in­di­le­tan­ti­zem­ pri­pri­ka­zu­Bu­do­vih­na­u­kov.­ Mo­ti­lo­jih­je­tu­di,­da­ni­na­va­jal­no­be­nih­vi­rov­in­da­bral­ cev­ni­vna­prej­opo­zo­ril,­da­je­»nuj­na­po­sle­di­ca­Bu­do­vih­ pre­mis­odre­ve­ne­lost­ in­ab­struz­na,­ živ­lje­nju­so­vraž­na,­ ne­plo­dna­kon­tem­pla­ci­ja«.­ Oce­nje­va­li­ so,­da­je­Uvod v bud dhi zem­ brez­vsa­ke­znan­stve­ne­ vre­dno­sti,­ Sta ro in­ dij ske ba sni, baj ke in prav lji ce­pa­ne­o­ku­sne­ ta­ko­po­ vse­bi­ni­kot­tu­di­po­opre­mi.­Po­dru­gi­stra­ni­pa­je­le­ta­ 1921­so­ci­a­li­stič­no­ ori­en­ti­ra­na­ re­vi­ja­ Kres­po­hva­li­la­ Suchyjevo­ de­lo,­saj­je­knji­ži­ca­iz­šla­že­v­dru­gi­iz­da­ji,­in­ opo­zo­ri­la­na­njo­pred­vsem­ de­lav­stvo,­ češ­da­»je­po­tre­ bno,­da­se­tu­di­mi­slo­ven­ski­pro­le­tar­ci­ma­lo­po­ba­vi­mo­ z­vpra­ša­nji,­ki­si­jih­je­pro­le­ta­ri­at­ po­dru­gih­de­že­lah­že­ dav­no­osvo­jil«.­ V­istem­let­ni­ku­ Kre sa­je­Suchy­ob­ja­vil­pod­na­slo­vom­ Mi­sle­ci­so­ci­a­li­zma­ čla­nek­o­Bu­di,­v­ka­te­rem­je­iz­po­sta­ vil,­da­je­Bu­da­po­sta­vil­v­sre­di­šče­svo­je­ga­na­u­ka­mo­ ral­no­in­či­sto­živ­lje­nje,­ki­je­»te­melj­so­ci­a­li­zmu«.­ Še­po­ se­bej­po­u­da­ri­za­vra­ča­nje­ si­ste­ma­kast,­na­uk­o­so­ci­al­ni­ ena­ko­sti­vse­ga­člo­veš­tva,­ki­je­bil­re­sni­čen­v­sku­pno­sti­ bu­di­stič­nih­ me­ni­hov,­in­Bu­do­vo­ne­se­bič­no­ lju­be­zen­do­ vseh­bi­tij.­Suchy­je­za­pi­sal,­da­na­me­ra­va­ svo­je­pi­sa­ telj­sko­de­lo­o­bu­di­zmu­še­na­da­lje­va­ti,­ ven­dar­nje­go­vih­ po­se­bej­ob­jav­lje­nih­ del­s­to­vr­stno­te­ma­ti­ko­ni­ma­mo. 24 O­de­lo­va­nju­bu­di­stič­ne­ sku­pno­sti­v­Kra­lje­vi­ni­Ju­go­sla­ vi­ji­je­za­ni­miv­še­čla­nek­Na­obi­sku­pri­bu­di­stih,­ki­ga­ je­v­tri­de­set­ih­le­tih­ob­ja­vil­v­Ju tru.­V­njem­na­svoj­sli­ko­ vi­ti­na­čin­opi­su­je­svoj­obisk­v­kal­mi­škem­ bu­di­stič­nem­ tem­plju­pri­Sta­rem­Djer­mu­v­Be­o­gra­du.­ Po­ok­to­br­ski­ 23 Staroindijske basni, bajke in pravljice (Jātaka), Svoboda, Ljubljana 1921, str. 3, 4. 24 Zmago Šmitek: Klic daljnih svetov, Založba Borec, Ljubljana 1986, str. 168, 169.re­vo­lu­ci­ji­se­je­v­Sr­bi­jo­za­te­klo­več­bu­di­stov­iz­car­ske­ Ru­si­je,­saj­jim­je­no­va­oblast­po­žga­la­hi­še­in­uni­či­la­ pa­go­do.­V­Be­o­gra­du,­ kjer­je­bi­lo­ta­krat­edi­no­to­vr­stno­ sve­ti­šče­v­za­ho­dnem­ de­lu­Evro­pe,­je­sku­pnost­šte­la­ okrog­tri­sto­čla­nov,­ne­kaj­pa­jih­je­bi­lo­tu­di­v­oko­li­ci­ Pan­če­va­in­Gor­nje­ga­Mi­la­nov­ca.­ Za­pa­go­do­so­skr­be­li­ tri­je­sve­če­ni­ki,­ ki­so­Suchyja­le­po­spre­je­li­in­mu­po­ve­ da­li,­ka­ko­ži­vi­nji­ho­va­ver­ska­sku­pnost­in­da­se­nje­ni­ čla­ni­ve­či­no­ma­pre­živ­lja­jo­ s­pre­voz­niš­tvom,­ z­de­lom­v­ to­var­ni­in­po­lje­del­stvom. 25 Jo­sip­Suchy­je­kot­po­li­glot­tu­di­pre­va­jal­(npr.­Živ lje­ nje Je zu sa Kri sta­av­tor­ja­Er­ne­sta­Re­na­na).­Pr­vi­je­pre­ ve­del­v­slo­ven­šči­no­ ce­lot­no­Ho­ra­če­vo­de­lo,­ven­dar­je­ nje­gov­pre­vod­oz­na­čen­kot­ne­do­volj­ka­ko­vo­sten. 26 Vse­ka­kor­je­Jo­sip­Suchy­za­ni­miv­tip,­če­upo­ra­bim­ iz­raz,­ki­ga­je­tu­di­sam­upo­rab­ljal­ pri­opi­so­va­nju­ raz­ lič­nih­oseb.­Že­od­otroš­tva­da­lje­je­spre­je­mal­ va­se­po­ do­be­raz­lič­nih­do­god­kov,­ ki­jih­je­uspel­ta­ko­sli­ko­vi­to­ po­de­li­ti­s­svo­ji­mi­bral­ci.­Pa­naj­gre­za­spo­mi­ne­iz­pa­tri­ ar­hal­ne­ga­ ro­dne­ga­me­sta,­ma­lo­ve­čje­be­le­Ljub­lja­ne­ ali­pa­da­ljnih­de­žel,­ki­jih­je­pre­po­to­val.­ Si­cer­je­nje­gov­ stil­pi­sa­nja­pre­cej­lah­ko­ten,­am­pak­ne­ma­lo­krat­ po­skr­ bi­z­lan­si­ra­njem­ po­dro­bno­sti,­ ki­osve­tli­jo­do­lo­čen­čas­ ali­pro­stor­in­po­ma­ga­jo­ pri­re­kon­struk­ci­ji­ do­ga­ja­nja­ in­ vre­dno­te­nja­ v­pre­te­klo­sti.­ Po­se­ben­pri­spe­vek­je­dal­ta­ kam­ni­ški­ro­jak­že­pred­sto­le­ti­sez­na­nja­nju­ slo­ven­ske­ jav­no­sti­z­bu­di­zmom­ in­nje­go­ve­mu­ po­zi­tiv­ne­mu­ vre­ dno­te­nju.­Vse­ka­kor­ne­sme­uto­ni­ti­v­po­za­bo.­Pre­pri­ ča­na­pa­sem­tu­di,­da­bi­se­mlaj­še­ge­ne­ra­ci­je­ Kam­ni­ ča­nov­za­ba­va­le­ob­pre­bi­ra­nju­ Spo mi nov Kriš to fo ve ga Pep čka­in­le­upa­mo­lah­ko,­da­v­bliž­nji­pri­ho­dno­sti­ do­ bi­mo­po­na­tis­knji­ge,­ki­je­do­sto­pna­le­v­red­kih­iz­vo­dih.­ Summary This­article­attempts­to­highlight­the­literary­lega­ cies­of­Joseph­Suchy,­who­was­born­on­the­fifth­of­Au­ gust,­1869­in­Kamnik.­Suchy­wrote­feuilletons,­ humo­ rous­sketches,­travelogues­ and­memoirs,­which­were­ published­ in­different­newspapers­ and­magazines.­ In­the­field­of­writing,­literary­portraits­of­life­in­Lju­ bljana­are­prominent,­ gathered­in­the­work­ Ljubljanski tipi (Ljubljana Types),­ the­happenings­ in­his­home­ town­in­the­second­half­of­the­19th­century­were­de­ scribed­humo­rously­ in­his­collection­of­short­stories,­ entitled­Spomini Krištofovega Pepčka.­As­a­diplomat,­ he­tra­velled­a­great­deal,­describing­ his­impressions­ in­Bežne slike iz Indije (Brief Images of India) and Po­ potni Aha sver (Ahasuerus the Traveler).­ Suchy­was­ among­the­first­Slovenes­to­write­about­Buddhism­ in­the­booklets­entitled­ Uvod v buddhizem (An Intro­ duction to Buddhism)­ and­ Staroindijske basni, bajke in pravljice (Ancient Indian Fables, Myths and Fairy Tales).­He­also­dealt­with­translating. 25 Na obisku pri budistih, Jutro 24. 7. 1932. 26 Alfonz Gspan: Slovenski biografski leksikon 11, SAZU, Ljub- ljana 1971, str. 542. Romarji­na­obali­Gange Razprava­–­jezikoslovje 133Ivan ka Uča kar, prof. Šol ska 5, Kam nik Pe ro vo, pe rov ski, Pe rov ljan (Pe rov čan, Pe ro vec) … V­pre­te­klem­ le­tu­je­»pred­mes­tje«­ Kam­ni­ka­Pe­ro­vo­ praz­no­va­lo­ 770.­oblet­ni­co­pr­ve­pi­sne­omem­be­kra­ja.­ V­vr­tin­cu­do­god­kov­se­je­19.­no­vem­bra­ 2011­od­vr­tel­ tu­di­sim­po­zij­Pe­ro­vo­–­v­pro­sto­ru­in­ča­su,­ki­je­spod­bu­ dil­na­sta­nek­te­ga­za­pi­sa.­V­va­bi­lu­k­so­de­lo­va­nju­ je­bil­ opre­de­ljen­ kot­raz­go­vor­o­Pe­rov­lja­nih,­ Pe­rov­ča­nih,­ Pe­ rov­cih­v­slo­ve­ni­stič­ni­ ma­ni­ri,­ven­dar­naj­se­ne­bi­izog­nil­ ča­sov­no­pro­stor­skim­ pa­ra­me­trom­ Pe­ro­ve­ga.­Naj­prej­je­ pred­stav­lje­na­ raz­šir­je­nost­ kra­jev­ne­ga­ ime­na­v­Slo­ve­ ni­ji­in­šir­šem­evrop­skem­ pro­sto­ru,­sle­di­eti­mo­lo­ška­ raz­la­ga­kra­jev­ne­ga­ ime­na.­Na­da­lju­jem­ s­pred­sta­vi­tvi­jo­ po­i­me­no­va­nja­ pre­bi­val­cev­ –­sta­nov­ni­ški­mi­ ime­ni.­Ob­ je­zi­ko­slov­ni­ raz­la­gi­o­kra­jev­nih­in­sta­nov­ni­ških­ ime­nih­ in­nji­ho­vem­za­pi­so­va­nju­ pred­sta­vim­ pro­ces­nor­mi­ra­ nja­po­i­me­no­va­nja­ od­le­ta­1962­do­2001,­ko­je­»do­vo­ lje­na«­ena­sa­ma­kon­čni­ca­ ­čan,­dru­ge­so­oz­na­če­ne­kot­ lo­kal­ne­in­nek­njiž­ne.­ Bo­ži­va­ra­ba,­ki­je­no­sil­ka­iden­ti­ te­te,­ob­sta­la?­ 1­­V­Slo­ ve­ ni­ ji­je­več­kra­ jev­z­ime­ nom­­ ­Pe­ rô­ vo,­prav­ta­ ko­se­ime­v­eni­od ­različic­–­Pe­ ro­ vo,­Pe­ rau,­ Перово­–­po­ ja­ vi­ ­v­Av­ stri­ ji,­Nem­ či­ ji,­Rusiji,­ ­Ukra­ ji­ ni­in­Ma­ ke­ do­ ni­ ji. V­Slo­ ve­ ni­ ji­je­več­kra­ jev­z­ime­ nom­Pe­ rô­ vo V­Slo­ve­ni­ji­je­okrog­6000­sa­mo­stoj­nih­ na­se­lij,­ki­so­ po­i­me­no­va­na­ s­3360­raz­lič­ni­mi­kra­jev­ni­mi­ ime­ni,­to­rej­ se­ena­ko­ime­upo­rab­lja­za­več­kra­jev.­Je­po­i­me­no­va­ nje­Pe­ro­vo­kaj­po­se­bne­ga?­ Se­še­kak­šen­kraj­v­Slo­ ve­ni­ji­ime­nu­je­ta­ko?­Za­ono­ma­sti­ko­ po­mem­ben­ Atlas Slo ve ni je­ima­med­50.000­kra­jev­ni­mi­ ime­ni­3­za­pi­se­ za­Pe­ro­vo:­Pe­ro­vo­kot­me­stni­pre­del­(Kam­nik),­na­se­lje­ pri­Sv.­Gre­gor­ju­(Ri­bni­ca),­za­se­lek­pri­Gro­su­plju­in­1­za­ pis­Pe­ro­vo­se­lo­(za­se­lek­pri­Le­sko­vi­ci­pri­Šmar­tnem).­ Splet­na­iskal­ni­ka­Naj­di.si­in­Go­o­gle­za­sel­ka­Pe­ro­vo­se­ lo­ne­po­ka­že­ta­več,­naj­den­pa­je­1­kraj­Pe­ro­vo­(1316­ Or­tnek)­in­3­uli­ce­Pe­ro­vo­–­1316­Or­tnek,­1241­Kam­nik­ in­1290­Gro­su­plje. Ge­o­det­ska­ upra­va­RS­vo­di­dva­re­gis­tra,­po­ve­za­na­ z­zem­lje­pi­sni­mi­ ime­ni:­re­gi­ster­zem­lje­pi­snih­ imen­in­ re­gi­ster­pro­stor­skih­ enot,­do­sto­pna­tu­di­na­sple­tu. 1­V­ Re gis tru zem lje pi snih imen 2­je­Pe­ro­vo­za­pi­sa­no­kot:­ Pe­ro­vo­–­del­me­sta,­me­stna­če­trt;­Pe­ro­vo­–­na­se­lje,­ me­sto;­Pe­ro­vo­se­lo­–­za­se­lek,­del­na­se­lja;­Spod­nje­ Pe­ro­vo­–­del­me­sta,­me­stna­če­trt;­Zgor­nje­Pe­ro­vo­–­ del­me­sta,­me­stna­če­trt.­V­Re gis tru pro stor skih enot (RPE) 3­pa­se­ime­Pe­ro­vo­po­ja­vi­kot:­1­na­se­lje­(v­ob­či­ni­ 1 http://e-prostor.gov.si/. 2 http://e-prostor.gov.si/index.php?id=695. 3 Register prostorskih enot (RPE) je digitalna grafično-opisna baza osnovnih prostorskih enot Slovenije in je v pristojnosti Ri­bni­ca)­in­2­uli­ci­(v­na­se­ljih­Gro­su­plje­in­Kam­nik).­Po­ po­dat­kih­Sta­ti­stič­ne­ga­ ura­da­RS­pa­so­v­Slo­ve­ni­ji­3­ uli­ce­z­ime­nom­Pe­ro­vo:­Pe­ro­vo­v­Gro­su­pljem­ ima­82­ hi­šnih­šte­vilk,­Pe­ro­vo­v­Kam­ni­ku­60­in­Pe­ro­vo­pri­Ri­ bni­ci­5. Naj­prej­ne­kaj­be­sed­o­naj­ma­njšem­ na­se­lju,­za­sel­ku­ Pe­ ro­ vo­pri­Ri­ bni­ ci.­Le­ži­za­ho­dno­od­va­si­Sv.­Gre­gor­v­ ob­či­ni­Ri­bni­ca­na­Do­lenj­skem.­ Kraj­ni­ma­za­pi­sov­pred­ l.­1500,­fran­ci­scej­ski­ ka­ta­ster­ga­le­ta­1823­za­pi­še­kot­ Pe ro vo­(k.­o.­Sv.­Gre­gor). Gro­ su­ pelj­ sko­ Pe­ ro­ vo­ima­po­sta­ti­stič­nih­ po­dat­kih­ naj­več­pre­bi­val­cev,­ saj­ima­82­hi­šnih­šte­vilk.­Pr­vi­za­pis­ 1383 Pe ra,­1490­Peraw .­Del­Gro­su­plje­ga­od­1971. 4 V­Kam­ ni­ ku­je­se­da­nji­po­lo­žaj­bolj­za­ple­ten.­Tu­sta­ uli­ ca­Pe­ ro­ vo­s­60­hi­šni­mi­šte­vil­ka­mi­ v­kra­jev­ni­skup­ no­sti­No­vi­trg­(na­le­vem­bre­gu­Kam­ni­ške­ Bi­sti­ce),­kjer­ je­tu­di­gra­šči­na­Zgor­nje­Pe­ro­vo,­in­Kra­ jev­ na­ sku­ pnost­ Pe ­ro­vo­(na­de­snem­bre­gu­Kam­ni­ške­ Bi­sri­ce),­v­ka­te­ri­ ži­vi­2916­pre­bi­val­cev­ in­je­na­sta­la­iz­de­lov­treh­nek­da­ njih­sa­mo­stoj­nih­ na­se­lij:­Pe­ro­ve­ga,­ Za­pric­in­Ba­kov­ni­ ka.5­Kam­ni­ško­ Pe ­rô ­vo­(na­Pe­ro­vem,­pe­rov­ski,­Pe­rov­ lja­ni­ali­Pe­rov­ča­ni)­ je­pr­vič­iz­pri­ča­no­1241­kot­Pe rau.­ Do­uprav­ne­raz­de­li­tve­le­ta­1934­sa­mo­stoj­no­ na­se­lje­ oz.­kme­tij­sko,­in­dus­trij­sko­in­de­lav­sko­pred­mes­tje. GU RS in Statističnega urada RS. Je edini vir z uradno potrjenimi zemljepisnimi imeni. Podatki se dopolnjujejo sproti in obvezno po zakonu. 4 »Perovo je od leta 1972 del naselja Grosuplje, čeprav takrat ni nihče vprašal, ali si to res želimo. Domorodci se imamo še vedno za vaščane, čeprav smo tehnično meščani. Videti je, da je v tistem času beden zaselek Grosuplje potreboval večje število prebivalcev in so politično priključili Jerovo vas in Perovo,« so zapisali na svoji spletni strani prebivalci. »V letu 2010 smo zabeležili napad na našo suverenost za mostom čez avtocesto. Odstranili so napis PEROVO, vendar so ga neradi spet namestili.« (https://sites.google.com/site/perovosi/vaska-skupnost-perovo-pri-grosuplju/kdu-sma-in-kej-sma). 5 Perovske enačbe ali razjasnitev nejasnega, Perovski list, 2010 1/1. Pe­ ro­ vo­ v­Slo­ ve­ ni­ ji.­ Vir:­http://www.stat.si/KrajevnaImena/ default.asp?txtIme=PEROVO&selNacin=celo&selTip=ulice&cmd=++Poi%9A%E8i. Razprava­–­jezikoslovjeRazprava­–­jezikoslovje 134 135pre­pri­člji­vo­ iz­va­jal­ime­va­si­ Pé ra va­pri­Be­lja­ku­(kra­ jev­no­po­go­vor­no­ tu­di­ Pé ro va,­naj­sta­rej­ši­ za­pis­1212­ Perowe,­1233­ apud san ctum Pet rum­ –­miš­lje­na­je­vas­ Pe ra va)­iz­slo­ven­ske­ga­ pri­dev­ni­ka­ pi rav, pe rav­ 'tr­hel'.7 V­Nem­ či­ ji­nam­Go­o­gle­od­kri­je­za­se­lek­Pe­ rau­bli­zu­ Wildsteiga,­15­km­se­ver­no­od­Obe­ram­mer­ga­ua. V­Ru­ ski­fe­ de­ ra­ ci­ ji,­ naj­ve­čji­dr­ža­vi­na­sve­tu,­ki­je­raz­ de­lje­na­na­re­pu­bli­ke­in­po­kra­ji­ne­(obla­sti),­je­naj­bolj­ znan­kraj­Pe ­ro­vo­v­zvez­nem­me­stu­Mos­ kva.­Wikipedi­ ja­nam­po­nu­di­še­tri­kra­je­v­raz­lič­nih­okra­jih:­za­ho­dno­ od­Sankt­Pet­er­bur­ga,­ sko­raj­na­me­ji­s­Fin­sko;­v­po­kra­ ji­ni­Vla­di­mirsk,­ 200­km­vzho­dno­od­Mos­kve­in­v­po­ kra­ji­ni­Ja­ro­sla­velj,­ 350­km­se­ver­no­od­Mos­kve.­Pe­ro­vo­ se­ime­nu­je­tu­di­na­ro­dni­park­ob­Je­ni­se­ju­v­osred­nji­ Si­bi­ri­ji,­bli­zu­va­si­Su­šen­ska­ja,­v­po­kra­ji­ni­Kra­sno­jarsk.­ Vas­Pe ­ro­vo 8­(Перово)­po­sta­ne­me­sto­1925.­le­ta.­ Od­1960­del­Mos­ kve,­okro­žje­z­ze­lo­zna­no­me­troj­sko­ po­sta­jo­(zgra­je­no­1979)­in­le­pim­par­kom,­po­mem­bno­ že­lez­ni­ško­ kri­ži­šče.­V­19.­sto­le­tju­so­bi­li­la­stni­ki­va­si­ ple­mi­či­Ra­zu­mov­ski­ –­Pe­rov­ski,­vi­so­ki­dr­žav­ni­ura­dni­ ki,­mi­nis­tri,­pod­por­ni­ki­ umet­no­sti,­ bo­ta­ni­ki,­mi­ne­ra­ lo­gi.­Sa­mo­ime­kra­ja­E.­M.­Po­spe­lov­v­slo­var­ju­ Ge o­ gra fi če skie naz va ni ja Ros sii­(Mos­kva­2008)­raz­la­ga­iz­ sta­ro­ru­ske­ga­ ose­bne­ga­ ime­na­ Pe ró (< pe ro) .9­Pre­bi­ val­ci­pa­so­za­svoj­grb­iz­bra­li­dva­sim­bo­la­–­pe­ro­in­ lov­ski­rog.­ V­Ukra­ ji­ ni,­ re­ pu­ bli­ ki­ Krim,­pa­le­ži­vas­Pe ­ro­ve (Перове)­bli­zu­kra­ja­Sim­fe­ro­pol.­ Za­ni­mi­vo­je,­da­je­ prav­tu­v­le­tu­2011­du­naj­sko­po­dje­tje­Ac­tiv­So­lar­do­ kon­ča­lo­naj­ve­čji­kom­pleks­fo­to­vol­ta­i­ke­ na­sve­tu.­V­za­ ho­dni­Ma­ ke­ do­ ni­ ji­ bli­zu­Pre­span­ske­ga­ je­ze­ra­v­okrožju­ Re­sen­ži­vi­175­pre­bi­val­cev­ v­kra­ju­Dol­no­Pe­ ro­ vo (Долно Перово),­ v­vzho­dni­Ma­ke­do­ni­ji­ pa­je­ob­či­na­ Be­ro­vo­in­je­ze­ro­iste­ga­ime­na. Kra­jev­no­ime­–­to­po­nim­–­Pe­ro­vo­je­to­rej­raz­šir­je­ no­v­Slo­ve­ni­ji­in­dru­gih­slo­van­sko­ go­vo­re­čih­dr­ža­vah,­ v­nem­ško­go­vo­re­čih­pa­do­skraj­ne­ga­za­ho­dne­ga­ ro­ba­ slo­van­ske­po­se­li­tve. 2­­Slo­ ven­ ski­je­ zi­ ko­ slov­ ci­iz­ va­ ja­ jo­kra­ jev­ no­ime­ ­Pe­ ro­ vo­iz­Pe­ ro,­po­ ma­ njše­ val­ ni­ ce­kr­ stne­ ga­ ­ime­ na­Pet­ er,­ru­ ski­iz­sta­ ro­ ru­ ske­ ga­ ­ime­ na­Pe­ ró­(v­po­ me­ nu­pe­ ro).­ Slo­ven­ska­ kra­jev­na­ime­na­so­pred­met­po­glob­lje­ ne­ga­ra­zi­sko­va­nja­ od­Fra­na­Mi­klo­ši­ča­da­lje,­od­dru­ ge­po­lo­vi­ce­19.­sto­le­tja.­V­20.­sto­le­tju­so­je­zi­ko­slov­ci­ svo­je­ra­zi­ska­ve­usme­ri­li­v­ugo­tav­lja­nje­ eti­mo­lo­ške­ga­ in­et­nič­ne­ga­ iz­vo­ra­po­sa­mez­nih­ kra­jev­nih­imen.­Ugo­ to­vi­li­so,­da­je­»iz­vor­slo­ven­skih­ zem­lje­pi­snih­ imen­ ze­lo­raz­no­lik:­po­leg­imen­do­ma­če­ga­ iz­vo­ra­(Gra­di­ šče,­Pod­go­ra,­Vran­sko,­Bis­tri­ca,­Tri­glav),­ki­jih­je­ve­ či­na,­ob­sta­ja­jo­ime­na­nem­ške­ga­ (Roš­poh,­Fraj­hajm,­ Boš­tanj),­ro­man­ske­ga­ (Sol­kan,­Me­da­na,­Izo­la,­So­ča,­ Is­tra),­mad­žar­ske­ga­ (Apa­če,­Ka­ni­ža),­kelt­ske­ga­in­še­ sta­rej­še­ga­ po­re­kla­(Ce­lje,­Kranj,­Ta­mar,­Sa­va,­Ka­ra­ van­ke).«­(Na­vo­di­la­1995:­8)­Več­kot­po­lo­vi­ca­slo­ven­ skih­kra­jev­nih­imen­iz­vi­ra­iz­ose­bnih­imen­(Ar­tma­nja­ 7 Silvo Torkar, e-pošta 4. 1. 2012. 8 Več o kraju in pomembnih osebnostih na http://list.kamnik- perovo.si/index.php?id=125_perovskija in http://list.kamnik-perovo.si/index.php?id=126_perovskit. 9 Silvo Torkar, e-pošta 4. 1. 2012.vas,­Bra­slov­če,­ Men­geš,­Šmo­hor),­dru­ga­po­lo­vi­ca­pa­ se­na­ve­zu­je­na­re­li­ef­(Dol,­Breg),­ka­ko­vost­zem­lji­šča­ (Pu­sto­ta,­Ro­di­ca),­po­ra­slost­zem­lji­šča­(Gozd,­Le­di­ne),­ kul­ti­vi­ra­nje­ (Treb­nje,­Pa­lo­vi­če),­ na­mem­bnost­ (Rov­te,­ Se­no­že­ti),­ bar­vo­po­vr­šja­ali­vo­de­(Kr­va­va­Peč),­kam­ni­ ne­(Apno,­Škri­lje),­ras­tli­ne­(Lim­bar­ska­ Go­ra,­Češ­nji­ce),­ ži­va­li­(Vrab­če,­Med­ve­djek,­ Vo­la­vje),­de­jav­nost­pre­bi­val­ cev­(Fu­ži­ne,­Špi­ta­lič),­ob­jek­te­(Pri­sta­va,­Zi­da­ni­Most).­ (Maj­dič­2002:­83–84) V­pr­vih­sto­le­tjih­po­na­se­li­tvi­so­slo­van­ski­na­se­ljen­ci­ po­go­sto­tvo­ri­li­kra­jev­na­ime­na­po­za­kraj­po­mem­bni­ ose­bi­z­obra­zi­lom­­jь (To mi šelj, Dra go melj, Lju belj)­ ali­ pa­po­ple­me­nu­z­obra­zi­lom ­sko (Gor jan sko, Go mil­ sko).­Ka­sne­je­so­kra­jev­na­ime­na,­iz­pe­lja­na­iz­ose­bnih­ imen,­tvo­ri­li­z­obra­zi­lom­ ­ovo/­evo (Ada mo vo, Be ri če vo, Škr jan če vo).­Naj­prej­so­bi­la­to­dvo­be­se­dna­ ime­na­s­sa­ mo­stal­ni­škim­ je­drom­se­lo­ali­po­lje,­ki­je­bi­lo­ka­sne­je­ opu­šče­no­ (Ada mo vo po lje).­(Maj­dič­2002:­82) Tu­di­kra­jev­no­ime­ Pe ro vo­so­di­v­to­sku­pi­no,­saj­je­ iz­pe­lja­no­iz­ime­na­Pe­ro­ali­Be­ro.­Fran­ce­Bez­laj­(Bez­ laj­1967:­160)­in­Pa­vle­Mer­ku­ga­iz­va­ja­ta­iz­hi­po­ko­ ri­stič­ne­obli­ke­(po­ma­njše­val­ni­ce,­ ljub­ko­val­ni­ce)­ Pe ro kr­stne­ga­ime­na­ Pet er.­Pa­vle­Mer­ku­je­več­let­ob­jav­ljal­ član­ke­o­svet­ni­ških­ ose­bnih­ime­nih­v­slo­ven­skem­ ime­ no­slo­vju,­na­to­pa­le­ta­1993­ob­ja­vil­štu­di­jo­ Svet ni ki v slo ven skem ime no slo vju.­Ugo­to­vil­je,­da­»ose­bno­ime­ Pe ro­za­sle­di­mo­v­tol­min­skem­ ur­bar­ju­1377­za­kme­ta­ na­Kne­ži­v­Ba­ški­do­li­ni­in­v­Pla­ni­ni­pri­Cer­knem.­Iz­te­ga­ ime­na­so­na­sta­li­pri­im­ki­ Pe rat­(fur­lan­ska­ iz­pe­ljan­ka),­ Pe re, Pe ric, Per ko, Per čič, Per ša, Per še, Per šič­itd.­Iz­ pri­im­ka­ Pe rat­je­na­sta­lo­kra­jev­no­ime­Pe­ra­ti­(pri­Liv­ ku).«­(Mer­ku­1993:­108)­Tu­di­pr­vi­za­pis­»in­vil­la­Pe­rau«­ se­na­ve­zu­je­na­ose­bo­–­Be­ra­ali­Pe­ra,­ki­je­la­stnik­po­ se­sti­ali­dvor­ca­pod­Sta­rim­gra­dom,­kjer­so­pod­pi­sa­li­ da­ril­no­li­sti­no.­(Zi­ka­2011:­124) ­Kam­ni­ško­ Pe ­rô ­vo­to­rej­ni­nič­po­se­bne­ga,­ so­di­v­ob­ sež­no­sku­pi­no­kra­jev­nih­imen,­iz­pe­lja­nih­iz­ose­bne­ga­ ime­na.­Na­gla­ša­se­na­pred­zad­njem­ zlo­gu,­kar­je­obi­ čaj­no.­Je­sred­nje­ga­ spo­la,­kar­je­red­kost,­saj­je­ta­kih­ le­ena­sed­mi­na­slo­ven­skih­ kra­jev­nih­imen.­Skla­nja­se­ pri­dev­ni­ško­ (na Pe ro vem­in­ne­na Pe ro vu),­kar­tu­di­ka­ že,­da­je­bi­lo­je­dro,­be­se­di­ca­ ime tje, se lo­ali­po lje,­opu­ šče­no.­V­vseh­treh­kra­jih­–­pri­Ri­bni­ci,­v­Gro­su­pljem­ in­ v­Kam­ni­ku­–­tvo­ri­jo­pri­dev­nik­na­enak­na­čin,­le­na­reč­ no­ga­dru­ga­če­iz­go­var­ja­jo­(pr­im­er:­ pe rov ska brv).­ 3­­Pe­ rov­ ljan­(Pe­ rov­ čan,­Pe­ ro­ vec)­…­Ali­je­ ­za­ me­ nje­ va­ nje­kon­ čnic­­ljan/­ljan­ ka­in­­ec/­ka ­s­­čan/­čan­ ka­po­ sle­ di­ ca­na­ rav­ ne­ ga­raz­ vo­ ja,­ ­ne­ mar­ no­ sti­lek­ tor­ jev­ali­nasilne­ ­stan­ dar­ di­ za­ ci­ je? Pra­vi­la­za­pi­sa­nje­zem­lje­pi­snih­ imen­(SP­1990:­ 21–22)­pra­vi­jo,­da­so­ta­stan­dar­di­zi­ra­na,­ to­rej­gla­so­ slov­no,­pra­vo­pi­sno­ in­obli­ko­slov­no­ pri­la­go­je­na­ nor­mi­ knjiž­ne­ga­je­zi­ka­(pi­še­mo­ Tol min­in­ne­Tmin,­ Kam nik in­ne­Kamnk).­Na­reč­nost­ in­po­kra­jin­skost­ sta­del­no­ ohra­nje­ni­pri­skla­nja­nju­ (iz­Pu co nec­in­iz­Pu con cev)­in­ na­gla­ša­nju­( Dó li na­in­ne­Do lí na). ­Ka­ko­pa­je­s­po­i­me­no­va­njem­ pre­bi­val­cev­ kra­jev,­s­ sta­nov­ni­ški­mi­ ime­ni?­Slo­ven­šči­na­ se­je­sko­zi­sto­le­tja­ raz­ve­ja­la­v­bo­gas­tvo­na­re­čij­in­tu­di­po­do­ba­imen­za­ pre­bi­val­ce­je­ze­lo­raz­no­li­ka.Za­kra­je­»Pe­ro­vo«­je­po­sne­tek­sta­nja­ta­kle:­Pe ­ro­vo­ (Or­ tnek):­pre­bi­val­ci­ Pe­ rú­ šča­ nje­ (vir­in­for­ma­tor­ iz­kra­ ja);­Pe­ ro­ vo­(Gro­ su­ plje):­ pre­bi­val­ci­ Pe­ rov­ ci­(Pe­ ro­ uc) 10 (vir­splet­na­stran);­Pe­ ro­ vo­(Kam­ nik):­ pre­bi­val­ci­ Pe ­rov ­ lja­ ni­(vir­in­ter­vju­ji). Slo­ven­ski­ pra­vo­pis­le­ta­1962­pra­vi,­da­se­ime­na­ pre­bi­val­cev­ rav­na­jo­po­kra­jev­ni­ra­bi­in­do­pu­šča­ži­ ve­obli­ke.­Na­va­ja­naj­po­go­stej­ša­ pri­pon­ska­ obra­zi­la­ za­tvor­bo­sta­nov­ni­ških­ imen,­imen­za­pre­bi­val­ce.­ To­ so­eno­stav­na­ ­ec ­ka, ­ica (Sol ka nec, Sol kan ka), ­an, ­anka (Tr ži čan, Tr ži čan ka), ­ar, ­ari ca, ­ar ka (Kro par, Kro pa ri ca)­in­se­stav­lje­na­ ­anec, ­ovec, ­enec, ­čan.­ Po­ go­sta­so­še­­jec, ­ež.­Da­je­vseh­obra­zil­čez­se­dem­de­ set,­v­svo­ji­di­ser­ta­ci­ji­ugo­to­vi­Vik­tor­Maj­dič­le­ta­1996.­ Ze­lo­na­tan­čno­pred­stav­lje­ne­ to­po­ni­me­ima­pr­va­iz­da­ja­ Kra jev ne ga lek si ko na Slo ve ni je,­kjer­so­za­pi­sa­na­tu­di­ ime­na­za­pre­bi­val­ce,­ ka­kor­so­jih­po­sre­do­va­li­ kra­jev­ni­ 10 »Mi smo pa kar Perouci.« »Spet teji Perouci.« »Bežite, Perouci grejo!« so take lepe fraze, ki so že skoraj ponarodele v grosu-peljski kotlini. Pe­ rau­ –­pred­ mes­ tje­ Be­ lja­ ka.­ Vir:­http://us.123rf.com/400­ wm/400/400/igorgolovniov/igorgolovniov1111/igor­go­ lovniov111100023/11262475­austria­­circa­1977­a­stamp ­printed ­in­austria ­is­shown ­villach ­perau ­circa ­1977. jpg. Po­ sta­ ja­ pod­ zem­ ne­ že­ lez­ ni­ ce­ v­Mos­ kvi.­ Zi­ do­ vi­ iz­mar­ mor­ na­ tih­blo­ kov,­ ob­ de­ la­ nih­ v­rom­ bič­ nem­ vzor­ cu.­ De­ ko­ ra­ tiv­ na­ za­ sno­ va­ se­na­ ve­ zu­ je­ na­ru­ sko­ ljud­ sko­ umet­ nost.­ Vir:­http:// engl.mosmetro.ru/pages/page_6.php?id_page=269.Na­ ro­ dni­park­v­Si­ bi­ ri­ ji.­Vir:­http://www.ecosiberia.org/.Grof­Lev­Alek­ se­ je­ vič­Pe­ rov­ ski­(1792–1856). Vir:­http://upload.wikimedia.org/wikipedia/ru/7/7e/Count_L.A._Perovskii.jpg. Pe­ ro­ vo­se­ lo,­za­se­lek­Le­sko­vi­ce­pri­Šmar­tnem­ v­ob­ či­ni­Šmar­tno­pri­Li­ti­ji,­je­v­ka­tas­tru­za­pi­sa­no­le­ta­1825­ kot­Pe ro vo sel lo­(k.­o.­Vin­tar­je­vec). 6 1.2­Prav­ta­ ko­se­ime­v­eni­od ­raz­ li­ čic­za­ pi­ sa­–­ ­Pe­ ro­ vo,­Pe­ rau,­ Перово­–­po­ ja­ vi­v­Av­ stri­ ji,­ ­Nem­ či­ ji,­Ru­ si­ ji,­Ukra­ ji­ ni­in­Ma­ ke­ do­ ni­ ji. V­Av­s tri ­j i­se­dan­da­naš­nji­ dva­kra­ja­ime­nu­je­ta­ Pe­ rau:­pr­vi­je­pred­mes­tje­ Be­ lja­ ka­(Vil­ lach),­dru­gi­smu­ čar­sko­sre­di­šče­v­bli­ži­ni­kra­ja­Spi­tall­an­der­Drau.­ Av­strij­ski­je­zi­ko­slo­vec­ Kranzmayer­ (1958:­26)­je­ne­ 6 Silvo Torkar, e-pošta 4. 1. 2012. Razprava­–­jezikoslovje 136in­for­ma­tor­ji.V­ dru­gi­knji­gi­v­ge­slu­Kam­nik­pi­še­tu­di:­»Z­ uprav­ no­raz­ de­ li­ tvi­ jo­ l.­1934­je­Kam­ nik­pri­ teg­ nil­ na­ se­ na­ sled­ nja,­ do­ tlej­sa­ mo­ stoj­ na­ na­ se­ lja:­/…/­in­ dus­ trij­ ski­in­de­ lav­ ski­ pred­ mes­ tji­ Zgór­ nje­Pe­ ró­ vo­in­Spód­ nje­ Pe­ ró­ vo­(na­Pe­ ró­ vem,­ pe­ róv­ ski,­ Pe­ róv­ lja­ ni­ ali­Pe­ róv­ ča­ ni)­/…/«­(KLS­1971:­179) Lek­si­kon­ Slo ven ska kra jev na ime na­ (1985)­pri­ne­se­ po­mem­bno­ no­vost,­saj­uve­de­mno­ži­co­umet­no­us­tvar­ je­nih­sta­nov­ni­ških­ imen­in­jih­oz­na­či­z­zvez­di­co:­ Ko­ per ­ Ko prc (*Ko pr čan).­Pri­Tr bov ljah­so­za­pre­bi­val­ce­ na­ve­de­ne­ obli­ke­Tr bo ve ljčan­in­(v­le­že­čem­ti­sku,­kar­ naj­bi­bi­la­nes­pre­jem­lji­va,­ na­reč­na­obli­ka)­ Tr bo vec, Tr bov čan.­Pri­Se ža ni­pa­Se ža nec­in­Se žan čan.­Le­ta­ 2001­izi­de­nov­ Slo ven ski pra vo pis,­ki­spre­me­ni­pra­ vi­lo,­da­se­upoš­te­va­kra­jev­ni­go­vor­in­na­pr­vo­me­sto­ po­sta­vi­umet­ne­obli­ke­sta­nov­ni­ških­ imen,­ Blej ci­po­sta­ ne­jo­Blej ča ni.­V­že­lji­po­čim­ve­čjem­po­e­no­te­nju­ te­ži­ k­uva­ja­nju­obra­zi­la­­čan­ozi­ro­ma­uve­ljav­lja­na­če­lo,­da­ naj­bo­sta­nov­ni­ško­ ime­iz­pe­lja­no­iz­kra­jev­ne­ga­ ime­na­ na­ta­ko­na­po­ved­ljiv­ na­čin,­da­ga­bo­znal­za­pi­sa­ti­vsak­ pi­smen­Slo­ve­nec.­To­pa­pri­pe­lje­v­kon­flikt­s­tra­di­ci­jo:­ Aj dov ci­bi­mo­ra­li­po­sta­ti­Aj dov ščin ča ni(!), Pe rov ci, Pe­ ru šča nje­in­Pe rov lja ni­pa­–­Pe rov ča ni. »V­slo­ven­skem­ je­zi­ko­slo­vju­ so­v­zad­nji­če­tr­ti­ni­20.­ stol.­pri­šle­moč­no­do­iz­ra­za­tež­nje­po­ak­tiv­nem­po­ se­ga­nju­v­je­zi­kov­no­zgrad­bo,­kar­je­pri­pe­lja­lo­tu­di­do­ po­sku­sov,­ da­bi­s­po­mo­čjo­je­zi­kov­nih­ pri­roč­ni­kov­ (SKI 1985,­SP­2001)­stan­dar­di­zi­ra­li­ mno­ži­co­umet­no­us­ tvar­je­nih­sta­nov­ni­ških­ imen­in­iz­kra­jev­no­i­men­skih­ pri­ dev­ni­kov.­Po­leg­oblik,­ki­so­v­knjiž­nem­je­zi­ku­ned­vom­ no­upra­vi­če­ne,­ so­pri­tem­brez­za­do­stne­ga­ pre­mi­sle­ka­ na­sta­le­šte­vil­ne­ne­po­tre­bne­ okor­ne­tvor­jen­ke,­ ki­naj­ bi­na­do­me­sti­le­ v­sto­le­tjih­iz­bru­še­ne­ var­čnej­še­obli­ke,­ tu­di­ka­dar­te­v­ni­če­mer­ne­od­sto­pa­jo­ od­za­htev­knjiž­ ne­ga­je­zi­ka.­Slo­ve­ni­stič­na­ in­ime­no­slov­na­ zna­nost­sto­ ji­ta­pred­na­lo­go,­da­vpra­ša­nje­slo­ven­skih­ sta­nov­ni­ških­ imen­te­me­lji­te­je­ ob­de­la­ta­ter­po­i­šče­ta­tr­dnej­še­in­traj­ nej­še­re­ši­tve.«­(Tor­kar­2004:­89–96) Naj­ brž­k­tr­ dnej­ šim­ in­traj­ nej­ šim­ re­ ši­ tvam­ lah­ ko­ pri­ po­ mo­ re­ tu­ di­do­ sle­ dna­ ra­ ba­lo­ kal­ nih­ oblik­sta­ nov­ ni­ ških­imen­v­go­ vo­ ru­in­za­ pi­ sih­pre­ bi­val­ cev­ sa­ mih.­ Pre­ bi­ val­ ci­ kam­ ni­ ške­ ga­ Pe­ ro­ ve­ ga­ pra­ vi­ jo,­da­so­Pe­ rov­ lja­ ni­in­ne­že­ le­po­ sta­ ti­Pe­ rov­ ča­ ni,­ če­ prav­je­kon­ čni­ ca­­čan­knjiž­ na .­ Za­in­for­ma­ci­je­ in­pri­jaz­no­po­moč­se­za­hva­lju­jem­ dr.­ Sil­vu­Tor­kar­ju,­In­šti­tut­za­slo­ven­ski­je­zik­Fra­na­Ra­mov­ ša,­ZRC­SA­ZU. Summary In­Slovenia­there­are­several­places­named­Perôvo,­ with­other­versions­of­the­name­including­Perovo,­Pe­ rau­and­Перово,­appearing­in­ Austria,­Germany,­Rus­ sia,­the­Ukraine­and­Macedonia.­ Slovenian­linguistics­ have­traced­the­name­from­Pero,­a­hypocoristic­ form­ of­the­Christian­name,­Peter,­and­Russian­linguis­ tics­from­the­ancient­Russian­name,­Peró­(meaning­ feather).­In­the­second­part­we­go­from­toponymics­ into­onomastics.­ Local­names­for­the­residents­or­oc­ cupationally­ derived­names­from­three­Slovenian­ re­ gions­of­Perovo­are­included:­Perouci,­Peruščanje­and­ Perovljani.­ Slovenian­ language­guides­allow­for­local­ use­up­until­2001,­followed­by­the­Slovenian­orthogra­phy­which­demands­the­formation­of­the­form­with­the­ –čan­ending­(Perovčan),­ which­is­predictable­ and­the­ writer­did­not­have­to­ascertain­what­the­inhabitants­ call­themselves.­ Will­the­normative­ form­overcome­the­ local­one,­which­is­an­expression­of­identity?Li­te­ ra­ tu­ ra­in­vi­ ri Atlas Slo ve ni je 1985 (in po na ti si). Ljub lja na: Mla din ska knji ga in Ge o det ski za vod Slo ve ni je. Fran ce BEZ LAJ, 1967: Ese ji o slo ven skem je zi ku, Ljub lja na: Mla din ska knji- ga. Ai da HAMZABEGOVIĆ, 2011: Mi ne ral pe rov skit. Pe rov ski list 2/1. 20. http://list.kam nik-pe ro vo.si/index.php?id=126_pe rov skit. Franc JA KO PIN in dr., 1985: Slo ven ska kra jev na ime na. (Lek si ko ni Can kar- je ve za lo žbe). Can kar je va za lo žba: Ljub lja na. Kra jev ni lek si kon Slo ve ni je. Re per to rij z ura dni mi, to po graf ski mi, zem lje­ pi sni mi, zgo do vin ski mi, kul tur ni mi, go spo dar ski mi in tu ri stič ni mi po dat ki vseh kra jev Slo ve ni je, 1968–1980. Ljub lja na. II. knji ga: Je dro osred nje Slo­ ve ni je in njen ju gov zho dni del, 1971. Ljub lja na: Dr žav na za lo žba Slo ve ni je. Vik tor MAJ DIČ, 2002: Ime na va si in mest v Slo ve ni ji. Je zi ko slov ni za pi ski 8. 81– 92. Pa vle MER KU, 1993: Svet ni ki v slo ven skem ime no slo vju. Trst: Mla di ka. Na se lja po ob či nah Re pu bli ke Slo ve ni je, 1995. Me to do lo ško gra di vo 6. Ljub lja na: Sta ti stič ni urad Re pu bli ke Slo ve ni je. Bran ko NO VAK, 2011: Pe rov ski ja in Pe ro vo. Pe rov ski list 2/1. 20. http://list. kamnik-perovo.si/index.php?id=125_perovskija. Pe rov ske ena čbe ali raz ja sni tev ne ja sne ga. Pe rov ski list 2010, 1/1. 3. Da li bor RA DO VAN in Vik tor MAJ DIČ, 1995: To po nim ska na vo di la za Slo ve­ ni jo. Ljub lja na: Ge o det ska upra va Re pu bli ke Slo ve ni je. In šti tut za ga o de zi jo in fo to gra me tri jo FGG. Slo ven ski pra vo pis. 1962 (ur. A. Ba jec in dr.). Ljub lja na: Dr žav na za lo žba Slo ve ni je. Slo ven ski pra vo pis 1. Pra vi la 1990 (ur. J. To po ri šič in dr.). Ljub lja na: Dr žav- na za lo žba Slo ve ni je. Slo ven ski pra vo pis. 2001 (ur. J. To po ri šič). Ljub lja na: Dr žav na za lo žba Slo- ve ni je. Sil vo TOR KAR, 2004: Slo ven ska sta nov ni ška ime na. V: Be se do slov ne la­ stno sti slo ven ske ga je zi ka. Slo ven ska zem lje pi sna ime na. Ljub lja na - Pi še- ce: Druš tvo Ple ter šni ko va do ma či ja. 89–96. Ivan ZI KA, 2011: 750 let me sta Kam ni ka. Iz kam ni ške zgo do vi ne. Kam nik: Stu dio Da ta print. Ac tiv So lar com ple tes first pha se of Pe ro vo pro ject. http://www.ukrproject. gov.ua/en/news/activ-solar-completes-first-phase-perovo-project. Dol no Pe ro vo. http://makedonija.name/municipalities/resen/dolno-pero- vo. Ljub ljan ke so že zdav naj izu mr le in pre pu sti le me sto Ljub ljan čan kam. http://www2.ar nes.si/~lma rus/suss/ar hiv/suss-ar hiv-000251.html. Moscow Me tro. Of fi ci al si te. http://engl.mosmetro.ru/pages/page_6. php?id_page=269. Pe ro vo praz nu je 770 let. Kje je (bi lo) Pe ro vo? http://praznik.kamnik-perovo. si/?p=292. Pe ro vo. Va ška sku pnost Pe ro vo pri Gro su pljem. Kdu sma in kej sma? htt- ps://sites.google.com/site/perovosi/vaska-skupnost-perovo-pri-grosuplju/ kdu-sma-in-kej-sma. Sta ti stič ni urad Re pu bli ke Slo ve ni je. Ka ko po go sta so ena ka ime na na se lij in ulic? Sez nam na se lij, ka te rih ime se zač ne z »Pe rov«. http://www.stat. si/KrajevnaImena/default.asp?txtIme=PEROV&selNacin=zacetek&selTip= naselja&ID=3568. Sta ti stič ni urad Re pu bli ke Slo ve ni je. Ka ko po go sta so ena ka ime na na se lij in ulic? Sez nam ulic z ime nom »Pe ro vo«. http://www.stat.si/KrajevnaIme- na/default.asp?txtIme=PEROVO&selNacin=celo&selTip=ulice&cmd=++Po i%9A%E8i++ . Wikipedia. Pe ro vo dis trict. http://en.wikipedia.org/wiki/Perovo_District. Wikimedia. Category:Pe ro vo (Moscow Me tro). http://commons.wikimedia. org/wiki/Category:Perovo_(Moscow_Metro). Razpravi­–­bibliotekarstvo 137Ja nja Pa vlič, prof. zgod. in univ. dipl. bibl. Par ti zan ska 5, Le nart Ni bil le ge ne ral, am pak tu di bi bli o fil – Ma is tro va knjiž ni ca Ru­dol­fa­Ma­is­tra­po­na­va­di­oz­na­ču­je­mo­ s­sin­tag­mo­ »ge­ne­ral­in­pe­snik«.­Ta­be­se­dna­zve­za­nam­od­zva­nja­ v­gla­vi,­ko­po­mi­sli­mo­ na­te­ga­ve­li­ke­ga­Slo­ven­ca­in­se­ sku­ša­mo­spom­ni­ti,­kaj­vse­ve­mo­o­njem.­Naj­prej­se­ spom­ni­mo­ na­nje­go­ve­ju­na­ške­bo­je­za­slo­ven­sko­ se­ ver­no­me­jo,­na­to­pa­z­njim­po­ve­že­mo­ tu­di­dru­gi­del­ zgor­nje­sin­tag­me,­ a­naj­več­krat­ osta­ne­le­pri­vsem­do­ bro­zna­nem­dej­stvu,­da­je­»pi­sal­tu­di­pe­smi«. Le­ma­lok­do­pa­Ma­is­tra­poz­na­kot­ši­ro­ko­ose­bnost.­ Svo­je­ga­živ­lje­nja­ni­po­sve­til­le­vo­jaš­tvu­in­pi­sa­nju­pe­ smi,­am­pak­­je­bil­tu­di­sli­kar,­dru­žin­ski­člo­vek­in­ve­lik­ lju­bi­telj­ter­zbi­ra­telj­knjig,­pra­vi­bi­bli­o­fil. Pred­vsem­ te­mu­zad­nje­mu,­ manj­zna­ne­mu­Ma­is­tru,­ bo­mo­v­pri­spev­ku­na­me­ni­li­naj­več­po­zor­no­sti­ –­pred­ sta­vi­li­bo­mo­Ma­is­tra­bi­bli­o­fi­la. 1­Ma­ i­ ster­bi­ bli­o­ fil Ru­dol­fu­Ma­is­tru­je­bi­la­lju­be­zen­do­knjig­priv­zgo­je­ na­že­v­otroš­tvu,­saj­je­bi­la­nje­go­va­ma­ti­zna­na­kot­ do­bra­pri­po­ve­do­val­ka­ prav­ljic.­Kot­tak­šne­se­svo­je­ba­ bi­ce­spo­mi­nja­tu­di­ge­ne­ra­lov­sin­Bo­rut,­ki­pra­vi,­da­je­ zna­la­na­pa­met­mno­go­prav­ljic,­ki­jih­je­pri­po­ve­do­va­la­ svo­ji­ma­vnu­ko­ma.­Tu­di­si­cer­je­Ma­is­tro­va­ma­ti­pri­ha­ja­ la­iz­ugle­dne­dru­ži­ne,­iz­rod­bi­ne­Tom­ši­čev,­v­ka­te­ri­se­ je­ro­di­lo­mno­go­li­te­ra­tov,­eden­izmed­njih,­An­ton,­pa­je­ bil­tu­di­ure­dnik­pr­ve­ga­slo­ven­ske­ga­ dnev­ni­ka­ Slo ven­ ski na rod.­(Ma­i­ster­1968) Eden­izmed­ma­te­ri­nih­bra­tov,­Ema­nu­el,­je­bil­uči­telj,­ pri­lož­no­stni­ pe­snik,­tre­banj­ski­ žu­pan­in­zbi­ra­telj­knjig.­ Svo­jo­li­te­rar­no­za­pu­šči­no­ je­za­pu­stil­mla­de­mu­ne­ča­ku­ Ru­dol­fu,­ki­se­je­ta­krat­pr­vič­sre­čal­z­ve­čjo­knjiž­no­zbir­ ko­in­jo­tu­di­ure­dil.­Li­te­ra­tu­ro­je­Ma­is­tru­ob­ma­te­ri­in­ stri­cu­pri­bli­ža­la­tu­di­te­ta­Ma­til­da,­ki­je­ob­jav­lja­la­svo­je­ pe­smi­v­Vrt cu . Že­kot­če­tr­to­šo­lec­ v­Kra­nju­je­iz­da­jal­svoj­ro­ko­pi­sni­ di­ja­ški­list­In ter nos.­V­njem­je­na­pod­la­gi­ba­bi­či­ne­ga­ pri­po­ve­do­va­nja­ ob­ja­vil­pri­po­ved­o­na­po­le­on­skih­ ča­sih­ na­Kranj­skem.­ V­Vrt cu­pa­je­že­lel­ob­ja­vi­ti­pe­sem­Sta­ri­ grad­pri­Lo­žu,­ven­dar­so­mu­jo­za­vr­ni­li.­Le­ta­1890,­pri­ 16­le­tih,­je­v­Vrt cu­ob­ja­vil­čr­ti­co­Po­ko­pa­li­smo­jo,­pri­po­ ved­o­svo­ji­ba­bi­ci. V­pet­em­raz­re­du­gim­na­zi­je,­ ki­ga­je­obi­sko­val­v­Ljub­ lja­ni,­je­iz­da­jal­svoj­di­ja­ški­list­Ve čer ni ca,­v­šest­em­raz­ re­du­pa­je­pri­čel­ob­jav­lja­ti­v­ Ve sni. 1.1­Po­ ti­do­knjig Ta­ko­si­je­kaj­kma­lu,­že­kot­štu­dent,­za­čel­gra­di­ti­ svo­jo­knjiž­no­zbir­ko.­Naj­prej­je­va­njo­uvr­stil­stri­če­vo­ za­pu­šči­no­ in­di­ja­ške­li­ste­ter­dru­ge­ča­so­pi­se,­v­ka­te­rih­ je­ob­jav­ljal­svo­ja­li­te­rar­na­de­la,­ka­sne­je­pa­je­pri­čel­na­črt­no­zbi­ra­ti­knji­ge,­ki­so­ga­pri­teg­ni­le­in­jih­je­s­svo­ jim­ome­je­nim­ štu­dent­skim­ pro­ra­ču­nom­ lah­ko­po­ce­ni­ ku­pil. Že­kot­gim­na­zi­jec­ v­Ljub­lja­ni­se­je­po­ve­zal­z­la­stni­ kom­knji­gar­ne­in­knjiž­ne­za­lo­žbe­Po­klju­kar­jem,­ ki­je­ imel­na­pod­stre­šju­ us­kla­di­šče­nih­ ve­li­ko­knjig.­Ma­i­ster­ se­mu­je­po­nu­dil,­da­jih­pre­gle­da­in­ure­di,­v­za­me­no­ za­oprav­lje­no­ de­lo­pa­do­bi­dvoj­ni­ke.­Ta­ko­je­pri­šel­do­ ne­kaj­ze­lo­dra­go­ce­nih­ knjig,­ki­so­po­tem­pred­stav­lja­le­ je­dro­nje­go­ve­knjiž­ni­ce. Ko­je­za­pu­stil­Ljub­lja­no­in­je­za­ne­kaj­let­od­šel­v­du­ naj­sko­ka­det­ni­co,­ se­je­grad­nja­nje­go­ve­ knjiž­ne­zbir­ke­ za­ne­kaj­ča­sa­usta­vi­la.­(Har­tman­1989)­V­tem­ča­su­pa­ je­apri­la­1893­po­stal­zu­na­nji­član­ljub­ljan­ske­ Za­dru­ge.­ Can­kar,­Žu­pan­čič,­ Ket­te,­Murn­in­dru­gi­čla­ni­druš­tva­ so­se­zbi­ra­li­na­se­stan­kih,­ na­ka­te­rih­so­ime­li­raz­lič­na­ pre­da­va­nja,­ bra­li­in­oce­nje­va­li­ so­svo­ja­li­te­rar­na­de­la,­ pre­bi­ra­li­ča­so­pi­se­in­si­iz­druš­tve­ne­knjiž­ni­ce­iz­po­so­ja­li­ knji­ge.­Kot­do­pi­sni­član­Za­dru­ge,­ki­je­ži­vel­na­Du­na­ju,­ se­Ma­i­ster­ni­mo­gel­ude­le­že­va­ti­ se­stan­kov­ in­sre­čanj,­ za­to­pa­je­svo­ja­li­te­rar­na­de­la,­pred­vsem­ pe­smi,­po­ ši­ljal­čla­nom­Za­dru­ge­v­pre­so­jo,­z­ne­ka­te­ri­mi­ pa­si­je­ tu­di­pri­ja­telj­sko­do­pi­so­val.­ Ko­je­kon­čal­šo­la­nje­na­Du­na­ju­in­se­vr­nil­v­Ljub­lja­ no,­se­je­ak­tiv­ne­je­pri­čel­ude­le­že­va­ti­ se­stan­kov­ Za­dru­ ge,­tu­di­po­tem,­ko­je­bi­la­ja­nu­ar­ja­1897­ta­raz­pu­šče­na­ in­na­sled­nje­le­to­po­nov­no­oživ­lje­na.­(Ko­blar­1949) Ob­vr­ni­tvi­in­za­po­sli­tvi­v­Ljub­lja­ni­je­kot­slo­ven­ski­ ča­stnik­v­slo­ven­skem­ pol­ku­mo­ral­ho­di­ti­na­te­ren­in­ vo­ja­kom­pri­prav­lja­ti­ pre­no­či­šča.­ Sku­pi­no­vo­ja­kov­in­ pod­ča­stni­kov,­ ki­so­po­to­va­li­z­njim,­je­po­na­va­di­pu­stil,­ da­so­opra­vi­li­nje­go­vo­de­lo,­sam­pa­se­je­od­pra­vil­od­ hi­še­do­hi­še,­kjer­je­br­skal­po­pod­stre­šjih­ kme­tij,­žup­ nišč­in­raz­nih­ura­dov,­naj­več­na­Vi­pav­skem­ in­Kra­su.­ Nje­gov­plen­so­bi­le­sta­re­knji­ge,­ki­jih­je­od­ku­pil­od­ biv­ših­la­stni­kov­in­no­sil­do­mov.­Te­ga­po­sla­so­bi­li­obo­ji­ ve­se­li­–­Ma­i­ster,­ker­je­do­gra­je­val­ svo­jo­knjiž­ni­co,­in­ lju­dje,­ki­so­se­zne­bi­li­sta­rih­knjig,­za­ka­te­re­so­še­do­ bi­li­kro­no­ali­dve. Na­tak­na­čin­je­pri­šel­tu­di­do­dra­go­ce­ne­ Dal­ma­ti­no­ ve­Bi bli je,­ki­jo­je­na­šel­v­Rov­tah. Ma­i­ster­je­br­skal­tu­di­po­ljub­ljan­skih­ knji­gar­nah­ in­ sta­ri­nar­ni­cah,­ kjer­je­na­le­tel­na­mar­si­ka­te­ro­ dra­go­ce­ no­sta­ri­no.­V­eni­izmed­njih­je­na­šel­tu­di­slo­ven­ski­ro­ ko­pis­iz­le­ta­1551. Po­ve­zo­val­ se­je­tu­di­z­osta­li­mi­slo­ven­ski­mi­ bi­bli­o­fi­ li,­ki­so­prav­tek­mo­va­li­med­se­boj,­kdo­si­bo­pri­do­bil­ več­dra­go­ce­nih­ knjig.­Med­pri­ja­te­lji­bi­bli­o­fi­li­je­naj­več­ tr­go­val­s­Fra­nom­Pod­kraj­škom­­­ Ha­ram­ba­šo­ in­Iva­nom­ Vr­hov­ni­kom,­ žu­pni­kom­ v­ljub­ljan­skem­ Tr­no­vem,­s­ka­ te­rim­sta­bi­la­tu­di­do­bra­pri­ja­te­lja. Da­so­bi­le­ve­zi,­ki­jih­je­sple­tel­z­in­te­lek­tu­al­ci,­ na­rod­ nja­ki­in­bi­bli­o­fi­li,­za­Ma­is­tra­ze­lo­ko­ri­stne,­nam­po­ve­ tu­di­po­da­tek,­da­je­pre­cej­šen­del­svo­je­knjiž­ni­ce­lah­ko­ za­pol­nil­tu­di­z­za­pu­šči­na­ma,­ ki­ju­je­do­bil­od­dr.­Lo­vra­ To­ma­na,­prav­ni­ka,­pe­sni­ka­in­po­slan­ca­v­du­naj­skem­ dr­žav­nem­ zbo­ru,­in­od­dr.­Ja­ko­ba­Sve­ta,­ce­lov­ške­ga­ pro­fe­sor­ja­in­pred­se­dni­ka­Mo­hor­je­ve­dru­žbe. Na­za­ni­miv­na­čin­si­je­pri­do­bil­tu­di­de­la­Ja­ne­za­Sve­ to­kri­ške­ga.­ Do­bil­jih­je­za­na­gra­do­oz.­pla­či­lo­od­ljub­ ljan­ske­Ka­to­li­ške­bu­kvar­ne,­ker­je­ure­dil­ njen­pr­vi­sez­ nam­an­ti­kvar­nih­knjig.­(Har­tman­1989) Razpravi­–­bibliotekarstvoRazpravi­–­bibliotekarstvo 138 139Knji­ge­je­po­ši­ljal­v­skrom­no­in­maj­hno­ma­te­ri­no­sta­ no­va­nje.­Ker­se­je­pri­to­že­va­la,­ da­ji­ga­bo­za­tr­pal,­jih­je­ pri­čel­shra­nje­va­ti­ v­za­boj­ni­ke,­ ki­jih­je­na­to­pre­ne­sel­in­ hra­nil­na­te­ti­nem­po­ses­tvu­na­Un­cu.­Sin­Bo­rut­oce­nju­ je,­da­je­tam­hra­nil­šti­ri­do­pet­ti­soč­knjig. 1.1.1­So­ de­ lo­ va­ nje­s­Schwentnerjem Ma­i­ster­je­svo­jo­knjiž­ni­co­iz­po­pol­nje­val­ pov­sod,­ka­ mor­je­bil­slu­žbe­no­pre­me­ščen.­ Tu­di­v­da­ljni­Ga­li­ci­ji.­V­ ka­ko­do­brih­in­pri­ja­telj­skih­ odno­sih­je­bil­z­ne­ka­te­ri­mi­ slo­ven­ski­mi­ ti­skar­ji­in­za­lož­ni­ki,­nam­pri­ča­pi­smo,­ki­ga­ je­ja­nu­ar­ja­1911­po­slal­ljub­ljan­ske­mu­ knji­gar­nar­ju­ in­ knji­go­trž­cu­Schwentnerju. Po­to­ži­mu,­da­ne­do­bi­va­no­vih­knjig,­od­kar­je­za­pu­ stil­Ljub­lja­no,­ če­pa­že­do­bi­kak­šno,­mo­ra­za­vsa­ko­ prav­po­se­bej­pro­si­ti.­Po­hva­li­knji­go­trž­ca­ Kleinmayrja,­ ki­je­bil­»naj­pos­tre­žlji­vej­ši«,­ saj­mu­je­po­ši­ljal­tu­di­knji­ge­ iz­Schwentnerjeve­ za­lo­žbe,­»naj­bolj­le­na«­pa­je­Na­ro­ dna­knji­gar­na,­ki­mu­ne­po­ši­lja­ni­ti­svo­jih­knjig. Ta­ko­se­je­odlo­čil­»na­kup­kon­ce­tri­ra­ti«,­ za­to­se­na­ Schwentnerja­ obra­ča­z­vpra­ša­njem,­ če­mu­že­li­od­te­ga­ tre­nut­ka­na­prej­on­po­ši­lja­ti­slo­ven­ske­ knji­ge.­Na­da­lje­ mu­pi­še,­da­bo­ku­pil­vsa­ko­slo­ven­sko­ knji­go,­da­mo­ra­ na­ba­vi­ti­te­ko­če­knji­ge­in­ti­ste,­ki­jih­je­za­mu­dil.­Pro­si­ ga,­da­mu­poš­lje­v­pre­gled­sez­na­me­po­sa­mez­nih­ no­ vo­sti. Schwentnerju­ na­ro­či,­da­mu­Kleinmayrjevega­ in­ka­ ta­lo­ga­Ka­to­li­ške­bu­kvar­ne­ni­tre­ba­po­ši­lja­ti,­pro­si­pa­ ga,­naj­se­po­za­ni­ma,­ kaj­sta­ti­knji­gar­ni­ti­ska­li­in­kaj­ sa­mi­tu­di­iz­da­li. Po­u­da­ri,­da­ne­že­li­sa­mo­le­po­slov­nih­ del,­am­pak­ »vse,­kar­je­iz­šlo­/…/­da­iz­po­pol­nim­ knjiž­ni­co«,­ in­da­ mu­bo­na­da­lje­»na­tan­čno­ pi­sal,­ka­ke­vr­ste­knji­ge­mi­ po­ši­ljaj.«­(Žni­der­šič­2008:­19)­Že­li,­da­mu­pri­skr­bi­sez­na­me­po­sa­mez­nih­ knji­garn­za­vse­knji­ge,­ki­jih­ima­jo­ na­za­lo­gi,­tu­di­»an­ti­kva­rič­ne«. Pi­smo­za­klju­či­z­be­se­da­mi,­ da­mu­bo­ze­lo­hva­le­žen,­ da­bo­v­»za­ri­sa­nem­ okvi­ru«­ve­dno­ostal­nje­gov­odje­ ma­lec­in­da­mu­bo­ta­koj,­ko­bo­do­bil­sez­na­me,­po­slal­ na­ro­či­lo. Iz­te­ga­Ma­is­tro­ve­ga­ pi­sma­lah­ko­raz­be­re­mo,­ da­je­ zbi­ral­vse­slo­ven­ske­ knji­ge,­ki­so­ta­krat­iz­ha­ja­le.­Prav­ ta­ko­je­bil­sez­na­njen­ s­tem,­kdo­iz­da­ja­in­ti­ska­knji­ge,­ saj­je­dal­Schwentnerju­ na­tan­čno­na­vo­di­lo,­ka­te­re­sez­ na­me­oz.­ka­ta­lo­ge­naj­mu­poš­lje.­Iz­pi­sma­je­raz­vi­dno­ tu­di­to,­da­je­bil­knjiž­ni­trg­v­Ljub­lja­ni­in­Slo­ve­ni­ji­sla­bo­ or­ga­ni­zi­ran,­ saj­Ma­is­tru,­s­ka­te­rim­bi­lah­ko­za­slu­ži­li,­ nih­če­ni­po­ši­ljal­svo­jih­ka­ta­lo­gov,­ tu­di­Kleinmayr­ mu­je­ po­ši­ljal­ne­po­pol­ne­sez­na­me.­(Žni­der­šič­2008) Ka­ko­se­je­so­de­lo­va­nje­ Ma­is­tra­in­Schwentnerja­ raz­vi­ja­lo­na­prej,­nam­ni­zna­no.­Vse­ka­kor­pa­sta­bi­bli­o­ fil­in­knji­go­tr­žec­ so­de­lo­va­la­ že­pred­le­tom­1911,­ko­je­ Ma­i­ster­Schwentnerju­pi­sal­iz­Ga­li­ci­je. O­tem­nam­pri­ča­ta­ra­ču­na,­ki­ju­hra­ni­jo­v­UKM,­da­ ti­ra­na­s­6.­ja­nu­ar­jem­ in­12.­de­cem­brom­ 1910,­iz­ka­ te­rih­je­raz­vi­dno,­da­je­na­za­čet­ku­in­kon­cu­te­ga­le­ta­ Ma­i­ster­pri­Schwentnerju­ ku­pil­dve­knji­gi,­in­si­cer­Can­ kar­je­ve­ Hlap ce­in­Kra­ig­her­je­vo­ Ško ljko,­Schwentner­ pa­ je­ge­ne­ra­lu­ra­čun­za­nju­po­slal­v­Ga­li­ci­jo. Po­do­se­daj­zbra­nih­po­dat­kih­je­glav­ni­no­knjiž­nič­ne­ zbir­ke­us­tva­ril­do­le­ta­1912.­Po­pri­ho­du­iz­Ga­li­ci­je­na­ zaj­v­Slo­ve­ni­jo­je­dal­svo­jo­bo­ga­to­knjiž­ni­co­pre­pe­lja­ti­v­ kra­je­svo­je­ga­slu­žbo­va­nja,­v­Ce­lje­in­Ma­ri­bor.1.2­Pr­ vi­opi­ si­Ma­ is­ tro­ ve­knjiž­ ni­ ce Pr­ve­in­for­ma­ci­je ­o­Ma­is­tro­vi­knjiž­ni­ci­ima­mo­iz­ča­sa­ nje­go­ve­ga­ slu­žbo­va­nja­ v­Ce­lju.­Tu­se­je­dru­žil­s­celj­ski­ mi­slo­ven­ski­mi­ di­ja­ki,­ki­so­se­zbi­ra­li­okrog­di­ja­ške­ga­li­sta­ Sa vi nja.­Ko­so­ga­obi­ska­li­v­nje­go­vem­celj­skem­ sta­no­va­nju,­ jim­je­po­ka­zal­tu­di­svo­jo­knjiž­ni­co.­Di­ja­ ki­so­si­nje­go­vo­»pre­bo­ga­to­ knjiž­ni­co«,­ v­ka­te­ri­»zle­pa­ ni­ma­njka­la­ka­ka­slo­ven­ska­ knji­ga«,­z­ob­ču­do­va­njem­ ogle­da­li.­(Roš­1957) Bolj­po­dro­ben­opis­knjiž­ni­ce­je­le­ta­1919­po­dal­dr.­ Le­o­pold­Le­nard.­Ta­krat­je­Ma­i­ster­že­ne­kaj­let­bi­val­v­ Ma­ri­bo­ru,­kjer­je­imel­tu­di­svo­jo­ce­lot­no­knjiž­ni­co,­ki­je­ šte­la­bli­zu­6000­enot­knjiž­ne­ga­gra­di­va. Le­nard­se­spo­mi­nja,­ka­ko­je­ge­ne­ra­la­Ma­is­tra­pred­ mno­gi­mi­le­ti­sre­čal­v­Ka­to­li­ški­bu­kvar­ni.­Ta­krat­je­bil­ Ma­i­ster­že­ak­tiv­ni­av­strij­ski­ča­stnik,­za­to­se­je­Le­nar­du­ zde­lo­ču­dno,­ka­ko­to,­da­ga­sre­ča­na­tak­šnem­kra­ju.­ Ko­pa­je­vi­del,­da­v­knji­gar­ni­ne­na­sto­pa­kot­»po­hle­ven­ ku­pec,­ne­go­kot­do­ber­poz­na­va­telj­ na­še­sta­re­knji­ge«,­ je­bil­osu­pel.­Sli­ko­vi­to­opi­su­je,­da­se­je­Ma­i­ster­med­ ogrom­ni­mi­ oma­ra­mi­su­kal­»s­si­gur­nos­tjo,­ ka­kor­mar­ ker­v­ka­si­nu­v­Mon­te­Car­lo­med­ro­u­let­ni­mi­ mi­zi­ca­mi.­ Na­pr­vi­po­gled­je­ve­del­za­vsa­ko­sta­ro­knji­go,­ko­li­ka­ bi­bi­la­nje­na­vre­dnost­in­ka­ko­ve­li­ka­nje­na­red­kost.­O­ vsa­ki­knji­gi­je­tu­di­ve­del­da­ti­in­for­ma­ci­jo,­ kje­se­na­ha­ ja.«­(Le­nard­1919:­1) Od­te­ga­sre­ča­nja­na­prej­Le­nar­da­Ma­i­ster­ni­za­ni­ mal­ne­kot­ge­ne­ral,­ne­kot­dru­ža­bnik­in­tu­di­kot­pe­snik­ ne,­am­pak­sa­mo­kot­–­bi­bli­o­fil.­Vse­od­te­ga­bež­ne­ga­ sre­ča­nja­je­v­Le­nar­du­tle­la­že­lja,­da­bi­vi­del­Ma­is­tro­vo­ knjiž­ni­co.­To­mu­je­uspe­lo­le­ta­1919.­­Ker­je­poz­nal­ Ma­is­tro­vo­ ku­ha­ri­co,­se­je­odlo­čil,­da­bo­to­znan­stvo­ ob­pr­vi­pri­lož­no­sti,­ ko­ni­ko­gar­od­Ma­is­tro­ve­dru­ži­ne­ne­ bo­do­ma,­iz­ko­ri­stil.­Ta­ko­je­pod­ku­pil­ku­ha­ri­co­in­si­v­ Maistro­­vem­sta­no­va­nju­ogle­dal­knjiž­ni­co. Le­nard­pi­še,­da­je­bi­lo­gra­di­vo­v­knjiž­ni­ci­le­po­zbra­ no­in­ure­je­no­ne­ka­ko­do­le­ta­1912,­po­tem­pa­na­en­ krat­ni­bi­lo­več­ve­šče­ro­ke,­ki­bi­knjiž­ni­co­ure­ja­la.­­Ugo­ to­vil­je,­da­so­bli­ža­jo­či­se­bur­ni­do­god­ki­Ma­is­tra­tr­ga­li­ od­ti­he­ga­du­šev­ne­ga­za­ve­ti­šča. Po­Le­nar­do­vem ­mne­nju­se­v­knjiž­ni­ci­ta­koj­opa­zi,­ ali­je­knjiž­ni­čar­sa­mo­ura­dnik­ali­pre­mo­žen­ di­le­tant,­ ki­knji­ge­ku­pu­je­sa­mo­za­za­ba­vo,­ta­ko­kot­nek­do­drug­ zbi­ra­npr.­pi­sem­ske­znam­ke,­ali­pa­je­re­sni­čen­bi­bli­o­ fil,­ki­s­knji­go­ži­vi,­ču­ti­in­mi­sli.­In­zanj­je­bi­la­knjiž­ni­ca­ ge­ne­ra­la­Ma­is­tra­ned­vom­no­ knjiž­ni­ca­re­snič­ne­ga­ bi­ bli­o­fi­la. Ko­je­Le­nard­nas­kri­vaj­obi­skal­Ma­is­tro­vo­ knjiž­ni­co,­ je­ta­imel­knji­ge­raz­po­re­je­ne­ v­šti­rih­oma­rah.­V­pr­vi­ oma­ri­pri­vho­du­je­bi­lo­shra­nje­no­ slo­ven­sko­ča­so­pi­sje.­ Na­naj­vi­šji­po­li­ci­so­bi­le­Vo­dni­ko­ve­ Lu blan ske no vi ce, za­nji­mi­nem­ško­ča­so­pi­sje,­ ki­je­iz­ha­ja­lo­v­slo­ven­skih­ de­že­lah­v­1.­po­lo­vi­ci­19.­sto­le­tja,­sle­di­le­pa­so­Blei­ weisove­ Kme tij ske in ro ko del ske no vi ce­–­40­le­po­ ohra­nje­nih­ in­ve­za­nih­let­ni­kov.­Na­na­sled­njih­ po­li­cah­ so­bi­li­po­stav­lje­ni­ ča­so­pi­si Ilir ska da ni ca, Vra zo vo Ko­ lo, Ve dež, Slo ve ni ja­in­pr­vi­slo­ven­ski­ura­dni­list­Ljub­ ljan ski ča snik.­Sle­di­li­so­Slo ven ski pri ja telj­in­ce­lot­ne­ ve­za­ne­Slom­ško­ve­ Drob ti ni ce.­Po­se­bno­me­sto­so­zav­ ze­ma­li­le­po­oprem­lje­na­ Ja­ne­ži­čev­ Bče la­in­vsi­let­ni­ki­ Slo ven ske ga gla sni ka.­Iz­ča­sov­na­ro­dne­ga­ pre­po­ro­da­ ni­ma­njka­lo­sko­raj­da­ni­če­sar.­Le­nard­je­opa­zil­Dro­bni­ če­ve­Bče le,­Celj ske no vi ne, Ja dran ske ga sla vja na­in­ Slav ljan ske ga ro do lju ba.­Ma­i­ster­je­imel­prav­po­se­ bej­zbra­no­di­ja­ško­ča­so­pi­sje­–­Ve sno, Di ja ško zo ro­in­ Omla di no­pa­tu­di­skrom­ne­sta­re­ro­ko­pi­sne­ li­sti­če.­To­ nas­ne­pre­se­ne­ča,­ če­ve­mo,­da­je­bil­vnet­pri­vr­že­nec­di­ja­ške­ga­gi­ba­nja­in­da­je­tu­di­sam­ure­jal­in­pi­sal­v­ di­ja­ške­ča­so­pi­se.­V­tej­oma­ri­so­bi­li­tu­di­ve­za­ni­vsi­let­ ni­ki­Škrab­če­ve­ga­ Cve tja.­Le­nard­ugo­tav­lja,­da­Ma­is­tra­ ni­to­li­ko­za­ni­ma­la­ver­ska­vse­bi­na­ Cve tja­kot­slov­nič­ne­ raz­pra­ve­na­plat­ni­cah.­ Sku­paj­na­isti­po­li­ci­je­imel­po­ stav­lje­no­tu­di­po­pol­no­ka­to­li­ško­ča­so­pi­sje­–­vse­let­ni­ ke­Cer kve ne ga ča so pi sa, Rim ske ga ka to li ka­in­Ča sa. Po­se­bno­me­sto­zav­ze­ma­jo­ al­ma­na­hi­–­Raz­la­go­va­ Zo ra,­Vi­jen­ski­jev­ Al ma nah,­ Mla di ka,­ Kla sja, No va na­ da, Al ma nah slo ven skih bo go slov cev­in­mno­gi­dru­gi. S­po­dro­čja­sla­vi­sti­ke­je­imel­v­ce­lo­ti­le­po­ohra­njen­ Mar­nov­Je zič nik,­de­la­Šafařika,­Ja­gi­čev­ Ar chiv,­kra­kov­ ski­Ru če nik slawistyczny,­ po­leg­te­ga­pa­še­vr­sto­znan­ stve­ne­ga­ča­so­pi­sja­in­tu­di­go­spo­dar­sko­ ča­so­pi­sje,­ od­ Vrt nar ja­do­Pi ščal ke,­kar­je­Le­nar­da­ze­lo­pre­se­ne­ti­lo. Na­kon­cu­za­pi­sa­Le­nard­po­u­da­ri,­da­je­to­le­ma­njši­ del­ča­so­pi­sja,­ ki­ga­je­v­krat­kem­ča­su,­ko­li­kor­je­bil­v­ knjiž­ni­ci,­uspel­opa­zi­ti.­Do­da,­da­je­tej­pr­vi­oma­ri­sle­ di­la­dru­ga,­ki­ni­bi­la­nič­ma­njša,­v­njej­pa­je­bi­la­slo­ ven­ska­po­e­zi­ja.­Tre­tja­oma­ra­je­bi­la­za­pol­nje­na­ s­slo­ ven­sko­zgo­do­vi­no,­ v­njej­pa­naj­bolj­iz­sto­pa­pr­va­iz­da­ja­ Val­va­sor­je­ve­ Sla ve voj vo di ne Kranj ske,­ zra­ven­nje­pa­ še­Kraj­če­va­iz­da­ja. Le­nar­du­se­je­zde­la­naj­za­ni­mi­vej­ša­ oma­ra­s­sta­ri­mi­ slo­ven­ski­mi­ knji­ga­mi,­med­ka­te­ri­mi­je­bi­la­tu­di­ča­stit­ lji­va­Dal­ma­ti­no­va­Bi bli ja.­(Le­nard­1919) Le­nar­dov­na­tan­čen­opis­Ma­is­tro­ve­ knjiž­ni­ce,­pred­ vsem­1.­oma­re,­je­le­ta­1934­do­pol­nil­Jan­ko­Gla­zer.­ Po­u­da­ril­je­po­men­Ma­is­tro­ve­4.­knjiž­ne­oma­re,­v­ka­te­ri­ so­bi­le­shra­nje­ne­ dra­go­ce­ne­ red­ko­sti­–­ta­ko­go­ri­ški­ro­ ko­pis­iz­le­ta­1551,­ro­ko­pis­Pre­šer­no­ve­ga­ Tri­o­le­ta,­raz­ ne­bi­bli­o­graf­ske­ ne­za­be­le­že­ne­ iz­da­je­(npr.­ma­ri­bor­ska­ iz­da­ja­ Hi sto ri je sve te Ge no ve fe­iz­le­ta­1800)­kot­tu­di­ red­ki­pri­lož­no­stni­ti­ski.­ Po­Gla­zer­je­vem ­mne­nju­knjiž­ni­ca­ni­bo­ga­ta­le­vse­ bin­sko,­tem­več­je­tu­di­le­po­in­skr­bno­oprem­lje­na.­ Gla­ zer­je­Ma­is­tra­oz­na­čil­tu­di­kot­bi­bli­o­fi­la.­Zanj­ni­bil­bi­ bli­o­fil,­za­ka­te­re­ga­je­knji­ga­le­mr­tev­pred­met­zbi­ra­nja.­ Nas­prot­no,­ Ma­i­ster­je­bil­bi­bli­o­fil­v­naj­bo­ljšem­ po­me­nu­ be­se­de­–­glo­bo­ko­zve­zan­s­slo­ven­sko­ knji­go,­v­ka­te­ri­ je­vi­del­eno­naj­važ­nej­ših­ in­naj­zgo­vor­nej­ših­ prič­te­ga,­ kar­smo­Slo­ven­ci­kot­na­rod­us­tva­ri­li.­Prav­s­te­ga­vi­di­ka­ mu­je­uspe­lo­v­več­de­setle­tjih­ iz­po­pol­ni­ti­ eno­naj­ve­čjih­ in­naj­lep­ših­za­se­bnih­knjiž­nic­na­Slo­ven­skem.­ (Gla­zer­ 1934) O­­Ma­is­tro­vi­knjiž­ni­ci­pi­še­tu­di­Jo­sip­Vid­mar­v­Obra­ zih­(1985).­On­se­je­s­knjiž­ni­co­sez­na­nil,­ko­je­fe­bru­ ar­ja­1926­kot­član­Druš­tva­knji­žev­ni­kov­ so­de­lo­val­na­ pro­sla­vi­ob­125­let­ni­ci­ Pre­šer­no­ve­ga­ roj­stva.­Ta­krat­je­ bil­pred­se­dnik­ druš­tva­Oton­Žu­pan­čič,­ Ma­is­trov­pri­ja­ telj­še­iz­ča­sa­ge­ne­ra­lo­ve­ga­ slu­žbo­va­nja­ v­Ljub­lja­ni­in­ nje­go­ve­ga­ so­de­lo­va­nja­ v­di­ja­ški­ Za dru gi.­Žu­pan­čič­je­ Vid­mar­ja­in­Fra­na­Al­bre­hta­od­pe­ljal­na­obisk­k­Ma­is­ tru,­ki­je­bil­ta­krat­že­v­po­ko­ju.­Vid­mar­o­ob­se­gu­in­po­ sta­vi­tvi­Ma­is­tro­ve­knjiž­ni­ce­ne­pi­še,­več­po­zor­no­sti­ pa­ na­me­ni­po­se­bni­po­li­ci,­ki­jim­jo­je­po­ka­zal­Ma­i­ster­in­ na­ka­te­ri­je­imel,­ka­kor­se­je­sam­iz­ra­zil,­svo­je­ljub­ljen­ ce:­Pre­šer­na,­Žu­pan­či­ča,­ Gre­gor­či­ča,­ Jen­ka­in­še­ne­kaj­ dru­gih­slo­ven­skih­ pe­sni­kov,­ka­te­rih­imen­si­Vid­mar­ni­ za­pom­nil. Ma­is­tru­je­po­le­tu­1930,­ko­je­za­če­la­slu­žbo­va­ti­ v­ Ma­ri­bo­ru,­knjiž­ni­co­ure­di­la­pro­fe­so­ri­ca­ Sil­va­Tr­dinova.­ Po­dat­ki­o­tem­so­ze­lo­sko­pi,­da­nes­pa­lah­ko­vi­di­mo,­ Ra­ čun­za­Can­ kar­ je­ ve­Hlap­ ce,­ki­ga­je­Schwentner­iz­ sta­ vil­Ru­ dol­ fu­Ma­ is­ tru­ja­ nu­ ar­ ja­1910. Razpravi­–­bibliotekarstvoRazpravi­–­bibliotekarstvo 140 141da­je­ve­či­na­knjig,­ki­si­jih­je­Ma­i­ster­pri­do­bil­do­ta­krat,­ oprem­lje­nih­ z­na­lep­ko,­na­ka­te­ri­je­oz­na­ka,­se­stav­lje­ na­iz­ene­rim­ske­ter­ene­ali­več­arab­skih­šte­vilk. 2­Knjiž­ ni­ ca­po­Ma­ is­ tro­ vi­smr­ ti Ko­je­le­ta­1934­Ma­i­ster­umrl,­je­knjiž­ni­ca­po­sta­la­ last­nje­go­vih­si­nov,­Hr­vo­ja­in­Bo­ru­ta.­Hr­voj­je­ta­krat­že­ ži­vel­v­Ljub­lja­ni,­kjer­je­slu­žbo­val­pri­ban­ski­upra­vi,­Bo­ rut­pa­z­ma­ter­jo­v­dru­žin­skem­ sta­no­va­nju­ v­Ma­ri­bo­ru.­ Ma­ti­je­umr­la­le­ta­1938.­Ta­krat­je­sta­no­va­nje­ osta­lo­ v­Bo­ru­to­vi­la­sti,­ki­je­pre­vzel­skrb­za­knjiž­ni­co.­Kot­je­ za­pi­sal­sam,­pa­to­ni­bi­la­le­skrb,­am­pak­tu­di­mo­ral­na­ od­go­vor­nost. Si­no­vo­ma­ je­Ma­i­ster­dal­na­vo­di­la,­ka­ko­naj­skr­bi­ ta­za­knjiž­ni­co­in­jo­do­gra­ju­je­ta.­ Na­ro­čil­ji­ma­je,­naj­jo­ do­gra­ju­je­ta­ s­slo­ven­skim­ pe­sniš­tvom,­ znan­stve­no­ li­te­ ra­tu­ro,­z­bo­ljši­mi­slo­ven­ski­mi­ li­te­rar­ni­mi­ de­li­in­s­pre­vo­ di­sve­tov­ne­knji­žev­no­sti.­ Bo­rut­je­ta­oče­to­va­na­vo­di­la­ upoš­te­val­in­ze­lo­se­lek­tiv­no­ na­ku­po­val­ no­ve­knji­ge.­Za­ po­slen­je­bil­pri­grad­be­nem­ ura­du­ma­ri­bor­ske­ ob­či­ne­ in­je­kot­za­čet­nik­imel­le­zmer­ne­do­hod­ke,­za­to,­kot­ pra­vi­sam,­ni­mo­gel­po­ve­če­va­ti­ šte­vi­la­knjig­v­nor­mal­ nem­ob­se­gu. Si­no­va­sta­v­oče­to­vo­knjiž­ni­co­uvr­šča­la­tu­di­knji­ge,­ ki­jih­ni­sta­na­črt­no­ku­po­va­la­sa­ma,­am­pak­sta­jih­de­ ni­mo­do­bi­la­v­dar.­Tak­šen­pr­im­er­sta­tu­di­knji­gi,­ki­ju­je­ Hr­voj­do­bil­v­dar­od­Kra­ljev­ske­ ban­ske­upra­ve­Drav­ske­ ba­no­vi­ne­in­ju­tu­di­da­nes­naj­de­mo­v­Ma­is­tro­vi­knjiž­ ni­ci. Ko­je­po­sta­ja­lo­vse­bolj­ja­sno,­da­bo­slej­ko­prej­pri­ šlo­do­voj­ne,­je­bra­ta­Ma­i­ster­pri­če­lo­skr­be­ti­za­oče­to­ vo­knjiž­ni­co­in­pre­o­sta­lo­kul­tur­no­de­di­šči­no.­ Pre­te­hta­ la­sta­več­mož­no­sti,­vse­mož­ne­lo­ka­ci­je,­kam­jo­lah­ko­v­pri­me­ru­voj­ne­ne­var­no­sti­ spra­vi­ta,­a­no­be­na­ni­bi­la­ op­ti­mal­na­in­ni­us­tre­za­la­vsem­po­go­jem.2.1­­Knjiž­ ni­ ca­med­oku­ pa­ ci­ jo­1941–1945­­­­ V­za­čet­ku­le­ta­1941­je­bil­Hr­voj­Ma­i­ster­vpo­kli­can­ v­voj­sko.­Vo­dil­je­ar­ti­le­rij­sko­ eno­to­v­Lim­bu­šu.­Za­ra­di­ bli­ži­ne­sta­bi­la­bra­ta­v­stal­nih­sti­kih,­ker­pa­sta­oba­ pred­vi­de­va­la­ voj­no­ka­tas­tro­fo­ za­Ju­go­sla­vi­jo,­ sta­še­ bolj­vne­to­iska­la­re­ši­tev­za­oče­to­vo­knjiž­ni­co. Naj­pri­mer­nej­ša­ se­ji­ma­je­zde­la­se­li­tev­knjiž­ni­ce­v­ Za­greb.­Tam­so­ime­li­star­ši­Bo­ru­to­ve­že­ne,­s­ka­te­ro­se­ je­po­ro­čil­le­ta­1940,­to­var­no­čo­ko­la­de­Mi­rim. Ko­je­27.­mar­ca­1941­pa­dla­vla­da­v­Be­o­gra­du­ in­ je­pri­če­lo­na­ra­šča­ti­pro­ti­nem­ško­ raz­po­lo­že­nje,­ se­je­ Bo­rut­odlo­čil,­da­svo­jo­no­se­čo­že­no­poš­lje­k­ta­šči­v­ Za­greb.­S­Hr­vo­jem­sta­se­ta­krat­do­kon­čno­odlo­či­la,­da­ bo­sta­tu­di­knjiž­ni­co­pre­pe­lja­la­v­Za­greb. Bo­rut­Ma­i­ster­se­je­po­te­le­fo­nu­s­ta­ščo­do­go­vo­ril,­da­ bo­v­nji­ho­vo­to­var­no­čo­ko­la­de­po­slal­oče­to­vo­knjiž­no­ zbir­ko.­Shra­ni­li­naj­bi­jo­v­skla­di­šču. Ker­se­je­ta­krat­za­če­la­mo­bi­li­za­ci­ja,­ je­bil­vpo­kli­can­ tu­di­Bo­rut.­V­naj­kraj­šem­ ča­su­bi­se­mo­ral­ja­vi­ti­svo­ji­ eno­ti­na­Ptu­ju,­ta­ko­da­je­imel­za­za­va­ro­va­nje­ knjiž­ni­ ce­le­ma­lo­ča­sa,­Hr­voj­pa­v­na­sta­lem­po­lo­ža­ju­tu­di­ni­ mo­gel­za­pu­sti­ti­svo­je­ga­de­lov­ne­ga­me­sta. V­tem­ča­su­so­bi­li­tu­di­vsi­to­vor­nja­ki­ za­se­že­ni,­vsi­ pre­vo­zi­pa­uki­nje­ni.­Bo­rut­se­je­v­sti­ski­obr­nil­na­svo­ je­ga­znan­ca,­ki­je­bil­uprav­nik­me­stne­ga­ av­to­bu­sne­ga­ po­dje­tja.­Ta­mu­je­po­so­dil­naj­ve­čji­raz­po­lo­žljiv­ av­to­bus.­ V­ča­sov­ni­sti­ski­knjig­ni­so­mo­gli­spra­vi­ti­v­za­bo­je,­za­ ka­te­re­tu­di­na­av­to­bu­su­ne­bi­bi­lo­pro­sto­ra,­za­to­so­se­ odlo­či­li,­da­bo­do­knji­ge­kar­pro­sto­zlo­ži­li­na­av­to­bus.­ Za­pre­nos­knjig­iz­sta­no­va­nja­ v­1.­nad­stro­pju­ do­av­to­bu­sa­ni­mo­gel­do­bi­ti­lju­di,­za­to­je­pro­sil­za­po­moč­svo­ je­ga­znan­ca,­uprav­ni­ka­ Di­ja­ške­ga­ do­ma­v­Pre­šer­no­vi­ uli­ci.­Po­slal­mu­je­10­moč­nih­di­ja­kov,­ki­so­v­do­brih­ dveh­urah­vse­knji­ge­pre­ne­sli­na­av­to­bus. Pod­ve­li­ko­te­žo­se­je­av­to­bus­za­čel­ši­bi­ti,­ta­ko­da­ po­šo­fer­je­vih­ sva­ri­lih­ni­so­na­lo­ži­li­vseh­knjig.­Bo­rut­ oce­nju­je,­da­so­za­to­od­200­do­300­po­mem­bnih­ knjig­ pu­sti­li­v­sta­no­va­nju.­ Sam­se­je­z­av­to­bu­som­ od­pe­ljal­ v­Za­greb.­Tam­so­de­lav­ci­to­var­ne­zno­si­li­knji­ge­iz­av­to­ bu­sa­in­jih­pro­sto­zlo­ži­li­v­skla­di­šče. Bo­rut­se­je­z­av­to­bu­som­ vr­nil­v­Ma­ri­bor,­se­pre­o­ble­ kel­v­vo­ja­ško­uni­for­mo­in­od­šel­k­svo­ji­eno­ti­na­Ptuj. Ven­dar­knjiž­ni­ca­v­Za­gre­bu­ni­bi­la­na­var­nem.­Nek­ do,­ver­jet­no­kak­de­la­vec­v­to­var­ni­čo­ko­la­de­ali­šo­fer­ av­to­bu­sa,­je­ja­vil­nem­škim­obla­stem,­ da­je­bi­la­Ma­is­ tro­va­knjiž­ni­ca­pre­pe­lja­na­ v­Za­greb.­Pri­Ma­is­tro­vi­ta­šči­ v­Za­gre­bu­se­je­na­mreč­ogla­sil­nem­ški­ča­stnik­in­za­ hte­val,­naj­mu­po­ka­že­knjiž­ni­co.­Po­ogle­du­skla­di­šča­ ji­je­po­ve­dal,­da­je­knjiž­ni­ca­se­daj­za­ple­nje­na­ in­da­ne­ sme­jo­ni­če­sar­ne­pre­sta­vi­ti­ne­odne­sti. Bo­ru­to­va­ta­šča­je­o­tem­do­god­ku­ob­ve­sti­la­Hr­vo­ja­ Ma­is­tra,­ki­je­po­de­mo­bi­li­za­ci­ji­ po­nov­no­oprav­ljal­svo­jo­ slu­žbo­na­ban­ski­upra­vi.­Ma­i­ster­je­ubral­edi­no­mož­ no­pot.­Šel­je­k­oče­to­ve­mu­ sta­re­mu­pri­ja­te­lju­Oto­nu­ Žu­pan­či­ču. Žu­pan­čič­je­in­ter­ve­ni­ral­ pri­sla­vi­stu­in­kul­tur­nem­ po­li­ti­ku­ita­li­jan­ske­ oku­pa­cij­ske ­obla­sti­v­Ljub­lja­ni­Um­ ber­tu­Ur­ba­ni­ju.­Z­njim­je­bil­v­do­kaj­do­brih­sti­kih,­saj­ je­Ur­ba­ni­sku­šal­s­slo­ven­ski­mi­ kul­tur­ni­ki­na­ve­za­ti­čim­ bo­ljše­odno­se. Oba­Ma­is­tro­va­ si­no­va­sta­bi­la­ta­krat­pre­bi­val­ca­ Ljub­ljan­ske­ po­kra­ji­ne­–­Hr­voj­je­že­dol­ga­le­ta­slu­žbo­ val­in­ži­vel­v­Ljub­lja­ni,­Bo­rut­pa­je­bil­med­voj­no­ra­njen­ in­je­po­zdrav­lje­nju­ v­Za­gre­bu­od­šel­na­oče­to­vo­po­sest­ na­Unec,­ki­je­spa­dal­v­Ljub­ljan­sko­ po­kra­ji­no,­ kjer­je­ ob­kme­to­va­nju­pre­ži­vel­pre­o­sta­la­voj­na­le­ta. Bo­ru­tu­si­cer­ni­zna­na­pot­in­ter­ven­ci­je,­ ven­dar­ve,­ da­je­Ur­ba­ni­ta­koj­in­ter­ve­ni­ral.­ Ker­sta­bi­la­oba­Ma­is­tra­ pre­bi­val­ca­ Ljub­ljan­ske­ po­kra­ji­ne,­ je­ita­li­jan­ska­ oblast­ Ma­is­tro­vo­ knjiž­ni­co­pro­gla­si­la­za­svo­jo­last.­To­odlo­či­ tev­so­spo­ro­či­li­nem­ški­ko­man­di­v­Za­greb,­ki­je,­kot­je­ za­pi­sal­Bo­rut­Ma­i­ster,­»to­odlo­či­tev­vze­la­na­zna­nje«. Po­tem­do­god­ku­naj­bi­se­v­Za­gre­bu­še­ogla­sil­nem­ ški­ofi­cir­in­od­Bo­ru­to­ve­ta­šče­za­hte­val,­naj­mu­po­ka­že­ knjiž­ni­co.­Knjiž­ni­ca­je­bi­la­ta­krat­sprav­lje­na­ v­62­za­bo­ jih,­v­ka­te­rih­so­dru­ga­če­pre­va­ža­li­ čo­ko­la­do.­To­de­lo­je­ opra­vil­svak­Bo­ru­ta­Ma­is­tra­Bo­ris­Za­lo­kar,­ki­je­ži­vel­pri­ ma­te­ri­v­Za­gre­bu.­Ko­je­nem­ški­ofi­cir­vi­del­ta­ko­sprav­ lje­no­knjiž­ni­co,­je­od­šel,­za­bo­ji­s­knji­ga­mi­pa­so­ves­ čas­voj­ne­osta­li­v­skla­di­šču­to­var­ne­čo­ko­la­de.2.2­­Knjiž­ ni­ ca­po­2.­sve­ tov­ ni­voj­ ni Po­2.­sve­tov­ni­voj­ni­je­to­var­na­čo­ko­la­de­Mi­rim­po­ sta­la­dr­žav­na­last.­Bi­la­je­na­ci­o­na­li­zi­ra­na­ in­pri­klju­če­ na­to­var­ni­Uni­on.­V­ljub­ljan­ski­ Uni­on­so­bi­li­pre­me­šče­ ni­tu­di­za­bo­ji,­v­ka­te­rih­je­bi­la­sprav­lje­na­ Ma­is­tro­va­ knjiž­ni­ca. Bo­rut­Ma­i­ster­je­le­ta­1946­za­bo­je­s­knji­ga­mi­pre­pe­ ljal­v­Ma­ri­bor,­ka­mor­se­je­z­Un­ca­tu­di­sam­vr­nil.­Ker­ je­imel­do­kaj­ve­li­ko­dru­ži­no,­sta­no­va­nje­ pa­maj­hno,­ni­ imel­pro­sto­ra,­ka­mor­bi­bil­lah­ko­spra­vil­oz.­po­sta­vil­ oče­to­vo­knjiž­ni­co.­Za­to­je­ce­lot­no­zbir­ko­iz­ro­čil­v­var­stvo­Po­kra­jin­ske­mu­ mu­ze­ju­v­Ma­ri­bo­ru.­Z­nji­mi­ni­skle­ nil­no­be­ne­ po­god­be,­am­pak­le­ustni­do­go­vor.­ (Ma­i­ster­ 1978)­V­tem­mu­ze­ju­so­tu­di­si­cer­po­voj­ni­de­po­ni­ra­li­ gra­di­vo­iz­knjiž­nic,­ki­se­je­iz­vseh­stra­ni­vra­ča­lo­na­zaj­ v­me­sto. Gra­di­vo­je­mu­zej­spre­jel­v­svo­je­var­stvo­v­za­bo­jih,­ ta­ko­kot­je­bi­lo­pre­pe­lja­no­ iz­Za­gre­ba.­Če­prav­so­Ma­is­ tro­vo­knjiž­ni­co­le­skla­di­šči­li,­ so­se­očit­no­za­ve­da­li­nje­ ne­vre­dno­sti.­ Le­ta­1956­se­je­zbra­la­po­se­bna­ko­mi­si­ja,­ki­je­pre­ gle­da­la­vseh­62­za­bo­jev­knjig.­Se­stav­lja­li­ so­jo­dr.­ Franc­Su­šnik,­prof.­Alojz­Gspan,­Bo­rut­Ma­i­ster,­prof.­ Jan­ko­Gla­zer­in­prof.­Bo­go­Teply.­Za­bo­je­so­od­pr­li,­da­ bi­vi­de­li,­ka­ko­so­knji­ge­ohra­nje­ne.­ Ta­ko­mi­si­ja­je­pre­ dla­ga­la,­da­se­Ma­is­tro­va­ knjiž­ni­ca­raz­gla­si­za­kul­tur­ni­ spo­me­nik­ –­ne­gle­de­na­to,­da­so­se­med­voj­no­ne­ ka­te­re­knji­ge­iz­gu­bi­le.­(Har­tman­1998)­O­tej­ko­mi­si­ji­ in­raz­gla­si­tvi­ za­kul­tur­ni­spo­me­nik­ ni­zna­nih­no­be­nih­ dru­gih­dej­stev,­prav­ta­ko­še­ni­naj­de­nih­do­ku­men­tov. Ob­tem­do­god­ku­bi­naj­bil­tu­di­ge­ne­ra­lov­sin­Bo­rut­ iz­ja­vil,­da­bo­knji­ge­po­sto­pno­pre­ne­sel­v­svo­je­sta­no­ va­nje,­jih­po­sta­vil­na­knjiž­ne­po­li­ce­in­pri­pra­vil­sez­nam­ knjig.­Ven­dar­se­to­v­na­sled­njih­le­tih­ni­zgo­di­lo,­knji­ge­ so­še­na­prej­osta­le­v­za­boj­ni­kih. Tu­di­le­ta­1978,­ko­je­Bo­rut­Ma­i­ster­za­pi­sal,­kaj­se­ je­z­oče­to­vo­knjiž­ni­co­do­ga­ja­lo­med­oku­pa­ci­jo,­­ je­imel­ vi­zi­jo,­da­bo­knjiž­ni­co­pre­pe­ljal­iz­mu­ze­ja­in­po­sta­vil­na­ po­li­ce.­Za­pi­sal­je,­da­bo­sta­z­bra­tom­še­isto­le­to­knji­ ge­pre­vze­la­in­jih­na­me­sti­la­ v­Hr­vo­je­vem­ sta­no­va­nju­ v­ Ma­is­tro­vi­uli­ci­17,­kjer­so­po­li­ce­že­pri­prav­lje­ne,­ ven­dar­ se­tu­di­to­ni­zgo­di­lo. Bra­ta­Ma­i­ster­ni­sta­do­ča­ka­la­po­nov­ne­oži­vi­tve­oče­ to­ve­knjiž­ni­ce.­Hr­voj­je­umrl­le­ta­1982,­le­ta­1984­pa­ še­Bo­rut.­Ma­is­tro­va­ob­sež­na­in­dra­go­ce­na­ zbir­ka­pa­je­ še­na­prej­umi­ra­la­ v­za­boj­ni­kih­ v­Po­kra­jin­skem­mu­ze­ju­ Ma­ri­bor.2.3­­­Knjiž­ ni­ ca­pod­okri­ ljem­ ­Univerzitetne­knjiž­ ni­ ce­Ma­ ri­ bor Stva­ri­so­se­pri­če­le­pre­mi­ka­ti­na­bo­lje­le­ta­1988.­ Ta­krat­se­je­Uni­ver­zi­tet­na­ knjiž­ni­ca­Ma­ri­bor­(UKM)­pre­ se­li­la­v­no­ve­pro­sto­re­in­me­ni­la,­da­bi­bi­lo­naj­bo­lje,­če­ bi­Ma­is­tro­va­knjiž­ni­ca­pre­šla­v­nje­no­var­stvo,­saj­gre­za­ po­mem­bno­ gra­di­vo­pri­ra­zi­sko­va­nju­ slo­ven­ske­li­te­ra­tu­ re­in­kul­tur­ne­zgo­do­vi­ne. Po­pre­se­li­tvi­v­no­ve­in­ve­čje­so­do­bne­pro­sto­re­so­se­ v­UKM­odlo­či­li,­da­bi­se­gle­de­na­nje­no­fun­kci­jo,­ki­jo­ do­lo­ča­tu­di­njen­sta­tut­–­vi­so­ko­šol­ska,­ znan­stve­na­ in­ ar­hiv­ska­knjiž­ni­ca­–­spo­do­bi­lo,­da­bi­na­nek­na­čin­re­ ši­li­ter­po­nov­no­oži­vi­li­Ma­is­tro­vo­knjiž­ni­co. Za­UKM,­ki­ze­lo­po­u­dar­ja­do­moz­nan­stvo,­ je­bi­la­ pri­do­bi­tev­ Ma­is­tro­ve­ knjiž­ni­ce­za­ra­di­za­slug,­ki­jih­je­ imel­Ma­i­ster­za­Ma­ri­bor,­spo­min­ske­ga­ zna­ča­ja­(Praz­ nik­1998),­prav­ta­ko­pa­so­že­le­li,­da­bi­z­Ma­is­tro­vo­ knjiž­ni­co­mlaj­ši­upo­ra­bni­ki,­ ki­v­glav­nem­poz­na­jo­le­so­ do­bne,­z­in­for­ma­cij­sko­ te­hno­lo­gi­jo­ pod­pr­te­knjiž­ni­ce,­ spoz­na­li,­ka­ko­bo­ga­te­so­bi­le­ne­koč­za­se­bne­me­ščan­ ske­knjiž­ni­ce­(Stav­bar­2003),­med­ka­te­ri­mi­je­bi­la­ena­ naj­lep­ših­za­go­to­vo­Ma­is­tro­va­knjiž­ni­ca. Po­smr­ti­bra­tov­Ma­i­ster­je­knjiž­ni­ca­pre­šla­v­last­nju­ nih­de­di­čev,­pred­vsem­otrok­Bo­ru­ta­Ma­is­tra­–­Hr­voj­je­ umrl­ne­po­ro­čen,­brez­na­sle­dni­kov.Tre­ nut­ na­po­ sta­ vi­ tev­Ma­ is­ tro­ ve­knjiž­ ni­ ce­v­Univerzitetni­knjižnici­Maribor Razpravi­–­bibliotekarstvoRazpravi­–­bibliotekarstvo 142 143Na­ve­za­li­so­sti­ke­z­de­di­či,­da­bi­se­do­go­vo­ri­li,­ kaj­ sto­ri­ti­s­knjiž­no­za­pu­šči­no­ ge­ne­ra­la­Ma­is­tra,­ki­je­še­ ve­dno­le­ža­la­v­za­bo­jih­v­Po­kra­jin­skem­ mu­ze­ju.­Ma­is­ tro­vi­de­di­či,­ki­jih­je­za­sto­pal­ge­ne­ra­lov­vnuk­Bo­rut,­sin­ Bo­ru­ta­Ma­is­tra,­so­se­s­tem­stri­nja­li. Ma­ja­1989­so­za­bo­je­s­knji­ga­mi­pre­pe­lja­li­v­pro­sto­ re­UKM.­Ju­li­ja­iste­ga­le­ta­so­gra­di­vo­pre­gle­da­li­stro­kov­ nja­ki­iz­Ar­hi­va­Slo­ve­ni­je.­Pre­dla­ga­li­ so­iz­ved­bo­de­zin­ fek­ci­je,­kon­zer­va­tor­skih­ po­stop­kov­ in­ke­mič­ne­za­šči­te.­ To­je­bi­lo­oprav­lje­no­do­no­vem­bra­1989.­ S­tem­pa­gra­di­vo­iz­Ma­is­tro­ve­knjiž­ni­ce­še­da­leč­ni­ oži­ve­lo,­saj­ga­še­ni­so­mo­gli­pred­sta­vi­ti­ šir­ši­jav­no­sti­in­ upo­ra­bni­kom­ UKM.­For­mal­ni­la­stni­ki­Ma­is­tro­ve­ knjiž­ ni­ce­so­bi­li­še­ve­dno­nje­go­vi­de­di­či,­zbir­ko­pa­je­UKM­ le­hra­ni­la.­Že­lja­de­di­čev­je­bi­la,­da­bi­UKM­ge­ne­ra­lo­vo­ knjiž­ni­co­po­sta­vi­la­v­za­to­po­se­bej­ure­jen­pro­stor.­Ta­ko­ je­gra­di­vo­še­ne­kaj­let­osta­lo­skri­to­očem­jav­no­sti,­saj­ UKM­ni­ime­la­po­se­bej­v­ta­na­men­ure­je­ne­ga­ pro­sto­ra,­ prav­ta­ko­pa­je­mo­ra­la­za­ure­di­tev­po­se­bne­so­be­kot­ jav­na­usta­no­va,­ fi­nan­ci­ra­na­ iz­dr­žav­ne­ga­ pro­ra­ču­na,­ iz­ve­sti­po­tre­bne­raz­pi­se. Za­t.­i.­Ma­is­tro­vo­so­bo­so­iz­bra­li­pro­stor,­v­ka­te­rem­ so­ime­li­shra­nje­nih­ 14.000­raz­lič­nih­knjiž­nih­da­rov.­ Na­ha­ja­se­v­pri­tli­čju­stav­be,­do­nje­ga­pa­za­obi­sko­ val­ce­ni­di­rek­tne­ga­ do­sto­pa.­Le­ta­1996­je­UKM­or­ga­ ni­zi­ra­la­ak­ci­jo,­pri­ka­te­ri­so­so­de­lo­va­li­ tu­di­de­lav­ci­iz­ pro­gra­ma­jav­nih­del.­Iz­se­li­li­so­dru­ge­knji­ge­in­ta­ko­iz­ praz­ni­li­pro­stor,­na­me­njen­Ma­is­tro­vi­knjiž­ni­ci. Le­ta­1997­so­iz­ve­dli­raz­pis­za­iz­de­la­vo­pro­jek­ta­ knjiž­nič­ne­ga­ pro­sto­ra.­Med­pri­spe­li­mi­ pre­dlo­gi­so­iz­ bra­li­pro­jekt­akad.­arh.­Mir­ka­Zdov­ca.­V­so­bo­so­po­ sta­vi­li­tu­di­kip­Ru­dol­fa­Ma­is­tra,­ki­ga­je­iz­de­la­la­aka­ dem­ska­ki­par­ka­Vla­sta­Zor­ko.­Ure­di­tev­knjiž­nič­ne­ga­ pro­sto­ra­je­fi­nan­čno­omo­go­či­lo­ Mi­ni­strs­tvo­ za­šol­stvo­ in­šport.­Ob­se­li­tvi­gra­di­va­v­Ma­is­tro­vo­so­bo­so­iz­de­la­li­ tu­di­po­pis­gra­di­va,­kar­je­fi­nan­ci­ra­la­ Me­stna­ob­či­na­ Ma­ri­bor.­(Sa­pač­1998)­Pri­za­go­tav­lja­nju­ teh­sred­stev­ so­ime­li­tu­di­pre­cej­šnje­ fi­nan­čne­te­ža­ve,­saj­je­Mi­ni­ strs­tvo­sred­stva­odo­bri­lo­le­v­okvi­ru­let­nih­sred­stev­ za­na­kup­in­po­so­do­bi­tev­ no­tra­nje­opre­me­UKM.­Sred­ stva,­pri­dob­lje­na­ od­Ob­či­ne,­pa­so­do­bi­li­še­le­po­več­ krat­nih­proš­njah­in­po­spre­je­tju­re­ba­lan­sa­ma­ri­bor­ske­ ga­ob­čin­ske­ga­pro­ra­ču­na.­(Praz­nik­1998) 13.­10.­1998­so­de­di­či­Ru­dol­fa­Ma­is­tra,­ki­jih­je­ za­sto­pal­Bo­rut­Ma­i­ster,­in­UKM,­ki­jo­je­za­sto­pa­la­rav­ na­te­lji­ca­mag.­Ire­na­Sa­pač,­pod­pi­sa­li­da­ril­no­po­god­bo.­­ V­njej­je­za­pi­sa­no,­da­UKM­prej­me­v­last­5.970­enot­ knjiž­nič­ne­ga­ gra­di­va.­To­gra­di­vo­je­na­ve­de­no­ na­sez­ na­mu,­ki­je­se­stav­ni­del­po­god­be.­UKM­je­s­po­god­bo­ do­bi­la­tu­di­do­vo­lje­nje,­ da­oz­na­ke­prej­šnje­ga­ la­stni­ka,­ ki­so­na­gra­di­vu,­na­do­me­sti­ s­svo­ji­mi­oz­na­ka­mi,­ ki­do­ ka­zu­je­jo­la­stniš­tvo. S­po­god­bo­se­UKM­tu­di­za­ve­že,­da­bo­po­dar­je­no­ gra­di­vo­po­sta­vi­la­v­po­se­bno­so­bo,­ki­bo­ime­la­na­pis­ »Ma­is­tro­va­ knjiž­ni­ca«.­ Da­nes­za­njo­skr­bi­Eno­ta­za­do­ moz­nan­stvo­UKM. 3­­Ma­ is­ tro­ va­kla­ si­ fi­ ka­ ci­ ja­ Ne­ke­vr­ste­svo­jo­kla­si­fi­ka­ci­jo­ oz.­raz­po­re­di­tev­ knjiž­ nič­ne­ga­gra­di­va­je­v­svo­jem­sta­no­va­nju­ imel­tu­di­Ma­i­ ster.­Knji­ge­je­imel­sprav­lje­ne­ v­šti­rih­knjiž­nih­oma­rah.­ V­eni­je­imel­shra­nje­no­ sta­rej­še­slo­ven­sko­ča­so­pi­sje­in­li­ste,­v­dru­gi­slo­ven­ske­ pe­sni­ške­zbir­ke,­v­tre­tji­zgo­do­ vin­ska­de­la,­v­če­tr­ti­pa­sta­rej­še­slo­ven­ske­knji­ge. Ko­je­Ma­is­tro­va­zbir­ka­pre­šla­v­var­stvo­UKM,­kjer­so­ za­njo­ure­di­li­prav­po­se­bno­so­bo,­so­gra­di­vo­raz­vr­sti­li­ na­po­li­ce­po­na­klju­čju,­ ta­ko­kot­so­jih­vze­li­iz­za­boj­ ni­kov,­v­ka­te­rih­so­bi­le­shra­nje­ne,­ saj­je­bi­lo­nji­ho­vo­ pri­mar­no­vo­di­lo,­da­knjiž­nič­ni­fond­spra­vi­jo­na­po­li­ce,­ pri­tem­pa­se­ni­so­ozi­ra­li­na­no­be­no­raz­vr­sti­tev­ –­ne­ na­UDK­ne­na­raz­vr­sti­tev,­ ki­jo­je­za­svo­jo­zbir­ko­iz­bral­ Mai­ster­oz.­prof.­Sil­va­Tr­dinova,­ki­je­Ma­is­tru­knjiž­ni­co­ ure­di­la­v­za­čet­ku­30.­let.­Iz­je­ma­je­bi­la­le­pe­ri­o­di­ka,­saj­ je­bi­la­v­ce­lo­ti­po­stav­lje­na­na­so­sed­nje­po­li­ce. Ob­na­tan­čnej­šem­ pre­gle­du­gra­di­va­v­Ma­is­tro­vi­ knjiž­ni­ci­smo­ugo­to­vi­li,­da­je­ve­či­na­gra­di­va­oprem­lje­ na­z­na­lep­ko,­na­ka­te­ri­je­ne­ke­vr­ste­kla­si­fi­ka­cij­ska­ oz­ na­ka.­Se­stav­lje­na­ je­iz­ene­rim­ske­šte­vil­ke­ter­ene­ali­ več­arab­skih­šte­vilk,­na­ne­ka­te­rih­pa­se­po­jav­lja­tu­di­ čr­kov­na­oz­na­ka.­Ker­je­gra­di­vo­na­po­li­ce­v­Ma­is­tro­vi­ knjiž­ni­ci­po­stav­lje­no­ po­na­klju­čju,­ brez­kak­šne­ga­ si­ ste­ma,­je­tu­di­tež­ko­ugo­to­vi­ti,­ka­ko­si­te­oz­na­ke­sle­di­ jo.­Ugo­to­vi­li­smo,­da­se­rim­ske­šte­vil­ke­kon­ča­jo­pri­šte­ vil­ki­XXIX.­Vsak­sklop­rim­skih­šte­vilk­ima­do­da­no­tu­di­ arab­sko­šte­vil­ko.­Iz­je­ma­pri­teh­je­ve­za­na­pe­ri­o­di­ka,­ ki­ je­po­na­va­di­oz­na­če­na­z­rim­sko­šte­vil­ko­in­več­arab­ski­ mi­–­sklepamo­lah­ko,­da­arab­ske­šte­vil­ke­pri­pe­ri­o­di­ki­ po­me­ni­jo­bo­di­si­šte­vi­lo­šte­vilk­do­lo­če­ne­ga­ na­slo­va,­ve­za­nih­v­po­sa­mez­ni­ let­nik,­bo­di­si­šte­vi­lo­let­ni­kov,­ve­za­ nih­sku­paj.­Pri­ča­so­pi­sih­je­tu­di­čr­kov­na­oz­na­ka­–­čr­ka­ »Č«,­kar­naj­ver­jet­ne­je­ oz­na­ču­je­ča­so­pi­se.­Čr­kov­no­oz­ na­ko­»ZG«­smo­opa­zi­li­tu­di­pri­ne­ka­te­rih­zgo­do­vin­skih­ de­lih,­ven­dar­ne­na­vseh.­Ta­oz­na­ka­ver­jet­no­oz­na­ču­je­ zgo­do­vin­ska­de­la. Kot­smo­že­po­ve­da­li,­s­to­oz­na­ko­ni­so­bi­la­oz­na­če­na­ vsa­de­la.­Brez­nje­so­bi­la­naj­ver­jet­ne­je­ de­la,­ki­so­so­ di­la­v­Ma­is­tro­vo­če­tr­to­oma­ro,­kjer­je­hra­nil­dra­go­ce­ne­ knji­ge,­npr.­Dal­ma­ti­no­vo­ Bi bli jo,­Sla vo voj vo di ne Kranj­ ske,­Pre­šer­nov­ ro­ko­pis,­slo­ven­ski­ro­ko­pis­iz­le­ta­1551­ in­še­dru­ga­dra­go­ce­na­ in­vre­dna­de­la.­Brez­te­oz­na­ke­ so­bi­la­tu­di­de­la,­ki­so­pri­šla­v­Ma­is­tro­vo­ knjiž­ni­co­po­ nje­go­vi­smr­ti­oz.­po­le­tu,­ko­je­Tr­di­no­va­za­klju­či­la­z­ure­ ja­njem­knjiž­ni­ce. Mno­go­del­je­tu­di­oprem­lje­nih­ z­ži­gom,­ne­kak­šnim­ ek­sli­bri­som,­ ki­oz­na­ču­je­Ma­is­tro­vo­la­stni­no.­Tu­di­te­ga­ ni­na­gra­di­vu,­ki­sta­ga­v­oče­to­vo­knjiž­ni­co­uvr­sti­la­si­ no­va.­Ker­je­žig­enak­na­vseh­oz­na­če­nih­ ko­sih­gra­di­va,­ lah­ko­skle­pa­mo,­ da­je­na­tak­na­čin­la­stniš­tvo­oz­na­či­la­ Tr­di­no­va­ob­ure­ja­nju­knjiž­ni­ce,­saj­je­tež­ko­ver­je­ti,­da­ bi­Ma­i­ster­imel­vsa­le­ta­enak­žig. Če­bi­že­le­li­za­res­ugo­to­vi­ti,­kaj­oz­na­ke­na­gra­di­vu­ v­Ma­is­tro­vi­knjiž­ni­ci­po­me­ni­jo,­ bi­mo­ra­li­re­kon­stru­i­ra­ti­ oz.­v­ce­lo­ti­na­no­vo­po­sta­vi­ti­gra­di­vo,­pri­tem­pa­sle­ di­ti­tem­oz­na­kam.­ To­do­se­daj­ni­bi­lo­oprav­lje­no.­ Pr­vi­ raz­log­za­to­je,­da­so­ob­po­sta­vi­tvi­Ma­is­tro­ve­ knjiž­ni­ ce­v­UKM­da­li­pre­dnost­sa­me­mu­do­god­ku,­de­jan­ske­ vre­dno­sti­in­po­me­na­knjiž­ni­ce­pa­se­še­ni­so­za­ve­da­li.­ Za­to­jim­je­bi­lo­tu­di­naj­po­mem­bnej­še,­ da­gra­di­vo­le­ po­sta­vi­jo­na­po­li­ce,­zbir­ko­da­jo­na­ogled­jav­no­sti,­z­bi­ bli­o­te­kar­ske­ga­ vi­di­ka­pa­se­s­knjiž­ni­co­ni­so­ukvar­ja­li.­ Dru­gi­raz­log­je,­ta­ko­kot­ve­dno­in­pov­sod,­po­ma­njka­ nje­fi­nanc­in­ka­dra.­Dol­go­roč­no ­si­cer­na­čr­tu­je­jo­ se­li­tev­Ma­is­tro­ve­knjiž­ni­ce­v­nov­pro­stor,­ki­bo­bli­žje­upo­ra­bni­ kom,­in­pre­u­re­di­tev­ knjiž­ni­ce­v­ce­lo­ti,­pri­če­mer­bi­tu­di­ pro­u­či­li­Ma­is­tro­vo­kla­si­fi­ka­ci­jo,­ do­ta­krat­pa­se­ver­jet­ no­ne­bo­da­lo­ugo­to­vi­ti,­kaj­po­me­ni­jo­oz­na­ke. Mi­smo­kot­osno­vo­za­ana­li­zo­gra­di­va­v­Ma­is­tro­vi­ knjiž­ni­ci­vze­li­de­lov­ni­po­pis­da­ro­va­ne­ga­ gra­di­va,­ki­ je­na­stal­ob­pre­da­ji­knjiž­ni­ce­UKM.­Za­na­še­po­tre­be,­ to­rej­za­po­dro­bno­vse­bin­sko­ ana­li­zo­gra­di­va,­smo­iz­ bra­li­uni­ver­zal­no­de­ci­mal­no­kla­si­fi­ka­ci­jo,­ saj­je­naj­bolj­ upo­rab­lja­na­ v­slo­ven­skem­ knjiž­nič­nem­ pro­sto­ru.­Za­ nas­je­naj­pri­mer­nej­ša,­ saj­smo­že­le­li­na­re­di­ti­po­pol­ no­vse­bin­sko­ ana­li­zo­gra­di­va,­ki­ga­je­Ma­i­ster­zbral­v­ svo­ji­knjiž­ni­zbir­ki.­To­rej­smo­že­le­li­ugo­to­vi­ti,­ka­te­ra­so­ ti­sta­po­dro­čja­člo­ve­ške­ga­ zna­nja,­ki­so­Ma­is­tra­ta­ko­ pri­teg­ni­la,­ da­je­si­ste­ma­tič­no­ iskal,­ku­po­val,­zbi­ral­in­ ure­jal­knji­ge,­ki­so­se­na­na­ša­le­na­ta­po­dro­čja.­In­prav­ UDK­je­kla­si­fi­ka­ci­ja,­ ki­za­je­ma­vsa­po­dro­čja­člo­ve­ške­ ga­zna­nja­in­ve­de­nja,­ze­lo­po­dro­bno­raz­de­li­di­sci­pli­ne,­ te­pa­v­pod­di­sci­pli­ne,­ pri­če­mer­upo­rab­lja­de­set­in­sko­ raz­de­li­tev.­ Za­to­rej­je­tu­di­nam­uspe­lo­s­po­mo­čjo­te­kla­ si­fi­ka­ci­je­po­dro­bno­ure­di­ti­gra­di­vo­iz­Ma­is­tro­ve­knjiž­ni­ ce­ter­na­re­di­ti­vse­bin­sko­ ana­li­zo,­pri­če­mer­pa­si­prav­ nič­ni­smo­mo­gli­po­ma­ga­ti­ne­s­tre­nut­no­po­sta­vi­tvi­jo­ gra­di­va­v­Ma­is­tro­vi­knjiž­ni­ci­in­tu­di­ne­z­oz­nač­ba­mi,­ s­ ka­te­ri­mi­je­pro­fe­so­ri­ca­Tr­di­no­va­ure­di­la­zbir­ko.4­­Ana­ li­ za­gra­ di­ va­ Na­re­di­li­smo­vse­bin­sko­ ana­li­zo­gra­di­va­gle­de­na­ uni­ver­zal­no­ de­ci­mal­no­ kla­si­fi­ka­ci­jo­ (UDK).­Po­se­bej­ smo­se­po­sve­ti­li­mo­no­gra­fi­jam­ in­pe­ri­o­di­ki,­za­to­bo­mo­ pri­ka­za­li­tu­di­lo­če­no­ana­li­zo.­Na­splo­šno­lah­ko­re­če­ mo,­da­je­Ma­is­tro­vo­ za­ni­ma­nje­ se­ga­lo­na­vsa­po­dro­ čja­člo­ve­ške­ga­ zna­nja­in­ve­de­nja,­pri­če­mer­mo­ra­mo­ Da­ ril­ na­ po­ god­ ba,­ pod­ pi­ sa­ na­ 13.­10.­1998,­ s­ka­ te­ ro­ so­Ma­ is­ tro­ vi­de­ di­ či­ce­ lot­ no­ge­ ne­ ra­ lo­ vo­knjiž­ no­zbir­ ko­da­ ro­ va­ li­UKM.Pr­ im­ er­kla­ si­ fi­ ka­ ci­ je,­ki­jo­je­za­Ma­ is­ tro­ vo­knjiž­ ni­ co­upo­ ra­ bi­ la­prof.­Sil­ va­Tr­ di­ no­ va. Razpravi­–­bibliotekarstvoRazpravi­–­bibliotekarstvo 144 145po­u­da­ri­ti,­da­se­je­ne­ka­te­rim­ ze­lo­po­sve­čal,­z­dru­gih­ po­dro­čij­pa­je­imel­le­ne­ka­te­ra­te­me­ljna­in­spe­ci­fič­na­ de­la. Naj­ve­čji­del­Ma­is­tro­ve­zbir­ke­ob­se­ga­jo­mo­no­gra­fi­je,­ in­si­cer­so­on­in­po­nje­go­vi­smr­ti­nje­go­vi­na­sle­dni­ki­ zbra­li­kar­4314­ko­sov­raz­lič­nih­mo­no­gra­fij­ od­sku­paj­ 5945­ko­sov­gra­di­va,­ki­je­tre­nut­no­v­Ma­is­tro­vi­knjiž­ ni­ci,­to­rej­mo­no­gra­fi­je­ zav­ze­ma­jo­ 72,57­%­vseh­enot­ gra­di­va. Nam­je­uspe­lo­ana­li­zi­ra­ti­3802­ko­sov­mo­no­graf­skih­ pu­bli­ka­cij­in­vso­pe­ri­o­di­ko,­ ki­ji­je­prav­ta­ko­po­sve­čal­ ze­lo­ve­li­ko­po­zor­no­sti.­ Prav­po­se­bej­se­je­osre­do­to­ čil­na­slo­ven­ske­ se­rij­ske­pu­bli­ka­ci­je­ iz­19.­sto­le­tja,­ki­ jih­je­imel­shra­nje­ne­ v­prav­po­se­bni­oma­ri,­ve­či­no­ma­ pa­ve­za­ne­v­ce­lot­ne­let­ni­ke.­V­nje­go­vi­knjiž­ni­zbir­ki­je­ ohra­nje­nih­ 1631­po­sa­mez­nih­ ko­sov­(ne­raz­lič­nih­na­ slo­vov)­se­rij­skih­pu­bli­ka­cij,­ kar­pred­stav­lja­ 27,43­%­ vse­ga­knjiž­nič­ne­ga­gra­di­va. 4.1­­Mo­ no­ gra­ fi­ je Če­gle­de­na­UDK­raz­de­li­mo­mo­no­gra­fi­je­ iz­Ma­is­tro­ ve­knjiž­ni­ce­v­9­osnov­nih­od­del­kov,­nam­že­hi­ter­po­ gled­na­graf­po­ve,­da­se­je­Ma­i­ster­naj­bolj­po­sve­čal­ zbi­ra­nju­li­te­ra­tu­re­iz­od­del­ka­8­–­Je­zi­ki­in­knji­žev­nost,­ in­si­cer­je­zbral­1683­ko­sov­gra­di­va­iz­te­ga­od­del­ka,­ kar­za­je­ma­44,27­%­vseh­mo­no­gra­fij.­ Med­nji­mi­naj­de­ mo­ta­ko­raz­ne­slov­ni­ce,­slo­var­je­in­uč­be­ni­ke­za­uče­nje­ po­sa­mez­nih­ je­zi­kov­kot­vso­po­mem­bnej­šo­ sve­tov­no­ knji­žev­nost,­ki­je­iz­šla­do­ge­ne­ra­lo­ve­smr­ti. 17,39­%­vseh­mo­no­gra­fij­ oz.­661­ko­sov­mo­no­gra­fij­ spa­da­v­od­de­lek­2­–­Ver stva,­kar­ka­že­na­po­pol­no­ma­ dru­go­stran­Ma­is­tra,­ki­smo­ga­ve­či­no­ma­poz­na­li­pred­ vsem­kot­ge­ne­ra­la,­pe­sni­ka­in­dru­žbe­no­an­ga­ži­ra­ne­ ga­člo­ve­ka.­Ma­is­tra­so­za­ni­ma­le­raz­lič­ne­re­li­gi­je,­a­je­ da­leč­naj­ve­čji­po­u­da­rek­da­jal­kr­ščan­stvu­ oz.­ka­to­li­ški­ ve­ri. Ver­stvu­sle­di­576­ko­sov­mo­no­gra­fij­ (15,15­%)­iz­od­ del­ka­9­–­Ge o gra fi ja. Bi o gra fi ja. Zgo do vi na.­Iz­te­ga­od­ del­ka­je­imel­naj­več­bi­o­gra­fij,­in­si­cer­144,­sle­di­jo­de­la­ s­po­dro­čja­do­moz­nan­stva,­ med­ka­te­ri­mi­iz­sto­pa­7­iz­ vo­dov­Val­va­sor­je­ve­ Sla ve voj vo di ne Kranj ske –­dva­sta­ iz­šla­le­ta­1688­in­dva­1689,­tri­je­pa­le­ta­1877.­Da­je­ bil­Ma­i­ster­ve­lik­lju­bi­telj­zgo­do­vi­ne,­ pa­nam­pri­ča­jo­šte­ vil­na­de­la­o­slo­ven­ski,­evrop­ski­in­sve­tov­ni­zgo­do­vi­ni. Zad­nja­ve­čja­sku­pi­na­pred­stav­lja­ mo­no­gra­fi­je­ iz­ od­del­ka­3­–­Dru žbe ne ve de,­in­si­cer­371­enot­mo­no­ graf­ske­ga­ gra­di­va­(9,76­%).­Zno­traj­te­ga­od­del­ka­je­ na­me­nil­naj­več­po­zor­no­sti­ po­li­ti­ki,­saj­je­imel­kar­80­ enot­gra­di­va,­ki­vse­bin­sko­ za­je­ma­jo­sve­tov­no,­ju­go­slo­ van­sko­in­slo­ven­sko­ po­li­ti­ko,­sle­di­jo­de­la­s­po­dro­čja­ izo­bra­že­va­nja­oz.­šol­stva,­tem­pa­59­prav­nih­del. Iz­od­del­kov­ 0 – Splo šno, 1 – Fi lo zo fi ja. Psi ho lo gi­ ja, 5 – Ma te ma ti ka. Na ra vo slo vje, 6 – Upo ra bne zna­ no sti. Me di ci na. Te hni ka­in­7 – Umet nost­je­le­ne­kaj­ od­stot­kov­ gra­di­va,­pri­če­mer­naj­bolj­iz­sto­pa­od­de­lek­ 1­–­Fi lo zo fi ja. Psi ho lo gi ja z­le­18­eno­ta­mi­gra­di­va.4.2­Pe­ ri­ o­ di­ ka Pe­ri­o­di­ka­ob­se­ga­eno­če­tr­ti­no­Ma­is­tro­ve­ knjiž­ni­ce.­ Tu­di­pe­ri­o­di­ko­smo­sku­ša­li­ana­li­zi­ra­ti­ na­enak­na­čin­ kot­mo­no­gra­fi­je,­ to­rej­gle­de­na­vse­bi­no­po­UDK­ju,­da­ lah­ko­pri­mer­ja­mo,­ če­se­po­dro­čja­člo­ve­ške­ga­ zna­nja­ in­za­ni­ma­nja,­ s­ka­te­rih­je­zbi­ral­mo­no­gra­fi­je,­ po­kri­va­jo­ s­ti­sti­mi­iz­se­rij­skih­pu­bli­ka­cij. Ugo­to­vi­li­smo,­da­naj­več­pe­ri­o­di­ke,­ 135­raz­lič­nih­ na­slo­vov,­spa­da­v­od­de­lek­0­–­Splo­šno,­kjer­iz­sto­pa­jo­ ko­le­dar­ji,­le­to­pi­si,­pra­ti­ke­in­al­ma­na­hi.­ Z­79­raz­lič­ni­ mi­na­slo­vi­je­dru­ga­naj­ob­sež­nej­ša­ sku­pi­na­s­po­dro­čja­ dru­žbe­nih­ ved,­s­36­na­slo­vi­sle­di­pe­ri­o­di­ka­s­po­dro­čja­ knji­žev­no­sti­ in­je­zi­kov,­s­24­ge­o­graf­ske­ in­zgo­do­vin­ ske­se­rij­ske­pu­bli­ka­ci­je,­ tem­s­15­na­slo­vi­pe­ri­o­di­ka­s­ po­dro­čja­umet­no­sti,­ z­9­raz­lič­ni­mi­na­slo­vi­pe­ri­o­di­ka­z­ ver­sko­vse­bi­no­in­z­ena­kim­šte­vi­lom­na­slo­vov­se­rij­ske­ pu­bli­ka­ci­je­s­po­dro­čja­te­hni­ke­in­me­di­ci­ne. Za­ne­mar­lji­vo­ šte­vi­lo,­in­si­cer­le­1­se­rij­sko­pu­bli­ka­ci­ jo,­naj­de­mo­s­po­dro­čja­na­ra­vo­slo­vja,­ med­tem­ko­Ma­i­ ster­v­svo­jo­knjiž­no­zbir­ko­ni­uvr­stil­ni­ti­ene­fi­lo­zof­ske­ oz.­psi­ho­lo­ške­pe­ri­o­dič­ne­pu­bli­ka­ci­je. Splo­šno­gle­da­no­lah­ko­re­če­mo,­da­se­Ma­is­tro­vo­za­ ni­ma­nje­za­do­lo­če­no­po­dro­čje­po­kri­va­pri­mo­no­gra­fi­ jah­in­pe­ri­o­di­ki.­S­po­dro­čij,­ki­jim­ni­po­sve­čal­ve­li­ko­ po­zor­no­sti­ (fi­lo­zo­fi­ja­in­psi­ho­lo­gi­ja,­ ma­te­ma­ti­ka­ in­na­ ra­vo­slo­vje),­ naj­de­mo­ma­lo­mo­no­gra­fij­ in­ma­lo­pe­ri­o­ di­ke,­in­nas­prot­no,­ s­te­ma­ti­ke,­ki­ga­je­ze­lo­za­ni­ma­la,­ naj­de­mo­ve­li­ko­mo­no­graf­skih­ in­tu­di­se­rij­skih­pu­bli­ka­ cij.­­5­­Do­sto­ pnost­Ma­ is­ tro­ ve­za­ se­ bne­knjiž­ ni­ ce­ ­upo­ ra­ bni­ kom­ne­ koč­in­da­ nes Knjiž­ni­ca­Ru­dol­fa­Ma­is­tra­je­za­se­bna­knjiž­ni­ca.­V­ svo­jem­ča­su­je­Ma­i­ster­za­go­to­vo­imel­eno­naj­ve­čjih­in­ naj­lep­ših­me­ščan­skih­ knjiž­nic­na­Slo­ven­skem.­ Ker­jo­ je­z­lju­bez­ni­jo­in­na­tan­čnos­tjo­ do­gra­je­val,­ je­ni­po­ka­zal­ vsa­ke­mu,­am­pak­le­lju­dem,­za­ka­te­re­je­pre­so­dil,­da­jo­ bo­do­spoš­to­va­li­ in­ce­ni­li.­Njim­se­je­rad­po­hva­lil­z­njo,­ ob­tem­pa­je­iz­po­sta­vil­nje­mu­naj­po­mem­bnej­ša­de­la. Po­nje­go­vi­smr­ti­je­za­ra­di­voj­ne­in­že­pred­stav­lje­ nih­ra­zmer­po­njej­knjiž­ni­ca­osta­la­skri­ta­očem­jav­ no­sti­vse­do­23.­no­vem­bra­ 1998,­ko­so­z­otvo­ri­tve­no­ slo­ve­snos­tjo­ v­UKM­od­pr­li­Ma­is­tro­vo­spo­min­sko­ so­bo­ in­knjiž­ni­co.­Ma­is­tro­va­ knjiž­ni­ca­je­na­vo­ljo­upo­ra­bni­ kom,­po­vna­prej­šnjem­ do­go­vo­ru­si­jo­lah­ko­ogle­da­jo,­ za­sku­pi­ne­in­po­sa­mez­ni­ke­ pa­pri­pra­vi­jo­tu­di­vo­de­no­ pred­sta­vi­tev­ in­ogled­knjiž­ni­ce.­Gra­di­vo,­ki­je­v­knjiž­ni­ ci,­ni­na­vo­ljo­za­iz­po­so­jo­upo­ra­bni­kom­ knjiž­ni­ce,­saj­ tu­di­ni­vne­se­no­v­CO­BISS­in­za­to­tu­di­nje­go­ve­iz­po­so­je­ ni­mož­no­iden­ti­fi­ci­ra­ti.Summary Rudolf­Maister­was­not­only­a­general­and­a­poet­ but­also­a­great­bibliophile,­ who­founded­his­own­li­ brary­with­almost­6000­units­of­material.­Dominated­ by­monographs,­ periodicals­ encompass­ one­fourth­of­ the­collection.­ The­library­was­ carefully­edited­ and­up­ dated­regularly­and­after­his­death,­care­of­the­library­ fell­to­Maister’s­sons.­During­the­Second­World­War,­ the­library­was­moved­to­Zagreb­to­protect­it­from­the­ invading­German­troops.­After­the­war,­it­spent­more­ than­30­years­in­the­Maribor­Museum.­In­1998,­the­ collection­was­donated­by­its­heirs­to­Maribor’s­Univer­ sity­Library,­where­it­was­given­its­own­place­of­honor­ becoming­ known­as­Maister’s­Library.­With­the­help­ of­the­Universal­Decimal­Classification­ (UDC),­which­ divides­wisdom­and­knowledge ­into­9­categories,­ we­ have­made­a­substantive­ analysis­of­the­material.­ We­found­that­Maister­compiled­several­monographs­ in­the­fields­of­literature­and­language,­ religion,­his­ tory­and­geography­ as­well­as­biographies.­ Prevalent­ among­the­periodicals­ are­almanacs­ and­yearbooks,­ periodicals­ in­the­fields­of­education,­ history­and­reli­ gious­newspapers.­ Certain­prominent­ works­are­con­ sidered­to­be­extremely­valuable­as­well­as­hundreds­ of­years­old.­This­once­private­library,­of­which­Mais­ ter­was­very­proud,­was­only­shown­to­a­select­few.­It­ seems­that­he­knew­it­would­one­day­be­appreciated­ as­part­of­the­University­ Library­of­Maribor,­available­ to­the­general­public,­who­now­have­the­opportunity­ to­ see­another­side­of­this­great­Slovene.Li­ te­ ra­ tu­ ra Bi bli o te kar ski ter mi no lo ški slo var. Knjiž ni ca, 2009. 53/3–4. Jan ko GLA ZER, 1934. Ru dolf Ma i ster - Vo ja nov kot pe snik. Kro ni ka slo ven­ skih mest 1/1–4. 264–266. Bru no HAR TMAN, 1988. Bi bli o fil Ru dolf Ma i ster in nje go va knjiž ni ca. Boj za Ma ri bor 1918–1919. Ur. Ja nez J. Švaj ncer. Ma ri bor: Ob zor ja. 192–196. Bru no HAR TMAN, 1989: Ru dolf Ma i ster. Ljub lja na: Par ti zan ska knji ga. Bru no HAR TMAN, 1998: Ru dolf Ma i ster, ge ne ral in pe snik. Ljub lja na: DZS. Fran KO BLAR, 1949: Ljub ljan ska di ja ška »Za dru ga«. Sla vi stič na re vi ja 2/1– 4. 75–110. Le o pold LE NARD, 1919: Knjiž ni ca ge ne ra la Ma is tra. Stra ža 11/59. 1. Le o pold LE NARD, 1919: Knjiž ni ca ge ne ra la Ma is tra. Stra ža 11/60. 1. Bo rut MA I STER, 1968: Bil je do ber in pri je ten, a hkra ti ne iz pro sen mož. Ve čer 24/273. 9. Bo rut MA I STER, 1978: Uso da Ma is tro ve knjiž ni ce med oku pa ci jo 1941– 1945 . Zbir ka ro ko pi sov Uni ver zi tet ne knjiž ni ce Ma ri bor, Ms 589. Ma is tro va knjiž ni ca: de lov ni po pis da ro va ne ga gra di va. 1998. Ma ri bor: Uni- ver zi tet na knjiž ni ca. Var ja PRAZ NIK, 1998: Na ša pr va na lo ga je Ma is tro va knjiž ni ca. Ve čer 54/237. 18. Ire na SA PAČ, 1999: Ma is tro va knjiž ni ca. Knjiž ni čar ske no vi ce 9/3. 2–3. Vla sta STAV BAR, 2003: Eno ta za do moz nan stvo. 100 let Uni ver zi tet ne knjiž­ ni ce Ma ri bor. Ur. Vla sta Stav bar in San dra Kur nik Zu pa nič. Ma ri bor: Uni ver- zi tet na knjiž ni ca. 151–162. Jo sip VID MAR, 1985: Obra zi. Ljub lja na: Dr žav na za lo žba Slo ve ni je. Mar tin ŽNI DER ŠIČ, 2008: Ge ne ral Ru dolf Ma i ster bi bli o fil. De lo 50/222. 19. Razpravi­–­bibliotekarstvo 146 Razpravi­–­bibliotekarstvo 147Mag. Bre da Pod brež nik Vuk mir Ma tič na knjiž ni ca Kam nik Do da na vre dnost knjiž nič nih sto ri tev1 Štu­ di­ ja­pri­ me­ ra­Ma­ tič­ ne­knjiž­ ni­ ce­Kam­ nik ­1­Na­ men­član­ ka S­član­kom­že­li­mo­po­na­zo­ri­ti,­ ka­ko­me­ri­mo­in­pre­ so­ja­mo­uspeh,­ka­ko­vost­in­eko­nom­ski­ vpliv­knjiž­ni­ce.­ Na­men­član­ka­je­ar­gu­men­ti­ra­ti­ upra­vi­če­nost­ po­ra­be­ jav­nih­sred­stev­za­knjiž­nič­no­ de­jav­nost.­ K­ra­zmi­sle­ku­ o­tem­vpra­ša­nju­so­nas­spod­bu­di­le­ kriz­ne­ra­zme­re,­v­ ka­te­rih­je­po­tre­ba­po­ra­ci­o­nal­ni­po­ra­bi­jav­nih­sred­stev­ več­kot­upra­vi­če­na.­ Odlo­če­val­ci­ se­odlo­ča­jo,­kaj­je­za­ lo­kal­no­sku­pnost­bolj­po­mem­bno:­ po­pra­vi­lo­va­ške­ga­ kul­tur­ne­ga­ do­ma,­ši­ri­tev­vrt­cev,­no­va­igri­šča,­pod­po­ra­ špor­tnim­druš­tvom­ali­lju­bi­telj­ski­ kul­tu­ri,­po­pra­vi­lo­ba­ ze­na­ali­za­do­sten­na­kup­knjiž­nič­ne­ga­ gra­di­va­za­splo­ šno­knjiž­ni­co­…­ Fi­nan­cer­ji,­ ta­ko­lo­kal­ne­sku­pno­sti­ kot­dr­ža­va,­se­ mo­ra­jo­pre­te­hta­no­ in­pro­ak­tiv­no­ odlo­ča­ti,­ka­te­ro­de­ jav­nost­v­jav­nem­in­te­re­su­naj­pod­pre­jo­in­za­kaj,­za­to­ po­tre­bu­je­jo­ ar­gu­men­te,­ se­ve­da­pa­tu­di­zna­nje­in­vi­zi­jo.­ Po­tre­bno­je­pre­te­hta­ti­stro­ške­in­ko­ri­sti­in­se­odlo­ča­ti­ za­naj­ve­čje­ko­ri­sti,­pri­če­mer­naj­bi­imel­jav­ni­in­te­res­ pre­dnost­pred­oz­ki­mi­in­te­re­si­po­sa­mez­nih­ in­te­re­snih­ sku­pin,­strank­ali­ce­lo­pred­ose­bni­mi­in­te­re­si.­Za­to­ je­nuj­no,­da­pro­ra­čun­ski­ upo­ra­bni­ki­ zna­jo­opre­de­li­ti­ svo­je­re­zul­ta­te­in­hkra­ti­tu­di­učin­ke­na­šir­šo­dru­žbe­no­ sku­pno­sti.­ Če­prav­upo­ra­bni­ki­ priz­na­va­jo­ knjiž­ni­cam­ po­mem­ bno­vlo­go,­je­ven­dar­le­ta­še­moč­no­pod­ce­nje­na.­ Ob­ zma­njše­va­nju­ pro­ra­čun­skih­ sred­stev­so­knjiž­ni­ce­med­ pr­vi­mi,­ki­se­jim­sred­stva­zma­njša­jo.­ Ne­ka­te­ri­te­o­re­ti­ ki­me­ni­jo,­da­vla­da­in­odlo­če­val­ci­ knjiž­ni­co­vi­di­jo­kot­ po­greš­ljiv­na­do­me­stek­ šol­ske­ga­si­ste­ma­ali­zgolj­kot­ spro­šču­jo­čo­ za­ba­vo­na­ra­čun­jav­nih­sred­stev­(D’Angelo­ 2006:­1).­Ra­zi­ska­va­ o­upo­ra­bi­slo­ven­skih­ splo­šnih­ knjiž­nic­iz­le­ta­2011­je­po­ka­za­la,­da­upo­ra­bni­ki­ in­ne­ u­po­ra­bni­ki­ zaz­na­va­jo­šir­še­dru­žbe­ne­in­ose­bne­ko­ri­sti,­ ki­jih­pri­ne­se­upo­ra­ba­knjiž­nic.­Šir­ši­sku­pno­sti­upo­ra­ ba­knjiž­nic­ko­ri­sti­pri­raz­vo­ju­bra­nja,­bral­ne­kul­tu­re­in­ pi­sme­no­sti­ ter­pri­spe­va­k­dvi­gu­izo­braz­be­ne­ rav­ni.­Na­ ose­bni­rav­ni­sta­naj­bolj­po­mem­bni­ ko­ri­sti­ose­bni­kul­ tur­ni­raz­voj­in­do­stop­do­ko­ri­stnih­in­for­ma­cij,­ ki­jih­po­ tre­bu­je­jo­za­de­lo­in­šo­lo.­Kar­96­%­an­ke­ti­ran­cev­ pa­se­ stri­nja,­da­se­mo­ra­jo­knjiž­ni­ce­še­na­prej­fi­nan­ci­ra­ti­ z­ jav­nim­de­nar­jem.­(In­ter­stat­2011:­43–50) Knjiž­ni­ce­bi­mo­ra­le­bi­ti­ta­ko­kot­dru­gi­jav­ni­za­vo­di­ spo­so­bne­ pri­ka­za­ti­svo­jo­vre­dnost­tu­di­z­eko­nom­ski­ mi­atri­bu­ti.­V­tu­ji­ni­so­s­pri­mer­ni­mi­ me­to­da­mi­ in­z­ra­ zi­ska­va­mi­ pri­ka­za­li­eko­nom­ski­ vpliv­in­ko­ri­sti,­da­bi­z­ nji­mi­ute­me­lji­li­uspe­šnost,­ vre­dnost­in­iz­ra­čun­fi­nan­ 1 Za pomoč pri zbiranju podatkov in nastajanju članka se zahvaljujem sodelavkam: Jani Uršič, Renati Kralj, Olgi Zupan in Zdenki Vrhovnik.čnih­vla­ganj­v­de­jav­no­sti.­ (McLu­re­2001;­El­li­ot­2007;­ Wisconsin­ 2008;­Mor­ris­Sum­si­on,­Hawkins,­2002;­Aa­ bo­2007) Glav­ni­na­men­član­ka­je­pri­ka­za­ti­eko­nom­ski­ po­ men­knjiž­nic,­ki­naj­bi­lo­kal­ni­sku­pno­sti­po­ma­gal­pri­ar­ gu­men­ti­ra­nem­odlo­ča­nju­o­fi­nan­ci­ra­nju­te­de­jav­no­sti. 1­Ne­ pri­ do­ bit­ ne­or­ ga­ ni­ za­ ci­ je­in­jav­ ni­in­ te­ res 1.1­Jav­ ni­in­ te­ res­in­pra­ vi­ ca ­do­ena­ ko­ prav­ ne­ ga­ ­do­ sto­ pa­do­kul­ tur­ nih­do­ brin Ne­pro­fit­ne­ de­jav­no­sti­ so­usta­nov­lje­ne­ z­na­me­nom,­ da­bi­za­go­tav­lja­le­ sto­ri­tve,­ki­jih­šir­ša­dru­žba­spoz­na­za­ ze­lo­dra­go­ce­ne­ in­jih­pro­fit­no­usmer­je­ne­ or­ga­ni­za­ci­je­ ne­mo­re­jo­ali­no­če­jo­za­go­tav­lja­ti­ šir­ši­dru­žbi.­(Di­mov­ ski­2002:­695)­Tav­čar­tak­šna­po­dje­tja­ime­nu­je­ne­ pri­do­bit­na,­ saj­nji­hov­te­me­ljni­na­men­ni­v­us­tvar­ja­nju­ do­bič­ka,­am­pak­so­na­me­nje­na­ de­lo­va­nju­v­dru­žbe­no­ ko­rist.­(2005:­16)­Dr­ža­va­ali­lo­kal­ne­sku­pno­sti­ usta­ nav­lja­jo­jav­ne­za­vo­de­za­oprav­lja­nje­ de­jav­no­sti­ vzgo­je­ in­izo­bra­že­va­nja,­ zna­no­sti,­kul­tu­re­in­špor­ta,­zdrav­ stva,­so­ci­al­ne­ga­ var­stva,­otro­ške­ga­ var­stva­in­dru­gih­ ne­pri­do­bit­nih­ de­jav­no­sti.­ (Tav­čar­2005:­18)­Med­tak­ šne­ne­pri­do­bit­ne­ de­jav­no­sti­ in­jav­ne­za­vo­de­spa­da­jo­ tu­di­knjiž­ni­ce. Knjiž­ni­ce­ne­pri­do­bi­va­jo­ sred­stev­na­tr­gu,­de­lež­la­ stnih­sred­stev­se­ga­do­10­%­ce­lot­ne­ga­pri­hod­ka.­Brez­ ob­čin­skih­in­dr­žav­nih­sred­stev­ne­bi­mo­gle­fi­nan­ci­ra­ti­ svo­je­de­jav­no­sti.­ To­rej­so­v­ce­lo­ti­od­vi­sne­od­ra­zu­me­ va­nja,­kaj­je­jav­ni­in­te­res­in­kaj­je­jav­no­do­bro.­Sled­ nje­do­lo­ča­ta­krov­na­in­po­droč­na­za­ko­no­da­ja­ (Za­kon­o­ ure­sni­če­va­nju­ jav­ne­ga­in­te­re­sa­za­kul­tu­ro,­ Ura dni list RS,­96/2002;­ Za­kon­o­knjiž­ni­čar­stvu,­ Ura dni list RS, 87/2001). Za­kon­o­ure­sni­če­va­nju­ jav­ne­ga­in­te­re­sa­za­kul­tu­ro­ opre­de­lju­je­ jav­ni­in­te­res­kot­us­tvar­ja­nje,­ po­sre­do­va­nje­ in­va­ro­va­nje­kul­tur­nih­do­brin­na­dr­žav­ni­in­lo­kal­nih­rav­ neh,­ki­se­ure­sni­ču­je­ z­za­go­tav­lja­njem­ po­go­jev­za­nje,­ za­no­sil­ce­jav­ne­ga­in­te­re­sa­pa­do­lo­ča­pri­stoj­ne­or­ga­ ne,­od­dr­žav­ne­ga­ zbo­ra­pre­ko­vla­de­do­mi­ni­str­stev­ in­ lo­kal­nih­obla­sti.­Ne­pri­do­bit­ne­ or­ga­ni­za­ci­je­ kot­no­sil­ke­ jav­ne­ga­in­te­re­sa­iz­va­ja­jo­svo­je­na­lo­ge­v­so­de­lo­va­nju­ s­ ci­vil­no­dru­žbo­(v­primeru­splošnih­knjižnic­je­ta­za­sto­ pa­na­v­naj­vi­šjem­or­ga­nu­uprav­lja­nja,­ to­je­v­sve­tu­za­ vo­da).­Opre­de­lje­na­ je­tu­di­jav­na­kul­tur­na­do­bri­na­–­to­ je­ti­sta­kul­tur­na­do­bri­na,­ki­jo­v­jav­nem­in­te­re­su­za­go­ tav­lja­dr­ža­va­ozi­ro­ma­lo­kal­na­sku­pnost­kot­jav­no­slu­ žbo­ozi­ro­ma­v­obli­ki­pod­po­re­po­sa­mič­nim­ kul­tur­nim­ pro­jek­tom­ (2.­člen).­Ker­so­knjiž­ni­ce­no­sil­ke­jav­ne­ga­ in­te­re­sa,­po­droč­ni­Za­kon­o­knjiž­ni­čar­stvu­ na­tan­čno­ opre­de­lju­je­ na­lo­ge­in­iz­va­ja­nje­de­jav­no­sti,­ pra­vil­ni­ki­ in­stan­dar­di­pa­do­lo­ča­jo­brez­plač­ne­ osnov­ne­sto­ri­tve,­ mi­ni­mal­ne­ stan­dar­de,­ ki­so­po­go­ji­za­oprav­lja­nje­ jav­ne­ slu­žbe,­raz­vi­tost­de­jav­no­sti,­ ki­naj­bi­jo­do­se­gle­do­le­ta­ 2015,­ter­dru­ge­ele­men­te­de­lo­va­nja. Ob­sta­ja­to­rej­re­gu­la­ci­ja,­ ko­li­ko­in­kaj­mo­ra­mo­na­ re­di­ti,­ob­sta­ja­jo­stan­dar­di­ in­me­ri­la­raz­vi­to­sti,­ ni­pa­ us­trez­no­re­gu­li­ra­no­ fi­nan­ci­ra­nje,­ zla­sti­ne­po­sle­di­ce­ ne­iz­pol­nje­va­nja­ po­go­jev,­da­bi­knjiž­ni­ce­ure­sni­če­va­le­ jav­ni­in­te­res­in­omo­go­ča­le­ pre­bi­val­cem­ ter­pre­bi­val­ kam­lo­kal­ne­sku­pno­sti­ena­ko­pra­ven­ do­stop­do­jav­nih­ kul­tur­nih­do­brin.­Fi­nan­ci­ra­nje­ splo­šnih­knjiž­nic­je­po­ dr­ža­vi­ne­e­not­no­in­odra­ža­odnos­lo­kal­ne­sku­pno­sti­do­ Razpravi­–­bibliotekarstvoRazpravi­–­bibliotekarstvo 148 149knjiž­ni­ce.­S­tem­je­kr­še­na­pra­vi­ca­dr­žav­lja­nov­ in­dr­žav­ ljank­do­ena­ko­prav­ne­ga­ do­sto­pa­do­jav­nih­kul­tur­nih­ do­brin,­ki­so­v­jav­nem­in­te­re­su. 1.2­Knjiž­ ni­ ca­kot­po­ stu­ lat­jav­ ne­ ­do­ bri­ ne­in­de­ mo­ kra­ ci­ je ­ Smi­sel­ob­sto­ja­ne­pri­do­bit­nih­ or­ga­ni­za­cij­ je­de­lo­ va­nje­v­splo­šno­dru­žbe­no­ko­rist,­za­splo­šne­dru­žbe­ ne­in­te­re­se,­ki­jih­po­prin­ci­pu­de­mo­kra­tič­no­sti­ ure­ja­ dr­ža­va­kot­jav­ni­in­te­res,­na­dru­gi­stra­ni­pa­dr­žav­lja­ni­ kot­sku­pni­in­te­res.­Izid­de­lo­va­nja­dr­ža­ve­je­t.­i.­jav­no­ do­bro,­ki­je­do­sto­pno­vsem­pod­ena­ki­mi­po­go­ji,­do­ lo­ča­jo­ga­jav­ni­ak­ti­(za­ko­ni,­pra­vil­ni­ki).­ (Ko­la­rič­et­al.­ 2002:­10–13)­Naj­bolj­po­mem­bni­ vlo­gi­jav­nih­knjiž­nic­ sta­pro­mo­ci­ja­in­vzdr­že­va­nje­ zna­nja,­vre­dnot,­ki­so­po­ mem­bne­za­de­mo­kra­tič­no­ ci­vi­li­za­ci­jo.­ Sta­nje­splo­šnih­ knjiž­nic­je­odraz­sta­nja,­v­ka­kr­šnem­ sta­de­mo­kra­ci­ja­ in­dru­žba­(D’Angelo­2006:­1),­to­rej­re­snič­no­de­mo­kra­ tič­na­dru­žba­skr­bi­za­knjiž­ni­ce,­ki­so­po­stu­lat­jav­ne­do­ bri­ne­in­de­mo­kra­ci­je­ s­svo­jo­od­pr­tos­tjo,­ do­sto­pnos­tjo­ in­for­ma­cij,­ zna­nja­in­so­ci­al­ne­vklju­če­no­sti­ za­vse­lju­di­ brez­raz­li­ke.­Tu­di­de­mo­kra­ci­ja­ je­jav­na­do­bri­na.­Jav­ne­ knjiž­ni­ce­so­na­sta­le­prav­z­na­me­nom,­ da­bi­bi­lo­zna­ nje­do­sto­pno­vsem,­ne­le­eli­ti­ali­oz­ko­ome­je­ni­sku­pi­ni­ lju­di.­Zna­nje­in­in­for­mi­ra­nost­ sta­to­rej­po­mem­bni­ tu­di­ za­dru­žbe­no­moč.­Za­to­so­bi­le­knjiž­ni­ce­ve­dno­del­dru­ žbe­ne­ga­in­po­li­tič­ne­ga­ di­skur­za.­Ari­sto­krat­ski­ dvor­ci­ in­bo­ga­ta­ške­ hi­še­so­ime­le­svo­je­bo­ga­to­oprem­lje­ne­ knjiž­ni­ce,­ki­so­pri­ča­le­o­la­stni­ko­vem­ kul­tur­nem,­ dru­ žbe­nem­in­fi­nan­čnem­ po­lo­ža­ju.­Slo­ven­sko­ na­ro­dno­ pre­bu­je­nje­ se­je­iz­ra­ža­lo­tu­di­s­či­tal­ni­škim­ gi­ba­njem,­ kjer­so­po­go­sto­usta­nav­lja­li­ knjiž­ni­ce,­naj­prej­za­svo­je­ čla­ne,­po­tem­pa­tu­di­za­vse­pre­bi­val­ce.­ Ta­ko­so­rav­na­li­ tu­di­čla­ni­kam­ni­ške­ či­tal­ni­ce,­ki­so­le­ta­1906­od­pr­li­ svo­jo­knjiž­ni­co­za­vse­pre­bi­val­ce­Kam­ni­ka­in­oko­li­ce.­ Knjiž­ni­ce­ima­jo­moč­spre­mi­nja­nja­ živ­lje­nja­po­sa­ mez­ni­kov.­ Zna­me­ni­te­mu­ ame­ri­ške­mu­ pe­sni­ku­Waltu­ Whitmanu­ je­pri­enajst­ih­le­tih­sin­nje­go­ve­ga­ de­lo­da­jal­ ca­pla­čal­vpi­sni­no­v­knjiž­ni­co­in­mla­di­Walt­se­je­z­iz­ po­so­je­nim­ gra­di­vom­iz­knjiž­ni­ce­sez­na­njal­z­naj­ve­čji­mi­ li­te­rar­ni­mi­ stva­ri­tva­mi­ ter­po­stal­do­ber­bra­lec.­Ka­sne­je­ je­sam­svo­je­član­stvo­v­knjiž­ni­ci­oce­nje­val­kot­naj­po­ mem­bnej­ši­ do­go­dek­nje­go­ve­ga­ živ­lje­nja­do­tlej.­(Man­ gu­el­2007:­198)­Andrew­Car­ne­gie­je­z­rev­ni­mi­star­ši­ pri­šel­v­Ame­ri­ko­iz­Škot­ske,­od­rev­ne­ga­fan­ti­ča,­ki­si­ je­re­dno­iz­po­so­jal­knji­ge­v­sin­di­kal­ni­in­jav­ni­knjiž­ni­ci­ bo­ga­te­ga­za­se­bni­ka­ za­»va­jen­ce­brez­mož­no­sti­za­šo­ la­nje«,­se­je­pov­zpel­do­bo­ga­te­ga­la­stni­ka­je­klarn.­S­ svo­jim­de­nar­jem­je­zgra­dil­čez­2500­jav­nih­knjiž­nic,­ zla­sti­v­an­gle­ško­go­vo­re­čih­de­že­lah.­Ver­jel­je,­da­lah­ko­ vsak­do­uspe­s­tr­dim­de­lom­in­bra­njem.­Nje­gov­lik­še­ ve­dno­vzbu­ja­kon­tro­ver­znost,­ saj­je­bil­s­svo­ji­mi­de­lav­ ci­trd,­za­bo­gas­tvom­ se­je­brez­ob­zir­no­ pe­hal,­a­nje­go­ vim­knjiž­ni­cam­ ve­li­ko­lju­di­dol­gu­je­svo­je­zna­nje­in­na­ va­de­vse­živ­ljenj­ske­ga­ bra­nja.­(Man­gu­el­2011:­81–85) Osnov­ni­na­men­splo­šnih­ali­jav­nih­knjiž­nic­je­v­tem,­ da­omo­go­ča­jo­ vi­re­in­ser­vi­se­v­skla­du­s­po­tre­ba­mi­ po­ sa­mez­ni­kov­ ali­sku­pin­za­izo­bra­že­va­nje,­ in­for­ma­ci­je­ in­ose­bni­raz­voj,­vključ­no­z­za­do­vo­lje­va­njem­ pro­sto­ ča­snih­in­spro­sti­tve­nih­ po­treb.­Ima­jo­tu­di­po­mem­bno­ vlo­go­pri­raz­vo­ju­in­utr­je­va­nju­ de­mo­kra­tič­ne­ dru­žbe­s­ tem,­da­omo­go­ča­jo­ do­stop­do­ve­li­ke­ga­šte­vi­la­raz­lič­nih­znanj,­idej­in­mnenj.­(IFLA­2001:­2)­Za­knjiž­ni­ce­ je­in­te­lek­tu­al­na­ svo­bo­da­po­mem­bna­ vre­dno­ta,­za­to­je­ do­stop­brez­ome­ji­tev­ve­dno­po­u­dar­jan.­ Knjiž­ni­ce­so­ jav­na­do­bri­na,­saj­so­ce­nov­no­in­pro­stor­sko­ do­sto­pne­ vsem,­ne­le­kul­tur­nim,­ po­li­tič­nim­ ali­dru­gim­eli­tam.­ Ven­dar­pa­so­pro­sto­ri­dru­že­nja,­prost­do­stop­do­gra­di­ va,­in­te­lek­tu­al­na­ svo­bo­da­in­svo­bo­da­do­iz­ra­ža­nja­ter­ skrb­za­po­se­bne­sku­pi­ne­lju­di­de­mo­kra­tič­ni­ po­stu­la­ti,­ sta­nje­knjiž­ni­čar­stva­ pa­odra­ža­mne­nje­vla­de­in­dru­ gih­odlo­če­val­cev­ na­vseh­rav­neh­o­teh­te­me­ljnih­ci­vi­li­ za­cij­skih­vre­dno­tah.2­Mer­ je­ nje­in­eval­ va­ ci­ ja­knjiž­ nič­ nih­ ­sto­ ri­ tev­v­Ma­ tič­ ni­knjiž­ ni­ ci­Kam­ nik Knjiž­ni­ca­s­svo­ji­mi­sto­ri­tva­mi­ omo­go­ča­upo­ra­bni­ku­ iska­nje,­do­sto­pnost­ in­upo­ra­bo­knjiž­nič­ne­ga­ gra­di­va.­ Knjiž­nič­ne­ sto­ri­tve­so­na­me­nje­ne­ raz­lič­nim­ci­ljnim­ sku­pi­nam­ in­ob­se­ga­jo­na­ba­vo­in­vzdr­že­va­nje­ knjiž­nič­ nih­zbirk,­iz­po­so­jo,­po­sre­do­va­nje­ in­for­ma­cij,­ in­for­ma­ cij­sko­in­vse­živ­ljenj­sko­ izo­bra­že­va­nje,­ raz­voj­bral­ne­ kul­tu­re,­do­moz­nan­sko­de­jav­nost.­ Knjiž­nič­ne­ sto­ri­tve­je­ta­ko­kot­osta­le­sto­ri­tve­tež­ko­ opre­de­li­ti,­ saj­so­vlo­že­ni­vi­ri­in­re­zul­ta­ti­ne­o­pri­jem­lji­vi.­ Če­lo­kal­na­sku­pnost­na­me­ni­sred­stva­za­mr­li­ško­ve­ži­ co­ali­pre­no­vo­va­ške­ga­kul­tur­ne­ga­ do­ma,­je­re­zul­tat­ oti­pljiv­in­mer­ljiv.­Ven­dar­se­nam­tu­di­ob­opred­me­te­nih­ re­zul­ta­tih­za­stav­lja­vpra­ša­nje,­ kak­šna­sta­nji­hov­vpliv­ in­uči­nek­na­oko­lje.­Tak­šno­vpra­ša­nje­ se­nam­za­stav­ lja­tu­di­za­knjiž­nič­no­de­jav­nost.­ Knjiž­nič­na­ sto­ri­tev­je­ser­vis,­je­eko­nom­ska­ ak­tiv­ nost,­ki­us­tvar­ja­vre­dnost­in­upo­ra­bni­kom­ omo­go­ča­ ko­ri­sti.­Ser­vis­ena­stran­po­nu­di­dru­gi.­Če­prav­je­ser­vis­ po­ve­zan­s­fi­zič­nim­pro­duk­tom,­ je­ak­tiv­nost­ne­o­pred­ me­te­na,­ne­re­zul­ti­ra­v­la­stniš­tvu­–­ser­vis­ali­sto­ri­tev­je­ ne­kaj,­kar­se­lah­ko­ku­pi­ali­pro­da,­a­se­ne­mo­re­pri­je­ti­ v­ro­ko.­(Lo­ve­lock­2001:­6)­Že­be­žen­po­gled­na­lo­kal­ne­ pro­ra­ču­ne­ raz­kri­je,­da­gre­ve­lik­del­sred­stev­v­tak­šne­ ne­o­ti­plji­ve­ in­tež­ko­vre­dno­te­ne ­sto­ri­tve­ali­de­jav­no­sti,­ ki­so­v­jav­nem­in­te­re­su­in­so­jav­na­do­bri­na.­Ven­dar­pa­ je­knjiž­nič­na­ de­jav­nost­do­bro­mer­je­na,­če­prav­je­tež­ko­ oce­ni­ti­njen­vpliv­na­oko­lje,­za­ka­te­re­ga­meni­mo,­da­ je­pre­cej­šen.­ Ka­ko­me­ri­mo­in­vre­dno­ti­mo­ re­zul­ta­te­ali­ vpliv­knjiž­nič­ne­ de­jav­no­sti?­ Am­bro­žič­in­Ba­do­vi­nac­ na­ tan­čno­opre­de­lju­je­ta­ me­to­de­in­oro­dja­za­eval­va­ci­jo.­ Eno­te­za­eval­va­ci­jo­ so­na­sled­nje:­ vlo­že­ni­vi­ri­(in­puts),­ no­tra­nji­pro­ce­si,­re­zul­ta­ti­pro­ce­sov,­ kon­čni­re­zul­ta­ti­ (out­co­mes),­ ki­se­ka­že­jo­kot­vpliv­(im­pact).­Eval­va­ci­je­ so­na­sled­nje:­ knjiž­nič­na­ sta­ti­sti­ka,­ ugo­tav­lja­nje­ uspe­ šno­sti­de­lo­va­nja­knjiž­ni­ce,­ugo­tav­lja­nje­ kon­čnih­re­zul­ ta­tov,­ki­se­odra­ža­jo­bo­di­si­v­dru­žbe­ni­bo­di­si­v­eko­ nom­ski­vre­dno­sti­knjiž­nic.­(2009:­14–21)2.1­Knjiž­ nič­ na­sta­ ti­ sti­ ka Knjiž­nič­no­ de­lo­va­nje­je­v­Slo­ve­ni­ji­na­tan­čno­mer­je­ no­že­dol­ga­le­ta,­od­vklju­či­tve­v­si­stem­CO­BISS­pa­je­ mer­je­nje­pod­pr­to­z­ra­ču­nal­ni­ško­ te­hno­lo­gi­jo­ od­vno­sa­ no­ve­ga­gra­di­va­v­si­stem­do­vseh­tran­sak­cij­ v­iz­po­so­ ji.­Zbra­ne­po­dat­ke­pri­ka­zu­je­mo ­s­ka­zal­ci.­Ti­ve­či­no­ma­ pred­stav­lja­jo­ ra­zmer­ja­med­šte­vil­čni­mi­ vre­dnos­tmi­ in­ jih­po­go­sto­ime­nu­je­mo­ ka­zal­ci­uspe­šno­sti,­ ki­pa­jih­ je­po­tre­bno­pra­vil­no­in­ter­pre­ti­ra­ti;­ po­mem­bni­ pa­so­za­sprem­lja­nje­ raz­vo­ja,­pri­mer­ja­nje­ z­dru­gi­mi­knjiž­ni­ ca­mi,­pri­odlo­ča­njih­ o­pri­hod­njih­ vla­ga­njih­v­do­lo­če­ne­ sto­ri­tve­knjiž­nic,­za­na­čr­to­va­nje ­in­stra­te­ške­odlo­či­tve.­ (Am­bro­žič­ 2000:­66–68)­Med­ka­zal­ci­so­tu­di­ka­zal­ci­ eko­no­mič­no­sti,­ ki­pri­ka­zu­je­jo­ iz­dat­ke­na­po­ten­ci­al­ne­ ga­upo­ra­bni­ka.­ Ma­tič­na­knjiž­ni­ca­Kam­nik­je­del­re­gu­li­ra­ne­ga­ knjiž­ nič­ne­ga­si­ste­ma,­za­to­zbi­ra­in­po­sre­du­je­ sta­ti­stič­ne­ po­dat­ke­o­de­lu­knjiž­ni­ce­v­zbir­nik­po­dat­kov­vseh­slo­ ven­skih­knjiž­nic, 2­ki­je­jav­no­do­sto­pen­in­kro­no­lo­ško­ ure­jen.­Sta­ti­stič­ne­ me­ri­tve­de­jav­no­sti­ slo­ven­skih­ knjiž­ nic,­ki­ima­jo­že­dol­go­tra­di­ci­jo,­re­dno­iz­va­ja­ta­Na­ro­dna­ in­uni­ver­zi­tet­na­ knjiž­ni­ca­in­Sta­ti­stič­ni­ urad­Re­pu­bli­ ke­Slo­ve­ni­je.­Vse­bi­no­sta­ti­stič­nih­ vpra­šal­ni­kov­ do­lo­ča­ Cen­ter­za­raz­voj­knjiž­ni­čar­stva­ pri­Na­ro­dni­in­uni­ver­ zi­tet­ni­knjiž­ni­ci.­Vpra­šal­ni­ki­ so­obli­ko­va­ni­ na­osno­vi­ 2 Narodna in univerzitetna knjižnica: BibSistonline. Dostopno na naslovu: http://bibsist.nuk.uni-lj.si/statistika/index.php.Une­sco­vih­ sta­ti­stič­nih­ vpra­šal­ni­kov­ in­med­na­ro­dnih­ stan­dar­dov­ ISO,­pri­la­go­je­ni­ so­tu­di­me­ri­tvam­v­okvi­ru­ evrop­ske­ga­ pro­jek­ta­za­po­e­no­te­nje­ knjiž­nič­ne­ sta­ti­sti­ ke­LI­BE­CON­in­stan­dar­dom­ ISO.­(Ko­drič­2004:­157)­Te­ me­ri­tve­tu­di­kam­ni­ško­ko­mend­ski­ knjiž­ni­ci­omo­go­ča­jo­ pri­mer­ja­ve­ po­dat­kov­gle­de­na­slo­ven­sko­ pov­pre­čje,­ iz­ sled­ki­po­dat­kov­pa­so­knjiž­ni­ci­v­pre­te­klo­sti­ slu­ži­li­kot­ tr­den­ar­gu­ment,­ da­mo­ra­lo­kal­na­sku­pnost­na­me­ni­ti­ več­po­zor­no­sti­ raz­vo­ju­do­sto­pno­sti­ do­jav­nih­kul­tur­nih­ do­brih,­zla­sti­gra­di­va­in­in­for­ma­cij. 3­Po­dat­ki­so­pred­ stav­lje­ni­v­vsa­ko­let­nih­ po­slov­nih­po­ro­či­lih­sve­tu­za­vo­ da,­ob­čin­ske­mu­ sve­tu,­ob­čin­ski­upra­vi­in­us­trez­nim­ od­bo­rom­za­dru­žbe­ne­de­jav­no­sti. Naj­pri­ka­že­mo­ iz­bra­ne­po­dat­ke­za­de­jav­no­sti­ v­ kam­ni­ško­ko­mend­ski­knjiž­ni­ci­in­slo­ven­sko­pov­pre­čje. 3 Izbor dopisov občinski upravi – arhiv MKK: 1. 12. 2003: Osnutek načrta za doseganje pogojev za opravljanje knjižnične dejavnosti kot javne službe 24. 1. 2004: Načrt za doseganje pogojev za opravljanje javne službe po Pravilniku o pogojih za izvajanje knjižnične dejavnosti kot javne službe (Uradni list RS, 73/03) 19. 10. 2006: Zaposlitve v Matični knjižnici Kamnik 9. 7. 2010: Načrtovanje prostora za knjižnično dejavnost v občini Kamnik 14. 5. 2010: Odgovor na dopis z dne 12. maj 2010 – po-raba proračunskih sredstev Gradiva za obravnavo problematike Matične knjižnice Kam-nik na odboru za družbene dejavnosti: februar 2004: Gradivo za obravnavo stanja Matične knjižnice Kamnik: analiza stanja in predlog ukrepov (Breda Podbrežnik Vukmir) november 2011: Gradivo za sejo odbora za družbene dejavnosti Občinskega sveta občine Kamnik (mag. Breda Podbrežnik Vukmir)Pre­ gle­ dni­ ca­1:­Iz­ bra­ ni­po­ dat­ ki­o­de­ lo­ va­ nju­MKK­v­pri­ mer­ ja­ vi­s­slo­ ven­ ski­ mi­knjiž­ ni­ ca­ mi­ (1) (2) (3) (4) (5) (6) SI MKK SIMKK SIMKK SIMKK SIMKK SI MKK 2001 3,763,070,210,180,240,2116,1117,6011,00 9,2514,11­€ 12,01­€ 2002 3,903,160,200,140,240,2116,7518,4810,76 9,8115,89­ €12,89­ € 2003 4,083,280,210,160,250,2116,8317,8710,84 9,9617,00­ €13,06­ € 2004 4,213,210,230,200,270,2016,6819,4111,9310,6518,09­ €14,48­ € 2005 4,313,380,250,220,260,2317,3118,0011,9610,7620,20­ €17,15­€ 2006 4,543,560,270,240,270,2417,0617,0712,3810,7320,43­ €17,09­ € 2007 4,653,630,270,230,260,2318,2117,0012,6610,4221,13­€16,50­ € 2008 4,943,760,280,220,250,2319,8616,8812,5710,5323,44­€ 20,61­€ 2009 5,053,790,260,230,250,2418,1617,1611,7010,8623,09­ €21,89­ € 2010 5,133,760,270,240,250,2418,9118,4211,9611,5024,88­ €21,07­€ Na­ slo­ vi­ sto­ lpcev:­ (1)­–­šte­ vi­ lo­ enot­ knjiž­ nič­ ne­ ga­ gra­ di­ va­ na­po­ ten­ ci­ al­ ne­ ga­ upo­ ra­ bni­ ka,­ (2)­–­pri­ rast­ enot­ knjiž­ ne­ ga­ gra­ di­ va­ na­ po­ ten­ ci­ al­ ne­ ga­ upo­ ra­ bni­ ka,­ (3)­–­de­ lež­ čla­ nov­ med­ po­ ten­ ci­ al­ ni­ mi­ upo­ ra­ bni­ ki,­ (4)­–­šte­ vi­ lo­ obi­ skov­ knjiž­ ni­ ce­ na­čla­ na­ knjiž­ ni­ ce,­ (5)­–­šte­ vi­ lo­ iz­ po­ so­ je­ nih­ enot­ knjiž­ nič­ ne­ ga­ gra­ di­ va­ na­po­ ten­ ci­ al­ ne­ ga­ upo­ ra­ bni­ ka,­ (6)­­­sred­ stva­ za­knjiž­ ni­ co­ na­po­ ten­ ci­ al­ ne­ ga­ upo­ ra­ bni­ ka Sre­ ča­ nje­ s­To­ mom­ Križ­ nar­ jem­ v­do­zad­ nje­ ga­ ko­ tič­ ka­ na­ pol­ nje­ ni­dvo­ ra­ ni­Ma­ tič­ ne­knjiž­ ni­ ce­Kam­ nik Razpravi­–­bibliotekarstvoRazpravi­–­bibliotekarstvo 150 151Le­gen­da: Upo­ra­bnik­ knjiž­ni­ce­je­fi­zič­na­ali­prav­na­ose­ba,­ki­ upo­rab­lja­gra­di­va­in­sto­ri­tve­knjiž­ni­ce. Po­ten­ci­al­ni­ upo­ra­bni­ki­ knjiž­ni­ce­so­ti­sti­upo­ra­bni­ki,­ ki­jim­je­knjiž­ni­ca­v­skla­du­s­svo­jo­fun­kci­jo­na­me­nje­na.­ Za­po­ten­ci­al­ne­ upo­ra­bni­ke­ splo­šne­knjiž­ni­ce­šte­je­mo­ sku­pno­šte­vi­lo­pre­bi­val­cev­ ob­mo­čja,­ki­mu­knjiž­ni­ca­ slu­ži. Član­knjiž­ni­ce­je­upo­ra­bnik,­ ki­se­včla­ni­v­knjiž­ni­co,­ da­bi­v­nje­nih­pro­sto­rih­ali­iz­ven­njih­upo­rab­ljal­ knjiž­ nič­no­gra­di­vo­in­sto­ri­tve­knjiž­ni­ce. Knjiž­nič­no­ gra­di­vo­je­vsa­ka­eno­ta­gra­di­va,­ki­jo­ knjiž­ni­ca­in­ven­ta­ri­zi­ra­in­s­tem­vklju­či­v­svo­jo­zbir­ko. Pri­rast­knjiž­nič­ne­ga­ gra­di­va­je­šte­vi­lo­in­ven­tar­nih­ enot,­ki­jih­je­v­do­lo­če­nem­ ča­sov­nem­ ob­dob­ju­in­ven­ ta­ri­zi­ra­la­knjiž­ni­ca.­Obi­čaj­no­me­ri­mo­pri­rast­za­eno­ko­ le­dar­sko­le­to. Iz­po­so­ja­je­po­so­ja­nje­knjiž­nič­ne­ga­ gra­di­va­iz­la­stne­ zbir­ke­upo­ra­bni­kom­na­dom­ali­v­knjiž­ni­co. Knjiž­nič­no­ zbir­ko­ali­knjiž­nič­no­ za­lo­go­se­stav­lja­lo­ eno­te­knjiž­nič­ne­ga­ gra­di­va­ozi­ro­ma­do­ku­men­tov,­ ki­jih­ knjiž­ni­ca­hra­ni­ali­lah­ko­do­sto­pa­do­njih­na­da­lja­vo. Obisk­knjiž­ni­ce­me­ri­mo­s­šte­tjem­upo­ra­bni­kov,­ ki­so­ knjiž­ni­co­obi­ska­li­z­na­me­nom­ iz­po­so­je­gra­di­va­na­dom­ ali­v­pro­sto­re­knjiž­ni­ce.­ Ben­chmark­ ka­že­na­za­o­sta­ja­nje­ na­še­knjiž­ni­ce­za­ slo­ven­skim­ pov­pre­čjem.­ Ka­že­pa­tu­di­raz­voj­ne­tren­de­ knjiž­ni­ce,­ki­so­bi­li­do­se­daj­v­vzpe­nja­nju,­ kar­je­raz­vi­ dno­iz­pre­gle­dni­ce­ 1.­To­rej­smo­v­zad­njih­le­tih­uspe­ šno­do­ha­ja­li­slo­ven­sko­ pov­pre­čje.­ Naj­bolj­za­o­sta­ja­mo­ pri­šte­vi­lu­enot­knjiž­nič­ne­ga­ gra­di­va­na­pre­bi­val­ca­ in­ pri­pri­ra­stu­gra­di­va,­saj­ima­mo­v­knjiž­ni­ci­za­1,3­eno­te­ manj­na­pre­bi­val­ca.­ Na­slo­ven­skem­ ni­vo­ju­je­knjiž­nič­ na­zbir­ka­na­pre­bi­val­ca­ na­ras­tla­za­33­%,­v­kam­ni­ški­ knjiž­ni­ci­pa­le­za­22­%.­V­le­tu­2001­smo­pri­na­ba­vi­ gra­di­va­za­slo­ven­skim­ pov­pre­čjem­ za­o­sta­ja­li­kar­za­25­ %,­le­to­za­tem­ce­lo­za­30­%,­ven­dar­smo­prav­z­upo­ra­ bo­sta­ti­stič­nih­ po­dat­kov­od­bo­ru­za­dru­žbe­ne­de­jav­no­ sti­do­ka­za­li­na­še­za­o­sta­ja­nje­ in­spod­bu­di­li­ ugo­dnej­še­ fi­nan­ci­ra­nje,­ za­to­v­le­tu­2010­za­slo­ven­skim­ pov­pre­ čjem­za­o­sta­ja­mo­ za­12­%4.­Po­šte­vi­lu­čla­nov­in­obi­ska­ na­pre­bi­val­ce­smo­v­ko­ra­ku­s­slo­ven­skim­ pov­pre­čjem,­ pri­obi­sku­pov­pre­čje­ce­lo­pre­se­ga­mo.­ Te­po­dat­ke­lah­ ko­ra­zu­me­mo­ kot­po­zi­tiv­ne­re­zul­ta­te­in­dom­ne­va­mo,­ da­so­upo­ra­bni­ki­ pre­poz­na­li­ na­še­sto­ri­tve­kot­ko­ri­stne.­ Pri­mer­ja­va­ fi­nan­ci­ra­nja­ knjiž­ni­ce­na­pre­bi­val­ca­ v­obeh­ ta­be­lah­ka­že,­da­smo­le­ta­2007­ime­li­5­evrov­manj­ sred­stev­na­pre­bi­val­ca,­ v­le­tu­2010­pa­3­evrov­manj­od­ slo­ven­ske­ga­ pov­pre­čja.­ Naj­na­ve­de­mo­ še­sve­že­po­dat­ ke­za­le­to­2011,­ki­po­nov­no­ka­že­jo­na­ra­šča­nje­ na­še­ de­jav­no­sti:­ do­se­gli­smo­šte­vi­lo­3,88­enot­na­po­ten­ci­ al­ne­ga­upo­ra­bni­ka,­ 0,26­enot­pri­ra­sta­na­po­ten­ci­al­ne­ ga­upo­ra­bni­ka,­ 25­%­pre­bi­val­cev­ obeh­ob­čin­je­čla­nov­ na­še­knjiž­ni­ce,­iz­po­so­di­mo­ pa­11,77­enot­gra­di­va­na­ pre­bi­val­ca­obeh­ob­čin. 4 Glede na sprejeti proračun za leto 2012, ki predvideva drastično znižanje sredstev za nakup knjižničnega gradiva, utemeljeno predvidevamo ponovno zaostajanje za sloven-skim povprečjem, in tudi to, da ne bomo več izpolnjevali zahtev Pravilnika o pogojih za izvajanje knjižnične dejavnosti kot javne službe (Uradni list RS, 73/03) o minimalnem številu nakupa knjižničnega gradiva. Doslej smo te pogoje v skladu z zahtevami pravilnika presegali.Po­jav­lja­pa­se­bolj­vse­bin­sko­ vpra­ša­nje:­ ko­li­ko­ča­ sa­je­lah­ko­knjiž­ni­ca­z­ma­njšim­iz­bo­rom­gra­di­va­in­ manj­sred­stvi­na­pre­bi­val­ca­ ko­ri­stna­za­lo­kal­no­sku­ pnost­in­upo­ra­bni­ke.­ Če­prav­nam­pri­mer­ja­va­ po­dat­kov­ mar­si­kaj­po­me­ni­in­če­prav­lah­ko­te­ra­zu­me­mo­ tu­di­ kot­ka­zal­ni­ke­uspe­ha,­pa­jo­je­po­tre­bno­do­dat­no­in­ ter­pre­ti­ra­ti.­ Ni­na­mreč­vsa­ka­iz­po­so­ja­ena­ko­vre­dna­ in­ tu­di­ne­vsak­obisk.­Med­tem­ko­upo­ra­bni­ku­ lah­ko­hi­tro­ naj­de­mo­bra­nje­za­spro­sti­tev­s­po­li­ce­prav­kar­vr­nje­nih­ knjig,­pa­se­mo­ra­mo­za­dru­ge­ga­bolj­po­tru­di­ti,­ker­so­ nje­go­ve­in­for­ma­cij­ske­ po­tre­be­bolj­spe­ci­fič­ne,­ če­prav­ je­kon­čno­šte­vi­lo­iz­po­so­je­nih­ knjig­ena­ko­(na­pr­im­er:­ po­jav­po­u­lič­ne­an­ti­mo­de,­ vlo­ga­so­ci­al­ne­slu­žbe­pri­re­ še­va­nju­dru­žin­ske­ga­ na­si­lja,­vpliv­ra­ču­nal­ni­ških­ igric­ na­špor­tno­ak­tiv­nost­šol­skih­otrok­…).­Tak­šen­mo­del­ mer­je­nja­Holt­in­El­li­ot­(2003:­424)­ime­nu­je­ta­ mo­del­in­ put­out­put,­ ki­sle­di­in­dus­trij­ske­mu­ mo­de­lu­mer­je­nja­in­ knjiž­ni­co­poj­mu­je­kot­čr­no­skri­nji­co,­ka­te­re­vlož­ki­(in­ put)­so­fi­nan­čni­vi­ri,­oseb­je,­ma­te­ri­al,­stav­ba,­vzdr­že­ va­nje,­iz­lož­ki­pa­se­ka­že­jo­v­šte­vi­lu­iz­po­so­je­in­obi­ska.­ Če­ima­knjiž­ni­ca­gle­de­na­pov­pre­čje­pri­mer­no­ali­ce­lo­ uspe­šno­iz­po­so­jo­ob­pod­pov­preč­no­ niz­ki­ra­bi­sred­stev,­ to­ne­pred­stav­lja­ kva­li­te­te­in­učin­ko­vi­to­sti.­ Sta­ti­stič­ni­ pri­kaz­pa­ni­do­volj­za­pri­kaz­po­se­bnih­pro­jek­tov­in­sto­ ri­tev,­kot­so­na­pr­im­er­na­sled­nji­iz­le­ta­2010:­di­gi­ta­li­ za­ci­ja­Kam ni ške ga ob ča na­od­le­ta­1962­do­2005,­iz­ de­la­va­in­iz­da­ja­bi­bli­o­gra­fi­je­ Ju­ri­ja­Ja­plja­in­del­o­njem,­ od­pr­tje­eno­te­v­Šmar­ci,­so­de­lo­va­nje­ na­Kam­fe­stu,­ 20­ brez­plač­nih­ ra­ču­nal­ni­ških­ te­ča­jev­za­428­upo­ko­jen­ cev,­61­ur­brez­plač­ne­ga­ te­ča­ja­di­gi­tal­ne­fo­to­gra­fi­je­ za­ 224­ude­le­žen­cev­ v­Toč­ki­vse­živ­ljenj­ske­ga­ uče­nja,­32­ bi­bli­o­pe­da­go­ških­ de­jav­no­sti­ za­1033­otrok,­116­pri­ re­di­tev­za­otro­ke­in­odra­sle­(prav­ljič­ne­ ure,­Sre­ča­nja­ s­knji­go,­sre­ča­nja­z­av­tor­ji).­Med­dru­gi­mi­smo­go­sti­li­ Bo­ri­sa­Pa­hor­ja­in­ne­ka­te­re­do­ma­če­av­tor­je­(Ma­te­ja­To­ ni­na,­Jo­že­ta­Ur­ba­ni­jo,­Vil­ka­Ri­fla).­V­le­tu­2011­smo­se­ bolj­po­sve­ti­li­no­tra­njim­pro­ce­som­in­na­re­di­li­do­ku­ment­ o­na­bav­ni­po­li­ti­ki,­v­skla­du­z­njo­na­tan­čno­ana­li­zo­upo­ ra­be­zbirk­po­stro­ki­in­iz­lo­ča­li­ne­iz­po­so­ja­no­ gra­di­vo,­ vse­bi­no­in­ter­nih­izo­bra­že­vanj,­ ki­so­jih­pri­prav­lja­le­ so­ de­lav­ke­knjiž­ni­ce,­smo­usme­ri­li­v­vre­dno­te­nje­ in­poz­ na­va­nje­knjiž­nič­ne­ zbir­ke­ter­no­vi­tet­po­po­sa­mez­nih­ stro­kah­z­na­me­nom,­ da­iz­bo­ljša­mo­ sve­to­va­nje­ upo­ra­ bni­kom.­V­dvo­ra­no­knjiž­ni­ce­smo­va­bi­li­naj­bolj­pre­poz­ na­ne­av­tor­je,­kot­so­Fe­ri­La­in­šček­(či­gar­ro­man­je­bil­iz­ bran­za­ma­tu­ri­tet­no­ čti­vo,­za­to­so­pri­re­di­tev­mno­žič­no­ obi­ska­li­ma­tu­ran­tje),­ Man­ca­Ko­šir,­Jo­že­Pir­je­vec,­Re­ na­ta­Sa­lecl;­uve­ljav­lje­ne­ do­ma­če­stro­kov­nja­ke,­ kot­so­ dr.­An­drej­Per­ko,­To­ne­Škar­ja,­ali­dru­ge­av­tor­je­(Alen­ ka­Mi­ho­rič,­Franc­Drolc),­po­sthum­no­ smo­pred­sta­vi­li­ pe­sni­ško­zbir­ko­Ani­ce­Gla­dek.­Uve­dli­smo­no­vost:­to­ so­Kam­ni­ške­ prav­ljič­ne­po­ti,­na­ka­te­rih­z­Ire­no­Ce­rar­ spoz­na­va­mo­ kam­ni­ške­ prav­lji­ce­ter­z­nji­mi­po­ve­za­ne­ kra­je.­Prav­ta­ko­na­da­lju­je­mo­ z­mno­žič­no­ obi­ska­ni­mi­ te­ča­ji­v­Toč­ki­vse­živ­ljenj­ske­ga­ uče­nja,­za­ka­te­re­pri­do­ bi­va­mo­sred­stva­iz­evrop­skih­skla­dov­pre­ko­ob­moč­ne­ knjiž­ni­ce.­ Pro­blem­sta­ti­stič­nih­ me­ri­tev­in­zgo­raj­pri­ka­za­nih­ ka­ zal­ni­kov­je­v­tem,­da­me­ri­jo,­kaj­knjiž­ni­ce­de­la­jo,­in­ne­ ko­ri­sti,­ki­jih­omo­go­ča­jo.­ (Holt,­El­li­ot­2003:­425)­Prav­ ta­ko­ne­ka­že­jo­kva­li­te­te­de­lo­va­nja.­ Ma­tična­knjiž­ni­ca­ Kam­nik­se­je­odlo­či­la­za­pot­vo­de­nja­ka­ko­vo­sti­z­na­ me­nom,­da­v­svo­je­po­slo­va­nje ­in­de­lo­va­nje­vpe­lje­ne­sa­mo­ko­li­čin­ska­ me­ri­la,­pač­pa­pred­vsem­ me­ri­la­ka­ ko­vo­sti. 2.2­Ka­ zal­ ni­ ki­uspe­ ha Pr­vo­vo­di­lo­knjiž­nič­ne­ de­jav­no­sti­ so­upo­ra­bni­ ki­in­nji­ho­vo­za­do­volj­stvo,­ za­to­je­Ma­tič­na­knjiž­ni­ca­ Kam­nik­us­kla­di­la­ svo­je­po­slo­va­nje­ s­stan­dar­dom­ ISO9001:2008.­ Na­pri­do­bi­tev­ cer­ti­fi­ka­ta­ smo­se­pri­ prav­lja­li­dve­le­ti.­Za­si­stem­vo­de­nja­ka­ko­vo­sti­v­skla­du­ s­stan­dar­di­ISO9001:2008­ smo­se­odlo­či­li,­ker­že­li­ mo­v­čim­ve­čji­me­ri­ka­ko­vo­stno­ za­do­vo­lji­ti­ po­tre­bne­ na­ših­upo­ra­bni­kov,­ ker­smo­že­le­li­do­se­či­pre­gle­dnost­ po­slo­va­nja,­ bo­ljši­nad­zor­nad­pro­ce­si,­iz­bo­ljša­nje­ ko­ mu­ni­ka­ci­je­ med­so­de­lav­ci,­ op­ti­mi­za­ci­jo­ or­ga­ni­za­ci­je­ de­la,­bo­ljšo­od­ziv­nost­na­spre­mem­be­ in­ne­ne­hno­iz­ bo­ljše­va­nje.­ (Po­slov­nik­ ka­ko­vo­sti­ Ma­tič­ne­knjiž­ni­ce­ Kam­nik­2010:­6)­Pro­ces­ne­ne­hne­ga­ iz­bo­ljše­va­nja­ je­ sle­de­nje­za­ko­ni­to­stim­ De­min­go­ve­ga­ kro­ga:­zač­ne­mo­ z­na­čr­to­va­njem ­z­opre­de­lje­ni­mi­ ci­lji­in­me­to­da­mi,­ sle­ di­iz­ved­ba,­po­tem­pre­ver­ja­nje ­re­zul­ta­tov­ iz­bo­ljšav­in­ us­trez­no­ukre­pa­nje,­ če­re­zul­ta­ti­ni­so­za­do­vo­lji­vi.­ Za­ra­ di­pre­ver­ja­nja­ re­zul­ta­tov­ in­za­ve­za­no­sti­ iz­bo­ljše­va­nju­ smo­obli­ko­va­li­ka­zal­ni­ke­uspe­šno­sti,­ ki­jih­vse­bin­sko­ de­li­mo­na­fi­nan­čni­vi­dik,­vi­dik­odje­mal­cev,­ pro­ce­sov­in­ za­po­sle­nih.­ Ka­zal­ni­ki­uspe­ha­so­iz­ra­ču­na­ni­ na­pod­la­gi­ do­lo­če­nih­ ci­ljev,­ki­so­stra­te­ški­in­dol­go­roč­ni,­ za­pi­sa­ ni­pa­v­do­ku­men­tu­ Stra­te­ški­na­črt­Ma­tič­ne­knjiž­ni­ce­ Kam­nik­2008–2012­ (2008).­Na­pod­la­gi­vsa­ko­let­nih­ me­ri­tev­iz­ra­ču­na­mo­ ka­zal­ni­ke,­ ki­nam­ka­že­jo­bo­di­si­ raz­voj­bo­di­si­na­za­do­va­nje­ na­po­sa­mez­nih­ po­dro­čjih.­ Pred­stav­lje­ni­ so­v­vod­stve­nem­ po­ro­či­lu,­ki­je­osno­va­ za­let­no­na­čr­to­va­nje­ in­iz­bo­ljša­ve.­ Vsa­ko­let­ne­ no­tra­ nje­in­zu­na­nje­pre­so­je­po­o­bla­šče­ne­ or­ga­ni­za­ci­je­ so­ na­me­nje­ne­ nad­zo­ru­iz­bo­ljšav­in­re­a­li­za­ci­ji­ ukre­pov­ter­pre­so­ji­sprot­nih­pro­ce­sov,­ iz­bo­ljša­vam­ ter­mo­re­ bit­nim­zaz­na­vam­ nes­kla­dno­sti­ ali­po­ten­ci­al­nih­ ne­ pra­vil­no­sti.­ Ta­ko­na­še­de­lo­in­pred­vsem­ na­čr­to­va­nje­ po­te­ka­jo­si­stem­sko,­ na­osno­vi­ka­zal­ni­kov­ uspe­ha,­v­ pri­mer­ja­vi­ s­slo­ven­sko­ knjiž­nič­no­ sta­ti­sti­ko­ter­s­kro­ no­lo­ško­pri­mer­ja­vo­ ka­zal­ni­kov.­ Če­prav­smo­še­ve­dno­ zgolj­pri­šte­vil­čnem­ pri­ka­zo­va­nju­ ka­zal­ni­kov­ uspe­ha,­ pa­si­stem­vo­de­nja­ka­ko­vo­sti­v­skla­du­s­stan­dar­dom­ ISO9001:2008­ vklju­ču­je­tu­di­opi­sna­me­ri­la­ka­ko­vo­sti,­ kot­so­na­pr­im­er­ugo­tov­lje­ne,­ opi­sa­ne­in­obrav­na­va­ne­ pri­to­žbe­ter­po­hva­le­upo­ra­bni­kov,­ za­po­sle­nih­ in­vseh­ dru­gih­odje­mal­cev.­ (Vod­stve­ni­ pre­gled­v­Ma­tič­ni­knjiž­ ni­ci­Kam­nik:­po­slov­no­le­to­2010,­2011:­5) Sta­ti­stič­ne­ po­dat­ke­in­ter­pre­ti­ra­mo­ ta­ko,­da­jim­si­ ste­ma­tič­no­ sle­di­mo,­ugo­tav­lja­mo­ tren­de­in­vzro­ke­za­ šte­vil­čna­gi­ba­nja.­Na­nji­ho­vih­te­me­ljih­sku­ša­mo­spre­ je­ma­ti­odlo­či­tve,­ki­bi­ob­dr­ža­le­po­zi­tiv­ne­tren­de­ali­za­ u­sta­vi­le­ne­ga­tiv­ne.­ Pr­im­er­sle­de­nja­ključ­nim­ka­zal­ni­ kom:Pre­ gle­ dni­ ca­2:­Ključ­ ni­ka­ zal­ ni­ ki­uspe­ šno­ sti­MKK­ 1 SLO 20092 20073 20084 20095 2010In­ deks 5/4In­ deks 5/1 KKU14,993,683,693,733,78 10176 KKU211,7010,3410,3310,7011,55 10899 KKU324,7­%23,2­%23,1­%23,8­%24,1­% 10197 Na­ slo­ vi­ vr­ stic:­ KKU1­ –­sku­ pno­ šte­ vi­ lo­ knjiž­ nič­ ne­ ga­ gra­ di­ va­ na­pre­ bi­ val­ ca,­ KKU2­ –­šte­ vi­ lo­ iz­ po­ so­ je­ nih­ enot­ na­pre­ bi­ val­ ca,­KKU3­–­de­ lež­ak­ tiv­ nih­upo­ ra­ bni­ kov Fe­ ri­La­ in­ šček­v­po­ go­ vo­ ru­z­di­ ja­ ki­Šol­ ske­ ga­cen­ tra­Ru­ dol­ fa­Ma­ is­ tra Razpravi­–­bibliotekarstvoRazpravi­–­bibliotekarstvo 152 153Ugo­to­vi­tev­ vod­stve­ne­ga­ pre­gle­da­je­bi­la,­da­z­ob­se­ gom­knjiž­nič­ne­ zbir­ke­moč­no­za­o­sta­ja­mo­ za­dr­žav­nim­ pov­pre­čjem,­ s­šte­vi­lom­iz­po­so­je­nih­ enot­in­de­le­žem­ ak­tiv­ne­ga­član­stva­pa­smo­bli­zu­dr­žav­ne­ga­ pov­pre­čja,­ ven­dar­pa­je­ključ­ni­ka­zal­nik­ob­seg­knjiž­nič­ne­ zbir­ke­ po­ve­zan­s­fi­nan­čni­mi­ sred­stvi,­ki­jih­usta­no­vi­te­lji­ in­fi­ nan­cer­ji­na­me­nja­jo­ na­ba­vi­knjiž­nič­ne­ga­ gra­di­va,­za­to­ se­ta­v­le­tu­2010­ne­po­ve­ču­je,­je­pa­vre­dnost­ka­zal­ni­ ka­KKU3­pr­vič­pre­se­gla­24­%­pre­bi­val­cev,­ ki­so­v­le­tu­ 2010­po­da­ljša­li­ak­tiv­no­član­stvo,­be­le­ži­mo­tu­di­ve­lik­ na­pre­dek­ pri­šte­vi­lu­iz­po­so­je­nih­ enot­(KKU2).­(Vod­ stve­ni­pre­gled­…­2010:­11) S­si­ste­mom­ vo­de­nja­ka­ko­vo­sti­ po­stan­dar­dih­ ISO9001:2008­ smo­na­še­de­lo­va­nje­in­nje­go­vo­na­čr­to­ va­nje­ute­me­lji­li­na­sle­de­nju­ka­zal­ni­kom­ uspe­ha­in­do­ se­ga­nju­ka­ko­vo­sti,­ tu­di­z­na­me­nom,­ da­bi­lo­kal­ni­obla­ sti,­ki­odlo­ča­o­živ­lje­nju­nje­ne­knjiž­ni­ce,­do­ka­zo­va­li­ si­ste­ma­tič­no­de­lo,­ar­gu­men­ti­ra­ne­po­tre­be­in­uspe­he. 2.3­­Dru­ žbe­ ni­in­eko­ nom­ ski­učinki ­Ma­ tič­ ne­knjiž­ ni­ ce­Kam­ nik­ 2.3.1­­Knjiž­ ni­ ca­in­lo­ kal­ na­sku­ pnost Dru­žbe­na­vre­dnost­knjiž­ni­ce­je­naj­bolj­pre­poz­nav­na­ vre­dnost­in­se­na­ve­zu­je­tu­di­na­po­jem­dru­žbe­ne­od­ go­vor­no­sti,­ za­je­ma­ši­rok­spek­ter­so­ci­al­nih,­kul­tur­nih,­ izo­bra­že­val­nih,­ in­te­lek­tu­al­nih,­ po­li­tič­nih,­zgo­do­vin­skih­ in­dru­gih­ko­ri­sti­in­vpli­vov;­knjiž­ni­ce­vpli­va­jo­na­so­ci­al­ ni­in­dru­žbe­ni­ka­pi­tal.­(Am­bro­žič,­ Ba­do­vi­nac­ 2009:­18)­ Splo­šne­knjiž­ni­ce­ima­jo­vpliv­na­svo­jo­lo­kal­no­sku­ pnost,­ta­ima­od­de­lo­va­nja­knjiž­ni­ce­tu­di­ko­ri­sti.­Vpliv­ lah­ko­opi­še­mo­s­splo­šni­mi­poj­mi:­da­knjiž­ni­ca­s­svo­ jim­gra­di­vom­vpli­va­na­ka­ko­vost­živ­lje­nja­svo­jih­upo­ra­ bni­kov,­na­nji­ho­vo­izo­bra­že­va­nje­ in­po­ču­tje­itd.­Ko­ri­sti­ pa­bi­bi­lo­po­tre­bno­opre­de­li­ti­bolj­kon­kret­no,­ še­zla­sti­ eko­nom­ske­ ko­ri­sti.­Ko­ri­sti­so­po­sre­dne­in­ne­po­sre­dne.­ Pr­ve­se­na­na­ša­jo­na­ne­po­sre­dno­ vre­dnost­za­ti­ste­ga,­ ki­ima­do­stop­do­knjiž­nič­nih­ sto­ri­tev,­po­sre­dne­pa­so­ ti­ste,­­ki­jih­ima­tu­di­osta­la­po­pu­la­ci­ja,­ ka­dar­po­sa­mez­ ni­ki­upo­rab­lja­jo­ sto­ri­tve­te­jav­ne­usta­no­ve.­(Holt,­El­li­ot,­ Mo­o­re­1998:­99)­Ven­dar­je­tak­šne­vpli­ve­in­ko­ri­sti­tež­ ko,­če­že­ne­ne­mo­go­če­ de­nar­no­ovre­dno­ti­ti,­ na­pr­im­er­ bral­no­pi­sme­nost­ kot­re­zul­tat­iz­po­so­je­in­do­bre­ga­sve­ to­val­ne­ga­ ser­vi­sa­knjiž­ni­čar­jev.­ Bral­na­pi­sme­nost­ se­ odra­ža­v­uspe­šnem­ šo­la­nju,­ki­omo­go­ča­bo­ljšo­za­po­ sli­tev­in­bo­ljše­pri­hod­ke,­tu­di­bo­ljše­po­klic­no­ali­dru­go­ dru­žbe­no­udej­stvo­va­nje.­ V­stro­kov­ni­li­te­ra­tu­ri­naj­de­mo­ na­bor­dru­žbe­nih­ ko­ri­sti­in­tu­di­vr­sto­vpli­va­oz.­ko­ri­sti.­ Na­pr­im­er:­osnov­na­pi­sme­nost­ vpli­va­na­ose­bno­rast­ in­raz­voj,­na­vi­šjo­ka­ko­vost­živ­lje­nja­nas­ploh;­knjiž­ni­ca­ vpli­va­tu­di­na­in­for­ma­cij­sko­ pi­sme­nost,­ ki­se­ka­že­v­ bo­ljših­ose­bnih­kom­pe­ten­cah­ in­v­vi­šji­ka­ko­vo­sti­živ­ lje­nja;­knjiž­ni­ca­vpli­va­na­sku­pnost­tu­di­kot­pro­stor,­ki­ vpli­va­na­raz­voj­lo­kal­ne­sku­pno­sti,­ med­člo­ve­ške­ odno­ se,­kre­pi­tev­lo­kal­ne­iden­ti­te­te­…­(Am­bro­žič,­ Ba­do­vi­nac­ 2009:­19) V­Ma­tič­ni­knjiž­ni­ci­z­iz­po­so­jo­ta­ko­kot­v­vseh­knjiž­ ni­cah­spod­bu­ja­mo­ bral­no­pi­sme­nost.­ Ob­tem­naj­po­ u­da­ri­mo,­da­smo­v­skla­du­z­opre­de­lje­no­ na­bav­no­po­ li­ti­ko­v­zad­njih­le­tih­zma­njše­va­li­ na­kup­lah­ke­ga­čti­va,­ po­ve­če­va­li­ pa­na­kup­stro­kov­ne­ga­ gra­di­va­s­po­dro­čja­ po­slo­va­nja,­ eko­no­mi­je,­ sta­ti­sti­ke,­ me­di­ci­ne­in­po­do­ bno.­Spod­bu­ja­mo­ tu­di­in­for­ma­cij­sko­ opi­sme­nje­va­nje­s­po­mo­čjo­brez­plač­nih­ ra­ču­nal­ni­ških­ te­ča­jev­za­upo­ ko­jen­ce.­So­ci­al­no­ran­lji­vo­sku­pi­no­lju­di­smo­na­u­či­li­ ra­be­in­ter­ne­ta­in­elek­tron­ske­ poš­te,­s­tem­smo­jim­ omo­go­či­li­do­stop­do­po­mem­bnih­ in­ko­ri­stnih­in­for­ma­ cij­ter­ko­mu­ni­ka­ci­jo­ z­dru­žin­ski­mi­ čla­ni,­raz­kro­plje­ni­mi­ po­sve­tu.­K­bra­nju­kot­ce­nje­ni­ak­tiv­no­sti­spod­bu­ja­mo­ ce­le­dru­ži­ne­in­več­krat­na­le­to­na­pol­ni­mo­ dvo­ra­no­z­ obi­sko­val­ci,­ ki­se­ude­le­ži­jo­sre­ča­nja­z­za­ni­mi­vim,­ uve­ ljav­lje­nim­ av­tor­jem.­ Na­črt­no­de­lu­je­mo­ na­po­dro­čju­ vse­živ­ljenj­ske­ga­ uče­nja,­do­moz­nan­ske­ de­jav­no­sti­ in­ utr­je­va­nja­ lo­kal­ne­iden­ti­te­te.­ Oce­nju­je­mo,­ da­smo­z­ de­jav­nos­tmi­ vpli­va­li­na­na­še­oko­lje­in­upo­ra­bni­ke,­ na­ va­dne­sta­ti­stič­ne­me­ri­tve­ka­že­jo­na­ve­lik­obisk.­2.3.2­­Eko­ nom­ ske­ko­ ri­ sti Iz­ziv­za­knjiž­ni­ce­je­naj­ti­pot,­ka­ko­do­ka­za­ti­ko­ri­sti­v­ de­nar­nih­zne­skih.­Za­to­je­po­tre­bno­iden­ti­fi­ci­ra­ti­ in­na­ to­ko­li­čin­sko­opre­de­li­ti­ko­ri­sti­v­de­nar­nih­zne­skih,­ven­ dar­pa­je­tre­ba­knjiž­ni­co­vre­dno­ti­ti­z­oti­plji­vi­mi­in­ne­o­ ti­plji­vi­mi­ko­ris­tmi.­(El­li­ott­2007)­Raz­li­ka­med­de­le­žem­ pro­ra­čun­skih­ sred­stev­na­po­ten­ci­al­ne­ga­ upo­ra­bni­ka­ in­de­le­žem­us­tvar­je­ne­ eko­nom­ske­ vre­dno­sti­na­po­ten­ ci­al­ne­ga­upo­ra­bni­ka­ us­tvar­ja­do­da­no­vre­dnost,­to­rej­ po­vr­ni­tev­na­lo­žbe.­(Am­bro­žič,­Ba­do­vi­nac­2009:­21) Med­na­ro­dni­ av­tor­ji­na­pod­la­gi­svo­jih­štu­dij­ugo­tav­ lja­jo,­da­dej­stva­go­vo­ri­jo­v­prid­te­mu,­da­knjiž­ni­ce­ima­ jo­eko­nom­ski­ vpliv­na­svo­je­oko­lje,­lo­kal­no­bla­gi­njo,­ zma­njša­nje­ rev­šči­ne­v­do­lo­če­nih­oko­ljih,­da­po­ma­ga­jo­ k­pre­ži­ve­tju­raz­lič­nih­kul­tur­nih­us­tvar­jal­cev,­ hkra­ti­pa­ po­u­dar­ja­jo,­ da­eko­nom­ska­ ana­li­za­vpli­va­ka­že­na­po­ zi­tiv­ne­zna­čil­no­sti­ upo­ra­be­knjiž­nic.­(McClu­re­2001:­2)­ Am­bro­žič­in­Ba­do­vi­nac­ (2009:­24–33)­na­va­ja­ta­štu­ di­je­in­re­zul­ta­te,­da­knjiž­ni­ce­na­pr­im­er­za­vsak­pro­ ra­čun­ski­do­lar­po­vr­ne­jo­okrog­4­do­lar­je­in­us­tva­ri­jo­ ve­li­ko­do­da­ne­vre­dno­sti­ozi­ro­ma­pre­cej­več­sred­stev,­ kot­jih­do­bi­jo. V­med­na­ro­dni­ stro­kov­ni­li­te­ra­tu­ri­naj­de­mo­več­kon­ cep­tov­za­opre­de­lje­va­nje­ eko­nom­skih­ ko­ri­sti.­Holt­je­s­ so­av­tor­ji­(1996)­opre­de­lil­ra­zi­sko­val­no­ me­to­do­za­ra­ zu­me­va­nje­ in­mer­je­nje­kom­plek­snih­ ko­ri­sti­upo­ra­be­ knjiž­nič­nih­ vi­rov­splo­šnih­knjiž­nic­in­jo­im­ple­men­ti­ral­ v­ ra­zi­ska­vo­ene­od­ame­ri­ških­ splo­šnih­knjiž­nic.­Me­to­da­ se­ime­nu­je­pri­stop­stro­škov­in­ko­ri­sti­(Cost­Be­ne­fit­ Ap­ pro­ach).­Ta­ko­vre­dno­te­nje­ knjiž­nič­nih­ sto­ri­tev­ka­že,­da­ so­ko­ri­sti,­ki­iz­ha­ja­jo­iz­knjiž­nič­nih­ ser­vi­sov,­ve­čje­od­ stro­škov,­ki­so­po­tre­bni­za­za­go­tav­lja­nje­ vseh­ser­vi­sov.­ Ne­ka­te­re­knjiž­ni­ce­upo­rab­lja­jo­ tu­di­mer­je­nje­po­tro­šni­ ko­ve­ga­pre­sež­ka­in­kon­ti­gen­čne­ vre­dno­sti.­ Po­tro­šni­ kov­pre­se­žek­je­raz­li­ka­med­mak­si­mal­no­ ce­no,­ki­jo­ je­po­tro­šnik­pri­prav­ljen­ pla­ča­ti,­in­de­jan­sko­ce­no,­ki­ jo­mo­ra­za­bla­go­ali­sto­ri­tev­pla­ča­ti,­to­rej­pred­stav­lja­ de­nar­no­vre­dnost,­ki­jo­upo­ra­bni­ki­ po­ve­zu­je­jo­ z­bla­ gom­ali­sto­ri­tvi­jo,­a­ta­pre­se­ga­stro­ške,­ki­jih­na­me­ni­jo­ pla­či­lu­bla­ga­ali­sto­ri­tve.­(El­li­ott­2007:­18)­Ra­zi­sko­val­ci­ oce­nju­je­jo­ po­tro­šni­kov­pre­se­žek­z­ra­zi­ska­vo­ upo­ra­bni­ kov­ta­ko,­da­seš­te­je­jo­po­ra­bo­v­de­nar­ju­za­vsak­knjiž­ nič­ni­ser­vis.­Ze­lo­po­go­sto­upo­rab­lje­na­ me­to­da­na­po­ dro­čju­sto­ri­tev­ali­ne­trž­nih­de­jav­no­sti­ je­kon­ti­gen­čna­ vre­dnost,­s­ka­te­ro­ugo­tav­lja­jo­ upo­ra­bni­ko­vo­ pri­prav­lje­ nost­pla­ča­ti­ali­pri­prav­lje­nost­ spre­je­ti­na­do­me­sti­lo­ za­ bla­go­ali­sto­ri­tev,­ki­je­vre­dno­te­na.­ (Aa­bø­2007:­117)­ Aa­bø­je­s­to­me­to­do­ra­zi­ska­la­dve­hi­po­te­tič­ni­ vpra­ša­nji,­in­si­cer:­ali­bi­nas­pro­to­va­li­ ohra­ni­tvi­knjiž­ni­ce,­če­ bi­to­po­me­ni­lo­po­ve­ča­nje­ pla­če­va­nja­ pri­spev­kov,­ ali­ bi­pod­pr­li­za­pr­tje­knjiž­ni­ce,­če­bi­to­po­me­ni­lo­pri­hra­ nek­sred­stev,­ki­bi­jih­na­me­ni­li­dru­gim­de­jav­no­stim.­ Ugo­to­vi­la­je,­da­je­35­%­re­spon­den­tov­ pri­prav­lje­nih­ pri­ spe­va­ti­v­lo­kal­ni­pro­ra­čun­več­de­nar­ja,­da­bi­ob­dr­ža­li­ knjiž­ni­co,­39­%­pa­jih­ohra­ni­tev­pod­pi­ra,­a­za­to­ne­bi­ na­me­nja­li­ več­sred­stev.­Na­dru­go­vpra­ša­nje­ je­51­%­ re­spon­den­tov­ od­go­vo­ri­lo,­ da­pod­pi­ra­jo­ohra­ni­tev­knjiž­ ni­ce­ne­gle­de­na­zne­sek,­ki­bi­ga­pri­hra­ni­li­za­dru­ge­ pro­ra­čun­ske­ na­me­ne,­39­%­pa­jih­pod­pi­ra,­tu­di­če­bi­ zne­sek,­ki­ga­po­ra­bi­knjiž­ni­ca­za­svo­je­de­lo­va­nje,­ na­ me­ni­li­dru­gi­ob­čin­ski­de­jav­no­sti,­ ki­ko­ri­sti­jo­po­sa­mez­ ne­mu­go­spo­dinj­stvu.­ (Aa­bø­2007:­121)­S­tem­je­do­ka­ za­la,­da­so­knjiž­nič­ne­ sto­ri­tve­ce­nje­ne­in­da­Nor­ve­ža­ni­ ne­pod­pi­ra­jo­zma­njše­va­nja­sred­stev­za­knjiž­ni­ce.­ Na­sled­nja­ me­to­da­je­iz­ra­ču­na­va­nje­ po­vr­ni­tve­vla­ ganj­–­POV­(ang.­re­turn­on­in­ves­tment­ –­ROI).­Po­vr­ni­ tev­vla­ganj­pred­stav­lja­ do­ho­dek­ozi­ro­ma­vre­dnost,­ki­ je­pri­dob­lje­na­ kot­re­zul­tat­vla­ga­nja­v­de­jav­nost­or­ga­ni­ za­ci­je­–­ko­li­ko­vre­dno­sti,­iz­ra­že­ne­v­de­nar­nem­ zne­sku,­ se­po­vr­ne­za­vsak­vlo­že­ni­evro.­(Am­bro­žič,­ Ba­do­vi­nac­ 2009:­22)­Gre­za­me­to­do­iz­ra­ču­na­va­nja­ ne­po­sre­dnih­ upo­ra­bni­ko­vih­ ko­ri­sti­gle­de­na­oce­no,­ko­li­ko­pov­preč­ no­sta­ne­jo­po­sa­mez­ni­ knjiž­nič­ni­ser­vi­si.­Sku­pni­zne­ sek­pov­preč­ne­ ce­ne­po­sa­mez­nih­ knjiž­nič­nih­ sto­ri­tev­ je­enak­sku­pnim­ko­ri­stim,­ki­so­jih­pre­je­li­upo­ra­bni­ki.­ POV­do­bi­mo,­ko­od­te­ga­sku­pne­ga­zne­ska­od­šte­je­mo­ dav­ko­pla­če­val­ska­ sred­stva.­Am­bro­žič­in­Ba­do­vi­nac­ na­ va­ja­ta­ra­zi­ska­ve­ame­ri­ških­in­bri­tan­skih­ splo­šnih­knjiž­ nic,­ki­so­ugo­to­vi­le,­da­za­vsak­vlo­že­ni­do­lar­ali­funt­ po­vr­ne­jo­pov­preč­no­ 4­do­lar­je­ali­fun­te­in­da­us­tva­ri­jo­ 350­%­do­da­ne­vre­dno­sti.­(2009:­26)Ker­je­glav­ni­cilj­na­še­ga­član­ka­iz­ra­čun­eko­nom­ ske­vre­dno­sti­na­še­knjiž­ni­ce,­smo­pri­la­go­di­li­ pri­me­re­ iz­stro­kov­ne­ li­te­ra­tu­re­na­šim­po­se­bno­stim­ in­na­re­di­li­ iz­ra­čun­za­glav­ne­ser­vi­se:­to­sta­iz­po­so­ja­knjig­in­nek­ njiž­ne­ga­gra­di­va­na­dom­in­iz­po­so­ja­re­vij,­sle­di­oce­na­ ko­ri­sti­pri­re­di­tev­za­odra­sle,­za­otro­ke­in­bi­bli­o­pe­da­go­ ške­de­jav­no­sti­ za­šo­le­ter­vrt­ce.­Pri­iz­ra­ču­nu­vre­dno­sti­ iz­po­so­je­ne­ga­ gra­di­va­smo­upoš­te­va­li­ šte­vi­lo­iz­po­soj­ za­vr­sto­gra­di­va­in­nje­go­vo­pov­preč­no­ vre­dnost.­Pri­iz­ po­so­ji­knjig­smo­šte­vi­lo­iz­po­so­je­mno­ži­li­s­ko­lič­ni­kom­ 0,75,­saj­pred­vi­de­va­mo,­ da­vsa­ka­iz­po­so­je­na­ knji­ga­ni­ pre­bra­na­–­kar­pov­ze­ma­mo­ po­zna­ni­ra­zi­ska­vi­Uni­ver­ ze­Lo­ug­hbo­ro­ugh,­ kjer­so­oce­ni­li,­da­so­od­šti­rih­iz­po­ so­je­nih­enot­pre­bra­ne­tri.­(Hawkins,­Mor­ris,­Sum­si­on­ 2001:­90) V­le­tu­2010­je­bi­lo­iz­po­so­je­nih­ 312.410­knjig,­vre­ dnost­ene­knji­ge­oce­nju­je­mo­ na­10­evrov­(pov­preč­na­ vre­dnost­no­ve­je­17­evrov),­šte­vi­lo­iz­po­so­je­pa­smo­ pom­no­ži­li­z­0,75.­Re­vij­s­pov­preč­no­ vre­dnos­tjo­ 4­evrov­ smo­iz­po­so­di­li­35.490,­nek­njiž­ne­ga­ gra­di­va­s­pov­preč­ no­vre­dnos­tjo­12­evrov­pa­49.222­enot.Pre­ gle­ dni­ ca­3:­Iz­ ra­ čun­po­ vr­ ni­ tve­vla­ ganj­–­POV Iz­ bor­­mer­ je­ nih­sto­ ri­ tev Iz­ ra­ čun Šte­vi­lo­iz­po­so­je­x­pov­preč­na­ce­na­knji­ge 2,343.075­€ Šte­vi­lo­iz­po­so­je­x­pov­preč­na­ce­na­re­vi­je 141.960­ € Šte­vi­lo­iz­po­so­je­x­pov­preč­na­ce­na­nek­njiž­ne­ga­gra­di­va 590.730­ € Šte­vi­lo­ude­le­žen­cev­pri­re­di­tev­za­ odra­sle­x­pov­preč­na­ce­na­obi­ska13.148­€ Šte­vi­lo­ude­le­žen­cev­bi­bli­o­pe­da­go­ških­ de­jav­no­sti­x­pov­preč­na­ce­na­obi­ska6.027­€ Šte­vi­lo­ude­le­žen­cev­prav­ljič­nih­ur­in­bral­nih­sre­čanj­x­pov­preč­na­ce­na­obi­ska4.056­ € Sku­paj­oce­nje­ni­stro­ški 3,098.996­ € Sku­paj­vsi­pri­hod­ki­MKK­v­le­tu­2010 727.552 € Iz­ra­čun­POV 4,25­ € Iz­ra­ču­na­li­smo­vse­stro­ške­pri­re­di­tev­(av­tor­ski­ho­no­ rar­ji,­fik­sni­stro­ški,­ma­te­ri­al­ni­ stro­ški­in­stro­ški­de­la)­in­ ugo­to­vi­li,­da­pov­pre­čen­ stro­šek­ene­pri­re­di­tve­za­odra­ sle­zne­se­657­evrov,­na­obi­sko­val­ca­ pa­6­evrov­(sku­paj­ obi­sko­val­cev­ –­2042).5­Ni­smo­upoš­te­va­li­ de­jav­no­sti­ v­ Toč­ki­vse­živ­ljenj­ske­ga­ uče­nja,­saj­smo­sred­stva­pri­do­ bi­li­iz­dru­gih­vi­rov,­če­prav­so­te­de­jav­no­sti­ od­mev­ne­in­ ze­lo­obi­ska­ne.­ Stro­ški­za­bi­bli­o­pe­da­go­ške­ de­jav­no­sti­ za­vrt­ce­in­šo­le­zne­se­jo­6027­evrov,­pov­preč­na­ vre­ dnost­pri­re­di­tve­je­77­evrov,­stro­šek­pri­re­di­tve­na­ene­ ga­obi­sko­val­ca­ pa­je­2,11­evrov­(obi­ska­je­bi­lo­2856).­ Prav­ljič­ne­uri­ce­in­bral­na­sre­ča­nja­za­odra­sle­zne­se­jo­ sku­paj­4060­evrov,­pri­re­di­tev­pov­preč­no­ sta­ne­31­ev­ rov,­stro­šek­ene­ga­obi­ska­pa­je­1,6­evrov.­Za­ni­ma­lo­ nas­je,­če­bo­iz­ra­čun­POV­po­spod­nji­me­to­di,­ki­smo­ jo­pov­ze­li­iz­iz­ra­ču­na­mi­a­mij­ske­ knjiž­ni­ce­(McClu­re­ 2001),­pri­ne­sel­re­zul­ta­te,­ka­kr­šne­smo­sre­ča­li­v­stro­ kov­ni­li­te­ra­tu­ri,­ki­smo­jo­na­ve­dli­zgo­raj.­Po­u­da­ri­ti­pa­ je­po­tre­bno,­da­vseh­sto­ri­tev­ni­smo­upoš­te­va­li,­ ker­jih­ 5 Upoštevali smo le prireditve z vabljenimi avtorji, ne pa drugih, na primer sodelovanja na Kamfestu, Dnevu knjig, Dnevu splošnih knjižnic v Žalcu, na Čarobnem dnevu itd., ki so množično obiskane in sejemsko naravnane. Prav­ lji­ čar­ ke­ Ivan­ ka­ Uča­ kar,­ He­ le­ na­ Ster­ le,­ Bar­ ba­ ra­ Bo­ žič­ in­ Anja­ Bo­ la­ rič,­ dra­ ma­ ti­ za­ ci­ ja­ prav­ lji­ ce­ ob­za­ ključ­ ku­ se­ zo­ ne­ prav­ ljič­ nih­uric­v­Kam­ ni­ ku­(2­sku­ pi­ ni),­Šmar­ ci­in­Ko­ men­ di Razpravi­–­bibliotekarstvo 154je­tež­ko­ovre­dno­ti­ti­ (iz­de­la­va­bi­bli­o­gra­fij,­ in­for­ma­cij­ske­ sto­ri­tve,­do­moz­nan­ska­ de­jav­nost,­ po­sre­do­va­nje­ in­for­ ma­cij­o­no­vem­gra­di­vu,­re­zer­va­ci­ja­ in­na­ro­ča­nje­ gra­di­ va,­raz­sta­ve),­ upoš­te­va­li­ smo­le­naj­bolj­pre­poz­nav­ne­ sto­ri­tve­za­ra­di­la­žje­ga­iz­ra­ču­na­in­do­kaz­lji­vo­sti­ ko­ri­sti,­ ki­jih­ima­lo­kal­na­sku­pnost­od­knjiž­ni­ce. Naš­iz­ra­čun­je­po­tr­dil­iz­ra­ču­ne,­na­ka­kr­šne­smo­na­ le­te­li­v­stro­kov­ni­li­te­ra­tu­ri.­Knjiž­ni­ca­za­vsak­vlo­že­ni­ evro­us­tva­ri­4,25­krat­no­ do­da­no­vre­dnost.­Iz­ra­ču­ni­do­ ka­zu­je­jo,­da­ima­jo­ob­ča­ni­in­ob­čan­ke­ko­ri­sti­od­upo­ra­ be­knjiž­nič­nih­ sto­ri­tev­iz­po­so­je,­pri­re­di­tev­in­bi­bli­o­pe­ da­go­ških­de­jav­no­sti­ za­šo­lar­je­ter­pred­šol­ske­ otro­ke.­ Po­ra­ba­jav­nih­sred­stev­za­knjiž­ni­co­se­to­rej­iz­pla­ča.­ 3­­Sklep V­pri­spev­ku­smo­pred­sta­vi­li­ raz­lič­ne­vi­di­ke­vredno­ te­nja­re­zul­ta­tov,­uspe­ha­in­eko­nom­ske­ vre­dno­sti­knjiž­ ni­ce,­ki­je­ena­od­pro­ra­čun­skih­ po­ra­bni­kov.­ Zla­sti­v­ kriz­nih­ča­sih­je­po­tre­bno­po­ra­bo­pro­ra­čun­skih­ sred­ stev­ute­me­lji­ti­z­vi­di­ka­ko­ri­sti,­ki­jih­ima­od­po­sa­mez­ ne­dru­žbe­ne­de­jav­no­sti­ lo­kal­na­sku­pnost.­V­pri­spev­ku­ smo­te­ko­ri­sti­pri­ka­za­li­in­ute­me­lji­li­na­pri­me­ru­Ma­tič­ ne­knjiž­ni­ce­Kam­nik­Pri­spe­vek­po­u­dar­ja­tu­di­dej­stvo,­ da­je­tež­ko­opre­de­li­ti­ko­ri­sti­in­vpli­ve­dru­žbe­nih­ de­jav­ no­sti,­saj­gre­za­ne­pred­met­ne­ in­ne­o­ti­plji­ve­ vre­dno­sti.­ Glav­no­spo­ro­či­lo­pri­spev­ka­je­dvoj­no:­pro­ra­čun­ski­ upo­ ra­bni­ki­mo­ra­jo­do­ka­za­ti­svoj­vpliv,­tu­di­z­me­ri­tva­mi,­ odlo­če­val­ci­ pa­se­mo­ra­jo­odlo­ča­ti­za­fi­nan­ci­ra­nje­ dru­ žbe­nih­de­jav­no­sti­ na­pod­la­gi­pre­te­hta­va­nja­ stro­škov­ in­ko­ri­sti­v­skla­du­z­vi­zi­jo­raz­vo­ja­kra­ja­in­v­skla­du­s­ po­tre­ba­mi­so­do­bne­dru­žbe.Summary In­the­following­paper­we­present­the­method­by­ which­the­Kamnik­Central­Library­pursues­the­out­ come­of­its­work.­The­library­observes­the­principles­of­ verifiability­ and­transparency­ as­well­as­that­of­a­sys­ tematical­and­procedural­ approach­because­with­the­ results,­it­can­evaluate­the­success­and­quality­of­the­ work.­The­assessment­ is­accounted­ for­in­the­annual­ work­plans,­with­the­intention­of­improving­them­every­ year.­For­such­continual­improvement­ to­take­place,­ the­support­and­understanding­ of­the­local­commu­ nity­is­necessary. This­work­shows­the­normal­statistical­ measure­ ments­with­the­data­being­available­to­the­public.­ The­data­within­the­framework­ of­the­system­of­qual­ ity­management­ by­the­standards­ of­ISO­9001:2008­ is­valued­in­terms­of­the­perspective­ improvements­ or­lags­in­the­trends­and­measures­ are­being­taken­ that­would­guarantee­ improvement­ or­stem­a­decline­ in­trends.­For­the­first­time,­we­calculated­ the­return­ of­investment­ using­the­computational­ method­of­the­ economic­benefits­of­the­library.­We­found­that­each­ invested­euro­is­increased­ fourfold.­It­is­necessary­ to­ bear­in­mind­that­all­the­benefits­cannot­be­economi­ cally­or­monetarily­ evaluated,­ since­the­impacts­and­ benefits­of­reading­or­information­ literacy,­knowledge,­ erudition­and­the­capacity­to­understand­ are­invalu­ able­for­the­development­ of­the­local­community,­ to­ which­with­its­services,­books,­journals,­electronic­ re­sources,­events,­and­performances­ greatly­assist­the­ public­library.­The­decision­makers­ in­local­communi­ ties­can­find­concrete­arguments­ to­support­their­pub­ lic­libraries­both­financially­ and­otherwise.­ They­can­ also­verify­the­library’s­impact­and­the­benefits­that­ we­have­undoubtedly­proven.Li­te­ ra­ tu­ ra Svan hild AA BØ, 2007: Pu blic li bra ri es and va lu a ti on: A Norwegian study ap- plying a non-mar ket ap pro ach. In for ma ci jos mok slai. 115–124. Me li ta AM BRO ŽIČ, 2000: Ugo tav lja nje uspe šno sti de lo va nja knjiž nic: vi so- ko šol ske knjiž ni ce (II. del). Knjiž ni ca (44)4. 65–98. Me li ta AM BRO ŽIČ, Bran ka BA DO VI NAC, 2009. Knjiž ni ce – do da na vre dnost za upo ra bni ke in oko lje. V: Knjiž ni čar ji in knjiž ni ce / Stro kov no po sve to va nje Zve ze bi bli o te kar skih druš tev Slo ve ni je, Ma ri bor, 6.–8. ok to ber 2009. Ljub- lja na: Zve za bi bli o te kar skih druš tev Slo ve ni je. Ed D’ANGELO, 2006: Bar ba ri ans at the ga tes of the pu blic library: How pos­ tmo dern con su mer ca pi ta lism thre a tens democracy, ci vil edu ca ti on and the pu blic go od. Du luth, Min ne so ta: Library Ju i ce Pre ss. Vla do DI MOV SKI, 2002: Ma na ge ment ne pro fit nih or ga ni za cij. V: Ma na ge­ ment Radovljica: Didakta. 695–737. Marko DIVJAK, Danijel TADENC, Petra LEŠEK (2011). Javnomnenjska te- le fonska raziskava med uporabniki in neuporabniki slovenskih splošnih knjižnic: poročilo. Maribor: Interstat. Pridobljeno 5. 12. 2011 s spletne strani: http://zdruzenje-knjiznic.si/media/website/javnomnenjska-raziska- va-med-clani-uporabniki-in-neuporabniki-splosnih-knjiznic-v-sloveniji/ZDRU%C5%BDENJE-SPLO%C5%A0NIH-KNJI%C5%BDNIC-poro%C4%8Dilo-raziskave-29-09. Do nald S. EL LI OTT, 2007: Me a su ring your library’s va lue: How to do a cost­ be ne fit analysis for your pu blic library. Chi ca go: Ame ri can Library As so ci- a ti on. Glen E. HOLT, Do nald EL LI OT, 2003: Me a su ring out co mes: Applying Cost- Be ne fit Analysis to MId dle-Si zed in Sma ler Pu blic Li bra ri es. Library Trend (51)3. 424–440. IFLA, 2001: The pu blic library ser vi ce: IFLA/UNE SCO gu i de li nes for de ve­ lop ment : pre pa red by a working gro up cha i red by Phi lip Gill on be half of the Sec ti on of Pu blic Li bra ri es. Mun chen: Sa ur. Zin ka KO LA RIČ, 2002. Raz lič ni znan stve no-te o ret ski pri sto pi k pro u če va nju ne pro fit nih or ga ni za cij. V: D. Je lo vac, Ja dra nje po ne mir nih vo dah me ned­ žmen ta ne vla dnih or ga ni za cij. Ljub lja na, Ko per: Ra dio Štu dent : Štu dent- ska or ga ni za ci ja Uni ver ze Ko per: Vi so ka šo la za ma na ge ment v Ko pru. Chri stop her LO VE LOCK, 2001: Ser vi ces mar ke ting: Pe o ple, technology, strategy. Up per Sad dle Ri ver, NJ: Pren ti ce Hall. Char les R. MCCLU RE, 2001: Eco no mic be ne fits and im pacts from pu blic li bra ri es in the sta te of Flo ri da: Fi nal re port to the Sta te Library of Flo ri da, Di vi si on of Library and In for ma ti on S. Pri dob lje no 15. 12. 2011 s splet ne stra ni: http://dlis.dos.state.fl.us/bld/research_office/final-report.pdf Anne MORRIS, Margaret HAWKINS, John SUMSION, 2001: The Eco no mic Va lue of Pu blic Li bra ri es. Pu blic Library Jo ur nal, 16. 35–37. Anne MORRIS, Margaret HAWKINS, John SUMSION, 2002: Eco no mic Va lue of Pu blic Li bra ri es in the UK. Li bri. 78–67. Mi tja I. TAV ČAR, 2005: Stra te ški ma na ge ment ne pri do bit nih or ga ni za cij. Ko per: Fa kul te ta za ma na ge ment. WISCONSIN, North Star Eco no mics, Inc., & In sti tu te of Mu se um and Library Ser vi ces (U. S.), 2008: The eco no mic con tri bu ti on of Wisconsin pu blic li bra­ ri es to the economy of Wisconsin: Executive summary. Ma di son, WI: North- Star Eco no mics, Inc. Pridobljeno 1. 12. 2011 s splet ne stra ni Wisconsin de par tment of Pu blic In struc ti on: http://dpi.wi.gov/pld/eco nim pact.html. Vi ri Po slov nik ka ko vo sti Ma tič ne knjiž ni ce Kam nik (2009). Stra te ški na črt Ma tič ne knjiž ni ce Kam nik 2008–2012 (2008). Vod stve ni pre gled v Ma tič ni knjiž ni ci Kam nik: po slov no le to 2010 (2011). Za kon o ure sni če va nju jav ne ga in te re sa za kul tu ro (2002). Ura dni list RS, 96. Za kon o knjiž ni čar stvu (2001). Ura dni list RS, 87. Razprava­–­pedagogika 155Dr. Ta tja na No vak Šol ski cen ter Ru dol fa Ma is tra Kam nik Vad ba za sta rej še 1 Uvod Na­scen­tes­ mo­ri­mur­–­po­ra­ja­joč­se­umi­ra­mo,­je­la­ tin­ski­pre­go­vor,­ki­go­vo­ri­o­roj­stvu­in­smr­ti­in­nas­opo­ zar­ja­na­dej­stvo,­da­se­zač­ne­mo­sta­ra­ti­ta­koj,­ko­se­ ro­di­mo.­Sta­ra­nje­in­sta­rost­sta­poj­ma,­ki­ju­obrav­na­va­ ge­ron­to­lo­gi­ja­ (»ge­ron«­–­star­ček,­»lo­ge­in«­–­ve­da),­so­ ci­al­no­me­di­cin­ska­ zna­nost,­ki­obrav­na­va­ so­ci­al­no­in­ zdrav­stve­no­ pro­ble­ma­ti­ko­ sta­rej­ših­pre­bi­val­cev­ ozi­ro­ ma­obrav­na­va­ so­ci­al­ne­in­me­di­cin­ske­ vi­di­ke­sta­ra­nja­ in­sta­ro­sti.­(Ac­cet­to­1987)­Po­mem­bna­ je­po­sta­la­še­le­ v­20.­sto­le­tju,­saj­se­je­sve­tov­no­pre­bi­val­stvo­ za­če­lo­ sta­ra­ti,­živ­ljenj­ska­ do­ba­pa­po­da­ljše­va­ti.­ Poj­ma­sta­ra­ nje­in­sta­rost­sta­si­ze­lo­po­do­bna,­ven­dar­se­raz­li­ku­je­ ta­po­po­me­nu.­Sta­ra­nje­je­pro­ces,­ki­tra­ja­od­roj­stva­ do­smr­ti,­sta­rost­pa­je­ne­ko­tre­nut­no­sta­nje,­v­ka­te­ rem­se­na­ha­ja­mo.­ (Kla­dnik­1998)­Pre­lom­no­ob­dob­je,­ na­me­nje­no­ sta­rej­šim­lju­dem,­je­le­to­1999,­ki­so­ga­ Zdru­že­ni­na­ro­di­zaz­na­mo­va­li­ z­ge­slom­»Do­da­ti­živ­lje­ nje­le­tom,­ki­so­bi­la­do­da­na­živ­lje­nju«­ter­obli­ko­va­li­pet­ na­čel,­s­ka­te­ri­mi­so­opre­de­li­li­ob­dob­je­sta­rej­ših­lju­di:­ ne­od­vi­snost,­ so­de­lo­va­nje,­ (sa­mo)oskr­ba,­ sa­mo­iz­pol­ nje­va­nje­in­do­sto­jan­stvo.­ Te­ga­le­ta­se­je­spo­ro­či­lo­Sve­ tov­ne­zdrav­stve­ne­ or­ga­ni­za­ci­je ­ob­sve­tov­nem­ dne­vu­ zdra­vja­gla­si­lo,­da­je­sta­ra­nje­sve­tov­ne­ga­ pre­bi­val­stva­ ve­lik­iz­ziv,­s­ka­te­rim­se­bo­so­o­čal­svet­v­na­sled­njem­ sto­le­tju,­lah­ko­pa­je­tu­di­ve­li­ka­pri­lož­nost,­ kaj­ti­sta­rej­ ši­lju­dje­lah­ko­dru­žbi­še­ve­li­ko­pri­spe­va­jo.­ Vse­ve­čja­ he­te­ro­ge­nost­ sta­rej­še­po­pu­la­ci­je­ je­kot­po­sle­di­ca­po­ da­ljše­va­nja­ živ­ljenj­ske­ do­be,­v­bo­do­če­je­na­mreč­pri­ ča­ko­va­na­pov­preč­na­ živ­ljenj­ska­ do­ba­mo­ških­75­let­in­ žensk­nad­80­let,­vzpod­bu­di­la­ ra­zmiš­lja­nja­ in­ra­zi­ska­ ve­v­sme­ri­ohra­nja­nja­zdra­vja­v­poz­no­sta­rost.­ Ze­lo­po­mem­bno­ je­na­mreč­raz­li­ko­va­ti­ zdra­vo­sta­ra­ nje­od­po­ja­vov­bo­lez­ni­in­pa­to­lo­ške­ga­ sta­ra­nja.­Funk­ cio­­nal­na­spo­so­bnost­ ne­ke­ga­70­let­ni­ka­ je­lah­ko­za­ ra­di­vsa­ko­dnev­ne­ vad­be­ta­ko­ohra­nje­na,­ da­se­sploh­ ne­raz­li­ku­je­od­fun­kci­o­nal­ne­ spo­so­bno­sti­ 45­let­ni­ka.­ (To­mek­Roksandić­idr.­2003)­ V­Slo­ve­ni­ji­se­je­ve­čje­šte­vi­lo­sta­rej­ših­lju­di­za­če­lo­ po­jav­lja­ti­z­upo­ko­je­va­njem­ ge­ne­ra­ci­je,­ ro­je­ne­v­ča­su­ pred­dru­go­sve­tov­no­voj­no­in­med­njo.­Ta­ge­ne­ra­ci­ja­ je­v­pri­mer­ja­vi­ z­da­naš­nji­mi­ roj­stvi­iz­ra­zi­to­šte­vil­čna­ in­pred­stav­lja­ sku­pi­no­pre­bi­val­stva,­ ki­je­po­mem­bna­ za­ra­di­so­ci­al­nih,­dru­žbe­nih,­ bi­o­lo­ških­in­go­spo­dar­sko­­ ­eko­nom­skih­ de­jav­ni­kov.­ Le­ta­2020­naj­bi­bi­lo­v­Slo­ve­ ni­ji­po­po­dat­kih­iz­le­ta­1999­oko­li­16­%­lju­di,­sta­rej­ših­ od­65­let­(Ja­koš­1999),­po­po­dat­kih­iz­le­ta­2009­pa­ ce­lo­19­%­sta­rej­ših­nad­65­let­(Se­dej­2009),­med­tem­ ko­naj­bi­bi­lo­le­ta­2050­sta­rej­ših­od­60­let­kar­39­%,­ med­nji­mi­12­%­sta­rej­ših­od­80­let­(Ver­tot­2008).­ 2­Te­ o­ re­ tič­ na­iz­ ho­ di­ šča Pre­miš­lje­va­nje­ o­sta­ro­sti­je­zna­čil­nost­ vsa­ke­ga­člo­ ve­ka.­Pri­tem­se­člo­vek­sre­ču­je­s­pro­ti­slo­vjem­ živ­lje­nja,­saj­bi­vsak­rad­do­ča­kal­vi­so­ko­sta­rost,­obe­nem­ pa­mi­sel­na­sta­rost­vzbu­ja­strah,­kaj­ti­vse­pre­po­go­sto­ po­ve­zu­je­mo­ sta­rost­z­od­klo­nil­ni­mi­ pri­dev­ni­ki,­ kot­so­ be­te­žen,­ne­bo­gljen,­ osam­ljen,­na­dle­žen,­ izo­li­ran,­ču­ da­ški,­odri­njen.­Po­dru­gi­stra­ni­pa­si­vsak­pri­za­de­va­ ohra­ni­ti­mla­dost­čim­dlje­ča­sa­in­sta­rost­po­ti­sni­ti­v­ poz­nej­še­ob­dob­je.­(Bir­sa­1992)­V­sta­ro­sti­sta­fi­zič­no­ in­psi­hič­no­zdra­vje­za­po­sa­mez­ni­ka­ iz­jem­ne­ga­ po­me­ na.­Kro­no­lo­ška­ sta­rost­na­mreč­ne­po­ja­sni­na­tan­čno,­ kaj­se­do­ga­ja­s­člo­ve­kom,­ ko­se­sta­ra,­po­ja­sni­le,­da­se­ sta­ra,­ne­pa­tu­di,­ka­ko­se­sta­ra.­Če­bi­ho­te­li­ra­zi­ska­ti­ sta­rost­po­sa­mez­ni­ka,­ bi­bi­lo­po­tre­bno­oce­ni­ti­nje­go­ve­ fi­zi­o­lo­ške­fun­kci­je.­Ge­ron­to­lo­ški­ fi­zi­o­lo­gi­so­mne­nja,­ da­se­le­te­da­oce­ni­ti­z­me­ta­bo­lič­ni­mi,­ struk­tur­ni­mi­ in­ fun­kci­o­nal­ni­mi­ spre­mem­ba­mi­ v­or­ga­ni­zmu,­ naj­bo­lje­ s­pre­gle­dom­ ho­me­o­stat­skih­ pa­ra­me­trov,­ kot­so­krv­ni­ tlak,­krv­ni­slad­kor,­di­ha­nje­in­adap­ta­ci­ja­ or­ga­ni­zma­ na­ stres.­(Chod­zko­Zaj­ko­&­Mo­o­re­1996)­Ta­vi­dik­je­za­jet­ v­ter­mi­nu­bi­o­ lo­ ško­ sta­ ra­ nje,­ki­ga­po­bi­o­lo­ških­te­o­ri­ jah­po­go­ju­je­jo­ ge­ni,­bo­lez­ni,­po­škod­be­in­sla­bi­živ­ljenj­ ski­po­go­ji­ter­po­me­ni­pro­pa­da­nje­ živ­ljenj­skih­ fun­kcij­ or­ga­ni­zma­ (Po­žar­nik­1981)­ozi­ro­ma­pri­ve­de­do­ne­rav­ no­ve­sja­med­or­gan­ski­mi­ si­ste­mi­(Spir­du­so­idr.­1995).­ Za­to­lju­dje,­sta­ri­nad­65­let,­lah­ko­po­bi­o­lo­ški­sta­ro­sti­ od­sto­pa­jo­od­ko­le­dar­ske­ tu­di­za­±­20­let.­(Isra­el­1995)­ Sta­ra­nje­kot­ne­ob­ho­den­ po­jav­vsa­ke­ga­po­sa­mez­ni­ka­ po­leg­bi­o­lo­ške­ga­ sta­ra­nja­za­je­ma­tu­di­psi­ho­lo­ško­ in­ so­ci­o­lo­ško­ sta­ra­nje.­ Psi­ ho­ lo­ ške­ te­ o­ ri­ je­sta­ ra­ nja­(Po­ žar­nik­1981)­se­opi­ra­jo­na­struk­tu­ro­ose­bno­sti­ ozi­ ro­ma­raz­voj­ne­de­jav­ni­ke,­ ki­ose­bnost­obli­ku­je­jo.­ Po­ mem­bna­je­sto­pnja­zre­lo­sti­člo­ve­ko­ve­ose­bno­sti,­ ki­se­ ka­že­kot­nje­go­vo­sa­mo­za­u­pa­nje,­ pri­la­ga­ja­nje,­ živ­ljenj­ ski­op­ti­mi­zem,­ po­ču­tje­v­raz­lič­nih­sta­ro­stnih­ ob­dob­jih,­ re­še­va­nje­ ose­bnih­pro­ble­mov­ in­po­do­bno.­Od­tod­iz­ ha­ja­tr­di­tev,­da­je­člo­vek­star­to­li­ko,­ko­li­kor­se­po­ču­ ti.­Po­žar­nik­(1981)­med­dru­gim­opre­de­lju­je­ šest­ti­pov­ ose­bno­sti,­ ki­so­te­sno­po­ve­za­ne­s­pri­la­ga­ja­njem:­ zre li tip­ima­vi­so­ko­sto­pnjo­ose­bne­zre­lo­sti,­re­a­li­stič­no­ oce­ nju­je­se­be­in­svet,­ima­za­u­pa­nje­v­lju­di,­se­ob­vla­du­je,­ je­ak­ti­ven­in­ohra­nja­hu­mor;­ tip gu gal ni ka­je­pa­si­ven,­ zanj­je­zna­čil­no­po­se­da­nje­ pred­TV,­bra­nje­in­ča­ka­nje­ na­obisk;­ tip mla do stni ka­se­ne­spri­jaz­ni­s­sta­ros­tjo,­ kar­ka­že­z­ne­na­va­dnim­ mla­do­stnim­ obla­če­njem,­ pre­ti­ ra­no­upo­ra­bo­ko­zme­tič­nih­ sred­stev,­po­u­dar­je­nim­ mla­ do­stni­škim­ na­sto­pom­ in­mo­der­ni­stič­nim­ po­gle­dom­na­ svet;­ ne od vi sni tip­se­zna­čil­no­moč­no­upi­ra­od­vi­sno­sti­ od­dru­gih;­ agre siv ni tip­ne­spre­je­ma­sta­ro­sti,­po­ču­ti­ se­ogro­že­ne­ga­ in­ne­go­to­ve­ga,­ kar­pri­ve­de­do­pre­ti­ra­ ne­ob­čut­lji­vo­sti,­ na­pa­dal­no­sti,­ so­vraž­no­sti­ in­za­mer­lji­ vo­sti;­ de pre siv ni tip­ni­zmo­žen­spre­je­ma­ti­ sta­ro­sti­in­ sta­ra­nja,­kar­pri­ve­de­do­de­pre­siv­no­sti­ in­stra­hu­pred­ smr­tjo.­Ra­zi­ska­ve­ pa­tu­di­ka­že­jo,­da­se­prav­zdra­vi­ sta­rej­ši­lju­dje­po­ču­ti­jo­naj­bolj­za­do­vo­ljne­ in­v­sta­ro­sti­ naj­bolj­uži­va­jo­živ­lje­nje,­saj­me­ni­jo,­da­so­s­svo­jim­de­ lom,­na­či­nom­živ­lje­nja­in­sa­mo­spoš­to­va­njem­ do­se­gli­ živ­ljenj­ske­ci­lje.­(Sto­ppard­1991) So­ ci­ o­ lo­ ške­ te­ o­ ri­ je­sta­ ra­ nja­ugo­tav­lja­jo­ odnos­med­ člo­ve­kom­ in­nje­go­vim­so­ci­al­nim­ oko­ljem.­(Po­žar­nik­ 1981) V­sta­ro­sti­na­ka­ko­vost­živ­lje­nja­vpli­va­jo­kog­ni­ tivni­in­emo­ci­o­nal­ni­ de­jav­ni­ki,­zdra­vje­in­te­le­sna­pri­ prav­lje­nost­ ter­so­ci­al­na­in­re­kre­a­cij­ska­ kon­ste­la­ci­ja.­ Svoj­de­lež­ne­po­sre­dno­ in­po­sre­dno­pri­spe­va­tu­di­eko­ nom­ski­sta­tus,­ki­pa­je­pri­sta­rej­ših­lju­deh­dom­nev­ Razprava­–­pedagogikaRazprava­–­pedagogika 156 157no­manj­po­mem­ben.­ (Spir­du­so­idr.­1995)­Kog­ni­tiv­na­ in­emo­ci­o­nal­na­ fun­kci­ja­odra­ža­ta­že­ljo­vsa­ko­gar­po­ ohra­nja­nju­ pro­duk­tiv­no­sti,­ ne­od­vi­sno­sti­ in­ak­tiv­ni­in­ te­rak­ci­ji­z­oko­ljem.­Eko­nom­ska­ ne­od­vi­snost,­ če­prav­ ni­ze­lo­iz­ra­zi­ta,­ima­po­ten­ci­al­vzpod­bu­ja­ti­ ka­ko­vost­ živ­lje­nja.­So­ci­al­na­in­re­kre­a­cij­ska­ fun­kci­ja­omo­go­ča­ta­ lju­dem­bo­ga­tej­še­ živ­lje­nje.­Naj­po­mem­bnej­ši­ de­lež­h­ ka­ko­vo­sti­živ­lje­nja­v­sta­ro­sti­pa­pri­spe­va­ta­ zdra­vje­in­ te­le­sna­pri­prav­lje­nost,­ ki­vklju­ču­je­ta­ te­le­sno­zdra­vje­in­ fun­kci­je,­ener­gi­jo­in­vi­tal­nost.­(Spir­du­so­idr.­1995)­Vsi­ ome­nje­ni­de­jav­ni­ki­vpli­va­jo­na­av­to­no­mi­jo­ po­sa­mez­ ni­ka,­to­je­na­sa­mo­stoj­no­ in­od­dru­gih­ne­od­vi­sno­ ka­ ko­vo­stno­živ­lje­nje­v­tre­tjem­živ­ljenj­skem­ ob­dob­ju.­Za­ ugo­tav­lja­nje­ av­to­nom­no­sti­ sta­ro­stni­kov­ se­upo­rab­lja­jo­ raz­lič­ni­po­ka­za­te­lji,­ med­ka­te­ri­mi­sta­naj­bolj­pri­ljub­lje­ na­in­deks­za­oce­no­te­le­sne­ga­ zdra­vja­in­in­deks­ovi­ ra­no­sti.­In­deks­za­oce­no­te­le­sne­ga­zdra­vja­te­me­lji­na­ dol­ži­ni­ča­sa,­ko­je­člo­vek­pri­kle­njen­ na­po­ste­ljo,­na­so­ ci­al­nem­in­eko­nom­skem­ na­za­do­va­nju,­ bo­lez­ni­in­šte­vi­ lu­re­sno­sti­bo­lez­ni,­ki­jih­pri­njem­naj­de­mo.­Dru­gi,­pri­ mer­nej­ši,­je­in­deks­ovi­ra­no­sti,­ ki­me­ri­naj­prej­sto­pnjo­ ovi­ra­no­sti­(iz­hod­iz­hi­še,­ho­ja­po­sto­pni­cah,­ gi­ba­nje­po­ sta­no­va­nju,­ sa­mo­stoj­no­ umi­va­nje­in­obla­če­nje­ter­stri­ že­nje­no­htov­na­no­gah),­še­le­na­osno­vi­te­se­ugo­tav­lja­ ne­ka­bo­le­zen.­Ra­zi­ska­ve­ te­ga­in­dek­sa­ka­že­jo,­da­so­ sta­ri­lju­dje­mno­go­bolj­spo­so­bni­skr­be­ti­za­se,­ka­kor­je­ splo­šno­miš­lje­nje.­(Po­žar­nik­1981) V­sta­rej­šem­ ob­dob­ju­se­po­leg­pe­ša­nja­vseh­or­gan­ skih­si­ste­mov­po­go­ste­je­ po­jav­lja­jo­ bo­lez­ni,­kot­so:­ slad­kor­na­ bo­le­zen­ti­pa­2,­oste­o­po­ro­za,­ rak,­kar­di­o­va­ sku­lar­ne­bo­lez­ni,­hi­per­ten­zi­ja,­ ar­tri­tis,­slu­šne­okva­re­ itd.­(Ti­mi­ras­1988)­Po­go­ste­so­oku­žbe,­ki­za­je­ma­jo­ oku­žbe­di­hal,­se­čil­ter­ko­že­in­meh­kih­tkiv.­Po­go­ste­ je­se­pri­sta­rej­ših­po­jav­lja­jo­sep­sa,­oku­žbe­v­tre­bu­šni­ vo­tli­ni,­in­fek­cij­ski­ en­do­kar­di­tis,­ bak­te­rij­ski­ me­nin­gi­tis,­ pa­sa­vec­in­tu­ber­ku­lo­za.­ (Vi­deč­nik­Zor­man­&­Ma­ra­spin­ Čar­man­2010)­Z­na­ra­šča­njem­ sta­rej­še­ga­ pre­bi­val­stva­ je­vse­bolj­v­os­pre­dju­tu­di­sar­ko­pe­ni­ja.­ (Bur­ton­&­Su­ mu­ka­das­2010)­Zla­sti­sar­ko­pe­ni­ja,­ ki­se­ji­po­sve­ča­ ze­lo­ma­lo­po­zor­no­sti,­ ima­po­mem­bno­ vlo­go­pri­oprav­ lja­nju­osnov­nih­fun­kci­o­nal­nih­ ak­tiv­no­sti­po­sa­mez­ni­ka­ za­sa­mo­stoj­no­ živ­lje­nje­v­poz­ni­sta­ro­sti.­Sar­ko­pe­ni­ ja­(Bur­ton­&­Su­mu­ka­das­ 2010)­je­na­mreč­po­sto­pno­ zma­njše­va­nje­ mi­šič­ne­ma­se,­mo­či­in­fun­kci­je,­ki­se­ po­ja­vi­kot­po­sle­di­ca­sta­ra­nja.­Iz­raz­sar­ko­pe­ni­ja­ (Lang­ idr.­2010)­je­opre­de­ljen­ kot­niz­ka­ra­ven­mi­šič­ne­ma­se­ v­sta­ro­sti,­ki­se­po­jav­lja­s­spre­mem­ba­mi­ ce­lič­nih­pro­ ce­sov­v­ske­let­nih­mi­ši­cah.­Osnov­ne­ce­lič­ne­spre­mem­ be­vklju­ču­je­jo­ sla­bi­tev­ana­bol­nih­ pro­ce­sov­in­iz­ra­ža­nje­ vnet­nih­de­jav­ni­kov,­ ki­pri­spe­va­jo­ h­ka­ta­bo­li­zmu.­ Na­ ce­lič­ni­rav­ni­se­po­jav­lja­jo­iz­gu­ba­mi­šič­nih­vla­ken­preč­ no­pro­ga­stih­mi­šic,­iz­gu­ba­oživ­če­nja­in­spre­mem­be­ α­mo­to­rič­nih­ ne­vro­nov.­ Po­go­sto­(Van­der­vo­ort­ 2002)­ se­zma­njša­nje­ mi­šič­ne­ma­se­po­jav­lja­v­kom­bi­na­ci­ji­ s­ škod­lji­vim­ učin­kom­se­de­če­ga­ živ­ljenj­ske­ga­ slo­ga­pri­ sta­rej­ših­odra­slih,­kar­pri­ve­de­do­zma­njša­nja­ zmo­glji­ vo­sti­živ­čno­mi­šič­ne­ga­ si­ste­ma.­De­jav­ni­ki,­ki­pov­zro­ča­ jo­sar­ko­pe­ni­jo,­ so­na­splo­šno­niz­ka­sto­pnja­te­le­sne­ ak­tiv­no­sti,­ niz­ka­sto­pnja­ste­ro­i­dnih­ hor­mo­nov,­ zmanj­ ša­nje­sin­te­ze­be­lja­ko­vin­ (Weber­idr.­2010),­lah­ko­tu­ di­v­sta­ro­sti­po­ve­ča­na­vne­tja,­sla­ba­pre­hra­nje­nost­ in­ mo­te­no­de­lo­va­nje­led­vic.­(Bur­ton­&­Su­mu­ka­das­ 2010)­ Ra­zi­ska­ve­(Be­a­vers­idr.­2009),­po­ve­za­ne­s­po­vi­ša­njem­seč­ne­ki­sli­ne­v­kr­vi,­so­prav­ta­ko­po­ka­za­le­po­ve­za­nost­ s­po­jav­lja­njem­ sar­ko­pe­ni­je.­ Sar­ko­pe­ni­ja­ (Rol­land­idr.­ 2011)­je­oz­na­če­na­ tu­di­kot­mul­ti­fak­tor­ski­ ge­ri­a­trič­ ni­sin­drom­in­ka­hek­si­ja­ kot­pre­snov­ni­ sin­drom,­kjer­ so­ključ­ni­ele­ment­raz­lič­na­vne­tja,­za­to­je­ka­hek­si­ja­ lah­ko­osnov­ni­raz­log­za­sar­ko­pe­ni­jo.­ Zma­njša­nje­ kro­ nič­nih­vne­tij­(Nic­klas­&­Brinkley­2009)­je­mož­no­pri­ sta­rej­ših­s­po­ve­ča­njem­ te­le­sne­de­jav­no­sti.­ Štu­di­ja­v­ Ita­li­ji­v­do­mo­vih­za­osta­re­le­(Lan­di­idr.­2011)­je­po­ka­ za­la,­da­je­sar­ko­pe­ni­ja­ bolj­za­sto­pa­na­ med­mo­ški­mi­ kot­žen­ska­mi­in­da­je­te­sno­po­ve­za­na­s­pre­hran­skim­ sta­tu­som­ter­te­le­sno­de­jav­nos­tjo.­ Raz­ve­se­lji­vo­ je­(Van­ der­vo­ort­2002),­da­pri­mer­na­te­le­sna­ak­tiv­nost­po­ve­ča­ fi­zi­o­lo­ške­pri­la­go­di­tve­ v­vi­so­ki­sta­ro­sti,­pre­pre­ču­je­ fi­ zič­ne­po­škod­be­ in­upo­ča­sni­pro­ce­se­sar­ko­pe­ni­je.­ Na­ splo­šno­so­mno­gi­av­tor­ji­mne­nja,­da­se­sta­rost­in­z­njo­ po­ve­za­ne­pro­ce­se­sta­ra­nja­da­za­vre­ti­s­pri­mer­no­te­ le­sno­ak­tiv­nos­tjo,­ kot­so­npr.­ho­ja,­ju­tra­nja­te­lo­vad­ba­ ali­re­dna­pri­la­go­je­na­ špor­tna­vad­ba,­ki­dvi­ga­jo­splo­ šno­te­le­sno­od­por­nost­ in­zmo­glji­vost­ –­ohra­nja­jo­prož­ nost,­tr­dnost­in­gib­lji­vost­skle­pov,­po­živ­lja­jo­me­ta­bol­ne­ pro­ce­se,­ohra­nja­jo­pra­vil­no­dr­žo­te­le­sa­in­hrb­te­ni­ce,­ kar­je­po­mem­bno­ za­di­hal­no­in­pre­bav­no­de­jav­nost,­ obnav­lja­jo­ mi­šič­no­prož­nost,­moč­in­gib­lji­vost,­po­živ­lja­ jo­de­lo­va­nje­ kar­di­o­va­sku­lar­ne­ga­ si­ste­ma,­pov­zro­ča­jo­ ven­ti­li­ra­nost­ di­hal,­vpli­va­jo­na­de­jav­nost­ ko­že,­nje­no­ od­por­nost­ in­pri­la­god­lji­vost,­ po­živ­lja­jo­de­lo­va­nje­en­do­ kri­nih­žlez,­urav­na­va­jo­ te­le­sno­te­žo­in­de­lu­je­jo­po­mir­ ju­jo­če­na­mno­ga­živ­čna­iz­tir­ja­nja,­ne­speč­nost­ ter­ce­lo­ de­pre­siv­no­ raz­po­lo­že­nje.­ (Ac­cet­to­1987;­Bir­sa­1992;­ Spir­du­so­idr.­1995;­Pe­čjak­1998;­Ula­ga­1999;­Stroj­ nik­2009;­Šturm­&­Stroj­nik­2003;­Mi­ši­goj­Duraković­ idr.­2003) 3­Ci­ lji­ra­ zi­ ska­ ve Za­ni­ma­lo­nas­je,­ali­re­dna­vad­ba­vpli­va­na­ve­čje­za­ do­volj­stvo­ v­živ­lje­nju,­ali­se­pre­fe­ren­ce­ špor­tnih­pa­nog­ raz­li­ku­je­jo­ od­ka­snej­še­vklju­či­tve­v­špor­tne­de­jav­no­sti,­ kak­šni­so­mo­ti­vi­za­re­dno­vklju­či­tev­v­te­le­sno­ak­tiv­ nost,­ali­re­dna­vad­ba­vpli­va­na­bo­ljše­in­ve­čje­gi­bal­ ne­spo­so­bno­sti ­tu­di­v­sta­rej­šem­ ob­dob­ju­ter­ali­re­dna­ te­le­sna­ak­tiv­nost­v­obli­ki­or­ga­ni­zi­ra­ne,­ na­črt­ne­vad­be­ vpli­va­na­kva­li­te­to­živ­lje­nja­žen­ske­po­pu­la­ci­je­ sta­ro­ stni­kov­nad­65­let,­spro­šče­nost­ in­ve­čjo­mo­ti­vi­ra­nost­ za­oprav­lja­nje­vsak­da­njih­opra­vil.4­Me­ to­ de­de­ la 4.­1­Vzo­ rec­oseb­in­po­ sto­ pek V­ra­zi­ska­vo­smo­v­le­tu­2006/07­vklju­či­li­32­žensk,­ sta­rih­65­in­več­let,­do­ma­iz­Kam­ni­ka­in­Dom­žal­z­oko­ li­co.­Nji­ho­va­pov­preč­na­ sta­rost­je­bi­la­69,68­let­(roj­stni­ let­ni­ki­od­1930­do­1942).­Vse­so­de­lu­jo­če­ smo­sez­na­ ni­li­z­na­me­nom,­ vse­bi­no­in­po­te­kom­ra­zi­ska­ve.­ So­de­ lo­va­nje­je­po­te­ka­lo­ob­pro­sto­vo­ljni­ odlo­či­tvi,­pr­vo­le­to­ z­re­dno­vad­bo­2­krat­te­den­sko,­ na­to­1­krat­te­den­sko.­ V­ju­ni­ju­2011­je­od­pr­vot­ne­sku­pi­ne­še­ve­dno­ak­tiv­ no­te­lo­va­di­lo­20­ude­le­ženk,­ s­ka­te­ri­mi­smo­po­nov­no­ iz­ve­dli­me­ri­tve­in­te­sti­ra­nja.­ Vad­bo­smo­iz­va­ja­li­v­Šol­ skem­cen­tru­Ru­dol­fa­Ma­is­tra­Kam­nik­v­ma­li­te­lo­va­ dni­ci­in­fit­ne­su.­Vad­ba­je­bi­la­na­me­nje­na­ iz­bo­ljša­nju­ gi­bal­nih­spo­so­bno­sti­ ude­le­ženk­ vad­be­ne­sku­pi­ne,­s­po­u­dar­kom­ na­mo­či,­gib­lji­vo­sti­in­rav­no­te­žju.­ Vad­be­ no­uro­smo­pri­la­go­di­li­ spo­so­bno­stim­ ude­le­ženk­ in­jo­ raz­de­li­li­na­uva­jal­no­ob­dob­je­–­uče­nje­vaj­in­sto­pnje­ va­nje­po­no­vi­tev­ in­obre­me­ni­tev.­ Vsa­ko­vad­be­no­uro­ smo­za­če­li­z­va­ja­mi­za­ogre­va­nje,­ da­smo­te­lo­pri­pra­vi­ li­na­ka­snej­ši­na­por­za­iz­va­ja­nje­dru­gih­vaj­in­da­smo­ po­ve­ča­li­srč­ni­utrip,­te­le­sno­tem­pe­ra­tu­ro­ ter­mi­ši­cam­ za­go­to­vi­li­bo­ljšo­pre­kr­va­vi­tev.­ Sle­di­le­so­raz­lič­ne­va­je­ za­moč,­rav­no­te­žje­ in­gib­lji­vost­ce­le­ga­te­le­sa.­Va­je­smo­ iz­va­ja­li­po­re­gi­jah­te­le­sa­(to­po­lo­ški­pri­stop)­–­od­gla­ve­ do­sto­pal.­Iz­va­ja­li­smo­raz­tez­ne,­kre­pil­ne­in­spro­stil­ne­ gim­na­stič­ne­ va­je,­va­je­za­raz­voj­in­ohra­nja­nje­ gi­bal­nih­ spo­so­bno­sti­ ter­za­mi­šič­no­spro­šča­nje.­ Raz­tez­ne­va­ je­smo­iz­va­ja­li­z­na­me­nom­ raz­vi­ti­in­ohra­nja­ti­de­lov­no­ spo­so­bnost­ mi­šic­ter­vpli­va­ti­na­ve­čjo­gib­lji­vost.­Kre­ pil­ne­va­je­smo­iz­va­ja­li­z­na­me­nom­ vpli­va­ti­na­kre­pi­tev­ mi­šic­in­po­sle­dič­no­ na­raz­voj­mo­či.­Spro­stil­ne­ gim­na­ stič­ne­va­je­pa­smo­upo­ra­bi­li­za­zma­njša­nje­ na­pe­to­sti­ v­mi­ši­cah­in­za­mi­šič­no­spro­šča­nje. 4.­2­Mer­ ski­in­ stru­ men­ ta­ rij­ 4.­2.­1­Vpra­ šal­ ni­ ki Za­ugo­tav­lja­nje ­za­do­volj­stva­ z­živ­lje­njem­ smo­upo­ ra­bi­li­Les­tvi­co­za­do­volj­stva­ z­živ­lje­njem­ –­Sa­ti­sfac­ti­on­ with­Li­fe­Sca­le­(SWLS),­ki­jo­je­iz­de­lal­Di­e­ner­s­so­de­lav­ ci­(1985).­Vpra­šal­nik­ vse­bu­je­pet­tr­di­tev­o­splo­šnem­ za­do­volj­stvu­ z­živ­lje­njem­ po­sa­mez­ni­ka­ in­7­sto­penj­ sko­les­tvi­co­oce­nje­va­nja.­ Vsa­ko­tr­di­tev­je­bi­lo­po­tre­ bno­oce­ni­ti­z­oce­no­od­1­do­7­ta­ko,­da­je­bi­la­naj­vi­šja­ mož­na­oce­na­35­in­naj­ni­žja­mož­na­oce­na­5.­Oce­ne­ po­me­ni­jo:­ 1­–­sploh­se­ne­stri­njam,­2­–­se­ne­stri­ njam,­3­–­del­no­se­stri­njam,­4­–­se­ni­ti­stri­njam­ni­ti­ se­ne­stri­njam,­5­–­del­no­se­stri­njam,­6­–­se­stri­njam­ ter­7­–­po­pol­no­ma­ se­stri­njam.­Seš­te­vek­vseh­tr­di­tev­ nam­je­po­dal­kon­čno­oce­no­za­do­volj­stva­ z­živ­lje­njem,­ kar­je­po­me­ni­lo,­ čim­vi­šja­je­bi­la­kon­čna­oce­na,­tem­ ve­čje­je­bi­lo­za­do­volj­stvo­ z­živ­lje­njem.­ Les­tvi­ca­za­do­ volj­stva­z­živ­lje­njem­ do­lo­ča­kot:­ze­lo­sem­za­do­vo­ljen­ z­ živ­lje­njem:­ oce­na­35–31,­sem­za­do­vo­ljen­ z­živ­lje­njem:­ oce­na­26–30,­del­no­sem­za­do­vo­ljen:­ oce­na­21–25,­ ni­ti­ni­sem­ozi­ro­ma­sem­za­do­vo­ljen:­ oce­na­20,­del­no­ sem­ne­za­do­vo­ljen:­ oce­na­15–19,­sem­ne­za­do­vo­ljen:­ oce­na­10–14­in­ze­lo­sem­ne­za­do­vo­ljen­ z­živ­lje­njem:­ oce­na­5–9. Pre­fe­ren­ce­ špor­tnih­pa­nog­smo­ugo­tav­lja­li­ z­mo­di­ fi­ci­ra­nim­vpra­šal­ni­kom­ Pre­fe­ren­ce­ špor­tnih­pa­nog­za­ ose­be­s­po­se­bni­mi­ po­tre­ba­mi.­ (Vu­te­1985)­Za­vsa­ko­ od­špor­tnih­pa­nog­so­so­de­lu­jo­če­ iz­bra­le­tr­di­tev,­in­si­ cer:­sem­se­ukvar­jal­v­pre­te­klo­sti,­ bi­se­ukvar­jal,­če­bi­ imel­mož­nost,­se­ne­bi­ni­ko­li­ukvar­jal­ter­re­dno­sprem­ ljam­v­me­di­jih. Sub­jek­tiv­no­ oce­no­te­le­sne­de­jav­no­sti­ za­sta­rej­še­ smo­ugo­tav­lja­li­ s­po­mo­čjo­vpra­šal­ni­ka­ (Vo­or­rips­idr.­ 1991),­ki­vse­bu­je­vpra­ša­nja­ o­do­ma­čih­opra­vi­lih,­ak­ tiv­no­stih,­ki­se­iz­va­ja­jo­v­pro­stem­ča­su­ter­o­špor­tno­re­ kre­a­tiv­nih­ak­tiv­no­stih.­4.­2.­2­Me­ ri­ tve­ Po­dat­ke­o­gi­bal­nih­in­fun­kci­o­nal­nih­ spo­so­bno­stih­ so­de­lu­jo­čih­ smo­zbra­li­z­mo­di­fi­ci­ra­ni­mi­ te­sti,­s­Ful­ler­ to­no­vo­te­stno­ba­te­ri­jo­in­Špor­tnov­zgoj­nim­ kar­to­nom.­ S­Ful­ler­to­no­vo­ te­stno­ba­te­ri­jo­(Ri­kli­&­Jo­nes­1999)­smo­ ugo­tav­lja­li­ fun­kci­o­nal­no­ te­le­sno­pri­prav­lje­nost­ za­sta­ rej­še,­saj­vse­bu­je­te­ste,­s­ka­te­ri­mi­ugo­tav­lja­mo­ spo­ so­bno­sti,­po­tre­bne­za­sa­mo­stoj­no­ živ­lje­nje:­vsta­ja­nje­ s­sto­la­30­se­kund,­dvi­go­va­nje­ ute­ži­se­de­30­se­kund,­ pred­klon­na­klop­ci,­do­tik­rok­na­hrb­tu,­vsta­ni­in­poj­ di,­ho­ja­9­mi­nut,­rav­no­te­žje­ na­eni­no­gi­z­od­pr­ti­mi­oč­ mi­ter­stisk­pe­sti­–­mer­je­nje­mo­či­z­di­na­mo­me­trom.­ S­Špor­tnov­zgoj­nim­ kar­to­nom­(1996)­smo­iz­ve­dli­ te­ste­ gi­bal­nih­in­fun­kci­o­nal­nih­ spo­so­bno­sti:­ do­ti­ka­nje­plo­ šče­z­ro­ko­v­20­se­kun­dah,­ ve­sa,­po­li­gon­na­zaj,­skok­ v­da­lji­no­z­me­sta­in­dvi­ga­nje­tru­pa­v­60­se­kun­dah.­ Za­ me­ri­tve­smo­upo­ra­bi­li­pri­po­moč­ke,­ ki­so­na­me­nje­ni­ te­sti­ra­nju­di­ja­kov­za­Špor­tnov­zgoj­ni­ kar­ton,­moč­smo­ me­ri­li­z­di­na­mo­me­trom,­ ki­so­nam­ga­od­sto­pi­li­na­od­ del­ku­za­fi­zi­o­te­ra­pi­jo­ Zdrav­stve­ne­ga­ do­ma­Kam­nik,­za­ dvi­go­va­nje­ ute­ži­se­de­pa­smo­pri­pra­vi­li­za­ta­na­men­ us­trez­no­roč­ko,­tež­ko­2,27­kg.­4.­3­Sta­ ti­ stič­ ne­ob­ de­ la­ ve Za­sta­ti­stič­no­ ana­li­zo­smo­upo­ra­bi­li­pro­gram­SPSS­ 16.0.­(SPSS­Inc.,­IBM­Cor­po­ra­ti­on,­ Chi­ca­go­Il­li­no­is,­ ZDA,­2008)­Re­zul­ta­te­smo­pred­sta­vi­li­ v­be­se­di­lu­in­v­ obli­ki­pre­gle­dnic.­ Vse­sta­ti­stič­ne­ raz­li­ke­smo­pre­ver­ja­li­ na­rav­ni­5­od­stot­ne­ga­tve­ga­nja­(p­=­0,05).5­Re­ zul­ ta­ ti­ 5.­1­Za­ do­ volj­ stvo­z­živ­ lje­ njem Za­do­volj­stvo­ z­živ­lje­njem­ splo­šno­odra­ža­op­ti­mi­ zem,­po­zi­tiv­no­ra­zmiš­lja­nje­ in­vo­ljo­do­živ­lje­nja­tu­di­v­ ob­dob­ju,­ki­ga­oz­na­ču­je­mo­kot­ob­dob­je­sta­ra­nja.­ Preglednica­1:­ Zadovoljstvo­ z­življenjem­ udeleženk­ vadbe­ v­času­ pred­vadbo­in­po­njej­leta­2006/07­ter­leta­2011 Začetek­ 2006/07Konec­2006/07 2011 Ocena­ zadovoljstvaVred- nostOdsto- tekVred- nostOdsto- tekVred- nostOdsto- tek Zelo­ nezadovoljen5–9 – 5–9 – 5–9 – Nezadovoljen 10–14 3,1 10–14 –10–14 – Delno­ nezadovoljen15–19 21,9 15–19 3,1 15–19 5,0 Niti­nezado ­ voljen­niti­zadovoljen20 9,4 20 – 20 5,0 Delno­ zadovoljen21–25 34,4 21–25 37,5 21–25 25,0 Zadovoljen­ 26–30 25,0 26–30 46,9 26–30 30,0 Zelo­ zadovoljen31–35 6,2 31–35 12,5 31–35 35,0 Skupaj 22,91 100 26,13 100 28,21 100 Za­le­ti­2006/07­in­2011­smo­pri­mer­ja­li­sub­jek­tiv­ no­oce­no­za­do­volj­stva­ z­živ­lje­njem­ so­de­lu­jo­čih­ gle­de­ na­7­sto­penj­sko ­les­tvi­co­SWLS­(Pre­gle­dni­ca­ 1).­Pred­ za­čet­kom­vad­be­je­bi­la­kar­tre­tji­na­ude­le­ženk­ z­živ­lje­ Razprava­–­pedagogikaRazprava­–­pedagogika 158 159njem­del­no­za­do­vo­ljna,­ le­če­tr­ti­na­je­bi­la­za­do­vo­ljna,­ pet­ina­del­no­ne­za­do­vo­ljna,­de­set­ina­ ni­ti­ne­za­do­vo­ljna­ ni­ti­za­do­vo­ljna­ in­sa­mo­ma­njši­de­lež­je­bil­z­živ­lje­njem­ ze­lo­za­do­vo­ljen, ­ena­pa­je­bi­la­z­živ­lje­njem­ ne­za­do­volj­ na.­Po­kon­ča­ni­vad­bi­se­je­od­sto­tek­za­do­vo­ljnih­ pov­ zpel­na­sla­bo­po­lo­vi­co,­ze­lo­za­do­vo­ljnih­ je­bi­lo­ne­kaj­ več­kot­de­set­ino,­del­no­za­do­vo­ljnih­ do­bra­tre­tji­na,­sa­ mo­ena­ude­le­žen­ka­ je­bi­la­del­no­ne­za­do­vo­ljna.­ Po­šti­ rih­le­tih­je­bi­la­če­tr­ti­na­ude­le­ženk­ z­živ­lje­njem­ del­no­ za­do­vo­ljna,­ sla­ba­tre­tji­na­za­do­vo­ljna­ in­do­bra­tre­tji­na­ ze­lo­za­do­vo­ljna.­ Tu­di­sku­pna­sub­jek­tiv­na­ oce­na­za­do­ volj­stva­z­živ­lje­njem­ je­po­ka­za­la­ve­čje­za­do­volj­stvo­ z­ živ­lje­njem­ v­pol­let­nem­ ob­dob­ju­in­še­ve­čje­po­šti­rih­le­ tih­vad­be. 5.­2­Pre­ fe­ ren­ ce­špor­ tnih­pa­ nog Pre­fe­ren­ce­ špor­tnih­pa­nog­so­ka­za­lec­za­ni­ma­nja­ za­po­sa­mez­ne­ špor­tne­ak­tiv­no­sti.­ Za­ni­ma­lo­nas­je,­s­ ka­te­ri­mi­špor­tni­mi­pa­no­ga­mi­ so­se­ude­le­žen­ke­ ukvar­ ja­le­v­pre­te­klo­sti,­ s­ka­te­ri­mi­bi­se­ukvar­ja­le,­če­bi­ime­le­ mož­nost,­s­ka­te­ri­mi­se­ne­bi­ni­ko­li­ukvar­ja­le­in­ka­te­re­ špor­tne­pa­no­ge­re­dno­sprem­lja­jo­v­me­di­jih. Ugo­to­vi­li­smo,­da­se­je­tri­če­tr­ti­ne­ude­le­ženk­ v­pre­ te­klo­sti­ukvar­ja­lo­s­ho­jo­in­spre­ho­di,­tre­tji­na­s­ko­le­sar­ stvom,­če­tr­ti­na­s­pla­nin­stvom­ in­pla­va­njem,­ manj­pa­ z­vad­bo­do­ma­in­splo­šno­vad­bo,­dru­ža­bnim­ ple­som,­ san­ka­njem,­ dr­sa­njem­in­alp­skim­smu­ča­njem.­ Če­bi­ ime­le­mož­nost,­bi­se­pet­ina­ukvar­ja­la­z­ja­ha­njem,­ ta­ bor­niš­tvom,­ pla­va­njem­ in­splo­šno­vad­bo­ter­če­tr­ti­na­z­ dru­ža­bnim­ ple­som­in­fit­ne­som.­Ni­ko­li­se­ne­bi­ukvar­ ja­le­z­ba­se­bal­lom,­ ju­dom,­le­dnim­ple­za­njem,­ le­tal­ski­mi­špor­ti,­so­te­ska­njem,­ rag­bi­jem,­body­bu­il­din­gom,­ bok­som,­dvi­go­va­njem­ ute­ži,­ja­dral­nim­ pa­dal­stvom,­ ve­sla­njem­ ka­ja­ka­ali­ka­nu­ja,­ka­ra­te­jem,­ gor­skim­ko­ le­sar­stvom,­ pa­dal­stvom,­ pod­vo­dni­mi­ špor­ti­in­špor­ tnim­ple­za­njem.­ Za­ni­mi­vo,­da­ma­njši­de­lež­v­me­di­jih­ sprem­lja­av­to­mo­to­ tek­me,­bo­ril­ne­ve­šči­ne,­ho­kej­na­ le­du,­no­go­met,­ri­bo­lov­in­va­ter­po­lo,­ s­ka­te­ri­mi­se­v­ živ­lje­nju­ne­bi­ni­ko­li­ukvar­ja­le.­ Naj­več­pa­jih­sprem­lja­ alp­sko­smu­ča­nje,­ atle­ti­ko,­dr­sa­nje,­ko­šar­ko,­te­nis­in­ tek­mo­val­ni­ples.5.­2.­1­Pre­ živ­ lja­ nje­pro­ ste­ ga­ča­ sa ­in­re­ kre­ a­ tiv­ na­ak­ tiv­ nost Pre­živ­lja­nje­ pro­ste­ga­ča­sa­in­ukvar­ja­nje­ s­špor­tno­ re­kre­a­tiv­no­ ak­tiv­nos­tjo­ je­ve­za­no­na­ob­sto­je­če­sta­nje­ ter­ri­tem­za­po­sli­tev­ z­raz­lič­ni­mi­de­jav­nos­tmi­ v­te­dnu.­ Ve­či­na­ude­le­ženk­ vad­be­je­bi­la­te­den­sko­pre­cej­ak­ tiv­nih­v­raz­lič­nih­pro­sto­ča­snih­ in­špor­tno­re­kre­a­tiv­nih­ opra­vi­lih.­Preglednica­2: Skupna­ tedenska­ vsota­ ur­preživljanja­ prostega­ časa­ in­športnorekreativne­ aktivnosti­ pri­udeleženkah­ vadbe­leta­2006/07­in­2011 Število­ ur­na­ tedenProsti­čas Športnorekreativna­aktivnost 2006/07 2011 2006/07 2011 Odstotek Odstotek Odstotek Odstotek 0–5 – 10,0 35,0 30,0 6–10 15,0 30,0 20,0 35,0 11–15 20,0 15,0 15,0 25,0 16–20 5,0 10,0 15,0 10,0 21–25 10,0 15,0 5,0 – 26–30 20,0 5,0 5,0 – 31–35 10,0 – – – 36–40 10,0 5,0 – – nad 40 10,0 10,0 5,0 – Skupaj 100,0 100,0 100 100 x 25,3 18,3 12,4 8,9 Pri­mer­ja­va­ sku­pne­vso­te­ur­pre­živ­lja­nja­ pro­ste­ga­ ča­sa­in­špor­tno­re­kre­a­tiv­ne­ ak­tiv­no­sti­ na­te­den­je­za­ le­to­2006/07­in­2011­za­ude­le­žen­ke­ vad­be­pri­ka­za­na­ v­Pre­gle­dni­ci­ 2.­V­le­tu­2006/07­se­je­v­pro­stem­ča­su­ 15,0­%­ude­le­ženk­ ukvar­ja­lo­z­raz­lič­ni­mi­ ak­tiv­nos­tmi­ od­6­do­10­ur,­20,0­%­ude­le­ženk­ od­11­do­15­ur­ali­od­ 26­do­30­ur,­le­ma­njši­de­lež­se­je­ukvar­jal­z­de­jav­nos­ tmi­nad­30­ur,­le­ta­2011­pa­se­je­30,0­%­ude­le­ženk­ ukvar­ja­lo­z­ak­tiv­nos­tmi­ od­6­do­10­ur,­15,0­%­od­11­ do­15­ali­od­21­do­25­ur,­ze­lo­ma­lo­jih­je­na­me­ni­lo­pro­ sto­ča­snim­ ak­tiv­no­stim­ nad­35­ur­v­te­dnu.­Pov­preč­no­ šte­vi­lo­ur­te­den­ske­obre­me­ni­tve­ je­bi­lo­za­ude­le­žen­ ke­v­pre­te­klo­sti­ 25,3­ure­ozi­ro­ma­3,6­ure­na­dan,­le­ta­ 2011­pa­je­pov­preč­no­ šte­vi­lo­ur,­na­me­nje­nih­ raz­lič­nim­ ak­tiv­no­stim,­ zna­ša­lo­18,3­ure­na­te­den­ozi­ro­ma­2,6­ ure­na­dan. S­špor­tno­re­kre­a­tiv­no­ ak­tiv­nos­tjo­ se­je­le­ta­2006/07­ do­5­ur­te­den­sko­ukvar­ja­lo­35,0­%­ude­le­ženk­ in­le­ta­ 2011­30,0­%,­od­6­do­10­ur­se­jih­je­le­ta­2006/07­ ukvar­ja­lo­20,0­%­in­le­ta­2011­35,0­%,­od­11­do­15­ ur­se­jih­je­v­le­tu­2006/07­ukvar­ja­lo­15,0­%­in­le­ta­ 2011­25,0­%,­od­16­do­20­ur­te­den­sko­se­jih­je­le­ta­ 2006/07­s­špor­tno­re­kre­a­tiv­no­ ak­tiv­nos­tjo­ ukvar­ja­lo­ 15,0­%­in­le­ta­2011­sa­mo­še­10,0­%,­ze­lo­ma­lo­pa­jih­ je­tem­ak­tiv­no­stim­ na­me­ni­lo­več­kot­20­ur­te­den­sko.­ Pov­preč­no­ šte­vi­lo­ur­te­den­ske­obre­me­ni­tve­ je­bi­lo­za­ čla­ni­ce­vad­be­ne­sku­pi­ne­v­pre­te­klo­sti­ 12,4­ure­ozi­ro­ ma­1,8­ur­na­dan,­le­ta­2011­pa­je­pov­preč­no­ šte­vi­lo­ur­ zna­ša­lo­8,9­ozi­ro­ma­1,3­ure­na­dan. Naj­več­ča­sa­so­ude­le­žen­ke­ vad­be­v­pre­te­klo­sti­ po­ ra­bi­le­za­vrt­nar­je­nje­ (84,4­%),­gle­da­nje­TV­(100­%),­ bra­nje­(90,6­%)­ter­za­sre­ča­nja­s­so­ro­dni­ki­in­pri­ja­te­lji­ (90,6­%),­v­le­tu­2011­pa­so­na­me­ni­le­naj­več­ur­vrt­nar­ je­nju­(80,0­%),­gle­da­nju­TV­(85,0­%),­bra­nju­(75,0­%)­ ter­obi­sko­va­nju ­pri­ja­te­ljev­ in­so­ro­dni­kov­ (75,0­%).­Le­ tre­tji­na­se­je­vse­sko­zi­vklju­če­va­la­ v­druš­tve­ne­ in­kul­ tur­ne­ak­tiv­no­sti,­ va­ro­va­nje­ vnu­kov,­ho­no­rar­no­ de­lo,­ roč­na­de­la,­obi­sko­va­nje­ gle­da­li­šča­ ali­ki­na­ter­izo­bra­ že­va­nje.Med­špor­tno­re­kre­a­tiv­ni­mi­ de­jav­nos­tmi­ so­bi­li­v­le­tu­ 2006/07­pri­več­kot­treh­če­tr­ti­nah­v­os­pre­dju­spre­ho­ di­v­na­ra­vo,­pri­po­lo­vi­ci­ho­ja­v­hri­be­in­po­ča­sna­ho­ja,­ pri­ne­kaj­manj­kot­po­lo­vi­ci­hi­tra­ho­ja­in­ko­le­sar­je­nje­ ter­pri­do­bri­tre­tji­ni­pla­va­nje,­manj­pa­po­ča­sen­tek,­fit­ nes,­ples­in­osta­le­špor­tno­re­kre­a­tiv­ne­ de­jav­no­sti.­ V­ le­tu­2011­jih­je­še­ve­dno­več­kot­tri­če­tr­ti­ne­naj­več­ ur­na­me­ni­lo­spre­ho­dom­ v­na­ra­vi,­po­lo­vi­ca­po­ča­sni­in­ hi­tri­ho­ji,­tre­tji­na­ko­le­sar­je­nju­ in­ho­ji­v­hri­be­ter­pet­ina­ po­ča­sne­mu­ te­ku,­manj­pa­pla­va­nju,­ae­ro­bi­ki­ter­hi­tre­ mu­te­ku.5.­3.­Re­ zul­ ta­ ti­gi­ bal­ nih­in­fun­ kci­ o­ nal­ nih­te­ stov Za­so­de­lu­jo­če­ ude­le­žen­ke­ vad­be­smo­iz­ve­dli­gi­bal­ ne­in­fun­kci­o­nal­ne­ te­ste­pred­za­čet­kom­in­ob­za­ključ­ ku­pol­let­ne­vad­be­le­ta­2006/07­ter­po­nov­no­v­le­tu­ 2011.­Te­sti­ra­li­smo­ak­tiv­no­sti:­ do­ti­ka­nje­plo­šče­z­ro­ ko,­skok­v­da­lji­no­z­me­sta,­dvi­ga­nje­tru­pa­v­60­se­kun­ dah,­po­li­gon­na­zaj,­ve­sa,­vsta­ja­nje­s­sto­la­30­se­kund,­ dvi­go­va­nje­ ute­ži­se­de­30­se­kund,­pred­klon­na­klop­ci,­ do­tik­rok­na­hrb­tu,­vsta­ni­in­poj­di,­ho­ja­9­mi­nut,­rav­no­ te­žje­na­eni­no­gi­z­od­pr­ti­mi­oč­mi­ter­stisk­pe­sti­–­mer­ je­nje­mo­či­z­di­na­mo­me­trom. Pred­sa­mo­vklju­či­tvi­jo­ v­vad­bo­in­po­šti­rih­le­tih­nas­ je­za­ni­ma­lo,­za­kaj­so­se­vklju­či­le­v­vad­bo,­za­kar­smo­ do­bi­li­za­ni­mi­ve­od­go­vo­re.­Pred­vklju­či­tvi­jo­ v­vad­bo­le­ ta­2006/07­jih­je­nad­80,0­%­od­go­vo­ri­lo,­ da­za­ra­di­ iz­bo­ljša­nja­ zdra­vja,­bo­ljše­kon­di­ci­je­ter­ve­čje­mo­či­in­ gib­čno­sti,­po­šti­rih­le­tih­vad­be­le­ta­2011­pa­jih­je­kar­ 90,0­%­od­go­vo­ri­lo,­ da­so­va­di­le­za­ra­di­za­ba­ve­in­raz­ ve­dri­la,­65,0­%­jih­je­va­di­lo­za­ra­di­estet­ske­ga­ vi­de­za,­ še­ve­dno­pa­jih­je­bi­lo­90,0­%­mne­nja,­da­je­vad­ba­ odlič­na­za­iz­bo­ljša­nje­ zdra­vja,­pri­do­bi­tev­ bo­ljše­kon­di­ ci­je­ter­ve­čjo­moč­in­gib­čnost. So­ de­ lo­ va­ nje­ ude­ le­ ženk­ vad­ be­ in­di­ ja­ kov­ Sred­ nje­ eko­ nom­ ske­ šo­ le­ v­pro­ jek­ tu­ Med­ ge­ ne­ ra­ cij­ sko­ so­ ži­ tje­ in­ose­ bno­ stna­ rast­na­ Aj­ dov­ skem­grad­ cu­nad­Bo­ hinj­ sko­Bis­ tri­ co,­2010.­Vir:­ar­ hiv­Tatjana­No­ vak. Razprava­–­pedagogikaRazprava­–­pedagogika 160 161Pri­mer­ja­va­ re­zul­ta­tov­gi­bal­nih­in­fun­kci­nal­nih­ te­stov­ (Pre­gle­dni­ca­ 3)­so­de­lu­jo­čih­ v­vad­bi­je­po­ka­za­la­bo­ljše­ re­zul­ta­te­po­pol­let­ni­vad­bi­pri­vseh­te­stih­(pri­mer­ja­va­ V1–V2)­ter­sta­ti­stič­no­ po­mem­bne­ raz­li­ke­pri­dvi­ga­nju­ tru­pa­60­se­kund,­po­li­go­nu­na­zaj,­dvi­go­va­nju­ ute­ži­se­ de­30­se­kund,­do­ti­ku­rok­na­hrb­tu,­ho­ji­9­mi­nut­ter­ sti­sku­pe­sti­z­di­na­mo­me­trom.­ Pri­mer­ja­va­ re­zul­ta­tov­ te­stov­po­kon­cu­vad­be­le­ta­ 2006/07­in­po­šti­ri­let­nem­ ob­dob­ju­le­ta­2011­(pri­mer­ ja­va­V2–V3)­je­po­ka­za­la­sta­ti­stič­no­ zna­čil­ne­raz­li­ke­v­ prid­te­stom­po­kon­cu­vad­be­pri­te­stih­skok­v­da­lji­no­z­ me­sta,­dvi­ga­nje­tru­pa­v­60­se­kun­dah­ in­po­li­gon­na­zaj­ ter­sta­ti­stič­no­zna­čil­ne­raz­li­ke­v­ prid­te­stom­le­ta­2011­ pri­ve­si,­vsta­ja­nju­s­sto­la­30­se­kund­ter­te­stu­vsta­ni­ in­poj­di.­To­po­me­ni,­da­so­so­de­lu­jo­če,­ ki­so­bi­le­te­sti­ ra­ne­po­pol­let­ni­vad­bi­le­ta­2006/07­in­po­šti­ri­let­nem­ ob­dob­ju,­do­se­gle­slab­še­re­zul­ta­te­pri­sko­ku­v­da­lji­no­z­ me­sta,­dvi­ga­nju­tru­pa­v­60­se­kun­dah­ in­po­li­go­nu­na­ zaj­ter­pri­do­bi­le­bo­ljše­re­zul­ta­te­pri­ve­si,­vsta­ja­nju­s­ sto­la­30­se­kund­ter­vsta­ni­in­poj­di. Pri­mer­ja­va­ re­zul­ta­tov­ gi­bal­nih­in­fun­kci­o­nal­nih­ te­ stov­ude­le­ženk­ v­vad­bi­za­šti­ri­let­no­ob­dob­je­(pri­mer­ ja­va­V1–V3)­nam­je­po­tr­di­la­po­mem­bnost­ vad­be,­saj­ so­ude­le­žen­ke­ vad­be­v­ve­či­ni­re­zul­ta­te­iz­bo­ljša­le,­ in­ si­cer­za­9,1­%­pri­do­ti­ka­nju­plo­šče­z­ro­ko­20­se­kund,­ za­41,5­%­pri­dvi­ga­nju­tru­pa,­za­19,0­%­pri­po­li­go­nu­ na­zaj,­za­kar­707,8­%­pri­ve­si,­za­33,2­%­pri­vsta­ja­nju­ s­sto­la,­za­20,9­%­pri­dvi­go­va­nju­ ute­ži­se­de,­za­2,8­%­ pri­pred­klo­nu­ na­klop­ci,­za­52,3­%­pri­do­ti­ku­rok­na­ hrb­tu,­za­8,2­%­pri­vsta­ni­in­poj­di­in­za­13,2­%­pri­ho­ji­ 9­mi­nut.­Pri­sti­sku­pe­sti­z­di­na­mo­me­trom­ so­ohra­ni­le­ isti­re­zul­tat,­edi­no,­kjer­so­do­se­gle­slab­ši­re­zul­tat,­je­za­ 15,2­%­pri­rav­no­te­žju­ na­eni­no­gi­z­od­pr­ti­mi­oč­mi­in­za­ 13,1­%­pri­sko­ku­v­da­lji­no.in­Biswas­Di­e­ner­ (2000)­ter­Myers­in­Di­e­ner­(1995)­tu­ di­ugo­tav­lja­jo,­ da­so­na­splo­šno­sta­rej­ši­lju­dje­prej­za­ do­vo­ljni­kot­ne­za­do­vo­ljni­s­svo­jim­živ­lje­njem.­ Pri­sta­rej­ših­ose­bah,­kjer­ima­ne­od­vi­sno­ živ­lje­nje­ po­mem­bno­ vlo­go,­na­ukvar­ja­nje­ s­špor­tom­bis­tve­no­ bolj­vpli­va­jo­sub­jek­tiv­ni­ de­jav­ni­ki­kot­ob­jek­tiv­ni,­ kot­ so­sa­ma­sta­rost,­do­sto­pnost­ in­bli­ži­na­do­ma,­te­le­ sna­uspo­sob­lje­nost­ ozi­ro­ma­fi­zič­na­kon­di­ci­ja,­že­lja­po­ ukvar­ja­nju­ s­po­sa­mez­no­ špor­tno­pa­no­go,­dru­žin­ske­ ra­zme­re­in­fi­nan­čna­si­tu­a­ci­ja.­Fox­(1992)­na­va­ja,­da­ ima­po­mem­bno­ vlo­go­pri­tem­tu­di­sa­mo­za­vest,­ ki­je­ kot­ka­zal­nik­psi­hič­ne­ga­ po­ču­tja­in­ukvar­ja­nja­ s­špor­ tom.­Za­mar­si­ko­ga­ ukvar­ja­nje­ s­špor­tom­po­me­ni­ak­ tiv­no­pre­živ­lja­nje­ pro­ste­ga­ča­sa­ter­dru­ža­bno­živ­lje­nje,­ kjer­je­me­ri­lo­pred­vsem­ do­bro­po­ču­tje.­Pri­pro­sto­ča­ snih­de­jav­no­stih­ in­špor­tnih­ak­tiv­no­stih­ se­sta­rej­ši­ mno­go­ra­je­dru­ži­jo­v­sta­ro­stno­he­te­ro­ge­nih­ sku­pi­nah,­ kjer­se­po­jav­lja­jo­di­na­mič­nost,­ pes­trost­ter­raz­lič­ne­iz­ kuš­nje­ude­le­že­nih.­ (McGu­i­re­1985)­V­70­%­ima­jo­po­ mem­bno­vlo­go­tu­di­men­tor­ji­in­inš­truk­tor­ji­ de­jav­no­sti,­ kar­je­po­ka­za­la­ra­zi­ska­va­med­po­sa­mez­ni­ki­ v­sta­ro­sti­ od­74­do­85­let­(Dor­go­idr.­2009),­po­tem­spet­do­sto­ pnost,­vr­sta­vad­be,­pla­či­lo,­sta­tus­(po­ro­če­ni,­ ne­po­ro­ če­ni),­dru­žin­sko­ sta­nje­in­zdra­vje.­(Co­hen­Man­sfi­eld­ idr.­2004)­Med­upo­ko­jen­ci­ se­kot­naj­bolj­pri­ljub­lje­ne­ ak­tiv­no­sti­ po­jav­lja­jo­ ko­le­sar­je­nje,­ ho­ja­in­pla­va­nje.­ (Stig­gel­bo­ut­ idr.­2008)­Tu­di­na­še­ude­le­žen­ke­ vad­be­ so­se­v­pre­te­klo­sti­ naj­več­ukvar­ja­le­s­ho­jo­in­spre­ho­ di­(75­%),­ko­le­sar­stvom­ (31,2­%),­pla­nin­stvom­ (28,1­ %)­in­pla­va­njem­ (25,0­%),­manj­pa­z­vad­bo­do­ma­in­ splo­šno­vad­bo,­dru­ža­bnim­ ple­som,­san­ka­njem,­ dr­sa­ njem­in­alp­skim­smu­ča­njem.­ Na­splo­šno­za­špor­tne­ ak­tiv­no­sti­žen­ske­po­pu­la­ci­je­ (Si­la­2004)­v­slo­ven­skem­ pro­sto­ru­ve­lja,­da­se­naj­po­go­ste­je­ vklju­ču­je­jo­ v­de­jav­ no­sti,­kot­so­ho­ja­in­spre­ho­di­(27­%),­pla­va­nje­(20­%),­ ko­le­sar­je­nje­ (18­%),­pla­ni­nar­je­nje­ (14­%),­ae­ro­bi­ka­(12­ %),­ples­(12­%),­ju­tra­nja­gim­na­sti­ka­ (12­%),­bad­min­ton­ (10­%),­tek­(9­%)­in­alp­sko­smu­ča­nje­(8­%).­Na­ve­de­ne­ pre­fe­ren­ce­ špor­tnih­pa­nog­so­lah­ko­vo­di­lo­raz­lič­nim­ špor­tnim­in­upo­ko­jen­skim­ druš­tvom­v­lo­kal­nih­oko­ljih­ in­šir­še­za­po­nud­bo­špor­tne­ak­tiv­no­sti,­ ki­bi­bi­la­do­sto­ pna­in­pri­mer­na­ge­ne­ra­ci­ji­sta­rej­ših­nad­65­let. Po­ka­za­lo­se­je,­da­je­pre­živ­lja­nje­ pro­ste­ga­ča­sa­za­ ve­či­no­po­me­ni­lo­ak­tiv­no­oprav­lja­nje­ raz­lič­nih­do­ma­ čih­opra­vil,­ukvar­ja­nje­ s­kul­tur­ni­mi­ de­jav­nos­tmi,­ de­lo­ v­druš­tvih­ter­dru­ge­za­po­sli­tve.­ Naj­ve­čji­de­lež­pro­ste­ga­ ča­sa­so­na­me­nja­le­ gle­da­nju­TV,­vrt­nar­je­nju,­ bra­nju­ter­ sre­ča­nju­s­pri­ja­te­lji­in­so­ro­dni­ki,­ ne­kaj­se­jih­je­ukvar­ ja­lo­tu­di­z­roč­ni­mi­de­li,­de­lom­v­druš­tvih,­izo­bra­že­va­ njem,­obi­ski­kul­tur­nih­pri­re­di­tev­in­va­ro­va­njem­ vnu­kov.­ Ka­nad­ska­ štu­di­ja­vpli­va­pro­sto­ča­snih­ de­jav­no­sti­ na­ zdra­vje­pri­sta­rej­ših­žen­skah­v­Mon­tre­a­lu­ je­po­ka­za­ la,­da­pro­sto­ča­sne­ de­jav­no­sti­ lah­ko­iz­bo­ljša­jo­te­le­sno­ zdra­vje,­pre­pre­ču­je­jo­ po­jav­lja­nje­ kro­nič­nih­bo­lez­ni­ter­ po­zi­tiv­no­vpli­va­jo­na­kva­li­te­to­živ­lje­nja.­(Fit­zpa­trick­ 2009)­Pro­sti­čas­lah­ko­po­me­ni­tu­di­oprav­lja­nje­ manj­ re­snih­de­jav­no­sti,­ ve­se­lje,­nav­du­še­nje,­ pri­lož­nost­ in­ dru­go­ener­gi­jo,­saj­so­pro­sto­ča­sne­ de­jav­no­sti­ so­ča­sno­ spod­bu­ja­jo­če­ in­po­mir­ju­jo­če,­ lah­ko­so­iz­jem­no­ak­tiv­ne­ ali­pa­siv­ne.­(Eber­so­le­&­Hess­1995)­Od­špor­tno­re­kre­ a­tiv­nih­ak­tiv­no­sti­so­bi­li­pri­ude­le­žen­kah­ vad­be­naj­bolj­ ak­tu­al­ni­spre­ho­di­v­na­ra­vo,­po­ča­sna­in­hi­tra­ho­ja,­ko­ le­sar­je­nje,­ ho­ja­v­hri­be,­ae­ro­bi­ka­in­po­ča­sni­tek,­pla­va­nje,­ples­in­alp­sko­smu­ča­nje.­ Šte­vi­lo­ur­pre­živ­lja­nja­ pro­ste­ga­ča­sa­in­špor­tno­re­kre­a­tiv­ne­ ak­tiv­no­sti­ se­je­ si­cer­v­ča­su­pro­jek­ta­zma­njša­lo,­ ven­dar­so­bi­le­ude­le­ žen­ke­ze­lo­ak­tiv­ne­v­te­den­ski­vad­bi,­kar­so­nam­po­ka­ za­li­re­zul­ta­ti­gi­bal­nih­in­fun­kci­o­nal­nih­te­stov. Ude­le­žen­ke­ vad­be­so­iz­bo­ljša­le­gib­lji­vost­ra­men­ ske­ga­obro­ča,­hrb­te­ni­ce­in­tru­pa­ter­po­ve­ča­le­moč­tre­ bu­šnih­mi­šic,­zgor­njih­okon­čin­in­spod­njih­okon­čin­ter­ splo­šno­vzdr­žlji­vost,­ kar­je­ze­lo­po­mem­bno­ za­oprav­ lja­nje­osnov­nih­opra­vil,­kot­so­vzdr­že­va­nje­ ose­bne­hi­gi­ e­ne,­umi­va­nje,­obla­če­nje,­ hra­nje­nje,­ gi­ba­nje,­ku­ha­nje,­ na­ku­po­va­nje,­ pra­nje,­rav­na­nje­z­de­nar­jem,­ upo­ra­ba­ te­le­fo­na,­či­šče­nje,­upo­ra­ba­tran­spor­tnih­ sred­stev,­je­ ma­nje­zdra­vil­in­dru­ge­ak­tiv­no­sti,­ ki­so­ve­za­ne­na­sa­ mo­stoj­no­živ­lje­nje­v­do­ma­čem­oko­lju.­Gi­bal­ne­in­fun­ kci­o­nal­ne­spo­so­bno­sti­ so­v­šti­rih­le­tih­uspe­le­iz­bo­ljša­ti­ ali­ohra­ni­ti,­ra­zen­pri­rav­no­te­žju­ in­sko­ku­v­da­lji­no,­na­ kar­vpli­va­jo­po­ve­za­ve­sen­zo­ne­vron­ske­ga­ si­ste­ma­in­ α­mo­to­rič­nih­ ne­vro­nov,­ki­s­sta­ros­tjo­od­mi­ra­jo,­za­to­je­ še­to­li­ko­bolj­po­mem­bna­ re­dna­in­ak­tiv­na­vad­ba­tu­di­ pri­sta­rej­ših,­saj­ohra­nja­te­lo­vi­tal­no­v­poz­no­sta­rost,­ pre­pre­ču­je­ pad­ce­in­s­tem­po­škod­be­ gi­bal,­raz­voj­ne­ na­lez­lji­vih­ bo­lez­ni­in­ne­ka­te­rih­du­šev­nih­bo­lez­ni,­po­ zi­tiv­no­vpli­va­na­do­bro­raz­po­lo­že­nje­ ter­ne­na­zad­nje­ ohra­nja­spo­so­bnost­ sa­mo­stoj­ne­ga­ živ­lje­nja.­Vsem­ so­de­lu­jo­čim­ je­vad­ba­pred­stav­lja­la­ mo­ti­va­ci­jo­ in­iz­ziv,­ da­na­re­di­jo­ne­kaj­za­se,­omo­go­či­la­ je­pri­jet­no­dru­že­nje,­ spro­sti­tev,­ ve­se­lje­in­za­do­volj­stvo­ ob­dru­že­nju,­kre­pi­ la­je­pri­pa­dnost­ sku­pi­ni­in­in­di­vi­du­al­no­ po­tr­di­tev­»bi­ti­ po­mem­ben,­ imam­se­odlič­no,­po­zi­tiv­no­pri­spe­vam­ za­ sku­pno­do­bro«­ter­do­se­gla,­da­so­se­vse­ude­le­žen­ke­ re­dno­ude­le­že­va­le­ vad­be­in­za­ti­sti­čas­za­me­nja­le­ svo­ je­do­ma­če­oko­lje­za­te­lo­va­dni­co­ali­fit­nes.­ Summary In­the­year­2006/07­in­the­Kamnik­Rudolf­Maister­ School­Center,­we­began­exercising­ the­elderly­(over­ 65­years­of­age).­The­activities­included­26­women­ from­Kamnik­and­6­women­from­Domžale,­who­were,­ on­average,­69,68­years­old.­The­training­was­carried­ out­intensively­ with­two­60­minute­classes­per­week­ for­six­months.­We­altered­their­satisfaction­ with­life,­ their­sports­preferences­ and­the­measurements­ of­ basic­physical­parameters.­ The­tests­of­functional­ fit­ ness­for­the­elderly­and­their­flexibility,­strength­and­ balance­were­also­monitored­ according­ to­the­physi­ cal­education­ chart.­The­study­was­repeated­in­2011,­ where,­after­four­years­of­active­involvement,­ 20­wom­ en,­with­an­average­age­of­74,35­years,­from­the­same­ exercise­group­took­part. The­analysis­of­their­satisfaction­ showed­that­the­ active­group­was­significantly­ more­satisfied­with­their­ lives­at­the­end­of­the­exercise­program­than­at­the­be­ ginning.­Most­did­sports­such­as­hiking­and­walking,­ cycling,­mountaineering,­ exercising­ at­home,­swim­ ming,­social­dancing,­sledding,­ice­skating,­alpine­ski­ ing­and­general­exercising. The­results­of­the­functional­ fitness­tests­for­the­ elderly­as­well­as­for­the­modified­sports­and­educa­ tional­charts­significantly­ improved­after­half­a­year­of­6­Raz­ pra­ va­in­za­ ključ­ ki V­pro­jek­tu­smo­sprem­lja­li­32­žensk,­sta­rih­65­let­in­ več,­do­ma­iz­Kam­ni­ka­(81,2­%)­in­Dom­žal­(18,8­%),­ki­ so­bi­le­ak­tiv­no­vklju­če­ne­v­pet­let­no­vad­be­no­ob­dob­je.­ Z­vad­bo­smo­ak­tiv­no­za­če­li­v­šol­skem­le­tu­2006/07,­ ko­je­vad­ba­po­te­ka­la­dva­krat­te­den­sko,­na­to­pa­do­ju­ ni­ja­2011­po­en­krat­te­den­sko.­Nji­ho­va­pov­preč­na­ sta­ rost­je­bi­la­ob­vklju­či­tvi­v­pro­gram­pri­la­go­je­ne­ vad­be­s­ po­u­dar­kom­ na­rav­no­te­žju,­ mo­či­in­gib­lji­vo­sti­69,68­let,­ ob­za­ključ­ku­pro­gra­ma­pa­74,35­let.­ Za­da­li­smo­si­ci­lje,­da­ugo­to­vi­mo,­ ali­re­dna­vad­ba­ vpli­va­na­ve­čje­za­do­volj­stvo­ v­živ­lje­nju,­ali­se­pre­fe­ren­ ce­špor­tnih­pa­nog­raz­li­ku­je­jo­ od­ka­snej­še­vklju­či­tve­ v­špor­tne­de­jav­no­sti,­ kak­šni­so­mo­ti­vi­za­re­dno­vklju­ či­tev­v­te­le­sno­ak­tiv­nost,­ ali­re­dna­vad­ba­vpli­va­na­ bo­ljše­in­ve­čje­gi­bal­ne­spo­so­bno­sti­ tu­di­v­sta­rej­šem­ ob­dob­ju­in­ali­re­dna­te­le­sna­ak­tiv­nost­v­obli­ki­or­ga­ni­ zi­ra­ne,­na­črt­ne­vad­be­vpli­va­na­kva­li­te­to­živ­lje­nja­žen­ ske­po­pu­la­ci­je­ sta­ro­stni­kov­ nad­65­let,­spro­šče­nost­ in­ ve­čjo­mo­ti­vi­ra­nost­za­oprav­lja­nje­vsak­da­njih­opra­vil. Na­osno­vi­ana­li­ze­za­do­volj­stva­ z­živ­lje­njem­ s­po­ mo­čjo­Les­tvi­ce­za­do­volj­stva­ z­živ­lje­njem­ (Di­e­ner­idr.­ 1985)­smo­ugo­to­vi­li,­da­so­bi­le­ude­le­žen­ke­ po­pro­ gra­mu­vad­be­bis­tve­no­bolj­za­do­vo­ljne­ z­živ­lje­njem­ kot­ pred­vklju­či­tvi­jo­v­vad­bo.­Pred­vklju­či­tvi­jo­ v­vad­bo­jih­ je­bi­lo­del­no­za­do­vo­ljnih­ 34,4­%­ter­za­do­vo­ljnih­ ozi­ro­ ma­ze­lo­za­do­vo­ljnih­ z­živ­lje­njem­ 31,2­%,­po­kon­ča­nem­ pro­gra­mu­vad­be­pa­jih­je­bi­lo­ze­lo­za­do­vo­ljnih­ ozi­ro­ma­ za­do­vo­ljnih­ 65,0­%­in­del­no­za­do­vo­ljnih­ 25,0­%.­Po­do­ bne­re­zul­ta­te­so­do­bi­li­tu­di­v­ra­zi­ska­vi­za­do­volj­stva­ z­ živ­lje­njem­ med­sta­rej­ši­mi­ v­Chi­ca­gu,­kjer­jih­le­2,8­%­ ni­bi­lo­za­do­vo­ljnih­ z­živ­lje­njem.­ (Bylina­idr.­2006)­Na­ splo­šno­po­zi­tiv­no­do­živ­lja­nje­ za­do­volj­stva­ z­živ­lje­njem­ vpli­va­na­bo­ljše­zdrav­stve­no­ sta­nje,­bo­ljše­splo­šno­po­ ču­tje,­vi­šjo­sa­mo­za­vest­ ter­se­odra­ža­ta­ko­v­de­lu­kot­ pri­so­ci­al­nih­odno­sih.­(Lyubomirsky­ idr.­2005)­Di­e­ner­Preglednica­3: Primerjava­ rezultatov­ gibalnih­ in­funkcionalnih­ testov­ udeleženk­ vadbe­ pred­ vadbo­ in­po­njej­leta­2006/07­ ter­ leta­2011 V1–V2 V2–V3 V1–V3 Meritev t­test p t­test p t­test p Dotik.­plošče­z­roko­20­sek –1,334 0,198 –0,959 0,350 –3,264 0,004 Skok­v­daljino­z­mesta –0,478 0,638 4,453 0,000 4,016 0,001 Dviganje­trupa­v­60­sek –4,262 0,000 2,424 0,026 –2,170 0,043 Poligon­nazaj 2,932 0,009 –2,558 0,019 1,355 0,191 Vesa –1,976 0,063 –4,530 0,000 –4,685 0,000 Vstajanje­s­stola­30­sek –1,282 0,215 –3,276 0,004 –6,127 0,000 Dvigovanje­uteži­sede­30­sek –2,427 0,025 –1,957 0,065 –4,302 0,000 Predklon­na­klopci –0,287 0,778 –0,726 0,477 –1,406 0,176 Dotik­rok­na­hrbtu –3,777 0,001 0,260 0,798 –0,932 0,363 Vstani­in­pojdi –0,815 0,425 3,254 0,004 2,770 0,012 Hoja­9­minut –4,211 0,000 –1,029 0,316 –3,809 0,001 Ravnotežje­na­eni­nogi­z­odprtimi­očmi –0,964 0,347 0,926 0,366 2,725 0,013 Stisk­pesti­z­dinamometrom –2,131 0,046 1,690 0,107 0,072 0,943 ­V1­–­vadbena­skupina­na­začetku­vadbe­2006/07­V3­–­vadbena­skupina­2011 ­V2­–­vadbena­skupina­ob­koncu­vadbe­2006/07­p­–­statistična­značilnost Razprava­–­pedagogika 162adjusted­exercise­in­all­tests.­We­have­also­made­pro­ gress,­in­most­tests,­during­the­time­between­the­sec­ ond­measurement­ (following­the­program­in­2006/07)­ and­the­measurement­taken­in­2011.­ The­purpose­of­this­study­was­to­highlight­the­sig­ nificance­of­regular­physical­activity­to­quality­of­life.­ It­also­helped­to­improve­motor­skills,­which­relate­to­ strength,­flexibility­and­balance­as­well­as­to­the­en­ durance,­speed­and­coordination­ of­persons­below­65­ years­of­age.­We­found­that­by­exercising­ we­can­influ­ ence­the­satisfaction­ in­our­lives­substantially.­ We­feel­ better­and­have­a­significantly­ higher­quality­of­life,­ which­is­reflected­in­the­independent­ performance­ of­ all­basic­hygiene­tasks,­dressing­up,­performing­ house­ hold­and­domestic­ work,­shopping­ and­other­tasks­re ­ lated­to­movement,­ the­extension­of­living­space­and­ an­independent­life,­without­the­assistance­of­others. Li­ te­ ra­ tu­ ra Bo­jan­AC­CET­TO,­1987:­Sta rost in sta ra nje.­ Osno­ve­me­di­cin­ske ­ge­ron­to­lo­gi­ je.­Ljub­lja­na:­Can­kar­je­va­za­lo­žba. Kri­sten­BE­A­VERS­idr.,­2009:­Low­re­la­ti­ve­ske­le­tal­mus­cle­mass­in­di­ca­ti­ve­ of­sar­co­pe­nia­ is­as­so­ci­a­ted­ with­ele­va­ti­ons­in­se­rum­uric­acid­le­vels:­fin­ dings­from­NHA­NES­III.­The Jo ur nal of Nu tri ti on He alth and Aging­ 13­(3).­ 177–182. Mir­ko­BIR­SA,­1992:­Živ lje nje po šest em kri žu.­Mur­ska­So­bo­ta:­Po­mur­ska­ za­lo­žba. Lo­u­i­se­BUR­TON­&­De­e­pa­SU­MU­KA­DAS,­ 2010:­Op­ti­mal­ma­na­ge­ment­ of­sar­ co­pe­nia.­Clin In terv Aging 7­(5). ­217–228.­ Ma­u­re­en­BYLINA­idr.,­2006:­Com­pa­ri­son­ of­exercise­at­ti­tu­des­and­be­ha­vi­ ors­of­ur­ban­ol­der­adults­with­AARP’s­na­ti­o­nal­sam­ple­re­sults.­ Jo ur nal of aging and physical activity­14. ­41–58. Wojtek­Jan­CHOD­ZKO­ZAJ­KO­ &­Kat­hle­en­MO­O­RE,­1994:­Physical­fit­ness­ and­cog­ni­ti­ve­fun­cti­o­ning­ in­aging.­Exercise and sport sci en ce reviews 22. ­ 195–220. Ji­ska­CO­HEN­­­MAN­SFI­ELD­ idr.,­2004:­So­cio­en­vi­ron­men­tal­ exercise­pre­fe­ ren­ces­among­ol­der­adults.­Pre ven ti ve Me di ci ne­38­(6). ­804–811. Ed­DI­E­NER­idr.,­1985:­The­Sa­ti­sfac­ti­on­ With­Li­fe­Sca­le.­ Jo ur nal of Personal­ ity As ses sment 49.­71–75. Ed­DI­E­NER­&­Ro­bert­BISWAS­DI­E­NER, ­2000:­New­di­rec­ti­ons­in­sub­jec­ti­ ve­well­be­ing:­The­cu­ting­ed­ge.­In di an Jo ur nal of Cli ni cal Psychology­ 27.­ 21–33.San­dor­DOR­GO­idr.,­2009:­The­ap­pli­ca­ti­on­ of­pe­er­men­to­ring­to­im­pro­ve­fit­ ness­in­ol­der­adults.­ Jo ur nal of aging and physical activity 17­ (3).­344–361. Phi­lip­EBER­SO­LE­ &­Pet­er­HESS,­1995: Toward Healthy Aging.­ St.­Lo­u­is,­MO:­ The­C.­V.­Mosby­Co. Tanya­FIT­ZPA­TRICK, ­2009:­The­Quality­of­Dyadic­Re­la­ti­on­ships, ­Le­i­su­re­Ac­ ti­vi­ti­es­and­He­alth­Among­Ol­der­Women.­He alth Ca re for Women In ter na ti­ o nal­30­(12).­1073–1092. Ke­ith­FOX,­1992:­The­complexities­ of­self­este­em­ pro­mo­ti­on­ in­physical­ edu­ca­ti­on­and­sport.­In:­Sports and physical activity ­ mo ving towards ex­ cellence.­Lon­don: ­E­&­FN­Spon.­382–389. Si­eg­fri­ed­ISRA­EL,­1995:­Sport mit Se ni o ren.­He­i­del­berg­­­ Le­ip­zig:­Hüthig­in­ J.­A.­Barth­Ver­lag. Alek­san­der­ JA­KOŠ,­1999:­Sta­rej­še­pre­bi­val­stvo ­v­Slo­ve­ni­ji­–­de­mo­graf­sko ­ sta­nje­in­pro­jek­ci­je.­Ljub­lja­na:­In­šti­tut­za­va­ro­va­nje­zdra­vja­RS.­Zdrav stve no var stvo­38­(1/2).­50–53. To­ne­KLA­DNIK,­1998:­Sku­pi­ne­sta­rih­za­sa­mo­po­moč: ­od­skrom­nih­za­čet­ kov­do­evrop­ske­ga­pro­jek­ta. ­Ljub­lja­na: Ka ko vo stna sta rost­1­(1). ­9–11. Fran­ce­sco­LAN­DI­idr.,­2011:­Pre­va­len­ce­and­risk­fac­tors­of­sar­co­pe­nia­ among­nur­sing­ho­me­ol­der­re­si­dents.­ J Ge ron tol A Bi ol Sci Med Sci­ Mar­ 10.­1–8. Tru­die­LANG­idr.,­2010:­Sar­co­pe­nia: ­etiology,­cli­ni­cal­consequences,­ in­ter­ ven­ti­on­and­as­ses­sment.­Oste o po ros Int.,­21­(4). ­543–559. So­nja­LYUBOMIRSKY­ idr.,­2005:­The­Be­ne­fits­of­Frequent­Po­si­ti­ve­Af­fect:­ Do­es­Hap­pi­ness­ Le­ad­to­Suc­cess?­ Psychological Bul le tin,­131­(6).­803– 855.Fran­cis­MCGU­I­RE,­1985:­Le­i­su­re­co­par­ti­ci­pant­ pre­fe­ren­ces­ of­the­elderly:­ Age­homogeneity­ ver­sus­age­heterogeneity. ­Le i su re Sci en ces­ 7­(1).­115– 124. Mar­je­ta­MI­ŠI­GOJ­­­DURAKOVIĆ­ idr.,­2003:­ Te le sna vad ba in zdra vje.­Ljub­lja­ na:­Zve­za­druš­tev­špor­tnih­pe­da­go­gov­ Slo­ve­ni­je,­Fa­kul­te­ta­za­šport­Uni­ver­ ze­v­Ljub­lja­ni. ­85–106. Da­vid­MYERS­&­Ed­DI­E­NER,­1995:­Who­is­happy?­ Psychological Sci en ce 6.­10–19. Bar­ba­ra­NIC­KLAS­&­Ti­na­El­lis­BRINKLEY,­ 2009:­Exercise­tra­i­ning­as­a­tre­ a­tment­for­chro­nic­in­flam­ma­ti­on­ in­the­elderly.­Exerc Sport Sci Rev.­37­(4).­ 165–170. Vid­PE­ČJAK,­1998:­Psi ho lo gi ja tre tje ga živ ljenj ske ga ob dob ja.­Bled:­sa­mo­ za­lo­žba.­Ljub­lja­na:­Znan­stve­ni­in­šti­tut­Fi­lo­zof­ske ­fa­kul­te­te. Hu­bert­PO­ŽAR­NIK,­ 1981:­ Umet nost sta ra nja. Ljub­lja­na:­Can­kar­je­va­ za­lo­ žba. Ro­ber­ta­RI­KLI­&­Jes­sie­JO­NES,­1999:­De­ve­lop­ment­ and­va­li­da­ti­on­of­a­fun­ cti­o­nal­fit­ness­test­for­community ­re­si­ding­ol­der­adults.­ Jo ur nal of Aging and Physical Activity 7­(2). ­129–162. Yves­ROL­LAND­idr.,­2011:­Cachexia­ver­sus­sar­co­pe­nia.­ Cu rr Opin Clin Nu tr Me tab Ca re­14­(1). ­15–21. Ma­te­ja­SE­DEJ,­2009:­Izo­bra­že­va­nje ­sta­rej­ših­v­lu­či­tr­ga­de­la­in­stra­te­gi­je­ ak­tiv­ne­ga­sta­ra­nja­–­ute­me­lji­tev­ stra­te­gi­je­ak­tiv­ne­ga­sta­ra­nja.­V:­Zbor nik – 13. an dra go ški ko lo kvij Izo bra že va nje sta rej ših odra slih v le tu us tvar jal no sti in ino va tiv no sti.­Ljub­lja­na:­Mi­ni­strs­tvo ­za­de­lo,­dru­ži­no­in­so­ci­al­ne­za­de­ve,­ Di­rek­to­rat­za­trg­de­la­in­za­po­slo­va­nje. ­1–16.­Pri­dob­lje­no ­29.­7.­2009­s­sve­ tov­ne­ga­sple­ta:­http://tvu.acs.si/­ da­to­te­ke/AK/2009/Pri­spe­vek_Se­dej. pdf.­ Bo­ris­SI­LA,­2004:­Frequency­ of­Activity­in­Dif­fe­rent­Sports­of­Slo­ve­ni­an­ Adults­Over­a­One ­Year­Pe­ri­od.­Ki ne si o lo gia Slo ve ni ca 10­(2).­37–48. Waneen­SPIR­DU­SO­ idr.,­1995:­Physical di men si ons of aging.­ Texas:­Hu­man­ ki­ne­tics. Sta­ti­stič­ni­pro­gram­SPSS,­2008:­ SPSS Inc.­Chi­ca­go­Il­li­no­is,­ZDA:­IBM­Cor­ po­ra­ti­on.Ma­ar­ten­STIG­GEL­BO­UT­ idr.,­2008:­Entry­cor­re­la­tes­and­mo­ti­va­ti­ons­ of­ol­der­ adults­par­ti­ci­pa­ting­ in­or­ga­ni­zed­exercise­pro­grams.­ Jo ur nal of aging and physical activity­16­(3). ­342–354. Mir­jam­STO­PPARD,­ 1991:­Živ lje nje po pet de set em. Vo dnik za sta rej še.­Ljub­ lja­na:­DZS. Voj­ko­STROJ­NIK,­ 2009:­Vad­ba­za­moč­pri­sta­rej­ših­lju­deh.­Po sta ni FIT – Re­ vi ja za zdra vo in ak tiv no živ lje nje­2.­14–15. Špor tnovzgoj ni kar ton,­1996:­Ljub­lja­na:­Mi­ni­strs­tvo­za­šol­stvo ­in­šport.­ Jo­že­ŠTURM­&­Voj­ko­STROJ­NIK,­ 2003:­ Uvod v an tro po lo ško ki ne zi o lo gi jo: skrip ta za štu den te Fa kul te te za šport.­Ljub­lja­na: ­Fa­kul­te­ta­za­šport. Pa­o­la­Si­ves­tri­TI­MI­RAS,­1988:­Aging­and­di­se­a­se.­In:­Physiological ba sis of aging and ge ri a trics. ­P.S.­Ti­mi­ras,­edi­tor.­New­York:­Mac­Mil­lan­ Pu­blish.­ Co.­27–42. Spo­men­ka­ TO­MEK­ROKSANDIĆ­ idr.,­2003:­Ži vje ti zdra vo in ak tiv no sta re­ nje.­Za­greb:­Cen­tar­za­ge­ron­to­lo­gi­ju ­Za­vo­da­za­jav­no­zdrav­stvo­gra­da­Za­gre­ ba,­Pli­va­d.­d.,­Ured­za­raz­voj­odno­sa­s­ko­ri­sni­kom. ­1–31. Dra­go­ULA­GA,­1999:­Ka­ko­osta­ti­mlad­tu­di­v­sta­ro­sti.­V:­Tri de set let ge ron to­ lo ške ga druš tva Slo ve ni je – sta ri lju dje v Slo ve ni ji. Ljub­lja­na:­Ge­ron­to­lo­ško ­ druš­tvo­Slo­ve­ni­je.­59–63. Anthony­VAN­DER­VO­ORT, ­2002:­Aging­of­the­hu­man­ne­u­ro­mu­scu­lar­ system.­ Mus cle Ner ve.­25­(1).­17–25. Nel­ka­VER­TOT,­2008:­ Pre bi val stvo Slo ve ni je se sta ra – po tre bno je med ge­ ne ra cij sko so ži tje.­Ljub­lja­na:­Sta­ti­stič­ni­urad­RS.­15–30.­Pri­dob­lje­no ­19.­3.­ 2011­s­sve­tov­ne­ga­ sple­ta:­http://v2.inst­antonatrstenjaka.si/tisk ­clanek. asp?ID=277. ­ Jer­ne­ja­VI­DEČ­NIK­ ZOR­MAN­&­Ve­ra­MA­RA­SPIN­ ČAR­MAN,­2010:­Oku­ žbe­pri­sta­ro­stni­kih. ­Me di cin ski raz gle di,­ 2.­Pri­dob­lje­no ­17.­3.­2011­s­ sve­tov­ne­ga­ sple­ta:­http://www.med­razgl.si/e107_plu­gins/sim­ple_con­ tent/scon­ tent.php?Ar­ hiv+%C5%A1tevilk.2010%2F2.2010%2F2%2F 04+Vi­ de%C4%8Dnik+Zor­ man+J%2C+Ma­ ra­ spin+%C4%8Car­ man+V+­+Oku%C5%BE­be+pri+sta­ro­stni­kih. La­u­ra­VO­OR­RIPS­idr.,­1991:­A­physical­activity­questionnaire ­for­the­elderly.­ Med and Sci in sports and exercise 23­(8). ­974–979. Raj­ko­VU­TE,­1985:­Struk tu ra sta lišč, mo ti vov in pre fe renc špor tnih pa nog te le sno pri za de te mo ške mla di ne v odno su do ki ne zi o lo ških de jav no sti in raz li ke v sta li ščih, mo ti vih in pre fe ren cah gle de na mo bil nost te mla di ne. Dok­tor­ska­di­ser­ta­ci­ja. ­Za­greb:­Fa­kul­tet­za­fi­zič­ku ­kul­tu­ru. Je an WEBER idr., 2010: Sar co pe nia: a physical mar ker of frailty. Rev Med Li e ge 65 (9). 514–520. Razprave­–­etnologija 163Dr. Ma ri ja Klob čar Glas be no na ro do pi sni in šti tut ZRC SA ZU, Ljub lja na Kam ni ško iz ro či lo pe smi o Pe ga mu in Lam ber gar ju in di vja ja ga pod Kr va vo gri čo Pri­va­si­Ža­ga­v­do­li­ni­Čr­ne­je­bi­lo­na­kra­ju­z­le­din­ skim­ime­nom­»na­Brez­ovc«­pred­dru­go­sve­tov­no­voj­no­ za­ni­mi­vo­zna­me­nje:­ ve­lik­le­sen­križ,­pre­cej­ve­čji,­kot­ so­bi­li­tak­šni­kri­ži­si­cer,­je­imel­spo­daj­pri­bi­to­ta­blo­z­ lju­dem­ne­ra­zum­lji­vim­ za­pi­som.­Po­ohra­nje­nem­ pri­če­ va­nju­naj­bi­bil­na­le­se­ni­ta­bli­na­zna­me­nju­upo­dob­ljen­ tu­di­boj­med­Pe­ga­mom­ in­Lam­ber­gar­jem. 1­Tak­šen­pi­ sni­ozi­ro­ma­li­kov­ni­spo­min,­vklju­čen­v­zna­me­nje,­ po­ me­ni­ne­kaj­iz­jem­ne­ga,­ prav­ta­ko­ne­na­va­dna­ je­bi­la­tu­ di­sa­ma­lo­ka­ci­ja­zna­me­nja:­ po­stav­lje­no­ je­bi­lo­na­mreč­ pred­Ve­li­kim­gra­bnom­pod­Kr­va­vo­pe­čjo­ozi­ro­ma­Kr­va­ vo­gri­čo,­in­si­cer­tam,­kjer­ni­vi­de­ti­no­be­ne­ga­ križ­po­tja.­ Kaj­je­po­me­ni­lo­zna­me­nje­ z­dom­nev­no­ upo­do­bi­tvi­ jo­Pe­ga­ma­in­Lam­ber­gar­ja­ ozi­ro­ma­s­skriv­no­stnim­ za­ pi­som­sre­di­do­li­ne­Čr­ne?­Ali­je­bi­lo­tam­na­ključ­no­ ali­ na­ka­zu­je­po­ve­za­vo­med­Kam­ni­kom­ in­iz­ro­či­lom­bo­ja­ med­dve­ma­ju­na­ko­ma,­ med­do­ma­čim­ple­mi­čem­in­tu­ jim­iz­zi­val­cem?­ Ali­pa­zna­me­nje­na­ta­ko­po­men­lji­vem­ kra­ju­mor­da­na­ka­zu­je­ne­kaj­dru­ge­ga,­ne­kaj,­kar­se­je­ iz­bolj­ali­manj­po­zab­lje­ne­ pre­te­klo­sti­ iz­ustne­ga­iz­ro­či­ la­kam­ni­ške­oko­li­ce­vple­tlo­v­nju­no­zgod­bo?­ Zgod­ ba­o­spo­ pa­ du­Pe­ ga­ ma­in­Lam­ ber­ gar­ ja in­nje­ no­zgo­do­ vin­ sko­oza­ dje Pe­sem­Pe­gam­in­Lam­ber­gar­ je­bi­la­pr­va­ob­jav­lje­ na­slo­ven­ska­ pri­po­ve­dna­ pe­sem­(Ku­mer­1959:­225)­ in­–­kot­je­po­ka­za­lo­na­ključ­no­od­kri­tje­sta­rej­ših­za­pi­ sov­v­gra­škem­De­žel­nem­ ar­hi­vu­(Tor­kar­1993),­je­bi­la­ pe­sem­ne­le­za­pi­sa­na,­tem­več­tu­di­pre­va­ja­na­ že­prej,­ pre­den­se­je­v­Evro­pi­po­Her­der­je­vi­ ob­ja­vi­Volk­sli­e­der­ le­ta­1778­za­če­lo­splo­šno­za­ni­ma­nje­ za­pe­sem­sko­ iz­ro­ či­lo.­Za­ra­di­na­ci­o­nal­no­sim­bol­ne ­vlo­ge­je­bi­la­ta­pe­sem­ pri­Slo­ven­cih­ tu­di­poz­ne­je­naj­bolj­iz­po­stav­lje­na,­ naj­ bolj­ja­sno­pa­so­jo­že­le­li­iz­po­sta­vi­ti­ v­ve­li­ki­zbi­ra­telj­ski­ ak­ci­ji­ Das Volk sli ed in Österreich (Na ro dna pe sem v Av stri ji),­ki­je­na­Slo­ven­skem­ po­te­ka­la­od­le­ta­1905­do­ pr­ve­sve­tov­ne­voj­ne­(De­utsch,­Ho­is­2004:­106–107).­ Od­mev­nost­ te­pe­smi­med­pre­pro­sti­mi­ ljud­mi­po­tr­ju­je­jo­ po­go­ste­upo­do­bi­tve­ na­panj­skih­kon­čni­cah.­ V­pre­cej­ pre­o­bli­ko­va­ni­ po­do­bi­je­ta­zgod­ba­nu­di­la­tu­di­iz­ho­di­ 1 Znamenje mi je opisal dober poznavalec izročila kamniških planin, ohranjevalec arhitekturnega izročila pastirjev in načrtovalec sodobne turistične arhitekture na Veliki planini, dipl. ing. arh. Vlasto Kopač, ki se je spominjal upodobitve boja med Pegamom in Lambergarjem. Pri iskanju sledi za znamenjem mi je pomagal g. Vilko Rifel. Z njegovo pomočjo mi je uspelo priti do g. Valentina Romšaka s Krivčevega, ki se znamenja še spominja in je opisal tudi njegovo lokacijo, hkrati z verovanjem, povezanim z njim. Vsem iskrena hvala.šče­za­Levstikovo­ pri­po­ved­o­Mar­ti­nu­Kr­pa­nu,­prvič­ izdano­leta­1858.­ Hkra­ti­so­di­pe­sem­Pe­gam­in­Lam­ber­gar­ med­pr­ve­ omem­be­ljud­ske­us­tvar­jal­no­sti­ na­Slo­ven­skem:­ le­ta­ 1674­jo­je­v­ro­ko­pi­sni­knji­gi­Appendix­ad­An­na­les­et­ Chro­no­lo­gi­am­ Car­ni­o­li­ae­ ome­nil­kro­nist­Schönleben­ (SLP­1:­14),­Val­va­sor­pa­je­v­po­ve­za­vi­z­njo­pred­sta­vil­ tu­di­Lam­ber­gar­jev­ grad­–­grad­Ka­men­pri­Be­gu­njah.­ Ta­grad­tu­di­po­da­nes­ve­ljav­ni­pred­sta­vi­ve­lja­za­bi­ va­li­šče­Lam­ber­gar­ja,­ bo­jev­ni­ka­ s­Pe­ga­mom,­ če­prav­ so­grad­Ka­men­Lam­ber­gi­do­bi­li­še­le­le­ta­1469­(Jan­ša­ Zorn­2001:­191),­to­rej­po­bit­ki­za­de­di­šči­no­gro­fov­Celj­ skih,­ki­naj­bi­bi­la­v­oza­dju­pe­smi­ozi­ro­ma­zgod­be.­Pe­ sem­je­bi­la­v­Val­va­sor­je­vem­ ča­su­ze­lo­raz­šir­je­na:­ dvo­ boj,­upo­dob­ljen ­na­eni­izmed­sten­na­gra­du­Ka­men,­ je­Val­va­sor­po­ja­snil­ta­ko,­ »kot to zgod bo vsa ko dnev no pre pe va jo kme tje v kranj ski pe smi in jo spo ro ča jo po­ tom cem«­(Val­va­sor­11:­548;­prev.­M.­K.). 2 Snov­bo­ja­med­dve­ma­ju­na­ko­ma,­ med­na­du­tim­iz­ zi­val­cem­in­zve­stim­bra­nil­cem, ­v­evrop­skem­ me­ri­lu­ni­ iz­jem­na,­saj­pe­smi­po­do­bne­vse­bi­ne­poz­na­jo­tu­di­dru­ gi­na­ro­di­(Ku­mer­1959:­228­–230).­ Le­gen­de­o­vi­te­zu,­ ki­re­ši­vla­dar­ja,­so­bi­le­v­no­tra­nje­av­strij­skih­ de­že­lah­v­ 16.­sto­le­tju­ze­lo­pri­ljub­lje­ne:­ to­je­bi­la­na­mreč­v­kla­ ti­vi­te­škem­ ozi­ro­ma­avan­tu­ri­stič­nem­ oko­lju­pre­de­la­na­ ba­la­da­o­bo­ju­kr­ščan­ske­ga­ ju­na­ka­s­po­gan­skim­ ve­li­ 2 »Wie solche Geschichte noch täglich von den Bauern in einem krainerischgemachten Liede abgesungen und auf die Nachkommen fortgepflanzet wird.« Va­ len­ tin­ Rom­ šak­ »na­Brez­ ovc«­ v­do­ li­ ni­ Čr­ ne,­ kjer­je­sta­ lo­ le­ se­ no­ zna­ me­ nje­ –­križ­z­upo­ do­ bi­ tvi­ jo­ Pe­ ga­ ma­ in­Lam­ ber­ gar­ ja.­Fo­ to­ gra­ fi­ ra­ no­ ok­ to­ bra­ 2007,­ pred­ vno­ vič­ no­ adap­ ta­ ci­ jo­ ce­ ste.­Fo­ to:­Marija­Klob­ čar. Razprave­–­etnologijaRazprave­–­etnologija 164 165ka­nom­za­čast­svo­je­ga­go­spo­da,­in­si­cer­na­živ­lje­nje­ in­smrt­(Kos­1997:­125).­V­tem­po­gle­du­je­to­rej­pri­po­ ve­dna­pe­sem­Pe­gam­in­Lam­ber­gar­ so­ro­dna­nem­škim­ pe­smim­o­Dol­lin­ger­ju,­ srb­skim­pe­smim­o­Kra­lje­vi­ču­ Mar­ku,­mo­tiv­no­pa­je­po­ve­za­na­tu­di­z­ru­skim­iz­ro­či­lom­ v­pe­smi­Ra­hta­Rag­no­zer­skij­ pa­tu­di­z­ita­li­jan­ski­mi­ vi­ te­ški­mi­ro­ma­ni­in­fran­co­ski­mi­ chan­sons­de­ge­ste­(Ku­ mer­1959:­228–229). Zgod­ba­je­na­Slo­ven­skem­ po­za­slu­gi­na­ci­o­nal­no­ ze­ lo­po­u­dar­je­ne­ pe­smi,­pred­vsem­ v­Vo­dni­ko­vem­ za­pi­su­ (SLP­I:­5–7)­ozi­ro­ma­po­za­slu­gi­šol­splo­šno­zna­na:­Pe­ gam­je­s­svo­jim­po­zi­vom­iz­zi­val­in­ogro­žal­ce­sar­ja,­ta­ pa­se­je­za­po­moč­obr­nil­na­kranj­ske­ga­ ple­mi­ča­Lam­ ber­gar­ja.­Lam­ber­gar­ja­ je­ma­ti­opo­zo­ri­la­na­Pe­ga­mo­ve­ nad­člo­ve­ške­ la­stno­sti,­pre­poz­nav­ne­ tu­di­v­tem,­da­je­ imel­tri­gla­ve.­Lam­ber­gar­ je­od­šel­na­Du­naj,­se­se­šel­ s­Pe­ga­mom,­ se­do­me­nil­za­dvo­boj­in­z­upoš­te­va­njem­ ma­te­ri­ne­ga­ na­sve­ta,­naj­Pe­ga­mu­od­se­ka­sred­njo­gla­ vo,­v­dvo­bo­ju­zma­gal­in­od­ce­sar­ja­pre­jel­us­trez­no­pla­ či­lo. Pe­sem­pa­od­pr­ve­ga­za­pi­sa­na­prej­sprem­lja­jo­ ne­ja­ sno­sti.­Ne­ja­sni­sta­ose­bi­obeh­glav­nih­pro­ta­go­ni­stov,­ prav­ta­ko­pa­tu­di­do­go­dek,­na­ka­te­re­ga­je­ve­zan­dvo­ boj.­Po­leg­te­ga­se­po­sa­mič­ne­ va­ri­an­te­raz­lo­ču­je­jo­ v­ šte­vil­nih­po­dro­bno­stih.­ Že­od­17.­sto­le­tja­na­prej­se­je­ ve­či­na­kro­ni­stov­in­zgo­do­vi­nar­jev­ stri­nja­la,­da­pe­sem­ slo­ni­na­pri­kro­je­nih,­ a­re­snič­nih­do­god­kih­(Kos­1997:­ 125).­V­os­pre­dju­za­ni­ma­nja­ je­rod­Lam­ber­gar­jev,­ ki­ je­slo­ven­sko­ ozem­lje­zaz­na­mo­val­ na­raz­lič­ne­na­či­ne.­ Lam­ber­gar­ji­ so­po­sta­li­vpliv­na­in­pre­mož­na­ rod­bi­na­v­15.­sto­le­tju,­od­kon­ca­15.­sto­le­tja­pa­so­se­uve­lja­vi­ li­tu­di­na­dr­žav­ni­rav­ni.­Nji­ho­va­rod­bi­na­je­bi­la­ve­dno­ iz­jem­no­šte­vil­čna­in­je­ime­la­mno­ge­glav­ne­li­ni­je­in­ stran­ske­ve­je. 3­Po­sa­mez­ni­ki­ so­se­odli­ko­va­li­ta­ko­v­bo­ jih­kot­v­di­plo­mat­skih­ slu­žbah­(Ste­kla­sa­1888:­192;­ Kos­1997:­115–121).­ Iska­nje­zgo­do­vin­ske­ga­ oza­dja­je­že­ob­pr­vih­omem­ bah­pe­smi­po­nu­ja­lo­raz­lič­ne­raz­la­ge.­Re­ši­tve­tu­di­ sa­ma­pe­sem­ne­po­nu­ja:­od­vseh­va­ri­ant­pe­smi­o­Pe­ ga­mu­in­Lam­ber­gar­ju­ je­kot­ju­nak­imen­sko­ome­njen­ sa­mo­Kriš­tof­Lam­ber­ger,­ in­si­cer­v­dveh­va­ri­an­tah­–­v­ naj­sta­rej­ši­ va­ri­an­ti,­naj­de­ni­v­Grad­cu­(Tor­kar­1993),­in­ v­va­ri­an­ti,­ki­jo­je­po­za­pi­su­ne­znan­ca­pred­le­tom­1807­ pri­re­dil­Va­len­tin­Vo­dnik­(SLP­I:­5–7).­Kriš­tof­I.­je­bil­naj­ slav­nej­ši­pri­pa­dnik­ve­je­z­gra­du­Boš­tanj­pri­Sev­ni­ci,­ ki­je­bil­še­te­sno­po­ve­zan­s­ka­men­sko­gu­ten­ber­ško­ li­ ni­jo.­Le­ta­1478­naj­bi­bil­pre­ži­vel­spo­pad­s­Tur­ki­pri­ Bre­ži­cah,­si­cer­pa­je­le­ta­1481­in­1484­po­sre­do­val­ za­ pre­mir­je­med­ce­sar­jem­Fri­de­ri­kom­ III.­in­ogr­skim­kra­ ljem­Ma­ti­jo­Kor­vi­nom.­ Na­Mak­si­mi­li­ja­no­vem­ kro­na­nju­ v­Aac­hnu­le­ta­1486­je­pre­jel­vi­te­ški­uda­rec,­ka­sne­je­ pa­je­so­de­lo­val­na­več­tur­nir­jih,­kjer­se­je­bo­je­val­tu­di­ z­Gaš­per­jem­II.­Lam­ber­ger­jem­(Kos­1997:­120–121). Slo­ven­ska­ fol­klo­ri­sti­ka­ je­pri­in­ter­pre­ta­ci­jah­ pe­smi­ pre­vze­la­Gru­dno­vo­ hi­po­te­zo,­da­je­ju­nak­pe­smi­Gaš­ per­Lam­berg­(SLP­I:­14),­ta­hi­po­te­za­pa­po­nu­ja­le­eno­ izmed­mož­no­sti­iden­ti­fi­ka­ci­je.­ Gaš­per­II.,­ro­jen­okrog­ le­ta­1463,­je­bil­naj­zna­me­ni­tej­ši­ sred­nje­ve­ški­ Lam­ ber­ger­ozi­ro­ma­Lam­ber­gar­ in­tur­nir­ski­bo­jev­nik.­Bil­je­ v­slu­žbi­ce­sar­ja­Fri­de­ri­ka­III.,­sprem­lje­va­lec­ Mak­si­mi­ li­ja­na­I.­Le­ta­1487­je­bil­po­ve­ljnik­v­bo­jih­z­ogr­skim­ kra­ljem­Ma­ti­jo­Kor­vi­nom­v­Slo­ven­ski­mar­ki­(Kos­1997:­ 191),­ki­je­med­Slo­ven­ci­znan­kot­Kralj­Ma­tjaž.­ Nav­zoč­nost­ pe­sem­ske­ sno­vi­pri­dru­gih­na­ro­dih­je­ po­nu­ja­la­tu­di­dom­ne­vo,­ da­za­na­sta­nek­pe­smi­ni­bil­ nu­jen­re­sni­čen­do­go­dek­(Ku­mer­1959:­229;­SLP­I.:­ 14).­Po­ve­za­ve­s­sred­nje­e­vrop­skim­ pro­sto­rom­ so­bi­le­ na­mreč­v­tem­ča­su­kljub­poz­nej­šim­ dru­gač­nim­ pred­ sta­vam­do­kaj­po­go­ste,­kar­po­tr­ju­je­jo­tu­di­naj­no­vej­ša­ spoz­na­nja­ o­po­tu­jo­čih­pev­cih­na­Slo­ven­skem­ (Klob­čar­ 2012).­Kljub­te­mu­pa­je­bi­lo­v­do­ga­ja­njih,­ po­ve­za­nih­ s­ slo­ven­skim­ plem­stvom,­ do­volj­do­god­kov,­ ki­so­nu­di­li­ snov­za­tak­šno­pe­sem­sko­ gra­di­vo.­Tu­je­pri­po­ve­di­so­ bi­le­ob­tem­lah­ko­sa­mo­hva­le­žen­zgled.­ Med­tem­ko­so­o­tem,­ko­ga­od­Lam­ber­gar­jev­ sla­vi­ pe­sem,­mne­nja­raz­lič­na,­že­dol­go­ve­lja­hi­po­te­za,­kdo­ naj­bi­bil­Pe­gam:­kljub­ne­ka­te­rim­ dru­gač­nim­ po­gle­ dom4­na­mreč­ve­lja,­da­pe­sem­go­vo­ri­o­odlo­či­tvi­v­voj­ ni­za­de­di­šči­no­gro­fov­Celj­skih,­ki­je­bi­la­med­le­to­ma­ 1457­in­1461,­in­o­nji­ho­vem­biv­šem­voj­sko­vo­dji,­ če­ škem­na­jem­ni­ku­ Ja­nu­Vi­tov­cu­(Kos­1997:­126).­Vi­to­ vec­si­cer­na­Kranj­skem­ ni­do­ži­vel­po­ra­zov,­po­za­sed­bi­ Ra­dov­lji­ce­ pa­se­je­mo­ral­umak­ni­ti­sko­zi­ Tu­hinj­sko­do­ li­no­v­Ce­lje,­kjer­naj­bi­ga­uspe­šno­na­pa­da­li­tu­hinj­ski­ kme­tje­(Kos­1997:­127).­V­tej­na­ved­bi­je­to­rej­nav­zo­če­ tu­di­kam­ni­ško­ob­mo­čje,­in­si­cer­kot­pre­hod­med­Kranj­ sko­in­Šta­jer­sko. 3 Obširen opis posamičnih rodbinskih vej Lambergov v delu Turnirska knjiga Gašperja Lambergerja (Kos 1997). 4 Ta mnenja se nanašajo na Wolfganga Polheima in Weyck - harta Polhama, turnirska nasprotnika Gašperja Lamberga (SLP I: 14); po Čremošnikovem mnenju bi Pegam lahko pomenil tudi Čeha nasploh (Čremošnik 1918: 194). V­oza­dju­mno­go­vr­stno­sti­ in­ter­pre­ta­cij­ ali­na­vi­dez­ ne­zgo­do­vin­ske­ ne­do­sle­dno­sti­ je­iz­jem­na­od­mev­nost­ po­mem­bnih­ spo­pa­dov.­ Štu­di­ja,­ki­iz­ha­ja­iz­Tur nir ske knji ge Gaš per ja Lam ber ger ja,­je­na­mreč­osve­tli­la­de­ jav­nost­čla­nov­te­rod­bi­ne­in­ob­tem­do­ka­za­la,­da­na­ pe­sem­o­Pe­ga­mu­in­Lam­ber­gar­ju­ ni­mo­gel­vpli­va­ti­le­ en­zgo­do­vin­ski­ do­go­dek:­ »Pe sem to rej v enem ju na ku zdru žu je tri zgo do vin ske ose be in vsaj šti ri re snič ne voj ne, kjer so tri je Lam ber ger ji – vsi okin ča ni s tur nir­ sko sla vo, zve sto bo ce sar ju in s po ve ljni ški mi ka ri e­ ra mi – igra li po mem bne vlo ge.«­ (Kos­1997:­131)­To­ pre­ple­ta­nje­ do­pol­nju­je­jo­ še­mo­tiv­ne­so­ro­dno­sti­ z­že­ ome­nje­nim­ pe­sem­skim­ iz­ro­či­lom­dru­gih­evrop­skih­ na­ro­dov­(Ku­mer­1959:­228–230).­ Pre­plet­raz­lič­nih­ zgodb­in­nji­ho­va­od­mev­nost­ pa­med­dru­gim­od­pi­ra­ ta­tu­di­vpra­ša­nje­ po­ve­za­ve­s­kam­ni­škim­ ob­mo­čjem,­ hkra­ti­pa­tu­di­vpra­ša­nje­ do­dat­nih­iden­ti­fi­ka­cij­ glav­nih­ pro­ta­go­ni­stov. Pe­ smi­o­Pe­ ga­ mu­in­Lam­ ber­ gar­ ju­ in­nji­ ho­ ve­in­ ter­ pre­ ta­ ci­ je­ Ne­le­zgo­do­vin­ske­ raz­la­ge­pe­smi,­tu­di­pe­sem­ske­ va­ri­an­te­ozi­ro­ma­nji­ho­ve­in­ter­pre­ta­ci­je­ se­moč­no­raz­ li­ku­je­jo­med­se­boj.­Že­v­ča­su,­ko­so­za­pi­so­val­ci­ med­ ljud­mi­od­kri­va­li­in­za­pi­so­va­li­ va­ri­an­te­pe­smi­Pe­gam­ in­Lam­ber­gar,­ so­hkra­ti­na­šli­raz­lič­ne­in­ter­pre­ta­ci­je­ ozi­ro­ma­ra­zu­me­va­nja­ pe­smi.­Ana­sta­si­us­ Grün,­ki­je­ slo­ven­sko­ ljud­sko­pe­sem­s­svo­ji­mi­pre­vo­di­pred­sta­vil­ nem­ško­go­vo­re­če­mu­ kro­gu,­je­po­u­da­ril,­da­se­no­be­ na­ljud­ska­pe­sem­»ne­mo­re­ve­se­li­ti«­ to­li­kih­va­ri­ant­kot­ rav­no­pe­sem­Pe­gam­in­Lam­ber­gar­ (Grün­1850:­157).­ Pri­tem­je­bi­la­raz­lič­nost­va­ri­ant­ra­zum­lje­na­ pred­vsem­ kot­bo­gas­tvo­pe­sem­ske­ga­iz­ro­či­la.­ Ze­lo­zgo­vor­ni­so­tu­di­za­pi­si­o­pev­cih­ozi­ro­ma­pev­ kah.­Naj­zgo­dnej­ši­ za­pi­si,­ki­so­na­sta­li­ob­kon­cu­18.­ in­v­pr­vi­po­lo­vi­ci­19.­sto­le­tja,­ne­vse­bu­je­jo­ni­ka­kr­šnih­ po­dat­kov­o­pev­cih,­v­ne­ka­te­rih­pri­me­rih­so­ne­zna­ni­ce­ lo­za­pi­so­val­ci.­ V­dru­gi­po­lo­vi­ci­19.­sto­le­tja,­ko­so­se­ že­po­jav­lja­la­iz­čr­pnej­ša­ na­vo­di­la­za­za­pi­so­va­nje­ (Krek­ 1873,­Štre­kelj­1887),­je­bi­la­pe­sem­za­pi­sa­na­le­en­ krat:­za­pi­so­val­cu­ Jan­ku­Bar­le­tu­jo­je­za­pe­la­ozi­ro­ma­ po­ve­da­la­ba­bi­ca.­V­svo­jem­za­pi­su,­ob­jav­lje­nem­ v­le­po­ slov­nem­in­znan­stve­nem­ li­stu­ Ljub ljan ski zvon ,­je­za­ pi­so­va­lec­na­ka­zal­tu­di­oko­li­šči­ne:­ »Ne dav no sem mno­ go pov pra še val po Go renj skem o zna nem na ro dnem ju na ku Lam ber gar ji, ka te ri je Pe ga ma pre ma gal; to da za man. Na po sled se mi je ven der po sre či lo, da sem na šel osta nek pre kra sne na ro dne pe smi o Lam ber­ gar ji. Po ve da la mi ga je mo ja ba bi ca v Pir ni čah pod Šma ri ji no go ro.«­(Bar­le­1891) Ob­kon­cu­19.­sto­le­tja­se­je­to­rej­v­bli­ži­ni­Ljub­lja­ne­ ozi­ro­ma­na­Go­renj­skem­ pe­smi­spo­mi­nja­la­ le­še­sta­rej­ ša­že­ni­ca.­Le­ta­1905­pa­je­za­pi­so­va­lec­ Fran­ce­Ste­lè5 v­oko­li­ci­Kam­ni­ka­zgod­bo­o­Pe­ga­mu­in­Lam­ber­gar­ju­ za­sle­dil­še­pet­krat,­in­si­cer­pri­šti­rih­mo­ških­in­eni­žen­ 5 Gre za umetnostnega zgodovinarja Franceta Steleta (1886–1972) iz Tunjiške Mlake, ki je kot abiturient v Kranju in kot študent na Dunaju Štreklju poslal deset zbirk pesmi in drugega gradiva, večinoma iz kamniške okolice (Kropej 2001: 135). Za njim je pesmi iz kamniške okolice zapisoval njegov sorodnik France Stele iz Kamnika, pevovodja Lire, ki pa pesmi o Pegamu in Lambergarju med svojim zapisovan-jem ni več našel.ski.­Če­prav­je­pe­sem­sko­ be­se­di­lo­nav­zo­če­le­v­dveh­ za­pi­sih,­drug­je­pa­je­pe­sem­pre­šla­v­pri­po­ved,­je­spo­ro­ čil­nost­ohra­nje­na.­ Tak­šno­pre­ha­ja­nje­ je­vi­dno­v­va­ri­an­ ti,­ki­mu­jo­je­za­pel­An­ton­Ra­kef,­go­stil­ni­čar­ v­Tu­nji­cah,­ do­ma­v­Lo­ki­pri­Men­gšu: Lam ber ger je imel gra šči no na Kam nu pri Cer kljah. Pe gam je re kel ce sar ju: »Kaj to pra vim, ce sa rost, de ga ni maš pod se bo, de b sku su se z me noj.« On je od go vo ril: »U kransk de žel je pa do ma, Lam ber gar ime mo ja.« Ma ti Lam ber gar jo va gle da z vi so ke li ne, pa za gle da po ta,6 ki ga je ce sar po slal k Lam ber gar ju, in pra vi: »Na klo buk ma pa vov pe ro, to pri da nč ne bo.« Lam ber gar ko na use dla, k že se dem let na sonc ni biv, je sam pše nič ko je du n re bul co piv. Ma ti mu je re kla: »Pe gam ima tri gla ve, me ri ti le v pre dnga, vdar pa ta sre dnga.« Na Du na ju sta se te pla in Pe gam je vpra šal: »Ke se bi va bo va mid va? Al na dvor ce sar jo vom?« Lam ber gar je od go vo ril: »Ker se svi ne ko le jo, se ju nak ne bo ri jo.« Pe gam je zo pet vpra šal: »Al na du najskm tr žiš?« »Ker se ba be bi je jo, se ju nak ne spri me jo.Pej va vn u rav no po le, ko kr tak mu bo ju gre, de nej vi djo vsi lu dje, vsa go spo da du nej ska.«Pru bart se vda ri ta,ma zin ce si vkr va vi ta, drug krat se vda ri ta, gla ve si že se ka ta, … La ber gar pa sre čo ma, Vda ri kar ta sre dnga. (GNIZRC SAZU, ŠZ 138,VIX) V­za­pi­sih­pe­smi­je­bi­la­v­pr­vem­za­pi­so­val­skem­ ob­ dob­ju,­ko­je­bi­la­pe­sem­ska­ kon­si­sten­tnost­ še­iz­ra­zi­ ta,­va­ri­an­tnost­ ma­njša:­sa­ma­obli­ka­je­do­ne­ke­me­re­ va­ro­va­la­vse­bi­no.­Za­pi­si,­ki­pe­smi­ni­so­več­za­sle­di­li­ v­ce­lo­ti,­tem­več­je­pre­šla­že­v­zgod­bo,­vse­bu­je­jo­več­ pro­sto­ra­za­in­ter­pre­ta­ci­je.­ Te­za­de­va­jo­po­i­me­no­va­nja­ glav­nih­oseb,­nji­ho­vo­pri­pa­dnost,­ v­ne­ka­te­rih­pri­me­ rih­pa­tu­di­kraj­bo­je­va­nja.­ Od­pr­vot­nih­va­ri­ant­sta­se­ naj­bolj­od­da­lji­li­dve­raz­li­či­ci,­za­pi­sa­ni­na­kam­ni­škem­ ob­mo­čju:­do­ga­ja­nje­ ali­pa­ak­ter­ja­na­mreč­po­stav­lja­ta­ pov­sem­v­bli­ži­no­za­pi­sa.­V­enem­pri­me­ru­naj­bi­bil­dvo­ boj­po­te­kal­pri­Mo­stah­pri­Ko­men­di,­to­rej­na­rav­ni­ni,­ kjer­so­v­ča­su­fran­co­ske­Ili­ri­je­po­te­ka­li­po­mem­bni­ bo­ji­ med­Fran­co­zi­in­av­strij­sko­voj­sko­(prim.­Mr­kun­1925:­ 70–71,­SLP­1:­5–13),­v­dru­gem­pa­naj­bi­šlo­za­boj­ 6 Pota – v pomenu potovca, sla. Ro­ mar­ ska­ po­ do­ bi­ ca­ cer­ kve­ sv.­Pri­ mo­ ža­ in­Fe­ li­ ci­ ja­ na;­ za­na­ tis­iz­19.­sto­ le­ tja­ je­bi­ la­upo­ rab­ lje­ na­ sta­ rej­ ša­ gra­ fi­ ka,­ kar­ na­črno­beli­ reprodukciji­ ni­vidno.­ Iz­ vir­ nik­ hra­ ni­ Se­ me­ ni­ ška­ knjiž­ ni­ ca­v­Ljub­ lja­ ni,­Gra­ fič­ na­zbir­ ka. Razprave­–­etnologijaRazprave­–­etnologija 166 167med­dve­ma­pri­pa­dni­ko­ma­ Lam­ber­gar­jev,­ med­rod­bin­ sko­ve­jo­iz­Be­gunj­in­ve­jo­z­Za­pric­pri­Kam­ni­ku­(SLP­1:­ 12–13).­ Ste­le­to­vi­za­pi­si­so­do­ka­za­li,­da­je­bil­spo­min­na­ zgod­bo­o­Pe­ga­mu­in­Lam­ber­gar­ju­ po­se­bno­ohra­njen­ prav­v­osred­nje­slo­ven­skem­ ob­mo­čju­v­oko­li­ci­Kam­ni­ ka.­Tu­di­naj­po­pol­nej­ši­ za­pis­pe­smi,­ohra­nje­ne­ s­tri­de­ set­i­mi­ki­ti­ca­mi­in­z­me­lo­di­jo,­je­na­stal­v­ob­mo­čju,­ki­je­ bi­lo­po­ve­za­no­s­Kam­ni­kom,­ in­si­cer­na­Mo­rav­škem:­ za­pi­so­val­cu­ Fran­ce­tu­Kra­mar­ju,­ or­ga­ni­stu­iz­Ma­te­ne­ pri­Igu,­naj­pri­za­dev­nej­še­mu­ za­pi­so­val­cu­ v­ak­ci­ji­Das­ Volk­sli­ed­in­Österreich­ /­Na­ro­dna­pe­sem­v­Av­stri­ji,­jo­je­ za­pe­la­pre­pro­sta­dni­na­ri­ca­Ka­ta­ri­na­Zu­pan­čič,­Živ­čko­ va­Ka­tra­iz­Vinj­nad­Dol­skim.­Sko­raj­pol­sto­le­tja­po­za­ pi­su­je­Franc­Kra­mar­za­ar­hiv­Glas­be­no­na­ro­do­pi­sne­ga­ in­šti­tu­ta­pe­sem­po­spo­mi­nu­tu­di­za­pel. 7 Po­se­bnost­ kam­ni­ške­ga­ ob­mo­čja­v­zve­zi­z­iz­ro­či­lom­ Pe­ga­ma­in­Lam­ber­gar­ja­ pa­ni­le­v­po­se­bnih­in­ter­pre­ ta­ci­jah,­iz­ra­že­nih­v­pe­smih.­Spo­min­na­boj­med­Pe­ga­ mom­in­Lam­ber­gar­jem­ se­na­tem­ob­mo­čju­na­mreč­ne­ ome­ju­je­le­na­pe­sem­ske­ sle­di:­med­pa­stir­ji­na­Ve­li­ki­ pla­ni­ni­je­bi­lo­še­po­dru­gi­sve­tov­ni­voj­ni­ži­vo­iz­ro­či­lo,­ po­ka­te­rem­naj­bi­bil­na­sta­nek­pla­ni­ne­ve­zan­na­boj­ med­Pe­ga­mom­ in­Lam­ber­gar­jem:­ iz­ro­či­lo­na­mreč­pra­ vi,­da­je­ti­stim,­ki­so­Lam­ber­gar­ju­ po­ma­ga­li­v­bo­ju­pro­ti­ Pe­ga­mu,­Lam­ber­gar­ dal­pla­ni­no.­Kme­tje­s­šta­jer­ske­ stra­ni,­ki­je­bi­la­pod­celj­sko­ozi­ro­ma­Vi­tov­če­vo­oblas­ tjo,­na­mreč­na­pla­ni­ni­ni­so­ime­li­in­še­da­nes­ni­ma­jo­ pa­šnih­pra­vic. 8 Sre­di­20.­sto­le­tja­so­bi­le­to­rej­na­Ve­li­ki­pla­ni­ni­še­ ži­ve­pri­po­ve­di­o­tem,­ka­ko­je­Lam­ber­gar­ za­za­slu­ge­dal­ kme­tom­pla­ni­no,­živ­pa­je­bil­tu­di­spo­min­na­Lam­ber­ gar­je­vo­baj­to­na­pla­ni­ni,­Wambergarco,­ kot­je­raz­vi­dno­ iz­Slev­če­ve­pri­po­ve­di:­»Pe­gam­in­Wambergar­ sta­se­go­ u­Pwanin­spopadwa.­ Wambergar­ je­lu­di­na­pro­su,­da­ so­šl­po­ma­gat­in­so­Pe­ga­ma­uničl.­Uničl­so­Pe­ga­ma­ 7 Arhiv GNI ZRC SAZU, GNI M 30.043; pesem je objavljena na zgoščenki Odmev prvih zapisov (Klobčar, Kunej, Šivic 2004). 8 To izročilo se je ohranilo po zaslugi dobrega poznavalca ve-likoplaninskega izročila, Vlasta Kopača. Arhiv GNI ZRC SAZU, Terenski zvezek 7, str. 52–53. u­Wambergarc. ­Od­takt­so­Štajrc­mal­naš­pi­čen­na­ Kran­ce.«­Po­tr­je­va­la­ jo­je­pri­po­ved­Jo­že­ta­Šle­bir­ja:­»Biu­ je­en­Wambergar,­ k­je­mu­cimpr­(se­še­dons­poz­ na).­Pe­gam­je­na­pa­du­Wambergarja.­ Kme­ti­so­Wam­ bergaru­po­ma­gal,­za­to­jm­je­Pwanino­dar­vou.«­(Cevc­ 1987:­69) Ob­tem­se­po­ra­ja­vpra­ša­nje,­ ali­se­je­Lam­ber­gar­je­ va­oz.­Vam­ber­gar­je­va­ vlo­ga­res­ohra­nja­la­v­po­ve­za­vi­ z­Vi­tov­cem­ali­pa­je­kot­nas­prot­nik­ na­sto­pa­lo­ me­sto­ Kam­nik,­kot­na­ka­zu­je­jo­ pi­sno­iz­pri­ča­ni­zem­lji­ško­po­se­ stni­spo­ri.­Za­ple­te­no­sti­ in­ter­pre­ta­cij­ pe­smi­o­Pe­ga­mu­ in­Lam­ber­gar­ju­ se­na­mreč­pri­dru­žu­je­jo­ zgo­do­vin­ska­ pri­če­va­nja­ nas­pro­tij­med­kam­ni­ški­mi­ me­šča­ni­in­Lam­ ber­gar­ji­s­Čr­ne­le­ga­(Ko­pač­2006:­183).­Gre­za­dol­go­ let­ne­spo­re,­do­ku­men­ti­ra­ne­ v­so­dnem­za­pi­sni­ku­iz­le­ta­ 1540,­ozi­ro­ma­za­pro­ces­med­An­dre­jem­pl.­Lam­ber­ gom­s­Čr­ne­le­ga­in­me­stom­Kam­nik­(Žni­dar­šič­ Go­lec­ 2008).­Od­15.­sto­le­tja,­ko­so­Kam­ni­ča­ni­ po­dol­go­traj­ nih­spo­rih­z­oko­li­ški­mi­ go­spo­di­in­pod­lož­ni­ki­ po­žga­li­ baj­te­na­Ve­li­ki­pla­ni­ni­(Ko­pač­2006:­184–185),­ te­daj­ ime­no­va­ni­ Gross­Ross­Al­ben­(Ve­li­ka­konj­ska­pla­ni­na),­ je­po­spo­rih­v­16.­sto­le­tju­(Žni­dar­šič­Go­lec­ 2008)­raz­ re­ši­tev­na­dalj­nje­ga­ po­te­ka­kon­flik­ta­med­Kam­ni­ča­ni­ in­Lam­ber­gi­s­Čr­ne­le­ga­si­cer­ne­ja­sna­(Re­bolj,­Ma­le­šič­ 2008:­19–20),­vse­ka­kor­pa­je­lah­ko­tu­di­to­nas­pro­tje­ zaz­na­mo­va­lo­ ustno­iz­ro­či­lo.­Ob­tem­se­po­ra­ja­vpra­ša­ nje,­ali­je­ka­te­ro­od­teh­nas­pro­tij­pre­ra­slo­tu­di­v­spo­ pad­ali­kr­va­vi­obra­čun,­ki­bi­lah­ko­po­i­me­no­val­ Kr­va­ vo­peč­ozi­ro­ma­Kr­va­vo­gri­čo­ali­po­ja­snil­skriv­no­stno­ upo­do­bi­tev­ Pe­ga­ma­in­Lam­ber­gar­ja­ na­zna­me­nju­ »na­ Brez­ovc«­v­do­li­ni­Čr­ne­in­di­vjo­ja­go,­ki­je­po­ljud­skem­ ve­ro­va­nju­ob­zna­me­nju­preč­ka­la­do­li­no. Pri­ če­ val­ nost­zna­ me­ nja­v­Čr­ ni­in­pre­ ple­ ta­ nja med­na­ ci­ o­ nal­ nim­in­lo­ kal­ nim­iz­ ro­ či­ lom­o­bo­ju med­Pe­ ga­ mom­in­Lam­ber­ gar­ jem­ Za­ple­te­no­sti­ in­ter­pre­ta­cij­ bo­ja­med­Pe­ga­mom­ in­ Lam­ber­gar­jem­ ozi­ro­ma­nju­nih­iden­ti­fi­ka­cij­ kam­ni­ško­ ob­mo­čje­to­rej­ne­do­pol­nju­je­ le­z­za­ni­mi­vi­mi­ pe­sem­ ski­mi­va­ri­an­ta­mi,­ tem­več­tu­di­s­po­se­bnim­ lo­kal­nim­iz­ro­či­lom,­ki­ima­pov­sem­dru­ge­po­te­ze,­kot­jih­na­va­ja­ pe­sem.­Kljub­ne­ka­te­rim­ zgo­do­vin­skim­ vi­rom­so­pri­če­ va­nja­o­teh­nas­pro­tjih­ pre­več­raz­no­li­ka­in­hkra­ti­pre­ sko­pa,­da­bi­omo­go­ča­la­ka­kr­šne­ko­li­za­ključ­ke.­ Zna­me­nje­ z­upo­do­bi­tvi­jo­ bo­ja­med­Pe­ga­mom­ in­ Lam­ber­gar­jem,­ ki­je­bi­lo­do­dru­ge­sve­tov­ne­voj­ne­»na­ Brez­ovc«­pri­va­si­Ža­ga­v­do­li­ni­Čr­ne­pod­Ve­li­ko­pla­ni­no­ in­so­ga­med­voj­no­od­stra­ni­li­Nem­ci,­se­naj­ver­jet­ne­je­ ni­na­ve­zo­va­lo­ na­ne­ko­splo­šno­slo­ven­sko­iz­ro­či­lo,­ki­je­ bi­lo­v­ča­su­na­ro­dne­ga­ sa­mo­za­ve­da­nja­ prav­po­se­bno­ iz­po­stav­lje­no,­ tem­več­ne­po­sre­dno­ na­do­god­ke,­ki­so­ zaz­na­mo­va­li­ ta­kraj­ozi­ro­ma­to­ob­mo­čje.­Zna­me­nja­ te­ vr­ste­so­lju­dje­po­stav­lja­li­ na­va­dno­tam,­kjer­je­stra­ši­lo.­ Pri­tem­to­rej­ni­šlo­za­nev­tral­no­lo­kal­no­obe­le­že­nje­ ne­ ke­splo­šne­slo­ven­ske­ zna­me­ni­to­sti,­ tem­več­za­iz­ro­či­lo­ kr­va­vih­do­god­kov,­ pri­ka­kr­šnih­so­si­lju­dje­po­ma­ga­li­ na­usta­ljen­na­čin,­glo­bo­ko­uko­re­ni­njen­ v­ljud­skem­ve­ ro­va­nju:­na­me­stih,­kjer­se­je­zgo­di­lo­ne­kaj­hu­de­ga,­so­ po­sta­vi­li­križ­ali­zna­me­nje­in­ se­na­ta­na­čin­ ob­va­ro­va­li­ pred­ne­zna­ni­mi­si­la­mi,­ki­jih­je­pov­zro­či­lo­zlo.­ Po­pre­pri­ča­nju­ lju­di­so­na­mreč­po­no­či­mi­mo­zna­me­ nja­čez­ce­sto­di­vja­li­psi,­ki­jim­je­iz­ust­švi­gal­ogenj.­V­ to­di­vjo­ja­go,­kot­so­jo­ime­no­va­li,­ so­lju­dje,­pred­vsem­ žen­ske,­ver­je­li­še­pred­dru­go­sve­tov­no­voj­no,­za­to­so­ se­te­mu­de­lu­do­li­ne­zve­čer­izo­gi­ba­li.­Kaj­naj­bi­ta­di­vja­ ja­ga­oz­na­če­va­la­ in­po­čem­je­ime­no­va­na­ Kr­va­va­peč,­ lju­dem­ni­bi­lo­več­zna­no.­ Za­ple­te­nost­ iz­ro­či­la,­po­ve­za­ne­ga­ s­skriv­no­stnim­ zna­me­njem­ v­Čr­ni,­do­pol­nju­je­jo­ raz­lič­ne­raz­la­gal­ne­ po­ved­ke,­ki­z­zgod­ba­mi­ o­psih­in­kr­še­nju­ljud­ske­ga­ pra­va­raz­la­ga­jo­ob­stoj­ali­pro­pad­ozi­ro­ma­za­kle­tje­dru­ gih­po­ja­vov­v­tem­ob­mo­čju.­Vse­te­pri­po­ve­di­go­vo­ri­jo­o­ nas­pro­tjih,­ ki­so­ime­la­lah­ko­pr­vot­no­dru­gač­ne,­pre­pro­ stim­lju­dem­manj­ra­zum­lji­ve­ po­me­ne­ozi­ro­ma­so­se­ti­ po­me­ni­lah­ko­sča­so­ma­iz­gu­bi­li.­Tak­šne­so­na­pr­im­er­ po­ved­ke­o­ve­ro­va­nju­v­di­vjo­ja­go,­po­ve­za­no­z­iz­ro­či­lom­ o­oka­me­ne­lem­ lov­cu,­ki­naj­bi­bil­kaz­no­van­za­lov­na­ kva­tr­no­ne­de­ljo­(prim.­Cevc­1974,­Ri­fel­2004:­29–30),­ še­bolj­pa­se­ka­že­za­mi­sli­ti­ob­po­ved­kah,­ ki­se­na­na­ ša­jo­na­raz­la­go­ime­na­Pa­sje­pe­či.9­Gre­za­zgod­be­o­ob­ sto­ju­in­pro­pa­du­gra­du­pod­Ve­li­ko­pla­ni­no,­ki­ome­nja­jo­ grad,­la­kom­no­ go­spo­da­ri­co,­be­ra­ča­ in­pse:­grad­naj­ bi­ za­ra­di­la­kom­no­sti­ go­spo­da­ri­ce,­ ki­be­ra­ču­ni­ho­te­la­da­ ti­kru­ha,­pro­pa­del,­ker­ga­je­be­rač­pre­klel,­psi­pa­naj­bi­ oka­me­ne­li­ (Pod­brež­nik­ idr.­2009:­40,­83). 10­To­iz­ro­či­lo­ je­še­ži­vo­(Štu­par,­Bo­ris,­http://glejdrugacnezgodbe. blogspot.com/2009/02/drugacne­zgodbe­pasje­pe­ cine.html),­ mož­nost­ob­sto­ja­utrd­be,­na­ka­te­ro­se­iz­ro­ či­lo­na­na­ša,­pa­na­ka­zu­je­tu­di­upo­do­bi­tev­ na­po­do­bi­ci­ cer­kve­sve­te­ga­Pri­mo­ža­in­Fe­li­ci­ja­na:­ gre­za­po­do­bi­co,­ pri­ka­te­ri­je­za­lož­nik­ob­slo­ven­skem­ na­pi­su­iz­sre­di­ne­ 19.­sto­le­tja­upo­ra­bil­sta­rej­šo­gra­fi­ko.­Na­njej­je­mo­ go­če­pre­poz­na­ti­ ski­ci­ra­ne­obri­se­utrd­be,­za­ka­te­ro­bi­ tež­ko­re­kli,­da­je­le­plod­do­miš­lji­je. 11 9 Danes je namesto prvotnega oziroma pravilnega imena Pasje peči večinoma prevladalo izletniško poimenovanje Pasje pečine. Za to informacijo in za presojo tega prispevka se zahvaljujem g. Francetu Malešiču. 10 Objava v knjigi kamniških povedk in pravljic Veronika z Malega gradu navaja različne zapise te povedke. 11 Različne izdaje podobic cerkve svetega Primoža in Felicijana z isto grafično upodobitvijo hrani Grafična zbirka Semeniške knjižnice v Ljubljani. Enaka podobica iz Grafičnega kabineta Narodnega muzeja v Ljubljani je bila že objavljena (Šerbelj Vse­te­pri­po­ve­di­na­vi­dez­ni­ma­jo­ni­ka­kr­šne­ zve­ze­ s­skriv­no­stnim­ zna­me­njem­ v­Čr­ni­in­di­vjo­ja­go,­ki­je­ di­vja­la­mi­mo,­še­manj­pa­z­bo­jem­Pe­ga­ma­in­Lam­ber­ gar­ja,­kot­ga­ope­va­slo­ven­ska­ ljud­ska­pri­po­ve­dna­ pe­ sem.­Šte­vil­na­nas­pro­tja,­ ki­so­zaz­na­mo­va­la­ pri­za­de­va­ nja­za­la­stniš­tvo­Ve­li­ke­pla­ni­ne,­in­nas­pro­tja,­ ki­jih­je­z­ raz­ni­mi­ak­tu­a­li­za­ci­ja­mi­ pre­vze­ma­la­ zgod­ba­o­Pe­ga­mu­ in­Lam­ber­gar­ju,­ pa­ven­dar­le­us­tvar­ja­jo­pri­po­ve­di­o­bo­ jih­za­la­stniš­tvo­in­čast,­ki­so­zaz­na­mo­va­li­ tu­di­šir­še­ ob­mo­čje­okrog­Ve­li­ke­pla­ni­ne,­vključ­no­z­Ve­li­ko­do­li­no,­ kjer­je­lju­di­pred­di­vjo­ja­go­va­ro­va­lo­zna­me­nje­s­po­do­ bo­Pe­ga­ma­in­Lam­ber­gar­ja.­ Lo­kal­no­iz­ro­či­lo­te­ga­ob­mo­čja­pa­v­ča­su,­ko­je­še­ ži­ve­lo­med­ljud­mi­in­jih­od­ga­nja­lo­od­noč­nih­po­ti­mi­mo­ zna­me­nja­ »na­Brez­ovc«,­žal­ni­bi­lo­de­lež­no­za­ni­ma­nja­ za­pi­so­val­cev. 12­Tu­di­umet­no­stnoz­go­do­vin­ski­ oris­po­li­ tič­ne­ga­okra­ja­Kam­nik­Fran­ce­ta­Ste­le­ta,­av­tor­ja,­ki­je­ v­mla­dih­le­tih­Kar­lu­Štre­klju­za­nje­go­vo­ve­li­ko­zbir­ko­ Slo ven ske na ro dne pe smi ­za­pi­so­val­pe­smi­kam­ni­ške­ ga­ob­mo­čja,­vključ­no­s­pe­smi­mi­o­Pe­ga­mu­in­Lam­ ber­gar­ju,­se­žal­ob­le­se­nem­kri­žu­pod­Kr­va­vo­gri­čo­v­ 1995: 49), vendar sem na možnost utrdbe pomislila šele ob računalniškem prikazu preslikave izvirnika iz Semeniške knjižnice, ki me je presenetil z barvnim nasprotjem med sliko in podnapisom. 12 Tudi natančnejšega opisa znamenja, kot je naveden po opisu g. Vlasta Kopača in g. Valentina Romšaka, ni bilo mogoče dobiti. Po­ do­ ba­ Kriš­ to­ fa­ Lam­ ber­ gar­ ja­ v­Pro­ svet­ nem­ do­ mu­ v­Kam­ ni­ ku,­ na­ me­ nje­ na­ zbi­ ra­ nju­ sred­ stev­ za­voj­ ni­ sklad­ le­ ta­1915­ (iz­ vir­ nik­last­Ni­ ka­Sa­ dni­ kar­ ja,­Kam­ nik) De­ tajl­ s­po­ do­ bi­ ce­ cerkve­ sv.­Primoža­ in­Felicijana­ s­po­ e­ no­ stav­ lje­ no­ pri­ ka­ za­ no­ po­ tjo­ na­Ve­ li­ ko­ pla­ ni­ no,­ za­ka­ te­ ro­ so­se­bo­ ri­ li­ tu­ di­Lam­ ber­ gi;­ nad­ zor­ nad­do­ sto­ pom­ do­pla­ ni­ ne­ si­je­mo­ go­ če­ raz­ la­ ga­ ti­ z­dom­ nev­ no­ utrd­ bo­ ob­poti.­ Izvirnik­ hrani­ Semeniška­ knjižnica­v­Ljubljani,­Grafična­zbirka. Razprave­–­etnologija 168Čr­ni­ni­usta­vil.­Spo­min­na­kr­va­ve­do­god­ke,­ohra­njen­ v­ustnem­iz­ro­či­lu­di­vje­ja­ge­v­Čr­ni,­pa­hkra­ti­s­pe­sem­ skim­iz­ro­či­lom­pe­smi­Pe­gam­in­Lam­ber­gar­ opo­zar­ja­ na­raz­lič­ne­in­ter­pre­ta­ci­je­ nas­pro­tij,­ki­so­prav­po­se­bno­ zaz­na­mo­va­la­prav­kam­ni­ško­ob­mo­čje.­ V­sa­mem­Kam­ni­ku­pa­se­je­to­nas­pro­tje­sča­so­ma­ umak­ni­lo­ splo­šno­slo­ven­ske­mu­ ra­zu­me­va­nju­ bo­ja­ med­Pe­ga­mom­ in­Lam­ber­gar­jem,­ bo­ja­med­po­do­bo­ zla­in­do­bre­ga,­med­tuj­cem­in­do­ma­či­nom.­ Med­pr­ vo­sve­tov­no­voj­no,­le­ta­1915,­je­na­mreč­Lam­ber­gar­jev­ lik­–­v­po­do­bi­Kriš­to­fa­Lam­ber­gar­ja­ z­gra­du­Čr­ne­lo­–­v­ Kam­ni­ku­vno­vič­na­sto­pil­kot­po­moč­nik­ce­sar­ju­v­sti­ski:­ na­po­bu­do­zna­ne­ga­zbi­ral­ca­in­me­ce­na,­ve­te­ri­nar­ske­ ga­in­špek­tor­ja­ Jo­si­pa­Ni­ko­la­ja­Sa­dni­kar­ja,­ so­v­ča­su­ tre­tje­ga­voj­ne­ga­po­so­ji­la­(prim.­Med­ved­1915)­na­re­di­li­ re­li­e­fno­po­do­bo­Kriš­to­fa­Lam­ber­gar­ja­ in­jo­po­sta­vi­li­v­ Druš­tve­ni­dom. 13­Va­njo­so­za­vsa­kih­10­vi­nar­jev,­da­ro­ va­nih­kot­pod­po­ro­ce­sar­ju,­za­bi­li­en­že­belj.­Spo­min­na­ An­dre­ja­Lam­ber­ga­ s­Čr­ne­le­ga,­s­ka­te­rim­so­se­Kam­ni­ ča­ni­šti­ri­sto­le­tja­pred­tem­prav­da­li­za­Ve­li­ko­pla­ni­no,­ je­do­bil­no­vo,­pov­sem­dru­gač­no­ak­tu­a­li­za­ci­jo. Po­do­ba­Kriš­to­fa­Lam­ber­gar­ja­ naj­bi­ta­ko­ob­kon­cu­ hab­sbur­ške­ mo­nar­hi­je­ v­Kam­ni­ku­vno­vič­sim­bo­lič­no­ upo­do­bi­la­ po­moč­ce­sar­ju­v­ve­li­ki­sti­ski.­Pri­tem­je­na­ ak­tu­a­li­za­ci­jo­ Kriš­to­fo­ve­ga­ li­ka­ver­jet­no­vpli­va­la­bli­ži­na­ gra­du­Čr­ne­lo,­po­ve­za­ne­ga­ s­Kriš­to­fom­ Lam­ber­gom,­ ozi­ro­ma­po­vest­Fra­na­De­te­le­(De­te­la­2001­[1891]),­ ki­je­zgo­do­vin­ska­ dej­stva­pri­kro­ji­la­ne­ko­li­ko­po­svo­je­ (prim.­Jan­ša­Zorn­2001).­Z­upo­do­bi­tvi­jo­ li­ka­Kriš­to­fa­ Lam­ber­gar­ja­ se­je­ne­za­ve­dno­ utr­di­la­splo­šno­uve­ljav­ lje­na­pred­sta­va­ o­dvo­bo­ju­ve­li­kih­ju­na­kov,­kot­se­je­ pred­vsem­po­za­slu­gi­ljud­ske­pe­smi­uve­lja­vi­la­v­slo­ven­ ski­kul­tur­ni­za­ve­sti.­Ob­tem­je­ble­de­lo­lo­kal­no­iz­ro­či­lo­ kam­ni­ške­ga­ ob­mo­čja,­ki­je­v­po­ve­za­vi­z­Lam­ber­gar­ji­ ohra­nja­lo­dru­ga­čen­kul­tur­ni­spo­min.­ Kljub­te­mu­pa­je­lo­kal­no­iz­ro­či­lo­o­Pe­ga­mu­in­Lam­ ber­gar­ju­ali­iz­ro­či­lo­o­nas­pro­tjih,­ ki­so­ta­ko­ali­dru­ga­ če­zaz­na­mo­va­la­ rod­Lam­ber­gar­jev­ in­pa­stir­je­na­Ve­li­ki­ pla­ni­ni,­osta­ja­lo­za­pi­sa­no­na­zna­me­nju­ »na­Brez­ovc«­ v­do­li­ni­Čr­ne.­Ne­ja­sno­in­skriv­no­stno,­ ta­ko­kot­je­bi­lo­ skriv­no­stno­ iz­ro­či­lo­o­psih,­ki­so­z­og­njem­v­gob­cih­v­ tem­nih­no­čeh­ v­di­vji­ja­gi­dr­ve­li­sko­zi­Ve­li­ki­gra­ben­ pod­ Kr­va­vo­gri­čo,­ali­pa­iz­ro­či­lo­o­psih,­ki­so­oka­me­ne­li­ v­ Pa­sjih­pe­čeh.­V­spo­min­in­opo­min­ne­če­mu,­če­sar­mor­ da­ni­ko­li­ne­bo­mo­poz­na­li. Summary The­deals­with­the­background ­of­the­most­repre­ sentative­of­Slovenian­folk­songs,­the­ballad­of­Pegam­ and­Lambergar,­ but­simultaneously­ opens­up­the­ question­of­the­links­of­this­song­with­the­Kamnik­lo­ cal­tradition. The­narrative­song­Pegam­and­Lambergar­ marked­ the­earliest­interest­in­Slovenian­ folksong­tradition.­ From­the­outset­it­was­followed­up­by­different­inter­ pretations­ of­the­main­protagonists,­ the­Carniolan­ nobleman­ Lambergar,­ who­fought­for­the­emperor’s­ honor­and­a­giant­in­possession­ of­superhuman­ pow­ ers.­Most­records­of­the­songs,­with­a­variety­of­in­ terpretations,­ arise­precisely­from­the­Kamnik­area.­ 13 Društveni dom so imenovali poslopje na Glavnem trgu v Kamniku, ki je bilo v lasti Prosvetnega društva Kamnik.Direct­links­with­the­battle­mentioned­ in­the­song­are­ also­maintained ­by­the­shepherds­ of­Veilka­planina.­ This­lack­of­clarity­is­complemented­ by­the­tradition­ of­a­wooden­sign,­in­the­Črna­(Black)­valley,­where­ the­memory­of­the­great­heroes­is­remembered.­ The­ sign­was­linked­to­the­people’s­belief­in­the­legend­of­ Divja­jaga­and­its­location­beneath­Krvava­griča­still­ reminds­of­tragic­conflicts.­ Li­ te­ ra­ tu­ ra Jan ko BAR LE, 1891: O Lam ber gar ji in Pe ga mu. Ljub ljan ski zvon 11. 251. To ne CEVC, 1974: Okam ne la ži va bi tja v slo ven skem ljud skem iz ro či lu. Tra­ di ti o nes 3. 81–112. To ne CEVC, 1987: Ve li ka pla ni na. Živ lje nje, de lo in iz ro či lo pa stir jev. Ljub lja- na: Dr žav na za lo žba Slo ve ni je, In šti tut za slo ven sko na ro do pi sje ZRC SA ZU. Gre gor ČRE MO ŠNIK, 1918: Pe gam in Lam ber gar. Ljub ljan ski zvon 37. 190–194. Fran DE TE LA, 2001: Pe gam in Lam ber gar. Ljub lja na: DZS. Walter DE UTSCH, Eva Ma ria HO IS, 2004: Das Volk sli ed in Österreich. Cor - pus mu si cae po pu la ris Aus tri a cae. Wien: Böhlau. Jo ža GLO NAR (ur.), 1939: Sta re ža lo stne. Ljub lja na: Aka dem ska za lo žba. Ana sta si us GRÜN, 1850: Volk sli e der aus Kra in. Le ip zig: Weidmann. Ol ga Jan ša ZOR, 2001: Be se da zgo do vi nar ke k po ve sti Fra na De te le Pe- gam in Lam ber gar. V: Fran De te la, Pe gam in Lam ber gar. Ljub lja na: DZS. 189–200. Ma ri ja KLOB ČAR, 2012: Bal lad Dis tri bu ti on as an Is sue of So ci al (Un der) De ve lop ment (v ti sku). Ma ri ja KLOB ČAR, Dra go KU NEJ, Ur ša ŠI VIC, 2004: Od mev pr vih za pi sov. Ljub lja na: CD. Vla sto KO PAČ, 2006: Ive rí z Grin tov cev. Ljub lja na: Pla nin ska zve za Slo ve- ni je. Du šan KOS, 1997: Tur nir ska knji ga Gaš per ja Lam ber ger ja. Ljub lja na: Vi- har nik. Gre gor KREK, 1873: »Ne ko li ko opa zek o iz da ji slo ven skih na ro dnih pe- smi«. V: Slo ven ski na rod 6, št. 137–138, 140, 142, 145; po na tis v: Li stki 4. 96–140. Mo ni ka KRO PEJ, Ka rel ŠTRE KELJ, 2001: Iz vrel cev be se dne us tvar jal no sti. Ljub lja na: Za lo žba ZRC, ZRC SA ZU. Zma ga KU MER, 1959: Pe gam in Lam ber gar. Rad kon gre sa fol klo ri sta Ju go­ sla vi je. Za greb. 225–232. Zma ga KU MER idr. (ur.), 1970: Slo ven ske ljud ske pe smi 1 (SLP 1). Ljub lja- na: Slo ven ska ma ti ca. Zma ga KU MER, 1986: Ljud ske pe smi Živ čko ve Ka tre. Tra di ti o nes 15. 165–179. Zma ga KU MER, 1993: Še en krat o naj sta rej ši va ri an ti Pe ga ma in Lam ber- gar ja. De lo , 4. mar ca št. 51, str. 14. Mil ko MA TI ČE TOV, 1958: Ni co let ti je vo spo ro či lo o Tol min cih in Kra lju Ma tja- žu. Slo ven ski et no graf 11. 186. An ton MED VED, 1915: Ve le ce nje ni di ja ki! Vr li mla de ni či! Tre tje voj no po so­ ji lo. Gra dec, s. n. An ton MR KUN, 1925: Ho mec. Ljub lja na: Ju go slo van ska ti skar na. Ma ti ja MUR KO, 1929: Ve li ka zbir ka slo ven skih na ro dnih pe smi z me lo di ja- mi. V: Et no log III. 5–54. Vla do NAR TNIK, 1995: Lam ber gar jev lik in ime v slo ven ski ljud ski pe smi. Ra dov lji ški zbor nik 1995. Ra dov lji ca: Ob či na Ra dov lji ca. 132–140. Bre da POD BREŽ NIK VUK MIR, Ma ja ŠIN KO VEC RAJH, An dre ja ŠTOR MAN VREG (ur.), 2009: Ve ro ni ka z Ma le ga gra du. Kam nik: Ma tič na knjiž ni ca Kam nik. Van da RE BOLJ, Fran ce MA LE ŠIČ, 2008: Zven ča sa na Ve li ki pla ni ni. Kam­ ni ški zbor nik XIX. 17–42. Vil ko RI FEL, 2004: Do li na Čr ne in nje ni pre bi val ci. Čr na: Kra jev na sku pnost. Ivan STE KLA SA, 1888: Jo žef Lam berg, dru gi av strij ski po sla nec na tur škem dvo ru (1489–1554). LMS. 190–204. Fran ce STE LÈ, 1937–1939: Iz ro či lo To ma ža Ste le ta. Na ro dno bla go iz Tu- njic pri Kam ni ku. Et no log X–XI. 329–343. Fer di nand ŠER BELJ, 1995: Sv. Pri mož nad Kam ni kom. Kam nik: Mi lan Šuš- tar. Ka rel ŠTRE KELJ, 1887: »Proš nja za na ro dno bla go«. Ljub ljan ski zvon 10. 628–632. Jo hann Weichard Fre i he rrn VAL VA SOR, 1689: Die Ehre des Her zog thums Kra in. Fak si mi le. La i bach-Nűrnberg / Rudolfswerth: J. Kra jec, 1877. Sil vo TOR KAR, 1993: Naj sta rej ša slo ven ska va ri an ta Pe ga ma in Lam ber gar- ja. De lo , 25. fe bru ar ja, le to XXXV, št. 45. 13. Li li ja na ŽNI DAR ŠIČ GO LEC, 2008: Spo ri za ra di Ve li ke pla ni ne po so dnem za pi sni ku iz le ta 1540. Kam ni ški zbor nik XIX. 121–133. Razprave­–­etnologija 169Mag. Te ja Hla čer, et no log. in kult. an tro po log. Pod lim bar ske ga uli ca 35, Ljub lja na Kul tur na de di šči na: pre no va Ko re no ve do ma či je na Zgor njem Pe ro vem v Kam ni ku Krat­ ka­zgod­ ba­o­Ko­ re­ no­ vi­de­ di­ šči­ ni Le­ta­1880­je­v­Kam­ni­ku­na­Zgor­njem­Pe­ro­vem, 1 ta­krat­po­nem­ško­ime­no­va­nem ­Ober­Pe­rau,­sta­la­kaj­ ža­z­ne­kaj­zem­lje.­V­bliž­nji­oko­li­ci­je­bi­lo­še­ne­kaj­hiš,­ ven­dar­je­bi­la­ta­zad­nja­v­va­si.­Bi­la­je­v­la­sti­Krat­nar­je­ ve­ga 2­Fran­ca,­po­do­ma­če­se­je­re­klo­Pr’Koren. 3­Te­ga­ le­ta­se­je­iz­Tu­hinj­ske­do­li­ne­pri­se­lil­Ni­ko­laj­Ho­mar­in­ od­ku­pil­to­kaj­žo­ter­vzel­Krat­nar­je­vo­ hčer­ko­An­to­ni­jo­ za­že­no.­Tu­sta­Ni­ko­laj­in­An­to­ni­ja­osno­va­la­dru­ži­no­s­ šest­i­mi­otro­ki.­Kme­ti­jo­je­na­to­pre­vzel­naj­sta­rej­ši­ sin­ Ja­nez­(Jo­han).­Po­vr­ni­tvi­iz­Ru­si­je,­kjer­se­je­bo­ril­v­pr­vi­ sve­tov­ni­voj­ni,­je­do­ku­pil­še­ne­kaj­zem­lje,­po­ve­čal­hi­šo,­ zgra­dil­go­spo­dar­sko­po­slo­pje­in­ le­sen­to­plar.­Ob­ za­po­ sli­tvi­v­Ti­ta­nu­je­vo­dil­kme­ti­jo,­ki­je­stež­ka­pre­živ­lja­la­ nje­go­vo­šte­vil­čno­dru­ži­no­iz­treh­za­ko­nov­(dva­krat­je­ bil­na­mreč­vdo­vec). 4 Nje­go­va­tre­tja­že­na­Ton­čka­je­s­po­ro­ko­le­ta­1926­ po­sta­la­la­stni­ca­po­lo­vi­ce­kme­ti­je.­Po­nje­go­vi­smr­ti­le­ ta­1967­je­nje­go­vo­po­lo­vi­co­kme­ti­je­pre­vzel­naj­mlaj­ši­ sin­Loj­ze.­Sku­paj­z­ma­mo­Ton­čko­sta­go­spo­da­ri­la­ s­pri­ bliž­no­tre­mi­hek­tar­ji­zem­lje­(njiv,­trav­ni­kov­in­goz­da)­in­ skr­be­la­za­osem­do­de­set­glav­go­ve­je­ži­vi­ne­ter­šti­ri­do­ pet­pra­ši­čev.­Pro­da­la­sta­ne­kaj­zem­lje,­ne­kaj­pa­od­ da­la­v­na­jem.­Loj­ze­si­je­le­ta­1984­po­sta­vil­no­vo­hi­šo­ kot­na­do­me­stno­ grad­njo­in­opu­stil­sta­ro,­kot­se­je­to­ zgo­di­lo­v­več­pri­me­rih­v­Slo­ve­ni­ji.­V­sta­ri­hi­ši­je­do­svo­ je­smr­ti­le­ta­1989­ži­ve­la­ma­ma­Ton­čka.­Loj­ze­je­vo­dil­ kme­ti­jo­do­svo­je­upo­ko­ji­tve­ le­ta­1993.­Po­eni­stra­ni­ je­že­lel­ob­dr­ža­ti­čim­bolj­tak­šno,­kot­je­bi­la,­po­dru­gi­ pa­je­pro­ti­kon­cu­kme­to­va­nja­ že­od­pro­dal­ži­vi­no­in­še­ ne­kaj­zem­lje.­ Po­Loj­ze­to­vi­smr­ti­le­ta­ 1996­se­je­do­ma­či­ja­raz­de­li­ la­na­več­de­lov.­Mo­ja­ba­bi­ca,­Loj­ze­to­va­pol­ses­tra­Min­ ka­(por.­Go­lob),­je­do­bi­la­sta­ro­hi­šo­z­go­spo­dar­skim­ po­ slo­pjem­(brez­to­plar­ja)­in­de­lom­zem­lje.­Eden­od­si­nov­ se­je­v­so­de­lo­va­nju­ z­mlaj­šim­bra­tom­lo­til­obno­ve­in­ 1 Takrat hišna številka Perovo 23, danes Perovo 18b. 2 Priimek Kratnar je v starejših knjigah zapisan z e kot Krat- ner, vendar sem se odločila, da ga zapisujem z a, kakor je bilo zapisano tudi na grobu Antonije. 3 Po domače Pr’Koren se imenuje že iz časa Franca Kratnarja. Zakaj se tako reče, se mi žal ni razjasnilo. Po eni teoriji naj bi se prvi lastniki pisali Koren. Res je zaslediti priimek Koren v Kamniku (leta 1796 se v katastru omenja Thomas Koren) pa tudi danes je Korenova cesta v Podgorju. 4 S prvo ženo Ivano Slevec, doma pri Žebovčevih iz Volčjega Potoka, je imel tri otroke: Ivano, Frančiška in Marijo. Z drugo ženo Jožefo Brlec, doma pri Gregorev na Duplici, je imel: Janeza, Franca in Marijo. S tretjo ženo Antonijo Lombergar, doma pri Grošanovih iz Spodnjega Perovega, pa Antona, Heleno in Alojzija. nad­grad­nje­ obeh­po­slo­pij,­ki­sta­bi­li­že­v­ze­lo­sla­bem­ sta­nju.­Na­me­ra­val­ je­zgra­di­ti­po­slov­no­sta­no­vanj­ski­ kom­pleks­ za­po­djet­ni­ško­i­zo­bra­že­val­ni­ cen­ter,­ven­dar­ ni­do­bil­vseh­do­vo­ljenj.­Le­ta­2002­se­je­odlo­čil­za­pro­ da­jo.­ Nje­go­va­ses­tra­Ta­tja­na,­mo­ja­ma­ma,­se­je­odlo­či­la­ za­na­da­lje­va­nje ­pre­no­ve,­ven­dar­z­dru­go­vse­bi­no­in­s­ čim­ma­njši­mi­grad­be­ni­mi­ po­se­gi­–­v­du­hu­za­ve­stne­ga­ spoš­to­va­nja­ de­di­šči­ne.­ Osnov­ni­na­men­je­bil­vzpo­sta­ vi­tev­pro­sto­ra­za­bi­va­nje­in­de­lo­va­nje­z­umet­ni­ško­kul­ tur­no­vse­bi­no.­K­so­de­lo­va­nju­ je­pri­teg­ni­la­tu­di­me­ne,­ et­no­lo­gi­njo,­ in­ses­tro­Ni­no,­gra­fič­no­obli­ko­val­ko.­ Prej­ šnji­grad­be­ni­po­se­gi­so­spre­me­ni­li­ pred­vsem­ zgor­nje­ nad­stro­pje­ obeh­po­slo­pij,­ven­dar­je­bi­lo­še­mar­si­kaj­ ohra­nje­ne­ga,­kar­je­pri­ča­lo­o­pre­te­klem­živ­lje­nju.­ Kot­et­no­lo­gi­nji­ in­kul­tur­ni­an­tro­po­lo­gi­nji­ se­mi­je­ zde­lo­smo­tr­no,­da­se­obu­di­zgo­do­vin­ski­ spo­min­in­pre­ poz­na­vre­dnost­kul­tur­ne­de­di­šči­ne,­ pa­če­prav­po­ko­ ščkih,­in­se­vkom­po­ni­ra­ v­no­vo­živ­lje­nje­na­do­ma­či­ji.­ Za­pro­jekt­z­vi­zi­jo­umet­ni­ško­kul­tur­ne­ vse­bi­ne­je­bi­lo­to­ še­bolj­smi­sel­no.­Za­ra­di­mo­jih­ko­re­nin­me­je­ta­pro­jekt­ mi­kal,­a­hkra­ti­tu­di­od­bi­jal.­Kot­sem­ugo­to­vi­la­ka­sne­je,­ mi­je­rav­no­so­rod­stve­na­ po­ve­za­va­omo­go­či­la,­ da­sem­ kul­tur­no­de­di­šči­no­do­ži­ve­la­v­pol­nej­ši­raz­sež­no­sti. Ne­ kaj­o­kul­ tur­ ni­de­ di­ šči­ ni­ De­di­šči­na,­ ta­ko­ose­bna­kot­dru­žbe­na,­ zav­ze­ma­ve­ lik­del­pro­sto­ra­v­na­šem­vsak­da­nu,­ ta­ko­v­me­di­jih­kot­ v­živ­lje­nju­sa­mem.­Je­pa­tu­di­že­mno­go­krat­ pre­žve­če­ Vzho­ dna,­ dvo­ ri­ ščna­ stran­ Ko­ re­ no­ ve­ hi­ še­ le­ ta­1995.­ Na­de­ sni­vi­ dna­Loj­ ze­ to­ va­no­ va­hi­ ša. Za­ ho­ dna,­zad­ nja­stran­Ko­ re­ no­ ve­hi­ še­le­ ta­1995 Razprave­–­etnologijaRazprave­–­etnologija 170 171na­in­ve­li­ko­krat­ iz­rab­lje­na­ fra­za.­Ven­dar:­ali­jo­za­res­ poz­na­mo? Kul­tur­na­de­di­šči­na­ je­ve­dno­po­ve­za­na­tu­di­z­ose­ bno­in­obrat­no.­S­spoz­na­va­njem­ ose­bne­in­dru­žin­ske­ de­di­šči­ne­spoz­na­va­mo­ tu­di­kul­tur­no.­Ob­ra­zi­sko­va­nju­ Ko­re­no­ve­de­di­šči­ne­sem­se­za­ve­dela,­ka­ko­ma­lo­vem­ o­svo­jih­pre­dni­kih.­ Za­ni­mi­vo,­ta­ko­dol­go­ži­viš­v­dru­ži­ni­ in­le­tu­in­tam­na­ne­se­be­se­da­na­pre­dni­ke.­Pred­vsem­ se­to­zgo­di­na­po­ro­kah­ali­po­gre­bih,­ko­se­sre­ča­šir­ še­so­rod­stvo.­ Ko­li­ko­ne­ja­sne­ga­ in­praz­ne­ga­pro­sto­ra­ osta­ne!­Ka­ko­skriv­no­stni­ smo­lju­dje,­le­red­ki­se­naj­ de­jo,­ki­ra­di­go­vo­ri­jo­o­»dru­žin­skih«­ zgod­bah!­Pri­po­ ve­do­va­nje­ ta­kih­zgodb­da­nes­ve­li­ko­krat­ na­do­me­šča­ te­le­vi­zi­ja,­ki­pri­ka­zu­je­zgod­be­tu­jih­lju­di,­v­ka­te­rih­se­ pre­poz­na­va­mo.­ Ven­dar­pa­je­pri­po­ve­do­va­nje­ zgodb­ o­na­ših­pre­dni­kih­ze­lo­po­mem­bno­ tu­di­v­da­naš­njem­ ča­su,­ko­po­nov­no­išče­mo­svo­je­ko­re­ni­ne.­(Lowenthal­ 1998)­ Več­krat­sem­se­spra­še­va­la,­ za­kaj­obu­ja­ti­spe­če­ spo­mi­ne­in­za­kaj­jih­ra­je­ne­pu­sti­ti­pri­mi­ru.­Kaj­ti­zgo­ di­se,­da­člo­vek­tu­in­tam­dreg­ne­v­sr­še­nje­gnez­do.­ Ven­dar­je­smi­sel­no,­saj­vi­dim,­da­se­s­po­go­vo­ri,­pri­po­ ve­do­va­njem­ in­be­le­že­njem­ zgodb­do­ga­ja­ne­ke­vr­ste­ zdrav­lje­nje­ –­na­ta­na­čin­vsak­član­dru­ži­ne­do­bi­svo­je­ me­sto,­iden­ti­te­to.­(Ham­mer­schlag­in­Sil­ver­man­1999) Sa­ma­be­se­da­de­di­šči­na­že­pri­ča­o­svo­ji­vse­bi­ni.­Na­ na­ša­se­na­pre­te­kle­ro­do­ve,­s­ka­te­ri­mi­ima­mo­rav­no­ še­zad­nji­stik,­saj­je­ge­ne­ra­ci­ja­ »de­dov«­že­v­od­ha­ja­nju.­ Pred­stav­lja­ za­pu­šči­no­ in­po­jem­po­se­sti­na­ose­bni­in­ sku­pin­ski­rav­ni.­ Po­jem­kul­tu­ra­pa­je­ze­lo­kom­plek­sen­ in­ne­ja­sen.­ Kul­tu­ra,­kot­je­de­fi­ni­ra­na­ v­Slo ven skem et no lo škem lek si ko nu,­je­»sku­pek­do­sež­kov­in­vre­dnot­člo­ve­ške­ dru­žbe.­Je­eden­naj­bolj­kom­plek­snih­ in­za­ple­te­nih­ dru­žbe­nih­ po­ja­vov­/.../.­Kom­plek­snost­ poj­ma­oz­na­ču­ je­161­raz­lič­nih­raz­re­dov­opre­de­li­tve­ poj­ma­(A.­L.­Kro­ e­ber­in­C.­Kluc­khohn)­/.../.« Prav­ta­ko­ne­mo­re­mo­go­vo­ri­ti­o­de­fi­ni­ci­ji­kul­tur­ne­ de­di­šči­ne,­ tem­več­o­nje­nih­de­fi­ni­ci­jah,­ saj­je­ta­po­jav­ ta­ko­raz­li­čen,­kom­plek­sen­ in­raz­šir­jen,­da­ga­je­tež­ ko­kla­si­fi­ci­ra­ti­ in­se­izmi­ka­opre­de­li­tvi.­ Ja­snej­še­pred­ sta­ve­o­kon­cep­tu­kul­tur­ne­de­di­šči­ne,­ kot­pra­vi­Raj­ko­ Mur­šič­(2005b:­29),­lah­ko­do­bi­mo­s­pre­gle­dom­ zgo­do­ vin­skih­in­po­li­tič­nih­kon­tek­stov,­ saj­je­prav­po­sle­di­ca­ zgo­do­vin­ske­ in­po­li­tič­ne­vple­te­no­sti­ v­na­sta­ja­nje­ sa­ me­ga­kon­cep­ta­vzrok­za­šte­vil­ne­de­fi­ni­ci­je,­ ki­so­na­ sta­le­zno­traj­raz­lič­nih­strok­in­ved.­ De­di­šči­na­je­ze­lo­star­po­jem.­Nje­gov­po­men­pa­se­je­ v­zgo­do­vi­ni­spre­mi­njal.­ »Pr­va­zna­na­omem­ba­je­v­Sve­ tem pi smu ­in­go­vo­ri­o­de­di­šči­ni­(v­smi­slu­de­do­va­nih­ ma­te­ri­al­nih­ do­brin­ali­zem­lje)­pa­tu­di­o­bo­žji­de­di­šči­ni.­ De­di­šči­na­ se­je­ze­lo­dol­go­po­ve­zo­va­la­ s­prav­ni­ško­ter­ mi­no­lo­gi­jo­ de­do­va­nja­ (npr.­de­dno­pra­vo­...).­So­do­bni­ ra­bi­poj­ma­de­di­šči­na­ pa­sle­di­mo­od­dru­ge­po­lo­vi­ce­ 20.­sto­le­tja­na­prej,­ko­so­ga­stro­kov­nja­ki­ Re­a­ga­no­ve­ Ame­ri­ke­(1981–89),­ Ve­li­ke­Bri­ta­ni­je­Mar­ga­reth­ Tha­ cher­(1979–90)­ in­Pom­pi­do­u­je­ve­ Fran­ci­je­(1962–74)­ za­če­li­upo­rab­lja­ti­ v­po­me­nu­kul­tur­ne­de­di­šči­ne.«­ (Če­ plak­Men­cin­2004:­249) Kul­tur­na­de­di­šči­na,­ kot­jo­poz­na­mo­da­nes,­je­to­rej­ pred­vsem­ kon­strukt­dvaj­set­e­ga­ sto­le­tja.­Kot­vre­dno­ ta­se­je­za­če­la­poj­mo­va­ti­ v­po­ve­za­vi­s­sve­tov­no­or­ga­ ni­za­ci­jo­Une­sco­(Kon­ven­ci­ja­ iz­l.­1972).­Oza­ve­šča­nje­po­me­na­va­ro­va­nja­ kul­tur­ne­de­di­šči­ne­ je­po­ve­za­no­z­ grož­njo,­da­ta­iz­gi­ne,­pred­vsem­v­voj­nah.­Naj­prej­so­k­ de­di­šči­ni­šte­li­le­ne­pre­mič­ni­ne­ in­ma­te­ri­al­no­ kul­tu­ro­ ter­de­le­na­ra­ve,­ka­sne­je,­in­si­cer­še­le­le­ta­2003,­pa­ so­se­po­ja­vi­le­tu­di­tež­nje,­da­bi­po­do­bno­za­va­ro­va­li­še­ ne­ma­te­ri­al­no­ kul­tu­ro­(du­hov­no,­ so­ci­al­no).­(Vi­to­Haz­ler­ 2005,­Zvez­da­na­Ko­želj­2005)­ Zgo­do­vi­na­ in­de­fi­ni­ci­je­de­di­šči­ne­so­moč­no­po­ve­za­ ne­prav­z­ohra­nja­njem­ in­va­ro­va­njem­ de­di­šči­ne.­ Vse­ člo­ve­ške­dru­žbe­so­se­že­od­nek­daj­opre­de­lje­va­le­ do­ pred­me­tov,­ stavb­in­pro­sto­rov­ter­jih­va­ro­va­le.­Ne­do­ ta­klji­va­so­bi­la­po­ko­pa­li­šča,­ zna­me­nja­ in­sve­te­po­do­ be,­mno­ga­dre­ve­sa,­stu­den­ci­in­dru­gi­na­rav­ni­po­ja­vi.­ (Curk­in­Puc­1989:­13)­V­mo­der­nem­ ča­su­pa­po­tre­ba­ po­ohra­nja­nju­ pre­o­stan­kov­ pre­te­klo­sti­ te­me­lji­na­več­ med­se­boj­no­ pre­ple­te­nih­ pred­po­stav­kah,­ ki­jih­je­na­ sim­po­zi­ju 5 Ka ko mi sli ti de di šči no?­(2003)­iz­po­sta­vil­ Bo­ži­dar­Je­zer­nik,­in­si­cer,­da­je­bi­la­pre­te­klost­ dru­gač­ na­od­se­da­njo­sti,­ da­so­pre­o­stan­ki­ pre­te­klo­sti­ nuj­no­ po­tre­bni­za­na­šo­iden­ti­te­to­in­vre­dno­ta­sa­ma­po­se­bi­ in­da­so­ti­ome­je­na­in­iz­gi­nja­jo­ča­ do­bri­na.­»Te­pred­ po­stav­ke­so­bi­le­iz­pol­nje­ne­ še­le­v­do­bi­mo­der­ne,­saj­ so­ti­soč­le­tja­pred­tem­lju­dje­ime­li­šib­ko­za­vest­o­zgo­ do­vin­skih­ spre­mem­bah­ in­ko­maj­da­raz­li­ko­va­li­ med­ se­da­njos­tjo­ in­pre­te­klos­tjo.«­ (Je­zer­nik­2005:­13)­»Do­ opaz­nej­še­ lo­či­tve­je­pri­šlo­še­le­v­re­ne­san­si,­ ko­so­hu­ ma­ni­sti­s­po­u­dar­ja­njem­ svo­je­te­sne­na­ve­za­no­sti­ na­ an­ti­ko­pre­ti­ra­va­li­raz­li­ko­med­svo­jim­ob­dob­jem­ in­sred­ njim­ve­kom.­Ven­dar­pa­so­ti­ka­za­li­le­ma­lo­in­te­re­sa­ za­ohra­nja­nje­ nje­nih­ma­te­ri­al­nih­ spo­me­ni­kov,­ z­iz­je­mo­ kla­sič­nih­ro­ko­pi­sov­in­vkle­sa­nih­na­pi­sov.­Za­če­tek­va­ro­ va­nja­an­tič­nih­spo­me­ni­kov­ po­ve­zu­je­mo­ z­Rap­ha­e­lom,­ ki­je­uspel­do­se­či,­da­je­pa­pež­Le­on­X.­le­ta­1515­ura­ dno­za­u­sta­vil­uni­če­va­nje­ pre­o­stan­kov­ rim­ske­do­be­za­ grad­njo­ka­te­dra­le­sv.­Pet­ra.­Ven­dar­pa­sta­še­le­fran­co­ ska­in­in­dus­trij­ska­ re­vo­lu­ci­ja­vne­sli­ra­di­ka­len­rez­med­ vče­raj­in­da­nes,­kjer­je­pre­te­klost­ po­sta­la­za­to­či­šče­ pred­hi­tri­mi­in­ne­ne­hni­mi­ spre­mem­ba­mi.«­ (Je­zer­nik­ 2005:­15)­ Ter­min­kul­tur­na­de­di­šči­na­to­rej­oz­na­ču­je­jo­ raz­lič­ne­ de­fi­ni­ci­je,­in­si­cer­te,­ki­jih­po­da­ja­jo­za­ko­ni­(sve­tov­ni,­ dr­žav­ni)­za­va­ro­va­nje­kul­tur­ne­de­di­šči­ne,­ po­tem­raz­lič­ ne­ve­de­in­stro­ke­v­svo­jih­di­skur­zih,­me­di­ji­in­ne­na­zad­ nje­lju­dje­v­vsak­da­njem­po­go­vor­nem­je­zi­ku.­­ V­»et­no­lo­škem«­ po­me­nu­be­se­de­je­de­di­šči­na­de­fi­ni­ ra­na­kot­»iz­ro­či­lo,­tra­di­ci­ja;­zgo­do­vin­ski­ spo­min,­pre­te­ klost;­gmot­ne,­dru­žbe­ne­in­du­hov­ne­se­sta­vi­ne­kul­tu­re­ in­na­či­nov­živ­lje­nja,­ki­vsa­ko­krat­no­ se­da­njost­po­ve­zu­ je­jo­s­prej­šnji­mi­ ob­dob­ji.­V­ožjem­po­me­nu­so­de­di­šči­ na­gmot­ne­in­du­hov­ne­do­bri­ne,­ki­jih­po­sre­du­je­jo,­ pre­ da­jo­ali­za­pu­sti­jo­pre­dni­ki­na­sled­njim­ ro­do­vom.­/.../­V­ vsak­da­nji­ra­bi­je­uve­ljav­ljen­ raz­lo­ček­med­kul­tur­no­in­ na­rav­no­de­di­šči­no,­ ki­je­spre­jet­tu­di­v­slo­ven­sko­ var­ stve­no­za­ko­no­da­jo.­ Kul­tur­na­de­di­šči­na­ je­vsa­člo­ve­ ko­va­us­tvar­jal­nost,­ na­sta­la­mi­mo­la­stne­ga­de­lo­va­nja­ na­ra­ve,­ob­njej­ali­iz­nje.­Na­rav­na­de­di­šči­na­je­ce­lot­no­ člo­ve­ko­vo­na­rav­no­oko­lje:­ne­le­za­ve­stno­ali­na­men­sko­ obli­ko­va­no­ na­rav­no­oko­lje­(na­pr­im­er­park),­tem­več­ tu­di­t.­i.­kul­tu­ra­kra­ji­ne,­na­rav­no­oko­lje­z­vsem­živ­lje­ njem­v­njem­in­s­člo­ve­kom,­ ki­v­njem­de­lu­je.­Kul­tur­na­ de­di­šči­na­so­obli­ke­ra­zme­rij­med­člo­ve­kom,­ kul­tur­nim­ 5 Na oddelku za etnologijo in kulturno antropologijo na Filozof- ski fakulteti v Ljubljani.oko­ljem­ter­go­spo­dar­ski­mi,­ dru­žbe­ni­mi­ in­du­hov­ni­mi­ pri­za­de­va­nji­v­njem«. 6­(Bo­ga­taj­in­Fik­fak­2004:­76)­ Ta­de­fi­ni­ci­ja­pa­je­po­mne­nju­ne­ka­te­rih­et­no­lo­gov­v­ zbor­ni­kih­ De di šči na v očeh zna no sti­in­De di šči na v ro­ kah stro ke­iz­le­ta­2005­me­to­do­lo­ško­ za­sta­re­la­in­kon­ cep­tu­al­no­ ne­us­trez­na.­ Av­tor­ja­v­Slo ven skem et no lo­ škem lek si ko nu­na­mreč­go­vo­ri­ta­o­»du­hov­ni­de­di­šči­ni«­ in­jo­ize­na­ču­je­ta­ s­tra­di­ci­jo­ozi­ro­ma­iz­ro­či­lom,­kar­je­ pov­sem­drug­kon­cept.­Go­vo­ri­ta­tu­di­o­na­rav­ni­de­di­šči­ ni,­če­prav­so­le­ta­1999­po­za­ko­nu­lo­či­li­na­ra­vo­var­stvo­ od­var­stva­kul­tu­re­in­pri­na­ra­vo­var­stvu­ ne­go­vo­ri­jo­več­ o­na­rav­ni­de­di­šči­ni,­tem­več­o­na­ra­vi­in­na­rav­nih­vre­ dno­tah.­(ZVKD­1999) Gle­de­na­opre­de­li­tev­ v­Slo ven skem et no lo škem lek­ si ko nu,­da­je­kul­tur­na­de­di­šči­na­vsa­člo­ve­ko­va­us­tvar­ jal­nost,­je­po­jem­kul­tur­ne­de­di­šči­ne­ ze­lo­ši­rok.­Vse,­ kar­poč­ne­mo,­ je­ta­ko­del­de­di­šči­ne.­ Pod­ter­mi­nom­de­ di­šči­na­si­na­mreč­lah­ko­pred­stav­lja­mo­ vse,­kar­nam­ us­tre­za.­ Bo­jan­Ba­skar­(2005:­41–42)­iz­po­stav­lja:­ »Ta­ko­sta­ rej­še­ka­kor­no­vej­še­obli­ke­de­di­šči­ne­ pa­se­se­ve­da­ zme­raj­na­na­ša­jo­na­de­di­šči­no­ v­pre­ne­se­nem­ po­me­ nu,­saj­umet­ni­ških­ spo­me­ni­kov,­ te­hnik­sprav­lja­nja­ se­ na­na­ko­zo­lec,­po­lje­delj­skih­ kra­jin,­raz­lič­nih­ge­no­mov­ in­v­mu­ze­je­spre­me­nje­nih­ opu­šče­nih­ že­le­zarn­ni­smo­ po­de­do­va­li­ do­be­se­dno,­ to­rej­kot­prav­no­de­fi­ni­ra­ni­de­ di­či.­V­re­sni­ci­mar­si­kaj­od­naš­te­te­ga­ni­smo­po­de­do­va­li­ ni­ti­v­pre­ne­se­nem­ po­me­nu,­še­po­se­bej­ne­na­rav­ne­ ga­oko­lja­ozi­ro­ma­ge­no­mov­dru­gih­bi­o­lo­ških­vrst.«­Ne­ sme­mo­prez­re­ti­tu­di­dej­stva,­»da­je­že­'na­ša'­'in­tim­no­ slo­ven­ska'­ de­di­šči­na­ re­zul­tat­in­pro­dukt­in­te­rak­cij,­ ki­ ni­so­nik­dar­za­me­je­ne­na­no­tra­njost­ et­no­na­ci­o­nal­ne­ga­ pro­sto­ra.«­(Ba­skar­2005:­51)­Mur­šič­gre­še­dlje:­»/.../­ vsa­ka­ana­li­za­o­iz­vi­ru­ka­te­re­ko­li­kul­tur­ne­pr­vi­ne,­ali­ vsaj­njih­ve­li­ka­ve­či­na,­pri­pe­lje­do­spoz­na­nja,­ da­je­to,­ kar­smo­ime­li­za­'na­še',­prav­za­prav­ 'tu­je',­in­da­je­vsa­ 'de­di­šči­na',­ kar­je­priz­na­va­mo­ in­pre­poz­na­va­mo,­ izid­ pri­svo­ji­tve.«­ (Mur­šič­2005:­35)­Spra­šu­je­se,­kaj­če­ni­ de­di­šči­na­»pre­pro­sto­ ne­kaj,­pač­tam­ali­tu­kaj,­am­pak­v­ re­sni­ci­ve­dno­ne­kaj­dru­ge­ga?«­(Mur­šič­2005:­37) Tu­obrav­na­vam­ kul­tur­no­de­di­šči­no­ze­lo­ši­ro­ko.­V­na­ šem­pri­me­ru­se­kul­tur­na­de­di­šči­na­ne­na­na­ša­na­de­di­ šči­no,­ki­jo­va­ru­je­jo­dr­žav­ni­za­ko­ni­in­in­šti­tu­ci­je­(Za­vod­ za­var­stvo­kul­tur­ne­de­di­šči­ne­in­mu­ze­ji),­tem­več­gre­za­ ti­sto,­ki­osta­ja­v­ši­ro­ki­ni­ši,­ka­mor­mu­ze­ji­in­spo­me­ni­ ško­var­stvo,­ki­skr­bi­jo­za­ohra­nja­nje­ de­di­šči­ne­v­nje­ni­ čim­bolj­»pr­vot­ni«­obli­ki,­ne­se­že­jo­in­se­z­njo­do­ga­ja,­ kar­pač­se.­ Iz­ha­jam­iz­pre­pri­ča­nja,­ da­je­vir­pre­ži­ve­tja­de­di­šči­ ne­v­so­do­bno­sti­ gra­di­vo­za­us­tvar­jal­nost,­ da­je­to­rej­ spoz­na­va­nje­in­ ohra­nja­nje­de­di­šči­ne­us­tvar­jal­no­de­lo.­ Na­dru­gi­stra­ni­pa­se­spra­šu­jem­ tu­di­po­smo­tru­de­ di­šči­ne­in­nje­ne­ga­ohra­nja­nja,­ saj­de­di­šči­na­ ni­ma­le­ sve­tle­pla­ti,­tem­več­je­kon­strukt­na­ših­pred­stav­in­po­ me­nov.­Raj­ko­Mur­šič­(2000:­307)­po­u­dar­ja:­»Tra­di­ci­je­ in­vi­so­ke­umet­no­sti­ je­vse­ka­kor­po­tre­bno­go­ji­ti,­ven­dar­ ne­za­ra­di­nji­ho­ve­vlo­ge­pri­ohra­nja­nju­ 'na­ro­do­ve­du­še'­ ali­nar­ci­so­i­dne­ga­ po­gle­do­va­nja­ v­evrop­sko­ci­vi­li­zi­ra­no­ zr­cal­ce­na­ste­ni,­tem­več­le­za­pog­no­je­va­nje­ te­ko­če­us­ tvar­jal­no­sti­in­do­mi­sel­no­sti.« 6 Besede, ki so v definiciji v Slovenskem etnološkem leksikonu krajšane, so tu v celoti izpisane.Za­ra­di­na­ra­ve­pro­jek­ta­na­Ko­re­no­vi­do­ma­či­ji­kot­go­ spo­dar­ske­ de­jav­no­sti­ z­umet­ni­ško­kul­tur­no­ vse­bi­no­je­ po­mem­bno­ pa­zi­ti­in­ra­zmi­sli­ti­tu­di­o­de­di­šči­ni,­ki­da­ nes­po­sta­ja­trž­no­bla­go.­Po­jem­de­di­šči­ne­ je­na­mreč­ za­ra­di­svo­je­več­pla­stno­sti­ in­raz­šir­je­no­sti­ ide­a­len­po­li­ gon­za­naj­raz­lič­nej­še­ ma­ni­pu­la­ci­je,­ nje­go­va­na­ra­va­pa­ je­dvo­rez­na.­»V­ne­ga­tiv­nem­ smi­slu­je­be­se­da­po­sta­la­ si­no­nim­za­ma­ni­pu­la­ci­jo­ (ali­ce­lo­za­izmi­slek)­in­ek­ splo­a­ta­ci­jo­pre­te­klo­sti­ v­ko­mer­ci­al­ne­na­me­ne.«­ (Je­zer­ nik­2005:­11)­ Var­stvo­kul­tur­ne­de­di­šči­ne­ go­vo­ri­o­de­di­šči­ni,­ če­ prav­ne­gre­za­ohra­nja­nje­ ce­lot­ne­de­di­šči­ne,­ saj­ohra­ nja­mo­le­ti­sti­del­de­di­šči­ne,­ ki­ga­vre­dno­ti­mo­ po­zi­tiv­ no,­in­ne­vse­(tu­di­ne­ga­tiv­nih­ pla­ti­de­di­šči­ne).­ Do­bro­ pa­je,­da­ne­po­zab­lja­mo,­ da­je­de­di­šči­na­sku­pek­plu­ sov­in­mi­nu­sov,­kaj­ti­za­ve­da­nje­ te­ga­je­bis­tve­no,­da­ se­lah­ko­so­o­či­mo­tu­di­z­mi­nu­si,­saj­gre­mo­še­le­po­tem­ lah­ko­za­res­na­prej­in­ne­po­nav­lja­mo­istih­na­pak.­ De­di­šči­na­je­ne­pre­sta­no­ z­na­mi­s­tak­šno­ali­dru­gač­ no­vse­bi­no­in­obli­ko.­Vsak­od­nas­ho­češ­no­češ­no­si­de­ di­šči­no­s­se­boj­in­jo­pre­li­va­v­pro­stor.­S­se­boj­no­si­mo­ zgod­be,­ne­ka­te­re­nas­ra­do­sti­jo,­dru­ge­nas­te­ži­jo.­Vse­ to­je­de­di­šči­na.­ Bis­tve­no­je,­kaj­s­tem­na­re­di­mo;­ lah­ko­ iz­be­re­mo­lo­če­va­nje,­ so­vraš­tvo,­voj­ne­ali­pa­po­ve­zo­va­ nje,­ra­zu­me­va­nje­ in­mir.­(Lowenthal­ 1998)­Et­no­lo­gi­ja­ nam­lah­ko­osve­tli­in­po­ma­ga,­da­se­z­za­ve­stnim­ so­ o­ča­njem­s­te­mi­zgod­ba­mi­ (ra­zu­me­va­njem,­ spre­je­ma­ njem,­od­pu­šča­njem)­ osvo­bo­di­mo­ te­že,­ki­nam­jih­ne­ ka­te­re­na­la­ga­jo,­in­ta­ko­la­žje­in­bo­ga­tej­še­sto­pa­mo­po­ po­ti­živ­lje­nja.­ Po­mem­bno­ je­poz­na­ti­de­di­šči­no,­ ta­ko­ose­bno­kot­ dru­žbe­no,­ in­z­njo­na­ve­za­ti­ak­ti­ven­stik.­Ko­jo­oza­ve­ sti­mo,­lah­ko­ak­tiv­no­de­lu­je­mo­v­tem­sve­tu­tu­kaj­in­ zdaj.­Ni­zdra­vo­pre­ki­ni­ti­ve­zi­z­de­di­šči­no,­ jo­ig­no­ri­ra­ti­ ali­uni­če­va­ti.­Za­pol­no­de­lo­va­nje­je­po­tre­bno­de­di­šči­no­ spre­je­ti,­saj­je­naš­na­men­nje­no­nad­gra­je­va­nje­ in­ne­ osta­ja­nje­v­pre­te­klo­sti­ ali­v­med­pro­sto­ru­ s­po­gle­dom,­ za­zr­tim­ne­kam­v­pri­ho­dnost.­ Za­to­sem­v­na­slo­vu­iz­po­ sta­vi­la­pre­no­vo.­Ta­nas­lah­ko­po­pe­lje­na­pot­rav­na­nja­z­ de­di­šči­no­in­k­živ­lje­nju­v­bolj­za­ve­stni­se­da­njo­sti.­ Moj­na­men­je­bil­spoz­na­ti­de­di­šči­no,­ nje­no­vlo­go­ in­po­men­ter­se­z­njo­po­ve­za­ti­za­ka­ko­vo­stnej­ši­ na­čin­ živ­lje­nja­da­nes.­ Ne­ kaj­o­pre­ no­ vi­Ko­ re­ no­ ve­do­ ma­ či­ je Ko­re­no­va­do­ma­či­ja,­ki­je­iz­kaj­že­zra­sla­v­moč­nej­šo­ kme­ti­jo­v­pr­vi­po­lo­vi­ci­dvaj­set­e­ga­ sto­le­tja­in­se­po­tem­ zma­njše­va­la­ do­raz­de­li­tve­ob­ko­n­cu­dvaj­set­e­ga­ sto­le­ tja,­je­da­nes­za­si­dra­na­ v­no­vi­so­se­ski­kot­ne­kak­šen­ oto­ček,­na­ka­te­re­ga­se­za­pe­lješ­po­ko­lo­voz­ni­po­ti.­ Dvig­nje­na­ je­na­hrib­čku.­Na­eni­stra­ni­je­za­str­ta­z­goz­ dič­kom,­na­dru­go­stran­se­ji­od­pi­ra­po­gled­na­Kam­ni­ ške­in­Ju­lij­ske­Al­pe,­vse­na­o­krog­pa­je­no­vo­na­se­lje­ z­»mo­der­ni­mi«­ stav­ba­mi.­Tu­na­tem­otoč­ku­smo­že­le­li­ čim­bolj­ohra­ni­ti­ori­gi­nal­nost­ do­ma­či­je­in­vzpo­sta­vi­ ti­čim­bolj­traj­no­sten­ na­čin­bi­va­nja­in­pre­no­ve,­s­čim­ manj­ši­mi­po­se­gi­v­pro­stor,­z­upo­ra­bo­na­rav­nih­ma­te­ ria­lov­in­že­ob­sto­je­čih­stva­ri.­ Za­pre­no­vo­Ko­re­no­ve­do­ma­či­je,­ki­te­me­lji­na­za­ve­ stnem­upoš­te­va­nju­ de­di­šči­ne,­je­bi­lo­po­tre­bno­ra­zi­ ska­ti­de­le­stavb,­pro­sto­re­in­de­taj­le,­ki­jih­je­bi­lo­mo­go­ če­ohra­ni­ti­ozi­ro­ma­nad­gra­di­ti­ za­po­tre­be­so­do­bno­sti­ Razprave­–­etnologijaRazprave­–­etnologija 172 173in­jim­do­lo­či­ti­no­vo­na­mem­bnost­ ozi­ro­ma­ohra­ni­ti­sta­ ro,­kot­to­na­re­ku­je­no­va­vse­bi­na.­Iz­ziv­je­bil­zdru­ži­ti­že­ spre­me­nje­ne­ de­le­stavb­za­ra­di­prej­šnje­obno­ve­sku­ paj­z­ohra­nje­ni­mi­ de­li.­Po­tre­bna­je­bi­la­tu­di­ra­zi­ska­va­ živ­lje­nja­na­do­ma­či­ji­v­pre­te­klo­sti,­ vpe­tost­do­ma­či­je­v­ šir­še­oko­lje,­ume­šče­nost­ stav­bne­de­di­šči­ne­v­na­ra­vo­ in­ta­ko­da­lje.­Vse­naš­te­to­je­bis­tve­no­pri­vsa­ki­pre­no­ vi,­če­ho­če­mo­vgra­di­ti­ka­ko­vo­sti­de­di­šči­ne­v­živ­lje­nje­ v­so­do­bno­sti.­ Če­je­ne­ka­stvar­v­ko­ra­ku­s­ča­som,­se­ne­pre­sta­ no­spre­mi­nja,­ če­pa­se­na­ne­ki­toč­ki­usta­vi­in­jo­ho­ če­člo­vek­ka­sne­je­na­da­lje­va­ti­ in­po­ve­za­ti­ti­sto­toč­ko­ s­so­do­bnos­tjo,­ mo­ra­us­tvar­ja­ti­mo­sto­ve,­dru­ga­če­ne­ gre.­Ta­ko­smo­tu­di­mi­v­tem­pro­jek­tu­us­tvar­ja­li­most­ med­de­di­šči­no­in­se­da­njos­tjo,­ iska­li­smo­vre­dno­te­na­ ših­pre­dni­kov­ in­ne­ka­te­re­nad­gra­di­li­ s­se­da­nji­mi.­ Šli­ smo­na­zaj,­da­smo­se­po­ve­za­li­za­bo­ljšo­pri­ho­dnost,­ in­ na­prej­v­se­da­njost,­ da­ni­smo­osta­ja­li­v­pre­te­klo­sti.­ Ra­ zu­me­va­nje­ so­do­bno­sti­ in­pre­te­klo­sti­ je­nuj­no,­ali­kot­ pra­vi­Al­lan­Pred­(1995):­»Ne­gre­za­to,­da­pre­te­klost­ osvet­lju­je­se­da­njost­ ali­to,­kar­je­v­se­da­njo­sti,­ osvet­ lju­je­pre­te­klost,­ tem­več­gre­bolj­za­pred­sta­vo,­ kjer­se­ ta­krat­in­tam­ter­tu­kaj­in­se­daj­uja­me­jo­v­kon­ste­la­ci­ji­ kot­blisk­stre­le.«­ Prak­tič­ni­del­pre­no­ve­je­imel­dva­glav­na­de­la.­Pr­ vi­del­je­bi­la­et­no­lo­ška­ ra­zi­ska­va­Ko­re­no­ve­do­ma­či­je­ sko­zi­čas.­Sle­di­la­sem­raz­vo­ju­do­ma­či­je­v­ča­sov­nih­ pre­re­zih­in­iz­po­sta­vi­la­ po­sa­mez­ne­ de­le­do­ma­či­je­in­nji­ ho­vo­po­sto­pno­obli­ko­va­nje.­ Pred­na­šo­pre­no­vo­je­bi­lo­ mo­go­če­na­hi­ši­raz­bra­ti­dve­glav­ni­ob­dob­ji­obli­kov­nih­ in­vse­bin­skih­ spre­memb,­ ki­so­vpli­va­le­na­njen­vi­dez.­ Naj­prej­sta­bi­la­hi­ša­in­hlev­zdru­že­na­pod­isto­stre­ho,­ po­le­tu­1930­pa­so­po­sta­vi­li­nov­hlev­in­svi­nja­ke­ter­ med­dru­go­sve­tov­no­voj­no­v­hi­ši­po­dr­li­obo­ka­no­čr­no­ ku­hi­njo.­ Dru­gi­del­pa­je­za­je­mal­et­no­lo­ško­ in­us­tvar­jal­no­ nad­grad­njo­ de­di­šči­ne:­ pre­no­vo­go­spo­dar­ske­ga­ po­slo­ pja­in­smer­ni­ce­za­pre­no­vo­hi­še.­ Na­za­čet­ku­je­bil­na­črt­pre­no­vi­ti­hi­šo­in­go­spo­dar­ sko­po­slo­pje­s­pri­pa­da­jo­čo­ par­ce­lo,­za­to­sem­v­ra­zi­ ska­vi­ob­de­la­la­ce­lot­no­do­ma­či­jo.­Za­ra­di­po­ma­njka­nja­ fi­nan­čnih­sred­stev­se­je­obr­ni­lo­dru­ga­če­in­smo­pre­no­ vi­li­le­go­spo­dar­sko­ po­slo­pje.­Tu­smo­na­re­di­li­pro­stor­ za­go­spo­dar­ske ­de­jav­no­sti­ in­za­ra­di­po­tre­be­tu­di­za­bi­ va­nje,­ven­dar­pa­smo­ohra­ni­li­ob­ču­tek­go­spo­dar­ske­ga­po­slo­pja­in­po­mo­jem­mne­nju­dvig­ni­li­po­leg­upo­ra­bne­ tu­di­estet­sko­vre­dnost.­ Sta­ri­pro­sto­ri­v­go­spo­dar­skem ­po­slo­pju­so­do­bi­li­ no­vo­vse­bi­no.­V­hle­vu­je­se­daj­de­lav­ni­ca­za­ke­ra­mi­ko­ in­lon­čar­stvo,­ v­svi­nja­ku­je­ku­ril­ni­ca­in­umi­val­ni­ca­ s­ stra­ni­ščem,­ v­svinj­ski­ku­hi­nji­pral­ni­ca­in­pri­lož­no­stna­ ku­hi­nja­ter­pro­stor­za­umet­ni­ške­ pro­jek­te,­v­nek­da­nji­ ga­ra­ži­pa­ate­lje.­V­zgor­njem­de­lu,­kjer­sta­bila­vča­sih­ le­ske­denj­in­pro­stor­za­ko­ko­ši,­sta­se­daj­majhno­sta­ no­va­nje­in­pro­stor­za­sre­ča­nja­in­de­lav­ni­ce.­ Na­ša­pre­no­va­je­po­ve­za­na­z­umet­nos­tjo,­ ki­se­je­iz­ ka­za­la­kot­odlič­na­par­tner­ka­et­no­lo­gi­je­in­kul­tur­ne­an­ tro­po­lo­gi­je­ pri­nad­grad­nji­ de­di­šči­ne­za­so­do­bnost,­ saj­ pre­se­ga­ome­ji­tve­znan­stve­ne­ ra­zi­ska­ve­in­gra­di­na­us­ tvar­jal­no­sti.­ Na­eni­stra­ni­et­no­lo­gi­ja­ ozi­ro­ma­kul­tur­na­ an­tro­po­lo­gi­ja­ pre­u­ču­je,­ra­zi­sku­je,­ohra­nja­in­sve­tu­je,­ na­dru­gi­stra­ni­pa­rav­no­umet­nost­lah­ko­to­nad­gra­ju­je,­ pre­zen­ti­ra­in­pri­bli­žu­je­živ­lje­nju. Ide­ja­umet­ni­ško­kul­tur­ne­ vse­bi­ne­na­Ko­re­no­vi­do­ ma­či­ji­se­uje­ma­s­kon­kret­nim­ pro­sto­rom­ do­ma­či­je,­ hkra­ti­pa­jo­ta­tu­di­po­go­ju­je­in­omo­go­ča­ozi­ro­ma­ce­ lo­na­go­var­ja.­ Pri­mar­ni­umet­ni­ški­ ma­te­ri­al­pri­no­vi­de­ jav­no­sti­na­do­ma­či­ji­je­na­mreč­gli­na­in­prav­ob­mo­čje­ oko­li­do­ma­či­je­je­bo­ga­to­z­ilo­vi­co­ozi­ro­ma­gli­no.­In­ni­ na­klju­čje,­ali­pač,­da­so­se­stva­ri­ta­ko­obr­ni­le,­da­se­ je­mo­ja­ma­ma,­ki­se­že­od­le­ta­1992­ukvar­ja­z­gli­no,­ z­do­ma­čo­in­umet­no­stno­ obr­tjo­v­okri­lju­ILA­–­do­tik­ us­tvar­jal­no­sti,­ zna­šla­v­tem­pro­sto­ru­in­na­nek­na­čin­ sku­paj­z­ma­no­in­ses­tro­sple­tla­po­ve­za­vo­z­na­rav­no­ in­kul­tur­no­de­di­šči­no­ do­ma­či­je­in­šir­še­ga­oko­lja.­Na­ Zgor­njem­Pe­ro­vem­je­na­mreč­ime­lo­ope­kar­stvo­ dol­go­ tra­di­ci­jo,­tod­so­bi­le­»ce­gun­ce«.­ Tu­di­lon­čar­stvo­ in­ke­ra­ mi­ka­ima­ta­že­dol­go­zgo­do­vi­no­ na­Kam­ni­škem,­ kot­na­ pr­im­er­lon­čar­stvo­ v­Ko­men­di­in­ke­ra­mič­na­ de­lav­ni­ca­ v­Kam­ni­ku.­Tu­se­je­le­ta­1855­za­če­la­pi­sa­ti­zgo­do­vi­ na­be­lo­pr­ste­ne­ ke­ra­mi­ke­naj­prej­v­de­lav­ni­ci­Kon­šek,­ na­to­Schnabl,­ki­je­za­če­la­iz­de­lo­va­ti­ma­jo­li­ke,­da­bi­se­ ohra­ni­la­tra­di­ci­ja­te­po­so­de­na­Slo­ven­skem.­ Kam­ni­ški­ ke­ra­mič­ni­ iz­del­ki­so­bi­li­ce­nov­no­in­ka­ko­vo­stno­ kon­ ku­ren­čni­du­naj­ski­ke­ra­mi­ki.­Na­zad­nje­je­tra­di­ci­jo­na­ da­lje­va­lo­po­dje­tje­Eti­Svit,­d.­o.­o.,­ki­pa­že­ne­kaj­let­ ne­de­la­več.­Prav­ta­ko­so­bi­li­prej­pri­hi­ši­do­bri­pev­ci­in­ igral­ci,­kar­na­go­var­ja­še­na­dru­ga­umet­ni­ška­ po­dro­čja.­ Za­na­čr­to­va­nje ­so­do­bnih­gra­denj­na­po­de­že­lju­ je­ nuj­no­tu­di­poz­na­va­nje­ za­ko­ni­to­sti­ in­vre­dnot­tra­di­ci­o­nal­ne­ga­stav­bar­stva.­ Iz­po­dro­bnih­ ana­liz­stav­bar­stva­ na­Slo­ven­skem,­ ki­se­je­sto­le­tja­raz­vi­ja­lo­v­raz­lič­nem­ na­rav­nem,­ go­spo­dar­skem­ in­kul­tur­nem­ oko­lju,­lah­ko­ iz­lu­šči­mo­splo­šne­zna­čil­no­sti,­ ki­so­se­kot­vre­dno­te­v­ vsem­zgo­do­vin­skem­ raz­vo­ju,­naj­manj­od­sred­nje­ga­ve­ ka,­pre­na­ša­le­ iz­ro­da­v­rod.­(Deu­2001:­14)­Gra­je­ne­ struk­tu­re,­na­se­lja­in­po­sa­mez­ne­ stav­be­so­pri­la­go­je­ni­ na­rav­nim­da­no­stim,­ pred­vsem­obli­ki­in­ka­ko­vo­sti­zem­ lji­šča,­vre­men­skim­ ra­zme­ram­ in­vo­dnim­po­vr­ši­nam.­ Te­me­ljna­gra­di­va­na­še­stav­bne­de­di­šči­ne­ so­les,­ka­ men,­gli­na­(ope­ka)­in­apno.­Vsa­so­na­rav­na­gra­di­va,­ pri­dob­lje­na­ v­ne­po­sre­dni­ oko­li­ci­grad­nje­in­upo­rab­lje­ na­v­raz­lič­nih­ko­li­čin­skih­ pre­ple­tih.­Gra­di­va­so­to­rej­ v­ce­lo­ti­eko­lo­ška,­saj­se­odli­ku­je­jo­ po­tem,­da­v­ce­ lot­nem­živ­ljenj­skem­ kro­gu,­od­pri­do­bi­va­nja­ in­upo­ra­ be­do­od­stra­ni­tve,­ kar­naj­manj­obre­me­nju­je­jo­ oko­lje.­ Ka­ko­vo­stna­ na­rav­na­gra­di­va­us­tre­za­jo­tu­di­so­do­bnim­ me­ri­lom­grad­be­niš­tva.­ Smo­tr­na­oko­lju­pri­jaz­na­stav­ba­ iz­rab­lja­na­rav­no­ener­gi­jo­za­us­tvar­ja­nje­ člo­ve­ku­pri­jaz­ ne­ga­oz­ra­čja.­ Po­vse­bi­ni­raz­no­vr­stni­ ob­jek­ti­so­bi­li­pri­la­go­je­ni­ te­ da­nje­mu­na­či­nu­živ­lje­nja­in­de­la,­kar­se­ka­že­v­funk­ ci­o­nal­ni­za­sno­vi,­to­je­no­tra­nji­raz­vr­sti­tvi­po­sa­mez­nih­ pro­sto­rov,­ po­ve­za­vi­no­tra­njih­in­zu­na­njih­pro­sto­rov,­ obli­ko­va­nju­ in­vi­de­zu­fa­sad.­Iz­ho­di­šče­za­obli­ko­va­nje­ stavb­je­bil­člo­vek,­in­to­ne­sa­mo­gle­de­di­men­zi­je­in­ ra­zmer­ja,­tem­več­tu­di­gle­de­na­odnos­do­živ­lje­nja­–­z­ njim­je­bil­pre­po­jen­ves­or­ga­ni­zem­ ob­jek­ta.­Me­re­so­ to­rej­iz­ha­ja­le­iz­člo­ve­ka­in­bi­le­ta­ko­tu­di­po­i­me­no­va­ ne:­se­ženj,­ko­rak,­ko­mo­lec,­če­velj,­prst.­La­stni­ko­vo­ po­ mem­bnost­ in­nje­go­vo­vlo­go­v­va­ški­sku­pno­sti­je­iz­ra­žal­ tu­di­vi­dez­do­ma­či­je.­In­di­vi­du­al­nost­ in­vi­dno­po­se­bnost­ ob­jek­tov­so­po­sa­mez­ni­ki­ v­na­se­lju­do­se­gli­pred­vsem­z­ li­kov­nim­obli­ko­va­njem. Ni­ti­dr­ža­va­ni­ti­ob­či­na­še­da­nes­ne­spre­je­ma­ta­ učin­ ko­vi­tih­za­ko­nov­in­odlo­kov­ter­pre­ma­lo­spod­bu­ja­ta­ (raz­na­ne­po­vrat­na­ sred­stva,­olaj­ša­ve­in­po­do­bno),­ da­ bi­se­»sta­re«­hi­še­pre­nav­lja­le­ v­du­hu­rav­na­nja­z­de­di­ šči­no­za­so­do­bnost.­ Ta­pro­blem­se­ka­že­tu­di­pri­na­ čr­to­va­nju­no­vo­gra­denj.­ Kra­jin­ski­ar­hi­tekt­Du­šan­Ogrin­ je­še­pred­na­šo­osa­mo­svo­ji­tvi­jo­ opo­zar­jal:­»Zdi­se,­da­ je­obli­ko­va­nje­ za­ve­sti­o­po­me­nu­oko­lja­eden­ključ­nih­ de­jav­ni­kov,­ ki­bo­do­so­o­dlo­ča­li­ o­pri­hod­njem­ raz­vo­ ju­na­še­ga­pro­sto­ra­in­o­uso­di­na­še­tvar­ne­de­di­šči­ne.­ Raz­vi­ta­za­vest­je­ti­sto,­kar­bo­mo­naj­bolj­po­tre­bo­va­li,­ je­naj­za­nes­lji­vej­še­ vo­di­lo,­saj­se­ga­po­ce­lo­stnih­pre­so­jah,­ da­je­pre­dnost­zgo­do­vin­sko­raz­voj­ne­mu­ pred­hi­pnim,­ dol­go­roč­ne­mu­ pred­krat­ko­roč­nim,­ in­ka­dar­je­tre­ba,­ se­tu­di­odre­če­ma­te­ri­al­ne­mu.«­(1989:­7) Et­no­lo­gi­ja­ je­pre­ma­lo­vklju­če­na­v­so­do­bno­stav­bar­ stvo­nas­ploh,­če­prav­nu­di­bis­tve­na­oro­dja­in­na­či­ne­ za­uspe­šno­ce­lo­stno­grad­njo:­po­leg­po­pi­so­va­nja,­ pre­ u­če­va­nja,­raz­lag­ele­men­tov­ kul­tur­ne­de­di­šči­ne,­ ki­jih­ et­no­lo­gi­ja­ sku­ša­za­je­ti­v­nji­ho­vi­in­te­rak­ci­ji­ z­no­sil­ci­in­ nji­ho­vim­na­či­nom­živ­lje­nja,­v­kon­tek­stu­ ka­te­re­ga­so­ prav­za­prav­ na­sta­li,­od­kri­va­bis­tve­ne­ve­zi,­lo­gi­ke,­smi­ sle,­ki­jih,­ko­go­vo­ri­mo­o­raz­vo­ju,­te­me­lje­čem­ na­kul­tur­ ni­de­di­šči­ni­in­na­rav­nih­vre­dno­tah,­ nuj­no­po­tre­bu­je­mo­ kot­iz­ho­di­šča­za­nje­go­vo­stro­kov­no­iz­pe­lja­vo.­ Po­jem­do­ma­či­je­ima­ve­li­ko­glo­bo­kih­ko­no­ta­cij.­Do­ ma­či­ja­po­me­ni­dom­in­go­spo­dar­je­nje,­ dru­ži­no­in­de­lo,­ stav­be­in­zem­lji­šča,­ to­rej­cel­splet­odno­sov­ zno­traj­nje­ in­nav­zven.­Aso­ci­a­ci­je,­ ki­mi­pri­de­jo­na­mi­sel­ob­do­ma­ čem­ime­nu­do­ma­či­je­Ko­ren,7­so:­v­zem­lji,­ko­re­ni­ne­in­ za­če­tek. Pri­ta­kem­pro­jek­tu­ce­lo­stne­pre­no­ve­se­po­leg­ma­ te­ri­al­ne­ga­ vi­di­ka­pre­nav­lja­jo­ tu­di­med­se­boj­ni­ odno­si,­ kar­pa­ter­ja­tu­di­pre­tre­se­pri­vple­te­nih,­ ki­gre­do­čez­ mno­ge­spre­mem­be.­ V­na­šem­pri­me­ru­je­bi­la­v­os­pre­ dju­dru­ži­na,­ožja­in­šir­ša.­V­de­di­šči­ni­je­vse:­po­ve­za­va­ s­sa­mim­se­boj­in­dru­gi­mi,­z­oko­ljem­v­naj­šir­šem­ smi­ slu.­Tu­kaj­smo,­sku­pek­vse­de­di­šči­ne,­ vseh­pra­mam­ in­pra­o­če­tov­ do­pr­ve­in­pr­ve­ga,­sku­pek­vse­kul­tur­ne­ de­di­šči­ne­in­na­ra­ve.­ In­v­čem­bi­lah­ko­na­šli­splo­šni­po­men­Ko­re­no­ve­do­ ma­či­je?­Go­spo­dar­ski­ in­grad­be­ni­raz­voj­kme­ti­je­se­je­ v­glav­nem­usta­vil­pred­več­kot­šest­de­set­i­mi­ le­ti.­Do­ ma­či­ja­je­bi­la­ta­ko­po­sle­di­ca­go­spo­dar­ske­ga­ raz­vo­ja­v­ pr­vi­po­lo­vi­ci­dvaj­set­e­ga­ sto­le­tja.­Tu­je­bil­dom­dru­ži­ne­ kme­ta­in­de­lav­ca,­ki­pri­ča­o­svo­jem­ob­sto­ju­na­sli­ko­vi­ ti­le­gi­s­po­gle­dom­ na­Tri­glav­v­sre­di­ni­no­vo­na­sta­le­ga­ na­se­lja.­S­pre­no­vo­in­no­vo­vse­bi­no­do­bi­do­ma­či­ja­nov­ po­men­in­s­tem­lah­ko­do­pri­ne­se­ k­ra­sti­po­sa­mez­ni­ kov,­dru­ži­ne,­ožje­so­se­ske­in­tu­di­šir­še,­me­sta­Kam­ nik.­Da­nes­tu­po­te­ka­jo­te­ča­ji­lon­čar­stva­ in­ke­ra­mi­ke­za­ otro­ke­in­odra­sle,­iz­del­ki­do­ma­če­in­umet­no­stne­ obr­ti,­ 7 Zanimivo, da je v Sloveniji danes sedemnajst domačij z imenom Koren, trije vrhovi, vzpetine, planote in dva zaselka ter ena reka, potok, hudournik. (Interaktivni naravovarstveni atlas , 2008) Pre­ nov­ lje­ no­go­ spo­ dar­ sko­po­ slo­ pje­le­ ta­2005 Go­ spo­ dar­ sko­po­ slo­ pje­pred­na­ šo­pre­ no­ vo­le­ ta­2002­ Pre­ nov­ lje­ no­go­ spo­ dar­ sko­po­ slo­ pje­le­ ta­2005 Go­ spo­ dar­ sko­po­ slo­ pje­v­sta­ rem­sta­ nju­le­ ta­1995 Razprave­–­etnologija 174de­lav­ni­ce­na­te­mo­gli­ne­in­de­di­šči­ne­za­raz­lič­ne­ci­ljne­ sku­pi­ne­in­po­leg­pri­če­va­nja­ in­oza­ve­šča­nja­ ko­re­nin­tu­ di­bi­va­nje. Summary The­following­paper­is­based­on­interdisciplinary­ re­ search­(ethnology,­ cultural­anthropology­ and­art)­for­ the­master’s­thesis­entitled­ Cultural Heritage and its New Content ,­defended­by­the­author­in­March,­2008­ at­the­University­of­Ljubljana.­Taken­into­consideration­ is­the­general­cultural­heritage­and­home­renovation­ of­the­Koren’s­homestead­ in­Zgornje­Perovo­in­Kam­ nik.­The­buildings­were­not­protected­as­national­herit­ age­sites.­The­author­suggests­one­of­many­possible­ methods­to­renovate­and­upgrade­heritage­sites­and­ also­emphasizes­ the­importance­ of­creative­renewal­ with­regard­to­heritage­values.­This­approach­does­not­ erase­the­historical­memory,­nor­does­it­leave­the­re­ stored­building­frozen­in­time,­but­it­is­upgraded­in­ac­ cordance­with­the­needs­and­values­of­modernity.­ The­ paper­also­points­out­the­importance­ of­traditional­ architecture­and­the­role­of­ethnology­in­such­cases.Li­te­ ra­ tu­ ra Bo jan BA SKAR, 2005: Av sto-ogr ska za pu šči na. Ali je mož na na ci o nal na de- di šči na mul ti na ci o nal ne ga im pe ri ja?. De di šči na v očeh zna no sti. Ljub lja na: Fi lo zof ska fa kul te ta, Od de lek za et no lo gi jo in kul tur no an tro po lo gi jo. Ja nez BO GA TAJ in Ju rij FIK FAK, 2004: De di šči na. Slo ven ski et no lo ški lek si­ kon. Ljub lja na: Mla din ska knji ga. Iva CURK in Ma tjaž PUC, 1989: Var stvo na še de di šči ne. Ljub lja na: Za vod SR Slo ve ni je za var stvo na rav ne in kul tur ne de di šči ne. Ralf ČE PLAK MEN CIN, 2004: Ne o ti plji va kul tur na de di šči na: Une sco in et- no graf ski mu ze ji. Et no log 14(65). Ži va DEU, 2001: Stav bar stvo slo ven ske ga po de že lja. Zna čil no obli ko va nje sta no vanj skih hiš. Ljub lja na: Kmeč ki glas. Carl A. HAM MER SCHLAG in Howard D. SIL VER MAN, 2000: Zdra vil ni obre di: obli ko va nje ose bnih obre dov za du hov no, čus tve no, te le sno in um sko zdra­ vje. No va Go ri ca: Eno. Vi to HAZ LER, 2005: Ne snov na kul tur na de di či na Slo ve ni je. Ne snov na kul­ tur na de di šči na. Ljub lja na: Za vod za var stvo kul tur ne de di šči ne Slo ve ni je. Zvez da na KO ŽELJ, 2005: Ne snov na kul tur na de di šči na in nje no var stvo. Ne snov na kul tur na de di šči na. Ljub lja na: Za vod za var stvo kul tur ne de di- šči ne Slo ve ni je. Bo ži dar JE ZER NIK, 2005: Pre te klost in de di šči na. De di šči na v očeh zna­ no sti. Ljub lja na: Fi lo zof ska fa kul te ta, Od de lek za et no lo gi jo in kul tur no an- tro po lo gi jo. Da vid LOWENTHAL, 1998: The He ri ta ge Cru sa de and The Spo ils of History. Cam brid ge: Cam brid ge University Pre ss. Raj ko MUR ŠIČ, 2000: Tra te va še in na še mla do sti: Zgod ba o mla din skem in rock klu bu. Cer šak: Sub kul tur ni azil. – – 2004: Kul tu ra. Slo ven ski et no lo ški lek si kon. Ljub lja na: Mla din ska knji- ga. – – 2005: Kva dra tu ra kro ga de di šči ne: to po si ide o lo gij na se či šču sta re ga in no ve ga ter tu je ga in do ma če ga. De di šči na v očeh zna no sti. Ljub lja na: Fi lo zof ska fa kul te ta, Od de lek za Ei KA. Raj ko MUR ŠIČ in Jo že HU DA LES, 2005: Uvod. Od ra zmi sle ka do ro ko va nja z de di šči no. De di šči na v ro kah stro ke. Ljub lja na: Fi lo zof ska fa kul te ta, Od- de lek za Ei KA. Du šan OGRIN, 1989: Slo ven ske kra ji ne. Ljub lja na: Dr žav na za lo žba Slo ve- ni je. Al lan PRED, 1995: Re cog ni zing Eu ro pe an Mo der ni ti es. Lon don, New York: Ro u tled ge. Razprave­–­etnologija 175Dr. Bru no Rav ni kar Ane Zi her lo ve 4, Ljub lja na Ple si iz doline Kam ni ške Bis tri ce in Tu hinj ske do li ne Uvod Le­ta­1970­so­si­na­do­bu­dni­ ple­sal­ci­sta­ho­vi­ške­ fol­ klor­ne­sku­pi­ne­Kam­ni­ška­ Bis­tri­ca­za­že­le­li­ohra­ni­ti­ spo­mi­ne­sta­rej­ših­do­ma­či­nov­ o­ljud­skih­ple­sih,­ki­so­ jih­ne­koč­ple­sa­li­v­oko­li­ci­Zgor­njih­Stranj.­K­tej­ak­ci­ji­so­ po­va­bi­li­tu­di­pi­sca­te­ga­pri­spev­ka,­ glav­no­go­ni­lo­pa­je­ bil­vse­ka­kor­ne­u­mor­ni­vo­dja­fol­klor­ne­sku­pi­ne­Franci­ Po­ljan­šek.­ Sku­paj­s­so­pro­go­Il­ko,­tu­di­odlič­no­ple­sal­ko­ fol­klor­ne­sku­pi­ne,­sta­uspe­la­naj­ti­za­nes­lji­ve­ in­for­ma­ tor­je­o­iska­nem­gra­di­vu.­Opi­si­se­ne­kri­tič­no­ opi­ra­jo­na­ iz­ja­ve­in­for­ma­tor­jev,­ ki­so­bi­li­pre­tež­no­iz­Bis­tri­či­ce­in­ oko­li­ce­Žu­pa­njih­Njiv.­Pri­ča­ko­va­li­ smo,­da­se­opi­sa­ni­ ple­si­ne­bo­do­bis­tve­no­raz­li­ko­va­li­ od­ple­sov­osred­nje­ ga­slo­ven­ske­ga­ ob­mo­čja,­kljub­te­mu­pa­smo­lah­ko­ za­be­le­ži­li­ne­kaj­za­ni­mi­vih­ko­re­o­lo­ških­ in­me­lo­graf­skih­ raz­li­čic.­Ta­krat­ni­čas­ni­bil­rav­no­po­se­bno­na­klo­njen­ ob­jav­lja­nju­ ljud­ske­ga­iz­ro­či­la,­mor­da­smo­po­gre­ša­li­tu­ di­za­ni­ma­nje­ lo­kal­nih­or­ga­ni­za­cij­ za­do­ku­men­ti­ra­nje­ do­ma­če­tra­di­ci­je,­za­to­so­za­pi­ski­osta­li­var­no­shra­nje­ ni­v­ar­hi­vu­pi­sca. Še­le­pred­le­tom­dni­je­lo­kal­ni­stro­kov­njak­ za­ple­sno­ ljud­sko­tra­di­ci­jo­Franci­Po­ljan­šek­obu­dil­za­ni­ma­nje­ za­ ta­krat­za­be­le­že­no­ gra­di­vo­in­pre­dla­gal­nje­go­vo­ob­ja­vo.­ Te­mu­je­že­lel­do­da­ti­tu­di­ple­se,­ki­so­mu­jih­le­to­ka­sne­ je­(1971)­pri­ka­za­li­do­ma­či­ni­iz­Tu­hinj­ske­do­li­ne.­Za­to­ so­ne­kaj­krat­za­be­le­že­ne­ tu­di­va­ri­an­te­iz­ome­nje­nih­ do­ lin.­Ple­se­iz­Tu­hinj­ske­do­li­ne­sta­za­kon­ca­Po­ljan­šek­po­ spo­mi­nu­za­ple­sa­la­pi­scu­te­ga­pri­spev­ka­13.­11.­2011­ v­Kam­ni­ku,­del­no­pa­so­bi­li­pov­ze­ti­tu­di­po­po­snet­ku­ fol­klor­ne­sku­pi­ne­Druš­tva­upo­ko­jen­cev­ v­Kam­ni­ku,­kot­ jih­ta­ple­še­da­nes.­Be­se­dni­opis­ple­sov­je­miš­ljen­le­ kot­po­ma­ga­lo­pri­bra­nju­ki­ne­to­gra­mov. Zim­ šrit­–­zibn­ šrit Ples­je­vse­ka­kor­raz­šir­jen­po­ce­lot­nem­sred­nje­ev­ rop­skem­pro­sto­ru,­pri­nas­pa­naj­več­krat­ ime­no­van­ zibn šrit,­za­ra­di­sed­mih­ko­ra­kov.­Nam­naj­bli­žji­tu­ji­ime­ ni­sta­iz­vir­ni­nem­ški­ Si e ben schritt­in­ita­li­jan­ski­ set te­ pas si.­Ob­tem­ne­sme­mo­po­za­bi­ti­Ma­rol­to­ve­ga­ po­slo­ ve­nje­nja­ sed mor ka.­Ples­sta­pri­ka­za­la­1.­2.­1970­v­ Bis­tri­či­ci­Pet­er­Ba­lan­tič­(1926)­iz­Za­ka­la­6­ter­Pa­vla­ Grilc­(1925)­iz­Za­ka­la­8.­Oba­sta­ga­ime­no­va­la­ zim šrit.­ Na­di­a­to­nič­no­ har­mo­ni­ko­ (F­B­Es­As)­ju­je­sprem­ljal­Jo­ že­Gra­di­šek­(1931)­iz­Sta­ho­vi­ce,­Kre­gar­je­vo­11.V­not­nem­za­pi­su­je­oz­na­če­na­ba­sov­ska­sprem­lja­va,­ kot­jo­je­igral­go­dec.­Ple­sni­za­pis­ob­se­ga­dve­va­ri­an­ti.­ Pr­va­je­splo­šno­zna­na,­Ba­lan­tič­pa­se­je­spo­mi­njal­tu­di­ dru­ge­va­ri­an­te,­ki­jo­je­ple­sal­on,­a­ve­dno­z­nas­prot­no­ no­go.1.­va­ ri­ an­ ta Ple­sa­lec­sto­ji­pred­ple­sal­ko­in­jo­pri­me­z­obe­ma­ro­ ka­ma­v­pa­su,­ona­mu­po­lo­ži­ro­ki­na­ra­me­na.­V­pr­vih­ dveh­tak­tih­na­re­di­ple­sa­lec­7­ko­ra­kov­boč­no­v­de­sno­ in­v­na­sled­njih­ dveh­boč­no­v­le­vo.­V­tre­tjem­le­3­po­u­ dar­je­ne­boč­ne­ko­ra­ke­v­de­sno­in­v­če­tr­tem­3­po­u­dar­je­ ne­boč­ne­ko­ra­ke­v­le­vo.­Te­mu­sle­di­v­zad­njih­dveh­tak­ tih­s­4­ko­ra­ki­en­obrat­pa­ra­v­de­sno.­Zad­nji­4­tak­ti­se­ še­en­krat­po­no­vi­jo.­Ple­sal­ka­ple­še­z­nas­prot­no­ no­go­v­ nas­prot­ni­sme­ri,­z­iz­je­mo­sme­ri­obra­ta.­K­pr­vi­va­ri­an­ti­ je­Gril­če­va­zna­la­za­pe­ti­dve­ki­ti­ci:Izak, Ja kob, Abra ham, kra dli hru ške braj nov kam. To ni res, to ni res, kra dli so jih pa za res. To ni res, to ni res, kra dli so jih pa za res. Hru ške, češ ple, ja bu ke, mat ne se jo s Kam’nka. Hru ške če, hru ške če, okol ogla pa na zaj. Hru ške če, hru ške če, okol ogla pa na zaj. 2.­va­ ri­ an­ ta Ple­sa­lec­sto­ji­na­le­vi­stra­ni­ple­sal­ke,­z­ra­mo­ob­ra­mi­ ta­ko,­da­je­med­obe­ma­kot­90°.­S­svo­jo­na­prej­skr­če­ no­le­vo­ro­ko­pri­me­ple­sal­ki­no­ de­sni­co­nad­ko­mol­cem.­ Ena­ko­pri­me­ple­sal­ka­s­svo­jo­na­prej­skr­če­no­de­sno­ ro­ko­ple­sal­če­vo­ le­vi­co­nad­ko­mol­cem.­ Ple­sa­lec­pri­me­ z­v­de­sno­skr­če­no­de­sno­ro­ko­ple­sal­ki­no­ le­vi­co­nad­ ko­mol­cem.­ Ena­ko­pri­me­ple­sal­ka­z­v­le­vo­skr­če­no­le­vo­ ro­ko­ple­sal­če­vo­ de­sni­co­nad­ko­mol­cem.­ V­pr­vem­tak­ tu­na­re­di­ple­sa­lec­dva­po­šev­na­ko­ra­ka­na­prej,­v­le­vo.­ Te­mu­sle­di­v­dru­gem­tak­tu­še­en­po­šev­ni­ko­rak,­križ­ni­ za­mah­s­pro­sto­de­sno­no­go­na­prej,­v­le­vo,­in­obrat­na­ le­vi­no­gi­za­90°­v­de­sno.­Ple­sal­ka­ple­še­si­me­trič­no.­ Med­obra­tom­za­me­nja­ta­ sme­ri­rok,­a­se­ne­spu­sti­ta.­ Tre­tji­in­če­tr­ti­takt­sta­si­me­trič­na­ pr­vi­ma­dve­ma.­V­pe­ tem­tak­tu­na­re­di­ple­sa­lec­le­en­po­še­ven­ko­rak­na­prej,­ Zimšrit Razprave­–­etnologijaRazprave­–­etnologija 176 177v­le­vo,­križ­ni­za­mah­s­pro­sto­de­sno­no­go­na­prej,­v­le­vo,­ in­obrat­na­le­vi­no­gi­za­90°­v­de­sno.­Ple­sal­ka­ple­še­ si­me­trič­no.­ Šesti­takt­ple­še­ta­oba­si­me­trič­no­ pet­e­mu­ tak­tu.­V­sed­mem­in­osmem­tak­tu­sle­di­s­4­ko­ra­ki­en­ par­ni­obrat­v­de­sno­kot­v­va­ri­an­ti­1.­Zad­nji­4­tak­ti­se­ še­en­krat­po­no­vi­jo. 3.­va­ ri­ an­ ta V­Tu­hinj­ski­do­li­ni­je­zna­na­tu­di­va­ri­an­ta­z­ime­nom­ zibn­šrit.­Pri­tem­ple­su­sto­ji­jo­ple­sal­ke­v­no­tra­njem­ kro­ gu­in­so­obr­nje­ne­nav­zven,­ple­sal­ci­pa­so­v­zu­na­njem­ kro­gu­obr­nje­ni­pro­ti­sre­di­ni­kro­ga.­Oba­prič­ne­ta­ple­sa­ti­ z­boč­ni­mi­ko­ra­ki­v­de­sno­ta­ko,­da­se­po­sed­mih­ko­ ra­kih­sre­ča­ta­s­so­sed­njo­ple­sal­ko­ozi­ro­ma­ple­sal­cem.­ Na­to­se­s­sed­mi­mi­boč­ni­mi­ko­ra­ki­v­le­vo­vr­ne­ta­na­svo­ ji­pr­vot­ni­me­sti.­Sle­di­jo­tri­je­ko­ra­ki­v­de­sno,­tri­je­ko­ra­ki­ v­le­vo­in­s­šti­ri­mi­ko­ra­ki­en­par­ni­obrat­v­de­sno.­Zad­nji­ štir­je­tak­ti­se­še­en­krat­po­no­vi­jo.­To­va­ri­an­to­so­ple­sa­ li­na­svat­bah,­da­so­se­sva­tje­lah­ko­med­se­boj­»bo­lje­ spoz­na­li«.Co­ tiš Tu­di­ta­ples­sta­pri­ka­za­la­1.­2.­1970­v­Bis­tri­či­ci­Pe­ ter­Ba­lan­tič­(1926)­iz­Za­ka­la­6­in­Pa­vla­Grilc­(1925)­iz­ Za­ka­la­8.­Na­di­a­to­nič­no­ har­mo­ni­ko­ ju­je­sprem­ljal­Jo­ že­Gra­di­šek­(1931)­iz­Sta­ho­vi­ce,­Kre­gar­je­vo­11. Ple­sa­la­sta­Franc­Hri­bar­(1908),­p.­d.­Ma­ti­jev­čev­ ata,­iz­Pra­proč­in­Fran­cka­Po­ljan­šek­(1930)­iz­Be­le­Pe­ či.­Na­di­a­to­nič­no­ har­mo­ni­ko­ ju­je­na­do­ma­či­ji­Osre­dek­ sprem­ljal­Franc­Po­ljan­šek­(1917)­iz­Be­le­Pe­či­5.Mar­ tin­ ček Ples­je­na­Go­renj­skem­ znan­kot­mr zu lin,­do­ma­či­ni­ pa­ga­ime­nu­je­jo­tu­di­li si čji rep.­Ples­sta­pri­ka­za­la­1.­2.­ 1970­v­Bis­tri­či­ci­Pet­er­Ba­lan­tič­(1926)­iz­Za­ka­la­6­in­ Pa­vla­Grilc­(1925)­iz­Za­ka­la­8.­Na­di­a­to­nič­no­ har­mo­ni­ ko­ju­je­sprem­ljal­Jo­že­Gra­di­šek­(1931)­iz­Sta­ho­vi­ce,­ Kre­gar­je­vo­11.Ple­sa­lec­sto­ji­na­le­vi­stra­ni­ple­sal­ke­z­ra­mo­ob­ra­mi­ ta­ko,­da­sta­oba­obr­nje­na­na­prej.­Ro­ki­ima­ta­spre­daj­ niz­ko­pre­kri­ža­ni.­ Le­va­dr­ži­le­vo,­de­sna­de­sno.­V­pr­vem­ tak­tu­na­re­di­ple­sa­lec­z­le­vo­no­go­en­ko­rak­na­prej­ter­ pri­klju­či­de­sno,­ple­sal­ka­na­re­di­isto­z­nas­prot­no­ no­ go.­V­dru­gem­tak­tu­oba­po­no­vi­ta­pr­vi­takt.­V­tre­tjem­ tak­tu­na­re­di­ta­oba­3­ko­ra­ke­na­me­stu.­Isto­ča­sno­se­ obr­ne­ple­sa­lec­za­pol­obra­ta­(180°)­v­de­sno­in­ple­sal­ ka­za­pol­obra­ta­v­le­vo,­s­tem­pre­kri­ža­ta­ ro­ki­v­nas­prot­ ni­sme­ri.­V­če­tr­tem­tak­tu­se­do­tak­ne­ta­ s­pr­sti­pro­ste­ no­ge­spre­daj­tal.­Sle­di­v­pet­em,­šest­em,­sed­mem­in­ osmem­tak­tu­si­me­trič­na­ iz­ved­ba­pr­vih­šti­rih­tak­tov.­V­ de­vet­em­in­de­set­em­tak­tu­po­no­vi­ta­tre­tji­in­če­tr­ti­takt­ ter­v­enajst­em­in­dva­najst­em­ tak­tu­sed­mi­in­osmi­takt.­ V­na­sled­njih­ treh­tak­tih­ple­še­ple­sa­lec­te­kal­ne­ko­ra­ke­ na­prej,­ple­sal­ka­pa­na­zaj­ta­ko,­da­na­pra­vi­ta­en­par­ni­ obrat­in­pol­v­de­sno.­V­šest­najst­em­ tak­tu­na­re­di­ta­tri­ ko­ra­ke­na­me­stu­in­se­obr­ne­ta­ena­ko­kot­v­tre­tjem­ tak­tu.­V­na­da­lje­va­nju­ ple­še­ple­sa­lec­te­kal­ne­ko­ra­ke­ na­zaj,­ple­sal­ka­pa­na­prej­ta­ko,­da­na­pra­vi­ta­še­en­par­ ni­obrat­in­pol­v­de­sno.­V­zad­njem­tak­tu­se­obr­ne­ta­ ena­ko­kot­v­sed­mem­tak­tu. Zibnšrit Než­ka­Ro­zma­nič­(1904)­iz­Zgor­njih­Stranj­17­je­le­ta­ 1971­zra­ven­za­pe­la:Pej mo v gmaj no po dr va, pej mo v gmaj no po dr va. Po dr va, po dr va, dam ve čer jo skuhowa. Po dr va, po dr va, dam ve čer jo skuhowa. Mat pa žgan ce ku ha jo, pa se j m pr smu do. Pr smu do, pr smu do, le k do j h je du bo? Pr smu do, pr smu do, le k do j h je du bo? Tam za bre gom sem zaspaw, pi san ma ček me je uscaw. Usrow me biw, usrow me biw, če se mu umak nu ne biw. Usrow me biw, usrow me biw, če se mu umak nu ne biw. Ple­sa­la­sta­Franc­Hri­bar­(1908),­p.­d.­Ma­ti­jev­čev­ ata,­iz­Pra­proč­in­Rez­ka­Osol­nik­(1886),­p.­d.­Po­lan­ska­ te­ta,­iz­Po­lja­ne­v­Tu­hinj­ski­do­li­ni.­Sprem­ljal­ju­je­Franc­ Po­ljan­šek­(1917)­iz­Be­le­Pe­či­5.­CotišMartinček Cotiš Ple­sal­ca­sto­ji­ta­drug­nas­pro­ti­dru­ge­mu­z­ob­te­le­su­ spu­šče­ni­ma­ ro­ka­ma.­V­pr­vem­tak­tu­na­re­di­ple­sal­ka­z­ dve­ma­ko­ra­ko­ma­ en­obrat­v­de­sno­in­v­dru­gem­tak­tu­ 3­po­u­dar­je­ne­ ko­ra­ke­na­me­stu.­V­tem­ča­su­sto­ji­ple­sa­ lec­na­me­stu.­V­tre­tjem­tak­tu­na­re­di­ple­sa­lec­z­dve­ma­ ko­ra­ko­ma­ en­obrat­v­le­vo­in­v­če­tr­tem­tak­tu­3­po­u­dar­ je­ne­ko­ra­ke­na­me­stu.­V­pet­em­tak­tu­plo­skne­ple­sa­lec­ dva­krat­z­ro­ka­ma­v­vi­ši­ni­pr­si.­Isto­ča­sno­plo­skne­ple­ sal­ka­en­krat­z­ro­ka­ma­za­hrb­tom­in­dru­gič­v­vi­ši­ni­pr­si.­ V­šest­em­tak­tu­plo­skne­ta­tri­krat­ob­dla­ni­drug­dru­ge­ga­ v­vi­ši­ni­pr­si.­V­sed­mem­in­osmem­tak­tu­po­no­vi­ta­peti­ in­šesti­takt.­Se­daj­pri­me­ta­s­skr­če­ni­ma­ ro­ka­ma­drug­ dru­ge­ga­nad­ko­mol­cem­ in­ple­še­ta­na­sled­njih­ osem­ tak­tov­z­dvo­ko­rač­no­pol­ko­par­ne­obra­te­v­de­sno. V­Tu­hinj­ski­do­li­ni­so­poz­na­li­dve­va­ri­an­ti­ple­sa­ cotš.­Od­zgo­raj­opi­sa­ne­ga­ se­raz­li­ku­je­ta­ v­tem,­da­ple­ sal­ca­v­pr­vem­de­lu­ne­iz­va­ja­ta­obra­tov,­am­pak­sa­mo­ udar­ce­ob­tla.­V­dru­gem­de­lu­pa­bo­di­si­iz­va­ja­ta­osmi­ce­ s­so­sed­nji­mi­ ple­sal­ci­ali­pa­ve­ri­ži­jo­pod­ko­mol­cem­ po­ ce­lem­kro­gu­ta­ko,­da­pri­de­jo­po­nov­no­do­svo­je­ga­so­ ple­sal­ca(ke).­ V­tem­pri­me­ru­mo­ra­bi­ti­v­kro­gu­8­pa­rov.­ Poz­na­jo­pa­tu­di­va­ri­an­to,­v­ka­te­ri­ple­še­jo­v­dru­gem­de­ lu­tro­ko­rač­no­ pol­ko­z­obra­ti­naj­prej­po­kro­gu­v­le­vo­in­ na­to­na­zaj­po­kro­gu­v­de­sno.­Spret­nej­ši­ple­sal­ci­lah­ko­ plo­ske­v­tre­tjem­tak­tu­pod­vo­ji­jo. Razprave­–­etnologijaRazprave­–­etnologija 178 179Mr­ zu­ lin Va­ri­an­ta­prej­šnje­ga­ ple­sa­iz­Tu­hinj­ske­do­li­ne­je­mr­ zu lin.­V­dveh­va­ri­an­tah­sta­ga­na­do­ma­či­ji­Osre­dek­ ple­sa­la­Franc­Hri­bar­(1908),­p.­d.­Ma­ti­jev­čev­ ata,­iz­ Pra­proč­in­Fran­cka­Po­ljan­šek­(1930)­iz­Be­le­Pe­či.­Na­ di­a­to­nič­no­ har­mo­ni­ko­ ju­je­sprem­ljal­Franc­Po­ljan­šek­ (1917)­iz­Be­le­Pe­či­5.V­dru­gi­va­ri­an­ti­ima­ta­ple­sal­ca­ro­ki­pre­kri­ža­ni­ spre­ daj­in­iz­va­ja­ta­ena­ke­ko­ra­ke­na­prej­ta­ko,­da­se­v­3.,­7.,­ 9.­in­11.­tak­tu­oba­za­su­ka­ta­okrog­svo­je­osi­v­eno­ali­ dru­go­stran.­V­dru­gem­de­lu­ple­še­ta­ena­ko­kot­v­prej­ šnji­va­ri­an­ti. Štaj­ riš Tu­di­ta­ples­sta­de­mon­stri­ra­la­ 1.­2.­1970­v­Bis­tri­či­ci­ Pet­er­Ba­lan­tič­(1926)­iz­Za­ka­la­6­in­Pa­vla­Grilc­(1925)­ iz­Za­ka­la­8.­Na­di­a­to­nič­no­ har­mo­ni­ko­ ju­je­sprem­ljal­ Jo­že­Gra­di­šek­(1931)­iz­Sta­ho­vi­ce,­ Kre­gar­je­vo­ 11.­Ple­ sal­ca­sta­se­za­nes­lji­vo­ spo­mi­nja­la­ sed­mih­fi­gur­te­ga­ raz­šir­je­ne­ga­in­zna­ne­ga­ple­sa.ple­sa­lec­s­te­kal­ni­mi­ko­ra­ki­na­zaj­in­ple­sal­ka­s­te­kal­ ni­mi­ko­ra­ki­v­sed­mih­tak­tih­po­lju­bno­šte­vi­lo­par­nih­ obra­tov­v­le­vo.­V­osmem­tak­tu­se­obr­ne­ta­drug­pro­ti­ dru­ge­mu­ter­dvig­ne­ta­ro­ki­vi­so­ko­na­prej.­V­tre­tji­fi­gu­ri­ C­na­re­di­v­pr­vem­tak­tu­naj­prej­ple­sal­ka­na­me­stu­v­ treh­ko­ra­kih­en­obrat­v­de­sno­z­nad­gla­vo­dvig­nje­ni­ma­ ro­ka­ma.­V­dru­gem­tak­tu­na­re­di­še­en­ko­rak­na­me­ stu­in­iz­teg­ne­ro­ki­nad­ple­sal­če­vo­ gla­vo,­ki­na­re­di­v­ treh­ko­ra­kih­na­me­stu­en­obrat­v­le­vo.­V­tre­tjem­tak­tu­ na­re­di­ple­sa­lec­še­en­ko­rak­na­me­stu­in­iz­teg­ne­ro­ki­ nad­ple­sal­ki­no­ gla­vo,­ki­ple­še­se­daj­ena­ko­kot­v­pr­vem­ tak­tu.­Če­tr­ti­in­šesti­takt­sta­ena­ka­dru­ge­mu,­peti­in­ sed­mi­takt­pa­tre­tje­mu.­V­osmem­tak­tu­se­ple­sal­ca­ po­nov­no­obr­ne­ta­v­za­čet­ni­po­lo­žaj,­ko­sto­ji­ple­sa­lec­ na­le­vi­stra­ni­ple­sal­ke,­z­ra­mo­ob­ra­mi­ta­ko,­da­sta­ oba­obr­nje­na­na­prej.­Ple­sa­lec­ima­le­vo­ro­ko­skr­če­no­ na­prej,­ple­sal­ka­pa­dr­ži­z­le­vi­co­nje­go­vo­le­vo­ro­ko­po­ šev­no­na­prej.­Ple­sal­ka­po­lo­ži­po­pol­no­ma­ skr­če­no­de­ sni­co­na­svo­jo­de­sno­ra­mo,­ple­sa­lec­pa­pri­me­z­de­sno­ iz­teg­nje­no­ ro­ko,­za­nje­nim­vra­tom,­nje­no­de­sni­co.­V­ če­tr­ti­fi­gu­ri­D­iz­va­ja­ta­ple­sa­lec­s­ko­ra­ki­na­prej­in­ple­ sal­ka­s­ko­ra­ki­na­zaj­po­lju­bno­šte­vi­lo­par­nih­obra­tov­v­ de­sno.­V­peti­fi­gu­ri­E­iz­va­ja­ta­nas­prot­no,­ ple­sa­lec­s­ko­ ra­ki­na­zaj­in­ple­sal­ka­s­ko­ra­ki­na­prej,­po­lju­bno­šte­vi­ lo­par­nih­obra­tov­v­le­vo.­V­zad­njem­tak­tu­se­po­nov­no­ obr­ne­ta­drug­pro­ti­dru­ge­mu­in­spu­sti­ta­le­vi­ci­ob­te­le­su­ nav­zdol.­V­šesti­fi­gu­ri­F­sto­ji­ple­sa­lec­na­me­stu.­Pod­ nje­go­vo­na­prej,­nav­zgor­iz­teg­nje­no­ de­sni­co­na­re­di­ple­ sal­ka­v­osmih­tak­tih­4­obra­te­v­de­sno.­V­zad­nji­fi­gu­ri­ G­na­re­di­ple­sa­lec­pod­ple­sal­ki­no­ iz­teg­nje­no­ de­sni­co­v­ osmih­tak­tih­4­obra­te­v­le­vo.Ta­­sta­ ra­­(pol­ ka) Do­ma­či­ni­so­bi­li­mne­nja,­da­je­tro­ko­rač­na­ pol­ka­naj­ sta­rej­ša­obli­ka­pol­ke­pri­nas.­Za­to­so­jo­na­splo­šno­po­ i­me­no­va­li­kar­ta sta ra.­Se­ve­da­so­dr­žo­pri­la­go­di­li­svo­ je­mu­oku­su.­Ples­sta­pri­ka­za­la­1.­2.­1970­v­Bis­tri­či­ci­ Pet­er­Ba­lan­tič­(1926)­iz­Za­ka­la­6­in­Pa­vla­Grilc­(1925)­ iz­Za­ka­la­8.­Na­di­a­to­nič­no­ har­mo­ni­ko­ ju­je­sprem­ljal­ Jo­že­Gra­di­šek­(1931)­iz­Sta­ho­vi­ce,­ Kre­gar­je­vo­ 11.­Ple­ sal­ca­sto­ji­ta­drug­nas­pro­ti­dru­ge­ga.­Ple­sa­lec­pri­me­z­ na­prej­iz­teg­nje­no­ de­sni­co­ple­sal­ko­le­vo­v­pa­su,­med­ tem­ko­pri­me­ona­z­le­vo­ro­ko­nje­go­vo­de­sni­co­nad­ko­ mol­cem.­Ple­sa­lec­pri­me­s­skr­če­no­le­vo­ro­ko­ple­sal­ki­no­ de­sni­co­nad­ko­mol­cem,­ ona­pa­pri­me­s­svo­jo­de­sno­ ro­ko­nje­go­vo­le­vi­co­nad­ko­mol­cem.­ Med­iz­va­ja­njem­ me­njal­nih­ tro­ko­ra­kov­ se­par­vr­ti­naj­prej­osem­tak­tov­v­ de­sno­in­po­tem­osem­tak­tov­v­le­vo. Mrzulin ŠtajrišPolka V­pr­vi­va­ri­an­ti­ima­ta­ple­sal­ca­ro­ki­pre­kri­ža­ni­na­hrb­ tu­in­se­po­mi­ka­ta­s­ti­pič­ni­mi­klec­ni­mi­ko­ra­ki­na­pred­ takt­na­prej.­Ple­sal­ka­me­nja­v­3.,­7.,­9.­in­11.­tak­tu­svoj­ po­lo­žaj­ta­ko,­da­je­en­krat­na­de­sni­in­po­nov­no­na­le­vi­ stra­ni­ple­sal­ca.­V­dru­gem­de­lu­ple­sal­ca­ple­še­ta­naj­ prej­tri­par­ne­obra­te­v­de­sno­in­na­to­tri­par­ne­obra­te­ v­le­vo.Ple­sa­lec­sto­ji­na­le­vi­stra­ni­ple­sal­ke­z­ra­mo­ob­ra­mi­ ta­ko,­da­sta­oba­obr­nje­na­na­prej.­Ro­ki­ima­ta­spre­daj­ niz­ko­pre­kri­ža­ni.­ Le­va­dr­ži­le­vo,­de­sna­de­sno.­Pr­vo­fi­ gu­ro­A­iz­va­ja­ple­sa­lec­s­te­kal­ni­mi­ko­ra­ki­na­prej­in­ple­ sal­ka­s­te­kal­ni­mi­ko­ra­ki­na­zaj;­v­osmih­tak­tih­po­lju­bno­ šte­vi­lo­par­nih­obra­tov­v­de­sno.­V­dru­gi­fi­gu­ri­B­iz­va­ja­ Razprave­–­etnologijaRazprave­–­etnologija 180 181Ši­ mi In­for­ma­tor­ja­ Ja­nez­Čev­ka­(1911)­iz­Bis­tri­či­ce­10­in­ Rez­ka­Šle­bir­(1910)­iz­Bis­tri­či­ce­20­sta­bi­la­1.­2.­1970­ mne­nja,­da­je­ven­dar­le­sta­rej­ša­ ši mi pol ka,­ki­so­jo­ ple­sa­li­sta­ri­lju­dje.­Har­mo­ni­kar­ Gra­di­šek­se­ni­spom­ nil­us­trez­ne­me­lo­di­je,­za­to­je­pos­tre­gel­z­no­vej­šo,­bolj­ zna­no­ver­zi­jo.­V­tem­pri­me­ru­gre­za­dvo­ko­rač­no­ pol­ko­ s­pod­vo­je­ni­mi­ko­ra­ki­v­kla­sič­ni­ple­sni­dr­ži.Kmeč­ ki­val­ ček Ja­nez­Čev­ka­(1911)­iz­Bis­tri­či­ce­10­in­Apo­lo­ni­ja­Šle­ bir­(1916)­iz­Bis­tri­či­ce­20­sta­poz­na­la­ta­ples­tu­di­pod­ ime­nom­ ob bis trem po to ku.­Na­di­a­to­nič­no­ har­mo­ni­ko­ ju­je­1.­2.­1970­sprem­ljal­Jo­že­Gra­di­šek­(1931)­iz­Sta­ ho­vi­ce,­Kre­gar­je­vo­11. Ple­sal­ca­sto­ji­ta­drug­nas­pro­ti­dru­ge­ga.­Na­prej­po­ kr­če­na­de­sna­ro­ka­ple­sal­ca­pri­me­v­vi­ši­ni­ra­men­na­ prej­po­kr­če­no­le­vo­ro­ko­ple­sal­ke.­Le­va­ro­ka­ple­sal­ca­ je­po­kr­če­na­v­vi­ši­ni­ra­men­na­prej­v­le­vo,­ena­ko­je­po­ kr­če­na­tu­di­de­sna­ro­ka­ple­sal­ke­v­vi­ši­ni­ra­men­na­prej­ v­de­sno.­Ro­ki­obeh­sta­med­ple­som­stal­no­v­vi­ši­ni­ra­ men.­V­pr­vem­tak­tu­sto­pi­ple­sa­lec­z­le­vo­no­go­v­le­ vo,­de­sna­se­od­mak­nje­na­ s­pr­sti­do­ti­ka­tal.­Po­do­bno­ sto­pi­ple­sal­ka­z­de­sno­no­go­v­de­sno­in­nje­na­le­va­se­ od­mak­nje­na­ s­pr­sti­do­ti­ka­tal.­Isto­ča­sno­za­ma­hne­ple­ sa­lec­z­de­sni­co­križ­no­v­le­vo,­ple­sal­ka­z­le­vi­co­križ­no­ v­de­sno.­V­dru­gem­tak­tu­je­iz­ved­ba­si­me­trič­na.­ Ple­sa­ lec­sto­pi­z­de­sno­no­go­v­de­sno,­le­va­se­od­mak­nje­na­ s­pr­sti­do­ti­ka­tal.­Ple­sal­ka­sto­pi­z­le­vo­no­go­v­le­vo­in­ de­sna­se­od­mak­nje­na­ s­pr­sti­do­ti­ka­tal.­Isto­ča­sno­za­ ma­hne­ple­sa­lec­z­de­sni­co­po­šev­no­v­de­sno,­ple­sal­ka­z­ le­vi­co­po­šev­no­v­le­vo.­Tre­tji­takt­je­enak­pr­ve­mu,­le­da­ se­ple­sal­ca­v­zad­nji,­tre­tji­če­tr­tin­ki­spu­sti­ta­in­en­krat­ plo­skne­ta.­ V­če­tr­tem­tak­tu­plo­skne­ta­ še­en­krat­in­se­ spri­me­ta­–­ple­sa­lec­pri­me­z­le­vi­co­ple­sal­ki­no­ de­sni­co.­ V­pet­em­tak­tu­sto­pi­ple­sa­lec­z­de­sno­no­go­v­de­sno,­ le­va­se­od­mak­nje­na­ s­pr­sti­do­ti­ka­tal.­Po­do­bno­sto­pi­ ple­sal­ka­z­le­vo­no­go­v­le­vo­in­nje­na­de­sna­se­od­mak­ nje­na­s­pr­sti­do­ti­ka­tal.­Isto­ča­sno­za­ma­hne­ple­sa­lec­z­ le­vi­co­križ­no­v­de­sno,­ple­sal­ka­z­de­sni­co­križ­no­v­le­vo.­ V­šest­em­tak­tu­je­iz­ved­ba­si­me­trič­na.­ Ple­sa­lec­sto­pi­z­ le­vo­no­go­v­le­vo,­de­sna­se­od­mak­nje­na­ s­pr­sti­do­ti­ka­ tal.­Ple­sal­ka­sto­pi­z­de­sno­no­go­v­de­sno­in­le­va­se­od­ mak­nje­na­ s­pr­sti­do­ti­ka­tal.­Isto­ča­sno­za­ma­hne­ple­sa­ lec­z­le­vi­co­po­šev­no­v­le­vo,­ple­sal­ka­z­de­sni­co­po­šev­no­ v­de­sno.­Sed­mi­takt­je­enak­pet­e­mu,­le­da­se­ple­sal­ca­ v­zad­nji,­tre­tji­če­tr­tin­ki­spu­sti­ta­in­en­krat­plo­skne­ta.­ V­osmem­tak­tu­plo­skne­ta­ še­en­krat­in­se­pri­me­ta­z­ro­ka­mi­v­vi­ši­ni­ra­men.­Ple­sa­lec­pri­me­z­le­vo­ro­ko­ple­ sal­ki­no­de­sni­co­nad­ko­mol­cem­ in­z­de­sno­ro­ko­ple­ sal­ki­no­le­vi­co­nad­ko­mol­cem.­ Ena­ko­pri­me­ple­sal­ka­z­ de­sno­ro­ko­ple­sal­če­vo­ le­vi­co­nad­ko­mol­cem­ in­z­le­vo­ ro­ko­ple­sal­če­vo­ de­sni­co­nad­ko­mol­cem.­ V­na­sled­njih­ osmih­tak­tih­ple­še­ta­oba­val­ček­na­me­stu­z­obra­ti­v­ de­sno­in­v­sle­de­čih­osmih­tak­tih­val­ček­v­le­vo.Fran­cka­Po­ljan­šek­(1930)­iz­Be­le­Pe­či­5.­Na­har­mo­ni­ ko­ju­je­sprem­ljal­Jo­že­Po­ljan­šek­ (1914)­iz­Be­le­Pe­či­ 5.­Fol­klor­na­sku­pi­na­Druš­tva­upo­ko­jen­cev­ v­Kam­ni­ku­ iz­va­ja­da­nes­ta­ples­ta­ko,­da­ple­sal­ci­uvo­do­ma­v­pa­rih­ pri­ko­ra­ka­jo­na­oder­po­joč­na­sled­njo­pe­sem: In­for­ma­tor­ji­ v­Bis­tri­či­ci­so­po­ve­da­li,­ da­so­pri­če­li­ ko­ le­do­va­ti­za­Tri kra lje­še­le­pred­ne­kaj­le­ti.­Pred­voj­no­ te­ga­obi­ča­ja­ni­so­poz­na­li.­ Na­svat­bi­sta­pr­vi­ples­ve­dno­ple­sa­la­sta­re­ši­na­in­ te­ta,­na­to­že­nin­in­ne­ve­sta­in­kon­čno­vsi­sva­tje.­Ple­sa­li­ so­le­pol­ke­in­val­čke. Za­glas­be­no­sprem­lja­vo­ so­od­nek­daj­ob­vez­no­upo­ rab­lja­li­di­a­to­nič­no­ har­mo­ni­ko­ –­kno far co.­Vča­sih­sta­ se­pri­dru­ži­la­še­kla­ri­net­in­tro­ben­ta.­Kon­tra­ba­sa­ in­ opre­klja­se­ne­spo­mi­nja­jo.­ Igra­li­so­na­ustne­or­gli­ce­ in­glav­nik,­kar­so­zna­li­tu­di­otro­ci.­Za­tr­je­va­li­so,­da­so­ ple­sa­li­vse­ple­se­tu­di­ob­sprem­lja­vi­ ci­ter.­Poz­na­li­so­ vi so ke ci tre­(ve­čje)­in­niz ke ci tre­(ma­njše),­ki­so­jih­ve­ dno­igra­li­na­mi­zi.­Očit­no­so­mi­sli­li­s­pr­vi­mi­kro ma tič ne (kon­cer­tne)­ ci tre,­z­dru­gi­mi­pa­di a to nič ne­(bor­dun­ske)­ ci tre. Pa­stir­ji­so­zna­li­igra­ti­tu­di­ na pe ro. Pri­tem­se­je­še­ zla­sti­odli­ko­val­Čur­ga­iz­Stranj,­ki­je­igral­na­brš­lja­nov­ list. Tu­ hinj­ ska­šuš­ tar­ ska Tri­va­ri­an­te­te­ga­raz­šir­je­ne­ga­ ple­sa­sta­Fran­cu­Po­ ljan­šku­le­ta­1971­de­mon­stri­ra­la­ na­do­ma­či­ji­Osre­dek­ Franc­Hri­bar­(1908),­p.­d.­Ma­ti­jev­čev­ ata,­iz­Pra­proč­in­Smo šuš tar ja pro sil, da b’ šivat ga do bil. Ka ko bo mo ši val, k’ pa dre te ni ma mo? Ta dre ta je pri Šmar tnem gor, pr nes’ jo hi ter šuš tar dol. Pre lju bi ti moj šuš tar, pri nes to dre to dol! Smo šuš tar ja pro sil, da b’ ši vat ga do bil. Ka ko bo mo ši val, k’ pod pla tov ni ma mo? Pod pla ti so v Mot nik, tam do li pr’ Sva pnik. Pre lju bi ti moj šuš tar le hi tro pojd’ po njih! Vmes­se­ustav­lja­jo­ali­pa­ko­ra­ko­ma­ s­po­lju­bni­mi­ gi­ bi­po­na­zar­ja­jo­ péti­tekst.­Sle­di­me­lo­di­ja­ šuš tar ske ga ple sa: 1.­va­ ri­ an­ ta V­pr­vi­va­ri­an­ti­ple­sal­ca­kle­či­ta­na­de­snem­ko­le­nu­ drug­nas­pro­ti­dru­ge­ga­in­s­kret­nja­mi­rok­po­sne­ma­ta­ su­ka­nje­dre­te­ter­po­je­ta­osem­tak­tov: Su kej, su kej dre to, d’ jo premaw ne bo! Su kej, su kej dre to, d’ jo premaw ne bo! V­dru­gem­de­lu­za­ple­še­ta­tro­ko­rač­no­ pol­ko­s­par­ni­ mi­obra­ti­naj­prej­po­kro­gu­v­le­vo­in­na­to­na­zaj­po­kro­gu­ v­de­sno. Kmečki­valček ŠimiZvezda Smo­šuštarja­prosil Šuštarska Zvez­ da Ta­mo­ški­ples­so­po­pri­po­ve­do­va­nju­ Ja­ne­za­Čev­ke­ (1911)­iz­Bis­tri­či­ce­10­v­Bis­tri­či­ci­poz­na­li­še­vsaj­le­ta­ 1955.­Ple­sa­li­so­ga­na­Šen­tur­ški­Go­ri,­k­nam­pa­naj­ bi­bil­ples­pri­šel­ iz­Polj­ske.­Ple­sal­ci­se­ raz­de­li­jo­na­li­he­ aj nzar je­in­so­de­cva jar je.­Naj­prej­te­če­jo­vsi­po­kro­gu­v­ de­sno.­V­dru­gem­de­lu­se­ena­sku­pi­na­z­no­ga­mi­pro­ti­ sre­di­ni­kro­ga­obe­si­na­ro­ke­dru­ge­sku­pi­ne­in­se­tu­di­s­ svo­ji­mi­pet­a­mi­ra­hlo­po­mi­ka­v­le­vo.­Lah­ko­se­v­tem­tu­ di­za­me­nja­jo­ ali­pa­se­ve­dno­spu­šča­le­sku­pi­na­la­žjih,­ ki­jih­je­bi­lo­ugo­dne­je­dr­ža­ti.­Ple­sa­se­je­spo­mi­njal­tu­di­ Jo­že­Ja­go­dic,­p.­d.­He­ban,­s­Sv.­Le­nar­ta­na­Re­bri,­ki­je­ 1.­2.­1970­ples­sprem­ljal­s­kla­ri­ne­tom. Razprave­–­etnologija 1822.­va­ ri­ an­ ta V­dru­gi­va­ri­an­ti­ple­sal­ca­kle­če­s­kret­nja­mi­rok­po­ sne­ma­ta­vle­če­nje­dre­te­ter­po­je­ta­osem­tak­tov: Vle ci, vle ci dre to, d’ jo premaw ne bo! Vle ci, vle ci dre to, d’ jo premaw ne bo! V­dru­gem­de­lu­ple­še­ta­ena­ko­tro­ko­rač­no­ pol­ko­kot­ v­pr­vem­de­lu. 3.­va­ ri­ an­ ta V­tre­tji­va­ri­an­ti­kle­či­sa­mo­ple­sa­lec,­med­tem­ko­po­ lo­ži­ple­sal­ka­svo­je­de­sno­sto­pa­lo­na­nje­go­vo­le­vo­ko­ le­no.­Oba­s­kret­nja­mi­rok­po­sne­ma­ta­ ši­va­nje­z­dre­to­ in­po­je­ta: Ši vej, ši vej z dre to, towci, towci kl n! Ši vej, ši vej z dre to, towci, towci kl n! V­dru­gem­de­lu­ple­še­ta­ena­ko­tro­ko­rač­no­ pol­ko­kot­ v­pr­vem­de­lu.V­od­pr­tem­pa­ru,­kjer­se­ple­sa­lec­in­ple­sal­ka­dr­ži­ta­ le­za­no­tra­nji­ro­ki,­na­pra­vi­ta­oba­dva­tro­ko­ra­ka­po­kro­ gu­v­le­vo.­Na­to­se­spu­sti­ta­in­v­dveh­ko­ra­kih­na­pra­vi­ ple­sa­lec­¾­obra­ta­v­le­vo­in­ple­sal­ka­¾­obra­ta­v­de­sno.­ Sle­di­jo­tri­je­po­u­dar­je­ni­ ko­ra­ki­na­me­stu.­V­na­sled­njih­ šti­rih­tak­tih­po­no­vi­ta­vse­si­me­trič­no­ po­kro­gu­v­de­sno­ ter­do­dat­no­vse­opi­sa­no­še­en­krat­po­no­vi­ta.­Sle­di­dvo­ ko­rač­na­pol­ka­z­osmi­mi­par­ni­mi­obra­ti­v­de­sno. Summary The­following­paper­includes­the­publication­ of­ cinematographs­ and­recorded­melodies.­ The­author­ collaborated­ with­Franci­Poljanšek,­ who­for­the­re­ quirements­ of­the­Kamniška­ Bistrica­Folklore­Group,­ researched­ the­cultural­heritage­of­the­local­Kamnik­ region.­Already­at­the­beginning­of­the­1970s,­in­Bistri­ ca,­Županje­Njive­and­the­surrounding­ area­they­suc­ ceeded­in­recording­some­intriguing­choreological­ and­ melographic­ variations­of­the­central­regions.­Thanks­ to­their­reliable­informers­ concerning­ the­search­for­ material,­the­recognized­ folklorists­ and­married­cou­ ple­Franci­and­Ilka­Poljanšek­have­preserved­ the­tes­ timonies­of­the­traditional­ dances­of­various­locations­ in­the­Tuhinj­Valley.­After­more­than­four­decades­ since­the­discovery,­ the­testimonies­ have­been,­with­ the­aid­of­basic­keyword­descriptions,­ finally­published­ by­the­expert­Dr.­Bruno­Ravnikar­in­his­personal­cin­ ematographs.Špan­ cir­pol­ ka Fol­klor­na­sku­pi­na­Druš­tva­upo­ko­jen­cev­ v­Kam­ni­ku­ ple­še­dan­da­nes­tu­di­špan­cir­pol­ko,­kot­sta­jo­za­ple­ sa­la­Fran­cu­Po­ljan­šku­le­ta­1971­Franc­Hri­bar­(1908),­ p.­d.­Ma­ti­jev­čev­ ata,­iz­Pra­proč­in­Fran­cka­Po­ljan­šek­ (1930)­iz­Be­le­Pe­či.­Na­har­mo­ni­ko­ ju­je­sprem­ljal­Jo­že­ Po­ljan­šek­(1914)­iz­Be­le­Pe­či­5.Špancir­polka Gradivo­za­etnologijo 183Jo že Sem pri mož nik Mot nik 17, Motnik Križ ni ko va zgod ba o treh bra tih, ki so se ste pli za kme ti jo Zgod­bo­o­treh­bra­tih,­ki­so­se­ste­pli­za­kme­ti­jo,­sem­ sli­šal­od­Što­ro­ve­ Mi­ce­iz­Rov­ta­pod­Me­ni­no­ pla­ni­no,­ki­ jo­je­sli­ša­la­od­Gaš­per­ja­Križ­ni­ka,­ki­je­po­prav­ljal­sta­re­ čev­lje­pri­Mež­nar­je­vih­v­Be­li. Ko­sem­za­iz­da­jo­mo­no­gra­fi­je­ o­zna­nem­Mot­ni­ča­nu­ Gaš­per­ju­Križ­ni­ku­(1848–1904)­ pre­gle­do­val­ gra­di­vo­ nje­go­vih­zgodb,­te­ni­sem­ni­kjer­na­šel.­Gaš­per­Križ­nik­ jo­je­pri­po­ve­do­val­ ne­ki­ve­čer­ob­pet­ro­lej­ki,­ ko­je­čez­ dan­po­prav­ljal­sta­re­čev­lje­za­Mež­nar­je­vo­ dru­ži­no.­Što­ ro­va­Mi­ca­je­bi­la­ti­sti­čas­pe­str­na­pri­Mež­nar­je­vih.­ Pe­ sto­va­la­je­tu­di­Mež­nar­je­ve­ga­ otro­ka,­ki­je­ka­sne­je­po­ stal­du­hov­nik.­Umrl­pa­je­ta­koj­po­dru­gi­sve­tov­ni­voj­ni. Pri­po­ved­se­na­na­ša­na­ve­čjo­kme­ti­jo­iz­Rov­ta­pod­ Me­ni­no­pla­ni­no.­Na­njej­je­go­spo­da­ril­ do­ber­go­spo­ dar,­ki­je­imel­ze­lo­po­bož­no­že­no­in­tri­si­no­ve.­Sta­ rej­ši­sin­je­bil­Ja­nez,­bil­je­ze­lo­pri­den­in­ubo­gljiv.­ Dru­gi­sin­je­bil­Mar­tin,­ki­je­bil­ma­te­rin­ljub­ljen­ček­ in­je­ze­lo­rad­po­ha­jal­na­o­ko­li.­Ni­pa­se­pre­več­do­bro ra­zu­mel­s­so­sed­nji­mi­ fan­ti­iz­oko­li­ce.­Re­kli­so­mu­»ta­ va­žen­Mar­tin«.­Tre­tji­sin­je­bil­Ma­tevž,­mo­čan,­vi­sok­in­ ze­lo­po­sta­ven­fant,­ta­ko­da­so­se­de­kle­ta­ra­de­ozi­ra­le­ za­njim­in­ga­ob­ču­do­va­le. Oče­se­ni­mo­gel­odlo­či­ti,­ko­mu­naj­pre­pu­sti­kme­ti­jo.­ Naj­ra­je­bi­jo­dal­vsem­trem,­ven­dar­to­ni­bi­lo­mo­go­če.­ Ko­se­je­po­sta­ral,­je­zbo­lel­in­na­smrt­ni­po­ste­lji­je­po­ kli­cal­k­se­bi­vse­tri­si­no­ve­in­že­no­za­pri­čo. Re­kel­je­si­no­vom:­»Ne­mo­rem­se­odlo­či­ti,­ko­mu­naj­ dam­na­šo­le­po­kme­ti­jo.­Vsi­tri­je­ste­mo­ji­do­bri­si­no­vi­ in­vse­tri­imam­ena­ko­rad.­Odlo­či­te­sa­mi,­kdo­bo­go­ spo­dar­na­na­ši­zem­lji.­Jaz­se­ne­mo­rem­odlo­či­ti,­kdo­ je­bo­ljši­za­me­in­za­na­šo­kme­ti­jo.­Na­ša­ma­ti­naj­bo­za­ pri­čo,­kar­jaz­pre­dla­gam.­ Vse­naj­bo­ta­ko,­kot­vam­bom­zdaj­jaz­po­ve­dal.­ Star­sem­in­go­spo­da­ril­ bom­do­svo­je­smr­ti.­Ču­tim,­ da­bom­kma­lu­umrl.­Ko­umr­jem,­me­po­ko­plji­te­ na­ po­ko­pa­li­šču­ v­Šmar­tnem.­ Na­me­stu,­kjer­so­po­ko­pa­ ni­mo­ji­star­ši­in­sta­ri­star­ši.­Na­pra­vi­te­ ve­li­ko­sed­mi­ no.­Na­njo­po­va­bi­te­vse,­ki­bo­do­pri­šli­na­moj­po­greb.­ Nih­če­naj­ne­gre­s­po­gre­ba­la­čen­ali­že­jen,­to­vam­ po­se­bej­na­ro­čim.­Kot­mo­ji­si­no­vi­se­dr­ži­te­na­po­gre­ bu­do­stoj­no,­brez­ja­di­ko­va­nja­ in­sto­ka­nja.­Ko­pri­de­te­ do­mov,­poj­di­te­v­ov­čji­hlev­in­se­zač­ni­te­me­ta­ti­med­ se­boj­in­kdor­bo­naj­moč­nej­ši,­ naj­pre­vza­me­ kme­ti­jo. Ta­ka­je­mo­ja­zad­nja­že­lja,­da­kme­ti­jo­do­bi­ti­sti,­ki­bo­ naj­moč­nej­ši­ izmed­vas­treh.­Oba,­ki­bo­sta­pre­ma­ga­na,­ lah­ko­do­svo­je­smr­ti­po­ma­ga­ta­ de­la­ti­ti­ste­mu,­ki­bo­ po­stal­go­spo­dar,­in­ima­ta­ve­dno­žli­co­pri­hi­ši­in­me­sto­ pri­mi­zi.­Če­po­ra­žen­ca­ ne­bo­sta­ho­te­la­več­po­ma­ga­ti­ na­kme­ti­ji­in­se­bo­sta­od­se­li­la­ali­po­ro­či­la­in­od­šla­od­ do­ma,­naj­gre­sta­v­bo­žjem­ime­nu. Vsa­ke­mu,­ki­bo­od­šel,­se­da­do­ta­v­de­nar­ju­ali­dru­ gih­dobri­nah­v­vre­dno­sti­treh­tež­kih­vo­lov­in­vsa­ke­mu­ po­10­ovc.«Ko­je­oče­na­pra­vil­ta­te­sta­ment,­ je­še­ti­sto­noč­umrl.­ Po­greb­je­bil­tak,­kot­ga­je­na­ro­čil­oče.­Pi­lo­se­je­vi­no­in­ je­dla­jag­nje­čja­pe­čen­ka,­ven­dar­sta­pri­bra­tih­na­sta­ja­ la­stra­šna­mo­ra­in­ne­la­go­dje­drug­do­dru­ge­ga. Ko­so­se­po­greb­ci­raz­šli,­so­osta­li­sa­mo­še­tri­je­bra­ tje,­ma­ti,­dva­hlap­ca,­de­kla­in­pa­stir.­Si­no­vi­so­se­med­ se­boj­spo­gle­do­va­li­in­nih­če­ni­re­kel,­da­gre­do­do­mov. Ko­je­to­vi­de­la­ma­ti,­je­re­kla:­»Poj­di­mo­do­mov­in­ pred­va­mi,­mo­ji­si­no­vi,­je­na­lo­ga,­ki­vam­jo­je­dal­vaš­ po­koj­ni­oče.­Na­vas­pa­je,­da­jo­iz­vr­ši­te­ali­pa­ne.­Ven­ dar­mi­slim,­da­mo­ra­te­spoš­to­va­ti­ oče­to­vo­zad­njo­že­ljo.­ To­je­va­ša­stvar,­da­jo­čim­prej­iz­vr­ši­te.« Hlap­ca­sta­se­spo­gle­da­la­ med­se­boj­in­šla­pr­va­pro­ ti­do­mu.­Pa­stir­je­šel­za­hlap­ce­ma.­ De­kla­pa­je­skri­vaj­ po­bo­ža­la­sta­rej­še­ga­ Ja­ne­za,­ki­ga­je­ze­lo­ra­da­vi­de­la.­ Ko­so­pri­šli­do­mov,­so­šli­bra­tje­v­ov­čji­hlev­–­ov­čjak­ in­pr­va­sta­se­zgra­bi­la­naj­sta­rej­ši­ Ja­nez­in­naj­mlaj­ši­ Ma­tevž.­Ru­va­la­in­ru­va­la­sta­se­med­se­boj­in­nih­če­ni­ mo­gel­spra­vi­ti­pr­ve­ga­nas­prot­ni­ka­na­tla. Oba­hlap­ca­in­de­kla­so­gle­da­li­sko­zi­li­no,­kdo­bo­ moč­nej­ši.­ Oba­bra­ta­sta­bi­la­že­ze­lo­upe­ha­na­in­z­ zad­nji­mi­moč­mi­je­sta­rej­ši­pre­ma­gal­ mlaj­še­ga.­ Ko­ sta­vsta­la,­je­re­kel­Mar­tin:­»Zdaj­sem­jaz­na­vr­sti,­da pre­ma­gam­ te­be,­Ja­nez.«­Ma­tevž­je­re­kel:­»To­ni­pra­vi­ ca,­naj­se­Ja­nez­spo­či­je,­po­tem­se­pa­daj­ta.« A­Mar­tin­ni­po­slu­šal­be­sed­bra­ta,­am­pak­se­je­zag­ nal­v­Ja­ne­za­in­sta­se­spet­ru­va­la­in­ru­va­la­dol­go­ča­sa­ in­kon­čno­je­Mar­tin­spra­vil­Ja­ne­za­na­ko­le­na­in­ga­su­ nil­v­ov­čje­bla­to­in­za­kli­cal:­»Pre­ma­gan­ si­in­jaz­bom­ go­spo­dar­na­še­kme­ti­je.«­ Uža­lo­šče­na­ sta­bi­la­sta­rej­ši­in­mlaj­ši­brat,­sred­nji­ pa­je­te­kel­k­ma­te­ri­po­ve­dat,­da­je­on­zma­go­va­lec.­Dušan­Sterle:­Stara­domačija Gradivo­za­etnologijo 184Dru­gi­dan­ob­zaj­tr­ku­je­re­kel­Mar­tin­bra­to­ma,­naj­ se­zgo­di­ta­ko,­kot­je­re­kel­oče:­»Kme­ti­ja­je­mo­ja,­ vid­va­pa­ka­kor­ho­če­ta.­Žli­co­ima­ta­in­pro­stor­za­mi­ zo.­Go­spo­dar­ kme­ti­je­sem­od­da­nes­na­prej­jaz.« Sta­rej­ši­hla­pec­je­za­go­dr­njal:­ »Jaz­grem­k­dru­ge­mu­go­ spo­dar­ju.­Še­me­sec­dni­je­do­bo­ži­ča,­bom­že­vzdr­žal,­ na­to­pa­grem.« Dru­gi­hla­pec­je­re­kel:­»Kar­poj­di,­bom­jaz­tvo­je­de­lo­ opra­vil­do­bo­ži­ča.­Po­tem­pa­tu­di­jaz­grem­k­dru­ge­mu­ go­spo­dar­ju.« Ta­krat­se­je­ogla­si­la­tu­di­de­kla:­»Tu­di­jaz­bom­sa­ mo­do­bo­ži­ča.­Po­tem­grem­pa­do­mov.­Moj­oče­je­oglar­ in­ima­mno­go­de­la.­Ma­ti­tež­ko­na­na­ši­ma­li­bre­go­vi­ti­ kme­ti­ji­po­sto­ri­vsa­de­la.­Od­slej­ji­bom­jaz­po­ma­ga­la­ in­ pre­skr­bi­te­ si­no­vo­de­klo.­Z­Ja­ne­zom­sva­se­do­go­vo­ri­la,­ da­gre­z­ma­no­in­bo­po­ma­gal­oče­tu­ogla­ri­ti,­saj­ima­ oče­ve­li­ko­de­la­in­oglje­se­do­bro­pro­da­ja­ko­va­čem­in­ dru­gim,­ki­ga­ra­bi­jo.« »Ja,­ta­ko­je,­ma­ti,«­re­če­Ja­nez­ma­te­ri.­»Vze­la­se­bo­ va­in­go­spo­da­ri­la­ po­svo­je,­saj­se­ima­va­ra­da.«­In­res­ sta­šla. Pred­pu­stom­sta­se­po­ro­či­la­brez­oh­ce­ti,­am­pak­z­ lju­bez­ni­jo.­ Ja­nez­je­vo­gla­ril­in­pro­da­jal­oglje­ko­va­čem­ in­dru­gim­po­Sa­vinj­ski­do­li­ni.­Že­na­pa­je­na­maj­hni­ kme­ti­ji­ob­de­lo­va­la­ zem­ljo.­Ro­di­li­so­se­ji­ma­tri­je­si­no­vi,­ ki­so­po­sta­li­te­sar­ji­in­so­de­la­li­po­oko­li­ških­kme­ti­jah­ le­se­ne­hi­še­in­hle­ve.­Ve­dno­so­ime­li­do­sti­de­la. Tre­tji­sin­Ma­tevž­se­je­pri­že­nil­na­od­da­lje­no­ le­po­ kme­ti­jo.­ Brat­Mar­tin­ni­šel­ni­ti­na­oh­cet­mlaj­še­ga­bra­ta,­ko­ se­je­po­ro­čil,­am­pak­si­je­v­oko­li­ci­po­i­skal­bo­ga­to­ne­ ve­sto­za­se.­ Mlaj­ši­brat­je­bil­pri­den­in­ve­sten­go­spo­dar.­Spoš­to­ van­je­bil­da­leč­na­o­ko­li,­ven­dar­v­za­ko­nu­z­že­no­ni­sta­ ime­la­otrok,­Mar­tin­se­je­ože­nil­z­bo­ga­to­po­ljan­ko­iz­ do­li­ne.­Bi­la­je­le­pa­in­bo­ga­ta.­Ni­ko­li­pa­ni­bi­la­do­bra­s­ so­se­di­in­so­ro­dni­ki.­ V­dru­ži­ni­ni­bi­lo­pra­ve­lju­bez­ni­in­ spoš­to­va­nja. Ko­je­umr­la­ma­ti­treh­si­nov,­ni­so­spo­ro­či­li­bra­to­ma,­ da­bi­pri­šla­na­po­greb.­Ko­sta­bra­ta­to­iz­ve­de­la,­sta­ šla­v­fa­rovž­in­da­la­vsak­za­tri­ma­še,­da­so­se­bra­le­za­ po­koj­no­ma­mo. Mar­ti­nu­se­je­v­za­ko­nu­ro­di­lo­pet­fan­tov­in­dve­de­ kle­ti.­Na­Mar­ti­no­vi­kme­ti­ji­ni­bi­lo­za­do­volj­stva.­Že­na­ je­ ime­la­dve­de­kli,­Mar­tin­pa­tri­hlap­ce.­Sam­pa­je­rad­ za­ha­jal­na­sej­me­in­po­go­stil­nah.­ Vsi­po­sli,­de­kle­in­ hlap­ci­so­osta­ja­li­na­kme­ti­ji­sa­mo­po­eno­le­to­ali­pa­tu­ di­manj.­Nju­ni­otro­ci­so­šli­vsi­od­do­ma,­ko­so­odra­sli. Sta­rej­ši­sin­je­od­šel­v­Spod­njo­Sa­vinj­sko­do­li­no.­De­ lal­je­kot­hla­pec­in­ka­sne­je­po­stal­le­sni­tr­go­vec­in­ni­ ni­ko­li­pri­šel­do­mov.­Dru­gi­sin­je­po­stal­pre­kup­če­va­lec­ us­nja,­de­lal­in­pro­da­jal­je­us­nje­po­sej­mih­za­bo­ga­te­ us­njar­je­iz­Šoš­ta­nja­in­Mot­ni­ka. Tre­tji­sin­je­od­šel­v­ce­sar­sko­voj­sko­in­po­stal­čast­ nik.­Po­ro­čil­se­je­z­bo­ga­to­ita­li­jan­sko­ gra­šča­ki­njo­ in­ni­ ni­ko­li­pri­šel­do­mov­obi­skat­oče­ta­in­ma­ter. Če­tr­ti­sin­je­od­šel­še­kot­otrok­k­stri­cu­Ma­tev­žu,­ ker­nje­gov­za­kon­ni­imel­otrok,­in­tam­po­stal­do­ber­in­ spoš­to­van­go­spo­dar­na­stri­če­vi­kme­ti­ji. Mar­tin­in­nje­go­va­že­na­sta­vse­upe­po­la­ga­la­na­pe­ te­ga­si­na.­Bil­je­ne­žen­in­lep­mla­de­nič. V­ti­stih­ča­sih­so­ho­di­le­sku­pi­ne­ci­ga­nov­iz­kra­ ja­v­kraj­in­ta­ko­so­pri­šli­tu­di­na­Mar­ti­no­vo­ kme­ti­jo.­Nje­gov­peti­sin,­ki­mu­je­bi­lo­tu­di­ime­Mar­tin,­se­ je­za­gle­dal­v­mla­do­in­le­po­ci­gan­ko­in­ta­ko­je­vze­la noč­ci­ga­ne­in­tu­di­si­na­Mar­ti­na.­Po­pri­po­ve­do­va­ nju­je­ba­je­po­stal­kralj­ogr­skih­ci­ga­nov­in­bil­ze­lo spo­š­to­van. Obe­hčer­ki­sta­se­po­ro­či­li­na­kme­ti­je­po­raz­tre­se­ nem­Rov­tu­pod­Me­ni­no,­ven­dar­ni­so­pri­ha­ja­le­do­mov.­ Ra­je­so­ho­di­le­k­stri­cu­Ma­tev­žu,­ki­je­imel­sr­ce­in­do­bro­ b­es­ed­o­za­svo­je­ne­ča­ki­nje. Mar­ti­no­va­ že­na­ni­do­ča­ka­la­vi­so­ke­sta­ro­sti.­Po­nje­ ni­smr­ti­je­ostal­sam­s­hlap­ci­in­de­kla­mi.­Za­gre­njen­ in­ be­den­sa­mo­tar.­Ves­za­gre­njen­je­šel­k­mlaj­še­mu­bra­tu­ pro­sit,­naj­mu­opro­sti,­da­je­v­mla­do­sti­ta­ko­rav­nal­in­ po­go­lju­fi­ji­do­bil­kme­ti­jo.­Bra­ta­je­pro­sil,­da­gre­sta­sku­ paj­k­sta­rej­še­mu­bra­tu,­da­ga­pro­si­od­pu­šča­nja. Ko­sta­pri­šla­k­bra­tu­Ja­ne­zu,­ju­je­spre­jel­in­vsem­ trem­se­je­obu­di­la­za­ta­je­va­na­ bra­tov­ska­ lju­be­zen.­Vsi­ so­od­pu­sti­li­drug­dru­ge­mu. Po­tej­spra­vi­je­Mar­tin­kma­lu­umrl.­Hlap­ci­in­de­kle­ so­ga­po­ko­pa­li.­Na­nje­go­vem­po­gre­bu­ni­bi­lo­po­greb­ cev.­Za­po­gre­bom­ sta­šla­bra­ta­Ja­nez­in­Ma­tevž­in­pla­ ča­la­tu­di­po­gre­bne­stro­ške.­Hlap­cem­in­de­kla­ma­pa­ tu­di­sed­mi­no. Po­Mar­ti­no­vi­smr­ti­je­kme­ti­ja­pro­pa­dla­in­vsi­so­go­ vo­ri­li,­da­Mar­tin­ho­di­oko­li­in­išče­svo­je­otro­ke,­ki­so­ga­ za­pu­sti­li­brez­oče­to­ve­in­ma­te­ri­ne­lju­bez­ni. Ne­ kaj­be­ sed­o­Što­ ro­ vi­Mi­ ci:­ Mi­ca­je­bi­la­ze­lo­sta­ra­žen­ska.­Bi­la­je­brez­zob­in­ ime­la­je­dol­ge­si­ve­la­se.­Sa­ma­je­ve­dno­go­vo­ri­la:­»Bog­ mi­je­po­bral­vse­zo­be.­Ško­da­je­le,­ko­mi­ni­dal­še­en­ je­zik,­da­bi­z­dve­ma­lah­ko­več­po­ve­da­la,­ko­imam­še­ to­li­ko­po­ve­da­ti.« Summary The­author­has­written­the­currently­untold­story­of­ three­sons,­as­told­by­Gašper­Križnik­(1848–1904)­ and­was­preserved­in­folklore.­ Gradivo­za­zgodovino 185Ma tjaž Bro jan, no vi nar, pu bli cist Masarykova uli ca 14, Dom ža le Ni ko Sa dni kar, dr. med. Šut na 33, Kam nik Fran ce Ma le šič, dr. med. Lev sti ko va uli ca 6, Kam nik Zla ta knji ga Kam ni ka Pred­na­mi­je­ne­na­va­dna­ knji­ga,­ki­je­po­se­ben­spo­ me­nik­ča­sa­in­lju­di,­ki­so­ži­ve­li­v­tem­ča­su.­Hkra­ti­in­ pred­vsem­ je­spo­me­nik­ Sa­dni­kar­je­ve­mu­ mu­ze­ju­in­ nje­go­ve­mu­ stva­ri­te­lju­–­ve­te­ri­nar­ju­ dr.­Jo­si­pu­Ni­ko­la­ju­ Sa­dni­kar­ju,­ ki­je­pred­kon­cem­19.­sto­le­tja­v­svo­ji­hi­ši­ na­Šut­ni­od­prl­mu­zej­sko­zbir­ko­sta­rin­–­sta­rih­pred­me­ tov,­ne­na­va­dnih­ najdb­in­vse­ga­ta­ke­ga,­kar­v­po­memb­ ni­me­ri­z­ma­te­ri­al­no­ go­vo­ri­co­ilus­tri­ra­slo­ven­ski­čas,­ pred­vsem­sto­le­tja,­ko­so­ti­pred­me­ti­po­me­ni­li­iden­ti­tet­ no­tva­ri­no,­ne­le­Kam­ni­ka­in­oko­li­ce,­pač­pa­tu­di­šir­še­ slo­ven­ske,­te­daj­kranj­ske­de­že­le. Zla­ta­knji­ga­je­bi­la­od­prt­so­pot­nik­šte­vil­nim­obi­sko­ val­cem,­ki­so­od­le­ta­1893­pa­sko­raj­do­pet­de­set­ih­ let­dvaj­set­e­ga­ sto­le­tja­va­njo­za­pi­sa­li­svoj­vtis­ali­pa­so­ se­va­njo­sa­mo­pod­pi­sa­li.­ Za­ra­di­svo­je­le­pe,­prav­za­ prav­z­me­de­ni­no­ okra­še­ne,­ zu­na­njo­sti­ lah­ko­go­vo­ri­mo­ o­iz­jem­no­le­pem­knji­go­ve­škem ­de­ja­nju.­Zla­ta­knji­ga­ Kam­ni­ka­pa­jo­je­že­pred­voj­no­po­i­me­no­val­ kam­ni­ški­ pro­fe­sor­Ivan­Zi­ka. Tu­je­zgo­do­vi­na,­ pot­in­uso­da­te­do­do­bra­iz­pol­nje­ne­ knji­ge,­ki­pri­na­ša­ti­soče­vpi­sov,­za­pi­sov­in­pod­pi­sov.­ Re­če­mo­lah­ko,­da­da­nes­ni­sko­raj­ni­kjer­več­pro­sto­ra,­ ka­mor­bi­se­še­da­lo­pri­mak­ni­ti­ kaj­več­kot­kak­po­sa­ me­zen­pod­pis. O­knji­gi­go­vo­ri­sin­us­tvar­jal­ca­ mu­zej­ske­zbir­ke­dr.­ Ni­ko­Sa­dni­kar:­ »To­je­knji­ga,­ki­jo­je­po­da­ril­mo­je­mu­oče­tu­Jo­si­pu­ Ni­ko­la­ju­Sa­dni­kar­ju­ knji­gar­nar­ An­ton­Slat­nar,­ko­je­iz­ ve­del,­da­okraj­ni­gla­var­dr.­Ge­org­Fri­e­drich­v­Kam­ni­ku­ že­li,­da­bi­oče­po­ka­zal­dve­so­bi,­že­oprem­lje­ni­ s­sta­ri­ na­mi,­obi­sko­val­cem­ Kam­ni­ka,­ki­so­pri­ha­ja­li­v­glav­nem­ v­smo­dni­šni­co.­ Gla­var­je­re­kel:­’Obi­sko­val­cem­ ni­mam­ kaj­po­ka­za­ti­–­ra­zen­na­rav­nih­le­pot,­pla­nin­in­goz­dov­ –­kul­tur­nih­usta­nov­v­Kam­ni­ku­pa­ni,­vi­pa­ima­te­dve­ so­bi,­pol­ni­sta­rin.­Ali­lah­ko­pri­pe­ljem­te­lju­di­–­obi­sko­ val­ce­v­va­še­sta­no­va­nje?‘ Okraj­ni­gla­var­dr.­Fri­e­drich­je­prav­za­prav­ oče­tu­dal­ ide­jo,­da­bi­to,­kar­je­oče­že­zbral­do­le­ta­1893,­po­ ka­zal­še­jav­no­sti.­Naj­prej­se­ve­da­zna­me­ni­tim­ mo­žem,­ po­tem­pa­za­splo­šno­ra­bo,­da­bi­jav­nost­zbir­ko­lah­ko­ vi­de­la. Pri­šlo­je­to­rej­le­to­1893­in­dr.­Fri­e­drich­je­v­smo­dni­ šni­co­spre­je­mal­ na­obisk­in­ogled­ze­lo­ugle­dne­vi­so­ke­ go­ste,­med­nji­mi­tu­di­pre­sto­lo­na­sle­dni­ka­ Ev­ge­na,­ki­je­ bil­te­daj­vi­so­ka­vo­ja­ška­ose­bnost­in­je­pri­šel­na­kon­tro­ lo­v­smo­dni­šni­co,­ ka­ko­de­la­in­kak­šne­iz­del­ke­po­nu­ja.­ Ko­pa­je­bil­na­obi­sku­v­Kam­ni­ku,­ga­je­dr.­Fri­e­drich­ pri­pe­ljal­na­obisk­k­Sa­dni­kar­je­vim,­ po­ve­dal­pa­je,­da­ tu­di­pre­sto­lo­na­sle­dnik­ (kron­princ)­ Ev­gen­na­Du­na­ju­ zbi­ra­sta­ri­ne.­Ko­je­res­pri­šel­v­zbir­ko,­je­bil­nav­du­šen­nad­le­pi­mi­raz­stav­ni­mi­ pred­me­ti­ozi­ro­ma­sta­ri­na­mi.­ V­ Zla­to­knji­go­je­za­pi­sal: Z za ni ma njem sem si ogle dal to za ni mi vo umet no­ stno zbir ko v ta ko maj hnem kra ju, kot je Kam nik ­ vsa­čast­zbi­ ral­ cu­ ­ Eu­ gen Ti­skar­nar­An­ton­Slat­nar­v­ti­stem­ča­su­še­ni­imel­v­ Kam­ni­ku­ti­skar­ne­ali­knji­go­vez­ni­ce.­ De­lal­je­v­Bla­sni­ ko­vi­ti­skar­ni­v­Ljub­lja­ni.­Ta­ko­ga­je­oče­Jo­sip­Ni­ko­laj­ Sa­dni­kar­še­pred­Eu­ge­no­vim­ obi­skom­pro­sil,­naj­mu­ iz­de­la­vpi­sno­knji­go,­v­ka­te­ro­bi­se­obi­sko­val­ci­ lah­ko­ vpi­sa­li­po­ogle­du­zbir­ke.­V­Bla­sni­ko­vi­ ti­skar­ni,­ki­je­na­ ti­sni­la­tu­di­Pre­šer­no­ve­ Po e zi je,­se­je­Slat­nar­izu­čil­za­ ti­skar­ske­ga­ in­knji­go­ve­ške­ga­ moj­stra.­Ko­je­bil­še­pri­ Bla­sni­ku,­sta­bi­la­z­oče­tom­že­do­bra­znan­ca­in­za­to­ga­ je­oče­pro­sil,­naj­mu­na­re­di­ma­lo­raz­ko­šnej­ši­ iz­de­lek.­ Slat­nar­je­iz­de­lal­v­us­nje­ve­za­no­knji­go­z­na­pi­si.­Na­eni­ stra­ni­je­pi­sa­lo­–­SVO­JE­PI­SI­ –­in­je­za­pi­sa­na­let­ni­ca­ 1893­–­na­dru­gi­stra­ni­pa­je­bi­lo­ime­la­stni­ka­teh­sta­ rin­–­Jo­sip­Ni­ko­laj­Sa­dni­kar. Ko­je­moj­oče­knji­go­do­bil,­je­vi­del,­da­je­tu­di­pa­pir­ po­se­bne­ka­ko­vo­sti,­ ta­ko­da­je­res­pr­vo­vr­stna­ za­vpi­ so­va­nje­obi­sko­val­cev.­ Ta­ko­je­bi­la­od­1893­do­1930­ ta­knji­ga­edi­na­za­obi­sko­val­ce, ­da­so­se­lah­ko­vpi­sa­li­ va­njo. Oče­je­bil­knji­ge­ze­lo­ve­sel,­za­to­je­skle­nil,­da­se­ Slat­nar­ju­za­ime­ni­ten­iz­de­lek­od­dol­ži.­Šel­je­v­Nem­či­jo,­ kjer­je­obi­skal­Ma­inz,­roj­stno­me­sto­izu­mi­te­lja­ gib­lji­ vih­črk,­Gut­ten­ber­ga.­ V­Ma­in­zu­je­v­Gut­ten­ber­go­vem­ mu­ze­ju,­v­tr­go­vi­ni­spo­min­kov,­ na­šel­tu­di­ki­pe­Gut­ten­ ber­ga,­iz­po­se­bne­ga­ kam­na­in­vi­so­ke­do­bre­ga­pol­me­ tra.­Ku­pil­je­tak­kip,­ga­pri­pe­ljal­v­Kam­nik­in­po­kli­cal­ Slat­nar­ja­ter­mu­iz­ro­čil­kip­kot­po­vra­či­lo­za­le­po­knji­go.­ Zla­ ta­ knji­ ga­ Kam­ ni­ ka­ –­Svo­ je­ pi­ si­ 1893.­ Foto:­ Matjaž­ Brojan. Gradivo­za­zgodovinoGradivo­za­zgodovino 186 187Slat­nar­je­bil­ze­lo­ve­sel,­hkra­ti­pa­je­oče­tu­za­u­pal,­da­ bo­v­Kam­ni­ku­kma­lu­od­prl­ti­skar­no.­Bi­lo­pa­je­ta­krat­ tež­ko­naj­ti­us­trez­ne­pro­sto­re,­za­to­je­imel­pr­vo­ti­skar­ no­na­Glav­nem­tr­gu,­tam,­kjer­je­bil­Kam­ni­ški­dom.­V­ pri­tli­čju­je­bi­la­več­let­ti­skar­na,­ven­dar­so­bi­li­pro­sto­ri­ pre­maj­hni.­ Po­na­klju­čju­je­do­bil­pri­mer­ne­pro­sto­re­na­ dvo­ri­ščnem­ de­lu­ve­li­ke­stav­be­na­Šut­ni­–­ne­koč­se­je­ re­klo­v­Klád­ve­to­vi­ hi­ši.­Va­nje­je­lah­ko­pre­se­lil­ti­skar­no­ z­Glav­ne­ga­tr­ga.­Ti­skar­na­je­bi­la­ze­lo­za­se­de­na,­ ti­ska­li­ so­ve­li­ko­knjig.­Po­tem­se­je­po­ja­vi­la­pri­lož­nost,­ ko­je­ vdo­va­biv­še­ga­kam­ni­ške­ga­ žu­pa­na­pro­da­ja­la­hi­šo­in­ nje­no­pri­sta­vo­v­Sa­mo­stan­ski­ uli­ci.­Pri­šlo­je­do­ku­pne­ po­god­be­in­Slat­nar­je­ku­pil­hi­šo­na­Glav­nem­tr­gu,­za­ daj­pa­pri­sta­vo­in­go­spo­dar­sko­ po­slo­pje.­Skle­nil­je,­da­ bo­to­pre­zi­dal­in­na­pra­vil­ve­li­ko­ ti­skar­no.­In­ta­ko­je­res­ bi­lo,­na­vo­gal­Pre­šer­no­ve­ in­Sa­mo­stan­ske­ uli­ce­pa­je­ dal­vzi­da­ti­kip­Gut­ten­ber­ga.­ Tam­je­bi­la­ti­skar­na­vse­do­ le­ta­1947,­po­tem­pa­so­jo­pre­sta­vi­li­na­zaj­v­Ljub­lja­no,­ v­biv­šo­Bla­sni­ko­vo­ ti­skar­no,­tam­pa­se­je­vse­po­raz­gu­ bi­lo­in­uni­či­lo.­Ne­ve­mo,­ka­ko­so­kon­ča­li­stro­ji­Slat­nar­ je­ve­ti­skar­ne­v­Ljub­lja­ni.­Gut­ten­berg­ pa­je­ostal­vzi­dan­ v­Kam­ni­ku.­Za­vod­za­za­šči­to­kul­tur­nih­spo­me­ni­kov­ je­ obno­vil­nje­gov­kip­in­na­pra­vil­spo­daj­ne­ke­vr­ste­ste­ber.­ To­pa­je­prav­za­prav­ edi­ni­spo­min­na­Slat­nar­je­vo­ ti­skar­ no­v­Kam­ni­ku. Jo­sip­Ni­ko­laj­Sa­dni­kar­se­je­ta­ko­od­dol­žil­Slat­nar­ju­ za­le­po­vpi­sno­knji­go.­Sta­ri­oče,­ki­je­bil­ko­vi­no­pa­sar­ v­Ljub­lja­ni,­je­z­me­de­ni­na­sti­mi­ vo­ga­li­to­knji­go­še­obo­ ga­til.­Slu­ži­la­je­vse­do­le­ta­1948,­ko­je­bi­la­pov­sem­ pol­na.«Pro­fe­sor­Ivan­Zi­ka­je­o­knji­gi­pr­vič­pi­sal­v­Ju tru,­20.­ fe­bru­ar­ja­1938,­ v­član­ku,­ki­ga­je­na­slo­vil­Iz­kam­ni­ške­ zla­te­knji­ge:­»Spo­min­ska­ knji­ga­obi­sko­val­cev­ Sa­dni­ kar­je­ve­ga­mu­ze­ja­bi­se­prav­za­prav­lah­ko­ime­no­va­la­ tu­di­zla­ta­knji­ga­kam­ni­ške­ga­ me­sta.­V­njej­je­vpi­sa­ nih­nad­6000­obi­sko­val­cev,­ med­ka­te­ri­mi­so­sko­ro­vse­ odlič­ne­ose­bno­sti­na­še­ga­kul­tur­ne­ga­ in­jav­ne­ga­živ­lje­ nja,­ki­so­pri­šle­v­Kam­nik­na­lašč­za­to,­da­si­ogle­da­jo­ mu­zej.­Ta­ko­je­ta­knji­ga­po­sta­la­tu­di­za­ni­mi­va­zbir­ka­ av­to­gra­mov,­ ki­jo­vsak­rad­z­ve­li­kim­za­do­volj­stvom­ pre­ li­sta.« »Le­ta­1976­je­pro­fe­sor­Zi­ka­že­lel­na­pi­sa­ti­čla­nek­o­ njej,­ker­vse­bu­je­to­li­ko­zna­me­ni­tih­lju­di­ in­vpi­sov­in­bo­ ne­koč­po­me­ni­la­Zla­to­knji­go­Kam­ni­ka.­Čez­pol­le­ta­ga­ je­do­le­te­la­smrt­in­vsa­zgod­ba­o­njej­do­slej­še­ni­bi­la­ na­pi­sa­na. Do­te­knji­ge­je­pri­šlo­po­odlo­či­tvi,­da­evi­den­ti­ra­mo­ vpi­se,­zdaj­pa­je­do­kaz­obi­skov­od­kro­na­nih­glav,­pred­ se­dni­kov­vlad,­tu­so­sko­raj­vsi­ki­par­ji,­li­kov­ni­umet­ni­ki,­ pe­sni­ki,­po­li­ti­ki,­mi­nis­tri.­Zi­ka­je­oce­nil,­da­je­to­iz­jem­ no­bo­gas­tvo. Zna­no­je,­da­so­ne­ka­te­ri­obi­sko­val­ci­ v­knji­go­pri­spe­ va­li­le­pod­pi­se,­av­to­gra­me,­ dru­gi­pa­tu­di­vti­se,­oce­ne­ pred­me­tov.­ Ta­ko­da­ima­knji­ga­tu­di­ve­li­ko­miš­ljenj­obi­ sko­val­cev­raz­sta­ve.­Slat­nar­jih­je­ime­no­val­’svo je pi si‘.­ To­naj­bi­bi­li­pod­pi­si,­av­to­gra­mi­ali­ne­kaj­po­do­bne­ga.­ Knji­ga­je­vsa­ko­le­to­dra­go­ce­nej­ša.­ Sta­ra­je­čez­sto­ let­in­je­sa­ma­že­sta­ri­na­in­ek­spo­nat­zbir­ke.­Je­iz­jem­no­ ka­ko­vo­stno­ ve­za­na­pa­še­pa­pir­je­ne­kaj­iz­jem­ne­ga.­ Že­ Slat­nar­je­re­kel,­da­je­’en­po­se­ben­pa­pir‘,­mno­go­tr­pež­ nej­ši­od­na­va­dne­ga.­ Če­bi­dal­tak­šne­ga,­bi­pa­pir­do­bil­ raz­ne­gli­vi­ce,­v­tem­jih­pa­še­ni,­za­to­je­knji­ga­lah­ko­ ze­lo­do­bro­ohra­nje­na. Z­le­ti­je­z­ene­stra­ni­zma­njka­lo­ li­stov,­za­to­je­oče­ knji­go­obr­nil­in­se­je­pi­sa­lo­z­dru­ge­stra­ni.­Zdaj­je­za­ ni­mi­vost­tu­di­ta,­da,­ko­se­knji­ga­kon­ča,­jo­obr­neš­in­ stra­ni­te­če­jo­pro­ti­pr­vim­stra­nem. Se­ve­da­pa­je­ta­knji­ga­za­ni­mi­va­za­to,­ker­je­tre­ba­ vsak­pod­pis­iden­ti­fi­ci­ra­ti.­ Po­pod­pi­sih­je­vi­de­ti,­ka­ko­ po­mem­bne­ ose­be­so­obi­sko­va­le­ zbir­ko.­Mno­go­je­tuj­ cev:­od­Av­strij­cev,­ An­gle­žev,­Ita­li­ja­nov,­Fran­co­zov,­ še­ ce­lo­Arab­cev­(v­knji­gi­so­ce­lo­arab­ski­pod­pi­si),­za­to­je­ ta­knji­ga­za­ni­mi­va­za­bo­do­če­ge­ne­ra­ci­je.«1893 To­knji­go­je­po­tem­Jo­sip­Ni­ko­laj­Sa­dni­kar­pri­ne­sel­v­ Kam­nik.­Na­ne­slo­je,­da­je­5.­av­gu­sta­1893­po­stal­pr­vi­ vpi­snik­ozi­ro­ma­pr­vi­obi­sko­va­lec­ z­vpi­som­ grof Wurz­ bach­z­Ro­di­ce,­ki­je­bil­la­stnik­gro­belj­ske­ gra­šči­ne.­Ta­ vpis­je­to­rej­ura­dno­pr­vi­med­ka­snej­ši­mi­ ti­soči­pod­pi­ sni­kov.­ Na­jav­lje­ni­ pre sto lo na sle dnik Ev gen­je­res­pri­šel­na­ obisk,­ne­si­cer­kot­pr­vi­obi­sko­va­lec,­ bil­pa­je­med­pr­vi­ mi.­Da­tum­nje­go­ve­ga­ obi­ska­je­za­be­le­žen­ še­le­v­le­tu­ 1894,­z­njim­je­bil­sprem­lje­va­lec­ grof Or si ni­Ro sen­ berg. Na­sled­nji­je­vpis­ Le o pol da Le sko vi ca.­Gre­za­dru­ži­ no,­ki­je­bi­la­po­ve­za­na­s­kam­ni­ško­dru­ži­no­Sam­cev.­V­ dru­ži­ni­Le­sko­vic­je­bil­naj­bolj­znan­skla­da­telj­ in­glas­ be­nik­Bo­go­Le­sko­vic,­ka­te­re­ga­sto­let­ni­ca­roj­stva­je­ne­ dav­no­mi­ni­la. Sle­di­jo­vpi­si­ Ama li je Ja še vec­in­le­kar­nar­ja­ Jo si pa Moč ni ka;­vsi­še­v­le­tu­1893.­Te­ga­le­ta­je­bil­le­kar­nar­ Jo­sip­Moč­nik­kam­ni­ški­žu­pan.­Takrat­je­bi­la­usta­nov­ lje­na­kam­ni­ška­ po­druž­ni­ca­ Slo­ven­ske­ga­ pla­nin­ske­ga­ druš­tva­in­on­je­po­stal­njen­pr­vi­pred­se­dnik.­ Fer do Ve sel­je­bil­Sa­dni­kar­jev­ ve­lik­pri­ja­telj,­ki­je­ pri­šel­v­Be­lo­kra­ji­no­k­nje­mu,­da­je­na­bi­ral­ve­ze­ni­ne.­ Ve­sel­je­za­slo­ven­sko­ sli­kar­stvo­v­19.­sto­le­tju­po­mem­ bna­ose­bnost,­ ker­je­An­to­nu­Ažbe­tu­po­ma­gal,­da­sta­ v­Müchnu­le­ta­1891­usta­no­vi­la­ zna­me­ni­to­ sli­kar­sko­ šo­lo.­Ta­je­bi­la­ ta­ko­zna­me­ni­ta,­da­so­se­za­njo­odlo­ča­ li­ne­sa­mo­nem­ški,­av­strij­ski,­fran­co­ski­in­ita­li­jan­ski,­ am­pak­ce­lo­ru­ski­sli­kar­ji,­da­so­se­iz­po­pol­nje­va­li­ pri­ Ažbe­tu.­ 11.­av­gu­sta­1893­za­sle­di­mo­ še­vpis­celj­ske­ga­pro­ fe­sor­ja­ Ja šov ca,­ki­je­Kam­nik­obi­skal­ver­jet­no­ob­kam­ ni­ški­so­kol­ski­pri­re­di­tvi.­Te­ga­dne­je­bil­v­Kam­ni­ku­or­ ga­ni­zi­ran­t.­i.­so­kol­ski­»Na­zdar!«.­O­so­kol­ski­pri­re­di­tvi­v­ Kam­ni­ku­go­vo­ri­jo­tu­di­pod­pi­si­dr. Gaš per ši ča­in­Jo si pa Ku šar ja­ali­»ne po bolj šlji ve ga Pet ra«,­ ki­je­bil­ta­krat­sta­ ro­sta. Jo sip Ko bil ca­je­pod­pi­san­13.­av­gu­sta.­Gre­za­oče­ta­ Iva­ne­Ko­bil­ce.­Do­ma­je­bil­na­Hom­cu,­kjer­je­imel­hi­šo­ in­maj­hno­tr­go­vi­no.­Po­tem­je­do­bil­tr­go­vi­no­na­Sta­rem­ tr­gu­v­Ljub­lja­ni­in­Jo­sip­Ni­ko­laj­Sa­dni­kar­je­bil­kot­mlad­ fant­ve­li­ko­krat­na­do­mu­pri­Ko­bil­ci.­Tam­sta­bi­la­tu­di­ Fer­do­Ve­sel­in­Iva­na­Ko­bil­ca.­Vsi­so­ho­te­li­štu­di­ra­ti­sli­ kar­stvo,­ven­dar­je­le­Sa­dni­kar­opu­stil­mi­sel­na­to,­ker­ ga­ma­ti­ni­pu­sti­la­na­ta­štu­dij. Lju de vit Stiasny,­ šol­nik­in­av­tor­pr­ve­knji­ge­o­zgo­do­ vi­ni­Kam­ni­ka,­je­vpi­san­15.­sep­tem­bra­1893. Fran ce Ga lè­ je­bil­uprav­nik­poš­te­v­Viš­nji­Go­ri.­Bil­ je­so­ro­dnik­že­ne­dr.­Sam­ca,­ki­je­bil­kam­ni­ški­žu­pan.­ Jan ko Pol lak ­je­bil­znan­us­njar­v­Kam­ni­ku.­Nje­mu­ so­Kam­ni­ča­ni­ pra­vi­li,­da­je­»Tr­ščan«­–­Tr­ži­čan,­ker­je­bil­ do­ma­v­Tr­ži­ču. Na­prej­sta­pod­pi­sa­na­ Fran ce Ste le­ in­Jo sip Ste le –­to­sta­so­ro­dni­ka­ Fran­ce­ta­Ste­le­ta,­umet­no­stne­ga­ zgo­do­vi­nar­ja.­ Jo­žef­Ste­le­­­Jož­ko­je­bil­Fran­ce­tov­brat,­ go­spo­dar­pri­Na­ro­dni­či­tal­ni­ci.­Bil­je­ti­sti,­ki­je­ta­krat,­ ko­je­či­tal­ni­ca­naj­bolj­cve­te­la,­ku­pil­za­njo­30­kom­ple­ tov­na­ro­dnih­noš,­ta­ko­mo­ških­kot­žen­skih.­Kam­nik­je­ bil­–­kot­je­zna­no­–­za­čet­nik­pred­stav­lja­nja­ na­ro­dnih­ noš­na­Slo­ven­skem.­ Sa­dni­kar­je­Kam­ni­ča­ne­ vzpod­bu­ jal,­da­bi­na­ro­dne­no­še­pro­pa­gi­ra­li,­ saj­je­bil­to­po­mem­ben­ko­rak­k­uve­ljav­lja­nju­ slo­ven­ske­ na­ro­dne­za­ve­sti.­ To­je­bi­la­za­Slo­ven­ce­po­mem­bna­ iden­ti­tet­na­ stvar.­ Dra­go­ce­ne­ no­še­so­le­ta­1941­odne­sli­ozi­ro­ma­ukra­dli­ ge­sta­pov­ci. Fran ce Ste le,­ bra­tra­nec­umet­no­stne­ga­ zgo­do­vi­nar­ ja,­je­bil­pe­vo­vo­dja­ kam­ni­ške­Li­re.­Ste­le­to­vi­so­sta­no­ va­li­na­Šut­ni,­či­sto­nas­pro­ti­Sa­dni­kar­je­ve­ hi­še­ozi­ro­ma­ zbir­ke.­Nji­hov­vpis­je­bil­še­v­le­tu­1893. Maks Sa mec,­ kam­ni­ški­žu­pan,­se­je­tu­di­vpi­sal­še­v­ istem­le­tu­(in­še­12.­av­gu­sta­1904). Ljud mi la Do lenc­ in­Franc Do lenc­ sta­bi­la­so­ro­dni­ka­ Sa­dni­kar­je­ve­ že­ne,­ki­je­bi­la­do­ma­iz­Že­lez­ni­kov.­ Blaž­ Do­lenc­je­bil­znan­or­ga­ni­za­tor­ fu­ži­nar­stva­ v­Že­lez­ni­ kih­in­Kro­pi.­Ljud­mi­la­Do­lenc­je­bi­la­Puč­ni­ko­va,­ tak­je­ bil­tu­di­njen­de­kli­ški­pri­i­mek,­njen­oče­pa­je­bil­znan­ kranj­ski­kro­jač.­Nje­go­vo­hčer­Ljud­mi­lo­je­po­ro­čil­oče­ usta­no­vi­te­lja­ In­sti­tu­ta­Jo­že­f­Ste­fa­n­v­Ljub­lja­ni,­An­to­na­ Pet­er­li­na. V­vpi­sni­knji­gi­je­4.­ok­to­bra­1893­pod­pis­ Ol ge Ha­ ring.­Jo­sip­Ni­ko­laj­Sa­dni­kar­je­bil­ve­te­ri­nar­v­Čr­nom­lju­ od­le­ta­1887­do­1889.­Sta­no­val­je­pri­nje­ni­ses­tri­Zo­ fi­ji­Ha­ring,­zna­me­ni­ti­be­lo­kranj­ski­ rod­bi­ni,­ki­se­je­prej­ pi­sa­la­Ka­pe­lano.­ Ha­ring­je­bil­šef­fi­nan­čne­pi­sar­ne­na­ čr­no­malj­skem­ okra­ju,­ki­je­bi­la­v­čr­no­malj­ski­ gra­šči­ni.­ Ob­kon­tro­li­fi­nan­čne­ga­ po­slo­va­nja­ je­bi­lo­ugo­tov­lje­no,­ da­je­pri­šlo­do­pri­manj­klja­ja­ de­nar­ja.­Ha­ring­je­ta­krat­ od­šel­v­Trst­in­ka­sne­je­v­Ame­ri­ko,­ta­ko­da­je­Zo­fi­ja­Ha­ ring­po­tem­mo­ra­la­od­da­ja­ti­sta­no­va­nja­ ura­dni­kom.­ In­ ta­ko­je­tam­sta­no­val­tu­di­Sa­dni­kar.­Z­Ol­go­in­Zo­fi­jo­je­ se­ve­da­vse­sko­zi­te­sno­so­de­lo­val.­ Zo­fi­ja­je­umr­la­le­ta­ 1928;­dr.­Ni­ko­Sa­dni­kar­se­spom­ni,­da­so­šli­z­oče­tom­ z­vla­kom­v­Čr­no­melj­na­njen­po­greb.­Ol­ga,­si­cer­uči­te­ lji­ca,­pa­je­osle­pe­la­in­je­po­tem­mo­ra­la­ime­ti­ob­se­bi­ ko­ga­za­po­moč.­Na­šla­je­12­let­sta­ro­pun­čko­Mi­he­lo.­ Po­ro­či­la­se­je­Bol­ko­vac,­njen­sin­pa­je­ka­sne­je­imel­ob­ Ljub­lja­ni­ci­pro­daj­no­ga­le­ri­jo­slik. Dr. Jo sip Vil fan, vpi­san­26.­ok­to­bra­le­ta­1893,­je­bil­ zna­ni­bo­rec­za­slo­ven­ske­ na­ro­dne­pra­vi­ce­v­Tr­stu.­Po­ pr­vi­sve­tov­ni­voj­ni­je­bil­v­Že­ne­vi­za­sto­pnik­Ju­go­sla­vi­je,­ saj­se­je­z­zna­njem­treh­tu­jih­je­zi­kov­(nem­šči­ne,­ an­ gle­šči­ne,­ita­li­jan­šči­ne)­ lah­ko­us­trez­no­uve­ljav­ljal­ tu­di­ v­di­plo­ma­ci­ji. 1894 Na­sled­nji­vpis:­Ro ža­in­Ve ko slav Le gát.­ On­je­bil­teh­ nič­ni­vo­dja­Mo­hor­je­ve­ dru­žbe­v­Ce­lov­cu.­Sa­dni­kar­jev­ stric,­ki­je­bil­tr­go­vec­v­Ce­lov­cu,­je­bil­z­njim­te­sno­po­ve­ zan.­Le­gát­je­več­krat­ho­dil­na­Br­nik,­saj­so­bi­li­pri­ja­te­lji­ s­Ho­če­var­je­vi­mi,­ ki­so­ime­li­tam­po­ses­tvo.­Še­da­nes­je­ pri­Sa­dni­kar­je­vih­ fo­to­gra­fi­ja,­ po­sne­ta­na­Br­ni­ku,­ko­so­ praz­no­va­li­ god.­Na­njej­sta­mlad­par,­Ho­če­var­in­Sa­dni­ kar­je­va­te­ta­Kri­sti­na­Sa­dni­kar.­Jo­sip­Ni­ko­laj­Sa­dni­kar­ je­to­sli­ko­po­snel­le­ta­1894,­na­njej­pa­je­tu­di­Le­gát. Ivan Mur nik,­tr­go­vec­in­la­stnik­zna­ne­kam­ni­ške­ tr­ go­vi­ne,­se­je­vpi­sal­le­ta­1894.­V­svo­ji­iz­lo­žbi­je­s­Sla­ni­ kom­(Ga­spa­ri­je­vo­ sli­ko­Sla­nik)­pri­po­mo­gel,­ da­je­Jo­sip­ Ni­ko­laj­Sa­dni­kar­spoz­nal­nje­go­ve­ga­ va­jen­ca­Mak­si­ma­ Ga­spa­ri­ja­in­ka­sne­je­bis­tve­no­vpli­val­na­nje­go­vo­umet­ ni­ško­in­živ­ljenj­sko­pot. Kam­ni­ški­sli­kar­An ton Ko želj,­brat­sli­kar­ja­Mak­sa,­ se­je­vpi­sal­24.­mar­ca­1894. Dr.­Niko­ Sadnikar­ in­očetova­ knjiga,­ 20.­junija­ 2011.­ Foto:­ Matjaž­Brojan.Neponovljivo­ razkošen­ podpis­ lastnika­ zbirke­ –­Josipa­ Nikolaja­Sadnikarja.­Foto:­Matjaž­Brojan. Gradivo­za­zgodovinoGradivo­za­zgodovino 188 18912.­ma­ja­1894­se­je­z­otro­ško­pi­sa­vo­pod­pi­sal­ Ju lij Po lec. 30.­ju­ni­ja­1894­je­mu­zej­obi­skal­ljub­ljan­ski­ fo­to­graf­ Da vo rin Rov šek. Fran Sa dni kar­ je­bil­brat­la­stni­ka­zbir­ke­Jo­si­pa­Ni­ko­ la­ja;­bil­je­ti­sti,­ki­je­pri­kme­tu­na­Ko­ro­škem­ za­oče­ta­ na­šel­Dal­ma­ti­nov­ Pen ta tevh.­V­knji­go­se­je­vpi­sal­1.­ ju­li­ja­1894.­Pri­pi­san­je­tu­di­da­tum­nje­go­ve­smr­ti,­in­ si­cer­22.­apri­la­1958. 1895 Tu­di­ Jer nej Gra šek ­je­bil­ze­lo­znan­Kam­ni­čan.­ V­knji­ go­je­vpi­san­28.­fe­bru­ar­ja­1895.­V­nje­go­vi­la­sti­je­bi­la­ go­stil­na,­v­ka­te­ri­je­bi­la­sre­di­Šut­ne­usta­nov­lje­na­ kam­ ni­ška­Li­ra.­Zdaj­je­tam­kaj­tr­go­vi­na­s­čev­lji. Zra­ven­Gra­ška­je­vpis­Iva na Go sti ča,­oče­ta­Jo­si­pa­ Go­sti­ča,­z­dne­28.­mar­ca­1895.­Ivan­Go­stič­se­je­kot­ or­ga­nist­pri­se­lil­na­Ho­mec­iz­Ško­fje­Lo­ke,­ka­mor­se­je­ tu­di­vr­nil.­Jo­sip­Go­stič­je­bil­ro­jen­v­Ško­fji­Lo­ki.­ 6.­sep­tem­bra­ 1895­se­je­vpi­sal­Jer nej Cen čič,­šol­ nik­iz­Kam­ni­ka.­Nje­go­va­rod­bi­na­je­zna­na­po­tem,­da­ so­bi­li­vsi­ta­ko­ali­dru­ga­če­vklju­če­ni­v­ta­krat­no­šol­stvo. Zra­ven­se­je­8.­sep­tem­bra­ 1895­vpi­sal­zna­me­nit­ slo­ven­ski­im­pre­si­o­nist­ Ri hard Ja ko pič,­ki­je­bil­po­ve­ zan­s­Fer­dom­Ve­se­lom,­ve­li­kim­pri­ja­te­ljem­ Jo­si­pa­Ni­ ko­la­ja­Sa­dni­kar­ja.­ Ja kob Se e ba cher,­ vpi­san­22.­av­gu­sta­1895,­je­bil­ žu­pnik­z­Je­zer­ske­ga. 1896 Več­krat­je­zbir­ko­obi­skal­tu­di­pi­sa­telj­ Jan ko Ker snik z­Br­da­pri­Lu­ko­vi­ci.­Bil­je­no­tar­in­or­ga­ni­za­tor­ druš­tve­ ne­ga­živ­lje­nja­v­Lu­ko­vi­ci.­Ze­lo­se­je­tu­di­zav­ze­mal,­ da­ so­za­če­li­gra­di­ti­kam­ni­ško­že­lez­ni­co,­ pr­vo­lo­kal­no­na­ Kranj­skem.­ V­Kam­ni­ku­je­bil­tri­krat.­Le­ta­1896­o­tem­ go­vo­ri­nje­gov­pod­pis,­le­to­ka­sne­je­pa­je­za­pi­sal: Oči ne do je ma jo le po te sta rin v zbir ki J. N. Sa dni kar­ ja. Ne po za ben obisk in hva la ­ Jan­ ko­Ker­ snik ­ pi­ sa­ telj­in­no­ tar­v­Lu­ ko­ vi­ ci Jer nej Peč nik,­ka­te­re­ga­vpis­je­28.­av­gu­sta­1896,­je­ bil­sta­ri­no­slo­vec ­iz­Do­bre­po­lja,­ ki­je­oprav­ljal­ar­he­o­lo­ ška­ra­zi­sko­val­na­ de­la­na­Va­čah,­Mag­da­len­ski­ go­ri­in­v­ Be­li­kra­ji­ni.­Na­šel­je­ve­li­ko­kelt­skih­iz­ko­pa­nin. Vpi­sa­na­sta­tu­di­ dr. An ton in Ma til de Bin ter.­ Ko­je­ Sa­dni­kar­pri­šel­v­Kam­nik,­je­bil­dr.­Bin­ter­svet­nik­za­ zdrav­stvo­pri­okra­ju,­to­rej­okraj­ni­zdrav­nik.­Ma­til­da­je­ ime­la­ve­li­ko­zbir­ko­sta­rih­pred­me­tov.­ Jo­sip­Vid­mar­in­ Fer­do­Ko­zak­sta­ji­vze­la­ve­li­ko­teh­pred­me­tov,­ ozi­ro­ma­ je­bi­la­ta­za­pu­šči­na­ re­kvi­ri­ra­na.­ Vzrok:­bi­la­je­Nem­ka,­ te­daj­sta­ra­že­92­let. 24.­ok­to­bra­1894­je­vpi­san­vo­di­ški­žu­pnik­ Si mon Žu žek.­To­je­bil­ti­sti,­h­ka­te­re­mu­je­pri­šla­»vo­di­ška­Jo­ han­ca«­ali­»Jo­han­ca­iz­Vo­dic«­s­tr­di­tvi­jo,­da­se­ji­ob­zno­ je­nju­po­ka­že­kri.­Žu­pnik­ji­je­na­se­del,­bil­je­pre­se­ne­ čen­in­pre­pri­čan,­ da­gre­za­sve­to­stvar.­Po­tem­so­lju­dje­ tru­mo­ma­ho­di­li­v­Vo­di­ce.­Ta­krat­je­na­sta­la­pe­smi­ca­ »Jo­han­ca­iz­Vo­dic­do­ma«. Fran Šu klje,­dvor­ni­svet­nik,­je­vpi­san­13.­av­gu­sta­1896.­Bil­je­po­li­tik­in­zgo­do­vi­nar,­ od­1883­do­1911­ po­sla­nec­v­kranj­skem­ de­žel­nem­ zbo­ru.­Le­ta­1908­je­ po­stal­de­žel­ni­gla­var.­Po­ve­zal­se­je­z­Jan­kom­Ker­sni­ kom,­nas­prot­nik­mu­je­bil­Ivan­Hri­bar.­ 29.­av­gu­sta­1896­je­pod­pi­sa­na­ Jo ha na Sa dni kar, ba­bi­ca­Ni­ka­Sa­dni­kar­ja,­ki­je­poz­na­la­Pre­šer­na. 31.­av­gu­sta­1896­je­zbir­ko­obi­ska­la­ Ri ka Tönnies­ Bürger iz­zna­me­ni­te­ fir­me­Tönnies,­ki­je­de­lo­va­la­v­ grad­be­niš­tvu­in­je­gra­di­la­se­ce­sij­sko­Ljub­lja­no. 1897 Vi­de­ti­je,­da­sta­3.­av­gu­sta­1897­zbir­ko­sku­paj­obi­ ska­la­du­hov­ni­ka­ Vik tor Ste ska­ in­Jo sip Ben ko vič.­Bi­la­ sta­so­šol­ca.­Z­nji­ma­je­bil­An ton Med ved,­ du­hov­nik­in­ zna­ni­kam­ni­ški­pe­snik.­Vik­tor­Ste­ska­je­bil­pr­vi­umet­ no­stni­zgo­do­vi­nar­ v­Slo­ve­ni­ji,­ze­lo­znan­in­uve­ljav­ljen.­ Jo­sip­Ben­ko­vič­je­bil­spr­va­pi­sec­le­po­slov­nih­ del,­ka­ sne­je­pa­se­je­lo­til­ra­zi­sko­va­nja­ slo­ven­ske­ kul­tur­ne­ zgo­do­vi­ne.­ Znan­je­kot­av­tor­živ­lje­nje­pi­sov­ zna­nih­ Kam­ni­ča­nov­ in­ra­zi­sko­va­lec­ kam­ni­ške­pre­te­klo­sti,­ zbi­ ral­pa­je­tu­di­gra­di­vo­za­živ­lje­nje­pis­ Fri­de­ri­ka­Ire­ne­ja­ Ba­ra­ge. 1 1 S svojimi zgodovinskimi prispevki zasluži, da bi mu v Novem trgu postavili spominsko ploščo.1898 24.­ja­nu­ar­ja­1898­je­zbir­ko­obi­skal­Tr­ža­čan­ Vik tor Par ma,­god­be­nik,­ glas­be­nik­in­ce­lo­oper­ni­skla­da­telj.­ V­Kam­nik­se­je­rad­in­tu­di­več­krat­vra­čal,­tu­di­z­že­no­ Pa vlo Par ma.­V­Kam­ni­ku­je­bil­vo­dja­sa­lon­ske­ga­ or­ kes­tra,­pa­tu­di­po­li­tič­ni­ko­mi­sar­v­sre­zu­Kam­nik.­Bil­ je­pre­več­slo­ven­sko­ ori­en­ti­ran,­ za­to­so­ga­le­ta­1900­ pre­me­sti­li­v­Čr­no­melj.­ 15.­ma­ja­1898­se­je­pod­pi­sa­la­ Fra nja Tav čar je va,­ že­na­zna­ne­ga­slo­ven­ske­ga­ pi­sa­te­lja­in­li­be­ral­ne­ga­ po­ li­ti­ka­Iva na Tav čar ja.­Zra­ven­ma­te­ri­ne­ga­ pod­pi­sa­so­tu­ di­pod­pi­si­otrok­ Pip ce,­ Fra ca­in­ce­lo­sa­me­ga­pi­sa­te­lja­ Iva­na­Tav­čar­ja,­ki­so­ga­ver­jet­no­pod­pi­sa­li­kar­ra­zi­gra­ni­ otro­ci.­Ka­že,­da­je­šlo­za­sku­pni­obisk­z­dru­ži­no­ Zma­ go sla va­in­Ma ri je Zu panc. 17.­ju­ni­ja­1898­si­je­Sa­dni­kar­jev­ mu­zej­ogle­dal­zna­ ni­dom­žal­ski­ to­var­nar­ti­rol­ske­ga­po­re­kla­ Chri sant Lad­ stätter,­ki­je­bil­v­Dom­ža­lah­ la­stnik­naj­ve­čje­slam­ni­kar­ ske­to­var­ne,­ta­pa­je­v­le­tih­pred­vpi­som­za­po­slo­va­la­ ne­kaj­manj­kot­2000­de­lav­cev­in­ši­valk­slam­ni­kov. Na­sled­nji­je­23.­av­gu­sta­1898­vpi­san­ Slav ko Ku šej,­ zna­me­nit­pro­fe­sor­na­prav­ni­fa­kul­te­ti. V­av­gu­stu­se­je­vpi­sa­la­v­knji­go­tu­di­ Au gu sta Nol li,­ že­na­zna­ne­ga­oper­ne­ga­pev­ca­Jo­si­pa­Nol­li­ja­iz­Ljub­lja­ ne.­Ob­njej­je­z­da­tu­mom­12.­sep­tem­ber­ 1898­pod­pis­ Gu i da von Hof mann stha la,­so­ro­dni­ka­ zna­ne­ga­av­strij­ ske­ga­li­te­ra­ta­Hu­ga­von­Hof­mann­stha­la.­ Spo­daj­je­še­ pod­pis­av­stro­ogr­ske­ga­ ime­nit­ne­ža­ dok­tor­ja­ An to na von Pre mer ste i na­z­da­tu­mom­ 16.­sep­tem­bra­ 1898.­ Do­ma­je­bil­iz­Kranj­ske­Go­re,­dom­nev­no­ pa­je­bil­pred­ se­dnik­so­di­šča­v­ča­su­Kra­lje­vi­ne­ Ju­go­sla­vi­je­ v­Kam­ ni­ku­in­ne­ka­ko­po­ve­zan­z­usta­no­vi­tvi­jo­ to­var­ne­Eta­v­ Kam­ni­ku. Ne­ka­te­ri­vpi­si­se­odli­ku­je­jo­z­iz­jem­no­li­kov­no­na­dar­ je­nos­tjo­av­tor­jev.­Tak­ka­li­graf­sko­ ne­do­se­gljiv­ do­se­žek­ je­pod­pis­ Iva Lan ga­ 23.­no­vem­bra­ 1898,­ki­do­ka­zu­je­ in­te­li­gen­co­in­umet­ni­ški­smi­sel. Na­mi­klav­že­vo,­ 6.­de­cem­bra­ 1898,­je­pod­pi­sa­na­ Zo fi ja Ha ring­iz­Čr­nom­lja.­Gre­za­ple­me­ni­to­ go­spo,­pri­ ka­te­ri­je­sta­no­val­Jo­sip­Ni­ko­laj­Sa­dni­kar.­S­Ha­rin­go­vi­ mi­je­bil­ze­lo­po­ve­zan,­dru­ži­ni­sta­si­tu­di­do­pi­so­va­li.­ Pri­ pod­pi­su­Zo­fi­je­Ha­ring­je­pri­pi­sa­na­let­ni­ca­nje­ne­smr­ti­ –­1928. Le­ta­1898­je­pri­šel­v­hi­šo­Jo­si­pa­Ni­ko­la­ja­Sa­dni­kar­ ja­žu­pan­Ljub­lja­ne­ Ivan Hri bar.­ Bil­je­so­šo­lec­apo­te­ kar­ja­Ja­ko­ba­Ho­če­var­ja,­ ki­je­imel­pr­vot­no­apo­te­ko­v­ Ve­li­kov­cu­na­Ko­ro­škem.­ Po­tem­jo­je­že­lel­pre­me­sti­ti­ na­Vr­hni­ko,­ki­ta­čas­ni­ime­la­ta­ke­usta­no­ve.­Sa­dni­kar­ je­ve­li­ko­pri­po­mo­gel,­ da­je­Ho­če­var­do­bil­li­cen­co­za­ usta­no­vi­tev­ le­kar­ne­na­Vr­hni­ki.­Sa­dni­kar­je­za­to­mo­ral­ obi­ska­ti­mi­ni­strs­tvo­ za­zdrav­stvo­na­Du­na­ju­in­dru­ge­ in­sti­tu­ci­je­ ter­de­žel­no­vla­do,­da­je­zanj­do­bil­do­vo­lje­ nje.­Hri­bar­mu­je­sve­to­val,­kdo­je­po­mem­ben,­ ko­ga­ mo­ra­obi­ska­ti.­Hri­bar­je­si­cer­ve­dno­rad­ho­dil­na­Zgor­ nji­Brnik­na­Ho­če­var­je­vo­po­ses­tvo. Na­sled­nji­je­vpi­san­ Ma rio Min nu til lo,­ki­je­bil­ad­mi­ ral­in­po­ve­ljnik­ce­sar­sko­kra­lje­ve­ mor­na­ri­ce­ v­Pu­li.­Ko­ je­šel­v­po­koj,­je­ku­pil­gra­šči­no­Čem­še­nik­ in­od­tam­ je­z­dru­ži­no­pri­ha­jal­na­ogled­Sa­dni­kar­je­vih­ sta­rin­v­ Kam­nik.1899 K­Jo­si­pu­Ni­ko­la­ju­Sa­dni­kar­ju­ je­ho­dil­tu­di­ dr. Edo Šlaj mer,­ki­rurg,­ki­je­v­ljub­ljan­ski­ bol­ni­šni­ci­ uve­del­ so­do­bno­ki­rur­gi­jo.­Ogla­sil­se­je­več­krat,­pr­vič­že­le­ta­ 1899.­Z­njim­je­obi­čaj­no­pri­šla­vsa­dru­ži­na.­V­Zla­to­ knji­go­Kam­ni­ka­je­hkra­ti­z­oče­tom­vpi­san­tu­di­sin­Bo­ ris,­ki­je­bil­poz­ne­je­zdrav­nik. Sle­dil­je­obisk­ško­fa­nem­ške­ga­ vi­te­ške­ga­re­da,­gro­ fa­Ga sto na von Pet te neg ga.­ To­je­bil­iz­re­dno­raz­gle­ dan­mož,­ki­je­prav­ta­ko­zbi­ral­sta­ri­ne­in­je­imel­kra­sno­ zbir­ko­na­Ko­ro­škem­ v­Bre­žah­(Fri­e­sach).­ Znan­je­bil­ tu­di­kot­naj­bo­ljši­av­strij­ski­gr­bo­slo­vec.­ Oče­je­z­njim­ izme­nja­val­ sta­rin­ske­pred­me­te.­ Von­Pet­te­negg­ je­pri­ Sa­dni­kar­ju­ več­krat­ce­lo­pre­spal;­ob­sta­ja­tu­di­sli­ka,­ka­ ko­v­Kam­ni­ku­me­nja­va­ta­ pred­me­te.­ Pet­te­negg­ mu­je­ dal­maj­hen­por­tret­ba­var­ske­ga­ kra­lja­Lud­vi­ka­II.,­ki­je­ še­da­nes­v­zbir­ki.­So­de­lo­va­la­ sta­ze­lo­do­bro­in­dol­go,­ saj­je­bil­po­pr­vi­sve­tov­ni­voj­ni­še­dva­krat­na­obi­sku. Na­sled­nji­je­pod­pis­kam­ni­ške­ga­ no­tar­ja­ dr. Kar la Schmi din ger ja,­ki­je­bil­ne­sa­mo­do­ber­no­tar,­am­pak­ tu­di­ze­lo­dru­ža­ben­člo­vek.­Znan­je­bil­kot­or­ga­ni­za­tor­ lo­va­v­Kam­ni­ku­in­or­ga­ni­za­tor­ pla­nin­ske­ga­ druš­tva,­ vi­di­se­na­več­lov­skih­sli­kah.­Grof­Windischgrätz,­ na­ jem­nik­lo­vi­šča­v­Kam­ni­ški­Bis­tri­ci,­je­upri­zar­jal­ve­li­ko­ lo­vov,­ki­se­jih­je­ude­le­že­val­ tu­di­kam­ni­ški­no­tar.­Za­ Kam­nik­je­bil­Schmi­din­ger­ v­ča­su­Av­stro­Ogr­ske­ po­ mem­bna­ose­ba­(pod­pi­san­je­tu­di­5.­sep­tem­bra­ 1911). Sle­di­pod­pis­ Va len ti na Sa dni kar ja,­sta­re­ga­oče­ta,­ki­ je­zbir­ki­na­me­nil­ve­li­ko­sa­kral­nih­po­sod,­saj­je­bil­ko­ vi­no­pa­sar.­ Žu­pni­ki­so­mno­žič­no­ho­di­li­k­nje­mu,­da­jim­ je­iz­de­lal­kri­stal­ne­le­sten­ce­za­cer­kve­ali­pa­cer­kve­no­ po­so­dje­–­ke­li­he,­monš­tran­ce, ­pa­te­ne­in­ci­bo­ri­je.­Po­ do­lenj­skih­ in­be­lo­kranj­skih­ cer­kvah­je­še­mo­go­če­naj­ ti­nje­gov­pod­pis­na­kri­stal­nih­le­sten­cih.­ De­lav­ni­co­ je­ imel­na­Šem­pe­tr­ski­ ce­sti­v­Ljub­lja­ni,­da­nes­je­to­Tru­ bar­je­va­ce­sta­št.­13.­Ta­hi­ša­je­bi­la­pro­da­na­le­ta­1819,­ ko­je­umr­la­ma­ti­Jo­si­pa­Ni­ko­la­ja­Sa­dni­kar­ja.­ Pi­sa­la­se­ je­Wohlmuth­ –­oče­je­bil­če­ški­Ne­mec,­ki­je­pri­šel­v­Slo­ ve­ni­jo.­Za­ra­di­ma­mi­ne­ga­ de­kli­ške­ga­ pri­im­ka­je­imel­dr.­ Ni­ko­Sa­dni­kar­med­voj­no­ve­li­ke­te­ža­ve,­ko­so­ga­Nem­ ci­za­pr­li­v­Be­gu­nje.­Ko­je­Nem­cem­po­ve­dal,­da­je­bi­ la­sta­ra­ma­ti­»Wohlmuth«,­ je­Ne­mec­zav­pil,­da­gre­za­ Ju­di­njo.­Od­vr­nil­mu­je,­da­bi­bi­lo­ime­res­ju­dov­sko,­če­ bi­se­pi­sa­la­Wolgemuth.­ Sta­ri­oče­je­umrl­3.­av­gu­sta­ 1900. Jo­sip­Ni­ko­laj­Sa­dni­kar­je­bil­v­kro­gih­slo­ven­skih­ ži­ vi­noz­drav­ni­kov­ ze­lo­znan,­za­to­so­ga­nje­go­vi­ko­le­gi­ do­kaj­mno­žič­no­ obi­sko­va­li.­ Kot­či­slan­okraj­ni­ži­vi­no­ zdrav­nik­je­svo­je­ko­le­ge­rad­spre­je­mal,­ jim­sve­to­val­po­ stro­kov­ni­pla­ti­in­se­ve­da­še­po­se­bej­rad­raz­ka­zal­svoj­ mu­zej­sta­rin.­Ob­da­tu­mu­5.­ju­nij­1899­je­pod­pis­ Aloj zi­ ja Pa u li na,­ce­sar­sko­kra­lje­ve­ga­ okraj­ne­ga­ ži­vi­noz­drav­ ni­ka,­spo­daj­pa­še­en­pod­pis­ Otmar ja Ska le ta,­so­šol­ca­ Jo­si­pa­Ni­ko­la­ja­Sa­dni­kar­ja­ na­du­naj­ski­ve­te­ri­ni.­Ska­ le,­ve­te­ri­nar­iz­No­ve­ga­me­sta,­je­s­se­boj­v­Kam­nik­na­ ogled­zbir­ke­pri­pe­ljal­dru­ži­no:­ Loj zi ko, Sla vo, Otmar ja in­Mi li co Ska le.­Oče­se­je­pod­pi­sal­22.­ju­li­ja­1899,­dru­ ži­no­pa­je­očit­no­pri­pe­ljal­še­en­krat,­in­si­cer­30.­ju­li­ja­ –­to­rej­8­dni­ka­sne­je. Sre­di­stra­ni­vpi­sne­knji­ge­z­ome­nje­ni­mi­ vpi­si­je­12.­ ju­ni­ja­1899­vpi­san­ dr. Po gat schnigg ,­z­ne­raz­loč­no­ pi­ Dr.­Niko­Sadnikar­med­preučevanjem­Zlate­knjige,­ 16.­januarja­2009.­Foto:­Matjaž­Brojan. Gradivo­za­zgodovinoGradivo­za­zgodovino 190 191sa­vo­pa­so­ne­čit­lji­vo­pri­pi­sa­ne­tu­di­nje­go­ve­slu­žbe­ne­ re­fe­ren­ce.­ Na­sled­nja­ je­ob­da­tu­mu­11.­av­gust­1899­vpi­sa­na­ ob­še­dveh­an­gle­ških­sprem­lje­val­kah­ Cat he ri ne Jes sie Ve sel,­že­na­slo­ven­ske­ga­ sli­kar­ja­Fer­da­Ve­se­la.­Umet­ nik­je­s­svo­jo­že­no,­si­cer­An­gle­ži­njo,­ sla­bo­rav­nal,­za­to­ mu­je­ušla.­Očit­no­pa­si­je­ob­obi­sku­v­Kam­ni­ku­z­dve­ ma­An­gle­ži­nja­ma­ogle­da­la­Sa­dni­kar­jev­mu­zej. V­spod­njem­de­lu­stra­ni,­kjer­je­pod­pi­sa­na­ Cat he ri ne Jes sie Ve sel, ­je­pod­pis­ Ade le Fri e drich­ in­Ge or ga Fri e­ dri cha,­okraj­ne­ga­ gla­var­ja­v­Kam­ni­ku,­ ki­je­Sa­dni­kar­ju­ sve­to­val,­naj­ven­dar­po­ka­že­lju­dem­svo­je­sta­ri­ne. 1900 No­va­stran­pri­na­ša­v­fe­bru­ar­ju­1900­pod­pi­se­ An­ ge lo sa Mlej ni ka,­oče­ta­zna­ne­oper­ne­pev­ke­Ma­nje­ Mlej­nik.­ Ivan Ri edl je­bil­znan­le­sni­tr­go­vec;­opa­zi­mo­ pod­pis­An to na Sta dler ja, Jan ka Gra ška, Jo ze fa Škor­ pi ka,­vi­o­li­ni­sta­v­kam­ni­škem­ sa­lon­skem­ or­kes­tru,­ An­ to na Dol lec ze ka,­ma­jor­ja,­si­cer­Če­ha,­ter­Jo si pa Do bi­ da,­ce­sar­sko­kra­lje­ve­ga­ fi­nan­čne­ga­ nad­svet­ni­ka­ (21.­ av­gu­sta­1913­pa­je­bil­z­njim­tu­di­sin­Ka rol Do bi da,­ umet­no­stni­zgo­do­vi­nar). Sle­di­vpis­zna­me­ni­te­ga­ in­uve­ljav­lje­ne­ga­ di­ri­gen­ta­ slo­ven­ske­ ope­re.­Pod­pi­sal­se­je­Ant. Va ni ček,­ki­je­vpi­ san­tu­di­ka­sne­je,­in­si­cer­12.­sep­tem­bra­1901. Ne­kaj­spo­daj­je­z­da­tu­mom­27.­maj­1900­pod­pi­san­ Ivan Gro har,­ s­pri­pi­som­»slik.«­(sli­kar).­Sa­dni­kar­je­ob­ nje­go­vi­smr­ti­pri­pi­sal­še­da­tum­19.­april­1911,­da­gre­ za­oz­na­ko­smr­ti,­pa­go­vo­ri­kri­žec­ob­da­tu­mu. Na­dnu­stra­ni­je­pod­pis­Ma ti je Ko že lja,­ki­je­za­se­ pri­pi­sal,­da­je­»hi­sto­rič­ni­ sli­kar«,­obisk­pa­je­bil­19.­av­ gu­sta­1900. Osred­nji­na­tej­stra­ni­je­20.­av­gu­sta­1900­pod­pis­ prof. dr. Jo han ne sa Fris cha u fa,­po­ka­te­rem­no­si­ime­ pla­nin­ski­dom­na­Okreš­lju­nad­Lo­gar­sko­do­li­no. Zna­me­ni­ti­ kam­ni­ški­po­do­bar­ Ivan Kle men,­ ki­ga­je­ ze­lo­upoš­te­val­ar­hi­tekt­Jo­že­Pleč­nik,­je­vpi­san­5.­ok­to­ bra­1900.­Ob­njem­je­vpis­še­ene­ga­umet­ni­ka­–­sli­kar­ ja Iva na Rup pe ja­iz­Sal­zbur­ga. Na­no­vi­stra­ni­je­naj­prej­pod­pis­ Mak si ma Ga spa ri­ ja,­sle­di­jo­pa­po­vsej­vpi­sni­knji­gi­še­mno­gi­dru­gi­nje­ go­vi­pod­pi­si,­saj­je­svo­je­ga­me­ce­na­in­nje­go­vo­zbir­ko­ve­li­ko­krat­ obi­skal.­Pri­enem­od­ka­snej­ših­obi­skov­je­ za­pi­sal:­ Hva le žen sem mo je mu do brot ni ku, da mi je omo go­ čil, da sem iz tr gov ske ga po moč ni ka po stal aka dem ski sli kar Kranj ske de že le. ­ Mak­ sim­Ga­ spa­ ri 1901 Ob­da­tu­mu­2.­ju­nij­1901­je­še­pod­pis­dru­ge­ga­sli­ kar­ja­Iva na Šu bi ca. Na­dnu­je­pod­pis­ pa tra Ra mov ša ­iz­zna­me­ni­te­ ljub­ ljan­ske­glas­be­ne­dru­ži­ne. Ivan Pod boj,­žu­pnik­v­Pla­ni­ni,­ki­je­v­dru­žbi­Jo že fa Ko če var ja­22.­ja­nu­ar­ja­1901­obi­skal­Sa­dni­kar­jev­ mu­ zej,­je­za­pi­sal:­ Je bil li sred nji vek res vek te mè? Štu di raj zbir ko to in vi del boš, da ne. Po­tem­na­dveh­ali­treh­stra­neh­med­vpi­sa­ni­mi­go­sti­ ni­naj­ti­zna­nih­lju­di­ali­vi­dnej­ših­obi­sko­val­cev,­ na­po­ sled­pa­se­oko­usta­vi­na­vpi­su­ozi­ro­ma­pod­pi­su:­ Fran­ či šek Ksa ver Ton čič,­ki­par­v­Kam­ni­ku,­ 10.­ok­to­bra­ 1901.­Gre­za­še­ene­ga­kam­ni­ške­ga­po­do­bar­ja.­ Na­na­sled­nji­stra­ni­je­zgo­raj,­z­da­tu­mom­8.­ok­to­ber­ 1901,­pod­pi­sa­na­ sli­kar­ka­ Iva na Ko bil ca,­Jo­sip­Ni­ko­ laj­Sa­dni­kar­pa­je­s­križ­cem­do­dal­let­ni­co­nje­ne­smr­ti­ 1926. 1902 Na­isti­stra­ni­je­tu­di­pod­pis­zna­me­ni­te­ga­ slo­ven­ske­ ga­skla­da­te­lja­ Oskar ja De va,­do­ma­iz­Mo­kro­no­ga,­ z­ da­tu­mom­19.­ja­nu­ar­1902. Apri­la­je­mu­zej­do­ča­kal­obisk­kam­ni­ške­ga­ uči­te­lja­ Jo si pa Mil ko vi ča.­Sep­tem­bra­ 1902­se­Mak sim Ga spa­ ri­v­knji­go­vno­vič­pod­pi­še,­le­da­to­krat­pri­pi­še­še­»akad. pri pr.«­(aka­dem­ski­pri­prav­nik).­ 1903 Do­po­nov­ne­ga­ vpi­sa­ Mak si ma Ga spa ri ja­pri­de­23.­ apri­la­1903,­ko­k­pod­pi­su­do­da­še­»stud. art. & phi la­ ri ae«.­Le­vo­ob­njem­je­z­ne­na­va­dno­ okra­še­nim­ pod­pi­ som,­ob­čr­ta­njem­ in­ve­li­ko­sa­mo­za­ves­tjo­ pred­stav­ljen­ Hin ko Smre kar,­ ki­se­je­16.­apri­la­1903­še­do­dat­no­ oz­na­čil­s­»stud. iur., stud. phi la ri ae etc.«.­Av­gu­sta­1903­ je­iz­ka­zan­vno­vi­čen­sku­pen­obisk­ Mak si ma Ga spa ri ja in­Hin ka Smre kar ja,­ki­se­je­ta­krat­pred­sta­vil­hu­mor­no,­ saj­je­k­svo­je­mu­pod­pi­su­do­dal:­»vi tez ža lo stne po sta­ ve s ki slo ku ma ro«. 5.­ju­ni­ja­1903­se­v­knji­go­pod­pi­še­ M. Spa lek,­usta­ no­vi­telj­Ti­ta­na­v­Kam­ni­ku.­V­bli­ži­ni­je­pod­pi­san­ Pe pi Za dni kar­(pi­sa­no­z­ve­li­kim­»Z«),­gre­pa­za­oče­ta­Ma­ri­ ja­na­Za­dni­kar­ja,­ umet­no­stne­ga­ zgo­do­vi­nar­ja.­ Pe pi Za­ dni kar­je­bil­bra­tra­nec­dr.­Ni­ka­Sa­dni­kar­ja. Na­isti­stra­ni­je­15.­sep­tem­bra­ 1903­za­be­le­žen­ obisk­zna­ne­ga­ki­par­ja­ Sve to sla va Pe ruz zi ja ­ Kri la na, ki­ob­svo­jem­pod­pi­su­sam­za­pi­še:­aka­dem.­ki­par. De­vet­e­ga­ de­cem­bra­ 1903­mu­zej­do­ča­ka­obisk­ Štef ke No vak,­ki­je­bi­la­te­daj­še­de­kle­Jo­si­pa­Ni­ko­la­ja­Sa­dni­kar­ja.­ Ro­je­na­je­bi­la­v­Kra­nju,­kjer­je­bil­njen­ oče­poš­tni­ura­dnik,­ko­pa­je­po­stal­uprav­nik­poš­te­v­ Kam­ni­ku,­jo­je­mla­di­Sa­dni­kar­lah­ko­spoz­nal­in­jo­le­ta­ 1904­tu­di­po­ro­čil.­Ob­obi­sku­sta­bi­li­s­Štef­ko­še­nje­na­ ma­ma­ Ana­in­ses­tra­ Ani ca.­Štef­ka­No­vak­je­umr­la­2.­ apri­la­1959. 1904 Le­to­1904­pri­na­ša­za­ni­mi­ve­vpi­se;­na­za­čet­ku­iz­sto­ pa­vpis­ Al fon sa von Pa vi cha­iz­17.­peš­pol­ka.­Vpi­san­je­ kar­tri­krat.­V­mla­dih­le­tih­je­bil­dr­zen­pla­ni­nec,­po­leg­ te­ga­je­pri­Mar­ku­Per­nhar­tu­ ku­pil­pa­no­ra­mo­ Tri­gla­va­in­ jo­da­ro­val­Ja­ko­bu­Alja­žu­za­nje­gov­sto­lp­na­vr­hu. Du­hov­nik,­ kam­ni­ški­de­kan Ivan La vren čič­je­vpi­san­ 9.­ma­ja­1904.­ Ivan Mächtig je­bil­eden­od­glas­be­ni­kov­ v­sa­lon­skem­or­kes­tru. Ba­ro­ni­ca­ Bi an ca La za ri ni­iz­Smle­dni­ka­ je­mu­zej­obi­ ska­la­26.­av­gu­sta­1904,­ob­nje­nem­pod­pi­su­pa­so­še­ pod­pi­si­ba­ro­ni­ce­ Ge or gi ne Ambrozy­ in­nje­nih­so­ro­dni­ kov.­ V­av­gu­stu­1904­je­bil­na­obi­sku­Alek san der Šan tel,­ ki­ga­poz­na­mo­kot­sli­kar­ja­Sa­šo­Šan­tla. 30.­av­gu­sta­1904­je­zbir­ko­obi­skal­na­ra­vo­slo­vec­ Fer di nand Se idl,­ ta­krat­pro­fe­sor­v­Go­ri­ci,­ki­je­av­tor­ ime­nit­ne­na­ra­vo­slov­ne­ knji­ge­ Kam ni ške ali Sa vinj ske Al pe. 1905 Le­ta­1905­se­je­kot­dru­gi­obi­sko­va­lec­ spet­vpi­sal­ Mak sim Ga spa ri,­ in­si­cer­na­dan­Sve­tih­treh­kra­ljev.­ Na­sled­nji­je­vpis­obi­ska­zna­me­ni­te­ga­ kam­ni­ške­ga­ fo­ to­gra­fa­ Fran ca Apar ni ka­z­že­no­ Ju sti no,­ki­se­je­prav­ ta­ko­pod­pi­sa­la. Je­sen­1905­pri­na­ša­vpi­se Pa vla Groš lja,­ki­je­bil­24.­ ok­to­bra­še­ab­sol­vent­fi­lo­zo­fi­je,­sli­kar­ja­Ve­sna­na­ Gvi do­ na Bi rol le­(26.­sep­tem­bra­ 1905)­in­vno­vič­ Sve to sla va Pe ruz zi ja ­ Kri la na,­ki­se­je­to­krat­pod­pi­sal­dru­ga­če­kot­ ob­pr­vem­vpi­su.­Bolj­de­ko­ra­tiv­no,­ sa­mo­za­ve­stno­ in­do­ mi­nan­tno.­ 15.­ok­to­bra­1905­je­vpi­san­Ed vard Paj nič,­zna­me­ ni­ti­ljub­ljan­ski­ in­te­lek­tu­a­lec.­ Na­isti­dan­je­spet­vpi­san­ grof­ Ga ston von Pet te negg ,­Sa­dni­kar­jev­ so­de­la­vec­ in­pri­ja­telj.­Bil­je­član­in­nad­škof­nem­ške­ga­ vi­te­ške­ga­re­ da­(pri­pi­sal­je­»Er­zbis­chof«).­ Jo zef Heybal,­ oče­znane­pev­ke­Va­le­ri­je­Heybalove,­ je­bil­kam­ni­ški­or­ga­nist­in­zna­me­ni­ta­ ose­bnost.­ Na­ obi­sku­je­bil­31.­ok­to­bra­1905. Na­isti­stra­ni­so­obi­sko­val­ci­ 29.­de­cem­bra­ 1905:­ dr. Walter Schmid,­ zna­ni­ar­he­o­log­in­et­no­graf,­ter­pro­fe­ sor­ja­ Jo sip Wester,­ zna­me­ni­ti­ge­o­graf­in­pla­nin­ski­zgo­ do­vi­nar­iz­Ljub­lja­ne,­ter­pro­fe­sor­Ja ka Zu pan čič,­šol­nik­ in­pi­sec­iz­Go­ri­ce. Na­isti­stra­ni­je­tu­di­pod­pis­ gro fa Sac ke na­s­pri­pi­ som­da­tu­ma,­ki­ga­je­pri­spe­val­la­stnik­mu­ze­ja­J.­N.­ Sa­dni­kar:­1.­no­vem­ber­1905. 1906 Na­sled­nja­ stran­pri­na­ša­pod­pi­sa­dveh­ So u va nov­iz­ bliž­nje­ga­Vol­čje­ga­Po­to­ka­ter­še­pod­pis­pred­stav­ni­kov­ dru­ži­ne­ La za ri ni – Fran ca­ in­Pol di La za ri ni.­Le­ne­kaj­ ka­sne­je­so­si­zbir­ko­ogle­da­li­še­dru­gi­čla­ni­ple­me­ni­te­ rod­bi­ne­iz­Idri­je­–­Schönbergerji.­ Obisk­so­opra­vi­li­22.­ ju­ni­ja­1906. Tu­di­na­tej­stra­ni­je­vpis­ene­ga­od­So­u­va­nov­–­He le­ ne So u van,­ma­me­Fe­ri­ja­So­u­va­na.­Na­obi­sku­21.­ju­li­ja­ 1906­jo­je­sprem­lja­la­ že­na­zna­ne­ga­ljub­ljan­ske­ga­ tr­ gov­ca­Al ma Ur banc. Te­ga­le­ta­je­mu­zej­vno­vič­obi­ska­la­ Iva na Ko bil ca,­in­ si­cer­29.­ju­li­ja­1906.­V­po­let­nem­ča­su­je­ta­krat­mu­zej­ go­stil­ve­li­ko­obi­skov­iz­tu­ji­ne.­Ogle­da­lo­si­ga­je­kar­ne­ kaj­obi­sko­val­cev­ iz­Tr­sta­–­»aus­Tri­est«.­V­ok­to­bru­1906­ je­bi­la­v­Kam­ni­ku­tu­di­ba­ro­ni­ca­z­gra­du­Križ­–­Ire ne ba ro nin Ap fal trern. 1907 V­le­tu­1907­so­v­ma­ju­mu­zej­obi­ska­li­gim­na­zij­ci­ iz­ Kra­nja­in­taj­nik­Slo­ven­ske­ ma­ti­ce­ Fran Pod kraj šek­z­ že­no­in­ses­tro.­V­sep­tem­bru­ sta­se­v­Kam­ni­ku­spet­ ogla­si­la­ Mak sim Ga spa ri in­Ju la Vovk­z­Ble­da,­v­ka­te­ ro­je­bil­Mak­sim­Ga­spa­ri­za­ljub­ljen.­ Da­tum­ogle­da­12.­ sep­tem­ber­1907. Te­ga­le­ta­je­v­knji­gi­tu­di­sled­obi­ska­iz­Gr­či­je­–­Pa­tra­ sa.­Mu­zej­sta­obi­ska­la­ ba ron L. Al ber ,­si­cer­av­stro­ogr­ ski­kon­zul­v­Pa­tra­su,­in­nje­go­va­že­na­ba ro ne sa Al ber . 1908 Naj­zna­me­ni­tej­ši­ obi­sko­va­lec­ le­ta­1908­je­bil­Ru dolf Ma i ster,­ki­je­svo­jo­ka­ri­e­ro­zgra­dil­ob­kon­cu­pr­ve­sve­ tov­ne­voj­ne­in­po­njej­ter­s­svo­jo­dr­žo­za­go­to­vil,­da­je­ Ma­ri­bor­z­oko­li­co­ostal­slo­ven­ski.­23.­ja­nu­ar­ja­1908­je­ bi­la­z­njim­v­Kam­ni­ku­tu­di­bo­do­ča­že­na­ Mary Ma i ster.­ Te­daj­je­bil­v­gar­ni­zo­nu­Ljub­lja­na­Ma­i­ster­še­nad­po­roč­ nik.­Te­ga­le­ta­se­je­tu­di­po­ro­čil. 2.­apri­la­1908­si­je­mu­zej­ogle­dal­Ri hard Ja ko pič.­ V­ne­po­sre­dni­ bli­ži­ni­nje­go­ve­ga­ pod­pi­sa­je­tu­di­pod­pis­ kam­ni­ške­ga­sli­kar­ja­Mak sa Ko že lja. 17.­ok­to­bra­1908­je­bil­za­pi­san­med­obi­sko­val­ce­ Jo sip Zar nik,­zna­me­ni­ti­ slo­ven­ski­po­li­tik,­ob­njem­je­ To mo Zu pan,­nje­go­ve­sve­to­sti­taj­ni­ko­mor­nik.­ Zu­pan,­ ki­je­bil­pre­šer­no­slo­vec­in­pe­sni­kov­bi­o­graf,­je­za­pi­sal: Maksim­Gaspari.­Foto:­Matjaž­Brojan. Ivana­Kobilca,­8.­oktobra­1901.­Foto:­Matjaž­Brojan. Gradivo­za­zgodovinoGradivo­za­zgodovino 192 193G. Sa dni kar ja poz nam po nje go vi ma mi Iva ni Wohl­ muth, po ro če ni Sa dni kar. Ob ču du jem ve li ki elan, ki ga ima Sa dni kar pri iska­ nju ek spo na tov in ver jet no ve lik del pla če in de nar ja, ki ga pri slu ži pri pri vat ni prak si, vla ga v dra go ce ne pred me te, ki jih kot lju bi telj umet no sti po ka že tu di ob­ čin stvu. ­ Na­zdar ­ To­ mo­Zu­ pan 1909 Ob­dnu­stra­ni­je­tu­di­Kam­ni­čan­ –­štu­dent­ Va tro slav Kra ut,­ki­je­mu­zej­obi­skal­na­Sve­te­tri­kra­lje­–­6.­ja­nu­ ar­ja­1909. Ol ga Ha ring­na­sre­di­stra­ni­je­bi­la­spet­gos­tja­iz­Be­le­ kra­ji­ne. Za­ni­miv­je­tu­di­pod­pis­di­ri­gen­ta­ope­re­iz­Za­gre­ba­–­ Ni ko la Fal ler­je­v­knji­go­23.­ju­li­ja­1909­pri­spe­val­svoj­ mo­nu­men­tal­ni­pod­pis. 15.­av­gu­sta­1909­je­bil­na­obi­sku­v­mu­ze­ju­ dr. Jo­ sip Mal,­znan­zgo­do­vi­nar,­ av­tor­ Zgo do vi ne slo ven ske­ ga na ro da. Jo­sip­Mal­je­ži­vel­v­gra­du­Ko­lo­vrat. 29.­sep­tem­bra­ 1909­si­je­mu­zej­ogle­dal­žu­pnik­iz­ Ra­teč­Jo sip Lav ti žar, ki­je­bil­tu­di­znan­li­te­rar­ni­us­tvar­ ja­lec. 28.­no­vem­bra­ 1909­je­bil­že­dru­gič­na­obi­sku­na­ra­ vo­slo­vec­ dr. Pa vel Gro šelj. 4.­de­cem­bra­ 1909­so­Sa­dni­kar­ja­ obi­ska­li­ Se lja ki,­ ki­so­bi­li­do­ba­vi­te­lji­ nje­go­vih­in­dij­skih­in­ki­taj­skih­pred­ me­tov­v­zbir­ki.­Za­pi­sa­ni­so­An ge la, Ljud mi la ­in­Le o­ pold Se ljak.1910 Na­isti­stra­ni­je­vpi­san­žu­pnik­s­Hom­ca­ An ton Mr­ kun,­in­si­cer­8.­fe­bru­ar­ja­1910.­Kma­lu­za­njim­je­na­ Šut­no­pri­šel­ Lud vik von Schi viz hof fer,­zna­ni­Dom­žal­ čan,­ki­pa­je­za­kraj,­od­ko­der­naj­bi­bil­iz­vi­ral,­na­pi­sal­ Graz! Na­sled­nji­je­bil­na­obi­sku­9.­apri­la­1910­dr. Živ ko La paj ne,­zdrav­nik,­ki­je­po­ma­gal­na­svet­dr.­Ni­ku­Sa­ dni­kar­ju,­in­to­ce­lo­v­kle­ščnem­po­ro­du. 14.­av­gu­sta­1910­je­Jo­sip­Ni­ko­laj­Sa­dni­kar­vno­vič­ do­ča­kal­obisk­ime­nit­ne­ose­bno­sti,­ saj­je­ob­obi­sku­di­ri­ gen­ta­za­greb­ške­ope­re­ Ni ko la Fal ler ja,­ki­ga­je­sprem­ lja­la­že­na­ The kla Fal ler,­sam­iz­de­lal­ce­lo­poz­drav­ni­ na­slov­v­vpi­sno­knji­go:­ V dra gi spo min obi ska 14. av­ gu sta 1910. Ne­po­sre­dno­ po­Fal­ler­je­vem­ vpi­su­se­je­vno­vič­vpi­ sal­Vik tor Par ma,­hkra­ti­z­njim­pa­še­en­Par ma­(s­pri­ pi­som­go­je­nec).­Na­dnu­stra­ni­je­ma­es­tral­ni­ pod­pis­ la­stni­ka­zbir­ke­ Jo si pa Ni ko la ja Sa dni kar ja­z­okro­gli­mi,­ tan­ki­mi­in­za­de­be­lje­ni­mi­ čr­ka­mi,­li­kov­no­ne­po­nov­lji­vo­ raz­ko­šen. Na­no­vi­stra­ni­je­ob­da­tu­mu­21.­av­gust­1910­pod­ pis­pe­sni­ka­ Fra na Al bre hta.­ De­sno­pod­njim­je­pod­pis­ skla­da­te­lja Emi la Ada mi ča. Mož­je­v­vpi­sno­knji­go­pri­ spe­val­tu­di­not­ni­za­pis­ »Ko le ra mo ti va«­in­po­ja­sni­lo,­da­ bi­to­»mo ral za pi sa ti s kr vjo«.­Jo­sip­Ni­ko­laj­Sa­dni­kar­je­ za­pi­sal­tu­di­da­tum­skla­da­te­lje­ve­ smr­ti,­6.­de­cem­ber­ 1936. 9.­no­vem­bra­ 1910­je­bil­na­obi­sku­ Jo sip Man tu a­ ni,­zna­ni­umet­no­stni­ in­glas­be­ni­zgo­do­vi­nar,­ 28.­de­ cem­bra­pa­Fran Oro žen,­ge­o­graf­in­zgo­do­vi­nar­ ter­pr­vi­ pred­se­dnik­Slo­ven­ske­ga­pla­nin­ske­ga­druš­tva.1911 Na­no­vi­stra­ni,­ki­kot­vse­osta­le­ni­oš­te­vil­če­na,­ je­z­ da­tu­mom­12.­ja­nu­ar­1911­za­pi­san­ Wolfried Jäkhel, ki­ je­za­se­de­jal,­da­je­no­va­me­tla­v­smo­dni­šni­ci,­ to­pa­naj­ bi­po­me­ni­lo,­ da­je­v­le­tu­1910­pre­vzel­vo­de­nje­kam­ ni­ške­smo­dni­šni­ce.­ (Zi­ka­pi­še­le­ta­1952­v­ju­bi­lej­nem­ zbor­ni­ku­smo­dni­šni­ce:­ Za­ra­di­ka­je­nja­je­bil­na­za­hte­vo­ de­lav­cev­pre­me­ščen.) 7.­ma­ja­1911­je­zbir­ko­obi­skal­pe­snik­Oton Žu pan­ čič­z­že­no­ Ani Kes sler,­ v­bli­ži­ni­pa­so­vpi­si­obi­sko­val­cev­ iz­zna­ne­ljub­ljan­ske­ dru­ži­ne­ve­le­to­var­nar­jev,­ grad­be­ ni­kov­in­je­klar­jev­ Tönniesov.­ Od­kod­so,­so­za­pi­sa­li­v­ nem­škem­je­zi­ku:­aus­La­i­bach.­ Na­sled­nji­obi­sko­va­lec­je­ob­ogle­du­za­pi­sal­ri­mo: Pre­ gle­ dal­tvo­ jo­sem­sta­ ri­ no, zdaj­poj­ mo­pa­na­sta­ ro­vi­ no! Zgo­di­lo­se­je­22.­ju­ni­ja­1911,­pod­pis­av­tor­ja­te­ga­ ver­za­pa­je­ne­čit­ljiv.­Sle­di­še­pri­pis­ A. Ko ro šca­(nje­gov­ pod­pis­je­mo­go­če­pre­bra­ti)­s­pri­pi­som:­ Se pri dru žim! Na­isti­stra­ni­je­več­pod­pi­sov­obi­sko­val­cev­ z­Br­da­pri­ Lu­ko­vi­ci.­Gre­za­dru­ži­no­ Ker sni ko vih,­ki­so­bi­li­po­tom­ ci­zna­ne­ga­slo­ven­ske­ga­ ro­man­tič­ne­ga­ re­a­li­sta­Jan­ka­ Ker­sni­ka,­si­cer­ce­sar­sko­kra­lje­ve­ga­ no­tar­ja­na­Br­du.­ Z­Br­da­so­si­Sa­dni­kar­je­vo­ zbir­ko­ogle­da­li­ An ton Ker­ snik, Ma ša Ker snik, Ru ša Ker snik ter­Jo si pa Ker snik. V­zbir­ko­je­dru­ži­no­vpe­ljal,­ta­ko­je­tu­di­pri­pi­sal,­dr. Ž. La paj ne. 28.­ju­li­ja­1911­si­je­mu­zej­ogle­dal­ta­krat­ze­lo­znan­ vi­no­tr­žec­iz­Ko­men­de­ Fer di nand Vo de.­Pri­i­mek,­ki­je­ za­vi­no­trž­ca­vsaj­ne­na­va­den,­ je­ve­dno­vzbu­jal­hu­do­ mu­šne­pri­pom­be.­ Zbir­ko­si­je­Vo­de­ogle­dal­v­sprem­ stvu­Al fon za Oberwalderja. Na­na­sled­nji­stra­ni­je­vpis­ple­me­ni­te­ga­ Re mer ste i­ na­s­pri­pi­sa­nim­ da­tu­mom­12.­sep­tem­ber­ 1911,­ne­po­ sre­dno­spo­daj­pa­je­vno­vi­čen­pod­pis­ Mak si ma Ga spa­ ri ja,­ob­njem­pa­nje­go­va­že­na­ Fanny Ga spa ri­ in­da­tum­ 24.­sep­tem­ber­1911. V­bli­ži­ni­nju­ne­ga­pod­pi­sa­je­za­be­le­žen­ tu­di­obisk­ dom­žal­ske­ go­stil­ni­čar­ke­ iz­zna­ne­dom­žal­ske­ ro­ja­li­ stič­ne­po­sto­jan­ke,­ go­stil­ne­ Slo kar je vih,­pred­ka­te­ro­ je­spr­va­stal­kip­ce­sar­ja­Fran­ca­Jo­že­fa,­po­usta­no­vi­tvi­kra­lje­vi­ne­SHS­pa­do­pr­sni­kip­kra­lja­Alek­san­dra,­ de­lo­ ki­par­ja­Re­pi­ča.­Na­na­sled­nji­stra­ni­je­pod­pis­še­ene­ga­ ki­par­ja­Aloj za Do li nar ja. 1912 8.­apri­la­1912­je­zbir­ko­obi­skal Bo žo Račić,­zna­ni­ šol­nik,­ki­je­bil­ka­sne­je­ki­par­ju­Ja­ko­bu­Sa­vin­šku­mo­del­ za­upo­do­bi­tev­dr.­Ju­li­u­sa­Kugyja­v­Tren­ti. 1913 Med­na­sled­nji­mi­ obi­sko­val­ci,­ gre­že­za­le­to­1913,­ je­9.­apri­la­vpi­san­kam­ni­ški­hi­sto­rič­ni­sli­kar­ Ma ti ja Ko­ želj,­re­kli­so­mu­»ta­sta­ri­Ko­želj«,­ki­je­sli­kal­cer­kve.­ Sle­di­še­2.­ma­ja­pod­pis­skla­da­te­lja­ An to na Tro sta­in­ pa­ing. Gu sta va Fu chsa,­la­stni­ka­gra­du­Str­mol.­31.­av­ gu­sta­je­bil­pr­vič­na­obi­sku­ Zor ko Pre lo vec,­skla­da­telj­ iz­Idri­je. Za­ni­miv­je­vpis­18.­sep­tem­bra­ 1913­–­He in rich graf At tems, Lan des pre si dent. At­tem­si­so­ime­li­grad­v­Slo­ ven­ski­Bis­tri­ci.­Žal­so­jih­brez­kriv­de­po­tol­kli­par­ti­za­ni.­ Zgo­di­la­se­je­ve­li­ka­kri­vi­ca,­zlo­čin. 1914–1918 16.­apri­la­1914­je­vpi­sa­na­Kam­ni­čan­ka­ Fa ni ka Krat ner,­19.­ju­li­ja­pa­dr. De me ter vi tez Bleiweis Tr ste­ ni ški. Sli­kar­ Ma tej Ster nen je­Sa­dni­kar­je­vo­ mu­zej­sko­zbir­ ko­obi­skal­1.­mar­ca­1917,­pi­sa­telj­ Ru dolf plem. An drej­ ka­27.­ju­li­ja,­prav­nik­in­di­plo­mat­ dr. Le o nid Pi ta mic­ pa­ 21.­ju­li­ja­1917. Sli­kar­An ton Je ba čin­jo­je­pri­šel­po­gle­dat­26.­apri­la­ 1918.­Na­sled­nji­pod­pi­s:­Do ra Sta re Le nar čič­z­Vr­hni­ke­ 20.­sep­tem­bra­1918. 1919 Ivan Po vi rek­je­pri­šel­na­obisk­14.­fe­bru­ar­ja­1919.­ Ivan Tav čar­–­žu­pan­in­ljub­ljan­ski­ po­li­tik,­je­bil­na­ obi­sku­9.­ju­ni­ja­1919­(umrl­le­ta­1923). Jel ka Na glas ­iz­zna­me­ni­te­ rod­bi­ne­iz­de­lo­val­cev­ po­ hiš­tva­je­pri­šla­6.­ma­ja­1919;­9.­ju­ni­ja­je­pod­pis­ Min ke Ša ra bon­iz­ljub­ljan­ske­tr­gov­ske­rod­bi­ne. Zra­ven­je­tu­di­pod­pis­ju­ri­sta Ju li ja Pol ca.­Nje­gov­sin­ je­bil­Jul­ček­–­zdrav­nik,­ki­so­ga­Nem­ci­le­ta­1944­us­ tre­li­li­kot­tal­ca­v­Šen­tvi­du.­Sta­ri­Ju­lij­Po­lec­je­bil­naj­ prej­na­Du­na­ju­dvor­ni­svet­nik,­v­Kam­nik­je­pri­šel­že­ kot­upo­ko­je­nec.­ Mi ra­in­Bo ris Ži rov nik­sta­vpi­sa­na­27.­ju­li­ja­1919­–­ Bo­ris­je­bil­ju­go­slo­van­ski­ re­kor­der­v­hrb­tnem­pla­va­nju.­ Žal­se­je­kot­fant­obe­sil­za­ra­di­ne­u­sli­ša­ne­ lju­bez­ni­do­ ne­ke­ga­de­kle­ta.­ Nek­do­je­v­knji­go­za­pi­sal: Ob kra sni umet ni ški zbir ki di vi se po hle ven zem ljan! 10.­av­gu­sta­1919­so­zbir­ko­obi­ska­li­Maj­di­če­vi­–­Ma­ til da Maj dič, Zden ka Maj dič, Mi ra Maj dič, Sa ša Maj­ dič; Ma ri ja, Zo ra, Ve ra Maj dič.­Pri­pr­vih­gre­za­mli­nar­je­ iz­Jarš,­pri­dru­gih­pa­ver­jet­no­za­obisk­iz­Kra­nja,­kjer­je­ bi­lo­ve­li­ko­Maj­di­čev.­ Ne­kaj­dru­gih­obi­sko­val­cev:­ 15.­av­gu­sta­1919­ Jo sip Sr šen,­21.­av­gu­sta­ Da ni ca­in­Ivan Ogo re lec ,­27.­sep­ Fran­Albreht,­21.­avgusta­1910.­Foto:­Matjaž­Brojan. Rudolf­Maister.­Foto:­Matjaž­Brojan. Gradivo­za­zgodovinoGradivo­za­zgodovino 194 195tem­bra­Mi lan Kle men čič­in­20.­de­cem­bra­ pa­ter­ Ja nez Žur ga,­ge­o­log­in­uni­ver­zi­tet­ni­asi­stent. 29.­no­vem­bra­ 1919­ži­vi­noz­drav­nik­ Vla do Ster gar, 30.­de­cem­bra­ 1919­ Geoffrey Thom pson,­ka­pi­tan­bri­ tan­ske­ar­ma­de,­in­ An ton Kle menc. 1920 V­tem­le­tu­so­bi­li­na­obi­sku­ Mi ha Ma leš, Mel li har, Vik tor Par ma­in­spet Slav ko Vi her.­ 10.­fe­bru­ar­ja­je­zbir­ko­obi­skal­dom­žal­ski­ zdrav­nik­in­ žu­pan­dr. Ma ti ja Ho če var;­12.­fe­bru­ar­ja­okraj­ni­gla­var­ v­Kam­ni­ku­ Fri de rik Lu ger;­ 18.­ju­ni­ja­pa­tu­di­ Vin cen­ cij Po vi rek,­aka­dem­ski­ ki­par;­18.­ju­li­ja­hom­ški­žu­pnik­ An ton Mr kun;­20.­ju­li­ja­ Lu i za Orel;­ 2.­av­gu­sta­ Vi vod,­ Man ca Vi dic;­ 16.­av­gu­sta­pe­snik­ An ton De be ljak,­ ge­ o­graf­ An ton Me lik; ­11.­sep­tem­bra­ zna­me­ni­ti­ pro­fe­sor­ in­fek­to­log­ dr. Mil ko Be dja nič;­29.­sep­tem­bra­ Ida Sve ti­ no va­z­Vran­ske­ga­ in­Mi ra Schwentner,­ že­na­za­lož­ni­ka­ Schwentnerja. 1921 Med­pr­vi­mi­sta­6.­mar­ca­1921­vpi­sa­na­Ve­ra­in­Fran Al breht,­pe­snik­iz­Kam­ni­ka. Ba ro ni ca An to ni ja Laz za ri ni­in­dru­gi­čla­ni­ple­mi­ške­ dru­ži­ne­z­gra­du­Smle­dnik­so­bi­li­na­obi­sku­9.­mar­ca­ 1921.­15.­ma­ja­1921­so­vpi­sa­ni­Puč ni ki,­zna­ni­kranj­ ski­kro­ja­či. 28.­ju­li­ja­1921­so­vpi­sa­ni­ dr. Si mon Do lar,­ pro­fe­sor­ iz­Kra­nja,­ Zo fi ja Pet er lin­iz­Ljub­lja­ne­in­Ton ček Pet er lin z­ljub­ljan­ske­re­al­ke,­ka­snej­ši­ma­te­ma­tik­in­fi­zik.­ Sep­tem­bra­ je­bil­na­obi­sku Ivan Pin tar,­so­ro­dnik­ Iva­ne­Ko­bil­ce,­pr­vi­do­cent­za­zgo­do­vi­no­ me­di­ci­ne­na­ me­di­cin­ski­ fa­kul­te­ti­v­Ljub­lja­ni.­Z­njim­so­bi­li­Sa­dni­kar­ ji­ve­li­ki­pri­ja­te­lji. Dr. Vil ko Mar šič­je­bil­na­obi­sku­5.­ok­to­bra­1921. Na­to­so­že­pri­ha­ja­li­obi­sko­val­ci­ iz­Be­o­gra­da­(SHS)­in­ je­pol­no­vpi­sov­v­ci­ri­li­ci. Ma ri ja Re gvart­ je­vpi­sa­na­15.­de­cem­bra­ 1921;­Re­ gvar­to­vi­so­bi­li­Sa­dni­kar­je­vi­so­ro­dni­ki. Ma­gi­ster­far­ma­ci­je­ Peč nik­je­bil­na­obi­sku­30.­de­ cem­bra­1921.­ 1922 Du šan Ada mič­je­vpi­san­12.­mar­ca­1922,­17.­apri­la­ pa­mag. Stan ko Ho če var,­Sa­dni­kar­jev­ bra­tra­nec,­ ki­je­ imel­apo­te­ko,­in­Ani ca Ti čar,­nje­go­va­pr­va­že­na. Ek­se­ku­ti­va­ Baj­so­ve­ga­ va­jen­ske­ga­ klu­ba­je­bi­la­na­ obi­sku­29.­apri­la­1922:­ Bajs­(?),­dr. Franc Oro žen (pr­vi­ pred­se­dnik­ SPD),­ dr. Ar nošt Ro si na, dr. Stan ko Kmet (le­kar­nar),­ Jo že Turk­(štu­dent­pra­va,­ki­se­je­še­iste­ga­ le­ta­po­ne­sre­čil­ na­Grin­tov­cu),­ dr. Vik tor Vovk­(prav­nik­ in­pla­nin­ski­pi­sec)­in­ Vla do Ve lu šček. »Dr žim, da če Vam cio na rod Sr ba, Hr va ta in Slo ve­ na ca bi ti za hva lan, što ste shva ti li, da do i sta rod bo sa mo taj, ko ji si budućnost snu je na pro šlo sti. Že lim, da se za Va šu in te re san tnu zbir ku za in te re su je na šu jav nost. Po ša ljem vam na še na u če nja ke sa Za gre ba, da iz Va šeg ka me nja či ta ju pro šlost.« ­ 5.­maj­1922­–­Ra­ doj­ ko­Val­ terObi­ski­iz­Be­o­gra­da­ med­26.­sep­tem­brom­ in­20.­ no­vem­brom:­ Ton či Ko kalj, dvor­ni­pol­kov­nik­pri­kra­lji­ci­ Ma­ri­ji;­pod­po­roč­nik Ne ven ko Gjer gja; pol­kov­nik M. V. Antonijević. Z­arab­sko­pi­sa­vo­se­je­10.­de­cem­bra­ pod­pi­sal­ Vej­ sil Curčić, si­cer­ku­stos­kra­lje­ve­ga­mu­ze­ja­iz­Sa­ra­je­va. 8.­de­cem­bra­ 1922­je­bil­dru­gič­na­obi­sku­skla­da­telj­ Zor ko Pre lo vec. 1923 Ge­ne­ral­laj­tnant­ Vla di mir Mustafić,­na­me­stnik­ Sta­ vro­polj­ske­ de­že­le­in­ge­ne­ral­ni­gu­ver­ner­iz­Ode­se,­22.­ de­cem­bra­1930­(po­mo­ta?). Dra gu tin Nu ber,­nu­mi­zma­tik­ iz­Osi­je­ka,­vpi­san­le­ta­ 1923. Kam­ni­čan­ Fran ci Do lenc,­ štu­dent­ke­mi­je,­se­je­vpi­ sal­14.­apri­la­1923;­23.­apri­la­pa­ma­gi­ster­ Bo hu slav La vič ka,­le­kar­nar­v­Tr­ži­ču,­ki­je­imel­naj­lep­šo­apo­te­ko­ v­Evro­pi.­Bil­je­us­tre­ljen­kot­ta­lec­med­nem­ško­oku­ pa­ci­jo,­si­cer­pa­je­zna­me­ni­ta­ ose­bnost­za­zgo­do­vi­no­ slo­ven­ske­farmaci­je.­ 5.­ju­ni­ja­1923­je­bil­na­obi­sku­Ivan Vav po tič,­sli­kar,­ av­tor­Ve­ri­gar­ja­(pr­vih­znamk­SHS),­ro­jen­v­Kam­ni­ku,­ kjer­je­bil­nje­gov­oče­ne­kaj­ča­sa­okraj­ni­zdrav­nik.­Dve­ le­ten­se­je­z­oče­tom­pre­se­lil­v­No­vo­me­sto­in­ga­ima­jo­ za­to­za­No­vo­me­šča­na.­ Za­fi­la­te­li­ste­je­ze­lo­po­mem­ben­ av­tor­pr­vih­ju­go­slo­van­skih­znamk. Učen­ci­in­uči­te­lji­pr­ve­dr­žav­ne­kme­tij­ske­šo­le­na­Gr­ mu­pri­No­vem­me­stu­so­10.­ju­li­ja­1923­ob­ču­do­va­li­ le­ po­to­teh­stva­ri.­(Ta­ko­so­za­pi­sa­li.) 11.­ju­li­ja­1923­sta­bi­la­na­obi­sku­Fran Šu klje,­po­li­ tik­in­zgo­do­vi­nar,­ in­dr. Ivo Šu belj, pred­se­dnik­ od­bo­ra­ za­pre­vzem­av­strij­ske­obla­sti­v­Kam­ni­ku. 1.­av­gu­sta­1923­se­je­vpi­sal­ Ci ril Ra ko vec,­uči­telj­ Ni­ka­Sa­dni­kar­ja. Av­gu­sta­je­bil­na­obi­sku­zna­ni­hr­va­ški­ki­par­ Ivan Meštrović,­ver­jet­no­v­sprem­stvu­ Mak si ma Ga spa ri ja­in­ Izi dor ja Can kar ja,­umet­no­stne­ga­ zgo­do­vi­nar­ja,­ pi­sa­te­ lja,­pre­va­jal­ca­ in­di­plo­ma­ta.­ Izi­dor­Can­kar­je­le­ta­1920­ za­sno­val­štu­dij­umet­no­stne­ zgo­do­vi­ne;­ ta­pred­met­je­ med­le­ti­1920­in­1936­tu­di­sam­pre­da­val.­Bil­je­ve­li­ka­ av­to­ri­te­ta­v­umet­no­sti.­ V­le­tu­1944­je­bil­ce­lo­mi­ni­ster­ v­Šubašićevi­ vla­di­v­Lon­do­nu,­ in­si­cer­za­po­dro­čje­pro­ sve­te,­poš­te­in­te­le­gra­fa.­ 26.­av­gu­sta­1923­je­vpi­san­ Jo sef Strav ne,­ av­strij­ski­ kon­zu­lar­ni­svet­nik.Li­stek,­vstav­ljen­v­knji­gi,­s­pri­pi­som­–­ne­zna­na­pri­ lož­no­stna­ pe­sem­Oto­na­Žu­pan­či­ča,­ za­pi­sa­na­mla­di­ Kam­ni­čan­ki­v­spo­min­sko­knji­go: Za sen ca mi, za bež ni mi obla ki, ki v nič raz pr ši jih naj ma njši dih, do smr ti se lo vi mo, si ro ma ki, iz njih ro je ni se vto pi mo v njih. ­ Oton­Žu­ pan­ čič,­­ ­ Za­ pri­ ce,­31.­av­ gu­ sta­1923 9.­sep­tem­bra­ je­z­Ga­spa­ri­jem­ pri­šel­po­gle­dat­zbir­ko­ sli­kar­Olaf Glo boč nik.­Isti­dan­je­vpi­san­ dr. Ferry So u­ van iz­zna­me­ni­te­ dru­ži­ne­So­u­va­nov,­ la­stni­kov­gra­šči­ne­ v­Vol­čjem­Po­to­ku. 1924 Žen ska obrt na šo la, ate lje za ši va nje pe ri la in oblek – si je ogle da la 23. ma ja 1924 pre za ni mi vo zbir ko go­ spo da Sa dni kar ja. ­ Sa­ ša­Šan­ tel,­pro­ fe­ sor­in­sli­ kar Vpi­si­oseb­iz­Su­bo­ti­ce,­Spli­ta,­Za­gre­ba,­Vu­ko­var­ja.­ Pi­a­nist­ An ton Trost­ je­pri­šel­na­obisk­26.­ju­li­ja­1924,­ ob­kla­vir­skem­kon­cer­tu.­ Dr. Fran Ogrin,­ kam­ni­ški­srez­ki­po­gla­var,­je­bil­z­že­ no­Jo si pi no­na­ogle­du­6.­av­gu­sta­1924. 26.­av­gu­sta­1924­je­bil­na­zad­njem­obi­sku­so­ro­dnik­ iz­Ce­lov­ca­ Fran Sa dni kar,­ ki­je­Jo­si­pu­Ni­ko­la­ju­Sa­dni­ kar­ju­za­zbir­ko­pri­skr­bel­zna­me­ni­te­ pro­te­stant­ske­ knji­ ge. Z­otro­ško­pi­sa­vo­sta­30.­av­gu­sta­pod­pi­sa­na­ si­no­ va­Oto­na­Žu­pan­či­ča,­ ki­sta­pri­šla­s­te­to­ Ma ri jo Kes­ sler je vo,­te­daj­de­set­let­ni­ Mar ko Žu pan čič (Ci­ci­ban­iz­ oče­to­vih­pe­smi­za­otro­ke),­ka­sne­je­ar­hi­tekt,­in­An drej Žu pan čič,­ka­sne­je­zdrav­nik­in­znan­stve­nik. 20.­sep­tem­bra­ 1924­je­član­na­ro­dne­ga­ gle­da­li­šča­­ v­Ljub­lja­ni­Mi li vo je Stojković ­za­pi­sal:­ Upra vo za div ljen in te re san tnim pokućstvom go spo­ da dok to ra iz jav lju jem svo je du bo ko poš to va nje pri ja­ te lju sta ri na ru. Le o pold­in­Fa ni Se ljak ,­ki­sta­se­vpi­sa­la­tu­di­20.­ sep­tem­bra­ 1924,­sta­bi­la­pro­da­jal­ca­ vseh­ki­taj­skih­iz­ del­kov­Jo­si­pu­Ni­ko­la­ju­Sa­dni­kar­ju.­ Za­kon­ca­sta­zbi­ra­la­ ki­taj­ske­stva­ri.­Le­o­pold­Se­ljak­je­bil­stroj­nik­na­av­strij­ ski­tr­gov­ski­la­dji­in­je­na­Ki­taj­skem­ ku­po­val­ek­so­tič­ne­ pred­me­te.­ Ka­sne­je­jih­je­po­tem­že­na­(že­vdo­va)­pro­da­ la­Sa­dni­kar­ju. 1925 Dr. Franc Me se snel ,­zna­ni­ljub­ljan­ski­ umet­no­stni­ zgo­do­vi­nar,­ li­kov­ni­kri­tik­in­kon­zer­va­tor,­ je­bil­stro­kov­ njak­za­slo­ven­ski­sli­kar­ski­re­a­li­zem­od­Wolfa­do­im­pre­ si­o­ni­stov.­Sa­dni­kar­je­vo­ mu­zej­sko­zbir­ko­si­je­ogle­dal­ 28.­ju­li­ja­1925. 13.­av­gu­sta­1925­je­pri­šel­na­obisk­Oton Žu pan čič,­ ki­je­ta­krat­bi­val­v­Kam­ni­ku.­Z­njim­je­bi­la­že­na­Ani Žu­ pan čič­(ro­je­na­Kes­sler).Zbir­ko­sta­si­ av­gu­sta­1925­ogle­da­la­tu­di­pro­fe­sor­ja­ iz­Ljub­lja­ne­ Ko bal­(III.­dr­žav­na­gim­na­zi­ja)­ in­pro­fe­sor­ nem­šči­ne­ na­I.­dr­žav­ni­gim­na­zi­ji­v­Ljub­lja­ni­ Gre go rin;­ Jo sip Ma zi,­tu­di­vpi­san­med­obi­sko­val­ci,­ je­bil­rav­na­telj­ ome­nje­ne­ gim­na­zi­je.­ Pri­pe­ljal­jih­je­Oton­Žu­pan­čič.­Po­ leg­je­vpi­sa­na­Ma ri ja Kes sler,­Žu­pan­či­če­va­sva­ki­nja. 31.­av­gu­sta­1925­je­vpi­san­kot­obi­sko­va­lec­ (pri­spe­ val­je­le­pod­pis)­Fran Mil čin ski,­zna­ni­so­dnik­in­hu­mo­ ri­stič­ni­pi­sa­telj;­av­tor­več­stro­kov­nih­ raz­prav­o­vzro­kih­ in­po­jav­nih­obli­kah­za­ne­mar­je­no­sti­ otrok,­o­de­lo­va­nju­ mla­din­ske­ga­ so­dni­ka.­Bil­je­av­tor­ Bu tal cev,­de­la­ Go­ spod Fri do lin Žol na in nje go va dru šči na, Ptič kov brez gnez da, mla­din­skih­ iger­in­dru­ge­ga.­Mil­čin­ski­in­Oton Žu pan čič­sta­ve­dno­pri­ja­te­lje­vala­ in­sta­si­tu­di­sku­paj­ ogle­da­la­zbir­ko.­ Sa­dni­kar­je­vi­ so­v­le­tu­1925­do­zi­da­li­spod­njo­od­ obeh­hiš.­Ko­so­12.­sep­tem­bra­ na­os­tre­šje­»za­li­kof«­ pri­tr­di­li­smre­ki­co,­ so­se­v­Zla­to­kam­ni­ško­knji­go­pod­ pi­sa­li­moj­stri­zi­dar­ji:­zi­dar­ski­moj­ster­ Aloj zij Is kra,­ po­ moč­ni­ka­ Jo žef Is kra­in­Ja kob Is kra­ ter­mal­tar­ Jer nej Žu mer,­vsi­iz­Me­kinj. 1926 Vla di mir Sto vi ček,­ki­par­me­da­ljer,­si­je­zbir­ko­ogle­ dal­20.­ja­nu­ar­ja­1926. Mla­di­ Ni ko Sa dni kar se­je­v­knji­go­pod­pi­sal­kot­ 10­let­ni­de­ček­28.­ma­ja­1926. Prof. dr. Fran Ivan Za vr nik,­re­dni­pro­fe­sor­hi­sto­lo­gi­je­ in­em­bri­o­lo­gi­je­ na­Vi­so­ki­ve­te­ri­nar­ski­ šo­li­v­Za­gre­bu,­je­ 21.­ju­ni­ja­iz­Za­gre­ba­pri­pe­ljal­v­Kam­nik­na­ogled­zbir­ke­ svo­je­štu­den­te,­ki­so­se­tu­di­vsi­pod­pi­sa­li.­Ob­obi­sku­je­ prof.­dr.­Za­vr­nik,­ki­je­po­tem­tri­le­ta­poz­ne­je,­to­rej­le­ta­ 1929,­prav­ta­ko­v­Za­gre­bu­usta­no­vil­Slo­ven­sko­ na­ro­ dno­knjiž­ni­co­in­či­tal­ni­co,­za­pi­sal: Vsi ude le žen ci smo ob ču do va li gran di jo zen uspeh mar lji vo sti in do sle dno sti ve te ri nar ja dr. Sa dni kar ja. 23.­av­gu­sta­1926­si­je­zbir­ko­ogle­dal­ Ladstätter,­ so­ro­dnik­dom­žal­skih­slam­ni­kar­jev. 30.­av­gu­sta­je­vpi­san­ Av gust Bu ko vec,­eden­naj­bolj­ zna­nih­slo­ven­skih­ če­be­lar­jev,­ ki­je­or­ga­ni­zi­ral­ slo­ven­ ske­če­be­lar­ske­ po­druž­ni­ce;­ bil­je­taj­nik­če­be­lar­ske­ga­ druš­tva­Slo­ve­ni­je,­pred­se­dnik­ zve­ze­če­be­lar­skih­ druš­ tev­Ju­go­sla­vi­je,­ dol­ga­le­ta­(1925–1941)­ pa­tu­di­ure­ dnik­Slo ven ske ga če be lar ja. 1927 Med­pr­vi­mi­je­v­tem­le­tu­vpi­san­ Franc (Fra njo) Ce­ rar,­slam­ni­kar­ski­to­var­nar­iz­Dom­žal. Te­ga­le­ta­je­s­pri­pi­som­ Felix Al le lu ja 1927­vpi­san­ pa­ter­fran­či­škan­ Ro man To mi nec,­te­o­log­in­umet­no­ stni­zgo­do­vi­nar, ­ki­je­umet­no­stno­ zgo­do­vi­no­ z­dok­to­ ra­tom­skle­nil­le­to­po­prej,­si­cer­pa­do­bri­či­na­in­iz­re­dno­ pri­ljub­lje­na­ose­bnost. 16.­ju­ni­ja­1927­so­pri­šli­na­ogled­zbir­ke­ab­sol­ven­ti­ ve­te­ri­nar­ske­ fa­kul­te­te­iz­Za­gre­ba,­vo­dil­jih­je­prof. Ogri­ zek. Iste­ga­le­ta­je­bi­lo­prav­ta­ko­ve­li­ko­obi­sko­val­cev,­ ki­ so­se­pod­pi­sa­li­v­ci­ri­li­ci. Oton­Župančič.­Foto:­Matjaž­Brojan. Gradivo­za­zgodovinoGradivo­za­zgodovino 196 197Zgo­di­lo­se­je,­da­je­vpi­sna­knji­ga­do­ča­ka­la­tu­di­vpis­ v­arab­ski­pi­sa­vi.­Z­arab­ski­mi­ pi­smen­ka­mi­ se­je­vpi­sal­ Mah mud Sken de rov Sa fi kur dli. Oskar Winkler,­ ki­je­bil­ne­kaj­ča­sa­di­rek­tor­v­kam­ni­ škem­Ti­ta­nu,­si­je­zbir­ko­ogle­dal­27.­av­gu­sta­1927­sku­ paj­z­že­no­ El so,­z­de­kli­škim­pri­im­kom­ Pal li es.­To­var­na­ Ti­tan­se­je­pr­vot­no­ime­no­va­la­ po­la­stni­ku­Če­hu,­ki­se­ je­pi­sal­Špa­lek. Kot­zad­nji­obi­sko­va­lec­ v­le­tu­1927­se­je­pod­pi­sal­dr.­ An ton Brez nik,­ sla­vist,­slov­ni­čar,­av­tor­mno­gih­te­melj­ nih­je­zi­ko­slov­nih­knjig­in­pra­vo­pi­sov. 1928 Pr­vi­te­ga­le­ta­je­bil­9.­ja­nu­ar­ja­ prof. Kar lo Ada mič,­ glas­be­nik­or­ga­nist,­av­tor­sa­kral­ne­glas­be,­ki­je­pri­re­dil­ ve­li­ko­ljud­skih­pe­smi. Jo sip Heybal­ je­zbir­ko­obi­skal­9.­ja­nu­ar­ja­1928,­bil­ pa­je­or­ga­nist­v­Kam­ni­ku­in­ne­kaj­ča­sa­tu­di­vi­o­li­nist­v­ kam­ni­škem­sa­lon­skem­or­kes­tru. 26.­fe­bru­ar­ja­1928­si­jo­je­ogle­dal­ dr. Dra ško Wil ­ fan,­zna­ni­slo­ven­ski­gi­ne­ko­log­in­po­ro­dni­čar;­ bil­pa­je­ tu­di­pr­vi­Slo­ve­nec,­ki­je­100­me­trov­pro­sto­pre­pla­val­v­ manj­kot­mi­nu­ti. 29.­apri­la­je­bil­v­mu­ze­ju­Kam­ni­čan,­ pu­bli­cist­in­na­ ro­dni­de­la­vec­ Ivan Faj di ga­ (psev­do­ni­mi­ Vin­ko­Do­brin,­ Za­pri­ški,­Mar­ko­Zo­rin).­Bil­je­av­tor­kam­ni­ških­ pi­sem­ (1893–1898),­ v­ka­te­rih­je­ob­so­jal­nem­šku­tar­stvo­ in­ na­tu­ra­li­zem­kot­pri­ha­ja­jo­čo­no­vo­smer. In­prav­za­sto­pnik­ na­tu­ra­li­zma­ v­na­ši­li­te­ra­tu­ri­je­ pod­pi­san­bli­zu­Faj­di­ge­– Fran Go ve kar,­ki­si­je­mu­zej­ ogle­dal­apri­la­iste­ga­le­ta. 13.­ma­ja­1928­sta­bi­la­na­obi­sku Jul či Kar lov šek ­­Weble­in­njen­mož­Jo že Kar lov šek.­Kar­lov­šek­ je­pri­ ja­te­lje­val­z­Jo­si­pom­Ni­ko­la­jem­ Sa­dni­kar­jem,­ saj­sta­ju­ dru­ži­la­lju­be­zen­do­istih­stva­ri,­le­pot­in­spoš­to­va­nje­ istih­vre­dnot. 23.­av­gu­sta­so­bi­li­v­Kam­ni­ku­sku­paj­na­obi­sku­v­ mu­ze­ju­pe­snik­Oton Žu pan čič, Jan ko La vrin­in­nje­go­va­ že­na­ No ra,­ki­so­se­ma­lo­pred­tem­sre­ča­li­že­v­Bo­hi­nju.­ La­vrin­je­bil­be­lo­kranj­ski­ ro­jak­na­uni­ver­zi­v­an­gle­škem­ Not­tin­gha­mu,­ li­te­rar­ni­zgo­do­vi­nar,­ sla­vist,­ese­jist­in­ pre­va­ja­lec.­ S­svo­ji­mi­pre­vo­di­je­bil­po­mem­ben­ po­sre­ dnik­slo­ven­ske­knji­žev­no­sti.­ Z­že­no­No­ro,­an­gle­ško­ sli­kar­ko,­sta­pri­šla­na­po­roč­no­po­to­va­nje­ v­Slo­ve­ni­jo­ in­se­naj­dlje­usta­vi­la­prav­v­Kam­ni­ku.­(Pri­mer­jaj­ilus­ tri­ra­ni­po­roč­ni­dnev­nik­No­re­La­vrin,­ Slo ve ni ja. Po le tje 1928. Za­lo­žba­Va­le­No­vak,­2004.) Dva­dni­poz­ne­je­si­je­zbir­ko­ogle­dal­ Ma ti ja Mur ko, ki­je­bil­do­le­ta­1931­(po­go­sto­va­njih­ v­Grad­cu­in­Le­ip­ zi­gu)­v­Pra­gi­re­dni­pro­fe­sor,­od­le­ta­1932­do­1941­pa­ re­dni­pred­se­dnik­Slo­ven­ske­ga­in­šti­tu­ta. Pe­snik­in­pre­va­ja­lec­ Gre gor (Gri ša) Ko rit nik,­av­tor­ več­pe­sni­ških­zbirk,­ki­je­v­an­gle­šči­no­ pre­va­jal­Pre­šer­ na,­je­bil­v­Kam­ni­ku­26.­av­gu­sta­1928,­z­njim­pa­tu­di­ bi­bli­o­te­kar­ in­zgo­do­vi­nar­ dr. Jo ža Rus,­ki­par­ Ivan Za­ jec,­av­tor­Pre­šer­no­ve­ga­ spo­me­ni­ka­ v­Ljub­lja­ni,­in­še­ Mak sim Ga spa ri. Ka­pi­tan,­ko­man­dant­ pod­mor­ni­ce­ »Ne­boj­ša«­(pod­pis­ ne­čit­ljiv),­si­je­zbir­ko­ogle­dal­15.­no­vem­bra­1928.1929 Ivan Se lan,­ zna­ni­kar­to­graf,­ri­sar­in­iz­de­lo­va­lec­ de­ nar­ja­iz­Su­ha­dol,­je­bil­na­ogle­du­22.­fe­bru­ar­ja­1929.­ Zna­me­ni­ta­ slo­ven­ska­ us­tvar­jal­ca­ sta­se­v­Kam­ni­ku­ zna­šla­v­ju­ni­ju­1929;­18.­apri­la­si­je­Sa­dni­kar­jev­ mu­ zej­ogle­dal­ar­hi­tekt­Jo že Pleč nik,­20.­apri­la­1929­pa­ sli­kar­ Hin ko Smre kar.­ Vpi­sov­obeh­je­v­Zla­ti­knji­gi­Kam­ ni­ka­še­več­–­vsak­je­dru­ga­čen­in­po­men­ljiv. Zna­na­ Miss Fanny S. Co pe land,­Ško­ti­nja­iz­Edin­bur­ gha,­lek­to­ri­ca­an­gle­šči­ne­ na­ljub­ljan­ski­ uni­ver­zi,­ve­li­ka­ pri­ja­te­lji­ca­ Slo­ve­ni­je,­še­po­se­bno­pla­nin­cev­in­ple­zal­ cev,­je­bi­la­na­obi­sku­7.­de­cem­bra­1929­z­ za­kon­ce­ma­ Char les. 1930 Dr. Ivo Ben ko vič,­brat­Jo­si­pa­Ben­ko­vi­ča,­ kam­ni­ški­ dok­tor­pra­va,­od­vet­nik­in­po­li­tik,­si­je­zbir­ko­ogle­dal­ 30.­ja­nu­ar­ja­in­svoj­obisk­po­no­vil­17.­ju­ni­ja. V­le­tu­1930­je­bi­lo­na­ogle­du­zbir­ke­ze­lo­ve­li­ko­tu­ri­ stov,­ki­so­svo­je­po­čit­ni­ce­pre­živ­lja­li­v­Kam­ni­ku.­Pri­šli­ so­od­vse­pov­sod­ (iz­Za­gre­ba,­Re­ke,­s­Kr­ka,­iz­Spli­ta).­ Zbir­ko­so­si­ogle­da­li­ce­lo­gos­tje­iz­Isma­i­li­je­v­Egip­tu. 19.­av­gu­sta­1930­je­pu­stil­svoj­av­to­gram­ Dra go tin Hri bar,­zna­ni­knji­gar­nar­ in­ti­skar,­ki­je­bil­tu­di­no­vi­nar­ in­ure­dnik­več­li­stov­(Slo ven ski na rod, Do mo vi na, Jež, Slo van),­kot­ti­skar­pa­je­ti­skal­tu­di­dru­ge­ča­so­pi­se. Za­ni­mi­vo­je,­da­so­bi­li­prav­le­ta­1930­ze­lo­po­go­sti­ obi­ski­iz­dru­gih­de­lov­te­da­nje­do­mo­vi­ne­ (pred­vsem­ iz­ Hr­va­ške).­Med­nji­mi­je­vno­vič­s­pod­pi­som­ za­be­le­žen­ Pleč­ni­kov­obisk­Sa­dni­kar­je­ve­ga­ mu­ze­ja­–­13.­de­cem­ bra­1930.­Z­njim­in­Ja ne zom Va len tin či čem­so­bi­li­štu­ den­ti­ar­hi­tek­tu­re­ Oton Ga spa ri, Edvard Rav ni kar, Edo Mi hevc in­dru­gi. Pod­nji­mi­je­21.­de­cem­bra­ vpi­san­ De me ter Sa dni­ kar,­brat­Ni­ka­Sa­dni­kar­ja,­ ki­je­bil­ka­sne­je,­po­oče­to­vi­ smr­ti­tu­di­so­la­stnik­Sa­dni­kar­je­ve­ga­mu­ze­ja.1931 V­pr­vem­de­lu­le­ta­je­med­mno­gi­mi­pod­pi­si­obi­sko­ val­cev­mo­go­če­naj­ti­vpis­dr. Zo re Lo vren čič,­ki­je­2.­ ma­ja­za­pi­sa­la­tu­di: Na ših sta ro žit no sti mu zej, do bro si ga vsak oglej! Ve ko slav Ko ro šec,­evan­ge­li­čan­ski­ mi­si­jo­nar,­ je­10.­ ju­ni­ja­1931­za­pi­sal­ta­le­psalm: Go spod je moj pa stir, sla bo se mi ne mo re go di ti! 21.­ju­ni­ja­je­vpi­san­tu­di­ To ne Ga spa ri,­ brat­Mak­ si­ma­Ga­spa­ri­ja,­ si­cer­pa­rav­na­telj­Me­ščan­ske­ šo­le­v­ Dom­ža­lah.­ Sa­dni­kar­je­vo­ zbir­ko­si­je­ogle­da­lo­ze­lo­ve­li­ko­ve­te­ri­ nar­jev,­ta­ko­slo­ven­skih­ kot­hr­va­ških,­kar­pa­je­po­svo­je­ ra­zum­lji­vo,­ saj­so­z­obi­skom­iz­ka­zo­va­li­tu­di­spoš­to­va­ nje­do­zbi­ra­telj­ske­ de­jav­no­sti­ svo­je­ga­ko­le­ga­dr.­Jo­si­pa­ Ni­ko­la­ja­Sa­dni­kar­ja. 31.­ju­li­ja­je­z­ze­lo­pre­poz­nav­nim,­ mar­kan­tnim­ pod­ pi­som­vpi­san­slo­ven­ski­pe­snik,­si­cer­pa­prav­nik,­ dr. Alojz Gra dnik.­ Nje­go­vo­pe­sniš­tvo­pri­pa­da­mo­der­ni,­v­ pe­smih­pa­je­iz­po­ve­do­val­ vi­ta­li­stič­no,­ na­gon­sko­ do­ živ­lja­nje­lju­bez­ni,­ra­zi­sko­val­ je­glo­bi­ne­ob­ču­te­nja­ zli­tja­ lju­bez­ni­in­smr­ti. 15.­av­gu­sta­si­je­zbir­ko­ogle­da­la­zna­na­slo­ven­ska­ ba­le­ri­na­Lydia Wisiakova. 27.­av­gu­sta­je­zbir­ko­obiskal­ljub­ljan­ski­ žu­pan­ Ivan Hri bar­z­že­no­ Ma ri jo­in­hčer­ko­ Zla ti co,­ka­sne­je­zna­no­ zdrav­ni­co­oto­ri­no­la­rin­go­lo­gi­njo. 27.­sep­tem­bra­ si­je­zbir­ko­ogle­dal­zna­ni­sli­kar­in­ gra­fik­Elo Ju stin. 30.­sep­tem­bra­ se­je­vpi­sal­tu­di­sli­kar­ Fran Pa vlo­ vec,­uče­nec­Ri­har­da­Ja­ko­pi­ča.­Po­se­bej­se­je­po­sve­til­ kra­ji­nam­in­pri­tem­že­zgo­daj­obli­ko­val­iz­vir­no­in­li­rič­no­ po­u­dar­je­no­po­do­bo­slo­ven­ske­kra­ji­ne. 1932 Jo žef Go rup, pl. Sla vinj ski,­ki­si­je­v­za­čet­ku­le­ta­ 1932­ogle­dal­Sa­dni­kar­jev­ mu­zej,­je­bil­bližnji­sorodnik­ pod­por­nika­ in­me­cena,­enega­naj­bo­ga­tej­ših­ Slo­ven­ cev,­ki­je­ce­lo­v­med­na­ro­dnih­ ra­zme­rah­ do­se­gel­ve­ lik­ugled­fi­nan­čni­ka,­ ho­te­lir­ja,­grad­be­ni­ka­in­po­mor­ca.­ Go­rup­je­pod­pi­ral­vse,­kar­je­lah­ko­pri­spe­va­lo­ h­go­spo­ dar­ske­mu­ in­kul­tur­ne­mu­ osa­mo­sva­ja­nju­ Slo­ven­cev.­ Pod­pi­ral­je­šol­stvo­in­bil­ve­lik­na­pred­njak.­ Se­zi­dal­je­ da­naš­njo­stav­bo­Mla­di­ke­v­Ljub­lja­ni. Pod­Go­ru­po­vim­ raz­ko­šnim­ pod­pi­som­ je­not­no­čr­to­ vje­z­ne­kaj­vpi­sa­ni­mi­no­ta­mi­in­pod­pis­Ivan Noč.­Noč­ je­bil­pi­a­nist,­ki­je­bil­ve­dno­v­Go­ru­po­vi­bli­ži­ni.­Ob­kon­ certu­v­New­Yorku­se­je­odlo­čil­za­sa­mo­mor­in­sko­čil­z­ ne­ke­ga­mo­stu­v­smrt.­ Med­go­sti­mu­ze­ja­je­5.­mar­ca­vno­vi­čen­pod­pis­ Oto­ na Žu pan či ča,­ki­je­–­kot­je­zna­no­–­ne­kaj­let­pre­ži­vel­ v­Kam­ni­ku.­Bil­je­v­sprem­stvu­ Pa vla Go lie,­pe­sni­ka­in­ dra­ma­tur­ga,­ do­ma­iz­Treb­nje­ga.­ Go­lia­je­bil­uprav­nik­ Dra­me­SNG­in­re­dni­član­SA­ZU.­9.­no­vem­bra­ je­bil­v­Kam­ni­ku,­ ver­jet­no­na­po­ti­v­ Kam­ni­ško­ Bis­tri­co,­ge­ne­ral­Pet ar Živković,­pred­se­dnik­ mi­ni­str­ske­ga­ sve­ta­kra­lje­vi­ne­ Ju­go­sla­vi­je;­ zbir­ko­si­je­ ogle­dal­v­sprem­stvu­ ne­kaj­mi­nis­trov­te­da­nje­kra­lje­ve­ vla­de.­Ob­Živkovićevem­ obi­sku­je­mo­ral­bi­ti­v­sprem­ stvu­še­ban­Drav­ske­ba­no­vi­ne­ dr. Mar ko Na tla čen,­ki­ se­je­tu­di­pod­pi­sal. Ve­čje­šte­vi­lo­se­na­tor­jev­ je­v­Kam­nik­pri­pe­ljal­po­sla­ nec­dr. Ro žič.­V­tem­le­tu­je­bi­lo­na­ogle­du­ve­li­ko­obi­sko­ val­cev­iz­tu­jih­dr­žav:­ta­ko­so­bi­li­v­av­gu­stu­v­Kam­ni­ku­ šte­vil­ni­obi­sko­val­ci­ iz­Lon­do­na,­Cam­brid­gea,­ Bir­ming­ ha­ma,­Not­tin­gha­ma­ in­dru­god.­Sku­pi­no­36­An­gle­žev­ je­pri­pe­lja­la Miss Fanny S. Co pe lan do va iz­Ljub­lja­ne. Zna­ni­dram­ski­igra­lec­iz­Za­gre­ba­ Ma to Grković,­ki­ je­17.­av­gu­sta­1934­obisk­še­po­no­vil,­je­pr­vič­za­pi­sal: Hva la za li je pe uti ske, ko je sam ov dje imao. Mil ka Ter ni na­iz­Za­gre­ba,­oper­na­pev­ka­sve­tov­ne­ sla­ve,­je­v­Kam­nik­ze­lo­ra­da­ho­di­la.­Sta­no­va­la­ je­v­ spod­nji­Sa­dni­kar­je­vi­ vi­li,­za­go­spo­dinj­sko­ po­moč­ni­co­ pa­si­je­iz­bra­la­Ma ri jo Špank,­ki­ji­je­tu­di­v­Kam­ni­ku­ ure­ja­la­go­spo­dinj­stvo.­ Z­nji­ma­je­bil­tu­di­ Igor Se ver, štu­dent­pi­a­nist,­ki­je­bil­dr­žav­ni­pi­a­ni­stič­ni­ štu­dent­ski­ pr­vak.­Vsi­tri­je­so­se­vpi­sa­li­24.­ju­ni­ja­1932.­Mil­ka­Ter­ ni­na­se­je­v­Sa­dni­kar­je­vi­ spod­nji­vi­li­za­dr­že­va­la­ 3­do­4­ me­se­ce.­Po­leg­go­spo­dinj­ske­ po­moč­ni­ce­ je­ime­la­tu­di­ ku­ha­ri­co.­Ne­ne­hno­je­spre­je­ma­la­ na­obisk­go­ste,­med­ nji­mi­so­bi­li­naj­vi­dnej­ši­ oper­ni­pev­ci­in­dru­gi­glas­be­ni­ so­de­lav­ci.­Ob­obi­sku­je­za­pi­sa­la: Pre­ vze­ le­ so­me­sta­ ri­ ne,­ ki­jih­je­zbral­ J.­N.­Sa­ dni­ kar.­ Če­ sti­ tam­in­hva­ la­za­ogled ­ Mil­ ka­Ter­ ni­ na oper na pev ka Za gre ba in nju jor ške ope re Me tro po li tan Sku­pi­no­umet­no­stnih­ zgo­do­vi­nar­jev­ je­11.­sep­tem­ bra­vo­dil­ dr. Fran ce Me se snel ,­si­cer­znan­tu­di­kot­li­kov­ ni­kri­tik­in­kon­ser­va­tor.­ Sprem­lja­la­ jih­je­Kam­ni­čan­ka­ prof. Klav di ja Žvo kelj.­ »V sta re ča se se je za to pi la – Lea Fa tur«,­pi­sa­te­lji­ca,­ 16.­sep­tem­bra­1932. Maks Rov šek, zna­ni­ljub­ljan­ski­ sta­ri­nar,­je­z­dru­ži­ no­pri­šel­na­obisk­7.­ok­to­bra.­ 17.­no­vem­bra­ se­je­med­obi­sko­val­ce­ za­pi­sal­po­li­tik­ Franc Gra fe na u er.­ Za­ra­di­iz­jav­o­av­strij­ski­po­li­ti­ki­je­bil­ le­ta­1888­ob­to­žen­ve­le­iz­da­je.­ Le­ta­1919­je­za­sto­pal­ ko­ro­ške­Slo­ven­ce­v­na­ro­dni­skup­šči­ni­v­Be­o­gra­du,­ bil­ pa­je­tu­di­med­ti­sti­mi,­ki­so­si­(žal­brez­u­spe­šno)­ pri­za­ de­va­li­za­uspeh­ko­ro­ške­ga­ple­bi­sci­ta. Ob­da­tu­mu­11.­de­cem­bra­ naj­de­mo­vpis­arh. Jo že ta Pleč ni ka,­ki­si­je­Sa­dni­kar­je­vo­ zbir­ko­do­te­ga­obi­ska­ ogle­dal­že­kar­ne­kaj­krat. Stan ko Ho če var,­vr­hni­ški­žu­pan,­si­cer­bra­tra­nec­ dr.­Ni­ka­Sa­dni­kar­ja,­ si­je­zbir­ko­ogle­dal­21.­de­cem­bra­ 1932.­ Jože­Plečnik.­Foto:­Matjaž­Brojan. Gradivo­za­zgodovinoGradivo­za­zgodovino 198 1991933 Ob­da­tu­mu­14.­ja­nu­ar­ja­1933­naj­de­mo­pod­pis­zna­ ne­ga­aka­dem­ske­ga­ sli­kar­ja­ Ni ko la ja Pir na ta­in­že­ne­ Na de.­Zra­ven­je­22.­ja­nu­ar­ja­pod­pis­dok­to­ri­ce­gi­ne­ ko­lo­gi­je­ Mi re Fink.­Sle­di­4.­mar­ca­pod­pis­ An te ja Ga­ bra, zna­me­ni­te­ga­ fi­la­te­li­sta­iz­Kam­ni­ka.­Na­na­sled­njo­ stran­se­je­pod­pi­sal­kam­ni­ški­sli­kar­Mi ha Ma leš. Gra­šča­ki­nja Wurzbachova­ je­pri­šla­v­Kam­nik­z­bliž­ nje­Ro­di­ce­pri­Dom­ža­lah. Pred­se­dnik­ Ae­ro­klu­ba­ Ju­go­sla­vi­je­ Ra do Hri bar­ je­ pri­pe­ljal­na­ogled­zbir­ke­zna­me­ni­te­ga­ an­gle­ške­ga­ pre­ ko­o­ce­an­ske­ga­ le­tal­ca­ Ga sto na Fit zma u ri cea,­ ki­je­bil­ tu­di­zbi­ra­lec­sta­rin.­V­an­gle­šči­ni­je­za­pi­sal: Pre se ne čen sem nad bo ga to zbir ko sta rin sre di maj hne ga me sta Kam nik. 1934 Zna­ni­ Mi ha Osol nik,­ ar­hi­tekt­iz­Šen­tvi­da­pri­Lu­ko­vi­ ci,­se­je­vpi­sal­v­knji­go­24.­ju­li­ja.­ Dan­poz­ne­je­se­je­ob­obi­sku­za­hva­lil­za­lep­spre­jem­ dr. Gol ma jer z­dru­ži­no:­ Dr. Gol ma jer sa fa mi li jom iz Za gre ba, do cent Ve te ri­ nar skog fa kul te ta, za hva lju je li je pom pri je mu. Po­leg­te­za­hva­le­je­ne­čit­ljiv­pod­pis­go­sta­iz­Pra­ge,­ si­cer­se­kre­tar­ja­ če­ško­slo­va­ške­ga­ po­sla­niš­tva­ v­Be­o­ gra­du.­ Po­tem­so­bi­li­spet­na­obi­sku­ Ga spa ri je vi,­in­si­cer­ 15.­av­gu­sta.­Naj­prej­so­se­v­knji­go­vpi­sa­li­otro­ci:­ Bre da Ga spa ri, Vi da Ga spa ri­ in­Oton Ga spa ri,­ na­kon­cu­pa­še­ oče­Mak sim. Te­no­rist­s­Hom­ca, Jo že Go stič,­ki­si­je­ve­li­ko­pev­sko­ ka­ri­e­ro­us­tva­ril­v­Za­gre­bu,­si­je­zbir­ko­ogle­dal­18.­no­ vem­bra. Med­obi­ski­Kam­ni­ka­za­be­le­ži­mo­ tu­di­obisk­ dr. Ni ka Žu pa ni ča,­mi­nis­tra­brez­li­stni­ce­v­vla­di­v­Be­o­gra­du,­ si­ cer­et­no­lo­ga­in­an­tro­po­lo­ga,­ ki­je­bil­pr­vič­tu­kaj­že­10.­ ja­nu­ar­ja­1931. 1935 24.­fe­bru­ar­ja­se­je­v­knji­go­pod­pi­sa­la­ Ru ža Šantl, sli­kar­ka,­si­cer­so­ro­dni­ca­že­bolj­uve­ljav­lje­ne­ga­ slo­ven­ ske­ga­sli­kar­ja­Sa­še­Šan­tla.­ 18.­mar­ca­je­bil­na­obi­sku­zna­me­ni­ti­ slo­ven­ski­te­ lo­va­dec,­olim­pi­jec­ Sta ne Der ganc,­ki­je­bil­sli­kar­ju­Iva­ nu­Vav­po­ti­ču­za­mo­del­pri­ri­sa­nju­ris­be­za­zna­me­ni­to­ znam­ko­Ve­ri­gar­ja. Na­sled­nja­ vpi­sni­ka­v­knji­gi­sta­Ve ra in­Fer do Ve sel, ki­je­bil­dol­go­let­ni­ Sa­dni­kar­jev­ kam­ni­ški­pri­ja­telj,­saj­ je­od­le­ta­1899­do­1902­ži­vel­v­Me­ki­njah.­ Le­ta­1887­ je­iz­de­lal­ob­mno­ži­ci­dru­gih­por­tre­ti­ran­cev­ tu­di­por­tret­ Jo­si­pa­Ni­ko­la­ja­Sa­dni­kar­ja. Sla­vist­slov­ni­čar­ Ru dolf Ko la rič je­vpi­san­kot­obi­sko­ va­lec­20.­mar­ca. Na­to­se­je­vpi­sa­la­ Ve ra Al bre hto va,­pe­sni­ca­in­pi­sa­ te­lji­ca,­ki­je­ve­li­ko­svo­je­ga­ča­sa­na­me­ni­la­de­lu­v­žen­ skem­gi­ba­nju.­Bi­la­je­zna­na­av­to­ri­ca­pe­smi­za­otro­ke,­saj­je­po­dru­gi­sve­tov­ni­voj­ni­iz­šlo­več­nje­nih­zbirk,­na­ me­nje­nih­mla­di­ni. 13.­apri­la­so­bi­li­na­obi­sku­v­Kam­ni­ku­čla­ni­hi­sto­rič­ ne­ga­se­mi­nar­ja­ uni­ver­ze­v­Ljub­lja­ni.­Po­oprav­lje­nem­ ogle­du­zbir­ke­so­se­pod­pi­sa­li­ prof. dr. Mil ko Kos, Leo Pet ta u er, Franc Ter se glav, Jo že Ma ček, Ma ri ja Ver bič in­dru­gi. 29.­ma­ja­so­Sa­dni­kar­je­vi­ do­bi­li­na­obisk­ N. Re me­ ran da,­fran­co­ske­ga­ kon­zu­la­v­te­da­nji­Ju­go­sla­vi­ji,­ ki­je­ ta­krat­pri­šel­odli­ko­vat­kam­ni­ški­fran­co­ski­kro­žek­pod­ vod­stvom­prof.­Klav­di­je­Žvo­kelj. 27.­ju­ni­ja­si­je­ogle­dal­zbir­ko­po­to­mec­zna­ne­gro­fov­ ske­dru­ži­ne­Wurzbach­iz­Gro­belj­–­Nor bert Wurzbach.­ Izi dor Can kar,­ zna­ni­slo­ven­ski­umet­no­stni­ zgo­do­vi­ nar,­pi­sa­telj,­pre­va­ja­lec­ in­di­plo­mat,­se­je­po­nov­no­vpi­ sal­med­obi­sko­val­ce­3.­ju­li­ja.­ Ob­kon­cu­le­ta­–­27.­no­vem­bra­ 1935­–­je­vne­sel­v­ knji­go­svoj­pod­pis­tu­di Ivan Zi ka,­zna­me­ni­ti­ kam­ni­ški­ pro­fe­sor­ro­ma­nist,­ki­je­s­svo­jim­pe­da­go­škim­ de­lom­ na­kam­ni­ški­gim­na­zi­ji­in­z­jav­nim­de­lo­va­njem­ v­špor­tu­ ze­lo­zaz­na­mo­val­ svoj­čas.­Bil­je­eden­naj­ve­čjih­kam­ ni­ških­izo­bra­žen­cev,­ ki­je­tu­di­v­svo­jem­dol­go­let­nem­ no­vi­nar­skem­ de­lo­va­nju­za­pu­stil­mno­ži­co­član­kov.­Nje­ go­vo­str­nje­no­de­lo­po­me­ni­ime­nit­no­gra­di­vo­za­zgo­do­ vi­no­me­sta,­pov­ze­tek­do­ga­janj­v­Kam­ni­ku­v­pr­vi­po­lo­ vi­ci­20.­sto­le­tja­in­kro­ni­ko­Kam­ni­ka,­ki­je­ni­mo­go­če­ spre­gle­da­ti. 1936 V­za­čet­ku­le­ta­1936­je­pred­se­dnik­ vla­de­Kra­lje­vi­ ne­Ju­go­sla­vi­je­ dr. Mi lan Stojadinović v­sprem­stvu­ že­ne­ in­hčerk­obi­skal­Sa­dni­kar­je­vo­ zbir­ko.­Ob­ogle­du­ga­je­ sprem­ljal­ta­krat­ni­slo­ven­ski­di­plo­mat­ dr. Franc Ku lo­ vec,­ki­je­iz­gu­bil­svo­je­živ­lje­nje­ob­bom­bar­di­ra­nju­ Be­o­ gra­da­6.­apri­la­1941. Med­pr­vi­mi­pod­pi­sni­ki­ v­le­tu­1936­je dr. An ton Ko­ ro šec,­ki­je­v­le­tu­1928­ce­lo­spre­jel­me­sto­v­pred­sed­ stvu­vla­de,­le­ta­1930­pa­jo­je­na­pri­tisk­Slo­ve­ni­je­za­ pu­stil.­Dr.­Ko­ro­šec­je­za­vra­čal­li­be­ra­li­zem­ in­so­ci­a­li­zem­ ter­si­pri­za­de­val­ za­obli­ko­va­nje­ av­to­nom­ne­ Slo­ve­ni­je.­ Bil­je­ča­stni­dok­tor­ljub­ljan­ske­uni­ver­ze. Zna­me­ni­ti­ slo­ven­ski­dram­ski­igra­lec­ Av gust Ce rar ­ Da ni lo­je­pri­šel­na­obisk­26.­apri­la­1936.­ 12.­av­gu­sta­se­je­pod­pi­sal­mla­do­let­ni­ kralj­ Pet ar II. (Karađorđević)­in­ob­njem­kra­lji­ca­Ma ri ja. Med­pod­pi­sni­ki­ je­bil­1.­no­vem­bra­ tu­di­ure­dnik­Mo­ dre­pti­ce­Vla di mir Bar tol.­Av­tor­Ala­mu­ta­je­iz­ja­vil,­da­v­ Ljub­lja­ni­ni­ma­do­volj­mi­ru,­za­to­se­je­po­dal­v­Kam­nik­ k­te­ti­Ni­ka­Sa­dni­kar­ja,­ Ani­No­vak,­ki­je­ži­ve­la­v­cen­tru­ Kam­ni­ka.­Pri­njej­je­do­bil­so­bo,­pi­sal­in­v­Kam­ni­ku­knji­ go­tu­di­kon­čal.1937 4.­mar­ca­je­bil­v­Kam­ni­ku­na­obi­sku­ki­par­in­me­ da­ljer­ Sta ne Dre melj.­ Svo­je­re­li­e­fe­je­obli­ko­val­ta­ko­ v­bro­nu,­ko­sti,­zla­tu­in­kam­nu.­Bil­je­tu­di­ra­zi­sko­va­ lec­an­tič­ne­nu­mi­zma­ti­ke.­ Ob­njem­so­se­vpi­sa­li­te­daj­ zna­me­ni­ti­ »Tr­bo­velj­ski­ slav­čki«,­ki­so­pre­pe­va­li­ce­lo­na­ ame­ri­škem­ra­diu.3.­ma­ja­je­pri­šel­na­obisk­knez­ Pa vle,­re­gent­mla­do­ let­ne­ga­kra­lja­Pet­ra­II.: Obi skal sem zbir ko J. N. Sa dni kar ja kot di plo mi ra ni umet no stni zgo do vi nar in ker se daj po smr ti bra tran ca Kra lja Alek san dra I. na do me ščam mla do stne ga Kra lja Pet ra II. ­ re­ gent,­knez­Pa­ vle 11.­av­gu­sta­1937­se­je­v­knji­go­pod­pi­sal­ dr. Fran ce Ste lè,­zna­ni­umet­no­stni­ zgo­do­vi­nar,­ si­cer­Kam­ni­čan,­ ro­jen­v­bliž­njih­Tu­nji­cah. Ob­njem­je­pod­pi­san­ prof. Pa vle Ran či gaj,­or­ga­nist,­ skla­da­telj­in­pe­da­gog,­ki­je­av­tor­več­zvez­kov­ Na ro dnih pe smi (1937–1951)­ter­sta­rih­bo­žič­nih­pe­smi. V­tem­me­se­cu­je­Kam­nik­obi­ska­lo­ve­li­ko­lju­di­iz­Sr­ bi­je,­za­ni­mi­vo­pa­je,­da­se­je­za­obisk­Slo­ve­ni­je­odlo­či­lo­ ve­li­ko­be­o­graj­skih­ štu­den­tov,­ ki­so­me­sto­pod­pla­ni­na­ mi­pra­vi­lo­ma­obi­sko­va­li­v­sprem­stvu­ svo­jih­pro­fe­sor­jev­ z­be­o­graj­skih­ fa­kul­tet.­Ta­ko­je­bi­lo­med­le­ti­1910­in­ 1940.­Štu­den­ti­iz­Be­o­gra­da­so­si­omi­sli­li­tu­di­po­čit­ni­ ce­v­Kam­ni­ku,­sta­no­va­li­pa­so­v­re­ži­ji­Po­čit­ni­ške­ zve­ze­ (Fe­ri­jal­nog­sa­ve­za­Ju­go­sla­vi­je). 31.­av­gu­sta­1937­si­je­zbir­ko­ogle­dal­ Dra go Blat­ nik,­ka­snej­ši­kam­ni­ški­znan­stve­nik­ ge­ne­tik,­z­bra­tom­ Sreč­kom. 5.­ok­to­bra­1937­sta­si­v­sprem­stvu­ Mak si ma Ga­ spa ri ja­ogle­da­la­Sa­dni­kar­je­vo­ zbir­ko­Uroš Djonić, uprav­nik­uni­ver­zi­tet­ne­ knjiž­ni­ce­v­Be­o­gra­du,­ in­zna­ni­ slo­ven­ski­li­te­rar­ni­zgo­do­vi­nar,­ lek­si­ko­graf­ in­pre­va­ja­ lec,­pred­vsem­ pa­knjiž­ni­čar­ dr. Jo ža Glo nar.­Glo­nar­je­ po­dok­to­ra­tu­(1911)­slu­žbo­val­v­uni­ver­zi­tet­ni­ knjiž­ni­ci­ v­Grad­cu­in­se­na­to­po­sve­til­raz­vo­ju­slo­ven­ske­ga­ bi­ blio­te­kar­stva.­Zanj­ima­iz­jem­no­ve­li­ke­za­slu­ge. 5.­de­cem­bra­ 1937­so­dr.­Jo­si­pa­Ni­ko­la­ja­Sa­dni­ kar­ja­pro­gla­si­li­za­ča­stne­ga­me­šča­na­me­sta­Kam­nik­ in­do­go­dek­pro­sla­vi­li­tu­di­v­do­ma­čem­ mu­ze­ju.­Ob­tej­ pri­lož­no­sti­ se­je­v­Sa­dni­kar­je­vi­ hi­ši­zbra­lo­kar­pre­cej­ ugle­dnih­go­stov,­ki­so­z­go­spo­dar­jem­ že­le­li­praz­no­va­ti,­ kar­je­bil­za­Sa­dni­kar­je­vo­ hi­šo­ve­lik­do­go­dek.­Ta­krat­so­ bi­li­tam­kaj­gos­tje:­mi­ni­ster­v­vla­di­v­Be­o­gra­du­ dr. Mi ha Krek,­okraj­ni­na­čel­nik­ Di o niz Ma raž,­ad­vo­kat­ dr. Do mi­ nik Žvo kelj,­sli­kar­ Sta ne Cu der man,­ki­je­iz­de­lal­di­plo­ mo­ča­stne­ga­me­šča­na,­kam­ni­ški­žu­pan­ An ton Ster gar in­pod­žu­pan­ Ka rel Al breht.­ Po­leg­sta­bi­la­tu­di­sve­čar­ Jan ko Ste le­in­ve­te­ri­nar­Boš tjan Kor daš. 1938 Med­pr­vi­mi­obi­sko­val­ci­ le­ta­1938­so­se­od­15.­mar­ ca­da­lje­vpi­sa­li­zna­ni­ge­o­lo­gi­in­pa­le­on­to­lo­gi.­ Med­več­ kot­de­set­i­mi­stro­kov­nja­ki­ za­ra­zi­sko­va­nje­ pre­te­klo­sti­ zem­lje­in­živ­lje­nja­na­na­ših­tleh­ve­lja­ome­ni­ti­an­tro­ po­lo­ga­Bo ža Šker lja,­ki­je­bil­ce­lo­ča­stni­član­Kra­ljev­ ske­ga­an­tro­po­lo­ške­ga­ in­šti­tu­ta­Ve­li­ke­Bri­ta­ni­je,­ dr. Fra na Ra kov ca,­do­cen­ta­za­ge­o­lo­gi­jo­in­pa­le­on­to­lo­gi­jo­ Uni­ver­ze­v­Ljub­lja­ni,­pred­vsem­ pa­ar­he­o­lo­ga­ dr. Sreč­ ka Bro dar ja,­ki­je­le­ta­1939­dok­to­ri­ral­iz­ge­o­lo­gi­je­in­ pa­le­on­to­lo­gi­je.­ Dr.­Bro­dar­je­le­ta­1928­od­kril­mlaj­šo­ pa­le­o­lit­sko­ kul­tur­no­za­pu­šči­no­ (au­rig­na­ci­en)­v­ Po­toč­ki­ zi­jal­ki­na­Ol­še­vi.­Naj­dba­več­kot­130­ko­šče­nih­ko­nic­ na­nad­mor­ski­ vi­ši­ni­več­kot­1700­me­trov­je­ta­ko­po­se­bna,­da­so­no­vo­od­kri­tje­v­okvi­ru­au­rig­na­ci­e­na­ po­i­me­ no­va­li­»ol­še­vi­en«. V­Nev­ljah­so­na­mreč­14.­mar­ca­1938­na­šli­ma­mu­ ta.­Ka­že,­da­so­pod­pi­sa­ni­ ar­he­o­lo­gi­in­pa­le­on­to­lo­gi­ pri­šli­v­Kam­nik­prav­za­ra­di­ome­nje­ne­ naj­dbe­in­se­ob­ tej­pri­lož­no­sti­ zgla­si­li­pri­Sa­dni­kar­je­vih.­ Zna­no­je,­da­ sta­bi­la­ob­od­kri­tju­ma­mu­ta,­ne­po­sre­dno­ po­naj­dbi,­ po­vab­lje­na­ na­pri­zo­ri­šče­ naj­dbe­ta­ko­ve­te­ri­nar­Jo­sip­ Ni­ko­laj­Sa­dni­kar­kot­nje­gov­sin­Ni­ko. Dr. Otmar Pir kma jer,­pod­ban­Drav­ske­ba­no­vi­ne,­se­ je­pod­pi­sal­8.­ma­ja­1938.­Za­ni­mi­vo­je,­da­je­bi­lo­prav­ spo­mla­di­1938­v­Kam­ni­ku­iz­re­dno­ve­li­ko­obi­skov,­ki­ so­bi­li­ta­ko­ali­dru­ga­če­po­ve­za­ni­z­naj­dbo­ma­mu­ta.­ 8.­ju­li­ja­1938­je­za­be­le­žen­ obisk­ Lu ci ja na Ma ri je Šker jan ca,­zna­me­ni­te­ga­slo­ven­ske­ga­skla­da­te­lja. Sli­kar­Bo ži dar Ja kac­in­nje­go­va­že­na­ Ta tja na­sta­se­ pod­pi­sa­la­ 31.­ju­li­ja­1938,­po­leg­nji­ju­pa­je­pod­pis­ Ci­ ri la Ko sma ča,­ki­si­je­zbir­ko­ogle­dal­kot­28­let­ni­fant.­ Kos­mač,­ki­je­do­do­bra­zaz­na­mo­val­ slo­ven­sko­ li­te­ra­ tu­ro,­film­in­kul­tu­ro­nas­ploh,­je­bil­pred­stav­nik­ so­ci­al­ ne­ga­re­a­li­zma.­Po­nje­go­vem­sce­na­ri­ju­so­po­sne­li­pr­vi­ slo­ven­ski­ce­lo­ve­čer­ni­film­Na­svo­ji­zem­lji. 21.­av­gu­sta­1938­je­vpi­san­ dr. Bo ris Orel,­zna­ni­slo­ ven­ski­et­no­log,­rav­na­telj­Et­no­graf­ske­ga­ mu­ze­ja,­ki­je­ le­ta­1947­na­no­vo­po­sta­vil­raz­lič­ne­zbir­ke­Et­no­graf­ske­ ga­mu­ze­ja,­je­hkra­ti­za­sno­val­tu­di­na­či­ne,­ka­ko­ohra­ni­ ti­in­va­ro­va­ti­slo­ven­ske­et­no­graf­ske­zbir­ke. Ob­Or­lu­je­pod­pis­dru­ge­ga­et­no­lo­ške­ga­ stro­kov­nja­ ka­Raj ka Lo žar ja,­prav­ta­ko­av­tor­ja­šte­vil­nih­član­kov,­ pu­bli­ka­cij­in­knjig­s­po­dro­čij­ar­he­o­lo­gi­je­ in­et­no­lo­gi­je­ (pr­vič­že­8.­av­gu­sta­1934).­ 9.­sep­tem­bra­ se­je­vpi­sal­ Ru dolf Do stal (s­psev­do­ ni­mom­La­ba­cen­sis).­ Bil­je­pe­da­gog,­ki­je­pi­sal­član­ke­ o­kra­jev­ni­zgo­do­vi­ni,­ ge­o­gra­fi­ji,­go­spo­dar­stvu,­ po­go­sto­ ano­nim­no­ali­pod­ome­nje­nim­psev­do­ni­mom. 1939 Kam­ni­ški­sli­kar­An ton Ko želj­se­je­vpi­sal­26.­fe­bru­ ar­ja­1939­(pr­vič­že­1921). Dr. An ton Pet er lin,­pod­pi­san­9.­apri­la­1939,­je­bil­ ma­te­ma­tik­ in­fi­zik;­usta­no­vil­je­In­sti­tut­Jo­žef­Ste­fan.­ Stro­kov­njak­ za­sin­te­tič­na­ vlak­na­ozi­ro­ma­po­li­me­re­je­ bil­v­le­tu­1955­pre­jem­nik­Pre­šer­no­ve­na­gra­de. Slo­ven­ski­pe­snik­Se ve rin Ša li­je­30.­apri­la­za­pi­sal­ ver­ze: Pod sen co Kam ni ških pla nin, za le pa do ži ve tja, sta rin ska ra zo de tja, za hva la vam in lep spo min! Ciril­Kosmač,­31.­julija­1938.­Foto:­Matjaž­Brojan. Gradivo­za­zgodovinoGradivo­za­zgodovino 200 201Te­o­log­ dr. An ton Ko ro šec,­vpi­san­4.­ju­ni­ja­1939,­te­ daj­po­li­tik,­s­pri­pi­som­pred­se­dnik­ se­na­ta,­kar­je­po­stal­ de­cem­bra­ 1938,­je­bil­v­Kam­ni­ku­več­krat,­saj­je­bil­ Sa­dni­kar­jev­ do­ber­pri­ja­telj.­Le­ta­1940­je­bil­ime­no­van­ za­pro­svet­ne­ga­ mi­nis­tra­v­vla­di­v­Be­o­gra­du,­ de­cem­bra­ iste­ga­le­ta­pa­je­umrl.­Na­obi­sku­z­njim­je­bil­dr. Mar ko Na tla čen,­ban­Drav­ske­ba­no­vi­ne.­ Pi­sa­telj­ Fran Go ve kar,­pri­staš­na­tu­ra­li­stič­ne­ga­ pi­sa­ nja,­si­je­v­ju­li­ju­1939­kot­svoj­kraj­–­ne­po­jas­nje­no­ –­ vpi­sal­Ho­mec. Z­Du­na­ja­so­2.­in­11.­av­gu­sta­pri­šli­na­ogled­zbir­ke­ Pras chni ker je vi,­ki­so­bi­li­ver­jet­no­so­ro­dni­ki­kam­ni­ške­ ga­po­djet­ni­ka­Aloj­za­Pra­šni­kar­ja.­ Bi­o­log­prof. dr. Ja nez Ma tja šič­se­je­kot­di­jak­pod­pi­ sal­26.­ju­li­ja;­zna­ni­ki­par­ Bo ris Ka lin­31.­av­gu­sta;­ Ci ril Vrem šak,­glas­be­nik­in­di­ri­gent­kam­ni­ške­Li­re,­že­na­ An­ gel ca­in­sin­Sa mo,­skla­da­telj­in­ di­ri­gent­Li­re,­so­bi­li­ na­ obi­sku­28.­ok­to­bra­1939. Ka­snej­ši­far­ma­cevt­ Ja nez Kro mar­se­je­kot­štu­dent­ pod­pi­sal­3.­no­vem­bra­1939. 1940 Na­obisk­iz­Ru­si­je,­in­si­cer­iz­Pet­ro­gra­da,­ sta­6.­ja­ nu­ar­ja­pri­šla­ing. Ja kov N. Ko rob ko­in­so­pro­ga­ Fri da Ko rob ko. Ban­Drav­ske­ba­no­vi­ne­ dr. Mar ko Na tla čen­je­bil­11.­ ja­nu­ar­ja­1940­z­dru­ži­no­vno­vič­na­obi­sku. 4.­ju­ni­ja­so­si­zbir­ko­ogle­da­li­čla­ni­ke­glja­ške­ga­ od­ se­ka­Slo­ven­ske­ga­ av­to­mo­bil­ske­ga­ klu­ba;­19.­ju­ni­ja­pa­ zna­ni­slo­ven­ski­far­ma­cevt­ Pa vle Bo hinc,­ki­ga­uvr­šča­jo­ med­za­čet­ni­ke­slo­ven­ske­ga­ far­ma­cevt­ske­ga­ šol­stva­in­ zna­no­sti. Pro­fe­sor­uro­lo­gi­je­ Slav ko Ra ko vec­se­je­s­so­pro­go­ Ilko­pod­pi­sal­11.­av­gu­sta­1940.­Sle­di­lo­je­ve­li­ko­obi­ sko­val­cev­ iz­Be­o­gra­da,­ Za­gre­ba,­iz­let­ni­ki­iz­Ce­lja­in­ dru­gi. Jo ža Ber ton celj,­zna­me­ni­ti­ kro­par­ski­ko­vač,­ki­je­s­ svo­jim­ko­va­škim­de­lom­ze­lo­zaz­na­mo­val­ svoj­kraj­in­ dal­Kro­pi­tu­di­pro­mo­cij­sko­ umet­ni­ško­ vre­dnost­nav­ zven,­je­bil­v­Kam­ni­ku­več­krat.­To­krat­se­je­pod­pi­sal­ 19.­av­gu­sta­1940. 1941–1945 V­tem­ob­dob­ju­je­Jo­sip­Ni­ko­laj­Sa­dni­kar­pre­ži­vel­več­ gro­ženj,­da­se­bo­do­zbir­ke­po­la­sti­li­oku­pa­tor­ji,­ ven­dar­ do­nje­ne­se­li­tve­na­oku­pa­tor­ju­ bli­žjo­lo­ka­ci­jo­v­Ce­lo­vec­ k­sre­či­ni­pri­šlo.­Je­bi­lo­pa­kljub­voj­ne­mu­ča­su­v­njej­še­ ve­dno­pre­cej­obi­sko­val­cev;­ ven­dar­bis­tve­no­manj­kot­ v­mir­nih­ča­sih. 4.­fe­bru­ar­ja­1941­si­je­zbir­ko­spet­ogle­dal­ri­sar,­sli­ kar­in­ilus­tra­tor­ Elo (Ga bri jel) Ju stin,­ ki­je­bil­pre­poz­na­ ven­in­uve­ljav­ljen­ li­kov­ni­us­tvar­ja­lec­ v­zna­nih­slo­ven­ skih­ča­so­pi­sih­in­re­vi­jah­(Ju tro, Do mo vi na, Slo ven ski po ro če va lec, To va riš­idr.). Zad­nja­obi­sko­val­ca­ pred­kon­cem­voj­ne­sta­bi­la­7.­ mar­ca­1945­la­stni­ka­bliž­nje­ga­Vol­čje­ga­Po­to­ka,­ Leo­in­ Le o ni ja So u van.­1945­in­do­kon­ ca­Zla­ te­knji­ ge Pr­vi­obisk­v­svo­bo­dni­Slo­ve­ni­ji,­šest­dni­po­osvo­bo­ di­tvi­–­15.­ma­ja­1945­–­Mir ko Kos (?). Med­pr­vi­mi­je­bil­28.­ma­ja­štu­dent­me­di­ci­ne­ Mi ha Li kar,­ka­snej­ši­zna­ni­pro­fe­sor­bak­te­ri­o­lo­gi­je.­ Že­ne­kaj­dni­ka­sne­je,­30.­ma­ja­–­naj­de­mo­vpis: »Tu­ di par ti za ni lju bi jo umet nost.«­ Pod­pi­san­je­ma­jor­ Ra do Trost,­pod­njim­pa­30.­ju­ni­ja­1945­par­ti­zan­ski­ sli­kar­ Ivan Varl. »V ča su osvo bo di tve ju ni ja 1945,«­se­je­pod­pi­sal­tu­ di­Franc Ja kof čič,­ko­mi­sar­me­sta­Kam­nik,­si­cer­po­lit­ ko­mi­sar­XV.­di­vi­zi­je. 1.­ju­ni­ja­iste­ga­le­ta­sle­di­pod­pis­ Mar ka Vr hun ca, eko­no­mi­sta,­ ki­je­od­le­ta­1967­de­lal­ce­lo­v­ka­bi­ne­tu­ pred­se­dni­ka­ SFRJ,­si­cer­pa­je­na­pi­sal­več­knjig­ter­se­ iz­ka­zal­tu­di­kot­pre­da­va­telj­ na­do­ma­čih­in­tu­jih­vi­so­ko­ šol­skih­usta­no­vah. 25.­in­26.­no­vem­bra­ 1945­spet­naj­de­mo­pod­pis­ Kam­ni­ča­na­Mi he Ma le ša,­že­ne­ Ol ge­in­hče­re­ Tra vi ce. V­le­tu­1946­je­v­knji­gi­še­več­vpi­sov­ko­man­dan­tov­ in­čla­nov­par­ti­zan­skih­ enot­in­usta­nov,­ki­so­v­tem­ča­ su­skr­be­le­za­re­pa­tri­a­ci­jo­Slo­ven­cev,­iz­gna­nih­v­tu­ji­no. La­stni­ku­zbir­ke­so­se­za­hva­li­li­tu­di­čla­ni­umet­nost­ noz­go­do­vin­ske­ga­ in­zgo­do­vin­ske­ga­ se­mi­nar­ja­ Uni­ver­ ze­v­Ljub­lja­ni,­ki­so­pri­šli­v­Kam­nik­30.­ma­ja­1946.­ Pod­pi­sa­na­ sta­tu­di­zna­na­umet­no­stna­ zgo­do­vi­nar­ja­ in­ stro­kov­nja­ka­ za­po­dro­čje­et­no­lo­gi­je­Kam­ni­čan­ dr. Emi­ li jan Cevc­in­dr. An ge los Baš­ter­mno­gi­dru­gi.­ 4.­ok­to­bra­je­spet­pri­šel­gra­fik­ Elo Ju stin in­po­tem­ zbir­ko­pred­sta­vil­v­re­vi­ji­ To va riš­(1950,­stran­404,­Sa­ dni­kar­jev­mu­zej). 21.­de­cem­bra­ 1946­se­je­v­knji­go­pod­pi­sal­Dom­žal­ čan­prof. Aloj zij Bol har,­ zna­ni­stro­kov­njak­ za­slo­ven­sko­ prav­lji­čar­stvo. Le­to­1947­ni­pri­ne­slo­ve­li­ko­vpi­sov­obi­sko­val­cev.­ Ve­lja­ome­ni­ti­pod­pi­se:­8.­ju­ni­ja­sli­kar­ja Ni ko la ja Pir na­ ta;­29.­ju­li­ja­li­te­rar­ne­ga­ zgo­do­vi­nar­ja­ Stan ka Ja ne ža; prav­ni­ka­in­di­plo­ma­ta­ univ. prof. dr. Le o na Pi ta mi ca­ in­ 21.­sep­tem­bra­pro­fe­sor­ja­Vil ka No va ka. Med­zad­nji­mi­so­v­knji­gi­te­čaj­ni­ki­Za­vo­da­za­var­stvo­ spo­me­ni­kov,­ ki­so­zbir­ko­obi­ska­li­19.­ja­nu­ar­ja­1948;­ z­nji­mi­so­pod­pi­sa­ni­ umet­no­stni­ zgo­do­vi­nar­ dr. Fran­ ce Ste lè,­pe­snik­ Lud vik Zor zut ter­et­no­log­in­fol­klo­rist­ Mil ko Ma ti če tov. Zad­nja­pod­pi­sa­v­Zla­ti­knji­gi­Kam­ni­ka­21.­mar­ca­ 1948­žal­ni­sta­čit­lji­va. Ni­ko­Sa­dni­kar:­ »Tej knji gi je po tem sle di lo še 12 knjig; iz vseh se poz na tu di po li tič no živ lje nje pri nas. Pr va knji ga je se­ ve da naj bolj za ni mi va, saj je do ži ve la mar si kaj: ko nec pr ve sve tov ne voj ne, za če tek pr ve dr ža ve SHS – na po čit ni ce v Kam nik in na obisk zbir ke so ta krat ho di li mi nis tri in dru ge ose bno sti iz Ljub lja ne in Be o gra da. Pri šla je dru ga sve tov na voj na in ge sta pov ci so ho te li, da bi se ta zbir ka ta koj pre ne sla v Nem či jo, ker pa so bi la po tem pre hu da za vez ni ška bom bar di ra nja, je po treh me se cih pri šel kul tur ni ata še iz Ce lov ca do oče ta in je re kel: 'Ve ste, zbir ka za en krat ne bo šla v Nem či jo, am pak po na ši zma gi jo bo mo pa go to vo pre sta vi li.' Am pak kon čne zma ge ni bi lo. O tej knji gi se je na me nil pi sa ti pro fe sor Ivan Zi ka: 'Ta va ša knji ga s pod pi si obi sko val cev me ta ko pri vla­ či, saj je go to vo Zla ta knji ga Kam ni ka.' Knji go je že več me se cev ob de lo val, žal pa je ne na do ma umrl in mi jo je po tem nje gov brat Jo že pri ne sel na zaj.« Pa­ven­dar­nam­osta­ja,­kar­je­pro­fe­sor­Ivan­Zi­ka­za­ pi­sal­že­le­ta­1938: »Ta ko se mo ra kam ni ško me sto prav mu ze ju g. nad­ zor ni ka Sa dni kar ja za hva li ti, da je me sto obi ska lo to li­ ko odlič nih go stov in da je re šil pred pro pa dom to li ko do ku men tov kam ni ške zgo do vi ne. Kam nik je pred krat kim dal tej svo ji hva lež no sti vi­ den po u da rek, ko je ime no val svo je ga odlič ne ga so­ me šča na nad zor ni ka Sa dni kar ja za ča stne ga kam ni­ ške ga me šča na. Di plo ma je sli ka na na per ga men tu, ki je shra njen v kra sni ko vin ski, poz la če ni, ci ze li ra ni kap su li, za ka te ro je na pra vil na čr te sli kar Sta ne Cu­ der man. Kra sni so po sve til ni sti hi na di plo mi, ki jih je zlo žil pe snik Oton Žu pan čič: Mlad si v de lav ni ci oče ta gle dal, za mak nil se v sta ri ne na ših de dov: kar so us tva ri la kla di vo in dle ta, kar igla v ro kah ba bi ce, de kle ta, tu skr bno shra nje no, tam ra zme ta no, vse ži ve dni za sle do val si vda no. Čas te le po te bil bi nam raz tre sel, ti si jih zbral, v za ve tje var no zne sel; po na ših skri njah bil bi tu jec ša ril, ti si mu jih za prl, ključ nam po da ril. Tvoj dom zlat hram za kam ni ško je me sto; sprej mi za hva lo za lju be zen zve sto. Z od kri tim ve se ljem in za do volj stvom je vsa na ša jav nost spre je la odlo či tev ob čin ske upra ve o ime no va­ nju g. Sa dni kar ja za ča stne ga kam ni ške ga me šča na, saj je s tem da la po u dar ka is kre nim čus tvom hva lež­ no sti in spoš to va nja, ki ga go ji jo vsi kam ni ški me šča ni in pre bi val stvo vse ga okra ja do te ga odlič ne ga jav ne­ ga in kul tur ne ga de lav ca in na še ga naj bo ljše ga poz na­ val ca sta rin. G. nad zor ni ku Sa dni kar ju ve lja jo tu di ob tej pri li ki na še is kre ne če stit ke z že ljo, da bi še na prej ta ko mla do stno čil in kre pak po sve čal svo je bo ga te iz kuš nje in odlič ne spo so bno sti v prid na še ce lo te in le pe ga Kam ni ka!« Zla­ta­knji­ga­Sadnikarjevega­ muzeja­tu­di­v­da­naš­ njem­ča­su­brez­dvo­ma­pri­ča­o­po­me­nu­Kam­ni­ka­in­o­ po­mem­bno­sti­ Sa­dni­kar­je­ve­ mu­zej­ske­zbir­ke,­prav­ta­ ko­pa­tu­di­o­kam­ni­škem­ od­me­vu­v­slo­ven­skem­ kul­tur­ nem­pro­sto­ru.Summary The­Golden­Book­of­Kamnik­is­the­first­and­most­ important­ register­book­of­a­private­museum­collec­ tion­of­veterinary­supervisors­ and­Kamnik’s­honorable­ citizen,­Josip­Nikolaj­Sadnikar,­in­which­they­registered­ and­added­their­own­impressions­ of­visitors­from­the­ onset­of­the­museum’s­ opening­in­1893­until­March­ of­1948.­The­book­testifies­to­the­city’s­numerous­ and­ important­ guests­in­the­past­and­the­importance­ of­ the­data­preserved­ in­this­book,­which­was­named­The­ Golden­Book­of­Kamnik­in­1938­by­Kamnik’s­chroni­ cler,­the­professor­Ivan­Zika.­We­presented,­ the­crea­ tion­and­use­of­this­book,­the­most­significant­ domes­ tic­and­foreign­visitors­as­well­as­information­ about­ them,­which­has­been­preserved­ by­the­museum­cura­ tor’s­son,­Dr.­Niko­Sadnikar. Gradivo­za­zgodovino 202 Zadnja­platnica­Zlate­knjige­Kamnika:­JOSIP­NIKOLAJ­SADNIKAR­–­1893.­Foto:­Matjaž­Brojan. Pesniki,­likovni­ustvarjalci­in­oblikovalci 203Moj ca Luš trek O­se­ bi­in­svo­ jih­pe­ smih Kaj­prav­za­prav­ poč­nem­v­zbor­ni­ku­kam­ni­ške­ob­či­ ne,­ko­pa­ži­vim­v­ko­mend­ski?­ V­svoj­»za­go­vor«­lah­ko­ po­vem­dvo­je:­ve­li­ko­ve­či­no­živ­lje­nja­sem­pre­ži­ve­la­pod­ Ve­ro­ni­ki­nim­ gr­bom­in­ure­dni­kom­ so­bi­le­všeč­mo­je­ pesmi­z­gor­sko­te­ma­ti­ko,­pa­so­me­po­va­bi­li­k­so­de­lo­ va­nju­v­le­toš­njem­zbor­ni­ku. Že­ko­sem­se­6.­no­vem­bra­ 1954­ro­di­la,­smo­ži­ve­li­v­ kam­ni­ški­ob­či­ni,­v­Špi­ta­li­ču,­ kjer­sta­bi­la­ma­ma­in­oče­ edi­na­uči­te­lja­v­osnov­ni­šo­li.­Ko­sem­bi­la­sta­ra­šti­ri­le­ ta,­smo­se­pre­se­li­li­v­Mo­ste,­spet­v­šo­lo,­čez­ka­ko­le­to­ pa­v­Ko­men­do,­kjer­ži­vim­še­zdaj. Star­ši­so­me­vzgo­ji­li­v­prav­ca­te­ga­ knjiž­ne­ga­mo­lja,­ na­to­pa­sem­ime­la­sre­čo,­da­sta­mo­jo­lju­be­zen­do­je­ zi­ka­spod­bu­ja­li­ dve­ime­nit­ni­pro­fe­so­ri­ci­ slo­ven­šči­ne:­ v­osnov­ni­šo­li­po­koj­na­Ana­Raz­pot­nik,­ v­gim­na­zi­ji­pa­ Kam­ni­ča­nom­ do­bro­zna­na­Ti­na­Rom­šak.­Ra­da­sem­ pi­sa­la­v­obe­šol­ski­gla­si­li.­Pr­vi­pe­sni­ški­uspeh­sem­do­ se­gla­v­osnov­ni­šo­li­s­so­de­lo­va­njem­ na­Ci­ci­ba­no­vem­ na­te­ča­ju.­Naj­prej­mo­je­pe­smi­ni­so­ho­te­li­upoš­te­va­ti,­ češ­da­je­ni­sem­na­pi­sa­la­sa­ma.­Ko­pa­sem­se­go­re­če­ zav­ze­la­za­svo­je­pra­vi­ce,­saj­mi­za­res­ni­nih­če­po­ma­ gal­in­odra­slim­za­svoj­»pod­vig«­ni­ti­po­ve­da­la­ni­sem,­ sem­do­bi­la­knjiž­no­na­gra­do.­Med­štu­di­jem­an­gle­šči­ne­ in­slo­ven­šči­ne­ na­ljub­ljan­ski­ Fi­lo­zof­ski­fa­kul­te­ti­sem­se­ pre­iz­ku­ša­la­ v­pro­zi­in­no­vi­nar­stvu­ (tu­di­v­Kam­ni­škem­ ob­ča­nu),­po­tem­pa­dol­go­ni­sem­več­pi­sa­la.­Po­di­plo­mi­ sem­naj­prej­uči­la­na­po­klic­ni­šo­li­Za­vo­da­za­uspo­sab­ lja­nje­in­va­li­dne­mla­di­ne­v­Kam­ni­ku,­a­sem­kma­lu­ugo­ to­vi­la,­da­ne­so­dim­za­ka­te­der.­Od­le­ta­1980­sem­lek­ to­ri­ca­pri­Zve­zi­ra­ču­no­vo­dij,­ fi­nan­čni­kov­ in­re­vi­zor­jev­ Slo­ve­ni­je­v­Ljub­lja­ni.­»K­ra­ču­no­vo­djem­ pa­že­ne­grem,«­ sem­pri­bi­la­ob­raz­pi­su­te­ga­de­lov­ne­ga­ me­sta,­zdaj­pa­ bom­tam­(kma­lu)­do­ča­ka­la­upo­ko­ji­tev.­ Je­zik­je­moj­po­ klic­in­moj­ko­nji­ček,­kar­je­ve­li­ka­sre­ča. Še­le­pred­de­set­i­mi­le­ti­sem­za­če­la­ho­di­ti­v­hri­be,­ spr­va­za­ra­di­zdra­vja,­že­kma­lu­pa­pred­vsem­ za­du­šo.­ Te­daj­sem­po­dol­gih­le­tih­spet­na­pi­sa­la­ne­kaj­pe­smi.­ In­po­tem­če­da­lje­več.­Ne­ka­te­re­so­mi­ob­ja­vi­li­v­Pla­ nin­skem­ve­stni­ku,­le­ta­2009­pa­sem­v­sa­mo­za­lo­žbi­ iz­da­la­pe­sni­ško­zbir­ko­Go­ra­je­mo­ja­mu­za.­Na­slov­je­ akro­stih­so­net­ne­ga­ ven­ca,­po­sve­če­ne­ga­ go­ram.­Pre­ šer­na­sem­ob­ču­do­va­la­ že­v­otroš­tvu,­ko­ga­sploh­še­ ni­sem­za­res­ra­zu­me­la,­ in­so­net­je­še­da­nes­mo­ja­naj­ ljub­ša­pe­sem­ska­ obli­ka.­Za­ob­ja­vo­v­zbor­ni­ku­sem­iz­ bra­la­ma­gis­tra­le­ so­net­ne­ga­ ven­ca.­Ena­mo­jih­ljub­ših­ oblik­je­tu­di­ga­ze­la­(Sa­mo­ta). V­pe­smih,­ki­ni­ma­jo­usta­lje­ne­obli­ke,­prav­ta­ko­upo­ rab­ljam­ri­me­in­se­dr­žim­me­trič­nih­pra­vil.­Ne­ču­tim­jih­ kot­ome­ji­tev,­nas­prot­no:­ spod­bu­ja­jo­ in­iz­zi­va­jo­me.­»Iz­ na­šla«­sem­tu­di­svo­jo­pe­sem­sko­ obli­ko­in­jo­iz­dveh­ očit­nih­raz­lo­gov­po­i­me­no­va­la­moj­ca­(Vi­har­nik). V­hri­bih­imam­naj­več­ve­se­lja­z­ži­vo­in­ne­ži­vo­na­ra­vo:­ ro­ža­mi,­dre­ve­si,­pti­ca­mi,­obla­ki,­bar­va­mi,­vo­nji.­Po­sve­ ti­la­sem­jim­ve­či­no­pe­smi­v­svo­ji­gor­ski­zbir­ki­(Mid­ve,­ Ma­vri­ca,­Mr­zel­je­sen­ski­dan­na­Je­len­kam­nu,­ Slika­ brez­okvira).Zdaj­ne­pi­šem­več­sa­mo­o­go­rah.­Po­ča­si,­a­vztraj­no­ se­na­bi­ra­jo­pe­smi­o­»so­bi­z­uro­in­ogle­da­lom«,­ toda­še­ ve­dno­tu­di­o­na­ra­vi,­ki­me­spo­mi­nja­na­mar­si­kaj­člo­ve­ ške­ga.­Spo­mi­nja­in­opo­mi­nja. So­ net­ ni­ve­ nec­–­ma­ gis­ tra­ le Go ré, od nék daj bo žje do mo va nje, Od nék daj gnez do za pre drz ne sa nje, Raz vne ma jo skriv no stne do miš lji jo, A ne le že lje, tu di strah bu di jo. Je zi ku ste ne, gra pe, ra za, pla nje Ena ko ni jec lja nje, še pe ta nje Mo li tev, pe smi, zgodb, ki vró iz me ne O tej le po ti, ki me v gô ro že ne. Je sen jo v bar ve pi sa ne ode ne, Avri kelj v to plih dneh ji za ljša ste ne, Me ča vo be lo lju bi jo ko ra ki. Ubra no po je, ko jo bo ža zar ja, Zlo ve šče vča sih na tam tam udar ja Akor de tem ne za svoj ples z obla ki. Pesniki,­likovni­ustvarjalci­in­oblikovalci 204Sa­ mo­ ta Kot gams pod ste no pa se se sa mo ta, ta ne do sež na, pra va – res sa mo ta. Ne skon čna se mo dri na pne nad na ma, na svo du kot oblak leb di sa mo ta. In ko že mi sli va, da res sva sa ma, se ve ter zga ne – vztre pe ta sa mo ta. Povz pne va se po skal na ti ste zi ci, sto pinj no be nih, ka že pot sa mo ta nav zgor, v ne zna no, k slut nji o re sni ci. Re sni ca je ... re sni ca je sa mo ta. Vi­ har­ nik Vi har nik na go ri sa me va. Lju dje mi mo nje ga hi ti jo, za miš lje ni so in mol či jo, mol či jo, mi ru si že li jo: v do li ni jih čas pre hi te va. Sa mot no dre vo se z vi har ji la sá, v mrz li ju tra nji zar ji pre ze blo kot noč ni stra žar ji osam lje nost svo jo pre mle va. Mr­ zel­je­ sen­ ski­dan­na­Je­ len­ kam­ nu Je sen se je ma ce snov do tak ni la in vsa ko igli co je poz la ti la. Na to je lon ček z rde čo bar vo vze la in že so li ca mo kov cu zar de la. Na zad nje pol no ve dro bar ve rja ve raz li la je po lis tju in med tra ve. Pri zi mi si je čo pič spo so di la, čez Je len ka men z be lo po teg ni la. Slika­brez­okvira Zazrem v nebo se, sliko brez okvira, v modrini dúši se perut razpira,da poletí brez teže, kamor hoče,da se smeji in le od sreče joče. Korak v strmino potko si utira, lepote in skrivnosti mi odstira;diši mi smrečje, veter me poboža,ob kriku ptice se najéži koža. Na vrhu gore konec je nemira, ki iz vsakdanjika pod njo izvira.Nad mano lahkokrila ptica kroži,po trdnih tleh se ji prav nič ne toži. Na véčer, ko svetloba že umira in se oko za zvezdami ozira,prav tiho ptica zadnji krog v modrinozareže in se potopi v temino.Mid­ ve Po čem pla ni no, go ro si za pom nim? Po ro žah, ru šju, gam su na gre be nu, raz gle dni po ti zgo raj na sle me nu, po de blih, zlom lje nih pod te žo pla za, obla kih meh kih nad os tri no ra za. Še bolj kot to v spo mi nu mi osta ne ve se lje, ki zne na da va me pla ne, tre nu tek, ki s po se bno me sve tlo bo po bo ža in od že ne proč te go bo, ko ti ček, kjer v ob je mu se ti ši ne raz bre me nim te sno be, bo le či ne. Po tem pla ni no, go ro si za pom nim. Se tu di ona kdaj na me ne spom ni? Ne mo re me poz na ti po ime nu, o mo jem či sto nič ne ve po me nu in mo je ga ne spom ni se obra za, ne lo či vi de za od me ne – ja za. Ne ve, če kdaj pri ka ki nje ni ska li so že lje mo je, upi me iz da li, če kdaj kje v nje nem sne gu, ve tru, mra zu sem zr la iz oči v oči po ra zu. Če vse, kar je člo ve ško, ji je tu je, ne ve za mé in me ne po tre bu je. Ne, ona me ne ník dar se ne spom ni. Do kler sva sku paj, je spo min živ lje nje. Ko v dan po mla dni di ha va ze le no in v te snem žle bu sti ska va se v eno, v av gu stov ski pri pe ki kar že hti va, obe si dè žja, hla dnih sap že li va, na zad nji zad nji skal na ti ko ni ci sva sku paj bli že ne bu in re sni ci – te daj sva bli zu si, kot bli zu mo re si bi ti dvo je bi tij: skoz vse po re vsr ka vam nje no než nost in os tri no in ona moj uži tek, bo le či no. Ko me ne bo, bo ona – po zab lje nje. Ma­ vri­ ca Znad mo krih, s son cem ob si ja nih streh se pne v ča ro bnem lo ku ka kor smeh, ki sol ze je pre ma gal. Z njo do se žem pla ni ne kam ni ške – ne po po teh, po ma vri ci se vzpnem, svoj voz na pre žem, do Bra ne in Pla nja ve, do obeh va ru hinj Se dla, skoz sve tlo bo se žem. Me gli ce se ka di jo iz nad leh, ko z vr ha se oz rem; ves svet ob se žem s po gle dom, s čar no ma vri co v očeh. 205 Pesniki,­likovni­ustvarjalci­in­oblikovalciNi na Osred kar O­se­ bi­in­svojih­pesmih Ro­je­na­sem­bi­la­1.­5.­1935.­le­ta­v­Ma­ri­bo­ru.­ Po­ oprav­lje­ni­ di­plo­mi­na­uči­te­lji­šču­ v­Ljub­lja­ni­sem­le­ta­ 1954­za­če­la­po­u­če­va­ti­v­Stra­njah,­na­to­sem­bi­la­pre­ me­šče­na­na­Osnov­no­šo­lo­To­ma­Brej­ca,­kjer­sem­de­ la­la­do­upo­ko­ji­tve. Iz­re­dno­sem­kon­ča­la­I.­sto­pnjo­štu­di­ja­na­Fi­lo­zof­ski­ fa­kul­te­ti­v­Ljub­lja­ni,­smer­so­ci­o­lo­gi­ja. Pe­smi­so­bi­le­mo­ja­nu­ja­in­na­čin­iz­po­ve­di.­Pi­sa­la­ sem­že­na­uči­te­lji­šču,­a­so­se­pe­smi­po­raz­gu­bi­le. Le­ta­1978­je­v­sa­mo­za­lo­žbi­ iz­šla­bro­šu­ra­z­na­slo­ vom­ Osta ne le ru ša .­Na­tis­nje­na­ je­bi­la­v­ti­skar­ni­De­lav­ ske­uni­ver­ze­v­Dom­ža­lah. Le­ta­1985­sta­bi­li­v­knji­gi­ Li ri ka slo ven skih pe snic ,­ ki­jo­je­ure­dil­Se­ve­rin­Ša­li,­ob­jav­lje­ni­tu­di­dve­mo­ji­pes­ mi. Kul­tur­na­sku­pnost­Kam­nik­je­le­ta­1989­iz­da­la­zbir­ ko­mo­jih­pe­smi­ Od me vi,­v­njej­so­tu­di­po­na­ti­si­ne­ka­te­ rih­pe­smi­iz­zbir­ke­ Osta ne le ru ša.­ Uvr­sti­tev­mo­jih­pe­smi­v­XVII.­ Kam ni ški zbor nik­je­bi­ la­za­me­priz­na­nje­in­opo­ra. Svo­je­pe­smi­sem­pred­sta­vi­la­ na­šte­vil­nih­pri­re­di­ tvah,­naj­več­krat­ v­Kam­ni­ku.­V­po­se­bno­za­do­volj­stvo­ mi­je­bi­lo,­če­sem­na­šla­pot­k­lju­dem. Kam­ni­ški­ko­le­dni­ki­so­jih­po­ne­sli­na­svo­jih­go­sto­va­ njih­v­Ame­ri­ko,­več­krat­sem­bi­la­po­vab­lje­na­ v­ra­dij­sko­ od­da­jo­Be­se­de,­be­se­de,­ki­jo­je­vo­dil­Vi­li­Vo­do­pi­vec,­ so­de­lo­va­la­sem­tu­di­na­jav­ni­od­da­ji­6.­2.­2000. Ob­pred­sta­vi­tvi­ mo­jih­pe­smi­v­okvi­ru­us­tvar­ja­nja­ av­ tor­jev­treh­po­bra­te­nih­ mest­z­ob­či­no­Kam­nik,­so­bi­li­ pred­stav­lje­ni­tu­di­pre­vo­di­mo­jih­pe­smi­v­nem­ški­je­zik. Sprem­ljam­ kul­tur­ni­utrip­me­sta­Kam­ni­ka­in­pri­za­de­ va­nja­vseh,­ki­ga,­kljub­te­ža­vam,­obli­ku­je­jo. Za­hva­lju­jem­ se­tu­di­vsem­ob­ča­nom­za­ra­zu­me­va­ nje­in­vzpod­bu­do.­ Na­vseh­na­ših­pe­sni­ških­ve­če­rih­v­ Kam­ni­ku­je­so­de­lo­va­lo­ ve­li­ko­na­sto­pa­jo­čih­ z­že­ljo,­da­ ne­kaj­us­tva­ri­mo,­ njim­gre­po­se­bna­za­hva­la.­Če­sti­tam­ tu­di­ne­u­tru­dne­mu­ ure­dni­ške­mu­ od­bo­ru­Kam­ni­ške­ga­ zbor­ni­ka.­No­ vo­le­ to Oči ob je ma jo ves blišč neš te tih pi sa nih lu či. Utva re praz no va nja. Med na mi to li ko lju di be ži v bre zup, v ne me so be ne mo či bo le če ga iska nja. Za­ mu­ je­ ne­be­ se­ de Za mu je ne be se de, tja v dan iz re če ne. Za mu je ne mi sli, ne kje iz gub lje ne. Za mu je ne sa nje, da ne le enim, nas sprem lja jo v si vi vsak dan. Le­rokoLe ro ko, Tvo jo než no, to plo ro ko mi po lo ži v dlan. Brez la ži in brez utvar. Le ro ko, ki bi nočspre me ni la v dan. 206Pesniki,­likovni­ustvarjalci­in­oblikovalciBo­ ri La hen piš pre dra mi ve je bo rov v dre mot ni no či. V ju tru zgod njem,za zr ta v son čne žar ke, ob je ma jo če mrak glo be li, sto jim in ča kam, na let me tu lja, na cve tje dro bno sre di tra te, na cvr kut si ni ce, na nov dan. Ju­ tro Dro ben cvet med ska la mi in gru ščem v raz po ki osam lje no cve ti. V brez ča sju ti hih zvo kov ob pri ho du son ca dan zno va za ža ri. Ale­ šu­ob­di­ plo­ mi Ra da bi Ti po da ri la šo pek rož. Po no sna na vse Tvo je sa nje in iska nja. Le sve tel šo pek rož, za vse bo do če dni, dni bo ja in bo do ča praz no va nja. Hčeri Poglejva v mrežo skritih senc, skritih za smehljajem.V dihu dnevnih trenjiščeš sij jasnine. Odšla si svojo pot kot mnogi pred teboj,zavita v mrežotemnih senc vsakdana. Naredi še korak, dva, do svetlih poljan,polnih barvnih sanj. In od daleč tam prihaja k tebidih miru, dotik topline. Blagoslov Z dotikom rok te blagoslavljam zemlja – mati.V nedrih tvojihskrita je ljubezenza vse ljudi, ki hrepenijo,da v brazdo dar bi položili,da raslo bi le kleno žitov žetev pesmi in miru.Dlani ponujam v dar tizemlja – mati,človeških rok dotikna tvoj oltar. SamotaOsamljenost polaga dlani na duše ljudi.Z roko v roki hodita dvapo isti potiv senci dveh poti.V noči na nebu tisoče zvezdnas vabiin kliče ljudi.Osamljeni smo sredi sonca,ob topli grudi,v svetli noči, ki žari.Samota nas spremljakot sopotnik.Hodi z nami.Nas kliče, vabi,da tudi v njeni gluhotipoiščemo svetlo poljanosredi svoje poti. Sledi Drobižek sem v vesolju. Drobna, majhna sled.Prisluškujem zvokom,ki prihajajo v moj svet.prisluhnem zemljiin njenim povestim,zraku,ki diha,v upu nove pomladi,v trušču mest in cest. Pesniki,­likovni­ustvarjalci­in­oblikovalci 207Milan Golob Milan Golob je bil rojen leta 1963. Otroštvo in mla- dost je preživel v Kamniku. Leta 1987 je diplomiral na Oddelku za fiziko na Fakulteti za matematiko in fiziko v Ljubljani, naslednje šolsko leto pa je študiral umetnost-no zgodovino na Filozofski fakulteti (1987/88). Ven-dar se je kmalu odločil za slikarstvo, tako je leta 1993 diplomiral na Akademiji za likovno umetnost v Ljublja-ni. Leto prej pa je prejel študentsko Prešernovo nagra-do za slikarstvo. Med študijem je bil Zoisov štipendist, leta 2003 pa je prejel štipendijo Pollock Krasner Fun-dation Grant v ZDA. Leta 2005 je bil nominiran za na-grado Henkel Art Award na Dunaju. Leta 2007 mu je Ministrstvo za kulturo RS podelilo delovno štipendijo in mu omogočilo študijsko bivanje v Berlinu. V obdobju 1995–2000 je bil urednik revije Likovne besede. Nje-gova dela so v različnih umetniških zbirkah (NLB, SKB, Faktor banka, Zavarovalnica Triglav, Abanka, NATO – Bruselj, Eine Sammlung – Casino Velden, Slovenski kulturni center Korotan – Dunaj, Evropska komisija – Bruselj, Okolje Consulting Art Collection http://www.okolje-c.si/Predstavitev/20_letnica_Oko lja_ consulting,_d.o.o..html – Ljubljana, …). Milan Golob pogosto samostojno in skupinsko razstavlja doma in v tujini. Kot svobodni umetnik trenutno živi in ustvarja blizu Radencev. (www.golob-gm.si) 209 208 211 210 212 Pesniki,­likovni­ustvarjalci­in­oblikovalci 213Ana ma ri ja Sti bilj Šajn, umet. zgod. Cesta 5. maja 3/G, Logatec Mi ha Kač Iz­jem­ne­roč­ne­spret­no­sti,­ ob­ču­tek­za­obli­ko­va­nje,­ poz­na­va­nje­ ma­te­ri­a­lov­ ter­nji­ho­vih­li­kov­no­iz­raz­nih­ in­ upo­ra­bnih­ mož­no­sti,­pa­tu­di­zna­nja­in­spoz­na­nja­ s­šir­ še­ga­te­hnič­ne­ga­ po­dro­čja­in­še­po­se­bej­mo­de­lar­stva,­ so­Mi­ha­Ka­ča­vo­di­li­po­za­ni­mi­vi­in­pes­tri­kre­a­tiv­ni­po­ti,­ raz­pe­ti­med­te­hni­ko­in­umet­nos­tjo,­ med­ek­sak­tnos­tjo­ in­do­vr­še­nos­tjo­ ter­li­kov­no­ob­čut­lji­vos­tjo.­ Osmiš­lja­li­so­ jo,­jo­zaz­na­mo­va­li­ z­vi­dni­mi­do­sež­ki­in­ople­me­ni­ti­li­ z­ ble­šče­či­mi­pre­sež­ki. Kot­ose­bnost­he­te­ro­ge­nih­ za­ni­manj­je­Mi­ha­Kač­ de­lo­val­raz­pr­še­no,­ ven­dar­se­je­v­vsa­ko­izmed­svo­jih­ in­te­re­snih­ sfer­brez­kom­pro­mi­sno­ po­glab­ljal,­ ra­zi­sko­ val,­ana­li­zi­ral­in­ek­spe­ri­men­ti­ral.­ Še­po­se­bej­je­v­njem­ ras­tla­lju­be­zen­do­ki­par­stva,­ ki­je­vzkli­la­že­v­naj­stni­ ških­le­tih.­V­le­tu­1955­je­na­mreč­v­gli­ni­na­re­dil­pr­vi­ do­pr­sni­por­tret,­in­si­cer­po­do­bo­dr.­Fran­ce­ta­Pre­šer­na.­ Če­prav­učin­ku­je­ne­ko­li­ko­okor­no,­je­za­tri­najst­let­ni­ka­ ned­vom­no­ za­vid­ljiv­us­tvar­jal­ni­ do­se­žek,­pred­vsem­ pa­ de­lo,­ki­na­ka­zu­je­smer,­po­ka­te­ri­je­kre­ni­lo­na­dalj­nje­ av­tor­je­vo­ki­par­sko­sno­va­nje,­ki­se­mu­je­še­po­se­bej­ in­z­vso­in­ten­zi­te­to­ po­sve­til­po­le­tu­1990.­Po­stal­je­ ki­par­por­tre­tist­in­se­ta­ko­odlo­čil­za­naj­za­htev­nej­še­ po­dro­čje­zno­traj­fi­gu­ral­nih­vse­bin,­pri­ka­te­rem­je­po­ do­bnost­te­me­ljna­ li­kov­na­za­hte­va,­ki­vklju­ču­je­ zu­na­nji­ ver­ni­po­sne­tek­obra­za­oz.­ce­lot­ne­so­he­člo­ve­ka­kot­tu­ di­psi­ho­lo­ško­ po­glob­lje­nost­ oz.­raz­kri­tje­no­tra­nje­enig­ ma­tič­no­sti,­ s­ka­te­ro­je­v­vi­zu­al­no­pred­sta­vo­pri­kli­ca­na­ por­tre­ti­ran­če­va­ iden­ti­te­ta,­ nje­mu­la­stna­zna­čaj­ska­ spe­ci­fi­ka. Z­le­ti­ne­u­tru­dne­ga­ de­la­je­Ka­če­vo­oko­izos­tri­lo­po­ gled,­ro­ka­je­po­sta­ja­la­vse­bolj­sen­zi­bil­na­ in­nje­go­vi­ pr­sti­so­vo­ljno­sle­di­li­mo­de­lu­in­(za)mi­sli.­Be­se­de­ki­ par­ske­ga­na­go­vo­ra­so­se­ka­li­le,­se­nad­gra­je­va­le­ in­ se­izo­bli­ko­va­le­ v­ose­bno­pre­poz­nav­no,­ su­ve­re­no­in­ pre­pri­člji­vo­ li­kov­no­go­vo­ri­co.­Z­njo­je­že­lel­v­pol­no­sti­ opi­sa­ti­člo­ve­ka­in­ga­pred­sta­vi­ti­ kot­ose­bnost.­ Do­pr­ sni­tri­di­men­zi­o­nal­ni­ por­tret­je­po­stal­nje­go­va­mo­tiv­na­ fa­sci­na­ci­ja,­ ne­kak­šna­ uroč­na­va­ba,­za­ra­di­ka­te­re­je­ vse­lej­zno­va­od­ha­jal­na­ki­par­ska­sre­če­va­nja­ z­naj­raz­ lič­nej­ši­mi­ljud­mi. Pot­in­ter­pre­ta­ci­je­ se­je­vi­la­v­rav­no­ve­sju­ med­zgo­ do­vin­ski­mi­ iz­kuš­nja­mi­ in­nje­mu­la­stni­mi­spoz­na­nji.­ (Ob)­li­kov­no­ živ­lje­nje­svo­jih­por­tre­ti­ran­cev­ je­ute­me­lje­ val­na­kla­sič­nem­poj­mo­va­nju­ člo­ve­ške­for­me,­ki­jo­je­ po­an­tič­nem­zgle­du­raz­vi­lo­ki­par­stvo­od­re­ne­san­se­ do­ 19.­sto­le­tja.­Kljub­do­sle­dne­mu­ pre­va­ja­nju­ vi­zu­al­nih­in­ for­ma­cij­v­tva­ri­no­ki­par­ske­ga­ ma­te­ri­a­la­je­Mi­ha­Kač­ svo­je­mu­li­kov­ne­mu­ dvoj­ni­ku­vda­hnil­tu­di­ose­bni­us­ tvar­jal­ni­utrip.­Av­tor­sko­ga­je­oži­vel­z­dro­bni­mi,­ko­maj­ zaz­nav­ni­mi­ mo­di­fi­ka­ci­ja­mi­ in­re­ši­tva­mi.­ Ob­za­hte­va­ nem­ve­ri­stič­nem­ sle­de­nju­je­na­mreč­sle­dil­tu­di­svo­jim­ in­tim­nim­vi­de­njem­in­spoz­na­njem.­ Da­nes­je­z­vsa­kim­ roj­stvom­no­ve­ga­ju­na­ka­te­ga­av­tor­sko­svoj­stve­ne­ga­ stva­ri­telj­stva­in­živ­lje­nja­vse­več. Z­vso­in­ten­zi­te­to­ si­pri­za­de­va­za­obli­kov­no­do­vr­še­ nost­in­mi­nu­ci­oz­no­ ob­de­lo­va­nje.­ Za­ni­ma­ga­ce­lo­ta­ (bo­di­si­ce­lo­po­stav­na­ ali­do­pr­sna­obli­ka­por­tre­ta),­še­po­se­bej­pa­ti­sti­dro­bni,­a­ta­ko­spo­ro­čil­ni­ de­taj­li,­ti­sti­ frag­men­ti,­ v­ka­te­rih­kli­je­jo­iz­ho­di­šča­za­naj­bolj­ve­ren­ vi­dez­por­tre­ti­ran­ca.­ Ob­sle­de­nju­fi­zi­og­no­mi­ji­ obra­za­ av­tor­išče­zgo­vor­nost­ vsa­ke­nje­go­ve­po­te­ze,­se­za­u­ stav­lja­v­gu­bah,­ki­se­v­ki­par­ski­ob­de­la­vi­spre­me­ni­jo­ v­ži­ve­pri­če­val­ke­ pre­ho­je­ne­ živ­ljenj­ske­ po­ti.­Naj­ve­čje­ iz­raz­no­bo­gas­tvo­pa­se­kon­cen­tri­ra­ v­por­tre­ti­ran­če­vih­ očeh.­V­njih­se­zr­ca­li­ta­ka­rak­ter­in­iden­ti­te­ta­po­sa­mez­ ni­ka,­nje­go­va­sta­nja­du­še­in­du­ha,­nje­go­va­per­cep­ci­ja­ pro­sto­ra­in­ča­sa,­ki­mu­(je)­pri­pa­da(l).­ Oči­so­kot­»vre­ lec«­no­tra­nje­svoj­stve­no­sti,­ ki­še­le­od­kri­ta­da­je­po­pol­ no­po­do­bnost­ s­por­tre­ti­ran­cem,­ nje­go­vo­ekvi­va­len­tno­ sta­nje,­nje­go­vo­re­snič­nost­ in­re­sni­co.­Še­le­ta­ko­do­bi­ svo­jo­in­di­vi­du­al­no­ po­pol­nost­ in­po­sta­ne­nje­gov­dvoj­ nik.­Ta­ko­člo­ve­ški­lik­ni­ujet­le­v­»tre­nut­ku«­ ute­le­še­nja­ v­ki­par­skem­ ma­te­ri­a­lu,­ am­pak­v­pred­sta­vi­tvi­ nje­go­ve­ ce­lot­ne­živ­ljenj­ske­ zgod­be.­Po­leg­oči­so­tu­di­ustni­ce­ eden­izmed­te­me­ljnih­in­di­ka­tor­jev­ ose­be­oz.­ose­bno­ sti.­Nji­ho­va­zgo­vor­nost­ ni­sli­šna,­am­pak­vi­zu­al­no­na­ zor­na.­Pre­ko­nje­spoz­na­va­mo, ­da­si­av­tor­pri­za­de­va­ vzpo­sta­vi­ti­ži­vo­sta­nje­svo­je­ga­iz­bran­ca. Na­bor­por­tre­ti­ran­cev­ ka­že,­da­je­Mi­ha­Kač­ne­kak­ šen­li­kov­ni­do­ku­men­ta­rist,­ da­s­svo­ji­mi­ju­na­ki­po­je­ hval­ni­co­slo­ven­ske­mu­ na­ro­du,­nje­go­vim­ve­li­kim­že­ nam­in­mo­žem,­pe­sni­kom,­ pi­sa­te­ljem,­ znan­stve­ni­ kom,­du­hov­ni­kom­ in­dru­gim­cer­kve­nim­ do­sto­jan­stve­ ni­kom,­zdrav­ni­kom,­ glas­be­ni­kom,­ igral­cem­in­li­kov­nim­ us­tvar­jal­cem,­ al­pi­ni­stom,­ ar­hi­tek­tom,­ pa­tu­di­lju­dem­ iz­po­li­tič­ne­ga­ živ­lje­nja,­svojim­znan­cem,­ ose­bnim­pri­ ja­te­ljem.­Skrat­ka­vsem,­ki­so­v­svo­jem­ča­su­odi­gra­va­li­ po­mem­bne­ vlo­ge­in­pri­šli­do­po­men­lji­vih­ spoz­nanj­in­ do­sež­kov.­V­bo­ga­tem­re­per­to­ar­ju­ por­tre­ti­ran­cev­ ima­jo­ svo­je­me­sto­tu­di­svet­ni­ški­li­ki:­sv.­Ja­kob,­sv.­Fran­či­šek,­ Avtoportret,­2002 Pesniki,­likovni­ustvarjalci­in­oblikovalciPesniki,­likovni­ustvarjalci­in­oblikovalci 214 215No­tra­nje­za­o­kro­žen,­ a­z­vsa­kim­por­tre­ti­ran­cem­ po­ nov­no­pre­iz­ku­šan­ opus­Mi­ha­Ka­ča­pri­ča­o­tem,­da­ga­ snu­je­av­tor,­ki­se­z­ob­čut­lji­vos­tjo­ člo­ve­ka­in­umet­ni­ ka­pri­bli­žu­je­li­ku­svo­je­ga­por­tret­ne­ga­ iz­bran­ca,­ki­zna­ vi­de­ti­in­li­kov­no­in­ter­pre­ti­ra­ti­ nje­go­vo­obli­čje,­bis­tvo,­ skri­to­v­nje­go­vih­obraz­nih­po­te­zah,­in­ti­sto,­od­kri­to­v­ nje­go­vi­du­ši.­Da,­tu­di­v­nje­ne­glo­bi­ne­se­že­av­tor­jev­pro­ nic­ljiv­po­gled,­nje­go­va­člo­ve­ška­in­li­kov­na­sen­zi­bil­nost.­ Če­prav­v­nje­go­vem­li­kov­nem­iz­ra­ža­nju­do­mi­ni­ra­mi­me­ tič­no,­ve­ri­stič­no­upo­dab­lja­nje,­ je­pod­pr­to­z­du­hom­us­ tvar­jal­ca. Va­si­lij­Kan­din­ski­ pra­vi,­da­pra­ve­umet­ni­ne­ čr­pa­jo­ svo­jo­moč­in­ek­si­sten­co­ iz­umet­ni­ka­sa­me­ga.­So­ro­dno­ ra­zmiš­lja­nje­ po­tr­ju­je­Mi­ha­Kač,­ki­pra­vi:­»Če­de­laš­z­du­ šo,­vi­diš­v­du­šo.«­To­svo­je­ra­zmiš­lja­nje­ v­pol­no­sti­ude­ ja­nja­v­svo­jem­por­tret­nem­ki­par­stvu­in­ ga­spre­mi­nja­v­ re­sni­co­svo­je­ga­us­tvar­ja­nja.­ V­njem­pa­se­zr­ca­li­še­ena­ tr­di­tev,­ki­pa­pri­pa­da­Hi­po­kra­tu­in­se­gla­si:­»Živ­lje­nje­je­ krat­ko,­umet­nost­je­več­na.«­A­ne­le­umet­nost,­ tu­di­por­ tre­ti­ran­ci­Mi­ha­Ka­ča­ži­vi­jo­sku­paj­s­svo­jim­stva­ri­te­ljem­ več­no­(li­kov­no)­živ­lje­nje.­Ta­ko­kot­so­se­nje­go­vi­por­tret­ ni­iz­bran­ci­za­pi­sa­li­v­pro­stor­in­čas,­ta­ko­ima­v­njem­ svo­je­me­sto­tu­di­av­tor­sam,­člo­vek,­ki­zna­pri­slu­hni­ti­ svo­je­mu­so­go­vor­ni­ku,­ nje­go­vi­spe­ci­fič­ni­zu­na­njo­sti­ in­ zna­vsto­pi­ti­v­nje­go­ve­enig­ma­tič­ne­ no­tra­nje­sve­to­ve.­ Člo­vek,­ki­je­pov­sem­pre­dan­po­e­ti­ki­ki­par­stva,­av­tor,­ki­ zna­us­tvar­ja­ti­re­a­li­stič­no,­ kla­sič­no­in­več­no,­ana­tom­ sko­per­fek­tno­in­iz­raz­no­nad­gra­je­no,­ ki­zna­pred­sta­vi­ti­ člo­ve­ko­vo­zu­na­njo­in­no­tra­njo­po­dob(n)o(st). Summary The­author­presents­the­sculptor­Miha­Kač­as­a­cre­ ator­with­exceptionally­ skilled­hands,­a­connoisseur­ of­ the­material­and­its­artistic­and­useful­possibilities­ as­ well­as­a­man­with­the­knowledge­ of­a­wider­techni­ cal­field.­This­enabled­him­to­develop­into­an­excellent­ portraitist.­ With­his­extensive­collection­ of­portraits,­ Kač­has­become­a­Slovenian­ art­documenta­list.­ Be­ sides­recreating­ the­human­form,­he­had­also­realized­ his­talent,­with­an­exceptional­ academic­ approach­ and­technical­knowledge,­ through­the­construction­ of­ a­gigantic­sculpture­of­a­mammoth.­sv.­Mar­je­ta,­s­fi­li­gran­sko­ do­vr­še­nos­tjo­ pa­je­med­dru­ gi­mi­oživ­lje­na­tu­di­Ma­ri­ja­–­kra­lji­ca­mi­ru.­S­po­se­bno­ meh­ko­bo­du­še­in­lju­bez­ni­jo­sr­ca­pa­so­li­kov­no­do­ne­go­ va­ni­čla­ni­nje­go­ve­dru­ži­ne,­nje­go­vi­naj­dra­žji.­Skrat­ka,­ na­svoj­li­kov­ni­pi­e­de­stal­je­av­tor­pov­zdig­nil­ sko­raj­400­ lju­di,­400­en­krat­nih,­ne­po­nov­lji­vih­oseb­in­ose­bno­sti. Mno­ge­izmed­svo­jih­por­tre­ti­ran­cev­ iz­bi­ra­v­zgo­do­vi­ ni­in­jih­upo­dab­lja­ po­fo­to­gra­fi­jah­oz.­ pre­dlo­gah,­ ki­mu­ slu­ži­jo­za­ko­mu­ni­ka­ci­jo­ z­ose­bo.­Hi­sto­rič­ni­por­tre­ti­pa­ svo­je­po­pol­ne­po­do­be­ne­do­bi­va­jo­le­iz­to­vr­stne­pred­ stav­no­sti.­Za­nji­ho­vo­po­pol­no­pre­zen­ta­ci­jo,­ ta­ko­fi­zi­o­ lo­ških­zna­čil­no­sti­ kot­tu­di­zna­čaj­skih­ po­tez­in­psi­ho­lo­ ških­po­se­bno­sti,­ se­je­po­tre­bno­po­glo­bi­ti­v­do­dat­no,­ bi­o­graf­sko­ spoz­na­va­nje­ po­sa­mez­ni­ka.­ V­ne­ka­te­rih­re­ ši­tvah­v­por­tre­ti­ran­čev­ čas­vsto­pi­ce­lo­z­upoš­te­va­njem­ mo­de­oz.­na­či­na­ki­par­ske­ga­ upo­dab­lja­nja,­ zna­čil­ne­ga­ za­ti­sto­ob­dob­je. De­lo­po­ži­vem­mo­de­lu­pa­mu­omo­go­ča­la­žje­do­se­ ga­nje­av­ten­tič­no­ pre­poz­nav­ne ­po­do­be,­saj­je­pro­ces­ opa­zo­va­nja­ na­tan­čnej­ši,­ stik­z­ose­bo­pa­živ­in­ne­po­ sre­den.­To­po­go­ju­je­roj­stvo­Ka­če­vih­ve­li­ko­bolj­pre­ pri­člji­vih­fi­gur.­Fi­zi­og­no­mi­jo­ in­ose­bno­stne­ la­stno­sti­ na­mreč­pod­kre­pi­ta­ živ­ljenj­ski­utrip,­nje­go­va­ener­gi­ja.­ Av­tor­jih­upo­do­bi­v­tre­nut­ku­ra­hle­ga­za­su­ka,­od­mi­ka,­ po­gle­da­vstran.­Pre­miš­lje­ni,­ ten­ko­čut­ni,­ na­tan­čni,­pol­ no­pla­stič­ni­ in­po­vr­šin­sko­ do­vr­še­ni­grad­nji­se­pri­dru­ žu­je­iz­ra­zit­po­u­da­rek­na­in­di­vi­du­a­li­za­ci­ji­ in­vi­ta­li­zmu.­ V­si­cer­sto­ič­no­po­do­bo­se­pre­fi­nje­no­ na­se­li­še­ve­dno­ za­dr­ža­na­ di­na­mi­ka.­ Tak­je­ned­vom­no­ lik­zna­ne­ga­ kam­ni­ške­ga­ sli­kar­ja­Pol­de­ta­Mi­he­li­ča,­ka­te­re­ga­hu­ do­mu­šno­skriv­no­stni­ na­smeh­uz­re­mo­pod­nje­go­vim­ ši­ro­ko­kraj­nim­ klo­bu­kom.­ Por­tret­no­ži­vo­pa­je­ure­sni­čil­ tu­di­upo­do­bi­tev­ sa­mo­svo­je­ga­ sli­kar­ske­ga­ fe­no­me­na­ Jo­že­ta­Ti­sni­kar­ja.­ Iz­jem­no­ži­vost­pre­mo­re­jo­ tu­di­Aloj­zij­ Šuš­tar,­Ne­ža­Ma­u­rer,­Mi­la­Ka­či­če­va,­An­ton­Tr­ste­njak,­ Nejc­Za­plot­nik­in­dru­gi. Av­tor­ne­ka­te­re­svo­je­iz­po­ve­dne­ ju­na­ke­po­ve­zu­je­v­ za­ni­mi­ve­kom­po­zi­ci­je,­ v­ne­kak­šna­ sim­bi­o­tič­na­ je­dra,­ v­ka­te­rih­vsak­do­izmed­njih­ohra­nja­svo­jo­sa­mo­stoj­no­ vlo­go,­v­vse­bin­ski­pol­no­sti­in­s­sim­bol­nim­ spo­ro­či­lom­ pa­za­ži­vi­jo­še­le­kot­ce­lo­ta.­To­vr­stno­re­ši­tev­pred­stav­ lja­sku­pin­ski­por­tret­šti­rih­pe­sni­kov:­Zlob­ca,­Me­nar­ta,­ Ko­vi­ča­in­Pav­čka,­v­no­vej­šem­ča­su­pa­je­te­mu­cve­tu­ slo­ven­skih­ po­e­tov­pri­dru­žil­še­pet­e­ri­co­Slo­ven­cev,­ ime­ no­va­no­Ge­ni­ji­s­slo­ven­skih­ tal.­Na­pi­e­de­stal­kom­po­ zi­ci­je­je­po­sta­vil­Her­ma­na­Po­toč­ni­ka,­ stro­kov­nja­ka­ za­ ve­solj­sko­te­hni­ko­in­ta­ko­sim­bo­lič­no­ na­mig­nil­na­po­ dro­čje­nje­go­ve­ga­ de­lo­va­nja.­ Sre­di­ščno­ me­sto­je­po­leg­ nje­ga­zav­zel­edi­ni­slo­ven­ski­No­be­lov­na­gra­je­nec­ Fri­de­ rik­Pre­gelj,­ob­osred­njih­dveh­fi­gu­rah­pa­so­raz­po­re­je­ni­ še­ma­te­ma­tik­ in­fi­zik­Ju­rij­Ve­ga,­kom­po­nist­ Ja­co­bus­ Gal­lus­in­ar­hi­tekt­Jo­že­Pleč­nik. Za­ki­par­sko­ute­le­še­nje­ iz­bra­nih­člo­ve­ških­li­kov­av­ tor­iz­bi­ra­pred­vsem­ gli­no,­vča­sih­ma­vec,­po­se­bna­žla­ htnost­in­tr­dnost­pa­jim­je­ka­sne­je­da­na­z­uli­va­njem­ v­bron.­S­ki­par­skim­ na­či­nom­mo­de­la­ci­je,­ z­neš­te­ti­mi­ do­da­ja­nji­in­od­vze­ma­nji­ vlaž­ne,­gnet­lji­ve,­pr­vo­bit­ne­ ma­te­ri­je,­sko­zi­ob­ču­ten,­ra­fi­ni­ran­in­mi­nu­ci­o­zen­ us­ tvar­jal­ni­pro­ces­se­za­če­nja­nji­ho­vo­no­vo,­pa­ra­lel­no­ li­kov­no­živ­lje­nje.­To­za­di­ha­z­ja­sno­ar­ti­ku­li­ra­no­ pred­ stav­nos­tjo,­ na­sta­lo­s­po­mo­čjo­ana­liz­in­po­glob­lje­ne­ga­ kom­plek­sne­ga­ spoz­na­va­nja­ por­tre­ti­ran­ca­ ter­s­sen­zi­ bil­no­ro­ko,­ki­se­lo­te­va­za­htev­ne­ga,­ dol­go­traj­ne­ga,­ pre­miš­lje­ne­ga­ in­po­tr­pe­žlji­ve­ga­ us­tvar­jal­ne­ga­ pro­ce­sa,­ uje­te­ga­v­ri­tem­neš­te­tih­do­da­janj­in­od­vze­manj­ ma­te­ ri­al­ne­snov­no­sti.­ Vsak­av­tor­jev­po­seg­je­ko­rak­v­grad­nji­ tro­di­men­zi­o­nal­ne­ po­do­be,­vsak­še­ta­ko­dro­ben­na­nos­ gli­ne­je­obli­ko­tvor­ni­ seg­ment,­ki­ključ­no­pri­po­mo­re­ k­ ose­bno­stni­ iden­ti­fi­ka­ci­ji­ fi­gu­re.­Mo­de­la­ci­ja­ ma­te­ri­al­ne­ snov­no­sti­to­rej­po­te­ka­po­kla­sič­nih­ki­par­skih­po­stop­ kih­in­je­po­dre­je­na­kom­po­zi­ci­ji. Če­prav­so­bi­le­za­čet­ne­fi­gu­re­Mi­ha­Ka­ča­sta­tič­ne,­ ne­ko­li­ko­to­ge­in­ti­he,­pa­so­z­le­ti­ne­u­tru­dne­ga­ ki­par­ ske­ga­ra­zi­sko­va­nja­ pri­do­bi­le­di­na­mi­ko­in­spo­so­bnost,­ da­raz­kri­je­jo­mi­sli,­da­gle­da­jo,­ce­lo­spre­go­vo­ri­jo,­ se­za­ su­ka­jo­v­zna­čil­ni­po­zi,­skrat­ka­oži­ve­le­so.­Ne­kar­sa­me­ od­se­be,­am­pak­z­av­tor­je­vo­mo­čjo,­z­no­vi­mi­spoz­na­nji,­ ki­so­iz­nje­ga­na­re­di­la­moj­stra,­vse­bolj­iz­raz­no­bo­ga­te­ ga­ki­par­ske­ga­stva­ri­te­lja. Do­pr­sni­por­tre­ti,­ma­le­por­tret­ne­fi­gu­ri­ne­in­ce­lo­po­ stav­ni­por­tre­ti­ran­ci­ so­do­kaz,­da­av­tor­brez­aka­de­mi­ je­ob­vla­da­aka­dem­ski­ re­a­li­zem,­da­ob­vla­da­»spre­hod«­ med­re­al­nim­in­ki­par­sko­ude­ja­nje­nim,­ ter­na­njem­ ohra­nja­ob­ču­tek­za­ra­zmer­ja­in­s­tem­ve­ro­do­stoj­nost.­ Do­ka­zal­pa­je­tu­di­moj­strs­tvo­ v­po­stop­ku­mo­de­la­ci­je,­ spe­ci­fič­ne­ te­hnič­ne­pri­sto­pe­v­pro­ce­su­obli­ko­va­nja­ in­ vzpo­stav­lja­nja­»sta­tič­nih«­za­ko­ni­to­sti. Moj­strs­tvo,­ ki­par­ska­sub­til­nost,­ poz­na­va­nje­ ma­te­ri­ a­lov­in­šir­še­ga­te­hnič­ne­ga­ po­dro­čja­(od­stroj­niš­tva­ do­ mi­zar­stva),­ vse­to­je­bi­lo­nuj­no­po­tre­bno­pri­re­a­li­za­ci­ji­ naj­ve­čje­ga­ ki­pa­v­nje­go­vem­opu­su­–­mo­nu­men­tal­ne,­ ce­lo­gi­gant­ske­skul­ptu­re­ma­mu­ta.­Mi­ha­Kač­se­je­za­ upo­do­bi­tev­ te­le­de­no­do­bne­ ži­va­li­odlo­čil­iz­dveh­raz­lo­ gov:­ma­mu­to­vo ­okos­tje­je­bi­lo­iz­ko­pa­no­ta­ko­re­koč­v­ šir­šem­av­tor­je­vem­ bi­vanj­skem­ pro­sto­ru,­na­tan­čne­je­ v­ Nev­ljah­pri­Kam­ni­ku,­do­go­dek­te­iz­jem­ne­naj­dbe­pa­je­ be­le­žil­svoj­okro­gli­ju­bi­lej.­Dej­stvo,­da­gre­za­od­kri­tje,­ ki­ni­po­mem­bno­ le­v­slo­ven­skem,­ am­pak­v­evrop­skem­ pro­sto­ru,­je­pov­sem­za­po­sli­lo­nje­go­ve­us­tvar­jal­ne­ mi­ sli.­Iz­raz­lič­nih­vi­rov­je­čr­pal­po­dat­ke­ter­in­ten­ziv­no­ so­ de­lo­val­s­Pri­ro­do­slov­nim­ mu­ze­jem­v­Ljub­lja­ni,­ki­hra­ni­ ma­mu­to­vo­ okos­tje.­V­po­se­bno­po­moč­so­mu­bi­la­mne­ nja­stro­kov­nja­kov­ Pri­ro­do­slov­ne­ga­ mu­ze­ja,­še­po­se­bej­ z­Od­del­ka­za­ge­o­lo­gi­jo.­Ko­je­oprem­ljen­ z­mno­gi­mi­po­ mem­bni­mi­ po­dat­ki­po­stal­že­pra­vi­ poz­na­va­lec­te­le­de­ no­do­bne­ži­va­li,­se­je­lo­til­li­kov­no­in­tu­di­te­hnič­no­ze­lo­ za­htev­ne­ga­ de­la.­Us­tva­ril­je­ce­lo­vr­sto­raz­lič­no­ve­li­kih­ re­kon­struk­cij­ in­se­ga­na­to­lo­til­v­na­rav­ni­ve­li­ko­sti.­To­je­ za­hte­va­lo­naj­prej­vzpo­sta­vi­tev­ tr­dne­kon­struk­ci­je,­ na­ ka­te­ro­je­pri­tr­dil­oblo­ge­in­te­le­su­dal­osnov­no­for­mo.­S­ pal­mi­ni­mi­ vlak­ni,­na­mo­če­ni­mi­ v­po­se­bni­zme­si­obar­ va­ne­ga­be­to­na,­je­ma­mu­tu­dal­pov­sem­na­tu­ra­li­stič­ni­ vi­dez­in­ta­ko­nje­go­va­po­vr­ši­na­da­je­re­snič­no­vtis­pra­ve­ ma­mu­to­ve­ dla­ke.­Ta­ko­je­na­sta­la­naj­ve­čja­in­sploh­edi­ na­skul­ptu­ra­ma­mu­ta­v­Slo­ve­ni­ji.­Gle­de­na­ve­de­nja­o­ tej­ži­va­li­po­pol­no­ma­ us­tre­za­pred­stav­no­sti,­ nje­ni­ana­ to­mi­ji­in­kon­tra­po­stu­ (z­njim­je­av­tor­že­lel­vzpo­sta­vi­ ti­gi­bal­ni­mo­ment).­Pri­ča­pa­o­iz­jem­nem­ štu­di­oz­nem­ pri­sto­pu,­o­po­pol­ni­pre­da­no­sti­ de­lu,­o­ča­su­in­nad­člo­ ve­ških­na­po­rih,­ki­jih­je­av­tor­vlo­žil­v­ta,­ne­le­li­kov­ni,­ am­pak­tu­di­»mul­ti­te­hnič­ni«­pro­jekt. Ma­mut­ča­ka,­da­se­bo­spre­ho­dil­do­ka­te­re­ga­od­jav­ nih­pro­sto­rov­in­na­šel­tam­svo­je­me­sto.­Se­daj­osta­ja­ še­v­»in­ti­mi«­Ka­če­ve­ga­do­mo­va­nja­ v­Bis­tri­či­ci,­kjer­sta­ na­sta­la­park­skul­ptur­in­ga­le­ri­ja.­Šte­vil­na­nje­go­va­de­la­ pa­so­že­jav­ni­spo­me­ni­ki. 217 216 Alojzij­Prašnikar,­2005 Hipokrat,­1998 219 218 Pet­slovenskih­genijev:­Jože­Plečnik,­Jurij­Vega,­Friderik­Pregl,­Herman­Potočnik­in­Jakob­Petelin­Gallus,­2002 Neža­Maurer,­1993 220 Polde­Mihelič,­1997 Pesniki,­likovni­ustvarjalci­in­oblikovalci 221Dr. Sta ne Ber nik, zasl. prof. Akademija za likovno umetnost in oblikovanje, Univerza v Ljubljani Sto lov obli ko va lec Bran ko Ur šič Za­ zr­ tost­v­in­ dus­ trij­ sko­obli­ko­ va­ nje Bran­ka­Ur­ši­ča­pred­stav­lja­mo­ kot­naj­do­sle­dnej­še­ga,­ pre­mo­črt­ne­ga­ in­is­kri­ve­ga­us­tvar­jal­ca,­ s­po­se­bej­ob­ču­ te­nim­in­stvar­nim­smi­slom­za­in­dus­trij­sko­ obli­ko­va­nje.­ Še­mlad­se­je­uve­lja­vil­kot­vo­dil­ni­obli­ko­va­lec­ Sto­la­ozi­ ro­ma­In­dus­tri­je­po­hiš­tva­Stol­Kam­nik,­ta­ko­po­i­me­no­ va­ne­ga­na­za­čet­ku­šest­de­set­ih­ let,­ko­je­po­di­plo­mi­ kot­ar­hi­tekt­in­obe­ta­ven­obli­ko­va­lec­ na­sto­pil­svo­je­pri­ vr­že­no­de­lo,­mu­bil­nad­vse­plo­den­na­čr­to­va­lec­ in­zrel­ us­tvar­ja­lec,­ zvest­do­od­ho­da­v­po­koj.­Bi­la­je­to­ra­do­ ži­va­in­za­pri­se­že­na­ pre­da­nost­ obli­ko­val­skim­ na­zo­rom­ in­ci­ljem,­kar­ga­je­po­men­lji­vo­ (kom­pe­ti­tiv­no)­ in­pre­pri­ člji­vo­zaz­na­mo­va­lo­ sko­zi­nje­go­vo­ce­lot­no­iska­telj­sko­ in­ pro­dor­no­us­tvar­jal­no­ stro­kov­no­živ­lje­nje.­Bran­ko­Ur­šič­ je­še­da­nes­nad­vse­de­ja­ven­sno­va­lec­obli­ko­val­skih­ za­ mi­sli­in­pre­pri­čljiv­ure­sni­če­va­lec­ bi­vanj­skih­ am­bi­en­tov,­ ki­jih­z­do­miš­lje­ni­mi­ upo­ra­bni­mi­ iz­del­ki­in­iz­bra­ni­mi­ pro­stor­ski­mi­re­ši­tva­mi­vztraj­no­ude­ja­nja. Zgo­šče­ni­pre­rez,­ki­ga­iz­iz­ro­či­la­kam­ni­ške­ga­ kon­ca,­ na­ka­te­re­ga­je­bil­vse­sko­zi­ve­zan,­zaz­na­mo­va­no­ uz­re­ mo­sko­zi­Ur­ši­če­vo­op­ti­ko,­nam­na­hi­tro­ori­še­Sto­lo­vo­ pre­poz­nav­no­ pol­pre­te­klo­ to­var­ni­ško­ zgod­bo.­Du­pli­ška­ to­var­na­je­ime­la­iz­vi­re­v­kon­cu­19.­sto­le­tja,­na­za­čet­ ku­na­sled­nje­ga­ sto­le­tja­jo­je­imel­Ivan­Ba­ho­vec,­v­ka­ te­ri­so­uspe­šno­iz­de­lo­va­li­raz­lič­ne­le­sno­pre­de­lo­val­ne­ in­ža­gar­ske­iz­del­ke­in­se­po­vzo­ru­Tho­ne­to­vih­ in­dus­ trij­lo­ti­li­tu­di­upog­nje­ne­ga­ po­hiš­tva.­Po­kon­cu­1.­sve­ tov­ne­voj­ne­je­to­var­no­(naj­prej­z­dru­ža­bni­ko­ma)­ vo­dil­ Vla­di­mir­Re­mec,­le­ta­1921­kot­To­var­no­upog­nje­ne­ga­ po­hiš­tva­in­le­snih­iz­del­kov­Re­mec­&­Co.,­in­jo­te­hno­ lo­ško,­pro­gram­sko­ in­obli­ko­val­sko­ na­pre­dno­raz­vi­jal,­z­ uspe­hi­na­ju­go­slo­van­skem­ tr­gu­in­z­več­med­na­ro­dni­ mi­priz­na­nji­za­uspe­šnost­ iz­del­kov,­a­tu­di­z­ve­li­ki­mi­te­ ža­va­mi­v­ob­dob­ju­go­spo­dar­ske­ kri­ze.­Po­le­tu­1945­je­ bi­la­to­var­na­na­ci­o­na­li­zi­ra­na­ in­je­de­lo­va­la­kot­To­var­na­ po­hiš­tva­na­Du­pli­ci,­z­raz­lič­ni­mi­pro­gram­sko­ ob­sež­ni­ mi­mno­žič­ni­mi­ le­sni­mi­iz­del­ki,­s­pes­trim­po­hiš­tve­nim­ pro­gra­mom­ in­pri­tem­ohra­ni­la­in­raz­voj­no­po­so­do­bi­la­ in­iz­po­pol­nje­va­la­ te­hno­lo­ško­ in­obli­ko­val­sko­ za­ni­mi­vo­ iz­de­lo­va­nje­ iz­upog­nje­ne­ga­ in­le­plje­ne­ga­ le­sa.­1952­ se­je­pre­i­me­no­va­la­ v­To­var­no­po­hiš­tva­Stol­Kam­nik.­V­ istem­le­tu­je­v­to­var­ni­za­čel­de­la­ti­ar­hi­tekt­Ni­ko­Kralj,­ ki­je­v­Stol­pri­šel­prak­tič­no­in­te­o­re­tič­no­ že­raz­gle­dan,­ z­uspe­šnim­ di­plom­skim­ de­lom­o­raz­vo­ju­se­dež­ne­ga­ po­hiš­tva­sko­zi­čas,­kar­je­bi­lo­ovre­dno­te­no­ s­štu­dent­ sko­uni­ver­zi­tet­no­ Pre­šer­no­vo­ na­gra­do.­Kralj­se­je­kot­ izu­mi­telj­ski­ duh,­ar­hi­tekt­in­izo­bra­žen­ obli­ko­va­lec­ lo­ til­re­še­va­nja­raz­voj­nih­in­stro­kov­nih­ vpra­šanj,­ki­jih­je­ poj­mo­val­v­du­hu­so­do­bnih­raz­prav­v­obli­ko­val­skem­ in­ ar­hi­tek­tur­nem­ sve­tu.­V­nje­go­vem­de­lu­sta­bi­la­vpliv­na­ prav­ta­ko­dva­ni­ka­kor­ne­­pre­zr­ta­de­jav­ni­ka:­ opi­ra­nje­na­do­ma­če­mi­zar­sko­in­le­sar­sko­iz­ro­či­lo­in­po­se­bej­ na­vzor­skan­di­nav­ske­ga­ obli­ko­va­nja,­ s­ka­te­rim­se­je­ do­bro­sez­na­nil.­Ute­me­ljil­in­okre­pil­je­od­de­lek­za­raz­ voj,­pr­vi­te­vr­ste­v­ju­go­slo­van­skem­ pro­sto­ru,­in­se­na­ črt­no­ter­po­glob­lje­no­ lo­til­kon­struk­cij­skih,­ te­hno­lo­ških­ in­dru­gih­kom­plek­snih­ in­si­stem­skih­ obli­ko­val­skih­ in­ pro­iz­vo­dnih­ pro­ble­mov,­ pred­vsem­ ti­po­lo­ško­raz­no­vr­ stne­ga­po­hiš­tva­(pi­sar­ni­ško,­ sta­no­vanj­sko,­ šol­sko­…)­ in­se­dež­ne­ga­ po­hiš­tva­–­sto­la,­ki­mu­je­bil­po­se­bej­ ljub.­V­raz­voj­ni­od­de­lek­so­vklju­či­li­naj­bo­lj­izur­je­ne­mi­ zar­ske­moj­stre­in­te­hni­ke,­ki­so­se­iz­dol­go­let­nih­ iz­ ku­šenj­de­jav­no­po­sve­ča­li­kon­struk­cij­skim­ in­te­hno­lo­ škim­re­ši­tvam.­Kralj­se­je­zgo­daj­uve­lja­vil­kot­priz­nan­ us­tvar­ja­lec­ in­pi­o­nir­in­dus­trij­ske­ga­ obli­ko­va­nja.­ S­svo­ ji­mi­so­de­lav­ci­je­do­se­gal­vi­so­ko­ka­ko­vost­obli­ko­val­skih­ do­sež­kov­in­bil­s­šte­vil­ni­mi­ go­spo­dar­ski­mi­ uspe­hi­v­ ju­go­slo­van­skem­ vr­hu­in­vi­den­v­sve­tu.­Kra­lje­ve­iz­del­ ke­so­oz­na­če­va­li­ kot­brez­ča­sne,­ po­go­sto­po­u­dar­je­ne­ s­šte­vil­ni­mi­priz­na­nji­in­zgo­vor­no­pred­stav­lje­ne­ na­naj­ po­mem­bnej­ših­ raz­sta­vi­ščih.­ Ne­ka­te­ri­iz­bra­ni­iz­del­ki­so­ še­da­nes­v­pro­da­ji­in­po­tr­ju­je­jo­obli­ko­val­sko­ priz­na­ne­ Sto­lo­ve­pro­iz­vo­de­ kot­pre­poz­nav­ne­ bla­gov­ne­znam­ ke.­Naj­u­spe­šnej­ši­ in­naj­bolj­mno­žič­ni­iz­del­ki­so­se­ ne­iz­bri­sno­ uve­lja­vi­li­kot­obli­ko­val­ske­ iko­ne:­Rex­120­ (1952–54),­ Rex­(1953–55),­ Stol­4501­(1956),­Lu­pi­na­ (1956–60).­ Kralj­je­1960.­Stol­za­pu­stil,­ven­dar­je­z­ njim­ohra­nil­de­lov­ne­sti­ke­ter­z­na­da­lje­val­ci­ in­so­de­lav­ ci­pro­jek­tno­ob­ča­sno­so­de­lo­val.­ Kralj­se­je­na­Rav­ni­ kar­je­vo­po­va­bi­lo­vklju­čil­kot­pe­da­gog­v­no­vo­do­bno­ štu­ dij­sko­obli­ko­val­sko­ smer­B­na­ljub­ljan­ski­ ar­hi­tek­tu­ri­ in­ kot­pro­fe­sor­obli­ko­va­nja­ de­lo­val­na­uni­ver­zi­do­od­ho­da­ v­po­koj.­V­Sto­lu­je­de­lo­val­ne­pol­no­de­set­le­tje,­ a­do­volj­ dol­go,­da­je­slo­ven­ske­mu­ in­dus­trij­ske­mu­ obli­ko­va­nju­ dal­moč­ne­ga­ve­tra­v­ja­dra­in­za­re­zal­pot­va­lo­vom.­Bi­ Pesniki,­likovni­ustvarjalci­in­oblikovalciPesniki,­likovni­ustvarjalci­in­oblikovalci 222 223nju­re­zul­tat­po­se­bej­re­flek­siv­ne­ us­tvar­jal­ne­ stra­te­gi­je,­ od­sa­me­ga­za­čet­ka­si­ste­ma­tič­no­ raz­vit,­nad­gra­jen­ in­ pre­sež­no­ovre­dno­ten.­ Tak­pri­stop­mu­je­zno­traj­in­dus­ trij­ske­ga­pro­ce­sa­za­go­tav­ljal­ us­tvar­jal­no­ svo­bo­do,­ki­ se­mu­je­z­ve­ro­do­stoj­nos­tjo­ vse­lej­po­nu­ja­la­kot­iz­raz­no­ ob­ču­te­na­spro­sti­tev­ in­po­men­sko­ iz­ra­že­no­obli­ko­va­ nje. Ko­sem­v­Can­kar­je­vem­ do­mu­le­ta­1996­za­sno­val­ ve­li­ko­ose­bno­raz­sta­vo­obli­ko­val­ca­ Bran­ka­Ur­ši­ča,­ sem­iz­bra­ni­si­­že­per­ci­pi­ral­kot­tr­dno­pred­sta­vi­tve­no­ za­mi­sel,­v­ka­te­ri­se­je­mo­za­ič­no­ in­zgo­šče­no­zlo­ži­la­ enoz­nač­na­ po­do­ba­tvor­nih­sil­nic­kot­čit­lji­vo­pre­poz­ na­ven­obli­ko­val­ski­ je­zik,­gra­dnik­pre­ta­njša­ne­ iz­raz­ne­ obli­ko­val­ske­ sin­tak­se.­V­bis­tvu­je­šlo­za­obli­ko­val­ska­ vo­di­la,­ki­so­se­z­Ur­ši­čem­pro­dor­no­utr­je­va­la­z­ome­nje­ no­zgo­vor­nos­tjo­ de­fi­ni­ci­je­IC­SID.­Kri­tič­no­pred­stav­lje­ no­obli­ko­val­sko­ gra­di­vo­pov­ze­mam­ iz­ka­ta­lo­ga­ome­ nje­ne­raz­sta­ve: »Iz bor sto lov, pred stav ljen na raz sta vi, je ute me ljen s pri po ve djo o obli kov nih pre me nah in raz gi ba ni iz raz­ no sti, v ka te rih se od za čet ka svo je us tvar jal ne po ti ka že kot ob čut ljiv in na dar jen obli ko va lec, spo so ben us tvar jal ne ga di a lo ga s po bu da mi, ki pul zi ra jo v sve­ tu, in že lja mi po spro ža nju spre memb k iden ti fi ka ci ji z bi val nim oko ljem, ki ga z in dus trij skim iz del kom, po­ nu je nim na tr gu, so o bli ku je v na ve zi z upo ra bni kom. Vi de ti je, da je za snov na di ho to mi ja sto la v eni ose­ bi raz dvo ji la obli ko val ca na 'kon struk ter ja' in 'bi o ni ka', kar se ka že v nje go vih iz del kih z raz lič ni mi po u dar ki in kot te melj, iz ka te re ga ra ste ta dva pre poz nav na te­ me ljna ti pa sto lov. Ta ko tu di pri Ur ši ču ugo tav lja mo, da si je naj prej pri za de val stol po sta vi ti tr dno na tla, za to je sno val ra ci o nal no zgrad bo ja snih li nij in pri tem z upo rab lje ni mi kon struk cij ski mi gra di vi in nji ho vo struk tur no se sta vo us tvar jal fun kci o nal no in obli kov no spre men lji vo ek spre si jo iz del ka, kot to ka že jo nje go vi zgod nji sto li. To lah ko sli ko vi te je po ve mo z iz bra ni mi sto li in nji ho vim ča som na stan ka, oz na či li jih bo mo s te me ljnim kon struk cij skim gra di vom in ti pom, če prav so po i me no va ni s ko da mi in ta ko mor da te žje osta ne­ jo v spo mi nu, a tu di to go vo ri o nji ho vi trž ni uspe šno­ sti. Pred na mi so to rej sto li, ki so do ži ve li iz re dno od­ ziv nost pri po ra bni kih. Tak šni so na pr im er je dil ni ški stol 2087 (1963–64), na re jen iz bu ko vi ne (kot ve či na na prej ome nje nih), še da nes pro da ja ni ko vin ski stol 4033 (1963–64), la hek na sla njač iz kriv lje ne ga bu ko­ ve ga le sa in bam bu so ve mre že (1967), plo sko vi to se­ stav ljen na sla njač z obla zi nje ni mi pol ni li Uni­on­5555­ (1968), stol Jak iz stru že ne bu ko vi ne (1974), sklo pni stol Sklop (1978), dvo ran ski se dež iz upog nje ne ve za­ ne plo šče in s kon struk ci jo iz plo šča te ga že le za Are­na (1982), pro gram sko pes tro raz vit si stem se dež ne ga po hiš tva L (1980–81) iz kriv lje ne ga ve za ne ga le sa, s pes tro in tu di ino va tiv no obli ko va ni mi opri je mi za te lo, ki ta ko kot v prej šnjih pri me rih kljub upo ra bi dru go ro­ dnih s kon struk ci jo so o bli ku je jo skla dno ce lo to. V to sku pi no mo ra mo uvr sti ti tu di kon struk cij sko pr vin sko iz pe ljan stol, kriv ljen iz bu ko vi ne, z uni ver zal no mre ža­ sto lu pi no AB (1984), več na men ski stol iz upog nje ne per fo ri ra ne ve za ne plo šče VN (1982–84) in v ge o me­ trič ni znak pre ve den stol iz kriv lje nih ce vi Lok (1987). Iz no vej še pro duk ci je iz sto pa le se ni na sla njač Iris (1992) kot kon struk ti ven in se man tič no ja sen di a log s Pleč ni kom, to da s pre pri člji vim av tor skim na bo jem, v ka te rem so osre do to če ne Ur ši če ve bo ga te obli ko val­ ske iz kuš nje. Ta kih, že v te me ljni kon struk ci ji pov sem pos tmo der ni stič no za sno va nih in du ho vi to in ter pre ti­ ra nih sto lov, je na re dil še več. Ome njam le še dva, na­ re je na le ta 1994. Le se ni stol 010, z očit nim po klo nom pro to o bli ko val cu Tho ne tu, iz iste ga idej ne ga oko lja, iz po ve dan v du hu ose bne po e ti ke, sto ji pred na mi iz le sa in ko vi ne iz de lan stol Iris­2, kot do vr šen pos tmo­ der ni stič ni znak in obe nem do kaz pre ver je ne upo rab­ no sti, kar go vo ri o nje go vem in dus trij skem po re klu.« 2 V­na­ve­de­nem­ be­se­di­lu­so­opi­sno­za­je­ta­tu­di­dru­ga­ ovre­dno­te­na­ Ur­ši­če­va­obli­ko­val­ska­ de­la.­Iz­be­se­di­la­ bo­mo­po­u­da­ri­li­pred­vsem­ obli­ko­val­sko­ ti­po­lo­ško­iz­ sto­pa­jo­če­in­ne­ka­te­re­tu­di­trž­no­ovre­dno­te­ne­ iz­del­ke.­ Po­se­bne­po­zor­no­sti­ je­bi­la­de­lež­na­se­ver­nja­ško­ spod­ bu­je­na­bla­zi­na­se­di­šče­–­le­ži­šče­ Mak ka ra­(1974),­ki­ je­bil­Ur­ši­čev­svo­je­vr­sten­ med­na­ro­dni­ ek­skurz,­saj­ga­ je­obli­ko­val­za­nem­ško­po­dje­tje­ASKO,­ki­mu­je­po­ dveh­le­tih­po­de­li­lo­na­gra­do­in­ga­vklju­či­lo­v­pro­daj­ ni­pro­gram.­Ta­iz­de­lek­je­bil­spon­ta­no­za­sno­van­kot­ meh­ka­obli­ka­iz­tra­ka­ste­ga­ po­li­u­re­ta­na,­ oble­če­ne­ga­ v­ ela­stič­no­tka­ni­no,­pri­če­mer­je­bil­iz­le­ži­šča­s­po­ve­zom­ bla­zi­ne­va­ri­i­ra­no­se­stav­ljen­ v­na­sla­njač­ ali­po­u­dar­je­ no­vzgla­vje.­Ta­meh­ka­upo­ra­bna­obli­ka­je­za­ni­ka­la­to­ go­kon­struk­tiv­nost­ in­iz­raz­osvo­ba­ja­la­ iz­obli­ko­val­skih­ kon­ven­cij.­ Kot­iz­jem­no­na­ro­či­lo­so­bi­li­iz­del­ki,­ ki­so­bi­li­ ho­te­no­miš­lje­ni­kot­in­ve­sti­cij­ski­ iz­del­ki,­obli­ko­val­sko­ pro­gra­mi­ra­ni­ v­spe­ci­fič­nih­ pre­poz­nav­nih­ fun­kci­jah­in­ pro­stor­sko­ raz­gi­ba­nih­ po­sta­vi­tvah,­ kot­je­bi­la­na­pr­i­ mer­ho­tel­ska­opre­ma:­v­bla­go­oble­čen­na­sla­njač­ Am­ ba sa dor­(1968),­se­de­ži­in­klub­ske­gar­ni­tu­re­ Ha lu do vo (1970–71)­ in­Bar ba ra­(1970),­ta­pe­ci­ra­na­ na­sla­nja­ča­ DC­9­(1971–72)­ in­Lo tos­(1974).­Ur­šič­je­z­le­ti­še­bolj­ moj­str­sko­ iz­po­pol­nje­val­ pos­tmo­der­ni­stič­no­ in­to­ni­ra­ne­ re­ši­tve,­ka­kor­jih­je­že­uspe­šno­ude­ja­njil­z­obli­ko­val­ sko­kom­plek­snim­ in­pro­gram­sko­ pes­trim­si­ste­mom­ L­(na­sta­jal­je­v­le­tih­1977–1985),­ in­v­okvi­ru­no­vih­ te­hno­lo­ških­ mož­no­sti­kriv­lje­nja­in­fun­kci­o­nal­ne­ ra­be­ no­vih­gra­div­iskal­do­se­ga­nje­ po­pol­ne­ga­ udob­ja­in­us­ trez­no­po­men­sko­ ar­ti­ku­la­ci­jo.­ Stol­ Cir kel­(1985)­je­bil­ po­u­dar­jen­ od­te­nek­no­ve­mo­del­ne­na­po­ve­di.­ Pre­pri­ čljiv­na­go­vor­je­bil­do­se­žen­z­obli­ko­va­njem­ se­de­žev­v­ de­vet­de­set­ih­ le­tih: Iris 5735 ­(1992–93),­ vrt­lji­va­sto­la­ In ter­(1992–93)­ in­Royal­(1993)­in­iz­jem­no­vpad­ljiv­in­ di­na­mič­no­ upo­ra­ben­vi­so­ki­vrt­lji­vi­stol­Con tact C 432­ 2­(1993,­sku­paj­z­A.­Pla­ni­ščko­vo),­ Di na mic­(1993,­sku­ paj­z­A.­Pla­ni­ščko­vo)­ in­igri­vo­du­ho­vi­to­skon­stru­i­ran­ kriv­ljen­ko­vin­ski­stol­ 040­(1994). Ko­go­vo­ri­mo­šir­še­o­obli­ko­va­nju­ po­hiš­tva,­se­ka­že­ spom­ni­ti­na­Ur­ši­če­vo­pi­sar­ni­ško­ kot no mi zo­ s­ko­vin­ski­ mi­kot­ni­mi­pro­fi­li,­ki­je­na­sta­la­sku­paj­z­naj­bolj­mno­ žič­no­iz­de­lo­va­nim­ ko­vin­skim­ sto­lom­ 4033.­To­je­bil­ pa­ra­dig­ma­tič­no­ po­men­ljiv­ si­stem­sko­ ra­sto­či­kon­cep­ tu­al­ni­iz­de­lek,­ki­je­bil­za­miš­ljen­kot­smo­tr­no­ce­lo­stna­ opre­ma,­ka­kor­jo­je­na­pr­im­er­ovre­dno­til­ in­pred­vi­del­ ar­hi­tekt­E.­Rav­ni­kar­za­sto­lpni­co­Ljub­ljan­ske­ ban­ke­ (se­zi­da­na­1961–74),­ a­žal­kot­in­ve­sti­cij­ska­ opre­ma­za­ ra­di­dru­gač­ne­ga­ (kon­ku­ren­čne­ga)­ in­te­re­sa­in­ve­sti­tor­ja­ ni­bi­la­ure­sni­če­na.­ Za­tem­je­bi­lo­va­ri­an­tno­pi­sar­ni­ško­ po­hiš­tvo­v­isti­ban­ki­več­krat­mno­žič­no­ upo­rab­lje­no,­ 2 Stane Bernik: Oblikovalec Branko Uršič, Cankarjev dom, Ljubljana, 1996, str. 10 in 12.la­so­to­po­men­lji­va­ pet­de­seta­ le­ta,­ki­so­po­do­bno­kot­ slo­ven­ska­ ar­hi­tek­tu­ra,­ ta­krat­si­cer­obli­ko­val­sko­ še­ne­ do­ce­la­osa­mo­svo­je­na,­ od­pi­ra­la­po­ta­us­tvar­jal­ne­mu­ na­pred­ku,­ ka­kor­so­jo­v­pol­nem­vi­dno­ure­sni­či­la­ar­hi­ tek­tur­na­in­obli­ko­val­ska­ šest­de­seta­ le­ta,­priz­na­na­tu­di­ že­v­med­na­ro­dnem­sve­tu.­ Z­Ur­ši­čem­naju­je­ge­ne­ra­cij­sko­ po­ve­zo­val­ naj­prej­ za­čet­ni­štu­dij­ar­hi­tek­tu­re­ in­za­tem­moj­štu­dij­umet­ no­stne­zgo­do­vi­ne­ in­so­ci­o­lo­gi­je,­ ki­sem­ju­do­kon­čal­z­ di­plom­skim­ po­glab­lja­njem­ v­ko­re­ni­ne­slo­ven­ske­ mo­ der­ne­ar­hi­tek­tu­re.­ Ko­sem­se­sez­na­nil­z­us­tvar­ja­njem­ in­dus­trij­ske­ga­ obli­ko­val­ca­ Bran­ka­Ur­ši­ča,­sem­z­njim­ kot­ure­dnik­re­vi­je­za­li­kov­no­kul­tu­ro­ Sin te za­vzpo­sta­ vil­pri­sten­in­te­re­sni­stik.­Bi­lo­je­to­le­ta­1964,­ko­smo­ tu­di­s­pod­po­ro­kam­ni­ške­ga­ Sto­la­kon­čno­uspe­li­iz­da­ti­ pr­vo­(pro­gram­sko)­ šte­vil­ko­ Sin te ze,­ki­je­na­sta­la­z­vse­ bin­sko­zdru­ži­tvi­jo­ Ar hi tek ta­in­Li kov ne re vi je.­Te­mat­ski­ uvo­dnik,­ki­ga­je­na­pi­sal­pro­fe­sor­Ed­vard­Rav­ni­kar,­ je­go­vo­ril­o­»no­vo­do­bni­ li­kov­ni­sin­te­zi«,­o­glo­bal­no­sti­ po­me­na­in­eti­o­lo­ški­po­ve­za­no­sti­ li­kov­nih­strok,­če­se­ sme­mo­me­ta­fo­rič­no­ iz­ra­zi­ti.­Šlo­je­prav­za­prav­ za­ob­ ču­te­nje­no­ve­so­do­bne­sen­zi­bil­no­sti,­ ki­je­v­mar­si­čem­ iz­ha­ja­la­iz­pol­pre­te­kle­ pre­nov­lje­ne­ ab­strak­ci­je,­ zgo­vor­ no­osre­do­to­če­ne­ga­ mi­ni­ma­li­zma­ in­raz­vi­te­smo­tr­ne­ fun­kci­o­nal­ne­ pr­vin­sko­sti.­ Bil­je­to­čas­zgo­šče­ne­sim­ bol­ne­in­po­men­ske­ iz­raz­no­sti­in­vse­bin­sko­ so­od­vi­sne­ za­o­kro­že­no­sti.­ V­šest­de­set­ih­ se­je­in­dus­trij­sko­ obli­ko­ va­nje­te­mu­skla­dno­na­zor­sko­si­ste­mi­zi­ra­lo­ ter­pri­če­ lo­spo­ro­ča­ti­in­na­go­var­ja­ti­ s­spe­ci­fič­nim­ po­me­nom­ in­ upo­ra­bno­ av­ten­tič­nim­ obli­ko­val­skim­ je­zi­kom,­vse­ka­ kor­pa­je­bil­manj­»sti­len«­in­po­zi­ti­vi­sti­čen,­ ka­dar­so­ po­sku­ša­le­ tak­šne­bi­ti­dru­ge­li­kov­ne­stro­ke.­Ta­krat­smo­ se,­sku­paj­z­ne­kaj­na­pre­dni­mi­ li­kov­ni­mi­us­tvar­jal­ci­ oko­li­re­vi­je­ Sin te za,­iz­dat­no­opr­li­na­ugle­dno­Ur­ši­če­vo­ obli­ko­val­sko­ vlo­go,­ki­jo­je­imel­kot­Sto­lov­kom­pe­ti­tiv­ni­ vo­dja­raz­vo­ja­in­obli­ko­va­nja.­ Ta­ko­je­s­pol­nim­vse­bin­ skim­ra­zu­me­va­njem­ sto­pil­na­stran­ Sin te ze­in­na­zor­no­ in­gmot­no­pod­prl­njen­ob­stoj­in­raz­voj. Ob­tem­je­bi­lo­mo­go­če­ob­ču­ti­ti­in­pre­pri­člji­vo­ dogna­ ti,­da­je­bil­Ur­ši­čev­ose­bno­iz­sto­pa­jo­či­ no­vo­do­bni­ in­ sti­mu­la­tiv­ni­ obli­ko­val­ski­ na­zor­lo­gič­ni­na­sle­dek­an­ga­ ži­ra­ne­in­smo­tr­ne­mi­sel­no­sti,­ priv­zet­iz­iz­ro­či­la­plo­dne­ kul­tu­re­»ljub­ljan­ske­ ar­hi­tek­tur­ne­ šo­le«­in­po­se­bej­fun­ di­ran­iz­de­jav­ne­Sto­lo­ve­so­do­bne­obli­ko­val­ske­ prak­se.­ V­njej­je­bil­Ur­šič­de­ja­ven­pro­ta­go­nist­ in­so­us­tvar­ja­lec­ so­ča­sne­ga­ obli­ko­val­ske­ga­ med­na­ro­dne­ga­ di­a­lo­ga­in­ nje­go­ve­ga­ vses­tran­sko­ od­mev­ne­ga­ pre­se­ga­nja­ ve­ro­ do­stoj­ne­obli­ko­val­ske­pro­mo­ci­je. Na­lon­don­skem ­kon­gre­su­IC­SID­(1969)­smo­v­raz­ pra­vah­sli­ša­li­po­tr­je­va­nje­ pri­mer­no­sti­ de­fi­ni­ci­je­in­dus­ trij­ske­ga­obli­ko­va­nja­ (sre­di­šest­de­set­ih­ jo­je­za­sno­val­ obli­ko­va­lec­ in­te­o­re­tik­T.­Mal­do­na­do):­ »In dus trij sko obli ko va nje je us tvar jal nost, ka te re te me ljni cilj je do­ lo či tev obli kov nih kva li tet in dus trij sko na re je nih iz del­ kov. Ob tem, da se ure sni ču je jo kot zu na nja po do ba iz del kov, te obli kov ne kva li te te za de va jo pred vsem ti­ sta struk tur na in fun kcij ska ra zmer ja, ki ne ki si stem spre mi nja jo v so od vi sno ce lo to, ta ko s sta li šča iz de­ lo val ca kot s sta li šča po ra bni ka, t. j. vse vi di ke člo ve­ ko ve ga oko lja, ki so po go je ni z in dus trij sko pro iz vod­ njo.« 1­De­fi­ni­ci­jo­smo­v­tak­šni­obli­ki­poz­ne­je­za­pi­sa­li­ 1 Stane Bernik (ur.), Leksikoni Cankarjeve založbe, Likovna umetnost, Cankarjeva založba, Ljubljana 1979, str. 106.tu­di­v­lek­si­ko­nu­CZ­Li kov na umet nost.­ Za­snov­ni­na­zor­ te­kom­plek­sne­ opre­de­li­tve­ je­bil­za­ob­se­ga­joč,­ saj­se­ je­in­dus­trij­sko­ obli­ko­va­nje­ ure­sni­če­va­lo­ kot­smo­tr­na­ pro­ak­tiv­na­ po­li­ti­ka,­po­sle­dič­no­ do­sle­dno­in­od­go­vor­no­ raz­čle­nje­va­na­ in­vre­dno­te­na.­ Ob­ču­ti­ti­je­bi­lo­mo­go­če­ nov­mo­čan­obli­ko­val­ski­ na­por,­ki­je­imel­sku­pne­med­ na­ro­dne­raz­sež­no­sti­ in­glo­bal­ni­smi­sel,­uve­ljav­lja­joč­ us­tvar­jal­ni­ na­zor­med­se­boj­ne ­so­od­vi­sno­sti,­ ki­se­je­ na­jav­ljal­in­ude­ja­njal­zla­sti­iz­ob­če­etič­ne­od­go­vor­no­sti­ in­pos­tmo­der­ni­stič­ne­spro­sti­tve. Za­kaj­po­u­dar­ja­mo­ oris­pre­nov­lje­ne­ga­ us­tvar­jal­ne­ga­ na­zo­ra­in­v­de­fi­ni­ci­ji­obli­ko­val­ske­ stro­ke­ob­ču­tje­vse­ bin­ske­spro­sti­tve?­ Po­ve­zu­je­mo­ ga­z­no­vi­mi­po­bu­da­ mi­in­po­le­tom,­ki­so­iz­oz­na­če­ne­ga­ Sto­lo­ve­ga­ obli­ko­ val­ske­ga­in­pro­iz­vo­dne­ga­ te­me­lja­v­šest­de­set­ih­ le­tih­ pri­če­li­ob­ču­te­no­ de­lo­va­ti­in­po­spe­še­va­ti­ do­živ­lja­nje­ no­vih­bi­vanj­skih­ vse­bin­z­vi­dni­mi­pred­me­ti­in­opre­mo­ ter­zno­traj­te­ga­smo­tr­no­pro­ce­si­ra­ne­ga­ ce­lo­stne­ga­ obli­ko­val­ske­ga­ ude­ja­nje­nja.­ Z­njo­pri­po­ve­dno­ po­stav­ lja­mo­v­je­dro­živ­lje­nje­pi­sno­ vlo­go­slo­ven­ske­ga­ in­dus­ trij­ske­ga­obli­ko­val­ca­ Bran­ka­Ur­ši­ča,­ki­je­le­ta­1962­ pri­šel­v­Stol,­in­po­ome­nje­ni­spod­bu­dni­ Kra­lje­vi­de­ka­di­ glo­bo­ko­za­o­ral­no­ve­obli­ko­val­ske­ braz­de,­zaz­na­mo­va­ ne­z­di­spo­zi­ti­vom­ učin­ko­vi­te­ obli­ko­val­ske­ iz­pol­ni­tve.­ Iz­ne­pre­ki­nje­ne ­us­tvar­jal­ne­ na­pe­to­sti­je­iz­naj­dlji­vo­ in­ pre­pri­člji­vo­ sno­val­utr­je­va­nje­Sto­lo­ve­ga­obli­ko­val­ske­ga­ po­slan­stva,­ ki­se­je­iz­pol­pre­te­kle­ga­ spo­mi­na­ka­li­lo­in­ po­tr­je­va­lo­ v­ose­bno­po­u­dar­je­no­ iz­ra­že­nih­us­tvar­jal­nih­ do­sež­kih,­ obo­ga­te­nih­ spoz­na­njih­ in­stra­te­ško­de­jav­ nih­raz­voj­nih­po­bu­dah.­ Svo­jo­obli­ko­val­sko­ stro­ko,­v­ bis­tvu­ve­za­no­na­kom­plek­sno­ po­hiš­tve­no­ in­dus­tri­jo,­je­ po­u­dar­je­no­ poj­mo­val­iz­ne­po­sre­dne­ga­ prak­tič­ne­ga­ in­ te­o­re­tič­ne­ga­ iz­ro­či­la­ter­osvo­je­nih­so­do­bnih­med­na­ro­ dnih­znanj­in­kri­tič­no­ovre­dno­te­nih­ spoz­nanj.­Po­men­ lji­vo­je,­da­je­Ur­šič­že­na­za­čet­ku­svo­je­ga­stro­kov­ne­ga­ de­lo­va­nja­te­mat­sko­iz­zi­val­no­gra­dil­na­svo­ji­di­plom­ski­ štu­di­ji,­v­ka­te­ri­je­obrav­na­val­ struk­tur­no­ za­ni­miv­in­ nad­vse­ak­tu­a­len­pro­blem­in­dus­trij­ske­ga­ obli­ko­va­nja­ alu­mi­ni­ja­stih­ fa­sa­dnih­ele­men­tov,­ se­pra­vi­ar­hi­tek­tur­ ne­lu­pi­ne!­Re­ši­tev­je­obli­ko­val­v­okvi­ru­pro­jek­tne­na­lo­ ge­za­stolp­ni­co­Me­tal­ka,­ki­ji­je­bil­na­čr­to­va­lec­ nje­gov­ men­tor,­pro­fe­sor­Edo­Mi­hevc.­Kul­tu­ro­pro­iz­vo­dne­ga­ oko­lja,­v­ka­te­rem­se­je­Ur­šič­osre­do­to­če­no­ zna­šel,­je­ hi­tro­osvo­jil­kot­re­le­van­tno­ pro­gram­sko­ obli­ko­val­sko­ iz­ho­di­šče,­ ki­ga­je­v­vlo­gi­raz­voj­ne­ga­ vo­dje­v­in­dus­tri­ji­ po­hiš­tva­Stol­z­ve­ro­do­stoj­nos­tjo­ pre­pri­člji­vo­ utr­dil.­Te­žil­ je­k­te­mu,­da­je­obli­ko­val­ska­ de­fi­ni­ci­ja­in­dus­trij­ske­ga­ iz­del­ka,­ki­je­vses­tran­sko­ in­so­od­vi­sno­ ute­me­ljen­ iz­ del­čni­or­ga­ni­zem,­ upo­ra­bni­ško­ in­trž­no­pre­miš­ljen,­ te­ hno­lo­ško­stva­ren,­er­go­nom­sko ­pre­ver­jen,­ prav­za­prav­ obli­ko­val­sko­ vses­tran­sko­ in­skle­nje­no­ do­miš­ljen,­ do­ sle­den­kot­al­go­ri­tem­in­odlo­či­len,­ki­z­nad­zo­rom­ pe­lje­ k­za­stav­lje­ni­re­ši­tvi. Bran­ko­Ur­šič­je­prav­ta­ko­iz­vr­sten­poz­na­va­lec­ no­tra­ njih­ar­hi­tek­tur.­ Obli­ko­val­sko­ se­je­za­snov­no­po­glab­ljal­ in­raz­čle­nje­val­ pro­sto­re­ozi­ro­ma­opre­mo,­zla­sti­sta­no­ vanj­skih,­po­slov­nih­in­šol­skih­ar­hi­tek­tur.­ V­tem­okvi­ru­ je­šlo­hkra­ti­tu­di­za­kon­tekst­s­si­stem­skim­ in­smo­tr­no­ so­od­vi­snim­ po­sa­mič­nim­ ozi­ro­ma­ko­sov­nim­po­hiš­tvom,­ zla­sti­s­ti­po­lo­ško­raz­no­li­kim­ se­dež­nim­po­hiš­tvom.­ Prav­ za­ra­di­kom­plek­sne­ de­fi­ni­ci­je­je­Ur­šič­iz­del­ke­sno­val­in­ obli­ko­val­do­sle­dno­kot­mno­žič­ne­in­dus­trij­ske­ iz­del­ke.­ Za­to­je­bil­nje­gov­pri­stop­k­obli­ko­val­ske­mu­ na­čr­to­va­ Pesniki,­likovni­ustvarjalci­in­oblikovalciPesniki,­likovni­ustvarjalci­in­oblikovalci 224 225dus­trij­ske­ga­ obli­ko­va­nja­ –­BIO,­na­ka­te­rih­je­bil­Stol­ z­Ur­ši­čem­naj­po­go­stej­ši­ iz­po­stav­lje­ni­ raz­stav­lja­vec­ in­ do­bit­nik­pre­stiž­nih­priz­nanj. Ur­ši­če­vo­obli­ko­val­sko­ de­lo­je­bi­lo­ta­ko­za­res­ob­sež­ no­in­od­mev­no.­Vi­so­ko­so­ga­ovre­dno­ti­le­ in­pro­sla­vi­le­ šte­vil­ne­do­ma­če­in­med­na­ro­dne­ raz­sta­ve­–­obli­ko­ val­sko­kri­tič­ne­in­ko­mer­ci­al­ne­ ozi­ro­ma­go­spo­dar­ske­ raz­sta­ve­(po­stav­lje­nih­ jih­je­bi­lo­oko­li­150),­ob­ja­ve­v­ ob­čem­in­stro­kov­nem­ ti­sku­do­ma­in­na­tu­jem.­Ur­šič­ je­do­bil­šte­vil­na­priz­na­nja­in­na­gra­de,­a­po­u­dar­je­no­ na­va­ja­mo­več­ugle­dnih­odli­čij­na­ljub­ljan­skem­ med­na­ ro­dnem­bi­e­na­lu­in­dus­trij­ske­ga­ obli­ko­va­nja­ BIO,­pr­vič­ po­de­lje­ne­1966,­to­so­bi­le­ča­stne­po­hva­le­in­na­gra­de,­ sku­paj­19­in­med­nji­mi­tri­zla­te­me­da­lje­le­ta­1977­(eno­ sku­paj­z­M.­Ro­mi­hom­in­A.­Ben­do,­dru­go­z­D.­Ur­ši­če­vo)­ in­1984,­na­gra­do­Pre­šer­no­ve­ga­ skla­da­(1969,­sku­paj­ z­M.­Ro­mi­hom),­ Pleč­ni­ko­vo­ me­da­ljo­(1985).­De­lo­vo­ med­na­ro­dno­ na­gra­do­za­obli­ko­va­nje­ (DI­DA)­je­do­bil­ 1995­in­sim­bol­no­za­o­kro­že­no­ z­na­gra­do­Brez­ča­sno­ slo­ven­sko­ obli­ko­va­nje­ (za­si­stem­L),­ki­jo­je­pre­jel­na­ Me­se­cu­obli­ko­va­nja­2009­v­Ljub­lja­ni. Ur­šič­je­še­zme­rom­de­ja­ven­obli­ko­val­ski­ tvo­rec­in­ži­ vo­ohra­nja­stik­s­svo­jo­stro­ko.­Zad­nje­ča­se­se­in­ten­ziv­ ne­je­po­sve­ča­obli­ko­va­nju­ in­di­vi­du­al­nih­ sta­no­vanj­skih­ hiš­in­sta­no­vanj­ske­ga­ in­te­ri­er­ja.­Z­vi­dnim­uspe­hom­se­ je­ukvar­jal­tu­di­s­sno­va­njem­ v­ste­klu:­obli­ko­val­je­dru­ ži­no­vin­skih­ko­zar­cev­in­na­miz­no­ste­klo­vi­no­ (Ro­ga­ška­ Sla­ti­na,­2010–02),­ sveč­ni­ke,­do­ze­za­na­kit­in­dru­ge­ iz­del­ke,­ali­kot­je­Ur­šič­iz­ja­vil­v­in­ter­vju­ju:­»Za­ni­ma­jo­ pa­ me­tu­di­stva­ri,­za­ka­te­re­prej­ni­bi­lo­ča­sa.« 4 Summary The­paper­presents­the­architect­Branko­Uršič­as­a­ consistent,­ principled­and­clever­creator­with­an­espe­ cially­considerable­ and­concrete­sense­for­industrial­ design.­As­a­young­man,­he­gained­recognition­ as­the­ leading­designer­of­the­Stol Furniture Industry of Kam­ nik­and­was­an­active­protagonist­ and­co­creator­ of­in­ ternational­ contemporary­ dialogue­and­the­promotion­ of­designing.­ His­work­has­been­featured­in­profes­ sional­journals,­over­one­hundred­(economic­ and­fair)­ exhibitions­ and­more­selective­design­and­personal­ exhibitions­ of­critical­review.­Uršič­received­a­great­ deal­of­recognition­ and­numerous­ awards­(seve­ral­ prestigious­ awards­at­Ljubljana’s­ international­ bien­ nial­of­BIO­industrial­design,­the­award­of­the­Prešeren­ Fund,­and­so­on). 4 Lenka Bajželj: Branko Uršič, Sistem L / System L, Katalog Mesec oblikovanja, Zavod BIG, Ljubljana, 15. 10.–15. 11. 2009, str. 71. na­zad­nje­kot­in­te­ri­er­ska­ opre­ma­več­po­slo­val­nic­ NLB­ (1996–2005,­ sku­paj­z­A.­Pla­ni­ščko­vo)­ in­pri­pre­no­vi­ iz­bra­nih­vod­stve­nih­ pi­sarn­sto­lpni­ce­NLB­(1999,­sku­ paj­z­A.­Pla­ni­ščko­vo).­ Ur­šič­je­do­se­gal­s­sta­no­vanj­sko­ struk­tur­no­ in­upo­ra­bni­ško­ iz­pi­lje­no­opre­mo,­kot­je­bi­ la­si­stem­ska­ po­hiš­tve­na­ opre­ma­ Uni­(1970–71,­ sku­ paj­z­A.­Ben­do­in­M.­Ro­mi­hom),­ si­stem­ski­pi­sar­ni­ški­ pro­gram­ Del ta­(1978)­in­v­pro­sto­ru­s­pol­krož­ni­mi­ pr­ vi­na­mi­raz­gi­ban­pi­sar­ni­ški­si­stem­ Gam ma­(1977–80,­ sku­paj­z­A.­Ben­do).­Obli­ko­va­nje ­smo­tr­ne­ga­ pi­sar­ni­ške­ ga­po­hiš­tva­je­bi­la­Sto­lo­va­pro­gram­ska­ kon­stan­ta­ traj­ no­stno­uspe­šna­in­upo­ra­bni­ško­ prož­na­mo­ti­va­ci­ja­ na­ ju­go­slo­van­skem­ tr­gu.­Ur­šič­si­je­ves­čas­pri­za­de­val­ z­ du­ho­vi­to­in­re­flek­siv­no­ za­sno­va­no­ opre­mo­us­tvar­ja­ti­ pro­sto­rom­ no­ve­la­stno­sti­am­bi­en­tal­nih­ po­dob.­Mo­čan­ iz­raz­ni­na­go­vor­sta­v­tej­sme­ri­ka­za­li­za­mi­sli­iz­de­vet­ de­set­ih­let,­kot­sta­bi­la­pi­sar­ni­ški­si­stem­ Lu na­(1990),­ Royal­(1990)­in­ka­bi­net­BX­(1994),­ki­se­je­v­tem­pri­ me­ru­iz­prej­iz­pi­lje­ne­pre­vla­du­jo­če­ kon­struk­tiv­no­sti­ in­ or­to­go­nal­no­sti­ pos­tmo­der­ni­stič­no­ meh­ča­l­k­obli­ko­va­ no­sti­no­ve­ga­re­flek­siv­ne­ga­ ob­ču­tja.­Po­se­bej­za­ni­mi­vo­ in­te­ri­er­sko­ opre­mo­so­li­kov­no­ori­sa­le­Ur­ši­če­ve­za­htev­ ne­spo­me­ni­ško­ za­šči­te­ne­no­tra­nje­ar­hi­tek­tu­re,­ po­se­ bej­upo­ra­bno­pre­miš­lje­ne­ga­ in­obli­ko­val­sko­ ce­lo­stno­ iz­pe­lja­ne­ga­ pi­sar­ni­ške­ga­ si­ste­ma­za­pi­sar­ne,­ka­bi­ne­te­ in­knjiž­ni­co­Ar­hi­tek­tur­ne­ga­ mu­ze­ja­Ljub­lja­na­(1992)­ ter­knjiž­ni­ce­Te­hnič­ne­ga­ mu­ze­ja­Slo­ve­ni­je­v­Bis­tri­pri­ Vr­hni­ki­(1999). Bran­ko­Ur­šič­je­pet­de­set­le­tij­v­naj­šir­šem­ po­gle­du­ nad­vse­uspe­šno­in­pre­poz­nav­no­ vo­dil­po­li­ti­ko­Sto­lo­ ve­ga­in­dus­trij­ske­ga­ obli­ko­va­nja­ ter­utr­je­val­nje­go­ve­ krov­ne­in­iz­del­čne­bla­gov­ne­znam­ke.­Bi­le­so­vse­lej­ pro­mo­cij­sko­ od­mev­ne­in­trž­no­učin­ko­vi­te:­ v­Slo­ve­ni­ji,­ nek­da­nji­Ju­go­sla­vi­ji­ in­vi­dne­v­sve­tu.­Kot­vo­dja­raz­vo­ja­ in­vo­dil­ni­in­dus­trij­ski­ obli­ko­va­lec­ se­je­vse­sko­zi­tr­dno­ opi­ral­na­vi­so­ko­ka­ko­vo­stno­ obli­ko­va­nje­ in­so­us­tvar­ jal­no­so­de­lo­va­nje­ med­obli­ko­val­ci­ in­dru­gi­mi­stro­kov­ nja­ki,­ki­so­bo­di­si­kot­so­de­lav­ci­bo­di­si­kot­sa­mo­stoj­ni­ obli­ko­val­ci­ uspe­šno­in­de­jav­no­so­de­lo­va­li­ pri­uve­ljav­ lje­nju­Sto­lo­ve­ga­ obli­ko­val­ske­ga­ ka­ko­vo­stne­ga­ imid­ ža.­Ob­Bran­ku­Ur­ši­ču,­iz­jem­no­plo­dnem­obli­ko­val­cu­ ter­pro­dor­nem­ vo­dju­obli­ko­val­ske­ in­raz­voj­ne­slu­žbe,­ mo­ra­mo­ome­ni­ti­tu­di­za­služ­ne­so­us­tvar­jal­ce­ in­kon­ struk­tor­je­Mir­ka­Ro­mi­ha,­An­to­na­Ben­do­in­Alen­ko­Pla­ ni­šček,­ki­so­v­Stol­pri­šli­s­prak­tič­ni­mi­ iz­kuš­nja­mi­ in­se­ kot­iz­šo­la­ni­ar­hi­tek­ti­v­tem­oko­lju­obli­ko­val­sko­ iz­po­pol­ ni­li­do­moj­strs­tva. Bran­ko­Ur­šič­je­skla­dno­s­pa­ra­dig­ma­tič­nim­ obli­ko­ val­skim­na­zo­rom,­ki­ga­je­za­ve­stno­gra­dil­na­zgo­vor­ no­sti­ce­lo­stne­po­do­be,­vo­dil­po­li­ti­ko­de­jav­ne­kor­po­ra­ tiv­ne­vi­zu­al­ne­iden­ti­te­te­Sto­la­in­v­tem­okvi­ru­idej­no­ učin­ko­vi­to­ ogla­še­va­nje.­ Pri­nje­nem­mo­der­ni­stič­nem­ ure­sni­če­va­nju­ je­so­de­lo­val­z­iz­bra­ni­mi­vo­dil­ni­mi­gra­ fič­ni­mi­obli­ko­val­ci,­ fo­to­gra­fi­in­ogla­še­val­ci.­ To­da­no­ve­ po­bu­de­in­iz­raz­nost­obli­kov­ne­ga­ na­go­vo­ra­so­spod­ bu­ja­le­učin­ko­vi­tej­šo­ iko­no­gra­fi­jo­ vi­zu­al­ne­ga­ na­go­vo­ ra.­Ta­ko­je­le­ta­1991­do­zo­rel­čas­za­pre­no­vo­Sto­lo­ve­ ce­lo­stne­po­do­be.­Gra­fič­ni­obli­ko­va­lec­ Mar­jan­Koc­jan,­ ki­je­obli­ko­val­pre­no­vo­ce­lo­stne­po­do­be,­in­ilus­tra­tor­ Kos­tja­Gat­nik­sta­iz­pe­lja­la­nov­znak­le­va­iz­tra­di­ci­o­nal­ ne­ga­sim­bo­la­pr­vot­ne­to­var­ne­(1921)­–­iz­pe­lja­ne­ga­ z­ ge­stu­al­nim­ za­ma­hom.­ V­se­stav­lje­ni­ znak­je­bil­do­miš­ lje­no­po­stav­ljen­ slo­gan­No­ve­po­do­be­pro­sto­rov­(In­te­ri­or­Ima­ge­De­sign)­in­s­tem­po­tr­dil­Sto­lo­vo­obli­ko­val­sko­ mi­sel­nost,­ ki­jo­je­sli­ko­vi­to­in­iden­ti­fi­ka­cij­sko­ spo­ro­čil­ no­zaz­na­mo­va­lo­ Ur­ši­če­vo­in­Sto­lo­vo­no­vo­do­bno­ iz­po­ ve­dno­in­dus­trij­sko­obli­ko­va­nje. Obli­ko­val­sko­ slav­lje­ne­ga­ po­dje­tja­Stol,­nek­da­nje­ju­ go­slo­van­ske­ iko­ne,­o­ka­te­rem­smo­za­ne­se­no­go­vo­ri­li,­ ni­več.­Osta­le­pa­so­bo­ga­te­in­ne­po­zab­lje­ne­ obli­ko­val­ ske­sle­di,­še­da­nes­upo­rab­lja­ni,­ pre­nov­lje­ni­ in­re­pli­ci­ ra­ni­Sto­lo­vi­iz­del­ki.­Naj­več­krat­ jim­je­bil­av­tor­Bran­ko­ Ur­šič.­Obli­ko­val­ski­ kri­tik­in­ku­stos­obli­ko­va­nja­ v­Ar­hi­ tek­tur­nem­ mu­ze­ju­Ljub­lja­na­Ma­ti­ja­Mur­ko­je­v­ka­ta­lo­ gu­raz­sta­ve­ Stol – Sto le tje obli ko va nja sto lov v to var ni Stol Kam nik ­le­ta­2005­na­pi­sal:­ »Slo vi te ga du pli ške ga Sto la z več kot sto let no tra di ci jo da nes prak tič no ni več. For mal no še ob sta ja del ni ška dru žba Stol, ki z ne­ kaj za po sle ni mi skr bi za do sto jen po kop nek daj cve to­ če po hiš tve ne in dus tri je in za obrat Stol Pi sar ni ški sto­ li, ki na da lju je pro iz vod njo maj hne ga de la nek da nje ga ob šir ne ga Sto lo ve ga pro gra ma. So tu di obe ti, da bo na raz va li nah Sto la zra sla no va po hiš tve na pro iz vod nja, ki bo mo re bi ti vsaj de lo ma na da lje va la Sto lo vo vo di lo obli ko val ske odlič no sti. Stol Kam nik iz gi nja v zgo do vi­ ni.« 3­A­v­zgo­vor­nih­ne­iz­bri­snih­ obli­ko­val­skih­ sle­deh­jih­ se­ve­da­ni­mo­go­če­prez­re­ti.­Še­ži­vi­jo­in­spo­ro­ča­jo! Do­da­ tek­k­oz­ na­ ki­Ur­ ši­ če­ ve­ ga­ industrij­ ske­ ga­obli­ ko­ va­ nja Bran­ko­Ur­šič­je­bil­ro­jen­v­Ljub­lja­ni­7.­11.­1936.­ Sred­njo­grad­be­no­šo­lo­je­kon­čal­v­Ljub­lja­ni­in­se­za­ po­slil­v­Slo­ve­ni­ja­pro­jek­tu.­Že­1957­ se­je­vpi­sal­na­od­ de­lek­za­ar­hi­tek­tu­ro­ FAGG­ljub­ljan­ske­ uni­ver­ze­in­bil­ Sto­lov­šti­pen­dist.­ Po­di­plo­mi­pri­prof.­Edu­Mi­hev­cu­se­ je­ta­koj­1962.­za­po­slil­v­To­var­ni­po­hiš­tva­Stol­Kam­nik.­ Že­na­za­čet­ku­se­je­uve­lja­vil­kot­vo­dil­ni­obli­ko­va­lec­ in­ v­to­var­ni­pre­vzel­vo­de­nje­raz­voj­ne­ga­ in­obli­ko­val­ske­ ga­od­del­ka­in­ves­čas­pre­da­no­in­uspe­šno­us­tvar­jal­no­ in­ino­va­tiv­no­ de­lo­val.­Od­1989­je­bil­pod­pred­se­dnik­ upra­ve­Stol,­d.­d.,­in­bil­od­go­vo­ren­ za­raz­voj­pro­gra­ mov.­V­Sto­lu­je­de­lal­do­le­ta­1996,­ko­se­je­upo­ko­jil. O­Ur­ši­če­vem­ obli­ko­val­skem­ de­lu­nad­vse­zgo­vor­no­ pri­ča­stro­kov­na­ pu­bli­ci­sti­ka,­ prek­sto­(go­spo­dar­skih­ in­sejm­skih)­ raz­stav­in­več­se­lek­tiv­nih­ obli­ko­val­skih­ in­ose­bnih­raz­stav­nih­ kri­tič­nih­pre­gle­dov:­ Sto li Bran ka Ur ši ča,­Ar­hi­tek­tur­ni­ mu­zej­Ljub­lja­na,­1982­(av­to­ri­ca­B.­ Ru­pel,­po­stav­lje­no­ tu­di­v­Ce­lju­in­Kam­ni­ku);­ In dus tri ja po hiš tva Stol Kam nik, Si stem po hiš tva L, Obli ko va lec Bran ko Ur šič,­ID­CO,­Ljub­lja­na,­ 1984­(av­tor­P.­Kre­čič);­ De sign Evo lu ti on 1904–1994, 90 let obli ko val ske vztraj no sti, Stol­In­te­ri­er­–­BIO­14,­Ljub­lja­na,­ 1994­ (av­tor­S.­Ber­nik);­ Ur ši če ve sto li ce, Me­stna­ga­le­ri­ja,­ Du­brov­nik,­ 1988;­Obli ko va lec Bran ko Ur šič,­Can­kar­ jev­dom,­Ljub­lja­na,­ 1996­(av­tor­S.­Ber­nik),­ Stol, Sto­ le tje obli ko va nja v to var ni Stol Kam nik,­ Me­dob­čin­ski­ mu­zej­Kam­nik,­Kam­nik,­2005­(Av­tor­ja­Z.­Tor­kar­in­M.­ Mur­ko,­po­stav­lje­no­ tu­di­v­Ljub­lja­ni).­V­teh­iz­bra­nih­raz­ stav­nih­ka­ta­lo­gih­je­za­je­ta­ce­lot­na­do­ku­men­ta­ci­ja­ Ur­ ši­če­ve­ga­(in­Sto­lo­ve­ga)­ obli­ko­va­nja.­ K­tem­raz­sta­vam­ je­tre­ba­do­da­ti­več­do­ma­čih­in­med­na­ro­dnih­ kri­tič­nih­ se­lek­tiv­nih­ raz­stav,­po­se­bej­med­na­ro­dne­ raz­sta­ve­in­ 3 Matija Murko: Kralj in Uršič. Ob spoštovanju tradicije v sodo- bno oblikovanje, v kat.: Stol Stuhl Chair , Medobčinski muzej Kamnik, 2005, str. 17–28. 227 226 Stol­4033,­1963–64 Stol­2087,­1963–64 229 228Stol­Bambus­5708,­1977–80 Stol­L­11,­1977–80 230 Stol­Lok­4085,­1987 Naš­pogovor 231Dr. Ma ri ja Klob čar Glas be no na ro do pi sni in šti tut ZRC SA ZU, Ljub lja na »Ze lo smo bi li do mo lju bni ti ste ča se« Iz­po­ go­ vo­ ra­z­Bo­ že­ no­Mo­ ži­ na Že­lja­ure­dniš­tva­ Kam ni ške ga zbor ni ka,­naj­pri­pra­ vim­in­ter­vju­z­go­spo­Bo­že­no­Mo­ži­na,­me­je­spra­vi­la­ v­pre­cej­šnjo­ za­dre­go.­Jav­ni­po­go­vor­s­člo­ve­kom,­ s­ka­ te­rim­te­ve­že­ve­li­ko­sre­če­vanj­na­pov­sem­dru­gi­rav­ni,­ kot­je­in­ter­vju­za­jav­nost,­ni­lah­ko.­Za­ra­di­bli­ži­ne,­ki­se­ sple­te­sko­zi­le­ta­tak­šnih­sre­če­vanj,­ je­po­go­vor­ve­li­ko­ bolj­ose­ben,­mor­da­pre­več­ose­ben,­da­bi­ga­mo­gli­raz­ kri­ti­jav­no­sti.­Z­uli­ce­na­mreč­ves­čas­vsto­pa­v­za­se­bne­ pro­sto­re,­iz­pro­da­jal­ne­ se­se­li­v­pr­vo­nad­stro­pje,­ za­ kla­vir,­iz­pi­sar­ne­v­ose­bni­pro­stor­skri­tih­spo­mi­nov.­ Ti­ stih­ve­se­lih­in­ti­stih­te­sno­bnih.­ Iz­tak­šnih­spo­mi­nov­je­ na­sta­ja­la­knji­ga­Kam ni ča ni,­v­ka­te­ro­se­je­uso­da­dru­ ži­ne­Bo­že­ne­Mo­ži­na­po­nje­ni­za­slu­gi­za­pi­sa­la­s­sli­ko­in­ b­es­ed­o.­Ti­ho­in­ne­vi­dno,­ta­ko­kot­so­se­tka­le­ve­zi­med­ me­šča­ni.­In­ne­sli­šno,­kot­se­je­med­kam­ni­ški­mi­ hi­ša­mi­ ne­sli­šno­ohra­njal­spo­min­na­ča­se­ve­li­ke­ga­Kam­ni­ka. Na­ji­no­pr­vo­sre­ča­nje­je­zaz­na­mo­va­la­ pri­pra­va­raz­ sta­ve­o­pre­te­klih­po­do­bah­obr­ti­v­Kam­ni­ku­in­oko­li­ci,­ vklju­če­na­v­eno­od­pri­re­di­tev­ob­Dne­vih­na­ro­dnih­noš­ sre­di­osem­de­set­ih­ let.­V­raz­stav­ni­pro­stor­nad­Ka­var­ no­je­pri­šla­z­na­ro­čjem­pri­po­moč­kov­ in­s­krat­kim­po­ ja­sni­lom:­»To­le­sem­vam­pri­ne­sla!­Mi­smo­ime­li­do­ma­ pe­kar­no­in­to­le­bi­lah­ko­da­la­za­raz­sta­vo.«­ Pe­kar­ska­ za­pu­šči­na­ nje­ne­dru­ži­ne­je­ta­ko­v­raz­stav­ni­pred­sta­ vi­tvi­obr­ti­hkra­ti­z­nje­ni­mi­pri­po­ved­mi­ us­tva­ri­la­eno­od­ po­dob,­ki­so­po­mem­bno­ gra­di­le­živ­lje­nje­v­Kam­ni­ku­–­ po­do­bo­pri­pra­ve­vsak­da­nje­ga­kru­ha. Od­tlej­sem­po­go­sto­tr­ka­la­na­nje­na­vra­ta­v­Ve­li­ki­uli­ ci.­Še­ve­dno­Vé­li­ki,­če­prav­že­dol­go­no­si­ime­Ma­is­tro­ va.­Tak­šne­hi­še­je­imel­naj­brž­v­mi­slih­Lju­de­vit­Stiasny,­ ko­je­pi­sal­o­Kam­ni­ku,­kjer­»je­di­ša­lo­po­mla­dem­kru­hu­ in­udo­bno­sti­ sta­ro­kranj­skih­ šeg­in­na­vad«,­če­prav­je­ bi­la­nje­na­dru­ži­na­med­naj­bolj­na­pre­dni­mi­ v­Kam­ni­ ku.­Na­nje­na­vra­ta­ni­sem­ni­ko­li­tr­ka­la­za­man:­v­nje­nih­ po­go­vo­rih­sta­za­ži­ve­li­dru­ži­na­nje­ne­ma­me,­po­ve­za­na­ z­že­lez­ni­co­v­Kam­ni­ku,­in­dru­ži­na­nje­ne­ga­oče­ta,­ki­ so­ga­sre­di­tri­de­set­ih­let,­ko­je­bi­la­sa­ma­sta­ra­de­vet­ let,­kot­ugle­dne­ga­ pe­kov­ske­ga­ moj­stra­in­me­stne­ga­ od­bor­ni­ka­ iz­Ve­li­ke­uli­ce­na­Ža­le­po­pe­lja­li­z­vse­mi­čas­ tmi:­la­stnik­po­gre­bne­ga­ za­vo­da,­Ju­lij­Weibl,­je­imel­kot­ vo­dja­spre­vo­da­na­gla­vi­ci­lin­der,­znak,­da­se­Kam­nik­ po­slav­lja­od­ene­ga­od­naj­u­gle­dnej­ših­me­šča­nov.­ Nit­na­ji­ne­ga­po­go­vo­ra­se­je­pre­ple­ta­la­ z­ni­tmi,­ki­so­ se­ob­nje­nih­pri­po­ve­dih­ us­tvar­ja­le­ v­na­ji­nih­pre­te­klih­ sre­ča­njih,­in­se­ve­dno­zno­va­vra­ča­la­k­nje­ni­dru­ži­ni­in­ k­de­jav­no­sti,­ ki­jih­je­v­Kam­ni­ku­de­la­la­pre­poz­nav­ne.­ Vra­ča­la­se­je­bolj­ali­manj­brez­vpra­šanj,­s­ti­him­sle­ de­njem­pri­po­ve­di­vče­raj­šnje­ga­ dne,­ki­se­je­ves­čas­ pre­ple­ta­la­ s­spo­mi­nom­ na­pe­kar­no,­ni­ha­jo­čim­ med­ ob­ču­tji­in­pre­pro­stim­ni­za­njem­dej­stev:­Moj ded Jo žef Mo ži na se je v Kam ni ku na se lil v 19. sto le tju. Bil je pe kov ski moj ster. V hi ši Ve li ka uli ca šti ri je imel pe kar no in pro da jal no. Z že no sta ime la dva otro ka, hčer ko Ma ro in si na Vin ka. Sin je bil po tra di ci ji do lo čen za na sle dni ka de jav no sti. Če prav si je mla di Vin ko že lel dru gač no izo braz bo, je opra vil uč no do bo za pe kov ski po klic in je po oče to vi smr ti le ta 1915 pre­ vzel obrt. Vse na čr te pa je pre kri ža la sve tov na voj na. Bil je vo jak av stro­ogr ske voj ske in je bil ujet nik. Iz Ru­ si je se je vr nil po več le tih ujet niš tva. V no vo na sta li kra lje vi ni SHS se je v ro dnem Kam ni ku vklju čil v ob čin­ ske in špor tne or ga ne, kjer je po leg svo je obr ti zav ze to de lo val. Bil je ze lo pri ljub ljen med me šča ni in skr ben so prog in oče. Po­do­ba­oče­ta­je­na­pol­nje­va­la­ po­do­bo­pe­kar­ne­in­ sple­ta­la­ve­zi­s­ti­sti­mi,­ki­so­se­stav­lja­li­ vsak­da­njost­ pe­ kov­ske­ga­po­kli­ca.­Vsak­da­njost­ in­praz­nik.­Prav­za­prav­ je­vonj­po­»mla­dem­kru­hu«­v­Ve­li­ko­uli­co­ve­dno­zno­va­ vna­šal­po­do­bo­praz­ni­ka.­Tu­di­ta­krat,­ko­so­jim­pri­pe­lja­ li­mo­ko,­in­ta­krat,­ko­se­je­pred­hi­šo­usta­vil­voz­z­bu­ta­ ra­mi­iz­Tu­hi­nja,­da­so­lah­ko­pod­ku­ri­li­v­svo­ji­ve­li­ki­pe­či. Go spod Rojc, gro sist iz Ljub lja ne, nam je do bav ljal mo ko. Pri pe ljal je en krat na me sec. Pri so se dih, Po ga­ čar jih, ki so ime li sla šči čar no, je po skle nje ni kup či ji nam, otro kom, ku pil sla šči ce. To je bil ve lik po sel, ko je pri nas pro dal mo ko. Go spod Pa vo vec, mli nar iz De pa­ le va si, je do bav ljal rže no mo ko. V »ma ga ci nu« je bi lo ve li ko ža kljev mo ke, ve ste. Kvas in slad je do bav ljal g. Kanc. Naš­pogovorNaš­pogovor 232 233opi co, se de čo na ci gan ki ni ra mi, so ho di li po me stu. Ve li ko hru pa je na sta lo, ko so iz Sla vo ni je prig na li ja­ te go si ali pu ra nov in so jih me šča ni lah ko ku po va li. Skrat ka, lju dje so lah ko ku po va li in pro da ja li vse na enem me stu. Na Sej mi šču, ki je bil trav nik – tam je po voj ni zra slo po dje tje Al prem – so ime li no go me ta ši svo je igri šče. Na tem trav ni ku so po stav lja li po tu jo či cir ku si šo to re in vr ti ljak, ki so ga po ga nja li moč ni fan tje. Med obe ma voj na ma so več krat pri jez di li v me sto Don ski ko za ki v svo jih sli ko vi tih uni for mah. Pe li so ru ske pe smi, ko so jez di li sko zi me sto, me šča ni smo ve de li, da bo na sej­ mi šču nji hov na stop, na va dno po pol dne. Svo je ja hal­ ne ve šči ne so iz va ja li na le pih ko njih in ko za ške sab lje so se bli ska le, ko so jih vi hte li. Spo­min­se­usta­vi,­ko­pri­de­do­oče­to­ve­smr­ti.­Spom­ ni­se­nje­go­ve­vlo­ge­v­kam­ni­ški­dru­žbi­in­nje­go­ve­zav­ze­ to­sti­za­šport­in­te­lo­vad­bo.­ Del­te­zav­ze­to­sti­je­bi­lo­tu­di­ vklju­če­va­nje­v­kam­ni­ško­so­kol­sko­druš­tvo. Od šest e ga le ta sem bi la pri so kol ski te lo vad bi. Na­ stop smo ime li po le ti, po zi mi pa je bil – prav za 1. de­ cem bra – na stop v Či tal ni ci. To je bi la te lo va dna aka­ de mi ja. Na sto pa li smo de ca – šo lar ji, na ra ščaj ni ce in čla ni ce, ena ko tu di mo ški. Ime li smo pro ste va je za na sto pe, bi la pa so tu di atlet ska tek mo va nja in oro dna te lo vad ba – brad lja, kro gi, drog – ta ko kot ima jo zdaj te lo vad ci. Tu so bi li zgolj ti sti, ki so tre ni ra li v to smer, pro ste va je, kot se je re klo, so bi le pa do se glji ve vsem in so bi le mno žič ne. Do voj ne sem pri šla rav no do na ra šča ja. S pet najsti­ mi le ti je de kle po sta lo na ra ščaj ni ca, ob pol no let no sti pa čla ni ca. Z voj no je bi lo pa vse ga te ga ko nec. Mi­sel­na­dru­že­nja­in­te­lo­vad­bo­pri­So­ko­lu­je­pri­kli­ca­ la­v­spo­min­nas­pro­tja­med­li­be­ral­ci­in­kle­ri­kal­ci,­med­ so­ko­li­in­or­li.­Oži­ve­le­so­zgod­be­po­li­tič­nih­raz­ha­janj,­ki­ so­z­od­da­lje­nim­po­gle­dom­vi­de­ti­kot­pri­je­ten­spo­min. Vklju­če­va­nje­ v­tak­šne­de­jav­no­sti,­ kot­je­bi­la­so­kol­ ska,­pri­po­li­tič­no­nas­prot­no­ mi­sle­čih­pa­or­lov­ska,­je­ bi­lo­za­me­šča­ne­sa­mo­u­mev­no.­ Bi­lo­je­del­iz­ra­ža­nja­ pri­pa­dno­sti­ me­stu,­na­ro­du­in­slo­van­stvu.­ Bi­lo­je­del­ do­mo­ljub­ja,­ ki­je­usmer­ja­lo­ jav­ne­pri­re­di­tve­ob­dr­žav­ nih­praz­ni­kih. Dr žav ne praz ni ke smo ve li ko bolj spoš to va li. Za 1. de cem bra – za praz nik uje di nje nja – je bi la ve li ka pro sla va. V Či tal ni ci je bi la aka de mi ja, ki so se je me­ šča ni ude le že va li, po se bej ob čin ski ve lja ki. Ofi cir ji na smo dni šni ci so bi li v Či tal ni ci pa tu di pri ma ši. Saj je bi la ma ša za do mo vi no. Ni bi lo po mem bno, ka ko je kdo ra zmiš ljal, ali je bil Srb ali Hr vat, nji ho va dol žnost je bi la, da so bi li tam, vsa pa ra da. V Či tal ni ci so bi le pe smi, de kla ma ci je, do god ki, kjer se je pov zdi go va lo do mo vi no, kra lja in vse, kar je bi lo po ve za no s tem. Praz ni ki so bi li ze lo spoš to va ni in to je spa da lo zra ven. Ze lo smo bi li do mo lju bni ti ste ča se. Spo­mi­nja­nje­ teh­pri­re­di­tev­in­za­stav,­ki­so­bi­le­po­ ne­kod­ta­ko­dol­ge,­da­so­jih­spo­daj­pri­ve­zo­va­li,­ se­je­ pre­ple­ta­lo­ s­spo­mi­nom­ na­sa­me­pri­re­di­tve,­ na­za­ba­ve,­ na­ma­ška­ra­de­in­ ple­se,­kot­jih­je­ne­koč­vi­de­la­ ob­opa­ zo­va­nju­vlo­ge­svo­jih­star­šev­in­dru­že­nja­Kam­ni­ča­nov,­ mla­di­ne­in­sta­rej­ših.Moj atek je bil ma mi in ses tram za ka va lir ja, ko so bi li ple sni ven čki v Či tal ni ci. Na kon cu ple snih vaj je bil ple sni ven ček, da so de kle ta po ka za la, ka ko zna­ jo ple sa ti. So bi la mi klav že va nja pa obrt ni ški ple si pa ma ška ra de. Star ša sta ve dno ho di la na ma ška ra de v ko stu mih. Pri re di tve so bi le tu di v Kam ni škem do mu, tu di tja so ho di li. Oče je bil ze lo dru ža ben člo vek in pri­ ljub ljen v dru žbi, sa mo peti ni znal. Ko sem bi la še ze lo maj hna, sem ho di la z oče tom dr sat. Na ko pa li šču, v pa vi ljo nu, v za ste klje ni ve ran di, so ime li gra mo fon. Na glas bo smo dr sa li. Odra sli so se lo vi li, vi li ka čo pa ta ke za de ve. Go spo dje – Kna flič in po do bni – so s čo ki ba­ li na li na le du. To so bi li ta ki tež ki čo ki, z ro ča ji. Kam nik je bil prej kot Ljub lja na. In v pla va nju in v va ter po lu. Ime li smo ska kal ni co, te nis so igra li, skrat ka, či sto vse je bi lo. Mo go če res, da za do lo če no – da ne re čem eli­ to, kam ni ško, am pak či sto vse. Dr sa li šče je bi lo tu di v smo dni šni ci. Že pred voj no je vsa kam ni ška mla dež ho di la tja dr sat. Pod upra vo je bil ba jer, si cer pli tev, v sre di je bil oto ček, na njem je bi la uti ca – mor da so ime li kdaj tu di kak šne čol ne – po mol je bil. Ta ba jer je po zi mi za mrz nil pa še ma lo so ga po li li, na pe lja li so le pe bar va ste žar ni ce. Vo ja ki so po me ta li in po li va li, da smo se mi lah ko ho di li dr sat. Jaz sem ime la pri vi le gij, ker sem bi la so šol ka od hčer­ ke uprav ni ka. Na smo dni šni ci so ime li tu di te ni ška igri­ šča, po voj ni pa je bil za upra vo tu di ba zen, pred vsem za ti ste, ki so tam sta no va li. Ob­po­do­bah­ži­va­hne­ga­ dru­že­nja­kam­ni­ške­mla­di­ne­ in­sta­rej­ših­se­ mi­sel­ni­ho­te­la­usta­vi­ti,­do­kler­ ni­ob­sta­ la­ob­pu­stnem­spre­vo­du.­ Naj bolj se spom nim abe sin ske voj ske, ko so Ita li ja­ ni osvo ji li Abe si ni jo. Zo boz drav nik Stuz zi je bil po bu­ dnik vseh mo go čih dru ža bnih za dev – ski e ring, ko so se ho di li san kat, dr sat – bil je vses tran ski ani ma tor. Na re di li so tan ke, se po bar va li, da so bi li Abe sin ci, in se de la li nor ca iz Ita li ja nov. Na pe pel ni co so vle kli ploh po Kam ni ku. Joj, če se ka te ra pun ca ni po ro či la, je pa do bi la en ko nec ti ste ga plo ha. Po­do­ba­šeg,­zna­čil­nih­tu­di­za­po­de­že­lje,­ je­za­tre­ nu­tek­uti­hni­la­ob­akor­dih,­ki­so­nev­si­lji­vo­vsto­pa­li­iz­ ra­dia.­Po­slu­ša­nje­ pro­gra­ma­Ars­se­je­obli­ko­va­lo­ v­otro­ ških­le­tih,­ob­uče­nju­kla­vir­ja.­ Uči la sem se kla vir, naj prej pri enem or ga ni stu v Kam ni ku, ob so bo tah sem ho di la k te ti v Ljub lja no, po voj ni sem ho di la v Ljub lja no. Med voj no me je uči la so se da, go spa Ken do va, ki je tu di do bro igra la kla vir. Sku paj sva igra li. To je so di lo k me ščan ski izo braz bi. Saj so bi li kla vir ji po mo jem mne nju v vseh hi šah. Ma­ ma mi je ku pi la kla vir po oče to vi smr ti. Sa ma ni ime la mož no sti, ker star ši ni so bi li ta ko pre mož ni. Že le la si je igra ti ci tre, pa ni mo gla. Njen oče je bil že lez ni čar. Bi la so šti ri de kle ta. So pa ze lo ra di pe li. Pre­ple­ta­nje­ spo­mi­nov­je­po­go­sto­tr­či­lo­ob­voj­no,­ob­ le­ta­nav­zoč­no­sti­ Ge­sta­pa­v­nji­ho­vi­ne­po­sre­dni­ bli­ži­ni­ v­Ve­li­ki­uli­ci. Zdaj je že da leč, ta krat je bi lo pa tež ko. Po se bno za ra di te ga, ker ni sem mo gla iti na prej v šo lo. Ena in­ šti ri de set e ga le ta je naš raz red slu čaj no opra vil ma­ tu ro, po tem je bi lo pa ko nec. Po tem sem bi la do ma, na ob či ni so nas po ra bi li, de kle ta, šti ri, pet, ko so bi le In­praz­nik­je­bil­ve­dno­zno­va,­ko­je­tr­go­vi­no­na­pol­nil­ vonj­to­ple­ga­kru­ha­in­dro­bne­ga­pe­ci­va,­ki­so­ga­pri­ne­ sli­iz­pe­či.­In­spo­min­ni­za­po­do­be­vsak­da­njo­sti­ nji­ho­ve­ tr­go­vi­ne,­po­do­be­vsak­da­nje­ga­kru­ha: Bil je bel, pol črn – so re kli sor ščin – ne ržen ne bel, ze lo do ber kruh, ržen – iz do ma če ga mli na iz De pa le va si je pri pe ljal mli nar to mo ko, po tem je bil mle čen kruh. Po tem pa pe ci vo: žem lji ce, ki felj čki, sla ni ki pa mleč ne žem lji ce – an gel ske rit ke so re kli. So bi le tak­ šne luš tne, maj hne žem lji ce, okro gle. V po stu so bi le pre ste, sa mo v po stnem ča su: ti stih šti ri de set dni so se pre ste pe kle. To so bi le ku ha ne pre ste: naj prej obar­ je ne, po tem pa pe če ne. To te sto ni bilo vzha ja no, ker bi bi le po tem pre ste luk nji ča ste. To je bi la pa go sta ma sa, krh ka. Mor da je bi lo ma lo kva sa. V ko tlu so bi le sku ha ne, obar je ne, to li ko, da so pre vre le. Iz vo de so jih da li ta koj v peč, in so bi le res krh ke. S pri ja te lji co sva jih en krat pro da ja li na Klan cu, tam, kjer je bi la do ma, mi mo so ho di li lju dje na Kal va ri jo. To so bi le pro ce si­ je lju di med voj no, še bolj pa pred voj no. Od Du pli ce sem so ho di li peš, pa na sve te ga Jo že fa. In mid ve sva pro da ja li ti ste pre ste. V za čet ku voj ne so jih še pe kli, po tem pa ni bi lo več tak šne mo ke. Kruh je bil črn kot zem lja. Vsa ko le to voj ne je bi lo slab še. In še ta je hi tro po šel. V­pri­po­ved­se­je­vple­tal­spo­min­na­lju­di,­ki­so­pri­ njih­ku­po­va­li­kruh,­na­ti­ste,­ki­so­ime­li­po­se­bne­na­va­ de,­kot­na­pr­im­er­ru­ski­emi­grant­go­spod­Platkovsky,­ ki­je­vsak­dru­gi­dan­pri­šel­po­štru­co­rže­ne­ga­kru­ha­in­ pla­če­val­ve­dno­sa­mo­ob­kon­cu­me­se­ca.­In­spo­min­na­ go­spo­dinj­ske­ po­moč­ni­ce,­ ki­so­v­pe­kar­no­pri­na­ša­le­ do­ma­za­me­šen­kruh,­ki­so­ga­po­tem­spe­kli­v­nji­ho­vi­ pe­či.­In­ve­ziv­ke,­ki­so­jih­me­šča­nom­ pe­kli­za­po­se­bne­ pri­lož­no­sti­ ali­kot­do­bi­tek­pri­sre­če­lo­vu­na­ga­sil­ski­ve­ se­li­ci­v­me­stnem­par­ku. In­mi­sel­se­je­vr­ni­la­v­da­naš­nji­čas,­na­po­li­ce­v­tr­go­ vi­nah,­na­to,­ka­ko­se­je­zgu­bi­lo­zna­nje­tu­di­v­obr­ti,­kot­ je­pe­kov­ska. Pra va žem lja je ta ka, da po ka. Skor ji ca mo ra bi ti hrus tlja va. Te fran co ske štru ce, ki jih pro da ja jo, so da­ leč od ta kih, ki jih Fran co zi de la jo. Mi smo v te sto da­ ja li slad – me la so. To je bil pro dukt pi vo var ne. Bi la je me de na go sta te ko či na, kot te koč med … To je da ja lo kru hu skor ji co, ni bil tak, kot bi bil ku han. Da nes so žem lje ta ke, da jih lah ko meč ka te. Nji­hov­vsak­dan­je­po­te­kal­ne­po­sre­dno­ ob­pro­daj­ nem­pul­tu.­S­po­gle­dom­ na­uli­co,­ki­ni­brez­raz­lo­ga­no­ si­la­ime­Ve­li­ka­uli­ca.­Spo­min­se­pri­dru­ži­po­gle­du­maj­ hne­ga­otro­ka,­ki­je­v­teh­pro­sto­rih­pre­ži­vel­čas­svo­je­ mla­do­sti­in­sprem­ljal­de­lo­v­pe­kar­ni. Vse dnev no do ga ja nje je bi lo v tr go vi ni, v zgor njih pro sto rih so bi le sa mo spal ni ce. Čez dan smo bi li spo­ daj, v pri tli čju. Ker je bi la tr go vi na, smo mo ra li pos tre či lju di. So pri šli po kruh, spo daj je bi la de lav ni ca, spo daj smo ku ha li, je dli, otro ci smo se uči li. Tu je bil tu di ra dij­ ski spre jem nik na ba te ri je. Spom nim se, da sem s slu­ šal ka mi po slu ša la Man co Ko ma no vo, ki je pri po ve do­ va la prav lji ce. Ne kaj let ka sne je smo ku pi li spre jem nik na elek tri ko, ki so ga Nem ci med oku pa ci jo za ple ni li. Oče – atek – je sle dil te hnič ne mu na pred ku, za to smo ime li elek trič no raz svet lja vo in vo do vod v hi ši pa tu di an gle ško stra ni šče. V­po­go­vo­ru­je­oži­ve­la­po­do­ba­tr­go­vi­ne,­oži­vel­je­po­ gled­na­uli­co,­ki­so­jo­opa­zo­va­li­iz­tr­go­vi­ne,­oži­ve­li­so­ lju­dje,­ki­so­vsto­pa­li­va­njo.­In­oži­ve­la­je­po­do­ba­pe­kar­ ne­in­ti­stih,­ki­so­de­la­li­v­njej. V pe kar ni sta po leg oče ta de la la dva pe ka po moč ni­ ka. V pe kar ni se je de la lo po no či, pod ne vi pa so spa li. Ker je vse po te ka lo roč no, je bi lo za vse obi lo de la. Ime li smo tu di go spo dinj sko po moč ni co. Bi lo je ve li ko pra nja, ri ba nja, ku ha ti je bi lo tre ba za vse. Vsi za po sle ni so ime li v hi ši po pol no oskr bo, to je sta no va nje in hra no. Pred pe čjo, kot smo re kli, so ra di po se da li pe ki in znan ci ob kle pe tu, saj se je pra vo de lo pri če lo še le zve čer. Po no či je bi lo vse za me ša no – vse vr ste te sta, sha ja no in spe če no. Zju traj, gre doč na »šiht«, so de lav­ ci ku po va li svež kruh. Ob šest ih zju traj je bi la tr go vi na od pr ta in se je za pi ra la zve čer. Ta ko je bi lo vse de lov ne dni v te dnu. Tu di ob ne de ljah do pol dne si lah ko ku pil sve že žem lji ce in ki felj čke za ne delj ski zaj trk. Ob dva­ najst ih je bi la še le pra va ne de lja. Pra­ve­mu­de­lu­je­sle­di­la­to­rej­pra­va­ne­de­lja.­Či­sto­ dru­gač­na­od­vsak­da­nji­ka.­ Dru­gač­na,­ kot­jih­poz­na­mo­ da­nes.­Vpra­ša­nje,­ kaj­je­bi­la­pra­va­ne­de­lja,­je­zve­ne­lo­ kot­sa­mo­pre­mi­slek­ so­do­bno­sti,­ v­ka­te­re­ga­so­vsto­pa­le­ po­do­be­nek­da­njih­pre­pro­stih­dru­ženj.­ Ne de lja je bi la čas za dru žin sko ko si lo, po či tek, obisk so ro dni kov in spre ho de. Z ma mo smo re dno ho­ di li na Za pri ce, na Du pli co. Po tem smo šli k sta ri ma­ mi, ki nas je pri ča ka la s ka vo pa bu hte ljni ali šar kljem. Vsa ko ne de ljo in tu di za praz ni ke smo šli k sta ri ma mi. To je bi la ob vez na za ba va. Uži tek je bi lo pre ži ve ti ne­ delj sko po pol dne na vr tu, v uti. Pri šli so tu di pri ja te lji mo jih tet. To je bi lo či sto spon ta no. Tam smo ve li ko pe­ li. Za bo žič smo ime li ja sli ce, pri žga li smo dre ve šček, da je bi la sa mo ta raz svet lja va, po tem smo pa pe li. Vse bo žič ne, kar je pri šlo na vr sto. Ob­mi­sli­na­pe­sem­in­pet­je,­na­dru­že­nje­na­vr­tu­pri­ sta­rih­star­ših­tam­na­Za­pri­cah­je­oži­ve­la­mi­sel­na­ve­ se­le­dni­v­Kam­ni­ku.­Na­uli­ce­in­na­vr­vež­ob­sej­mih. Se jem je bil v Kam ni ku po mem ben do go dek. Vsak dru gi to rek v me se cu je bil »ta ma li« se jem, vsak dru gi me sec na dru gi to rek pa je bil ve li ki se menj. Na ta dan otro ci ni smo ime li po u ka v šo li sre di me sta. Od Šut ne do Glav ne ga tr ga in Ve li ke uli ce so bi le ce ste pol ne sto jnic, da je bi lo po me stu te žav no ho di ti. Kam ni ški tr­ gov ci in dru gi obrt ni ki so svo je bla go in iz del ke po sta vi­ li na ogled pred hi še. Tu si lah ko ku pil vse – od oro dja, bla ga, čev ljev do su he ro be pa tu di »tur ški med«, ki sva ga s so šol ko ku pi li za en di nar in se slad ka li z njim. Ži vi no so pro da ja li na trav ni ku – na ži vin skem sej­ mi šču ob Bis tri ci. V na ši pe kar ni so do pol dne še en krat spe kli kruh, ker je bi lo ve li ko kup cev – sej mar jev. Za na po ren dan pe kov je bi la za na gra do sla stna pe čen ka iz kru šne pe či. Za otro ke so bi li vzne mir lji vi Dal ma tin ci, ki so pro­ da ja li mno ži co dro bna rij v svo jih kroš njah, obe še nih okrog vra tu. Tu di ci ga ni s ple šo čim med ve dom in ma lo Naš­pogovorNaš­pogovor 234 235mal­no­kul­tur­no­druš­tvo,­ki­je­pred­po­sta­vi­tvi­jo­ kul­tur­ ne­ga­do­ma­ob­smo­dni­šni­ci­ do­bi­lo­pro­stor­za­igre­kar­v­ biv­šem­Pro­svet­nem­ do­mu­v­Me­ki­njah.­Ta­ko­je­na­sta­la­ igra­Štu­den­tje­smo,­v­ka­te­ri­je­igra­la­tu­di­sa­ma.­ Bi li smo mla di, že ljni na pred ka in ker smo ime li izo­ braz bo in raz gle da nost, smo zna li sa mi us tva ri ti po go­ je za »du šo«. Sku pi na ama ter skih kul tur ni kov je pri re­ ja la pro gra me za raz ne pro sla ve ob de lov nih zma gah ali do se že nem let nem pla nu, pev ske na sto pe, re ci ta ci­ je. V Me ki njah smo igra li ope re to Štu den tje smo. Smo imeli glas be ni ke, Mi he li če va go spa (Pep­ca­Mi­he­li­čeva­ –­op.­ur.)­ je bi la so pra ni stka, Re pan škov Šte fan je bil te no rist, vsi smo pre pe va li. Okrog le ta 1949, 50, 51 je bil zgra jen Kul tur ni dom, 52. le ta je bi la igra na Pla nin­ ska ro ža – ma ja, ju ni ja, jaz sem bi la in spi ci entka, Go­ bec jo je uglas bil. Pred tem so gim na zij ci igrali Ham le­ ta. Tra jal je pet ur. Na dvo ri šču osnov ne šo le To ma Brej ca sem so de­ lo va la v pred sta vi Ve ro ni ka De se ni ška; bi la sem nje na te ta. Ve ro ni ka je bi la Ma ri ja Pot nik, grof Her man in nje­ go va že na sta bi la Go sti če va (Ci­ril­in­Ani­Go­stič­–­op.­ ur.). On je bil tu di re ži ser. Igra li smo na pro stem. Fri de­ rik je bil Loj ze Vav po tič. Spo­min­na­Kul­tur­ni­dom­je­kot­spo­min­na­do­ma­čo­ hi­šo.­Gra­di­li­so­ga­ve­či­no­ma­udar­ni­ško.­ Po tem pa so re kli: To ven dar ne pa še v to var no, da se gre ste kul tu ro pa ki no pa ne vem kaj in smo kul tur­ ni dom knjiž no pre ne sli iz na še la stni ne na ob čin sko la stni no. To je bil brez pla čen pre nos. Smo dni šni ca ni­ ma do bre ga slo ve sa, da si rav no je ve li ko pri po mo gla h kul tur ne mu živ lje nju tu v Kam ni ku. Smo dni šni ca je bi la po se bna tu di v tem, da je ime­ la ve lik park. Ne le ti ste ga pred svo jim ob zi djem, kjer je bi lo po le ti so kol sko te lo va di šče, tem več pred vsem ob se žen park zno traj svo jih zi dov, med po sa mič ni mi ob jek ti. Mi smo ime li dva vrt nar ja. To je bi lo vse ze lo le po ure je no. Pred uprav no zgrad bo – vsi ofi cir ji pa dru ži ne so tam sta no va li – so bi le okra sne gre de, vse je bi lo ure je no in po sa je no. Smo dni šni ca je ime la vi šji sta tus. Vsi lju dje, ki so tam de la li, so ve de li, da jih lah ko že na sled nji dan odne se. Ko je de la vec pri čr nem smo dni ku pog nal stroj, je bil zu naj, ni smel bi ti v ob jek tu, in so zu naj, ko so ime li čas, sa di li ro ži ce, da se je ti sta ma sa no tri – uro, dve – mle la. Čas so pre ga nja li s tem. In je bi lo ta ko le po vse ure je no, po me te no. Ena po pol na spe ci­ fi ka je bi la tam. Ti sti lju dje so bi li po se bni de lav ci. Od so de lav ke oče je tam vzga jal ču do vi te vrt ni ce, vi so ko­ ste bel ne. Vse je bi lo či sto, ker bi vsak drob cen pe sek, ki bi po ne ve do ma za šel v stroj, lah ko spro žil ek splo zi­ jo. No be ne ko vi ne ni bi lo, vse je bi lo iz ba kra – ba kre­ ne za je mal ke – »ša u fle«, co kle. Is kre če ni sme lo bi ti. Tu­di­v­na­vi­dez­pov­sem­ne­u­go­dnih­ ra­zme­rah­je­bi­lo­ to­rej­mo­go­če­naj­ti­mož­nost­za­us­tvar­jal­nost.­ Vrt­ni­ce­ ob­po­slo­pju,­kjer­se­je­mlel­čr­ni­smo­dnik,­igra­Štu­den­ tje­smo­tam,­kjer­iz­po­li­tič­no­obar­va­nih­ raz­lo­gov­ni­bi­lo­ mož­no­sti­za­štu­dij.­ Ni pa bi la praz ni na, to pa ne! Kdor se je ho tel udej­ stvo va ti, je imel prav za prav mož nost. Sem na sto pa la za Ti ta, za Be ži gra dom smo te lo va­ di le – okrog 50. le ta. To je bi lo te lo va dno druš tvo Par­ ti zan Kam nik. Tu smo se na u či li va jo, po tem smo pa šli za dva, tri dni v Ljub lja no. Je bil zlet, vse slo ven ski na stop. Nas je bi lo ču do. In smo gu li li ti ste va je – to je mo ra lo bi ti vse enot no. Cel sta di on nas je bi lo. Te­ Nastopajoči­v­opereti­Štu­ den­ tje­smo­aprila­1950­v­Mekinjah.­Slika­je­last­Božene­Možina.ži vil ske kar te, no ve iz kaz ni ce. Vse do ku men te je bi lo tre ba na re di ti na no vo. Z­voj­no­se­je­za­če­la­dru­ga­zgod­ba,­zgod­ba­za­pr­tih­ vrat,­po­li­cij­ske­ure­in­za­tem­nje­nih­ oken.­Zgod­ba­čr­ne­ ga­kru­ha,­ki­ga­je­ve­dno­prek­ma­lu­zma­njka­lo.­ Nas pro ti nas, v Po ljče vi hi ši, tam, kjer je zdaj Gra­ di telj, je bil Ge sta po. Dr. Pol ca so us tre li li kot tal ca, ta krat so us tre li li ve li ko kam ni ških ve lja kov. Nem ce smo vi de li, to se pa ni vi de lo, kdaj so ko ga pri pe lja li na za sli še va nje. Tu di si cer ne vem, saj ni smo ho di li okrog. Nem ci so ime li svo je pri re di tve, sča so ma, ko so se usta li li. Fra u en schaft – to je bi la kot poz nej ša AFŽ – je or ga ni zi ra la kak šno svo jo pro sla vo. To so bi le uči­ te lji ce, ura dni ce, že ne teh, ki so pri šli kot no va oblast. Pri re di tve so ime li v Či tal ni ci, zgo raj. Je bi lo za ma njšo dru žbo. Do ma smo spe kli to li ko kru ha, ko li kor je bi lo do lo­ če no. To smo hi tro pro da li in smo ime li ob osmih že praz no tr go vi no. Med voj no so bi le kar te – na kaz ni ce za mo ko, mar ga ri no, kvas in po do bno. Tež ki de lav ci so do bi li več kot kak ura dnik. Vsak ko nec me se ca smo le pi li kar te in jih pre dlo ži li obrt ni pi sar ni. Ob kon cu voj ne sem bi la sta ra 19 let. Saj to več krat ra zmiš ljam, ve ste, voj na in vse dru go je na šo mla dost po sta vi lo či sto na gla vo. Ko­se­je­od­mak­nil­spo­min­na­bom­bni­ke,­ ki­so­hru­ me­li­čez­Kam­nik,­se­je­bis­tri­la­po­do­ba­za­sta­ve­z­rde­čo­ zvez­do.­In­po­do­ba­ve­li­kih­pri­ča­ko­vanj,­ s­ka­te­ri­mi­so­zr­li­ v­svo­bo­do. Po voj ni pa je bi lo či sto ne kaj dru ge ga. Saj smo ime­ li za sta ve, jaz vem, da sem jo prav na skri vaj pre kro ji la iz sta re in iz re za la zvez do iz dru ge ga bla ga, in smo jo ime li, do kler ni smo do bi li kon fek cij ske. Bi li smo ta ko za do vo ljni in ve se li! Spo daj pri ok nu smo ime li ši val ni stroj. Ko so še Nem ci ho di li po uli ci, sem de la la tak šne maj hne za sta vi ce, da sem jih da ja la na ok na. Še ni bi­ la či sto pra va svo bo da. Oži­ve­la­je­po­do­ba­ti­ste­no­či,­ko­so­ča­ka­li­na­pri­hod­ par­ti­za­nov­iz­Tu­hinj­ske­do­li­ne. Le ta 1945 smo na uli cah in na Glav nem tr gu ce lo noč ča ka li na pri hod osvo bo di te ljev, par ti za nov. Pet­ kov bal kon sem kra si la s te pi hom in aspi dis tra mi, od ne kod so pri ne sli sli ko Ti ta za mi ting. Po ma ni fe sta ci­ jah se je ple sa lo kar na ce sti ali na Glav nem tr gu. Ve se li smo bi li svo bo de. Vsi smo pri ča ko va li, da bo spet ta ko, kot je bi lo pred voj no. Na­oder­ose­bne­ga­ spo­mi­na­so­pri­ha­ja­le­raz­ne­po­ do­be,­med­nji­mi­tu­di­po­do­ba­biv­še­ga­par­ti­za­na,­ ki­ga­ je­na­pro­sla­vi­v­Či­tal­ni­ci­sprem­lja­la­ na­kla­vir­ju,­ko­je­ igral­na­vi­o­li­no.­­Svo­bo­da­je­bi­la­spr­va­ve­li­ko­olaj­ša­nje,­ če­prav­so­še­ve­dno­vse­pro­da­ja­li­na­kar­te­in­poz­ne­je­ »na­pi­ke«. To je bi lo po tem, ka sne je – lah ko re čem – eno ve li­ ko ra zo ča ra nje. Tr go vi ne so za pi ra li, nam so za pr li tu di pe kar no. Ma ma je bi la do na ji ne pol no let no sti vo dja dru žin ske ga po dje tja. 47. le ta smo ga ime li še ne kaj ča sa v na je mu. Po ja sni lo za uki ni tev je bi lo, da me kot la stni ce ni smo izu če ne. To je bi lo pri vle če no za la se, saj je bi lo ta ko tu di pred voj no in smo ime li za to za­po sle ne ga pe kov ske ga moj stra. Eden, ki je bil pri nas pred voj no, je med voj no pa del kot par ti zan. Ime li smo še ene ga pe ka, ki je vzel to v na jem. Pe kel je pri ne šen kruh – ta ko kot so pred voj no no si le oko li ške ku ha ri ce kruh v pe har jih, da smo ga pri nas sa mo spe kli. To­je­bil­nov­čas.­Čas­udar­ni­ških­ ak­cij­ob­ne­de­ljah,­ ko­so­mo­ra­li­ho­di­ti­na­Ko­lo­vec­zla­gat­dr­va.­ Ne de lje ni so bi le »go spo dov dan«, pač pa so bi le re zer vi ra ne za udar ni ško de lo. Že zju traj smo se s to­ vor nja kom od pe lja li na Ko lo vec pri prav ljat dr va. Vča­ sih je bi lo na vr sti »kram pa nje« ali kar ko li za obno vo do mo vi ne. Še­bolj­kot­na­ci­o­na­li­za­ci­ja­ in­iz­gu­ba­ne­delj­jo­je­ pri­za­de­lo,­ da­ni­mo­gla­ure­sni­či­ti­svo­jih­sanj­o­tr­gov­ ski­aka­de­mi­ji.­ Me­šča­nom­ ni­bi­lo­tež­ko­za­pre­ti­vrat­do­ štu­di­ja. Ce lo voj no sem upa la na to, da bom po tem lah ko svo je že lje, svo je ci lje ure sni či la, pa jih ni sem mo gla. Ni mi ka za lo dru ge ga, kot da sem šla v slu žbo. Do bi la sem slu žbo v smo dni šni ci. De kret mi je pod pi sal mi­ ni ster za obram bo iz Be o gra da. Tu di v smo dni šni ci je bi lo ve li ko udar ni ške ga de la. Če ni bi lo de la v ra ču no­ vod stvu, smo po bi ra li krom pir ali ple li re po na nji vah v ob mo čju to var ne. Se ve da smo bi li na »uda ru« pi sar ni­ ški in te hnič ni ka dri. Ta krat so bo te ni so bi le de la pro sti dne vi. Še ne de lja po go sto ne. Pa tu di pla ča ne ni so bi le vse neš te te na du re. Vse, prav vse je bi lo za obno vo in bo ljšo, lep šo pri ho dnost. S tem ci ljem, v ka te re ga smo ver je li, nam ni bi lo tež ko de la ti. To­je­bil­čas,­ko­si­ni­so­upa­li­vze­ti­do­pu­sta­za­bo­žič­ ali­pri­ne­sti­ko­ščka­po­ti­ce­za­ma­li­co­v­slu­žbi.­Čas,­ko­ jim­je­sta­re­ga­oče­ta­po­ko­pal­kar­mež­nar­Pe­pe­Šte­fu­ la,­ker­ni­bi­lo­du­hov­ni­ka.­ In­po­ko­pal­ga­je­z­ve­li­ki­mi­ čas­tmi,­tem­bolj­za­to,­ker­sta­sku­paj­igra­la­pri­me­stni­ god­bi.­In­tu­di­v­tem­ča­su­so­na­šli­mož­nost­za­us­tvar­jal­ nost:­dru­ža­bno­živ­lje­nje­se­je­na­mreč­ve­dno­bolj­se­li­lo­ v­okvi­re­to­varn.­Tam­so­or­ga­ni­zi­ra­li­ svoj­pu­stni­spre­ vod,­ki­je­ne­kaj­ča­sa­raz­ve­se­lje­val­ tu­di­Kam­ni­ča­ne,­ na­ sta­ja­la­pa­so­tu­di­pov­sem­no­va­ praz­no­va­nja,­ us­trez­na­ no­vim­dru­žbe­nim­ra­zme­ram. V smo dni šni ci so bi la sil ves tro va nja v Kul tur nem do mu. Tam je bi la sve ča nost, kjer je di rek tor pre bral do sež ke in po tem je bi la ve se li ca. To je bil obra čun za mi nu lo le to. Vse re zul ta te se je pre či ta lo – kaj smo na re di li, kaj smo za slu ži li in ta ko na prej. Tam so de li­ li tu di priz na nja. Po voj ni smo imel pet let ke, pet let ne pla ne. In ko smo ti sti plan do se gli – tu di če je bi lo en me sec prej – ta krat so tu li le si re ne, da se je ve de lo, v ka te ri to var ni so do se gli plan. In so lju dje ko no ri de la li v pro iz vod nji. In po tem smo do bi li tu di ko nec ti ste ga do bič ka – to je bi lo 500 di nar jev. Ti sti, ki so bi li ze lo čez nor mo, so bi li udar ni ki – npr. Obre za Iva na. Na tak šnih slo ve sno stih so bi li pro gla še ni za udar ni ke. To je bil to rej po se ben so ci a li stič ni obred. Ti sto vzdu šje da svo je. Lju dje ima mo ra di to, da nas ne kaj pov zdig ne. Tak­šne­pri­re­di­tve­so­sprem­lja­le­ve­se­li­ce­z­do­ma­či­ mi­an­sam­bli.­Raz­gle­da­ni­ krog­v­ra­ču­no­vod­stvu,­ kjer­je­ de­la­la,­pa­je­že­lel­več.­Ta­ko­so­za­sno­va­li­svo­je­ne­for­ Naš­pogovor 236lo va di li smo na glas bo. Ti to in Jo van ka sta bi la na ti sti tri bu ni pa kaj jaz vem, kdo še vse. Bi­la­so­to­rej­ra­zo­ča­ra­nja,­ to­da­praz­ni­ne­ni­bi­lo.­ Spre­mi­nja­la­ so­se­ra­zmer­ja­med­ljud­mi,­smo­dni­šni­ca­ je­ra­do­dar­no­ de­li­la­ugo­dne­kre­di­te,­ne­le­za­no­vo­grad­ nje,­tem­več­tu­di­za­av­to­mo­bi­le.­ Na va je na sem bi la, da smo zna li ča ka ti. Da se bo že lja iz pol ni la, si de val pri hran ke na kup ček in si čez eno le to ali pa še dlje lah ko ne kaj ku pil. Pa sem šla dva krat ali pa sa mo en krat na le to v Ljub lja no s toč­ nim ci ljem, kaj bom ku pi la, kaj je tre ba. Zdaj se ne da po ča ka ti ni ti en te den, da se ne kaj do bi. Tu di bi lo ni, da bi člo vek za prav ljal. Smo zna li ži ve ti s ti stim, kar si za slu žil, nič pre ko. Ni ko li si ni sem upa la iti čez me jo. Bi la sem vsem po rok, sa ma pa ni sem ni ko li vze la kre­ di ta. In­pri­šel­je­čas­sa­mo­stoj­ne­ Slo­ve­ni­je.­Čas,­ko­ži­vi­mo­ kon­čno­v­svo­ji­la­stni­dr­ža­vi,­ven­dar­ob­dr­žav­nih­praz­ni­ kih­ne­izo­be­ša­mo­za­stav.­ Zdaj ni lju dem nič več do te ga, da bi se iz ka zo va­ lo spoš to va nje do la stne dr ža ve. To se pa ne da pri­ mer ja ti z no be nim prej šnjim ob dob jem. Saj ni več ti ste spro šče no sti, vsaj jaz je ne ob ču tim. Jaz za se še ve dno naj dem ti ste le pe stva ri. Če ma lo okrog po gle dam, pa vi dim, da lju dje ni so sreč ni. Ne vem, ne vem, ta ne go­ to vost, ta več ni strah za pre ži ve tje. Zu­naj­je­ne­kaj­krat­tre­šči­lo­in­ne­na­do­ma­ se­je­moč­ no­uli­lo.­Kot­bi­ne­bo­po­za­bi­lo,­da­je­de­cem­ber.­ Ven­dar­ na­ji­no­dru­že­nje­ni­iz­zve­ne­lo­v­tem­ob­ču­tju­ne­go­to­vo­sti.­ Po­gled­in­iz­jem­no­gi­bek­ko­rak­Bo­že­ne­Mo­ži­na­je­uprt­v­ ju­triš­nji­dan,­ve­dno­zno­va­lep,­ker­zna­v­njem­po­i­ska­ti­ dro­bne­ra­do­sti.­V­spre­ho­dih,­ s­ka­te­ri­mi­vsak­dan­zno­ va­pol­ni­svo­jo­pot­sko­zi­živ­lje­nje,­v­te­den­skih­dru­že­njih­ ob­te­lo­vad­bi,­v­sti­ku­z­umet­nos­tjo­in­pre­sež­nim. Ime la sem sre čo, da sem ob obi li ci de la in ob vez­ no sti v slu žbi, do ma in v dru žbe nih de jav no stih lah ko uži va la v na ra vi, pla ni nah in le pih umet no stih, kar mi je bi lo ne iz čr pen vir ener gi je in spro sti tve. V­nje­nih­mi­slih­in­v­nje­nem­ko­ra­ku­je­še­ve­dno­mla­ dost.­To­ob­ču­tje­me­je­pos­pre­mi­lo­ sko­zi­pred­pro­stor,­ kjer­več­kot­sto­nje­nih­dro­bnih­kak­tu­sov­ča­ka­na­pr­ve­ po­mla­dne­ žar­ke.­Z­ma­no­je­no­si­lo­zgod­bo­o­tem,­ka­ko­ je­z­no­tra­njim­mi­rom­mo­go­če­pre­se­či­tu­di­ča­se­stisk­in­ ne­go­to­vo­sti.­ Pos­pre­mi­lo­ me­je­po­str­mih­sto­pni­cah­in­z­ ma­no­sto­pi­lo­na­uli­co.­V­od­da­lje­nem­ gr­me­nju­pa­so­še­ ve­dno­od­zva­nja­li­ akor­di,­ki­so­v­pro­stor­na­ji­ne­ga­po­go­ vo­ra­ti­ho­vna­ša­li­zgod­bo­o­le­pih­umet­no­stih.Summary The­paper­describes­the­memories­ of­Mrs.­Božena­ Možina­from­Velika,­today’s­Maistrova­ Street,­and­ intertwines­ them­with­reflections­ on­Kamnik­and­its­ changes.­With­her­memories,­ the­paper­reveals­life­ among­the­Kamnik­townsfolk­before,­during­and­af­ ter­the­war.­Možina’s­family,­who,­owned­a­bakery­in­ pre­war­Kamnik,­felt­the­changes­of­nationalization­ more­than­others.­Thinking­about­the­social­changes­ also­uncovers­a­vitality,­which­helped­the­citizens­to­ overcome­the­time­of­great­social­changes.­Just­as­the­ citizens­marked­their­inclusion­to­various­cultural­and­ sport­activities­before­the­war,­they­also­managed­to­ find­their­places­in­the­new­social­situation­with­crea­ tive­integration­ in­the­heart­of­modern­culture­as­in­the­ case­of­Mrs.­Možina.­Within­this­memoir,­the­role­of­ the­gun­powder­magazine­in­post­war­Kamnik­is­also­ revealed. Naš­pogovor 237Franc Svetelj, publicist Groharjeva 11, Kamnik Ob­se­ dem­ de­ set­ let­ ni­ ci­upo­ ra­proti oku­ pa­ tor­ ju­na­Kam­ ni­ škem Franc Se ver Fran ta o le gen dar nem pre bo ju s par ti zan ske Me ni ne pla ni ne … Da nes, ko smo po sta li ena ko prav na čla ni ca Evrop­ ske uni je, je nuj no, da se pred vsem mla di za ve da jo, ka ko po mem bne so na še slo ven ske ko re ni ne in ko li ko hu de ga smo pre sta li Slo ven ci v vsej svo ji zgo do vi ni, da smo jih ohra ni li … (Franc Se ver Fran ta: Past na Me ni ni pla ni ni, 2010) Me­ni­na­pla­ni­na,­pros­tra­na­ pla­no­ta,­se­na­vi­ši­ni­ med­1200­in­1500­m­raz­te­za­med­gor­nje­graj­sko­ ko­tli­ no­in­Tu­hinj­sko­do­li­no­in­se­ga­na­raz­da­lji­okrog­de­set­ih­ ki­lo­me­trov­ od­Li­pe­z­Do­brov­lja­mi­ na­vzho­du­do­pre­la­za­ Čr­ni­vec­na­vzho­du.­V­19.­sto­le­tju­je­bi­lo­tu­moč­no­raz­ vi­to­oglar­stvo,­pla­no­ta­je­bi­la­vir­za­iz­ko­ri­šča­nje­ le­sa,­ki­ so­ga­splav­lja­li­tu­di­po­Sa­vi­nji.­Ne­ka­te­ri­gri­či­so­po­ra­sli­ z­goz­do­vi,­dru­ge­pa­pre­kri­va­jo­pa­šne­po­vr­ši­ne. Od­za­ho­da­pro­ti­vzho­du­si­sle­di­jo­Kur­ji­vrh­(1466­ m),­Ve­tr­nik­(1448­m),­naj­vi­šji­vrh­Vi­vo­dnik­(1508­m)­ in­Ve­li­ki­vrh­(1454­m).­Ju­gov­zho­dne­mu­ de­lu­vr­šne­pla­ no­te­pra­vi­jo­Šav­ni­ce­z­naj­vi­šjim­gri­čem­Go­lim­vr­hom­ (1426­m). Me­ni­na­pla­ni­na­je­bi­la­vsa­šti­ri­le­ta­nem­ške­oku­pa­ ci­je,­od­le­ta­1941­do­1945,­pri­zo­ri­šče­hu­dih­bo­jev­par­ ti­zan­skih­enot­z­oku­pa­tor­jem.­ O­tem­pri­ča­jo­tu­di­mno­ ga­spo­min­ska­ obe­le­žja­od­ Tu­hi­nja,­Češ­njic,­Ko­stav­ske­ in­Me­ni­ne­pla­ni­ne­do­Mot­ni­ka. Ob­teh­spo­me­ni­kih­ vsa­ko­le­to­ob­čin­ski­od­bor­Zdru­ že­nja­za­vre­dno­te­NOB­Kam­nik­in­ob­či­na­Kam­nik,­na­ Me­ni­ni­pla­ni­ni­pa­tu­di­Zdru­že­nja­ bor­cev­za­vre­dno­te­ NOB­in­ob­či­ne­Zgor­nje­Sa­vinj­ske­do­li­ne,­Šta­jer­ske­in­ Za­sa­vja­pri­pra­vi­jo­spo­min­ske­slo­ve­sno­sti.­ »Da­nes­je­prav,­da­se­spo­mi­nja­mo­ teh­ve­li­kih­do­ god­kov­in­te­na­še­ve­li­ke­pre­te­klo­sti.­ Sa­mo­pred­stav­ lja­mo­si­lah­ko­ob­seg­in­og­nje­no­moč­ti­stih­vo­ja­ških­ spo­pa­dov­na­tem­maj­hnem­ozem­lju.­To­nam­ne­sme­ bi­ti­od­več.­Bi­ti­mo­ra­mo­po­no­sni,­da­smo­Slo­ven­ci,­da­ smo­pri­pa­dni­ki­ na­ro­da,­ki­je­znal­za­va­ro­va­ti­ svoj­na­ro­ dni­ob­stoj­v­voj­ni­in­na­po­sled­usta­no­vi­ti­svo­jo­dr­ža­vo­… Ve­li­či­na­na­ro­dno­o­svo­bo­dil­ne­ga­ bo­ja­nam­da­je­šte­ vil­na­spoz­na­nja­ in­spod­bu­de­ za­da­naš­nji­čas.­V­knji­gi­ Fran­ca­Se­ver­ja­Fran­te,­ko­man­dan­ta­ ope­ra­tiv­ne­ga­ šta­ ba­VI.­in­XI.­bri­ga­de,­so­opi­sa­ni­po­gum,­po­žr­tvo­val­nost,­ odre­ka­nja­ vseh­vrst­in­tr­plje­nje,­ki­so­ga­bor­ci­na­ro­dno­ o­svo­bo­dil­ne­ga­ bo­ja­vgra­di­li­v­te­me­lje,­v­ti­ste­te­me­lje,­ na­ka­te­rih­da­nes­slo­ni­tu­di­na­ša­da­naš­nja­dr­žav­nost­ …« To­so­be­se­de,­ki­jih­je­na­spo­min­ski­ slo­ve­sno­sti­ ob­ 65­let­ni­ci­zna­me­ni­te­ga­ pre­bo­ja­par­ti­za­nov­ iz­oku­pa­tor­je­ve­ga­obro­ča­3.­ju­li­ja­2010­na­Me­ni­ni­planini­iz­ re­kel­dr.­Da­ni­lo­Türk,­pred­se­dnik­Re­pu­bli­ke­Slo­ve­ni­je. Zgod­ba­o­pre­bo­ju­par­ti­zan­ske­ voj­ske­IV.­Ope­ra­tiv­ne­ co­ne­z­Me­ni­ne­pla­ni­ne,­kjer­jo­je­mar­ca­1945­sti­sni­la­ v­obroč­dva­najst­ti­soč­gla­va­ mno­ži­ca­nem­ških­ter­njim­ vda­nih­ru­skih­in­ukra­jin­skih­ vo­ja­kov­ter­do­mo­bran­cev,­ je­zgod­ba­o­par­ti­zan­ski­ vzdr­žlji­vo­sti,­ po­gu­mu,­vo­ja­ški­ ra­zum­no­sti­in­vo­ja­ški­sre­či. Da­nes­88­let­ni­Franc­Se­ver­Fran­ta,­ki­ži­vi­v­Ljub­lja­ ni,­se­je­v­ju­bi­lej­nem­ le­tu­2011­ude­le­žil­več­spo­min­ skih­pri­re­di­tev­v­spo­min­na­za­če­tek­obo­ro­že­ne­ vsta­je­ na­Kam­ni­škem. ­O­bo­jih­na­Me­ni­ni­pla­ni­ni­je­ spre­go­vo­ ril­tu­di­na­spo­min­ski­ sve­ča­no­sti­ v­Češ­nji­cah­v­Tu­hi­njski­ dolini­ju­ni­ja­2011­in­av­gu­sta­2011­na­Me­ni­ni­pla­ni­ni. Rad­se­je­od­zval­na­še­mu­po­va­bi­lu,­da­spre­go­vo­ri­ o­ svo­ji­par­ti­zan­ski­ po­ti­in­še­po­se­bej­o­svo­ji­naj­huj­ši­živ­ ljenj­ski­pre­iz­kuš­nji­ na­Me­ni­ni­pla­ni­ni,­ki­je­bi­la­osred­ nje­pri­zo­ri­šče­par­ti­zan­ske­ga­ bo­ja­na­Kam­ni­škem­ in­v­ Zgor­nji­Sa­vinj­ski­do­li­ni. Naj­za­uvod­na­ve­dem­nje­go­vo­mi­sel,­ki­jo­je­za­pi­sal­ v­svo­ji­no­vi­knji­gi,­ki­ji­je­dal­na­slov­Tre nut ki odlo či tev: »V tak šnih oko li šči nah, pod po ša stni mi obla ki, ki so se zgr ni li s su ro vi mi oku pa tor ji na naš na rod in s tem tu di na me ne, je moj po ve ljnik z du šo in te le som po­ sta lo do mo ljub je. Do mo ljub je, z vso slo pa tri o ti zma, brez ka kr šnih ko li ci ljev, že lja, mi sli ali na mer za bo ga­ te njem, ali ka kr šni mi dru gi mi ko ris tmi, pač pa z ja snim po ve ljem odloč no in po kon čno za naš ob stoj, za na še pra vi ce, za na šo na ro do vo in do mo vin sko svo bo do.« »Če imaš brez mej no ve ro v se be in svoj prav, boš za nes lji vo zma gal,« ­je­nek­da­nji­par­ti­zan­Fran­ta­za­pi­sal­ Franc­ Se­ ver­ Fran­ ta,­ ko­ man­ dant­ ope­ ra­ tiv­ ne­ ga­ šta­ ba­ par­ ti­ zan­ skih­ bri­ gad­ na­Me­ ni­ ni­ pla­ ni­ ni­ le­ ta­1945.­ Ar­ hiv­ Fran­ ca­ Seve­ rja. Naš­pogovorNaš­pogovor 238 239Za­gre­bu,­na­to­pa­je­bil­tri­najst­let­di­rek­tor­Ae­ro­dro­ma­ Ljub­lja­na­Pu­la.­ Upo­ko­jil­pa­se­je­kot­di­rek­tor­Inex­Adrie­ Airways. Sve telj: Le tos smo po leg dvaj sete oblet ni ce sa mo­ stoj no sti za be le ži li tu di se dem de set let ni co za čet ka upo ra slo ven ske ga na ro da pro ti oku pa tor ju. Ali me­ ni te, da je na ša zgo do vi na do volj pre pri člji vo ori sa la ta po mem bni čas, da bi na ši mla di ro do vi spoz na li in ohra nja li iz ro či la na ro dno o svo bo dil ne ga bo ja? Fran­ta:­Me­nim,­da­je­or­ga­ni­za­ci­ja­ zve­ze­zdru­ženj­ bor­cev­sku­paj­z­lo­kal­ni­mi­in­sti­tu­ci­ja­mi,­ na­ka­te­rih­ob­ mo­čju­so­zaz­na­mo­va­ni­ ju­na­ški­in­tra­gič­ni­do­god­ki­iz­ NOB,­in­mla­di­no,­ki­ra­zu­me­in­ob­jek­tiv­no­ oce­nju­je­naš­ na­ro­dno­o­svo­bo­dil­ni­boj,­ uspe­šno­zaz­na­mo­va­la­70­let­ ni­co­naj­mo­goč­nej­še­ga­ de­ja­nja­slo­ven­ske­ga­ na­ro­da­v­ bor­bi­za­nje­gov­ob­stoj.­ Žal­pa­ni­sem­opa­zil­no­be­ne­po­mem­bnej­še­ ak­tiv­no­ sti­v­tem­smi­slu­tu­di­v­kak­šni­dr­žav­ni­in­sti­tu­ci­ji.­Ve­či­na­ na­ro­dov­sve­ta­se­s­po­no­som­spo­mi­nja­svo­jih­zma­go­ vi­tih­de­janj­in­ta­ko­na­mlaj­še­ro­do­ve­pre­na­ša­hra­brost­ bo­jev­ni­kov­ in­do­mo­ljub­je­ ter­sve­tu­po­kon­čno­ in­do­ sto­jan­stve­no­ po­ve,­za­kaj,­kje­in­za­ko­ga­so­se­bo­ri­li­ in­zma­ga­li­nji­ho­vi­pre­dni­ki.­Mi­smo­bi­li­na­zma­go­vi­ti­ stra­ni.­ Za­to­je­mo­ja­naj­ve­čja­že­lja,­da­bi­se­po­70­le­tih­ne­ ha­li­de­li­ti­in­da­bi­mo­ra­li­v­slo­gi­od­pu­sti­ti­drug­dru­ge­ mu­na­pa­ke,­ki­so­bi­le­na­še­mu­na­ro­du­pri­za­de­te­za­ra­di­ ide­o­lo­ških­ nas­pro­tij.­Slo­ven­ska­ bor­čev­ska­ or­ga­ni­za­ci­ ja­je­to­že­sto­ri­la.­V­med­se­boj­nem­ za­u­pa­nju­mo­ra­mo­ okre­pi­ti­moč­na­ro­da,­ne­gle­de­na­ge­ne­ra­ci­je­ in­raz­pr­ti­ je­v­pre­te­klo­sti.­ Raz­či­šče­va­nje­ zgo­do­vi­ne­ pa­pre­pu­sti­ mo­pri­stoj­nim­or­ga­nom­in­zgo­do­vi­nar­jem. S­tem­bo­mo­pri­do­bi­li­vsi,­na­rod,­dr­ža­va,­po­li­ti­ka,­ cer­kev,­pred­vsem­ pa­na­ša­mla­di­na,­ki­je­za­ra­di­pre­ te­klih­ne­spa­met­nih­ rav­nanj­zme­de­na­in­raz­de­lje­na­ in­ tu­di­v­se­da­njih­splo­šnih­te­ža­vah­dr­ža­ve­in­na­ro­da­ne­e­not­na­in­ne­ak­tiv­na,­ kar­ne­mo­re­bi­ti­v­po­nos­no­be­ni­ ge­ne­ra­ci­ji.­ Za­to­upoš­te­vaj­mo­ ti­sti­rek:­Brez­re­sni­ce­ni­ pra­vi­ce,­brez­pra­vi­ce­pa­ni­mi­ru­… Sve telj: Za kaj sta bi la zma ga nad XIV. SS­di vi zi jo in zlom zad nje Ro e se ner je ve ofen zi ve na Šta jer skem ob kon cu dru ge sve tov ne voj ne ta ko po mem bna do god­ ka? Kak šen po men ima jo pri tem do god ki na Me ni ni pla ni ni ozi ro ma pre boj par ti zan skih enot iz nem ške ga obro ča mar ca 1945? Fran­ta:­Vo­ja­ški,­or­ga­ni­za­cij­ski­ in­kon­čno­dru­žbe­no­ po­li­tič­ni­zlom­zad­nje­Ro­e­se­ner­je­ve­ ofen­zi­ve­na­vzho­ dno­kranj­skem­ in­šta­jer­skem­ ob­mo­čju­se­ver­no­od­Sa­ ve,­na­ope­ra­cij­skem­ po­dro­čju­IV.­ope­ra­tiv­ne­ co­ne,­ki­je­ tra­ja­la­od­ja­nu­ar­ja­do­mar­ca­1945.­le­ta,­je­bil­po­mem­ ben­v­tem,­da­so­vraž­ni­ku­ ni­uspe­lo­uni­či­ti­in­eli­mi­ni­ra­ti­ par­ti­zan­skih­ bri­gad­in­odre­dov­z­okrog­6500­bor­ci­ter­ ta­pro­stor­oči­sti­ti­za­umik­Löhrove­gru­pa­ci­je­ter­ko­la­ bo­ran­tov­vseh­vrst. Zad­nji­spo­pad­z­Ro­e­se­ner­je­vi­mi­ eno­ta­mi­in­do­mo­ bran­ci­se­je­kon­čal­16.­mar­ca­1945­na­za­sne­že­ni­ Me­ ni­ni­pla­ni­ni,­kjer­so­eno­te­VI.­in­XI.­bri­ga­de­s­svo­jim­ ma­ne­vrom­ in­pra­vil­ni­mi­odlo­či­tva­mi­ v­iz­re­dno­su­ro­vem­ spo­pa­du­lač­ne,­pre­ze­ble­in­iz­čr­pa­ne,­v­po­ma­njka­nju­ stre­li­va­zdr­ža­le­v­bo­ju­in­se­po­no­či­s­spret­nim­ma­ne­ vrom­iz­vi­le­iz­ob­ko­li­tve,­ob­tem­pa­re­ši­le­in­pre­ne­sle­v­ bol­ni­šni­co­na­za­dreč­ki­stra­ni­18­tež­kih­ra­njen­cev. Ta­zma­ga­na­Me­ni­ni­pla­ni­ni­je­do­kon­čno­za­pe­ča­ti­la­ ofen­ziv­no­de­jav­nost­oku­pa­cij­skih­ enot­na­tem­pro­sto­ ru­… Po­men­sa­me­bit­ke­in­ma­ne­vrov­ na­Me­ni­ni­je­bil­v­ tem,­da­so­iz­čr­pa­ne­bor­ke­in­bor­ci,­tu­di­za­ra­di­skr­bi­ za­svo­je­živ­lje­nje,­v­tež­kih­zim­skih­oko­li­šči­nah­ uspe­li­ pre­bi­ti­obroč­in­past­dvaj­set­krat­ moč­nej­še­ga­ so­vraž­ni­ ka.­To­nam­je­omo­go­či­la­ tu­di­ve­ra­v­naš­prav­in­na­šo­ zma­go.­Naj­ve­čja­zma­ga­v­tem­bo­ju­pa­je­bi­la­re­ši­tev­ vseh­ra­njen­cev.­Če­ne­bi­ta­krat­rav­na­li­ta­ko,­kot­smo­ Češ­ nji­ ce­v­Tu­ hinj­ ski­do­ li­ ni:­Franc­Se­ ver­je­o­bo­ jih­spre­ go­ vo­ ril­ju­ ni­ ja­2011.­Fo­ to:­Franc­Sve­ telj. v­uvo­du­k­svo­ji­knji­gi­ Past na Me ni ni pla ni ni,­ ki­je­la­ ni­do­ži­ve­la­že­če­tr­to­iz­da­jo,­in­jo­po­sve­til­70.­oblet­ni­ci­ usta­no­vi­tve­ Osvo­bo­dil­ne­ fron­te­in­na­ro­dno­o­svo­bo­dil­ ne­ga­bo­ja­Slo­ve­ni­je. »Ko se mi je v se dem de set ih le tih 20. sto le tja ro dil vnuk, da nes že ma gi ster eko no mi je, sem si po sta vil na lo go, da mu za pu stim za pi san spo min na svo jo naj­ od go vor nej šo in naj te žjo na lo go v par ti za nih med dru­ go sve tov no voj no, v dneh od 13. do 16. mar ca le ta 1945, ko sem kot ko man dant ope ra tiv ne ga šta ba VI. in XI. bri ga de na za sne že nih in s si vo me glo po kri tih vr ho vih Me ni ne pla ni ne vo dil ob ko lje ni bri ga di in ba ta­ ljon VDV v svo bo do,«­pra­vi­Fran­ta­in­do­da,­da­»ko pri de več na te ma, iz gi ne bo gas tvo spo mi nov, če jih mlaj ši rod ne poz na. Če prav je mla dim pri po ve do va ti o dav­ nih dneh ta ko tež ko kot po ri va ti vo do v hrib, sem se ven dar lo til pri po ve do va nja …« Franc­Se­ver­Fran­ta­se­je­ro­dil­21.­mar­ca­1923­v­ va­si­ci­Št.­Ju­rij­pri­Gro­su­pljem­ v­kmeč­ko­tr­gov­ski­ dru­ ži­ni.­Pred­dru­go­sve­tov­no­voj­no­je­kon­čal­dva­raz­re­da­ obrt­no­te­hni­ške­ šo­le­na­Le­di­ni­v­Ljub­lja­ni.­Vklju­čil­se­ je­v­OF­in­že­pred­bo­ži­čem­1941,­ko­mu­je­bi­lo­ko­ maj­osem­najst­ let,­vsto­pil­v­gro­su­pelj­sko­ če­to.­Bil­je­v­ II.­šta­jer­skem­ ba­ta­ljo­nu­in­II.­šta­jer­ski­gru­pi­odre­dov,­ so­de­lo­val­je­v­bo­jih­te­gru­pe­pri­Tur­ja­ku,­na­Pu­gle­du,­ Jan­čah,­Mu­lja­vi,­Ver­du,­v­Do­lo­mi­tih­in­na­Go­renj­skem,­ Šta­jer­skem,­Ko­ro­škem­in­dru­god. ­Po­osvo­bo­di­tvi ­je­kon­čal­vi­šjo­vo­ja­ško­šo­lo,­po­tem­ pi­lo­ta­žo­in­voj­no­le­tal­sko­fa­kul­te­to. Slu­žbo­val­ je­kot­na­čel­nik­lov­ske­di­vi­zi­je­na­ae­ro­ dro­mu­Ba­taj­ni­ca­in­po­stal­ko­man­dant­ te­zra­ko­plov­ne­ ba­ze,­ka­sne­je­pa­ko­man­dant­ zra­ko­plov­ne­ ba­ze­Ple­so­ pri­Za­gre­bu.­Pred­iz­sto­pom­iz­JA­je­bil­po­moč­nik­ ko­ man­dan­ta­ zra­ko­plov­ne­ga­ kor­pu­sa­v­Za­gre­bu.­Kot­pol­ kov­nik­le­tal­stva­je­di­plo­mi­ral­ na­eko­nom­ski­ fa­kul­te­ti­v­ Re­ šil­ na­ dr­ ča:­ iz­ hod­ iz­Su­ he­ ga­ do­ la­ (pri­Go­ li­ cah),­ gra­ bna­ z­ Me­ ni­ ne­ pla­ ni­ ne,­ po­ka­ te­ rem­ so­se­bor­ ci­ po­vi­ so­ kem­ sne­ gu­ več­ur­pre­ bi­ ja­ li­iz­so­ vraž­ ne­ ga­obro­ ča.­Fo­ to:­Franc­Sve­ telj. Spo­ me­ nik­ par­ ti­ zan­ skim­ bo­ jem­ na­Me­ ni­ ni­ pla­ ni­ ni.­ Ob­65­let­ ni­ ci­pre­ bo­ ja,­ le­ ta­ 2010,­ so­na­njem­ od­ kri­ li­ plo­ ščo.­ Fo­ to:­ Franc­Sve­ telj.Me­ ni­ na­pla­ ni­ na­–­za­ to­ či­ šče­par­ ti­ zan­ skih­bri­ gad­med­NOB.­Fo­ to:­Ja­ nez­Med­ ve­ šek. Naš­pogovorNaš­pogovor 240 241gla­sno­za­pri­se­go.­ S­tem­mo­jim­živ­ljenj­skim­ uči­te­ljem­ sem­ži­vel­kot­par­ti­zan­še­do­ber­me­sec,­saj­je­kot­po­ velj­nik­če­te­kma­lu­pa­del­v­bo­ju­na­Tur­ja­ku. Kot­so­mi­star­ši­in­uči­te­lji­ca­Ana­Ga­le­to­va­vsa­di­li­kri­ la­za­po­let­v­živ­lje­nje,­me­je­moj­ko­man­dir­Dol­fe­Jak­hel­ z­me­ri­li­do­mo­ljub­ja­ na­u­čil­po­le­te­ti­v­boj­za­svo­bo­do,­ sa­mo­stoj­nost,­ po­kon­čnost­ in­do­sto­jan­stven­ odnos­do­ na­ro­da­in­do­mo­vi­ne. V­spo­mi­nu­na­uspe­šen­na­ro­dno­o­svo­bo­dil­ni­ boj­in­ še­po­se­bej­na­bit­ko­na­Me­ni­ni­je­nek­do­le­po­za­pi­sal:­ Vsaka­ge­ne­ra­ci­ja­ ima­svo­jo­Me­ni­no­in­vsa­ka­mo­ra­iz­ nje­naj­ti­iz­hod,­pot­in­pre­boj,­da­ne­bo­iz­gub­lje­na­… Sve telj: Kod vse vas je vo di la va ša par ti zan ska pot, ko li ko ča sa ste se za dr že va li na Kam ni škem? Kje ste se sre ča li z bor ci s kam ni ške ga ob mo čja? Fran­ta:­Pot­par­ti­za­na­me­je­vo­di­la­prak­tič­no­po­eno­ tah­po­vsej­Slo­ve­ni­ji­–­od­šta­jer­ske­ga­ ba­ta­ljo­na­Fran­ ca­Ro­zma­na­Sta­ne­ta,­po­po­teh­dru­ge­gru­pe­odre­dov,­ Kam­ni­ško­za­sav­ske­ga­ odre­da,­Šlan­dro­ve­ bri­ga­de,­ Can­kar­je­ve­ bri­ga­de,­Ko­ro­ške­ga­ odre­da,­Šer­cer­je­ve­ bri­ga­de,­Zi­dan­ško­ve­ bri­ga­de­–­do­fe­bru­ar­ja­1945,­ko­ sem­pre­vzel­dol­žnost­ko­man­dan­ta­ ope­ra­tiv­ne­ga­ šta­ba­ VI.­in­XI.­bri­ga­de. Za­to­lah­ko­re­čem,­da­sem­so­de­lo­val­v­bo­jih­po­vsej­ Slo­ve­ni­ji­–­od­Prek­mur­ja­do­Pri­mor­ske. Na­za­ho­dni­del­Me­ni­ne­pla­ni­ne­sem­se­pre­bil­z­ Alek­san­dro­vo­ če­to­Po­hor­ske­ga­ ba­ta­ljo­na­v­hu­di­zi­mi­ le­ta­1942. S­kam­ni­ški­mi­ par­ti­za­ni­sem­se­sre­čal­v­za­čet­ku­le­ta­ 1943,­ko­se­je­usta­nav­ljal­ kam­ni­ško­sa­vinj­ski­ odred.­ Ti­to­va­ri­ši­so­mi­osta­li­v­spo­mi­nu­kot­par­ti­zan­ski­ vzor­ tu­di­v­obo­ro­ži­tvi,­ oble­ki­in­obu­tvi,­če­prav­so­ime­li­pod­ ena­ko­rde­čo­zve­zdo­raz­lič­na­po­kri­va­la,­ od­pla­nin­skih­ klo­bu­kov,­ti­tovk,­špor­tnih­kap­in­tu­di­ne­kaj­pol­hovk­je­ bi­lo­vi­de­ti.­Naj­bolj­se­spo­mi­njam­ Bra­ne­ta­(op.­pi­sca:­ Po­ljan­ška),­ še­po­se­bej­pa­ta­krat­ne­ga­ po­kon­čne­ga­ ko­ man­dan­ta­ kam­ni­ške­ga­ ba­ta­ljo­na­Ja­ko­ba­Zu­pa­na­Me­ to­da.­ Kam­ni­ško­ ob­mo­čje­ze­lo­do­bro­poz­nam.­Po­ti­od­ Kam­ni­ka­pre­ko­Čr­niv­ca,­Ve­li­ke­pla­ni­ne,­Pod­vo­lov­lje­ka,­ Tu­hinj­ske­in­Za­dreč­ke­do­li­ne­ter­Me­ni­ne­pla­ni­ne­sem­ pre­ho­dil­po­dol­gem­in­po­čez­ter­imam­te­kra­je­v­spo­mi­ nu­po­le­pih­in­tež­kih­tre­nut­kih.­S­krat­ko­pre­ki­ni­tvi­jo,­ ko­ sem­bil­s­Šlan­dro­vo­ bri­ga­do­na­Do­lenj­skem,­ sem­se­ bo­je­val­sku­paj­z­bor­ci­s­kam­ni­ške­ga­ ob­mo­čja,­ki­me­ ni­so­ni­ko­li­ra­zo­ča­ra­li. Po­se­bno­pa­so­mi­pri­ra­sli­k­sr­cu­ta­krat­ni­kra­ja­ni­ Tu­hinj­ske­do­li­ne,­dru­ži­ne­in­kme­ti­je­po­ni­žjih­po­bo­čjih­ Me­ni­ne­ter­po­ce­lot­ni­do­li­ni.­Ti­lju­dje­so­bi­li­na­ši­za­up­ ni­ki­in­so­kljub­stra­hot­ne­mu­ te­ror­ju­oku­pa­tor­ja­ zve­sto­ in­traj­no­ter­po­kon­čno­pod­pi­ra­li­na­še­bor­be­ne­eno­te­s­ hra­no­in­in­for­ma­ci­ja­mi­ ter­šte­vil­čno­okre­pi­li­na­še­vr­ste­ z­mno­gi­mi­bor­ci.­Naš­boj­na­tem­de­lu­na­še­do­mo­vi­ne­ ne­bi­bil­ta­ko­uspe­šen,­kot­je­bil,­če­nas­ne­bi­Tu­hi­njci­ ta­ko­do­mo­lju­bno­ in­ne­se­bič­no­ pod­pi­ra­li­in­po­ma­ga­li­ na­še­mu­na­ro­dno­o­svo­bo­dil­ne­mu­bo­ju Ta­nji­ho­va­pri­pa­dnost­ se­ka­že­tu­di­da­nes­v­obno­ vi­spo­min­skih­ obe­le­žij­in­skr­bi­za­ohra­nja­nje­ iz­ro­či­la­ NOB­s­spo­min­ski­mi­pri­re­di­tva­mi­…Sve telj: Za kaj ste se odlo či li svo je spo mi ne na par­ ti zan ska le ta pre li ti v knji ge? Se daj ste iz da li že dru go knji go – Tre nut ki odlo či tev. Fran­ta:­Če­kdo­po­pi­je­vo­do­iz­stu­den­ca­na­še­ta­krat­ ne­osvo­bo­dil­ne ­fron­te­in­na­še­ga­NOB,­se­ve­dno­rad­ vra­ča­k­nje­mu­in­s­po­no­som­te­vre­dno­te,­za­ka­te­re­se­ je­bo­ril,­rad­pre­na­ša­na­mla­de­ro­do­ve.­Ta­stu­de­nec­je­ po­stal­po­tok­in­ka­sne­je­mo­goč­na­re­ka,­po­ka­te­ri­da­ nes­plu­je­jo­raz­lič­ne­la­dje.­V­tej­na­ši­sa­mo­stoj­ni­ dr­ža­ vi­pa­je­žal­ve­li­ko­ti­stih,­ki­smo­jih­za­ra­di­ne­zna­nja,­ spr­to­sti,­ne­voš­člji­vo­sti,­ stran­kar­skih­ in­te­re­sov,­za­ra­di­ za­ne­mar­ja­nja­ do­mo­ljub­ja­ in­za­u­pa­nja­v­med­se­boj­nih­ odno­sih­vzgo­ji­li­ta­ko,­da­so­da­nes­po­sle­di­ce­po­slab­ša­ nje­go­spo­dar­stva,­ ne­zre­lo­ter­na­ro­du­in­dr­ža­vi­škod­lji­ vo­pre­pi­ra­nje,­ pred­vsem­za­ko­rist­strank,­ne­pa­v­ko­rist­ na­ro­da­in­dr­ža­ve­ter­za­njen­na­pre­dek.­ Vse­to­pa­se­po­ tem­pre­na­ša­na­vse­rav­ni­in­v­vse­po­re­živ­lje­nja.­Po­sle­ di­ca­te­ga­pa­je,­da­se­na­kon­cu­no­be­na­stvar,­pro­blem­ ali­afe­ra­ne­mo­re­več­re­ši­ti.­Za­to­dr­ža­va­dr­vi­iz­te­ža­ve­ v­te­ža­vo­kot­le­ta­lo­v­ne­sre­čo,­če­se­spro­ti­in­na­tan­čno­ ne­od­prav­lja­jo­za­ple­ti­in­te­ža­ve. To­je­eden­od­raz­lo­gov,­da­sem­se­lo­til­tu­di­pi­sne­ ga­di­a­lo­ga,­se­ve­da­z­na­me­nom,­ da­se­iz­na­še­ga­NOB­ lah­ko­v­teh­na­ših­nič­kaj­per­spek­tiv­nih,­ mo­ral­no­raz­ rah­lja­nih­ča­sih­za­re­še­va­nje­ na­ko­pi­če­nih­ pro­ble­mov­ tu­di­kaj­na­u­či­mo­in­naj­de­mo­kaj­ko­ri­stne­ga­ za­po­li­ti­ke,­ go­spo­dar­stve­ni­ke,­ ura­dni­ke­in­ti­ste,­ki­bi­mo­ra­li­svo­je­ dol­žno­sti­oprav­lja­ti­pro­fe­si­o­nal­no­v­ko­rist­na­ro­da. Par­ti­za­ni­smo­se­do­bro­zna­li­lo­te­va­ti­te­žav­in­jih­pre­ ma­go­va­ti.­Te­ga­pa­na­šim­da­naš­njim­ po­li­ti­kom­in­ne­ka­ te­rim­go­spo­dar­stve­ni­kom­ za­ra­di­se­bič­no­sti­ in­ide­o­lo­ Nek­ da­ nji­ par­ ti­ zan­ ski­ ko­ man­ dant­ Fran­ ta­ ob­obu­ ja­ nju­ spo­ mi­ nov­na­svo­ jo­ par­ ti­ zan­ sko­ pot­(de­ cem­ ber­ 2011).­ Fo­ to:­ Franc­ Sve­ telj. na­Me­ni­ni,­bi­to­po­me­ni­lo­ve­li­ko­ve­čjo­tra­ge­di­jo,­kot­se­ je­zgo­di­la­Po­hor­ske­mu­ba­ta­ljo­nu­le­ta­1943.­ Sve telj: Ko maj osem najst let ni fant ste se pred bo ži­ čem le ta 1941 pri dru ži li OF, to rej pred se dem de set i mi le ti, kaj vas je vo di lo pri tej va ši po mem bni živ ljenj ski odlo či tvi? Kdaj ste do bi li par ti zan sko ime Fran ta? Fran­ta:­Te­me­ljni­po­stu­lat­mo­je­odlo­či­tve­za­OF­in­za­ obram­bni­obo­ro­že­ni­ boj­mo­je­do­mo­vi­ne­ je­bi­lo­do­mo­ ljub­je,­po­de­do­va­no­ z­ge­ni­in­vzgo­jo­mo­jih­star­šev­in­ mo­je­dra­ge­uči­te­lji­ce,­pi­sa­te­lji­ce­ in­pe­sni­ce­Ane­Ga­le­ to­ve,­ki­so­jo­do­mo­bran­ci­ ubi­li­v­va­si­Za­log­pri­Ško­flji­ci. Na­to­mo­jo­čus­tve­no­pod­la­go­nam­je­bi­la­kot­ek­ splo­zi­ja­vsi­lje­na­oku­pa­ci­ja,­ ki­je­me­ni­in­mo­je­mu­na­ro­ du­ukra­dla­svo­bo­do,­je­zik,­kul­tu­ro,­sku­ša­li­so­nas­do­ skraj­no­sti­po­ni­ža­ti­in­si­ste­ma­tič­no­uni­či­ti. Dru­go­ža­re­če­go­ri­vo,­na­lo­že­no­na­mo­jo­pri­za­de­to­in­ ra­nje­no­du­šo,­je­bi­la­sra­mot­na­ka­pi­tu­la­ci­ja­ in­raz­pad­ ta­krat­ne­voj­ske­kra­lje­vi­ne­Ju­go­sla­vi­je. Ta­ta­krat­ta­ko­ča­šče­na­na­ša­ar­ma­da­je­ob­oku­pa­ ci­ji­za­ra­di­ne­spo­so­bno­sti­ vod­stva­s­sta­ri­mi­ge­ne­ra­li­ sra­mot­no­raz­pa­dla­in­vse­svo­je­oro­žje­iz­ro­či­la­oku­pa­ tor­jem.­To­in­sra­mot­na­iz­da­ja­ter­po­klon­me­ščan­skih­ strank­oku­pa­tor­ju­ je­še­bolj­okre­pi­lo­mo­je­pre­pri­ča­nje,­ da­je­tre­ba­za­do­mo­vi­no­ne­kaj­sto­ri­ti.­ V­tak­šnih­za­naš­na­rod­in­za­me­srh­lji­vih­oko­li­šči­ nah­se­je­kot­ptič­fe­niks­iz­te­ga­po­ša­stne­ga­ pe­kla­s­ svo­jim­pro­gra­mom­ re­ši­tve­na­ro­da­dvig­ni­la­OF­in­nam­ po­ka­za­la­pot­za­iz­hod­iz­te­me,­v­ka­te­ro­so­nas­pa­hni­li­ oku­pa­tor­ji.­ Za­to­sem­se­ju­li­ja­1941­odlo­čil­za­vstop­v­ od­bor­OF.Nič­dru­ge­ga­nas­ni­vo­di­lo­kot­sa­mo­do­mo­ljub­je­ in­ svo­bo­da,­za­ka­te­ro­smo­bi­li­pri­prav­lje­ni­ da­ti­tu­di­svo­je­ živ­lje­nje.­To­pri­prav­lje­nost­ smo­no­si­li­v­se­bi­do­kon­ca­ voj­ne.­Ker­so­mno­gi­s­svo­jo­kr­vjo­ople­me­ni­ti­li­ naš­boj­ za­svo­jo­do­mo­vi­no,­ smo­jim­da­nes­dol­žni­iz­ra­zi­ti­svo­jo­ hva­lež­nost­ in­spoš­to­va­nje.­ Na­mreč­na­teh­žr­tvah­slo­ni­ tu­di­na­ša­da­naš­nja­dr­žav­nost. V­tak­šnih­oko­li­šči­nah­ je­do­zo­re­va­la­ tu­di­mo­ja­že­lja­ po­sa­mo­stoj­no­sti.­ Ob­ču­til­sem,­da­sem­zrel­za­njo,­če­ prav­v­tež­kih­in­za­sa­mo­stoj­nost­ne­pri­mer­nih­ča­sih. De­cem­bra­ 1941­sem­se­kot­obo­ro­žen­vo­jak­Kra­lje­ vi­ne­Ju­go­sla­vi­je ­vklju­čil­v­gro­su­pelj­sko­ če­to.­Sku­paj­s­ Ci­ri­lom­Sku­bi­cem­ sem­po­stal­osmi­par­ti­zan­te­eno­te.­ Bi­lo­je­ta­ko­mraz,­da­je­po­mo­goč­nih­goz­do­vih­Med­ve­ di­ce­pod­Sv.­Aha­cem­po­ka­lo­lub­je­na­sto­let­nih­bu­kvah. Ob­par­ti­zan­skem ­og­nju­naju­je­spre­jel­ko­man­dir­če­ te­Dol­fe­Jak­hel,­ki­je­bil­ta­krat­tu­di­se­kre­tar­okro­žja­OF­ Gro­su­plje.­ Vpra­šal­je,­če­se­ob­tej­na­ji­ni­odlo­či­tvi­za­ ve­da­va­od­go­vor­no­sti­ do­se­be,­svo­je­dru­ži­ne,­OF­in­do­ mo­vi­ne.­Spre­go­vo­ril­ je­še­o­ve­li­kih­te­ža­vah­in­sti­skah­ ter­pre­iz­kuš­njah,­ ki­nas­ča­ka­jo­v­osvo­bo­dil­nem­ bo­ju,­v­ ka­te­rem­bo­po­go­sto­šlo­tu­di­za­na­ša­živ­lje­nja.­Zde­lo­se­ mi­je,­kot­da­naju­je­ho­tel­pre­stra­ši­ti­ in­po­sla­ti­do­mov.­ Ko­je­kon­čal,­je­de­jal:­»Fan­ta,­po­vej­ta,­ali­bo­sta­vse­mu­ te­mu­kos,­če­ne,­gre­sta­lah­ko­do­mov,­na­te­ren.«­Oba­ sva­gla­sno­od­go­vo­ri­la,­ da­osta­ne­va.­Ko­me­je­vpra­šal­ po­ime­nu­in­sem­de­jal,­da­sem­Fran­ce,­je­slo­ve­sno­ de­jal:­»Od­da­nes­na­prej­do­kon­ca­voj­ne­si­za­to­va­ri­še,­ so­vraž­ni­ke­ in­vse­osta­le­sa­mo­še­Fran­ta­(op.­pi­sca:­če­ ško­Fran­ce)!«­in­vr­gel­mo­je­do­ku­men­te­ v­ogenj.­Pred­ pos­tro­je­no­ če­to­z­za­sta­vo­na­če­lu­smo­na­to­opra­vi­li­ Ju­ bi­ lej­ na­ slo­ ve­ snost­ na­Me­ ni­ ni­ pla­ ni­ ni­ 2010.­ Z­de­ sne:­ dr.­Da­ ni­ lo­ Türk,­ pred­ se­ dnik­ Re­ pu­ bli­ ke­ Slo­ ve­ ni­ je,­ Ja­ nez­ Sta­ nov­ nik,­ pred­ se­ dnik­ Zve­ ze­ zdru­ ženj­ bor­ cev­ za­vre­ dno­ te­ NOB,­ Franc­ Se­ ver­ Fran­ ta,­ Jo­ že­ Gol­ tnik­ iz­Češ­ njic,­ pra­ por­ ščak­ od­ bo­ ra­ Šlan­ dro­ ve­ bri­ ga­ de­in­Ma­ tevž­Ko­ šir,­pred­ se­ dnik­ob­ čin­ ske­ ga­od­ bo­ ra­Zve­ ze­zdru­ ženj­bor­ cev­za­vre­ dno­ te­NOB­Kam­ nik.­Ar­ hiv­Fran­ ca­Severja. Naš­pogovorNaš­pogovor 242 243Mi­ sli­iz­knji­ ge­Fran­ ca­Se­ ver­ ja­Frante­ Past na Me ni ni pla ni ni (iz­ šla­2010): Po ne u spe lem po sku su pre bo ja po gra pi Be la med Mot ni kom in Špi ta li čem smo se ra zo ča ra ni spet umak­ ni li pro ti Rov tam in Laz ni ku in se uta bo ri li pod smre­ ka mi na dveh me trih sne ga, ne kje med Sla pe mi in Vi­ vo dni kom. Bri ga de so za se dle svo je odre je ne po lo ža je pro ti Sla pem, Mot ni ku in Čr niv cu. Zju traj so po sla le iz­ vi dni ške pa tru lje in ma njše za se de pro ti mo goč ne mu so vraž ni ku. Gle de na to, da je nad na mi vi sel gost črn oblak, smo brez skr bi za ku ri li og nje. Pod nji mi in oko li njih se je to pil sneg. Po ne kaj urah so se og nji spu sti li v dvo me tr ske sne že ne ko ta nje, okrog ka te rih smo or­ ga ni zi ra li krož no obram bo in sne že ne vr ta če po ve za li med se boj z ga zmi. In ten dan ti in ku har ji so od vseh bor cev po bra li še zad nje za lo ge krom pir ja in ma ka ro­ nov in iz te ga in vseh vrst mo ke pri pra vi li ne kak šno moč na to jed, ki je bi la kar do bro za be lje na z mas tjo. Ker ni smo ime li skla dišč ni ti tran spor tnih sred stev, se je hra na pred vsa kim po ho dom raz de li la med bor ce in ta ko smo pre na ša li svo je za lo ge, ki pa so nam kma lu po šle. Ta obed smo za u ži li oko li pol dne va 13. mar ca. Bil je naš ce lo dnev ni obrok. O vsem sem spet ob ve stil po­ velj stvo IV. ope ra tiv ne co ne in Glav ni štab Slo ve ni je. Spet smo pre je li kra tek od go vor: »Pre bi ti se z Me ni ne, ne ča ka ti!« … *** Ob kon cu le ta 1942 in tu di poz ne je sem več krat par ti za nil v teh kra jih in sem do bro poz nal kon fi gu ra­ ci jo te re na Me ni ne, Do bro velj, Čr niv ca. Ve del sem, da je to ob mo čje pri mer no za po stav lja nje za sed in da bi nam lah ko so vraž ni ki pre pre či li pre mi ke. Čr ni vec se mi je zdel naj pri mer nej ši za dru gi po skus pre bo ja. Odlič no sem poz nal to ob mo čje, ker sem kot ko mi sar vzho dno ko ro ške ga odre da več krat de lo val tu di v oko li­ ci Čr niv ca. Po dru gi stra ni sem oce nje val, da je so vraž­ nik osre do to čil moč nej še si le okrog Mot ni ka in Češ njic ter okrog Gor nje ga Gra da, Šmar tna in Sla pni ka, ker je ver jet no dom ne val – tu di za ra di po sku sa pre bo ja prej­ šnji ve čer – da smo na tem de lu Me ni ne … *** Na po lo ža jih se je spet za sli ša la pe sem, zdaj so jo pe li bor ci VI. bri ga de in prav na njo je bil so vraž ni kov pri tisk po se bno mo čan. Pe sem Ko va či smo in na ša si la … je med gr me njem oro žja za do ne la po vr ho vih Me ni ne. Ne ver jet no, ka ko mo čan de jav nik je pe sem v bo ju. Dvig ne du ha, ga na pol ni z no vim na bo jem in ta se pre na ša tu di na te le sno vzdr žlji vost. Tu di v tem spo­ pa du na Me ni ni je pet je de lo va lo ma gič no, kaj ti ni bi lo na ro če no, zgo di lo se je spon ta no. Po vr ni lo je bor cem moč, kre pi lo med se boj no to va riš tvo, za u pa nje in ve ro v sku pno moč … *** Ko man dan ti in ko man dir ji čet so pre raz po re ja li na bo je. Na vsa ke ga bor ca je pri šlo de set do pet najst na bo jev. Pre gle do va li so oro žje, se še pe ta je po go var­ ja li in opo gum lja li bor ce. V ta ki na pe to sti in pri pra vah na na sled nji boj smo ne na do ma za sli ša li iz Za dreč ke do li ne glas zvo na, si cer iz da lja ve, ven dar se je sli šal do nas, ki je od zva njal ža lo stni ve čer ni poz drav zdra­ va ma ri ja. Ta glas zvo na, ki ga je pri ne sel ve ter, nas je ta krat edi ni po ve zo val z ljud mi v do li ni in mar si ka te ri bo rec je po mi slil, da je za sre čo na me njen tu di nam. Ver jet no je v ti stih tre nut kih mar sik do od mo lil zdra va­ ma ri jo s proš njo, da mu ob va ru je živ lje nje, za re ši tev ra njen cev in za uspe šen iz hod iz te ga bo ja. Ve de ti je tre ba, da je bi lo v bri ga dah več kot pet šest in ver nih … No be no zvo nje nje in klen ka nje, v ka te rem sem v mla do sti tu di sam so de lo val, mi ni osta lo ta ko glo bo ko v spo mi nu kot poz drav zvo na iz Gor nje Sa vinj ske do­ li ne. Nek do, ver jet no mež nar, ki je vle kel vrv, je da jal zvo nu mo čan za gon, mor da prav za to, ker je tri dni po slu šal gr me nje in boj par ti za nov na Mo zir ski in Me­ ni ni pla ni ni. Ker je ve del, da smo v te ža vah, nam je s tem spo ro čal: ne daj te se, to va ri ši, tej švab ski so dr gi. In prav ne ver jet no je, da smo ne ka ko ta ko spre je li in ra zu me li od da lje no zvo nje nje … *** Na ša ve li ka sre ča je bi la, da smo ime li v bri ga dah ne kaj bor cev, ki so Me ni no pla ni no poz na li kot svo jo dlan še iz ča sov pa stir je va nja, goz dar je nja in sprav lja­ nja le sa s pla ni ne. Poz na li so vsa ko ste zo, pot in dr čo za spu šča nje le sa. Po kli cal sem tri fan te, ki sta mi jih pri po ro či la Har kov in na čel nik šta ba La zo. To so bi li čet ni ko man dir To ne Ah čin ­ Dar ko, To ne Je ras ­ Zvo ne in Ju rij Pet ek ­ Dan, in ten dant Šlan dro ve bri ga de. Pre­ den je bi lo vse pri prav lje no za ju riš, sem tem po gum­ nim fan tom do de lil na sled njo na lo go: »Vo di li nas bo ste na ju riš in pre boj pro ti Kur je mu vr hu. Da bi iz bra li naj u­ go dnej šo smer pre bo ja, poj di te v iz vi dni co in si oglej te po lo žaj, za se de nost in me sto, kjer bi lah ko uspe šno uda ri li. Ča kam vas tu kaj na če lu raz po re je nih enot. Ne za dr žuj te se več ka kor pol ure …« *** Do ce ste (op.­pi­sca:­pred­Špi­ta­li­čem) smo pri šli, pri prav lje ni na spo pad. Ker je bi la praz na, so ju ri šne sku pi ne za se dle iz ko pa ne po lo ža je in po sta vi le za se­ de pro ti Špi ta li ču in Češ nji cam. Se del sem na je žo ob ce sti in po slal ku rir ja po ko lo no, se del sem, ko je mi mo me ne hi te la ko lo na do kon ca iz čr pa nih ju na kov in ju­ na kinj v svo bo do! Ne na do ma je v me ni za vre la ra dost in po stal sem po pol no ma pra zen, po ču til sem se ver jet no kot žen­ ska po po ro du, ko spra vi otro ka ži ve ga in zdra ve ga na svet. Nem ško to pniš tvo je še ve dno s pre ki ni tva mi tol­ klo po vr ho vih Me ni ne. Obla ki nad Me ni no so se dvig­ ni li, ka kor da bi ve de li, da zdaj ni ma jo več ko mu po­ ma ga ti. Tam, kjer so še prej šnji ve čer go re li na ši og nji in kjer so bi li vro či po lo ža ji, so og nji še go re li, naš te li so jih kar tri de set, le da so jih ku ri li vo ja ki zna me ni te XIV. SS­di vi zi je Ga li zi en, iz do li ne pa so jih ob stre lje va li nji ho vi ka me ra di. Se deč še na prej na je ži ob ce sti, z zad nji mi dvaj seti­ mi na bo ji in na bi to pa ra be lo na ko le nih, sem na slo nil ških­obre­me­ni­tev­ iz­pre­te­klo­sti­ pri­ma­njku­je.­ Čas­je,­da­ po­se­dem­de­set­ih­ le­tih­pre­pu­sti­mo­ zgo­do­vi­no­ stro­ki,­ ne­pra­vil­no­sti­ pa­or­ga­nom­pre­go­na.­Ne­bo­di­mo­po­do­ bni­Si­zi­fu,­ki­je­za­man­va­lil­ska­lo­na­vrh­hri­ba­…­ Dru­gi­raz­log,­ki­je­na­re­ko­val­mo­je­nič­kaj­lah­ko­po­ če­tje,­je­ta,­da­bo­do­z­od­ho­dom­mo­je­ge­ne­ra­ci­je,­ če­ ne­pri­ka­že­mo­ se­da­njim­in­bo­do­čim­ro­do­vom­pre­ko­ tra­gič­ne­ga,­ vča­sih­pa­tu­di­ne­u­spe­šne­ga­ po­če­tja­v­II.­ sve­tov­ni­voj­ni,­ide­je­te­ga­bo­ja­šle­z­na­mi­v­grob­in­po­ za­bo.­Me­nim,­da­bi­bi­la­ve­li­ka­na­pa­ka,­če­ne­bi­ohra­ nja­li­spo­mi­na­na­vre­dno­te­in­pri­do­bi­tve­ NOB,­da­jih­ bo­do­bo­do­či­ro­do­vi­s­po­no­som­zna­li­pre­na­ša­ti­na­prej­ v­pri­ho­dnost,­ da­bo­do­po­no­sni­na­boj­svo­jih­ba­bic­in­ ded­kov,­da­bo­do­zna­li­ce­ni­ti­nji­ho­vo­vztraj­nost,­ za­u­pa­ nje,­to­va­riš­tvo,­ do­mo­ljub­je­ in­po­kon­čno­dr­žo­in­pri­prav­ lje­nost,­da­za­svo­bo­do­svo­je­ga­na­ro­da­žr­tvu­je­jo­tu­di­ svo­ja­živ­lje­nja. In­kon­čno­mi­je­po­bu­do­za­pi­sa­nje­na­re­ko­va­lo­ tu­ di­vpra­ša­nje,­ za­kaj­se­mla­di­da­nes­ne­ogla­ša­jo­brez­ stra­hu,­bolj­po­gum­no­in­na­čel­no­ter­or­ga­ni­zi­ra­no,­ ta­ko­ kot­smo­to­po­če­li­mi­ta­krat,­ko­je­naš­na­rod­kli­cal­na­ po­moč.­Se­ve­da­mi­slim­pri­tem­na­po­kon­čno­ in­do­sto­ jan­stve­no­po­če­tje­brez­iz­gre­dov­in­po­do­bnih­lum­pa­rij.­ Mla­di­bi­se­mo­ra­li­bolj­za­ve­da­ti­te­žav,­v­ka­te­rih­je­na­ša­ dr­ža­va,­in­da­tu­di­da­nes­naš­na­rod­v­ne­kem­smi­slu­ kli­če­na­po­moč.­Za­to­bi­bi­lo­prav,­da­k­re­še­va­nju­te­žav­ pri­spe­va­mo­ vsi,­tu­di­mla­di­na,­vsak­po­svo­jih­mo­čeh­… V­dru­gi­knji­gi,­ki­je­na­sta­la­po­že­lji­mo­jih­pri­ja­te­ljev,­ sem­opi­sal­dve­tre­tji­ni­mo­je­ga­živ­lje­nja­ali­bo­lje­re­če­no­ dve­tre­tji­ni,­vsaj­po­mo­jem­mne­nju,­po­mem­bnih­ do­ god­kov,­od­otroš­tva­v­mo­ji­šen­tjur­ski­ do­li­ni­in­po­tem­ mo­jo­živ­ljenj­sko­pot­z­do­god­ki­v­2.­sve­tov­ni­voj­ni.­In­do­ži­ve­tje­raz­pa­da­tre­tje­ga­raj­ha­in­na­še­zma­ge.­Za­jel­ sem­tu­di­spo­mi­ne­na­le­ta­šo­la­nja,­na­živ­lje­nje­v­voj­ nem­le­tal­stvu,­štu­dij­na­eko­nom­ski­ fa­kul­te­ti­v­Za­gre­bu­ in­kon­čno­na­iz­stop­iz­voj­ne­ga­le­tal­stva. Sve telj: Če imaš brez mej no ve ro v se be in svoj prav, boš za nes lji vo zma gal, ste za pi sa li v svo ji knji gi Past na Me ni ni. Kdaj in kje ste v šti ri let nem osvo bo dil nem bo ju do živ lja li naj te žje tre nut ke? Fran­ta:­Vse­ka­kor­sem­kot­člo­vek­in­vo­di­telj­pre­živ­ ljal­naj­te­žje­tre­nut­ke­v­2.­sve­tov­ni­voj­ni­okrog­66­ur­ na­za­sne­že­ni­ Me­ni­ni­pla­ni­ni­mar­ca­1945,­ko­sem­kot­ po­ve­ljnik­ope­ra­tiv­ne­ga­ šta­ba­VI.­in­XI.­bri­ga­de­ter­ba­ta­ ljo­na­VDV­mo­ral­sku­paj­s­svo­ji­mi­to­va­ri­ši­in­ju­na­ški­mi­ bor­ci­v­ne­e­na­kem­ bo­ju­re­ši­ti­iz­ob­ko­li­tve­XIV.­SS­di­vi­zi­ je­z­12.000­pro­fe­si­o­nal­ni­mi­ vo­ja­ki­pet­sto­bork­in­bor­ cev­ter­vse­ra­njen­ce­pre­ne­sti­v­bol­ni­co. Naj­ve­čje­ra­zo­ča­ra­nje­ in­ža­lost­pa­sem­ob­ču­til,­ko­ sem­ko­nec­le­ta­1942­po­pre­bo­ju­na­kam­ni­ško­ob­mo­ čje­iz­ve­del,­da­se­je­na­ljub­ljan­skem­ ob­mo­čju­or­ga­ni­ zi­ra­la­obo­ro­že­na­ gar­da,­ki­se­sku­paj­z­oku­pa­tor­ji­ bo­ri­ pro­ti­na­ši­NOB­in­pre­ko­ka­te­re­je­pri­šlo­do­iz­da­je,­ta­ko­ da­so­tu­di­mo­jo­dru­ži­no­oro­pa­li­in­po­sla­li­v­ita­li­jan­sko­ ta­bo­ri­šče­in­oče­ta­v­Da­chau. Naj­sreč­nej­ši­ pa­sem­bil­v­mi­slinj­ski­in­ša­le­ški­do­li­ni,­ na­Po­lja­nah­in­Pli­ber­ku,­ko­sem­se­del­v­za­ple­nje­nem­ ka­bri­o­le­tu­ in­gle­dal­raz­su­lo­tre­tje­ga­raj­ha.­Ta­krat­sem­ se­spom­nil­pr­vih­dni­bo­ja,­ko­smo­za­če­li­go­lih­rok,­ne­ o­bo­ro­že­ni­in­brez­iz­ku­šenj.­Ta­krat­sem­do­u­mel­tu­di­be­ se­de­Iva­na­Can­kar­ja,­da­si­bo­na­rod­pi­sal­sod­bo­sam.­ To­je­s­svo­jo­po­kon­čnos­tjo­ v­NOB­naš­na­rod­tu­di­sto­ril­ … Vas­Češ­ nji­ ce­v­Tu­ hinj­ ski­do­ li­ ni­(ja­ nu­ ar­2012),­ki­je­bi­ la­med­voj­ no­po­ žga­ na.­Fo­ to:­Franc­Sve­ telj. Naš­pogovor 244gla vo na ro ke. Sli šal sem utru je ne ko ra ke tr pe čih lju di, ki so hi te li čez ce sto in na ra slo Mot ni šni co na prej po str mi ni pro ti vr ho vom Šip ka. Pre pri čan sem bil, da sem sku paj z nji mi ta tre nu tek naj sreč nej ši člo vek na sve tu. Mr mra je sem se po slav ljal od za sne že nih in mrz­ lih vr hov Me ni ne pla ni ne, od dvo mov, tve ganj, skr bi in smr ti. Po hi tel sem v ob jem svo bo de … Sve telj: Po osvo bo di tvi ste se iz šo la li za pi lo ta in po di plo mi na eko nom ski fa kul te ti v Za gre bu po sta li tu di di rek tor Ae ro dro ma Ljub lja na–Pu la na Br ni ku. Fran­ta:­Po­kon­cu­2.­sve­tov­ne­voj­ne­so­me­po­sla­li­ v­vo­ja­ško­šo­lo­v­Mos­kvo.­Po­vr­ni­tvi­le­ta­1948­sem­bil­ na­svo­jo­proš­njo­raz­po­re­jen­ v­ju­go­slo­van­sko­ voj­no­le­ tal­stvo­in­tam­kon­čal­vi­šjo­voj­no­fa­kul­te­to­in­pi­lo­ta­žo.­ Slu­žbo­val­sem­na­le­ta­li­šču­Ba­taj­ni­ca­kot­ko­man­dant­ voj­ne­le­tal­ske­ba­ze.­Po­iz­pi­tu­za­pol­kov­ni­ka­ voj­ne­ga­ le­tal­stva­sem­bil­le­ta­1957­raz­po­re­jen­ za­ko­man­dan­ta­ voj­ne­le­tal­ske­ba­ze­Ple­so­pri­Za­gre­bu.­Kot­po­moč­nik­ ko­man­dan­ta­ le­tal­ske­ga­ kor­pu­sa­v­Za­gre­bu­sem­za­ra­ di­ne­so­gla­sij­ z­ne­ka­te­ri­mi­ so­de­lav­ci­v­šta­bu­za­pro­sil­ za­iz­stop­iz­voj­ne­ga­le­tal­stva­in­se­le­ta­1964­vpi­sal­na­ eko­nom­sko­ fa­kul­te­to­v­Za­gre­bu­in­jo­le­ta­1968­kon­ čal­ter­se­z­dru­ži­no­kon­čno­vr­nil­v­mo­jo­ožjo­do­mo­vi­no­ Slo­ve­ni­jo.­ Tu­sem­le­ta­1968­po­stal­di­rek­tor­Ae­ro­dro­ma­ Ljub­ lja­na­Pu­la,­ kjer­sem­ostal­šti­ri­man­da­te,­do­le­ta­1981.­ Po­tem­so­me­ta­krat­ni­obla­stni­ki­po­smr­ti­di­rek­tor­ja­Ja­ ne­za­Ne­do­ga­pri­si­li­li,­da­sem­po­stal­di­rek­tor­po­dje­tja­ Inex­Adria.­ Da­sem­po­stal­le­ta­lec,­je­»kriv«­zrač­ni­ba­lon,­ki­je­s­ pot­ni­ki­le­tel­dva­krat­na­te­den­čez­mo­jo­šen­tjur­sko­ do­ li­no­in­kma­lu­za­tem­še­re­dna­pot­ni­ška­le­ta­la.­To­me­je­ spod­bu­di­lo,­ da­sem­po­tem­v­osnov­ni­šo­li­za­do­ma­čo­ na­lo­go­iz­le­sa­in­gli­ne­iz­de­lo­val­avi­on­čke­in­za­nje­do­bil­ prav­do­bro­oce­no. Odlo­čil­no­pa­je­na­me­vpli­val­po­gled­na­le­ta­la,­ko­ sem­le­ta­1944­s­to­va­ri­ši­le­žal­na­obram­bnih­ po­lo­ža­jih­ in­opa­zo­val­po­le­te­za­vez­ni­ških­ le­tal­lan­cas­trov,­ li­be­ ra­tor­jev,­bo­e­in­gov­in­dru­gih,­ki­so­v­sprem­stvu­ lov­cev­ so­de­lo­va­li­ pri­osvo­ba­ja­nju­ za­se­de­nih­ de­žel­iz­pod­na­ci­ stič­ne­oku­pa­ci­je.­ Ta­krat­je­v­me­ni­do­zo­re­la­odlo­či­tev,­ da­bom,­če­osta­nem­živ,­po­stal­le­ta­lec.Sve telj: V svo jem živ lje nju, še po se bno v ob dob ju NOB, ste do živ lja li mno ge tež ke tre nut ke. Kak šen je vaš da naš nji po gled na svet in še po se bej na ra zme re v sa mo stoj ni Slo ve ni ji, ki jih po leg go spo dar ske kri ze še ve dno bre me ne ide o lo ški spo ri iz pre te klo sti? Fran­ta:­Vsa­ko­živ­lje­nje­je­boj,­da­nes­te­žji,­ju­tri­la­žji,­ a­ve­dno­živ­ljenj­ski­boj.­V­tem­bo­ju­pa­se­je­za­ob­stoj­ po­tre­bno­bo­ri­ti.­Po­kon­čno,­ poš­te­no­in­ne­se­bič­no­ za­ ti­sto,­v­kar­člo­vek­ver­ja­me.­Kot­sem­že­ome­nil,­ima­ vsa­ka­ge­ne­ra­ci­ja­ svo­jo­Me­ni­no.­Naj­bolj­pa­mla­da,­ki­je­ bo­doč­nost­ na­ro­da.­In­prav­ta­si­mo­ra­iz­bo­ri­ti­sa­mo­sto­ jen­iz­hod­iz­nje.­Za­to­pa­so­po­tre­bni­oce­na­oko­li­ščin,­ ho­te­nje­in­pri­prav­lje­nost.­ Arab­ski­rek­pra­vi:­če­se­boš­ ustav­ljal­ob­vsa­kem­pa­sjem­la­je­žu,­ne­boš­ni­ko­li­pri­šel­ do­ci­lja.­ Do­dal­bi­še­svo­jo­is­kre­no­že­ljo,­da­bi­se­se­daj­vse­ stran­ke­in­po­li­ti­ki­s­cer­kvi­jo­vred­po­70­le­tih­raz­do­ra­ v­na­šem­na­ro­du­se­sta­li­in­se­do­go­vo­ri­li,­ da­se­da­nje­ ide­o­lo­ške­raz­pr­ti­je­spra­vi­jo­z­dnev­ne­ga­re­da.­Se­da­nje­ sta­nje­ne­ko­ri­sti­ni­ko­mur,­pač­pa­ze­lo­ško­du­je­na­ro­du­ in­do­mo­vi­ni,­nje­ne­mu­raz­vo­ju­in­ugle­du­v­sve­tu. Summary The­paper­presents­Franc­Sever­Franta,­who­was­ a­partisan,­specifically­ a­partisan­commander,­ during­ the­war­and,­following­the­Slovenian­ liberation,­ com­ pleted­higher­military­college,­pilotage­and­the­War­ Aviation­Faculty,­did­many­various­jobs­in­the­military,­ graduated­ from­the­Economic­ Faculty­in­Zagreb­and­ retired­as­the­director­of­Inex­Adria­Airways.­ In­the­heart­of­his­memories­is­the­breaking­through­ of­the­German­lines­by­combatants­ and­wounded­in­ the­snowy­Menina­planina­in­March­1945,­which­he­ also­described­in­the­book­ Past na Menini planini ­(The­ Trap­on­Menina­planina)­(2010). His­thinking,­however,­extends­well­into­modern­ times­with­a­sincere­desire­to­now­have­all­parties­and­ politicians­ together­with­the­church,­after­70­years­of­ discord,­meet­and­agree­that­the­current­ideological­ divisions­should­end.­The­current­situation­does­not­ benefit­anyone,­and­is,­in­fact,­very­detrimental­ to­the­ nation­and­homeland,­ its­development­ as­well­as­to­its­ global­reputation. Naš­pogovor 245To ne Fti čar Jav ni sklad RS za kul tu ro Ob moč na iz po sta va Kam nik Po go vor s Fran ci jem Po ljan škom, dol go let nim stro kov nim in or ga ni za cij skim vo djem kam ni ških fol klor ni kov Do­mač­ ni­pu­ šeljc­za­ njo,­pa­ stor­ ko­fol­ klo­ ro:­ iz­na­ ge­ ljnov­in­rož­ ma­ ri­ na.­In­ze­ lí­pe­ li­ na Kam­ni­čan­ Fran­ci­Po­ljan­šek­je­na­po­dro­čju­fol­klor­ne­ de­jav­no­sti­ ak­ti­ven­že­šti­ri­de­set­le­tja­ in­pol,­od­sre­de­ šest­de­set­ih­ let­prej­šnje­ga­ sto­le­tja­na­prej.­Bil­je­usta­ no­vi­telj­in­vo­dja­Fol­klor­ne­sku­pi­ne­Kam­ni­ška­ Bis­tri­ca,­ ki­je­ljud­ske­ple­se,­pe­smi,­še­ge­in­iz­ro­či­la­Kam­ni­ka­ter­ oko­li­ce­po­nje­go­vih­ra­zi­ska­vah­ in­v­nje­go­vih­av­tor­skih­ odr­skih­po­sta­vi­tvah­ več­kot­pet­in­dvaj­set­ let­uspe­šno­ pred­stav­lja­la­ do­ma­in­na­tu­jem.­Od­sa­me­ga­za­čet­ka­ le­ta­1966­pa­do­ma­la­do­da­nes­je­bil­eden­od­ključ­ nih­stro­kov­nih­ so­de­lav­cev­ kam­ni­ške­ pri­re­di­tve­Dne­vi­ na­ro­dnih­noš,­v­več­kot­šti­rih­de­set­le­tjih­ pre­ra­sle­v­ med­na­ro­dni­ fe­sti­val­obla­čil­ne­de­di­šči­ne.­ Zad­njih­pet­ najst­let­je­stro­kov­ni­vo­dja­Fol­klor­ne­sku­pi­ne­Kam­nik,­ de­lu­jo­če­v­okvi­ru­Druš­tva­upo­ko­jen­cev­ Kam­nik;­z­njo­ kljub­skrom­nim­ po­go­jem­ven­dar­le­še­za­go­tav­lja­ ži­vost­ te­zvr­sti­lju­bi­telj­ske­ kul­tu­re­na­Kam­ni­škem,­ ohra­nja­v­ mno­go­čem­ iz­vir­no­de­di­šči­no­in­jo­va­ru­je­pred­po­za­bo.­ Pet­in­šti­ri­de­set­let­na­ pre­da­nost­ fol­klor(istik)i­ bi­si­go­to­ vo­za­slu­ži­la­po­se­bno­slo­ve­snost­ in­praz­no­va­nje­ v­po­ go­jih,­ki­bi­bi­li­obe­tav­ni­in­spod­bu­dni­ tu­di­za­na­prej.­ Pa­je­na­me­sto­te­ga­»pod­čr­to«­le­pih­spo­mi­nov­žal­tu­di­ kar­ne­kaj­gren­ke­ga­pri­o­ku­sa,­ki­ga­pu­šča­jo­dol­go­let­ne­ (pre)iz­kuš­nje­ in­ga­pri­na­ša­jo­tu­di­ak­tu­al­ne­ra­zme­re.­Te­ prej­ko­slej­iz­vir­ni­fol­klor­ni­de­jav­no­sti­ in­nje­nim­spe­ ci­fič­nim­po­tre­bam­ v­ob­či­ni­Kam­nik­ni­so­na­klo­nje­ne,­ za­to­je­pre­ži­ve­tje­te­zvr­sti­kul­tu­re­tod­na­ža­lost­(spet)­ pod­ve­li­kim­vpra­ša­jem.­ Fti čar: Ra zme re res ni so spod bu dne, ne ma ra pa ven dar le ne ta ko obr nje ne na slab še, da bi kam ni ški fol klor ni ki po to li ko le tih obu pa li. Je sta nje res ta ko za­ skrb lju jo če? Po­ljan­šek:­ Hi­tro­sva­sko­či­la­k­pro­ble­mom.­ Če­bi­mo­ gel,­bi­se­ne­o­be­tav­ne­mu­ od­go­vo­ru,­ sploh­na­za­čet­ku,­ se­ve­da­ve­li­ko­ra­je­izog­nil.­Ker­pa­si­pred­stvar­nos­tjo­ ne­ mo­rem­za­ti­ska­ti­oči,­se­bo­jim,­da­nam­čas­in­ra­zme­re,­ če­prav­smo­edi­na­fol­klor­na­sku­pi­na­na­Kam­ni­škem,­ ne­pri­na­ša­jo­nič­do­bre­ga.­De­lu­je­mo­na­mreč­v­spe­ci­ fič­ni­zvr­sti,­ki­je­ho­češ­no­češ­po­ve­za­na­s­pre­cej­šnji­mi­ ma­te­ri­al­ni­mi­ po­tre­ba­mi,­ v­kon­čni­fa­zi­iz­ra­že­ni­mi­ s­stro­ ški.­Ro­ko­na­sr­ce,­tej­de­jav­no­sti­ ni­ko­li­do­slej­ni­bi­lo­»z­ ro­ži­ca­mi­pos­tla­no«;­ ne­na­zad­nje­to­zgo­vor­no­ilus­tri­ra­ iz­kuš­nja­iz­pred­dveh­de­set­le­tij,­ža­lo­stni­ko­nec­Fol­klor­ ne­sku­pi­ne­Kam­ni­ška­ Bis­tri­ca,­ki­se­ji­je­v­šest­in­dvaj­set­em­le­tu­mla­do­sti,­ubož­ni­brez­dom­ki,­ druš­tve­no­ živ­ lje­nje­iz­te­klo. Na­da­lje­va­nje­ zgod­be,­po­ne­kaj­le­tih­pre­mo­ra­oživ­ lje­no­v­okvi­ru­Fol­klor­ne­sku­pi­ne­Druš­tva­upo­ko­jen­cev­ Kam­nik,­je­pred­krat­kim­do­pol­ni­lo­pet­najst­let.­­S­svo­ jim­po­slu­hom­ in­pri­prav­lje­nos­tjo­ so­upo­ko­jen­ci­ že­le­li­ ohra­nja­ti­iz­ro­či­la,­do­ka­te­rih­so­ime­li­vse­ka­kor­po­zi­ti­ ven­odnos,­po­tre­bo­va­li­ pa­so­spod­bu­do­ in­pred­vsem­ stro­kov­no­ vo­de­nje.­Z­dol­žno­hva­lež­nos­tjo­ te­mu­druš­ tvu­mo­ram­po­ve­da­ti,­da­ra­zen­z­nji­ho­ve­stra­ni­v­na­da­ lje­va­nju­ni­ma­mo­kaj­pri­da­pod­po­re;­ne­iz­jav­nih­ne­iz­ dru­gih­vi­rov.­Fi­nan­čno­bre­me­ta­ko­naj­bolj­te­ži­fol­klor­ni­ ke­sa­me,­saj­član­stvo­na­sto­pa­v­svo­jih­la­stnih­no­šah,­ pri­če­mer­znat­nih­stro­škov­ne­pred­stav­lja­ le­na­ba­va,­ am­pak­tu­di­vzdr­že­va­nje.­ Ža­lo­stno­je,­da­v­vseh­teh­le­ tih­ne­za­na­ba­vo­na­ro­dnih­noš­ne­za­­vzdr­že­va­nje­ in­ ohra­nja­nje­ te­ga­iz­ro­či­la­iz­jav­nih­sred­stev­ni­pri­ča­ko­ va­ne­pod­po­re;­o­tej­pro­ble­ma­ti­ki­ na­ob­či­ni­ce­lo­ni­ma­ mo­no­be­ne­ga­ za­in­te­re­si­ra­ne­ga­ so­go­vor­ni­ka,­ kaj­še­le­ pod­por­ni­ka.­ Na­sre­čo­nam­ob­či­na­Kam­nik­omo­go­ča­ vsaj­po­kri­tje­stro­škov­pro­sto­rov­za­va­je­v­Do­mu­kul­tu­ re;­po­ti­na­na­sto­pe­in­dru­ge­iz­dat­ke­si­spet­pla­ču­je­mo­ iz­la­stnih­že­pov­…­Pri­šli­smo,­skrat­ka,­do­toč­ke,­ko­se­ nam­ne­kot­sku­pi­ni­ne­kot­ak­tiv­nim­po­sa­mez­ni­kom­ fol­klor­ni­kom­ ra­čun­pre­pro­sto­ne­izi­de,­čeprav­se­ve­da­ de­la­mo­lju­bi­telj­sko­in­na­sto­pa­mo­ve­či­del­brez­plač­no. Fti čar: Če ne bi ime li za sa bo gren ke iz kuš nje, ko je za ra di ne za do stnih po go jev v že sa mo stoj ni Slo ve ni ji za mr la več kot pet in dvaj set let na uspe šna de jav nost Fol klor ne sku pi ne Kam ni ška Bis tri ca, bi bi la mor da kaj vre dna to la žba, da se vsaj »mi nu to pred dva najsto« ven dar le naj de re ši tev za pre ži ve tje. Saj gre ven dar­ le za ne kaj, kar bi mo ral pod pi ra ti šir ši, jav ni in te res Naš­pogovorNaš­pogovor 246 247v­Me­ki­njah.­Na­svo­je­stro­ške,­se­ve­da.­Sre­ča­je­bi­la,­da­ so­me­do­ma­či­pri­de­jav­no­sti­ vse­sko­zi­pod­pi­ra­li,­da­so­ bi­li­fol­klo­ri­vsi­na­klo­nje­ni:­ ta­ko­ma­ma­in­oče­kot­že­na­ Il­ka,­tu­di­sa­ma­čla­ni­ca­fol­klor­ne­sku­pi­ne­in­pri­vsem­ mo­jem­po­če­tju­vsa­le­ta­tu­di­mo­ja­ne­za­men­lji­va­ »de­ sna­ro­ka«. Na­na­šem­na­slo­vu­je­Kam­ni­ška­ Bis­tri­ca­do­mo­va­la­ več­kot­pet­najst­let,­tu­smo­ime­li­va­je,­gar­de­ro­bo,­ ar­hiv­ in­še­kaj­–­brez­na­jem­ni­ne­ in­od­ško­dni­ne,­ ve­či­del­tu­di­ brez­po­vra­čil­za­ma­te­ri­al­ne­ stro­ške­ogre­va­nja,­ elek­tri­ ke,­vo­de.­Pa­je­bi­lo­s­pra­njem­in­li­ka­njem­ob­ne­preš­ tev­nih­na­sto­pih­v­teh­le­tih­kar­ne­kaj­oprav­ka!­–­Za­ kaj­to­ome­njam?­ Ker­sku­pi­na,­če­je­ho­te­la­de­la­ti­in­ ne­kaj­do­se­či,­dru­ge­mož­no­sti­pre­pro­sto­ni­ime­la!­Bi­li­ smo­ve­se­li,­če­smo­si­iz­na­men­skih­ sred­stev­ob­čin­skih­ do­ta­cij­lah­ko­po­sto­po­ma­ ure­di­li­gar­de­ro­bo,­ z­le­ti­na­ ba­vi­li­no­še­ozi­ro­ma­fol­klor­ne­ko­stu­me,­če­smo­do­bi­li­ kak­šno­pod­po­ro­za­re­dno­de­jav­nost­in­kak­na­men­ski­ de­lež­jav­nih­sred­stev­za­da­ljše­po­ti­na­po­mem­bnej­še­ na­sto­pe,­zla­sti­na­go­sto­va­nja,­ tek­mo­va­nja­ in­fe­sti­va­le­ v­tu­ji­ni.­Od­ko­der­smo­se,­tu­di­če­se­sli­ši­nes­krom­no,­ v­do­ma­či­Kam­nik­pra­vi­lo­ma­ vra­ča­li­z­ugle­dni­mi­ pri­ zna­nji­in­odli­čji.­Eno­od­pr­vih­te­vr­ste,­do­tlej­naj­vi­šje­ v­ka­te­ri­ko­li­druš­tve­ni­de­jav­no­sti­ na­Kam­ni­škem,­ je­bi­ lo­zla­to­odli­čje,­ki­ga­je­FS­Kam­ni­ška­ Bis­tri­ca­do­se­gla­ na­Med­na­ro­dnem­ fe­sti­va­lu­fol­klor­nih­sku­pin­alp­skih­ de­žel­v­Tren­tu­v­Ita­li­ji­le­ta­1986;­sle­di­la­so­še­mno­ga­ dru­ga­…­Na­ža­lost­pa­tu­di­ta­ni­so­pri­po­mo­gla,­ da­bi­ sku­pi­na­pri­šla­do­bo­ljših­po­go­jev­za­de­lo,­kon­kret­no­ do­druš­tve­nih­pro­sto­rov. Fti čar: Z go sto ljub jem va še dru ži ne pro blem ni bil več na očeh in se je mor da za to pra va re ši tev izmi ka­ la?Po­ljan­šek:­ Da­in­ne.­Sku­pi­no­smo­v­za­se­bnih­pro­ sto­rih­»na­sta­ni­li«,­ ker­dru­gih­mož­no­sti­za­njo­v­Kam­ ni­ku­ni­bi­lo.­Če­prav­je­šlo­za­za­ča­sno­re­ši­tev,­je­ta­ko­ osta­lo­pol­dru­go­de­set­le­tje.­ Ko­res­ni­šlo­več,­saj­je­dru­ ži­na­zra­sla­in­je­svo­je­pro­sto­re­po­tre­bo­va­la­ za­se.­Smo­ si­pa­do­ma­la­ves­ta­čas­na­raz­lič­ne­na­či­ne­pri­za­de­va­ li,­da­bi­fol­klo­ri­pri­do­bi­li­traj­nej­šo­mož­nost­za­de­lo­v­ pri­mer­nih­jav­nih­pro­sto­rih,­ven­dar,­še­en­krat:­po­slu­ha­ in­pod­po­re­za­to­ni­bi­lo­in­za­de­jav­nost­FS­Kam­ni­ška­ Bis­tri­ca­je­to­po­me­ni­lo­ne­i­zo­gi­bni­ ko­nec.­Bi­lo­je,­pred­ tem,­si­cer­po­nu­je­nih­ ne­kaj­im­pro­vi­zi­ra­nih­ »re­ši­tev«,­ki­ si­re­snič­no­za­slu­ži­jo­na­re­ko­va­je.­ Na­zo­ren­pr­im­er:­za­ hram­bo­druš­tve­ne­ga­ pre­mo­že­nja,­ ko­stu­mov,­ na­ro­dnih­ noš­in­pre­cej­šnje­ga­ de­la­ar­hi­va­je­bil­odre­jen­ob­čin­ ski­pro­stor­v­man­sar­di­Ga­le­ri­je­Mi­ha­Ma­leš.­Po­sla­bih­ dveh­le­tih­»var­ne«­hram­be­se­je­s­spre­mem­bo­ na­mem­ bno­sti­pro­sto­ra,­o­ka­te­ri­ni­smo­bi­li­ni­ti­ob­ve­šče­ni,­ za­ tre­mi­pol­ni­mi­skri­nja­mi­na­še­de­di­šči­ne­iz­gu­bi­la­vsa­ka­ sled.­Iz­gi­no­tje­vse­do­da­nes­ni­po­jas­nje­no,­ sto­ril­ci­so­ očit­no­s­ple­nom­vred­iz­pu­hte­li.­Tak­šna­je­bi­la­to­rej­re­ al­nost;­vsa­do­tlej­šnja­pri­za­de­va­nja,­ da­bi­FS­Kam­ni­ška­ Bis­tri­ca­re­ši­li,­so­spla­va­la­po­vo­di.­ Fti čar: Če prav ste kot usta no vi telj, stro kov ni in or­ ga ni za cij ski vo dja ter pred se dnik edi ne ga fol klor ne ga druš tva v ob či ni so de lo va li tu di v raz lič nih »te le sih« ak tu al ne kul tur ne po li ti ke, od ob čin skih Kul tur ne sku­ pno sti in Zve ze kul tur nih or ga ni za cij do re pu bli ške ga Zdru že nja fol klor nih sku pin …? Po­ljan­šek:­ In­še­kje,­pa­vse­sku­paj­očit­no­ni­kaj­pri­ da­za­le­glo.­A­si­ni­mam­kaj­oči­ta­ti;­za­kul­tu­ro­in­zno­ traj­nje­fol­klor­no­po­dro­čje­sem­se­zav­ze­mal­ve­dno­in­ pov­sod.­V­os­pre­dju­so­za­me­zme­raj­bi­la­vpra­ša­nja­ in­ z­nji­mi­po­ve­za­ne­re­ši­tve,­ki­jih­je­na­re­ko­val­ stro­kov­ni­ pri­stop.­To­je­bi­la­osno­va,­na­­ka­te­ri­so­te­me­lji­la­vsa­ mo­ja­pri­za­de­va­nja,­ ta­ko­za­obli­ko­va­nje­ učin­ko­vi­tej­še­ ga­si­ste­ma,­zno­traj­ka­te­re­ga­bi­se­mo­gle­plo­do­vi­to­in­ ka­ko­vo­stno­ ure­sni­če­va­ti­ raz­lič­ne­zvr­sti­kul­tur­nih­de­ jav­no­sti,­kot­tu­di­za­či­sto­kon­kret­ne­ po­tre­be,­po­ve­za­ ne­z­ohra­nja­njem­ na­še­ga­ljud­ske­ga­iz­ro­či­la,­fol­klo­ro.­ Zav­ze­ma­nja­ za­iz­pol­nje­va­nje­ vsaj­osnov­nih­stan­dar­ dov,­od­raz­po­lo­žlji­vo­sti­ pri­mer­nih­pro­sto­rov­do­na­ba­ve­ ko­stu­mov,­ omo­go­ča­nja­ stro­kov­ne­ga­ de­la­in­so­fi­nan­ ci­ra­nja­pro­gra­mov­ iz­raz­po­lo­žlji­vih­ jav­nih­sred­stev­so­ ne­ka­te­ri­ne­ma­ra­do­je­ma­li­kot­tak­ti­ko­uve­ljav­lja­nja­­ in­ te­re­sov­oz­ke­ga­kro­ga­fol­klor­ni­kov,­­ ki­s­po­mo­čjo­am­ bi­ci­oz­ne­ga­ vo­dje­pač­že­li­jo­spe­lja­ti­vo­do­na­svoj­mlin,­ kot­se­re­če.­To­li­ko­to­rej­o­žla­htnih­po­ve­za­vah­ s­kul­tur­ no­po­li­ti­ko;­mor­da­je­bi­la­hi­ba­v­tem,­da­se­s­po­li­ti­ko­ sa­mo­res­ni­ko­li­ni­sem­ma­ral­pe­ča­ti. Fti čar: Am pak to je bil ven dar le čas, ko je – po dru gi stra ni – v Kam ni ku za ni ma nje za fol klo ro, za ljud sko de di šči no, oživ lja lo: naj vi dnej ši odraz je pri re di tev Dan na ro dne no še, ki je z le ti ra sla in v več kot šti rih de­ set le tjih do da nes pre ra sla v več dnev ni med na ro dni fe sti val obla čil ne de di šči ne. Sko raj ves njen čas ste pri or ga ni za ci ji in iz ved bi de jav no so de lo va li in če ko mu, so prav vam o tem poz na ne šte vil ne po dro bno sti. Pa v vpra ša nju ne gre za nje, pač pa za raz la go ne kaj te žje ra zum lji vih ra zme rij: Kam ni ka, ki ni od mer jal po se bne po zor no sti svo ji edi ni, po iz vir nih ljud skih iz ro či lih slo­ ve či fol klor ni sku pi ni, in iste ga Kam ni ka, ki je za svo jo Franci­ Poljanšek­ kot­»šuštar«­ pri­šuštarski­ polki­ ob­15­letnici­ FS­Kamnik.­Arhiv:­Franci­Poljanšek. kon kret ne dru žbe ne sku pno sti; ne na zad nje ob či ne, ki ima pri tem ven dar le ne kaj pri stoj no sti. Po­ljan­šek:­ Po­mo­je­bi­se­ve­da­ohra­nja­nje­ fol­klor­ne­ de­di­šči­ne­mo­ra­lo­bi­ti­stvar­jav­ne­ga,­dru­žbe­ne­ga­ in­te­ re­sa­in­za­to­tu­di­z­nje­go­ve­stra­ni­pri­mer­no­pod­pr­to­in­ omo­go­če­no.­ Tu­gre­za­res­za­po­mem­bne­ se­sta­vi­ne­na­ še­kul­tur­ne,­dru­žbe­ne,­ so­ci­al­ne,­kra­jev­ne­in­na­ro­dne­ iden­ti­te­te­ ter­pre­poz­nav­no­sti,­ vre­dno­te­nja­ in­sa­mo­ spoš­to­va­nja,­ (sa­mo)za­ve­sti.­ To­ne­bi­sme­li­bi­ti­praz­ni­ poj­mi,­smo­jih­pa­s­svo­jim­odno­som­na­ža­lost­mar­si­kje­ že­do­do­bra­iz­vo­tli­li.­Do­sti­krat­ne­da­bi­se­te­ga­sploh­za­ ve­da­li.­Da­pa­gre­res­za­vre­dno­te,­se­k­sre­či­naj­de­va­jo­ tu­di­po­mem­bne­ po­tr­di­tve.­Na­pr­im­er:­ve­li­ko­priz­na­nje­ smo­Kam­ni­ča­ni­ do­bi­li­z­be­se­da­mi­ pred­se­dni­ka­ dr­ža­ ve­dr.­Da­ni­la­Türka,­ki­jih­je­z­glav­ne­ga­pri­re­di­tve­ne­ga­ odra­zbra­ni­mno­ži­ci­iz­re­kel­ob­za­ključ­ku­ju­bi­lej­nih,­40.­ Dne­vih­na­ro­dnih­noš­le­ta­2010:­»Hva­la­vam,­Kam­ni­ča­ ni,­ker­spoš­tu­je­te­ in­ohra­nja­te­to­na­šo­dra­go­ce­no­ de­di­ šči­no,­ce­ni­te­na­šo­pre­te­klost­ in­iz­nje­nih­ko­re­nin­bo­ga­ ti­te­tu­di­lju­di­da­naš­nje­ga­ča­sa!­Bo­di­te­po­no­sni­na­to!« Priz­nam,­da­sem­se­ob­teh­is­kre­nih­be­se­dah­zdrz­ nil,­saj­se­me­je­v­mno­ži­ci­nji­hov­po­men­po­se­bej­do­ tak­nil.­Ob­šlo­me­je­pri­jet­no­za­do­šče­nje­ za­de­set­le­tja­ na­po­rov­in­pri­za­de­vanj,­ ki­sem­jih­s­so­miš­lje­ni­ki­ po­ sve­til­tem­ci­ljem.­Obe­nem­pa­sem­se­spra­še­val,­ če­jih­ prav­sli­ši­jo­tu­di­ti­sti,­ki­ima­jo­mož­nost­vpli­va­ti­na­iz­ bo­ljša­nje­po­go­jev­za­ fol­klor­no­de­jav­nost­v­na­šem­oko­ lju.­Na­to,­kar­je­po­tre­bno­sto­ri­ti,­da­se­tu­di­pri­se­daj­ de­lu­jo­či­fol­klor­ni­sku­pi­ni­Kam­nik­ne­po­no­vi­zgod­ba­FS­ Kam­ni­ška­Bis­tri­ca. Fti čar: Ki se ji je v da nem tre nut ku druš tve no živ­ lje nje iz te klo, kar se ži vim or ga ni zmom pač do ga ja … Po­ljan­šek:­ Ta­»pač«­me­ze­lo­mo­ti­in­ga­mo­ram­pre­ sli­ša­ti,­ker­mi­oživ­lja­brez­briž­nost­ ne­ka­te­rih,­ ki­bi­z­ne­kaj­po­slu­ha­za­ton­do­ma­in­na­tu­jem­priz­na­ne­kam­ni­ ške­druš­tve­no­ or­ga­ni­zi­ra­ne­ fol­klo­re­v­za­čet­ku­mi­nu­lih­ de­vet­de­set­ih­ let­lah­ko­pre­pre­či­li.­Pa­ni­so.­Na­me­sto­da­ bi­se­zav­ze­li­za­re­ši­tve,­ko­je­bil­za­to­še­čas,­so­le­od­ sot­no­sko­mig­ni­li,­ z­ne­kim­ci­nič­nim­»pač«­med­zob­mi:­ da­se­druš­tve­nim­ de­jav­no­stim,­ ta­kim­ali­dru­gač­nim,­ v­živ­lje­nju­pač­do­ga­ja­tu­di­ko­nec!­Brez­briž­nost,­ ne­za­ in­te­re­si­ra­nost,­ ne­od­go­vor­nost,­ češ:­to­se­nas­ne­ti­če,­ ni­so­ra­zo­de­va­le­ le­pi­šme­vu­hov­ske­ga­ odno­sa­te­da­nje­ kam­ni­ške­»obla­sti«­do­ene­od­uve­ljav­lje­nih­ slo­ven­skih­ iz­vir­nih­fol­klor­nih­sku­pin­–­slu­čaj­no­je­bi­la­»pač«­iz­ Kam­ni­ka­–,­­am­pak­so­­po­ka­za­le­ne­ga­tiv­en­odnos­do­ de­jav­no­sti­ sa­me,­do­vseh­na­ših­dol­go­let­nih­ pri­za­de­ vanj­in­do­sež­kov,­ ki­jih­ni­bi­lo­ma­lo­in­ni­so­bi­li­ne­po­ mem­bni.­ Fti čar: Tež ko je spre je ti, ra zu me ti sploh ne. Pa saj, ko li kor poz nam oko li šči ne, ča si kul tu ri te daj, na splo­ šno, ven dar le ni so bi li ta ko ne na klo nje ni. Po­ljan­šek:­ Prav­po­se­bej­pri­jaz­ni­pa­fol­klo­ri­v­Kam­ ni­ku,­ra­zen­ne­kaj­kraj­ših­sve­tlej­ših­ob­do­bij,­tu­di­ne.­ Sku­pi­no­Kam­ni­ška­ Bis­tri­ca­so,­na­pr­im­er,­ta­ko­re­koč­ vsa­le­ta­de­lo­va­nja­sprem­lja­li­pro­ble­mi­us­trez­nih­druš­ tve­nih­pro­sto­rov.­Ve­de­ti­mo­ra­mo,­da­gre­pri­fol­klo­ri­za­ spe­ci­fič­no­ de­jav­nost.­ Za­va­je,­štu­dij­ljud­skih­ple­sov­ z­za­sed­bo­de­set­ih,­tu­di­pet­najst­ih­ pa­rov,­je­po­tre­ben­ pri­mer­no­ve­lik­pro­stor;­zra­ven­pa­še­za­»fun­dus«,­gar­ de­ro­bo,­fol­klor­ne­ko­stu­me,­dru­go­opre­mo­in­re­kvi­zi­te,­ pa­tu­di­ar­hiv­…­O­ka­kr­šnih­ko­li­mož­no­stih­ v­smi­slu­ druš­tve­ne­ga­ la­stniš­tva­se­ve­da­ni­smo­ni­ko­li­mo­gli­ni­ti­ ra­zmiš­lja­ti,­ saj­še­za­na­jem­ali­so­u­po­ra­bo­ –­tam­se­ve­ da,­kjer­bi­po­go­ji­us­tre­za­li­–­ni­bi­lo­mož­no­sti­ali­bo­lje­ re­če­no­po­slu­ha.­Po­ne­kaj­raz­lič­nih­po­sku­sih­to­rej­ni­ pre­o­sta­lo­dru­ge­ga,­­kot­da­sem­za­po­tre­be­fol­klor­ne­ sku­pi­ne­pre­u­re­dil­in­do­gra­dil­pro­sto­re­v­svo­ji­la­stni­hi­ši­ Folklorna­skupina­DU­Kamnik­na­sejmu­Alpe­ Adria,­10.­marca­1999.­Arhiv:­Franci­Poljanšek. Naš­pogovorNaš­pogovor 248 249dru­gim­za­ne­sla­v­si­cer­bliž­nje­Stra­nje­in­so­sed­njo­Sta­ ho­vi­co,­ki­pa­do­tlej­ni­sta­bi­li­opaz­ne­je­vri­sa­ni­na­mo­ jem­ose­bnem­zem­lje­vi­du.­ Tam­so­v­okvi­ru­lo­kal­ne­ga­ tu­ri­stič­ne­ga­ druš­tva­in­kra­jev­ne­sku­pno­sti­ Kam­ni­ška­ Bis­tri­ca­na­po­se­ben­na­čin­že­le­li­po­skr­be­ti­za­mla­di­no,­ za­to­so­v­no­voz­gra­je­nem­ kra­jev­nem­ do­mu­na­Ve­gra­du­ or­ga­ni­zi­ra­li­ te­ča­je­stan­dar­dnih­ ple­sov.­Ob­njih­je­bi­la­ že­te­daj­tam­»do­ma«­tu­di­fol­klo­ra;­se­ve­da­»v­po­vo­jih«,­ kot­re­če­mo.­Men­da­so­za­čet­ki­tam­kaj­šnje­ fol­klor­ne­ de­jav­no­sti­ se­ga­li­še­do­bro­de­set­le­tje­ali­ce­lo­ne­kaj­več­ na­zaj,­ven­dar­po­dro­bnej­ših­ po­dat­kov­o­tem­na­ža­lost­ ni.­Med­po­bu­dni­ki­ te­zvr­sti­je­zna­no­ime­Vin­ka­Do­bni­ kar­ja,­te­da­nje­ga­ rav­na­te­lja­ šo­le,­in­uči­te­lji­ce­Maj­de­ Šte­blaj;­v­po­moč­ji­ma­je­za­go­to­vo­bi­la­tu­di­na­klo­nje­ nost­pred­se­dni­ka­kra­jev­ne­sku­pno­sti­Fran­ca­Ber­no­ta.­­ Očit­no­je­šlo­za­pri­za­de­va­nja­ za­ra­di­že­lje­po­sa­mez­ nih­za­ne­se­nja­kov,­ da­del­tra­di­ci­je­ohra­ni­jo­in­po­sre­du­ je­jo­tu­di­v­no­vej­ši­čas.­Ta­ko­stan­dar­dne­ kot­tu­di­fol­klor­ ne­ple­se­­je­učil­go­stu­jo­či­men­tor­iz­Ljub­lja­ne,­pi­sal­se­ je­Oblak.­­Med­do­ma­či­ne­ nas­je­v­sku­pi­no­te­daj­pri­šlo­ tu­di­ne­kaj­mla­dih­iz­Kam­ni­ka,­ne­ka­te­ri­z­ne­kaj­ple­sne­ ga­zna­nja­–­sam­sem­se­s­stan­dar­dni­mi­ ple­si­do­tlej­ ukvar­jal­že­se­dem­let­–­dru­gi­po­pol­ni­no­vin­ci.­Ni­smo­ pa­bi­li­Kam­ni­ča­ni­ v­stranj­ski­»fa­ri«­naj­bolj­za­že­le­ni,­do­ ma­či­fan­tje­so­se­se­ve­da­ba­li­za­svo­ja­de­kle­ta­…­Ple­sni­ uči­telj,­ki­me­je­poz­nal­s­te­ča­jev­stan­dar­dnih­ ple­sov­v­ Ljub­lja­ni,­je­vod­stvu­pre­dla­gal,­ da­bi­na­me­sto­nje­ga­ lah­ko­vo­dil­ple­sne­ure­in­se­kot­bliž­nji­so­sed­la­žje­pri­ la­ga­jal­po­tre­bam­in­že­ljam­sku­pi­ne.­Spre­jel­sem­po­va­ bi­lo­in­ta­ko­se­je­le­ta­1966­prav­za­prav­ za­me­za­če­lo­ men­tor­sko­ de­lo:­za­sta­vi­li­smo­si­la­skrom­no,­am­pak­ Prvi­člani­FS­Kamniška­Bistrica­na­Vegradu­ob­praznovanju­rudarskega­praznika­leta­1967.­Arhiv:­Franci­Poljanšek. Franci­ Poljanšek­ in­Ilka­Rozmanič;­ nastop­ FS­Kamniška­ Bis­ trica­ v­Kamniku­ na­Dnevih­ narodnih­ noš­1967.­ Arhiv:­ Franci­ Poljanšek.vi dnej šo pre poz na vo or ga ni zi ral »fol klor no­tu ri stič no« pri re di tev Dne vi na ro dnih noš. Odnos do ljud ske de di­ šči ne to rej le ni bil ta ko brez bri žen? Po­ljan­šek:­ Tu­so­stva­ri­pre­cej­pre­me­ša­ne.­ Naj­prej:­ ko­ga­ima­mo­v­mi­slih,­ko­v­teh­ra­zmer­jih­pra­vi­mo­Kam­ nik?­Če­­me­ri­mo­na­ob­čin­sko­oblast,­se­ta­ni­kaj­do­sti­ me­ni­la­ne­za­svo­jo­fol­klor­no­sku­pi­no­ne­za­Dne­ve­na­ ro­dnih­noš.­Lep­čas­ne!­Pri­re­di­tev,­ ki­je­da­nes­v­po­ nos­me­stu­in­ob­či­ni,­se­je­ro­di­la­po­za­slu­gi­lju­bi­te­ljev­ ljud­ske­de­di­šči­ne,­ na­ro­dnih­noš,­in­v­za­čet­ku­ni­ime­la­ ni­ti­sim­pa­tij­ni­ti­vi­dnej­še­pod­po­re­ne­s­stra­ni­obla­sti­ ne­ura­dnih­in­šti­tu­cij.­Po­bu­dni­ki­ in­iz­va­jal­ci­so­bi­li­po­ sa­mez­ni­ki,­ ki­so­za­ure­sni­či­tev­ na­me­re­po­ve­ljav­nih­ pred­pi­sih­mo­ra­li­naj­ti­us­trez­no­or­ga­ni­za­cij­sko­ obli­ko.­V­ kon­kret­nem­ pri­me­ru­je­šlo­za­druš­tve­no­ or­ga­ni­zi­ra­no­ tu­ri­stič­no­in­fol­klor­no­de­jav­nost.­ Ob­či­ne­pri­or­ga­ni­za­ci­ ji­še­dol­go­ni­bi­lo­zra­ven;­na­ro­ko­je­šla,­če­je­bi­la­vo­ljna­ pri­re­di­tev­pod­pre­ti­z­iz­da­jo­do­vo­ljenj­in­za­po­ro­glav­ne­ me­stne­ce­ste.­Vsaj­del­no­se­je­z­ma­te­ri­al­no­ pod­po­ro­ or­ga­ni­za­tor­jem­ pri­dru­ži­la­še­le­po­do­brem­de­set­le­tju,­ ko­so­se­Dne­vi­na­ro­dnih­noš­za­ra­di­ude­le­žbe­šte­vil­nih­ na­sto­pa­jo­čih­ sku­pin­in­po­sa­mez­ni­kov­ ter­mno­ži­ce­obi­ sko­val­cev­že­le­po­uve­lja­vi­li.­Še­en­krat­po­nav­ljam:­ ne­ sa­mi­od­se­be,­pač­pa­z­ogrom­ni­mi­ na­po­ri­član­stva­Tu­ ri­stič­ne­ga­ druš­tva­Kam­nik,­Fol­klor­ne­sku­pi­ne­Kam­ni­ ška­Bis­tri­ca,­Zve­ze­kul­tur­nih­or­ga­ni­za­cij­ in­de­lo­ma­tu­di­ Obrt­ne­ga­zdru­že­nja­Kam­nik.­Stva­ri­se­gle­de­pod­po­re­ »od­zgo­raj«­spre­me­ni­jo­ še­le,­ko­or­ga­ni­za­ci­jo­ pre­vza­me­ jo­pro­fe­si­o­nal­ni­ ak­ter­ji,­po­kro­vi­telj­stvo­ pa­Ob­či­na­Kam­ nik.­Ta­se­je­pri­Tu­ri­stič­no­fol­klor­ni­ pri­re­di­tvi,­ka­kor­so­ bi­li­Dne­vi­na­ro­dnih­noš­po­i­me­no­va­ni­ v­pod­na­slo­vu,­­za­ra­di­mno­žič­ne­ga­ obi­ska­in­jav­ne­od­mev­no­sti­ na­po­ sled­le­zga­ni­la,­odno­sa­do­svo­je­do­ma­če­po­us­tvar­jal­ no­sti­na­tem­po­dro­čju,­do­kam­ni­ške­fol­klor­ne­sku­pi­ne,­ pa­žal­ni­ni­ko­li­iz­bo­ljša­la.­ Ta­de­jav­nost­je­bi­la­vse­sko­zi­ kot­ne­kak­šna­ pa­stor­ka:­si­cer­čla­ni­ca­dru­ži­ne,­ki­pa­je­ vsem­bolj­ko­ne­v­bre­me.­Po­gle­dom­ jav­no­sti­jo­po­no­ sno­iz­po­sta­vi­jo­ sa­mo­ta­krat,­ko­si­z­njo­po­ve­ču­je­jo­ la­ stni­ugled,­češ:­po­glej­te,­ka­ko­za­lo­in­brh­ko­mla­den­ko­ ima­mo­pri­hi­ši! Fti čar: Pa ste kljub te mu vztra ja li, ta ko pri vo de nju kam ni ške fol klor ne sku pi ne kot pri or ga ni za ci ji in iz­ ved bi pri re di tve Dne vi na ro dnih noš. Ve li ko lju bez ni, zve sto be, vo lje in vztraj no sti mo ra bi ti v člo ve ku, da je ne ke mu po dro čju ta ko pre dan. Sploh če gre za lju­ bi telj sko de jav nost, za ka te ro se ve da ni de nar nih na­ do me stil. Ker je va še po klic no in slu žbe no po dro čje pri pa da lo te hnič ni, le sni stro ki, je se ve da nad vse za­ ni mi vo, kdaj, v kak šnih oko li šči nah ste se ta ko go re če za pi sa li fol klor ni de jav no sti? Po­ljan­šek:­ Lah­ko­bi­go­vo­ril­o­na­klju­čjih,­ ki­pa­ven­ dar­le­ni­so­bi­la­brez­»pod­la­ge«:­ od­kar­pom­nim,­smo­ v­dru­ži­ni­­in­so­rod­stvu,­ ta­ko­po­ma­mi­ni­kot­oče­to­vi­ stra­ni,­ve­li­ko­da­li­na­po­ve­za­nost,­ na­ohra­nja­nje­ med­ se­boj­nih­sti­kov.­Ob­raz­lič­nih­pri­lož­no­stih,­ po­ve­za­nih­ s­tra­di­ci­jo,­se­ve­da­ni­ma­njka­lo­dru­ža­bno­sti­ z­ljud­sko­ de­di­šči­no,­ god­čev­sko­ tra­di­ci­jo,­pet­jem,­ple­som,­raz­lič­ ni­mi­­za­bav­ni­mi­ še­ga­mi­in­stvar­mi,­ki­so­šle­zra­ven.­ S­ča­som­se­mi­je­te­vr­ste­»ob­zor­je«­ši­ri­lo­in­ta­ko­me­ je­v­mla­de­ni­ški­ do­bi,­Kam­ni­ča­na­ ozi­ro­ma­Me­ki­njča­ na,­­sre­di­šest­de­set­ih­ let­prej­šnje­ga­ sto­le­tja­pot­med­ FS­Kamniška­ Bistrica­ se­je­iz­Stranj­ pripeljala­ v­Kamnik­ na­lepo­ okrašenem­ vozu­ –­Dan­ narodnih­ noš­1971.­ Arhiv:­ Franci­ Poljanšek. Naš­pogovorNaš­pogovor 250 251sta­la­bolj­opri­jem­lji­va.­ Glav­ni­po­bu­dni­ki­ so­bi­li­Al­fonz­ Ska­la,­dr.­Sve­to­zar­Fran­tar­in­Ma­ra­Pu­celj;­ti­so­ime­li­ že­le­ta­ve­li­ko­že­ljo,­da­bi­na­ro­dnim­no­šam­omo­go­či­ li­jav­no­pred­sta­vi­tev.­ Po­sku­ša­li­so­kar­ne­kaj­krat,­ a­je­ osta­lo­bolj­ali­manj­pri­po­sku­sih.­Ob­sta­ja­jo­fo­to­gra­fi­je­ o­eni­od­tak­šnih­skrom­nih­po­vork­na­ro­dnih­noš­v­Kam­ ni­ku­iz­le­ta­1954,­a­se­na­ža­lost­o­njej­ne­ve­nič­na­ tan­čnej­še­ga:­ ob­kak­šni­pri­lož­no­sti­ je­bi­la,­pod­či­ga­vim­ okri­ljem,­kdo­so­bi­li­ude­le­žen­ci­ …­Obla­sti­je­to­naj­brž­ za­di­ša­lo­po­pred­voj­nih­ ča­sih­in­na­da­lje­va­nja­ te­de­jav­ no­sti­v­no­vih­ra­zme­rah­ni­do­pu­sti­la.­Ta­ko­je­bi­lo­vse­do­ dru­ge­po­lo­vi­ce­šest­de­set­ih­ let,­ko­je­ven­dar­le­mo­ra­la­ po­pu­sti­ti.­No­še­so­se­v­Kam­ni­ku­gle­de­na­zgo­do­vin­sko­ tra­di­ci­jo­pač­»pri­je­le«­in­se­od­le­ta­1966­na­prej­spet­ vr­sti­le­po­uli­cah­sta­re­ga­de­la­me­sta.­ In­vse­od­tlej­smo­bi­li­iz­le­ta­v­le­to­po­mem­bnej­ši­ se­ stav­ni­del­te­ga­do­ga­ja­nja­ tu­di­čla­ni­ce­in­čla­ni­do­ma­ če­fol­klor­ne­sku­pi­ne.­Mir­ne­du­še­lah­ko­to­rej­za­tr­dim:­ za­čet­ku­pri­re­di­tve­Dne­vi­na­ro­dnih­noš­v­Kam­ni­ku­je­v­ naj­ve­čji­me­ri­bo­tro­va­la­za­oživ­lja­nje­de­di­šči­ne­zav­ze­ta­ na­rav­na­nost­ tu­ri­stič­nih­ druš­tev­Kam­nik­in­Kam­ni­ška­ Bis­tri­ca,­ki­sta­s­sku­pni­mi­moč­mi­so­miš­lje­ni­kov­ v­me­ stu­in­oko­li­ci­na­ro­dnim­no­šam­ter­z­nji­mi­po­ve­za­nim­ fol­klo­ri­zmom­ vse­bolj­or­ga­ni­zi­ra­no­ uti­ra­li­pot­do­ve­lja­ ve.­To­se­ve­da­po­me­ni­pred­vsem:­v­jav­nost,­med­lju­di.­ Fti čar: Spom ni va in po u da ri va: po dveh de set le tjih od dru ge sve tov ne voj ne je bi lo to res ne kaj no ve ga, po svo je še he re tič ne ga. Ra zme re te da nje ga ča sa so bi le v več na ci o nal ni dr ža vi s so ci a li stič no ure di tvi jo na ža lost tak šne, da iz ra ža nje in po u dar ja nje na ro dne pri­ pa dno sti ni bi lo za že le no; no še sa me kot to vr stni pri­pa dno stni ko stum iz po li tič nih raz lo gov v jav no sti ni so bi le do bro do šle. Po­ljan­šek:­ Rav­no­za­to­jih­je­bi­lo­tre­ba­za­pot­v­jav­ nost­nad­gra­di­ti­z­»do­da­no­vre­dnos­tjo«,­ to­pa­so­bi­li­ ljud­ski­ple­si,­pe­smi,­še­ge­in­obi­ča­ji,­se­sta­vi­ne­to­rej,­ki­ so­jih­or­ga­ni­zi­ra­no­ ne­go­va­le­in­pred­stav­lja­le­ fol­klor­ne­ sku­pi­ne.­To­je­pre­pro­sta­raz­la­ga,­za­kaj­so­bi­le­fol­klor­ ne­sku­pi­ne­s­svo­ji­mi­pro­gra­mi­za­oblast­spre­jem­lji­ve,­ na­ro­dne­no­še­sa­me­po­se­bi­pa­ne­pre­več.­–­Kot­re­če­ no:­s­fol­klor­no­sku­pi­no­iz­Stranj­smo­že­v­pr­vem­le­tu­ na­sto­pi­li­v­Kam­ni­ku­in­s­tem­se­ve­da­opo­zo­ri­li­na­se,­ saj­smo­bi­li­edi­na­or­ga­ni­zi­ra­na,­ ozi­ro­ma­sploh­de­lu­jo­ ča­fol­klor­na­sku­pi­na­v­ob­či­ni­Kam­nik. Fti čar: Brž ko ne vam kot za čet ni kom v tej zvr sti lju­ bi telj ske kul tu re ni bi lo rav no na krož ni ku po nu je no, kak šne se sta vi ne naj vse bu je vaš pro gram, kaj ve ro­ do stoj no pred stav lja tu kaj šnjo de di šči no in kaj so za­ njo ne pri mer ni, če prav pu bli ki mor da všeč ni »mo dni do dat ki«? Po­ljan­šek:­ Se­ve­da­te­daj,­no­vin­ci,­pra­vih­od­go­vo­rov­ na­tak­šna­vpra­ša­nja­ ni­smo­ime­li.­Pri­svo­jem­po­če­tju­ smo­s­pri­mer­no­vne­mo­ne­kaj­pov­ze­ma­li­ od­tu­kaj,­ne­ kaj­od­tam,­­vmes­pa­smo­stva­ri­­za­pol­nje­va­li­ po­svo­je.­ Re­zul­tat­za­to­ni­mo­gel­bi­ti­do­sti­bo­ljši­kot­zmeš­nja­va,­ rav­no­prav­šnja,­da­je­zbo­dla­stro­kov­no­ oko.­To­da­za­ nas­je­bi­la­to­prav­za­prav­ sre­ča,­kaj­ti­na­sled­nje­ le­to,­ 1967,­sta­nam­po­na­sto­pu­na­Dne­vu­na­ro­dnih­noš­na­ Ba­kov­ni­ku­ »či­ste­ga­vi­na«­na­li­la­stro­kov­na­ opa­zo­val­ca­ pri­re­di­tve,­ ne­spor­ni­av­to­ri­te­ti­na­po­dro­čju­fol­klo­ri­sti­ke:­ prof.­Mir­ko­Ra­movš­in­dr.­Bru­no­Rav­ni­kar.­Po­hva­li­la­ sta­si­cer­vne­mo­in­pri­za­dev­nost­ sku­pi­ne,­gle­de­de­jav­ FS­Kamniška­Bistrica­na­VIII.­mednarodni­smotri­folklore­v­Zagrebu­leta­1973.­Arhiv:­Franci­Poljanšek. zgod­ba­je­ime­la­ne­pred­vid­lji­vo­ in­na­sre­čo­obe­tav­no­ na­da­lje­va­nje.­ Spod­bu­da­ je­na­mreč­pri­šla­še­z­dru­ge­ stra­ni,­iz­sme­ri­Kam­ni­ka,­kar­je­naš­skrom­ni­lo­kal­ni­in­ te­res­vse­ka­kor­okre­pi­lo­in­raz­ši­ri­lo­v­pre­cej­ve­čji,­pred­ vsem­pa­od­mev­nej­ši­pro­stor.­ Fti čar: Na kak šen na čin; ka ko, kon kret no? Po­ljan­šek:­ Te­ga­le­ta,­to­rej­1966,­je­Kam­nik­na­mreč­ zbral­raz­lič­ne­mo­či­in­or­ga­ni­zi­ral­ jav­no­pri­re­di­tev­ s­ spre­vo­dom­ na­ro­dnih­noš.­Pred­sta­vi­tev­ na­ro­dnih­noš­ je­bi­la­te­daj­ve­či­del­ome­je­na­pred­vsem­ na­spre­vod,­ po­vor­ko­na­ro­dnih­noš­po­uli­cah­sta­re­ga­de­la­Kam­ni­ ka,­s­či­mer­je­bi­la­na­nek­na­čin­oživ­lje­na­de­di­šči­na,­ ki­ je­nek­daj­sprem­lja­la­ po­mem­bnej­še­ pri­re­di­tve­v­me­stu.­ Po­bu­dni­ki­so­nas­po­va­bi­li­k­so­de­lo­va­nju­ in­ra­di­smo­se­ od­zva­li,­če­prav­smo­kot­fol­klor­na­sku­pi­na­de­jan­sko­bi­li­ pov­sem­na­za­čet­ku.­V­no­vem,­pov­sem­dru­gač­nem­ ča­ su­je­bil­ko­rak,­s­ka­te­rim­je­Kam­nik­od­prl­to­po­gla­vje,­ se­ve­da­ze­lo­po­mem­ben.­ Spr­va­res­da­še­za­re­la­tiv­no­ ozek,­ka­sne­je,­z­le­ti,­pa­za­vse­šir­ši­kul­tur­ni­pro­stor,­ saj­je­po­men­lji­vo­ spod­bu­dil­raz­lič­ne­de­jav­ni­ke­k­zav­ze­ tej­še­mu­odno­su­do­fol­klor­ne­de­jav­no­sti.­ V­na­sled­njih­ le­tih­in­de­set­le­tjih­ so­ta­pri­za­de­va­nja­ naj­vi­dnej­ša­ pri­ bolj­ali­manj­uspe­šni­or­ga­ni­za­ci­ji­ in­iz­ved­bi­zdaj­že­lep­ čas­tra­di­ci­o­nal­ne­ med­na­ro­dne ­pri­re­di­tve,­ ki­je­ži­va­še­ da­nes­in­po­ka­te­ri­je­Kam­nik­poz­nan­da­leč­na­o­ko­li,­to­ so­Dne­vi­na­ro­dnih­noš­in­obla­čil­ne­de­di­šči­ne.­ Fti čar: Ki jim je bi la po pri če va njih za po mem bno za čet no spod bu do tu di vr sta obi ča jev, pred tem oživ­ lje nih in pred stav lje nih na bliž nji kra jev ni pri re di tvi Pod gor ska oh cet …Po­ljan­šek:­ Ne­ma­ra­tu­di;­to­se­pri­ozi­ra­njih­na­zaj­ stal­no­iz­po­stav­lja.­ Po­zab­lja­pa­se­zgo­dnej­ši­čas:­do­ ba­na­ro­dne­ga­ pre­bu­ja­nja,­ na­pr­im­er,­ki­je­bi­la­tu­di­v­ tem­smi­slu­za­Kam­nik­ze­lo­po­mem­bna.­ V­okvi­ru­kam­ ni­ške­Na­ro­dne­či­tal­ni­ce,­usta­nov­lje­ne­ le­ta­1868,­­je­ bil­na­mreč­ob­mo­škem­pev­skem­zbo­ru­Li­ra­na­po­bu­do­ ob­čin­ske­ga­ taj­ni­ka­Jož­ka­Ste­le­ta­usta­nov­ljen­­ tu­di­od­ sek­»na­ro­dnih­noš«,­ki­je­spod­bu­jal­ohra­nja­nje­ fol­klor­ ne­de­di­šči­ne­in­si­pri­za­de­val­ za­nje­no­pre­poz­nav­nost­ pri­uve­ljav­lja­nju­ in­utr­je­va­nju­ slo­ven­stva.­ Ohra­nje­ne­ so­ce­lo­do­ku­men­tar­ne­ fo­to­gra­fi­je­ o­raz­sta­vi­noš,­ki­so­ jo­­v­za­čet­ku­mi­nu­le­ga­sto­le­tja­za­ve­dni­so­me­šča­ni­ pri­ pra­vi­li­v­dvo­ra­ni­Na­ro­dne­či­tal­ni­ce,­se­da­nji­Ga­le­ri­ji­Ve­ ro­ni­ka;­me­šča­ni­pa­so­si­no­še­za­raz­lič­ne­pri­lož­no­sti­ lah­ko­tu­di­iz­po­so­ja­li.­ Bolj­ali­manj­je­zna­no­tu­di,­da­so­ ob­nem­ški­oku­pa­ciji­či­tal­ni­ški­na­ro­dni­ko­stu­mi­na­šli­ za­ve­tje­pri­do­mo­lju­bnih­ kam­ni­ških­ dru­ži­nah,­po­voj­ni­ pa­tam­za­ra­di­ne­na­klo­nje­nih­ ra­zmer­v­»traj­ni­hram­bi«­ po­ve­či­ni­tu­di­osta­li­…­Za­ra­di­ne­na­klo­nje­nih­ dru­žbe­nih­ oko­li­ščin­je­bi­la­­po­dru­gi­sve­tov­ni­voj­ni­­de­jav­nost­­ Či­ tal­ni­ce­uki­nje­na:­zbor­Li­ra­pre­ži­vi­v­za­se­bnih­pro­sto­rih­ dru­ži­ne­Vrem­šak,­na­ro­dne­no­še ­pa­v­na­dalj­njih­de­set­ le­tjih­ni­so­za­že­le­ne.­ Fti čar: Po zab lja se to rej, da do oži vi tve ta ko po jav­ no sti kot tu di ma ni fe sta tiv no sti na ro dnih noš v Kam ni­ ku ni pri šlo kar čez noč, ne z eno sa mo »po te zo«. Po­ljan­šek:­ Na­ro­dne­no­še­so­se­v­ča­su­po­voj­ni­si­cer­ po­jav­lja­le­na­do­lo­če­nih,­ zla­sti­po­mem­bnej­ših­ cer­kve­ nih­slo­ve­sno­stih,­ za­kaj­več­pa­ra­zme­re­ni­so­bi­le­zre­le.­ Še­le­v­okvi­ru­Tu­ri­stič­ne­ga­ druš­tva­Kam­nik,­ki­se­je­za­ če­lo­po­ve­zo­va­ti­ s­fol­klor­ni­mi­ sku­pi­na­mi,­ je­na­me­ra­po­ FS­Kamniška­Bistrica­na­Zapricah­leta­1989.­Arhiv:­Franci­Poljanšek. Naš­pogovorNaš­pogovor 252 253Po­ljan­šek:­ Sez­nam­bi­bil­kar­dolg,­če­prav­se­ve­da­ ne­po­poln­in­kot­tak­šen­do­mar­si­ko­ga­ tu­di­kri­vi­čen.­A­ če­vanj­za­ja­mem­le­naj­po­mem­bnej­še,­ po­tem­za­go­to­vo­ ne­mo­rem­mi­mo­svo­je­sta­re­ma­me­Ma­ri­je­Po­ljan­šek­ z­Be­le­Pe­či,­­ki­je­bi­la­iz­vr­stna­pri­po­ve­do­val­ka,­ pev­ka,­ tu­di­ple­sal­ka;­ bi­la­je­po­sre­do­val­ka­ mno­gih­obi­ča­jev,­ ki­ jih­je­sre­če­va­la­ob­nek­da­njih­ opra­vi­lih,­re­ci­mo­ob­pre­ji­ in­tka­nju­plat­na­…­Po­do­bno­tu­di­Po­lan­ska­te­ta,­Re­za­ Osol­nik;­iz­vr­stni­pri­po­ve­do­val­ki­ sta­bi­li­tu­di­Rez­ka­Tre­ bu­šak­in­Mic­ka­Le­sjak­s­Tro­bel­ne­ga.­ Žla­hten­vir­je­bi­la­ tu­di­te­ta­Fran­cka­(Po­ljan­šek),­ oče­to­va­ses­tra,­ki­je­bi­la­ ob­de­lu­na­do­ma­či­ji­tu­di­ime­nit­na­ku­ha­ri­ca.­Ta­odli­ka­ jo­je­»v­pro­stem­ča­su«­za­po­sli­la­na­sko­raj­vsa­ki­oh­ce­ti­ v­oko­li­ci,­kjer­ji­no­be­na­stvar­ni­»ušla«,­tu­di­ple­si­ne.­­ Ker­je­bi­la­tu­di­si­cer­dru­ža­bna,­ je­ra­da­zdru­že­va­la­ ko­ri­ stno­s­pri­jet­nim­in­se­na­to­vr­stnih­do­god­kih­sre­če­va­la­ z­mno­gi­mi­obi­ča­ji­in­na­va­da­mi,­ s­ka­te­ri­mi­je­po­sto­po­ ma­sez­na­nja­la­ tu­di­me­ne.­Si­cer­pa­je­dru­ža­bnost­ bi­la­ v­ro­du:­bra­ta,­stric­Jo­že­in­moj­oče,­sta­bi­la­har­mo­ ni­kar­ja,­pri­če­mer­je­bil­stric­res­pra­vi­ljud­ski­go­dec,­ saj­je­skr­bel­za­do­bro­vo­ljo­na­ne­kaj­sto­tni­jah­oh­ce­ti.­ Har­mo­ni­kar,­ go­dec­in­pri­ka­zo­va­lec­ obi­ča­jev­je­bil­tu­di­ S'ndolčev­Vo­ranc­–­Lo­vrenc­Ko­ro­šec­iz­Pra­proč;­pe­vec­ in­ple­sa­lec­Ma­ti­jev­čev­ ata­–­Franc­Hri­bar­iz­Pra­proč;­ pa­go­dec,­pe­vec­in­pri­po­ve­do­va­lec­ –­čev­ljar,­ki­je­še­ ho­dil­ši­vat­in­po­prav­ljat­ po­hi­šah,­Po­ljan­šek­ Franc­z­ Be­le­Pe­či;­pa­se­ve­da­še­mno­gi­dru­gi­…­–­Ho­čem­re­ či:­že­v­šir­šem­do­ma­čem­ kro­gu­se­je­da­lo­naj­ti­mar­ si­kaj­za­ni­mi­ve­ga,­ še­več­pa­s­so­de­lo­va­njem­ so­se­dov­ in­znan­cev,­ki­smo­jih­s­tem­na­me­nom­ po­va­bi­li­v­go­ ste.­Ta­ko­smo­že­le­ta­1970­pri­pra­vi­li­pra­vo­sre­ča­nje­ »ljud­skih­pev­cev,­god­cev­in­ple­sal­cev«­ iz­sel­ske­fa­re­na­ do­ma­či­ji­Osre­dek,­v­hi­ši­Be­la­Peč­5.­­In­za­tem­še­v­ kra­jev­ni­sku­pno­sti­Kam­ni­ška­ Bis­tri­ca,­na­do­ma­či­ji­Ža­ gar­v­Bis­tri­či­ci.­Ime­na,­ki­jih­mo­ram­tu­naš­te­ti,­pa­so:­ ple­sal­ca­Pa­vla­Grilc­in­Pet­er­Ba­lan­tič­iz­Za­ka­la,­go­dec­ Jo­že­Gra­di­šek­s­Kre­gar­je­ve­ga,­ pri­po­ve­do­val­ka­ Než­ ka­Ro­zma­nič­ iz­Zgor­njih­Stranj,­ple­sal­ci­Apo­lo­ni­ja­in­ Rez­ka­Šle­bir­ter­Ja­nez­Čev­ka­iz­Bis­tri­či­ce­…­Do­bro­se­ spom­nim­za­to,­ker­smo­že­ta­krat­po­va­bi­li­k­ogle­du­in­ po­slu­ša­nju­ na­sto­pa­jo­čih­ dr.­Bru­na­Rav­ni­kar­ja,­ ki­je­bil­ gle­de­stro­kov­ne­obrav­na­ve­ pred­stav­lje­ne­ga­ ne­pri­mer­ no­bolj­vešč­in­iz­ku­šen­od­me­ne. Fti čar: Naj brž ste to iz vir no ljud sko »ne ma te ri al no de di šči no«, kot bi re kla stro ka, tu di us trez no za pi sa li, po sne li, do ku men ti ra li? Po­ljan­šek:­ Sam­sem­se,­ob­vsej­vne­mi­in­pri­za­ dev­no­sti,­tu­di­z­zbi­ra­njem­ te­vr­ste­»gra­di­va«­ven­dar­le­ ukvar­jal­le­lju­bi­telj­sko,­ to­rej­na­na­čin,­ki­je­bil­v­mno­go­ čem­se­ve­da­im­pro­vi­zi­ran­ in­za­to­po­manj­kljiv.­ Za­ve­dal­ sem­se,­da­je­za­us­trez­no­obrav­na­vo­ po­tre­ben­stro­ kov­ni­pri­stop,­za­to­tak­po­u­da­rek­so­de­lo­va­nju­ dr.­­Rav­ ni­kar­ja.­On­je­na­mreč­av­tor­ki­ne­to­gram­skih­ za­pi­sov­ ljud­skih­ple­sov.­Mor­da­za­po­na­zo­ri­tev:­ kar­so­v­glas­bi­ not­ni­za­pi­si,­so­pri­ple­su­oz.­ko­re­o­gra­fi­ji­ ki­ne­to­gra­mi,­ ki­se­na­na­ša­jo­na­ta­ko­re­koč­vse­gi­be­člo­ve­ške­ga­ te­le­ sa.­In­spet­pri­mer­ja­va­ z­no­ta­mi:­pre­cej­la­žje­jih­je­bra­ti­ kot­pa­pi­sa­ti.­Mar­si­kaj­pri­pi­sa­nju­ta­koj­zgre­šiš,­če­ni­si­ te­ga­res­vešč­in­se­s­tem­ne­ukvar­jaš­res­po­glob­lje­no. Za­to­je,­kot­re­če­no,­Bru­no­Rav­ni­kar­bil­pra­vi­na­slov­ za­nas;­po­va­bi­lom­ se­je­rad­od­zval­in­ta­ko­smo­se­po­ da­ja­li­na­ra­zi­ska­ve­ta­ko­po­Tu­hinj­ski­do­li­ni­kot­tu­di­kra­jev­ni­sku­pno­sti­Kam­ni­ška­ Bis­tri­ca.­Naj­de­ne­iz­vir­ne­ ple­se­je­Rav­ni­kar­se­ve­da­spro­ti­skr­bno­za­pi­so­val,­ mi­ pa­smo­iz­te­osno­ve­in­ka­snej­ših­do­pol­ni­tev­ »čr­pa­li«­ gra­di­vo­za­pro­gram­fol­klor­ne­sku­pi­ne,­ki­smo­ga­v­dol­ gih­le­tih­de­lo­va­nja­pred­stav­lja­li­ šte­vil­ne­mu­ ob­čin­stvu­ do­ma­in­na­tu­jem. Fti čar: To so bi le »ži ve« pred sta ve, upri zar ja ne kot odr ske pri red be, od vi sne od raz po lo žlji vo sti fol klor ne sku pi ne. Hva le vre dno, pa ven dar le pre ma lo za traj nej­ še pom nje nje. Do ob jav teh do ku men tar nih za pi sov pa v do brih šti rih de set le tjih ni pri šlo? Po­ljan­šek:­ Ne,­vse­do­da­nes­na­ža­lost­ne.­Sli­ši­se­ sko­raj­ne­ver­jet­no,­ to­da­pre­te­či­je­mo­ra­lo­več­kot­šti­ ri­de­set­let,­da­bo­do­za­pi­si­ljud­skih­ple­sov­na­Kam­ni­ škem­na­po­sled­jav­no­ob­jav­lje­ni!­ Ovi­ra­je­bi­lo­vse­sko­zi­ po­ma­njka­nje­ po­tre­bnih­sred­stev.­Pri­lož­nost­ za­ob­ja­vo­ na­po­sled­da­je­še­le­ta­Kam­ni­ški­zbor­nik­in­pre­pri­čan­ sem,­da­ni­sem­edi­ni,­ki­za­to­s­hva­lež­nos­tjo­ iz­ra­ža­priz­ na­nje­ta­ko­av­tor­ju­za­pi­sov­dr.­Rav­ni­kar­ju­ kot­ure­dni­ci­ prof.­Hu­mar­je­vi­in­za­lož­ni­ci­Ob­či­ni­Kam­nik,­vendar­je­ še­zmeraj­odprto­vprašanje­ sredstev­za­plačilo­izde­ lave­kinetogramov. Fti čar: Se be pri tem se ve da ne bo ste iz po sta vi li, če­ prav gre ključ na za slu ga – tu di za ob ja vo, pred vsem pa za zbi ra nje gra di va, te ren ske ra zi ska ve, sti ke s po sre­ do val ci iz ro čil, vztra ja nje pri oza ve šča nju in us trez nej­ šem vre dno te nju to vr stne de di šči ne na Kam ni škem, prav vam. Ob ob ja vi za pi sov, pa če prav po de set le tjih, men da ne bo ste za ni ka li ose bne ga za do volj stva, tu di vsaj ne kaj za do šče nja? ­Po­ljan­šek:­ Se­ve­da­sem­do­sež­ka­ve­sel­in­nanj­tu­di­ po­no­sen.­Do­brih­ob­čut­kov­ne­skri­vam,­za­to­kar­po­no­ vim:­da,­­pri­na­ša­vsaj­ne­kaj­za­do­šče­nja­ dol­go­let­nim­ pri­za­de­va­njem,­ da­ta­ko­stro­kov­no­ kot­tu­di­šir­šo­jav­ nost­sez­na­ni­mo­ z­ljud­ski­mi­ple­si,­v­osno­vah­poz­na­ni­ mi­tu­di­dru­god,­ki­pa­so­pri­nas­na­Kam­ni­škem­ ime­li­ ne­kaj­­iz­vir­nih­po­se­bno­sti.­ Za­to­naj­jih­vsaj­naš­te­jem:­ v­ki­ne­to­gram­skih­ za­pi­sih­in­ob­ja­vi­so­ohra­nje­ne­ po­tri­ va­ri­an­te­ljud­skih­ple­sov,­ki­so­jim­pri­nas­re­kli­­»zim­ šrit«,­»co­tiš«,­»mar­tin­ček«­ in­»mr­zu­lin«;­več­va­ri­ant­»štaj­ ri­ša«;­»ta­sta­ra­pol­ka«,­»ši­mi­pol­ka«;­»zvez­da«;­»kmeč­ki­ val­ček«;­tri­va­ri­an­te­»tu­hinj­ske­ šuš­tar­ske«­ in­»špan­cir­ pol­ka«.­­Sku­pi­na­pa­si­cer­ple­še­še­v­kam­ni­ški­oko­li­ci­ ohra­nje­ne­ ple­se:­»po­tr­kan­ples«,­»ta­po­žu­ga­no«,­ »ža­kle­ obra­čat,­kov­tre­ši­vat«,­»noj­ka­to­liš«,­ »raš­plo«,­»križ­pol­ ko«,­»ta­po­tre­se­no«­ …­V­raz­lič­nih­kom­bi­na­ci­jah­ iz­teh­ se­sta­vin­vsa­ko­le­to­pri­pra­vi­m­vsaj­po­tri­raz­lič­ne­odr­ ske­po­sta­vi­tve.­ Fti čar: Si na pod la gi te ob ja ve to rej lah ko obe ta mo bo ljšo pre poz nav nost Kam ni ka tu di po iz vir ni de di šči ni ljud skih ple sov, ki jih v svo je pro gra me zdaj lah ko uvr­ šča jo in iz va ja jo raz lič ne fol klor ne sku pi ne? Po­ljan­šek:­ Mož­no­sti­za­to­so­zdaj­za­go­to­vo­ve­čje­kot­ do­slej.­Obe­nem­pa­bo­za­nas­sa­me­še­bolj­ne­ra­zum­lji­ vo,­ka­ko­da­do­ma­ni­ma­mo­pra­vih­mož­no­sti,­da­svo­je­ to­vr­stne­zna­čil­no­sti­ in­po­se­bno­sti­ tu­di­do­stoj­no­pred­ stav­lja­mo­ –­s­svo­jo­fol­klor­no­sku­pi­no,­se­ve­da.­Ta­ka­ po­ve­za­va­je­pov­sod,­kjer­da­jo­kaj­na­se,­ne­kaj­sa­mo­po­ se­bi­umev­ne­ga.­ Na­teh­te­me­ljih­je­bil­zgra­jen­ta­ko­re­ koč­ves­pro­gram­nek­da­nje­sku­pi­ne­Kam­ni­ška­ Bis­tri­ca,­no­sti­pa­sta­me­kot­»stro­kov­ne­ga«­ vo­djo­ob­zir­no­sez­ na­ni­la­z­ne­kaj­osnov­ni­mi­ poj­mi­iz­me­ni­do­tlej­po­pol­ no­ma­ne­zna­ne­stro­kov­ne­ abe­ce­de.­Bil­sem­de­jan­sko­ le­lju­bi­telj­ski­ ple­sa­lec­stan­dar­dnih­ ple­sov,­pri­prav­ljen­ po­ma­ga­ti­pri­de­lu­fol­klor­ne­sku­pi­ne,­ven­dar­kot­vo­dja­ pov­sem­brez­to­vr­stnih­iz­ku­šenj­in­po­tre­bne­ga­ zna­nja.­ Za­to­sem­z­ve­se­ljem­spre­jel­na­po­tek­in­po­va­bi­lo,­da­ se­ude­le­žim­stro­kov­ne­ga­ uspo­sab­lja­nja,­ za­ta­na­men­ or­ga­ni­zi­ra­ne­ga­ v­okvi­ru­Zve­ze­kul­tur­no­pro­svet­nih­ or­ ga­ni­za­cij­Slo­ve­ni­je.­Tu­se­je­prav­za­prav­ za­res­za­če­la­ mo­ja­fol­klor­na­pot.­Se­ve­da­je­bil­za­stro­kov­no­ uspo­ sob­lje­nost­ po­tre­ben­čas,­do­miš­lja­vo­ bi­bi­lo­pri­ča­ko­va­ti­ uspe­he­čez­noč.­ Fti čar: Pre več odla ša ti s prak so pa naj brž tve ga no za ob stoj sku pi ne? Po­ljan­šek:­ Za­go­to­vo,­saj­me­eki­pa,­ki­sem­jo­vo­dil,­ ni­bi­la­pri­prav­lje­na­ ča­ka­ti­»kri­žem­rok«;­­že­le­la­je­de­la­ti,­ ple­sa­ti,­na­sto­pa­ti.­ Ka­kor­me­je­to­po­eni­stra­ni­spod­ bu­ja­lo,­mi­je­obe­nem­na­re­ko­va­lo­ nu­jo,­da­osta­nem­ v­sti­ku­s­svo­ji­ma­men­tor­je­ma.­ Za­me­in­po­sre­dno­za­ sku­pi­no­sta­Ra­movš­in­Rav­ni­kar­to­vse­ka­kor­bi­la.­Od­ tre­nut­ka,­ko­sta­nam­na­li­la­»či­ste­ga­vi­na«,­da­gre­pri­ fol­klo­ri­za­ne­kaj­či­sto­dru­ge­ga­kot­pri­stan­dar­dnih­ ple­ sih,­pri­če­mer­si­stva­ri­ne­mo­re­mo­kar­»zmiš­lje­va­ti«.­ Za­to­sta­iz­na­še­ga­pro­gra­ma­ iz­lo­či­la­vse­ti­sto,­kar­je­ naj­bolj­bo­dlo­v­oči,­kar­je­bi­lo­izmiš­lje­ne­ga.­ Kot­vo­djo­ sta­me­sez­na­ni­la­s­poj­mi­iz­vir­no­sti­in­re­pro­duk­tiv­no­sti­ pri­fol­klor­nih­sku­pi­nah;­to­je­bi­lo­spet­ne­kaj,­kar­je­bi­lo­ za­me­te­daj­pov­sem­no­vo.­Več­sem­se­ve­da­iz­ve­del­še­le­ na­te­ča­jih­in­se­mi­nar­jih­ za­vo­dje­fol­klor­nih­sku­pin,­ki­ sem­se­jih­zla­sti­od­le­ta­1970­na­prej­re­dno­ude­le­že­val­ in­pri­do­bil­tu­di­for­mal­ne­po­tr­di­tve­za­svo­jo­stro­kov­no­ uspo­sob­lje­nost.­ FS­Kamniška­ Bistrica­ v­družbi­ folkloristov­ iz­Japonske­ –­VIII.­mednarodna­ smotra­ folklore­ Zagreb­ 1973.­ Arhiv:­ Franci­ Poljanšek. Fti čar: Pri dob lje no zna nje pa ne ma ra »še to plo« upo rab lja li pri prak tič nem de lu s sku pi no. Kak šni so bi li od zi vi član stva? Po­ljan­šek:­ Ze­lo­spod­bu­dni,­ prav­za­prav­ nav­du­šu­jo­ či.­Stro­kov­nej­še­ vo­de­nje­se­je­odra­ža­lo­ta­ko­v­sa­mi­de­ jav­no­sti­kot­v­zav­ze­to­sti­ za­njo.­Iz­za­čet­ne­ga­ ple­sne­ga­ »krož­ka«­se­je­vse­bolj­pro­fi­li­ra­la­fol­klor­na­sku­pi­na­s­ pro­gram­sko­ am­bi­ci­jo,­da­čim­bolj­ve­ro­do­stoj­no­ pred­ stav­lja­iz­vir­na­iz­ro­či­la­svo­je­ga­do­ma­če­ga­ oko­lja.­Vse­ gla­sne­je­se­je­na­re­ko­va­la­ nu­ja,­da­za­or­ga­ni­zi­ra­no­ de­ lo­ure­di­mo­tu­di­for­mal­ni­sta­tus­sku­pi­ne,­za­to­smo­se­ že­le­ta­1967­re­gis­tri­ra­li­ kot­Fol­klor­na­sku­pi­na­Kam­ni­ ška­Bis­tri­ca.­Ime­smo­si­na­de­li­po­re­ki,­ka­te­re­po­vo­dje­ nas­po­ve­zu­je,­ne­gle­de­na­po­sa­mez­ni­ kraj­bi­va­li­šča­ član­stva,­po­ve­či­ni­iz­na­še­ga­ožje­ga­oko­lja. Fti čar: Po mu di va se mor da ne kaj več pri obli ko va­ nju pro gra ma fol klor ne sku pi ne. Ka ko ste se te ga lo te­ va li, kje iska li vi re, kaj od naj de ne ga od bi ra li za ra bo v fol klor ni sku pi ni? Po­ljan­šek:­ V­tej­sme­ri­sem­prav­za­prav­ za­čel­še­isto­ le­to,­ko­smo­sku­pi­no­usta­no­vi­li,­­ le­ta­1967.­Spr­va­sem­ bolj­»ti­pal«,­kot­se­re­če,­v­Stra­njah,­Sta­ho­vi­ci,­Bis­tri­či­ci,­ Žu­pa­njih­Nji­vah,­to­rej­na­po­dro­čju­kra­jev­ne­sku­pno­sti­ Kam­ni­ška­ Bis­tri­ca,­na­to­pa­zme­raj­bolj­tu­di­v­Tu­hinj­ ski­do­li­ni.­V­mla­do­sti­sem­kar­pre­cej­ča­sa­pre­ži­vel­na­ oče­to­vem­ do­mu,­za­to­mi­nje­go­va­sel­ska­in­so­sed­nja­ tu­hinj­ska­fa­ra­ni­sta­bi­li­tu­ji.­Tam­sem­imel­v­več­kra­jih­ kar­pre­cej­poz­na­nih,­do­ne­ka­te­rih­vi­rov­pa­sem­pri­šel­ tu­di­s­po­mo­čjo­ožje­ga­in­šir­še­ga­so­rod­stva,­ so­se­dov,­ znan­cev. Fti čar: Pri lož nost je, da se kak šno ime iz po sta vi; si­ cer gre tu di to v po za bo. Naš­pogovorNaš­pogovor 254 255za­bil,­ka­ko­smo­mo­ra­li­sa­mi­po­stav­lja­ti­ odre­in­sce­no,­ za­go­tav­lja­ti­ osve­tli­tve­in­oz­vo­če­nja,­ ko­li­ko­skr­bi­smo­ ime­li­z­na­me­sti­tva­mi­ in­pos­tre­žbo­ go­stu­jo­čih­ sku­pin,­ na­zad­nje­pa­še­po­kri­va­ti­stro­ške­–­go­stin­ci­pa­so­si­ ob­tem­me­li­ro­ke­in­se­nam­do­be­se­dno­ po­sme­ho­va­li.­ Pa­med­or­ga­ni­za­tor­ji­ sku­pi­na­Kam­ni­ška­ Bis­tri­ca­ni­ko­li­ ni­bi­la­ni­ti­omem­be­vre­dna,­kaj­še­le­za­hva­le,­pla­či­la­ ali­vsaj­po­vr­ni­tve­stro­škov­…­Kljub­vse­mu­pri­spev­ku­si­ svo­je­ga­po­lo­ža­ja­ni­prav­v­ni­če­mer­iz­bo­ljša­la,­ ni­pri­šla­ ne­do­pro­sto­rov­ne­do­omem­be­vre­dnih­sred­stev­za­ svo­jo­re­dno­de­jav­nost.­Za­ra­di­vseh­teh­raz­lo­gov­ so­ji­v­ za­čet­ku­de­vet­de­set­ih­po­šle­mo­či. Fti čar: Vi sa mi ste kljub te mu vztra ja li in so de lo va li pri Dne vih na ro dnih noš še na prej. Po­ljan­šek:­ Sem,­ker­sem­že­kot­pred­se­dnik­ od­bo­ ra­za­fol­klor­no­de­jav­nost­pri­Zve­zi­kul­tur­nih­or­ga­ni­za­cij­ Kam­nik­ču­til­to­dol­žnost.­Te­mu­zdru­že­nju­ je­bi­la­na­ mreč­po­ver­je­na­ iz­ved­ba­vseh­kul­tur­nih­pro­gra­mov­ v­ okvi­ru­Dne­vov­na­ro­dnih­noš­po­tem,­ko­je­Tu­ri­stič­no­ druš­tvo­Kam­nik­za­ra­di­fi­nan­čne­ga­ zlo­ma­pro­pa­dlo.­ Skrb­nad­or­ga­ni­za­ci­jo­ v­šir­šem­smi­slu­je­na­po­sled­vse­ bolj­pre­vze­ma­la­ Ob­či­na­Kam­nik,­saj­ji,­na­sre­čo,­za­uve­ ljav­lje­no­pri­re­di­tev­z­vsa­ko­let­nim­ mno­žič­nim­ obi­skom­ ni­bi­lo­vse­e­no.­Ob­pre­lo­mu­ti­soč­le­tja­je­za­or­ga­ni­za­ci­ jo­po­o­bla­sti­la­ svoj­jav­ni­za­vod,­Agen­ci­jo­za­raz­voj­tu­ri­ zma­in­po­djet­niš­tva.­ S­tem­so­se­ne­ka­te­re­stva­ri­gle­de­ Dne­vov­na­ro­dnih­noš­vse­ka­kor­obr­ni­le­na­bo­lje,­kaj­ti­ vsaj­fi­nan­čna­osno­va­za­iz­ved­bo­pro­gra­mov­ je­po­sta­la­ tr­dnej­ša,­to­je­za­go­tov­lje­na­ iz­sred­stev­ob­čin­ske­ga­ pro­ ra­ču­na.­Ta­ko­pri­re­di­tev­ ni­bi­la­več­po­pol­no­ma­od­vi­sna­ od­po­slo­va­nja­ z­go­stin­ci,­tr­gov­ci,­ogla­še­val­ci­ …­Da­na­ je­bi­la­ve­čja­mož­nost­uve­ljav­lja­nja­ stro­kov­nih­ iz­ho­dišč,­za­ka­te­ra­sem­se­ose­bno­ves­čas­zav­ze­mal;­ žal­pa­je­ bi­lo­v­prak­si­še­zme­raj­po­tre­bnih­pre­cej­kom­pro­mi­sov.­­ Za­bav­ni­in­raz­ve­dril­ni­ zna­čaj­je­na­mreč­s­tra­di­ci­jo­pri­ re­di­tve­po­stal­njen­ta­ko­ne­raz­druž­ni­ se­stav­ni­del,­­da­ je­ne­ka­te­rim­ gla­vam­raz­no­li­ka­in­ ka­ko­vo­stna­­fol­klo­ra,­ ra­zen­ne­delj­ske­po­vor­ke,­bi­la­še­zme­raj­od­več,­po­se­ bej­gle­de­stro­škov.­Tak­šna­ra­zmiš­lja­nja­ so­mi­se­ve­da­ sla­bi­la­vo­ljo­do­so­de­lo­va­nja,­ po­se­bej­še,­ka­dar­sem­ za­ra­di­njih­do­živ­ljal­pod­ce­nje­val­ni­ odnos­ta­ko­na­stro­ kov­ni­kot­na­ose­bni­rav­ni.­Če­prav­ne­kaj­ča­sa­v­oza­ dju­in­od­mak­njen­ od­odlo­ča­nja,­ sem­vse­e­no­vztra­jal­ in­osta­jal­zvest­svo­je­mu­pre­pri­ča­nju.­ De­set­le­tja,­­ ne­ na­zad­nje­tu­di­kot­ne­kaj­let­ni­pred­se­dnik­ Zdru­že­nja­ fol­ klor­nih­sku­pin­Go­renj­ske,­ sem­imel­sti­ke­s­šte­vil­ni­mi­ sku­pi­na­mi,­ tu­di­iz­dru­gih­pre­de­lov­Slo­ve­ni­je­in­–­po­ za­slu­gi­dr.­Bru­na­Rav­ni­kar­ja­ –­iz­za­mej­stva­ in­tu­ji­ne;­ mno­ge­od­njih­so­se­prav­na­mo­jo­po­bu­do­pred­sta­vi­le­ v­Kam­ni­ku.­V­tem­smi­slu­je­pri­re­di­tev­vse­ka­kor­ra­sla­ in­z­le­ti­pre­ra­sla­v­med­na­ro­dni­ fe­sti­val­na­ro­dnih­noš­ in­obla­čil­ne­de­di­šči­ne,­ ki­mu­v­Slo­ve­ni­ji­ni­pa­ra.­S­po­ mo­čjo­ugle­dnih­stro­kov­nih­ so­de­lav­cev,­ med­ka­te­ri­mi­ je­tre­ba­po­se­bej­iz­po­sta­vi­ti­ ime­et­no­lo­ga,­ra­zi­sko­val­ ca­obla­čil­ne­de­di­šči­ne­ dr.­Bo­ja­na­Kni­fi­ca,­je­Kam­nik­ po­stal­vsa­ko­let­no­ pri­zo­ri­šče­ ve­ro­do­stoj­nih­ pred­sta­vi­ tev­na­ro­dnih­noš­ozi­ro­ma­fol­klor­nih­ko­stu­mov­ z­več­ ti­soč­iz­bra­ni­mi­ude­le­žen­ci,­ ki­po­na­zar­ja­jo­ obla­čil­no­ de­di­šči­no­pre­te­klo­sti­ so­do­bne­mu­ člo­ve­ku.­Med­pred­ sta­vi­tva­mi­ na­po­sled­ven­dar­le­pri­mer­nej­še,­ iz­bra­no­in­ po­se­bno­­me­sto­zav­ze­ma­jo­ na­sto­pi­­fol­klor­nih­sku­pin­ iz­do­mo­vi­ne­ in­tu­ji­ne.­Ne­na­zad­nje­tu­di­za­to,­ker­so­ kam­ni­ški­Dne­vi­na­ro­dnih­noš­in­obla­čil­ne­de­di­šči­ne­v­ po­ve­za­vi­s­fe­sti­va­lom­ Od­Ce­lja­do­Žal­ca­na­po­sled­­ le­ uvr­šče­ni­v­med­na­ro­dno­ mre­žo­Zdru­že­nja­ fol­klor­nih­ Dirigent­Lire­dr.­Andrej­Misson­in­Franci­Poljanšek,­predsednik­Lire.­Arhiv:­Franci­Poljanšek. ki­je­prav­za­to­kot­ena­red­kih­pri­nas­ime­la­sta­tus­iz­vir­ ne­fol­klor­ne­sku­pi­ne.­Kam­nik­je­ume­sti­la­na­zem­lje­vid­ fol­klor­ne­de­di­šči­ne­Evro­pe­s­pred­stav­lja­njem­ zna­čil­no­ sti­svo­je­ga­oko­lja,­ne­zgolj­z­ime­nom.­Po­svo­je­se­v­tej­ sme­ri­tru­di­tu­di­se­da­nja­Fol­klor­na­sku­pi­na­Kam­nik,­ki­ de­lu­je­v­okvi­ru­­tu­kaj­šnje­ga­ druš­tva­upo­ko­jen­cev,­ ven­ dar­so­mož­no­sti­v­več­vi­di­kih­pre­cej­ome­je­ne.­Na­prej­ pa­na­ža­lost­ka­že­še­manj­obe­tav­no. In­še­ne­kaj­na­to­te­mo:­ta­ko­re­koč­od­sa­me­ga­za­ čet­ka­smo­si­pri­za­de­va­li,­ da­bi­bi­la­v­pro­gra­mih­ Dne­ vov­na­ro­dnih­noš­bo­lje­pod­pr­ta­in­vi­dne­je­nav­zo­ča­z­ do­ma­či­mi­ iz­va­jal­ci­pred­stav­lja­na­ do­ma­ča­de­di­šči­na:­­ ljud­skih­viž,­pe­smi,­ple­sov­in­obi­ča­jev,­ki­jih­Kam­nik­ kot­or­ga­ni­za­tor­ pri­re­di­tve­na­sre­čo­pre­mo­re,­pa­se­jih­ za­ve­da­ali­ne­ali­pa­jih­pod­ce­nju­je. Fti čar: Res, ka ko da vam to ni bo lje uspe va lo? Saj ste, po nav ljam, sko raj vsa le ta do slej so de lo va li v or ga­ ni za cij skem od bo ru te pri re di tve. Po­ljan­šek:­ Sem,­ven­dar­gle­de­pod­po­re­ome­nje­nim­ pri­za­de­va­njem­ s­sil­no­ome­je­ni­mi­ mož­nos­tmi.­ V­za­čet­ nih­le­tih­je­pri­re­di­tev­fol­klor­ne­sku­pi­ne­še­po­tre­bo­va­la,­ ker­ni­sme­la­bi­ti­ome­je­na­zgolj­na­po­vor­ko­na­ro­dnih­ noš;­o­tem­sem­že­go­vo­ril.­Te­daj­je­bi­la­fol­klor­na­sku­ pi­na­Kam­ni­ška­ Bis­tri­ca­ti­sta,­ki­je­po­eni­stra­ni­sa­ma­ iz­va­ja­la­pro­gram,­to­rej­na­sto­pa­la,­ obe­nem­pa­s­po­mo­ čjo­svo­jih­poz­nan­stev­ in­sti­kov­naj­več­pri­po­mo­gla,­ da­ so­se­na­kam­ni­ški­pri­re­di­tvi­pred­stav­lja­le­ tu­di­dru­ge,­ do­ma­če­in­tu­je­fol­klor­ne­sku­pi­ne.­Šte­vi­lo­ude­le­žen­cev­ je­iz­le­ta­v­le­to­ra­slo,­fi­nan­čni­vi­ri­or­ga­ni­za­tor­ja,­ tu­ri­ stič­ne­ga­druš­tva,­pa­žal­osta­ja­li­skrom­ni­in­ome­je­ni.­ Ker­pod­po­ra­jav­nih­sred­stev­sko­raj­da­ni­bi­la­omem­be­ vre­dna,­se­je­bi­lo­tre­ba­or­ga­ni­za­tor­ju­ na­slo­ni­ti­na­dru­ge­vi­re:­na­de­lež­tr­gov­cev­in­go­stin­cev,­ ki­jih­je­bi­lo­na­ Dne­vih­na­ro­dnih­noš­v­Kam­ni­ku­iz­le­ta­v­le­to­več.­Za­to­ so­se­ve­da­ime­li­svoj­in­te­res,­saj­jim­je­več­dnev­na­ pri­re­ di­tev­po­nu­ja­la­le­po­pri­lož­nost­za­za­slu­žek.­S­tem­­si­cer­ ne­bi­bi­lo­nič­na­ro­be,­če­zla­sti­go­stin­ci­za­ce­no­svo­je­ga­ so­de­lo­va­nja,­ pla­ča­no­or­ga­ni­za­tor­jem,­ ne­bi­ter­ja­li­zme­ raj­več.­A­na­ža­lost­ne­na­sto­pov­ka­ko­vo­stnih­ fol­klor­nih­ sku­pin,­tem­več­pro­gra­ma­ za­za­ba­vo­in­raz­ve­dri­lo,­ ki­ mo­re­pri­teg­ni­ti­čim­več­obi­sko­val­cev,­ po­tro­šni­kov:­ ja­ sno,­da­pred­vsem­ njim,­po­nu­dni­kom­ v­ko­rist.­­Zna­čaj­ Dne­vov­na­ro­dnih­noš­se­je­ta­ko­od­mi­kal­stran­od­kon­ cep­ta,­ki­smo­ga­pod­pi­ra­li­fol­klor­ni­ki,­ ozi­ro­ma:­če­smo­ ho­te­li­­pri­re­di­tev­bo­ga­ti­ti­z­na­sto­pi­fol­klor­nih­sku­pin,­ smo­mo­ra­li­za­ta­del­po­skr­be­ti­­ ta­ko­re­koč­sa­mi;­do­sti­ krat­tu­di­na­svo­je­stro­ške. Fti čar: Te te ža ve vsaj nav zven ni so bi le vi dne. Po­ljan­šek:­ Se­ve­da­pro­ble­mov­ ni­smo­obe­ša­li­na­ve­ li­ki­zvon.­Fol­klor­ni­ki­ smo­se­po­svo­jih­naj­bo­ljših­mo­čeh­ tru­di­li,­da­bi­ti­sto,­kar­pred­stav­lja­ bis­tvo­na­še­de­jav­no­ sti,­v­pro­gra­mu­ob­sta­lo,­bi­lo­do­sto­pno­obi­sko­val­cem,­ naj­šir­ši­jav­no­sti.­Z­Dne­vi­na­ro­dnih­noš­si­je­Kam­nik­ za­to­pri­do­bil­edin­stve­no­ pri­lož­nost,­ ki­je­ni­ka­kor­ne­ sme­za­pra­vi­ti­in­do­pu­sti­ti,­da­je­ra­zen­ne­delj­ske­ po­ vor­ke­noš­vse­osta­lo­zgolj­na­ša­raz­li­či­ca­ba­var­ske­ga­ Ok­to­ber­fe­sta.­ S­član­stvom­ Fol­klor­ne­sku­pi­ne­Kam­ni­ ška­Bis­tri­ca­smo­za­to­od­kon­ca­se­dem­de­set­ih­ do­iz­ te­ka­osem­de­set­ih­ let­po­leg­svo­jih­na­sto­pov­pri­re­di­tvi­ pri­spe­va­li­tu­di­nič­ko­li­ko­or­ga­ni­za­cij­skih­ in­te­hnič­nih­ opra­vil:­od­ta­ko­re­koč­vseh­za­dol­ži­tev­ pri­go­sto­va­njih­ fol­klor­nih­sku­pin­iz­do­mo­vi­ne­ in­tu­ji­ne­do­iz­ved­be­pri­ mer­nih­pri­zo­rišč­za­fol­klor­ne­na­sto­pe,­»lo­gi­sti­ke«,­ pro­ du­cent­skih­ del,­sce­na­ri­jev,­ mo­de­ri­ra­nja­ …­­Ne­bom­po­ FS­Kamnik­ ob­15­letnici­ delovanja­ 22.­decembra­ 2011­ z­gosti.­ V­prvi­vrsti­ tretji­ z­leve­ je­prof.­ Mirko­ Ramovš,­ poleg­ njega­ Francka­Poljanšek,­nato­dr.­Bruno­Ravnikar­in­mag.­Andrej­Košič.­Arhiv:­Franci­Poljanšek. Naš­pogovor 256fe­sti­va­lov­CI­OFF.­Za­ta­ugle­dni­sta­tus­sem­si­na­več­ rav­neh­pri­za­de­val­ že­pred­več­kot­pet­in­dvaj­set­i­mi­ le­ti,­ ven­dar­kam­ni­ške­ra­zme­re­za­to­dol­go­ni­so­bi­le­zre­le­… Fti čar: »Bar ve« go sti te ljev se pri tem tru di te za sto­ pa ti s Fol klor no sku pi no Kam nik, ki jo vo di te v okvi ru Druš tva upo ko jen cev Kam nik. Pred krat kim ste praz­ no va li pet najst let ni co. Po­ljan­šek:­ Ker­sta­ra­lju­be­zen­ne­zar­ja­vi,­sem­ne­kaj­ let­po­slo­ve­su­sku­pi­ne­Kam­ni­ška­ Bis­tri­ca­spre­jel­po­ bu­do­ne­kaj­fol­klor­ni­kov,­ da­de­jav­nost­oži­vi­mo.­Po­sluh­ in­ra­zu­me­va­nje­ smo­na­šli­pri­Druš­tvu­upo­ko­jen­cev­ Kam­nik,­pod­nji­ho­vim­okri­ljem­je­za­ži­ve­la­Fol­klor­na­ sku­pi­na.­Skrom­ni­za­čet­ni­za­sed­bi­iz­upo­ko­jen­skih­ vrst­ se­je­v­pet­najst­ih­ le­tih­­pri­dru­ži­lo­pre­cej­član­stva­sred­ nje­ge­ne­ra­ci­je,­ sku­pi­na­je­šte­vil­čno­spo­do­bno­ zra­sla­ in­gle­de­na­ra­zme­re­vse­ka­kor­do­se­gla­do­lo­če­no­ka­ko­ vost.­­Okvir­upo­ko­jen­ske­ or­ga­ni­za­ci­je­ je­bil­v­več­ozi­rih­ pre­se­žen,­kar­je­na­re­ko­va­lo­ tu­di­spre­mem­bo­ ime­na­v­ Fol­klor­na­sku­pi­na­Kam­nik.­Ker­pa­se­zgo­do­vi­na­ očit­ no­po­nav­lja,­smo­se­zna­šli­pred­bolj­ali­manj­ena­kim­ pro­ble­mom­ kot­pred­le­ti­Kam­ni­ška­ Bis­tri­ca:­če­ho­če­ mo­de­lo­na­da­lje­va­ti,­ pred­vsem­pa­pri­svo­jem­po­če­ tju­na­pre­do­va­ti­ v­ka­ko­vo­sti,­ po­tre­bu­je­mo­ us­trez­nej­še­ po­go­je,­ki­za­de­va­jo­kar­pre­cej­po­dro­čij,­od­pro­sto­rov­ do­fi­nan­ci­ra­nja.­ Fol­klor­na­de­jav­nost­ v­Kam­ni­ku­bi­si­ vse­ka­kor­za­slu­ži­la,­da­je­or­ga­ni­zi­ra­na­ v­sa­mo­stoj­nem­ druš­tvu­in­da­ima­pri­mer­no­jav­no­fi­nan­čno­ pod­po­ro,­ da­re­pre­zen­ti­ra­ de­di­šči­no­svo­je­ga­oko­lja,­vzpo­stav­lja­ pri­me­ren­odnos­do­nje­in­ga­priv­zga­ja­tu­di­bo­do­čim­ro­ do­vom.­­K­tem­strem­lje­njem­ mo­ra­mo­to­rej­nuj­no­vklju­ či­ti­tu­di­mlaj­še­ge­ne­ra­ci­je.­ Pri­me­rov­in­vzo­rov­te­vr­ste­ dru­god­po­Slo­ve­ni­ji­ne­ma­njka­in­Kam­nik­bi­jim­po­ mo­jem­pre­pri­ča­nju­ vse­ka­kor­mo­ral­sle­di­ti.­Sam­sem­ pri­tem­še­pri­prav­ljen­ po­svo­jih­naj­bo­ljših­mo­čeh­po­ ma­ga­ti,­se­ve­da­­ta­ko­z­zna­njem­kot­tu­di­z­iz­kuš­nja­mi,­ ki­sem­jih­v­de­set­le­tjih­ po­sve­ča­nja­ fol­klor­ni­de­jav­no­sti­ pri­do­bil.­­S­po­slu­hom­­ »pri­stoj­nih«­ –­od­ob­čin­skih­obla­ sti­do­vzgoj­no­izo­bra­že­val­nih,­ kul­tur­nih,­tu­ri­stič­nih­ in­ dru­gih­usta­nov­–­bi­mo­ra­li­fol­klor­ni­de­di­šči­ni­za­go­to­vi­ti­ us­trez­no­po­zor­nost,­ da­jo­ohra­ni­mo.­ Po­leg­vse­ga,­kar­ sem­že­ome­njal,­je­ze­lo­važ­no:­naj­ti­pri­tem­do­volj­zgo­ den­stik­z­mla­di­mi­–­­v­vrt­cih,­osnov­nih­šo­lah,­v­sred­ nji­šo­li.­Ta­ko­tu­di­z­na­da­lje­va­njem­ ne­bi­bi­lo­te­žav­ob­ us­trez­nih­pro­stor­skih­ ra­zme­rah­in­ure­je­nem­si­ste­mu­ fi­nan­ci­ra­nja,­kar­je­se­ve­da­prvi­po­goj. Fti čar: Smo lah ko op ti mi sti? Po­ljan­šek:­ Če­bo­mo­na­šli­sku­pni­je­zik­in­str­ni­li­mo­ či,­da.­Te­ga­si­že­lim,­ven­dar­več­kot­svo­je­ga­de­le­ža­ k­te­mu,­da­bi­fol­klo­ra­med­kul­tur­ni­mi­ de­jav­nos­tmi­ v­ Kam­ni­ku­ne­bi­la­več­pa­stor­ka,­ne­mo­rem­da­ti:­lju­bez­ni­ in­zve­sto­be.­V­sim­bo­lih,­ki­so­nam­v­ljud­skem­je­zi­ku­ do­mač­ni:­na­ge­ljnov­in­rož­ma­ri­na.­­ Zra­ven­pa­še,­iz­mo­ je­ga­šop­ka­priz­nanj:­ze­lí­pe­li­na. Fti čar: S kak šno sim bo li ko te ga? Po­ljan­šek:­ Se­zdi­po­tre­bna?­­ –­Kdor­ne­ve:­­pe­lin­je­ gren­ka,­am­pak­zdra­vil­na­ras­tli­na.Summary Kamnik­is­a­historical­town­with­a­more­than­800­ year­old­tradition­known­by­many­cultural­curiosities­ and­achievements,­ which­are­the­most­evident­in­the­ fields­of­architecture,­ art­and­our­musical­heri­tage­ from­past­eras­(Romantic,­ Gothic,­Baroque)­also­com­ bining­newer­forms­in­both­era­and­variety.­One­of­ these­has­given­the­new­old­town­a­particular­validity­ for­more­than­forty­years­both­at­home­and­abroad:­ the­National­Costume­international­ festival­and­heri­ tage­clothing,­the­largest­tourist­event­of­its­kind­in­ Slovenia,­which­attracts­thousands­ of­performers­ and­ guests­and­many­more­visitors­every­September.­ In­an­ interview­with­Franc­Poljanšek,­ who­has­been­involved­ with­the­said­event­from­the­beginning,­ he­highlights­ its­development­ and­addresses­ the­topical­issues­con­ cerning­its­continuation.­ The­festival­dates­back­to­the­ beginning­ of­the­organized­ folklore­activities­in­the­ Kamnik­region­in­the­second­half­of­the­19th­century,­ when­the­creation­of­national­consciousness­ was­an­ important­ part­of­the­cultural­heart­of­the­town.­Then­ in­the­time­of­manifestation­ between­the­two­World­ Wars­and­the­revival­of­folklorism­within­the­modified­ social­conditions­in­the­mid­1960s. For­over­twenty­six­years­the­Kamniška­ Bistrica­ Folklore­Group,­founded­and­lead­by­Franci­Poljanšek,­ has­attended­to­the­conservation,­ preservation­ and­ presentation­ of­the­historical­folk­songs,­dances,­nar­ rative­traditions­and­other­numerous­ habits,­customs,­ and­mannerisms­ of­regions­surrounding­ town.­This­is­ particularly­ true­of­the­Kamniška­ Bistrica­valley­and­ the­Tuhinj­valley.­Following­a­break­of­a­few­years,­the­ same­activities­continue­on­under­the­same­leader­ ship,­in­the­Kamnik­Folklore­Group­organized­ within­ the­framework­ of­the­Pensioners’­ Association.­ Despite­ numerous­ awards­and­recognition­ both­at­home­and­ abroad,­the­decade­long­preservation­ of­folkloric­heri­ tage­as­an­important­amateur­cultural­activity­in­Kam­ nik,­unfortunately,­ lacks­the­necessary­ support.­The­ major­difficulties­ include­finding­an­appropriate­ place­ to­practice­and­a­way­to­handle­the­expenses.­ The­ conclusion­ of­the­interview­ended­with­Poljenšek’s­ im­ perative­that­their­survival­depends­upon­being­able­ to­guarantee­ certain­conditions,­ meaning­more­ public­ funds,­the­inclusion­of­young­people­and­enhancing­ awareness­ of­the­importance­ of­caring­for­our­national­ heritage­to­enrich­our­present­and­preserve­it­for­fu­ ture­generations.­ Last­but­not­least,­Kamnik,­as­the­ organizer­of­the­prestigious­ international­ folklore­festi­ val,­is­especially­ deserving­and­necessary,­ and­there­ fore­also­ought­to­be­a­role­model­to­others­according­ to­Kamnik’s­Folklornik­(a­professional­magazine).­ Naš­pogovor 257Mar ko Ku mer, av tor jaz zov skih od daj na Ra diu Slo ve ni ja Medobčinski muzej Kamnik Emil Spruk – kam ni ška glas be na le gen da Emi­la­Spru­ka­ver­jet­no­vsi­lju­bi­te­lji­bolj­za­htev­nih­ zvr­sti­glas­be­poz­na­jo­in­ce­ni­jo.­Ome­ni­mo,­ da­je­naš­ so­me­ščan­ skla­da­telj,­ aran­žer,­di­ri­gent­in­pred­vsem­ odli­čen­so­list­na­po­zav­ni.­Po­ni­žji­glas­be­ni­šo­li­se­je­ vpi­sal­na­ljub­ljan­sko­ sred­njo­glas­be­no­šo­lo.­Štu­dij­je­ na­da­lje­val­ v­av­strij­skem­ Grad­cu­na­vi­so­ki­šo­li­za­glas­ bo,­smer­po­zav­na.­Na­to­je­z­odlič­ni­mi­pri­po­ro­či­li­ od­ šel­v­Zdru­že­ne­dr­ža­ve­Ame­ri­ke­na­bo­ston­ski­ Ber­klee­ Col­le­ge­of­Mu­sic­in­le­ta­1982­z­di­plo­mo­mag­na­cum­ la­u­de­kon­čal­od­de­lek­za­po­zav­no­in­kom­po­zi­ci­jo.­ Emil­ Spruk­je­dol­go­le­ten­ so­list­na­po­zav­ni­v­Big­Ban­du­ RTV­ Slo­ve­ni­ja.­ So­de­lo­val­ je­z­mno­gi­mi­emi­nen­tni­mi­ di­ri­ gen­ti­in­so­li­sti,­za­i­gral­je­re­ci­mo­tu­di­na­zna­me­ni­tem­ El­ling­to­no­vem­ kon­cer­tu­sa­kral­ne­glas­be­v­ljub­ljan­ski­ fran­či­škan­ski­ cer­kvi­le­ta­1986­pod­di­ri­gent­skim­ vod­ stvom­Mer­cer­ja­El­lin­gto­na;­ na­njem­je­za­pe­la­tu­di­ oper­na­pev­ka­–­so­pra­ni­stka­ Du­nja­Spruk,­Emi­lo­va­so­ pro­ga.­Ob­igra­nju­na­mno­gih­jaz­zov­skih­ kon­cer­tih­se­je­ sre­čal­z­ne­ka­te­ri­mi­ naj­bo­ljši­mi­ di­ri­gen­ti­in­in­stru­men­ ta­li­sti­so­do­bne­ga­ jaz­za,­naj­bolj­mu­je­osta­lo­v­spo­mi­nu­ so­de­lo­va­nje­ z­iz­vr­stnim­ka­nad­skim­ po­zav­ni­stom­ in­di­ ri­gen­tom,­zdaj­žal­že­po­koj­nim­Ro­bom­McCon­nel­lom.­ Emil­Spruk­je­na­pi­sal­tu­di­slo­ven­ski­del­am­bi­ci­oz­no­ za­ stav­lje­ne­sklad­be,­ki­so­jo­iz­ve­dli­kar­tri­je­jaz­zov­ski­or­ kes­tri­hkra­ti:­to­so­bi­li­big­ban­di­osred­njih­RTV­hiš­na­še­ ta­krat­ne­sku­pne­dr­ža­ve­Ju­go­sla­vi­je­ –­iz­Ljub­lja­ne,­Za­ gre­ba­in­Be­o­gra­da.­ Ob­50­let­ni­ci­Big­Ban­da­RTV­Slo­ ve­ni­ja­je­le­ta­1995­iz­šla­zgo­ščen­ka­ iz­vir­nih­jaz­zov­skih­ skladb­slo­ven­skih­ av­tor­jev,­na­njej­so­ob­Gre­gor­če­vih­ in­La­zar­je­vih­ tu­di­sklad­be­Emi­la­Spru­ka.­In­to­ver­jet­ no­ni­na­klju­čje,­saj­so­vsi­tri­je­glas­be­no­so­ro­dne­du­ še,­ki­jih­po­ve­zu­je­glo­bo­ko­med­se­boj­no­ spoš­to­va­nje.­ Le­ta­2003­je­Big­Band­RTV­Slo­ve­ni­ja­iz­ve­del­kon­cert­ Spru­ko­ve­iz­vir­ne­glas­be,­kar­je­v­slo­ven­ski­umet­no­sti­ svo­je­vr­sten­ kul­tur­ni­praz­nik.­Le­to­poz­ne­je­so­pri­Druš­ tvu­slo­ven­skih­ skla­da­te­ljev­ iz­da­li­dol­go­pri­ča­ko­va­no­ zvoč­no­zbir­ko­nje­go­vih­av­tor­skih­skladb,­na­slov­lje­no­ Without­Re­turn­–­Brez­po­vrat­ka.­Na­pot­jo­je­pos­pre­mil­ Ja­nez­Gre­gorc­z­na­sled­nji­mi­ be­se­da­mi:­ »Emil­Spruk­je­ sa­mo­svo­ja,­ ne­kon­ven­ci­o­nal­na­ glas­be­na­ose­bnost,­ z­ us­tvar­jal­nim­ po­gle­dom­ upr­tim­ta­ko­v­pre­te­klost­ kot­v­ pri­ho­dnost.­ Sklad­be­Emi­la­Spru­ka­odli­ku­je­jo­dol­ge­po­ li­fo­ne­li­ni­je­v­raz­lič­nih­kom­bi­na­ci­jah­ pi­hal­in­tro­bil,­pri­ če­mer­se­ra­hlo­spo­gle­du­je­ s­sta­ri­mi­moj­stri,­ki­so­tu­di­ dru­ga­če­nje­go­va­pri­ljub­lje­na­ dru­žba.­Me­lo­dič­na­ li­ni­ja­ je­sa­mo­nad­grad­nja­ har­mo­ni­je.­ V­iz­pe­lja­vi­se­ve­li­ko­ krat­po­slu­žu­je­osti­nat­nih­ ri­tmov­in­har­mon­skih­ vzor­ cev,­ven­dar­pri­tem­vse­sko­zi­sle­di­so­do­bne­mu­ iz­ra­zu,­ pri­če­mer­je­iz­vi­ren­in­pre­poz­na­ven.«­ Ob­igra­nju­v­ma­tič­nem­ or­kes­tru­je­na­šel­čas­tu­di­ za­raz­lič­na­so­de­lo­va­nja­ in­igra­nja,­iz­po­sta­vi­mo­ kvar­tet­ po­zavn­L’arte­mu­si­ca­le­in­du­et­s­pi­hal­cem­in­kla­vi­a­tu­ ri­stom­Mil­kom­La­zar­jem­Royal­Society.­Spru­kov­skla­ da­telj­ski­opus­je­bo­gat­in­raz­no­vr­sten.­ Ob­pre­tež­no­jaz­zov­skem­ us­tvar­ja­nju­ se­je­po­da­jal­tu­di­na­po­dro­čje­ ta­ko­ime­no­va­ne­ kla­sič­ne­glas­be.­Sklad­be­so­po­go­sto­ na­sta­ja­le­za­Slo­ven­ske­ glas­be­ne­dne­ve­ali­za­No­či­slo­ ven­skih­skla­da­te­ljev.­ Ome­ni­mo­Su­i­to­za­so­lo­he­li­kon,­ Par­ti­to­za­kla­vir,­ki­jo­je­pre­mi­er­no­ za­i­gral­odlič­ni,­žal­že­ po­koj­ni­pi­a­nist­Aci­Ber­ton­celj,­ Par­ti­to­za­go­dal­ni­or­ke­ ster,­In­ven­ci­jo­za­go­dal­ni­kvar­tet,­ki­so­jo­čla­ni­Ko­mor­ ne­ga­or­kes­tra­so­li­stov­Druš­tva­slo­ven­skih­ skla­da­te­ljev­ pre­mi­er­no­ iz­ve­dli­na­Ko­mor­ni­no­či­slo­ven­skih­ skla­da­ te­ljev­v­Ško­fji­Lo­ki­le­ta­2007,­in­še­bi­lah­ko­naš­te­va­li.­ Emil­Spruk­ze­lo­ce­ni­iz­jem­no­po­mem­bno­ slo­ven­sko­ glas­be­no­ose­bnost­–­Ja­ne­za­Gre­gor­ca.­ Ob­Gre­gor­ če­vi­osem­de­set­let­ni­ci­ je­iz­ve­del­in­di­ri­gi­ral­re­per­to­ar­ nje­go­vih­skladb­tu­di­v­ro­dnem­Kam­ni­ku­na­Mu­zej­ski­ po­let­ni­no­či­na­gra­du­Za­pri­ce­ju­ni­ja­le­ta­2005.­Ta­krat­ se­je­na­kon­cer­tu­Big­Ban­da­RTV­Slo­ve­ni­ja­pod­Emi­lo­ vim­di­ri­gent­skim­ vod­stvom­tr­lo­ob­čin­stva.­ Če­prav­je­bil­ kon­cert­na­pro­stem,­je­bi­lo­graj­sko­dvo­ri­šče­pre­te­sno­ za­vse­ra­do­ve­dne­ Kam­ni­ča­ne­ in­osta­le­lju­bi­te­lje­vr­ hun­ske­ga­ jaz­za­iz­vse­Slo­ve­ni­je.­Emi­la­Spru­ka­odli­ku­ je­ne­po­greš­lji­va­ –­iz­jem­no­su­ve­re­na­odr­ska­pre­zen­ca,­ ki­ji­po­go­sto­do­da­ja­hu­mor­no­no­to.­Nje­gov­di­ri­gent­ski­ pri­stop­je­iz­jem­no­pre­dan,­ener­gi­čen­in­vi­zu­al­no­atrak­ ti­ven,­glas­be­ni­ke­ de­jan­sko­po­teg­ne­in­pri­po­mo­re,­ da­ iz­ti­sne­jo­iz­se­be­naj­bo­ljše.­ Vo­ de­ nje­kam­ ni­ ške­god­ be Emil­Spruk­je­pre­vzel­vo­de­nje­kam­ni­ške­ god­be­v­ se­zo­ni­1984–1985.­ Bil­je­se­ve­da­poln­no­vih­idej­in­ Diplomant­ na­Berklee­ Collegu­ of­Music,­ Boston,­ 1982.­ Arhiv:­Emil­Spruk. Naš­pogovorNaš­pogovor 258 259za sno va li kak šne za sed be? Kak šni so bi li va ši mla do­ stni pod vi gi? Spruk:­Ze­lo­zgo­daj­sem­se­sta­vil­rock­za­sed­bo,­mi­ slim,­da­se­je­ime­no­va­la­ Bo­em,­igra­li­pa­smo­upor­ni­ški­ rock.­Le­ta­1976­sem­v­mla­do­stni­ zag­na­no­sti­ in­vzne­ se­no­sti­za­sno­val­la­stno­jaz­zov­sko­za­sed­bo,­v­njej­je­ig­ ral­flav­to­da­nes­ugle­den­pe­da­gog­kla­sič­ne­flav­te­Cve­to­ Ko­bal,­kla­vir­To­maž­Koz­lev­čar,­ še­do­ne­dav­ni­ umet­ni­ ški­vo­dja­po­pu­lar­ne­ga­ zbo­ra­Per­pe­tu­um­ Jaz­zi­le,­bo­ bne­Mar­ko­Ju­van,­član­raz­lič­nih­slo­ven­skih­ po­pu­lar­ nih­za­sedb,­kon­tra­bas­ Kam­ni­čan­ Bo­jan­Zu­bič,­tolkala­ Borut­Rampih,­sam­sem­se­ve­da­igral­po­zav­no.­V­dvo­ ra­ni­kam­ni­ške­glas­be­ne­šo­le­smo­pri­re­di­li­kon­cert,­ki­ se­je­v­kam­ni­škem­ kul­tur­nem­ iz­ro­či­lu­za­si­dral­kot­pr­vi­ pra­vi­jaz­zov­ski­ve­čer­te­ga­me­sta.­Na­re­per­to­ar­ju­ smo­ ime­li­pre­cej­po­gum­no­aran­ži­ra­ne­ stan­dar­de,­ v­du­hu­ so­ča­snih­jaz­zov­skih­ to­kov­za­i­gra­no­glas­bo,­ki­se­ni­ izo­gi­ba­la­ek­spe­ri­men­tom.­ Sam­sem­na­re­per­to­ar­pri­ spe­val­tu­di­svo­je­de­bu­tant­ske­ av­tor­ske­po­sku­se.­Mo­ ra­mo­ve­de­ti,­da­v­tem­ča­su­na­do­ma­čem­ jaz­zov­skem­ pri­zo­ri­šču­ ob­na­ci­o­nal­nem­ Big­Ban­du­in­mo­dal­nem­ jaz­zu­pi­hal­ca­To­ne­ta­Jan­še­še­ni­bi­lo­pra­vih­av­tor­skih­ jaz­zov­skih­ za­sedb.­Kon­cert­je­bil­ne­pri­ča­ko­va­no­ do­bro­ obi­skan­–­dvo­ra­na­je­po­ka­la­po­vseh­ši­vih,­ta­ko­da­je­ so­ča­sni­kon­cert­eta­bli­ra­ne­ga­ kla­sič­ne­ga­ Tria­Lo­renz­v­ dvo­ra­ni­Ki­na­Dom­ostal­sko­raj­brez­obi­sko­val­cev.­ Nav­ du­še­no­ob­čin­stvo­je­glas­be­ni­ke­ spre­je­lo­z­ova­ci­ja­mi.­ Kak­šni­dve­le­ti­poz­ne­je­sem­iz­čla­nov­šte­vil­nih­sku­pin,­ ki­so­ta­krat­igra­le­v­Kam­ni­ku­in­oko­li­ci,­se­sta­vil­ma­njši­ big­band­ka­kih­pet­najst­ih­ in­stru­men­ta­li­stov.­ Ime­li­smo­ tu­di­na­stop­na­Sta­rem­gra­du.­Ne­kaj­ča­sa­pa­sem­ig­ ral­tu­di­v­bolj­ko­mer­ci­al­no­ na­rav­na­ni­ sku­pi­ni­Po­mlad,­ spom­ni­li­se­je­bo­ste­po­pre­pe­va­nju­ pri­ljub­lje­nih­ se­ster­ Jer­man.­Na­sa­mi­sred­nji­šo­li­je­jaz­zov­ski­big­band­vo­dil­Du­šan­Ve­ble,­ven­dar­pa­igra­nje­v­njem­ni­bi­lo­za­že­le­ no,­ne­ka­te­ri­pro­fe­sor­ji­so­ce­lo­za­go­var­ja­li­ te­zo,­da­si­z­ igra­njem­jaz­za­kva­ri­mo­te­hni­ko.­ Ku mer: Po kon ča ni sred nji glas be ni šo li ste se zna­ šli pred di le mo: kam na prej. Spruk:­Za­ni­mal­me­je­pred­vsem­ so­do­bni,­ak­tu­al­ni­ jazz.­Ta­krat­sem­bil­že­do­kaj­odlo­čen,­da­na­da­lju­jem­ štu­dij­v­av­strij­skem­ Grad­cu­na­tam­kaj­šnji­ vi­so­ki­šo­li­ za­glas­be­no­umet­nost,­ kjer­je­bi­la­naj­bli­žja­in­naj­bolj­ kva­li­tet­na­ vi­so­ko­šol­ska­ jaz­zov­ska­ usta­no­va.­ Se­ve­da­ so­bi­li­ta­krat­–­bi­lo­je­le­ta­1979­in­go­vo­ri­mo­o­le­tih­ v­nek­da­nji­dr­ža­vi­Ju­go­sla­vi­ji­ –­pro­ble­mi­z­de­vi­za­mi­in­ pa­z­na­me­sti­tvi­jo.­ Imel­sem­sre­čo,­da­so­mi­po­ma­ga­le­ cer­kve­ne­usta­no­ve.­Ze­lo­do­bra­sred­nje­šol­ska­ pod­la­ga­ je­pri­po­mo­gla­ k­te­mu,­da­sem­v­Grad­cu­s­kla­sič­ni­mi­ pred­me­ti­vseh­šti­rih­let­ni­kov­opra­vil­v­enem­sa­mem­ let­ni­ku!­ Ku mer: Ka te ri pro fe sor ji so vam osta li v le pem spo­ mi nu? Spruk:­Naj­ve­čji­vtis­na­me­je­na­pra­vil­Wayne­Dar­ling­ –­pro­fe­sor­za­kon­tra­bas,­ pre­da­val­nam­je­an­sam­bel­ sko­igro.­Že­ta­koj­na­za­čet­ku­me­je­vklju­čil­v­pre­cej­ za­htev­no­za­sed­bo,­ki­je­sku­paj­igra­la­že­kar­ne­kaj­let.­ Po­kak­šnih­šest­ih­me­se­cih­mi­je­pre­dla­gal,­ da­grem­ štu­di­rat­na­Ber­klee­Col­le­ge­of­Mu­sic,­to­je­pre­stiž­na­ ame­ri­ška­jaz­zov­ska­šo­la­v­Bo­sto­nu,­kjer­sta­na­pr­im­er­ štu­di­ra­la­tu­di­zna­me­ni­ti­ tro­ben­tač­Du­ško­Gojković­in­ pa­se­ve­da­naš­moj­ster­Jo­že­Priv­šek.­Dar­ling­je­poz­nal­ nji­ho­ve­ga­ pro­fe­sor­ja­ po­zav­ne,­na­pi­sal­mi­je­tu­di­pri­ po­ro­či­lo­in­na­pra­vil­sem­po­snet­ke­za­av­di­ci­jo­ter­jih­ po­slal­v­Bo­ston.­Pre­jel­sem­nji­ho­vo­šti­pen­di­jo,­ ne­kaj­je­ pri­mak­ni­la­tu­di­slo­ven­ska­dr­ža­va.­ Kvartet­ pozavnistov­ L’arte­ musicale­ (Emil­ Spruk,­ Alojz­ Bezgovšek,­ Lojze­ Krajnčan­ in­Aleksander­ Grašič),­ 1985.­ Arhiv:­ Emil­ Spruk. op­ti­mi­zma,­ saj­je­rav­no­za­klju­čil­šo­la­nje.­Svo­je­ide­je­je­ ho­tel­vne­sti­tu­di­v­or­ke­ster,­ki­je­od­po­nov­ne­ga­ oži­ve­tja­ de­lo­val­po­do­kaj­ute­če­nih­pra­vi­lih.­To­se­je­opa­zi­lo­v­re­ per­to­ar­ju­or­kes­tra,­ki­ni­več­igral­sa­mo­ko­rač­nic.­Spruk­ je­na­re­per­to­ar­uvr­ščal­ve­dno­več­kon­cer­tnih­ skladb.­ S­tem­je­pri­teg­nil­mla­do­ge­ne­ra­ci­jo­ god­be­ni­kov,­ ki­so­ z­ve­se­ljem­pri­ha­ja­li­na­va­je.­To­da­igra­nje­za­htev­nej­ših­ skladb­je­bi­lo­po­go­je­no­z­na­ku­pom­bolj­kva­li­tet­nih­ in­ stru­men­tov,­ kar­pa­v­zad­njih­kr­čih­ju­go­slo­van­ske­ga­ so­ ci­a­li­zma­še­ve­dno­ni­bi­lo­eno­stav­no.­ S­po­mo­čjo­spon­ zor­jev­–­ta­krat­še­ze­lo­uspe­šne­ga­ du­pli­ške­ga­ po­dje­tja­ –­so­uspe­li­za­go­to­vi­ti­ po­tre­bne­de­vi­ze.­A­po­sple­tu­ ne­sreč­nih­na­klju­čij­in­ne­ko­li­ko­ne­kom­pe­ten­tnih­ po­sre­ dni­kov­pri­na­ku­pu­so­na­splo­šno­ža­lost­god­be­ni­kov­ do­ bi­li­ce­ne­ne­če­ške­in­stru­men­te,­ s­ka­te­ri­mi­si­ni­so­mo­gli­ po­ma­ga­ti.­Za­ra­di­te­ga­ je­Emi­lu­pre­cej­upa­del­za­nos­in­ se­je­od­god­be­po­ča­si­po­slo­vil,­kli­ca­la­ga­je­tu­di­vo­ja­ ška­dol­žnost.­Se­ve­da­pa­je­z­god­be­ni­ki­ pre­ži­vel­tu­di­ pre­cej­ne­po­za­bnih­ do­go­div­ščin,­ ki­po­ča­si­pre­ha­ja­jo­ med­so­do­bne­kam­ni­ške­le­gen­de.­Spruk­se­spo­mi­nja,­ da­so­mla­di­za­ne­se­nja­ki­ na­eni­od­re­dnih­vaj­ta­ko­in­ ten­ziv­no­va­di­li­for­te­for­tis­si­mo,­ da­je­ne­ke­mu­mla­de­ni­ ču­ce­lo­pri­te­kla­kri­iz­no­sa,­od­sil­ne­na­ko­pi­če­ne­ zvoč­ne­ ener­gi­je­pa­se­je­ene­mu­od­čla­nov­or­kes­tra­na­gla­vo­ zru­šil­le­ste­nec.­Zve­ni­prav­za­prav­ mi­to­lo­ško,­ a­je­bi­lo­ re­snič­no.­Le­gen­da­ren­ je­tu­di­pri­pet­ljaj­z­vsa­ko­let­ne­ga­ tek­mo­va­nja­ pi­hal­nih­or­kes­trov­v­Kr­škem­ko­nec­osem­ de­set­ih­let­prej­šnje­ga­ sto­le­tja.­Kam­ni­ča­ni­ so­se­ve­da­ pod­en­tu­zi­a­stič­nim­ vod­stvom­glas­be­ne­ga­ pro­fe­si­o­nal­ ca­Emi­la­Spru­ka­z­vr­hun­sko­ener­gi­jo­in­mak­si­mal­no­ pri­prav­lje­ni­ odi­gra­li­svoj­pri­spe­vek,­ to­da­ži­ri­ja­jih­je­ pov­sem­spre­gle­da­la­ pri­na­gra­dah.­ Ka­sne­je­se­je­ce­lo­ iz­ka­za­lo,­da­so­bi­le­ute­me­lji­tve­ na­grad­že­vna­prej­pri­ prav­lje­ne­–­na­tip­ka­ne­ na­pi­sal­ni­stroj,­ki­ga­na­sa­mem­pri­zo­ri­šču­tek­mo­va­nja­ sploh­ni­bi­lo.­Ra­zo­ča­ra­ni­ in­tu­di­ be­sni­šef­kam­ni­ške­ga­ or­kes­tra­Emil­Spruk­je­za­lu­čal­ pri­prav­lje­na­ odli­ko­va­nja­ in­ži­ri­ji­za­bru­sil­ne­kaj­brid­kih­ gle­de­stro­kov­nih­ kom­pe­tenc­ in­ob­čut­ka­za­glas­be­no­ kva­li­te­to­ter­svo­jo­god­bo­pro­te­stno­od­pe­ljal­s­pri­zo­ri­ šča­tek­mo­va­nja.­ Osu­pla­ži­ri­ja­je­one­me­la,­o­do­god­ku­ pa­se­je­go­vo­ri­lo­še­le­ta.­Čut­za­pra­vič­nost­ Emi­lu­Spru­ ku­ni­do­vo­lil,­da­bi­nje­go­ve­mla­de­va­ro­van­ce,­ ki­so­bi­li­ do­bro­pri­prav­lje­ni,­ta­ko­ig­no­rant­sko­za­ob­šli.­ Emil­Spruk­se­je­ro­dil­na­praz­nič­ni­pr­vi­maj­le­ta­ 1960.­Glas­ba­mu­je­bi­la­ta­ko­re­koč­po­lo­že­na­v­zib­ko,­ saj­je­odra­ščal­v­glas­be­no­na­dar­je­ni­kam­ni­ški­dru­ži­ni,­ ki­je­pred­vsem­ve­li­ko­pre­pe­va­la.­ Ku mer: Vaš pr vi in stru ment pa ni bil po zav na … Spruk:­Za­čel­sem­z­vi­o­li­no,­na­to­do­dal­eu­fo­nij­in­ ka­sne­je­še­po­zav­no,­ta­ko­da­sem­v­ni­žji­glas­be­ni­šo­li­ pri­stal­pri­kar­treh­in­stru­men­tih.­ To­da­prav­v­zve­nu­po­ zav­ne­sem­naj­bolj­na­šel­sa­me­ga­se­be.­Na­sred­nji­glas­ be­ni­šo­li­–­vpi­sal­sem­kla­sič­no­po­zav­no­–­je­bil­moj­ pro­fe­sor­le­gen­dar­ni­ Dra­gi­ša­Mišković,­od­nje­ga­sem­ se­res­ve­li­ko­na­u­čil,­ve­li­ko­ča­sa­in­tru­da­je­vlo­žil­v­mo­je­ šo­la­nje.­Mar­sik­daj­ je­bi­lo­na­ji­no­so­de­lo­va­nje­ tu­di­na­ por­no,­to­da­ko­nec­kon­cev­je­ze­lo­do­bra­sred­nje­šol­ska­ pod­la­ga­ka­sne­je­pri­po­mo­gla­ k­te­mu,­da­sem­v­Grad­ cu­s­kla­sič­ni­mi­ pred­me­ti­vseh­šti­rih­let­ni­kov­opra­vil­v­ enem­sa­mem!­Med­sa­mim­šo­la­njem­sem­pre­jel­tu­di­ ce­lo­vr­sto­priz­nanj,­pred­vsem­ pr­vih­na­grad­na­tek­mo­ va­njih­v­Slo­ve­ni­ji­in­ta­krat­ni­Ju­go­sla­vi­ji,­ kar­mi­je­ka­ sne­je­pre­cej­pri­po­mo­glo­ pri­pri­do­bi­va­nju­ pre­po­tre­bne­ šti­pen­di­je.­ Ku mer: Pre den pa se po sve ti va va šim štu dij skim le­ tom, že v mla do sti ste ver jet no kot za gri zen glas be nik Družinska­zasedba­Sprukovih:­Franci,­Emil­(takrat­še­na­violini)­in­Dragica,­okrog­leta­1966.­Arhiv:­Emil­Spruk. Naš­pogovorNaš­pogovor 260 261Spruk:­Ta­ko­le­je­bi­lo:­v­Slo­ve­ni­jo­sem­se­mo­ral­vr­ni­ti­ in­od­slu­ži­ti­šti­pen­di­jo­ kljub­po­nud­bi,­da­bi­na­da­lje­val­ uni­ver­zi­tet­no­ ka­ri­e­ro­na­Du­na­ju.­Na­za­čet­ku­igra­nja­v­ or­kes­tru­RTV­sem­na­le­tel­na­pre­cej­ne­go­do­va­nja,­ saj­ me­ni­so­ho­te­li­za­po­sli­ti­gle­de­na­mo­jo­izo­braz­bo­ in­ spo­so­bno­sti­ us­trez­nem­ me­stu­v­or­kes­tru.­Ker­pa­sem­ odloč­no­in­ne­po­pus­tlji­vo­ vztra­jal,­so­mi­le­do­de­li­li­me­ sto­po­zav­ni­sta­ –­so­li­sta­v­or­kes­tru.­Moj­ster­Jo­že­Priv­ šek­je­bil­mar­kan­tna­ in­ze­lo­spo­so­bna­glas­be­na­oseb­ nost.­V­or­kes­tru­je­imel­vse­pod­kon­tro­lo­–­vse­ni­ti­so­ bi­le­v­nje­go­vih­ro­kah.­In­če­se­je­slu­čaj­no­po­ja­vil­kdo,­ ki­bi­lah­ko­ogro­zil­nje­gov­im­pe­rij,­je­po­skr­bel,­da­se­ga­ je­nev­tra­li­zi­ra­lo. ­Jo­že­Priv­šek­je­bil­pač­av­to­ri­te­ta,­ ki­so­ jo­vsi­spoš­to­va­li,­ in­tak­je­bil­tu­di­nje­gov­na­čin­vo­de­nja­ or­kes­tra.­ Ku mer: Ka ko se spo mi nja te so de lo va nja z mul ti in­ stru men ta li stom in skla da te ljem Mil kom La zar jem v za sed bi Royal Society? Spruk:­V­ma­lih­za­sed­bah­ sem­ze­lo­red­ko­so­de­lo­ val.­Ra­zen­z­ze­lo­red­ki­mi­iz­bran­ci,­iz­lo­čim­lah­ko­Mil­ ka­La­zar­ja­in­Ja­ne­za­Gre­gor­ca.­ Gre­gorc­je­ne­na­va­ dna,­sa­mo­svo­ja­ glas­be­na­ose­bnost,­ ce­lo­ge­ni­a­lec­in­ po­seb­než.­ Ob­dru­že­nju­z­Mil­kom­pa­se­je­spro­šča­la­ prav­po­se­bna­si­ner­gi­ja,­uje­la­sva­se­sko­raj­v­vsa­kem­ tre­nut­ku­na­ji­nih­glas­be­nih­ ra­zmiš­ljanj.­ La­zar­je­iz­vr­ sten­glas­be­nik­in­člo­vek­od­pr­te­du­še­ter­dov­ze­ten­do­ vse­ga.­So­de­lo­va­nje­ z­njim­mi­je­ bi­lo­v­pra­vi­uži­tek.­ Na­ jin­sku­pni­pro­jekt­iz­le­ta­1989­se­je­ime­no­val­Royal­ Society­–­kra­ljev­ska­ ali­pač­si­jaj­na­dru­žba­po­na­še.­ Iz­va­ja­la­sva­ne­na­va­dno­ zmes­raz­no­ro­dnih­ so­do­bnih­ glas­be­nih­zvr­sti­od­fun­ka­do­free­jaz­za­in­elek­tron­ske­ glas­be.­Na­ji­na­plo­šča­Phe­no­me­no­nes­ je­iz­šla­tik­pred­raz­pa­dom­ nek­da­nje­sku­pne­dr­ža­ve­v­Be­o­gra­du­in­ta­ ko­za­ra­di­ne­sreč­nih­oko­li­ščin­po­kri­vi­ci­osta­la­pre­zr­ta.­ Sku­paj­z­ita­li­jan­skim­ tol­kal­cem­ Ma­u­ri­zi­om­ Ra­va­li­com­ sva­na­sto­pi­la­na­glav­nem­odru­med­na­ro­dne­ga­jaz­zov­ ske­ga­fe­sti­va­la­ju­ni­ja­1989­v­ljub­ljan­skih­Kri­žan­kah. Ku mer: Ste tu di av tor za pi sa pet de set e ri ce skladb uni ver zal ne ga ti pa, ne kak šnih glas be nih in for ma cij za raz lič ne in stru men te. Spruk:­Gre­za­zbir­ko­z­no­ta­mi­za­pi­sa­nih­ okvir­nih­ idej,­ki­jih­glas­be­nik­ vza­me,­ugo­to­vi,­kak­šen­tem­po­ bi­mu­us­tre­zal,­kak­šna­in­ter­pre­ta­ci­ja­ in­ce­lo­kak­šen­ in­stru­ment­ bi­upo­ra­bil,­in­jih­na­to­iz­ve­de.­Na­pod­la­gi­ ka­rak­ter­ja­ teh­skladb­in­iz­raz­ne­mož­no­sti­iz­bra­ne­ga­in­ stru­men­ta­ ali­pa­ce­le­ga­or­kes­tra,­pa­ne­na­zad­nje­tu­di­ pro­sto­ra,­kjer­se­glas­ba­iz­va­ja,­glas­be­nik­ –­iz­va­ja­lec­ iz­be­re­naj­prej­tem­po,­na­to­pa­se­sku­ša­čim­bolj­pri­bli­ ža­ti­spo­ro­či­lu­glas­be­ne­ga­ za­pi­sa.­Med­dru­gim­je­iz­bor­ teh­skladb­upo­ra­bil­tu­di­moj­glas­be­ni­pri­ja­telj­Mil­ko­ La­zar­–­le­ta­1996­jih­je­za­i­gral­na­čem­ba­lu.­Po­snet­ki­ so­na­sta­li­v­Kri­žev­ni­ški­ cer­kvi­v­Ljub­lja­ni.­Eno­od­teh­ skladb­iz­zbir­ke­Ci­gan­sko­de­kle­sem­na­me­nil­tu­di­si­nu­ Dom­nu,­ki­se­prav­ta­ko­ukvar­ja­z­glas­bo.­Prav­pi­sa­nje­ glas­be­za­mla­do­ob­čin­stvo­je­ve­lik­iz­ziv­in­hu­da­od­go­ vor­nost.­Sklad­be­za­mla­di­no­so­kaj­hi­tro­lah­ko­ba­nal­ ne­in­ce­lo­osla­dne.­Tru­dil­sem­se,­upoš­te­val­sem,­da­ so­sklad­be­manj­na­por­ne­in­ne­pre­več­kom­pli­ci­ra­ne­ za­ iz­va­ja­nje,­vse­e­no­pa­ima­jo­zgod­bo,­ki­jo­mla­di­iz­va­ja­ lec­lah­ko­iz­po­ve,­še­po­se­bej,­če­je­ta­len­ti­ran.­ Ku mer: V va šem opu su so di med naj bolj is kre ne glas be ne iz po ve di – ne kak šen glas be ni cre do – sklad­ ba za švi car sko tro bil no za sed bo? Portret­Emila­Spruka.­Foto:­Hugo­Šekoranja. Ku mer: Ka ko se spo mi nja te bo ston ske ga Ber klee Col le gea of Mu sic, kjer ste pre se ne ča li pro fe sor je s svo jim iz vr stnim zna njem pa tu di svo je vr stno ve he­ men co? Spruk:­Pro­fe­sor­ji­na­Ber­kle­e­ju­so­bi­li­si­cer­do­bri,­ni­ so­pa­bi­li­vsi­vr­hun­ski.­Mo­ja­pri­ča­ko­va­nja­ pa­so­bi­la­ ve­li­ka,­saj­sem­se­tu­di­sam­mak­si­mal­no­ tru­dil­in­va­dil.­ No,­po­ne­ka­te­rih­za­čet­nih­ne­spo­ra­zu­mih­ pa­smo­se­ uje­li.­Spoz­na­li­so,­da­sem­re­snič­no­na­dar­jen­in­že­ljan­ zna­nja.­Pre­da­vanj­ ni­sem­ho­tel­za­mu­di­ti­za­no­be­no­ce­ no,­ni­ti­ta­krat­ne,­ko­so­me­pe­sti­le­zdrav­stve­ne­ te­go­be. Ku mer: Če pri mer ja va ame ri ški in evrop ski si stem glas be ne ga izo bra že va nja, kak šne so raz li ke? Spruk:­Ame­ri­ški­si­stem­je­iz­vr­sten,­ne­pri­mer­no­ hi­ trej­ši­kot­evrop­ski­ter­iz­re­dno­učin­ko­vit.­Za­ma­te­ri­jo,­ ki­se­je­v­Ame­ri­ki­na­u­čiš­v­le­tu­dni,­bi­v­Grad­cu­po­ra­ bil­ne­pri­mer­no­ več­ča­sa.­Ur­nik­je­se­ve­da­ze­lo­na­tr­pan,­ gre­za­ze­lo­in­ten­zi­ven,­ vr­hun­sko­or­ga­ni­zi­ran­ in­oz­ko­ spe­ci­a­li­zi­ran­ štu­dij,­ki­pa­ne­na­zad­nje­tu­di­dra­go­sta­ ne.­V­ze­lo­krat­kem­ča­su­lah­ko­kon­zu­mi­raš­ ze­lo­ve­li­ ko­in­for­ma­cij.­ Štu­dij­sem­že­lel­mak­si­mal­no­ iz­ko­ri­sti­ti­ in­sem­si­na­ko­pi­čil­ogrom­no­pred­me­tov,­ če­prav­mi­je­ pred­stoj­nik­ to­odloč­no­od­sve­to­val.­ In­ko­sem­štu­dij­ kon­čal­z­naj­vi­šji­mi­mož­ni­mi­oce­na­mi­–­mag­na­cum­la­ u­de­ta­ko­na­od­del­ku­za­po­zav­no­kot­za­kom­po­zi­ci­jo­ –­me­je­osu­pli­pred­stoj­nik­ ce­lo­po­va­bil,­da­osta­nem­v­ slu­žbi­na­fa­kul­te­ti­kot­asi­stent.­ Ku mer: V Ame ri ki ste do bi li tu di ne ka te re po nud be za na da lje va nje glas be ne ka ri e re, ka ko da vas ni so pre ma mi le? Spruk:­Res­so­mi­po­nu­di­li­de­lo­na­fa­kul­te­ti,­če­bi­opra­vil­še­pe­da­go­ške­ pred­me­te.­ Ne­kaj­mož­no­sti­se­mi­ je­od­pr­lo­tu­di­na­Broadwayu,­ za­ša­lo­sem­šel­na­av­di­ ci­jo­in­jo­tu­di­uspe­šno­pre­stal,­to­da­za­nje­si­za­ni­miv­le,­ ko­si­mlad,­ka­sne­je­te­si­stem­kru­to­iz­vr­že.­Tu­di­živ­lje­ nje­v­Ame­ri­ki­mi­ni­uga­ja­lo.­Njen­blišč­in­po­na­re­je­nost­ me­ni­sta­pre­pri­ča­la,­ pre­vla­dal­je­klic­sto­let­ne­evrop­ske­ kul­tur­ne­tra­di­ci­je.­ Ku mer: Od nek daj vas je za ni ma la tu di evrop ska kla sič na glas be na tra di ci ja, ta ko ste si kla sič na glas­ be na ob zor ja ši ri li še na Du na ju na po di plom skem štu­ di ju. Spruk:­Ja,­res­je.­Prav­za­to­sem­se­po­ame­ri­ški­in­ ten­ziv­ni­iz­kuš­nji­od­pra­vil­še­na­iz­po­pol­nje­va­nje­ v­re­ ne­san­čni­in­ba­roč­ni­kom­po­zi­ci­ji­ na­Du­naj.­Že­od­nek­ daj­me­je­za­ni­mal­kon­tra­punkt,­ ki­se­mi­zdi­bis­tve­na­ za­de­va.­Pri­ta­ko­ime­no­va­nih­ pra­vo­ver­nih­ jaz­zi­stih­ze­lo­ po­gre­šam­ kon­tra­pun­ktič­ni­ pri­stop­k­har­mo­ni­ji.­ Pri­jaz­ zu­je­cel­kup­har­mo­nij,­am­pak­so­po­stav­lje­ne­ dru­ga­ k­dru­gi­z­vse­mi­ten­zi­ja­mi­vred,­ven­dar­har­mo­ni­ja­ ni­ ­vzrok­ne­ke­kon­tra­pun­ktič­ne­ li­ni­je,­kar­je­ze­lo­zna­čil­ no­za­kla­sič­no­glas­bo.­Kla­sič­na­glas­ba­je­na­pod­la­gi­ te­ga­do­bi­la­te­stra­šne­moj­stro­vi­ne,­ kot­so­na­pr­im­er­ Ma­hler­je­va,­ Bruc­kner­je­va­ ali­Brah­mso­va­ de­la.­To­so­ zgod­be,­ki­se­ni­ko­li­ne­kon­ča­jo.­Glas­ba,­ki­jo­pi­šem,­je­ ne­kak­šna­zve­za­med­evrop­sko­kul­tur­no­tra­di­ci­jo­in­so­ do­bno­ame­ri­ško­jaz­zov­sko­sce­no,­ki­bi­bi­la­brez­evrop­ ske­ga­oza­dja­si­cer­iz­po­ve­dno­ze­lo­si­ro­ma­šna.­ Ku mer: Sle dil je an gaž ma v na ci o nal nem jaz zov­ skem or kes tru – Ple snem or kes tru RTV Ljub lja na, ka­ sne je pre i me no va nem v Big Band RTV Slo ve ni ja pod vod stvom moj stra Jo že ta Priv ška. Jazzovska­ zasedba­ študentov­ Visoke­ šole­ za­glasbo­ in­upodabljajočo­ umetnost­ v­Gradcu­ (Karlheinz­ Miklin­ –­profesor­ in­sak­ sofonist,­ pozavnist­ Emil­ Spruk,­ pokojni­ trobentač­ Miro­ Erjavec,­ tolkalec­ Berislav­ Puhlovski,­ bobnar­ Miroslav­ Karlović,­ basist­ Reinhardt­in­pianist­Slavko­Avsenik­ml.,­1980.­­Arhiv:­Emil­Spruk. Naš­pogovorNaš­pogovor 262 263tič­no­ne­iz­ved­lji­vo,­ saj­mo­ra­bi­ti­iz­go­vor­ja­va­ r­ja­in­t­ja­ ab­so­lut­no­ ja­sna.­Ko­sem­iz­va­jal­to­te­hni­ko­v­Zdru­že­nih­ dr­ža­vah,­me­rav­no­za­ra­di­te­je­zi­kov­ne­pre­gra­de­pro­fe­ sor­ji­ni­so­uspe­li­»po­grun­ta­ti«.­ Vsem­je­bi­la­ta­te­hni­ka­–­ kljub­po­dro­bnim­ raz­la­gam­–­po­pol­no­ma­ ne­do­um­lji­va.­ Za­to­ar­ti­ku­la­cij­sko­ te­hni­ko­pa­mo­raš­ze­lo­do­bro­ob­vla­ da­ti­in­stru­ment,­ saj­jo­je­po­tre­bno­iz­ve­sti­hi­tro­in­brez­ do­dat­ne­ga­ pre­mle­va­nja,­ ta­ko­re­koč­pod­za­ve­stno.­ Pre­ skok­na­ali­kvot­ni­ton­ mo­raš­na­mreč­iz­ve­sti,­še­pre­den­ ga­oza­ve­stiš.­Iz­va­ja­se­to­rej­le­v­iz­re­dno­hi­trih­tem­pih,­v­ naj­hi­trej­ših­ up­tem­po­swingih,­zaz­na­ven­ozi­ro­ma­sli­šen­ pa­je­le­na­ze­lo­kva­li­tet­nih­ po­snet­kih.­ Opra­vi­li­so­ce­lo­ štu­di­jo,­v­ka­te­ri­so­sklad­be­pred­va­ja­li­upo­čas­nje­ne,­ v­ ok­ta­vi­ni­žje­in­so­štu­di­ra­li,­iz­ka­te­re­ga­to­na­je­šlo­v­ka­ te­ro­le­go­in­iz­ka­te­re­ga­ali­kvot­ne­ga­to­na.­ Ku mer: Ob po zav ni stič ni igri je vaš us tvar jal ni del živ lje nja po sve čen pred vsem kom po ni ra nju in aran ži­ ra nju. Ka ko, kdaj, kje us tvar ja te? Men da vas us tvar­ jal ni nav dih po go sto sre ča prav v za ve tju do ma če ga glas be ne ga ate lje ja. Spruk:­Ne­na­zad­nje­sem­svo­ja­naj­bo­ljša­de­la­us­tva­ ril­do­ma,­v­Kam­ni­ku.­Naj­po­vem­od­kri­to,­če­se­use­dem­ za­mi­zo,­da­bi­kom­po­ni­ral,­ se­po­na­va­di­ne­zgo­di­nič­ali­ pa­bo­re­ma­lo.­Pri­ti­mo­ra­po­se­ben­tre­nu­tek,­ven­dar­pa­ nanj­sam­ni­mam­no­be­ne­ga­ vpli­va,­ne­da­se­ga­iz­si­li­ ti.­Sem­le­ne­kak­šen­pre­vo­dnik­ne­kak­šne­ne­raz­lo­žlji­ve­ sfe­re­ozi­ro­ma­ide­je.­Ta­ko­le­se­mi­je­zgo­di­lo:­se­dim­za­ mi­zo,­ne­ka­ener­gi­ja­pre­ha­ja­pre­ko­ro­ke,­pre­ko­kla­vi­ a­tu­re­v­ra­ču­nal­nik,­ av­to­ma­tič­no­ sem­za­pi­so­val­ka­kih­ de­set­mi­nut.­Ko­se­je­pre­ki­ni­lo­in­sem­bil­po­nov­no­pri­ zem­ljen,­za­pi­sa­ne­ga­ ni­sem­mo­gel­po­prav­lja­ti,­ ker­eno­ stav­no­ni­sem­ra­zu­mel.­Mi­slim,­da­ima­mo­pri­nav­di­hu­lju­dje­ma­lo­zra­ven,­to­je­da­nost,­ener­gi­ja,­moč­nej­ša­ kot­je,­manj­člo­ve­ške­ga­ fak­tor­ja­je­ude­le­že­ne­ga.­ Po­ mem­bna­je­le­kon­cen­tra­ci­ja,­ da­si­v­ti­stem­pre­lom­nem­ tre­nut­ku­spo­so­ben­re­a­gi­ra­ti.­Že­Pleč­nik­je­re­kel,­da­je­ umet­nost­mi­lost­bo­žja,­ki­pač­ni­vsa­ko­mur­ da­na.­Več­ ko­si­je­de­le­žen,­ve­čji­do­sež­ki­pri­de­jo­iz­pod­tvo­jih­pr­ stov.­ Ku mer: Pri svo jem us tvar ja nju ste upo ra bi li tu di po­ se bno kom po zi cij sko te hni ko. Spruk:­Ta­ko­je,­na­pr­im­er­sklad­ba­De­ath­from­the­ Spa­ce­je­na­sta­la­s­po­se­bno­kom­po­zi­cij­sko­ te­hni­ko­–­z­ raz­bi­tjem­do­mi­nan­tno­sti­ tri­to­nu­sa­ozi­ro­ma­do­mi­nan­ te,­ki­de­jan­sko­dr­ži­vse­v­ša­hu.­Z­raz­bi­tjem­mo­či­te­ do­mi­nan­te­ se­od­pi­ra­jo­ne­slu­te­ne­ mož­no­sti­in­ogro­ men­glas­be­ni­pro­stor­in­sve­to­vi,­za­ka­te­re­se­mi­ni­ ni­ti­sa­nja­lo,­da­sploh­ob­sta­ja­jo.­ Prav­sklad­bo­De­ath­ from­the­Spa­ce­sem­za­sno­val­na­tej­te­hni­ki­in­v­njej­ je­prav­za­prav­ več­kla­sič­nih­kot­jaz­zov­skih­ ele­men­tov.­ Tu­di­za­sed­ba­in­stru­men­tov­ je­ne­na­va­dna­ –­big­band­ igra­brez­kla­sič­ne­ri­tem­sek­ci­je,­od­pi­hal­sem­vzel­le­ so­li­sta­Mil­ka­La­zar­ja­na­bas­kla­ri­ne­tu.­Mo­tiv­no­pa­je­ sklad­bo­ini­ci­ra­la­pre­tres­lji­va­ zgod­ba­o­ru­skih­as­tro­nav­ tih,­ki­so­pre­mi­nu­li­med­po­slan­stvom­ v­ve­so­lju­in­se­ mr­tvi­vr­ni­li­na­Zem­ljo.­V­zad­nje­se­kun­de­sklad­be­sem­ vtkal­tu­di­ori­gi­nal­ni­po­sne­tek­nji­ho­vih­zad­njih­be­sed.­ Tu­di­v­sklad­bi­Sa­il­In­se­iz­dat­no­ču­ti­vpliv­kla­si­ke:­z­mi­ kro­pre­mi­ki­ li­nij­sem­prav­ta­ko­po­sku­šal­od­pi­ra­ti­či­sto­ no­ve­spo­je­akor­dov,­in­ter­va­lov­in­po­sle­dič­no­ barv.­Tu­di­ tu­lah­ko­zaz­na­te­kom­po­zi­cij­sko­ te­hni­ko,­ki­se­ji­po­sve­ čam­od­za­čet­ka­osem­de­set­ih­let­da­lje. Portret­Emila­Spruka.­Foto:­Hugo­Šekoranja. Spruk:­Sklad­ba­za­švi­car­sko­tro­bil­no­za­sed­bo­je­na­ sta­la­slu­čaj­no,­kot­že­ve­li­ko­do­brih­stva­ri­v­živ­lje­nju,­ pre­ko­sku­pnih­pri­ja­te­ljev.­ Spet­je­pri­šlo­do­so­de­lo­va­nja­ či­sto­po­na­klju­čju,­brez­ura­dnih­dr­žav­nih­sti­kov.­Spr­va­ je­bi­la­na­me­nje­na­ ma­njši­za­sed­bi,­je­ne­ko­li­ko­ža­lo­stna­ in­čus­tve­no­ze­lo­glo­bo­ka.­Pe­sem­Je­sus,­Me­i­ne­Fre­u­de­ –­Je­zus,­mo­je­ve­se­lje­so­tu­di­ka­sne­je­po­go­sto­iz­va­ja­li­ ob­raz­lič­nih­slo­ve­snih­pri­lož­no­stih.­ Gre­za­ne­ke­vr­ste­ rde­čo­nit­mo­je­ga­glas­be­ne­ga­ us­tvar­ja­nja,­ sem­na­mreč­ glo­bo­ko­ve­ren.­Pre­pro­sto­po­ve­da­no:­ ze­lo­ver­ja­mem­ v­ ti­sto­zgo­raj,­brez­te­ga­zgo­raj­ne­bi­bi­lo­ti­ste­ga­spo­daj,­ več­ko­je­ti­ste­ga­zgo­raj,­več­je­tu­di­ti­ste­ga­spo­daj.­ Ku mer: Sak so fon ski kvar te ti so ta ko v jaz zu kot v kla si ki po go sta ko mor na za sed ba, pre cej bolj red ki pa so kvar te ti po zavn? Spruk:­Že­le­ta­1985­smo­sku­paj­z­Loj­ze­tom­Krajn­ ča­nom,­Aloj­zom­Bez­gov­škom­ in­Alek­san­drom­ Gra­ši­ čem­se­sta­vi­li­kvar­tet­po­zavn­in­ga­po­i­me­no­va­li­ L’arte­ mu­si­ca­le,­zanj­sem­pri­spe­val­tu­di­ne­kaj­skladb,­saj­je­ li­te­ra­tu­ra­za­to­vr­stne­za­sed­be­ze­lo­ze­lo­red­ka.­Igra­li­ smo­so­do­bno­ko­mor­no­glas­bo,­vča­sih­smo­ji­do­da­li­ tu­di­jaz­zov­ske­har­mo­ni­je.­ Ve­li­ko­smo­na­sto­pa­li,­tu­di­v­ cer­kvah­in­na­ma­njših­kon­cer­tnih­ pri­zo­ri­ščih.­ Z­glas­bo­ za­šti­ri­po­zav­ne­sem­se­spo­pa­del­po­nov­no­le­ta­2002,­ ta­krat­sem­sklad­bo­Ima­ges­na­me­nil­kvar­te­tu,­se­stav­ lje­nem­iz­po­zav­ni­stov­ iz­na­še­hi­še­in­iz­Slo­ven­ske­ fil­ har­mo­ni­je,­ to­so­bi­li­Pet­rej,­Ba­bnik,­Kraj­ter­in­Re­pe.­ Pi­sa­nje­sklad­be­za­kvar­tet­sak­so­fo­nov­ je­de­jan­sko­ iz­jem­no­na­por­no­in­tež­ko.­Pro­blem­je­v­tem,­da­mo­ra­ jo­ne­pre­sta­no­ igra­ti.­Trom­bo­ni­so­re­la­tiv­no­niz­ki,­za­to­ mo­raš­sklad­bo­na­pi­sa­ti­v­re­la­tiv­no­vi­so­kih­le­gah,­in­vi­ šje­ko­igraš,­bolj­je­igra­nje­te­hnič­no­za­htev­no­in­fi­zič­no­na­por­no.­Gre­de­jan­sko­za­pra­vi­us­tvar­jal­ni­ in­iz­ved­be­ ni­iz­ziv.­ Ku mer: Ka ko vpli va ta kle pri tisk – zad nji rok – na us tvar jal ca, je to lah ko tu di sti mu la tiv no ali je pred­ vsem ne pri jet no? Spruk:­Če­po­vem­ne­po­sre­dno:­ člo­vek­mo­ra­ime­ti­ aku­mu­la­tor­je­ idej­no­na­pol­nje­ne,­ v­se­bi­mo­ra­ime­ti­ne­ ko­do­zo­nav­di­ha,­po­tem­ste­če­de­lo­do­kaj­hi­tro,­mo­raš­ ime­ti­re­zer­vo­idej,­če­te­ga­ni,­si­hi­tro­v­sle­pi­uli­ci. Ku mer: Po go sto skla da te tu di za go da la? Spruk:­Ja,­go­da­la­so­mo­ja­mla­do­stna­ lju­be­zen,­v­ mla­do­sti­sem­šest­let­igral­vi­o­li­no.­Vi­o­li­na­je­v­glas­bi­ al­fa­in­ome­ga­med­in­stru­men­ti.­ Go­da­la­ima­jo­stra­šen­ ob­seg­–­ce­lo­niz­ki­in­stru­men­ti­ gre­do­lah­ko­iz­re­dno­vi­ so­ko­in­obrat­no,­se­pra­vi,­imaš­ogrom­no­mož­no­sti­že­ sa­mo­gle­de­raz­po­na,­po­tem­pa­so­tu­še­in­ter­pre­ta­ci­je,­ lo­kov­ne­zgod­be­itd.­ Ku mer: Ver jet no ima te ene ga naj bolj pre poz nav nih ose bnih slo gov igra nja po zav ne, ki ce lo manj ve šče­ mu lju bi te lju jaz za su ge ri ra, da je so lo vaš. Ta slog ste nad gra di li tu di z iz vir no ar ti ku la cij sko te hni ko – nam jo lah ko pred sta vi te. Spruk:­Pri­tro­bi­lih­imaš­enoj­ni,­dvoj­ni­in­troj­ni­je­zik.­ Sam­pa­sem­na­po­se­ben­na­čin­raz­vil­če­tvor­ni­je­zik,­ kar­je­po­pol­no­ma­ mo­ja­ino­va­ci­ja.­To­da­če­ga­že­liš­iz­ va­ja­ti,­mo­raš­ja­sno­in­gla­sno­iz­go­vo­ri­ti­čr­ki­t­in­r,­se­ pra­vi­tr,­pre­den­po­sta­viš­še­en­t,­vmes­pa­mo­ra­bi­ti­še­ ali­kvot­ni­ton,­iz­raz­ni­pre­skok­pa­mo­ra­bi­ti­to­lik­šen,­da­ pri­deš­do­če­tvor­nih­ar­ti­ku­la­cij­ zvo­ka,­kar­pa­je­go­vo­ re­čim­z­an­glo­sak­son­ske­ga­ je­zi­kov­ne­ga­ ob­mo­čja­prak­ Portret­Emila­Spruka.­Foto:­Hugo­Šekoranja. Naš­pogovor 264Ku mer: Za ni mi va je tu di zgod ba o na stan ku sklad­ be Do u ble Gup. Spruk:­Sklad­ba­je­na­sta­la­v­ča­su­osa­mo­svo­ji­tve­ ne­voj­ne­na­še­dr­ža­ve­le­ta­1991­in­je­moj­či­sto­ose­ bni­po­gled­na­čas­raz­pa­da­nja­ na­še­nek­da­nje­dr­ža­ve­ Ju­go­sla­vi­je,­ ko­je­bi­lo­med­po­li­ti­ki­ogrom­no­ne­ke­ga­ pre­pri­če­va­nja,­ kup­čka­nja­ in­me­še­tar­je­nja.­ To­ne­ko­li­ko­ ne­na­va­dno­ snov­sem­upo­ra­bil­v­sklad­bi­Do­u­ble­Gup,­ ki­uglas­bi­to­ne­ne­hno­pre­pri­če­va­nje­pre­pri­ča­nih­ in­boj­ za­edi­no­zve­li­čav­no­ re­sni­co­in­pra­vi­co,­ki­se­ne­sreč­ no­iz­te­če­v­spo­pa­de,­ne­smi­sel­no­ voj­sko­va­nje,­ raz­kroj­ in­raz­pad,­le­tal­ski­na­pad,­na­si­lje,­voj­no­in­po­tem­či­sto­ na­kon­cu­pri­de­zvok­be­ton­ske­ga­ me­šal­ca­kot­naz­na­ ni­lo­no­ve­ga­za­čet­ka­in­no­ve­pri­ho­dno­sti.­ Glas­be­no­si­ v­sklad­bi­nas­pro­tu­je­ta­ dva­mo­ti­va,­ki­se­brez­kom­pro­ mi­sno­ozi­ro­ma­ne­ci­vi­li­zi­ra­no­ po­ti­ska­ta­drug­čez­dru­ ge­ga.­Za­ni­mi­vo­upo­ra­bo­kon­tra­pun­kta­ lah­ko­sli­ši­te­ tu­di­v­mo­ji­dvo­del­ni­sklad­bi­Out­of­Jun­cti­on.­Pr­vi­del­ je­ne­kak­šno­ogre­va­nje,­ ki­je­nuj­no­po­tre­bno,­saj­dru­gi­ del­po­sta­ja­če­da­lje­bolj­za­ple­ten­in­ko­pri­de­do­fi­na­la,­ je­že­na­ro­bu­zmo­glji­vo­sti­ in­stru­men­ta­li­stov,­ ki­sklad­ bo­igra­jo,­pa­tu­di­po­slu­šal­cev,­ kaj­ti­kon­tra­punkt,­ ki­je­ več­pla­sten,­ pre­i­de­tu­di­v­ri­tmič­ne­ga­ in­uho­le­stež­ka­ zaz­na­va­to­li­ko­glas­be­nih­in­for­ma­cij­hkra­ti.­Na­me­no­ma­ sem­sku­šal­pri­ti­do­ek­stre­ma.­ Ko­rak­na­prej­bi­bil­mo­ go­če­lah­ko­že­uso­den. Ku mer: Pred do bri mi pet i mi le ti so pri Druš tvu slo­ ven skih skla da te ljev iz da li dol go pri ča ko va no zbir ko va ših av tor skih skladb, na slov lje no Without Re turn – Brez po vrat ka. Ka ko ste jo se sta vi li, za kaj ste se odlo­ či li pred vsem za po snet ke z na sto pov? Spruk:­Na­ži­vih­po­snet­kih­plu­je­kri­po­no­tah.­Za­kva­ li­tet­ne­stu­dij­ske­po­snet­ke­se­bi­je­hud­boj­s­te­hni­ko,­ sko­raj­ne­mo­go­če­ pa­je­pri­ča­ra­ti­živ­ljenj­sko­ ener­gi­jo­ kon­cer­tne­ iz­ved­be,­ki­pre­te­hta­stu­dij­sko­per­fek­ci­jo.­ Za­to­sem­v­zbir­ko­Without­Re­turn­uvr­stil­pred­vsem­ sklad­be,­ki­so­na­sta­le­na­kon­cer­tih­in­z­nji­mi­ne­ka­ko­ po­do­živ­lja­mo­ flu­id,­ki­se­z­iz­va­jal­cev­pre­na­ša­na­ob­ čin­stvo.­ Ku mer: Eden va ših zad njih in iz jem no od mev nih pro jek tov je bil kon cert ne na va dnih ali dru ga če re če no pov sem ne pri ča ko va nih pri redb skladb z re per to ar ja še da nes iz jem no po pu lar ne ga Glen na Mil ler ja. Ka ko ste si za mi sli li so do bne ga Glen na Mil ler ja? Spruk:­Naj­ta­koj­po­u­da­rim,­ da­se­z­aran­ži­ra­njem,­ z­ eno­sa­mo­iz­je­mo­–­Ave­Ma­ria­–­do­slej­ni­sem­ukvar­jal.­ To­da­pred­dve­ma­le­to­ma­je­s­stra­ni­umet­ni­ške­ga­ vod­ je­Big­Ban­da­RTV­Slo­ve­ni­ja­Hu­ga­Še­ko­ra­nje­ pri­šla­po­ nud­ba­ali­bo­lje­re­če­no­iz­ziv,­ki­ga­ni­sem­mo­gel­za­vr­ni­ti.­ Glen­na­Mil­ler­ja­naj­bi­aran­ži­ral­na­pov­sem­nov,­ce­lo­ ne­pri­ča­ko­van­ na­čin,­z­moč­no­ose­bno­no­to.­Na­mi­sel­ mi­je­pri­šlo,­da­bi­vklju­čil­tu­di­vo­kal­in­be­se­di­la,­sprem­ lje­val­no­vo­kal­no­za­sed­bo­in­za­do­da­ten­šarm­še­pev­ ko.­Po­i­ska­ti­sem­mo­ral­no­ve­me­lo­di­je­in­li­ni­je.­Za­mi­slil­ sem­si,­da­bi­kra­lja­swinga­pri­re­dil­v­vseh­mož­nih­slo­ gih,­ri­tmih­in­tem­pih,­ra­zen­v­swingu,­in­za­tak­pro­jekt­ sem­imel­po­pol­no­ma­ pro­ste­ro­ke.­Odlo­čil­sem­se­tu­di­ za­pev­ko,­ki­ni­pre­več­»oku­že­na,­zas­tru­plje­na«­ z­jaz­zov­ sko­glas­bo­–­na­mi­sel­mi­je­pri­šla­iz­vr­stna­pop­pev­ka­ Nu­ša­De­ren­da,­ki­se­je­z­ve­se­ljem­lo­ti­la­ta­ke­ga­iz­zi­va.­ Be­se­di­la­sem­po­i­skal­pri­Si­mo­nu­Gre­gor­či­ču­ in­pri­ma­ri­bor­ski­pe­sni­ci­Mae­Wallnes,­ki­je­v­pro­jekt­vklju­či­la­ ce­lo­vam­pir­sko­ te­ma­ti­ko:­ta­ko­je­Mil­ler­je­va­ Pen­sil­va­ ni­ja­ne­na­do­ma­ po­sta­la­Tran­sil­va­ni­ja.­ Na­sta­la­je­ne­ka­ no­va­iz­vir­na­zgod­ba­–­kon­cert­swingovskega­ skla­da­te­ lja­brez­ene­ga­sa­me­ga­swingovskega­ aran­žma­ja­ –­pač­ pa­uspe­šni­ce,­ za­i­gra­ne­v­slo­gu­bos­se­no­ve,­hip­ho­pa,­ go­spe­la­itd.­Ze­lo­me­je­raz­ve­se­li­lo,­ da­so­tak­kon­cept­ z­na­klo­nje­nos­tjo­ spre­je­li­tu­di­pra­vo­ver­ni­ lju­bi­te­lji­jaz­ za­–­kljub­skep­si,­ki­so­jo­iz­ra­ža­li­pred­kon­cer­tom.­ To­ pa­je­se­ve­da­tu­di­do­kaz,­kak­šne­moč­ne­li­ni­je­ozi­ro­ma­ kak­šne­moč­ne­za­mi­sli­so­vse­bo­va­ne­ v­ori­gi­nal­ni­glas­ be­ni­ma­te­ri­ji­Glen­na­Mil­ler­ja.­Ta­re­per­to­ar­bo­mo­v­le­ toš­njem­le­tu­iz­da­li­tu­di­na­sa­mo­stoj­ni­plo­šči.­ Ku mer: Glas be nih na čr tov za pri ho dnost vam ver­ jet no ne ma njka? Spruk:­Ja,­ve­li­ko­je­te­ga.­Mor­da­bo­ste­tež­ko­ver­je­li,­ to­da­naj­la­žje­ra­zmiš­ljam­ ob­kak­šnem­te­ža­škem­fi­zič­ nem­de­lu,­ru­va­nju­skal,­kram­pa­nju,­ ko­pa­nju­jar­kov­ali­ kaj­po­do­bne­ga,­ ko­se­te­lo­fi­zič­no­iz­či­sti­in­spro­sti­in­se­ gla­va­zač­ne­od­pi­ra­ti,­po­ra­ja­jo­se­no­ve­ide­je­in­zgod­be.­ Ob­se­de­nju­za­mi­zo­in­ča­ka­nju­na­mo­re­bit­ni­nav­dih­se­ po­na­va­di­ne­zgo­di­nič.­ Emil­Spruk­tre­nut­no­pri­prav­lja­al­bum­iz­vir­nih­pri­ redb­skladb­Glen­na­Mil­ler­ja,­v­pri­ho­dno­sti­ se­lah­ko­ na­de­ja­mo­ še­mar­si­kak­šne­ga­ glas­be­ne­ga­ pre­se­ne­če­ nja.­Osta­ja­pa­nje­go­va­ab­so­lut­na­ pre­da­nost­ kva­li­tet­ni­ glas­bi­ne­gle­de­na­zvrst­ali­ob­dob­je.­Nje­go­va­za­ni­mi­va,­ vča­sih­ne­kon­ven­ci­o­nal­na­ ra­zmiš­lja­nja­ o­umet­ni­škem­ us­tvar­ja­nju­ sem­za­be­le­žil­na­po­go­vo­rih­sep­tem­bra­ le­ ta­2010­in­de­cem­bra­ le­ta­2011­v­Ljub­lja­ni­in­Kam­ni­ ku. Summary Emil­Spruk­is­a­composer,­ music­arranger­and­ conductor­ as­well­as­being­a­great­trombone­ soloist.­ In­an­interview,­he­outlined­his­musical­journey­and­ revealed­to­us­his­creative­processes,­ compositional­ techniques­ and­his­own­original­technique­ of­articula­ tion.­He­was­born­on­the­first­of­May,­1960.­Following­ his­attendance­ at­a­local­music­school,­he­enrolled­in­ the­Ljubljana’s­ High­School­of­Music.­He­continued­ his­ studies­in­Graz’s­Higher­School­of­Music­concentrat­ ing­mainly­on­the­trombone.­ Then,­having­acquired­ excellent­recommendations,­ he­attended­the­Boston­ Berklee­College­of­Music­in­the­United­States­of­Amer­ ica.­In­1982,­he­completed­ his­studies­with­a­degree­ magna­cum­laude­in­trombone­ and­composition.­ Af­ ter­graduating,­ he­worked­as­a­trombone­ soloist­for­ Big­Band­RTV­Slovenia,­where­he­continues­ to­play­ to­this­day.­Spruk’s­opus­is­diverse,­while­composing­ predominantly­ jazz­he­also­explored­the­realm­of­clas­ sical­music.­His­compositions­ are­recorded­on­many­ albums­and­also­included­in­a­collection­of­fifty­uni­ versal­songs.­The­last­collection­of­his­original­songs­ under­the­title­Without­Return­was­released­by­the­So­ ciety­of­Slovene­composers. Naš­pogovor 265Dr. Ta tja na No vak Šolski center Rudolfa Maistra Kam nik Aleš Seč nik – iz je men pla va lec Novakova: Aleš, ka ko bi se nam pred sta vil? Sečnik:­Star­sem­20­let,­biv­ši­di­jak­gim­na­zi­je,­ ŠCRM­ Kam­nik,­zdaj­štu­dent­na­Fi­lo­zof­ski­fa­kul­te­ti,­smer­psi­ ho­lo­gi­ja,­uspe­šen­špor­tnik,­sve­tov­ni­re­kor­der­in­in­va­ lid. S­špor­tom­sem­se­pr­vič­re­sne­je­sre­čal­v­4.­raz­re­du­ osnov­ne­šo­le,­ko­sem­se­sku­paj­s­sta­rej­šim­bra­tom­ pri­ja­vil­k­od­boj­ki.­Udej­stvo­val­ sem­se­v­več­špor­tih,­ ven­dar­sem­naj­več­obe­tal­prav­v­od­boj­ki,­saj­sem­bil­ v­de­vet­em­raz­re­du­OŠ­spre­jet­v­dr­žav­no­od­boj­kar­sko­ re­pre­zen­tan­co.­ Ko­sem­bil­v­naj­bo­ljši­živ­ljenj­ski­for­mi,­pa­se­mi­je­v­ ne­de­ljo,­15.­januarja­2006,­ na­zad­nji­vož­nji­po­smu­či­ šču­pri­pe­ti­la­ne­sre­ča,­ki­je­zaz­na­mo­va­la­ živ­lje­nje­me­ ni,­mo­jim­bliž­njim­ter­pri­ja­te­ljem.­ Po­pad­cu­sem­ostal­ po­pol­no­ma­ hrom­od­vra­tu­nav­zdol.­Di­ag­no­za­je­bi­la­ ka­tas­tro­fal­na:­ zlom­vrat­nih­vre­tenc­C3,­C4,­kar­v­ve­či­ni­ pri­me­rov­po­me­ni­smrt­ali­traj­no­ohro­me­lost.­ Prav­ta­ka­ je­bi­la­tu­di­na­po­ved­zdrav­ni­kov.­ Ven­dar­jim­te­ga­ne­za­me­rim,­kaj­ti­ni­so­poz­na­li­ne­ me­ne­ne­mo­je­dru­ži­ne.­Sku­paj­smo­se­okle­ni­li­ti­stih­ maj­hnih­op­ti­mi­stič­nih­ pro­cen­tov,­ ki­so­ka­za­li­na­bo­ljše­ ča­se.­Po­dveh­me­se­cih­bol­ni­šni­ce­ sem­se­z­ve­li­kim­ tru­dom­zne­bil­umet­nih­pljuč­–­di­hal­ne­ga­ apa­ra­ta,­ki­ je­na­me­sto­me­ne­oprav­ljal­naj­bolj­osnov­no­opra­vi­lo,­ brez­ka­te­re­ga­člo­vek­ne­ži­vi.­Pre­me­ščen­ sem­bil­na­ ta­krat­ni­IRRS­–­Cen­ter­za­re­ha­bi­li­ta­ci­jo­ So­ča,­kjer­sem­ »pre­ži­vel«­na­sled­njih­ 10­me­se­cev.­Spr­va­sem­bil­na­ me­ščen­na­otro­ški­od­de­lek,­ka­sne­je­na­odra­sle­ga,­ saj­ na­fi­zi­o­te­ra­pi­ji­ ni­so­pri­ča­ko­va­li,­ da­ima­otrok­pri­14­le­ tih­lah­ko­193­cm­in­90­kg,­ta­ko­so­bi­le­vse­na­pra­ve­za­ mo­jo­obrav­na­vo­ ne­pri­mer­ne.­ Ti­pi­čen­dan­na­odra­slem­od­del­ku­je­ob­se­gal­te­le­sno­de­lo­od­7.­ure­zju­traj­do­18.­ ure­zve­čer.­Fi­zi­o­te­ra­pi­ja­ –­ba­zen­–­de­lov­na­te­ra­pi­ja­–­ ko­si­lo­–­fi­zi­o­te­ra­pi­ja­ –­ba­zen­in­sa­mo­de­jav­nost.­ Ta­ko­ sem­se­pre­bi­jal­čez­sle­her­ni­dan.­Se­ve­da­mi­to­brez­ dru­ži­ne­in­pri­ja­te­ljev­ne­bi­uspe­lo.­Sku­paj­smo­se­sta­ vi­li­mo­za­ik,­ki­se­je­po­ka­zal­v­mo­jem­na­pred­ku­in­psi­ hič­ni­tr­dno­sti,­sku­paj­smo­po­sta­li­vzor­mno­gim,­ki­se­ znaj­de­jo­na­tak­šni­ali­dru­gač­ni­tr­no­vi­po­ti.­Za­po­tr­di­tev­ uspe­ha­sem­bil­pred­stav­ljen­ na­sve­tov­nem­ kon­gre­su­ re­ha­bi­li­ta­ci­je­in­fi­zi­o­te­ra­pi­je. Naš­pogovorNaš­pogovor 266 267ko­mo­ral­no­kot­fi­nan­čno,­za­hte­va­vr­hun­ski­šport,­pa­ če­prav­»in­va­lid­ski«,­ ogrom­na­fi­nan­čna­sred­stva­in­od­ po­ve­do­va­nja.­ Novakova: Ali lah ko na ve deš ne kaj pla val nih re zul­ ta tov, ki so te po ne sli v sve tov ni vrh! Sečnik:­Ve­li­ko­jih­je,­naj­bolj­pa­mi­je­pri­sr­cu­sve­tov­ ni­re­kord­na­50­m­del­fin­v­dol­gih­in­krat­kih­ba­ze­nih­ozi­ ro­ma­bo­lje­re­če­no­sve­tov­ni­re­kor­di.­V­tej­di­sci­pli­ni­sem­ na­mreč­že­šti­ri­krat­na­šest­ih­tek­mo­va­njih­ po­pra­vil­re­ kord.­Po­no­sen­sem­tu­di­na­7.­me­sto­na­evrop­skem­ pr­ ven­stvu,­kjer­pa­za­ra­di­zdru­ži­tve­sku­pin­ni­sem­mo­gel­ po­se­či­vi­šje.­Imam­tu­di­10.­in­dva­krat­13.­me­sto­s­sve­ tov­ne­ga­pr­ven­stva­2010­na­Ni­zo­zem­skem. Novakova: Kljub mla do sti si do se gel že ve li ko. Kak­ šni pla val ni iz zi vi te ča ka jo v bo do če? Sečnik:­V­pri­ha­ja­jo­či­ se­zo­ni­me­ča­ka­jo­pa­ra­o­lim­pij­ ske­igre­v­Lon­do­nu,­ka­mor­pa­za­ra­di­maj­hne­kvo­te,­ki­ jo­do­bi­Slo­ve­ni­ja,­še­ni­sem­uvr­ščen.­Nor­me­ima­va­na­ mreč­iz­pol­nje­ne­ dva­pla­val­ca,­jaz­in­Dar­ko­Durić­iz­PK­ Ra­do­vlji­ca,­ v­Lon­don­pa­bo­po­vsej­ver­jet­no­sti­ od­po­to­ val­sa­mo­eden.­Ta­ko­me­naj­prej­ča­ka­in­ter­ni­dvo­boj­z­ Dar­kom,­na­to­pa­pa­ra­o­lim­pij­ske­ igre.­V­na­čr­tu­imam­ še­iz­bo­ljša­nje­sve­tov­ne­ga­re­kor­da.­Čim­več­krat! Novakova: Ka ko na tvo jo ka ri e ro gle da jo pri ja te lji, znan ci, tvo ji naj bli žji? Sečnik:­Mi­slim,­da­se­ra­zen­me­ne­in­tre­ner­ja­Ale­ša­ Ku­har­ja­nih­če­pre­ti­ra­no­ne­obre­me­nju­je­ z­mo­jo­ka­ri­e­ ro.­Aleš­Ku­har­de­lu­je­v­Pla­val­nem­ klu­bu­Kam­nik,­ka­te­ re­ga­član­sem­tu­di­jaz.­Mo­ji­znan­ci­in­dru­ži­na­pa­ve­do,­ da­sem­v­pla­va­nju­pred­vsem­ za­to,­da­svo­je­te­lo­spra­ vim­kar­se­da­v­po­gon­po­ne­sre­či.­Se­ve­da­se­iz­jem­no­ ve­se­li­jo­odlič­nih­re­zul­ta­tov­in­tu­di­kdaj­pa­kdaj­pri­pra­vi­jo­ma­njši­spre­jem­po­tek­mi,­da­se­sku­paj­po­ve­se­li­mo. Novakova: Si se kdaj zna šel v ra zmiš lja nju, da bi svo je živ lje nje po pol no ma spre me nil, usme ril dru ga­ če? Sečnik:­Ja,­to­da­to­je­bi­lo­bolj­krat­ko­roč­ne­ na­ra­ve.­ Saj­ve­ste,­no­vo­let­ne­za­ob­lju­be,­ di­e­te,­da­bom­bolj­pri­ den­v­šo­li,­da­bom­do­bil­pun­co­itd.­Ni­me­dol­go­dr­ža­lo­ (smeh).­Pra­vi­jo,­da­se­zma­go­val­ne­ga­ ko­nja­ne­me­nja,­ prav­ta­ko­jaz­ne­bi­za­me­njal­ozi­ro­ma­spre­me­nil­ svo­je­ ga­na­či­na­živ­lje­nja.­ Novakova: Kje vi diš se be čez pet, šest, mor da de­ set, dvaj set let? Sečnik:­Še­ve­dno­med­va­mi,­to­da­upam,­da­v­bolj­ sta­bil­ni­dr­ža­vi,­z­bolj­po­zi­tiv­no­na­rav­na­no­ po­li­ti­ko,­kar­ bi­dol­go­roč­no­ lah­ko­pri­pe­lja­lo­olim­pij­ske­ igre­k­nam.­ Tam­se­vi­dim­na­vr­hu­z­zla­to­me­da­ljo­oko­li­vra­tu­in­z­ di­plo­mo­za­kon­ča­no­fa­kul­te­to­v­že­pu.­To­bi­bil­ide­a­len­ sce­na­rij,­ki­pa­bo­tež­ko­ure­sni­čljiv.­ V­Riu­de­Ja­ne­i­ru,­ki­ go­sti­olim­pij­ske­igre­2016,­ci­ljam­na­zla­to­odli­čje.­To­ bo­la­žje­in­bolj­re­al­no­ure­sni­člji­vo.­ Novakova: Ne ver jet no. Ob ču du je mo lah ko tvo jo po zi tiv no ener gi jo, bor be nost in trez no ra zmiš lja nje. Poč neš še kaj dru ge ga v živ lje nju, npr. imaš kak šne ho bi je? Sečnik:­Po­leg­pla­va­nja­do­kaj­re­dno­obi­sku­jem­ fa­ kul­te­to­(smeh).­Tru­dim­se­bi­ti­do­ber­štu­dent.­Dru­ga­če­ pa­ne­po­za­bim­tu­di­na­dru­ge­špor­te,­kot­so­na­miz­ni­ te­nis,­bad­min­ton,­ ho­kej,­bo­vling­idr.­Skrat­ka­vse,­kar­si­ kljub­mo­je­mu­sta­nju­lah­ko­pri­vo­ščim.­ Po­leg­te­ga­pa­se­ ze­lo­rad­he­cam­in­za­ba­vam­oko­li­co.­De­lam­tu­di­na­Ra­ diu­1,­kjer­sem­av­tor­krat­ke­od­da­je­Noč­na­sre­če­va­nja­ v­noč­nem­pro­gra­mu.­ Rad­se­dru­žim­s­pri­ja­te­lji,­uži­vam­ ob­do­bri­glas­bi,­tu­pa­tam­obi­ščem­kak­šen­kon­cert­in­ Ta­ bla­na­tekmovanju,­kjer­je­Aleš­do­ se­ gel­zla­ to­odli­ čje­v­pla­ va­ nju­50­m­delfin. Novakova: Kdaj in za kaj si za čel s pla va njem? Sečnik:­Vzpo­re­dno­ z­re­ha­bi­li­ta­ci­jo­ sem­se­spoz­na­ val­z­in­va­lid­skim­ špor­tom,­ki­je­bil­spr­va­po­moč­pri­ re­ha­bi­li­ta­ci­ji.­ Ka­sne­je­sem­spoz­nal,­da­hen­di­ke­pi­ra­ni­ tu­di­tek­mu­je­jo­ v­špor­tih­prav­ta­ko­kot­zdra­vi­špor­tni­ki­ in­da­za­tem­sto­ji­ce­lo­sve­tov­na­or­ga­ni­za­ci­ja­ IPC­–­In­ ter­na­ti­o­nal­ Paralympic­ Com­mit­tee.­ V­me­ni­pa­je­ta­ krat,­še­po­se­bno­za­ra­di­ne­sre­če­in­ne­zmož­no­sti,­ še­ to­li­ko­bolj­vre­la­že­lja­po­do­ka­zo­va­nju,­ že­lja­po­tem,­da­ lah­ko­in­da­zmo­rem.­Ta­ko­sem­se­sre­čal­z­na­miz­nim­ te­ni­som­in­pla­va­njem.­ Pol­le­ta­sem­tre­ni­ral­z­na­miz­no­ te­ni­ško­re­pre­zen­tan­co­ Slo­ve­ni­je,­zma­gal­na­šol­skem­ dr­žav­nem­ pr­ven­stvu­ in­na­dr­žav­nem­ pr­ven­stvu.­ Prav­ ta­ko­sem­zma­gal­na­šol­skem­dr­žav­nem­ pr­ven­stvu­ v­ pla­va­nju,­kjer­me­je­opa­zil­tre­ner­dr.­Bo­ro­Štrum­belj­in­ me­zva­bil­v­pla­val­ne­vo­de. Novakova: Kdo te je nav du šil? Sečnik:­Nav­du­šil­sem­se­kar­sam,­saj­mi­je­pla­va­nje­ že­pred­ne­sre­čo­po­me­ni­lo­odlič­no­spro­sti­tev,­ svo­bo­do,­ če­pa­k­te­mu­do­dam­še­spre­mem­bo­ svo­jih­zmož­no­sti,­ je­re­zul­tat­te­ga­lo­gič­na­iz­bi­ra­med­špor­ti.­Ni­mam­ido­ lov­in­tu­di­ne­vzor­ni­kov,­ imam­pa­pri­ja­te­lje­in­dru­ži­no,­ kar­je­več­kot­za­do­stna­pod­po­ra. Novakova: Med pla val ci si do se gel iz jem ne re zul ta­ te? Kaj ti pred stav lja pla va nje: iz ziv, za do volj stvo, stil živ lje nja ali kaj dru ge ga?Sečnik:­Ja,­do­se­daj­sem­do­se­gel­kar­le­pe­re­zul­ta­ te,­to­da­ti­sti­pra­vi­še­pri­ha­ja­jo.­Pla­va­nje­mi­je­sa­mo­ na­se­bi­za­do­sten­iz­ziv,­kot­špor­tni­ka­po­du­ši­pa­me­ po­ti­ska­na­prej­že­lja­po­tem,­da­vi­dim,­ko­li­ko­zmo­rem,­ in­mo­ram­re­či,­da­te­mu­še­ni­sem­bli­zu.­V­mo­za­ik,­ki­ ga­se­stav­lja­ta­že­lja,­bi­priš­tel­še­stil­živ­lje­nja,­gi­ba­nje,­ zdra­vje,­do­bro­po­ču­tje,­te­mu­pa­na­kon­cu­se­ve­da­sle­di­ za­do­volj­stvo. Novakova: V ka te rih di sci pli nah na sto paš in ka ko po te ka tek mo va nje? Sečnik:­Na­sto­pam­ v­di­sci­pli­nah­ 50­m­pro­sto,­hrb­ tno,­pr­sno,­del­fin,­150­m­me­ša­no­in­100­m­pro­sto.­Če­ mo­go­če­ne­poz­na­te,­ka­ko­po­te­ka­tek­mo­va­nje,­ naj­vam­ na­krat­ko­raz­lo­žim.­Da­je­tek­mo­va­nje­ kljub­raz­lič­nim­ vr­stam­po­škodb­pra­vič­no,­smo­raz­de­lje­ni­v­sku­pi­ne­od­ S1­do­S14.­S1­po­me­ni­ze­lo­tež­ko­di­sfun­kci­o­nal­nost,­ S2­ma­lo­bo­ljšo­in­ta­ko­na­prej.­Me­ni­je­bi­la­na­za­čet­ku­ do­de­lje­na­sku­pi­na­S4,­ki­pa­gle­de­na­mo­jo­po­ško­do­va­ nost­ni­bi­la­upra­vi­če­na,­ za­to­sem­le­tos­do­bil­po­va­bi­lo­ med­na­ro­dne­ zve­ze­za­po­nov­no­kla­si­fi­ka­ci­jo.­ V­Ne­a­plju­ sem­bil­re­kla­si­fi­ci­ran­v­sku­pi­no­S2. Novakova: Ko li ko krat na te den tre ni raš? Sečnik:­Tre­nin­ge­iz­va­jam­vse­dni­v­te­dnu­vsaj­en­ krat­dnev­no­(pet­vo­dnih­tre­nin­gov,­dva­fit­ne­sa),­pri­pra­ ve­na­tek­mo­va­nja­ pa­za­hte­va­jo­tre­nin­ge­tu­di­dva­krat­ dnev­no.­Kljub­po­mo­či­dru­ži­ne,­ki­mi­sto­ji­ob­stra­ni­ta­ Na­spre­ je­ mu­pri­pred­ se­ dni­ ku­dr­ ža­ ve­dr.­Da­ ni­ lu­Türku V­ba­ ze­ nu Naš­pogovor 268kak­šno­tek­mo,­ni­ko­li­ne­za­mu­dim­špor­tne­ga­ praz­ni­ka­ v­Pla­ni­ci,­kjer­vsa­ko­le­to­na­vi­jam­za,­po­mo­jem­mne­ nju,­naj­bo­ljše­ga­le­tal­ca­Ro­ber­ta­Kra­njca.­ Novakova: Kaj bi že lel spo ro či ti vsem nam? Sečnik:­Že­lim­si­svet­brez­vojn­in­mir­v­sve­tu­(smeh).­ Tu­di­to:­imej­te­se­ra­di,­uži­vaj­te­v­živ­lje­nju,­sprem­ljaj­te­ šport,­pa­če­tu­di­in­va­lid­ski.­Is­kre­no­si­že­lim,­da­bi­ime­li­ kdaj­mož­nost­ogle­da­tek­mo­va­nja,­ kot­je­sve­tov­no­pr­ ven­stvo­in­va­li­dov­ali­pa­ra­o­lim­pij­skih­ iger,­ki­jih­pre­ve­ va­jo­či­sto­dru­ga­čen­na­boj,­bor­be­nost,­ po­žr­tvo­val­nost­ tek­mo­val­cev,­ ki­jim­je­na­gra­da­zgolj­do­kaz,­da­zmo­re­jo­ … Na­sr­ce­vam­po­la­gam­še­ne­kaj­na­sve­tov,­ki­sem­jih­ pre­poz­nal­ za­učin­ko­vi­te.­ Pr­vi­je­stan­dar­dni­ na­svet­za­ kriz­ne­si­tu­a­ci­je:­»Upa­nje­umre­zad­nje.«­Te­ga­ni­po­tre­ bno­pre­va­ja­ti.­Na­sled­nji­je­bolj­po­slov­ne­na­ra­ve:­»Ni­ ko­li­ne­za­pi­raj­vrat­za­se­boj,­po­mi­sli,­ko­li­ko­tru­da­si­ vlo­žil­v­to,­da­si­jih­od­prl.«­Vse­to­se­ve­da­v­pre­ne­se­ nem­po­me­nu,­da­ne­bo­po­mo­te.­Na­kon­cu­ne­po­za­bi­te­ na­pri­ja­te­lje:­»Do­ber­pri­ja­telj­je­vre­den­več­kot­de­set­ av­to­mo­bi­lov.­ Po­na­va­di­se­ne­po­kva­ri­in­s­sta­ros­tjo­ne­ iz­gub­lja­ce­ne.«­Če­pa­ste­bolj­pri­sta­ši­čr­no­gor­skih­ va­ri­ ant­in­na­še­po­li­tič­ne­kul­tu­re,­se­rav­naj­te­po­tem­na­sve­ tu:­»Vi­na­re­di­te­vse,­jaz­bom­pa­vse­osta­lo!« Aleš, naj ti ne zma njka ener gi je za vse pod vi ge. Že­ li mo ti ure sni či tev vseh tvo jih ci ljev in naj te na po ti sprem lja sre ča. Za po go vor is kre na hva la.Summary Aleš­Seč­nik­is­a­young­swimmer,­whose­ca­re­er­be­ gan­following­a­ski­ing­ac­ci­dent­in­January,­2006.­To­ day,­he­is­bre­a­king­both­na­ti­o­nal­and­world­re­cords­ in­Paralympic­ swimming­ di­sci­pli­nes­ in­clu­ding­the­50­ me­ter­freestyle,­back­stro­ke,­ bre­ast­stro­ke­ and­butter­ fly­stro­ke­as­well­as­the­150­me­ter­medley­and­the­ 100­me­ter­freestyle.­To­Aleš,­swimming­ is­a­chal­len­ ge,­where,­be­ing­an­at­hle­te­at­he­art,­he­incessantly­ pus­hes­him­self­to­find­his­li­mits.­Swimming­ be­ca­me­a­ way­of­li­fe­for­him,­as­he­ca­me­to­ap­pre­ci­a­te­ the­mo­ ve­ment,­he­alth­and­well­be­ing­it­pro­vi­ded.­All­ob­sta­ cles­can­be­over­co­me­ with­a­strong­will­and­po­si­ti­ve­ energy,­which­in­spi­res­tho­se­it­co­mes­in­con­tact­with. Ljudje­in­čas 269Pri mož Hi eng, no vi nar in fo to graf Pot te ren cev 14, Brez o vi ca pri Ljub lja ni Dru žin ska tra di ci ja Apar ni ko ve fo to graf ske dru ži ne 140­let­ ni­ ca­roj­ stva­Fran­ ca­Apar­ ni­ ka De­vet­najst­e­ga­ av­gu­sta­le­tos­bo­mi­ni­lo­173­let­od­ slo­ve­sne­raz­gla­si­tve­ izu­ma­fo­to­gra­fi­je,­ ki­je­v­mar­si­ čem­spre­me­nil­svet.­Te­daj­so­ta­izum­ime­no­va­li­kar­po­ izu­mi­te­lju­Da­gu­er­reu.­ Slo­ve­snost­ je­bi­la­v­Pa­ri­zu­pod­ okri­ljem­ta­krat­ne­fran­co­ske­vla­de,­za­sto­pni­kov­ aka­de­ mi­je­zna­no­sti­in­aka­de­mi­je­ umet­no­sti.­ Izum­je­Fran­ci­ ja­od­ku­pi­la­in­ga­ve­li­ko­du­šno,­ brez­pri­drž­kov,­po­da­ri­la­ vse­mu­sve­tu.­ Tu­di­na­Slo­ven­skem­ so­se­pr­vi­zna­nil­ci­no­ve­ga­izu­ ma­po­ja­vi­li­že­pre­cej­zgo­daj.­Po­no­sni­smo­lah­ko­na­ Ja­ne­za­Pu­har­ja­in­nje­go­ve­fo­to­graf­ske­ izu­me.­To­so­bi­ la­le­ta­pi­o­nir­jev­fo­to­gra­fi­je,­ ki­so­pred­vsem­ z­ve­li­kim­ za­no­som­raz­vi­ja­li­in­do­pol­nje­va­li­ svo­je­iz­naj­dbe.­Tu­di­ Kam­nik­je­do­bil­svo­je­ga­»me­stne­ga­ fo­to­gra­fa«­ Fran­ca­ Apar­ni­ka.­V­za­čet­ku­le­ta,­14.­februarja,­je­mi­ni­lo­140­ let­od­nje­go­ve­ga­roj­stva. Že­ob­kon­cu­pet­de­set­ih­ let­19.­sto­le­tja­so­se­v­več­ jih­slo­ven­skih­ me­stih­po­ja­vi­li­pr­vi­fo­to­gra­fi,­ki­so­bi­li­ pro­fe­si­o­nal­ci,­ saj­so­s­po­mo­čjo­fo­to­gra­fi­je­ do­bi­li­sta­len­ za­slu­žek.­V­ma­njših­me­stih­se­je­fo­to­graf­ska­ obrt­raz­ vi­la­še­le­v­osem­de­set­ih­ le­tih­19.­sto­le­tja,­že­v­zad­njem­ de­set­le­tju­ pa­se­po­ja­vi­jo­pr­vi­lju­bi­telj­ski­ fo­to­gra­fi,­ki­so­ le­ta­1889­ce­lo­usta­no­vi­li­klub­fo­to­gra­fov­ ama­ter­jev­ v­ Ljub­lja­ni. 1 Ta­ko­kot­je­kam­ni­ški­ve­te­ri­nar­in­zbi­ra­telj­sta­rin­dr.­ Jo­sip­N.­Sa­dni­kar­po­mem­bno­ vpli­val­na­od­kri­tje­sli­kar­ ske­ga­ta­len­ta­in­na­dalj­nji­umet­ni­ški­ raz­voj­Mak­si­ma­ Ga­spa­ri­ja,­ ta­ko­je­kul­tur­ni­me­cen­iz­Kam­ni­ka­odlo­čil­no­ vpli­val­tu­di­na­fo­to­graf­sko­ pot­Fran­ca­Apar­ni­ka.­»Ko­je­ mla­di­Franc­kon­čal­osnov­no­šo­lo,­se­je­šel­učit­v­Ljub­ lja­no­k­zna­ne­mu­tr­gov­cu­Ša­ra­bo­nu­nas­pro­ti­cer­kve­sv.­ Pet­ra,«­pri­po­ve­du­je­ dr.­Ni­ko­Sa­dni­kar.­»Apar­nik­je­sta­ no­val­v­Ljub­lja­ni,­ko­pa­je­1891­ste­kel­pro­met­po­no­vi­ kam­ni­ški­pro­gi,­se­je­vr­nil­v­Kam­nik­in­se­vsak­dan­ vo­zil­k­Ša­ra­bo­nu­in­tam­je,­kot­mi­je­pri­po­ve­do­val­ oče,­ pro­da­jal­mo­ko.«­ Le­ta­1889­je­v­Kam­nik­pri­šel­dr.­Jo­sip­Ni­ko­laj­Sa­ dni­kar.­Kot­se­spo­mi­nja­sin­dr.­Ni­ko­Sa­dni­kar,­oče­ni­ poz­nal­ni­ko­gar­in­se­je­naj­prej­sez­na­nil­s­Ka­je­ta­nom­ Po­gač­ni­kom,­ pi­sar­jem­in­ura­dni­kom­ na­kam­ni­škem­ okra­ju.­Po­gač­nik­je­bil­za­ni­miv­člo­vek,­poz­nal­pa­je­ sko­raj­vse­Kam­ni­ča­ne.­ »Pri­Ka­je­ta­nu­Po­gač­ni­ku­ je­oče­ iskal­do­bre­zi­dar­je­in­klju­čav­ni­čar­je,­ saj­je­že­lel­ure­di­ti­ svo­jo­zbir­ko­sta­rin,«­po­ve­dr.­Ni­ko­Sa­dni­kar.­»Sve­to­val­ mu­je,­naj­se­obr­ne­na­tr­gov­ske­ga­ po­moč­ni­ka­ Fran­ca­ Apar­ni­ka,­ki­je­znal­na­re­di­ti­prav­vse­in­vse­tu­di­do­bro­ po­pra­vi­ti.­Vi­del­je,­da­je­iz­re­dno­spre­ten­člo­vek,­da­je­ 1 Mirko Kambič, Zora Torkar: Kamniška fotografa Franc in Stane Aparnik, Kulturni center Kamnik, 1989, katalog ob razstavi. Franc­ Apar­ nik­ je­8.­ma­ ja­ 1895­ pri­ ja­ vil­ ta­ ko­ ime­ no­ va­ no­ »vr­ ši­ tev­ svo­ bo­ dne­ obr­ ti­ fo­ to­ graf­ ske«­ pri­c.­kr.­ okraj­ nem­ gla­ var­ stvu­v­Kam­ ni­ ku. Sin­Sta­ ne­ Apar­ nik­ je­bil­izu­ čen­ fo­ to­ graf­ in­je­oko­ li­ le­ ta­1930­ v­Gor­ njem­ Gra­ du­ od­ prl­ svoj­fo­ to­ graf­ ski­ ate­ lje,­ ki­pa­ni­bil­pre­ več­do­ no­ sen. Ljudje­in­časLjudje­in­čas 270 271Ve­li­ko­le­pih,­a­tu­di­ža­lo­stnih­spo­mi­nov­ na­Apar­ni­ ko­vo­dru­žin­sko­ fo­to­graf­sko­ tra­di­ci­jo­no­si­v­se­bi­Ma­ri­ na­Apar­nik,­vnu­ki­nja­Fran­ca­Apar­ni­ka­in­hči­Sta­ne­ta.­ »Stran­ke­so­ve­de­le,­za­kaj­so­se­pri­šle­fo­to­gra­fi­rat­ v­ fo­to­graf­ski­ ate­lje­Apar­nik,­saj­je­bil­moj­ded­pr­vi­fo­to­ graf­in­moj­ster­umet­ni­ške­ fo­to­gra­fi­je,­ kar­ve­lja­tu­di­za­ mo­je­ga­oče­ta­Sta­ne­ta,«­se­spo­mi­nja­Ma­ri­na­Apar­nik.­ »Moj­oče­Sta­ne­je­bil­tu­di­dro­ge­rist,­kaj­ti­v­hi­ši­smo­ ime­li­dro­ge­ri­jo,­ki­jo­je­vo­dil­sku­paj­z­mo­jo­ma­mo,­ki­ mu­je­pri­nje­go­vem­de­lu­ve­li­ko­po­ma­ga­la.« Po­fo­to­gra­fi­ra­nju­ so­vsa­ko­stran­ko­vpi­sa­li­tu­di­v­po­ se­bno­knji­go,­in­to­na­lo­go­je­po­na­va­di­oprav­lja­la­nje­na­ sta­ra­ma­ma,­oma­to­rej,­ki­je­stran­kam­po­vpi­su­iz­ro­ča­ la­na­ro­če­ne­fo­to­gra­fi­je.­ »Po­leg­te­ga­je­bi­lo­nje­no­de­lo­ še­spi­ra­nje­slik,­ki­so­se­vr­te­le­ob­cur­kih­vo­de­–­ne­ gle­de­na­tem­pe­ra­tu­ro­ –­v­ve­li­kih­umi­val­ni­kih,­ da­so­se­ oči­sti­le­ke­mi­ka­lij,«­ pra­vi­Apar­ni­ko­va.­ »Na­to­jih­je­po­bi­ ra­la­iz­mrz­le­vo­de­in­jih­su­ši­la­na­po­se­bnem­ su­šil­ni­ku.­ Ko­so­bi­le­fo­to­gra­fi­je­ po­su­še­ne,­ jih­je­ure­di­la­in­na­to­ jih­je­va­je­nec­obre­zal­na­zob­čke,­jih­zlo­žil­v­ku­ver­te­in­ stran­ka­je­lah­ko­na­do­lo­čen­dan­pri­šla­po­nje.«­ Po­leg­fo­to­graf­ske­ obr­ti­je­imel­Franc­Apar­nik­pri­ jav­lje­nih­še­vr­sto­dru­gih­za­po­sli­tev,­ med­dru­gim­tu­di­ »la­ter­no­ma­gi­co«,­tr­go­vi­no­s­fo­to­graf­ski­mi­ po­treb­šči­na­ mi­in­dro­ge­ri­jo­ter­ža­ga­nje­drv.­Ma­ri­na­Apar­nik­po­dro­ bne­je­pri­po­ve­du­je­ o­la­ter­ni­ma­gi­ci,­ki­je­bi­la­ne­kak­šna­ pred­ho­dni­ca­ di­a­pro­jek­tor­ja.­ »Ob­ta­kih­sli­kah­se­je­pe­lo­ in­pri­po­ve­do­va­lo,­ to­rej­je­bi­la­ne­kak­šna­ kom­bi­na­ci­ja­ gle­da­li­ške­ igre­in­en­krat­ne­film­ske­pro­jek­ci­je.­ La­ter­na­ ma­gi­ca­je­de­lo­va­la­s­po­mo­čjo­obloč­ne­lu­či,­ta­ko­kot­ vsi­ki­ni­do­pet­de­set­ih­ let­20.­sto­le­tja.­Obloč­ni­ca­ je­od­ da­ja­la­tu­di­iz­re­dno­ve­li­ko­to­plo­te,­za­to­je­bi­la­pri­ta­kih­ pred­sta­vah­ ve­li­ka­ne­var­nost­ po­ža­rov.­Sta­ri­oče­Franc­ Fo­ to­ gra­ fi­ ja­dru­ ži­ ne­Sta­ ne­ ta­Apar­ ni­ ka­–­od­de­ sne­pro­ ti­le­ vi­se­ di­ jo­Sta­ ne­Apar­ nik,­sin­Bo­ rut,­hči­Ma­ ri­ na­in­že­ na­Mar­ ta.­ Atelje­Aparnik­na­dvorišču­hiše­na­Šutni­leta­1939 Apar­nik­se­je­za­čel­ukvar­ja­ti­z­la­ter­no­ma­gi­co­ver­jet­no­ že­v­le­tih­1899­in­1900.­S­po­se­bej­pri­re­je­no­ko­či­jo­ je­po­to­val­po­sej­mih,­po­ve­čjih­me­stih­in­na­se­ljih­na­ Kranj­skem,­ Do­lenj­skem,­ v­Be­li­in­Su­hi­kra­ji­ni.­S­se­boj­ je­imel­tu­di­plat­no,­klo­pi­za­gle­dal­ce,­po­pred­sta­vah­ pa­ je­se­ve­da­po­bi­ral­vsto­pni­no.«­ Fo­to­graf­Apar­nik­je­imel­svo­jo­de­lav­ni­co­na­Šut­ni­v­ Kam­ni­ku.­»Pri­nas­na­dvo­ri­šču,­ki­je­bi­lo­ze­lo­pros­tra­ no,­je­stal­tu­di­naš­fo­to­graf­ski­ ate­lje,­do­ka­te­re­ga­je­ bilo­mogoče­priti­po­le­se­nih­sto­pni­cah,«­ po­ve­Ma­ri­na­raz­gle­dan­in­da­do­bro­poz­na­pre­bi­val­ce­ Kam­ni­ka.­De­ jal­mu­je,­da­je­ško­da,­ker­se­vsak­dan­vo­zi­v­Ljub­lja­no­ pro­da­jat­mo­ko.­Oče­je­že­ta­krat­imel­fo­to­graf­ski­ apa­rat­ in­tem­ni­co­za­raz­vi­ja­nje­fo­to­graf­skih­ plošč­in­ker­je­bil­ Apar­nik­ze­lo­spre­ten,­je­upal,­da­bo­znal­z­njim­tu­di­ro­ ko­va­ti.­Ta­ko­ga­je­vpe­ljal­v­fo­to­graf­sko­ te­hni­ko.­Mla­di­ Franc­se­je­hi­tro­na­u­čil­no­ve­ga­de­la,­oče­pa­je­ugo­to­ vil,­da­ima­tu­di­ve­lik­smi­sel­za­mo­ti­ve.­Sve­to­val­mu­je,­ naj­od­po­ve­slu­žbo­pri­Ša­ra­bo­nu­ in­naj­se­na­po­ti­na­ šo­la­nje­na­Du­naj.­Apar­nik­se­je­odlo­čil­in­se­za­tri­le­ta­ od­pra­vil­na­Du­naj,­kjer­je­opra­vil­fo­to­graf­ski­ iz­pit,­de­lal­ pri­svo­jem­uči­te­lju­in­po­le­tu­dni­po­stal­tu­di­moj­ster.« Franc­Apar­nik­je­bil­ro­jen­14.­fe­bru­ar­ja­1872­v­Kam­ ni­ku.­Kot­»fo­to­gra­fist«­ se­je­24.­ok­to­bra­1904­po­ro­čil­ z­Ju­sti­no­Ber­te­tič,­7.­maja­1907­pa­se­ji­ma­je­ro­dil­sin­ Sta­ni­slav­Fran­ce­Apar­nik.­Le­ta­1939­se­je­sin­Sta­ne­ po­ro­čil­z­Mar­to­Er­ja­vec,­v­tem­za­ko­nu­pa­sta­se­ro­di­la­ sin­Bo­rut­in­hči­Ma­ri­na.­Za­ra­di­bo­lez­ni­je­le­ta­1951­ naj­prej­umrl­sin­Sta­ne,­ne­kaj­let­za­tem,­1954,­pa­še­ oče­Franc­Apar­nik.­Obrt­je­oprav­ljal­vse­do­le­ta­1953,­ to­rej­kar­58­let,­na­to­pa­jo­je­za­ra­di­sta­ro­sti­in­bo­lez­ni­ opu­stil.­Fo­to­graf­ska­ obrt­si­cer­ni­bi­la­pre­ki­nje­na,­ ker­ jo­je­že­28.­ju­li­ja­1953­na­da­lje­val­ Apar­ni­kov­ va­je­nec­ in­po­moč­nik,­ kon­ča­la­pa­se­je­dru­žin­ska­ fo­to­graf­ska­ tra­di­ci­ja,­kot­jo­za­sle­di­mo­ tu­di­pri­dru­gih­fo­to­gra­fih­ na­Slo­ven­skem ­–­po­leg­fo­to­graf­ske­ dru­ži­ne­Apar­nik­v­ Kam­ni­ku­še­dru­ži­ne­Ven­gar­na­Ble­du,­Pe­li­kan­v­Ce­lju­ ter­Kunc­in­Rov­šek­v­Ljub­lja­ni.­ Franc­Apar­nik­je­8.­ma­ja­1895­pri­ja­vil­ta­ko­ime­ no­va­no­»vr­ši­tev­svo­bo­dne­ obr­ti­fo­to­graf­ske«­ pri­c.­kr.­ okraj­nem­gla­var­stvu­ v­Kam­ni­ku.­Kot­se­dež­obr­ti­je­si­ cer­na­ve­del­hi­šo­na­Gra­bnu­št.­30,­ven­dar­je­tam­le­za­ ča­sno­sta­no­val.­Le­ta­1905­je­ome­njen­kot­la­stnik­hi­še­v­Pre­šer­no­vi­ uli­ci­št.­87.­Pr­vi­ate­lje­je­imel­v­Fran­ko­vi­ hi­ši­v­da­naš­nji­Ma­is­tro­vi­uli­ci­v­Kam­ni­ku. 2 Ob­kon­cu­le­ta­1909­ozi­ro­ma­v­za­čet­ku­na­sled­nje­ga­ le­ta­sta­Franc­in­Ju­sti­na­Apar­nik­od­ku­pi­la­Pra­šni­kar­je­ vo­hi­šo­z­go­spo­dar­ski­mi­ po­slo­pji­in­vr­tom­na­Šut­ni­št.­ 33.­Na­dvo­ri­šču­sta­zgra­di­la­del­no­le­sen,­del­no­zi­dan­ »fo­to­graf­ski­ pa­vi­ljon«.­Apar­nik­je­zgra­dil­12,5­me­tra­ dolg­in­5­me­trov­ši­rok­ate­lje,­ki­je­imel­te­me­lje­zi­da­ne,­ ste­ne­pa­del­no­ste­kle­ne,­del­no­le­se­ne.­Prav­te­le­se­ne­ ste­ne­so­ze­lo­vzne­mir­ja­le­ so­sed­njo­po­se­stni­co­ Jo­že­fo­ Krat­nar,­ker­se­je­ba­la­po­ža­ra.­Fo­to­graf­je­pri­svo­jem­ de­lu­po­tre­bo­val­ pri­mer­no­dnev­no­sve­tlo­bo,­kaj­ti­umet­ ne­v­tem­pr­vem­ob­dob­ju­še­ni­so­ta­ko­po­go­sto­upo­rab­ lja­li,­za­to­sta­bi­la­se­ver­na­ste­na­ate­lje­ja­in­strop­ste­ kle­na.­Sve­tlo­bo­je­fo­to­graf­urav­na­val­ s­pre­mi­ka­njem­ mo­drih­in­be­lih­za­ve­sic,­ki­so­vi­se­le­na­teh­ste­kle­nih­ po­vr­ši­nah.­ Franc­Apar­nik­je­bil­pra­vi­moj­ster­v­osvet­lje­ va­nju­z­dnev­no­sve­tlo­bo. 3 Ves­ma­te­ri­al,­kot­na­pr­im­er­plo­šče,­pa­pir,­fil­me,­ke­ mi­ka­li­je,­je­Apar­nik­na­ro­čal­pri­tr­gov­skih­pot­ni­kih­in­ po­ka­ta­lo­gih.­ Upo­rab­ljal­ je­po­ve­či­ni­plo­šče,­med­tem­ ko­je­sin­Sta­ne­že­fo­to­gra­fi­ral­ na­raz­lič­ne­vr­ste­fil­mov.­ To­var­ne­so­že­od­le­ta­1880­iz­de­lo­va­le­ to­var­ni­ško­ pri­ prav­lje­ne­fo­to­graf­ske­ plo­šče,­ki­pa­so­jih­bolj­ku­po­va­li­ ama­ter­ski­ fo­to­gra­fi­kot­po­klic­ni.­Ti­so­jih­še­dol­go­ra­ je­iz­de­lo­va­li­sa­mi.­Tu­di­Franc­Apar­nik­je­sam­iz­de­lo­val­ plo­šče,­men­da­še­vse­do­kon­ca­pr­ve­sve­tov­ne­voj­ne.­ 2 Mirko Kambič, Zora Torkar: Kamniška fotografa Franc in Stane Aparnik, Kulturni center Kamnik, 1989, katalog ob razstavi. 3 Mirko Kambič, Zora Torkar: Kamniška fotografa Franc in Stane Aparnik, Kulturni center Kamnik, 1989, katalog ob razstavi. Dru­ žin­ ska­fo­ to­ gra­ fi­ ja­Apar­ ni­ ko­ vih­–­od­de­ sne­po­ ti­le­ vi­se­ di­ jo­fo­ to­ graf­Franc­Apar­ nik,­sin­Sta­ ne,­že­ na­Ju­ sti­ na­in­ses­ tra­Fi­ li­ pi­ na. Ljudje­in­časLjudje­in­čas 272 273 Apar­ nik­ je­bil­v­svo­ ji­ mo­ ti­ vi­ ki­ in­vr­ sti­ iz­ del­ kov­ iz­ re­ dno­ ši­ rok,­ saj­za­to­ob­ dob­ je­ lah­ ko­ re­ če­ mo,­ da­se­ni­nič­zgo­ di­ lo,­ kar­ne­bi­Apar­ nik­fo­ to­ gra­ fi­ ral­in­nam­na­ta­na­ čin­tu­ di­do­ ku­ men­ ti­ ral.Kam­ ni­ ški­sa­ lon­ ski­or­ ke­ ster;­pr­ vi­v­spred­ nji­vr­ sti­le­ vo­je­dr.­Jo­ sip­N.­Sa­ dni­ kar,­ki­je­Fran­ ca­Apar­ ni­ ka­nav­ du­ šil­za­fo­ to­ gra­ fi­ jo. Apar­nik.­»Na­to­si­sto­pil­v­ve­lik,­sve­tel­pro­stor,­to­rej­v­ ate­lje.­Tam­so­sta­li:­fo­to­graf­ska­ ka­me­ra,­sto­li­in­sto­ lčki,­mi­zi­ca,­ve­li­ko­ ogle­da­lo­in­ku­li­se.­Ves­pro­stor­ je­bil­ v­ste­klu,­tu­di­strop,­na­ka­te­rem­so­bi­le­obe­še­ne­ne­be­ sno­mo­dre­in­be­le­za­ve­se.­Te­je­moj­opa­Franc­Apar­nik­ pre­mi­kal­z­dol­go­le­se­no­pa­li­co,­da­je­lah­ko­sve­tlo­bo­ pra­vil­no­usme­ril­v­sam­pro­stor­ozi­ro­ma­na­ose­bo,­ki­se­ je­pri­šla­fo­to­gra­fi­rat.­ Ko­so­se­pri­šli­fo­to­gra­fi­rat­ odra­sli,­ je­bi­lo­la­žje,­saj­so­mir­no­se­de­li­ali­sta­li­pred­fo­to­graf­ skim­apa­ra­tom­in­moj­strom.­ Opa­jih­je­sa­mo­usmer­jal,­ ka­ko­se­mo­ra­jo­dr­ža­ti,­da­bo­fo­to­gra­fi­ja­ le­po­uspe­la.­ Fo­to­gra­fi­ran­ce­ in­za­ve­se­je­po­prav­ljal­ to­li­ko­ča­sa,­da­ je­bil­z­de­lom­za­do­vo­ljen,­ še­le­na­to­je­sto­pil­za­fo­to­ graf­ski­apa­rat.­Še­en­krat­je­pre­ve­ril,­če­je­vse­v­re­du,­ in­na­to­spro­žil.­Bolj­za­ni­mi­vo­in­tu­di­ve­li­ko­bolj­za­htev­ no­je­bi­lo­fo­to­gra­fi­ra­nje­ otrok.­Za­otro­ke­je­bil­pri­hod­v­ fo­to­graf­ski­ ate­lje­pra­va­ča­rov­ni­ja.­Da­so­lah­ko­se­de­li­ Pr­ vo­ ve­ čje­ šte­ vi­ lo­ Apar­ ni­ ko­ vih­ raz­ gle­ dnic­ za­ sle­ di­ mo­ po­le­ tu­ 1905­ in­1906,­ če­ prav­ jih­je­v­ma­ njši­ me­ ri­ za­ la­ gal­ že­prej.­ Ve­ či­ na­ nje­ go­ vih­ pr­ vih­ raz­ gle­ dnic­ pa­ne­ ka­ ko­ do­kon­ ca­ le­ ta­ 1918­ je­čr­ no­be­ lih­ in­na­ to­ bar­ va­ nih­ z­roč­ no­ iz­ de­ la­ ni­ mi­ kli­ še­ ji. Po­ leg­ fo­ to­ graf­ ske­ obr­ ti­ je­imel­ Franc­ Apar­ nik­ pri­ jav­ lje­ nih­ še­ vr­ sto­dru­ gih­za­ po­ sli­ tev,­med­dru­ gim­tu­ di­la­ ter­ no­ma­ gi­ co.Spre­ jem­ kra­ lja­ Alek­ san­ dra­ na­spod­ nji­ po­ sta­ ji­ v­Kam­ ni­ ku­ je­ le­ ta­1921­po­ snel­Sta­ ne­Apar­ nik. Iz­ re­ dno­po­ mem­ bna­zvrst­Apar­ ni­ ko­ ve­ ga­fo­ to­ graf­ ske­ ga­de­ la­so­bi­ le­raz­ gle­ dni­ ce.­Na­sli­ ki­sre­ di­ šče­Kam­ ni­ ka,­da­ naš­ nji­Glav­ ni­trg. Ljudje­in­časLjudje­in­čas 274 275 Po­ leg­ dru­ žin­ skih­ in­ose­ bnih­ fo­ to­ gra­ fij­ je­Apar­ nik­ več­ krat­ fo­ to­ gra­ fi­ ral­ in­ te­ ri­ e­ re,­ pred­ vsem­ me­ ščan­ skih­ hiš,­vča­ sih­ tu­ di­graj­ ske­ pro­ sto­ re,­ Sa­ dni­ kar­ je­ vo­ zbir­ ko­ sta­ rin,­ dru­ žin­ ske­ po­ snet­ ke­ Ap­ fal­ trer­ nov­ v­no­ tra­ njo­ sti­ gra­ šči­ ne­ na­Kri­ žu­ pri­Ko­ men­ di­ (na­fo­ to­ gra­ fi­ ji). bil­je­špor­tnik­in­glas­be­nik.­ Bil­je­tu­di­odli­čen­mo­to­rist.­ Ze­lo­je­uži­val­v­vož­nji­in­hi­tro­sti,­ki­z­da­naš­njim­ ča­som­ ni­pri­mer­lji­va.­ Imel­je­mo­tor­s­pri­ko­li­co,­s­ka­te­rim­so­ se­kdaj­pa­kdaj­pe­lja­li­na­iz­let­v­Sol­ča­vo­k­nje­go­ve­mu­ pri­ja­te­lju­Mat­ku,­naj­več­krat­ pa­v­Kam­ni­ško­ Bis­tri­co.­Z­ bra­tom­sta­se­de­la­v­pri­ko­li­ci,­ma­ma­pa­je­se­de­la­na­ se­de­žu­za­oče­tom,­ki­je­uprav­ljal­mo­tor. Spo­mi­ni­so­lah­ko­le­pi,­a­tu­di­bo­le­či.­Žal­je­kru­ta­tu­ ber­ku­lo­za­hi­tre­je­pre­ma­ga­la­ oče­ta­Sta­ne­ta­kot­ded­ka­ Fran­ca.­»Moj­spo­min­se­ga­v­čas­mo­je­ga­otroš­tva­ro­ dne­ga­do­ma­na­Šut­ni­33,­kjer­je­bi­lo­ne­skon­čno­ ve­li­ ko­to­pli­ne­mo­jih­star­šev­in­sta­rih­star­šev,«­pri­po­ve­du­je­ Apar­ni­ko­va.­ »Ko­se­se­daj­vra­čam­v­ta­čas,­ki­je­bil­lep­ do­ti­ste­ga­ob­dob­ja­mo­je­ga­otroš­tva,­ko­mi­še­ni­bi­lo­ de­vet­let,­bra­tu­Bo­ru­tu­pa­enajst,­se­spo­mi­njam­ ti­ste­ ga­26.­apri­la­1951,­ko­je­oče­Sta­ne­umrl­za­po­sle­di­ ca­mi­tu­ber­ku­lo­ze.­ S­tem­se­je­kon­ča­lo­tu­di­ob­dob­je­ Apar­ni­ko­ve­ dru­žin­ske­fo­to­graf­ske­ tra­di­ci­je.­V­spo­mi­nu­ ozi­ro­ma­v­uše­sih­imam­še­ve­dno­ma­min­pre­tres­lji­vi­ jok.­Ded,­kli­ca­li­smo­ga­opa­pa,­je­imel­79­let,­oma­pa­ 81­let.­Oba­sta­ra­star­ša­sta­osta­la­v­hu­dem­živ­ljenj­ skem­po­lo­ža­ju,­kdo­bo­vo­dil­obrt­na­prej,­kdo­bo­po­skr­ bel­za­nji­ju­na­sta­rost,­ki­je­že­pri­ha­ja­la.­Ne­spo­mi­njam­ se,­da­bi­bi­la­kdaj­bol­na,­saj­sta­bi­la­–­kot­je­ka­za­lo­ –­prav­je­kle­ne­ga­zdra­vja.«­ Spo­mi­ni­Ma­ri­ne­Apar­nik­se­ga­jo­v­čas­dru­ge­sve­ tov­ne­voj­ne,­ko­je­pri­šla­na­svet.­»Mo­je­otroš­tvo,­mo­je­ živ­lje­nje­v­tem­do­mu,­v­sta­ri­me­ščan­ski­ hi­ši­v­sta­rem­ Kam­ni­ku,­je­bi­lo­več­kot­ču­do­vi­to,«­ se­spo­mi­nja.­ »Moj­ dom­je­bil­ze­lo­pros­tran.­V­spred­njem­ de­lu­sta­ži­ve­la­ sta­ra­star­ša­s­svo­jo­fo­to­graf­sko­ obr­tjo,­v­dvo­ri­ščnem­ de­lu­hi­še­pa­na­ša­dru­ži­na:­oče­Sta­ne,­ma­mi­ter­otro­ ka­Ma­ri­na­in­Bo­rut.­Spo­mi­njam­ se,­ka­ko­ču­do­vi­to­je­bi­lo­na­še­živ­lje­nje.­Po­ste­kle­ni­ve­ran­di,­ki­je­bi­la­mo­je­ spre­ha­ja­li­šče­ in­je­pred­stav­lja­la­ ne­i­zmer­no­ svo­bo­do,­ si­pri­šel­v­naš­dom­z­dve­ma­so­ba­ma,­otro­ško­in­spal­ni­ co,­pa­ku­hi­njo­in­shram­bo­ter­z­vra­ti,­ki­so­me­vo­di­la­po­ le­se­nih­sto­pni­cah­ na­pros­tra­n­cve­tlič­ni­in­ze­le­njav­ni­ vrt.­Sre­di­vr­ta­smo­ime­li­okro­gel­ba­zen­ček,­ kjer­sva­se­ z­bra­tom­Bo­ru­tom­ko­pa­la­in­igra­la.­Ime­la­sva­tu­di­ri­bi­ ce.­To­je­edi­no,­kar­je­na­tem­vr­tu­še­osta­lo­od­mo­je­ga­ ro­dne­ga­do­ma.« Na­zad­njem­de­lu­vr­ta­je­bi­lo­po­sa­je­no­sa­dno­dre­vje,­ stal­pa­je­tu­di­ko­koš­njak­ in­se­ve­da­dva­če­be­lja­pa­nja,­ v­ka­te­rih­je­imel­opapa­Franc­Apar­nik­če­be­le.­Rav­no­ pred­te­ma­pa­nje­ma­je­ma­la­Ma­ri­na­pre­sta­la­ure­in­ure­ ter­opa­zo­va­la­ če­be­le­pri­nji­ho­vem­opra­vi­lu­in­ne­ne­ hnem­gi­ba­nju.­Za­ni­mi­vo,­da­je­ni­ni­ko­li­no­be­na­če­be­la­ pi­či­la.­Njen­ded­jo­je­po­u­če­val­o­nji­ho­vem­živ­lje­nju­in­ po­me­nu,­naj­bolj­za­ni­mi­vo­pa­je­bi­lo­ta­krat,­ko­so­če­ be­le­ro­ji­le.­Ves­roj­se­je­obe­sil­na­sli­vo,­opapa­pa­si­je­ na­del­če­be­lar­sko­oble­ko­s­ka­po.­ »Fo­to­graf­je­bil­kot­žu­pnik,«­so­iz­ja­vi­li­mno­gi­in­for­ ma­tor­ji.­»Vse­lju­di­je­poz­nal,­pa­tu­di­on­je­bil­med­ljud­ mi­poz­nan­in­spoš­to­van.«­ Za­slu­žek­fo­to­gra­fa­v­tak­šnih­ me­ste­cih,­kot­je­na­pr­im­er­Kam­nik,­je­bil­kar­do­no­sen.­ Še­po­se­bno,­če­upoš­te­va­mo­ tu­di­to,­da­je­Franc­Apar­ nik­oprav­ljal­tu­di­vse­dru­ge­obr­ti,­ki­so­bi­le­s­fo­to­gra­fi­jo­ na­ka­kr­šen­ko­li­ na­čin­po­ve­za­ne.­ Prav­ta­ko­v­fo­to­graf­ski­ obr­ti­ni­imel­kon­ku­ren­ce,­ če­prav­so­v­Kam­ni­ku­ob­ča­ sno­de­lo­va­li­tu­di­dru­gi­fo­to­gra­fi.­ Mno­gi­Kam­ni­ča­ni­ so­ga­poz­na­li­kot­ze­lo­mir­ne­ga­ člo­ve­ka,­prav­asket­ske­ga,­ de­lav­ne­ga­ in­var­čne­ga.­ V­ po­li­ti­ki­in­druš­tvih­ni­so­de­lo­val,­ se­ve­da­če­ni­ta­kih­do­ god­kov­fo­to­gra­fi­ral.­ Pač­pa­ga­je­v­pro­stem­ča­su­za­ni­ ma­lo­še­»ti­soč­dru­gih­stva­ri«.­Po­prav­ljal­je­ure,­mo­tor­je,­pri­mi­ru,­je­imel­de­dek­na­sto­ja­lu­maj­hen­vr­ti­ljak­s­fi­ gu­ri­ca­mi.­Ko­ga­je­na­vil,­se­je­ta­za­čel­vr­te­ti.­Otro­ci­ so­str­me­li­v­ču­do­in­gla­va­je­bi­la­mir­na.­Fo­to­gra­fi­ja­ je­ uspe­la,­moj­ster­je­bil­za­do­vo­ljen­ in­na­sme­jan,­ na­sta­le­ so­tu­di­le­pe­fo­to­gra­fi­je­otrok.«­ Po­leg­dru­žin­skih­ in­ose­bnih­fo­to­gra­fij­je­Franc­Apar­ nik­več­krat­fo­to­gra­fi­ral­ in­te­ri­e­re,­pred­vsem­ me­ščan­ skih­hiš,­vča­sih­tu­di­graj­ske­pro­sto­re,­Sa­dni­kar­je­vo­ zbir­ko­sta­rin,­dru­žin­ske­ po­snet­ke­Ap­fal­trer­nov­ v­no­ tra­njo­sti­gra­šči­ne­na­Kri­žu­pri­Ko­men­di.­Prav­ta­ko­je­ Apar­nik­fo­to­gra­fi­ral­ tu­di­čla­ne­druš­tev­in­nji­ho­vo­de­lo­ va­nje,­jav­ne­in­po­li­tič­ne­do­god­ke.­Sin­Sta­ne­je­do­ku­ men­ti­ral­pri­hod­kra­lja­Alek­san­dra­ v­Kam­nik,­po­li­tič­ne­ sho­de­raz­nih­po­li­tič­nih­strank,­go­spo­dar­ske­ do­god­ke,­ na­pr­im­er­od­pr­tje­Maj­di­če­ve­ to­var­ne­plat­ne­nih­iz­del­ kov­v­Jar­šah.­ Iz­re­dno­po­mem­bna­ zvrst­Apar­ni­ko­ve­ga­ fo­to­graf­ ske­ga­de­la­so­bi­le­raz­gle­dni­ce.­ Kam­nik­je­bil­na­mreč­ ko­nec­19.­sto­le­tja­pa­še­vse­do­pr­ve­sve­tov­ne­voj­ne­ pre­cej­po­mem­bno­ ko­pa­li­šče­in­zdra­vi­li­šče­ v­av­stro­ogr­ ski­mo­nar­hi­ji,­ ka­sne­je­je­po­sku­šal­to­iz­gub­lje­no­ vlo­go­ spet­pri­do­bi­ti­tu­di­z­iz­da­jo­šte­vil­nih­raz­gle­dnic­ in­pro­ spek­tov.­Po­snel­je­šte­vil­ne­fo­to­gra­fi­je­ do­li­ne­Kam­ni­ške­ Bis­tri­ce,­Pre­das­lja,­ Kam­ni­ških­ pla­nin­s­kam­ni­ške­ in­ sa­vinj­ske­stra­ni­ter­se­ve­da­tu­di­sa­me­ga­Kam­ni­ka.­Nje­ go­vo­de­lo­je­na­da­lje­val­ sin­Sta­ne.­Po­ve­či­ni­je­te­mo­ti­ve­ upo­rab­ljal­ za­raz­gle­dni­ce.­ Pr­vo­ve­čje­šte­vi­lo­Apar­ni­ko­ vih­raz­gle­dnic­ za­sle­di­mo­ po­le­tu­1905­in­1906,­če­prav­ jih­je­v­ma­njši­me­ri­za­la­gal­že­prej.­Ve­či­na­nje­go­vih­pr­ vih­raz­gle­dnic­ ne­ka­ko­do­kon­ca­le­ta­1918­je­čr­no­be­ lih­in­na­to­bar­va­nih­z­roč­no­iz­de­la­ni­mi­ kli­še­ji,­le­red­ke­ med­nji­mi­so­sa­mo­čr­no­be­le.­ Na­vsa­ki­raz­gle­dni­ci­ je­ bi­lo­be­se­di­lo,­ve­dno­le­v­slo­ven­šči­ni,­ na­hrb­tni­stra­ni­pa­je­na­ve­den­za­lož­nik­ali­ti­skar,­vča­sih­je­bi­la­do­da­na­ še­let­ni­ca­iz­da­je­raz­gle­dni­ce­ in­nje­na­se­rij­ska­šte­vil­ ka.­Od­kon­ca­19.­sto­le­tja­pa­do­kon­ca­pr­ve­sve­tov­ne­ voj­ne­je­bi­lo­v­kam­ni­škem­ po­li­tič­nem­ okra­ju­pri­bliž­no­ pet­najst­do­ma­čih­iz­da­ja­te­ljev­raz­gle­dnic­in­oko­li­pet­iz­ dru­gih­de­lov­mo­nar­hi­je­ in­ino­zem­stva.­ Ven­dar­lah­ko­ re­če­mo,­da­je­naj­več­raz­gle­dnic­ v­teh­le­tih­iz­dal­prav­ kam­ni­ški­fo­to­graf­Franc­Apar­nik. 4 Sin­Sta­ne­Apar­nik­je­bil­izu­čen­fo­to­graf.­Oko­li­le­ta­ 1930­je­v­Gor­njem­Gra­du­od­prl­svoj­fo­to­graf­ski­ ate­ lje,­ki­pa­ni­bil­pre­več­do­no­sen,­za­to­ga­je­po­kraj­šem­ ča­su­za­prl.­Osme­ga­mar­ca­1932­je­do­bil­do­vo­lje­nje­ za­tr­go­vi­no­s­fo­to­graf­ski­mi­ po­treb­šči­na­mi­ na­Šut­ni­št.­ 33­v­Kam­ni­ku.­Ar­hiv­ski­po­dat­ki­ome­nja­jo­kot­la­stni­ka­ Sta­ne­ta­Apar­ni­ka,­re­kla­me­v­Kam­ni­ča­nu­ in­Slo­ven­cu­ pa­go­vo­re­o­Fo­to­tr­go­vi­ni­Franc­Apar­nik.­V­tr­go­vi­ni­so­ pro­da­ja­li­raz­ne­vr­ste­fo­to­a­pa­ra­tov,­ fil­mov,­fo­to­graf­ske­ ga­pa­pir­ja,­spre­je­ma­li­ in­raz­vi­ja­li­so­ama­ter­ske­ fil­me.­ V­za­čet­ku­le­ta­1939­je­Sta­ne­Apar­nik­na­Šut­ni­33­od­ prl­tu­di­pr­vo­dro­ge­ri­jo­v­Kam­ni­ku­in­v­ce­lot­nem­kam­ni­ škem­okra­ju.­V­dro­ge­ri­ji­je­bil­za­po­slen­le­Sta­ne­Apar­ nik,­po­po­ro­ki­ju­li­ja­1939­pa­še­nje­go­va­že­na­Mar­ta.­ Tr­go­vi­na­je­de­lo­va­la­tu­di­med­voj­no,­če­prav­so­ime­li­ ve­li­ke­te­ža­ve­s­pre­skr­bo­in­oseb­jem,­po­voj­ni­pa­je­bi­la­ 31.­ma­ja­1948­na­ci­o­na­li­zi­ra­na. 5 Tu­di­oče­Sta­ne­je­imel­po­be­se­dah­Ma­ri­ne­Apar­nik­ iz­re­den­smi­sel­za­fo­to­gra­fi­jo,­ bil­je­odli­čen­dro­ge­rist,­ 4 Mirko Kambič, Zora Torkar: Kamniška fotografa Franc in Stane Aparnik, Kulturni center Kamnik, 1989, katalog ob razstavi. 5 Mirko Kambič, Zora Torkar: Kamniška fotografa Franc in Stane Aparnik, Kulturni center Kamnik, 1989, katalog ob razstavi. Sta­ ne­ Apar­ nik­ je­8.­mar­ ca­ 1932­ do­ bil­ do­ vo­ lje­ nje­ za­tr­ go­ vi­ no­ s­fo­ to­ graf­ ski­ mi­ po­ treb­ šči­ na­ mi­ na­Šut­ ni­ št.­33­v­Kam­ ni­ ku.­ Ar­ hiv­ ski­po­ dat­ ki­ ome­ nja­ jo­ kot­la­ stni­ ka­ Sta­ ne­ ta­ Apar­ ni­ ka,­ re­ kla­ me­ pa­go­ vo­ re­ o­Fo­ to­ tr­ go­ vi­ ni­ Franc­ Apar­ nik­ (na­sliki­Marta­ Aparnik­ s­ sinom­Borutom). Ljudje­in­čas 276na­pe­lje­val­ pr­vo­elek­tri­ko­v­Kam­ni­ku­in­iz­de­lo­val­raz­ne­ obrt­ne­pred­me­te.­ Pra­vo­oče­to­vo­nas­pro­tje­je­bil­sin­Sta­ne.­So­de­lo­val­ je­v­šte­vil­nih­kam­ni­ških­ druš­tvih,­bil­je­član­pla­nin­ske­ ga­druš­tva,­strel­ske­dru­ži­ne,­Na­ro­dne­či­tal­ni­ce,­ko­le­ sar­ske­ga­druš­tva,­po­voj­ni­tu­di­pred­se­dnik­ Av­to­mo­to­ druš­tva.­Vse­ka­kor­je­bil­Sta­ne­Apar­nik­glas­be­no­ze­lo­ na­dar­jen,­zla­sti­do­bro­je­igral­kla­vir,­bil­je­član­Jazz­or­ kes­tra­in­ka­sne­je­nje­gov­ka­pel­nik. In­ka­ko­se­sta­re­ga­oče­ta­spo­mi­nja­Ma­ri­na­Apar­nik?­ »Opa­pa,­ta­ko­smo­ga­kli­ca­li,­je­bil­pra­va­do­bri­či­na,­ ni­ ve­li­ko­go­vo­ril,­tu­di­za­ra­di­de­la,­ki­ga­je­imel,«­pra­vi­Apar­ ni­ko­va.­»Oma­je­bi­la­pri­jet­na­in­skr­bna­žen­ska.­Oba­sta­ bi­la­ze­lo­za­po­sle­na­ s­svo­jim­de­lom;­oma­mu­je­ve­li­ko­ po­ma­ga­la­ pri­raz­vi­ja­nju­ slik­in­spi­ra­nju­v­mrz­li­vo­di,­ spre­je­ma­la­ je­stran­ke,­su­ši­la­fo­to­gra­fi­je,­ za­pi­so­va­la­ obi­sko­val­ce­ in­jih­vpi­so­va­la­v­knji­go­strank­ter­iz­da­ja­la­ na­re­je­ne­fo­to­gra­fi­je.­ Po­leg­vse­ga­de­la­v­fo­to­graf­skem­ ate­lje­ju­pa­je­skr­be­la­še­za­ku­ha­nje,­za­osta­la­de­la­pa­ so­ime­li­go­spo­dinj­sko­ po­moč­ni­co.­ Omi­na­ku­hi­nja­je­bil­ pro­stor,­kjer­sem­naj­ra­je­in­naj­dlje­osta­ja­la,­saj­sem­jo­ opa­zo­va­la,­ ka­ko­su­ši­sli­ke­in­jih­pri­prav­lja­za­re­tu­ši­ra­ nje­in­kon­čno­ure­di­tev­za­stran­ke.­Ve­dno­so­me­ča­ka­le­ raz­ne­do­bro­te,­bon­bo­ni,­pe­ci­vo­in­ve­li­ko­kle­pe­ta­in­srč­ no­sti.­Ime­la­sem­jo­ze­lo­ra­da­in­tu­di­ona­me­ne.« Apar­ni­ko­va­ ma­mi­je­bi­la­ze­lo­de­lav­na,­med­voj­no­je­ vo­di­la­dro­ge­ri­jo,­ko­so­oče­ta­Sta­ne­ta­za­pr­li­v­Be­gu­nje­ in­ka­sne­je­tu­di­ma­mo.­»Ka­sne­je­so­jo­iz­pu­sti­li,­ker­je­ bi­la­no­se­ča­z­me­noj,­oče­ta­pa­so­po­hu­dih­san­kci­jah­ po­sla­li­v­ta­bo­ri­šče­v­Av­stri­jo,«­je­po­ve­da­la­Ma­ri­na­Apar­ nik.­»Že­med­voj­no­je­za­ra­di­vse­ga­hu­de­ga­zbo­lel­za­ tu­ber­ku­lo­zo,­ ki­ji­je­ho­tel­ui­ti.­Zdra­vil­se­je­na­Gol­ni­ku,­ ta­ko­da­sva­ga­z­bra­tom­Bo­ru­tom­ze­lo­ma­lo­vi­de­va­la.­ Kdaj­pa­kdaj­smo­se­sre­ča­li­na­Ble­du,­zad­nje­sre­ča­nje­ pa­je­bi­lo­ju­ni­ja­1950.«­ Ka­sne­je­so­se­pre­se­li­li­v­dru­go,­to­je­de­do­vo­hi­šo­na­ Šut­ni­12,­ki­jo­je­de­dek­za­pi­sal­vnu­ko­ma­Ma­ri­ni­in­Bo­ ru­tu­Apar­ni­ku.­»Bi­lo­mi­je­osem­let,­ko­smo­se­od­se­li­li­ od­sta­re­ga­oče­ta­in­sta­re­ma­me,­oče­Sta­ne­pa­je­bil­ več­ali­manj­na­Gol­ni­ku,«­pra­vi­Ma­ri­na­Apar­nik.­»Oče­to­ va­bo­le­zen­je­ve­dno­bolj­na­pre­do­va­la­ in­se­žal­kon­ča­la­ s­prez­god­njo­smr­tjo.«­ Ate­lje­Apar­nik­je­oprav­ljal­fo­to­graf­sko­ obrt­v­Kam­ ni­ku­več­kot­pol­sto­le­tja,­od­le­ta­1895­do­1953.­Oče­ in­sin,­Franc­in­Sta­ne­Apar­nik,­sta­ime­la­po­mem­bno­ vlo­go­pri­vpe­lje­va­nju­ in­raz­vi­ja­nju­ fo­to­gra­fi­je­ v­kam­ ni­škem­oko­li­šu,­pri­nje­ni­vse­ve­čji­po­pu­lar­no­sti­ med­ ljud­mi.­Po­leg­te­ga­sta­s­svo­jim­de­lom­in­fo­to­graf­ski­mi­ iz­del­ki­za­pu­sti­la­da­naš­njim­ ro­do­vom­dra­go­ce­no­ in­bo­ ga­to­de­di­šči­no,­ki­nam­omo­go­ča­ra­zi­sko­va­nje­ Kam­ni­ ka­in­nje­go­vih­pre­bi­val­cev­z­raz­lič­nih­vi­di­kov. Ve­lik­del­de­di­šči­ne­Fran­ca­in­Sta­ne­ta­Apar­ni­ka­hra­ ni­jo­v­Me­dob­čin­skem­ mu­ze­ju­Kam­nik,­med­dru­gim­tu­ di­ate­ljej­sko­ka­me­ro­na­plo­šče.Summary This­year­will­mark­the­173rd­year­since­the­inven­ tion­of­photography.­ Daguerreotype,­ the­pioneer­of­ modern­photography­ was­repurchased­ by­the­French,­ who­then­gave­the­invention,­ generously­ and­without­ reservation,­ to­the­world.­Even­in­Slovenia,­the­first­ heralds­of­the­new­invention­appeared­early­on.­These­ are­the­years­of­the­pioneers­of­photography,­ who­ with­great­enthusiasm,­ developed­ and­supplemented­ their­invention.­ Even­Kamnik­had­its­own­»town­pho­ tographer«,­ Franc­Aparnik.­The­beginning­ of­this­year­ marked­the­140 th­anniversary­of­his­birth. ­In­1889,­Dr­Josip­Nikolaj­Sadnikar­came­to­Kam­ nik­already­in­the­possession­ of­a­camera­and­dark­ room­for­the­development­ of­photographic­ plates.­ Franc­Aparnik­became­enraptured­ with­the­process,­ choosing­to­spend­three­years­in­Vienna­to­success­ fully­complete­a­photography­ examination.­ He­would­ later­become­a­professional.­ On­the­eighth­of­May,­ 1895,­he­patented­the­so­called­»execution­ of­photo­ graphic­trade­freedom«­with­the­imperial­district­board­ in­Kamnik. During­the­end­of­1909­and­beginning­ of­1910,­ Franc­and­Justina­Aparnik­purchased­ Prašnikar­House­ with­the­outbuilding­ and­garden­in­Šutna­and­built­a­ partially­wooden,­partially­bricked­»photographic­ pavi­ lion«­in­the­yard.­The­trade­of­photography­ also­went­ through­a­time­when­there­was­a­great­deal­of­work­ available.­ Franc­Aparnik,­as­the­best­known­photo­ grapher­in­Kamnik­had­sufficient­ work­to­last­him­ through­the­year,­however,­the­high­season­began­in­ the­spring,­from­the­nineteenth­ of­March,­on­the­name­ day­of­Saint­Joseph,­until­the­autumn.­ Aside­from­photography,­ Franc­Aparnik­was­also­oc­ cupied­by­a­number­of­other­ventures,­among­them­ »lanterna­magica«­(the­predecessor­ of­today’s­ci­ne­ ma),­a­photography­ supplies­store,­a­drugstore­and­a­ wood­cutting­business. Ljudje­in­čas 277Ja nez Maj ce no vič, prof. Ko vi nar ska ce sta 23a, Kam nik Tri de set let s kam ni ško Li ro ob 130­let ni ci Pr ve ga slo ven ske ga pev ske ga druš tva Li ra Kam nik Za­tri­najst­de­set­le­tij­de­lo­va­nja­Pr­ve­ga­slo­ven­ske­ga­ pev­ske­ga­druš­tva­Li­ra­iz­Kam­ni­ka­ob­sta­ja­ob­sež­no­do­ ku­men­tar­no­ gra­di­vo,­ki­se­je­ohra­ni­lo­na­raz­lič­nih­kon­ cih­in­kra­jih.­Vse­sku­paj­bo­tre­ba­po­nov­no­pre­gle­da­ti­ in­ stro­kov­no­ob­de­la­ti;­po­do­bno­ve­lja­za­Li­ri­no­pev­sko­so­ bo,­ki­je­s­svo­jo­bo­ga­to­vse­bi­no­eden­naj­po­memb­nej­ ših­kam­ni­ških­ zgo­do­vin­skih­ in­kul­tur­nih­spo­me­ni­kov.­ Dol­ga­vr­sta­fo­to­gra­fij­v­okvirih,­s­pod­pi­sa­ni­mi­ ime­ni­in­ pri­im­ki,­zgo­vor­no­pri­ču­je­o­tem,­ka­ko­so­se­sta­ra­le­in­ po­mla­je­va­le­ ge­ne­ra­ci­je­ li­ra­šev­–­od­kon­ca­19.­sto­le­tja­ do­da­naš­njih­ dni.­Nič­manj­dra­go­ce­ni­ ni­so­spo­min­ski­ pred­me­ti­v­vi­tri­nah,­bo­gat­not­ni­in­splo­šni­ar­hiv,­druš­ tve­ni­pra­por­ipd.­Vse­sku­paj­se­je­po­za­slu­gi­dru­ži­ne­ Vrem­šak­in­še­ne­ka­te­rih­pri­ja­te­ljev­Li­re­ohra­ni­lo­pred­ uni­če­njem­ med­dru­go­sve­tov­no­voj­no­in­tu­di­po­osvo­ bo­di­tvi!­Li­ra­ši­so­lah­ko­po­no­sni­na­dej­stvo,­da­ima­jo­ va­je­v­kul tur nem spo me ni ku lo kal ne ga po me na,­skr­be­ zanj­–­in­pro­si­jo­in­ča­ka­jo,­da­bo­do­pri­stoj­ne­in­sti­tu­ci­je­ tak­sta­tus­tu­di­for­mal­no­po­tr­di­le. Pre­cej­šnjo­ vr­zel­pri­obrav­na­va­nju­ Li­ri­ne­zgo­do­vi­ne­ je­za­pol­nil­ka­ta­log­ob­raz­sta­vi­Li­ra­1882–1982,­ ki­z­ b­es­ed­o­in­sli­ko­go­vo­ri­o­de­lo­va­nju­ od­usta­no­vi­tve­ do­ sto­let­ni­ce.­ Av­tor­ji­z­dr.­Al­ber­tom­Če­bu­ljem­na­če­lu­so­ vzor­no­opra­vi­li­za­htev­no­de­lo,­ki­bo­osta­lo­po­mem­ben­ vir­za­pro­u­če­val­ce­ zgo­do­vi­ne­ Li­re­in­Kam­ni­ka,­pa­tu­di­ zbo­rov­ske­ga­ pet­ja­in­kul­tur­ne­ga­ živ­lje­nja­na­Slo­ven­ skem.­ Pri­spev­ke­ o­Li­ri­za­ča­so­pi­se,­ raz­lič­ne­pu­bli­ka­ci­je,­ kon­cer­tne­ li­ste­itn.­so­pi­sa­li­Emil­Ada­mič,­Zor­ko­Pre­lo­ vec,­Le­on­En­gel­man,­ Mar­jan­Ga­bri­jel­čič,­ Pa­vel­Mi­hel­ čič,­Al­bert­Če­bulj,­Sa­mo­Vrem­šak,­Maj­da­Žon­tar,­Ivan­ Zi­ka,­Ce­ne­Ma­ti­čič­in­mno­gi­dru­gi,­med­nji­mi­tu­di­ne­ ka­te­ri­Li­ri­ni­pev­ci,­ki­so­vsak­v­svo­jem­ča­su­za­pi­sa­li­ ti­sto,­kar­naj­se­ne­bi­po­za­bi­lo!­Tem­sled­njim­se­pri­dru­ žu­jem­av­tor­teh­vr­stic­s­pri­spev­kom­ o­Li­ri­v­ob­dob­ju­od­ le­ta­1962­do­le­ta­1993,­ko­je­Li­ro­vo­dil­Sa­mo­Vrem­šak­ (1930–2004),­ in­ta­ko­na­da­lju­jem­ Zgod­bo­od­vče­raj,­ki­ sem­jo­po­sve­til­spo­mi­nu­na­umr­le­ga­zbo­ro­vo­djo­ (Kam­ ni ški zbor nik­XVIII,­2006). Dol­go­let­ni­ pe­vec­in­Li­rin­so­list­pri­zbo­ro­vo­dju­ Ci­ri­ lu­Vrem­ša­ku­ zna­ni­Kam­ni­čan­ Ce­ne­Ma­ti­čič­je­v­svo­jih­ spo­mi­nih­na­Li­ro­(Kam ni ški ob čan,­10.­ju­nij­1993)­za­ pi­sal: »Kam­ni­ška­ Li­ra­se­mo­ra­za­ve­da­ti,­da­jo­je­prav­Sa­ mo­Vrem­šak­(nav­kljub­svo­jim­me­to­dam­ uče­nja!)­v­ vseh­treh­de­set­le­tjih­ ko­rak­za­ko­ra­kom­pri­pe­ljal­v­vrh­ slo­ven­ske­ po­us­tvar­jal­ne­ umet­no­sti.­ /…/­Li­ra­je­po­jem­za­Kam­nik!­Od­hod­Sa­ma­Vrem­ša­ka­ je­to­rej­mno­go­re­ snej­ši­in­po­mem­bnej­ši,­ kot­se­Kam­nik­in­Kam­ni­ča­ni­ za­ve­da­jo.­Na­po­te­zi­ni­sa­mo­Li­ra,­pač­pa­tu­di­Kam­nik!« Na­ved­ba­pri­ča­o­Ma­ti­či­če­vi­ ve­li­ki­pri­pa­dno­sti­ Li­ ri,­kar­po­tr­ju­je­jo­tu­di­pri­spev­ki­–­pri­če­va­nja­ o­Li­ri­pod­ vod­stvom­Ci­ri­la­Vrem­ša­ka­ med­obe­ma­voj­na­ma­in­po­ osvo­bo­di­tvi.­ Ce­ne­Ma­ti­čič­je­ka­sne­je­od­da­leč­po­zor­no­ in­kri­tič­no­sprem­ljal­do­sež­ke­»Sa­mo­to­ve­ Li­re«.­Ob­red­ kih­sre­ča­njih­smo­ra­di­pri­slu­hni­li­nje­go­vim­spo­mi­nom­ na­»ta­sta­ro­Li­ro«,­Ma­rol­tov­Aka­dem­ski­ pev­ski­zbor,­ ra­dij­ski­Ko­mor­ni­zbor­in­šte­vil­ne­do­go­div­šči­ne­ iz­Ce­ ne­to­ve­dol­go­let­ne­ so­lo­pev­ske,­ igral­ske­in­pe­vo­vod­ske­ prak­se. Za­pi­sa­nje­spo­mi­nov­ na­tri­de­set­le­tja,­ ki­sem­jih­ pre­ži­vel­in­»pre­van­dral«­ s­so­pev­ci­–­li­ra­ši,­so­bi­le­odlo­ čil­ne­ne­ka­te­re­sreč­ne­oko­li­šči­ne. V­zad­njih­le­tih­me­je­do­be­se­dno­ ob­se­dlo,­da­mo­ ram­sta­re­pri­lož­no­stne­ po­snet­ke­pre­ne­sti­z­av­di­o­ka­set­ na­zgo­ščen­ke­ (CD­je),­ki­ima­jo­»da­ljši­rok­tra­ja­nja«.­Za­ to­je­po­skr­bel­vses­tran­ski­ glas­be­nik,­ nek­da­nji­li­raš­in­ dol­go­let­ni­ pev­ski­pri­ja­telj­Do­mi­nik­Krt­v­svojem­Dre­ am­stu­diu­v­Stra­njah. Oba­sva­bi­la­za­do­vo­ljna,­ ko­sva­po­slu­ša­la­na­zgo­ ščen­ke­pre­ne­se­ne­ av­di­o­spo­mi­ne.­ Me­ne­pa­še­ve­dno­ sti­sne­pri­sr­cu,­ko­se­iz­od­mak­nje­ne­ pre­te­klo­sti­ ogla­si­ pet­je­ob­or­glah­iz­cer­kve­na­Hom­cu,­v­Stra­njah­in­Nev­ ljah,­v­Kam­ni­ku­–­na­Šut­ni­in­pri­fran­či­ška­nih.­ Mi­slim­ si:­zra­ven­sem­bil­in­»za­or­gla­mi«­so­bi­li­Hu­bert­Ber­gant­ ­­Zla­to,­Fran­ce­Hu­mar­­­Cvek,­Jož­ko­Po­ga­čar­in­dru­gi;­ pr­vi­po­či­va­na­Sve­ti­go­ri­pri­Go­ri­ci,­dru­gi­v­Nev­ljah­in­ tre­tji­na­Kam­ni­ških­ Ža­lah.­Na­po­snet­kih­ iz­sto­pa­jo­so­ li­stič­ni­vlož­ki­zna­nih­oper­nih­pev­cev­Jo­že­ta­Go­sti­ča,­ Ru­dol­fa­Fran­cla­in­Pol­de­ta­Po­len­ca,­ki­so­v­du­e­tih­za­ pe­li­sku­paj­z­do­ma­či­mi­ pev­ci,­med­nji­mi­sva­bi­la­dva­ Li­ri­na­so­li­sta­(Ivo­Kor­daš­in­jaz).­Jo­že­Go­stič­je­bil­med­ pr­vi­mi,­ki­je­s­se­boj­(na­cer­kve­ni­kor!)­pri­ne­sel­mag­ Lira­–­starogrško­brenkalo­in­simbol­Lire Ljudje­in­časLjudje­in­čas 278 279Naj­bolj­od­mev­ne­so­bi­le­Li­ri­ne­tur­ne­je.­Naj­prej­smo­ šli­med­ro­ja­ke­on­stran­Ka­ra­vank,­ na­to­v­Nem­či­jo,­Švi­ co,­Ita­li­jo,­Ho­lan­di­jo­…­pa­na­Če­ško,­Mad­žar­sko,­ Polj­ sko­in­Hr­va­ško.­Li­ri­ni­kon­cer­ti­so­bi­li­na­me­nje­ni­ na­ šim­za­mej­cem­ in­zdom­cem­ ter­po­slu­šal­cem­ raz­lič­nih­ po­bra­te­nih­ zbo­rov.­–­Da­nes­si­tež­ko­pred­stav­lja­mo,­ kak­šne­»že­lez­ne­za­ve­se«­je­mo­ral­pre­ma­go­va­ti­ or­ga­ni­ za­cij­ski­od­bor­z­dr.­Če­bu­ljem­na­če­lu.­Ne­sa­mo­po­tre­ bna­sred­stva­tu­di­raz­lič­na­dru­žbe­no­po­li­tič­na­ so­gla­sja­ je­bi­lo­tre­ba­pri­do­bi­ti­in­pro­ble­mi­s­pot­ni­mi­li­sti­ni­so­bi­li­ eno­stav­ni.­ Ve­dno­zno­va­so­bi­li­po­hva­lje­ni­ ti­sti­li­ra­ši,­ki­ so­s­po­mo­čjo­kam­ni­ških­ spon­zor­jev­ zbra­li­in­na­pol­ni­li,­ na­to­pa­vzor­no­»uprav­lja­li«­ av­to­bu­sni­prt­ljaž­nik­s­hra­no­ in­pi­ja­čo.­Ne­po­za­bne­ so­bi­le­ma­li­ce­na­dol­gih­po­to­va­ njih,­manj­pri­jet­ni­pa­ne­spo­ra­zu­mi­ z­ob­mej­ni­mi­ or­ga­ni­ ne­ka­te­rih­dr­žav,­ker­je­za­lo­ga­ta­kih­in­dru­gač­nih­ ste­ kle­nic­pre­se­ga­la­do­vo­lje­no­ko­li­či­no. Med­med­na­ro­dni­mi­ uspe­hi­je­(bi­lo)­naj­bolj­dra­go­ ce­no­sre­br­no­odli­čje­na­re­no­mi­ra­nem­ zbo­rov­skem­ tek­mo­va­nju­ le­ta­1965­v­ita­li­jan­skem­ Arez­zu.­Ze­lo­od­ mev­ne­so­bi­le­tu­di­tri­zma­ge­v­Ljub­lja­ni­na­ra­dij­skih­ tek­mo­va­njih­ Na­ši­zbo­ri­pred­mi­kro­fo­nom­ in­dve­sre­ br­ni­ter­eno­bro­na­sto­odli­čje­na­tek­mo­va­njih­ Na­ša­pe­ sem­v­Ma­ri­bo­ru. Za­do­ma­če­ob­čin­stvo­ so­bi­li­ze­lo­za­ni­mi­vi­Li­ri­ni­ kom­bi­ni­ra­ni­ kon­cer­ti,­kjer­so­svoj­del­pro­gra­ma­pred­ sta­vi­li­gos­tje­Slo­ven­ski­ok­tet,­Aka­dem­ski­ pev­ski­zbor­ To­ne­Tom­šič,­Ok­tet­Gal­lus,­Ri­bni­ški­ok­tet,­Mo­ški­zbor­ Lek­in­dru­gi.­Pre­cej­kom­bi­ni­ra­nih­ kon­cer­tov­je­bi­lo­tu­di­ s­po­bra­te­ni­mi­zbo­ri­iz­ino­zem­stva. Pri­ne­ka­te­rih­Li­ri­nih­pro­gra­mih­ so­svo­je­pe­smi­do­ da­li­oper­ni­pev­ci­Jo­že­Go­stič,­Va­le­ri­ja­Heybal,­Raj­ko­ Ko­rit­nik,­Dra­gi­ša­Og­nja­no­vič­ in­še­ne­ka­te­ri,­ki­so­»po­ ma­ga­li«­na­pol­ni­ti­dvo­ra­no. Vi­šek­vsa­ke­pev­ske­se­zo­ne­za­li­ra­še­je­bil­ce­lo­ve­ čer­ni­let­ni­kon­cert,­ta­krat­je­bi­lo­tre­ba­kam­ni­ški­pu­bli­ ki­po­lo­ži­ti­ra­ču­ne­o­de­lu­zbo­ra­in­zbo­ro­vo­dje!­ Te­ga­se­ je­za­ve­dal­tu­di­Sa­mo­Vrem­šak,­ki­je­bil­pra­vi­moj­ster­ za­obli­ko­va­nje­ kon­cer­tnih­ pro­gra­mov.­ Bil­je­priz­nan­ poz­na­va­lec­ slo­ven­ske­in­tu­je­zbo­rov­ske­ li­te­ra­tu­re;­tu­di­ sam­je­na­pi­sal­šte­vil­ne­zbo­rov­ske­ sklad­be­in­pri­red­be­ ljud­skih­pe­smi.­–­Z­Li­ro­je­pri­pra­vil­vr­sto­od­mev­nih­stil­ nih­kon­cer­tov,­ o­njih­go­vo­re­kon­cer­tni­li­sti,­ča­so­pi­sna­po­ro­či­la,­ugo­dne­(!)­kri­ti­ke,­spo­mi­ni­in­na­slo­vi:­Ko­ro­ška­ ljud­ska­pe­sem,­Pe­smi­pla­nin,­Slo­ven­ska­ vo­ja­ška­pe­ sem,­Slo­ven­ska­ par­ti­zan­ska­ pe­sem,­Ljud­ska­pe­sem­ slo­van­skih­ na­ro­dov,­Pe­smi­kam­ni­ških­ av­tor­jev,­Ve­čer­v­ Či­tal­ni­ci­…­in­kon­cer­ti­v­spo­min­zbo­rov­skim­ skla­da­te­ ljem­Emi­lu­Ada­mi­ču,­Fran­ce­tu­Ma­rol­tu,­Zor­ku­Pre­lov­cu­ in­Ci­ri­lu­Vrem­ša­ku. V­naj­lep­šem­ spo­mi­nu­so­po­slu­šal­cem­ in­pev­cem­ osta­li­kon­cer­ti­sa­kral­ne­glas­be­pri­Sv.­Pri­mo­žu,­na­Tr­ sa­tu,­v­Šmar­tnem­ pri­Li­ti­ji,­Smle­dni­ku­ …­in­ne­na­zad­ nje­v­kam­ni­ških­ cer­kvah­–­na­Šut­ni,­pri­fran­či­ška­nih­ in­ na­Ža­lah.­Več­krat­sta­so­de­lo­va­la­ kam­ni­ška­ or­ga­ni­sta­ Hu­bert­Ber­gant­in­Ma­ri­ja­Hol­car;­pri­po­gre­bih­Li­ri­nih­ pev­cev­in­nji­ho­vih­so­ro­dni­kov­ je­»za­or­gle­se­del«­zbo­ ro­vo­dja­Sa­mo­Vrem­šak,­ki­je­znal­iz­vsa­kih­or­gel­iz­va­ bi­ti­naj­več,­kar­se­je­da­lo;­to­po­hva­lo­je­iz­re­kel­oper­ni­ te­no­rist­Jo­že­Go­stič,­ki­ga­je­Sa­mo­Vrem­šak­po­go­sto­ sprem­ljal­na­kla­vir­ju­in­or­glah. V­kro­ni­ki­so­za­be­le­že­ne­ šte­vil­ne­ju­bi­lej­ne­pri­re­di­ tve­kam­ni­ških­ po­dje­tij­in­dru­gih­or­ga­ni­za­cij,­ kjer­je­ Li­ra­so­de­lo­va­la­ z­glas­be­ni­mi­ toč­ka­mi.­Tra­di­ci­o­nal­no­ so­de­lo­va­nje­ s­kam­ni­ški­mi­ ga­sil­ci­in­pla­nin­ci­je­ime­lo­ ko­re­ni­ne­v­sku­pnih­usta­no­vi­te­ljih­ v­19.­sto­le­tju!­Za­to­ ni­ču­dno,­da­je­Li­ri­na­pe­sem­zaz­ve­ne­la­na­Kam­ni­škem­ in­Ko­kr­skem­ se­dlu,­v­Sta­ni­če­vi­ko­či­in­ob­oblet­ni­cah­ Pla­nin­ske­zve­ze­Slo­ve­ni­je­z­odra­uni­on­ske­dvo­ra­ne­in­ Can­kar­je­ve­ga­do­ma­v­Ljub­lja­ni. Še­ne­kaj­be­sed­na­me­ni­mo­ Li­ri­nim­na­sto­pom­ pri­od­ kri­tjih­kam­ni­ških­ spo­me­ni­kov­ in­spo­min­skih­ obe­le­žij,­ o­tem­je­ve­stno­po­ro­čal­Kam ni ški ob čan;­mor­da­se­je­ li­ra­šev­naj­bolj­do­tak­nil­ge­ne­ral­in­pe­snik­Ru­dolf­Ma­i­ ster,­ra­di­smo­pre­pe­va­li­nje­go­ve­pe­smi­in­nje­gov­spo­ me­nik­nam­osta­ja­naj­bolj­pri­sr­cu. Sa­mo­Vrem­šak­je­več­krat­po­u­da­ril,­da­je­bi­la­»nje­ go­va«­Li­ra­gla­sov­no­naj­bo­ljša­v­šest­de­set­ih­ le­tih,­te­daj­ zbor­ni­bil­ni­ti­pre­star­in­ne­pre­mlad!­Ka­sne­je­pa­je­bi­lo­ pre­ma­lo­mlaj­ših­pev­cev,­da­bi­sku­paj­s­sta­rej­ši­mi­lah­ ko­do­se­ga­li­uspe­he­na­za­htev­nej­ših­ tek­mo­va­njih.­ –­S­ tem­je­poz­ne­je­ute­me­lje­val­ po­moč­svo­jih­pev­skih­ko­ le­gov,­v­glav­nem­iz­ra­dij­ske­ga­ ko­mor­ne­ga­ zbo­ra,­ki­jih­ je­vklju­če­val­ za­ra­di­za­htev­nej­ših­ skladb­in­so­li­stič­nih­ »par­tíj«.­To­so­bi­li­Da­ni­lo­Ča­dež,­Igor­Zi­er­nfeld,­Mar­jan­ Tr­ček,­Ja­nez­Moč­nik,­Mar­jan­Ri­bič,­To­ne­Ju­van,­Ja­nez­ Tri­ler,­Pet­er­Be­dja­nič,­Pet­er­Ča­re,­To­ne­Pet­rov­čič­in­še­ ne­ka­te­ri.­Vča­sih­je­Li­rin­pro­gram­za­hte­val­so­de­lo­va­nje­ žen­skih­gla­sov,­ta­krat­so­pri­šle­po­ma­gat­šo­la­ne­pev­ke­ Dra­gi­ca­Ča­dež,­Ire­na­Ba­ar­in­še­ne­ka­te­re­go­stu­jo­če­ »li­ra­ši­ce«. Kva­li­te­to­Li­ri­ne­ga­pet­ja­v­ob­dob­ju­1962–1993­ naj­ bolj­ob­jek­tiv­no­ pre­so­ja­mo­ s­po­slu­ša­njem­ zvoč­nih,­film­ skih­in­te­le­vi­zij­skih­ po­snet­kov,­ pro­fe­si­o­nal­nih­ in­lju­bi­ telj­skih,­ki­v­glav­nem­ča­ka­jo­na­oži­vi­tev­in­do­sto­pnost­ na­so­do­bnih­in­traj­nej­ših­me­di­jih­(CD­zgo­ščen­ke,­ DVD,­ in­ter­net­ipd.).­S­tem­bi­omo­go­či­li­ohra­ni­tev­spo­mi­na­ na­uspe­šna­de­set­le­tja­ de­lo­va­nja­ Li­re­pod­vod­stvom­ Sa­ma­Vrem­ša­ka.­ To­bi­bi­la­za­htev­na­na­lo­ga,­ven­dar­po­tre­bni­to­vr­stni­ vi­ri­še­ob­sta­ja­jo;­naj­ne­ka­te­re­naš­te­jem: 1.­po­snet­ki­več­sne­manj­za­ra­dij­ske­ar­hi­ve­v­Ljub­lja­ni­ in­Ce­lov­cu; 2.­zvoč­ni,­­film­ski­in­av­dio­vi­deo­ po­snet­ki­Li­ri­nih­na­sto­ pov­na­zbo­rov­skih­ tek­mo­va­njih,­ fe­sti­va­lih,­kon­cer­tih­ ipd.­Ne­kje­mo­ra­jo­bi­ti­še­po­snet­ki­te­le­vi­zij­skih­ od­daj­ Lirini­ mladinci­ 1962/63­ Vladko­ Zrimšek,­ Janez­ Majcenovič­ in­Marjan­Repič.­Arhiv:­Janez­Majcenovič. ne­to­fon,­kma­lu­sta­se­mu­pri­dru­ži­la­stranj­ski­žu­pnik­ Fran­ce­Gač­nik­in­hom­ški­žu­pnik­Ka­rel­Ba­bnik;­vsem­ trem­mo­ra­mo­bi­ti­hva­lež­ni­za­dra­go­ce­na­ zvoč­na­pi­sma­ iz­sre­di­ne­dvaj­set­e­ga­sto­le­tja! Med­zgo­ščen­ka­mi­ iz­Li­ri­ne­zgod­be­sva­z­Do­mi­ni­ kom­Kr­tom­iz­bra­la­ne­ka­te­re­pe­smi­in­po­snet­ka­dveh­ ra­dij­skih­od­daj­za­zgo­ščen­ko­ Spo­mi­ni­na­Li­ro­(Iz­ar­hi­ va­Ja­ne­za­Maj­ce­no­vi­ča­ –­je­do­dal­Do­mi­nik).­Vse­bi­na­ zgo­ščen­ke­ je­bi­la­osno­va­za­pre­da­va­nje­ Tri­de­set­let­ s­kam­ni­ško­ Li­ro,­ki­sem­ga­pri­pra­vil­na­po­bu­do­prof.­ Mar­je­te­Hu­mar­in­s­po­mo­čjo­Druš­tva­sv.­Ja­ko­ba­iz­ Kam­ni­ka.­Med­po­slu­šal­ci,­ ki­so­v­pet­ek,­23.­no­vem­bra­ 2010,­na­pol­ni­li­dvo­ra­no­Fran­či­škan­ske­ga­ sa­mo­sta­na­ v­Kam­ni­ku,­so­bi­li­tu­di­ne­ka­te­ri­li­ra­ši,­ki­so­pre­pe­va­li­ več­kot­de­set­let­pod­vod­stvom­ Ci­ri­la­Vrem­ša­ka,­ po­ tem­pa­so­na­da­lje­va­li­ pri­zbo­ro­vo­djih­ Sa­mu­Vrem­ša­ku,­ Mar­ja­nu­Ri­bi­ču­in­dr.­An­dre­ju­Mis­so­nu.­Ome­nim­naj­ le­Av­gu­sta­Ogrin­ca,­Jo­že­ta­Ogrin­ca­in­Ja­ne­za­Kr­ta­st.,­ ki­so­le­ta­1997­praz­no­va­li­ pev­ske­ga­abra­ha­ma.­ Dol­ go­let­na­Li­ri­na­na­po­ve­do­val­ka­ prof.­Ti­na­Rom­šak­je­ta­ krat­za­pi­sa­la: »Vsi­tri­je­so­bi­li­pri­pa­dni­ki­ iz­jem­ne­ge­ne­ra­ci­je,­ zaz­ na­mo­va­ni­ z­de­lav­nos­tjo,­ vztraj­nos­tjo­ in­zve­sto­bo­svo­ji­ lju­bez­ni­do­pet­ja­in­pev­ske­mu­ druš­tvu,­ki­so­se­mu­ za­pi­sa­li­pred­pet­de­set­i­mi­le­ti. Za­to­bi­ti­li­raš­ne­po­me­ni­bi­ti­zgolj­pe­vec;­po­me­ni­bi­ti­ zi­dar­pri­obno­vi­pev­ske­so­be,­strež­nik­in­go­spo­di­njec­ na­dol­gih­ce­stah­Evro­pe­ob­zbo­ro­vih­go­sto­va­njih,­ or­ga­ ni­za­tor­na­sto­pov­in­go­sto­vanj,­ ani­ma­tor­raz­po­lo­že­nja­ v­ sku­pi­ni­…­in­še­mar­si­kaj.­Vse­to­so­ju­bi­lan­ti­bi­li.« Po­kon­ča­nem­ pre­da­va­nju­ smo­obu­ja­li­spo­mi­ne­na­ raz­lič­ne­do­god­ke­in­na­ti­ste­so­pev­ce,­ki­so­od­šli­na­ več­ne­pev­ske­va­je­…­v­glav­nem­na­kam­ni­ške­Ža­le­in­ na­dru­ge­bo­žje­nji­ve.­Sa­mo­iz­»Sa­mo­to­ve­ Li­re«­smo­jih­ naš­te­li­več­kot­tri­de­set.Na­ša­sku­pna­zgod­ba­se­je­za­če­la­pro­ti­kon­cu­le­ta­ 1962;­ta­krat­je­Li­ra­praz­no­va­la­ svo­jo­osem­de­set­let­ni­ co­in­zbo­ro­vo­dja­ Ci­ril­Vrem­šak­je­z­ju­bi­lej­nim­ kon­cer­ tom­skle­nil­svo­je­42­let­no­zbo­ro­vod­stvo.­ Po­slo­vi­li­so­se­ tu­di­sta­rej­ši­pev­ci­in­na­do­me­sti­li­ smo­jih­no­vin­ci.­Med­ nji­mi­smo­se­zna­šli­kar­tri­je­čla­ni­kam­ni­ške­ga­ pla­val­ ne­ga­klu­ba:­Mar­jan­No­vak,­Vlad­ko­Zrim­šek­in­jaz.­Tam­ smo­na­šli­še­če­tr­te­ga­pla­val­ca,­to­je­bil­Ivo­Kor­daš,­ki­ je­imel­za­se­boj­uspe­šno­pla­val­no­in­so­lo­pev­sko­ ka­ri­e­ ro,­bil­pa­je­tu­di­moj­men­tor­na­obeh­po­dro­čjih.­ V­Li­ro­ me­je­ura­dno­po­va­bil­no­vi­zbo­ro­vo­dja­ Sa­mo­Vrem­šak,­ ki­je­bil­dol­ga­le­ta­v­di­ja­ški­in­štu­dent­ski­ dru­šči­ni­na­ kam­ni­škem­ vla­ku;­so­de­lo­va­la­ sva­že­prej,­naj­bolj­pa­ mi­je­osta­lo­v­spo­mi­nu,­ka­ko­me­je­z­na­sve­ti­in­no­ta­ mi­pod­pi­ral,­ko­sem­med­slu­že­njem­ vo­ja­ške­ga­ ro­ka­v­ bo­sen­skem­ Trav­ni­ku­in­Sla­von­ski­Po­že­gi­vo­dil­pev­ski­ zbor.­Oba­sva­ime­la­tu­di­iz­kuš­nje­z­vo­ja­ški­mi­ko­nji­…­ naj­brž­mi­tu­di­za­to­ni­bi­lo­tre­ba­de­la­ti­av­di­ci­je. Na­pr­vi­pev­ski­va­ji­sem­ugo­to­vil,­da­ve­či­no­so­pevcev­ poz­nam,­saj­smo­so­de­lo­va­li­ pri­raz­lič­nih­pro­sla­vah,­ spe­vo­i­grah­ in­na­cer­kve­nih­ko­rih­v­kam­ni­ški­oko­li­ci­in­ …­zla­sti­pri­Sv.­Pri­mo­žu!­Med­nji­mi­so­bi­li­tu­di­Av­gust­ Ogri­nec,­Jo­že­Ogri­nec­in­Ja­nez­Krt,­ki­smo­jih­ome­ni­li­ med­Li­ri­ni­mi­abra­ha­mi,­ ta­krat­pa­so­bi­li­mla­di­ste­bri­ Li­re­in­ubra­ni­me­kinj­ski­fan­tje­na­va­si,­ki­so­me­že­ne­ kaj­let­vklju­če­va­li­ za­svo­je­po­dok­ni­ške,­ go­stil­ni­ške,­ po­ greb­ne­in­dru­ge­na­sto­pe. Spo­mi­ni­na­pr­vo­pev­sko­va­jo­no­ve­Li­ri­ne­za­sed­be­ so­že­dav­no­zble­de­li,­za­to­ne­vem­več,­kaj­sta­po­ve­ da­la­v­svo­jih­na­go­vo­rih­ pred­se­dnik­ druš­tva­dr.­Al­bert­ Če­bulj­in­no­vi­zbo­ro­vo­dja,­ ki­je­za­se­del­oče­to­vo­me­sto­ za­ve­li­kim­čr­nim­kla­vir­jem.­Ne­kaj­pa­dr­ži:­ta­krat­se­je­ za­če­lo­no­vo­Li­ri­no­ob­dob­je,­ki­je­tra­ja­lo­tri­de­set­le­tja. Svo­je­vr­stno­ kro­ni­ko­z­na­slo­vom­ NA­STO­PI,­KON­CER­ TI­IN­TUR­NE­JE­I.­SLOV.­PEV­SKE­GA­ DRUŠ­TVA­LI­RA­iz­ Kam­ni­ka,­ob­dob­je­1962–1993,­ je­Sa­mo­Vrem­šak­za­ čel­ta­ko­le: »Je­se­ni­1962­je­za­Ci­ri­lom­Vrem­ša­kom­ pre­vzel­vod­ stvo­I.­slov.­pevskega­druš­tva­LI­RA­iz­Kam­ni­ka­nje­gov­ sin­Sa­mo­Vrem­šak.­Do­po­mla­di­1963­je­naš­tu­di­ral­ pro­gram­za­ce­lo­ve­čer­ni­kon­cert (Glej­pro­gram!)­…«Na­to­je­sle­di­lo­240­za­pi­sov­na­se­dem­in­dvaj­set­ih­ stra­neh­za­pre­ko­500­raz­lič­nih­na­sto­pov. Pri­pre­gle­do­va­nju­ kro­ni­ških­za­pi­sov­in­z­nji­mi­po­ve­ za­nih­fo­to­gra­fij­se­mi­je­v­gla­vi­od­vi­la­pra­va­špan­ska­ na­da­lje­van­ka,­ ki­jo­do­pol­nju­jem­ s­pre­bi­ra­njem­ vse­ bin­sko­bo­ga­tih­kon­cer­tnih­ li­stov.­Tam­na­Gra­bnu,­na­ svo­jem­do­mu,­jih­je­s­po­mo­čjo­že­ne­Mi­li­ce­us­tvar­jal­ dr.­Al­bert­Če­bulj.­Mor­da­je­tu­di­za­to­ku­pil­in­tu­di­sam­ dra­go­pla­čal­ta­krat­naj­mo­der­nej­ši­ pi­sal­ni­stroj­»IBM­ Ku­glkopfschre­ib­mas­chi­ne«,­ ki­je­omo­go­čal­ raz­lič­ne­ obli­ke­in­ve­li­ko­sti­črk.­Pri­raz­mno­že­va­nju­ je­svo­je­mu­ de­ka­nu­(in­s­tem­Li­ri)­pri­sko­či­la­na­po­moč­elek­tro­teh­ ni­ška­fa­kul­te­ta­in­kon­cer­tni­li­sti(či)­na­šti­rih­stra­neh­ ma­le­ga­for­ma­ta­še­da­nes­pri­ča­jo­o­ra­ci­o­nal­no­sti­ in­ var­če­va­nju.­ (»Tud’­pr’­tem­mor’mo­špa­rat’,­tur­ne­je­so­ dra­ge­…«­je­več­krat­re­kel­dr.­Al­bert­Če­bulj.) Sko­raj­ne­mo­rem­ver­je­ti,­da­mi­ne­va­pol­sto­le­tja­od­ ta­krat,­ko­smo­v­»Vrem­ša­ko­vem ­kev­dru­v­Vel’ki­ga­si«­ (Ma­is­tro­va­ uli­ca­18)­za­če­li­na­šo­tri­de­set­le­tja­ dol­go­ zgod­bo­v­zdaj­že­130­let­ni­zgo­do­vi­ni­Li­re,­in­tež­ko­jo­ bo­opi­sa­ti­v­ne­kaj­od­stav­kih. Lira­na­tekmovanju­v­Arezzu­(Italija),­avgusta­1965.­Arhiv:­Janez­Majcenovič. Ljudje­in­časLjudje­in­čas 280 281Čez­ne­kaj­dni,­ko­sem­od­pra­vil­slu­žbe­ne­ob­vez­no­sti­ in­ju­bi­lej­ni­kon­cert­Kam­ni­ških­ ko­le­dni­kov,­ smo­To­maž­ Pla­hut­nik­s­ci­tra­mi,­Bo­žo­Ma­ti­čič­s­har­mo­ni­ko,­ pev­ca­ Rok­Lap­in­Ja­nez­Maj­ce­no­vič­ odle­te­li­(z­le­ta­lom)­no­vim­ do­go­div­šči­nam­ nas­pro­ti.­Ne­kje­nad­Atlan­ti­kom­ sta­me­ Bo­žo­in­Rok­spom­ni­la,­da­sem­do­kon­čal­svo­jo­de­lov­no­ do­bo­v­slu­žbi­na­šo­li­in­pri­Li­ri­tu­di!­–­Sa­mo­Vrem­šak­ pa­se­je­več­krat­z­ma­lo­gren­ko­be­po­nor­če­val:­ Zdaj­sva­ pa­oba­Li­ri­na­pre­u­žit­kar­ja! Ne­kje­da­leč­je­sre­da,­22.­av­gu­sta­1984,­ko­je­bi­la­ na­pr­vem­pro­gra­mu­slo­ven­ske­ga­ ra­dia­od­da­ja­Zbo­rov­ ska­glas­ba­po­že­ljah­po­slu­šal­cev.­ Ure­dnik­Da­ni­lo­Ča­ dež­mi­je­že­spo­mla­di­dal­na­sled­nja­ na­vo­di­la:­Od­da­ ja­tra­ja­35­mi­nut,­za­iz­bra­ne­pe­smi­imaš­27­mi­nut,­ eno­mi­nu­to­po­tre­bu­jem­ za­na­po­ve­do­val­ca,­ v­pre­o­sta­ lih­sed­mih­mi­nu­tah­pa­po­vej­ne­kaj­o­sa­mih­pe­smih,­ čim­več­o­Li­ri­in­Kam­ni­ku,­pa­tu­di­o­se­bi­mo­raš­ne­kaj­ po­ve­da­ti.­Z­iz­bi­ro­pe­smi­kljub­ča­sov­ni­ome­ji­tvi­ni­bi­lo­ pro­ble­mov,­ s­pi­sa­njem,­kraj­ša­njem,­ »mi­nu­ti­ra­njem«­ pa­ sem­po­til­kri­žev­pot­do­ber­me­sec­dni.­Z­od­da­jo­sa­mo­ sem­bil­ta­krat­in­sem­še­zdaj­za­do­vo­ljen.­ –­Mo­ji­li­ra­ši­ so­me­ta­krat­in­zdaj­po­stav­lja­li­ na­re­al­na­tla­s­pri­pom­ ba­mi,­kaj­vse­bi­mo­ral­še­po­ve­da­ti.­Za­me­se­je­po­teg­ nil­le­Ko­re­nov­Loj­ze­s­pri­pom­bo:­ »Kva­pa­sitnar’te,­sej­ sploh­ne­ve­ste,­kaj­je­se­dem­mi­nut­pred­mi­kro­fo­nom!« Na­zgo­ščen­ki­ Spo­mi­ni­na­Li­ro­je­še­po­sne­tek­od­ da­je­Sloven’c­Slo­ven­ca­va­bi­…,­ki­jo­je­Ra­dio­Og­nji­šče­ po­sve­til­120­let­ni­ci­ Pr­ve­ga­slo­ven­ske­ga­ pev­ske­ga­ druš­tva­Li­ra­iz­Kam­ni­ka.­ Od­da­ja­je­5.­de­cem­bra­ 2002­ te­kla­v­ži­vo­in­vo­di­te­lji­ca­ Na­ta­ša­Li­čen­me­je­v­spro­šče­ nem­raz­go­vo­ru­ in­sme­hu­vo­di­la­od­pe­smi­do­pe­smi.­ Ne­ka­te­ri­li­ra­ši­so­mi­re­kli,­da­je­bi­la­od­da­ja­kar­do­bra,­ am­pak­v­stu­diu­ste­se­mo­ra­li­ime­ti­»zlo­fajn«! V­vsa­ko­od­ome­nje­nih­ ra­dij­skih­od­daj­sem­uvr­stil­ po­eno­pe­sem­z­mo­jim­so­li­stič­nim­ vlož­kom­(Lo­vro­Hor­ vat:­N’ča­bom­več­vin­ca­piu;­Pa­vle­Ker­njak:­Jes­s’m­ta­lijp’­Ši­men).­Po­ena­kem­kri­te­ri­ju­sem­na­zgo­ščen­ko­ uvr­stil­še­dva­stu­dij­ska­po­snet­ka­(Emil­Ada­mič:­Va­so­ va­lec;­Ci­ril­Vrem­šak:­So­še­rož’ce­u­har­tel­nu­ža­vo­va­ le)­in­dve­pe­smi­z­ome­nje­ne­ga­ kon­cer­ta­slo­van­skih­ ljud­skih­pe­smi.­Naj­se­ve,­ka­ko­smo­pre­pe­va­li­pe­smi­ o­Stjen­ki­Ra­zi­nu­(Vol­ga,­Vol­ga­…)­in­ka­ko­sva­z­Ro­kom­ La­pom­»ble­ste­la«­v­zna­ni­Ri­bni­ški!­ Za­ko­nec­bom­do­dal­še­ne­kaj­be­se­dnih­odlom­kov­iz­ obeh­ra­dij­skih­od­daj: –S­pe­smi­jo­po­tu­je­mo­po­živ­lje­nju.­Pe­sem­od­roj­stva­ nas­pri­pe­lje­na­svet,­ob­od­pr­tem­gro­bu­pa­zve­ni­na­ gro­bni­ca­Goz­dič­je­že­ze­len.­Vmes­pa­so­pe­smi­za­ vse­pri­lož­no­sti,­ zla­sti­lju­be­zen­in­vi­no­ni­sta­za­po­ stav­lje­na. –Ze­lo­sem­na­ve­zan­na­Kam­nik­in­na­vse,­kar­je­po­ve­ za­no­s­sta­ro­dav­nim­ me­stom­pod­pla­ni­na­mi.­ Po­se­ bno­so­mi­pri­sr­cu­kam­ni­ški­pev­ski­zbo­ri,­skla­da­te­lji­ in­pev­ci.­Po­voj­ni­smo­uži­va­li­ob­spe­vo­i­gri­o­Mi­klo­vi­ Za­li,­kjer­je­ble­stel­te­nor­Jer­ne­ja­Pla­hu­te.­Na­kon­ cer­tih­smo­spoz­na­li­slav­na­ro­ja­ka­Jo­si­pa­Go­sti­ča­in­ Va­le­ri­jo­Heybalovo.­ –Kam­ni­ške­ glas­be­ne­ko­re­ni­ne­gre­do­da­leč­na­zaj­…­ do­Ja­ko­ba­Zu­pa­na,­Mi­ha­e­la­Omer­ze­in­Ja­ne­za­Kr­ stni­ka­Do­lar­ja. –Več­krat­se­spre­ha­jam­ po­kam­ni­ških­ Ža­lah­in­se­ spo­mi­njam­ pri­ja­te­ljev­ pev­cev:­To­ma­ža­Ker­šman­ ca,­dr.­Al­bi­na­Neřime,­Jan­ka­Ste­le­ta­­­Lec­tar­ja,­Ci­ ri­la­Vrem­ša­ka­ in­dru­gih.­–­Tu­me­poz­drav­lja­ oče­tov­ grob,­tam­po­či­va­Maks­Ko­želj­in­ob­vra­tih­v­za­kri­sti­ jo­je­na­gro­bnik­ preg­nan­ca­ s­Ko­ro­ške­Lo­vra­Hor­va­ta;­ zbi­ral­in­za­pi­so­val­je­ko­ro­ške­ljud­ske­pe­smi­in­med­ nji­mi­tu­di­Čej­so­ti­ste­sta­zi­ce. –Z­ve­se­ljem­ugo­tav­ljam,­ da­pre­vze­ma­jo­ kam­ni­ške­ zbo­re­mla­di­zbo­ro­vo­dje­in­tu­di­zbo­rov­je­več. –Tam­pod­Gra­ško­vo­hru­ško,­na­go­stil­ni­škem­ vr­tu­na­ Šut­ni,­so­se­le­ta­1868­zbra­li­kam­ni­ški­ro­do­lju­bi­in­ Pomlajena­Lira,­maja­1963­na­Koroškem.­Arhiv:­Janez­Majcenovič. o­Li­ri­ob­sto­let­ni­ci­in­še­ne­ka­te­rih­(npr.­Pod­Gra­ško­ vo­hru­ško); 3.­več­bar­vnih­fil­mov­(8­mi­li­me­tr­ski­ film­ski­trak)­o­Li­ri­ nih­tur­ne­jah­je­po­snel­Mar­jan­Ri­bič­in­za­nje­pre­jel­ več­na­grad.­Pre­nos­teh­fil­mov­na­DVD­ne­bi­smel­bi­ ti­pro­blem;­za­pre­ži­ve­le­ude­le­žen­ce­ in­dru­ži­ne­osta­ lih­so­to­dra­go­ce­ni­spo­mi­ni,­ki­bi­jih­ra­di­ku­pi­li; 4.­naj­bolj­re­al­no­zvoč­no­sli­ko­Li­re­nam­po­sre­du­je­ta­ dve­gra­mo­fon­ski­ plo­šči­(LP,­ve­li­ki­vi­nil­ni­plo­šči),­in­ si­cer­Ho­dil­po­zem­lji­sem­na­ši­(1976)­in­Gre­mo­v­Ko­ ro­tan­(1980).­Za­kva­li­te­ten­po­sne­tek­in­le­po­opre­mo­ je­po­skr­be­la­ priz­na­na­za­lo­žba­He­li­don­iz­Ljub­lja­ne.­ Sprem­no­be­se­di­lo­o­po­sne­tih­pe­smih­Pr­ve­mu­slo­ ven­ske­mu­ pev­ske­mu­ druš­tvu­Li­ra­in­zbo­ro­vo­dji­ Sa­mu­Vrem­ša­ku­ je­na­pi­sal­Mar­jan­Ga­bri­jel­čič.­ Na­ ovit­ku­so­na­ve­de­ni­na­slo­vi­pe­smi,­av­tor­ji,­so­li­sti­idr.; 5.­za­ne­kaj­dra­go­ce­nih­ (pi­rat­skih,­ ile­gal­nih)­po­snet­ kov­Li­ri­nih­kon­cer­tov­ se­lah­ko­za­hva­li­mo­ Kr­to­vim­ fan­tom­z­naj­sta­rej­šim­ Do­mi­ni­kom­ na­če­lu.­O­tem­ ob­sta­ja­ne­kaj­raz­lič­nih­zgodb­(vča­sih­kar­anek­dot!).­ Ena­od­teh­se­je­zgo­di­la­26.­ma­ja­1984­v­avli­Šol­ ske­ga­cen­tra­Ru­dol­fa­Ma­is­tra.­Ta­krat­je­»ma­ma­Mi­ ra«­(go­spa­Mi­ra­Krt)­pri­ti­sni­la­na­tip­ko­»ra­dio­ka­se­ tar­ja«­in­po­sne­la­Li­rin­stil­ni­kon­cert­Ljud­ska­pe­sem­ slo­van­skih­ na­ro­dov.­Glas­be­ni­kri­tik­je­čez­ne­kaj­dni­ v­ča­sni­ku­De­lo­po­hva­lil­stil­no­ubra­n­iz­bor­pe­smi,­ vzor­no­iz­ved­bo,­do­mi­sel­no­ sprem­no­be­se­di­lo­ipd.­ Kam­ni­ški­mo­ški­pev­ski­zbor­se­je­pred­sta­vil­ v­naj­ bolj­ši­lu­či­po­te­hnič­ni­in­iz­raz­ni­stra­ni.­Ra­zmer­je­gla­ sov­kam­ni­ške­Li­re­je­do­volj­urav­no­te­že­no,­ izme­no­ ma­po­po­tre­bi­iz­sto­pa­jo­vi­šji­in­ni­žji­gla­so­vi.­Do­bro­ pev­sko­za­le­dje­obli­ku­je­vr­sta­so­li­stov­iz­vseh­gla­sov,­ ki­so­se­v­svo­jih­pe­smih­uspe­šno­pred­stav­lja­li. Po­do­bnih­zgod­bic­je­še­več;­z­nji­mi­sem­se­sre­če­val­ pri­pi­sa­nju­kro­ni­ških­za­pi­sov­za­Li­ri­ne­ju­bi­lej­ne­pu­bli­ka­ci­je­in­pred­vsem­ pri­vez­nih­be­se­di­lih,­kjer­mi­je­Sa­ mo­pu­stil­po­pol­no­svo­bo­do;­sam­jih­je­tu­di­pr­vič­po­slu­ šal­na­kon­cer­tu­v­in­ter­pre­ta­ci­ji­ prof.­Ti­ne­Rom­ša­ko­ve­ (ki­jih­je­pred­tem­»po­lek­to­ri­ra­la«).­ Tu­kaj­in­zdaj­pa­bi­ mo­ra­li­to­pi­sa­nje­»ko­ri­gi­ra­ti«­ ti­sti­so­pev­ci,­ki­se­še­ni­ so­pri­dru­ži­li­pr­vim­trem­Li­ri­nim­zbo­ro­vo­djem­ Fran­ce­tu­ Ste­le­tu,­Ci­ri­lu­Vrem­ša­ku­ in­Sa­mu­Vrem­ša­ku;­ mi­mo­gre­ de:­ti­tri­je­so­Li­ro­vo­di­li­ce­lih­111­let! Pre­pri­čan­sem­tu­di,­da­bi­vsak­od­so­pev­cev­za­pi­sal­ svo­jo­raz­li­či­co­na­še­zgod­be,­kjer­bi­po­leg­Sa­ma­Vrem­ ša­ka­na­sto­pa­li­tri­je­glav­ni­pro­ta­go­ni­sti­ –­to­so­Li­ri­ni­ pred­se­dni­ki­ v­tem­ča­su:­dr.­Al­bert­Če­bulj,­Edo­Per­ne­ in­Mar­jan­No­vak­–­ti­so­s­svo­ji­mi­so­de­lav­ci­us­tvar­ja­li­ po­go­je­za­uspe­šno­de­lo­zbo­ra­in­umet­ni­ške­ga­vo­dje. Na­re­di­li­so­vse,­da­je­pol­no­ži­ve­la­in­hkra­ti­pre­pe­ va­la­za­ni­mi­va­ pev­ska­dru­šči­na,­v­ ka­te­ri­so­bi­li­de­lav­ci,­ kme­tje,­obrt­ni­ki,­štu­den­tje­in­in­te­lek­tu­al­ci­ vseh­rav­ni.­ Li­rin­ba­sist­Alojz­Ho­mar­(Ko­re­nov­Loj­ze),­odli­čen­pe­vec­ in­na­rav­no­in­te­li­gen­ten­ kmet­os­tre­ga­je­zi­ka,­je­ne­koč­ ugo­to­vil,­da­pri­de­jo­pri­Li­ri­v­pov­pre­čju­tri­je­kme­tje­na­ ene­ga­dok­tor­ja­zna­no­sti­…­in­dr.­Al­bert­Če­bulj­in­dr.­ Al­bin­Neřima­sta­se­pri­srč­no­na­sme­ja­la.­ Kme­tje­Loj­ze­ Ho­mar,­Ja­nez­Kov­terc,­Mar­tin­Go­lob,­Av­gust­Ogri­nec,­ Fran­ce­Pla­hu­ta­…­so­bi­li­res­ste­bri­Li­re,­zla­sti­pr­va­dva­ sta­zna­la­du­ho­vi­to­ob­vla­do­va­ti­ vse­Li­ri­ne­dok­tor­je,­pro­ fe­sor­je,­moj­stre,­ura­dni­ke­in­dru­ge. Ne­gle­de­na­sta­rost,­po­klic,­sve­tov­no­na­zor­ske­ usme­ri­tve­ smo­bi­li­li­ra­ši­pra­va­pev­ska­dru­ži­na,­ki­jo­ lah­ko­opi­še­mo­z­be­se­da­mi­ame­ri­ške­ga­ glas­be­ni­ka­ Le­ o­nar­da­Bern­ste­i­na: –da­sku­paj­po­je­mo,­igra­mo­in­di­ha­mo, –da­ho­di­mo­drug­za­dru­gim­in­si­kot­lju­dje­bolj­bli­zu­ ne­mo­re­mo­bi­ti! Sa­mo­vo­pri­po­ro­či­lo­ in­pev­ska­dru­šči­na­pod­no­vim­ vod­stvom­Mar­ja­na­Ri­bi­ča­so­me­za­dr­ža­li­pri­Li­ri­še­dve­ se­zo­ni. »Zdej­ga­pa­poč’mo­en­glažek­al’­dva!«­leta­1967­v­Holandiji.­Arhiv:­Janez­Majcenovič. Ljudje­in­čas 282usta­no­vi­li­Na­ro­dno­či­tal­ni­co.­Šti­ri­najst­let­ka­sne­je,­ 1882,­so­či­tal­ni­ški­pev­ci­pod­isto­hru­ško­usta­no­vi­li­ sa­mo­stoj­no­pev­sko­druš­tvo­Li­ra. –V­po­ne­de­ljek,­ 4.­no­vem­bra­ le­ta­2002,­s(m)o­se­ spet­zbra­li­pod­mo­goč­no­kroš­njo­če­trt­ti­soč­le­tja­ sta­re­Gra­ško­ve­hru­ške­in­se­spom­ni­li­na­ge­ne­ra­ci­je­ Li­ri­nih­pev­cev,­ki­so­s­pe­smi­jo,­b­es­ed­o,­zno­jem­in­ kr­vjo­so­us­tvar­ja­le­ kam­ni­ško­in­slo­ven­sko­zbo­rov­sko­ tra­di­ci­jo! Za­ve­daj­mo­ se,­da­gre­za­po­ve­za­vo­osmih­sto­le­tij­ kam­ni­ške­zgo­do­vi­ne­ in­dva­najst­ih­ de set le tij Li re: to je tra di ci ja, ki se je ne da ku pi ti! Mi­ne­va­Li­ri­no­tri­najsto­de­set­le­tje.­ Sre­čen­bi­bil,­če­ bi­med­spo­mi­ne­lah­ko­za­pi­sal,­da­so­li­ra­ši­za­pe­li­ob­ od­kri­va­nju­spo­min­skih­obe­le­žij: –na­pro­če­lju­nek­da­nje­Na­ro­dne­či­tal­ni­ce­v­Kam­ni­ku­ (da­naš­nje­ Ve­ro­ni­ke),­ kjer­je­Li­ra­do­mo­va­la­ od­le­ta­ 1882­do­le­ta­1947; –na­Vrem­ša­ko­vi­ hi­ši­v­Ma­is­tro­vi­uli­ci;­obe­le­žje­si­za­ slu­ži­jo­pr­vi­pred­se­dnik­ Li­re­Aloj­zij­Vrem­šak,­nje­gov­ sin­Ci­ril­in­vnuk­Sa­mo­–­oba­Li­ri­na­zbo­ro­vo­dja!­ Pri­ pi­sa­ti­bi­mo­ra­li­tu­di,­da­je­ta­hi­ša­da­ja­la­Li­ri­za­ve­tje­ od­le­ta­1947­do­le­ta­1997,­to­rej­ce­le­ga­pol­sto­le­tja; –na­pro­če­lju­kam­ni­ške­ga­ Do­ma­kul­tu­re.­Pod­nje­go­vo­ stre­ho­so­do­bi­li­li­ra­ši­svo­jo­pev­sko­so­bo,­ki­je­hkra­ ti­Li­rin­mu­zej­–­za­kla­dni­ca­ in­ga­le­ri­ja­pre­dni­kov.­ Ta­ pev­ska­so­ba­je­živ­kul­tur­noz­go­do­vin­ski­ spo­me­nik,­ ki­ga­je­tre­ba­va­ro­va­ti­in­ohra­ni­ti! Re­kli­so,­da­so­sa­nje­do­vo­lje­ne.­ Pred­de­set­i­mi­le­ti­ sem­po­kon­ča­nem­ ju­bi­lej­nem­ kon­cer­tu­na­odru­po­mi­ kro­fo­nu­na­glas­»za­sa­njal«:­ »Že­lim,­da­bi­Li­ri­na­pev­ska­so­ba­pod­to­stre­ho­tu­di­for­mal­no­prav­no­ po­sta­la­Li­ri­no­ do­mo­va­nje­–­s­per­ga­men­tom­in­pe­ča­tom!« Ta­ko­sa­njam­še­ve­dno:­Li­ri­no­pev­sko­so­bo­v­Do­mu­ kul­tu­re­je­tre­ba­čim­prej­pro­gla­si­ti­za­zgo­do­vin­ski­ spo­ me­nik­in­sta­tus­Li­re­v­tej­so­bi­je­tre­ba­prav­no­ure­di­ti­ ta­ko,­da­Pr­vo­slo­ven­sko­ pev­sko­druš­tvo­ne­bo­le­na­ jem­nik­–­go­stač­od­da­nes­do­ju­tri! Summary Janez­Majcenovič,­ at­the­130th­anniversary­ of­The­ First­Slovenian­ Choral­Society­(Lira­Kamnik),­relives­ the­memories­ of­his­30­years­with­Lira,­mingling­ with­other­singers,­conductors,­ in­particular­ Samo­ Vremšak,­concerts,­touring­Europe­ and­choral­compe­ titions.­To­preserve­the­memory­of­these­people­and­ events,­it­is­necessary­ to­gather­all­of­the­clips­of­Lira­ and­transfer­them­to­a­CD,­placing­the­memorial­items­ at­the­house­of­the­family­Vremšak­and­at­the­National­ Reading­Society. Pred­ »ukradenim«­ domom­ –­kjer­je­Lira­domovala­ v­letih­ 1882­ do­1947.­ Na­sliki­so:­Avgust­ Ogrinec,­ Janez­ Majcenovič,­ Marjan­ Novak,­Jože­Ogrinec,­Janez­Krt,­Andrej­Krt­in­Rok­Lap.­Arhiv:­Janez­Majcenovič. Ljudje­in­čas 283Fran ce Ma le šič, dr. med. Lev sti ko va uli ca 6, Kam nik Pro fe sor Ivan Zi ka in nje go va knji ga Kam­ ni­ ški­kro­ nist­in­zgo­ do­ vi­ nar Pro­fe­sor­Ivan­Zi­ka­(1908–1976),­ ki­je­dol­ga­le­ta­učil­ fran­co­šči­no­ in­la­tin­šči­no­na­kam­ni­ški­gim­na­zi­ji,­je­bil­ iz­re­dno­de­la­ven­tu­di­kot­ši­ro­ko­raz­gle­dan­no­vi­nar,­kro­ nist­in­zgo­do­vi­nar.­ Po­oče­tu­je­bil­če­ško­kam­ni­ške­ga,­ po­ma­te­ri­pa­ mad­žar­sko­kam­ni­ške­ga­ ro­du.­Oče­tov­oče,­Jo­zef­Zi­ka,­ se­je­ro­dil­bli­zu­Pra­ge­le­ta­1838.­Po­po­kli­cu­je­bil­čev­ ljar,­izur­jen­tu­di­v­iz­de­lo­va­nju­ smo­dni­ka­ in­še­glas­be­ nik.­V­Kam­nik­je­pri­šel­okrog­le­ta­1860­in­se­spr­va­ za­po­slil­v­smo­dni­šni­ci.­ Usta­lil­se­je­in­se­po­ro­čil­z­do­ ma­čin­ko­Ro­za­li­jo­Ben­ko­vič,­ ro­je­no­le­ta­1845.­Ime­la­ sta­se­dem­otrok,­pet­hče­ra­in­dva­si­no­va.­Ko­so­se­jim­ ra­zme­re­iz­bo­ljša­le,­je­oče­naj­el­go­stil­no­v­No­vem­tr­gu. Sin­Ivan­se­je­ro­dil­3.­mar­ca­1882.­Za­po­slil­se­je­kot­ de­la­vec­v­smo­dni­šni­ci­ in­se­po­ro­čil­z­Ma­ri­jo­Vegh,­ro­ je­no­11.­de­cem­bra­ 1882.­Bi­la­je­hčer­ka­mad­žar­ske­ga­ kra­lje­ve­ga­ goz­dar­ja­Ko­lo­ma­na­ Veg­ha­in­Kam­ni­čan­ke­ Ane­Ko­želj.­Nje­na­dru­ži­na­je­sta­no­va­la­ne­da­leč­stran­ od­Zi­ko­vih.­Ivan­in­Ma­ri­ja­sta­pre­bi­va­la­v­hi­ši­ci­v­No­ vem­tr­gu­6­(14),­ki­jo­je­Ivan­do­bil­po­oče­tu.­V­njej­se­ ji­ma­je­17.­sep­tem­bra­ 1908­ro­dil­pr­vi­sin­Ivan.­Le­ta­ 1910­mu­je­sle­dil­brat­Jo­že.­Oče­Ivan­se­je­ka­sne­je­ za­po­slil­kot­to­var­ni­ški­de­la­vec­ko­vi­nar­v­Ti­ta­nu.­Umrl­je­ 17.­ja­nu­ar­ja­1918,­ko­je­bil­sin­Ivan­star­de­set­let,­Jo­že­ pa­ko­maj­osem.­ Vdo­va­se­je­z­dve­ma­otro­ko­ma­s­te­ža­vo­pre­bi­ja­la­ na­prej.­Kljub­iz­re­dno­skrom­nim­ ra­zme­ram­ je­omo­go­či­ la­ve­do­že­ljne­mu ­Iva­nu,­ki­je­osnov­no­šo­lo­do­kon­čal­v­ Kam­ni­ku,­da­je­po­njej­le­ta­1920­od­šel­v­gim­na­zi­jo­v­ No­vo­me­sto.­Sta­no­val­je­pri­fran­či­ška­nih,­ na­hra­ni­pa­ je­bil­pri­so­ro­dni­cah­ kam­ni­ške­ga­ so­šol­ca­Fran­ca­Ber­ var­ja.­Ma­ti­Ma­ri­ja­se­je­le­ta­1921­po­ro­či­la­s­to­var­ni­ škim­de­lav­cem­Kar­lom­Bo­bnom­(roj.­1889).­Le­po­so­ se­ra­zu­me­li­in­živ­lje­nje­je­bi­lo­ne­ko­li­ko­la­žje.­V­gim­na­ zij­skem­ča­su­je­za­čel­pi­sa­ti­in­do­pi­so­va­ti­ v­ča­sni­ke.­ Pr­vi­nje­gov­čla­nek­je­bil­ob­jav­ljen­le­ta­1923­v­Ju tru.­To­ je­bi­lo­na­do­bu­dne­mu­ Iva­nu­v­ve­li­ko­spod­bu­do­ in­je­z­ ve­se­ljem­na­da­lje­val.­ Ja nez Maj ce no vič:­Bil­je­iz­ re­ dno­ po­ no­ sen­ na­svo­ ja­ dva­pras­ tri­ ca,­ Jo­ si­ pa­ Ogrin­ ca­ in­Jo­ si­ pa­ Ben­ ko­ vi­ ča,­ oba­ zna­ na­kam­ ni­ ška­pi­ sa­ te­ lja. Ta­koj­po­ma­tu­ri­se­je­15.­ju­li­ja­1928­za­po­slil­kot­ad­ mi­nis­tra­tiv­ni­ ura­dnik­v­dr­žav­ni­smo­dni­šni­ci­ v­Kam­ni­ku­ in­bil­tam­še­do­de­cem­bra­ 1929.­Do­ma­so­še­ve­dno­ ži­ve­li­ze­lo­skrom­no,­za­to­mu­je­tu­di­do­pi­sni­ški­ ho­no­rar­ pri­šel­prav.­Z­ve­li­kim­ve­se­ljem­se­je­vklju­čil­v­vsa­ko­ vr­stno­druš­tve­no­ živ­lje­nje­v­Kam­ni­ku.­Po­stal­je­taj­nik­ špor­tne­ga­ druš­tva,­de­ja­ven­je­bil­v­pla­nin­skem­ in­tu­ri­ stič­nem­druš­tvu,­prav­ta­ko­tu­di­v­druš­tvu­So­li­dar­nost. Pr­ve­ga­ok­to­bra­1928­se­je­vpi­sal­na­fi­lo­zof­sko­fa­kul­te­to­na­uni­ver­zi­v­Ljub­lja­ni.­Iz­bral­si­je­fran­co­ski­je­ zik­in­knji­žev­nost­ (a),­pri­mer­jal­no­ slov­ni­co­ro­man­skih­ je­zi­kov­(b)­ter­la­tin­ski­je­zik­in­juž­no­slo­van­sko­ knji­žev­ nost­(c).­Od­prl­se­mu­je­nov­svet. Po­sto­pno­se­je­uve­lja­vil­s­svo­jim­ve­dno­bolj­re­dnim­ in­te­htnim­no­vi­nar­skim­ de­lom.­Na­da­lje­val­ je­v­Ju­tru,­ ogla­šal­pa­se­je­tu­di­v­Slo ven skem na ro du,­ki­je­si­cer­ imel­svo­je­ga­re­dne­ga­kam­ni­ške­ga­ do­pi­sni­ka­Raj­ka­Ko­ sa.­Z­ve­se­ljem­je­ob­de­lo­val­te­me,­ki­se­jih­le­ta­ni­uteg­ nil­lo­ti­ti,­po­nje­go­vem­od­ho­du­pa­je­ve­dno­bolj­re­dno­ so­de­lo­val­tu­di­tam.­ Ja nez Maj ce no vič: Po­iz­ ro­ či­ lu­ sta­bi­ la­s­pri­ ja­ te­ ljem­ Šte­ fa­ nom­ Re­ pan­ škom,­ ki­je­bil­do­ pi­ snik­ Slo­ ven­ ca,­ do­ me­ nje­ na,­ da­se­na­ do­ me­ šča­ ta,­ ka­ dar­ bi­bi­ lo­po­ tre­ bno.­ Ure­ dniš­ tvi­ sta­bi­ li­si­ cer­ med­ se­ boj­ do­ kaj­ raz­ lič­ ni,­ ven­ dar­gle­ de­te­ ga­ni­bi­ lo­ni­ ko­ li­nič­na­ ro­ be.­ Od­ta­krat­je­pri­spev­ke­po­ši­ljal­še­v­Slo ven ca­in­ka­ sne­je­do­pi­so­val­še­v­Ju go slo va na­in­po­pol­dnev­nik­ Slo­ ven ski dom .­ Še­da­nes­je­mo­go­če­ta­koj­opa­zi­ti,­da­v­nje­go­vih­ član­kih­ni­nik­dar­no­be­ne­ne­po­tre­bne­ os­tri­ne­in­bo­ je­vi­to­sti­ali­ce­lo­pre­pir­lji­vo­sti.­ Ve­dno­sa­mo­pri­jaz­na­ odloč­nost,­ ki­je­nič­ni­spra­vi­lo­iz­ti­ra;­ob­vsem­tem­pa­ iz­re­dno­ve­li­ko­vsak­da­njih­ ve­sti­in­ve­čjih­član­kov­z­vab­ lji­vi­mi­na­slo­vi­in­du­ho­vi­to­za­o­kro­že­ni­mi­za­pi­si.­ Le­ta­1929­kam­ni­ški­me­šča­ni­za­ra­di­dru­gih­na­čr­tov­ in­stro­škov­ni­so­uteg­ni­li­pro­sla­vi­ti­okro­gle­oblet­ni­ce­ me­sta.­Prav­ta­ko­se­ne­ka­ko­ni­so­mo­gli­prav­do­go­vo­ri­ti­ o­me­stnem­gr­bu. Ljudje­in­časLjudje­in­čas 284 285Ti na Rom šak:­ Ta­le­ ta­so­bi­ la­v­nje­ go­ vem­ spo­ mi­ nja­ nju­naj­ lep­ ši­ ča­ si.­ Tu­ di­ sam­ je­bil­ši­ rok­ in­od­ prt­ člo­ vek,­ za­ to­ so­se­mu­lju­ dje­ on­ kraj­ Mu­ re­ moč­ no­ pri­ lju­ bi­ li;­ še­ po­mno­ gih­ le­ tih­ se­je­spo­ mi­ njal­ nji­ ho­ ve­ go­ sto­ lju­ bno­ sti­ in­do­ bro­ te. Mad­žar­ske­ oku­pa­cij­ske­ obla­sti­so­ga­26.­ju­li­ja­1941­ pre­me­sti­le­ v­Su­bo­ti­co­in­ga­po­sta­vi­le­za­pro­fe­sor­ja­ mo­ ške­gim­na­zi­je,­ kjer­je­ostal­do­osvo­bo­di­tve­ Sr­bi­je­in­ Voj­vo­di­ne­10.­ok­to­bra­1944.­Po­ver­je­na­ mu­je­bi­la­or­ ga­ni­za­ci­ja­ obno­vi­tve­po­u­ka­na­gim­na­zi­ji­in­uči­te­lji­šču­ v­Su­bo­ti­ci.­Na­to­ga­je­ju­go­slo­van­sko­ po­velj­stvo­ me­sta­ Su­bo­ti­ca­20.­de­cem­bra­ 1944­po­sta­vi­lo­za­pro­fe­sor­ja­ po­pol­ne­žen­ske­gim­na­zi­je­v­Su­bo­ti­ci,­kjer­je­slu­žbo­val­ do­10.­sep­tem­bra­1947.­ Na­la­stno­proš­njo­je­bil­po­tem­pre­me­ščen­ na­no­vo­ gim­na­zi­jo­v­Kam­ni­ku.­V­do­ma­čem­ me­stu­so­ga­spre­je­li­ z­od­pr­ti­mi­ro­ka­mi.­Spr­va­je­po­u­če­val­sr­bo­hr­va­ški­ je­zik,­ ka­sne­je,­na­vi­šji­gim­na­zi­ji,­fran­co­šči­no­in­la­tin­šči­no. Ti na Rom šak:­ Bil­je­hu­ ma­ nist­ v­pra­ vem­ smi­ slu­ be­ se­ de.­ Poz­ nal­ je­evrop­ ske­ je­ zi­ ke,­ tu­ di­ če­jih­ni­štu­ di­ ral.­ Bil­je­ta­ ko­ raz­ gle­ dan,­ da­je­lah­ ko­ pre­ bi­ ral­ nem­ ško,­ an­ gle­ ško,­ ita­ li­ jan­ sko­ be­ se­ di­ lo,­ go­ vo­ ril­ je­tu­ di­mad­ žar­ sko,­ med­ tem­ ko­je­po­ se­ bej­ ime­ nit­ no­ ob­ vla­ dal­ fran­ co­ šči­ no­ in­la­ tin­ šči­ no.­ Go­ to­ vo­ je­bil­eden­ naj­ bolj­ ple­ me­ ni­ tih­ lju­ di,­ ki­sem­ jih­kdaj­ sre­ ča­ la­ v­živ­ lje­ nju.­ V­ra­ zmer­ ju­ di­ jak­ pro­ fe­ sor­ je­ bilo­si­ cer­ ta­ ko­ kot­ve­ dno.­ Pro­ fe­ sor­ je­bil­ve­ dno­ nad­ zor­ ni.­Zla­ sti­ pri­la­ tin­ šči­ ni,­ ko­smo­ pi­ sa­ li­ šol­ ske­ na­ lo­ ge,­ je­ bil­stra­ šno­ hud,­ če­smo­ po­ sku­ ša­ li­ kaj­pre­ pi­ so­ va­ ti.­ Dol­ga­le­ ta­je­bil­s­svo­ jim­ rde­ čim­ »bi­ ci­ klom«­ kam­ ni­ ška­ zna­ me­ ni­ tost,­ vse­ pov­ sod­ pri­ ču­ joč,­ tu­ di­tam,­ kjer­ga­nje­ go­ vi­ di­ ja­ ki­ ni­ so­ pri­ ča­ ko­ va­ li,­ in­je­bi­ lo­bliž­ nje­ sre­ ča­ nje­ z­njim­ pra­ vi­ pre­ tres.­ Po­ sle­ di­ ce­ naj­ več­ krat­ ni­ so­ bi­ le­uso­ dne;­ bil­je­le­mal­ ce­ hu­ do­ mu­ šen,­ mal­ ce­ iro­ ni­ čen­ »vpo­ klic«­ pred­ta­ blo.­ Po­ tem,­ ko­sva­po­ sta­ la­ ko­ le­ ga,­ pa­je­bil­moj­ dru­ gi­ oče.­ Šte­ vil­ nim­ dru­ gim­ je­po­ ma­ gal­ že­v­di­ ja­ škem­ ob­ dob­ ju.­ Zaz­ na­ mo­ val­ je­ta­naš­čas,­ na­ še­ odra­ šča­ nje­ in­ na­ še­ do­ živ­ lja­ nje­ sve­ ta,­ hkra­ ti­ pa­je­bil­ob­nas,­ ko­smo­ ime­ li­mla­ do­ stni­ ške­ali­pa­kak­ šne­dru­ ge­te­ ža­ ve.­ Po­vr­ni­tvi­v­Kam­nik­je­na­da­lje­val­ z­do­pi­sniš­tvom­ v­ ča­sni­ke.­O­za­ni­mi­vih­ kam­ni­ških­ do­god­kih­je­pi­sal­v­ Slo ven ski po ro če va lec, Go renj ski glas (dol­ga­le­ta­je­bil­ tu­di­član­ure­dniš­tva­ in­se­je­na­se­stan­ke­vo­zil­s­ko­ le­som),­Ljud sko pra vi co, Tu ri stič ni ve stnik, Pla nin ski vest nik, Ljub ljan ski Dnev nik ­in­De lo. Le­ta­1955­je­bil­med­po­bu­dni­ki­ Kam ni ške ga zbor ni­ ka­in­po­tem­ves­čas­naj­bolj­de­ja­ven­član­ure­dni­ške­ga­ od­bo­ra.­Ob­jav­ljal­je­bi­o­graf­ske­ in­bi­bli­o­graf­ske­ za­pi­se­ o­zna­me­ni­tih­ Kam­ni­ča­nih,­ ki­so­do­ma­in­po­sve­tu­de­ lo­va­li­za­člo­veš­tvo­in­nje­gov­na­pre­dek.­ To­so­bi­li­mi­si­ jo­nar­in­pro­sve­ti­telj­ An­drej­Smol­ni­kar,­ pi­sa­telj­in­šol­nik­ Franc­Mi­ha­el­Pa­glo­vec,­oče­um­ne­sa­dje­re­je­na­Kranj­ skem­in­oče­me­sta­St.­Clo­ud­v­Ame­ri­ki­Franc­Pirc,­za­ čet­nik­slo­ven­ske­in­ju­go­slo­van­ske­ ša­hov­ske­knji­žev­no­ sti­Jo­sip­Ogri­nec,­kam­ni­ški­me­cen­Jan­ko­Šla­kar­in­še­ pre­cej­dru­gih.­V­dva­najst­ih­ let­ni­kih­ Kam ni ške ga zbor­ ni ka­je­pro­fe­sor­Ivan­Zi­ka­za­pu­stil­ve­li­ko­šte­vi­lo­član­ kov,­ese­jev­ in­raz­lič­nih­zgo­do­vin­skih­ za­pi­sov­s­šte­vil­ni­Z­do­ ma­ či­ mi:­ spre­ daj­ očim­ Ka­ rel­ Bo­ ben,­ ma­ ti­ Ma­ ri­ ja,­ ne­ ča­ ka­ He­ le­ na­ in­Jo­ že,­ za­ daj­ bra­ to­ va­ žena­ Fran­ cka,­ sestrična­ Angela­ Bottini­in­Ivan­Zi­ ka. Tu­di­to­je­bi­la­Iva­nu­Zi­ki­spod­bu­da,­ da­je­že­ta­krat­ za­čel­ve­dno­bolj­si­ste­ma­tič­no­ zbi­ra­ti­in­ra­zi­sko­va­ti­ zgo­ do­vi­no­me­sta­in­naj­šir­še­oko­li­ce.­ Di­plo­mi­ral­ je­23.­ok­to­bra­1933.­Za­man­je­iskal­ slu­žbo,­za­to­je­na­da­lje­val­ svo­je­no­vi­nar­sko­ de­lo­in­ra­ zi­sko­va­nje.­ Ka­sne­je­se­je­še­prav­ta­ko­ogla­šal­iz­raz­ lič­nih­kra­jev­in­ob­jav­ljal­pri­lož­no­stne­ član­ke­v­zve­zi­s­ Kam­ni­kom­in­kam­ni­ški­mi­ro­ja­ki.­ Le­ta­1933­je­po­stal­taj­nik­no­ve­ga­kam­ni­ške­ga­ fran­ co­ske­ga­krož­ka,­ki­ga­je­vo­di­la­prof.­Klav­di­ja­Žvo­kelj.­ Kro­žek­je­po­nje­ni­za­slu­gi­kma­lu­po­stal­naj­bo­ljši­v­ta­ krat­ni­Ju­go­sla­vi­ji­ in­je­bil­de­le­žen­iz­re­dne­ga­ za­ni­ma­ nja­in­ka­sne­je­ce­lo­vi­so­ke­ga­fran­co­ske­ga­ odli­ko­va­nja.­ Fran­co­ska­ vla­da­je­po­de­li­la­šti­pen­di­jo,­ ki­je­omo­go­či­la­ Zi­ki,­da­se­je­od­1.­mar­ca­do­30.­ju­ni­ja­1935­iz­po­pol­ nje­val­v­fran­co­skem­ je­zi­ku­in­knji­žev­no­sti­ na­uni­ver­zi­ Sor­bo­ni­v­Pa­ri­zu. Vo­ja­ški­rok­je­slu­žil­v­šo­li­za­re­zer­vne­in­ten­dant­ske­ ofi­cir­je­v­Ze­mu­nu­od­15.­ok­to­bra­1935­do­15.­ju­li­ja­ 1936.­V­Slo­ve­ni­ji­(ta­krat­ni­Drav­ski­ba­no­vi­ni)­mu­še­ ve­dno­ni­bi­lo­mo­go­če­do­bi­ti­slu­žbe.­Z­de­kre­tom­je­bil­ 1.­no­vem­bra­ 1936­do­de­ljen­na­me­sto­pro­fe­sor­ske­ga­ pri­prav­ni­ka­ na­Dr­žav­ni­gim­na­zi­ji­v­Peći­na­Ko­so­vu,­od­ ko­der­je­bil­4.­sep­tem­bra­ 1938­pre­me­ščen­ na­po­pol­ no­dr­žav­no­gim­na­zi­jo­v­Mur­sko­So­bo­to.­Tam­je­bil­do­ za­čet­ka­dru­ge­sve­tov­ne­voj­ne,­6.­apri­la­1941.­Tik­pred­ tem­je­2.­apri­la­v­Ljub­lja­ni­z­odli­ko­opra­vil­pro­fe­sor­ski­ iz­pit.­ Štu­ dent­1928.­Arhiv:­Medobčinski­muzej­Kamnik. Z­be­ lež­ ni­ co­ le­ ta­1931­ v­Me­ ki­ njah.­ Arhiv:­ Medobčinski­ muzej­ Kamnik. Ljudje­in­časLjudje­in­čas 286 287Le­ta­1967­je­pre­jel­sre­br­ni­znak­Tu­ri­stič­ne­ zve­ze­ Slo­ve­ni­je­za­šte­vil­ne­spod­bu­dne­ in­nav­du­šu­jo­če­ član­ ke­in­dru­go­ne­u­tru­dno­ de­lo­na­tu­ri­stič­nem­ po­dro­čju.­ Ves­čas­pa­se­je­vra­čal­k­zgo­do­vi­ni­do­ma­če­ga­ me­sta­ in­oko­li­ce.­ Ni ko Sa dni kar:­ Ko­se­je­bli­ ža­ la­ 750­let­ ni­ ca­ me­ sta­ (1979),­ si­je­Zi­ ka­ za­ mi­ slil,­ da­bi­iz­šte­ vil­ nih­ po­ dat­ kov­ o­ li­ sti­ nah­ in­vse­ ga­ dru­ ge­ ga,­ kar­je­dol­ ga­ le­ ta­zbi­ ral­ in­ra­ zi­ sko­ val,­ pri­ pra­ vil­ zgo­ do­ vi­ no­ me­ sta­ Kam­ ni­ ka,­ ki­bi­bi­ la­ go­ to­ va­ do­pro­ sla­ ve­ te­oblet­ ni­ ce.­ Vso­ to­zgo­ do­ vi­ no­ je­ pi­ sal­ v­do­ ma­ či­ ča­ so­ pis­ Kam­ ni­ ški­ ob­ čan,­ kjer­je­iz­ ha­ ja­ la­šest­ let­(63­na­ da­ lje­ vanj),­ ven­ dar­ je­na­ža­ lost­ mno­ go­ prez­ go­ daj­umrl.­ Eno­od­naj­ljub­ših­ po­dro­čij­nje­go­ve­ga­ de­lo­va­nja­ je­ bil­šah­in­nje­go­va­zgo­do­vi­na.­ Bil­je­raz­gle­dan­ ša­hist­ pro­ble­mist,­ ša­hov­ski­zgo­do­vi­no­pi­sec­ in­vzgo­ji­telj­ša­ hov­ske­ga­na­ra­šča­ja.­ Ra­zi­sko­val­ je­sta­re­pi­sne­vi­re­o­ zgo­do­vi­ni­ša­ha­pri­nas,­o­ša­hov­skih­ pro­ble­mi­stih,­ med­ nji­mi­o­pr­vem,­kam­ni­škem­ pi­sa­te­lju­Jo­si­pu­Ogrin­cu.­ Ve­lik­uspeh­je­do­ži­vel­v­le­tu­1972,­ko­je­v­nje­go­vem­ so­av­tor­stvu­ iz­šla­pri­DZS­knji­ga­ Slo ven ski šah. Moj stri ša ha, par ti je, pro ble mi, zgo do vin ski pri kaz.­V­njej­je­ nje­gov­pre­gled:­Šah­na­Slo­ven­skem­ od­pr­vih­za­čet­kov­ do­1914. Iste­ga­le­ta­ga­je­ob­50­let­ni­ci­ša­hov­ske­zve­ze­Ju­ go­sla­vi­je­(sku­paj­z­de­set­i­mi­ša­hov­ski­mi­ de­lav­ci)­pred­ se­dnik­dr­ža­ve­Jo­sip­Broz­Ti­to­odli­ko­val­z­re­dom­de­la­z­ zla­tim­ven­cem­kot­dol­go­let­ne­ga­ ša­hov­ske­ga­ de­lav­ca,­ pred­vsem­ pa­za­nje­go­vo­dol­go­let­no­ po­glob­lje­no­ ra­zi­ sko­va­nje­zgo­do­vi­ne­slo­ven­ske­ga­ša­ha.­Mi lan Tr bi žan:­ Nav­ du­ šil­ nas­je,­so­ šol­ ce­ in­me­ ne,­ za­ šah.­ Bil­je­iz­ re­ dno­ pri­ ja­ telj­ ski,­ znal­ nas­je­pri­ teg­ ni­ ti­ kot­ ve­ lik­ uči­ telj,­ ne­sa­ mo­ v­stro­ ki,­ am­ pak­ tu­ di­ iz­ ven­ šo­ le,­ kot­tek­ mo­ va­ lec,­pri­ ja­ telj­in­vzor­ nik.­ Ves­čas­do­upo­ko­ji­tve­ 31.­av­gu­sta­1973­je­bil­pro­ fe­sor­za­fran­co­ski­je­zik­na­Gim­na­zi­ji­Ru­dol­fa­Ma­is­tra­ v­Kam­ni­ku.­Ho­no­rar­no­ je­tu­di­po­tem­še­po­u­če­val­do­ smr­ti. Ti na Rom šak: Pre­ vze­ ma­ li­ sta­nas­nje­ go­ va­ člo­ ve­ ška­ do­ bro­ ta­ in­ple­ me­ ni­ tost.­ Če­ tu­ di­ ni­ sva­ ime­ la­ po­ u­ ka­ sku­ paj,­je­pri­ šel­ zve­ čer­ v­zbor­ ni­ co­ pa­je­re­ kel:­ »Tin­ ka,­ zdaj­ sem­ pa­pri­ šel­ ka­ vo­ sku­ hat.«­ In­je­sku­ hal­ ka­ vo.­ In­ta­ ko­ je­pri­ šel­še­ti­ sti­po­ sled­ nji­ve­ čer,­17.­de­ cem­ bra­1976.­ V­za­čet­ku­le­ta­1987­je­na­po­bu­do­sva­ki­nje­Fran­cke­ Zi­ka­zgo­do­vi­nar­ka­ kam­ni­ške­ga­ mu­ze­ja­mag.­Zo­ra­Tor­ kar­te­me­lji­to­po­pi­sa­la­gra­di­vo,­ki­je­bi­lo­še­ohra­nje­no­ v­do­ma­či­hi­ši­v­No­vem­tr­gu­14.­V­av­gu­stu­1987­so­v­ Medob­čin­skem­ mu­ze­ju­Kam­nik­pre­vze­li­Zi­ko­vo­za­pu­ šči­no­in­jo­us­trez­no­ure­di­li.­Na­pod­la­gi­te­ga­je­Tor­kar­ je­va­pri­pra­vi­la­pre­gled­vse­ga­gra­di­va,­ki­ga­je­z­na­slo­ vom­Za pu šči na prof. Iva na Zi ke v kam ni škem mu ze ju ob­ja­vi­la­le­ta­2000­v­Kam ni škem zbor ni ku­XVII,­str.­ 189–192.­ Ti na Rom šak: Prez­ re­ ti­ ne­gre­tu­ di­ nje­ go­ ve­ ga­ de­ la­ v­ ob­ čin­ ski­ ko­ mi­ si­ ji­ za­ime­ no­ va­ nje­ ulic,­ saj­je­kot­ma­ lo­ kdo­poz­ nal­ vse­ro­ ja­ ke,­ ki­so­sko­ zi­ sto­ le­ tja­ žla­ htni­ li­ po­ do­ bo­ ro­ dne­ ga­ me­ sta.­ Da­ nes­ je­v­juž­ nem­ de­ lu­ me­ sta­ tu­ di­Zi­ ko­ va­uli­ ca­…Val­ va­ sor­ je­ va­upo­ do­ bi­ tev­Kam­ ni­ ka­z­vzho­ dne­stra­ ni,­iz­knji­ ge­skic­za­To­ po­ gra­ fi­ jo­1679.­Hrani­Narodni­muzej­Slovenije. mi­po­dat­ki,­ki­jih­je­na­šel­ozi­ro­ma­ugo­to­vil­o­zgo­do­vi­ni­ Kam­ni­ka. Prav­ta­ko­je­bil­le­ta­1962­med­po­bu­dni­ki­ me­seč­ni­ ka­Kam ni ški ob čan,­član­ure­dniš­tva­ in­glav­ni­do­pi­snik,­ kro­nist­in­kra­jev­ni­zgo­do­vi­nar.­ Pov­sod­je­so­de­lo­val­s­ svo­ji­mi­zgo­do­vin­ski­mi,­ na­ro­do­pi­sni­mi­ in­dru­gi­mi­ak­tu­ al­ni­mi­in­za­ni­mi­vi­mi­ član­ki,­ki­so­jih­lju­dje­le­po­spre­je­li,­ saj­so­v­njih­vi­de­li­svo­je­me­sto­in­svo­je­lju­di.­ Že­pr­va­le­ta­iz­ha­ja­nja­ Zbor ni ka­in­Ob ča na­je­uvi­del,­ da­o­me­stni­zgo­do­vi­ni­go­vo­ri­le­knji­ga­Lju­de­vi­ta­Stias­ nyja­iz­le­ta­1895­in­jo­ome­nja­Fran­ce­Ste­lè­v­svo­jem­umet­no­stnoz­go­do­vin­skem­ de­lu­Po li tič ni okraj Kam­ nik,­v­le­tih­od­1922­do­1929.­Za­ve­dal­se­je,­da­se­ je­od­ta­krat­na­bra­lo­ve­li­ko­po­mem­bne­ga­ gra­di­va,­tu­di­ tak­šne­ga,­ki­je­bi­lo­ka­sne­je­iz­gub­lje­no.­ Ta­ko­je­že­le­ta­ 1969­na­ja­vil,­da­se­bo­do­v­Kam ni škem ob ča nu­za­če­la­ na­da­lje­va­nja­ član­kov­o­me­stni­zgo­do­vi­ni.­ Zgo­do­vin­ski­ pod­li­stek­ 750 let me sta Kam ni ka­ –­nje­go­vo­osred­nje­ de­lo­–­se­je­za­čel­apri­la­le­ta­1971­in­je­bil­spre­jet­z­ ve­li­kim­odo­bra­va­njem­ na­va­dnih­bral­cev­in­me­šča­nov,­ ki­so­pri­po­ve­di­ra­di­sle­di­li­in­se­jim­je­kma­lu­pri­lju­bi­la. Nje­gov­naj­od­mev­nej­ši­ pod­li­stek­je­na­sta­jal­spro­ti­ kot­sin­te­za­nje­go­vih­šte­vil­nih­obi­skov­NUK­a­in­dru­gih­ knjiž­nic,­pre­gle­do­vanj­ ar­hi­vov,­žu­pnij­skih­ kro­nik­in­dru­ gih­vi­rov­ter­do­pi­so­vanj­ z­do­ma­či­mi­in­tu­ji­mi­po­sa­mez­ ni­ki­in­usta­no­va­mi.­ Ti na Rom šak:­ Sko­ raj­ ni­bi­ lo­dne­ va,­ da­ne­bi­br­ skal­ v­ zbor­ ni­ ci­ po­svo­ jih­ za­ pi­ skih,­ na­ka­ te­ re­ je­za­ pi­ so­ val­ vsa­ ko­ vr­ stno­ gra­ di­ vo.­ Ko­je­šel­ra­ zi­ sko­ vat­ v­ar­ hiv­ ali­pa­v­ Na­ ro­ dno­ in­uni­ ver­ zi­ tet­ no­ knjiž­ ni­ co,­ si­je­vse­za­ pi­ so­ val­ kar­na­po­ sa­ mez­ ne­ li­ stke,­ ki­jih­je­bi­ lo­iz­ re­ dno­ ve­ li­ ko.­ Teh­li­ stkov­ ni­hra­ nil­ v­pre­ več­ ve­ li­ ki­ ure­ je­ no­ sti.­ Ko­pa­ so­bi­ li­li­ stki­ v­ne­ kem­ zvez­ ku,­ je­na­ tan­ čno­ ve­ del,­ v­kak­ šnem­ vr­ stnem­ re­ du­ mo­ ra­ jo­ bi­ ti.­ Imel­ je­iz­ re­ den­ spo­ min­in­je­ve­ dno­ znal­ med­ te­ mi­ li­ stki­ v­vsa­ kem­ tre­ nut­ ku­ naj­ ti­ti­ ste­ ga,­ki­ga­je­po­ tre­ bo­ val.­ Ma­ja­1959­je­do­bil­po­se­bno­pe­da­go­ško­ odli­ko­va­ nje.­V­ute­me­lji­tvi­ je­prof.­Zvo­ne­Ver­stov­šek­ po­u­da­ril,­ da­mu­pri­po­sre­do­va­nju­ mno­gih­splo­šnih­živ­ljenj­skih­ re­snic,­dog­nanj­in­iz­ku­šenj­po­ma­ga­ta­ tu­di­nje­go­va­ ši­ro­ka­raz­gle­da­nost­ in­poz­na­va­nje­ zla­sti­do­ma­čih­ra­ zmer­in­do­ma­če­kra­jev­ne­zgo­do­vi­ne.­ Že­od­le­ta­1930­ zbi­ra­zgo­do­vin­ske­ do­ku­men­te,­ ki­obrav­na­va­jo­ Kam­nik­ in­kam­ni­ški­okraj,­pi­še­in­se­stav­lja­kam­ni­ško­kro­ni­ko­ iz­gra­di­va­na­ših­znan­stve­nih­in­dru­gih­pu­bli­ka­cij.­ Ris­ bi­ nov­ cev­ Ne­ že­ An­ de­ ške­ iz­kov­ ni­ ce­ na­Ma­ lem­ gra­ du;­ zgo­ raj­ne­ i­ sit,­ spo­ daj­ Ne­ žin­ slo­ nov­ kov.­Arhiv:­ Medobčinski­ muzej­ Kamnik.Kam­ ni­ ški­ grb­s­sv.­Mar­ je­ to,­ na­gr­ bov­ ni­ plo­ šči­ okrog­ le­ ta­ 1490.­Hrani­Medobčinski­muzej­Kamnik.Val­ va­ sor­ jev­ grb­Kam­ ni­ ka­ z­Ve­ ro­ ni­ ko­ v­knji­ gi­ gr­ bov­ 1688.­ Hrani­Narodni­muzej­Slovenije. Ljudje­in­časLjudje­in­čas 288 289Prav­ta­ko­je­ze­lo­te­me­lji­to­raz­prav­lja­nje­ o­kov­ni­ci­ nov­cev­v­Kam­ni­ku.­Tu­di­te­mu­je­mo­go­če­pov­sem­lah­ ko­sle­di­ti­s­po­mo­čjo­na­zor­nih­ilus­tra­cij­(le­za­ni­ma­ti­ nas­mo­ra).­De­lo­va­nje­ kov­ni­ce­je­tra­ja­lo­pri­bliž­no­sto­ let,­vse­do­kra­lja­Oto­kar­ja.­Naj­bolj­ime­nit­ni­so­se­ve­da­ nov­ci,­ki­jih­je­ko­va­la­Ne­ža­An­de­ška­(pr­vi­se­po­njej­ ime­nu­je­ ne i sit,­dru­gi­pa­ce­lo­ Ne žin slo nov kov). Pro­fe­sor­Zi­ka­skle­pa,­da­je­bi­la­kov­ni­ca­na­Ma­lem­ gra­du,­s­tem­pa­se­skla­da­mne­nje­so­do­bnih­stro­kov­ nja­kov.­Pov­ze­ma­ugo­to­vi­tve­ sta­rej­ših­nu­mi­zma­ti­kov,­ da­je­tu­di­me­sto­sá­mo­ko­va­lo­svoj­me­stni­de­nar.­Na­ njem­je­po­sne­ma­lo­ obli­kov­ne­pr­vi­ne­z­an­de­ških­nov­ cev,­kar­je­bi­la­pod­la­ga­za­me­stni­pe­čat­in­grb.­Ob­tem­ po­se­bej­opo­zar­ja,­da­lah­ko­vsa­ka­no­va­naj­dba­pov­ sem­spre­me­ni­do­te­da­nje­ nu­mi­zma­tič­ne­ ugo­to­vi­tve­ in­ skle­pe.­ O­raz­vo­ju­me­stne­ga­pe­ča­ta­in­gr­ba­po­u­dar­ja,­da­sta­ na­sta­la­iz­ele­men­tov­ an­de­ških­nov­cev,­od­ka­te­rih­ima­ vsak­svoj­raz­voj.­Ob­sto­lpu­sta­pol­me­sec­ in­zvez­da,­ ki­sta­se­raz­vi­la­iz­an­de­ške­ga­ or­la­(pol­me­sec)­ ozi­ro­ ma­bur­gund­ske­ga­ le­va­(zvez­da).­Nju­na­pra­va­le­ga­je:­ zvez­da­le­vo­ob­sto­lpu­(gr­bo­slov­no­ de­sno­ob­njem),­pol­ me­sec­pa­de­sno­ob­sto­lpu­(gr­bo­slov­no­ le­vo­ob­njem).­ Pol­me­sec­je­pr­vi­kra­jec,­ki­po­me­ni­rast,­raz­cvet­in­bla­ go­sta­nje,­zvez­da­ju­tra­nji­ca­pa­vzpon­in­na­pre­dek.­ Pe­ ča­to­rez­ci­so­li­ka­na­pe­čat­ni­ku­vča­sih­iz­re­za­li­po­zi­tiv­no­ na­me­sto­v­ne­ga­ti­vu,­za­to­sta­na­teh­od­ti­sih­na­za­me­ nja­nem­me­stu­(ne­kaj­krat­ je­ta­ko­od­tis­nje­ni­ pol­me­sec­ po­stal­ce­lo­zad­nji­kra­jec,­ki­pač­ni­sim­bol­ra­sti).­Ta­za­ me­nja­na­le­ga­pa­se­je­po­sto­pno­usta­li­la.­ Pa­ la­ ča­ Jur­ li­ na­ Seydla­ ali­Graj­ ski­ dvor­ na­Glav­ nem­ tr­ gu­–­naj­ lep­ ša­ kam­ ni­ ška­ po­ svet­ na­ stav­ ba­ z­zna­ me­ ni­ ti­ mi­ po­ do­ ken­ ski­ mi­ re­ li­ e­ fi­ V­od­pr­ti­ni­sto­lpa­je­bi­la­pr­vot­no­me­stna­za­vet­ni­ca­ sv.­Mar­je­ta.­Slo­na­z­nov­ca­Ne­že­An­de­ške­sta­se­na­ pe­ča­tu­in­gr­bu­spre­me­ni­la­ v­zma­ja,­svet­ni­ška­atri­bu­ta­ za­ščit­ni­ce­me­sta.­Tak­šna­sta­bi­la­me­stni­pe­čat­in­grb­v­ 15.­sto­le­tju.­Na­pod­la­gi­Zi­ko­vih­ugo­to­vi­tev­ in­ka­snej­ših­ ra­zi­sko­vanj­ prof.­Bo­ža­Oto­rep­ca­pa­je­mo­go­če­skle­pa­ ti,­ka­ko­se­je­na­da­lje­val­raz­voj.­ Pr­vot­ne,­mar­sik­daj­ bolj­gro­be­in­ne­ja­sne­po­do­be­ pe­ča­ta­so­po­sto­pno­po­sta­le­ne­ra­zum­lji­ve.­ Po­leg­te­ga­ so­me­šča­ni­po­po­tre­su­1511,­ko­se­je­po­drl­tu­di­Ma­ li­grad,­ka­pe­lo­na­njem­po­sve­ti­li­sv.­Eli­gi­ju,­za­vet­ni­ku­ kam­ni­ških­ obrt­ni­kov.­ Ljud­ska­do­miš­lji­ja­ si­je­ne­raz­ loč­no­po­sta­vo­na­pe­ča­tih­raz­la­ga­la­po­svo­je­in­sple­tla­ zna­no­prav­lji­co­o­oho­li­in­tr­do­srč­ni­Ve­ro­ni­ki­z­Ma­le­ga­ gra­du,­ki­se­je­za­kle­la,­da­ne­bo­da­la­mi­lo­da­ra­trem­ bra­tom­za­nad­stro­pno­ ka­pe­lo,­pri­tem­pa­je­uda­ri­la­ v­ka­men­in­se­spre­me­ni­la­ v­pol­žen­sko,­pol­ka­čo;­od­ ta­krat­pa­še­ve­dno­ču­va­za­klad.­Kam­ni­ška­ prav­lji­ca­ je­to­rej­na­sta­la­po­kam­ni­škem ­pe­ča­tu­in­gr­bu­in­ne­ obrat­no. Pro­fe­sor­Bo­žo­Oto­re­pec­je­ka­sne­je­po­u­da­ril,­da­je­ Ja­nez­Vaj­kard­Val­va­sor­ve­del,­da­je­v­pr­vot­nem­kam­ ni­škem­gr­bu­sv.­Mar­je­ta,­pa­ven­dar­se­je­le­ta­1688­ odlo­čil,­da­ni­pre­vzel­te­raz­la­ge­o­sv.­Mar­je­ti,­am­pak­je­ ome­nil­–­ta­krat­ver­jet­no­že­moč­no­raz­šir­je­no­ –­»ljud­ sko«­raz­la­go,­da­ima­Kam­nik­v­gr­bu­»žen­sko­s­ka­čjim­ re­pom«,­in­dal­tak­šen­grb­upo­do­bi­ti­v­svo­ji­knji­gi­gr­bov.­ Ta­ko­je­vse­do­da­naš­njih­ dni­osta­la­bolj­pri­ljub­lje­na­ raz­la­ga­gr­ba­z­Ve­ro­ni­ko,­pol­že­no,­pol­ka­čo.­Ma tjaž Bro jan: Tež­ ko­ bi­bi­ lo­izme­ ri­ ti­ po­ men­ in­iz­ jem­ no­vre­ dnost­ nje­ go­ ve­ ga­ de­ la.­ Zaz­ na­ mo­ va­ la­ ga­je­ne­ ver­ jet­ na­ ši­ ri­ na­ zna­ nja;­ mno­ ži­ ca­ po­ dro­ čij,­ ka­ mor­ je­se­ gal,­ je­en­ ci­ klo­ pe­ dič­ na.­ Bil­je­tu­ di­ or­ ga­ ni­ za­ tor­ in­spod­ bu­ je­ va­ lec­ raz­ lič­ nih­ kam­ ni­ ških­ druš­ tve­ nih­ de­ jav­ no­ sti,­ ta­ ko­ da­ga­mo­ re­ mo­ in­mo­ ra­ mo­ uvr­ šča­ ti­ med­ ti­ ste­ kam­ ni­ ške­lju­ di,­ ki­bo­ do­ ve­ dno­ v­mi­ slih,­ ka­ dar­ bo­ do­ pri­ ha­ ja­ jo­ či­ro­ do­ vi­ go­ vo­ ri­ li­ o­re­ snič­ nih­ us­ tvar­ jal­ cih­ kam­ ni­ ške­ zgo­ do­ vi­ ne.­ Pro­ fe­ sor­ ro­ ma­ ni­ sti­ ke,­ zgo­ do­ vi­ nar,­ ese­ jist,­ no­ vi­ nar­ in­estet,­ hkra­ ti­ pa­iz­ je­ men­ člo­ vek,­ ki­s­svo­ ji­ mi­ zna­ čaj­ ski­ mi­ la­ stnos­ tmi­ s­pet­ in­ tri­ de­ set­ let­ ne­ od­ da­ lje­ no­ sti­iz­ se­ va­v­naš­da­ naš­ nji­čas­… Knji­ ga­–­ma­ njka­ jo­ či­kam­ ni­ ški­kul­ tur­ ni­člen Pro­fe­sor­Ivan­Zi­ka­je­po­leg­osred­nje­ga­ de­la­o­naj­ sta­rej­ši­zgo­do­vi­ni­me­sta,­ki­je­iz­ha­ja­lo­od­apri­la­le­ta­ 1971­do­de­cem­bra­ 1976,­že­pre­cej­let­prej­in­še­po­se­ bej­vzpo­re­dno­ ob­tem­ob­jav­ljal­še­po­sa­mez­ne­ za­o­kro­ že­ne­zgo­do­vin­ske­ član­ke.­Vse­gra­di­vo,­raz­po­re­je­no­ po­ ča­su,­se­raz­pre­v­pe­ster­in­lep­pri­kaz­kam­ni­ške­zgo­do­ vi­ne­od­naj­sta­rej­ših­ ča­sov­do­sre­di­ne­18.­sto­le­tja;­ves­ čas­av­tor­ome­nja­tu­di­so­do­bnej­še­ do­god­ke­in­po­dat­ ke.­Pod­la­ga­vse­bi­ne­je­nje­go­vo­dol­go­let­no­ si­ste­ma­tič­ no­zbi­ra­nje­in­ra­zi­sko­va­nje­ kam­ni­ške­ga­ do­ku­men­tar­ ne­ga­gra­di­va.­ Nje­gov­na­čin­je­pri­po­ve­do­va­nje ­v­obli­ki­za­o­kro­že­nih­ na­da­lje­vanj,­ ka­te­rih­vse­bi­na­se­le­po­pre­ple­ta­in­zlož­ no­sto­pnju­je­v­na­sled­njih­ na­da­lje­va­njih.­ Pro­fe­sor­Ivan­ Zi­ka­svo­je­de­lo­skrom­no­po­i­me­nu­je­ se­sta­vek,­ra­zmiš­ lja­nje,­kram­lja­nje­ ali­pa­sa­mo­gra­di­vo.­Pa­ven­dar­je­ ta­pri­jet­na­pri­po­ved­ves­čas­pod­kre­plje­na­ s­po­dat­ki,­ do­ka­zi­in­us­trez­no­li­te­ra­tu­ro,­prav­ta­ko­pa­av­tor­do­sti­ krat­vab­lji­vo­po­u­dar­ja,­kaj­vse­bo­še­nuj­no­po­tre­bno­ ra­zi­ska­ti. V­uvo­dnem­de­lu­go­vo­ri­o­kam­ni­škem­ je­ze­ru,­baj­kah­ in­prav­lji­cah;­ vse­v­na­vi­dez­lah­kot­ni­obli­ki,­ob­tem­pa­ na­va­ja­svo­je­mi­sli,­do­pol­nje­ne­ s­po­dat­ki,­ki­do­slej­ni­ so­bi­li­zna­ni.­Sta­ra­kra­jev­na­ime­na­in­sle­do­vi­ve­li­kih­ po­plav,­ta­ko­v­Kam­ni­ku­kot­v­Nev­ljah,­se­skla­da­jo­z­ za­ni­mi­vim­in­pes­trim­to­vr­stnim­iz­ro­či­lom. Vr­sti­jo­se­omem­be­ar­he­o­lo­ških­ najdb­iz­naj­sta­rej­ših­ ob­do­bij,­opi­si­ča­sov­pre­se­lje­va­nja­ ljud­stev­in­na­se­li­ tve­na­ših­pre­dni­kov.­ Pri­šle­ki­v­svo­ji­pr­vot­ni­do­mo­vi­ni­ in­med­pre­se­lje­va­nji­ mar­si­kje­ni­so­vi­de­li­ze­lo­ve­li­ko­ kam­ni­tih­in­vi­so­kih­vzpe­tin­in­go­ra.­Za­to­so­kam­ni­ško­ ob­mo­čje­ime­no­va­li­pač­kam nik,­iz­če­sar­je­ka­sne­je­na­ sta­lo­po­i­me­no­va­nje­ na­se­lja­Kam­nik.­Ime­na­se­lja­so­ pre­vze­li­tu­di­ka­snej­ši­tu­ji­na­se­ljen­ci.­ Pov­sem­mo­go­če­je,­da­se­je­ime­Kam­nik­pr­vot­no­ na­na­ša­lo­na­pre­pa­dni­Ma­li­grad,­na­ka­te­rem­je­bi­lo­po­ iz­ro­či­lu­v­dav­ni­ni­sve­ti­šče­eno­o­ke­ga­ po­gan­ske­ga­ bo­ žan­stva,­ki­je­pre­ro­ko­va­lo,­ lju­dje­pa­so­se­po­po­moč­ za­te­ka­li­k­nje­mu­tu­di­od­da­leč.­ Kam­nik­je­pr­vič­ome­njen­kot­kraj­(Ste in)­v­li­sti­ni,­na­ pi­sa­ni­med­le­to­ma­1143­in­1147.­Pred­le­tom­1188­ je­ome­njen­kot­trg­(fo rum Ste un).­ Že­dol­go­so­si­zgo­ do­vi­nar­ji­pri­za­de­va­li­ ugo­to­vi­ti,­kdaj­je­po­stal­me­sto.­V­ zna­me­ni­ti­ li­sti­ni­iz­le­ta­1229,­ki­jo­je­na­pi­sal­voj­vo­da­ Oton­An­de­ško­Me­ran­ski,­ so­pr­vič­ome­nje­ni­kam­ni­ški­ me­šča­ni­(ci ves steynenses).­ To­je­za­nes­ljiv­do­kaz­in­so­ga­dol­ga­le­ta­upoš­te­va­ li­tu­di­kot­le­to­mo­re­bit­ne­ga­ na­stan­ka­me­sta.­Pro­fe­sor­Ivan­Zi­ka­je­po­tem­le­tu­na­slo­vil­svo­je­de­lo­ 750 let me­ sta Kam ni ka.­ Pa­ven­dar­se­je­prav­ta­ko­kot­vsi­stro­kov­ nja­ki­za­ve­dal,­da­je­ta­let­ni­ca­ohra­nje­na­ po­na­klju­čju­ in­je­Kam­nik­po­stal­me­sto­že­prej­in­je­to­rej­sta­rej­ši.­ Dol­ga­de­set­le­tja­ se­je­iz­re­dno­tru­dil,­da­bi­od­kril­še­ dru­ge­po­dat­ke­o­tem,­kdo­in­kdaj­je­trg­Kam­nik­pov­ zdig­nil­v­me­sto.­ Prav­za­to­v­knji­gi­po­se­bej­te­me­lji­to­obrav­na­va­ ob­ dob­je­An­de­ških­gro­fov,­ple­mi­čev­iz­ba­var­ske­ga­ me­sta­ An­dechs­(izg.:­Án­deks,­án­de­ški).­Pri­ka­zu­je­ce­lo­mad­ žar­ski­del­nji­ho­ve­zgo­do­vi­ne,­ ki­dru­gim­ni­bil­ta­ko­bli­ zu.­An­de­ški­vzpon­v­12.­in­13.­sto­le­tju­do­slej­še­ni­bil­ pred­stav­ljen­na­ta­ko­po­glob­ljen­in­za­o­kro­žen­na­čin.­ An­de­ški­grof­Ber­told­II.­(+1151)­je­v­pr­vi­po­lo­vi­ci­12.­ sto­le­tja­z­do­to­že­ne­So­fi­je­Weimar­Orlamünde­ (Istr­ske)­ do­bil­nje­na­po­ses­tva­na­Kranj­skem­ in­tu­di­Kam­nik,­ nje­gov­sin­Ber­told­III.­(+1188)­pa­je­le­ta­1180­že­imel­ kov­ni­co­de­nar­ja­v­Kam­ni­ku.­ Na­sle­dnik­ Ber­told­IV.­(+1204)­je­pred­le­tom­1190­ do­se­gel­naj­vi­šji­po­lo­žaj,­saj­ga­je­nem­ški­ce­sar­Fri­de­rik­ Bar­ba­ros­sa­ za­ra­di­za­slug­po­vi­šal­v­gro­fa­An­de­ško­Me­ ran­ske­ga.­ Bil­je­na­vr­hun­cu­mo­či.­Med­nje­go­vi­mi­hče­ ra­mi­in­si­no­vi­naj­bolj­iz­sto­pa­jo­–­mad­žar­ska­ kra­lji­ca­ Ger­tru­da­in­šle­zij­ska­voj­vo­di­nja­ Hed­vi­ka­(pri­Po­lja­kih­ ze­lo­pri­ljub­lje­na­ sv.­Jad­vi­ga),­Oton­An­de­ško­Me­ran­ ski­in­kam­ni­ški­Hen­rik­IV.­Istr­ski.­Še­po­se­bej­znan­je­ oglej­ski­pa­tri­arh­Ber­told­V.,­tu­di­spre­ten­di­plo­mat,­ki­je­ Kranj­ski­or­ga­ni­za­cij­sko­ pri­klju­čil­Be­lo­kra­ji­no­(žal­pa­ni­ uspel­z­usta­no­vi­tvi­jo­ ško­fi­je­na­Kranj­skem,­ ki­bi­po­me­ ni­la­ve­čji­raz­voj­na­ših­kra­jev­dve­sto­let­prej).­ Med­An­de­ški­mi­ je­za­Kam­nik­se­ve­da­naj­po­mem­ bnej­ši­Hen­rik­IV.­(+1228),­mej­ni­grof­Istr­ski,­ki­ga­ pro­fe­sor­Ivan­Zi­ka­ime­nu­je­tu­di­Kam­ni­ški.­ Po­oče­to­vi­ smr­ti­je­pre­vzel­tu­di­nje­go­va­po­ses­tva,­iz­vr­še­va­nje­ de­ žel­nok­ne­žje­ obla­sti­na­Kranj­skem­ in­kov­ni­co­de­nar­ja­v­ Kam­ni­ku.­Le­ta­1207­se­je­ože­nil­s­So­fi­jo­Viš­nje­gor­sko;­ do­bil­je­nje­na­ve­li­ka­po­ses­tva­in­po­stal­naj­ve­čji­de­žel­ni­ zem­lji­ški­go­spod.­Pro­fe­sor­Ivan­Zi­ka­po­u­dar­ja,­da­je­bil­ Kam­nik­v­nje­go­vem­ča­su­osred­nji­kraj­v­de­že­li­Kranj­ ski,­za­to­skle­pa,­da­ga­je­naj­ver­jet­ne­je­ pov­zdig­nil­ v­de­ žel­nok­ne­žje­ me­sto­že­v­tem­ča­su­–­med­le­tom­1204,­ ko­je­po­oče­tu­pre­vzel­de­žel­no­oblast,­in­le­tom­1207,­ pre­den­je­bo­ga­to­že­no­pri­pe­ljal­na­svoj­grad­v­Kam­nik.­ Dru­ga­mož­nost,­da­je­Hen­rik­pov­zdig­nil­ trg­Kam­nik­ v­me­sto,­je­po­Zi­ko­vem­mne­nju­čas,­ko­se­je­po­kri­ vič­ni­ob­to­žbi,­da­je­vple­ten­v­uboj­nem­ške­ga­ kra­lja,­ naj­prej­umak­nil­k­ses­tri­na­Mad­žar­sko,­ po­tem­pa­med­ le­ti­1211­in­1218­od­mak­nje­no­ ži­vel­v­Kam­ni­ku.­Ta­krat­ je­imel­do­volj­pri­lož­no­sti,­ da­pri­slu­hne­že­ljam­pre­bi­val­ cev­pod­Ma­lim­gra­dom.­Kot­tre­tja­mož­nost­pa­osta­ne­ še­do­ba­med­1218­in­1228,­ko­sta­z­bra­tom­Ber­tol­ dom,­oglej­skim­pa­tri­ar­hom,­ vzpo­sta­vi­la­ ži­va­hno­po­ve­ za­vo­Slo­venj­Grad­ca­z­Ogle­jem­sko­zi­Tu­hinj­sko­do­li­no­ in­Kam­nik,­ki­je­bil­se­dež­Hen­ri­ko­ve­ obla­sti­na­Kranj­ skem­ali­ne­ka­ko­glav­no­me­sto­de­že­le.­ Po­nje­go­vi­smr­ti­je­Kam­nik­do­bi­la­ne­ča­ki­nja,­ Oto­no­ va­hčer­ka,­bur­gund­ska­ voj­vo­di­nja­ Ne­ža­An­de­ška,­ki­ga­ je­kot­do­to­pri­ne­sla­v­za­kon­Fri­de­ri­ku­Ba­ben­ber­ške­mu,­ ime­no­va­ne­mu­ tu­di­Bo­je­vi­ti,­po­nje­go­vi­smr­ti­pa­še­Ul­ ri­ku­Span­he­im­ske­mu.­ Žal­so­po­tem­vse­tri­rod­bi­ne­izu­ mr­le.­Po­krat­kem­vla­da­nju­če­ške­ga­kra­lja­Oto­kar­ja­II.­ Přemysla­so­na­še­de­že­le­le­ta­1278­pri­šle­pod­oblast­ Hab­sbur­ža­nov. Ljudje­in­časLjudje­in­čas 290 291Rom­ša­ko­ve.­ Prav­ta­ko­so­ga­pod­pi­ra­li­in­spod­bu­ja­li­ vsi­ ve­do­že­ljni­ me­šča­ni­in­nič­manj­nje­go­vi­zve­da­vi­di­ja­ki,­ ki­jim­je­vsa­le­ta­spro­ti­pri­po­ve­do­val­ o­svo­jih­od­kri­tjih­ ime­nit­nih­zgo­do­vin­skih­ po­se­bno­sti.­ Bil­je­ne­nad­kri­ljiv­ pri­po­ve­do­va­lec­ zgodb,­ki­ga­ima­jo­šte­vil­ni­nje­go­vi­di­ja­ ki­in­pri­ja­te­lji­po­to­li­ko­le­tih­še­ve­dno­v­uše­sih­in­pred­ oč­mi. Za­ve­dal­se­je­po­slan­stva­ svo­je­ga­de­la.­Pre­pri­čan­je­ bil,­da­bo­s­svo­ji­mi­na­da­lje­va­nji­ pri­po­ved­pra­vo­ča­sno­ pri­ve­del­do­oblet­ni­ce­v­le­tu­1979.­Imel­je­že­ljo­in­na­ men,­da­bi­po­tem­vse­vzel­v­ro­ke­še­en­krat,­ko­bo­v­ po­ko­ju­in­bo­ta­krat­v­mi­ru­ra­zi­skal­še­pre­o­sta­la­vpra­ša­ nja­in­be­se­di­lo­pri­pra­vil­za­knjiž­no­ob­ja­vo.­Brez­dvo­ma­ je­na­me­ra­val­ še­po­se­bej­po­u­da­ri­ti­naj­po­mem­bnej­še­ ugo­to­vi­tve­in­za­ključ­ke. Žal­smo­Kam­ni­ča­ni­ ne­na­do­ma­ osta­li­brez­ve­li­ke­ga­ pri­ja­te­lja­svo­je­ga­me­sta.­Pri­šlo­je­ju­bi­lej­no­le­to­1979­z­ znan­stve­nim­ sre­ča­njem,­ ki­mu­je­sle­dil­zbor­nik­ Kam­ nik 1229–1979 .­V­njem­je­po­hval­no­po­u­dar­je­no­ pi­o­ nir­sko­ra­zi­sko­val­no­ de­lo­prof.­Iva­na­Zi­ke.­Pa­ven­dar­ se­je­ka­sne­je­po­ka­za­lo,­da­vseh­nje­go­vih­ob­jav­lje­nih­ po­dat­kov­ni­bi­lo­pri­ro­ki.­Mar­si­kaj,­kar­bi­ko­ri­sti­lo­di­ja­ kom,­štu­den­tom,­ pro­fe­sor­jem­ in­stro­kov­nja­kom,­ prav­ ta­ko­pa­tu­di­vsem­dru­gim­ve­do­že­ljnim,­ je­po­ča­si­uha­ ja­lo­iz­spo­mi­na­na­ob­ja­vo.­Te­ga­se­je­za­ve­del­prav­nik­ Ci­ril­Ahlin­in­iz­fo­to­ko­pij­ob­jav­lje­nih­ tri­in­šest­de­set­ih­ na­da­lje­vanj­ pri­pra­vil­ve­za­no­knji­go.­Ne­kaj­iz­vo­dov­te­ knji­ge­je­dol­ga­le­ta­kro­ži­lo­po­me­stu­in­raz­ve­se­lje­va­lo­ po­sa­mez­ni­ke,­ven­dar­do­knjiž­ne­iz­da­je,­žal,­ni­pri­šlo. Sle­dil­je­slo­ven­sko­nem­ški­ sim­po­zij­o­An­de­ško­Me­ ran­skih­gro­fih­s­po­glob­lje­nim­ zbor­ni­kom.­ Ob­tem­je­bi­ lo­po­se­bej­mo­go­če­opa­zi­ti,­ka­ko­nam­ma­njka­te­melj­ no­poz­na­va­nje­ kam­ni­ške­ zgo­do­vi­ne­ An­de­ških­gro­fov­ in­ka­ko­le­pa­pod­la­ga­za­to­je­osred­nje­de­lo­prof.­Iva­na­ Zi­ke.­Od­nje­go­ve­ga­ de­la­–­na­še­ga­ma­njka­jo­če­ga­ kul­tur­ ne­ga­čle­na­–­je­mi­ni­lo­35­let,­to­pa­po­me­ni­tu­di­to­li­ ko­ge­ne­ra­cij,­ki­nje­go­ve­ga­ de­la­ni­so­poz­na­le­in­ga­žal­ ni­so­mo­gle­upo­ra­bi­ti.­Se­daj­je­nje­go­vo­de­lo­o­sta­rej­ši­ zgo­do­vi­ni­me­sta­pred­na­mi,­pre­ver­je­no,­ ure­je­no­in­do­ pol­nje­no­z­nje­go­vi­mi­so­ro­dni­mi­sa­mo­stoj­ni­mi­ član­ki­in­ nje­go­vim­pre­vo­dom­ Pa glov če ve kro ni ke­žu­pni­je­Šmar­ tno­v­Tu­hi­nju­iz­18.­sto­le­tja.­Oprem­lje­no­ je­s­sli­ka­mi­ oseb­in­kra­jev,­o­ka­te­rih­go­vo­ri­pri­po­ved.­ Vse­no­vej­še­ugo­to­vi­tve­ so­v­opom­bah­pod­čr­to.­Tam­ so­tu­di­skli­ci­na­dru­ge­stra­ni,­kjer­se­za­ra­di­bo­ljše­ga­ ra­zu­me­va­nja­ ne­ka­te­ri­po­dat­ki­po­nav­lja­jo.­ Po­ne­kod­so­ po­stav­lje­na­vpra­ša­nja­za­na­dalj­nje­ra­zi­sko­va­nje. Na­kon­cu­so­Okru­ški­spo­mi­nov­na­pro­fe­sor­ja­ Iva­na­ Zi­ko,­v­ka­te­rih­so­zbra­ni­do­slej­zna­ni­nje­go­vi­živ­lje­nje­ pi­sni­po­dat­ki­in­spo­mi­ni­nje­go­vih­naj­bli­žjih­pri­ja­te­ljev­ ter­ne­ča­kov­He­le­ne­in­Jo­že­ta­Zi­ke.­Oprem­lje­ni­ so­s­fo­ to­gra­fi­ja­mi­ iz­Me­dob­čin­ske­ga­ mu­ze­ja­Kam­nik­in­dru­ žin­ski­mi­fo­to­gra­fi­ja­mi­ne­ča­ki­nje­in­ne­ča­ka. Sle­di­jo­sez­nam­kra­tic­in­okraj­šav,­sez­na­ma­ ne­ka­te­ rih­sta­rej­ših­vi­rov­in­li­te­ra­tu­re,­ki­jih­je­upo­rab­ljal­ Ivan­ Zi­ka,­in­še­sez­nam­no­vej­še­li­te­ra­tu­re,­ ka­za­lo­slik­in­ ime­ni­ka­oseb,­kra­jev­in­stvar­ni­ime­nik,­kar­bo­go­to­vo­ v­po­moč­bral­cem. Gradivo­za­knjigo­je­zbral­in­ure­dil­Fran­ce­Ma­le­šič­ ob­po­mo­či­Zi­ko­vih­pri­ja­te­ljev­Ni­ka­Sa­dni­kar­ja,­ Ja­ne­za­ Maj­ce­no­vi­ča­ in­Ti­ne­Rom­šak,­ki­je­av­tor­ju­po­ma­ga­la­ z­je­zi­kov­nim­ pre­gle­do­va­njem­ že­pri­ve­či­ni­pr­vih­ob­jav.­ Po­se­bej­po­mem­bna­ je­po­moč­Me­dob­čin­ske­ga­ mu­ze­ja­ Kam­nik­in­nje­go­ve­di­rek­to­ri­ce­ Zo­re­Tor­kar,­ki­je­da­la­ na­raz­po­la­go­ ar­hiv­sko­gra­di­vo­pro­fe­sor­ja­ Iva­na­Zi­ke­ in­po­ma­ga­la­ s­stro­kov­ni­mi­ po­dat­ki­in­na­sve­ti.­Na­naj­ raz­lič­nej­še­ na­či­ne­so­po­ma­ga­li­Van­da­Re­bolj,­An­dre­ja­ Er­žen,­Mar­je­ta­Hu­mar,­Ro­man­Hri­bar,­Ma­tjaž­Bro­jan,­ Mar­jan­Kor­daš­in­dru­gi.­S­stro­kov­ni­mi­ na­sve­ti­so­po­Tri­ je­ po­ do­ ken­ ski­ re­ li­ e­ fi­ na­Seydlovi­ hi­ ši:­ Le­ vi­ nja­ in­lev,­No­ si­ lec­ pe­ ča­ tov­ Jur­ li­ na­ Seydla­ (de­ sno)­ in­nje­ go­ ve­ že­ ne­ (le­ vo),­ Sv.­Ju­ rij­ pre­ ma­ gu­ je­zma­ jaPro­fe­sor­Emi­li­jan­Cevc­je­pred­le­ti­pre­dla­gal,­ da­ sme­mo­s­pri­mer­nim­ ro­man­tič­nim­ po­u­dar­kom­ Kam­nik­ po­i­me­no­va­ti­ tu­di­Me sto ukle te graj ske go spo dič ne Ve­ ro ni ke,­gro­fič­ne­z­Ma­le­ga­gra­du.­Prav­Zi­ko­vi­po­glob­lje­ ni­pri­ka­zi­ob­dob­ja­An­de­ških­gro­fov,­kam­ni­ške­kov­ni­ce,­ vpra­šanj­o­pe­ča­tu­in­gr­bu­in­še­po­se­bej­li­stin,­ki­so­ jih­mar­sik­daj­ sve­ča­no­na­pi­sa­li­v­zgor­nji­ka­pe­li­Ma­le­ ga­gra­du­(»ob­šte­vil­nih­ple­me­ni­tih­ in­ne­ple­me­ni­tih­ pri­čah«),­po­tr­ju­je­jo,­ da­je­Ma­li­grad­naj­po­mem­bnej­ši­ kam­ni­ški­kul­tur­noz­go­do­vin­ski­spo­me­nik.­ V­knji­gi­ima­po­se­bno­me­sto­Tu­hinj­ska­do­li­na,­ki­ po­ me­ni­stra­te­ško­va­žen­pre­hod­med­za­ho­dom­in­vzho­ dom,­ozi­ro­ma­za­po­ve­za­vo­med­Kam­ni­kom,­ Ško­fjo­ Lo­ko,­Tol­mi­nom,­ Fur­la­ni­jo­in­Ogle­jem­na­za­ho­du­ter­ Slo­venj­Grad­cem­in­Drav­sko­do­li­no­na­vzho­du.­Do­li­ no­na­za­ho­dni­stra­ni­ču­va­Sta­ri­grad,­na­vzho­dni­pa­ grad­v­Mot­ni­ku.­An­de­ški­grof­Hen­rik­je­odre­dil,­da­mo­ ra­to­vor­ni­pro­met­po­te­ka­ti­po­njej­in­ne­več­po­Čr­nem­ gra­bnu­in­čez­Tro­ja­ne.­Tak­šno­pot­je­mo­go­če­stro­kov­ no­ime­no­va­ti­pri­sil­no­pot­in­po­e­no­stav­lje­no­ re­či,­da­je­ Kam­nik­na­pre­do­val­ pač­sa­mo­za­ra­di­tak­šne­ko­ri­sto­lju­ bne­odlo­či­tve.­ Pa­ven­dar­je­bil­pre­hod­po­tej­do­li­ni­po­mem­ben­ že­ sam­za­se,­saj­je­bil­Hen­ri­ku­pre­cej­bolj­pri­ro­ki­za­zve­ zo­s­Slo­venj­Grad­cem,­ ka­te­re­ga­la­stnik­je­bil­nje­gov­ brat­Ber­told,­oglej­ski­pa­tri­arh.­Prav­za­to­je­v­da­naš­ njem­Špi­ta­li­ču,­pri­cer­kvi­sv.­An­to­na­pod­Koz­jim­Hrb­ tom,­zgra­dil­špi­tal­ali­go­sti­njec­za­po­pot­ni­ke,­ ki­je­kra­ju­ dal­tu­di­ime.­Ta­krat­na­pot­ni­po­te­ka­la­pre­ko­Koz­ja­ka,­ am­pak­se­je­z­vzho­da­dvi­go­va­la­od­cer­kve­po­po­bo­ čju­Me­ni­ne­pro­ti­na­se­lju­Koz­ji­Hr­bet­(da­naš­nji­Spod­nji­ Okrog­nad­Češ­nji­ca­mi)­ in­se­po­tem­spu­sti­la­nav­zdol­po­ za­ho­dni­stra­ni­do­li­ne.­ Po­leg­te­ga­tu­di­pr­vot­na­pot­pro­ti­gor­nje­graj­ske­mu­ sa­mo­sta­nu­ ni­po­te­ka­la­po­ne­ob­lju­de­ni­ do­li­ni­Čr­ne,­ am­pak­iz­me­sta­pro­ti­za­čet­ku­Tu­hinj­ske­do­li­ne­in­se­ Med­Te­sni­ca­mi­ dvig­ni­la­pro­ti­Po­re­bru,­čez­Gozd­in­Čr­ ni­vec­v­Gor­nji­Grad­in­se­na­da­lje­va­la­ po­Za­dreč­ki­in­ Sa­vinj­ski­do­li­ni­in­še­na­prej­pro­ti­Ko­ro­ški.­ Kot­le­po­in­hva­le­vre­dno­ za­ni­mi­vost­ pro­fe­sor­Zi­ka­ do­da­ja,­da­so­Tu­hi­njci­le­ta­1822,­ko­ni­bi­lo­ce­sar­ske­ ga­de­nar­ja,­kam­ni­ške­ga­ pa­je­zma­njka­lo,­ sa­mi­zgra­di­li­ ce­sto­sko­zi­vso­svo­jo­do­li­no!­ V­knji­gi­av­tor­prav­ta­ko­za­ni­mi­vo­pri­ka­zu­je­me­stno­ živ­lje­nje­in­raz­voj­zgle­dne­sa­mo­stoj­ne­ me­stne­or­ga­ni­ zi­ra­no­sti­v­sred­njem­ve­ku­–­me­sto­je­ime­lo­svo­je­ga­ so­dni­ka,­med­pr­vi­mi­špi­tal,­to­je­ubož­ni­co­za­sta­rej­ še­me­šča­ne,­ in­go­sti­njec­za­po­pot­ni­ke,­ prav­ta­ko­šo­ lo­in­ce­lo­ko­pa­li­šče.­ Me­šča­ni­so­ime­li­sta­re­pra­vi­ce­in­ svo­bo­šči­ne,­ ki­so­jih­vla­dar­ji­po­tr­je­va­li­drug­za­dru­gim,­ spr­va­ustno,­ka­sne­je­pa­z­li­sti­na­mi;­spret­ni­Kam­ni­ča­ni­ pa­so­po­skr­be­li,­da­so­prej­šnjim­pra­vi­cam­do­da­ja­li­še­ no­ve.­Le­ta­1528­je­kralj­Fer­di­nand­ po­tr­dil­vse­me­stne­ pra­vi­ce­in­pra­vi­ce­svo­jih­pre­dni­kov,­ iz­da­ne­v­ko­rist­me­ sta.­Ta­naj­dra­go­ce­nej­ši­ kam­ni­ški­do­ku­ment,­ v­ka­te­ rem­je­raz­vr­šče­nih­ kar­23­tak­šnih­slo­ve­snih­po­tr­dil,­se­ ime­nu­je­Pri­vi­le­gij­ska­knji­ga­Kam­ni­ka.­ Kam­ni­ške­ me­šča­ne­je­na­pr­im­er­lah­ko­so­dil­le­me­ stni­so­dnik,­ra­zen­če­je­šlo­za­naj­huj­šo­ka­zen.­Vi­šji­je­ bil­de­žel­ni­so­dnik,­ki­je­pre­bi­val­na­Sta­rem­gra­du,­nje­ gov­so­dni­oko­liš­pa­je­bil­vse­do­re­ke­Ko­kre­pri­Kra­nju,­ do­Sa­ve­pri­Li­ti­ji­in­do­Tro­jan.Me­sto­je­ime­lo­že­v­13.­sto­le­tju­obram­bni­ zid,­le­ ta­1451­pa­je­ce­sar­Fri­de­rik­III.­za­ra­di­tur­ških­vpa­dov­ uka­zal­po­sta­vi­ti­tr­dno­in­vi­so­ko­obram­bno­ ob­zi­dje.­ Opis­po­te­ka­te­ga­ob­zi­dja­na­zor­no­do­pol­nju­je­ta­ Val­va­ sor­je­va­sli­ka­me­sta­z­vzho­dne­stra­ni­(iz­le­ta­1679),­z­ za­ho­dne­stra­ni­pa­vo­tiv­na­sli­ka­z­Za­ka­la­(1779). Po­se­bej­je­po­u­dar­je­na­ naj­lep­ša­kam­ni­ška­ po­svet­ na­stav­ba­–­Graj­ski­dvor­ozi­ro­ma­got­ska­hi­ša­Jur­li­na­ Seydla­na­Glav­nem­tr­gu­z­zna­me­ni­ti­mi­ po­do­ken­ski­ mi­re­li­e­fi.­Prav­ta­ko­je­iz­re­dno­za­ni­miv­po­dro­ben­opis­ kam­ni­ške­ga­ Sta­re­ga­gra­du,­ki­ga­pri­na­ša­za­pi­snik­de­ žel­nok­ne­žjih­ko­mi­sar­jev­iz­le­ta­1570. Ka­snej­ša­ob­dob­ja­so­prav­ta­ko­pred­stav­lje­na­ s­pre­ cej­po­mem­bni­mi­ po­u­dar­ki.­Tur­ški­vpa­di­so­na­pr­im­er­ po­me­ni­li­hu­do­gor­je­in­so­pov­zro­či­li­obu­bo­ža­nje­ de­že­ le.­Za­sta­la­je­tr­go­vi­na­s­Hr­va­ško­in­Kam­nik­je­za­čel­ pro­pa­da­ti.­ Le­ta­1526­so­bi­le­za­ra­di­tur­ške­ne­var­no­sti­ tu­di­na­Kam­ni­škem­ po­bra­ne­cer­kve­ne­dra­go­ce­no­sti­ in­pre­to­plje­ne­ v­de­nar,­ki­pa­ga­ni­bi­lo­do­volj.­Za­ra­di­ pro­ti­tur­ške­ga­ ce­sar­ske­ga­ dav­ka­so­na­sta­ja­le­še­no­ve­ da­ja­tve.­Do­ta­krat­so­tla­ča­ni­za­do­ma­či­je,­ki­so­jih­na­ sle­di­li­po­oče­tih,­pla­če­va­li­za­ku­pni­no.­ Ta­krat­pa­so­jih­ zem­lji­ški­go­spo­dje­pri­si­li­li,­da­so­jih­ku­po­va­li­vsa­ko­krat­ zno­va­po­pol­ni­ce­ni.­Prav­to­je­po­leg­dru­gih­na­sil­stev­ spro­ži­lo­kmeč­ke­upo­re.­ V­ča­su­pro­te­stan­ti­zma­ so­kam­ni­ški­me­šča­ni­še­po­ se­bej­tr­pe­li.­Av­tor­je­zbral­še­do­dat­ne­po­dat­ke­o­nji­ho­ vih­skriv­nih­pod­zem­nih­ ro­vih­pod­me­stom,­po­ka­te­rih­ so­pri­ha­ja­li­iz­ven­me­sta­do­svo­je­ga­bo­go­slu­žja­ in­ute­ he.­Že­lel­je­po­ve­da­ti,­kak­šen­čas­je­bil­to­in­kaj­vse­se­ je­do­ga­ja­lo.­ Pro­fe­sor­Ivan­Zi­ka­svo­jo­pri­po­ved­pod­pi­ra­s­po­dat­ ki­iz­šte­vil­nih­sta­rih­li­stin­in­dru­gih­zgo­do­vin­skih­ vi­rov.­ Pos­tre­že­s­ko­pi­co­ose­bnih­in­kra­jev­nih­imen,­z­nji­ho­ vi­mi­tra­di­ci­o­nal­ni­mi­ in­tu­di­so­do­bni­mi­ eti­mo­lo­ški­mi­ raz­la­ga­mi,­ od­kod­iz­vi­ra­jo­po­sa­mez­na­ po­i­me­no­va­nja.­ Po­se­bej­so­po­u­dar­je­ne­ kam­ni­ške­ umet­no­stnoz­go­do­ vin­ske­in­dru­ge­dra­go­ce­no­sti­ in­zna­me­ni­to­sti,­ prav­ta­ ko­ne­ma­njka­jo­za­ni­mi­ve­in­ce­lo­ne­na­va­dne­ zgod­be­iz­ bo­ga­te­ga­in­edin­stve­ne­ga­ kam­ni­ške­ga­ iz­ro­či­la.­Iz­sto­ pa­vse,­kar­je­bi­lo­v­Kam­ni­ku­iz­vir­ne­ga­ozi­ro­ma­pred­ dru­gi­mi­slo­ven­ski­mi­ kra­ji.­Pri­po­ved­je­ve­dno­vple­te­na­ v­šir­še­de­žel­ne­in­dr­žav­ne­okvi­re­ča­sov­nih­ob­do­bij,­ki­ jih­opi­su­je. Za­ni­mi­vi­po­dat­ki­se­vr­sti­jo­drug­za­dru­gim,­vsi­pa­v­ spro­šče­nem­ in­bral­cu­pri­jaz­nem­ to­nu.­Vmes­se­av­tor­ ven­dar­le­za­tre­nu­tek­usta­vi­in­ra­zmiš­lja,­»če­mu­to­li­ko­ ve­de­ti«­in­za­kaj­ne­ki­naj­bi­naš­te­va­li­sa­me­ce­sar­je,­kra­ lje­in­dru­ge­mo­goč­ne­že­ –­kma­lu­na­to­pa­spet­po­u­da­ri,­ da­so­na­naj­raz­lič­nej­ših­ sta­rih­li­sti­nah­pod­pi­sa­ne­ šte­ vil­ne­pri­če;­naj­vi­šji­pred­stav­ni­ki­ go­spo­dar­ske­ga­ živ­lja­ pa­s­tem­po­se­bej­iz­po­stav­lja­jo­ po­men­kra­ja,­iz­ka­te­ re­ga­iz­ha­ja­jo.­Iz­tak­šnih­drob­cev­se­stav­lja­pri­kaz­ča­ sa,­v­ka­te­rem­je­Kam­nik­po­sta­jal­me­sto.­S­tem­svo­jim­ ra­zmiš­lja­njem­ pro­fe­sor­Ivan­Zi­ka­ve­dno­zno­va­po­tr­ju­je,­ da­je­vse­to­ven­dar­le­na­ša­zgo­do­vi­na,­ ki­se­ji­ne­mo­re­ mo­odre­či,­če­tu­di­mar­sik­daj­ni­bi­la­prav­ve­se­la.­ Pi­ smo­je­skri­ nja­spo­ mi­ na­–­o­na­ sta­ ja­ nju­knji­ ge Pro­fe­sor­Ivan­Zi­ka­je­imel­pri­svo­jem­pri­za­de­va­nju­ ve­li­ko­pod­po­ro­Fran­ca­Sve­te­lja,­ure­dni­ka­ Kam ni ške ga ob ča na,­in­gim­na­zij­ske­ ko­le­gi­ce,­lek­to­ri­ce­prof.­Ti­ne­ Ljudje­in­čas 292ma­ga­li­An­drej­Kot­nik,­Sa­ša­La­vrinc,­Ja­nja­Že­lez­ni­kar,­ Sa­mo­Kri­sten,­Pet­er­Kos,­Li­li­ja­na­Žni­dar­šič­Go­lec,­Fer­ di­nand­Šer­belj,­Pet­er­Fi­ster­in­dru­gi.­Med­usta­no­va­mi­ je­Na­ro­dni­mu­zej­po­ma­gal­z­Val­va­sor­je­vim­ sli­kov­nim­ gra­di­vom,­nu­mi­zma­tič­ni­mi­ po­dat­ki­in­fo­to­gra­fi­ja­mi,­ Ar­ hiv­re­pu­bli­ke­Slo­ve­ni­je­s­po­dat­ki­in­sli­kov­nim­gra­di­vom­ o­naj­po­mem­bnej­ših­ kam­ni­ških­ li­sti­nah,­od­knjiž­nic­pa­ še­po­se­bej­Slo­van­ska­ knjiž­ni­ca,­Na­ro­dna­in­uni­ver­zi­ tet­na­knjiž­ni­ca­in­Ma­tič­na­knjiž­ni­ca­Kam­nik.­ Knji­go­je­za­lo­žil­Stu­dio­Da­ta­print,­ d.­o.­o.,­pod­vod­ stvom­Sa­ša­in­Ta­tja­ne­Ma­ti­čič,­obli­ko­val­pa­jo­je­Du­ šan­Ster­le. Izid­so­omo­go­či­li­Ob­či­na­Kam­nik,­Slo­ven­ska­ aka­de­ mi­ja­zna­no­sti­in­umetnosti,­ aka­de­mik­ prof.­dr.­Mar­jan­ Kor­daš­ter­po­dje­tje­Cal­cit.­ Ce­lot­na­knji­ga­iz­pri­ču­je,­da­ob­nje­ni­vse­bi­ni­oba­ka­ snej­ša­zbor­ni­ka,­ta­ko Kam nik 1229–1979 kot­Gro fje An de ško­Me ran ski, ­iz­sto­pi­ta­v­bis­tve­no­bolj­pes­trih­ bar­vah.­Prav­ta­ko­obe­nju­ni­vse­bi­ni­omo­go­ča­ta­ soz­ vo­čje­no­vej­ših­stro­kov­nih­ ugo­to­vi­tev­ prof.­dr.­Emi­li­ja­na­ Cev­ca,­prof.­dr.­Bo­ža­Oto­rep­ca­in­dru­gih­s­spoz­na­nji­ pro­fe­sor­ja­ Iva­na­Zi­ke.­V­Oto­rep­če­vi­ pred­sta­vi­tvi­ li­sti­ne­ oglej­ske­ga­ pa­tri­ar­ha­Ber­tol­da­An­de­ške­ga­ iz­le­ta­1232­ prav­za­to­do­bi­po­leg­splo­šne­ga­ še­po­se­bej­kam­ni­ški­ po­men­nje­go­va­odlo­či­tev­o­za­pi­sa­ni­be­se­di­–­pi smo je skri nja spo mi na. Knji­ga­je­iz­re­dno­le­pa­po­ča­sti­tev­ Kam­ni­ka­in­nje­go­ ve­zgo­do­vi­ne,­ za­to­naj­pri­de­v­ro­ke­vseh,­ki­se­ve­se­li­jo,­ da­ži­vi­jo­v­na­šem­le­pem­me­stu.­Na­vsa­ki­stra­ni­jim­ bo­mo­go­če­naj­ti­ve­li­ko­za­ni­mi­ve­ga,­ pa­tu­di­od­go­vor­na­ mar­si­ka­te­ro­ vpra­ša­nje­ in­ce­lo­kak­šno­no­vo­spod­bu­ do.­Iz­vse­ga­te­ga­bo­prav­go­to­vo­na­sta­lo­ve­li­ko­le­pe­ga­ in­dra­go­ce­ne­ga.­ To­bo­do­znan­stve­na­ ra­zi­sko­va­nja­ in­ do­sež­ki­ali­pa­ime­nit­ni­ro­ma­ni,­pe­smi­in­dra­me­in­še­ kak­šna­dru­gač­na­umet­ni­ška­ stva­ri­tev­–­vse­v­po­klon­ na­še­mu­me­stu.­ Summary The­Kamnik­professor­Ivan­Zika,­specialist­in­the­ Romanace­ languages,­ journalist,­ chronicler­ and­his­ torian,­has­been­collecting­material­on­the­history­of­ the­town­since­1930.­His­main­work,­ 750 let mesta Kamnika (The History of Kamnik: 750 Years),­ was­ published­ regularly­in­the­magazine­ of­the­Kamnik­ municipality­ from­April,­1971­until­his­sudden­death­ in­December,­ 1976.­­This­work,­Kamnik’s­missing­cul­ tural­link,­was­released­last­September­ as­a­printed­ publication,­ edited­and­supplemented­ with­his­inde­ pendent­articles­concerning­ the­era­lasting­until­the­ end­of­the­18th­century.­­It­also­includes­visual­mate­ rial,­notes­of­recent­data­and­findings,­as­well­as­lists­ and­indexes. Ljudje­in­čas 293He le na Pla hu ta Tu nji ška ce sta 2, Kam nik Osem de set let baj tar jev na Ve li ki pla ni ni Uvod Ve­li­ka­pla­ni­na­je­bi­la­od­nek­daj­kot­le­pa­ku­li­sa­v­ oza­dju­Kam­ni­ka,­me­sta­v­na­ro­čju­Grin­tov­cev.­ Že­v­dav­ nih­ča­sih­je­pri­vab­lja­la­ do­ma­či­ne­ –­drz­ne­lov­ce,­ki­so­ sle­di­li­di­vja­di­in­ver­jet­no­pr­vi­ra­zi­ska­li­skriv­no­stni­ gor­ ski­svet,­na­bi­ral­ce­zdra­vil­nih­ze­li­in­ru­do­sled­ce,­ ki­so­ si­sku­ša­li­po­ma­ga­ti­s­sme­lim­obi­skom­vi­so­ke­go­re,­za­ nji­mi­pa­pa­stir­je,­ki­so­si­ogle­da­li­svet­go­ra­in­nanj­vsa­ ko­po­le­tje­prig­na­li­ži­vi­no­na­pa­šo­in­se­s­tak­šnim­»pla­ no­va­njem«­ pre­bi­ja­li­v­bo­ju­za­ob­sta­nek.­ Ko­so­se­pred­ dve­sto­in­več­le­ti­za­go­re­za­če­li­za­ni­ma­ti­tu­di­me­stni­ lju­dje­kot­na­ra­vo­slov­ci­ ali­pa­le­iz­go­le­ra­do­ve­dno­sti,­ se­je­tu­di­na­Ve­li­ki­pla­ni­ni­za­če­lo­raz­vi­ja­ti­pla­nin­stvo.­ Tak­šni­obi­sko­val­ci­ so­bi­li­dol­ga­le­ta­le­red­ki­po­sa­mez­ ni­ki­in­o­njih­ve­či­no­ma­ni­osta­lo­do­sti­spo­mi­nov.­ Le­ta­ 1893­je­bi­lo­usta­nov­lje­no­ Slo­ven­sko­ pla­nin­sko­ druš­ tvo­in­obisk­se­je­po­ve­čal.­Naj­več­krat­ je­Veliko­pla­ni­no­ obi­sko­va­la­ sku­pi­na­dre­nov­cev­ –­pla­nin­cev,­ ki­so­si­cer­ za­če­li­s­ple­za­njem­ po­naj­vi­šjih­go­rah,­ob­tem­pa­tu­di­z­ zim­ski­mi­obi­ski­vr­hov­in­smu­ča­njem.­ Ve­li­ka­pla­ni­na­je­ ta­ko­do­bi­la­svo­je­pr­ve­go­re­če­ob­ču­do­val­ce,­ ki­so­z­le­pi­ mi­fo­to­gra­fi­ja­mi­ po­ne­sli­sla­vo­te­gor­ske­le­po­ti­ce­da­leč­ na­o­krog.­Pr­vi­smu­čar­ji­na­Ve­li­ki­pla­ni­ni­so­bi­li­dre­nov­ci,­ med­nji­mi­so­bi­li­tu­di­Ru­dolf­Ba­dju­ra,­Bo­gu­mil­Brin­šek,­ Pa­vel­in­Jo­sip­Ku­na­ver.­Smu­ča­li­so­na­le­se­nih­smu­čeh­ z­us­nje­ni­mi­jer­me­ni,­poz­ne­je­pa­s­so­do­bnej­ši­mi­ Zdar­ ski­je­vi­mi­smuč­mi s tr di mi, je kle ni mi stre me ni in eno sa mo dol go pa li co. Kam­nik­je­bil­na­za­čet­ku­dvaj­se­ t­e­ga­sto­le­tja­že­na­vi­šku­tu­ri­stič­ne­ga­ raz­vo­ja.­Imel­je­ zdra­vi­li­šče,­ so­be­pri­za­se­bni­kih­ in­šte­vil­na­gosti­šča­in­ go­stil­ne.­Obisk­v­nje­go­vi­oko­li­ci­in­go­rah­nad­njim­je­bil­ za­ni­miv­za­vse. Po­ jav­pr­ vih­tu­ ri­ stov­na­pla­ ni­ ni Že­več­kot­sto­let­je­mi­ni­lo,­od­kar­je­le­ta­1910­dr.­ Ka­rel­Schmi­din­ger,­ no­tar­iz­Kam­ni­ka,­ po­da­ril­svo­jo­ ko­čo­nad­Vov­kô­vo­ja­mo Slo­ven­ske­mu­ pla­nin­ske­mu­ druš­tvu.­Druš­tvo­je­ko­čo­pre­u­re­di­lo­ v­tu­ri­stič­no­ko­čo­ in­jo­le­ta­1912­pre­da­lo­svo­je­mu­na­me­nu.­Vse­do­le­ta­ 1921­je­bi­la­od­pr­ta­le­po­le­ti.­Zla­sti­v­po­let­ni­se­zo­ni,­ko­ je­bi­la­ko­ča­več­krat­pre­na­pol­nje­na,­ so­bi­li­obi­sko­val­ci­ pri­mo­ra­ni­ iska­ti­pre­no­či­šča­ tu­di­pri­pa­stir­jih. S­po­ja­ vom­zim­ske­tu­ri­sti­ke­in­pr­vih­smu­čar­jev­ na­pla­ni­ni­pa­ je­bi­la­ko­ča­v­se­zo­ni­1921–1922­ od­pr­ta­tu­di­po­zi­mi. Iz­let­ni­ke,­ki­so­te­daj­za­ha­ja­li­na­pla­ni­no­in­se­v­po­let­ nem­ča­su­ustav­lja­li­v­ko­či,­so­pa­stir­ji­ime­no­va­li­tu­ri­ste,­ za­to­se­je­tu­di­pla­nin­ske­ko­če­kma­lu­pri­je­lo­ime­»Tu­ri­ stov­ska­ko­ča«,­po­go­sto­pa­so­upo­rab­lja­li­ tu­di­nem­ški­ iz­raz­»Tu­ri­sten­ha­us«. Tu­ ri­ sti­zač­ ne­ jo­na­ je­ ma­ ti­pa­ stir­ ske­baj­ te Ko­ča­je­bi­la­od­le­ta­1922­oskr­bo­va­na­ tu­di­po­zi­mi,­ za­to­se­je­sko­ko­vi­to­po­ve­čal­obisk­pla­ni­ne­tu­di­v­zim­ skem­ča­su,­pri­ha­ja­li­so­zla­sti­mla­di­nav­du­še­ni­ smu­čar­ ji,­ki­so­jim­ve­li­ko­pla­nin­ska­ be­la­pros­tran­stva­ po­nu­ja­la­ en­krat­no­smu­ko.­Po­ve­ča­na­tu­ri­stov­ska­ ko­ča­je­kma­lu­ po­sta­la­pre­te­sna­za­vse­obi­sko­val­ce.­ Za­to­so­ne­ka­te­ ri­med­nji­mi­za­če­li­le­ta­1930­za­skrom­no­na­jem­ni­no­ na­je­ma­ti­pa­stir­ske­baj­te­za­da­ljše­bi­va­nje­na­pla­ni­ni­ med­zim­sko­in­po­mla­dno­ smu­ko.­Med­pr­vi­mi­tak­šni­mi­ na­jem­ni­ki­je­bil­Kam­ni­čan­ Raj­ko­Gre­gorc,­ki­je­sku­paj­z­ bra­tom­Slav­kom­naj­el­Hav­te­žo­vo­ baj­to­(ta­je­bi­la­ta­krat­ ena­red­kih,­ki­je­že­ime­la­ok­no)­nad­Vov­kôvo­ja­mo­za­ bi­va­nje­čez­zi­mo.­Gre­gorc­je­na­ra­mi­pri­to­vo­ril­»gaš­per­ ček«;­pri­ne­sel­ga­je­v­na­hrb­tni­ku­ iz­Sta­ho­vi­ce,­ mi­mo­ Sv.­Pri­mo­ža­in­Su­šav,­čez­Pa­sjo­peč­na­Ma­lo­in­na­prej­ na­Ve­li­ko­pla­ni­no.­Všeč­mu­je­bi­lo,­če­je­lah­ko­bi­val­na­ pla­ni­ni­v­zim­skem­ča­su,­ko­se­je­pla­ni­na­ode­la­v­be­lo­ kri­stal­no­oble­ko,­on­pa­jo­je­ra­zi­sko­val­s­smuč­mi­in­se­ spu­ščal­po­nje­nih­ča­ro­bnih­pre­de­lih.­Sku­paj­z­bra­tom­ Slav­kom­sta­ta­ko­po­sta­la­za­čet­ni­ka­ ne­o­bi­čaj­ne­ga­ in­ za­ni­mi­ve­ga­ dru­ža­bne­ga­ živ­lje­nja­v­go­rah,­ki­se­ga­je­ po­ča­si­pri­je­lo­ime­baj­tar­stvo.­ Ta­ko­so­tu­di­dru­gi­stal­ni­obi­sko­val­ci­ pla­ni­ne­v­zim­ skem­ča­su­kma­lu­sle­di­li­nju­ne­mu­zgle­du­in­v­treh­le­ tih­za­se­dli­sko­raj­vse­baj­te.­Med­na­jem­ni­ki­ so­bi­li­v­ ti­stih­ča­sih­ve­či­no­ma­mla­di­fan­tje,­špor­tni­ki­(pla­nin­ci,­ smu­čar­ji,­al­pi­ni­sti),­ki­so­se­ra­di­pre­da­ja­li­užit­kom­v­ na­ra­vi.­Med­nji­mi­so­bi­li­pred­vsem­štu­den­tje,­ ki­so­jim­ do­ma­či­ni­pra­vi­li­»po­len­tar­ji«­ (še­le­poz­ne­je­se­jih­je­pri­ je­lo­ime­»baj­tar­ji«),­obrt­ni­ki­in­ne­kaj­uči­te­ljev.­Pri­ha­ja­li­ so­v­glav­nem­iz­Kam­ni­ka­in­Ljub­lja­ne.­ Na­jem­ni­ki­ so­ na­je­te­baj­te­ure­ja­li,­da­je­bi­lo­bi­va­nje­v­njih­po­zi­mi­čim­ bolj­pri­jet­no.­Ta­ko­so­no­tra­njost­ oble­pi­li­s­kar­to­nom­in­ le­pen­ko,­po­sta­vi­li­dim­ni­ke,­od­pr­ta­og­nji­šča­pa­so­za­ me­nja­li­z­ma­njši­mi­pre­pro­sti­mi­ šte­dil­ni­ki­(gaš­per­čki).­ Ne­ka­te­re­baj­te­so­do­bi­le­tu­di­pr­va­ok­na,­ki­jih­prej­ni­so­ ime­le.­Obi­čaj­no­so­je­se­ni,­ko­so­pa­stir­ji­od­gna­li­ži­vi­no­ v­do­li­no,­baj­tar­ji­pri­šli­na­pla­ni­no­in­si­pri­pra­vi­li­dr­va­ za­zi­mo.­Ko­je­za­pa­del­pr­vi­sneg,­so­baj­te­na­pla­ni­ ni­oži­ve­le.­Baj­tar­ji­so­se­do­Kam­ni­ka­pri­pe­lja­li­z­vla­ kom,­od­tu­pa­na­da­lje­va­li­ pot­peš­do­Sta­ho­vi­ce.­ Tam­ so­si­ne­ka­te­ri,­ki­so­bi­li­pre­mož­nej­ši,­ naj­e­li­»no­sa­ča«.­ Do­ma­či­ni­so­ča­ka­li­v­Sta­ho­vi­ci­ob­ce­sti­(ob­so­bo­tah­ in­ne­de­ljah).­ Če­je­kak­šen­tu­rist­po­tre­bo­val­ po­moč,­ so­bi­li­za­do­vo­ljni­ in­ve­se­li,­saj­jim­je­vsak­di­nar­pri­šel­ Tu­ ri­ stov­ ska­ko­ ča­na­Ve­ li­ ki­pla­ ni­ ni.­Iz­zbir­ ke­He­ le­ ne­Pla­ hu­ ta. Ljudje­in­časLjudje­in­čas 294 295Raz­ voj­baj­ tar­ stva­na­pla­ ni­ ni­v­ ob­dob­ ju­po­dru­ gi­sve­ tov­ ni­voj­ ni ­Ta­koj­po­voj­ni­so­pa­stir­ji­za­če­li­na­no­vo­po­stav­lja­ti­ baj­te.­Pa­stir­ske­baj­te,­nek­daj­oval­ne,­so­zdaj­ve­či­no­ ma­ogla­te,­a­na­sre­čo­še­ve­dno­tra­di­ci­o­nal­no­ kri­te­s­ sko­dla­mi.­Ob­dr­ža­la­pa­se­je­tu­di­tra­di­ci­ja,­da­so­kme­ tje,­la­stni­ki,­tu­di­po­voj­ni­od­da­ja­li­baj­te­tu­ri­stom­in­ta­ baj­tar­ska­tra­di­ci­ja­se­je­še­bolj­utr­je­va­la.­Dru­ge­ga­fe­ bru­ar­ja­le­ta­1946­se­je­v­Ha­u­te­že­vo­ baj­to­vse­lil­pr­vi­ na­jem­nik­po­voj­ni,­Le­on­Štif­tar­­­Lo­ni­iz­Dom­žal.­Je­se­ ni,­ko­je­od­šla­ži­vi­na­v­do­li­no,­so­pri­šli­še­dru­gi.­Tu­di­na­ Ma­lo­in­Goj­ško­pla­ni­no.­Ta­ko­je­pla­ni­na­v­zim­skem­ča­ su­spet­oži­ve­la,­baj­tar­ji­pa­so­na­da­lje­va­li­ s­svo­jim­na­ či­nom­živ­lje­nja­po­baj­tah.­Pla­ni­na­je­po­sta­la­la­žje­do­ sto­pna,­ko­je­za­čel­sko­zi­Sta­ho­vi­co­v­do­li­no­Čr­ne­vo­zi­ti­ av­to­bus.­To­je­bi­lo­kma­lu­po­dru­gi­sve­tov­ni­voj­ni.­Ob­7.­ uri­je­od­pe­ljal­iz­Lju­bne­ga­pro­ti­Kam­ni­ku­in­se­vra­čal­iz­ Kam­ni­ka­ob­16.­uri­pro­ti­Lju­bne­mu.­ Ka­sne­je­je­za­čel­ vo­zi­ti­še­eden,­uro­ka­sne­je,­ob­8.­uri,­in­se­vra­čal­ob­ 17.­uri.­De­lav­ski­av­to­bus­pa­je­za­čel­vo­zi­ti­pro­ti­kon­cu­ šest­de­set­ih­ let,­a­le­od­Kam­ni­ka­do­Ru­dni­ka­ka­o­li­na­v­ Čr­ni.­Na­sa­vinj­sko­stran­je­v­tem­ob­dob­ju­vo­zil­le­de­ lav­ski­av­to­bus­»li­tos­troj­čan«. 3­Na­pla­ni­no­pa­so­ho­di­li­ po­zi­mi­tu­di­iz­va­si­Ža­ga­čez­»Str­mi­no«­do­Že­lez­ni­čar­ ske­ga­do­ma­na­Ki­sov­cu,­ki­je­bil­zgra­jen­le­ta­1952,­in­ va­si­Kriv­če­vo­od­go­stil­ne­pri­Jur­čku,­mi­mo­Pod­kraj­ni­ka­ na­pla­ni­no­Ki­so­vec­in­na­prej­na­Goj­ško,­Ma­lo­in­Ve­li­ko­ pla­ni­no. Naj­več­krat­ so­ho­di­li­na­pla­ni­no­v­sku­pi­ni,­da­ so­la­žje­ga­zi­li­sneg.­Nji­ho­ve­»dru­šne«­pa­so­bi­le­ve­dno­ do­bro­in­le­po­spre­je­te,­ kjer­ko­li­so­ se­na­po­ti­usta­vi­li.­V­ pet­de­set­ih­ in­šest­de­set­ih­ le­tih­je­bi­lo­dru­ža­bno­živ­lje­ nje­na­vi­šku.­Vra­ča­li­pa­so­se­po­isti­po­ti­in­se­v­va­si­ Kriv­če­vo­usta­vi­li­še­v­go­stil­nah­pri­Jur­čku­ali­pri­Lo­gar­ ju,­po­se­de­li,­mo­dro­va­li­in­po­ča­ka­li­na­av­to­bus.­ Le­ta­1951­so­na­Ma­lo­pla­ni­no­po­teg­ni­li­to­vor­no­žič­ ni­co­iz­do­li­ne­Čr­ne.­Za­če­la­se­je­grad­nja­do­mov.­Dom­ žal­ski­dom­je­bil­do­gra­jen­le­ta­1953,­Jar­ški­le­ta­1954­ in­Čr­nu­ški­v­le­tu­1970.­S­tem­pa­je­bi­lo­več­pro­sto­ra­ tu­di­za­baj­tar­je.­V­le­tu­1958­je­ar­hi­tekt­Vla­sto­Ko­pač,­ ki­je­že­pred­tem­po­skr­bel­za­za­šči­to­pa­stir­ske­ga­ se­ li­šča­in­ga­ob­va­ro­val­ne­smi­sel­ne­ga­ raz­de­ja­nja,­ iz­de­lal­ ur­ba­ni­stič­ni­ pro­gram­za­pla­ni­no­za­OLO­Ljub­lja­na­in­ še­po­se­bej­na­čr­te­šest­raz­lič­no­obli­ko­va­nih­ tu­ri­stič­nih­ 3 Po pripovedi Jožefa Rifla, Riflovega iz Žage.koč,­ki­se­zgle­du­je­jo­ po­pa­stir­skih­ baj­tah.­Le­ta­1960­ so­za­če­li­gra­di­ti­to­vor­no­žič­ni­co­iz­Kam­ni­ške­ Bis­tri­ce­ na­pla­ni­no­za­pre­voz­ma­te­ri­a­la­za­grad­njo­zgor­nje­po­ sta­je­žič­ni­ce.­Vla­sto­Ko­pač­je­bil­pro­jek­tant­ za­spod­njo­ in­zgor­njo­po­sta­jo­žič­ni­ce,­pa­tu­di­za­ho­tel­Šim­no­vec­ in­zgor­njo­po­sta­jo­se­dež­ni­ce­ na­vr­hu­Gra­di­šča.­Pra­vi­li­ so,­da­je­ur­ba­nist­Ve­li­ke­pla­ni­ne.­Go­sti­šče­Ze­le­ni­rob­ je­bi­lo­zgra­je­no­po­zi­mi­1962/63.­ Žič­ni­ca­–­gon­do­la­–­ je­pri­pe­lja­la­pr­ve­obi­sko­val­ce­ na­pla­ni­no­v­le­tu­1963,­ se­dež­ni­ca­ pa­1964.­Ta­ko­se­je­obisk­pla­ni­ne­znat­no­ po­ve­čal,­zla­sti­v­zim­skem­ob­dob­ju. 4 Baj­ tar­ ji­se­or­ ga­ ni­ zi­ ra­ jo S­pri­ho­dom­ no­vih­obi­sko­val­cev­ na­pla­ni­no­se­je­ za­če­lo­ob­dob­je,­ko­so­baj­tar­ji­ugo­to­vi­li,­da­po­tre­bu­je­ jo­tr­dnej­šo­po­ve­za­nost­ med­se­boj.­Or­ga­ni­zi­ra­ti­ se­je­ bi­lo­po­tre­bno,­da­so­po­skr­be­li­za­ohra­nja­nje­ pra­ve­ga­ baj­tar­stva.­ Na­no­vo­le­to­1961­so­baj­tar­ji­pr­vič­ko­le­ do­va­li.­No­si­li­so­ko­le­dar­je­od­ko­če­do­ko­če­in­zbi­ra­li­ pro­sto­vo­ljne­ pri­spev­ke­ za­svo­je­de­lo.­Iz­bra­li­so­pr­ve­ ga­žu­pa­na­in­taj­ni­ka.­Pr­vi­se­sta­nek­je­bil­le­ta­1963­v­ Sva­ten­ško­vem­ hle­vu.­Na­sled­nji­je­bil­2.­ja­nu­ar­ja­1964­ v­bru­na­ri­ci­vleč­ni­ce­št.­2.­Iz­za­pi­sni­ka­je­mo­go­če­raz­ bra­ti,­da­so­se­zav­ze­ma­li­ za­po­ve­zo­va­nje­ med­se­boj,­ za­do­bre­odno­se­s­kme­ti­la­stni­ki­bajt­in­za­po­ži­vi­tev­ dru­ža­bne­ga­ živ­lje­nja.­Skle­nje­no­je­bi­lo­tu­di,­da­bi­ime­li­ me­seč­ne­se­stan­ke­v­do­li­ni.­Iz­bra­li­so­vsa­ko­pr­vo­sre­ do­v­me­se­cu,­kar­ve­lja­še­da­nes.­V­po­let­nem­ča­su­so­ od­le­ta­1964­da­lje­or­ga­ni­zi­ra­li­ iz­let­ni­ške­tu­re,­vča­sih­ eno,­vča­sih­pa­dve.­Ma­ja­1966­so­raz­vi­li­svoj­pra­por,­ znač­ke­Baj­tar­pa­so­bi­le­pr­vič­raz­de­lje­ne­ v­de­cem­bru­ 1967.­Baj­tar­ji­so­so­de­lo­va­li­ s­kme­ti­in­pa­stir­ji,­iz­bi­ra­ li­svo­je­ga­žu­pa­na,­faj­moš­tra,­ po­li­ca­ja­…­in­skr­be­li­za­ pla­ni­no.­Baj­tar­ji­Ma­le­in­Ve­li­ke­pla­ni­ne­so­se­zdru­ži­li­in­ se­le­ta­1968­or­ga­ni­zi­ra­li­ v­Žu­pan­stvo­ baj­tar­jev­Ve­li­ke­ pla­ni­ne.­Le­ta­1973­je­PD­Baj­tar­iz­da­lo­pre­gle­dno­ kar­to­ vseh­pa­stir­skih­bajt­na­Ve­li­ki­pla­ni­ni­z­do­ma­či­mi­ime­ni­ (av­tor:­Vla­sto­Ko­pač). 5­Vsa­ko­le­to­so­bi­li­bolj­de­jav­ni­in­ se­v­le­tu­1974­kot­sek­ci­ja­pri­klju­či­li­PD­Kam­nik. 4 Nace Novak: Šestdeset let bajtarstva na Veliki planini, samozaložba, 1991; Teja Hlačer: Ko se planina preobleče; Bajtarstvo Velike planine, Ljubljana, 2000. 5 Tone Cevc: Velika planina; življenje, delo in izročilo pastirjev, Ljubljana, 1993; Teja Hlačer: Ko se planina preobleče, Bajtarstvo Velike planine, Ljubljana, 2000. Av­ to­ bus­pro­ ti­Čr­ niv­ cu.­Iz­zbir­ ke­Vil­ ka­Ri­ fla. Velika­pla­ ni­ na.­Iz­zbir­ ke­He­ le­ ne­Pla­ hu­ ta. prav.­Ne­kaj­let­pred­za­čet­kom­ dru­ge­sve­tov­ne­voj­ne­ je­do­Sta­ho­vi­ce­en­krat­dnev­no­vo­zil­tu­di­poš­tni­av­to­ bus,­ki­je­obi­sko­val­cem­ pla­ni­ne­pri­hra­nil­pe­ša­če­nje­ od­ Kam­ni­ka­do­Sta­ho­vi­ce.­ Baj­tar­ji­so­na­pla­ni­no­naj­bolj­ po­go­sto­pri­ha­ja­li­iz­Sta­ho­vi­ce­mi­mo­Sve­te­ga­Pri­mo­ža,­ kjer­so­se­pri­mež­nar­ju­po­go­sto­ustav­lja­li,­ali­pa­so­se­ usta­vi­li­še­le­na­Su­ša­vah­»pri­Mic­ki«­(Ljub­ljan­ča­ni­ so­ ime­li­na­va­do­re­či­»pri­Moj­ci«),­kjer­so­se­v­nje­ni­ko­či­ po­gre­li,­si­pri­vo­šči­li­pi­ja­čo­in­eno­lon­čni­co.­ Mno­gi­med­ nji­mi­so­ime­li­pri­njej­shra­nje­ne­ tu­di­smu­či.­La­stni­ca­ ko­če­je­bi­la­Ma­ri­ja­Slevc,­po­do­ma­če­Lu­žar­je­va­Mic­ka­ iz­Sta­ho­vi­ce.­ Baj­tar­ji­so­pot­čez­Pa­sjo­peč­na­da­lje­va­li­ še­isti­dan,­mno­go­krat­ pa­še­le­na­sled­nji­dan,­saj­je­ mar­si­ka­te­re­ga­ pre­ma­mi­la­ ve­se­la­dru­žba­v­to­pli­ko­či.­ Spr­va­so­bi­li­med­baj­tar­ji­pred­vsem­ mla­di­fan­tje,­vča­ sih­pa­so­se­zna­šla­med­nji­mi­tu­di­de­kle­ta,­ki­so­ra­da­ smu­ča­la.­Ta­ko­so­»dru­šne«­s­pre­pro­sto­opre­mo­in­na­ le­se­nih­smu­čeh­čez­dan­smu­ča­le,­ob­ve­če­rih­pa­so­se­ po­go­sto­zbi­ra­le­v­to­plih­baj­tah­in­ve­se­lja­či­le.­ Nji­ho­vo­ dru­že­nje­po­pa­stir­skih­ baj­tah­in­v­Tu­ri­stov­ski­ ko­či­je­bi­lo­ve­dno­pri­jet­no­in­za­bav­no.­Pla­ni­na­je­bi­la­v­ča­su­ zim­ske­se­zo­ne­pre­pre­de­na­ s­smu­či­na­mi,­ saj­ta­krat­še­ ni­bi­lo­vleč­nic­in­se­je­bi­lo­tre­ba­na­vsa­ko­vzpe­ti­no­pov­ zpe­ti­s­»štam­fa­njem«,­ še­le­na­to­je­sle­dil­spust.­Naj­ra­je­ so­smu­ča­li­v­Re­pu,­na­Po­ljan­skem­ ro­bu,­na­Nji­vi­cah­in­ v­Ve­li­ki­in­Ma­li­Vla­či­ci­(Ti­ha­do­li­na). 1 Pri­šla­je­voj­na.­V­ofen­zi­vi­Schneegestöber­ (Snež­ni­ me­tež)­v­de­cem­bru­ le­ta­1944­so­Nem­ci­sku­paj­z­go­ renj­ski­mi­do­mo­bran­ci­ po­žga­li­do­br­šen­del­pa­stir­skih­ bajt­na­Ve­li­ki,­Ma­li­in­Goj­ški­pla­ni­ni,­do­sre­di­ne­mar­ca­ le­ta­1945­pa­še­pre­o­sta­le­pa­stir­ske­baj­te­(122­bajt),­s­ ka­pe­lo­Ma­ri­je­Snež­ne­in­Tu­ri­stov­sko­ko­čo­vred. 2 1 Tone Cevc: Velika planina; življenje, delo in izročilo pastirjev, Ljubljana, 1993, str. 70–71; Teja Hlačer: Ko se planina preobleče, Bajtarstvo Velike planine, Ljubljana, 2000, str. 25–30; po pripovedi Vlasta Kopača iz Ljubljane. 2 Tone Cevc: Velika planina; življenje, delo in izročilo pastirjev, Ljubljana, 1993, str. 39; Vlasto Kopač: Iverí z Grintovcev, PZS, Ljubljana, 2006; Vilko Rifel: Velika planina v odsevu časa, Kamnik, 2010, str. 134. Velika­pla­ ni­ na,­smu­ čar­ ji.­Iz­zbir­ ke­Vil­ ka­Ri­ fla. Ko­ ča­pri­Mic­ ki­na­Su­ ša­ vah.­Iz­zbir­ ke­Vil­ ka­Ri­ fla. Velika­pla­ ni­ na.­Iz­zbir­ ke­He­ le­ ne­Pla­ hu­ ta. Ljudje­in­časLjudje­in­čas 296 297140­baj­tar­jev.­Druš­tvo­ima­se­sta­nek­vsa­ko­pr­vo­sre­do­ v­me­se­cu­Pri­Mar­jan­ci­na­Ko­lod­vor­ski­ 5­v­Kam­ni­ku.­ Pri­ha­ja­mo­ iz­vseh­de­lov­Slo­ve­ni­je,­od­Ve­le­nja­do­Gro­ su­plja­in­Je­se­nic.­Na­ši­mar­ka­ci­sti­ skr­bno­vzdr­žu­je­jo­ gor­ske­po­ti­po­pla­ni­ni­in­Do­lu­do­do­li­ne,­ude­le­žu­je­jo­ pa­se­tu­di­osta­lih­mar­ka­cij­skih­ ak­cij­PD­Kam­nik.­Vča­ sih­je­res­tež­ko­ho­di­ti­na­se­stan­ke­in­pri­re­di­tve,­ ko­so­ vre­men­ske­ ra­zme­re­ne­u­go­dne.­ Ta­krat­zma­ga­ta­do­bra­ vo­lja­in­pri­ja­telj­stvo,­ ki­se­vsa­le­ta­tke­ta­med­na­mi.­Naj­ bo­še­dol­go­ta­ko.­Baj­tar­ji­so­ve­se­li­lju­dje­in­mar­si­ka­ te­ro­uga­ne­jo.­Ve­li­ko­ve­se­lja­je­pri­»baj­tar­skih­ kr­stih«.­ Zad­nji­čas­so­de­lu­je­jo­ tu­di­na­tek­mo­va­nju­ smu­čar­jev­ sta­ro­do­bni­kov­ –­kam­ni­ških­ grč­na­Ve­li­ki­pla­ni­ni,­kjer­z­ ve­se­ljem­kr­sti­jo­ko­ga­od­ude­le­žen­cev­ na­tek­mo­va­nju­ s­sta­ri­mi­smuč­mi.­ Utrin­ ki­iz­baj­ tar­ skih­šeg­in­obi­ča­ jev Praz­nik­baj­tar­jev­je­ve­dno­pr­vo­so­bo­to­v­ok­to­bru.­ Ta­krat­se­na­pla­ni­ni­zbe­re­jo­baj­tar­ji­in­dru­gi­obi­sko­val­ ci.­Sre­di­šče­vse­ga­do­ga­ja­nja­ pa­je­pa­stir­sko­na­se­lje­ »Ve­li­ki­stan«,­kjer­ku­ha­mo­go­laž.­Na­pri­re­di­tve­nem­ pro­ sto­ru,­okra­še­nem­ v­ta­na­men,­je­baj­tar­ska­za­sta­va.­ Pod­nje­nim­okri­ljem­se­po­de­lju­je­jo­ baj­tar­jem,­ čla­nom­ PD­Baj­tar­Ve­li­ka­pla­ni­na,­baj­tar­ske­znač­ke,­priz­na­nja­ in­po­hva­le.­V­pro­gra­mu­ je­tu­di­sim­bo­lič­na­ »pre­da­ja­ klju­ča«­med­pa­stir­jem­in­baj­tar­jem,­ ki­ob­lju­bi,­da­bo­ čez­zi­mo­skr­bel­za­baj­to­in­pla­ni­no­ter­jo­pre­dal­kme­tu,­ ko­ju­ni­ja­pri­že­ne­ži­vi­no.­Ko­je­go­laž­ku­han,­ga­s­svo­jim­ »baj­tar­skim­ fa­rov­žem­po­žeg­na­žu­pnik«.­Še­le­ta­krat­se­ zač­ne­go­laž­de­li­ti,­kaj­ti­v­nas­prot­nem­ pri­me­ru­ne­bi­bil­do­ber.­Na­to­pa­pri­de­čas­za­dru­že­nje­in­ve­se­lo­raz­po­ lo­že­nje,­ki­je­baj­tar­jem­pi­sa­no­na­ko­žo.­Vre­me­jim­kdaj­ za­go­de,­ven­dar­tu­di­sneg­ni­ovi­ra! Za­no­vo­le­to­se­ko­le­du­je.­Za­če­lo­se­je­dav­ne­ga­le­ta­ 1961.­Sneg­in­sla­bo­vre­me­ni­sta­ovi­ra.­Ko­le­dni­ki,­ ki­ ho­di­jo­od­baj­te­do­baj­te,­no­si­jo­ko­le­dar­je.­ Ob­dov­ti­pih­ in­ša­lah­vo­šči­jo­sreč­no­no­vo­le­to­in­pri­bi­je­jo­no­vi­ko­le­ dar,­ki­ga­je­tre­ba­pla­ča­ti­s­pro­sto­vo­ljnim­ pri­spev­kom.­ To­je­za­htev­no­ko­le­dni­ško­ de­lo,­saj­pre­ho­di­jo­ve­lik­del­ za­sne­že­ne­ pla­ni­ne,­obi­šče­jo­po­tri­de­set­do­šti­ri­de­set­ bajt.­Vse­sko­zi­mo­ra­jo­pa­zi­ti,­da­se­ne­za­me­ri­jo,­ko­od­ kla­nja­jo­ko­zar­ček­žga­ne­ga.­V­nas­prot­nem­ pri­me­ru­bi­ bi­lo­ko­le­do­va­nje ­ne­u­spe­šno.­ Na­baj­tar­skem­ko­le­dar­ju­ so­ve­dno­na­ve­de­ne­ vse­glav­ne­de­jav­no­sti­ ti­ste­ga­le­ ta,­ki­jih­sprej­me­jo­ na­ob­čnem­zbo­ru.­Ti­da­tu­mi­tu­di­ ve­dno­dr­ži­jo!­Ob­čni­zbor­ima­jo­2.­ja­nu­ar­ja­v­enem­od­ do­mov­na­pla­ni­ni.­Na­njem­pre­be­re­jo­po­ro­či­la­o­de­lo­ va­nju­med­le­tom,­po­tr­di­jo­or­ga­ne­druš­tva­in­sprej­me­jo­ no­ve­ak­tiv­no­sti. V­fe­bru­ar­ju,­ko­so­po­čit­ni­ce,­se­v­ve­li­ko­za­do­volj­stvo­ otrok­z­vseh­kon­cev­na­še­do­mo­vi­ne­ iz­ve­de­jo­Pa­stir­ čko­ve­igre­(od­le­ta­1984­da­lje).­Po­sta­vi­jo­ve­le­sla­lom­ sko­pro­go­pri­ka­te­rem­od­do­mov­ali­pa­stir­skem­ sta­nu.­ Otro­ci­so­sta­ri­od­ene­ga­do­14­let.­Raz­po­re­je­ni­ so­v­tri­ ka­te­go­ri­je.­ Pe­lje­jo­dve­vož­nji.­Upoš­te­va­jo­ oba­ča­sa­vož­ nje,­naj­bo­ljši­tri­je­v­ka­te­go­ri­ji­do­bi­jo­me­da­lje,­vsak,­ki­ tek­mu­je,­pa­pi­sno­priz­na­nje­in­prak­tič­no­na­gra­do­(šol­ ske­po­treb­šči­ne,­ sa­dje,­čo­ko­la­do).­ Na­kon­cu­vsi­do­bi­jo­ vro­čo­hre­nov­ko­in­čaj.­Gle­dal­ci­(odra­sli­se­ve­da)­pa­se­ »po­cr­klja­jo«­s­ku­ha­nim­vi­nom.­ Pu­stni­smuk­or­ga­ni­zi­ra­jo­ na­pu­stno­so­bo­to­(od­le­ta­ 1974­da­lje).­Tek­mu­je­jo­ lah­ko­le­pu­stne­ma­ske.­Zma­ ga­tek­mo­va­lec­ s­sred­njim­ča­som,­dru­gi­tek­mo­va­lec­ je­ ti­sti,­ki­ima­pr­vi­čas,­tre­tji­pa­tek­mo­va­lec­ z­zad­njim­ča­ som.­Na­gra­de­so­kra­vji­zvon­ci­raz­lič­nih­ve­li­ko­sti.­ Iz­be­re­jo­tu­di­naj­bo­ljše­ma­ske.­Pr­ve­tri­do­bi­jo­lič­ne­ ko­ške­z­baj­tar­skim­ zna­kom­in­bo­ga­to­vse­bi­no.­Pr­va­ na­gra­da­je­kra­ča,­ze­ljna­ta­gla­va­in­to­a­let­ni­pa­pir,­za­ dru­go­na­gra­do­je­ze­ljna­ta­gla­va­in­to­a­let­ni­pa­pir,­za­ tre­tjo­na­gra­do­pa­je­v­ko­šku­le­to­a­let­ni­pa­pir.­Na­gra­di­ jo­tu­di­naj­mlaj­še­ga­ ude­le­žen­ca­ tek­mo­va­nja.­ Ta­krat­po­ pla­ni­ni­za­di­ši­po­kro­fih,­ki­jih­raz­de­li­jo­med­tek­mo­val­ce­ in­ude­le­žen­ce.­ Le­ta­1987­so­ta­koj­po­kon­cu­Kom­pa­so­vih­ in­De­lo­ vih­špor­tnih­iger­na­pu­stno­ne­de­ljo­baj­tar­ji­iz­ve­dli­po­ kop­pu­sta.­Ime­li­so­le­po­kr­sto­z­na­pi­som­Po­gre­bno­tu­ ri­stič­ni­cen­ter,­ki­sta­jo­pri­pe­lja­la­baj­tar­ja­na­smu­čeh,­ oble­če­na­v­okost­nja­ka.­ Na­pis­je­bil­na­me­njen­ Ko­mu­ nal­ne­mu­po­dje­tju­Kam­nik,­ki­je­te­daj­uprav­lja­lo­s­smu­ čar­ski­mi­ob­jek­ti­in­gon­dol­sko­ žič­ni­co­na­Ve­li­ki­pla­ni­ni.­ Na­pri­zo­ri­šču­je­bi­lo­okrog­300­gle­dal­cev,­ ko­je­pri­sto­ pi­lo­žu­pan­stvo­ baj­tar­jev­in­za­če­lo­obred.­Na­ukaz­so­ zbra­ni­ta­koj­po­klek­ni­li­in­so­de­lo­va­li.­ Ve­lik­tre­nu­tek­je­ bil,­ko­je­kr­sta­za­go­re­la­in­je­iz­nje­ušla­du­ša­Pu­sta. 6 Za­ni­miv­je­tu­di­do­go­dek­1.­ma­ja,­ko­je­or­ga­ni­zi­ran­ tur­ni­smuk­(s­sta­ri­mi­smuč­mi)­po­ve­li­ko­pla­nin­skem­ na­se­lju,­pa­spust­v­la­vor­ju­itd.­Sploh­je­lah­ko­ze­lo­ve­ se­lo.­Ker­v­ma­ju­ni­ve­li­ko­sne­ga,­vča­sih­pa­sploh­nič,­ na­no­si­jo­sneg­za­spust­v­la­vor­ju­iz­Ve­tr­ni­ce.­Tek­mo­val­ ci­mo­ra­jo­ime­ti­čim­sta­rej­še­smu­či,­dol­ge­do­110­cm.­ 6 Nace Novak: Šestdeset let bajtarstva na Veliki planini, samozaložba, 1991; Teja Hlačer: Ko se planina preobleče, Bajtarstvo Velike planine, Ljubljana, 2000.Pla­ nin­ sko­druš­ tvo­Baj­ tar Dru­ge­ga­ja­nu­ar­ja­1989­so­na­ob­čnem­zbo­ru­na­Ve­ li­ki­pla­ni­ni­usta­no­vi­li­ Pla­nin­sko­druš­tvo­Baj­tar­Ve­li­ka­ pla­ni­na­s­se­de­žem­v­Sta­ho­vi­ci­št.­20.­Druš­tvo­je­bi­lo­ re­gis­tri­ra­no­ in­vpi­sa­no­v­re­gi­ster­druš­tev­pod­za­po­re­ dno­šte­vil­ko­137­z­odloč­bo­št.­024­1/1­1989,­ dne­18.­ ja­nu­ar­ja­1989,­in­je­zdru­že­no­z­dru­gi­mi­pla­nin­ski­mi­druš­tvi­v­Slo­ve­ni­ji­v­Pla­nin­ski­zve­zi­Slo­ve­ni­je.­Za­žu­pa­ na­je­bil­iz­vo­ljen­Šte­fan­La­vri­ša.­Naj­vi­šji­or­gan­druš­tva­ je­ob­čni­zbor,­ki­ga­pred­stav­lja­jo­ vsi­čla­ni.­Druš­tvo­vo­di­ pred­se­dnik­ druš­tva­ozi­ro­ma­žu­pan,­ki­se­vo­li­na­dve­ le­ti.­V­le­tu­2012­je­naš­žu­pan­Vin­ko­Po­lič­nik.­Od­bor­ druš­tva­se­stav­lja­jo:­ žu­pan,­taj­nik,­bla­gaj­nik,­ kul­tur­ nik,­go­spo­dar,­ žu­pnik,­ku­har,­po­li­caj,­'do­htar',­mar­ka­ cist,­re­še­va­lec­in­za­pi­sni­kar.­ Na­še­član­stvo­šte­je­okrog­ Fa­ rovž.­Fo­ to:­He­ le­ na­Pla­ hu­ ta. Na­go­ la­ žu.­Fo­ to:­He­ le­ na­Pla­ hu­ ta. Baj­ tar­ ska­znač­ ka­in­pra­ por.­Fo­ to:­He­ le­ na­Pla­ hu­ ta. Pred­Dom­ žal­ skim­do­ mom­po­ob­ čnem­zbo­ ru­druš­ tva.­Ar­ hiv:­He­ le­ na­Pla­ hu­ ta. Ljudje­in­časLjudje­in­čas 298 299Ob­svo­jih­praz­no­va­njih­ pa­baj­tar­ji­ra­di­po­skr­bi­jo­za­ pre­se­ne­ča­nja.­ Ob­60­let­ni­ci­je­Na­ce­No­vak­na­pi­sal­ knji­go­Šest de set let baj tar stva na Ve li ki pla ni ni.­Za­ 65­let­ni­co­ je­bi­la­iz­da­na­baj­tar­ska­pe­sma­ri­ca­ 100 pla­ nin skih pe smi .­Pe­smi­sta­iz­bra­la­Mi­ro­Re­pič­in­Fran­ce­ Ma­le­šič,­not­ni­za­pis­pa­je­de­lo­Mi­ra­Re­pi­ča.­Ilus­tra­ci­ je­je­iz­de­lal­Igor­Re­har,­fo­to­gra­fi­ja­ na­na­slov­ni­ci­ pa­je­ de­lo­Sta­ne­ta­Kle­men­ca.­ Pe­sem­Na­Ve­li­ko­pla­ni­no­je­ po­sta­la­baj­tar­ska­him­na. O­baj­tar­stvu­ na­še­pla­ni­ne­je­pi­sa­la­Te­ja­Hla­čer­v­de­ lu­Ko se pla ni na pre o ble če­in­ga­­pred­sta­vi­la­ za­na­šo­ 70­let­ni­co.­ Ob­tej­pri­lož­no­sti­ sta­bi­li­po­stav­lje­ni­ tu­di­ fo­to­graf­ski­ raz­sta­vi­He­le­ne­Pla­hu­ta­in­Ci­ri­la­Vel­ko­vr­ ha.­Ko­so­praz­no­va­li­ 75­let­baj­tar­stva,­ so­po­va­bi­li­na­ pla­ni­no­nad­ško­fa­msgr.­Aloj­za­Ura­na,­ki­je­za­baj­tar­je­ da­ro­val­sve­to­ma­šo­v­ka­pe­li­Ma­ri­je­Snež­ne.­Ob­tem­ ju­bi­le­ju­je­bi­la­po­stav­lje­na­ tu­di­raz­gle­dna­plo­šča­Ro­ža­ vr­hov­na­vr­hu­Gra­di­šča­(1668­m),­za­ka­te­ro­ima­naj­več­ za­slug­Mi­ro­Šuš­tar.­Ča­stit­lji­vi­ju­bi­lej,­80­let­baj­tar­stva­ na­Ve­li­ki­pla­ni­ni,­je­v­knji­gi,­ki­jo­je­iz­dal­Vil­ko­Ri­fel­in­ no­si­na­slov­Ve li ka pla ni na v od se vu ča sa,­opi­sa­la­baj­ tar­ka­He­le­na­Pla­hu­ta.­ V­zad­njem­ob­dob­ju­(2011)­so­bi­le­na­na­ši­pla­ni­ni­ po­sne­te­baj­tar­ske­de­jav­no­sti,­ ki­jih­je­RTV­Slo­ve­ni­ja­ pred­sta­vi­la­ v­od­da­jah­Na­lep­še­in­Slo­ven­ski­ma­ga­zin.­ S­tem­so­baj­tar­ji­po­ne­sli­vest­o­svo­jem­de­lu­in­pri­re­ di­tvah­po­vsem­sve­tu,­saj­te­od­da­je­pred­va­ja­jo­ v­več­ je­zi­kih­in­na­tu­jih­omre­žjih.­ V­je­sen­skem­ ča­su­v­zad­njih­le­tih­or­ga­ni­zi­ra­jo­ pik­ nik,­na­katerem­se­sta­rej­ši­baj­tar­ji,­ki­ne­pri­ha­ja­jo­več­ na­pla­ni­no,­dru­ži­jo­z­mlaj­ši­mi­in­obu­ja­jo­spo­mi­ne.Pri­pri­re­di­tvah­ jim­ra­da­pri­sko­či­na­po­moč­Agrar­na­ sku­pnost­–­Pa­šna­sku­pnost­Ve­li­ka­pla­ni­na.­Po­ma­ga­jo­ jim­tu­di­čla­ni­Dru­žbe­Ve­li­ka­pla­ni­na,­d.­o.­o. Za­ klju­ ček­ Baj­tar,­ki­obi­sku­je­pla­ni­no­že­več­kot­23­let,­pra­vi­ ta­ko­le: »Baj­tar­stvo­ je­po­sta­lo­na­čin­do­živ­lja­nja­ pro­ste­ga­ča­ sa­za­vse­ti­ste,­ki­so­pla­ni­no­no­si­li­v­sr­cu­in­so­pro­sti­ čas­na­me­nja­li­ njej.«­Slavc­Ger­li­ca­­­En­ci­jan­se­je­pred­ ča­som­po­slo­vil­od­pla­ni­ne­z­be­se­da­mi:­ »Ču­tim,­da­ sem­se­pla­ni­ni­od­dol­žil.«­Pla­ni­ni­smo­prav­za­prav­ vsi­ dol­žni­ki­in­prav­je,­da­ji­nje­no­do­bro­to­vra­ča­mo­vsaj­z­ ohra­nja­njem­ te­me­ljne­ga­ baj­tar­ske­ga­ ob­čes­tva.­Spre­ je­la­nas­je­v­svo­je­naročje­in­nam­z­vso­svo­jo­le­po­to­ in­pr­vin­skos­tjo­ po­nu­di­la­beg­od­ne­smi­sel­ne­ga­ po­tro­ šniš­tva.­Do­pu­sti­la­nam­je,­da­smo­lah­ko­vso­pe­zo­in­ bi­zar­nost­so­do­bne­ga­ ča­sa­na­do­me­sti­li­ z­vsem­ti­stim,­ kar­je­vre­dno­člo­ve­ka.­ Summary The­following­paper­presents­crofting­at­Velika­ planina,­which­began­in­1910.­The­crofters­rented­ the­shepherds’­ huts­during­the­winter.­The­author­will­ describe­how­skiers­once­travelled­to­Velika­planina,­ organized­a­society­of­crofters,­crofters'­traditions­and­ customs­as­well­as­the­meaning­of­crofting­for­the­ modern­man. Ko­ le­ dar­za­le­ to­2012.­Iz­zbir­ ke­He­ le­ ne­Pla­ hu­ ta.Pu­ stni­smuk.­Iz­zbir­ ke­He­ le­ ne­Pla­ hu­ ta. Tur­ ni­smuk.­Fo­ to:­He­ le­ na­Pla­ hu­ ta. Smuč­ke­pred­star­tom­na­ma­že­jo­ z­raz­ni­mi­»ma­ža­mi«,­ kot­so­pa­sta­za­čev­lje,­olje­vseh­vrst,­kra­vje­ki­…­Pro­ ga­je­po­stav­lje­na­ po­ce­lem­ve­li­ko­pla­nin­skem­ Sta­nu.­ Zač­ne­se­s­star­tom­pri­ka­pe­li­Ma­ri­je­Snež­ne.­Vsak­ naj­prej­opra­vi­ser­vis­smu­či­in­do­htar­ski­pre­gled.­Do­ htar­briz­gne­z­injek­ci­jo­vsa­ke­mu­tek­mo­val­cu­ –­v­usta­ me­ša­ni­co­žga­nih­pi­jač.­Na­to­mo­ra­tek­mo­va­lec­ po­je­sti­ pol­su­he­žem­lje­in­za­žvi­žga­ti.­ Po­tem­lah­ko­star­ta.­Pr­va­ po­sta­ja­je­pri­Uri­no­vi­baj­ti,­kjer­je­tre­ba­po­je­sti­fe­fe­ron.­ Na­to­sle­di­»štam­fa­nje«­ do­na­sled­nje­ po­sta­je­na­Nji­vi­ cah.­Tu­je­tre­ba­zvr­ni­ti­šil­ce­žga­nja.­Po­tem­sle­di­spust,­ smuk­do­»čaj­ne­po­sta­je«.­Vsak­tek­mo­va­lec­ mo­ra­pred­ na­da­lje­va­njem­ spi­ti­sko­de­li­co­vre­le­ga­ča­ja.­Da­si­ohla­ di­usta,­se­v­smu­ku­spu­sti­do­ko­ri­ta­za­na­pa­ja­nje­ ži­ vi­ne,­kjer­je­tre­ba­spi­ti­ne­zna­no­moč­no­me­ša­ni­co­ in­ spet­za­žvi­žga­ti.­ To­krat­pe­sem­Na­pla­nin­cah­ son­če­ce­ si­je.­Prej­je­bil­cilj­pri­kri­žu­–­raz­pe­lu­sre­di­pla­ni­ne,­zad­ nje­ča­se­pa­je­pri­Svr­ži­no­vi­baj­ti.­Tu­pri­ča­ka­tek­mo­val­ ce­naj­več­gle­dal­cev.­ Tek­ma­je­ome­je­na­na­eno­uro.­Ti­ sti,­ki­pri­de­zad­nji­v­cilj,­do­bi­za­na­gra­do­»ve­li­ko­ka­hlo«­ (noč­na­po­so­da),­zma­go­va­lec­ pa­pre­ho­dni­po­kal.­Te­ga­ so­po­dvaj­set­ih­le­tih,­ko­je­ro­mal­od­ene­ga­do­dru­ge­ga­ tek­mo­val­ca,­ za­me­nja­li­ in­na­re­di­li­no­ve­ga.­Vsa­ko­le­to­ nanj­do­da­jo­baj­tar­ski­znak­z­vgra­vi­ra­nim­ ime­nom­zma­ go­val­ca.­ Žen­ske­pa­se­spu­šča­jo­v­la­vor­ju.­Dve­vož­nji,­zma­ga­ naj­hi­trej­ša­ obeh­vo­ženj.­Vsi­tek­mo­val­ci­ prej­me­jo­pi­sna­ priz­na­nja.­Vča­sih­so­vo­li­li­tu­di­»miss­dil­co«.­Zad­nja­le­ta­ pa­se­je­to­opu­sti­lo.­ Ma­ja­je­či­šče­nje­pla­ni­ne,­da­jo­pri­pra­vi­jo­za­ži­vi­no,­ ki­pri­ha­ja­v­za­čet­ku­ju­ni­ja­in­osta­ne­do­sre­de­sep­tem­ bra.­Ta­krat­jim­pri­slu­hne­tu­di­ob­či­na­Kam­nik­in­so­de­lu­ je­pri­od­vo­zu­sme­ti­s­fi­nan­čno­pod­po­ro.­Po­le­ti­na­re­di­ jo­še­kak­šno­pla­nin­sko­tu­ro­in­si­ogle­da­jo­za­ni­mi­vo­sti­ Slo­ve­ni­je­in­za­mej­stva.V­le­tu,­ko­je­bi­lo­usta­nov­lje­no­ PD­Baj­tar­Ve­li­ka­pla­ ni­na,­se­je­20.­av­gu­sta­1989­po­ne­sre­čil­ dol­go­let­ni­ baj­tar,­pla­ni­nec,­gor­ski­re­še­va­lec­Mi­ha­Hab­jan­­­Mi­hol.­ Nje­mu­v­spo­min­vsa­ko­le­to­v­av­gu­stu,­le­tos­že­dva­in­ dvaj­set­ič,­or­ga­ni­zi­ra­jo­ Mi­ho­lov­po­hod­na­Ko­kr­sko­se­ dlo.­ De­jav­ni­pa­so­bi­li­tu­di­na­dru­gih­po­dro­čjih.­ Le­ta­ 1977­in­1986­so­so­de­lo­va­li­ pri­de­lih­na­Ko­kr­skem­ se­ dlu­(sto­pni­ce,­ plo­šča).­Le­ta­1988­so­iz­ko­pa­li­te­me­lje­ za­po­sta­vi­tev­ ka­pe­le­Ma­ri­je­Snež­ne,­jih­za­be­to­ni­ra­li­ in­s­ka­me­njem­ se­zi­da­li­do­brih­pol­me­tra­zi­du,­na­ka­ te­rem­sto­ji­le­se­ni­del­ka­pe­li­ce.­Vsa­zi­dar­ska­de­la­in­ ma­te­ri­al­za­zi­da­vo­in­tlak­so­pri­spe­va­li­baj­tar­ji.­Ka­pe­ lo­je­le­ta­1988­bla­go­slo­vil­ slo­ven­ski­me­tro­po­lit­ Aloj­zij­ Šuš­tar.­ Ko­ le­ dar­iz­le­ ta­1961.­Iz­zbir­ ke­Šte­ fa­ na­La­ vri­ še. Pa­ stir­ čko­ ve­igre.­Iz­zbir­ ke­He­ le­ ne­Pla­ hu­ ta. Ljudje­in­čas 300Vi ri Zbor nik PD Kam nik, 1993. To ne Cevc, 1993: Ve li ka pla ni na, živ lje nje, de lo in iz ro či lo pa stir jev. Ljub lja- na: [sa mo zal.] T. Cevc, In šti tut za slo ven sko na ro do pi sje Znan stve no ra zi sko- val ne ga cen tra SAZU. 108 str. To ne Cevc, 1997: Dav ne sle di člo ve ka v Kam ni ških Al pah. Ljub lja na: Znan- stve no ra zi sko val ni cen ter SA ZU. 107 str. Na ce No vak, 1991: Šest de set let baj tar stva na Ve li ki pla ni ni. Vrh po lje: sa- mo zal. 59 str. Te ja Hla čer, 2000: Ko se pla ni na pre o ble če, Baj tar stvo Ve li ke pla ni ne. Ljub- lja na [i. e.], Tr zin: sa mo zal. 130 str. Fran ce Ma le šič in dr., 2002: Zgo do vi na re še va nja v go rah nad Kam ni kom. Ljub lja na: Pla nin ska zve za Slo ve ni je. 471 str. Vla sto Ko pač, 2006: Ive rí z Grin tov cev. Ljub lja na: Pla nin ska zve za Slo ve ni- je. 238 str. Vil ko Ri fel, 2010: Ve li ka pla ni na v od se vu ča sa. Kam nik: Stu dio Da ta print. 256 str.Ustni­vi­ ri Vla sto Ko pač, 1913–2006, Ljub lja na. Vil ko Ri fel, roj. 1966, Ža ga 11a, Sta ho vi ca. Jo žef Ri fel, roj. 1944, Ža ga 11a, Sta ho vi ca. Fran ce Ma le šič, roj. 1944, Lev sti ko va 6, Kam nik. Bo ris Štu par, roj. 1963, Pod lom 6a, Sta ho vi ca. Mi ro Šte be, roj. 1953, Ljub ljan ska c. 18a, Tr zin. Vin ko Po lič nik, 1957, Pod vo lo vjek 47, Lu če. Sta rej ši baj tar ji in pa stir ji. Nadškof­Uran­na­pla­ ni­ ni.­Iz­zbir­ ke­He­ le­ ne­Pla­ hu­ ta.­ Ro­ ža­vr­ hov.­Fo­ to:­He­ le­ na­Pla­ hu­ ta. Knji­ ga­Vil­ ka­Ri­ fla.­Fo­ to:­He­ le­ na­Pla­ hu­ ta. Ljudje­in­čas 301Ma rin ka Mo šnik, pu bli ci stka Go li ce 14E, La ze v Tu hi nju Ivan ka Smol ni kar So­ ro­ dni­ ca­pe­ sni­ ka­Pre­ šer­ na,­ nad­ ško­ fa­Vov­ ka­in­pi­ sa­ te­ lja­Fin­ žgar­ ja,­ ro­ je­ na­v­Pre­ šer­ no­ vi­roj­ stni­hi­ ši in­tudi­njena­zadnja­prebivalka. Če­prav­bo­Kam­ni­čan­ka­ Ivan­ka­Smol­ni­kar­ v­le­tu­ 2012­do­pol­ni­la­90­let,1­je­še­ve­dno­pol­na­živ­ljenj­ske­ ener­gi­je.­Ni­ko­li­ne­mi­ru­je,­skr­bi­za­ve­lik­ze­le­njav­ni­ vrt,­ pe­če­kruh,­ku­ha­žga­nje,­pre­be­re­vse­ča­so­pi­se,­ki­ji­ pri­de­jo­pod­ro­ke,­sle­di­do­ga­ja­nju­ do­ma­in­po­sve­tu,­ z­ve­se­ljem­pa­se­vra­ča­v­ro­dno­Vr­bo­na­Go­renj­skem.­ Ro­di­la­se­je­na­mreč­v­isti­hi­ši­kot­pe­snik­Fran­ce­Pre­še­ ren­in­sto­let­za­njim­ljub­ljan­ski­nad­škof­ An­ton­Vovk.­Z­ nji­ma­je­v­so­ro­du­po­oče­to­vi­stra­ni;­pi­sa­telj­Fran­Sa­le­ ški­Fin­žgar­pa­je­bil­bra­tra­nec­nje­ne­ga­sta­re­ga­oče­ta­ po­ma­mi­ni­stra­ni­in­za­slu­žen,­da­je­Pre­šer­no­va­ roj­stna­ hi­ša­se­daj­mu­zej.­ Pre­ šer­ nov­rod­ Pre­šer­nov­ rod­se­v­Vr­bi­za­sle­di­že­v­sre­di­ni­17.­sto­ le­tja.­Za­pe­sni­ko­vim­ pra­de­dom­ Jo­že­fom­Pre­šer­nom­ (1693–1754)­ je­kme­ti­jo­pri­Rib’če­vih­v­Vr­bi­šte­vil­ka­12 pre­vzel­nje­gov­sin­Jer­nej­(1742–1800).­ Z­že­no­Mi­no 3 sta­ime­la­šest­otrok.­Do­ma­je­ostal­naj­sta­rej­ši,­ Ši­men­ (1762–1837),­ ki­se­je­le­ta­1797­po­ro­čil­z­Mi­no­Sve­ti­ na­(1774–1842)­ iz­Ži­rov­ni­ce.­ Od­osmih­otrok4­je­bil­ Fran­ce­(pe­snik)­tre­tji­po­vr­sti,­šesta­pa­Mi­na­(pe­sni­ko­ va­ses­tra).­ Oče­Ši­men­je­bil­si­cer­na­pre­den­go­spo­dar­in­je­že­ lel,­da­do­ma­osta­ne­Fran­ce.­Ker­pa­je­bi­la­ma­ti­Mi­na­ bolj­izo­bra­že­na­ in­–­lah­ko­bi­re­kli,­»da­je­ona­no­si­la­ hla­če«,­kar­je­bi­lo­za­ti­sti­čas­go­to­vo­ze­lo­ne­na­va­dno­ –­ je­že­le­la­svo­jim­otro­kom­omo­go­či­ti­pre­boj­v­me­ščan­ski­ sloj,­za­to­je­upa­la,­da­bo­do­si­no­vi­po­sta­li­du­hov­ni­ki.­ Otro­ke­je­na­u­či­la­pi­sa­ti­in­bra­ti,­zgo­daj­jih­je­po­sla­la­od­ do­ma;­hčer­ke­so­go­spo­di­nji­le­ stri­cem­du­hov­ni­kom, 5 vsi­tri­je­si­no­vi­so­se­šo­la­li.­ Ker­je­Jo­žef­že­kot­štu­dent­umrl,­Ju­rij­je­po­stal­ du­hov­nik,­ Fran­ce­se­je­odlo­čil­za­pra­vo,­je­na­do­mu­ osta­la­hči­Mi­na­(1808–1878),­ ki­je­po­oče­tu­pre­vze­la­ po­ses­tvo.­Le­ta­1827­se­je­po­ro­či­la­z­Jo­že­fom­Vov­kom­ (1806–1881)­ s­Čr­niv­ca­v­žu­pni­ji­Moš­nje­in­mu­ro­di­la­ de­vet­otrok.­ Zad­nji­go­spo­dar­pri­Rib’ču­s­pri­im­kom­Pre­še­ren­je­ bil­pe­sni­kov­oče­Ši­men.­Od­po­ro­ke­pe­sni­ko­ve­ ses­tre­ 1 Rojena je bila 9. 6. 1922. 2 Iz hišne številke 1 lahko sklepamo, da je to najstarejša hiša v vasi. 3 Rojena Prešeren, po domače Boštjanova. 4 Jera (1798–1876), Katra (1799–1873), France (1800–1849), Jože (1803–1818), Jurij (1806–1868), Mina (1808–1878), Urša (1809–1878), Lenka (1811–1891). 5 Pesnik France Prešeren je imel šest stricev duhovnikov: tri po očetovi in tri po materini strani. (Ludovik Ceglar: Nadškof Vovk in njegov čas 1900–1963 , I. del, Celovec, 1993, str. 8) V­čr­ ni­ku­ hi­ nji­ se­je­ve­ li­ ko­ krat­ kaj­po­ li­ lo­ ...­Vr­ ba­ 2011,­ fo­ to:­ Ma­ rin­ ka­Mo­ šnik.Se­ da­ nja­ oskr­ bni­ ca­ Pre­ šer­ no­ ve­ roj­ stne­ hi­ še­ ra­ da­ pri­ slu­ h­ ne­ pri­ po­ ve­ di­ Ivan­ ke­ Smol­ ni­ kar­ (na­sliki),­ ka­ ko­ so­vča­ sih­ ži­ ve­ li.­ Vr­ ba­2011,­fo­ to:­Ma­ rin­ ka­Mo­ šnik. Ljudje­in­časLjudje­in­čas 302 303hi ša, ves hlev, vse, sa mo da bi sin ostal. Ta krat ni bi lo to li ko zdrav ni ške po mo či kot da nes, otro ci so umi ra li do ma, v na ro čju svo jih ma ter. Ka sne je so se ro di le še šti ri hčer ke, si na ni bi lo ...« To­je­bil­zad­nji­rod,­ki­je­bil­ ro­jen­in­je­še­ži­vel­v­Pre­šer­no­vi­roj­stni­hi­ši.­ Živ­ lje­ nje­v­Pre­ šer­ no­ vi­roj­ stni­hi­ ši­v­Vr­ bi Vr­ba­je­pri­jet­na­va­si­ca­s­cer­kvi­jo­sv.­Mar­ka­v­žu­pni­ ji­Brez­ni­ca 8­na­Go­renj­skem.­ Sre­di­va­si­sto­ji­mo­goč­na­ li­pa,­okrog­nje­je­dvanajst­kam­nov.­ »Kam ni so bi li raz­ lič nih ve li ko sti,«­se­spo­mi­nja­Ivan­ka.­»Oz na če va li so kme ti je v va si. Ve čji kmet je bil, ve čji ka men je imel. Tu so se ob ne de ljah po ma ši zbi ra li va ški go spo dar ji in tam so po na va di ime li se jo, kot bi da nes re kli, in se po go var ja li o sku pni, srenj ski la stni ni in o dru gih po­ mem bnih stva reh. Ka ko ve lik je bil Rib’čev ka men, se pa že ne spom nim.« Pre­šer­no­va,­ se­pra­vi­Rib’če­va­kme­ti­ja­iz­Vr­be,­je­bi­la­ ve­li­ka,­me­ri­la­je­okrog­tri­najst­hek­tar­jev.­Ivan­ka­pra­vi:­ »Oče Ja nez je pri po ve do val, da je bil star 21 let, ko mu je le ta 1904 umrl oče, čez 13 let (1917) še ma ma in je kot naj sta rej ši pri 34­tih mo ral pre vze ti va je ti kme ti je v svo je ro ke. Ker je bil na fron ti, sta se z ma mo lo če no po ro či la in Rib’če va kme ti ja je do bi la no vo go spo di njo. Po vr ni tvi do mov mu je kot go spo dar ju kar do bro šlo, saj je ba ran tal s ko nji. Pa tu di na po lju smo pri de la li ve li ko ži ta in ga tu di pro da li: pše ni co, ko ru zo, ječ men, rž, pro so, si vo in čr no aj do. Na nji vah se je vse de la lo roč no. Na ro ke smo tro si li gnoj, ko ru zo smo dva krat ple li. A ni za ni mi vo – oko pa va li pa ni ko li ni smo! Vse smo ople li s ’pral co’, po ko le nih ... ’Ta ve li ka’ nji va je se ga la od Vr be do sta re glav ne ce ste. Na njej smo res ve li ko pri de la li. Po dru gi sve tov ni voj ni so nam jo vze li, na ci o na li zi ra li, ta ko kot tu di dru gim kme tom. Kaj ho­ češ, tak šni ča si so bi li ... Pred ne kaj le ti je ses tra ne kaj ma le ga od ško dni ne do bi la za njo, ne kaj dro bi ža ...« Za­mi­sli­se­in­na­da­lju­je:­ »Ve li ko de la je bi lo, za to je 8 Iz te župnije je v sto letih (od 1800 do 1900) izšlo kar 120 izobražencev: duhovnikov, uradnikov, oficirjev in učiteljev. Med njimi: pesnik France Prešeren, Matija Čop, pisatelja Fran Saleški Finžgar in Janez Jalen, jezuit Anton Prešeren ter škofa Janez Krizostom Pogačar in Anton Vovk. (Ludovik Ceglar, Nadškof Vovk in njegov čas 1900–1963 , I. del, Celovec, 1993, str. 7) Ob­kul­ tur­ nem­ praz­ ni­ ku­ je­v­Vr­ bi­ve­ li­ ko­ no­ vi­ nar­ jev­ in­Ivan­ ka­ ra­ da­ od­ go­ var­ ja­ na­nji­ ho­ va­ vpra­ ša­ nja.­ Vr­ ba­ 2011,­ fo­ to:­ Ma­ rin­ ka­Mo­ šnik.Vsa­ ko­ le­ to­zno­ va­ se­na­Pre­ šer­ nov­ dan­ vpi­ še­ v­spo­ min­ sko­ knji­ go.­Vr­ ba­2011,­fo­ to:­Ma­ rin­ ka­Mo­ šnik. ­Ivan­ ka­ s­ses­ tro­ na­pra­ gu­ roj­ stne­ hi­ še­v­Vr­ bi.­ Vr­ ba­ 2011,­ fo­ to:­ Ma­ rin­ ka­Mo­ šnik. Vov­ ko­ va­ ne­ ča­ ki­ nja­ Ivan­ ka­ Smol­ ni­ kar­ pra­ vi,­ da­je­stric­ An­ ton­ za­ ra­ di­za­ ži­ ga­ve­ li­ ko­pre­ tr­ pel­...­Fo­ to:­Ma­ rin­ ka­Mo­ šnik.Mi­ne­da­lje­se­na­Rib’če­vi­ni­ po­jav­lja­pri­i­mek­Vovk6­–­ zad­nja­go­spo­dar­ja,­ ki­sta­z­dru­ži­no­ži­ve­la­v­tej­hi­ši,­sta­ bi­la­Ivan­ki­na­star­ša­Ja­nez­in­Ma­ri­ja­Vovk.­ Pe­ snik­Fran­ ce­Pre­ še­ ren­je­Ivan­ kin­pra­ pras­ tric­ Ivan­ka­Smol­ni­kar,­ ro­je­na­Vovk,­je­pra­pra­ne­ča­ki­nja­ pe­sni­ka­Fran­ce­ta­Pre­šer­na,­ z­njim­je­v­so­ro­du­v­če­ tr­tem­ko­le­nu.­Jo­žef­Vovk­(1844–1904),­ sin­pe­sni­ko­ ve­ses­tre­Mi­ne,­je­bil­njen­sta­ri­oče.­Po­ro­čen­je­bil­z­ Ma­ri­jo­De­be­lak­iz­Sred­nje­Do­bra­ve­(po­ro­čil­se­je­pri­ 37­tih;­ne­ve­sto­mu­je­men­da­po­ma­gal­iz­bra­ti­žu­pnik­ Ja­kob­Aljaž).­Za­njim­je­po­ses­tvo­pri­Rib’ču­pre­vzel­nje­ gov­sin,­Ivan­kin­oče,­Ja­nez­Vovk­(1883–1935),­ ki­je­bil­ po­ro­čen­z­Ma­ri­jo­Fer­tin,­Kra­lji­če­vo­z­Brez­ni­ce.­Po­ro­či­la­ sta­se­30.­sep­tem­bra­ 1918.­ »Za ni mi vo je bi lo to,«­ pra­vi­ Ivan­ka,­»da sta se po ro či la vsak za se, na ra zen. Ma ma Mi na v Brez ni ci, oče, ki je bil med pr vo sve tov no voj no na fron ti in ujet v Ga li ci ji in je bil tu di Ma is trov bo rec, pa v Ma ri bo ru! Za kaj ta ko, ni smo otro ci ni ko li vpra ša li. Ve ste, ni smo upa li. Vča sih je bi lo dru ga če, smo ime li dru ga čen odnos do star šev, smo jih vi ka li.« Ja­nez­in­Mi­na­Vovk­sta­ime­la­de­set­otrok,­de­vet­ hče­ra­in­si­na:­naj­sta­rej­ša­ je­bi­la­Mi­ci­(1921),­za­njo­ 6 V Knjigi faranov župnije Breznica je priimek Volk sprva pisan s črko l: Jožef Volk (roj. 1806). Pri sinu Jožefu (roj. 1844) priimek ni zapisan. Pri njegovem sinu Janezu (roj. 1883) je prvič zapisano Vovk. Oblika priimka Vovk se je torej udomačila kasneje. (Ludovik Ceglar: Nadškof Vovk in njegov čas 1900–1963, I. del, Celovec, 1993, str. 9)Ivan­ka­(1922),­Ka­ti­(1923),­na­sled­nje­ le­to­ni­bi­lo­nič,­ po­tem­pa­Jul­ka­(1925),­Ton­čka­(1926),­Jo­že­(1927),­ Fran­cka­(1928),­Til­ka­(1930),­An­gel­ca­(1933)­in­He­ len­ca­(1934). 7­Brat­Jo­že­je­po­ne­kaj­te­dnih­umrl,­naj­ mlaj­ša­He­len­ca­pa­tu­di,­sta­ra­ko­maj­eno­le­to. Ivan­ka­se­spo­mi­nja,­ da­si­je­oče­ze­lo­že­lel,­da­gre­ pri­i­mek­Vovk­na­prej­in­se­je­po­pet­ih­hče­rah­ze­lo­raz­ ve­se­lil­roj­stva­si­na:­ »Ko je ta fant po dveh te dnih umrl, je oče re kel, da bi ra je vi del, če bi vse po go re lo, vsa 7 Uradna imena otrok Janeza in Marije Vovk so: Marija, Ivana, Katarina, Julijana, Antonija, Jožef, Frančiška, Matilda, An-gela in Helena. V­Vr­ bi­8.­fe­ bru­ ar­ ja­ 2009.­ Na­fo­ to­ gra­ fi­ ji­ od­le­ ve:­ Ivan­ ka­ Smol­ ni­ kar,­ pred­ se­ dnik­ RS­Da­ ni­ lo­ Türk,­ sin­To­ ne­ Smol­ ni­ kar­ in­ses­ tri­ ­ Fran­ cka­ter­Ka­ ti.­Vr­ ba­2009,­fo­ to:­Ma­ rin­ ka­Mo­ šnik. Ivan­ ka­ pred­ ro­ dov­ ni­ kom­ v­Pre­ šer­ no­ vi­ in­svo­ ji­ roj­ stni­ hi­ ši.­ Vr­ ba­2011,­fo­ to:­Ma­ rin­ ka­Mo­ šnik. Ljudje­in­časLjudje­in­čas 304 305ske denj spe lja li. Tja smo vo zi li su šit tu di lan, ki smo ga pri de lo va li med dru go sve tov no voj no. Ma ma ga je ka sne je v Dom ža lah za me nja la za olje.« Trav­nik­je­bil­v­ne­po­sre­dni­ bli­ži­ni­da­naš­nje­ga­ igri­šča­ za­golf­na­Ble­du,9­ki­je­bi­lo­tam­že­pred­dru­go­sve­tov­ no­voj­no,­na­srenj­ski­zem­lji,­po­tem­je­bi­lo­uki­nje­no­in­ pred­de­set­le­tji­zno­va­vzpo­stav­lje­no.­ Ivan­ka­se­ob­spo­ mi­nih­na­sme­je: »Tam smo sta rej še Rib’če ve ses tre golf žo gi ce po bi ra le in ve li ko za slu ži le. Vsa ka je ime la do­ lo če ne ga svo je ga igral ca. Bolj po go sto so ‘na ši’ igral ci pri ha ja li, več smo za slu ži le. Z de nar jem smo la žje pla­ ča li de lav ce, ki so po ma ga li na po lju, ga ni smo sme le za se za dr ža ti. Stro jev ta krat še ni bi lo, to da ali si lah ko mi sli te, da je oče že le ta 1933 mo tor ‘naš ti mal’, pa elek tri ko? Mla til ni ca in sla mo rez ni ca sta nam moč no olaj ša li de lo.« Sa­ me­žen­ ske­pri­hi­ ši Oče­Ja­nez­je­bil­star­ko­maj­52­let,­ko­je­le­ta­1935­ umrl.­Za­vo­de­ni­co,­ta­ko­kot­pe­snik­Pre­še­ren.­Ču­til­je,­ da­od­ha­ja.­Ko­je­umi­ral,­je­re­kel,­da­bi­ta­ma­li­dve­hčer­ ki­naj­ra­je­vzel­s­se­boj.­Ve­del­je,­ka­ko­hu­do­bo­na­kme­ ti­ji­brez­go­spo­dar­je­ve­ ro­ke.­He­len­ca­je­bi­la­ta­krat­sta­ra­ 11­me­se­cev­in­en­me­sec­po­oče­to­vi­smr­ti,­sta­ra­toč­no­ eno­le­to,­je­tu­di­ona­umr­la.­Na­ve­li­ki­kme­ti­ji­je­osta­la­ 9 Leta 1936 so na željo diplomatov, ki so v poletnih mesecih uradovali na Bledu, kjer je bila letna rezidenca jugoslovan-skega kralja, zgradili prvo igrišče za golf v Sloveniji. Druga svetovna vojna je prekinila igranje golfa na Bledu, prenov - ljeno igrišče z 18 luknjami je bilo uradno odprto šele leta 1977. (Kratka zgodovina golfa v Sloveniji , www.golfportal. info)mla­da­vdo­va,­43­let­na­ma­ma­Ma­ri­ja,­Min­ca 10­so­jo­kli­ ca­li,­z­osmi­mi­mla­do­let­ni­mi­hčer­ka­mi. Ivan­ka­se­spo­mi­nja: »Ne mo re te si mi sli ti, ka ko hu­ do je bi lo. Sa me žen ske pri hi ši. Naj sta rej ša ses tra Mi­ ci je ko maj kon ča la osnov no šo lo, bi la je sta ra 14 let, jaz 13, An gel ca ko maj dve le ti. Pri je le smo za vsa ko de lo, fejst smo pri je le za de lo. De la je bi lo ve li ko, saj smo ime li prav za prav dve kme ti ji, tu di ma mi no, ki jo je po de do va la na Brez ni ci in jo je da la v na jem, da je vsaj od tam pa del kak šen di nar. 11 Na jem ni na je šla za dav ke in za ‘se ko rant’, ka kor je za va ro va nju za hi šo re kla ma ma. Ker sem bi la med sta rej ši mi otro ki, sem po oče to vi smr ti mo ra la po pri je ti za naj te žja mo ška de la. Sta rej­ ša ses tra Mi ci je ma mi ve li ko po ma ga la na po lju, Ka ti je ho di la še v šo lo, a je ra da po mi va la, pos prav lja la in ri ba la le se na tla. Če tr ta, Jul ka, je za vse pri je la, za ko so, za plug. Je šlo vča sih šti ri, pet ko scev že zgo daj zju traj ko sit, ko je bi la še te ma, pa ses tra Jul ka med nji mi in jim je ve dno ‘štih’ dr ža la. S 14 le ti je že ko­ si la tra vo, s ko njem ora la na nji vi. Za ob ču do vat! Jaz sem tu di mol zla, ši va la, ku ha la – pa ve ste kje? V čr ni 10 Zanimivo je, da se kar v šestih rodovih, ki so gospodarili pri Rib’čevih v Vrbi, ponavlja materino ime Mina. Uradno so bile verjetno vse krščene za Marijo, klicali so jih pa Mina, Minca. Že Prešernova stara mama je bila Mina, pa njegovi mama in sestra, nečakova žena in tudi Ivankini mama in sestra. 11 Dinar je ime več valut na območju nekdanje Jugoslavije. Ime je dobil po gorovju Dinara. Jugoslovanski dinar (DIN) je bil valuta predvojne Kraljevine Jugoslavije, povojne Socialistične federativne republike Jugoslavije in Zvezne republike Jugoslavije. V Sloveniji ga je ob osamosvojitvi leta 1991 zamenjal slovenski tolar. Oznaka valute je bila YUD, manjše enote pa pare: 1 dinar = 100 par. (/http//:sl.wikipe- dia.org/wiki/Jugoslovanski_dinar ) Se­ dem­ Ribč’evih­ se­ ster­ ob­Ivan­ ki­ ni­ osem­ de­ set­ let­ ni­ ci­ le­ ta­2002.­ Od­le­ ve:­ An­ gel­ ca,­ Fran­ cka,­ Til­ ka,­ Jul­ ka,­ Ivan­ ka,­ Ka­ ti­in­Ma­ ri­ ja.­ Ar­ hiv:­Ivan­ ka­Smol­ ni­ kar. bil pri hi ši hla pec, ne kaj ča sa tu di de kla, na je ma li smo tu di de lav ce. Spom nim se, da sva šla z oče tom kar ne kaj krat z loj tr ni kom in s ko nji v Be gu nje iskat kaz­ njen ke, da so po ma ga le pri že tvi.« Pri­Rib’če­vih­so­ime­li­ve­li­ko­ži­vi­ne.­Po­šest­do­osem­ go­ve­di,­po­dva­ko­nja,­nek­daj­ce­lo­tri,­tu­di­žreb­ce,­saj­ so­k­njim­dru­gi­kme­tje­vo­zi­li­ko­bi­le­na­pri­pust.­Re­di­li­so­ po­šti­ri­pra­ši­če,­kak­šne­ga­so­tu­di­pro­da­li.­Me­so­in­po­ti­ca­sta­bi­la­na­mi­zi­le­ob­naj­ve­čjih­praz­ni­kih.­Ko­je­do­zo­ rel­ječ­men,­so­se­raz­ve­se­li­li­kru­ha­iz­ječ­me­no­ve­ mo­ke,­ si­cer­pa­je­ma­ma­vsak­te­den­en­krat­v­ve­li­ki­kmeč­ki­ pe­či­spe­kla­de­set­hleb­cev­kru­ha.­Ve­li­ko­so­pri­de­la­li,­a­ je­bi­lo­pri­hi­ši­ve­li­ko­ust,­za­to­so­ži­ve­li­skrom­no. »Na Lip cah smo ime li en hek tar trav ni ka,« se­spo­ mi­nja­Ivan­ka, »kjer smo sa mo en krat na le to ko si li, pa ta krat ta ko ga ra li, da smo v enem dne vu po su ši li in na Ivan­ ki­ na­ ma­ ma­ Ma­ ri­ ja­ Vovk,­ ro­ je­ na­ Fer­ tin,­ na­dan­po­ ro­ ke.­ Ar­ hiv:­Ivan­ ka­Smol­ ni­ kar. Ob­slo­ ve­ sni­ otvo­ ri­ tvi­ Pre­ šer­ no­ ve­ roj­ stne­ hi­ še­ (mu­ ze­ ja)­ le­ ta­1939­ so­se­tu­ di­tri­Rib’čeve­ pun­ ce­ oble­ kle­ v­na­ ro­ dno­ no­ šo.­ Sto­ ji­ jo­ v­ zad­ nji­vr­ sti:­Ka­ ti­(dru­ ga­z­le­ ve),­Ma­ ri­ ja­(pred­ zad­ nja)­in­Ivan­ ka­(zad­ nja).­Ar­ hiv:­Ivan­ ka­Smol­ ni­ kar.Ivan­ kin­ oče­Ja­ nez­ Vovk­ na­dan­po­ ro­ ke.­ Po­ ro­ či­ la­ sta­se­lo­ če­ no.­Ar­ hiv:­Ivan­ ka­Smol­ ni­ kar. Ljudje­in­časLjudje­in­čas 306 307Oči­vid­ci­so­po­ve­da­li,­da­je­ško­fu­v­pla­me­nih­z­vra­tu­ in­obra­za­vi­se­la­ožga­na­ko­ža,­a­kljub­te­mu­ne­ka­te­ri­ ni­so­ime­li­so­ču­tja.­Sra­mo­ti­li­so­ga­in­za­hte­va­li­ce­lo­nje­ go­vo­smrt.­Vse­na­pa­de­in­pre­ga­nja­nje­ je­ju­na­ško­in­ po­tr­pe­žlji­vo­pre­na­šal. 14 Od­ kup­Pre­ šer­ no­ ve­roj­ stne­hi­ še Roj­stna­hi­ša­naj­ve­čje­ga­ slo­ven­ske­ga­ pe­sni­ka­Fran­ ce­ta­Pre­šer­na, 15­pr­ve­ga­ljub­ljan­ske­ga­ nad­ško­fa­An­to­ na­Vov­ka16­in­tu­di­Ivan­ke­Smol­ni­kar,­ je,­po­kam­ni­tem­ por­ta­lu­v­kle­ti­so­deč,­na­sta­la­že­v­16.­sto­le­tju­in­je­bi­la­ spr­va­le­se­na.­Že­pred­pe­sni­ko­vim­ roj­stvom­so­zgra­di­li­ 14 Škof Vovk je kasneje povedal: »Z najgršimi besedami in psov kami in z najostudnejšimi izrazi so me začeli sramo­ titi kot človeka, duhovnika in škofa. Bilo je nekaj tako strašnega, da se ne da povedati. Bolečine, ki so mi jih pri­zadeli plameni, niso nič v primerjavi z moralnimi bolečinami, ki sem jih prenašal med podivjano drhaljo, ki so jo za to priliko posebej pripravili.« (Anton Pust: Škof v plamenih , Ljubljana, 2002, str. 25–26) Septembra 2009 je bil zaključen škofijski postopek za beati-fikacijo škofa Antona Vovka za blaženega in poslan v Rim na Kongregacijo za zadeve svetnikov. 15 Na pobudo Slovenskega pisateljskega društva so leta 1872 pesniku dr. Francetu Prešernu na rojstni hiši odkrili marmor - nato spominsko ploščo. Ob 200-letnici njegovega rojstva je bil leta 2000 ob hiši postavljen doprsni kip. 16 Leta 2000 so vaščani Vrbe na isti steni rojstne hiše odkrili tudi spominsko ploščo ljubljanskemu nadškofu Antonu Vo-vku, ob stoletnici njegovega rojstva. Pred cerkvijo sv. Marka stoji njegov doprsni kip. zi­da­no­»hi­šo«­in­ka­mro.­Da­naš­njo­po­do­bo­je­do­bi­la­sre­ di­19.­sto­le­tja,­po­ve­li­kem­po­ža­ru,­ki­je­le­ta­1856­pri­ za­del­Vr­bo­in­tu­di­Rib’če­vo­do­ma­či­jo.­Ta­krat­je­v­ce­lo­ti­ po­go­re­lo­go­spo­dar­sko­ po­slo­pje,­pri­hi­ši­pa­os­tre­šje.­ Hi­ša­je­do­bi­la­slam­na­to­stre­ho,­ka­sne­je­so­jo­pre­kri­li­s­ ce­men­tno­ ope­ko. »Hi ša je po tem še en krat go re la, ob po gre bu ses tri ce He len ce,« pri­po­ve­du­je­ Ivan­ka­Smol­ ni­kar. »Šli smo k po gre bu, po obi ča ju pa smo do ma pu­ sti li go re ti sve čo. Ok no je bi lo od pr to, da se je zra či lo, za pi hal je ve ter in se je vžga lo. Naj prej za ve sa, po tem še ‘parn gvant’ 17 in sre ča je, da ni po go re lo.« Ivan­ka­Smol­ni­kar­ pra­vi,­da­v­nje­ni­mla­do­sti­do­ma­ ni­so­ve­li­ko­go­vo­ri­li­o­pe­sni­ku­Fran­ce­tu:­ »Saj ve ste, ži ve li smo na va si, kjer je po mem bno le de lo. So pa več krat pri ha ja li obi sko val ci in se za ni ma li, kaj ve mo o njem, pa tu di kak šne ga de set a ka ali sto ta ka so nam pu sti li. Hi šo je obi skal tu di kralj Alek san der in men da je bi la ta krat mo ja ma ma rav no po enem od po ro dov še v po ste lji. Pra vi jo, da je en krat pri šel tu di Ivan Can­ kar. Pri ha ja la sta Bo ži dar Ja kac in dr. Fran ce Ki drič. Do bro se spo mi njam, da je pi sa telj Fran Sa le ški Fin­ žgar, 18 ki je bil bra tra nec mo je ga sta re ga oče ta po ma­ mi, že oče ta na go var jal, naj pro da Pre šer no vo roj stno hi šo, da bi jo lah ko spre me ni li v mu zej, pa oče ni bil za to. Je re kel, da svo je roj stne hi še že ne bo dal, po oče to vi smr ti pa je ma ma na pri go var ja nje le pri sta la s po go jem, če nam zgra di jo no vo hi šo; hlev in go spo­ dar sko po slo pje pa nam osta ne ta. Mo go če je bi lo ma­ mi ka sne je ma lo la žje to sto ri ti, ker ni mo gla re či, da je to nje na roj stna hi ša. Hi ša je bi la maj hna, pr vot no je ime la le ‘hi šo’ in ka mro. Ker pa je pred le ti del hi še po go rel, je oče ob obno vi do zi dal še čum na to z ve čjim ok nom, ki so ga ka sne je spet za me nja li z ma njšim. Ma ma je hi šo na me ra va la obno vi ti, vzi da ti ve čja ok na, pr vo le to po oče to vi smr ti smo na re di li ‘be lo’ ku hi njo in va njo po sta vi li nov šte dil nik, saj smo se v čr ni ku hi nji otro ci več krat ope kli.« 17 Včasih so pokojniki do pogreba ležali v krsti na žalnem odru, t. i. »parah«, v domači hiši. Za pripravo »par« so imeli v ta namen izvezene prte, ponekod tudi zavese, s katerimi so prekrili žalni oder in okna, temu so rekli »parn gvant«, ponekod tudi »parn prtiči«. 18 Fran Saleški Finžgar (1871 Doslovče – 1962 Ljubljana), pisatelj, dramatik, prevajalec, duhovnik. Njegovo najbolj znano delo je roman Pod svobodnim soncem. Ivan­ ki­ na­ dru­ ži­ na­ okrog­ le­ ta­ 1954.­ Za­ daj­ sto­ ji­ oče­ An­ ton­ Smol­ ni­ kar,­ v­pr­ vi­vr­ sti­ z­le­ ve:­ sin­To­ ne,­ ma­ ma­ Ivan­ ka­ s­hčer­ ko­Ma­ ru­ ško­ v­na­ ro­ čju,­ ob­njej­hči­An­ ka­ in­pred­ njo­hči­Zdrav­ ka.­Ar­ hiv:­Ivan­ ka­Smol­ ni­ kar.Ivan­ kin­ so­ ro­ dnik,­ pi­ sa­ telj­ in­du­ hov­ nik­ Fran­ Sa­ le­ ški­ Fin­ žgar,­ za­ slu­ žen­ za­od­ kup­ Pre­ šer­ no­ ve­ roj­ stne­ hi­ še,­ v­Kam­ ni­ ških­ pla­ ni­ nah­okrog­le­ ta­1935.­Fo­ to:­NUK,­DliB. ku hi nji! O, ko li ko krat se mi je kaj po li lo, ko sem lon ce vle kla iz pe či!« Mla­di­vdo­vi­so­ne­ka­te­ri­že­le­li­»pri­skr­be­ti«­ skr­bni­ka­ za­otro­ke­in­go­spo­dar­ja­ kme­ti­je.­To­da­vztra­ja­la­je,­da­ je­sa­ma­zmož­na­po­skr­be­ti­za­nje.­In­je.­Na­u­či­la­jih­je­ de­la­ti,­spoš­to­va­ti­ zem­ljo­in­lju­di,­tu­di­be­ra­če:­»Če boš dal kos kru ha re ve žu, ga tu di te bi ne bo zma njka lo.« Ivan­ka­pra­vi:­ »Po mo je je so ro dni ke bolj skr be lo ne­ kaj dru ge ga. Oče to va ses tra Mi ca je ta krat ho te la pre­ vze ti vso ko man do. Pa še to je bi lo. V Pre šer no vi hi ši je bil ve dno hla pec. Stric Lo vrenc in stric An ton pa ni sta že le la, da bi bil pri hi ši s sa mi mi žen ska mi. Pun ce smo odra šča le, ma ma je bi la pa tu di še ze lo mla da in sta se ba la ... Je stric To na re kel, da ra je dve de kli pla ča, ka kor da bi bil hla pec pri hi ši. Da se ne bi kaj zgo di­ lo.«­Šte­vil­na­dru­ži­na­se­je­ob­po­mo­či­stri­ca­Lo­vren­ca,­ stri­ca­An­to­na,­so­se­dov,­pred­vsem­Len­čko­ve­ga­ Loj­za­in­ Po­ga­čar­je­ve­ga­ ata,­skrom­no­pre­živ­lja­la­ ob­mle­ku,­po­ len­ti,­žgan­cih,­krom­pir­ju­in­ze­lju.­ Ve­ lik­do­ brot­ nik­–­ljub­ ljan­ ski­nad­ škof­An­ ton­Vovk Sto­let­za­pe­sni­kom­ Fran­ce­tom ­Pre­šer­nom­ se­je­v­ nje­go­vi­roj­stni­hi­ši­v­Vr­bi­ro­dil­An­ton­Vovk, 12­brat­Ivan­ 12 Anton Vovk (1900–1963), rojen v Vrbi; nova maša 29. 6. 1923 na Breznici; kaplan v Metliki in Tržiču; župnik v Tržiču; stolni kanonik v Ljubljani. Vodstvo ljubljanske škofije je prevzel kot generalni vikar leta 1945 in bil 1. 12. 1946 posvečen v škofa ter bil hkrati imenovan za pomožnega škofa. Za apostolskega administratorja je bil imenovan 27. 9. 1950. Po vrsti 30. ljubljanski škof je postal leta 1959, ob ki­ne­ga­oče­ta­Ja­ne­za­Vov­ka,­ki­je­bil­naj­sta­rej­ši,­ An­ton­ pa­naj­mlaj­ši­od­de­vet­ih­otrok­Jo­že­fa­in­Ma­ri­je­Vovk.­ An­ton­še­ni­imel­šti­ri­le­ta,­ko­jim­je­umrl­oče.­Za­ otro­ke­je­skr­be­la­ma­ti.­Ja­nez­(Ivan­kin­oče)­je­po­ma­ mi­ni­smr­ti­pre­vzel­kme­ti­jo.­Tr­do­je­mo­ral­ga­ra­ti,­saj­je­ mo­ral­doš­tu­di­ra­ti­ bra­ta­An­to­na,­ki­je­le­ta­1923­bral­ no­vo­ma­šo.­ »Stric An ton – kli ca li smo ga stric To na – je bil po oče to vi smr ti ve lik do brot nik na še dru ži ne. Ta krat je bil žu pnik v Tr ži ču in spo mi njam se, da nam je vsem de vet im ses tram dal se ši ti no ve oble ki ce, da smo šle v njih na oče tov po greb. Na zi mo nam je vsem dal se­ ši ti no ve pla šče in s ses tro sva šli iz Vr be v Tr žič kar z jer ba som po nje. Po da ril nam je tu di te lič ka. Ime no va li smo ga kar Tr ži ček, ker je pri šel iz Tr ži ča. Tu di ka sne­ je, ko je po stal škof, nam je ve li ko po ma gal in ko smo ga obi sko va li v Ljub lja ni, nas je ve dno pe ljal v ka pe lo in nas tam bla go slo vil. Je pa tu di ve li ko pre tr pel v živ­ lje nju, po se bno ta krat, ko so ga le ta 1952 v No vem me stu po li li z ben ci nom in za žga li. Braz go ti ne na vra­ tu, še bolj pa v du ši, so osta le do kon ca nje go ve ga živ lje nja.« 13 petstoletnici ljubljanske škofije leta 1962 je bil imenovan za nadškofa. Leto kasneje, 6. 7. 1963, je umrl. (Ludovik Ceglar: Nadškof Vovk in njegov čas 1900–1963 , I. del, Celovec, 1993) 13 Škof Anton Vovk se je skupaj s sodelavci 20. 1. 1952 z vlakom peljal na pastoralni obisk v Stopiče, da bi blagoslovil obnovljene orgle. Na železniški postaji v Novem mestu so ga polili z bencinom in zažgali. (Ludovik Ceglar: Nadškof Vovk in njegov čas 1900–1963, I. del, Celovec, 1993) Po­ e­ zi­ je­ dr.­Fran­ ce­ ta­ Pre­ šer­ na,­ iz­ da­ ne­ ob­sto­ let­ ni­ ci­ pe­ sni­ ko­ ve­ smr­ ti­ le­ ta­1949,­ je­kra­ si­ la­ pe­ sni­ ko­ va­ po­ do­ ba,­ po­ sne­ ta­ po­iz­ vir­ ni­ ku­ kam­ ni­ ške­ ga­ sli­ kar­ ja­ Iva­ na­ Vav­ po­ ti­ ča.­ Knji­ ga­ je­bi­ la­shra­ nje­ na­ v­Pre­ šer­ no­ vi­ roj­ stni­ hi­ ši­(no­ si­ njen­ žig),­le­ ta­2011­ pa­se­je­ zna­ šla­na­bol­ šjem­sej­ mu­v­Kra­ nju.­Fo­ to:­Ma­ rin­ ka­Mo­ šnik. Ljudje­in­časLjudje­in­čas 308 309da­Re­pu­bli­ke­Slo­ve­ni­je­13.­ja­nu­ar­ja­2011­raz­gla­si­la­za­ kul­tur­ne­spo­me­ni­ke­dr­žav­ne­ga­po­me­na. Film­o­Pre­ šer­ nu­ni­po­ ka­ zal­pra­ ve­pe­ sni­ ko­ ve­po­ do­ be Ivan­ki­in­nje­nim­ses­tram­te­le­vi­zij­ska­ na­da­lje­van­ka­ z­ na­slo­vom­ Pre še ren­in­film­o­Pre­šer­nu­z­na­slo­vom­Pe­ sni kov por tret z dvoj ni kom 22­o­Pre­šer­nu­ni­bil­všeč:­»Že mo ja ma ma je več krat re kla, da bi mo ra li na pe sni ka bolj gle da ti prej, ko je bil re vež, ne pa še le se daj. Kar pa se fil ma ti če – ni mi všeč in Pre šer na ni po ka zal ta ke ga, kot je bil v re sni ci. Ta ka ba ra ba pa res ni bil, sem re kla, pa tak pi jan ček. Ne sre čen je bil v živ lje nju. Ses tra je pro ti ta ke mu pri ka zo va nju po sla la pro test v Ljub lja no, a zdaj je, kar je. A ve ste, za kaj je bil Pre še ren tak re vež? Za to, ker je mo ral že z osmi mi le ti od do ma. Ker so vsi si no vi štu di ra li, sta star ša po ses tvo iz ro či la nje go vi ses tri Mi­ ni in nje ne mu mo žu, ki se k hi ši ni pri že nil iz lju bez ni, am pak za ra di de nar ja ..., no, k hi ši ga je tu di pri ne sel, to da bil je su rov člo vek, on je prav za prav nag nal Pre­ šer no ve star še od hi še. Po tem tu di Fran ce ni imel kaj iska ti do ma. Ses tre so bi le fi ne go spe, ker so bi le pri faj moš trih za ku ha ri ce in ni so ho te le de la ti na kme ti­ ji. Go spo da ri ca je bi la prav za prav Mi na, ne njen mož. Za ra di te ga je mož tu di za čel pi ti in po tem je Mi na po­ lo vi co po ses tva iz ro či la mo žu, po lo vi co pa si nu, ker se je ba la, da bo mož s pi tjem vse za pra vil. Nav se zad nje je pri šlo ta ko da leč, da ga je na dra žbi sin mo ral ku pi ti od oče ta. Pa še nje ne ses tre so na ga ja le, ker ni so nič od do ma do bi le.« Za­ra­di­ne­so­gla­sij­ z­ze­tom­je­pe­sni­ko­va­ ma­ma­Mi­na­ svo­ja­zad­nja­le­ta­živ­lje­nja­pre­ži­ve­la­pri­si­nu­Ju­ri­ju,­du­ hov­ni­ku­v­Šen­tru­per­tu­ na­av­strij­skem­ Ko­ro­škem,­ kjer­ je­umr­la­in­je­tu­di­po­ko­pa­na.­ Oče­Ši­men­se­je­za­te­kel­ k­bra­tu­du­hov­ni­ku­ na­Ska­ruč­no,­ kjer­je­po­ne­kaj­me­se­ cih­ža­lo­stne­ga­preg­nan­stva­umrl. 23 Pe­sni­ku­Pre­šer­nu­je­bi­lo­ne­i­zmer­no­ hu­do,­ker­ga­je­ »uka­že­ja«­z­ro­dne­do­ma­či­je­v­svet­spe­lja­la­»golj’fi­va­ ka­ča«.­Bil­je­pre­poš­ten,­ za­to­je­tol­kel­rev­šči­no.­Ni­na­šel­ pra­ve­lju­bez­ni,­iz­gu­bil­je­dom,­iz­gu­bil­je­ljub­lje­no­ma­ ter,­še­na­njen­po­greb­ni­mo­gel.­Nje­go­ve­pe­smi­vse­po­ ve­do,­še­po­se­bej­so­ne­ti­ne­sre­če,­kot­je­O,­Vr­ba,­sreč­na­ dra­ga­vas­do­ma­ča,­... Iz­Vr­ be­v­Kam­ nik­... Ka­ko­je­Ivan­ko­živ­lje­nje­za­ne­slo­v­Kam­nik,­naj­lep­ še­po­ve­sa­ma:­»Pred voj no sem se šla učit ši vat in se ka sne je za po sli la v to var ni čev ljev Pre še ren v Kra nju. Tam sem spoz na la bo do če ga mo ža An to na Smol ni kar­ ja (1919–2001), do ma iz Kr ti ne pri Dom ža lah. Ho dil je v sred njo te hnič no čev ljar sko šo lo in je tu di de lal v Pre šer nu, kasneje je bila to Planika. Le ta 1947 sva se po ro či la in se pre se li la v Kam nik. Hi ša, kjer ži vim še da nes, je bi la v nje go vi in bra to vi la sti, a je bi la za se­ de na, za to sva spr va sta no va la drug je, po tem pa se je le ure di lo, da sva šla lah ko v la sten dom.« Ro­di­li­so­se­ji­ma­štir­je­otro­ci,­hčer­ke­An­ka,­Zdrav­ka­ 22 Pesnikov portret z dvojnikom , film, 2003, režiser Franci Slak, pesnika je upodobil dramski igralec Pavle Ravnohrib. 23 Andrej Mrak, Skaručna, Javna tribuna, 1985, letnik 25, št. 262.in­Ma­ru­ška­ter­sin­To­ne.24 »Po se bej To ne in Ma ru ška sta bi la ve li ko krat na po čit ni cah v Vr bi. Ne vem pa, če sta se ta krat za ve da la, ka ko po mem bne ga so ro dni ka ima ta. Da nes pa vsaj za To ne ta vem, da je po no sen, da iz ha ja iz Pre šer no ve ro do vi ne.« Z­mo­žem­An­to­nom­sta­le­ta­1997­praz­no­va­la­ zla­to­ po­ro­ko­in­Ivan­ka­po­no­sno­po­ve:­ »V Kam ni ku naju je ci vil no zno va po ro čil na jin sin To ne, ta krat ni žu pan, cer kve no po ro ko pa sva po no vi la v cer kvi sv. Mar ka v Vr bi.« »O Vr ba, sreč na dra ga vas do ma ča ... … kjer hi ša mo je ga sto ji oče ta…,«­je­za­pi­sal­pe­snik­ Fran­ce­Pre­še­ren.­To­pe­sem­vsi­poz­na­mo.­ Ce­lo­uglas­ bi­li­so­jo.­Ma­lok­do­pa­ve,­da­je­svo­jo­do­ma­čo­vas­in­ roj­stno­hi­šo­ze­lo­po­gre­šal­tu­di­škof­An­ton­Vovk.­Vsa­ čus­tva­in­po­nos­na­svoj­rod­in­dom­ter­do­mo­to­žje­ je­ iz­ra­zil­v­pe­smi,­ki­ni­ma­da­tu­ma­in­se­gla­si: 25 Roj stni hi ši Hi ša roj stna, dva krat sve ta me ni, raj pre lju bi, ve dno za že lje ni! Tu te kla zi bel ka je mo žu Sla ve,26 ki dvi gal ma le je in ne poz na ne; tu pe la pe smi ma ti me ni je ljub ko, bi tje, ki lju bi lo me je pre slad ko. Hi ša roj stva, dva krat sve ta me ni! Od šel od te be je pr vak – po et, od šel prez go daj jaz v go lju fi vi da ljni svet. Nje mu v slo vo si da la pe smi snov, me ne naj sprem lja duh nje gov – in tvoj bla go slov. Tu­di­Ivan­ka­Smol­ni­kar­ in­nje­ne­ses­tre­Vr­bo­ra­de­ obi­sku­je­jo.­ »Ob 200­let ni ci roj stva pe sni ka Fran ce ta Pre šer na smo bi le vse ses tre po vab lje ne na pro sla vo, ta krat nas je bi lo še se dem ži vih, da nes nas je le še pet.27 V Pre šer no vi hi ši smo se sre ča le tu di s ta krat­ nim slo ven skim pred se dni kom Mi la nom Ku ča nom,«­o­ obi­sku­roj­stne­hi­še­pri­po­ve­du­je­ Ivan­ka­in­za­go­to­vo­je­ vsa­ko­le­to­na­Pre­šer­nov­ dan­v­Vr­bi.­Obisk­in­pro­sla­ va­ji­ve­li­ko­po­me­ni­ta,­ saj­sre­ča­sta­re­znan­ce,­pa­tu­di­ po­mem­bne­ lju­di.­Le­ta­2009­je­bi­lo­še­po­se­bej­pri­jet­ no,­saj­je­sku­paj­s­ses­tra­ma­po­kram­lja­la­ s­se­da­njim­ pred­se­dni­kom­ dr­ža­ve­Da­ni­lom­Türkom,­ki­si­je­za­nje­ vzel­čas,­ve­sel­dej­stva,­da­kot­ži­ve­pri­če­po­mem­bne­ga­ do­god­ka­–­od­pr­tja­mu­zej­ske­hi­še­pred­sed­mi­mi­de­ set­le­tji­–­lah­ko­obi­sko­val­cem­ kot­zad­nje­pre­bi­val­ke­ še­ po­ve­do,­kak­šno­je­bi­lo­živ­lje­nje­v­pe­sni­ko­vi­roj­stni­hi­ ši.­Le­ta­2011­sta­Ivan­ki­po­leg­šte­vil­nih­obi­sko­val­cev­ z­ve­se­ljem­pri­slu­hni­la­ ta­krat­ni­pred­se­dnik­ Dr­žav­ne­ga­ zbo­ra­Pa­vle­Gan­tar­in­kul­tur­na­mi­nis­tri­ca­Maj­da­Šir­ca.­ 24 Anton Tone Smolnikar (1949), dolgoletni novinar na TV Slovenija in dolgoletni kamniški župan (1994–2010). 25 Ludovik Ceglar: Nadškof Vovk in njegov čas 1900–1963, I. del, Celovec, 1993, str. 32–33. 26 France Prešeren. 27 1. januarja 2012 živi še pet sester: Ivanka Smolnikar (Kam- nik), Kati Mohar (Bled), Francka Jančar (Breznica), Tilka Juvan (Žirovnica), Angelca Čuden (Zabreznica).Fran­Sa­le­ški­Fin­žgar­je­z­dru­gi­mi­kul­tur­ni­ki­osno­val­ Od­bor­za­od­kup­Pre­šer­no­ve­ roj­stne­hi­še,­ki­je­spre­jel­ po­go­je­Ivan­ki­ne­ma­me­Ma­ri­je­Vovk,­ro­je­ne­Fer­tin,­in­ na­pra­vil­na­sled­nji­na­črt: »V bli ži ni Pre šer no ve roj stne hi še se zgra di no vo sta no vanj sko po slo pje, Pre šer no va roj stna hi ša se pa po pra vi kar mo go če v pr vot ni obli ki, opre mi se s po­ hiš tvom v slo gu iz Pre šer no vih ča sov in ure di se v njej maj hen Pre šer nov mu zej. Tu di oko li ca se pri mer no ure di. V hi ši bi sta no val sa mo oskr bnik. Hi šo sa mo bo pa iz ro čil od bor v last Drav ski ba no vi ni, ki je pri prav lje­ na hi šo pre vze ti v svo jo last in jo oskr bo va ti.«19 Le­ta­1938­je­bi­la­hi­ša­od­ku­plje­na­ in­v­do­brem­le­tu­ spre­me­nje­na­ v­mu­zej.­Sve­ča­no­od­pr­tje­je­bi­lo­21.­ma­ ja­1939.­Ve­li­ke­slo­ve­sno­sti­ so­se­ude­le­ži­li­za­sto­pni­ki­ obla­sti­in­druš­tev,­šol­ska­mla­di­na­in­dru­gi.­Ban­Mar­ko­ Na­tla­čen­je­z­le­pim­na­go­vo­rom­ pre­vzel­Pre­šer­nov­ dom­ v­var­stvo­Drav­ske­ba­no­vi­ne.­ Ivan­ka­se­te­ga­dne­še­do­bro­spo­mi­nja:­ »Pri šlo je ve­ li ko lju di, uči te ljev, pro fe sor jev, tam je bil ban, pa pi sa­ telj Fin žgar. Tri Rib’če ve pun ce smo se oble kle v na ro­ dno no šo, prav ta ko so se de. Še hra nim fo to gra fi jo!« ­O­tem,­ko­li­ko­pred­me­tov­ je­v­hi­ši­v­re­sni­ci­še­osta­lo­ iz­ča­sa­živ­lje­nja­pe­sni­ka­Pre­šer­na,­pa­pra­vi:­ »Zib ka je še či sto pra va, uro je dal stric An ton Vovk, opre ma v čr­ ni ku hi nji je tu di osta la in klo pi v ve ži. Dru ge pred me te so ka sne je zbra li in pri ne sli od dru god.« Ob­tem­do­god­ku­je­ča­so­pis­Uči telj ski to va riš­v­član­ ku­z­na­slo­vom­Da­ro­val­ci­za­Pre­šer­no­vo­ roj­stno­hi­šo­v­ 19 Kraljevska banska uprava dravske banovine, Odkup Prešernove rojstne hiše po šolski mladini in učiteljstvu, Vodstvu vseh šol III., IV. in VIII. oddelka v Dravski banovini, okrožnica št. IV. No. 20.704/1, Ljubljana, 1. 12. 1937.Vr­bi­med­dru­gim­za­pi­sal:­ »Za od pr tje Pre šer no ve roj­ stne hi še v Vr bi 21. ma ja 1939. je kra ljev ska ban ska upra va iz da la te dni po se ben sez nam da ro val cev, ki so kaj pri spe va li za od kup in ure di tev te hi še, po po dat kih od bo ra za od kup Pre šer no ve roj stne hi še. /.../ Na ša mla di na je to rej pri spe va la sko ro tri če­ tr ti ne vseh stro škov, to je 151.995 di nar jev. Za to bo za vso na šo kul tur no zgo do vi no osta lo dej stvo: Pre šer­ no vo roj stno hi šo je od ku pi la na ša slo ven ska šol ska mla di na. /.../ Za po pra vo in ure di tev hi še je bi lo tre ba mno go ma te ri a la in sta rin ske ga po hiš tva. Na zu na nji ste ni 20 je vzi da na ve li ka spo min ska plo šča, ki je na re­ je na po na čr tih Pleč ni ko ve šo le in so jo po klo ni li de di či po koj ne ga Aloj zi ja Vo dni ka. Ljub ljan ska Mla di ka je iz­ de la la po vzor cih iz na ro dne ga mu ze ja vso po ste ljni no za po ste ljo in zib ko pod vod stvom Kri sti ne Ha fner je­ ve in Jo ži ce Li ko zar je ve. Iz del ki so bi li že raz stav lje ni v Ljub lja ni. Ko va či če va to var na na Vi ču je iz de la la sta­ rin sko peč, ki že zdaj vzbu ja po zor nost obi sko val cev. Ko li kor je bi lo mo go če, je gosp. žu pnik Fin žgar zbral opra vo, ki je bi la last Pre šer na in nje go ve ga do ma. Pa tu di fak si mi le nje go vih po e zij je od sto pi la ga. Pre pe lu­ ho va. Na ro dni mu zej, g. Za dni kar in dr. Ste ska so od­ sto pi li zna či len de nar iz Pre šer no ve do be. Še mno go je dru gih za ni mi vo sti, ki jih bo hra ni la Pre šer no va hi ša. Ta iz kaz da rov bo ve ko vi ta ži va pri ča o slo ven ski za­ ve dno sti se da nje ga na še ga ro du in tu di ti stih na ših ro­ ja kov, ki ži vi jo iz ven ožje svo je do mo vi ne. Pre šer no va roj stna hi ša pa, ki je za do bi la svo je pr­ vot no li ce le pe ga kmeč ke ga do ma na zu naj in zno traj, naj bi bi la vsem, ki jo bo do obi ska li, to pla po bu da za spoš to va nje na še pri stne slo ven sko sti, naj oži vi v vseh smi sel za žr tve v prid kul tur ne ga na pred ka na še ga na­ ro da, obe nem tu di od por zo per tuj stvo, ki mno go kje iz po dri va le po te na še pri stno sti in pr vot no sti. Tuj cu bo di le po ohra nje na Pre šer no va roj stna hi ša stva ren do kaz, da smo, da ži vi mo in da se se be za ve­ da mo.« 21 13.­sep­tem­bra­ 1939­je­bi­la­na­Okraj­nem­so­di­šču­v­ Ra­dov­lji­ci­pod­pi­sa­na­ ku­pna­po­god­ba,­skle­nje­na­ med­ Ma­ri­jo­Vovk,­roj.­Fer­tin,­po­se­stni­co­ v­Vr­bi­št.­1,­kot­pro­ da­jal­ko,­in­Drav­sko­ba­no­vi­no,­ za­sto­pa­no­ po­ba­nu­dr.­ Mar­ku­Na­tla­če­nu,­kot­ku­po­val­ko. Ivan­ka­hra­ni­pre­pis­ome­nje­ne­ ku­pne­po­god­be.­Spo­ mi­nja­se­teh­ča­sov:­ »Ja, le ta 1938 je šol ska mla di na hi šo od ku pi la in ma ja le ta 1939 je Pre šer no va roj stna hi ša po sta la pr vi kul tur ni spo me nik in pra vi ro mar ski kraj slo ven ske šol ske mla di ne, mi pa smo se pre se li li v no vo hi šo s hi šno šte vil ko Vr ba 30, ka mor se je pre­ ne slo tu di hi šno ime pri Rib’ču. Le ta 1946 je v sta ro sti 54 let umr la še ma ma in po ses tvo je pre vze la ses tra Ma ri ja.« Le­ta­1985­je­Pre­šer­no­va­ roj­stna­hi­ša­po­sta­la­bo­ ga­tej­ša­za­knjiž­no­zbir­ko:­pre­vo­de­Pre­šer­no­vih­ pe­smi­ v­raz­lič­ne­je­zi­ke,­84­raz­lič­nih­iz­daj­Po­e­zij­in­li­te­ra­tu­ro­ o­živ­lje­nju­in­de­lu­pe­sni­ka­dr.­Fran­ce­ta­Pre­šer­na,­na­ ste­ni­vi­si­Pre­šer­nov­ro­dov­nik. Roj­stno­hi­šo­Fran­ce­ta­Pre­šer­na,­cer­kev­sv.­Mar­ka­in­ va­ško­(srenj­sko)­li­po­v­va­si­Vr­ba­na­Go­renj­skem­ je­Vla­ 20 Mišljeno je v veži, na steni med vhodoma v osrednji bivalni prostor »hišo« in črno kuhinjo. 21 Darovalci za Prešernovo rojstno hišo v Vrbi, Učiteljski tovariš, 25. 5. 1939, 79, 20 Zna­ me­ ni­ ta­ li­ pa­z­dva­ najst­ i­ mi­ kam­ ni.­ User:­ Ma­ ti­ jap,­ Wikipe­ dia.org. Ljudje­in­čas 310»Iz ve ka v vek, iz ro da v rod kr vi gre tek, duh išče pot ...« Ti­ver­zi­pe­sni­ka­Oto­na­Žu­pan­či­ča­ so­vkle­sa­ni­v­spo­ min­sko­plo­ščo­v­ve­ži­Pre­šer­no­ve­ roj­stne­hi­še.­Ivan­ka­ je­po­no­sna­na­svoj­rod­in­na­svo­je­pre­dni­ke,­saj­je­bi­lo­ med­nji­mi­ve­li­ko­po­mem­bnih­mož­in­ra­da­po­ve: »Pe snik Fran ce Pre še ren se je ro dil v Vr bi le ta 1800, sto let ka sne je je bil v isti hi ši ro jen nad škof An ton Vovk. Pe snik Pre še ren je umrl le ta 1849, sto let ka­ sne je se je nje go vi pra pra ne ča ki nji Ivan ki ro dil sin To­ ne Smol ni kar. Pe snik Pre še ren je umrl 8. fe bru ar ja, na ta dan se je ro dil To ne tov sin Ni no Smol ni kar, Ivan kin vnuk in pe sni kov ne čak v pet em ko le nu. Iz ve ka v vek, iz ro da v rod kr vi gre tek, duh išče pot!«Summary Ivanka­Smolnikar­ was­born­in­Vrba­in­Upper­Carnio­ la,­in­the­same­house­as­the­poet­Dr.­France­Prešeren­ (1800–1849)­ and­that­of­Archbishop­ Anton­Vovk­of­ Ljubljana,­ one­hundred­years­later­(1900–1963).­ Ivanka­is­the­great­great­niece­ of­the­poet­France­ Prešeren.­Her­grandfather,­ Joseph­Vovk,­was­the­son­ of­the­poet’s­sister,­Mina.­The­farm­Pri­Rib’ču­was­ eventually­ taken­over­by­his­son­Janez­Vovk,­who­was­ married­to­Marija­Fertin.­They­had­ten­children,­with­ Ivanka­being­the­second­in­a­row.­After­their­father’s­ death,­their­mother­remained­on­the­farm­with­nine­ young­daughters.­ Their­uncle,­Anton­Vovk,­who­later­ became­the­Archbishop­ of­Ljubljana,­ greatly­support­ ed­the­family­during­this­time. The­writer­Fran­Saleški­Finžgar­(the­cousin­of­Ivan­ ka’s­grandfather­ on­her­mother’s­side)­is­credited­with­ buying­and­converting­ the­house­into­a­museum.­Ivan­ ka,­along­with­her­mother­and­sisters,­were­the­last­ residents­of­the­poet’s­birthplace.­ Ivanka­has­been­li­ ving­in­Kamnik­since­her­marriage­to­Anton­Smolnikar­ in­1947. Li­ te­ ra­ tu­ ra Jel ka BOJC, 2004: Pr Rib’ču. Lu do vik CE GLAR, 1993: Nad škof Vovk in nje gov čas 1900–1963, I. del. Ce lo vec, Ljub lja na, Du naj: Mo hor je va za lo žba. Pet er HAWLINA, 2009: Pre šer no va so ro do vi na. Go renj ski glas, 13. 2. 2009. An ton PUST, 2002: Škof v pla me nih. Ljub lja na: Dru ži na. NUK DLib ANO NIM NO, 1938: Od kup Pre šer no ve roj stne hi še, Uči telj ski to va riš, 78. 4. ANO NIM NO, 1939: Lep dar šo le za Pre šer no vo roj stno hi šo. Uči telj ski to­ va riš, 79. 19. ANO NIM NO, 1939: Da ro val ci za Pre šer no vo roj stno hi šo v Vr bi. Uči telj ski to va riš, 79. 20. ANO NIM NO, 1939: Pre šer no va roj stna hi ša. Vr tec. Slo ven ski mla di ni, 70. 1. An drej MRAK, 1985: Ska ruč na, Jav na tri bu na, 25, 262. Zgo­ do­ vin­ ski­ar­ hiv­Ljub­ lja­ na ANO NIM NO, Kra ljev ska ban ska upra va, 1937: Od kup Pre šer no ve roj stne hi- še. Osnu tek pre da va nja za učen ce ljud skih, me ščan skih in ni žjih raz re dov sred njih šol. Mar ko NA TLA ČEN, Kra ljev ska ban ska upra va Drav ske ba no vi ne, 1937: Od- kup Pre šer no ve roj stne hi še po šol ski mla di ni in uči telj stvu. Okrož ni ca IV. No. 20.704/1. Okraj no so di šče v Ra dov lji ci, 1939: Ku pna po god ba. Pre pis. Splet Za vod za tu ri zem in kul tu ro Ži rov ni ca, 2011: Pot kul tur ne de di šči ne. http://zirovnica.eu. Slo ve ni ja, kam na iz let, 2011: Et no kme ti je. Pre šer no va roj stna hi ša. http://www.kam.si. Ustni­vir Ivan ka Smol ni kar, roj. 1922, iz Kam ni ka. Pred­ cer­ kvi­ jo­ sv.­Mar­ ka­ v­Vr­ bi­sto­ ji­do­ pr­ sni­ kip­ško­ fa­ An­ to­ na­ Vov­ ka.­User:­Ma­ ti­ jap,­Wikipedia.org. Ljudje­in­čas 311Dr. Mi lan Tr bi žan Pre šer no va uli ca 1a, Ra dom lje Kam nik ča ka na ma mu ta Ma­mut,­ki­ga­je­iz­de­lal­ki­par­Mi­ha­Kač­in­sto­ji­na­ nje­go­vem­do­mu­v­Bis­tri­či­ci­pri­Sta­ho­vi­ci,­je­pre­dra­go­ cen,­da­bi­nanj­po­za­bi­li,­za­to­je­ne­ne­hno­opo­zar­ja­nje­ nanj­ne­i­zo­gi­bno.­ Ta­koj­je­po­tre­bno­pod­čr­ta­ti,­da­je­to­ le­mo­del,­ki­ni­tr­den­in­tra­jen­in­za­hte­va­re­dno­vzdr­že­ va­nje,­da­se­ohra­nja­ ka­ko­vo­stna­ po­vr­ši­na.­Z­le­ti­ ga­bo­ ne­po­prav­lji­vo­ na­je­del­čas.­Ni­ka­kor­ne­mo­re­na­do­me­ sti­ti­bro­na­ste­ga­ ulit­ka,­na­ka­te­re­ga­ča­ka­mo.­Za­Kam­ nik­kot­tu­ri­stič­no­me­sto­in­tu­di­za­šir­šo­oko­li­co­bo­po­ me­nil­od­mev­no­pri­do­bi­tev.­ Mo­del­ma­mu­ta­je­ve­člet­no­us­tvar­jal­no­ de­lo­ki­par­ja­ Mi­he­Ka­ča,­ne­sa­mo­pri­pra­va­in­na­čr­to­va­nje,­ kar­je­ tra­ja­lo­dve­le­ti­in­pol,­tem­več­pred­vsem­ iz­de­la­va­ta­ ko­ve­li­ke­in­za­htev­ne­skul­ptu­re.­ Pri­tem­ni­poz­na­nih­ pri­me­rov,­po­ka­te­rih­bi­se­zgle­do­val,­ saj­po­te­ka­raz­voj­ te­hno­lo­gij­iz­de­la­ve­ta­kih­mo­de­lov­in­iz­bo­ra­ma­te­ri­a­lov­ ne­ver­jet­no­ hi­tro.­Mo­de­li­so­iz­de­la­ni­po­ve­dno­eno­stav­ nej­ši­te­hno­lo­gi­ji­ in­z­ve­dno­la­žji­mi­ma­te­ri­a­li,­vse­to­je­ omo­go­či­lo­ hi­tro,­ce­ne­no,­lah­ko­in­kljub­te­mu­tr­dno­ iz­de­la­vo.­Vse­to­je­ki­par­Mi­ha­Kač­sa­mo­stoj­no,­ z­ne­ ver­jet­no­vztraj­nos­tjo,­ z­ne­ne­hni­mi­ ino­va­ci­ja­mi­ zmo­gel.­ Naj­bolj­po­go­sto­je­v­ne­pre­spa­nih­ no­čeh­ra­zmiš­ljal­o­ re­ši­tvah­in­odlo­či­tvah,­ ka­ko­na­prej,­pod­ne­vi­pa­jih­je­ iz­va­jal.­ Za­ sno­ va­mo­ de­ la Za­sno­va­grad­nje­mo­de­la­je­po­do­bna­ske­let­ni­iz­ de­la­vi­ve­li­kih­in­eno­stav­nih­ mo­de­lov,­ki­jih­v­li­var­stvu­ upo­rab­lja­jo­ za­li­tje­naj­ve­čjih­ulit­kov,­le­da­tam­iz­de­la­ jo­ne­po­sre­dno­ li­var­sko­for­mo.­Pred­ho­dno­ je­tu­di­ki­par­ Kač­iz­de­lal­ce­lo­vr­sto­štu­dij­skih­skul­ptur­v­raz­lič­nih­ve­ li­ko­stih,­s­ka­te­ri­mi­je­re­še­val­te­me­ljna­vpra­ša­nja,­ ki­se­ po­jav­lja­jo­pri­ta­ko­ve­li­kem­ko­lo­su,­to­so­zgo­do­vin­ska­ isto­vet­nost­ in­po­do­bnost­ z­re­snič­nim­ ma­mu­tom,­ po­ dro­ben­na­črt­po­sta­vi­tve­ s­te­le­sno­zgrad­bo,­vpra­ša­nje­ iz­bo­ra­us­trez­nih­ma­te­ri­a­lov­ in­po­stop­kov­ iz­de­la­ve.­Pri­ osnov­ni­zu­na­nji­obli­ki,­kon­struk­ci­ji­ ko­sti,­po­ra­šče­no­sti­ z­dla­ka­mi,­obli­ko­va­nju­ oklov­in­štu­di­ju­gi­bov­ce­lot­ne­ ga­te­le­sa­itd.­je­te­sno­so­de­lo­val­s­stro­kov­nja­ki­nja­ma­ s­ prof.­dr.­Vi­do­Po­har,­ki­je­bi­la­no­sil­ka­pred­me­ta­o­ter­ci­ ar­nih­in­kvar­tar­nih­ se­sal­cih­na­Od­del­ku­za­ge­o­lo­gi­jo­na­ Na­ra­vo­slov­no­te­hni­ški­ fa­kul­te­ti­v­Ljub­lja­ni­in­je­naj­dbe­ ma­mu­tov­v­Si­bi­ri­ji­in­Evro­pi­do­po­tan­ko­sti­ poz­na­la,­in­s­ Ka­ta­ri­no­Kri­vic,­univ.­dipl.­inž.­ge­o­lo­gi­je,­iz­Pri­ro­do­slov­ ne­ga­mu­ze­ja­v­Ljub­lja­ni,­kjer­so­pred­ča­som­po­nov­no­ re­kon­stru­i­ra­li­ poz­na­no­okos­tje­ma­mu­ta­iz­Ne­velj,­po­ ka­te­rem­je­te­kla­tu­di­iz­de­la­va­mo­de­la.­Po­da­ljših­raz­ pra­vah,­po­prav­kih­in­no­vih­štu­dij­skih­mo­de­lih­raz­lič­nih­ ve­li­ko­sti­se­je­ki­par­Mi­ha­Kač­do­ko­pal­do­kon­čne­zu­ na­nje­obli­ke­na­ma­njšem­mo­de­lu­v­ra­zmer­ju­1­:­30.­Z­ me­ril­ni­mi­na­stav­ki­je­ki­par­po­e­no­sta­vil­ šte­vil­na­mer­je­ nja­in­sne­mal­po­dro­bno­sti,­ ki­jih­je­pre­na­šal­v­na­ve­de­ nem­ra­zmer­ju­na­kon­čni­mo­del­vi­ši­ne­4,05­in­sku­paj­ z­okli­dol­ži­ne­6,40­m.­Mo­del­upoš­te­va­li­var­ski­skr­ček,­ Kipar­ Miha­ Kač­ ob­modelu­ mamuta­ v­naravni­ velikosti­ na­njegovem­ domu­ v­Bistričici­ pri­Stahovici.­ Foto:­ Janez­ Kosmač. Kipar­ Miha­ Kač,­ prof.­ dr.­Vida­ Pohar,­ Katarina­ Krivic,­ univ.­ dipl.­ inž.­geologije,­ in­prof.­ dr.­Milan­ Trbižan­ (z­desne)­ med­ gradnjo­modela­mamuta.­Foto:­Janez­Kosmač. Ljudje­in­časLjudje­in­čas 312 313Za­ ple­ ti­pri­uli­ va­ nju Do­li­tja­do­da­nes­ni­pri­šlo.­Na­pr­vem­se­stan­ku­or­ga­ ni­za­cij­ske­ga­ od­bo­ra,­ki­je­bil­tu­di­zad­nji,­skli­cal­in­vo­dil­ ga­je­te­da­nji­žu­pan­Kam­ni­ka­An­ton­Smol­ni­kar,­ je­bi­la­ spre­je­ta­vr­sta­skle­pov:­skul­ptu­ra­ma­mu­ta­bo­v­na­rav­ ni­ve­li­ko­sti,­uli­ta­iz­bro­na,­od­pr­tje­pa­bo­ob­70­let­ni­ci­ naj­dbe,­le­ta­2008.­Kot­edi­ni­po­nu­dnik­za­mo­del­je­bil­ na­pi­san­kam­ni­ški­ki­par­Mi­ha­Kač.­Na­čel­no­je­bi­la­že­ do­lo­če­na­po­sta­vi­tev­ na­toč­ki­sre­di­Kam­ni­ka,­v­so­to­čju­ Kam­ni­ške­ Bis­tri­ce­in­Nev­lji­ce.­V­na­da­lje­va­nju­ je­za­čet­ na­nav­du­še­nost­ po­pu­sti­la,­ iz­ka­za­lo­se­je,­da­je­bi­lo­ po­da­nih­le­ne­kaj­ne­do­re­če­nih­ za­mi­sli,­brez­te­me­lji­te­ pri­pra­ve,­po­ja­vi­li­so­se­tu­di­re­sni­za­ple­ti.­Pri­ča­ko­va­nje,­ da­bo­ki­par­mo­del­po­da­ril,­se­je­iz­ka­za­lo­kot­ne­u­te­me­ lje­no;­pro­stor­za­po­sta­vi­tev­ je­po­stal­le­ne­u­re­sni­člji­va­ že­lja,­o­so­fi­nan­ci­ra­nju­ ni­bi­lo­več­be­sed.­Do­go­vo­rov­ se­ je­dr­žal­le­ki­par­Mi­ha­Kač,­saj­je­bil­mo­del­ob­ter­mi­nu­ za­za­če­tek­uli­va­nja­po­pol­no­ma­ kon­čan­in­pri­prav­ljen­ za­uli­va­nje.­Uli­va­nja­pa­Kam­ni­ča­ni­ni­smo­več­zmo­gli.­ Kje­smo­ob­sta­ li? Če­upoš­te­va­mo­ go­la­dej­stva­in­od­pi­še­mo­ iz­gub­lje­ ni­čas­za­brez­plo­dne­ raz­pra­ve,­lah­ko­ugo­to­vi­mo,­ da­ je­bi­lo­že­ne­kaj­na­re­je­ne­ga­ in­še­ni­če­sar­za­vo­že­ne­ga.­ Ob­či­na­Kam­nik­je­od­ku­pi­la­mo­del­in­av­tor­ske­pra­vi­ce­ za­li­tje,­ta­ko­je­za­go­tov­lje­no,­ da­Kam­nik­pri­do­bi­uni­kat­no­skul­ptu­ro.­ To­gre­pri­pi­sa­ti­biv­še­mu­žu­pa­nu­An­to­nu­ Smol­ni­kar­ju,­ po­mem­ben­ pa­je­na­sled­nji­ko­rak,­ki­pa­ je­tu­di­ne­ko­li­ko­za­ve­zu­joč.­ Ker­bi­mo­del­lah­ko­po­drl­ vi­har,­ki­je­po­Kam­ni­škem­ te­daj­že­di­vjal,­je­priz­na­ni­ umet­ni­ški­ li­var­Ro­man­Kam­šek­iz­Ko­men­de­do­bil­na­ ro­či­lo,­da­iz­de­la­ne­ga­tiv­in­ga­shra­ni­do­uli­va­nja.­Da­bi­ ra­zu­me­li­po­mem­bnost­ te­ga­ko­ra­ka,­mo­ra­mo­na­ve­sti­ ne­kaj­te­hnič­nih­po­dro­bno­sti.­ Poz­na­no­je,­da­da­nes­ne­ uli­va­jo­več­ve­čjih­umet­ni­ških­ ulit­kov­v­enem­ko­su,­po­ sa­mez­ne­de­le­ki­pa­iz­de­la­jo­iz­tan­kih­plošč­in­jih­na­to­ med­se­boj­zva­ri­jo­v­ce­lo­ten­uli­tek.­Ste­ne­ulit­ka­ima­jo­ de­be­li­no­od­4­do­8­mm,­plo­šče­so­raz­lič­nih­ve­li­ko­sti,­ od­pri­bliž­no­0,5­do­1,5­m2.­Od­vze­ma­nje­ ne­ga­ti­va­z­ mo­de­la­pa­so­di­že­v­po­mem­ben­ del­li­var­ske­te­hno­lo­gi­ je­vsa­ke­li­var­ne,­ki­se­do­lo­či­na­osno­vi­uspo­sob­lje­no­sti­ eki­pe,­ve­li­ko­sti­li­var­skih­pe­či,­za­htev­no­sti­ kon­čne­ga­ var­je­nja,­raz­de­li­tve­ ter­šte­vi­la­in­ve­li­ko­sti­plošč.­Za­to­ ne­ga­tiva­ni­mo­go­če­eno­stav­no­ pre­ne­sti­v­dru­go­li­var­ no,­kot­to­po­te­ka­pri­obi­čaj­nih­in­dus­trij­skih­ mo­de­lih.­ Ko­je­bi­lo­iz­da­no­na­ro­či­lo­za­iz­de­la­vo­ne­ga­ti­va,­se­je­ za­pr­la­pot,­da­bi­lah­ko­z­uli­va­njem­na­da­lje­va­la­ dru­ga­li­ var­na,­o­če­mer­se­po­go­sto­zmot­no­raz­prav­lja.­ Si­cer­pa­ je­li­var­Ro­man­Kam­šek­pov­sem­us­tre­zen,­ne­sa­mo­za­ ra­di­uspo­sob­lje­no­sti­ in­ve­li­kih­med­na­ro­dnih­ re­fe­renc,­ tem­več­je­lah­ko­za­ra­di­bli­ži­ne­tu­di­ce­nej­ši.­Za­ma­mu­ta­ ob­sta­ja­ta­ko­oko­li­35­plošč,­uli­te­plo­šče­bo­po­tre­bno­ še­zva­ri­ti.­Sa­mo­var­je­nje­je­dol­go­tra­jen­ in­za­hte­ven­po­ sto­pek,­ker­se­ta­ko­pri­uli­va­nju­kot­pri­var­je­nju­plo­šče­ Dokončno­ zunanjo­ površino­ je­kipar­ dosegel­ z­nanosom­ kožuha.­ Uporabil­ je­obarvana­ palmova­ vlakna­­ dolžine­ 0,4­do­0,6­m­ in­jih­po­inovativni­ metodi­ lepil­ na­cementno­ prevleko­ modela.­ Šope­­ vlaken­ je­potapljal­ v­cement,­ ki­mu­je­povečal­ trdnost­ in­ lepljivost­ z­dodatki­ za­skrajšanje­ časa­ utrjevanja.­ Na­sliki­vidimo­ začetni­ nanos­ vlaken­ kožuha­ –­manjša­ temna­ lisa­na­svetlem­ stiroporu.­Foto:­Miha­Kač. ta­ko­da­bo­do­kon­čne­izme­re­pov­sem­ena­ke­v­Nev­ljah­ iz­ko­pa­ne­mu­ma­mu­tu.­Ino­ va­ tiv­ na­iz­ de­ la­ va­mo­ de­ la Kot­vi­di­mo­z­leve­slike,­je­ma­mut­raz­de­ljen­z­osnov­ no­kon­tur­no­plo­ščo­v­dva­vzdol­žna­de­la.­Na­to­plo­ščo,­ ki­se­ga­od­gla­ve­do­re­pa,­je­na­obe­stra­ni­na­me­ščal­ po­se­bno­iz­re­za­ne­preč­ne­kon­tur­ne­plo­šče,­ki­se­ga­jo­ do­po­vr­ši­ne­skul­ptu­re,­ ki­je­bi­la­ta­ko­pov­sem­do­lo­če­ na.­V­na­sled­nji­fa­zi­ je­iz­re­zo­val­sti­ro­por­ne­ plo­šče­in­jih­ po­la­gal­med­kon­tur­ne­plo­šče­ter­toč­no­zgla­dil­zu­na­njo­ po­vr­ši­no.­Sti­ro­por­ne­ plo­šče­je­zle­pil­s­po­li­u­re­tan­skim­ le­pi­lom,­zle­plje­ne­plo­šče­se­do­bro­vi­di­jo­na­desni­sli­ ki.­Na­to­jih­je­utr­dil­z­mre­ži­co­in­zgla­dil­s­ce­men­tnim­ na­no­som,­ de­be­li­ne­ene­ga­mi­li­me­tra.­ Sle­dil­je­na­nos­ 40–60­cm­dol­gih­dlak,­s­ka­te­ri­mi­je­bil­ma­mut­po­ra­ ščen.­Iz­bral­je­pal­mo­va­vlak­na,­ki­jih­je­po­ta­pljal­v­ce­ ment,­oja­čan­z­do­dat­ki­vla­ken­za­po­ve­ča­nje­ tr­dno­sti­in­ z­do­dat­kom­ emul­zi­je,­s­ka­te­ro­je­po­ve­čal­le­plji­vost­na­ce­men­tni­pre­maz­in­za­prl­po­re,­po­ka­te­rih­bi­lah­ko­v­ no­tra­njost­pro­di­ra­la­vla­ga. Ce­lot­na­te­hno­lo­gi­ja­ je­tu­kaj­opi­sa­na­v­ne­kaj­vr­sti­ cah,­a­skri­va­neš­te­to­te­žav,­ki­so­na­sta­le­pri­re­še­va­nju­ po­dro­bno­sti.­ Pod­čr­ta­ti­je­po­tre­bno,­da­ne­ob­sta­ja­jo­po­ do­bni­pri­me­ri­iz­prak­se,­za­to­se­ni­bi­lo­mo­go­če­ni­kjer­ uči­ti­ali­pre­na­ša­ti­do­sež­kov.­Vse­re­ši­tve­so­ino­va­tiv­ne,­ od­iz­bo­ra­ma­te­ri­a­lov,­ po­stop­kov­ pre­de­la­ve­ ozi­ro­ma­ utr­je­va­nja­ do­ka­ko­vo­stne­ po­vr­ši­ne­in­tr­dno­sti­mo­de­la.­ Pri­tem­je­ki­par­sle­dil­so­do­bnim­ci­ljem­iz­de­la­ve:­po­leg­ ka­ko­vo­sti­naj­bo­iz­ved­ba­čim­la­žja­in­ce­ne­na,­po­stop­ki­ čim­bolj­eno­stav­ni­in­iz­ved­ba­hi­tra. Do­se­žek­je­ne­po­nov­ljiv,­ saj­za­je­ma­po­leg­umet­ ni­ških­tu­di­raz­lič­na­in­že­nir­ska­ zna­nja,­ki­jih­je­ki­par­ pri­do­bil­ob­ino­va­tor­skem­ de­lu­v­elek­tro­te­hni­ki,­ na­to­ pri­iz­de­la­vi­lah­kih­le­tal­skih­mo­de­lov,­s­ka­te­ri­mi­je­tu­di­ tek­mo­val,­in­pri­dol­go­let­nem­ de­lu­v­ki­par­stvu.­ Za­to­je­ prav,­da­smo­de­lo­opi­sa­li­in­ovre­dno­ti­li­ ter­ga­uvr­sti­li­v­ zgo­do­vin­ski­spo­min­Kam­ni­ka.­ Na­sliki­ je­model­ mamuta,­ glede­ na­naravno­ velikost­ pomanjšan­ v­razmerju­ 1­:­30.­Z­njega­ je­kipar­ snemal­ mere­ za­zunanjo­ obliko­ mamuta.­ Ob­strani­ vidimo­ enostavno­ napravo­ z­merilniki­ za­snemanje­ dimenzij,­ ki­jih­je­kipar­ povečeval­ v­razmerju­ 1­:­30.­Natančno­ izdelan­ merilni­ minia­ turni­ model­ je­inovativni­ osnovni­ element­ celotne­ postavitve­ modela­mamuta­v­naravni­velikosti.­Foto:­Miha­Kač. Gradnjo­ je­kipar­ pričel­ s­postavitvijo­ pokončne­ nosilne­ plošče­po­sredini­skulpture­mamuta.­Foto:­Miha­Kač.Na­to­ploščo­ so­v­razmaku­ po­0,45­ m­pritrjene­ konturne­ plošče­ za­oblikovanje­ površine­ mamuta.­ V­predelih,­ kjer­ se­kontura­ močno­ spreminja,­ pa­so­razmaki­ manjši.­ Vsaka­ konturna­ plošča­ je­izdelana­ posebej­ z­dimenzijami­ z­minia­ turnega­modela.­Foto:­Miha­Kač. Praznine­ med­ konturnimi­ ploščami­ je­kipar­ zapolnil­ s­sti­ ro­ pornimi­ ploščami,­ ki­jih­je­posamično­ izdelal­ in­zlepil­ s­po­ liureta­ nsko­ mrežico.­ Površino­ je­utrdil­ in­zgladil­ s­cementno­ prevleko.­Foto:­Miha­Kač. Ljudje­in­čas 314ne­i­zo­gi­bno­ kri­vi­jo­in­je­po­tre­bno­nak­na­dno­ rav­na­nje.­ Na­uli­ti­skul­ptu­ri­ma­mu­ta­ni­pred­vi­den­ do­dat­ni­no­tra­ nji­no­sil­ni­ske­let.­Skul­ptu­ra­bo­sa­mo­no­sil­na,­ to­po­me­ ni,­da­bo­do­ste­ne­spod­njih­plošč­ne­ko­li­ko­de­be­lej­še­ od­zgor­njih,­kar­bo­za­go­tav­lja­lo ­no­sil­nost­in­sta­bil­nost.­ Pred­vsem­pa­bo­skul­ptu­ra­bis­tve­no­la­žja­ob­ma­njši­po­ ra­bi­bro­na.­Li­var­je­pred­vi­del­tu­di­me­ha­ni­zem­ za­pre­ pre­če­va­nje­ na­pak­za­ra­di­tem­pe­ra­tur­ne­ga­ raz­te­za­nja­ in­kr­če­nja.­Pred­vi­de­na­ te­ža­ulit­ka­zna­ša­le­oko­li­2,5­ t.­Če­pri­tem­po­mi­sli­mo,­ da­je­te­ža­vo­tle­ga­mo­de­la,­ki­ je­iz­de­lan­pre­tež­no­iz­sti­ro­po­ra,­ne­kaj­le­sa­in­pal­mo­vih­ vla­ken,­že­1,5­t,­vi­di­mo,­da­gre­za­vr­hun­sko­te­hno­lo­ gi­jo­li­tja­ta­ko­ve­li­ke­ga­ki­pa,­ki­bo­naj­ve­čji­v­Slo­ve­ni­ji.­ Ka­ ko­na­ prej? Se­da­nji­žu­pan­Marjan­Ša­rec­je­za­pi­sal,­da­ni­za­ve­ zan­ob­lju­bam,­ ki­jih­je­v­zve­zi­z­ma­mu­tom­ dal­prej­šnji­ žu­pan.­Ko­se­oz­re­mo­po­sve­tu,­vi­di­mo,­da­so­mi­ni­li­ča­ si,­ko­smo­vse­pri­ča­ko­va­li­ le­od­ob­či­ne,­vla­de­ali­dru­ge­ dr­žav­ne­in­sti­tu­ci­je.­ Če­te­ni­so­pog­na­le­ko­le­sja,­je­pač­ vse­ob­sta­lo.­V­sve­tu­je­ve­dno­več­fun­da­cij,­do­na­cij­in­ ci­vil­nih­po­bud­za­raz­lič­ne­ak­ci­je­in­grad­nje,­ki­ni­ma­ jo­pri­do­bit­ni­ških­ ci­ljev.­Ko­je­eden­od­na­ših­mi­nis­trov­ vpra­šal­v­tu­ji­ni,­za­kaj­v­Slo­ve­ni­ji­ni­ma­mo­do­na­cij,­so­ mu­po­ja­sni­li,­da­jih­tu­di­pri­njih­pr­vih­25­let­ni­bi­lo,­še­le­ na­to­se­je­od­pr­lo.­Mi­ne­va­20­let­od­osa­mo­svo­ji­tve­ in­to­ pri­ha­ja­tu­di­k­nam.­Tu­di­po­sta­vi­tve­ ma­mu­ta­bi­se­lah­ ko­lo­ti­li­na­osno­vi­ci­vil­ne­po­bu­de,­npr.­z­usta­no­vi­tvi­jo­ druš­tva­Ma­mut,­ki­bi­pre­vze­lo­ini­ci­a­ti­vo.­Naj­manj,­kar­ bi­lah­ko­ob­či­na­pri­tem­pri­spe­va­la,­ je­pri­me­ren­pro­stor­ ob­ne­ki­že­ob­sto­je­či­po­ti,­ta­ko­bi­se­čim­bolj­izog­ni­li­do­ dat­nim­stro­škom.­Za­sa­mo­po­sta­vi­tev­ ma­mu­ta­ima­mo­ lep­zgled­pri­ki­par­ju­na­nje­go­vem­do­ma­čem­ dvo­ri­šču,­ ki­je­bi­la­iz­ve­de­na­z­ne­po­mem­bni­mi­stro­ški.Za­ni­mi­vo­je,­da­po­ve­člet­nih­raz­pra­vah­ nih­če­ni­ pov­pra­šal­ li­var­ja­za­po­nud­bo,­za­ce­no­uli­va­nja,­se­ve­ da­sku­paj­z­za­ključ­nim­ var­je­njem.­ Za­ko­li­ko­de­nar­ja­ prav­za­prav­ gre.­Če­si­po­ma­ga­mo­ z­oce­no,­da­ima­ma­ mut­po­vr­ši­no­oko­li­45­m2­in­zna­ša­ce­na­1­m2­uli­va­nja­ pov­preč­no­ oko­li­3000­evrov,­do­bi­mo­okvir­ni­zne­sek­ 135.000­evrov.­Se­ve­da­je­to­le­gro­ba­oce­na. Lah­ko­za­klju­či­mo,­ da­se­na­da­lje­va­nju,­ li­tju­in­kon­ čni­po­sta­vi­tvi­prak­tič­no­ni­mo­go­če­izog­ni­ti,­ker­je­bi­lo­ za­ma­mu­ta­po­rab­lje­ne­ga­ že­to­li­ko­de­nar­ja,­da­umik­ni­ več­mo­goč. V­zgo­do­vi­ni­Kam­ni­ka­poz­na­mo­več­ose­bno­sti,­ ki­so­ vlo­ži­le­v­raz­voj­me­sta­svo­jo­po­bu­do­ali­de­nar.­Tu­di­da­ nes­je­v­Kam­ni­ku­do­volj­ener­gi­je,­ne­sa­mo­za­po­sta­vi­ tev­ma­mu­ta,­tem­več­tu­di­za­nov­raz­cvet,­ki­za­nes­lji­vo­ pri­ha­ja.­Čas­je,­da­se­tu­di­Kam­nik­zbu­di­iz­de­set­let­ne­ za­spa­no­sti­ in­se­pri­klju­či­Pi­ra­nu,­Ptu­ju,­Idri­ji­in­mno­ gim­dru­gim­ma­njšim­slo­ven­skim­me­stom. Summary The­paper­presents­a­physical­model­of­a­mam­ moth,­created­by­the­sculptor­Miha­Kač­over­a­period­ of­years.­For­the­execution­of­the­life­sized­model­of­ the­mammoth­ unearthed­ in­Nevlje,­both­artistic­and­ technical­knowledge­ were­necessary.­ Due­to­various­ complications­ and­an­inadequate­ budget­they­have­ not­managed­ to­make­a­cast­of­the­sculpture,­ al­ though­everything­ is­prepared.­ The­author­suggests,­ that­the­citizens­of­Kamnik­establish­an­association,­ whose­perogative­ would­be­to­acquire­funding­for­the­ casting­and­construction­of­the­sculpture.­­ Kipar­Miha­Kač­ob­modelu­mamuta.­Foto:­Janez­Kosmač. Ob­jubileju 315Dr. Ni ko Toš Pe ro vo 1, Kam nik Dr. Ja nez Šmi dov nik – devetdesetlet nik Le­tos­je­dr.­Ja­nez­Šmi­dov­nik,­ sta­ro­sta­slo­ven­skih­ prav­ni­kov,­ pro­sla­vil­po­mem­ben­ živ­ljenj­ski­ ju­bi­lej.­Kot­ dru­žbo­slo­vec,­ dok­tor­prav­nih­zna­no­sti,­pu­bli­cist,­pro­ fe­sor­jav­ne­upra­ve,­kot­stro­kov­njak­ na­za­ko­no­daj­nem­ po­dro­čju,­ki­je­ve­či­no­svo­je­us­tvar­jal­ne­ ka­ri­e­re­po­sve­ til­vla­dni­slu­žbi­za­za­ko­no­da­jo, ­je­kljub­vi­so­ki­sta­ro­sti­ še­ve­dno­pol­no­vklju­čen­v­prav­no­stro­kov­no­ in­splo­ šno­dru­žbe­no­do­ga­ja­nje­v­Slo­ve­ni­ji.­S­svo­ji­mi­te­htni­mi­ prav­no­te­o­ret­ski­mi­ pre­so­ja­mi­ in­s­svo­jo­etič­no­pro­fe­si­ o­nal­no­zav­ze­tos­tjo­ se­vklju­ču­je­v­raz­pra­ve­o­prav­nih­ vi­di­kih­ključ­nih­raz­voj­nih­vpra­šanj­slo­ven­ske­dru­žbe.­ Dr.­Ja­nez­Šmi­dov­nik­ se­je­ro­dil­v­Tu­nji­cah­20.­3.­ 1921­in­je­tam­za­čel­in­tu­di­šti­ri­le­ta­na­da­lje­val­ svo­jo­ šol­sko­pot­v­tam­kaj­šnji­ dvo­raz­re­dni­ osnov­ni­šo­li.­Ko­pa­ je­ne­kje­pa­dla­odlo­či­tev,­da­bo­šel­na­prej­v­gim­na­zi­jo,­ »ker­se­do­bro­uči«,­so­ga­pre­pi­sa­li­na­kam­ni­ško­osnov­ no­šo­lo,­ki­je­ta­krat­skr­be­la­tu­di­za­pri­pra­vo­učen­cev­ na­iz­pi­te­v­gim­na­zi­jo­–­ne­le­za­kam­ni­ško,­ pač­pa­tu­di­ za­oko­li­ške­osnov­ne­šo­le,­ki­ni­so­bi­le­spo­so­bne­za­ta­ ko­pri­pra­vo.­To­je­bil­za­učen­ca­iz­Tu­njic­pre­skok­v­dvoj­ nem­smi­slu:­pr­vič­iz­osnov­no­šol­ske­ dvo­raz­re­dni­ce­ kar­ ne­po­sre­dno­ v­peti­raz­red­kam­ni­ške­ osnov­ne­šo­le­in­ dru­gič­iz­po­pol­no­ma­ kmeč­ke­ga­ v­me­stno­oko­lje,­kjer­ se­je­sre­čal­s­pov­sem­dru­gač­ni­mi­ šol­ski­mi­in­dru­žbe­ ni­mi­ra­zme­ra­mi.­ Osnov­na­šo­la­mu­za­ra­di­pre­sko­ka­ni­ de­la­la­no­be­nih­te­žav.­Me­stno­oko­lje,­ki­je­bi­lo­zmes­ raz­lič­nih­dru­žbe­nih­ slo­jev,­kar­se­je­odra­ža­lo­tu­di­v­ šo­ li,­pa­mu­je­od­pi­ra­lo­šir­še­po­gle­de­v­svet,­ki­jih­ni­bi­lo­ mo­go­če­opa­zi­ti­na­va­si,­od­ko­der­je­pri­ha­jal.­V­me­stni­ šo­li­se­je­ja­sno­po­ka­za­la­raz­li­ka­med­»eli­to«,­ki­naj­bi­ štu­di­ra­la­na­prej,­in­ti­sti­mi,­ki­bo­do­de­la­li­na­kme­tih­ali­ v­obrt­ni­ških­ po­kli­cih.­Da­nes­je­za­ni­mi­vo­ugo­to­vi­ti,­da­ je­bi­lo­ta­krat­v­pet­em­raz­re­du­kam­ni­ške­osnov­ne­šo­ le,­ka­mor­je­bil­vklju­čen­tu­di­naš­ju­bi­lant,­kar­ne­kaj­ učen­cev,­ki­so­poz­ne­je­iz­sto­pa­li­iz­slo­ven­ske­ga­ pov­ pre­čja­in­se­vpi­sa­li­v­slo­ven­sko­kul­tur­no­zgo­do­vi­no.­ Tu­ je­bil­Fran­ce­Ba­lan­tič,­ki­ga­priš­te­va­mo­ med­naj­ve­čje­ slo­ven­ske­ pe­sni­ke,­ki­pa­je,­kot­je­zna­no,­prez­go­daj­ in­tra­gič­no­kon­čal­med­voj­no;­prav­ta­ko­je­med­voj­no­ na­po­do­ben­na­čin­tra­gič­no­kon­čal­Ja­nez­To­minc,­ki­je­ že­v­osnov­ni­šo­li­in­v­na­dalj­njem­ šo­la­nju­ka­zal­odli­ke­ bo­do­če­ga­ znan­stve­ni­ka;­ po­mem­ben­ znan­stve­nik­ (na­ po­dro­čju­bi­o­lo­gi­je)­in­član­naj­vi­šje­znan­stve­ne­ usta­no­ ve­SA­ZU­je­po­stal­Ja­nez­Ma­tja­šič;­tu­je­bil­tu­di­Ce­ne­ Ma­ti­čič,­iz­jem­no­raz­bo­ri­ta­ose­bnost,­ zna­na­iz­no­vej­še­ slo­ven­ske­ po­li­tič­ne­zgo­do­vi­ne­ (ak­ci­ja­25­po­slan­cev),­ ki­se­je­v­ča­su­so­ci­a­li­zma­ spo­pa­dal­s­par­tij­skim­ mo­no­ po­lom­v­dr­žav­nem­par­la­men­tu.­ To­je­ne­ver­jet­no­ šte­vi­lo­ ime­nit­nih­učen­cev­v­enem­sa­mem­raz­re­du­ta­krat­ne­ kam­ni­ške­ osnov­ne­šo­le.­Ta­šo­la­je­bi­la­ta­krat­ka­kor­ tu­di­prej­in­poz­ne­je­bo­ga­to­go­ji­šče­in­te­lek­tu­al­ne­ga­ do­ga­ja­nja,­ ki­je­zaz­na­mo­va­lo­ ne­le­raz­voj­Kam­ni­ka­in­ nje­go­ve­oko­li­ce,­pač­pa­tu­di­raz­voj­vse­Slo­ve­ni­je.­Za­to­ je­bi­lo­obi­sko­va­nje­ te­šo­le­in­Kam­ni­ka­kot­me­sta­že­ sa­mo­po­se­bi­pri­vi­le­gij­za­mla­de­ga­člo­ve­ka.­V­Kam­ni­ku­v­tem­ča­su­še­ni­bi­lo­gim­na­zi­je.­ Kam­ni­ ča­ni­so­se­za­to­vpi­so­va­li­na­raz­lič­ne­gim­na­zi­je­v­Ljub­ lja­ni,­v­so­ra­zmer­no­ ve­li­kem­šte­vi­lu­pa­so­ho­di­li­tu­di­na­ Ško­fij­sko­kla­sič­no­gim­na­zi­jo­v­Šen­tvi­du­nad­Ljub­lja­no.­ Tu­di­Šmi­dov­ni­ka­ so­vpi­sa­li­na­to­gim­na­zi­jo.­ To­je­bi­la­ si­cer­gim­na­zi­ja,­ ki­je­bi­la­pr­vot­no­na­me­nje­na­ pri­pra­vi­ štu­den­tov­ za­poz­nej­ši­du­hov­ni­ški­ po­klic,­ven­dar­se­je­ de­jan­sko­več­kot­po­lo­vi­ca­nje­nih­ma­tu­ran­tov­ odlo­ča­la­ za­dru­ge­po­kli­ce.­Va­njo­so­se­vpi­so­va­li­pred­vsem­ tu­di­ za­ra­di­te­ga,­ker­je­bi­lo­zna­no,­da­je­bi­la­to­naj­bolj­ša­ slo­ven­ska­ gim­na­zi­ja­ v­ti­stem­ča­su.­Šmi­dov­nik­ je­tu­ kon­čal­se­dem­gim­na­zij­skih­ raz­re­dov,­osme­ga­pa­je­ kon­čal­v­Ljub­lja­ni;­le­ta­1941­je­bi­la­šen­tvi­ška­gim­na­zi­ ja­ta­koj­po­nem­ški­oku­pa­ci­ji­za­pr­ta,­učen­ci­pa­so­šo­lo­ na­da­lje­va­li­ in­ma­tu­ri­ra­li­na­kla­sič­ni­ gim­na­zi­ji­v­Ljub­lja­ ni,­ki­je­bi­la­pod­ita­li­jan­sko­oku­pa­ci­jo.­ Sle­di­lo­je­tež­ko­ob­dob­je­nem­ške­oku­pa­ci­je.­ Oku­pi­ ra­ni­te­ri­to­rij­Go­renj­ske­ in­Šta­jer­ske­je­bil­na­po­se­ben­ na­čin­ne­po­sre­dno­ pri­klju­čen­ nem­ške­mu­ raj­hu.­Da­ nes­si­je­tež­ko­pred­stav­lja­ti,­ ka­ko­brez­ob­zir­no­ in­kru­to­ so­Nem­ci­pri­klju­če­ni­ del­Slo­ve­ni­je­v­naj­kraj­šem­ ča­su­ spre­me­ni­li­ v­smi­slu­Hi­tler­je­ve­za­hte­ve,­ki­jo­je­iz­re­kel­ v­Ma­ri­bo­ru:­ na­re­di­te­mi­to­de­že­lo­zo­pet­nem­ško.­Ne­ le­Ma­ri­bor,­kjer­je­pred­voj­no­ži­ve­lo­do­lo­če­no­šte­vi­ lo­Nem­cev­še­iz­ča­sa­biv­še­Av­stri­je,­tu­di­po­pol­no­ma­ slo­ven­ski­Kam­nik­je­po­stal­čez­noč­nem­ško­me­sto­z­ nem­škim­je­zi­kom,­z­nem­ško­vse­bi­no­in­vi­de­zom­vseh­ in­sti­tu­cij­in­na­prav­v­me­stu.­Slo­ven­stvo­ je­hi­po­ma­iz­gi­ ni­lo­iz­na­ših­mest­z­ljud­mi­in­stvar­mi,­ki­so­ga­pred­stav­ lja­le.­Za­del­pre­bi­val­stva,­ ki­ga­Nem­ci­ni­so­mo­gli­ta­koj­ Ob­jubilejuOb­jubileju 316 317Dr.­Ja­nez­Šmi­dov­nik­ si­je­s­svo­jim­de­lo­va­njem­ pri­do­ bil­ne­spo­ren­ugled­prav­ne­ga­stro­kov­nja­ka­ in­dru­žbo­ slov­ca.­To­se­iz­ra­ža­tu­di­v­po­mem­bnih­ priz­na­njih.­ Ob­ 80­let­ni­ci­je­pre­jel­od­pred­se­dni­ka­ re­pu­bli­ke­vi­so­ko­dr­ žav­no­odli­ko­va­nje,­ sre­br­ni­ča­stni­znak­svo­bo­de­Re­pu­ bli­ke­Slo­ve­ni­je;­od­Zve­ze­druš­tev­prav­ni­kov­Slo­ve­ni­je­ pa­je­v­le­tu­2002­pre­jel­na­gra­do­za­živ­ljenj­sko­ de­lo­na­ po­dro­čju­upra­ve­in­lo­kal­ne­sa­mo­u­pra­ve.­ Spoš­to­va­ne­mu­ dr.­Ja­ne­zu­Šmi­dov­ni­ku­ že­li­mo­še­ mno­go­us­tvar­jal­nih­let.­ Summary This­article­is­dedicated­ to­the­life­and­work­of­ Dr.­John­Šmidovnik­ on­his­ninetieth­birthday.­Janez­ Šmidovnik­ is­a­senior­Slovenian­ lawyer,­sociologist,­ doctor­of­legal­science,­publicist,­professor­of­public­ administration­ and­expert­of­the­legislative­ field,­who­ has­dedicated­ most­of­his­career­to­the­legislative­ go­ vernment­service­and­is,­regarless­of­his­age,­still­fully­ active­within­the­legal­expertise­and­general­social­ happenings­in­Slovenia.iz­se­li­ti­v­smi­slu­Hi­tler­je­ve­za­hte­ve,­so­pred­vi­de­li­po­se­ ben­po­sto­pek­po­nem­če­va­nja­ (Wiederverdeutschung);­ zla­sti­za­po­de­žel­ske­ lju­di,­za­ka­te­re­so­šte­li,­da­bi­bi­li­ vsaj­za­ča­sno­lah­ko­go­spo­dar­sko­ ko­ri­stni­in­spo­so­bni­ po­nem­če­nja.­ Mla­dim­lju­dem­je­po­leg­vse­ga­dru­ge­ga­ gro­zi­la­še­mo­bi­li­za­ci­ja­ v­nem­ško­voj­sko.­Let­nik­1921­ je­bil­se­ve­da­med­naj­bolj­ogro­že­ni­mi­ za­ta­ko­mo­bi­li­za­ ci­jo.­Šmi­dov­nik­ ni­ho­tel­bi­ti­Hi­tler­jev­vo­jak,­ra­zen­te­ga­ pa­je­želel­za­če­ti­z­uni­ver­zi­tet­nim­ štu­di­jem.­Za­to­se­je­ ta­ko­kot­mno­gi­dru­gi­za­te­kel­ v­Ljub­lja­no,­kjer­je­bi­lo­to­ ta­krat­še­mo­go­če,­ker­je­bi­la­ita­li­jan­ska­ oku­pa­ci­ja­vsaj­ v­za­čet­ku­mi­lej­ša­od­nem­ške­in­je­do­pu­sti­la­Slo­ven­ cem­ne­kaj­av­to­no­mi­je.­ V­Ljub­lja­ni­se­je­vpi­sal­na­Prav­no­fa­kul­te­to,­za­štu­dij­ pa­sko­raj­da­ni­bi­lo­pra­vih­mož­no­sti.­Za­be­gun­ce­brez­ de­nar­ja­in­brez­za­služ­ka,­brez­sta­no­va­nja­ in­ce­lo­brez­ poš­te­ne­oble­ke­je­bi­lo­živ­lje­nje­si­la­te­žav­no,­v­glav­nem­ od­vi­sno­od­so­ci­al­ne­po­mo­či­do­bro­del­nih­ or­ga­ni­za­cij.­ Ra­zen­te­ga­je­mla­dim­lju­dem,­zla­sti­pa­štu­den­tom,­ ne­ pre­sta­no­pre­ti­la­ne­var­nost­ t.­i.­ra­cij,­s­ka­te­ri­mi­so­Ita­ li­ja­ni­po­sku­ša­li­pre­pre­či­ti­vsak­po­iz­kus­od­por­ni­ške­ga­ gi­ba­nja­na­oku­pi­ra­nem­ ob­mo­čju.­S­po­li­cij­ski­mi­ za­po­ ra­mi­po­sa­mez­nih­ de­lov­me­sta­so­za­je­ma­li­mlaj­še­mo­ ške,­zla­sti­pa­štu­den­te,­in­jih­na­to­–­s­po­mo­čjo­do­ma­ čih­ko­la­bo­ran­tov­ –­raz­po­re­ja­li­ in­vo­zi­li­bo­di­si­v­za­po­re­ bo­di­si­za­tal­ce­ali­pa­v­be­gun­ska­ta­bo­ri­šča­v­Ita­li­ji,­ka­ kr­šen­je­bil­na­pr­im­er­zlo­gla­sni­Go­nars.­V­eni­od­ta­kih­ ra­cij­je­bil­ma­ja­1942­za­jet­tu­di­Šmi­dov­nik­ in­od­pe­ljan­ v­za­po­re­in­na­to­v­Go­nars,­od­tod­pa­v­in­ter­na­ci­jo.­ Po­ ka­pi­tu­la­ci­ji­Ita­li­je­ pa­se­je­za­te­kel­v­bli­žjo­Švi­co,­kjer­je­ bil­–­ta­ko­kot­vsi­be­gun­ci­–­naj­prej­in­ter­ni­ran,­ na­to­pa­ po­do­lo­če­nem­ ča­su­pri­teg­njen­ v­de­lo­ju­go­slo­van­ske­ mi­si­je­v­Ber­nu.­Od­tam­je­bil­ko­nec­le­ta­1944­pre­stav­ ljen­v­Fran­ci­jo­na­de­lo­v­zve­zi­z­re­pa­tri­a­ci­jo­ ju­go­slo­van­ skih­dr­žav­lja­nov,­ ki­je­ta­krat­po­te­ka­la­pre­tež­no­pre­ko­ Mar­se­il­la.­ Do­mov­se­je­vr­nil­je­se­ni­le­ta­1945­in­z­vso­vne­mo­ na­da­lje­val­ štu­dij­na­Prav­ni­fa­kul­te­ti,­saj­ga­je­voj­na­ pre­ki­ni­la­za­več­kot­tri­le­ta.­Le­ta­1947­je­di­plo­mi­ral,­ svo­je­prav­ni­ško­zna­nje­pa­je­po­glab­ljal­z­de­lom­na­di­ ser­ta­ci­ji­in­na­isti­fa­kul­te­ti­le­ta­1968­dok­to­ri­ral­iz­prav­ nih­zna­no­sti.­Po­di­plo­mi­se­je­za­po­slil­v­dr­žav­ni­upra­vi,­ in­si­cer­v­vla­dni­slu­žbi­za­za­ko­no­da­jo,­ kjer­je­opra­vil­ naj­ve­čji­del­svo­je­slu­žbe­ne­ka­ri­e­re­–­z­njo­kot­sve­to­ va­lec­še­ve­dno­so­de­lu­je.­Ob­tem­je­tu­di­kot­pro­fe­sor­ jav­ne­upra­ve­pre­da­val­na­Vi­šji­uprav­ni­šo­li,­da­naš­nji­ Fa­kul­te­ti­za­upra­vo,­in­si­cer­vse­do­svo­je­upo­ko­ji­tve­ v­le­tu­1988.­Že­zgo­daj­se­je­uve­lja­vil­kot­za­ko­no­daj­ni­ prav­nik,­še­po­se­bej­kot­stro­kov­njak­ za­vpra­ša­nja­or­ga­ ni­za­ci­je­in­de­lo­va­nja­ dr­žav­ne­upra­ve,­jav­nih­služb­in­ lo­kal­ne­sa­mo­u­pra­ve.­ Tem­po­dro­čjem­ se­je­po­sve­čal­tu­di­v­svo­jem­stro­ kov­nem­in­znan­stve­nem­ de­lu.­O­vpra­ša­njih­ s­teh­po­ dro­čij­je­na­pi­sal­več­knjiž­nih­del­in­več­sto­stro­kov­nih­ in­znan­stve­nih­ član­kov­v­do­ma­čih­in­tu­jih­stro­kov­nih­ re­vi­jah­in­dru­gih­pu­bli­ka­ci­jah.­ Ob­ja­vil­pa­je­tu­di­šte­vil­ ne­po­lju­dne­član­ke­o­ak­tu­al­nih­dru­žbe­nih­ vpra­ša­njih,­ ki­so­ga­bo­di­si­an­ga­ži­ra­la­ ali­pa­vzne­mir­ja­la.­ Šmi­dov­ ni­kov­opus­je­ob­se­žen­in­ga­ni­mo­go­če­za­ob­je­ti­in­oce­ ni­ti­v­tem­za­pi­su.­Ome­ni­ti­pa­je­vse­ka­kor­tre­ba­zla­sti­ dve­nje­go­vi­knjiž­ni­de­li­s­po­dro­čja­lo­kal­ne­sa­mo­u­pra­ ve:­­Kon cep ci ja ju go slo van ske ob či ne (1970)­in­Lo kal­ na sa mo u pra va­(1995),­ki­sta­pr­vi­te­me­ljni­si­stem­ski­znan­stve­ni­ de­li­o­lo­kal­ni­sa­mo­u­pra­vi­ v­Slo­ve­ni­ji­in­tu­di­ na­ob­mo­čju­biv­še­Ju­go­sla­vi­je.­ Po­se­bej­je­tre­ba­ome­ni­ ti­tu­di­dva­nje­go­va­uč­be­ni­ka­za­pred­met­Jav­na­upra­va:­ Te me ljni poj mi o upra vi­(1980)­in­Te o re tič ne osno ve uprav lja nja­(1985);­v­teh­svo­jih­de­lih­o­upra­vi­je­opu­ stil­tra­di­ci­o­nal­no­ de­duk­tiv­no­ me­to­do­prav­ne­raz­la­ge­ upra­ve­in­se­na­slo­nil­na­si­stem­sko­ in­ki­ber­net­sko­ in­ for­ma­cij­sko­ te­o­ri­jo,­ki­omo­go­ča­ta,­ da­se­pro­ble­mi­v­ sfe­ri­dr­ža­ve­in­nje­ne­upra­ve­lah­ko­po­glob­lje­no­ obrav­ na­va­jo­tu­di­z­ana­li­tič­nim­ in­stru­men­ta­ri­jem­ te­me­ljnih­ zna­no­sti.­ Osnov­na­po­te­za­Šmi­dov­ni­ko­ve­ga­ de­lo­va­nja­ je­bil­ nje­gov­kri­tič­ni­odnos­do­obla­sti,­nje­ne­po­li­ti­ke­in­nje­ nih­ukre­pov,­pred­vsem­ ti­stih­v­pr­vem­ob­dob­ju­so­ci­a­ li­zma,­ki­so­iz­ra­ža­li­re­a­li­za­ci­jo­ide­o­lo­gi­je­ bo­ljše­vi­ške­ re­vo­lu­ci­je;­ ven­dar­pa­tu­di­poz­ne­je,­tu­di­po­osa­mo­svo­ ji­tvi­Slo­ve­ni­je­in­po­uved­bi­par­la­men­tar­ne­ de­mo­kra­ ci­je.­S­svo­jim­pi­sa­njem­in­s­svo­ji­mi­na­sto­pi­je­ka­zal­ kot­v­zr­ca­lu­pra­vo­po­do­bo­stvar­no­sti,­ ki­jo­je­po­li­ti­ka­ po­go­sto­pre­zr­la­in­de­la­la­uso­dne­na­pa­ke.­Do­naj­huj­ še­ga­ne­spo­ra­zu­ma­ z­oblas­tjo,­za­ra­di­ka­te­re­ga­je­do­ bil­ne­iz­bri­sno­ čr­no­pi­ko,­je­pri­šlo,­ko­je­bi­la­ob­jav­lje­na­ Kon cep ci ja ju go slo van ske ob či ne,­ki­je­bi­la­de­jan­sko­ v­knjiž­ni­obli­ki­iz­da­na­nje­go­va­dok­tor­ska­ di­ser­ta­ci­ja.­ S­tem­de­lom­je­pri­za­del­ura­dno­po­li­tič­no­fi­lo­zo­fi­jo­ne­ le­gle­de­ju­go­slo­van­ske­ ob­či­ne,­pač­pa­dok­tri­no­sa­me­ so­ci­a­li­stič­ne­ dr­ža­ve.­V­tem­de­lu­je­po­ka­zal­in­do­ka­zal,­ da­ne­dr­ži­ura­dna­dok­tri­na,­da­je­ob­či­na,­ki­se­je­oz­ na­če­va­la­kot­ko­mu­na­v­Marxovem­ smi­slu,­te­melj,­na­ ka­te­rem­slo­ni­in­se­gra­di­ce­la­dr­žav­na­struk­tu­ra­od­ spo­daj­nav­zgor,­pač­pa­je­re­sni­ca­obrat­na:­ju­go­slo­van­ ska­ob­či­na­je­bi­la­naj­ni­žji­iz­vr­šil­ni­or­gan­dr­ža­ve,­ki­je­ iz­ra­zi­to­cen­tra­li­stič­na;­ ta­ka­ob­či­na­je­iz­va­ja­la­pre­tež­no­ dr­žav­ne­na­lo­ge;­ob­či­ne­v­pra­vem­po­me­nu­be­se­de,­ki­ bi­oprav­lja­la­lo­kal­ne­za­de­ve,­ki­ne­po­sre­dno­ za­ni­ma­jo­ dr­žav­lja­ne­ na­te­re­nu,­pa­v­ta­kem­si­ste­mu­sploh­ni­bi­lo.­ Ra­zum­lji­vo­ je,­da­je­bil­s­tem­pri­za­det­sam­po­li­tič­ni­ in­dr­žav­ni­vrh­te­da­nje­dr­ža­ve,­da­je­bil­Šmi­dov­nik­ de­ le­žen­po­sle­dic,­da­mu­je­bi­la­za­pr­ta­pot­do­pro­fe­su­re­ na­Prav­ni­fa­kul­te­ti,­ki­si­jo­je­že­lel­in­se­je­pred­tem­ zde­la­od­pr­ta.­Nje­go­va­knji­ga­je­bi­la­za­dve­de­set­le­tji­ po­tis­nje­na­ v­po­za­bo,­ak­tu­al­na­pa­je­po­sta­la­zo­pet­po­ osa­mo­svo­ji­tvi­ Slo­ve­ni­je.­ V­skla­du­s­ta­krat­no­prak­so­ po­li­tič­ne­ga­ obra­ču­na­va­nja­ bi­mo­ral­bi­ti­Šmi­dov­nik­ si­ cer­od­slov­ljen­ iz­vla­dne­slu­žbe.­Ta­ka­za­hte­va­je­bi­la­ tu­di­po­stav­lje­na­ v­naj­vi­šjem­po­li­tič­nem­ vr­hu­Slo­ve­ni­ je.­Ven­dar­se­to­ni­zgo­di­lo.­V­in­te­lek­tu­al­no­ raz­gi­ba­nem­ in­str­pnem­ko­le­gi­al­nem­ oko­lju­Slu­žbe­za­za­ko­no­da­jo­ je­pre­ži­vel­ta­in­še­mno­ge­na­sled­nje­ ne­spo­ra­zu­me­ z­ oblas­tjo­ter­ohra­nil­svoj­po­lo­žaj­in­svo­jo­stro­kov­no­ in­ te­gri­te­to.­Ob­dr­žal­je­tu­di­zve­ze­z­Uni­ver­zo­–­pre­ko­Fa­ kul­te­te­za­upra­vo,­na­ka­te­ri­je­pre­da­val­–­ter­z­dru­gi­mi­ stro­kov­ni­mi­ in­sti­tu­ci­ja­mi,­ s­ka­te­ri­mi­je­lah­ko­stro­kov­no­ so­de­lo­val­ter­vzdr­že­val­in­raz­vi­jal­svoj­in­te­lek­tu­al­ni­ po­ ten­ci­al.­ K­nje­go­vi­člo­ve­ški­in­po­klic­ni­ra­sti­je­po­mem­bno­ pri­spe­va­la­ nje­go­va­dru­ži­na:­nje­go­va­so­pro­ga­Vi­da­Šmi­ dov­nik,­zdrav­ni­ca,­ ter­otro­ka,­hči­Alen­ka,­ar­hi­tek­tka,­ in­sin­An­drej,­dok­tor­ke­mij­skih­zna­no­sti.­Vse­sko­zi­pa­ je­ohra­njal­tu­di­ve­zi­s­svo­ji­mi­bra­ti­in­ses­tra­mi­ter­z­ do­ma­čim,­ tu­nji­škim­oko­ljem,­kjer­si­je­dru­ži­na­v­idi­lič­ nem­kra­ju­ob­Tunj­šči­ci­zgra­di­la­maj­hen­dom,­ka­mor­se­ za­te­ka­vsak­pro­sti­čas.­ Ob­jubileju 318 Ob­jubileju 319 Aka­ de­ mik­dr.­Sta­ ne­Ga­ bro­ vec.­Fo­ to:­To­ maž­Per­ ko.Dr. Ja nez Ma rolt Fi lo zof ska fa kul te ta Uni ver za v Ma ri bo ru in Uni ver za v Ljub lja ni Kla sič ni fi lo log in ar he o log, ča stni ob čan ob či ne Kam nik aka de mik dr. Sta ne Ga bro vec de vet de set let nik 1­­Uvod­–­na­ me­ sto­pro­ lo­ ga Ar­he­o­lo­gi­ja­ se­je­v­Slo­ve­ni­ji­raz­vi­la­ra­zme­ro­ma­ poz­ no.­Vklju­če­va­nje ­po­dat­kov­o­sta­ri­nah,­od­kri­tih­z­na­črt­ ni­mi­iz­ko­pa­va­nji,­ v­ob­če­zgo­do­vin­ske­ pre­gle­de­za­sle­di­ mo­še­le­v­no­vej­ši­do­bi.­Iz­je­ma­so­rim­ski­na­pi­sni­kam­ni,­ ki­so­bu­di­li­za­ni­ma­nje­ že­od­le­ta­1485,­ko­jih­pr­vič­ ome­nja­Pa­o­lo­San­to­ni­no­ v­dnev­ni­ku­o­po­po­to­va­nju­ po­ pro­sto­ru­da­naš­nje­Slo­ve­ni­je.­ Ra­zmah­te­znan­stve­ne­ pa­no­ge­se­zač­ne­v­se­dem­de­set­ih­ le­tih­19.­sto­le­tja­in­v­ na­sled­njih­ de­set­le­tjih­ spre­me­ni­do­te­da­nje­ poz­na­va­nje­ dav­ni­ne­vzho­dno­alp­ske­ga­ pro­sto­ra­in­nje­go­ve­bur­ne­ praz­go­do­vi­ne.­ (Če­pič­idr.­1979:­17)­Po­ar­he­o­lo­ški­ kar­ti­ iz­le­ta­1975­je­bi­lo­na­slo­ven­skem­ ozem­lju­oko­li­3200­ ar­he­o­lo­ških­naj­dišč.­(Kni­fic­idr.­1991:­2–4) Slo­ven­ska­ ar­he­o­lo­gi­ja­ je­mla­da­ve­da,­njen­raz­voj­ pa­so­na­re­ko­va­li­ po­sa­mez­ni­ki,­ ki­so­se­z­njo­ukvar­ja­li­ pred­vsem­lju­bi­telj­sko.­ Svo­je­pr­vo­ura­dno­stro­kov­no­za­ to­či­šče­je­na­šla­v­da­naš­njem­ Na­ro­dnem­ mu­ze­ju.­Nje­ni­ pr­vi­ra­zi­sko­val­ci­ so­pri­šli­iz­dru­gih­ved­in­je­ta­ko­po­sta­ la­stran­ska­stro­ka­dru­gih­po­kli­cev.­Naj­po­mem­bnej­ša­ med­nji­mi­sta­bi­la­Bal­du­in­Sa­ria,­an­tič­ni­zgo­do­vi­nar,­ in­Raj­ko­Lo­žar,­ar­he­o­log,­umet­no­stni­ zgo­do­vi­nar,­ kri­ tik­mo­der­ne­umet­no­sti,­ et­no­graf,­et­no­log­in­knjiž­ni­čar.­ Njen­raz­voj­je­usmer­jal­naj­prej­Du­naj,­v­sta­ri­Ju­go­sla­ vi­ji­pa­se­je­sku­ša­la­osa­mo­svo­ji­ti­ in­se­je­raz­vi­ja­la­sa­ mo­stoj­no.­Ven­dar­je­ta­raz­voj­pre­ki­ni­la­dru­ga­sve­tov­na­ voj­na,­med­ka­te­ro­sta­mo­ra­la­ta­ko­Lo­žar­kot­tu­di­Sa­ria­ za­pu­sti­ti­dr­ža­vo.­(Snoj­1996:­68–69)­ Ta­ko­se­je­po­dru­gi­sve­tov­ni­voj­ni­raz­voj­ar­he­o­lo­gi­ je­za­čel­na­no­vo­in­lah­ko­re­če­mo,­da­je­za­ar­he­o­lo­ gi­jo­pri­šlo­sve­tlej­še­ob­dob­je.­Za­čet­ni­ka­ te­ga­no­ve­ga­ ob­dob­ja­sta­bi­la­Jo­že­Ka­ste­lic,­kla­sič­ni­fi­lo­log,­poz­ na­va­lec­umet­no­sti­ od­pa­le­o­li­ti­ka­ do­mo­der­ne,­ in­Jo­ sip­Ko­ro­šec,­praz­go­do­vin­ski­ ar­he­o­log.­Oba­sta­ve­li­ko­ pri­spe­va­la­ k­slo­ven­ski­ar­he­o­lo­gi­ji.­ Ko­ro­šec­je­pri­ne­sel­ Fi­lo­zof­ski­ fa­kul­te­ti­v­Ljub­lja­ni­ar­he­o­lo­ški­ se­mi­nar­s­ praz­go­do­vin­sko­ in­zgod­nje­slo­van­sko­ ar­he­o­lo­gi­jo,­ Ar­ he­o­lo­ški­in­šti­tut­pri­Slo­ven­ski­ aka­de­mi­ji­ zna­no­sti­in­ umet­no­sti­ ter­gla­si­lo­ Ar he o lo ški ve stnik.­ Ka­ste­lic­pa­je­ bil­pr­vak­v­mu­zej­stvu.­ Na­ro­dne­mu­ mu­ze­ju­je­dal­no­vo­ po­do­bo,­ta­ko­z­raz­sta­va­mi­ kot­tu­di­z­znan­stve­ni­mi­ pu­ bli­ka­ci­ja­mi.­ Ar­he­o­lo­gi­ja­ je­po­sta­la­in­sti­tu­ci­o­na­li­zi­ra­na­ ve­da,­ne­več­sa­mo­lju­bi­telj­ska.­(Snoj­1996:­69) Na­ro­dni­mu­zej­Slo­ve­ni­je­so­usta­no­vi­li­Kranj­ski­de­ žel­ni­sta­no­vi­15.­ok­to­bra­1821.­Je­naj­sta­rej­ša­ slo­ ven­ska­mu­zej­ska­ in­sti­tu­ci­ja.­ Mu­zej­ima­tu­di­sta­tus­ra­zi­sko­val­ne­ in­sti­tu­ci­je­ in­so­de­lu­je­v­ne­ka­te­rih­znan­ stve­no­ra­zi­sko­val­nih­ pro­gra­mih,­ ka­te­rih­cilj­je­po­drob­ nej­še­pro­u­če­va­nje­ slo­ven­ske­ kul­tur­ne­de­di­šči­ne.­ S­ pred­sta­vi­tva­mi­ gra­di­va­(v­obli­ki­stro­kov­nih­ in­po­lju­ dnih­pu­bli­ka­cij­ozi­ro­ma­raz­stav)­že­li­mu­zej­po­dro­bne­je­ osve­tli­ti­po­sa­mez­ne­ seg­men­te­zgo­do­vi­ne­ da­naš­nje­ga­ slo­ven­ske­ga­pro­sto­ra­ter­oza­ve­šča­ti­naj­šir­šo­jav­nost. 1 Ar­he­o­lo­ški­ od­de­lek­je­naj­sta­rej­ši­ med­spe­ci­a­li­zi­ra­ ni­mi­mu­zej­ski­mi­ od­del­ki­v­Slo­ve­ni­ji.­Pri­do­bi­va,­ hra­ni­ in­pro­u­ču­je­gra­di­vo­iz­vseh­ar­he­o­lo­ških­ ob­do­bij­z­ob­ mo­čja­Slo­ve­ni­je.­Po­leg­te­ga­hra­ni­maj­hno­zbir­ko­pred­ me­tov­iz­Egip­ta,­ki­vklju­ču­je­tu­di­mu­mi­jo.­Naj­sta­rej­še­ naj­dbe­so­bi­le­pri­dob­lje­ne­ pred­več­kot­170­le­ti.­Zbir­ ke­da­nes­ob­se­ga­jo­okrog­63.000­pred­me­tov­ iz­vseh­ ar­he­o­lo­ških­ ob­do­bij.­Med­po­sa­mez­ni­mi­ pred­me­ti­in­ sklo­pi­je­tu­di­ne­kaj­ta­kih,­ki­pre­se­ga­jo­po­men­slo­ven­ ske­ga­pro­sto­ra. 2 Ar­he­o­lo­gi­ja­ je­bi­la­v­zgo­do­vi­ni­Na­ro­dne­ga­ mu­ze­ja­ te­sno­po­ve­za­na­s­po­sa­mez­ni­mi­ ose­bnos­tmi­ in­z­raz­vo­ jem­stro­ke.­Naj­sta­rej­še­ ar­he­o­lo­ške­ naj­dbe­so­v­mu­zej­ pri­spe­le­ne­na­čr­to­va­no­ v­pr­vi­po­lo­vi­ci­19.­sto­le­tja,­ve­či­ no­ma­kot­da­ri­la.­Na­ra­vo­slo­vec­ Ka­rel­Dež­man­je­bil­pr­vi­ mu­zej­ski­ku­stos,­ki­se­je­na­črt­no­po­sve­til­ar­he­o­lo­gi­ji.­ Le­ta­1875­je­vpe­ljal­iz­ko­pa­va­nja­ kot­nov­vir­pri­do­bi­ 1 Pozdrav. Pridobljeno 9. 12. 2010. http://www.nms/sloven- sko/01_informacije/pozdrav.html. 2 Arheološki oddelek. Pridobljeno 10. 11. 2010. http://www.nms/slovensko/12_oddelki/arheoloskioddelek.html. Ob­jubilejuOb­jubileju 320 321ma­tu­ro.­Di­ja­ki­so­pri­šli­v­vi­šjo­gim­na­zi­jo­odlič­no­pod­ ko­va­ni­v­vseh­slov­ni­cah,­ od­la­tin­ske,­fran­co­ske­do­slo­ ven­ske,­ta­ko­da­so­se­jim­na­ur­ni­ku­pri­dru­ži­li­še­dru­gi­ pred­me­ti:­nem­šči­na,­ gr­šči­na,­zgo­do­vi­na,­ fi­zi­ka,­ke­mi­ ja,­hi­gi­e­na,­te­me­lji­fi­lo­zo­fi­je.­ Po­leg­te­ga­je­gim­na­zi­ja­di­ja­kom­nu­di­la­tu­di­raz­ne­ krož­ke­in­s­tem­do­dat­ne­mož­no­sti­izo­bra­že­va­nja­ ter­ spod­bu­ja­la­ za­ni­ma­nje­ za­pro­ble­me­iz­ven­šo­le­in­so­­ oča­nje­s­pro­ble­ma­ti­ko­ te­da­nje­ga­ ča­sa.­Di­ja­ško­druš­ tvo­Pa­les­tra,­za­ka­te­re­ga­so­se­di­ja­ki­odlo­ča­li­pro­ sto­vo­ljno,­ je­s­svo­ji­mi­šte­vil­ni­mi­ krož­ki­pred­stav­lja­lo­ kom­bi­na­ci­jo­ ose­bne­ga­ve­se­lja,­zdra­ve­že­lje­po­uve­ljav­ lja­nju­in­hkra­ti­dol­žno­sti,­ki­so­si­jo­di­ja­ki­pro­sto­vo­ljno­ na­lo­ži­li.­Do­ma­če­va­je­so­od­kri­va­le­pe­sni­ške­ta­len­te­ –­ta­ko­An­to­na­Vo­dni­ka,­Ti­ne­ta­De­be­lja­ka,­ Jo­že­ta­Udo­ vi­ča­kot­tu­di­Iva­na­Hri­bov­ška,­ Ja­ne­za­Re­mi­ca­in­Jo­že­ ta­Brej­ca.­So­do­bno­li­te­ra­tu­ro­je­ži­vo­sprem­ljal­li­te­rar­ni­ kro­žek.­Vo­dil­ga­je­Ja­nez­Re­mic,­ki­je­že­kot­šest­o­šo­lec­ na­pi­sal­oce­no­pr­ve­pe­sni­ške­zbir­ke­Jo­že­ta­Ka­ste­li­ca­ Mo je po do be.­Oce­no­je­sam­Ka­ste­lic­oz­na­čil­kot­naj­ bo­ljšo,­kar­jih­je­bi­lo­na­pi­sa­nih­ o­nje­go­vi­pr­vi­pe­sni­ški­ zbir­ki.­Po­mem­ben­ je­bil­tu­di­dram­ski­kro­žek,­ki­je­bil­ ne­po­greš­ljiv­ na­vseh­hi­šnih­pro­sla­vah­in­je­bil­spo­so­ ben­na­oder­po­sta­vi­ti­tu­di­gr­ško­tra­ge­di­jo­v­iz­vir­nem­ je­zi­ku.­De­lo­va­la­sta­tu­di­pev­ski­zbor­in­or­ke­ster,­raz­ni­ kvar­te­ti­in­ok­te­ti­ter­so­ci­al­ni,­ci­ril­me­to­dij­ski­ in­slo­ven­ ski­kro­žek.­Zad­nje­ga­je­usta­no­vil­prav­raz­red­Sta­ne­ta­ Ga­brov­ca­in­je­na­stal­iz­ži­ve­ga­ob­čut­ka­ogro­že­no­sti­ slo­ven­ske­ga­ na­ro­da,­ki­ga­je­pov­zro­čil­na­stop­ita­li­ jan­ske­ga­fa­ši­zma­(1922)­in­nem­ške­ga­ na­ci­o­nal­so­ci­ a­li­zma­(1933).­Po­mem­bno­ vlo­go­pri­izo­bra­že­va­nju­ so­ ime­li­tu­di­v­zna­nju­odlič­no­pod­ko­va­ni­ uči­te­lji,­ki­so­bi­li­ poz­na­ni­kot­naj­bo­ljši­ti­ste­ga­ča­sa.­Še­po­se­bej­je­tre­ba­ ome­ni­ti­pro­fe­sor­ja­ Ja­ko­ba­Šo­lar­ja.­Šo­lar­je­pred­stav­ ljal­di­ja­kom­sre­di­ščno­ka­ri­zma­tič­no­ ose­bnost.­ Učen­ci­ so­spoš­to­va­li­ in­ob­ču­do­va­li­ nje­go­vo­zna­nje,­ki­ni­bi­lo­ ome­je­no­le­na­za­hte­ve­ura­dne­šo­le.­Pri­vsem­svo­jem­ stro­kov­nem­ de­lu­je­mi­slil­pred­vsem­na­učen­ce.­Po­nje­ go­vi­za­mi­sli­in­vo­lji­so­na­sta­le­šol­ske­či­tan­ke­in­slov­ni­ ca­za­gim­na­zi­je,­ ki­so­bi­le­zgle­dne­uč­ne­knji­ge.­Sta­ne­ Ga­bro­vec­je­kljub­za­htev­no­sti­ gim­na­zi­je­šo­la­nje­le­ta­ 1939­kon­čal­z­odlič­nim­uspe­hom.­ Na­slo­ve­sno­sti­ ob­ kon­cu­šo­la­nja­15.­ ma­ja­1939­ so­osmo­šol­ci­pri­šli­v­šo­ lo­v­praz­nič­ni­opra­vi,­z­rde­či­mi­na­ge­ljni­v­gum­bni­cah,­ ob­zvo­ku­pri­mer­ne­ko­rač­ni­ce.­ V­tej­sku­pi­ni­osmo­šol­ cev,­ka­te­rih­raz­re­dnik­je­bil­prof.­Franc­Be­lec,­je­bi­lo­ več­bis­trih­glav­in­vztraj­nih­ga­ra­čev.­Fan­tje­so­se­med­ se­boj­ze­lo­do­bro­ra­zu­me­li,­kar­jim­je­omo­go­či­lo­ do­se­či­ še­ve­čje­uspe­he.­(Snoj­1996:­55–57;­Nad­ško­fij­ski­ ar­ hiv­Ljub­lja­na,­ ŠAL/Zav.­Štv.,­Za­vo­di­Št.­Vid,­Iz­ves­tje­o­ šol­skem­le­tu­1931/32,­ fa­sci­kel­5;­Nad­ško­fij­ski­ ar­hiv­ Ljub­lja­na,­ ŠAL/Zav.­Štv.,­Za­vo­di­Št.­Vid,­ Ve stnik druš­ tva Je glič­ob­kon­cu­šol.­le­ta­1939,­fa­sci­kel­3) Gim­na­zi­ja­ je­omo­go­či­la­ Sta­ne­tu­Ga­brov­cu­odlič­no­ izo­braz­bo­in­mu­s­tem­da­la­tr­dne­te­me­lje­za­na­dalj­nje­ izo­bra­že­va­nje­ in­živ­lje­nje,­kar­do­ka­zu­je­jo­ tu­di­ju­bi­lan­ to­ve­be­se­de: »Gle de izo braz be, pri do bi va nja zna nja naj re čem le na krat ko. Vse na še zna nje se ve dno bolj spe ci a li zi ra, ve dno manj je ob vlad lji vo, ve dno manj pre gle dno. Za­ to naj da po uk pri vsa kem pred me tu te me lje, ki na eni stra ni omo go ča jo do stop do ce lo te, od kri va jo smi sel in cilj pred me ta, na dru gi pa omo go ča jo poz ne je tu di spe ci a li za ci jo. So stva ri, ki se jih je po tre bno eno stav­ no na u či ti, dru ge tu di ra zu me ti. Šo la naj to rej na u či de la ti in mi sli ti. Vzbu di ti mo ra ve se lje do de la. To je na ša gim na zi ja zna la.«­(Nad­ško­fij­ski­ ar­hiv­Ljub­lja­na,­ ŠAL/Zav.­Štv.,­Za­vo­di­Št.­Vid,­Pri­če­va­nje­ o­živ­lje­nju­v­ za­vo­dih,­fa­sci­kel­3) Po­ma­tu­ri­je­Sta­ne­Ga­bro­vec­vpi­sal­štu­dij­kla­sič­ne­fi­ lo­lo­gi­je­na­ljub­ljan­ski­ uni­ver­zi.­Hkra­ti­se­je­vpi­sal­tu­di­v­ štu­dent­sko­ druš­tvo­Zar­ja,­v­ka­te­rem­je­spoz­nal­vse­po­ mem­bne­po­bu­dni­ke­ in­or­ga­ni­za­tor­je:­ Ja­ne­za­Gra­di­šni­ ka,­Jo­že­ta­Udo­vi­ča,­Bo­ga­Gra­fe­na­u­er­ja,­ Vla­da­No­va­ka,­ Jo­že­ta­Ma­hni­ča­in­Vit­ka­Mu­ska.­Druš­tve­no­ živ­lje­nje­je­ bi­lo­ži­vo,­pri­ja­telj­sko­ in­tu­di­moč­no­an­ga­ži­ra­no.­ Or­ga­ ni­zi­ra­li­so­šte­vil­na­pre­da­va­nja­ in­sa­mo­stoj­no­ na­sto­pi­li­ na­vo­li­tvah­v­štu­dent­sko­ druš­tvo­na­fi­lo­zof­ski­fa­kul­te­ti,­ ki­je­bi­lo­ura­dni­za­sto­pnik­vseh­štu­den­tov­ pred­fa­kul­ te­to.­Gra­di­šnik­je­bil­kan­di­dat­za­pred­se­dni­ka,­ Sta­ne­ Ga­bro­vec­pa­za­taj­ni­ka.­Zar­ja­je­bi­la­tu­di­za­čet­ni­ca­in­ po­bu­dni­ca­ de­mon­stra­cij­ pro­ti­troj­ne­mu­pak­tu,­h­ka­te­ re­mu­je­Ju­go­sla­vi­ja­ pri­sto­pi­la­ko­nec­mar­ca­1941.­Ker­ je­kma­lu­sle­di­la­voj­na,­štu­di­ja­ni­uspel­do­kon­ča­ti. 21.­ma­ja­1942­so­ga­Ita­li­ja­ni­sku­paj­z­vse­mi­štu­ den­ti,­ki­so­do­bi­li­za­to­šči­če­v­Je­gli­če­vem­ do­mu­na­No­ vem­tr­gu,­kjer­so­da­nes­pro­sto­ri­in­šti­tu­ta­SA­ZU,­po­sla­li­ v­Ita­li­jo.­Splo­šno­je­bi­lo­zna­no,­da­so­bi­li­Zar­ja­ni­pri­sta­ ši­OF,­kar­je­pri­šlo­na­uše­sa­Ita­li­ja­nom,­ ki­so­jih­po­sla­li­ v­Go­nars­in­na­to­v­kon­fi­na­ci­jo­ v­se­ver­no­Ita­li­jo­bli­zu­ No­va­re.­Ob­zlo­mu­Ita­li­je­le­ta­1943­je­Ga­bro­vec­zbe­žal­ v­Švi­co­in­tam­v­raz­lič­nih­de­lov­nih­ta­bo­ri­ščih­ pri­ča­kal­ ko­nec­voj­ne.­Ob­kon­cu­voj­ne­mu­je­uspe­lo­pri­ti­iz­de­ lov­ne­ga­ta­bo­ri­šča­na­uni­ver­zo­v­Ber­nu.­Rav­no­ko­je­v­ Ber­nu­sto­pil­z­vla­ka,­so­zaz­vo­ni­li­zvo­no­vi­in­oz­na­ni­li­ ko­nec­voj­ne.­V­Ber­nu­je­ostal­še­ves­let­ni­se­me­ster­kot­ štu­dent­kla­sič­ne­fi­lo­lo­gi­je­in­ar­he­o­lo­gi­je.­ Po­spo­ra­zu­ mu­Ti­to­Šubašić­je­pri­šel­na­ju­go­slo­van­sko­ am­ba­sa­do­ v­Ber­nu­vo­dja­OF­Zagrović­in­Sta­ne­tu­pri­skr­bel­šti­pen­ di­jo.­V­dru­gi­po­lo­vi­ci­av­gu­sta­1945­so­Švi­car­ji­or­ga­ni­ zi­ra­li­po­vra­tek­iz­in­ter­na­ci­je­ v­do­mo­vi­no.­ Če­prav­je­Ga­ bro­vec­imel­mož­nost­osta­ti­v­Švi­ci,­saj­ga­je­pro­fe­sor­ na­kla­sič­ni­fi­lo­lo­gi­ji­v­Ber­nu­W.­The­i­ler­va­bil,­naj­osta­ne­ in­pri­njem­dok­to­ri­ra,­se­je­vr­nil­v­do­mo­vi­no.­ Tu­je­s­ pr­vim­no­vem­brom­ 1945­po­stal­pre­fekt­v­Ma­ri­ja­ni­šču,­ zna­nem­ka­to­li­škem­ di­ja­škem­za­vo­du,­kjer­je­spoz­nal­ šte­vil­ne­po­mem­bne­ ose­bno­sti:­ Jo­že­ta­Po­gač­ni­ka,­ Ja­ ne­za­Me­nar­ta,­Bo­ri­sa­Kra­lja,­aka­de­mi­ka­ Pi­ta­mi­ca,­An­ to­na­Tr­ste­nja­ka­ in­Ja­ko­ba­Šo­lar­ja.­(Snoj­1996:­65–66) Di­plo­mi­ral­ je­le­ta­1948­in­ta­koj­po­di­plo­mi­za­čel­z­ de­lom­v­Na­ro­dnem­ mu­ze­ju­v­Ljub­lja­ni.­Le­ta­1962­je­ dok­to­ri­ral­na­Fi­lo­zof­ski­fa­kul­te­ti­v­Za­dru.­Od­le­ta­1969­ je­pre­da­val­praz­go­do­vin­sko­ ar­he­o­lo­gi­jo­ na­Fi­lo­zof­ski­ fa­kul­te­ti­v­Ljub­lja­ni.­23.­apri­la­1987­je­po­stal­iz­re­dni­ član­SA­ZU,­30.­ma­ja­1991­pa­re­dni.­Od­le­ta­1962­je­re­ dni­član­Cen­tra­za­bal­ka­no­lo­ške­ štu­di­je­pri­Aka­de­mi­ji­ zna­no­sti­in­umet­no­sti­ BiH­v­Sa­ra­je­vu,­od­1967­iz­re­dni­ in­od­1977­re­dni­član­nem­ške­ga­ ar­he­o­lo­ške­ga­ in­šti­tu­ ta,­od­le­ta­1963­do­pi­sni­član­In­šti­tu­ta­za­praz­go­do­vi­no­ Ita­li­je,­od­le­ta­1972­In­šti­tu­ta­za­etru­ščan­ske­ in­ital­ske­ štu­di­je­in­od­1985­do­pi­sni­član­Ba­var­ske­aka­de­mi­je­ zna­no­sti­v­Münchnu.­ (Svo­ljšak­2000:­9;­Ga­bro­vec,­ Sta­ne­(b.­d.).­Pri­dob­lje­no­ 8.­12.­2010,­http://www.sa­ zu.si/o­sa­zu/cla­ni/­sta­ne­ga­bro­vec.html)­va­nja­ar­he­o­lo­ške­ga­ gra­di­va­(ko­li­šča­na­Ljub­ljan­skem­ bar­ju).­Ra­zi­skal­in­stro­kov­no­ pred­sta­vil­ je­naj­bolj­po­ mem­bna­že­lez­no­do­bna­ gro­bi­šča­in­ne­ka­te­ra­naj­di­šča­ rim­ske­ga­ob­dob­ja­na­te­da­njem­Kranj­skem.­ Pri­dob­lje­ no­gra­di­vo­je­znat­no­po­ve­ča­lo­po­men­in­ob­seg­ar­he­ o­lo­ških­zbirk.­Le­ta­1888­so­bi­le­pred­stav­lje­ne­ v­no­vi­ mu­zej­ski­stav­bi,­ki­je­bi­la­tu­di­plod­Dež­ma­no­vih­ pri­ za­de­vanj.­V­le­tih­1889–1903­ mu­je­kot­ku­stos­sle­dil­ Al­fonz­Müllner.­In­ven­ta­ri­zi­ral­ je­vse­ar­he­o­lo­ške­ naj­dbe­ in­ob­ja­vil­fo­to­gra­fi­je­ vse­ga­gra­di­va.­Pri­spe­val­je­tu­di­te­ me­ljno­de­lo­o­zgo­do­vi­ni­že­le­zar­stva­ na­Slo­ven­skem.­ Žal­pa­je­bi­la­prav­v­ča­su­nje­go­ve­ga­ slu­žbo­va­nja­ ve­či­ na­iz­ko­pa­ne­ga­ ar­he­o­lo­ške­ga­ gra­di­va­iz­te­da­nje­Kranj­ ske­pro­da­na­v­Na­ra­vo­slov­ni­mu­zej­na­Du­na­ju. Nje­gov­na­sle­dnik­ v­le­tih­1905–1909­ je­bil­Walter­ Schmid,­ki­je­usta­no­vil­mu­zej­sko­stro­kov­no­gla­si­lo­ Car­ ni o la­in­vo­dil­šte­vil­na­iz­ko­pa­va­nja,­ med­dru­gim­rim­ske­ na­sel­bi­ne­ Emo­ne­z­gro­bi­ščem­ ter­poz­no­an­tič­nih­ in­ zgod­nje­sred­nje­ve­ških­gro­bišč­na­Go­renj­skem. Po­nje­go­vem­ od­ho­du­se­je­vr­sta­ku­sto­sov,­po­sve­ če­nih­pred­vsem­ ar­he­o­lo­gi­ji,­ pre­tr­ga­la.­Na­da­lje­val­ jo­je­ še­le­Raj­ko­Lo­žar,­ki­je­bil­ku­stos­v­le­tih­1928–1940. Ve­li­ke­spre­mem­be­ v­Na­ro­dnem ­mu­ze­ju­so­na­sto­ pi­le­po­le­tu­1946­z­di­rek­tor­jem­ Jo­že­tom­Ka­ste­li­cem,­ an­tič­nim­ar­he­o­lo­gom.­ Za­ra­di­po­treb­po­spe­ci­a­li­za­ci­ji­ mu­zej­ske­ga­ de­la­je­pri­teg­nil­no­ve­so­de­lav­ce­ in­uve­del­ sa­mo­stoj­ne­od­del­ke.­ Le­ta­1948­je­Sta­ne­Ga­bro­vec,­ spe­ci­a­list­ za­pra­ zgo­do­vin­sko­ ob­dob­je,­po­stal­pr­vi­vo­dja­ar­he­o­lo­ške­ga­ od­del­ka.­Sle­di­li­so­mu­ku­sto­si,­spe­ci­a­li­zi­ra­ni­ za­praz­ go­do­vin­sko,­ rim­sko­in­sred­nje­ve­ško­ ar­he­o­lo­gi­jo:­ Pe­ter­Pet­ru­(di­rek­tor­mu­ze­ja­v­le­tih­1970–1983),­ Vin­ko­ Šri­bar,­Vi­da­Sta­re­in­So­nja­Pet­ru.­Sta­ne­Ga­bro­vec­je­ or­ga­ni­zi­ral­ so­do­bno­hra­nje­nje­gra­di­va,­na­to­pa­se­je­ po­sve­til­ra­zi­ska­vam­ že­lez­ne­do­be.­S­te­me­ljni­mi­ štu­di­ ja­mi­te­ga­ob­dob­ja­in­ob­vzgo­ji­štu­den­tov­ na­fa­kul­te­ti­ je­ute­me­ljil­ me­sto­slo­ven­ske­praz­go­do­vi­ne­v­sred­nje­e­ vrop­skem­pro­sto­ru.­V­le­tih­1987–1999­ ga­je­na­sle­dil­ Dra­go­Svo­ljšak,­ki­je­po­skr­bel­za­no­ve­pro­sto­re­od­del­ ka.­Le­ta­2000­je­po­sta­la­vo­dja­ar­he­o­lo­ške­ga­ od­del­ka­ Jan­ka­Iste­nič. 3 2­­Živ­ lje­ nje­ pis­ Sta­ne­Ga­bro­vec­se­je­ro­dil­18.­apri­la­1920.­Ma­ti­Jo­ že­fa­Sta­nič­je­bi­la­Pri­mor­ka­iz­An­ho­ve­ga,­ oče­Franc­Ga­ bro­vec­pa­je­pri­ha­jal­iz­Pa­lovč­pri­Kam­ni­ku.­Sku­pno­pot­ sta­za­če­la­v­Tr­stu,­kjer­se­ji­ma­je­ro­dil­tu­di­pr­vi­otrok,­ hčer­ka­Jo­se­fi­na/Jo­že­fa.­ Ko­se­je­za­če­la­pr­va­sve­tov­na­ voj­na,­je­mo­ral­Franc­v­voj­sko­in­je­po­slal­svo­jo­dru­ži­no­ k­so­ro­dni­kom­ v­Kam­nik.­Tu­sta­se­ji­ma­ro­di­la­še­dva­ otro­ka,­hčer­ka­Ol­ga­in­sin­Sta­ni­slav.­ Sta­ne­je­bil­ro­ jen­na­Za­pri­cah,­v­pro­sto­rih­da­naš­nje­ga­ kam­ni­ške­ga­ mu­ze­ja.­Tu­je­v­kro­gu­dru­ži­ne,­ki­jo­je­pre­živ­ljal­oče­z­ de­lom­na­že­lez­ni­ci,­pre­ži­vel­mla­da­le­ta.­Sta­no­va­li­so­ v­pro­le­tar­skih­ pro­sto­rih­pred­gra­šči­no,­ki­so­bi­li­vča­ sih­go­spo­dar­ska­ po­slo­pja­in­je­bi­lo­v­njih,­kot­se­spo­ mi­nja­Sta­ne,­ze­lo­mrz­lo.­V­za­pri­ško­gra­šči­no­so­po­le­ti­ pri­ha­ja­li­po­mem­bni­ go­spo­dje­in­ta­ko­se­je­imel­Sta­ne­ mož­nost­dru­ži­ti­tu­di­s­pri­pa­dni­ki­ vi­šje­ga­slo­ja.­Sem­je­ pri­ha­jal­Oton­Žu­pan­čič­z­dru­ži­no,­pro­fe­sor­Franc­Šturm­ z­dru­ži­no,­pro­fe­sor­Fran­ce­Ko­blar­ter­tu­di­sam­la­stnik­ gra­du­vi­tez­Schne­id­z­Du­na­ja­z­obe­ma­hčer­ka­ma­ in­ si­nom.­Sta­rej­ša­hčer­ka­se­je­v­Kam­ni­ku­tu­di­po­ro­či­la­z­ do­ma­či­nom­ ba­ro­nom­Re­chba­chom,­ ki­je­ka­sne­je­po­ stal­žu­pan.­(Snoj­1996:­55;­Zgo­do­vin­ski­ ar­hiv­Ljub­lja­ na,­KAM­112,­0Š­Fra­na­Al­bre­hta­Kam­nik,­Ma­tič­ni­list,­ a.­e.­109,­ška­tla­14) Le­ta­1927­je­Sta­ni­slav­ za­čel­obi­sko­va­ti­ de­ško­ osnov­no­šo­lo­v­Kam­ni­ku,­ ki­jo­je­kon­čal­z­odlič­nim­ uspe­hom.­ Tu­je­spoz­nal­šte­vil­ne­pri­ja­te­lje,­med­ka­te­ ri­mi­so­bi­li­tu­di­Emi­li­jan­Cevc,­Mar­jan­Sa­vin­šek,­ Mi­ lan­Ma­tja­šič­…­Usta­no­vi­li­so­no­go­met­ni­ klub­Tri­glav­in­ pred­gra­šči­no­igra­li­no­go­met.­Ime­li­so­odlič­ne­ga,­ ven­ dar­stro­ge­ga­uči­te­lja­Iva­na­Go­lo­ba,­ki­jim­je­dal­ve­li­ko­ zna­nja­in­s­tem­odlič­no­od­skoč­no­de­sko­za­na­dalj­nje­ šo­la­nje.­(Snoj­1996:­55;­Zgo­do­vin­ski­ ar­hiv­Ljub­lja­na,­ KAM­102,­Zbir­ni­fond,­Dru­žin­ski­list,­a.­e.­54­Šut­na­Za­ pri­ce,­ška­tla­18) Kljub­fi­nan­čni­sti­ski­sta­ga­star­ša­pri­de­set­ih­le­tih­ po­sla­la­v­Ško­fij­sko­gim­na­zi­jo­v­Šen­tvid.­Gim­na­zi­ja­ je­ ta­krat­tra­ja­la­osem­let­in­so­jo­di­ja­ki­za­če­li­obi­sko­va­ti­ z­de­set­i­mi­le­ti.­O­nje­ni­za­htev­no­sti­ pri­ča­po­da­tek,­da­ jih­je­od­de­vet­de­set­ih­ vpi­sa­nih­pri­šlo­do­ma­tu­re­le­tri­ de­set.­Gim­na­zi­ja­ je­bi­la­raz­de­lje­na­ na­dva­de­la.­Pr­vi­ del­je­bi­la­šti­ri­let­na­ni­žja­gim­na­zi­ja,­ ki­se­je­kon­ča­la­z­ ma­lo­ma­tu­ro. Glav­ni­pred­me­ti­ni­žje­gim­na­zi­je­so­bi­li­ve­ro­uk,­slo­ ven­šči­na,­fran­co­šči­na,­ la­tin­šči­na,­ zem­lje­pis,­ pri­ro­do­ pis,­ma­te­ma­ti­ka­ in­pet­je.­Po­kon­ča­ni­ma­li­ma­tu­ri­so­ sle­di­la­še­šti­ri­le­ta­vi­šje­gim­na­zi­je,­ ki­se­je­kon­ča­la­z­ 3 Zgodovina oddelka. Pridobljeno 09. 12. 2010. http://www.nms.si/slovensko/12 _oddelki/arheoloski/zgo- dovina/zgodovina.html. Dr.­Sta­ ne­Ga­ bro­ vec­ na­iz­ ko­ pa­ va­ njih.­ Vir­pri­ Stič­ ni­ le­ ta­1970.­ Fo­ to:­To­ maž­Per­ ko. Ob­jubilejuOb­jubileju 322 323Od­le­ta­1962­je­so­de­lo­val­v­re­dak­cij­skem­ od­bo­ru­ Ar he o lo ške ga ve stni ka.­ Po­go­sto­je­so­de­lo­val­tu­di­pri­ pu­bli­ka­ci­jah­ Na­ro­dne­ga­ mu­ze­ja­(Ar go, Si tu la, Ka ta lo­ gi in mo no gra fi je, Raz stav ni ka ta lo gi ).­Po­mem­bno­ pa­ je­tu­di­nje­go­vo­so­de­lo­va­nje­ v­ure­dni­ških­ od­bo­rih­za­ pu­bli­ka­ci­ji­ Ar he o lo ška naj di šča Slo ve ni je (Ljub­lja­na­ 1975)­in­Pra i sto ri ja ju go sla ven skih ze ma lja ­(pr­vi­zve­ zek­je­iz­šel­v­Sa­ra­je­vu­le­ta­1979).­(Bla­žon­1980:­13) Le­ta­1996­so­slo­ven­ski­ar­he­o­lo­gi­na­iz­re­dni­skup­ šči­ni­ob­pet­de­set­let­ni­ci­ de­lo­va­nja­ ar­he­o­lo­ške­ stro­ ke­kot­sa­mo­stoj­ne­ znan­stve­ne­ di­sci­pli­ne­ v­Slo­ve­ni­ji­ spre­je­li­sklep,­da­bo­do­vsa­ko­le­to­na­gra­je­va­li­ svo­je­ naj­o­dlič­nej­še­ čla­ne.­Pr­vo­na­gra­do­za­živ­ljenj­sko­ de­lo­ na­po­dro­čju­ar­he­o­lo­gi­je­ je­te­ga­le­ta­pre­jel­Sta­ne­Ga­ bro­vec.­Po­de­li­tev­na­grad­je­bi­la­v­Na­ro­dnem­ mu­ze­ju­ v­Ljub­lja­ni.­Pre­jel­je­sre­br­ni­ki­pec­Emon­ca,­pla­ke­to­in­ de­nar­no­na­gra­do.­(Šu­tej­1996:­8) Le­ta­2000­pa­je­Sta­ne­Ga­bro­vec­pre­jel­še­eno­po­ mem­bno­na­gra­do.­Na­slav­no­sti­v­Na­ro­dni­ga­le­ri­ji­v­ Ljub­lja­ni­je­pre­jel­Zo­i­so­vo­na­gra­do­za­živ­ljenj­sko­ de­lo­ na­po­dro­čju­ar­he­o­lo­gi­je. ­13.­apri­la­2002­mu­je­Ob­čin­ski­svet­ob­či­ne­Kam­ nik­po­de­lil­na­ziv­ča­stne­ga­ob­ča­na,­kar­si­aka­de­mik­dr.­ Sta­ne­Ga­bro­vec­vse­ka­kor­za­slu­ži. 4­­Ga­ brov­ če­ ve­ar­ he­ o­ lo­ ške­raziskave­ Kam­ ni­ ka­z­oko­ li­ co Če­prav­so­di­me­sto­Kam­nik­med­ar­he­o­lo­ško­ manj­ ra­zi­skan­pro­stor,­je­Sta­ne­Ga­bro­vec­na­pod­la­gi­raz­ po­lo­žlji­ve­ga­ gra­di­va­se­sta­vil­po­do­bo­me­sta­Kam­nik­v­ praz­go­do­vin­skem­ ob­dob­ju.­Pr­vo­sin­te­zo­kam­ni­ške­ga­ pro­sto­ra­v­praz­go­do­vi­ni­ je­ob­ja­vil­le­ta­1965­v­Kam­ ni škem zbor ni ku.­Le­ta­1979,­ob­750­let­ni­ci­ me­sta­ Kam­nik,­pa­je­to­po­do­bo­na­pod­la­gi­no­vih­najdb­še­ do­pol­nil.­Naj­več­gra­di­va­o­praz­go­do­vin­skem­ Kam­ni­ku­ je­pri­skr­bel­J.­N.­Sa­dni­kar­(1863–1952),­ ki­pa­je­bil­ le­lju­bi­telj­ski­ zbi­ra­telj,­po­po­kli­cu­ve­te­ri­nar.­Ve­čjih­stro­ kov­nih­iz­ko­pa­vanj­ pod­vod­stvom­ar­he­o­lo­gov­ pa­v­Kam­ ni­ku­kljub­po­mem­bnim­naj­dbam­ (grob­s­če­la­do­v­Nev­ ljah)­ni­bi­lo.­Edi­na­iz­je­ma­so­pa­le­o­lit­ska­ iz­ko­pa­va­nja­ na­Mo­kri­ci­v­le­tih­1954–56­in­iz­ko­pa­va­nja­ Ar­he­o­lo­ške­ ga­in­šti­tu­ta­iz­Ljub­lja­ne­le­ta­1960­pod­vod­stvom­Mi­tja­ Bro­dar­ja.­Pri­ori­su­kam­ni­ške­ga­ ozem­lja­v­praz­go­do­vi­ni­ se­je­Sta­ne­Ga­bro­vec­ome­jil­na­na­sled­nje­ozem­lje:­rav­ ni­na­ob­Kam­ni­ški­Bis­tri­ci,­na­za­ho­du­ska­ru­čen­ska­ po­ kra­ji­na,­na­vzho­du­pa­Mo­rav­ška­do­li­na,­Čr­ni­gra­ben­in­ Tu­hinj­ska­do­li­na.­Ča­sov­no­pa­se­je­ome­jil­na­ob­dob­je­ praz­go­do­vi­ne,­ to­rej­na­vse­ar­he­o­lo­ško­ gra­di­vo,­ki­pri­ča­ o­živ­lje­nju­člo­ve­ka­na­tem­ob­mo­čju­do­ pri­ho­da­Rim­lja­ nov,­to­rej­pri­bliž­no­do­za­čet­ka­na­še­ga­šte­tja.­(Ga­bro­ vec­1965:­89–134;­Ga­bro­vec­1985:­5) ­Iz­ob­dob­ja­pa­le­o­li­ti­ka­ sta­na­kam­ni­škem­ ob­mo­čju­ dve­po­mem­bni­ toč­ki­iz­ko­pa­vanj,­ in­si­cer­Mo­kri­ška­ja­ ma­in­Nev­lje.­Za­ra­di­si­ste­ma­tič­nih­ iz­ko­pa­vanj,­ ki­jih­je­ vo­dil­M.­Bro­dar,­je­po­mem­bna­ pred­vsem­ Mo­kri­ška­ja­ ma.­Tu­je­od­kril­12­ko­šče­nih­ko­nic­in­tri­kam­ni­te­ar­te­ fak­te,­ki­so­di­jo­v­zad­njo­le­de­no­do­bo.­Mo­kri­ška­ja­ma­ pred­stav­lja­ dru­go­vi­so­ko­alp­sko­ pa­le­o­lit­sko­ po­sta­jo.­ Pr­va­pa­le­o­lit­ska­ po­sta­ja­na­Slo­ven­skem­ pa­je­Po­toč­ ka­zi­jal­ka,­ki­jo­je­S.­Bro­dar­od­kril­le­ta­1928.­Pri­obeh­ po­sta­jah­je­pred­stav­lja­la­ pre­se­ne­če­nje­ nad­mor­ska­ vi­ ši­na,­ki­je­pri­Po­toč­ki­zi­jal­ki­1800­m,­pri­Mo­kri­ški­ja­mi­pa­1500.­Ve­či­na­ra­zi­sko­val­cev­ me­ni,­da­gre­le­za­ pri­me­ra­lov­ske­po­sta­je­in­ne­stal­ne­ga­bi­va­li­šča,­saj­je­ tež­ko­ver­jet­no,­da­bi­v­le­de­ni­do­bi­člo­vek­ži­vel­ta­ko­vi­ so­ko.­Po­toč­ka­zi­jal­ka­in­Mo­kri­ška­ja­ma­sta­ta­ko­spro­ži­ li­šte­vil­ne­raz­pra­ve­in­po­tr­di­li­te­ze­ge­o­lo­gov,­da­le­de­na­ do­ba­ni­enot­na,­am­pak­so­zno­traj­nje­to­pla­in­hla­dna­ ni­ha­nja,­s­tem­da­v­to­plem­ob­dob­ju­kli­ma­ni­bi­la­bis­ tve­no­dru­gač­na­od­da­naš­nje.­ Ta­ko­so­re­ši­li­vpra­ša­nje­ vi­so­ke­le­ge­obeh­jam.­Po­toč­ka­zi­jal­ka­in­Mo­kri­ška­ja­ ma­sta­na­Slo­ven­skem­ pr­vi­pri­či­o­pri­sot­no­sti­ ho­mo­ sa­pi­en­sa.­ V­Nev­ljah­pa­je­ne­ko­li­ko­mlaj­ša­pa­le­o­lit­ska­ po­sta­ja.­ Od­tod­je­zna­na­re­kon­struk­ci­ja­ ma­mu­ta,­ki­ga­hra­ni­ Pri­ro­do­slov­ni­ mu­zej­v­Ljub­lja­ni.­Po­leg­ma­mu­ta­je­bil­ naj­den­tu­di­se­ver­ni­je­len.­Ker­sta­obe­ži­va­li­mrz­lo­do­ bni,­je­lo­gič­no­skle­pa­nje,­ da­po­sto­jan­ka­ iz­ha­ja­s­kon­ca­ pr­ve­ga­vme­sne­ga­ob­dob­ja.­(Ga­bro­vec­1985:­6) Po­mem­bnej­še­ pa­je­ob­dob­je­bro­na­ste­do­be,­iz­ka­ te­re­ga­je­ve­li­ko­na­ključ­no­ naj­de­nih­se­kir­(Du­pli­ca,­ Pa­lov­če,­Za­pri­ce).­Med­dru­go­sve­tov­no­voj­no­je­bi­la­v­ stru­gi­Kam­ni­ške­ Bis­tri­ce­pri­Za­go­ri­ci­naj­de­na­bro­na­sta­ se­ki­ra­z­ro­bni­ki­iz­sta­rej­še­ga­ ob­dob­ja­bro­na­ste­do­be.­ V­Na­ro­dni­mu­zej­pa­je­pri­šla­še­le­le­ta­1966.­Se­ki­re­z­ oz­ki­mi­ro­bni­ki­so­zna­čil­ne­pred­vsem­ za­sta­rej­šo­bro­ na­sto­do­bo­in­so­po­go­stej­še­ v­alp­skem­sve­tu,­v­pa­non­ skem­pa­pre­vla­du­je­jo­ se­ki­re­na­uho.­V­Slo­ve­ni­ji­se­kir­v­ tak­šni­obli­ki­sko­raj­ni,­spa­da­pa­v­tip­Ma­ger­kin­gen­ (po­ naj­di­šču­v­juž­ni­Nem­či­ji).­Se­ver­no­od­Alp­je­bi­la­se­ki­ ra­do­sti­bolj­raz­šir­je­na.­ V­Dom­ža­lah­ je­bi­la­iz­te­ga­ob­ dob­ja­naj­de­na­tu­di­bro­na­sta­igla­s­če­bu­la­sto­gla­vi­co­in­ ode­be­lje­nim­ vra­tom,­iz­bli­ži­ne­Kr­va­ve­ga­zna­me­nja­ na­ Pod­gor­skem­ po­lju­pa­bro­na­sta­igla­s­ča­ša­sto­gla­vi­co,­ or­na­men­ti­ra­no­ s­ho­ri­zon­tal­ni­mi­ vzpo­re­dno­ vre­za­ni­mi­ čr­ta­mi.­Na­tem­ob­mo­čju­je­bi­lo­naj­de­nih­več­pred­me­ tov­tu­di­v­ča­su­grad­nje­kam­ni­ške­že­lez­ni­ce­le­ta­1890. Naj­mlaj­še­ ob­dob­je­bro­na­ste­do­be­ime­nu­je­mo­ kul­ tu­ra­žar­nih­gro­bišč­(KŽG).­Tu­di­iz­te­ga­ob­dob­ja­je­naj­ več­gra­di­va­na­kam­ni­škem­ ob­mo­čju­zbral­N.­Sa­dni­kar.­ Med­naj­po­mem­bnej­še­so­di­jo­raz­ne­se­ki­re­ter­dva­bro­ na­sta­obe­ska­in­bro­na­sta­ovrat­ni­ca.­ Po­se­bej­po­mem­ ben­pa­je­žga­ni­grob,­ki­ga­je­od­kri­la­M.­Zu­pan­čič­le­ta­ 1965.­Od­krit­je­bil­na­bre­gu­nek­da­nje­stru­ge­Bis­tri­ce.­ Vko­pan­je­bil­30–50­cm­glo­bo­ko­v­reč­ni­prod­in­po­krit­ s­kam­ni­to­plo­ščo.­V­ža­ri­z­vi­so­kim­vra­tom­je­bil­pe­pel­ in­sko­de­li­ca­na­no­gi­z­iz­vi­ha­nim­us­tjem­in­ver­ti­kal­no­ pre­luk­nja­nim­ pla­stič­nim­ dr­ža­jem­ter­igla­s­splo­šče­no­ gla­vi­co­in­vra­tom,­or­na­men­ti­ra­nim­ v­obli­ki­rib­je­ko­sti.­ Ča­sov­no­so­di­grob­na­za­če­tek­kul­tu­re­žar­nih­gro­bišč,­ to­rej­v­ob­dob­je,­ko­v­Slo­ve­ni­ji­gro­bne­naj­dbe­ni­so­šte­ vil­ne. Iz­iste­ga­ob­dob­ja­kot­ta­grob­pa­sta­bi­li­na­Ve­li­ki­ pla­ni­ni­naj­de­ni­dve­bro­na­sti­se­ki­ri,­ena­tu­la­sta­in­ena­ pla­vu­ta­sta.­ Obe­naj­dbi­sta­za­ni­mi­vi­pred­vsem­ za­ra­di­ vi­šin­ske­ga­ ozem­lja,­če­prav­je­Ve­li­ka­pla­ni­na­še­po­se­ bej­za­ni­mi­vo­naj­di­šče­za­ra­di­koč,­ki­so­po­svo­ji­zgrad­bi­ ne­kaj­po­se­bne­ga.­ Ne­da­se­jih­raz­lo­ži­ti­ni­ti­iz­do­ma­če­ kmeč­ke­ni­ti­iz­sred­nje­ve­ške­ ar­hi­tek­tur­ne­ tra­di­ci­je.­Z­ ve­li­ko­pla­nin­sko­ ar­hi­tek­tu­ro­ se­je­naj­več­ukvar­jal­To­ ne­Cevc.­Te­naj­dbe­do­ka­zu­je­jo,­ da­je­člo­vek­že­v­poz­ ni­bro­na­sti­do­bi­pri­šel­na­Ve­li­ko­pla­ni­no.­(Ga­bro­vec­ 1965:­94;­Ga­bro­vec­1985:­6–7)­ Tu­di­iz­hal­štat­ske­ga­ ob­dob­ja­je­gra­di­vo­skrom­no,­ če­prav­je­v­tem­ob­dob­ju­slo­ven­ski­pro­stor­pr­vič­na­se­3­­Sta­ ne­Ga­ bro­ vec­kot­ar­ he­ o­ log­ Če­prav­je­Sta­ne­Ga­bro­vec­po­izo­braz­bi­in­tu­di­po­ sr­cu­kla­sič­ni­fi­lo­log,­ga­je­živ­lje­nje­pri­ne­slo­v­ar­he­o­ lo­gi­jo.­Ob­kon­cu­štu­di­ja­se­je­zna­šel­v­so­ci­a­li­zmu,­ ki­ je­iz­šol­od­prav­ljal­ la­tin­šči­no­ in­gr­šči­no.­Ta­ko­ni­imel­ no­be­nih­mož­no­sti,­da­bi­lah­ko­učil­svoj­pred­met.­Za­to­ je­na­re­dil­bi­bli­o­te­kar­ski­ iz­pit­in­iskal­slu­žbo­po­knjiž­ ni­cah.­V­mu­zej­je­pri­šel­na­ključ­no.­ Le­ta­1942­so­mu­ v­Am­bru­su­ubi­li­pri­ja­te­lja­Ja­ne­za­To­min­ca,­na­dar­je­ne­ ga­zgo­do­vi­nar­ja.­ Po­voj­ni­so­Zar­ja­ni­or­ga­ni­zi­ra­li­ pre­kop­ nje­go­ve­ga­ tru­pla.­Sta­ne­Ga­bro­vec­in­Stan­ko­Oster­sta­ ga­v­Am­bru­su­pre­ko­pa­la­ in­ga­od­pe­lja­la­k­nje­go­vi­ma­ mi­v­Me­ki­nje.­Na­gro­bu­je­imel­Sta­ne­Ga­bro­vec­go­vor.­ Po­gre­ba­se­je­ude­le­žil­tu­di­Jo­že­Brejc.­Ta­je­s­se­boj­pri­ pe­ljal­tu­di­Jo­že­ta­Ka­ste­li­ca,­ ki­ga­je­To­min­če­va­ uso­da­ ze­lo­pre­tre­sla.­Za­pom­nil­si­je­tu­di­Ga­brov­čev­ go­vor­in­ ga­za­to­po­di­plo­mi­po­va­bil­v­slu­žbo­v­Na­ro­dni­mu­zej.­ Ta­ko­se­je­Ga­bro­vec­zna­šel­v­no­vem­sve­tu,­ki­mu­je­ bil­po­pol­no­ma­ ne­znan,­saj­mu­štu­dij­kla­sič­ne­fi­lo­lo­gi­ je­ni­nu­dil­zna­nja­o­ar­he­o­lo­gi­ji.­ Ven­dar­ga­je­Ka­ste­lic­ uspo­so­bil­za­de­lo­ar­he­o­lo­ga­ in­mu­od­prl­vra­ta­v­svet.­ Ta­ko­na­Du­naj,­kjer­se­hra­ni­v­Na­ra­vo­slov­nem­ mu­ze­ju­ ogrom­no­slo­ven­ske­ga­ ar­he­o­lo­ške­ga­ gra­di­va,­in­v­Nem­ či­jo,­kjer­je­lah­ko­so­de­lo­val­na­ta­krat­naj­po­mem­bnej­ ših­iz­ko­pa­va­njih­ v­He­u­ne­bur­gu.­ Vo­dja­iz­ko­pa­vanj­ W.­ Kim­ming­mu­je­na­svo­jem­in­šti­tu­tu­za­praz­go­do­vi­no­ v­Tübingenu­ po­nu­dil­me­sto­uni­ver­zi­tet­ne­ga­ asi­sten­ta,­ kjer­je­Ga­bro­vec­v­enem­le­tu­do­bro­spoz­nal­nem­ško­ ar­he­o­lo­ško­ šo­lo,­pri­do­bil­po­mem­bne­ iz­kuš­nje­in­spo­ znal­pri­ja­te­lje,­s­ka­te­ri­mi­je­tu­di­ka­sne­je­še­so­de­lo­val.­Ga­bro­vec­se­je­ta­ko­vži­vel­v­ar­he­o­lo­ški­ svet­in­svo­jo­ po­zor­nost­ po­sve­til­praz­go­do­vi­ni,­ pred­vsem­ bro­na­sti­ do­bi,­to­rej­pr­ve­mu­ti­soč­le­tju­pr.­Kr.­K­tej­odlo­či­tvi­je­ve­ li­ko­pri­po­mo­glo­ dej­stvo,­da­je­bi­lo­v­Na­ro­dnem­ mu­ze­ju­ naj­več­gra­di­va­iz­te­ga­ob­dob­ja,­kot­tu­di­pre­pri­ča­nje,­ da­ je­to­naj­bolj­vzne­mir­lji­vo­ ob­dob­je.­V­tem­ča­su­je­Evro­ pa­z­Gr­ki­in­Rim­lja­ni­pr­vič­po­sta­la­vo­dil­na­po­li­tič­na­in­ kul­tur­na­sve­tov­na­ve­le­si­la,­da­nes­slo­ven­sko­ ozem­lje­ pa­je­pr­vič­v­ce­lo­ti­kul­ti­vi­ra­no­ us­tva­ri­lo­la­stno­kul­tu­ro,­ ki­je­bi­la­v­vzho­dno­alp­skem­ in­sred­nje­e­vrop­skem­ pro­ sto­ru­vo­dil­na­kul­tu­ra­s­svo­jim­ime­nom. To­je­Ga­bro­vec­po­ka­zal­tu­di­v­Na­ro­dnem­ mu­ze­ju­z­ raz­sta­vo­si­tul­ske­umet­no­sti,­ ki­so­jo­pri­pra­vi­li­sku­paj­z­ Ita­li­ja­ni­in­Av­strij­ci.­Raz­sta­va­je­po­ka­za­la­po­mem­bnost­ na­še­ga­pro­sto­ra­in­nje­go­ve­kul­tu­re­ter­utr­di­la­so­de­lo­ va­nje­Na­ro­dne­ga­ mu­ze­ja­in­slo­ven­ske­ ar­he­o­lo­gi­je­ z­ naj­po­mem­bnej­ši­mi­evrop­ski­mi­ar­he­o­lo­ški­mi­cen­tri. Sta­ne­Ga­bro­vec­ je­svo­je­glav­no­de­lo­po­sve­til­ra­ zi­sko­va­nju­ bro­na­ste­in­že­lez­ne­do­be­v­Slo­ve­ni­ji.­Kot­ vo­dja­ar­he­o­lo­ške­ga­ od­del­ka­je­si­ste­ma­tič­no­ skr­bel­ za­ob­ja­vo­sta­re­ga­fon­da­ar­he­o­lo­ške­ga­ gra­di­va,­ki­ga­ več­kot­po­lo­vi­co­hra­ni­jo­v­tu­jih­mu­ze­jih­(Du­naj,­Gra­ dec,­Trst,­Har­vard)­in­je­bi­lo­za­ra­di­te­ga­ne­do­sto­pno­ za­znan­stve­no­ ra­zi­sko­va­nje­ v­Slo­ve­ni­ji.­Naj­ve­čji­re­zul­ tat­te­ga­pri­za­de­va­nja­ je­ob­ja­va­ne­kro­po­le­ z­Mo­sta­na­ So­či­v­treh­zvez­kih.­Od­1960­do­1974­je­vo­dil­ve­li­ka­ iz­ko­pa­va­nja­ v­Stič­ni­(ob­so­de­lo­va­nju­ ar­he­o­lo­ške­ga­ se­ mi­nar­ja­uni­ver­ze­iz­Mar­bur­ga­in­In­šti­tu­ta­Smit­hso­ni­an­ iz­Washingtona).­ Iz­ko­pa­va­nja­ so­pri­ne­sla­po­mem­bna­ no­va­spoz­na­nja­ o­na­či­nu­po­ko­pa­va­nja,­ pred­vsem­ pa­ o­na­se­lju­že­lez­ne­do­be.­Re­zul­ta­ti­ni­so­po­mem­bni­ le­ za­ra­di­no­ve­ga­gra­di­va­in­te­hnič­nih­po­dat­kov,­ am­pak­ so­po­me­ni­li­nov­uvod­v­zgo­do­vi­no­ do­lenj­ske­sku­pi­ne,­ ki­ima­med­že­lez­no­do­bni­mi­ kul­tu­ra­mi­Slo­ve­ni­je­naj­po­ mem­bnej­še­ me­sto.­Iz­ko­pa­va­nje­ v­Stič­ni­je­bi­lo­v­mno­ gih­po­gle­dih­pi­o­nir­sko­in­dra­go­ce­na­ šo­la­mo­der­nih­iz­ ko­pa­vanj.­Ob­ja­va­iz­ko­pa­vanj­ (Stič na I,­1994,­in­Stič na II,­2006)­je­bi­la­s­priz­na­njem­ spre­je­ta­tu­di­v­tu­jem­stro­ kov­nem­ti­sku.­Na­pod­la­gi­si­ste­ma­tič­ne­ ob­ja­ve­gra­di­va­ in­iz­ko­pa­vanj­ je­dal­v­šte­vil­nih­štu­di­jah­sin­te­zo­bro­na­ ste­in­že­lez­ne­do­be­na­ozem­lju­da­naš­nje­Slo­ve­ni­je. Ta­ko­je­iz­de­lal­no­vo­kro­no­lo­gi­jo­ bro­na­ste­in­že­lez­ ne­do­be,­od­ka­te­rih­ima­zla­sti­zad­nja­med­na­ro­dni­ po­ men­in­je­bi­la­splo­šno­spre­je­ta.­Na­no­vo­je­opre­de­lil­ kul­tur­ne­sku­pi­ne­na­na­šem­ozem­lju­in­v­so­sed­stvu­ ter­ ori­sal­nji­ho­vo­kul­tur­no­hi­sto­rič­no­ po­do­bo.­Šte­vil­ne­so­ nje­go­ve­štu­di­je­o­po­sa­mez­nih­ ko­sih­ma­te­ri­al­ne­ in­s­ po­dro­čja­du­hov­ne­kul­tu­re.­Med­pr­ve­so­di­jo­pred­vsem­ štu­di­je­o­obram­bnem­ oro­žju,­med­dru­ge­o­si­tul­ski­ umet­no­sti.­ Na­no­vo­je­po­sta­vil­tu­di­pro­ble­me­et­nič­nih­ no­sil­cev­že­lez­no­do­bnih­ kul­tur­na­Slo­ven­skem­ in­na­ Bal­ka­nu.­Re­zul­ta­te­svo­jih­štu­dij­je­str­nil­v­sin­te­tič­nem­ pri­ka­zu­bro­na­ste­in­že­lez­ne­do­be­Slo­ve­ni­je­in­Is­tre,­ki­ je­iz­šel­v­Pra i sto ri ji ju go slo ven skih ze ma lja ­IV­(1983)­in­ V­(1987),­ka­te­re­so­u­re­dnik­ je­bil.­O­re­zul­ta­tih­svo­je­ga­ de­la­je­pre­da­val­na­kon­gre­sih­in­v­ar­he­o­lo­ških­ in­šti­tu­ tih­do­ma­in­v­tu­ji­ni.­Bil­je­ure­dnik­šte­vil­nih­stro­kov­nih­ re­vij­in­pu­bli­ka­cij. 4 4 Stane Grabovec (b. d.). Pridobljeno 8. 12. 2010, http://www.sazu.si/o-sazu/clani/stane-gabrovec.html; Verena Perko, 2002: Akademik prof. dr. Stane Gabrovec – arheolog in pedagog. Pridobljeno 8. 12. 2010, http://castni.kamnik-perovo.si/gabrovec/index.php. Aka­ de­ mik­dr.­Sta­ ne­Ga­ bro­ vec­90­let.­Fo­ to:­To­ maž­Per­ ko. Ob­jubileju 324ljen­sko­raj­v­ena­kem­ob­se­gu­kot­v­sred­njem­ve­ku.­Na­ hri­bu,­ki­te­če­od­Re­penj­pro­ti­ju­go­za­ho­du­ do­Smle­dni­ ka,­je­bi­lo­naj­de­nih­več­praz­go­do­vin­skih­ na­sel­bin­(na­ Brec­lje­vem­ hri­bu,­na­Šter­no­vem­ hri­bu,­pri­raz­va­li­nah­ Smle­dni­ške­ga­ gra­du,­naj­lep­ša­pa­na­Dre­no­vem­ vr­hu­ nad­Rep­nja­mi­s­šti­ri­mi­te­ra­sa­mi).­ Se­ver­no­od­Dre­no­ ve­ga­vr­ha­pri­va­si­Hra­še­so­bi­li­od­kri­ti­tu­di­žga­ni­hal­ štat­ski­gro­bo­vi,­ven­dar­gra­di­vo­ni­ohra­nje­no.­ Gro­bne­ naj­dbe­iz­te­ga­ob­dob­ja­so­ze­lo­šte­vil­čne.­(Ga­bro­vec­ 1965:­95–96)­Naj­zna­me­ni­tej­ša­ naj­dba­iz­te­ga­ob­dob­ ja­pa­je­go­to­vo­grob­iz­Ne­velj.­Ne­gov­ska­ če­la­da,­ki­je­ kon­ča­la­v­zbir­ki­mar­ša­la­Ti­ta,­je­bi­la­naj­de­na­sku­paj­z­ dve­ma­že­lez­ni­ma­ su­li­ca­ma­in­boj­no­se­ki­ro,­kar­pred­ stav­lja­ti­pič­no­do­lenj­sko­obo­ro­ži­tev.­ Tu­di­sa­ma­če­la­da­ je­ti­pič­no­do­lenj­ska­in­je­bi­la­ver­jet­no­na­re­je­na­v­do­ lenj­skih­de­lav­ni­cah.­ Na­sta­la­je­si­cer­po­ital­skem­vzor­ cu.­En­ital­ski­kos­je­bil­naj­den­v­Stič­ni,­ven­dar­so­jo­ do­lenj­ske­hal­štat­ske­ de­lav­ni­ce­za­če­le­iz­de­lo­va­ti­v­sa­ mo­stoj­ni­ena­či­ci.­ Iz­ce­lot­ne­Slo­ve­ni­je­se­jih­je­ohra­ni­lo­ 45.­Kro­no­lo­ško­ so­di­v­naj­mlaj­še­hal­štat­sko­ ob­dob­je,­v­ ne­ka­te­rih­pri­me­rih­pa­se­je­ohra­ni­la­še­v­poz­no­la­ten­ sko­ob­dob­je.­(Ga­bro­vec­1985:­7–8)­ Ne­kaj­po­mem­bnih­ najdb­pa­je­tu­di­iz­la­ten­ske­ga­ ob­dob­ja.­V­Dom­ža­lah­ je­bil­naj­den­kelt­ski­no­vec­(vzho­ dno­no­ri­ški­ sre­br­nik­s­pre­sta­stim­ uše­som).­Orož­ni­ška­ po­sta­ja­v­Lu­ko­vi­ci­je­po­sla­la­le­ta­1922­v­Na­ro­dni­mu­ zej­ne­kaj­že­lez­nih­la­ten­skih­me­čev­z­del­no­ohra­nje­ni­ mi­nož­ni­ca­mi,­ ki­očit­no­iz­vi­ra­jo­iz­gro­bov.­V­Men­gšu­ sta­bi­la­naj­de­na­udar­ni­meč­in­že­lez­na­la­ten­ska­su­li­ ca.­V­Mo­rav­čah­ je­bil­naj­den­kelt­ski­no­vec­(vzho­dno­ no­ri­ški­sre­br­nik­ti­pa­EC­CA­IO).­V­Šmar­tnem­ v­Tu­hinj­ski­ Aka­ de­ mik­ dr.­Sta­ ne­ Ga­ bro­ vec­ 20.­4.­2010­ –­ob­de­ vet­ de­ set­ let­ ni­ ci.­Fo­ to:­Mar­ ko­Ku­ mer.do­li­ni­pa­so­bi­li­naj­de­ni­šte­vil­ni­pred­me­ti,­ki­jih­hra­ni­ Sa­dni­kar­je­va­ zbir­ka:­bro­na­sta­za­pe­stni­ca,­ ste­kle­na­ za­pe­stni­ca­ in­bro­na­sta­fi­bu­la­sred­nje­la­ten­ske­ she­me.­ (Ga­bro­vec­1965:­102–103) 5­SklepVpo­gled­v­bi­bli­o­gra­fi­jo­ aka­de­mi­ka­ dr.­Sta­ne­ta­Ga­ brov­ca­je­za­res­im­pre­si­ven­ in­zgo­vo­ren.­Ob­se­ga­okrog­ tri­sto­stro­kov­nih­ in­znan­stve­nih­ pri­spev­kov­ v­do­ma­čih­ in­tu­jih­stro­kov­nih­ pu­bli­ka­ci­jah­ in­mo­no­gra­fij.­ Član­kov­ v­pu­bli­ka­ci­jah,­ ki­jih­ne­za­je­ma­CO­BISS,­pa­je­še­ve­li­ko­ več. Kot­pro­fe­sor­in­uči­telj­je­vzgo­jil­ve­li­ko­štu­den­tov­ in­ štu­dentk,­jim­bil­men­tor­ali­do­ber­sve­to­va­lec.­ Ve­dno­ je­bil­do­bro­ho­ten,­ skro­men,­člo­ve­ško­žla­hten­in­kr­ ščan­sko­na­rav­nan;­ izo­bli­ko­van­ v­šte­vil­nih­živ­ljenj­skih­ pre­iz­kuš­njah­ od­mla­do­sti­do­sta­ro­sti­–­od­Go­nar­sa­ do­ko­mu­ni­stič­ne­ga/so­ci­a­li­stič­ne­ga­ ob­dob­ja.­Ostal­je­ po­kon­čen.­ Prav­za­to­so­ga,­smo­ga,­vsi­ce­ni­li­in­spoš­ to­va­li.­Ve­dno­je­ostal­na­stro­kov­no­ vi­so­kem­in­znan­ stve­nem­ni­vo­ju.­Tih,­de­la­ven,­na­zu­naj­manj­opa­zen,­ ven­dar­pa­in­ten­ziv­no­ stro­kov­no­pri­so­ten­ves­čas­ak­tiv­ ne­ga­de­lo­va­nja.­Kam­ni­čan­ aka­de­mik­dr.­Sta­ne­Ga­bro­ vec­je­s­svo­jim­de­lom­zaz­na­mo­val­ in­obo­ga­til­slo­ven­ sko­ar­he­o­lo­ško­in­zgo­do­vin­sko­stro­ko.­ Summary The­paper­presents­a­short­overview­of­the­devel­ opment­of­Slovenian­archaeology­ and­the­work­of­the­ archaeologist,­ Dr.­Stane­Gabrovec­ for­his­ninetieth­ birthday­(1910).­Stane­Gabrovec­was­born­in­Kam­ nik.­Following­the­education­ of­classical­philology,­he­ spent­the­rest­of­his­life­devoted­to­archaeology­ as­a­ lecturer­and­researcher.­ Gabrovec­is­counted­among­ the­most­important­ Slovenian­ archaeologists.­ For­his­ work­he­has­received­many­awards.­The­Municipality­ of­Kamnik­awarded­him­the­title­of­honorable­citizen. Li­ te­ ra­ tu­ ra Mar jan Bla žon, 1980: Bi bli o gra fi ja Sta ne ta Ga brov ca. V: Zbor nik po sve čen Sta ne tu Ga brov cu ob šest de set let ni ci. Ljub lja na: Na ro dni mu zej. Zden ko ČE PIČ, Du šan NEĆAK, 1979: Zgo do vi na Slo ven cev. Ljub lja na: Can- kar je va za lo žba. Sta ne GA BRO VEC, 1965: Kam ni ško ozem lje v praz go do vi ni. V: Kam ni ški zbor nik. Sta ne GA BRO VEC, 1985: Me sto Kam ni ka v praz go do vi ni Slo ve ni je. V: Kam­ nik 1229–1979: zbor nik raz prav s sim po zi ja ob 750­let ni ci me sta Kam nik. Kul tur na sku pnost. Ti mo tej KNI FIC, Dra go SVO LJŠAK, 1991: Ar he o lo ška naj di šča. Ljub lja na: Can kar je va za lo žba. Jo že SNOJ, 1996: Po go vor s Sta ne tom Ga brov cem. No va re vi ja, let nik X. Dra go SVO LJŠAK, 2000: Aka de mik prof. dr. Sta ne Ga bro vec – osem de set- let nik. Ar go, 43/2. Jel ka ŠU TEJ - ADA MIČ, 1996: Na gra do za živ ljenj sko de lo je pre jel Sta ne Ga bro vec. De lo 8. 5, št. 104, str. 8. Ob­jubileju 325 Mar je ta Hu mar, prof. Ža le 4a, Kam nik Mi lan Šuš tar – osem de set let nik Pro­fe­sor­Mi­lan­Šuš­tar­se­je­ro­dil­4.­ju­ni­ja­1932­v­ Pod­go­ri­ci­v­ob­či­ni­Do­bre­po­lje.­ Di­plo­mi­ral­ je­na­Od­del­ ku­za­slo­van­ske­ je­zi­ke­in­knji­žev­no­sti­ Fi­lo­zof­ske­ fa­kul­ te­te­v­Ljub­lja­ni­in­se­kma­lu­pre­se­lil­v­Kam­nik,­kjer­ži­vi­ na­Du­pli­ci.­Ta­ko­je­po­stal­Kam­ni­čan,­ us­tvar­jal­no­ pa­je­ ostal­po­ve­zan­tu­di­s­kra­ji,­kjer­se­je­ro­dil­in­odra­ščal. Kot­pro­fe­sor­slo­ven­ske­ga­ je­zi­ka­in­knji­žev­no­sti­ je­učil­na­osnov­ni­šo­li­Fra­na­Al­bre­hta­v­Kam­ni­ku,­na­ Sred­nji­vzgo­ji­telj­ski­ šo­li­v­Ljub­lja­ni,­na­Sred­nji­agro­ži­ vil­ski­šo­li­v­Kam­ni­ku­oz.­v­Ljub­lja­ni,­že­upo­ko­jen­pa­na­ kam­ni­ški­eko­nom­ski­ šo­li.­Nje­go­vi­učen­ci­in­učen­ke­se­ ga­spo­mi­nja­jo­ kot­odlič­ne­ga­ stro­kov­nja­ka,­ vses­tran­ sko­raz­gle­da­ne­ga­člo­ve­ka­in­vzor­ne­ga­vzgo­ji­te­lja. Ob­pe­da­go­škem­ de­lu­se­je­po­sve­čal­še­mar­si­če­mu­ dru­ge­mu,­zla­sti­pa­kul­tu­ri­in­kul­tur­ni­de­di­šči­ni,­ob­čin­ ski­po­li­ti­ki­kot­po­sla­nec­in­svet­nik,­ra­zi­sko­va­nju­ voj­nih­ in­po­voj­nih­žr­tev­na­Kam­ni­škem,­ pi­sa­nju­član­kov,­ure­ ja­nju,­obli­ko­va­nju­ in­lek­to­ri­ra­nju­ raz­lič­nih­zbor­ni­kov­in­ knjig.­Od­kar­je­zno­va­za­čel­iz­ha­ja­ti­ Kam ni ški zbor nik, je­Mi­lan­Šuš­tar­nje­gov­po­mem­bni­in­zve­sti­so­de­la­vec.­ Sku­paj­z­že­no­je­pred­več­kot­pet­in­dvaj­set­i­mi­ le­ti­ spre­jel­oskr­bo­va­nje­ ce­lot­ne­ga­ spo­me­ni­ške­ga­ kom­ plek­sa­Sve­te­ga­Pri­mo­ža.­Zanj­je­res­vzor­no­skr­bel.­ Ta­krat­je­Sve­ti­Pri­mož­po­stal­to,­kar­je­da­nes,­cilj­ro­ mar­jev,­kul­tur­ni­kov,­ tu­ri­stov­in­re­kre­a­tiv­cev.­ Ker­se­je­ za­ve­dal­zgo­do­vin­ske­ in­umet­ni­ške­ po­mem­bno­sti­ cer­ kve­in­vseh­ob­jek­tov­v­nje­ni­bli­ži­ni,­se­je­do­go­vo­ril­z­ umet­no­stnim­ zgo­do­vi­nar­jem­ dr.­Fer­di­nan­dom­ Šer­be­ ljem,­da­je­na­pi­sal­znan­stve­no­ mo­no­gra­fi­jo­ Sv. Pri mož nad Kam ni kom, ­fo­to­gra­fi­je­ je­pri­spe­val­Mar­jan­Smer­ ke,­ris­be­Ma­ja­Čre­pin­šek,­ nem­ški­pre­vod­da­ljše­ga­pov­ zet­ka­Han­ka­Štu­lar,­an­gle­ški­pre­vod­pa­Ger­da­Fras.­ De­lo­je­iz­šlo­le­ta­1995­pri­Mla­din­ski­knji­gi,­vse­stro­ške­ za­iz­de­la­vo­in­iz­da­jo­knji­ge­pa­je­ob­so­de­lo­va­nju­ do­ na­tor­jev­pla­čal­Mi­lan­Šuš­tar.­Isto­le­to­je­prav­ta­ko­v­ sa­mo­za­lo­žbi­ iz­dal­še­pri­roč­ni­vo­dnik­z­istim­na­slo­vom­ in­isti­mi­av­tor­ji.­No­ben­kam­ni­ški­umet­no­stni­ spo­me­nik­ ni­ma­ta­ko­bo­ga­te­in­le­pe­mo­no­gra­fi­je­ in­vo­dni­ka!­Nič­ ču­dne­ga,­da­sta­knji­gi­že­zdav­naj­raz­pro­da­ni. Za­de­lo­pri­Sve­tem­Pri­mo­žu­je­ljub­ljan­ska­ nad­ško­ fi­ja­Mi­la­nu­Šuš­tar­ju­3.­mar­ca­2002­po­de­li­la­po­se­bno­ priz­na­nje­in­za­hva­lo­»za­dol­go­let­no­ ve­stno­in­po­žr­tvo­ val­no­skrb­za­mež­na­ri­jo­ in­cer­kev­Sve­te­ga­Pri­mo­ža­in­ Fe­li­ci­ja­na.«­ Nad­škof­in­me­tro­po­lit­ dr.­Franc­Ro­de­je­ priz­na­nje­ute­me­ljil­z­be­se­da­mi:­ »S­svo­jim­poz­na­va­ njem­zgo­do­vi­ne­ in­umet­no­sti,­ pred­vsem­ pa­s­svo­jo­ go­sto­lju­bnos­tjo,­ ve­li­ko­du­šno­ bo­ga­ti­te­obi­sko­val­ce­ te­ cer­kve.« Za­Mi­la­na­Šuš­tar­ja­lah­ko­re­če­mo,­da­je­ma­gi­ster­ ele­gan­ti­ae,­ kot­so­ta­ke­lju­di­ime­no­va­li­sta­ri­Rim­lja­ni.­ Nje­gov­smi­sel­za­le­po­in­pra­vo­ka­že­ta­ne­sa­mo­knji­gi­ o­Sve­tem­Pri­mo­žu,­am­pak­tu­di­dru­ge­knji­ge,­ki­jih­je­ iz­dal­v­po­ča­sti­tev­ do­lenj­ske­ga­ ro­ja­ka­Fra­na­Ja­kli­ča­­­ Pod­go­ri­ča­na.­ Za­zbor­ni­k­ Na ši kra ji in lju dje,­ki­ga­je­ le­ta­1996­iz­da­la­ob­či­na­Do­bre­po­lje,­ je­na­pi­sal­pre­gle­dne­por­tre­te­Do­bre­po­ljcev:­ Sta­ne­ta­No­va­ka,­An­to­na­ Hre­na­­­Kom­polj­ske­ga,­ Fran­či­ška­ Kra­lja­­­An­ge­lar­ja­ Zden­ča­na,­ Jo­že­fa­Pre­le­sni­ka,­ dr.­Ma­ti­ja­Pre­le­sni­ka,­ Jo­ si­pa­Ja­kli­ča,­An­dre­ja­Kan­čni­ka­in­dru­gih.­Le­ta­1999­je­ ob­130­let­ni­ci­ roj­stva­Fra­na­Ja­kli­ča,­usta­no­vi­te­lja­ pr­ve­ raj­faj­znov­ke­ na­Kranj­skem,­ ure­dil­zbor­nik­po­sve­to­va­ nja­Za druž niš tvo vče raj, da nes, ju tri,­ki­so­ga­iz­da­li­ob­ či­na­Do­bre­po­lje,­ Mi­ni­strs­tvo­ za­kme­tij­stvo,­ goz­dar­stvo­ in­pre­hra­no­ter­Mi­ni­strs­tvo­za­zna­nost­in­te­hno­lo­gi­jo. Že­kot­štu­dent­je­uni­ver­zi­tet­ne­mu­ pro­fe­sor­ju­ An­to­ nu­Slod­nja­ku­ ob­lju­bil,­da­bo­oskr­bel­no­ve­iz­da­je­del­ pi­sa­te­lja­Fra­na­Ja­kli­ča­­­Pod­go­ri­ča­na.­ Za­iz­da­jo­Ja­kli­če­ vih­na­ro­do­pi­snih­ po­ve­sti­ Ne ve sta s Ko ri nja­in­Sin,­ki­jo­ je­ure­dil­in­je­iz­šla­le­ta­1997,­je­na­pi­sal­tu­di­sprem­no­ b­es­ed­o­ter­knji­go­opre­mil­z­ilus­tra­ci­ja­mi­ sli­kar­ja­Fran­ ce­ta­Kra­lja.­Le­ta­1999­pa­je­pri­celj­ski­Mo­hor­je­vi­druž­ bi­iz­šla­Ja­kli­če­va­zbir­ka­krat­ke­pro­ze­ Va ška prav da.­ V­ knji­gi­so­re­pro­duk­ci­je­ umet­ni­ških­ del­Fran­ce­ta­Kra­lja­ iz­zbir­ke­Mi­la­na­Šuš­tar­ja.­Štu­di­jo­o­teh­sli­kah­je­na­pi­ sal­umet­no­stni­ zgo­do­vi­nar­ Mil­ček­Ko­melj.­Fo­to­gra­fi­je­ je­pri­spe­val­Mar­jan­Smer­ke. Ve­za­nost­prof.­Šuš­tar­ja­na­Do­bre­po­lje­ je­Kam­nik­ obo­ga­ti­la­z­ga­le­ri­jo­del­Fran­ce­ta­Kra­lja,­ki­jo­je­ure­dil­ v­svo­ji­hi­ši. Po­spre­mem­bi­ dru­žbe­no­po­li­tič­ne­ga­ si­ste­ma­in­osa­ mo­svo­ji­tvi­ Slo­ve­ni­je­je­bil­prof.­Šuš­tar­dva­krat­ob­čin­ski­ po­sla­nec:­le­ta­1990­je­bil­iz­vo­ljen­v­skup­šči­no­ ob­či­ne­ Kam­nik,­in­si­cer­v­zbor­kra­jev­nih­sku­pno­sti,­ po­šti­rih­ le­tih­(1994–1998)­ pa­je­po­stal­član­ob­čin­ske­ga­ sve­ta.­ Ob­jubileju 326Kot­svet­nik­je­šti­ri­le­ta­vo­dil­ko­mi­si­jo­za­vo­li­tve,­ime­no­ va­nja,­priz­na­nja­in­ad­mi­nis­tra­tiv­ne­za­de­ve.­ 31.­ja­nu­ar­ja­1996­je­ob­čin­ski­svet­ime­no­val­ko­mi­si­ jo­za­po­pis­žr­tev­dru­ge­sve­tov­ne­voj­ne­na­Kam­ni­škem.­ Njen­pred­se­dnik­je­po­stal­prof. ­Mi­lan­Šuš­tar.­Ko­mi­si­ja­ se­je­zav­ze­to­lo­ti­la­de­la.­V­le­tu­in­pol­je­po­pi­sa­la­ime­na­ s­par­ti­zan­skih­ spo­me­ni­kov­ v­ce­lot­ni­ob­či­ni,­pre­gle­da­ la­in­iz­pi­sa­la­spo­min­sko­ li­te­ra­tu­ro­in­ar­hiv­sko­gra­di­vo­ Mi­ni­strs­tva­ za­no­tra­nje­za­de­ve­in­Zgo­do­vin­ske­ga­ ar­hi­ va­me­sta­Ljub­lja­na.­ Zbor nik žr tev II. sve tov ne voj ne v občini Kamnik,­ki­je­kot­plod­te­ga­de­la­iz­šel­le­ta­1998­ in­po­prav­lje­na­ iz­da­ja­le­ta­2004,­je­bil­zla­sti­po­za­slu­ gi­prof.­Šuš­tar­ja­za­stav­ljen­ ta­ko,­da­ni­raz­dva­jal­žr­tev­ ni­ti­ni­vzbu­jal­po­li­tič­nih­po­mi­sle­kov­ in­nas­pro­to­vanj.­ Kam­nik­se­je­s­tem­de­lom­do­stoj­no­od­dol­žil­vsem­žr­ tvam­dru­ge­sve­tov­ne­voj­ne­na­Kam­ni­škem.­ Svo­je­de­lo­ za­Zbor nik žr tev II. sve tov ne voj ne v občini Kamnik­je­ prof.­Šuš­tar­opi­sal­tu­di­v­zbor­ni­ku­ De mos na Kam ni­ škem,­ki­je­iz­šel­le­ta­2010.­ Ze­lo­po­mem­bna­ je­vlo­ga­prof.­Šuš­tar­ja­pri­Kam ni­ škem zbor ni ku.­Bil­je­med­po­bu­dni­ki­ oži­vi­tve­te­pu­ bli­ka­ci­je.­Za­vsa­ko­knji­go­opra­vi­lek­tu­re­in­ko­rek­tu­re­ vseh­član­kov.­Kot­član­ure­dni­ške­ga­ od­bo­ra­so­de­lu­je­ pri­iz­bi­ri­član­kov,­pe­sni­kov­in­li­kov­nih­us­tvar­jal­cev,­ ki­ bo­do­pred­stav­lje­ni­ v­na­sled­nji­knji­gi.­Skrat­ka:­brez­nje­ ga,­ki­de­lu­za­zbor­nik­po­sve­ti­kar­ne­kaj­me­se­cev,­bi­ bi­lo­knji­go­tež­ko­iz­da­ti. Pred­stav­ni­ki­ kam­ni­ške­ob­či­ne­se­ra­di­po­hva­li­jo,­da­ praz­nu­je­mo­ ob­čin­ski­praz­nik­na­roj­stni­dan­Ru­dol­fa­ Ma­is­tra.­Dan­je­pre­dla­gal­prof.­Mi­lan­Šuš­tar,­ob­čin­ski­ svet­z­žu­pa­nom­To­ne­tom­Smol­ni­kar­jem­ pa­je­pre­dlog­ brez­okle­va­nja­spre­jel. Ob­čin­ski­svet­ob­či­ne­Kam­nik­je­Mi­la­nu­Šuš­tar­ju­le­ ta­2001­po­de­lil­zla­to­priz­na­nje,­ki­je­ute­me­lje­no­ ta­ko­ le:­»Za­živ­ljenj­sko­ de­lo­na­po­dro­čju­kul­tu­re,­pro­mo­ci­je­ kul­tur­ne­de­di­šči­ne­in­za­njegov­pri­spe­vek­k­slo­ven­ski­ zgo­do­vi­ni.« Še­na­mno­ga­le­ta,­spoš­to­va­ni­Mi­lan­Šuš­tar!Summary The­article­presents­the­professor­Milan­Šuštar­on­ his­80th­birthday.­Milan­Šuštar­is­a­member­of­the­ Editorial­Board­of­the­Kamniški zbornik ,­reads­articles­ for­publishers­ and­advises­editors­in­the­selection­of­ songs,­articles­and­illustrative­ material.­He­carried­out­ very­important­work­for­many­years­as­the­administra­ tor­of­the­Church­of­St.­Primož.­He­published­a­book­by­ Ferdinand­ Šerbelj­on­St.­Primož­as­well­as­a­guidebook­ on­the­church.­He­completed­ the­historically­ vital­work­ as­the­head­of­the­commission­ for­the­investigation­ of­the­victims­of­the­Second­World­War­in­the­Kamnik­ region­and­the­editor­of­the­codex­on­this­topic.­Milan­ Šuštar­received­an­award­for­his­work­from­the­Kam­ nik­municipality. 327 V­spomin­To ne Fti čar Jav ni sklad RS za kul tu ro Ob moč na iz po sta va Kam nik V spomin Bo žu Ma ti čiču (1926–2010) Plo­do­vi­ta­živ­ljenj­ska­ pot­­Kam­ni­ča­na­ Bo­ža­Ma­ti­či­ča­ je­zaz­na­mo­va­na­ z­mno­gi­mi­sled­mi­nje­go­vih­raz­ve­ja­nih­ in­raz­no­li­kih­po­dro­čij­de­jav­no­sti,­ ki­se­jim­je­po­sve­čal­ ta­ko­v­svo­jem­ožjem­oko­lju­kot­tu­di­šir­še.­Bil­je­eden­ ti­stih,­ki­je­s­svo­ji­mi­ne­u­tru­dni­mi­ mno­gos­tran­ski­mi­ pri­za­de­va­nji­ po­mem­bno­ so­o­bli­ko­val­ pre­poz­nav­nost­ svo­je­ga­do­ma­če­ga­ oko­lja,­me­sta,­ob­či­ne,­do­mo­vi­ne.­ Po­klic­na­zav­ze­tost,­s­ka­te­ro­se­je­ta­ko­re­koč­vso­svo­jo­ de­lov­no­do­bo­po­sve­čal­raz­voj­nim­ ci­ljem­ene­od­naj­ sta­rej­ših­kam­ni­ških­ to­varn­(KIK),­je­bi­la­ne­lo­člji­vo­po­ ve­za­na­z­nje­go­vim­ši­ro­kim­dru­žbe­nim­ an­ga­ži­ra­njem.­ Lju­bi­telj­ska­ vne­ma,­s­ka­te­ro­se­je­lo­te­val­šte­vil­nih­ or­ga­ni­za­cij­skih­ in­(po)us­tvar­jal­nih­ strem­ljenj­ na­raz­ no­li­kih­po­dro­čjih­jav­ne­ga­de­lo­va­nja,­ je­bi­la­več­kot­ se­dem­de­set­ let­tvor­no­pre­že­ta­z­raz­lič­ni­mi­vr­sta­mi­in­ obli­ka­mi­kul­tu­re­v­naj­šir­šem­smi­slu.­ Že­kot­otrok,­ro­jen­v­eni­od­naj­sta­rej­ših­ me­stnih­hiš­ ob­vzno­žju­Ma­le­ga­gra­du,­ki­je­bi­la­vse­živ­lje­nje­nje­gov­ dom,­je­sle­dil­sto­pi­njam­ svo­je­ga­oče­ta,­har­mo­ni­kar­ja­ in­god­be­ni­ka­ Le­o­pol­da,­ opaz­ne­je­pa­se­je­v­kul­tur­no­ do­ga­ja­nje­ro­dne­ga­me­sta­vklju­čil­le­ta­1938,­ko­je­kot­ dva­najst­let­ni­ har­mo­ni­kar­ pred­do­ma­čim­ob­čin­stvom­ na­sto­pil­v­spe­vo­i­gri­V­In­di­jo­Ko­ro­man­di­jo.­ V­pred­voj­ nem­ob­dob­ju­je­so­de­lo­val­na­šte­vil­nih­šol­skih­in­druš­ tve­nih­pri­re­di­tvah­ ta­ko­v­Kam­ni­ku­kot­tu­di­na­go­sto­va­ njih­dru­god­po­Slo­ve­ni­ji,­osvo­bo­di­tev­ le­ta­1945­pa­po­ šte­vil­nih­kra­jih­ožje­do­mo­vi­ne­obe­le­že­val­ kot­har­mo­ni­ kar­kul­tur­ni­ške­sku­pi­ne­Šlan­dro­ve­bri­ga­de. Slu­žbo­va­nje­ v­Be­o­gra­du­ v­le­tih­1947–52­nje­go­ve­ ga­lju­bi­telj­ske­ga­ kul­tur­ne­ga­ za­no­sa­ni­pre­ki­ni­lo:­bil­je­ ple­sa­lec­v­zna­me­ni­ti­fol­klor­ni­sku­pi­ni­Abrašević,­ v­pre­ stol­ni­ci­Ju­go­sla­vi­je­je­usta­no­vil­ in­vo­dil­svo­jo­glas­be­no­ sku­pi­no,­ki­ji­je­ob­re­per­to­ar­ju ­iz­Slo­ve­ni­je­in­dru­gih­ re­pu­blik­po­slu­šal­stvo­ ve­dno­ra­do­pri­slu­hni­lo­ ta­ko­do­ ma­kot­na­tu­jem. Po­vra­tek­na­kam­ni­ške­odre­je­Bo­žo­Ma­ti­čič­zazna­ mo­val­s­so­de­lo­va­njem­ v­spe­vo­i­gri­Pla­nin­ska­ ro­ža­ (1952),­sle­di­lo­je­ob­dob­je­nje­go­vih­ne­preš­tev­nih­ na­ sto­pov­v­raz­lič­nih­vlo­gah:­usta­no­vil­in­osem­let­je­vo­dil­ Fol­klor­no­sku­pi­no­Kemijske­industrije­Kam­nik­(KIK),­ kot­har­mo­ni­kar­ je­bil­usta­no­vi­telj­ in­vo­dja­sko­raj­35­let­ de­lu­jo­če­ga­ an­sam­bla­ Ve­se­li­hri­bov­ci­–­Mi­ki­jazz.­Bil­je­ iz­vr­sten­in­stru­men­ta­li­st­ na­kro­ma­tič­ni­ har­mo­ni­ki,­ vse­ bolj­pa­se­je­uve­ljav­ljal­ tu­di­kot­or­ga­ni­za­tor,­ ani­ma­tor­ in­po­bu­dnik­raz­vo­ja­raz­no­vr­stnih­ kul­tur­nih­de­jav­no­sti­ v­ožjem­in­šir­šem­oko­lju.­Zav­ze­mal­se­je­za­kul­tur­no­ izo­bra­že­va­nje­ na­raz­lič­nih­rav­neh,­ob­tem­pa­spod­ bu­jal­raz­no­vr­stna­ an­ga­ži­ra­nja­ do­ma­čih­»po­ten­ci­a­lov«,­ zla­sti­med­mla­di­no.­Ta­ko­je­le­ta­1971­s­po­ve­za­vo­vr­ste­ de­jav­ni­kov­ na­re­la­ci­ji­kul­tur­ne­po­li­ti­ke­in­glas­be­ne­ga­ šol­stva­tvor­no­so­de­lo­val­pri­usta­no­vi­tvi­ me­dob­čin­ske­ ga­Sim­fo­nič­ne­ga­ or­kes­tra­Dom­ža­le­Kam­nik,­ le­ta­1976­ pa­pri­oži­vi­tvi­de­lo­va­nja­kam­ni­ške­god­be­v­okvi­ru­DKD­ Božo­Matičič­na­koncertu­ob­svoji­osemdesetletnici Na­odprtju­ razstave­ slikarjev­ iz­Ennigerloha,­ Nemčija.­ 9.­av­ gusta­1996 328 329 V­spomin­V­spomin­ Ob­odprtju­razstave­v­EnnigerlohuS­Kamniškimi­ koledniki­ je­Božo­ Matičič­ poletel­ čez­»Lužo«­ k­ našim­rojakom. pred­stav­ljanj­ ta­ko­ime­no­va­ne­ga­ kul­tur­ne­ga­ »lju­bi­telj­ stva«.­ Z­zav­ze­ma­njem ­za­pro­fe­si­o­na­li­za­ci­jo­ stro­kov­nih­ opra­vil­na­tem­po­dro­čju­in­z­več­kot­de­set­let­nim­ pred­ se­do­va­njem­ Zve­zi­kul­tur­nih­or­ga­ni­za­cij­ Kam­nik­je­Bo­ žo­Ma­ti­čič­do­pri­ne­sel­ k­vr­sti­si­stem­skih­ re­ši­tev,­ki­so­ raz­lič­nim­iz­va­jal­cem,­ druš­tvom­ in­po­klic­nim­ us­tvar­ jal­cem­omo­go­či­le­ us­trez­nej­še­ po­go­je­de­la,­(ne­sa­mo­ kam­ni­ški)­jav­no­sti­pa­ bo­ga­to­in­pre­poz­nav­no­ be­ro­kul­ tur­nih­do­god­kov. Kot­glas­be­nik­ je­bil­Bo­žo­Ma­ti­čič­upra­vi­če­no­ ime­ no­van­za­do­stoj­ne­ga­ na­sle­dni­ka­ le­gen­dar­ne­ga­ har­mo­ ni­kar­ja­Av­gu­sta­Stan­ka.­Pri­nas­vse­red­kej­še­glas­bi­lo,­ kro­ma­tič­na­ har­mo­ni­ka,­ je­v­njegovih­v­ro­kah­ohra­nja­la­ po­pu­lar­nost,­ v­re­per­to­ar­ju­ pri­redb­slo­ven­skih­ in­tu­jih­ na­ro­dnih­pe­smi,­zim­ze­le­nih­ me­lo­dij­sta­rej­ših­ob­do­bij­ in­za­bav­no­glas­be­nih­ uspe­šnic­po­voj­nih­ge­ne­ra­cij.­ S­ pes­tro­pro­gram­sko­ po­nud­bo­in­vir­tu­oz­ni­mi­ iz­ved­ba­mi­ me­lo­dij­je­bil­Bo­žo­bo­di­si­kot­so­list­bo­di­si­kot­sprem­ lje­va­lec­raz­lič­nih­vo­kal­nih­iz­va­jal­cev­ve­dno­do­bro­do­šel­ na­šte­vil­nih­na­sto­pih­do­ma­in­na­tu­jem.­ Kot­pre­poz­nav­en­ iz­va­ja­lec­je­iz­dal­tu­di­več­glas­be­ nih­ka­set­in­CD­plošč,­na­sto­pal­v­pro­gra­mih­ do­ma­čih­ in­tu­jih­ra­dij­skih­in­te­le­vi­zij­skih­po­staj­in­tu­di­pri­fil­mu. Ob­kon­cer­tni­de­jav­no­sti­ je­bil­zla­sti­v­zad­njih­dveh­ de­set­le­tjih­ ne­po­greš­ljiv­ na­po­mem­bnej­ših­ pri­re­di­tvah,­ pro­sla­vah­ in­sve­ča­no­stih­ v­do­ma­čem­ kam­ni­škem­ oko­lju,­naj­več­ti­stih­v­or­ga­ni­za­ci­ji­ Zve­ze­kul­tur­nih­or­ ga­ni­za­cij­Kam­nik,­kam­ni­ške­ ob­moč­ne­iz­po­sta­ve­Jav­ ne­ga­skla­da­R­Slo­ve­ni­je­za­kul­tur­ne­de­jav­no­sti,­ Pla­ nin­ske­ga­druš­tva­in­Druš­tva­upo­ko­jen­cev­­ Kam­nik­ter­ ZB­NOV­Kam­nik­in­Druš­tva­iz­gnan­cev,­ v­šir­šem­oko­lju­ pa­pod­okri­ljem­Zve­ze­druš­tev­upo­ko­jen­cev­ Slo­ve­ni­je.­So­li­dar­nost­ (Me­stne­god­be­Kam­nik),­ka­te­re­pred­se­ dnik­in­»spi­ri­tus­agens«­je­bil­pol­ni­dve­de­set­le­tji.­ Zav­ze­ma­nje­ za­obli­ko­va­nje­ žla­htne­ga­ kul­tur­ne­ga­ pro­fi­la­Kam­ni­ka,­ te­me­lje­če­ga­ na­dol­go­let­ni­ tra­di­ci­ji­ pred­ho­dnih­ ge­ne­ra­cij,­ je­s­spod­bu­ja­njem­ in­uve­ljav­ lja­njem­no­vih­oblik­in­vse­bin­Bo­žo­Ma­ti­čič­ure­sni­če­ val­kot­prak­tič­ni­iz­va­ja­lec,­kot­zav­ze­t­druš­tve­ni­de­la­ Pri­Mestni­ godbi­ Kamnik­ je­tudi­aktivno­ sodeloval­ v­»ritem­ sekciji«.Veliko­sta­nastopala­z­Jožico­Kališnik. Borci­Šlandrove­brigade­na­proslavi­obletnice­ustanovitve.­Šipek,­2009.­Božo­Matičič­je­prvi­z­desne.vec­in­kot­kul­tur­ni­po­li­tik,­saj­je­bil­vr­sto­let­­no­si­lec­ vi­dnih­fun­kcij­v­raz­lič­nih­or­ga­nih­kul­tur­ne­po­li­ti­ke­(tu­di­ pred­se­dnik­ Kul­tur­ne­sku­pno­sti­Kam­nik).­Med­raz­lič­ni­ mi­zvrs­tmi­kul­tu­re­je­ose­bni­an­gaž­ma­Bo­ža­Ma­ti­či­ča­ dol­ga­le­ta­ven­dar­le­s­po­se­bno­po­zor­nos­tjo­ usmer­jen­ na­po­dro­čje­druš­tve­nih­ de­jav­no­sti,­ ma­te­ri­al­nih­ po­go­ jev,­fi­nan­ci­ra­nja,­ so­de­lo­va­nja­ in­po­ve­zo­va­nja­ ter­jav­nih­ 330V­spomin­ Med­ne­kaj­ti­soč­na­sto­pi­ni­so­bi­la­red­ka­so­de­lo­va­nja­ z­mno­gi­mi­pev­ka­mi­in­pev­ci,­od­kam­ni­ških­ naj­več­s­ so­pra­ni­stko­ Jo­ži­Ka­li­šnik,­ba­ri­to­ni­stom­ Ja­ne­zom­Maj­ ce­no­vi­čem­ in­ba­si­stom­ Ro­kom­La­pom­…­Raz­lič­nim­or­ ga­ni­za­tor­jem­ na­po­dro­čju­kul­tu­re,­tu­ri­zma,­špor­ta­in­ dru­gih­ci­vil­nodru­žbe­nih­ ter­hu­ma­ni­tar­nih­ de­jav­no­sti­ je­ neš­te­to­krat,­ ve­či­del­brez­plač­no,­ po­ma­gal­tu­di­pri­teh­ nič­ni­iz­ved­bi­pri­re­di­tev. Ime­svo­je­ga­ro­dne­ga­Kam­ni­ka­in­Slo­ve­ni­je­pa­je­Bo­ žo­Ma­ti­čič­več­de­set­le­tij­uspe­šno­pred­stav­ljal­ tu­di­v­ za­mej­stvu­ in­tu­ji­ni:­v­po­voj­nem­ ob­dob­ju­po­vseh­re­ pu­bli­kah­nek­da­nje­Ju­go­sla­vi­je,­ pa­med­ko­ro­ški­mi­ in­ tr­ža­ški­mi­ro­ja­ki­v­Av­stri­ji­in­Ita­li­ji;­s­svo­jo­har­mo­ni­ko­ je,­ de­ni­mo,­»oral­le­di­no«­pri­so­de­lo­va­nju­ Kam­ni­ka­z­me­ sti­En­ni­ger­loh­ v­Ve­stfa­li­ji­in­An­dechs­na­Ba­var­skem­ ter­ Tro­fa­i­ach­na­av­strij­skem­ Šta­jer­skem­ in­Ko­ča­ni­v­Ma­ ke­do­ni­ji­...­Ta­ko­Slo­ven­cem­ kot­tuj­cem­je­osta­jal­v­hva­ lež­nem­spo­mi­nu­po­na­sto­pih­še­v­vr­sti­dru­gih­kra­jev­in­ de­žel­po­sta­ri­ce­li­ni­...­ Bo­ža­Ma­ti­či­ča,­ime­Kam­ni­ka­in­Slo­ve­ni­je­so­si­s­ šte­vil­nih­na­sto­pov­v­okvi­ru­dveh­tur­nej­Slo­ven­ske­ iz­se­ ljen­ske­ma­ti­ce­za­pom­ni­li­med­dru­gim­tu­di­v­San­Fran­ ci­scu,­Los­An­ge­le­su,­ Ho­u­sto­nu,­ Las­Ve­ga­su­in­Holly­ woodu­v­ZDA­ter­Van­co­u­vru­in­Calgaryju­v­Ka­na­di­... Za­več­kot­70­let­no­uspe­šno­de­jav­nost­na­po­dro­čju­ glas­be­ne­ga­ po­us­tvar­ja­nja,­ tvor­ne­ga­so­o­bli­ko­va­nja­ in­ spod­bu­ja­nja­ raz­no­vr­stnih­ do­sež­kov­kul­tur­ne­ga­ lju­bi­ telj­stva­na­Kam­ni­škem,­ or­ga­ni­za­cij­sko­ an­ga­ži­ra­nost­ in­zav­ze­to­ure­sni­če­va­nje­ so­de­lo­va­nja­ med­kul­tur­ni­mi­ in­dru­gi­mi­druš­tvi­ter­or­ga­ni­za­ci­ja­mi­ v­do­ma­či­ob­či­ni­ in­šir­še,­po­mem­ben­ do­pri­nos­k­pre­poz­nav­no­sti­ Kam­ Med­ turnejo­ po­ZDA­ in­Kanadi­ so­si­ogledali­ muzej­ NASE­ v­Hustonu,­ kjer­jih­je­sprejel­ tudi­dr.­Ronald­ Šega,­ astronavt­ slo­ venskega­rodu. ni­ka­v­slo­ven­skem­ in­med­na­ro­dnem­ pro­sto­ru­ter­za­ uve­ljav­lja­nje­ kul­tu­re­v­naj­šir­šem­ smi­slu­je­Bo­žo­Ma­ti­ čič­pre­jel­vr­sto­ugle­dnih­sta­nov­skih­ in­dru­žbe­nih­ priz­ nanj;­ob­nje­go­vem­živ­ljenj­skem­ ju­bi­le­ju,­80­let­ni­ci,­ pa­ mu­je­Ob­či­na­Kam­nik­po­de­li­la­zla­to­priz­na­nje­ob­či­ne­ Kam­nik. Od­sre­di­ne­apri­la­2010­osta­ja­Bo­žo­nav­zoč­v­bla­ gih­to­nih­hva­lež­nih­spo­mi­nov­vseh,­ki­smo­ga­poz­na­li­ in­ce­ni­li,­z­njim­pri­ja­te­lje­va­li,­ so­de­lo­va­li­ in­so­us­tvar­ja­li.­ Po­gre­ša­mo­ga,­ker­smo­ga­ime­li­ra­di. Summary The­prolific­life­of­Kamnik’s­Božo­Matičič­has­been­ marked­by­many­traces­of­its­diversified­ and­varied­ fields­of­activity,­who­participated­ both­in­its­narrower­ and­broader­environment.­ He­was­a­man­who,­with­ his­tireless­multilateral­ efforts­was­an­important­ con­ tributor­to­the­recognition­ of­his­local­environment,­ town,­municipality­ and­nation.­The­professional­ com­ mitment,­with­which­he­has­devoted­his­entire­work­ ing­life­to­the­developmental­ goals­of­one­of­Kamnik’s­ oldest­factories­(KIK),­was­inseparably­ connected­ to­ his­broader­social­obligations.­ His­passionate­ zeal,­ with­which­he­initiated­numerous­ organizational­ and­ creative­aspirations­ in­various­fields­of­public­activity,­ was,­for­more­than­seventy­years,­actively­imbued­in­ different­varieties­and­forms­of­culture­in­its­broadest­ sense.­ ­ ­ ­ V­spomin 331Mar ko Le sar, um. zgod. Me dob čin ski mu zej Kam nik V spo min Mir ku Ju ter šku (1932–2011) Ob­slo­ven­skem ­kul­tur­nem­ praz­ni­ku­7.­2.­2011­nas­ je­uža­lo­sti­la­no­vi­ca,­da­nas­je­ne­na­do­ma­ za­pu­stil­prof.­ dr.­Mir­ko­Ju­ter­šek,­slo­ven­ski­umet­no­stni­zgo­do­vi­nar.­ Mir­ko­Ju­ter­šek­se­je­ro­dil­le­ta­1932­v­de­lav­ski­dru­ ži­ni­v­Pod­gor­ju­pri­Kam­ni­ku.­Le­ta­1953­je­ma­tu­ri­ral­ v­ge­ne­ra­ci­ji­ pr­vih­kam­ni­ških­ ma­tu­ran­tov.­ Le­ta­1959­ je­na­Fi­lo­zof­ski­fa­kul­te­ti­Uni­ver­ze­v­Ljub­lja­ni­di­plo­mi­ ral­iz­zgo­do­vi­ne­in­umet­no­stne­ zgo­do­vi­ne­ ter­za­svo­je­ di­plom­sko­ de­lo­o­fre­skah­v­hra­sto­velj­ski­ cer­kvi­pre­jel­ štu­dent­sko­ Pre­šer­no­vo­ na­gra­do.­Za­dok­tor­sko­di­ser­ta­ ci­jo­si­je­le­ta­1971­iz­bral­sli­kar­ja­Ma­ti­ja­Ja­mo­in­nje­go­ vo­de­lo.­Le­ta­1971­je­dok­to­ri­ral­na­Fi­lo­zof­ski­fa­kul­te­ti­ v­Ljub­lja­ni,­kjer­se­je­tu­di­za­po­slil.­Stro­kov­no­ se­je­med­ dru­gim­iz­po­pol­nje­val­ v­Münchnu­in­Mos­kvi­ter­po­stal­ iz­ve­de­nec­za­ikon­sko­sli­kar­stvo­in­ru­sko­umet­nost,­ kar­ je­kot­do­cent­in­iz­re­dni­pro­fe­sor­od­le­ta­1968­do­1989­ pre­da­val­na­od­del­ku­za­umet­no­stno­ zgo­do­vi­no­ Fi­lo­zof­ ske­fa­kul­te­te­Uni­ver­ze­v­Ljub­lja­ni.­Le­ta­1989­je­pre­vzel­ vo­de­nje­Slo­van­ske­ knjiž­ni­ce.­Od­le­ta­1996­pa­vse­do­ smr­ti­je­pre­da­val­umet­no­stno­ zgo­do­vi­no­ na­Vi­so­ki­šo­li­ za­ri­sa­nje­in­sli­ka­nje­v­Ljub­lja­ni.­Le­ta­1962­je­opra­vil­ bi­bli­o­te­kar­ski­ stro­kov­ni­iz­pit­z­na­lo­go,­ki­je­še­da­nes­ ne­po­greš­ljiv­ pri­po­mo­ček­ za­ra­zi­sko­va­nje­ no­vej­še­li­kov­ ne­umet­no­sti­ na­Slo­ven­skem­ (Raz­stav­ni­ ka­ta­lo­gi­v­Slo­ ve­ni­ji­od­za­čet­kov­1900­do­1945). So­de­lo­val­je­pri­na­sta­ja­nju­ mno­gih­mo­no­gra­fij­ o­slo­ ven­skih­li­kov­ni­kih­–­o­Mi­hu­Ma­le­šu,­Mi­ri­Pre­gelj,­Mak­ si­mu­Ga­spa­ri­ju,­ Loj­ze­tu­Per­ku,­Iva­nu­Na­pot­ni­ku­ in­dru­ gih.­Mno­go­let­je­bil­stro­kov­ni­iz­ve­de­nec­ in­sve­to­va­lec­ na­po­dro­čju­li­kov­ne­umet­no­sti.­ De­jav­no­je­so­de­lo­val­ pri­sno­va­nju­Ga­le­ri­je­Mi­he­Ma­le­ša­v­Kam­ni­ku­in­zbir­ke­ Her­ma­na­Pe­ča­ri­ča­v­Pi­ra­nu,­med­sli­kar­ji­je­bil­poz­nan­ kot­oce­nje­va­lec ­sli­kar­skih­ko­lo­nij­ter­po­od­pr­tju­šte­vil­ nih­sli­kar­skih­raz­stav­po­vsej­Slo­ve­ni­ji. Vse­sko­zi­se­je­kot­kri­tik­ukvar­jal­z­umet­no­stno­ zgo­ do­vi­no­in­svo­ja­dog­na­nja­tu­di­ob­jav­ljal­v­stro­kov­nih­ pu­ bli­ka­ci­jah­in­dnev­nem­ča­so­pi­sju.­ Več­kot­35­let­je­de­ lo­val­kot­stal­ni­so­dni­iz­ve­de­nec­in­ce­ni­lec­za­po­dro­čje­ li­kov­ne­umet­no­sti.­ Za­ni­mi­vo,­da­ga­je­za­to­za­htev­no­ na­lo­go­ta­krat­pre­dla­gal­naš­kam­ni­ški­ro­jak­(in­od­le­ta­ 1990­tu­di­kam­ni­ški­ča­stni­ob­čan)­aka­de­mik­ dr.­Emi­li­ jan­Cevc. Sko­raj­dvaj­set­let­je­kot­stal­ni­zu­na­nji­so­de­la­vec­ Ra­ dia­Ljub­lja­na­za­raz­lič­ne­od­da­je­pri­prav­ljal­ pri­spev­ke­ o­li­kov­nih­raz­sta­vah­ v­Slo­ve­ni­ji,­v­En ci klo pe di ji Ju go­ sla vi je­pa­o­slo­ven­skih­ umet­ni­kih.­ Osem­let­je­bil­tu­di­ pred­se­dnik­ od­bo­ra­za­li­kov­no­ga­le­rij­sko­de­jav­nost­pri­ Kul­tur­ni­sku­pno­sti­Ljub­lja­ne. Od­le­ta­1989­do­upo­ko­ji­tve­ sep­tem­bra­ 1996­je­bil­ di­rek­tor­Slo­van­ske­ knjiž­ni­ce­v­Ljub­lja­ni.­Po­se­bej­se­je­ zav­ze­mal,­ da­knjiž­ni­ca­do­bi­no­ve,­us­trez­nej­še­ pro­sto­ re.­Kot­član­pred­stav­ni­kov­ Fi­lo­zof­ske­ fa­kul­te­te­je­pri­ sve­tu­za­vi­so­ko­šol­stvo­ta­krat­ne­ga­ re­pu­bli­ške­ga­ se­kre­ta­ri­a­ta­(mi­ni­str­stev­ še­ni­bi­lo!)­gle­de­na­svo­je­bi­bli­o­te­ kar­ske­iz­kuš­nje­do­se­gel,­da­je­bil­kljub­nas­pro­to­va­nju­ Fa­kul­te­te­za­dru­žbe­ne­ve­de­od­de­lek­za­bi­bli­o­te­kar­stvo­ usta­nov­ljen­na­Fi­lo­zof­ski­fa­kul­te­ti. Po­osa­mo­svo­ji­tvi­ Slo­ve­ni­je­je­bil­dve­le­ti­član­od­bo­ ra­za­po­de­lje­va­nje­ Pre­šer­no­vih­ na­grad,­več­let­je­so­ de­lo­val­v­ko­mi­si­jah­za­priz­na­va­nje­ sta­tu­sa­umet­ni­ka,­ iz­jem­nih­po­koj­nin­itd. V­so­de­lo­va­nju­ s­kam­ni­škim­ mu­ze­jem­mu­je­uspe­ la­pred­sta­vi­tev­ sli­kar­ja­Mi­ha­Ma­le­ša,­ki­ga­je­pri­do­bil,­ da­je­roj­stne­mu­me­stu­le­ta­1979­po­da­ril­ob­sež­no­zbir­ ko­svo­jih­umet­ni­ških­ del.­S­tem­je­sku­paj­z­di­rek­to­ri­co­ Kul­tur­ne­ga­ cen­tra­Mi­ri­no­Zu­pan­čič,­s­Fran­cem­Sve­te­ ljem,­pred­se­dni­kom­ ob­čin­ske­skup­šči­ne,­ spod­bu­dil­ usta­no­vi­tev­Ma­le­še­ve­ga­le­ri­je­v­Kam­ni­ku.­ Po­do­bno­vlo­go­je­imel­pri­usta­no­vi­tvi­ ga­le­ri­je­Her­ ma­na­Pe­ča­ri­ča­v­Pi­ra­nu.­Bil­je­tu­di­med­usta­no­vi­te­lji­ Ga­le­ri­je­na­i­ve­v­Treb­njem,­v­zad­njem­ča­su­pa­ko­lo­ni­je,­ po­i­me­no­va­ne­ po­kam­ni­škem­ sli­kar­ju­Du­ša­nu­Li­pov­ cu.­Med­dru­gim­je­le­ta­2006­dal­po­bu­do­za­po­sta­vi­ tev­stal­ne­zbir­ke­ulit­kov­kam­ni­ške­ga­ ro­ja­ka­pro­fe­sor­ja­ Mi­la­na­Tr­bi­ža­na­na­Na­ra­vo­slov­no­te­hni­ški­ fa­kul­te­ti­v­ Ljub­lja­ni. Le­ta­2007­je­ob­svo­ji­75­let­ni­ci­pre­jel­naj­vi­šje­ob­čin­ sko­priz­na­nje­za­pri­spe­vek­k­raz­vo­ju­li­kov­ne­ga­le­rij­ske­ de­jav­no­sti­ v­Kam­ni­ku­in­v­Slo­ve­ni­ji,­ča­stno­ob­čan­stvo­ ob­či­ne­Kam­nik.­Ta­ko­se­ob­pro­fe­sor­jih­ aka­de­mi­kih­ dr.­ Fran­ce­tu­Ste­le­tu­in­Emi­li­ja­nu­Cev­cu­uvr­šča­med­tro­ji­co­ po­mem­bnih­ Kam­ni­ča­nov­ umet­no­stnih­ zgo­do­vi­nar­jev,­ ki­so­bi­li­pre­poz­nav­ni­ ta­ko­v­slo­ven­skem,­ med­na­ro­ dnem­in­kam­ni­škem­oko­lju. Tu­di­po­upo­ko­ji­tvi­je­bil­še­ve­dno­nad­vse­de­ja­ven­in­ se­je­vse­do­smr­ti­v­Kam­nik­ve­dno­rad­vra­čal.­Na­zad­ nje­smo­ga­opa­zi­li­la­ni­de­cem­bra­ v­Ma­le­še­vi­ga­le­ri­ji­ ob­praz­no­va­nju ­20­let­ni­ce­ kam­ni­ške­ga­ De­mo­sa.­Ni­pa­ po­tre­bno­po­se­bej­ome­nja­ti,­da­je­bil­stal­ni­obi­sko­va­lec­ V­spomin 332mu­zej­skih­ in­dru­gih­ga­le­rij­skih­ raz­stav,­na­zad­nje­se­je­ an­ga­ži­ral­v­sli­kar­ski­ko­lo­ni­ji,­ki­no­si­ime­po­po­koj­nem­ sli­kar­ju­Du­ša­nu­Li­pov­cu. Naj­nje­go­vi­bo­ga­ti­živ­ljenj­ski­ po­ti­do­dam­še­ne­kaj­ svo­jih­spo­mi­nov­nanj. Z­dr.­Ju­ter­škom­ sem­se­pr­vič­sre­čal­le­ta­1976.­Ta­ krat­nas­je­bru­ce­na­Fi­lo­zof­ski­fa­kul­te­ti­spre­jel­in­nam­ bil­pr­vi­in­for­ma­tor­ na­ta­krat­nem­ od­del­ku­za­umet­no­ stno­zgo­do­vi­no. ­V­poz­nej­ših­le­tih­štu­di­ja­so­se­na­ji­ne­ po­ti­še­več­krat­sre­ča­le,­ta­ko­na­pro­se­mi­nar­ju,­ ki­ga­ je­vo­dil,­kot­dru­ga­če.­Ob­na­sto­pu­slu­žbe­v­ta­krat­nem­ Kul­tur­nem­ cen­tru­pa­sko­raj­ni­bi­lo­me­se­ca,­da­se­ne­ bi­sre­če­va­la.­ Na­ji­ne­po­ti­so­se­še­zbli­ža­le­ob­de­lu­v­Ma­ le­še­vi­ga­le­ri­ji­in­nje­go­vem­ate­lje­ju­ob­po­pi­su­umet­no­ stne­de­di­šči­ne.­Z­dr.­Ju­ter­škom­ sva­pre­po­to­va­la­ ve­čji­ del­Slo­ve­ni­je.­Prav­za­ra­di­nje­ga­sem­lah­ko­vsto­pal­v­ do­mo­ve­in­spoz­na­val­de­di­šči­no,­ sli­kar­sko­in­dru­gač­no,­ ki­si­cer­osta­ja­obi­čaj­ne­mu­člo­ve­ku­skri­ta. Ob­tem­sem­spoz­na­val­ ne­sa­mo­umet­ni­ne,­ mar­več­ tu­di­lju­di,­ki­so­te­umet­ni­ne­zbi­ra­li,­že­po­koj­ne­ali­še­ži­ ve­če.­Od­dr.­Ju­ter­ška­sem­zve­del­mar­si­kaj­o­ra­zme­rah­ v­na­ši­stro­ki,­o­ve­li­kem­uči­te­lju­in­nje­go­vem­pro­fe­sor­ju­ Fran­ce­tu­Ste­le­tu­in­dru­gih­nje­go­vih­ko­le­gih.­Da­nes,­ko­ jih­sko­raj­že­ni­več­na­sve­tu,­so­ta­sre­ča­nja­in­in­for­ma­ ci­je­za­me­še­to­li­ko­bolj­dra­go­ce­ne,­ kot­sem­si­ta­krat­ mi­slil.­Ve­li­ko­krat­ me­je­bo­dril­pri­de­lu.­Rad­se­je­po­ ša­lil­in­je­se­be­vča­sih­na­me­sto­Ju­ter­šek­ime­no­val­kar­ Vče­raj­šek.­ Če­prav­ni­sva­bi­la­v­vsem­enot­na­in­na­isti­ va­lov­ni­dol­ži­ni,­ko­gle­dam­na­zaj,­vi­dim,­da­sva­se­kar­ do­bro­do­pol­nje­va­la.­Ve­dno­me­ je­spod­bu­jal­pri­de­lu­in­ ni­ko­li­ne­bom­po­za­bil­nje­go­ve­mak­si­me,­da­smo­vsi,­ki­ ima­mo­ta­pri­vi­le­gij,­da­smo­lah­ko­slu­žbe­ni­umet­no­stni­ zgo­do­vi­nar­ji,­ne­ke­vr­ste­re­snič­ni­apo­sto­li­umet­no­sti. Na­ji­no­da­ljše,­žal­po­sled­nje,­ sre­ča­nje­je­bi­lo­v­La­ škem­ob­od­pr­tju­raz­sta­ve­o­upo­do­bi­tvah­ Pri­mo­ža­Tru­ bar­ja.­Dr.­Ju­ter­šek­je­bil­eden­od­treh­or­ga­ni­za­tor­jev­ raz­sta­ve,­ki­je­ta­krat­obe­le­ži­la­ve­li­ki­Tru­bar­jev­ju­bi­lej.­ Sam­sem­ta­krat­več­dni­tam­po­pi­so­val­Ma­le­še­vo­zbir­ ko­do­ma­čih­in­tu­jih­umet­ni­kov.­ Z­že­no­sta­me­poz­no­ zve­čer­var­no­pri­pe­lja­la­do­mov.­Ni­ti­slu­til­ni­sem,­da­je­ bi­lo­to­na­ji­no­zad­nje­sre­ča­nje­ob­sku­pnem­po­go­vo­ru­o­ vsem­ko­ri­stnem,­ le­pem,­pred­vsem­ pa­o­umet­no­sti­ in­ Kam­ni­ku. Ža­lo­stno­no­vi­co­o­nje­go­vi­ne­na­dni­smr­ti­sem­zve­del­ na­bol­ni­ški­po­ste­lji­še­le­ne­kaj­dni­po­ope­ra­ci­ji­v­Kli­ nič­nem­cen­tru.­One­mel­sem­in­ni­sem­mo­gel­do­u­me­ti.­ S­tem­le­tom­je­od­šla­sko­raj­vsa­ge­ne­ra­ci­ja­ Ste­le­to­vih­ učen­cev,­ge­ne­ra­ci­ja,­ ki­jo­je­zdru­že­va­la­ lju­be­zen­do­na­ še­do­mo­vi­ne,­ pre­te­klo­sti­ in­umet­no­sti.­ Da­nes­o­lju­deh­ ta­ke­ga­ko­va­in­ši­ri­ne,­kot­je­bil­po­koj­ni­dr.­Ju­ter­šek,­ lah­ko­sa­mo­sa­nja­mo.­Ve­li­ka­dru­ži­na,­ki­ji­je­dal­pe­čat­ nji­hov­uči­telj­–­»ata«,­je­da­nes­raz­pa­dla­v­mno­ži­co­in­di­ vi­du­a­li­stov,­sa­mo­hod­cev­in­ide­o­lo­gov.Summary The­author­pays­tribute­to­the­recently­deceased­art­ historian­Dr.­Mirko­Juteršek­(1932–2011).­ In­this­short­ summary­of­his­life,­the­author­describes­his­work­and­ his­contributions­ to­the­town­of­Kamnik,­The­Kamnik­ Intermunicipal­ Museum,­the­Miha­Maleš­Gallery­and­ his­importance­to­the­Slovenian­artistic­culture.­ V­spomin­ 333In me mo ri am Fran cetu Tom šiču (1937–2010) Ja nez Hu mar, univ. dipl. inž. Ža le 4a, Kam nik S­Fran­ce­tom­ sva­bi­la­ro­je­na­iste­ga­le­ta­v­hom­ški­ fa­ri­in­sva­bi­la­že­v­otroš­tvu­de­lež­na­iz­ku­šenj,­ki­jih­da­ živ­lje­nje­v­istem­kra­ju.­Naj­prej­sva­bi­la­med­voj­no­v­ nem­škem­vrt­cu,­ki­je­bil­or­ga­ni­zi­ran­ v­hom­škem­žu­pni­ šču,­iz­ka­te­re­ga­so­Nem­ci­iz­gna­li­žu­pni­ka.­Ob­kon­cu­ voj­ne­pa­sva­v­far­ni­cer­kvi­obi­sko­va­la­ ve­ro­uk­ob­pri­ pra­vi­na­pr­vo­ob­ha­ji­lo.­Po­voj­ni­sva­na­Hom­cu­za­klju­ či­la­osnov­no­šo­la­nje­in­ga­na­da­lje­va­la­ na­ni­žji­gim­na­ zi­ji­v­Kam­ni­ku.­Po­dru­gem­let­ni­ku­gim­na­zi­je­je­Fran­ce­ pre­šel­na­po­klic­no­šo­lo,­jaz­pa­sem­na­tej­gim­na­zi­ji­ ma­tu­ri­ral.­ Na­ji­no­otroš­tvo,­ki­je­bi­lo­zaz­na­mo­va­no­ z­ iz­jem­ni­mi­ voj­ni­mi­do­god­ki­in­za­tem­s­spre­mem­ba­mi­ po­li­tič­ne­ga­ si­ste­ma­z­re­vo­lu­ci­o­nar­nim­ pre­vze­mom­ obla­sti,­se­je­za­klju­či­lo­v­ča­su,­ko­se­je­Fran­ce­vklju­čil­ v­po­klic­no­šo­lo. ­Na­še­otroš­tvo­je­bi­lo­iz­pol­nje­no­ pred­vsem­ z­brez­ skr­bnos­tjo­ in­igra­mi,­ven­dar­so­mno­gi­voj­ni­do­god­ki­ de­lo­va­li­na­me­s­spoz­na­njem­ re­sno­sti­in­ne­var­no­sti­ sta­nja­in­po­lo­ža­jev,­ v­ka­te­rih­smo­se­po­go­sto­zna­šli.­ Po­voj­ni­pa­so­mno­ga­na­sil­na­in­bru­tal­na­de­ja­nja­v­ pro­ce­su­uva­ja­nja­so­ci­a­li­zma­ z­uki­ni­tvi­jo­mno­gih­de­ mo­kra­tič­nih­ svo­bo­ščin­ prav­ta­ko­pov­zro­či­la­ strah,­ne­ mir­in­na­pe­to­sti,­ ki­so­se­nas­po­la­sti­le­pred­vsem­ s­po­ sre­do­va­njem­ odra­slih,­ven­dar­pri­stne­ga­ne­ga­tiv­ne­ga­ otro­ške­ga­ob­ču­tja­ob­teh­do­god­kih­ne­mo­rem­za­ni­ka­ti.­ Na­ji­no­dru­žin­sko­ oko­lje­se­je­ra­zen­po­de­lav­skem­ in­ kmeč­kem­ po­re­klu­raz­li­ko­va­lo­ tu­di­po­ne­ka­te­rih­ dru­ gih­zna­čil­no­stih.­ Fran­ce­mi­je­ne­koč­opo­ne­sel,­da­sem­ imel­za­ra­di­mo­jih­sta­rej­ših­bra­tov­in­kon­tak­tov,­ ki­smo­ jih­ime­li­z­ugle­dni­mi­ose­bnos­tmi­ na­še­ga­oko­lja,­kar­ne­ kaj­pre­dno­sti.­ Oko­lje­pa­v­mno­go­čem­ vpli­va­na­do­živ­ lja­nje­in­ra­zu­me­va­nje­ sve­ta,­za­to­se­s­Fran­ce­tom­ gle­de­ na­ne­ka­te­ra­ek­si­sten­čna,­ na­zor­ska­in­dru­ga­vpra­ša­nja­ ni­sva­ve­dno­in­pov­sem­uje­ma­la.­Ta­ko­je­Fran­ce­na­pri­ m­er,­če­upoš­te­va­mo,­ kar­je­za­pi­sal­v­svo­jih­spo­mi­nih,­ ra­zme­ro­ma­ skop­in­po­ne­kod­tu­di­ste­re­o­ti­pen­ v­po­gle­ dih­na­otroš­tvo.­Meni­je­to­za­ra­di­iz­jem­no­sti­ voj­nih­in­ po­voj­nih­do­god­kov­ glo­bo­ko­vtis­nje­no­v­spo­min.­Naj­ ome­nim­sa­mo­na­šo­otro­ško­ra­zi­gra­nost­ ob­ča­ka­nju­ na­ka­te­he­te­pri­ve­ro­u­ku,­ki­so­se­za­ra­di­voj­nih­ra­zmer­ po­go­sto­me­nja­li­in­nas­je­še­le­če­tr­ti­v­poz­nem­po­le­tju­ le­ta­1945­do­kon­čno­pri­pra­vil­na­pre­jem­pr­ve­ga­ob­ha­ ji­la.­Pro­stor­ske­ in­dru­ge­ra­zme­re­in­zna­čil­no­sti­ cer­kve,­ zvo­ni­ka,­mež­na­ri­je­ in­nas­ploh­oko­lje­hom­ške­ga­ hri­ba­ so­nam­v­otro­ški­fan­ta­zi­ji­spro­ža­le­neš­te­te­igre­pa­tu­di­ ak­tiv­no­sti,­ ki­to­že­ni­so­bi­le­več.­Živ­je­tu­di­spo­min­na­ šte­vil­ne­otro­ške­igre­v­va­škem­oko­lju­med­voj­no­in­po­ njej,­ki­so­s­spre­me­nje­nim­ na­či­nom­živ­lje­nja­iz­gi­ni­le­in­ so­da­naš­nji­otro­ci­pri­kraj­ša­ni­ za­med­se­boj­na­ dru­že­nja­ v­igri­in­dru­gih­ak­tiv­no­stih,­ nas­pa­je­to­obli­ko­va­lo­ v­ za­ve­sti­med­se­boj­ne­ pri­pa­dno­sti­ in­so­de­lo­va­nja­ in­nas­ s­tem­ob­va­ro­va­lo­ pred­pre­ti­ra­nim­ in­di­vi­du­a­li­zmom­ in­ego­i­zmom.­ Glo­bo­ko­pa­se­je­obeh­do­tak­nil­po­voj­ni­po­ boj­do­mo­bran­cev,­ čet­ni­kov­pa­tu­di­ci­vil­nih­ubež­ni­kov,­ ki­so­jih­za­je­li­na­Kam­ni­škem­ in­za­tem­umo­ri­li­v­Kam­ ni­ški­Bis­tri­ci,­ne­ka­te­re­od­njih­je­na­pla­vi­la­re­ka­in­smo­ nji­ho­va­na­pih­nje­na­tru­pla­vi­de­li­tu­di­otro­ci.­ Z­uspo­sab­lja­njem­ za­po­klic­se­je­Fran­ce­vklju­čil­v­in­ ter­nat­ski­si­stem­vzgo­je,­te­daj­sva­za­ne­kaj­ča­sa­iz­gu­bi­ la­sti­ke.­Za­ra­di­te­vzgo­je­so­mno­gi­go­jen­ci­pri­če­li­opu­ šča­ti­tra­di­ci­o­nal­ne­ obi­ča­je­in­na­va­de.­Mno­gi­od­ti­stih,­ ki­so­iz­šli­iz­tra­di­ci­o­nal­ne­ga­ va­ške­ga­oko­lja,­so­opu­sti­li­ ka­kr­šno­ko­li­ ver­sko­prak­so,­saj­in­ter­nat­ski­ si­stem­te­ni­ vklju­če­val,­ po­ne­kod­pa­je­ce­lo­iz­va­jal­na­črt­no­ate­i­stič­ no­pro­pa­gan­do. ­V­odno­su­do­me­ne,­ki­sem­ostal­prak­ tič­ni­ver­nik,­se­je­Fran­ce­te­daj­di­stan­ci­ral,­ ob­sre­ča­njih­ se­je­ome­jil­le­na­be­žen­poz­drav.­Zno­va­pa­sva­se­zbli­ ža­la­v­ča­su­na­ji­ne­ga­uni­ver­zi­tet­ne­ga­ štu­di­ja,­k­če­mur­ je­go­to­vo­pri­po­mo­gla­vsa­ko­dnev­na­vož­nja­v­Ljub­lja­no. Bi­li­pa­so­te­daj­še­dru­gi­raz­lo­gi,­ki­so­naju­zbli­ža­li.­ V­na­šem­oko­lju­so­na­Men­ge­škem­ po­lju,­na­Dr­no­vem,­ pri­če­li­iz­va­ja­ti­pri­sil­no­aron­da­ci­jo­ kme­tij­skih­ zem­ljišč,­ ka­kor­so­po­sto­pek­ime­no­va­li,­ se­ve­da­je­bi­la­z­aron­da­ ci­jo­iz­ve­de­na­tu­di­na­ci­o­na­li­za­ci­ja.­ Kme­tje­so­se­te­mu­ upi­ra­li,­Fran­ce­se­je­kot­kmeč­ki­sin­v­in­te­re­su­kme­tov,­ za­kar­so­ga­kme­tje­za­pro­si­li­in­po­o­bla­sti­li,­ ne­u­spe­ šno­po­ga­jal­s­ta­krat­ni­mi­ agrar­ni­mi­ obla­stni­ki.­ To­je­ bi­la­nje­go­va­pr­va­gren­ka­iz­kuš­nja­v­bo­ju­z­obla­stni­mi­ struk­tu­ra­mi.­Štu­den­tje­smo­ta­krat­z­ iz­jem­nim­za­ni­ma­ njem­sprem­lja­li­dru­žbe­no­po­li­tič­no­ do­ga­ja­nje,­ po­se­bej­ pe­ri­pe­ti­je­ob­re­vi­jah,­ki­so­kri­tič­no­obrav­na­va­le­ ta­krat­ V­spomin­V­spomin­ 334 335tem­ob­za­u­pa­nju­nje­go­vih­so­de­lav­cev­ po­sta­vi­le­v­vrh­ li­tos­troj­ske­ stav­ke­in­za­tem­v­usta­no­vi­tev­ pr­ve­al­ter­na­ tiv­ne­po­li­tič­ne­stran­ke,­ki­je­de­lo­va­la­ne­od­vi­sno­ zu­naj­ par­tij­ske­kon­tro­le,­ne­pa­v­okvi­ru­So­ci­a­li­stič­ne­ zve­ze­ de­lov­ne­ga­ ljud­stva.­Stva­ri­je­ve­dno­po­i­me­no­val­ s­pra­ vim­ime­nom.­Ta­ko­go­vo­ri­v­svo­jih­spo­mi­nih­o­upor­niš­ tvu­pro­ti­par­tij­skim­ fev­dom,­da­so­ta­krat­so­di­šča­pod­ vpli­vom­par­ti­je­či­sto­od­po­ve­da­la,­ da­je­ta­krat­ni­sin­di­ kat­po­stal­oro­dje­par­tij­skih­struk­tur­itd.­Fran­ce­je­bil­in­ osta­ja­z­vse­mi­svo­ji­mi­de­ja­nji­za­čet­nik­de­mo­kra­ti­za­ ci­je.­Za­de­la­pa­ga­je­uso­da­pre­ro­ka.­Ka­kor­je­Moj­zes­ vi­del­ob­ljub­lje­no­ de­že­lo,­va­njo­pa­ni­vsto­pil,­ta­ko­tu­di­ Fran­ce­ni­užil­sa­dov­svo­je­ga­de­la. An ton To ma žič, univ. dipl. prav nik Vir, Par mo va 1, Dom ža le Po­več­de­se­tlet­ni­ dik­ta­tu­ri­je­v­Slo­ve­ni­ji­pač­ob­sta­ja­ la­le­ena­eli­ta­–­le­vi­čar­ska.­ Po­sa­mez­ni­ de­sno­usmer­ je­ni­in­te­lek­tu­al­ci­ s(m)o­bi­li­pov­sem­zde­set­ka­ni­ in­prak­ tič­no­brez­mož­no­sti­jav­ne­ga­na­sto­pa­nja.­ Nor­mal­no­ se­je­slo­ven­ska­ de­sni­ca­lah­ko­raz­vi­ja­la­le­v­(ome­je­nih­ po­go­jih)­v­tu­ji­ni,­pri­za­mej­cih­in­v­di­a­spo­ri.­Kdor­se­je­s­ pre­po­ve­da­ni­mi­ ide­ja­mi­iz­po­stav­ljal­ v­do­mo­vi­ni,­ je­pri­ stal­v­za­po­ru­ali­pa­je­vsaj­imel­ve­li­ke­pro­ble­me­na­ de­lov­nem­ me­stu­in­v­dru­žbe­nem­ oko­lju.­Ta­ko­se­se­ ve­da­tu­di­ni­so­mo­gli­raz­vi­ti­mnenj­ski­vo­di­te­lji­(de­sni­ ce)­in­ta­ko­s(m)o­po­sa­mič­ni­ ra­zum­ni­ki­ bi­li­pre­tež­no­v­ ano­nim­no­sti.­ Mi­slim,­da­je­bil­eden­tak­šnih­tu­di­Loj­ze­ Pet­er­le.­Ver­ja­mem,­ da­je­kaj­ob­jav­ljal,­ven­dar­jaz­zanj­ ni­sem­mo­gel­zve­de­ti­… Za­mla­de­ga­člo­ve­ka­s­so­li­dni­mi­ta­len­ti­in­vo­ljo­do­ de­la­in­živ­lje­nja­je­bi­lo­v­tak­šni­dru­žbi­ze­lo­tež­ko­ži­ve­ti,­ če­se­ni­uklo­nil­in­pri­dru­žil­le­vi­čar­ski­eli­ti.­Prak­tič­no­so­ ime­li­do­lo­če­ne­me­je,­do­kod­lah­ko­se­ga­nji­ho­va­ka­ri­e­ ra.­Jaz­sem­jo­do­se­gal­s­tem,­da­sem­po­stal­prav­ni­sve­ to­va­lec­ge­ne­ral­ne­ga­ di­rek­tor­ja­Li­tos­tro­ja,­ni­sem­pa­ni­ti­ po­mi­slil,­da­bi­lah­ko­po­stal­na­pr­im­er­di­rek­tor­toz­da,­ ker­sem­za­vr­nil­vstop­v­Zve­zo­ko­mu­ni­stov.­ Za­to­ne­mo­ re­mo­(in­ne­sme­mo)­ob­so­ja­ti­ni­ko­gar,­ ki­se­je­ne­ko­li­ko­ uklo­nil­(be­ri:­vsto­pil­v­ZK),­da­bi­sploh­lah­ko­ure­sni­čil­ svo­je­živ­ljenj­ske­po­ten­ci­a­le.­ Ne­ka­te­ri­so­spre­je­li­par­tij­ sko­knji­ži­co­že­sa­mo­za­to,­da­bi­lah­ko­svoj­re­volt­sploh­ iz­ra­zi­li­–­zno­traj­par­ti­je,­saj­drug­je­za­re­le­van­tno­ ak­tiv­ nost­sploh­ni­bi­lo­pro­sto­ra.­Ver­ja­mem,­ da­je­bil­eden­ tak­šnih­tu­di­Ja­nez­Jan­ša,­saj­je­ta­koj­za­čel­»ro­va­ri­ti«­in­ jav­no­de­lo­va­ti­v­ZSMS,­pi­sa­ti­v­Mla­di­no­(ki­je­bi­la­te­daj­ za­180­sto­pinj­dru­gač­na,­ kot­je­da­nes)­in­je­v­kon­čni­ fa­zi­tu­di­fer­men­ti­ral­slo­ven­sko­po­mlad. Naj­za­ilus­tra­ci­jo­svo­je­–­priz­nam­do­kaj­pa­si­vi­stič­ne­ –­dr­že­slo­ven­ske­ga­ de­sne­ga­in­te­lek­tu­al­ca­ na­ve­dem­ ta­le­di­a­log,­ki­sva­ga­ime­la­s­Fran­ci­jem­Tom­ši­čem­ sre­ di­80.­let­kot­so­de­lav­ca­ v­Li­tos­tro­ju.­ Kot­bo­ste­vi­de­li,­ je­Fran­ci­res­eden­pr­vih­v­Slo­ve­ni­ji­za­čel­go­vo­ri­ti­o­več­ stran­kar­stvu,­ saj­ga­je­tu­di­spoz­nal,­ker­je­pred­tem­ več­let­de­lal­v­Nem­či­ji. Fran­ci:­»To­ne,­a­se­stri­njaš,­da­bi­mo­ra­li­v­Slo­ve­ni­ji­ usta­no­vi­ti­kak­šno­stran­ko?«­ Jaz:­»Ja,­se­stri­njam­…­Se­pa­he­caš,­kaj­ne?« Fran­ci:­»Ne,­re­sno­mi­slim!­Eno­so­ci­al­de­mo­krat­sko­ stran­ko­…« Jaz:­»Veš­kaj,­če­bi­pa­že­usta­no­vi­li­no­vo­stran­ko,­bi­mo­ra­la­bi­ti­pa­kak­šna­de­sna,­kaj­ne?­Da­bi­bi­la­vsaj­res­ opo­zi­cij­ska,­saj­eno­ze­lo­le­vo­že­ima­mo­…« Fran­ci:­»Ne,­jaz­sem­bolj­za­so­ci­al­no­de­mo­kra­ci­jo­ …« Jaz:­»To­po­tem­spet­ni­nič­...­Kak­šna­de­mo­kra­ci­ja­ bi­bi­la­pa­to,­da­bi­ime­li­sa­mo­le­ve­stran­ke?­Če­bi­že­ usta­no­vi­li­ no­vo­stran­ko,­po­tem­bi­mo­ra­la­bi­ti­na­pr­i­ mer­kr­ščan­sko­de­mo­krat­ska­…« Fran­ci:­»No,­se­daj­se­pa­ti­he­caš,­kaj­ne?«­Be­se­de­mor­da­ni­so­pov­sem­v­pra­vem­za­po­re­dju,­ vse­bi­na­na­ji­ne­ga­di­a­lo­ga­pa­je­pov­sem­toč­na,­saj­sva­ po­do­bne­mi­sli­kar­ne­kaj­krat­izme­nja­la­… Fran­ci­je­ka­sne­je­res­usta­no­vil­so­ci­al­de­mo­krat­sko­ stran­ko,­ka­te­re­na­sle­dni­ca­ je­da­nes­Jan­še­va­SDS.­Jaz­ pa­sem­se­pri­dru­žil­po­bu­di­za­usta­no­vi­tev­ pr­ve­pra­ ve­opo­zi­cij­ske­ stran­ke­na­usta­nov­nem­ kon­gre­su­SDZ­ 11.­1.­1989.­V­njej­se­nas­je­zbra­lo­tu­di­ve­li­ko­de­sno­ usmer­je­nih­ kris­tja­nov,­ to­li­ko,­da­smo­ka­sne­je­lah­ko­ pre­gla­so­va­li­ (le­vo­usmer­je­no)­ vod­stvo­in­se­pre­i­me­no­ va­li­v­Na­ro­dne­de­mo­kra­te. An drej Ma gaj na Mi hov štra don 13, Ljub lja na »Fran­ce,­po­gum­ve­lja,­gre­mo!­Kdor­tr­ka,­se­mu­od­ pre!«­S­tem­iz­ra­zom­stri­nja­nja­in­sve­to­pi­sem­skim­ stav­ kom­sem­pos­pre­mil­nje­gov­po­ziv,­da­zač­ne­mo­»za­res«.­ Na­mreč:­bi­li­smo­tik­pred­oblet­ni­co­zna­me­ni­te­ga­ li­to­ stroj­ske­ga­ štraj­ka,­ob­ka­te­rem­je­na­po­ve­dal­ usta­no­vi­ tev­so­ci­al­de­mo­krat­ske­stran­ke.­ S­»po­gum­ve­lja«­sem­na­go­vo­ril­v­bis­tvu­se­be.­V­Fran­ ce­tu­sem­zaz­nal­ne­o­maj­no­ vo­ljo,­kar­je­tu­di­me­ni­da­lo­ ko­raj­žo.­De­jan­sko­smo­jo­po­tre­bo­va­li.­ Da­bi­ta­krat­na­ oblast­mir­no­do­vo­li­la­usta­no­vi­ti­kon­ku­ren­čno­ stran­ko,­ je­le­ma­lok­do­ver­jel.­Ve­či­na­pa­je­bi­la­pre­pri­ča­na,­ da­le­ stran­kar­ski­ plu­ra­li­zem­ lah­ko­pre­ki­ne­he­ge­mo­ni­jo­ zve­ ze­ko­mu­ni­stov­ in­da­raz­na­gi­ba­nja,­zve­ze­in­druš­tva­ne­ mo­re­jo­pa­ri­ra­ti­par­tij­ski­or­ga­ni­za­ci­ji.­ Fran­ce­se­je­spom­nil,­da­sem­pred­ča­som­ome­nil­ mož­nost­pri­do­bi­tve­ pi­sar­ne­v­cen­tru­Ljub­lja­ne,­ ki­bi­ slu­ži­la­ini­ci­a­tiv­ne­mu­ od­bo­ru­so­ci­al­de­mo­krat­ske­ stran­ ke.­Ob­tem­je­le­po­tre­bno­po­ve­da­ti,­da­pr­va­ini­ci­a­ti­va­ v­Li­tos­tro­ju­ni­za­ži­ve­la.­Če­prav­je­ob­štraj­ku­ve­či­na­de­ lav­cev­z­aplav­zom­pod­pr­la­pre­dlog,­se­je­ka­snej­ših­se­ stan­kov­ude­le­ži­la­le­pe­šči­ca­–­iz­te­dna­v­te­den­manj.­A­ se­me,­ki­je­pa­dlo­poz­no­je­se­ni,­je­čez­zi­mo­pre­ži­ve­lo­in­ Dr.­Jože­Pučnik,­France­Tomšič­in­Anton­Tomažič no­stvar­nost.­ To­sta­bi­li­re­vi­ji Re vi ja 57­in­Per spek ti ve.­ Vznik­ni­le­pa­so­tu­di­raz­pra­ve­ob­usta­no­vi­tvi­ Vi­so­ke­šo­ le­za­po­li­tič­ne­ve­de­v­Ljub­lja­ni.­V­ži­va­hnih­štu­dent­skih­ di­sku­si­jah­ in­na­se­stan­kih­ se­je­izo­bli­ko­va­lo­ sta­li­šče,­ ki­je­bi­lo­pre­ko­štu­dent­ske­ga­ ča­so­pi­sa­pred­stav­lje­no­ jav­no­sti:­Ali­bo­no­va­šo­la­oprav­lja­la­po­slan­stvo­ de­la­ali­ po­slan­stvo­vla­da­nja,­to­rej­obla­sti. V­ča­su,­ko­sva­se­po­di­plo­mi­vklju­či­la­v­pro­iz­vo­dno­ de­lo,­se­je­dr­ža­va­zna­šla­v­glo­bo­ki­go­spo­dar­ski­ kri­zi.­ Sle­di­la­je­pr­va­go­spo­dar­ska­ re­for­ma,­z­njo­pa­tu­di­del­ na­li­be­ra­li­za­ci­ja­ dru­žbe­no­e­ko­nom­ske­ga­ si­ste­ma.­V­ po­go­jih­del­ne­ga­trž­ne­ga­go­spo­dar­stva­ je­v­po­slov­nih­ in­go­spo­dar­skih­ za­de­vah­mi­mo­par­tij­ske­ga­ ce­ka­ja­vse­ bolj­odlo­čal­me­ned­žment­ ve­li­kih­po­dje­tij.­Ka­pi­tal­se­je­ skon­cen­tri­ral­ v­ve­li­kih­po­dje­tjih­in­s­tem­tu­di­odlo­ča­ nje­o­go­spo­dar­skih­ pa­tu­di­dru­gih­za­de­vah,­pred­vsem­ ka­drov­skih.­ Sle­dil­je­pro­ti­u­krep­ v­ina­či­ci­sa­mo­u­prav­lja­ nja,­ki­naj­bi­pod­de­mo­kra­tič­nim­ vi­de­zom­per­pe­tu­i­ral­ par­tij­sko­oblast.­V­po­dje­tjih,­ki­so­bi­la­raz­čle­nje­na­ na­ ma­njše­or­ga­ni­za­cij­ske­ eno­te­(te­me­ljne­ or­ga­ni­za­ci­je­ zdru­že­ne­ga­ de­la),­so­zno­va­vzpo­sta­vi­li­ par­tij­sko­kon­ tro­lo­nad­go­spo­dar­stvom.­ Po­eni­stra­ni­so­z­na­stav­lja­ njem­vo­dij­po­sa­mez­nim­ eno­tam­po­mo­ral­no­po­li­tič­nem­ kri­te­ri­ju­do­se­gli­nad­zor­nad­ka­dro­va­njem,­ s­po­de­li­tvi­jo­ uprav­ne­fun­kci­je­tem­eno­tam­pa­so­raz­pr­ši­li­odlo­ča­nje­ in­s­tem­tu­di­ka­pi­tal.­Vr­hun­ski­me­ned­žment­ je­po­stal­ po­mož­na­slu­žba­te­me­ljnim­ eno­tam,­oro­pan­vod­stve­ nih­kom­pe­tenc. ­Si­stem,­ki­je­bil­uspe­šno­vpe­ljan,­je­ ne­u­spe­šno­ kon­čal­v­go­spo­dar­ski­ in­po­li­tič­ni­kri­zi,­saj­ je­ne­gi­ral­osnov­no­go­spo­dar­sko­ za­ko­ni­tost,­ po­ka­te­ri­ mo­ra­po­dje­tje­enot­no­iz­va­ja­ti­vse­ima­nen­tne­ go­spo­ dar­ske­fun­kci­je­in­ne­le­ne­ka­te­rih,­ kot­je­bi­lo­to­zna­čil­ no­za­te­me­ljne­or­ga­ni­za­ci­je,­ ki­so­ob­vez­no­oprav­lja­le­le­ uprav­no­fun­kci­jo,­od­osta­lih­pa­le­ne­ka­te­re,­kar­je­pov­ zro­či­lo­ne­e­na­ko­pra­ven­ pro­iz­vo­dni­ in­eko­nom­ski­ po­lo­žaj­po­sa­mez­nih­ enot­in­s­tem­po­slov­no­ne­u­čin­ko­vi­tost­ po­dje­tja­kot­ce­lo­te.­To­je­bil­en­seg­ment­sa­mo­u­prav­ lja­nja,­dru­ga­zna­čil­nost­ pa­je­bi­la­do­go­vor­na­ eko­no­ mi­ja,­ki­je­par­tij­skim­ struk­tu­ram­ omo­go­ča­la­ kre­i­ra­nje­ po­slov­ne,­pro­stor­ske­ in­ka­te­re­ko­li­dru­ge­po­li­ti­ke­po­nji­ ho­vih­in­te­re­sih.­Zna­či­len­je­po­skus­Skup­šči­ne­ ob­či­ne­ Kam­nik,­da­bi­s­sa­mo­u­prav­nim­ po­stop­kom­ pri­do­bi­la­ la­stnin­sko­ pra­vi­co­do­zem­ljišč­na­ob­mo­čju­Zgor­nje­ga­ Pe­ro­ve­ga.­V­po­sto­pek­se­je­na­po­bu­do­pri­ja­te­lja,­ki­mu­ je­gro­zi­la­iz­gu­ba­kme­tij­ske­zem­lje,­vklju­čil­Fran­ce,­ki­je­ pri­ja­te­lju­za­tr­dil,­da­bo­do­uspe­li­le­pod­po­go­jem:­»Če­ bo­mo­upo­ra­bi­li­ista­sred­stva­in­me­to­de­kot­ko­mu­ni­ sti.«­V­po­stop­ku­je­Fran­ce­s­po­gum­ni­mi­ so­miš­lje­ni­ki,­ z­ose­bnim­tve­ga­njem­ in­po­gu­mom­ uspel­in­pre­pre­čil­ na­ka­no­sa­mo­u­prav­nih­ struk­tur­in­po­stal­ini­ci­a­tor­de­ mo­kra­ti­za­ci­je­na­Kam­ni­škem.­ Po­skus­raz­la­sti­tve­ zem­ljišč­na­Pe­ro­vem­se­je­zgo­ dil­po­Fran­ce­to­vem­ pri­ho­du­iz­Nem­či­je,­kjer­je­pre­bil­ de­set­let­in­si­pri­do­bil­tu­di­de­mo­krat­ske­ iz­ku­še­nje.­ Vr­nil­se­je­kot­izo­bli­ko­van­ de­mo­krat­z­ja­sno­po­li­tič­no­ vi­zi­jo.­Po­nje­go­vi­vr­ni­tvi­sva­se­po­go­ste­je­sre­če­va­la­in­ se­obi­sko­va­la,­ pred­vsem­ pa­sva­ob­pri­lož­no­stnih­ sre­ ča­njih­ob­ka­vi­­izme­nja­la­svo­je­po­gle­de­in­sta­li­šča­ob­ ak­tu­al­nih­do­god­kih.­ Ne­koč­mi­je­ob­ka­vi­v­tu­ne­lu­pod­ Ma­lim­gra­dom­ra­zo­del­svo­jo­vi­zi­jo­o­usta­no­vi­tvi­ al­ter­ na­tiv­ne­po­li­tič­ne­stran­ke.­Naj­bolj­pri­mer­na­bi­bi­la­so­ci­ al­na­de­mo­kra­ci­ja,­ je­me­nil.­Te­daj­sem­spoz­nal­nje­go­vo­ zag­na­nost,­ nje­gov­po­gum­in­pri­prav­lje­nost­ na­ose­bno­ tve­ga­nje­in­od­go­vor­nost­ kot­od­go­vor­na­nas­pro­tje­med­ živ­lje­njem­ in­te­o­ri­jo­v­te­da­nji­dru­žbe­ni­re­al­no­sti.­Nje­ go­vo­ra­di­kal­nost­ sem­do­jel­iz­raz­la­ge,­da­je­za­do­se­go­ spre­memb­ vre­dno­tve­ga­ti­tu­di­živ­lje­nje.­»Da,­tu­di­živ­lje­ nje!«­mi­je­od­vr­nil­na­moj­vpra­šu­jo­či­po­gled.­ Fran­ce­to­va­ vi­zi­ja­dru­žbe­no­go­spo­dar­skih­ spre­ memb,­nje­go­va­zag­na­nost­ in­ener­gi­ja­so­ga­kma­lu­za­ France­Tomšič­in­Andrej­Magajna­na­ustanovnem­kongresu­SDZS V­spomin­V­spomin­ 336 337In­rav­no­na­tem­po­dro­čju­gre­za­slu­ga­Fran­ce­tu,­da­ smo­na­pod­la­gi­nje­go­ve­po­kon­čne­ dr­že,­vo­di­telj­skih­ spo­so­bno­sti­ in­vi­zi­o­nar­stva­ uspe­li­pre­pre­či­ti­ak­tiv­nost,­ ki­ni­bi­la­etič­na­do­»ma­le­ga«­člo­ve­ka,­kljub­iz­jem­nim­ po­li­tič­nim­ pri­ti­skom­ na­po­sa­mez­ni­ke­ ter­šte­vil­nim­ dis­kre­di­ta­ci­jam,­ ki­smo­jih­po­sa­mez­ni­ki­ do­živ­lja­li­na­ oseb­ni­rav­ni­še­kar­ne­kaj­ča­sa­po­za­ključ­ku,­ prak­tič­ no­do­pro­ce­sa­obli­ko­va­nja­ no­ve­dr­ža­ve­v­le­tu­1990­in­ 1991. Na­ji­no­pri­ja­te­lje­va­nje­ se­je­na­da­lje­va­lo­ tu­di­v­ob­ dob­ju­po­osa­mo­svo­ji­tvi,­ pa­če­prav­sem­se­za­ra­di­vsto­ pa­v­Slo­ven­sko­ voj­sko­odre­kel­na­dalj­nje­mu­ ak­tiv­ne­mu­ po­li­tič­ne­mu­ de­lo­va­nju,­ ven­dar­je­mo­jo­odlo­či­tev­spre­ jel­z­ra­zu­me­va­njem­in­odo­bra­va­njem. Mno­go­krat­ sva­poz­ne­je­ob­na­ključ­nih­ sre­ča­njih­ob­ ka­vi­ali­spre­ho­dih­ ana­li­zi­ra­la­ ak­tu­al­no­po­li­tič­no­si­tu­a­ ci­jo­in­se­z­is­kri­co­v­očeh­spo­mi­nja­la­ za­čet­kov­kot­tu­di­ uspe­hov,­ki­smo­jih­do­se­gli­sku­paj.­Nje­go­va­po­li­tič­na­ ana­li­za­je­ve­dno­te­me­lji­la­na­poz­na­va­nju­ te­o­re­tič­nih­ pod­lag­in­štu­di­ju­pri­me­rov,­za­to­je­bi­la­de­ba­ta­z­njim­ ve­dno­tu­di­iz­jem­no­po­uč­na,­mno­go­krat­ za­ra­di­raz­lič­ nih­po­gle­dov­pa­tu­di­vro­ča. Fran­ce­Tom­šič­je­bil­člo­vek,­na­ka­te­re­ga­si­se­lah­ko­ ve­dno­za­ne­sel­v­ve­ri­in­upa­nju,­da­ti­bo­stal­ob­stra­ni­in­ ti­bo­v­opo­ro,­ko­si­se­bo­ril­za­poš­te­no­ide­jo. Ta­ke­ga­sem­spoz­nal­le­ta­1984­in­ta­ke­ga­bom­ved­ no­no­sil­v­spo­mi­nu,­od­ta­krat,­ko­sva­se­zad­njič­ro­ko­ va­la­na­pred­sta­vi­tvi­ zbor­ni­ka­ De mos na Kam ni škem, do­ber­te­den­pred­nje­go­vo­pre­ra­no­smr­tjo. Igor Pod brež nik, univ. dipl. inž. No vi trg 31, Kam nik S­Fran­ce­tom­ Tom­ši­čem­ sva­se­pr­vič­sre­ča­la­le­ta­ 1984­na­se­stan­ku­kra­jev­ne­sku­pno­sti­No­vi­trg.­To­so­bi­li­ča­si,­ko­so­na­Ob­či­ni­Kam­nik­na­ve­li­ko­ra­zmiš­lja­li­ o­no­vih­po­se­gih­v­pro­stor.­Ugo­tav­lja­li­ so,­da­je­v­No­ vem­tr­gu­iz­jem­na­pri­lož­nost­ za­no­ve­grad­nje,­saj­je­ bi­lo­ce­lo­ob­mo­čje­ob­Kam­ni­ški­Bis­tri­ci­pov­sem­ne­po­ zi­da­no,­vzno­žje­pod­Sta­rim­gra­dom­pa­iz­jem­no­red­ko­ na­se­lje­no.­ Na­zbo­ru­kra­ja­nov­smo­obrav­na­va­li­ pred­ log­za­zi­dal­ne­ga­ na­čr­ta,­ki­je­na­ob­mo­čju,­kjer­da­nes­ sto­ji­ta­zdrav­stve­ni­ dom­in­vr­tec,­pred­vi­de­val­ grad­njo­ več­nad­stro­pnih­ sta­no­vanj­skih­ zgradb.­Zbo­ra­smo­se­ ude­le­ži­li­tu­di­čla­ni­kra­jev­ne­mla­din­ske­ or­ga­ni­za­ci­je,­ ki­smo­odloč­no­nas­pro­to­va­li­ na­me­ra­va­nim­ po­se­gom­ v­pro­stor.­Še­da­nes­ne­vem,­za­kaj­smo­grad­njam­nas­ pro­to­va­li,­mor­da­sa­mo­za­to,­ker­smo­bi­li­mla­di.­Ta­krat­ je­pro­ti­nam­os­tro­na­sto­pil­Fran­ce­Tom­šič,­za­hte­val­ je,­da­svoje­nas­pro­to­va­nje­ ar­gu­men­ti­ra­mo­ in­pred­sta­ vi­mo­al­ter­na­tiv­ne­ re­ši­tve.­Kar­smo­tu­di­sto­ri­li­in­vod­ stvu­kra­jev­ne­sku­pno­sti­po­sla­li­pre­dlog,­naj­se­zi­da­na­ Zgor­njem­Pe­ro­vem,­češ­da­nas­tam­no­vo­grad­nje­ ne­ bo­do­mo­ti­le.­Ni­si­cer­po­tr­je­no,­da­so­ta­krat­v­re­sni­ci­ upoš­te­va­li­ naš­pre­dlog,­to­da­čez­do­bro­le­to­je­že­bil­ pri­prav­ljen­ na­črt­za­po­zi­da­vo­Pe­ro­ve­ga­in­ve­čje­ga­de­la­ No­ve­ga­tr­ga,­pri­prav­ljen­ pa­je­bil­tu­di­pre­dlog,­da­se­ ce­lot­no­ob­mo­čje­na­ci­o­na­li­zi­ra,­ saj­bi­ta­ko­la­žje­iz­ve­dli­ na­čr­to­va­ne­ grad­nje.­Ta­krat­sem­se­po­nov­no­sre­čal­s­ Tom­ši­čem,­ to­pot­ne­več­z­nas­prot­ni­kom,­ pač­pa­sva­ bi­la­pri­ja­te­lja,­kar­sva­osta­la­vse­do­nje­go­ve­prez­god­ nje­smr­ti.­ Fran­ce­to­va­ živ­ljenj­ska­ na­lo­ga­je­bi­la,­da­je­ve­dno­ na­re­dil­pr­ve­ko­ra­ke­in­s­svo­jim­zgle­dom­po­pe­ljal­za­se­ boj­lju­di,­ki­ so­že­le­li­spre­mem­be.­ Ta­ko­je­bi­lo­v­No­vem­ tr­gu­v­Kam­ni­ku,­kjer­smo­pod­nje­go­vim­vod­stvom­iz­bo­ je­va­li­mor­da­pr­vo­zma­go­pro­ti­ta­krat­ni­obla­sti;­ta­ko­je­ bi­lo­v­Li­tos­tro­ju,­ kjer­nam­je­po­ka­zal­re­ši­tev­za­iz­hod­ iz­glo­bo­ke­go­spo­dar­ske­ kri­ze,­ki­so­ga­lah­ko­ra­zu­me­li­ in­po­no­tra­nji­li­ tu­di­de­lav­ci.­Zanj­je­bi­lo­vse­ze­lo­pre­pro­ Breda­Podbrežnik,­Matej­Tonin,­France­Tomšič­in­Igor­Podbrežnikdru­go­je­sen­vzkli­lo.­Spom­nim­se­Alen­ke­Pa­vlin­(Co­tič),­ ka­ko­je­dvi­ga­la­te­le­fo­ne,­ki­ni­so­ne­ha­li­zvo­ni­ti.­Če­bi­ jih­ime­li­de­set,­bi­jih­zvo­ni­lo­so­ča­sno­de­set.­Lju­dje­so­ po­ob­ja­vi­ini­ci­a­tiv­ne­ga­ od­bo­ra­v­te­dni­ku­Mla­di­na­do­bi­li­ po­gum.­A­to­je­že­zgod­ba­za­na­da­lje­va­nje,­ ki­ga­bolj­ali­ manj­do­bro­poz­na­mo. V­tem­pri­spev­ku­se­bom­osre­do­to­čil­ na­dan,­ko­sva­ de­jan­sko­mo­ra­la­tr­ka­ti­na­vra­ta­in­je­še­ka­ko­ve­ljal­sve­ to­pi­sem­ski­ rek:­kdor­tr­ka,­se­mu­od­pre.­Mi­slil­sem,­da­ se­bo­va­ta­mrz­li­poz­no­je­sen­ski­ dan­le­po­men­ko­va­la­ ob­ ča­ju,­pa­je­mo­je­»tak­tič­no­pre­miš­lje­va­nje«­ Fran­ce­usta­ vil­z­be­se­da­mi:­ »Da­nes­gre­va­v­ak­ci­jo.­Nič­odla­ša­nja.­ Čas­oblet­ni­ce­se­pri­bli­žu­je.«­ Ob­teh­zna­čaj­skih­ raz­li­kah­sva­se­prav­za­prav­ do­ bro­do­pol­nje­va­la.­ Bolj­kot­po­gu­ma­je­me­ni­ma­njka­lo­ odloč­no­sti;­ nas­ploh­po­go­sto­te­htam­in­pre­miš­lju­jem,­ pre­den­na­re­dim­ko­rak.­Fran­ce­je­ve­del,­da­bo­mi­nil­ spet­te­den,­pre­den­se­bo­va­do­bi­la,­in­da­ni­smo­tr­no­ mož­no­sti­pre­ver­ja­ti­po­te­le­fo­nu,­saj­sva­v­cen­tru­ime­la­ vse­na­do­se­gu­ro­ke.­Mo­jo­ide­jo­o­Ker­sni­ko­vi­ 4­(K4)­in­ UK­ZSMS­(Uni­ver­zi­tet­na­ kon­fe­ren­ca­ mla­din­ske­ or­ga­ni­ za­ci­je)­sva­hra­ni­la­za­»dru­gi­krog«.­Po­ne­u­spe­lem­ tr­ka­ nju­na­pr­va­vra­ta­sva­se­usta­vi­la­pred­Druš­tvom­pi­sa­ te­ljev­Slo­ve­ni­je­na­Tom­ši­če­vi­v­Ljub­lja­ni.­Vra­ta­so­bi­la­ za­kle­nje­na,­ če­prav­je­bi­lo­do­pol­dne.­ »Eh,­ti­umet­ni­ki,­ de­la­jo­do­ma­ali­ča­ka­jo­na­nav­dih,­ne­vem,­če­jih­bo­va­ pri­ča­ka­la,«­je­ ne­ka­ko­v­tem­sti­lu­pri­pom­nil­Fran­ce.­Pri­ dru­žil­sem­se­mu­z­mne­njem,­ da­bi­od­njih­tež­ko­do­bi­li­ pi­sar­no­v­upo­ra­bo.­Poz­nal­sem­nji­ho­vo­dr­žo.­Če­prav­ so­se­ze­lo­an­ga­ži­ra­li­v­dru­žbe­no­po­li­tič­ni­ pre­no­vi­in­zav­ ze­ma­nju­za­sa­mo­stoj­no­ Slo­ve­ni­jo,­so­ho­te­li­bi­ti­nad­ stran­kar­ski,­ kar­je­gle­de­na­nji­hov­sta­tus­prav­za­prav­ ra­zum­lji­vo.­ Po­dru­gi­stra­ni­pa­je­bi­lo­med­nji­mi­zaz­na­ti­ tu­di­ne­ko­vzvi­še­nost­ do­pro­fa­ne­po­li­tič­ne­ope­ra­ti­ve.­ Še­da­nes­mar­si­ka­te­ri­od­ njih­gle­da­na­po­li­ti­ko­ne­ka­ko­ zvi­ška,­to­naj­ne­bi­šlo­sku­paj­z­nji­ho­vo­sen­zi­bil­nos­tjo­ in­po­slan­stvom.­ Ko­ta­ko­mo­dru­je­va­ pred­ogra­jo­druš­tva­v­ne­pre­več­ pri­jaz­nem­ vre­me­nu,­se­ob­na­ma­–­s­ka­po,­pod­ka­te­ ro­so­gle­da­le­bis­tre­oči­ob­si­cer­po­ra­šče­nem­ obra­zu,­ z­bun­do­in­»ob­vez­nim«­ na­hrb­tni­kom­ –­po­ja­vi­mla­din­ ski­ak­ti­vist,­pe­snik­in­pu­bli­cist­Sa­mo­Re­snik.­(Žal­je­ la­ni­prez­go­daj­od­šel­s­te­ga­sve­ta.)­Ta­koj­se­je­vklju­čil­ v­de­ba­to­in­pri­tr­dil,­da­v­druš­tvu­ne­bo­mo­go­če­do­bi­ti­ pro­sto­ra­za­stran­ko.­Spom­nim­se­nje­go­ve­ga­ po­gle­da­ in­be­sed:­»Veš,­ne­ka­te­ri­mi­’umet­ni­ki’­ bolj­di­ha­mo­z­ ljud­stvom,­ jaz­bi­vam­po­so­dil­še­svo­je­sta­no­va­nje!«­ Tu­ di­on­je­pre­dla­gal­K4­in­naju­bo­dril,­naj­gre­va­»na­prej«.­ Izme­nja­li­smo­si­še­ne­kaj­hu­do­mu­šnih,­ bur­ka­ških­ na­ ra­čun­par­ti­je­in­ud­bov­cev,­ki­jih­očit­no,­ta­ko­kot­pi­sa­te­ ljev,­ni­bi­lo­na­spre­gled,­in­od­šli. Ne­ka­ko­ob­12.­uri­sva­bi­la­na­Ker­sni­ko­vi­ 4.­Upal­ sem,­da­bo­va­do­bi­la­Go­raz­da­Dre­ven­ška,­ ta­krat­ne­ga­ pred­se­dni­ka­ UK­ZSMS.­Če­prav­so­bi­le­mla­din­ske­ or­ ga­ni­za­ci­je­ pod­tu­tor­stvom­ ko­mu­ni­stič­ne­ »avan­tgar­de«,­ jih­per­so­nal­no­ le­ni­so,­ve­dno­in­pov­sod,­»po­kri­va­li«­ s­ pre­ver­je­ni­mi­ ka­dri.­Z­Go­raz­dom­sva­pred­ča­som­vsak­ po­svo­jih­ka­na­lih­de­la­la­na­pro­jek­tu­od­pr­tih­ka­drov­ skih­list.­Zav­ze­ma­nje­ za­več­kan­di­da­tov­ na­vo­li­tvah­ je­bi­lo­ta­krat­še­bolj­ali­manj­bo­go­klet­no.­ Pra­vo­ver­ne­ »zdra­ve­si­le«­par­ti­je­so­v­tem­zaz­na­le­ne­var­nost­ po­li­ tič­ne­ga­plu­ra­li­zma,­ za­to­je­bi­lo­po­tre­bno­upo­ra­bi­ti­vso­ zvi­jač­nost­po­li­tič­ne­ga­ uma,­da­se­je­po­bu­da­za­po­li­tič­no­od­pi­ra­nje­pre­ve­dla­v­ta­krat­edi­no­le­gi­tim­no­de­le­ gat­sko­sa­mo­u­prav­no­re­to­ri­ko.­ ­Ko­to­rej­po­tr­kam­v­pr­vem­nad­stro­pju­ Ker­sni­ko­ve,­ od­pre­Go­razd.­Za­gle­da­me­in­me­kar­sam­pov­pra­ša,­če­ sem­pri­šel­za­ra­di­»ru­še­nja«­par­tij­ske­ga­ vo­lil­ne­ga­si­ste­ ma.­V­ti­stem­uz­re­Fran­ce­ta­in­se­še­bolj­zre­sni.­Po­vem­ na­rav­nost:­ »Išče­va­pro­stor­za­de­lo­va­nje­stran­ke,­ki­jo­ je­Franc­Tom­šič­na­po­ve­dal­ pred­le­tom­v­Li­tos­tro­ju.«­ »Vem,­poz­nam,«­je­bil­kot­po­na­va­di­je­dr­nat­Go­razd.­ Ozrl­se­je­k­Fran­ce­tu­in­v­svo­jem­odre­za­vem­ sti­lu­bolj­ pri­pom­nil­kot­vpra­šal:­»Stran­ko?!­ Če­bo­res­STRAN­KA,­ po­tem­je­od­go­vor­DA,­če­bo­ne­kaj,­kot­so­de­la­li­dru­gi­ do­se­daj:­zve­ze,­gi­ba­nja,­…­po­tem­re­čem­NE.«­ Nas­pro­ti­sta­si­sta­la­dva­odloč­na­mo­ža.­»Dal­bom­ na­pred­sed­stvo­ UK­ZSMS,­ju­tri­pa­lah­ko­že­pri­de­ta.­Se­ va­ma­pri­dru­žim,«­je­še­do­dal­Go­razd. Krat­ko,­je­dr­na­to.­Čez­pet­mi­nut­smo­se­de­li­v­bliž­ njem­lo­ka­lu,­ne­vem,­o­čem­vse­smo­se­po­go­var­ja­li,­ prav­za­prav­ o­po­li­ti­ki­ne­–­bi­se­spom­nil.­Spro­šče­no,­ kot­da­se­ni­nič­zgo­di­lo.­Ni­sem­ve­del,­ali­je­to­vse­res:­ …­sre­ča­nje­z­Re­sni­kom,­ tr­ka­nje­na­vra­ta,­ša­le­na­ra­ čun­pi­sa­te­ljev,­ po­li­ti­ke­in­udar­ne­be­se­de­pred­vra­ti­UK­ ZSMS­me­je­bolj­kot­na­or­ga­ni­zi­ra­no­ ak­ci­jo­spo­mi­nja­lo­ na­hu­mo­re­sko,­ po­li­tič­no­bur­ko.­Pre­den­se­je­čaj­ohla­ dil,­pa­so­me­za­če­li­pre­ve­va­ti­še­dru­gač­ni­to­pli­ob­čut­ki.­ Bo­mo­za­res­za­če­li,­o­če­mer­sem­sa­njal­le­ta­na­zaj­–­bo­ mo­usta­no­vi­li­so­ci­al­de­mo­krat­sko­stran­ko?­ Bil­sem­po­no­sen,­da­lah­ko­se­dim­sku­paj­s­ko­le­go­ ma,­ki­ji­ma­ni­ma­njka­lo­pre­u­dar­no­sti­in­PO­GU­MA. Z­Go­raz­dom­ sva­osta­la­pri­ja­te­lja­in­po­go­sto­se­ spom­ni­va­ Fran­ce­ta­in­sku­pne­pre­ho­je­ne­ po­ti.­Tu­di­s­ Fran­ce­tom­ sva­osta­la­do­bra­ko­le­ga,­če­prav­naju­je­ pri­hod­Puč­ni­ka­raz­dvo­jil.­V­bo­ju­spoz­naš­to­va­ri­ša,­je­ sta­ro­par­ti­zan­sko­ ge­slo,­pri­ja­te­lja­v­sti­ski­–­pra­vi­lep­ slo­ven­ski­pre­go­vor. Bran ko Pod brež nik No vi trg 29b, Kam nik Čas­mi­ne­va,­spo­mi­ni­osta­ja­jo,­pa­če­prav­že­ra­hlo­ oble­de­li,­ven­dar­še­ve­dno­pri­jet­ni­in­to­pli. Ta­ka­ose­bnost­je­bil­tu­di­Fran­ce­Tom­šič,­ki­sem­ga­ spoz­nal­kot­mla­din­ski­fun­kci­o­nar­ in­fun­kci­o­nar­ kra­jev­ ne­sku­pno­sti­No­vi­trg­v­Kam­ni­ku­je­se­ni­le­ta­1984.­ Na­ji­no­poz­nan­stvo­ je­pre­ra­slo­v­dol­go­let­no­ is­kre­no­ pri­ja­telj­stvo,­ še­po­se­bej­v­le­tu­1986,­ko­se­je­zgo­di­la­ »kam­ni­ška­po­mlad«­v­No­vem­tr­gu. Imel­je­iz­jem­no­ener­gi­jo­in­vo­ljo,­ki­jo­je­znal­s­svo­ jim­ža­rom­in­pri­sto­pom­ raz­de­li­ti­med­nas­vse,­ki­smo­ se­upa­li­upre­ti­te­da­nji­obla­sti­in­nje­ne­mu­na­či­nu­vo­ de­nja­in­de­la­pod­mi­stič­nem­ okri­ljem­sa­mo­u­prav­ne­ga­ so­ci­a­li­zma­ in­de­kla­ra­tiv­ne­ ena­ko­sti­in­par­ti­ci­pa­ci­je­ v­ odlo­ča­nju. Pod­nje­go­vim­vod­stvom­ smo­po­sta­li­pr­vi­zna­nil­ci­ mož­nih­po­li­tič­nih­spre­memb­ v­te­da­nji­So­ci­a­li­stič­ni­ re­ pu­bli­ki­Slo­ve­ni­ji,­ki­pa­so­se­po­ra­ja­le­tu­di­v­osta­lih­dr­ ža­vah­evrop­ske­ga­so­ci­a­li­stič­ne­ga­blo­ka. Te­daj­se­ni­ti­ni­smo­za­ve­da­li,­v­kaj­se­spu­šča­mo,­ ko­ smo­ho­te­li­sa­mo­za­šči­ti­ti­ob­ča­ne­kra­jev­ne­sku­pno­sti­ No­vi­trg­in­so­sed­njih­ob­mo­čij­pred­pre­dla­ga­no­ raz­la­sti­ tvi­jo­zem­ljišč­ter­po­de­li­tvi­jo­ teh­zem­ljišč­za­sim­bol­no­ ce­no­te­da­nji­vo­dil­ni­ob­čin­ski­sre­nji­in­vo­dil­nim­fun­kcio­ nar­jem­vla­da­jo­če­po­li­tič­ne­in­go­spo­dar­ske­eli­te. V­spomin­V­spomin­ 338 339Dr. Ro svi ta Pe sek Rep nje 44, Vo di ce Fran­ce­Tom­šič­je­bil­po­gu­men­mož.­Ver­jet­no­mu­je­ do­lo­če­no­opo­ro­pri­nje­go­vi­dr­ži­da­la­tu­ji­na.­Tam­je­mo­ ral­pr­vič­za­slu­ti­ti,­kaj­so­so­ci­al­de­mo­krat­ske­ de­lav­ske­ pra­vi­ce,­kaj­po­me­ni­več­stran­kar­ski­ si­stem­in­kaj­za­ svo­bo­do­po­sa­mez­ni­ka­ po­me­ni­de­mo­kra­tič­na­ dru­žbe­ na­ure­di­tev. Ka­ko­bi­si­cer­na­de­lav­skem­ sho­du,­kjer­je­bi­la­pr­va­ ost­usmer­je­na­ v­sin­di­ka­te,­ki­svo­je­fun­kci­je­ni­so­oprav­ lja­li,­pač­pa­pod­lož­no­slu­ži­li­par­tij­skim­ di­rek­ti­vam,­ za­ ču­til­po­tre­bo,­da­ga­iz­ko­ri­sti­tu­di­za­apel­k­usta­no­vi­tvi­ ini­ci­a­tiv­ne­ga­ od­bo­ra­So­ci­al­de­mo­krat­ske­ zve­ze.­Apel­ je­za­klju­čil­z­be­se­da­mi:­ »Naj­ži­vi­de­mo­kra­tič­na­ in­plu­ ra­li­stič­na­dru­žba!«­Obo­je­je­bi­lo­ta­krat­še­bo­go­klet­no­ de­ja­nje.­Plu­ra­li­zem­ je­bil­za­že­len­le­to­li­ko,­ko­li­kor­se­ je­dr­žal­ob­sto­je­če­ga­ okvi­ra­so­ci­a­li­stič­ne­ sa­mo­u­prav­ne­ dru­žbe,­kak­šne­dru­ge­zve­ze­oz.­stran­ke,­ki­bi­kon­ku­ri­ ra­le­vo­dil­ni­par­ti­ji,­Zve­zi­ko­mu­ni­stov­ Slo­ve­ni­je,­pa­so­ bi­le­z­usta­vo­pre­po­ve­da­ne.­ Ob­dan­in­ob­kro­žen­z­do­u­šni­ki­je­za­tem­po­tre­bo­val­ do­brih­13­me­se­cev,­da­je­so­ci­al­de­mo­krat­sko­ zve­zo­ lah­ko­usta­no­vil.­ Usta­nav­ljal­ jo­je­v­ve­či­ni­s­te­hnič­no­ in­te­li­gen­co,­ saj­se­je­kul­tur­ni­ška­ in­hu­ma­ni­stič­na­ in­te­ li­gen­ca­or­ga­ni­zi­ra­la­ po­svo­je­in­Tom­ši­če­ve­ po­bu­de­po­ so­de­lo­va­nju­v­glav­nem­za­vra­ča­la.­ Po­gum­je­po­ka­zal­tu­di­z­na­sto­pom­ na­zbo­ro­va­nju,­ na­ka­te­rem­je­bi­la­pre­bra­na­Maj­ni­ška­de­kla­ra­ci­ja­ (8.­ 5.­1989),­ki­pa­je­prav­za­prav­ po­me­nil­za­če­tek­kon­ca­ nje­go­ve­ga­ me­te­or­ske­ga­ vzpo­na­v­sam­vrh­na­sta­ja­jo­če­ slo­ven­ske­stran­kar­ske­ po­li­ti­ke.­S­tem­na­sto­pom­ je­do­ bil­v­stran­ki­moč­no­sku­pi­no­nas­prot­ni­kov,­ češ­da­je­šel­ z­na­sto­pom­ »pre­da­leč«,­ da­mu­je­plo­skal­sa­mo­»pofl«,­ po­leg­te­ga­pa­so­ga­kot­po­li­ti­ka,­ki­je­zgre­šil­»sto­le­tje­ svo­je­pro­mo­ci­je«,­ okr­ca­la­tu­di­sred­stva­dru­žbe­ne­ga­ ob­ve­šča­nja.­ In­kaj­je­bi­lo­po­ve­da­no­ na­tem­zbo­ro­va­ nju? Nič­dru­ge­ga­kot­to,­da­je­pra­vi­ca­vsa­ke­ga­na­ro­da,­ da­raz­po­la­ga­s­pu­ško,­pa­li­co­in­ka­so­(nič­od­te­ga­Slo­ ve­ni­ja­po­Tom­ši­če­vih­ be­se­dah­ni­ime­la­na­vo­ljo)­in­da­ si­Slo­ven­ci­lah­ko­pred­stav­lja­mo,­ da­bi­do­stoj­no­in­mir­ no­ži­ve­li­kot­sa­mo­stoj­na­dr­ža­va­v­okvi­ru­ES.­ Ob­sto­je­čo­ po­li­ti­ko,­pred­vsem­ pred­se­dni­ka­ Ja­ne­za­ Sta­nov­ni­ka,­ Mi­la­na­Ku­ča­na­in­Jo­že­ta­Smo­le­ta,­pa­je­ oz­na­čil­kot­ti­ste,­ki­se­lah­ko­na­gla­vo­po­sta­vi­jo,­pa­ne­ bo­do­do­se­gli­nič,­»…ni­ti­te­ga,­da­bi­obno­vi­li­zma­ni­pu­li­ ran­vo­ja­ški­pro­ces!« Za­to­me­nim,­da­je­bil­Fran­ce­Tom­šič­ve­lik­Slo­ve­nec­ in­mož,­ki­je­oral­le­di­no­na­še­de­mo­kra­ti­za­ci­je­ in­ci­vil­ ne­ga­po­gu­ma.­ Ivo Hva li ca Zagrad 1, Solkan Šest­najst­e­ga­ fe­bru­ar­ja­1989­je­v­Ljub­lja­ni­po­te­kal­ usta­nov­ni­kon­gres­So­ci­al­de­mo­krat­ske­ zve­ze­Slo­ve­ni­je­ (SDZS).­Na­njem­ni­sem­so­de­lo­val,­ če­prav­sem­že­prej­ pi­sal­Fran­ce­tu­Tom­ši­ču­in­pro­sil­za­včla­ni­tev­v­zve­zo­ (be­se­da­stran­ka­ta­krat­še­ni­bi­la­do­vo­lje­na),­ ven­dar­ mo­je­ga­pi­sma­ni­nik­dar­do­bil! Dva­najst­e­ga­ apri­la­1989­smo­v­pri­sot­no­sti­ pred­se­ dni­ka­SDZS­Fran­ce­ta­Tom­ši­ča­v­No­vi­Go­ri­ci­usta­no­vi­li­ob­moč­ni­od­bor­SDZS­in­sem­ta­krat­pr­vič­v­živ­lje­nju­po­ stal­član­po­li­tič­ne­stran­ke.­S­Fran­ce­tom­ sem­v­tre­nut­ ku­vzpo­sta­vil­pri­sten­odnos.­Iz­jem­no­sem­ce­nil­nje­gov­ po­gum­v­Li­tos­tro­ju,­on­pa­je­pri­me­ni­ce­nil­to,­da­ni­sem­ bil­nik­dar­v­par­ti­ji. Si­cer­sem­se­več­krat­vpra­šal,­za­kaj­so­ci­al­de­mo­kra­ ti­in­ne­ka­te­ra­dru­ga­po­mla­dna­ stran­ka.­Od­go­vor­je­bil­ eno­sta­ven:­ če­prav­ni­sem­iz­ha­jal­iz­de­lav­ske­ga­ slo­ja,­ so­bi­li­mo­ji­po­li­tič­ni­vzor­ni­ki­v­za­ho­dni­Evro­pi­vse­lej­so­ ci­al­de­mo­kra­ti. So­ci­al­de­mo­krat­ska­ zve­za­Slo­ve­ni­je­se­je­ta­krat­na­ se­li­la­v­svo­je­pr­ve­pro­sto­re­na­Ster­ne­no­vo­ 8­v­Ši­ški­ v­Ljub­lja­ni.­Tja­sem­ob­ča­sno­za­ha­jal­na­se­stan­ke­šir­ še­ga­vod­stva­stran­ke.­Spoz­na­val­ sem­ne­ka­te­re­lju­di,­ ki­so­ka­sne­je­moč­no­zaz­na­mo­va­li­ slo­ven­sko­ po­li­ti­ko.­ Po­leg­pred­se­dni­ka­ Tom­ši­ča­so­bi­li­tu­po­go­sto­tu­di­Jo­že­ Puč­nik,­Di­mi­trij­Ru­pel,­Hu­bert­Po­žar­nik­in­dru­gi. Poz­no­je­se­ni­le­ta­1998­pa­se­je­zgo­dil­za­me­do­kaj­ ne­pri­ča­ko­van­ pre­lom.­V­ljub­ljan­skem­ ho­te­lu­Slon­je­bil­ 23.­no­vem­bra­ na­kon­fe­ren­ci­ SDZS­za­no­ve­ga­pred­se­ dni­ka­iz­vo­ljen­Jo­že­Puč­nik.­Še­da­nes­ne­poz­nam­oza­ dja­te­po­mem­bne­ odlo­či­tve.­Ta­krat­sem­ži­vel­in­de­lal­v­ No­vi­Go­ri­ci­in­v­Ljub­lja­no­pri­ha­jal­le­en­krat­te­den­sko­in­ za­to­ni­sem­imel­do­volj­in­for­ma­cij­(ne­po­za­bi­mo:­ ta­krat­ ni­bi­lo­ne­mo­bi­te­lov­ne­elek­tron­ske­ poš­te!).­Vse­ka­kor­ je­bi­lo­ne­na­va­dno,­ da­se­je­to­zgo­di­lo­na­kon­fe­ren­ci­ in­ ne­na­kon­gre­su. Mi­slim­si­cer,­da­je­bi­la­iz­vo­li­tev­Puč­ni­ka­do­bra,­za­ra­ di­ka­snej­ših­sla­bih­vo­lil­nih­izi­dov­pa­bi­lah­ko­špe­ku­li­ra­ li,­kaj­bi­bi­lo,­če­se­to­ne­bi­zgo­di­lo.­Ne­gle­de­na­vse­to,­ se­je­mo­je­so­de­lo­va­nje­ s­Fran­ce­tom­ na­da­lje­va­lo.­ Naj­ prej­sem­bil­ko­op­ti­ran­v­pred­sed­stvo­ stran­ke,­po­tem­ pa­sva­bi­la­dol­ga­le­ta­ko­le­ga­v­pred­sed­stvu,­ do­kler­se­ ni­po­sve­til­sa­mo­sin­di­ka­tu­Ne­od­vi­snost. Fran­ce­Tom­šič­je­bil­člo­vek­po­gu­ma,­nje­gov­pri­spe­ vek­za­sa­mo­stoj­no­ de­mo­kra­tič­no­ Slo­ve­ni­jo­je­ve­lik,­ze­ lo­ve­lik.­Ohra­ni­mo­ spo­min­nanj,­da­bo­do­zanj­ve­de­li­ tu­di­bo­do­či­ro­do­vi! Dr. Go razd Dre ven šek Novi trg 1, Ljubljana Da­nes­lah­ko­mir­no­re­čem,­da­je­bil­Fran­ce­Tom­šič­ ko­nec­80.­let­v­pr­vi­vr­sti­dru­žbe­ni­in­po­li­tič­ni­ak­ti­vist­ v­naj­bo­ljšem­ po­me­nu­te­be­se­de,­da­ga­ne­one­če­dim­ z­da­naš­njim­ poj­mo­va­njem­ be­se­de­»po­li­tik«­ali­ga­po­ kri­vem­pri­mer­jam­ s­kak­šnim­po­li­ti­kan­tom.­ Ni­sem­ga­ poz­nal­kot­sin­di­ka­li­sta,­ kot­bi­ga­ra­di­oz­na­či­li­ne­ka­te­ri­ nje­go­vi­ta­krat­ni­so­do­bni­ki­in­ka­snej­ši­po­li­tič­ni­kon­ku­ ren­ti.­Ni­bil­le­in­že­nir­in­vo­dja­pro­jek­tov,­ki­je­oku­sil­ta­ ko­zdom­stvo­kot­so­ci­a­li­stič­no­ go­spo­dar­stvo­ sve­tov­nih­ di­men­zij,­o­ka­te­rih­lah­ko­da­nes­le­po­bož­no­sa­nja­mo.­ Ni­bil­le­po­bu­dnik­štraj­ka,­ta­krat­pre­po­ve­da­ne­ga­ poj­ ma,­in­ka­sne­je­po­bu­dnik­stran­ke,­ta­krat­»ne­ob­sto­je­če­ ga«­poj­ma.­Bil­je­vse­to,­pa­še­oče­treh­otrok,­ki­so­vsi­ iz­»bo­ga­te«­Nem­či­je­pri­šli­za­njim­v­na­sta­ja­jo­čo­ Slo­ve­ ni­jo.­Dr­ža­vo,­ki­smo­jo­ču­ti­li­na­kon­cu­pr­stov,­ki­nam­je­ že­od­vse­ga­za­čet­ka­pri­di­ša­la­kot­pr­vi­vonj­špan­ske­ga­ bez­ga­spo­mla­di,­ki­nam­je­vli­va­la­živ­ljenj­sko­ ener­gi­jo,­ op­ti­mi­zem,­ vo­ljo­do­de­la­in­tru­da­bi­ti­»dru­ga­Švi­ca«,­ki­ bi­osmi­sli­la­slo­ven­sko­po­mlad­osem­de­set­ih.­ In­nam­je­ vsem­osta­la­le­kot­ne­do­re­če­na,­po­bož­na­že­lja.sto,­ve­dno­je­na­šel­re­ši­tve,­ki­so­se­nam­zde­le­na­me­ji­ ver­jet­ne­ga­ in­tu­di­do­vo­lje­ne­ga,­ zanj­pa­so­bi­le­pov­sem­ iz­ved­lji­ve.­ Fran­ce­je­imel­ne­i­zmer­ne­ spo­so­bno­sti,­ me­ni­in­mno­ gim­dru­gim­je­od­pi­ral­oči­in­ka­zal­no­ve­po­ti.­Zanj­ni­bi­lo­ nič­ne­mo­go­če­ga,­ iz­Nem­či­je­je­pri­ne­sel­mi­sel­nost,­ ki­ me­ni,­ki­sem­ži­vel­sa­mo­v­so­ci­a­li­zmu,­ ni­bi­la­poz­na­na.­ Kar­se­je­me­ni­zde­lo­ne­mo­go­če,­ je­bi­lo­zanj­eno­stav­no­ in­je­to­znal­raz­lo­ži­ti­s­pre­pro­sti­mi­ be­se­da­mi.­ Tak­šen­ je­bil­Fran­ce­do­vseh,­ki­jih­je­dnev­no­sre­ča­val,­spre­ je­ma­li­in­ra­zu­me­li­so­ga­lah­ko­tu­di­naj­bolj­pre­pro­sti­ lju­dje.­To­ga­je­lo­če­va­lo­od­dru­gih­vo­di­te­ljev­slo­ven­ske­ po­mla­di,­to­je­bil­nje­gov­po­mem­ben­ pri­spe­vek­na­šim­ pri­za­de­va­njem­ za­de­mo­kra­ci­jo­ in­sa­mo­stoj­no­ dr­ža­vo.­ Po­go­sto­je­po­u­dar­jal­in­že­nir­ski­ pri­stop.­Bil­je­pre­pri­ čan,­da­je­na­čr­to­va­nje­ dru­žbe­ne­ga­ si­ste­ma­po­do­bno­ na­čr­to­va­nju­ za­ple­te­nih­ stroj­nih­me­ha­ni­zmov.­ Me­nil­je,­ da­se­je­spre­memb­ v­dru­žbi­po­tre­bno­lo­te­va­ti­pre­u­dar­ no,­a­hkra­ti­sme­lo­in­brez­stra­hu.­Fran­ce­je­to­nav­du­ še­nje­vzbu­dil­tu­di­v­me­ni,­od­kri­val­mi­je­nov­po­gled­na­ dru­žbe­ne­ra­zme­re,­me­spod­bu­jal­ v­ra­sti.­Ni­ko­li­me­ni­ vo­dil,­am­pak­me­je­nav­du­še­val­ in­spod­bu­jal,­ da­sem­ vztra­jal­na­za­čr­ta­ni­živ­ljenj­ski­po­ti.­Ta­ko­je­nav­du­šil­tu­ di­dru­ge,­nje­go­ve­mi­sli­in­nje­gov­zgled­so­spro­ži­li­plaz,­ po­sto­po­ma­ smo­po­sta­li­mno­ži­ca,­ki­je­na­re­di­la­odlo­čil­ ne­ko­ra­ke­v­pre­lom­nih­ le­tih­slo­ven­ske­ zgo­do­vi­ne.­ Pov­ sod­po­Slo­ve­ni­ji­so­ga­pri­ča­ko­va­li­ z­od­pr­ti­mi­ro­ka­mi,­ pov­sod­je­pri­ži­gal­pla­men­upa­nja­in­utr­je­val­po­gum­za­ odlo­čil­ne­ko­ra­ke­na­po­ti­v­sa­mo­stoj­no­ Slo­ve­ni­jo.­To­je­ bi­lo­mo­go­če,­ker­je­Fran­ce­ra­zu­mel­du­šo­slo­ven­ske­ga­ po­de­že­lja­in­de­lav­stva. Mar jan Sta nič Spodnje Pirniče 60a, Medvode Kot­ožji­so­de­la­vec­ v­ča­su­usta­nav­lja­nja­ in­de­lo­va­nja­ SDZS­(So­ci­al­de­mo­krat­ske­ zve­ze­Slo­ve­ni­je)­in­pri­ja­telj­ po­koj­ne­ga­ Fran­ce­ta­Tom­ši­ča­bom­na­krat­ko­opi­sal,­ ka­ko­je­naš­po­koj­ni­Fran­ce­po­ma­gal­Hr­va­tom,­da­je­ bi­la­HDZ­usta­nov­lje­na­ na­na­čr­to­va­ni­ dan,­če­prav­je­to­ ta­krat­na­oblast­pre­po­ve­da­la.­ In­lah­ko­tr­dim,­da­brez­ odloč­no­sti­ Fran­ce­ta,­ki­je­ta­krat­tu­di­na­Hr­va­škem­ uži­ val­vi­so­ko­spoš­to­va­nje,­ usta­no­vi­tve­ HDZ­ti­ste­ga­dne­ ne­bi­bi­lo.­Vpra­ša­nje­ je,­ka­ko­bi­se­v­nas­prot­nem­ pri­ me­ru­pi­sa­la­zgo­do­vi­na­usta­nav­lja­nja­HDZ. Na­se­dež­ta­krat­pri­nas­v­Slo­ve­ni­ji­že­ura­dno­usta­ nov­lje­ne­SDZS­je­pri­spe­lo­ura­dno­va­bi­lo­ini­ci­a­tiv­ne­ ga­od­bo­ra­za­usta­no­vi­tev­ HDZ­s­pod­pi­som­ Fra­nja­ Tuđmana,­ da­va­bi­jo­pred­stav­ni­ke­ SDZS­na­usta­nov­ni­ zbor.­ Fran­ce,­ta­krat­ni­pred­se­dnik­ SDZS,­je­bil,­če­prav­je­ bil­ti­ste­ča­se­pol­no­za­se­den­z­ak­tu­al­nim­ po­li­tič­nem­ de­lo­va­njem­ do­ma­v­Slo­ve­ni­ji,­ta­koj­pri­prav­ljen­ s­pri­sot­ nos­tjo­po­ma­ga­ti­pri­usta­nav­lja­nju­ HDZ­na­Hr­va­škem.­ Ta­koj­je­ime­no­val­tri­član­sko­de­le­ga­ci­jo­ v­se­sta­vi:­Fran­ ce­Tom­šič,­pred­se­dnik­ stran­ke,­Sil­ve­ster­Pla­hut­nik,­ or­ ga­ni­za­cij­ski­taj­nik,­in­Mar­jan­Sta­nič,­član­kon­fe­ren­ce. Na­dan­pred­vi­de­ne­ usta­no­vi­tve,­ 17.­ju­ni­ja­1989,­ smo­se­ime­no­va­ni­ od­pe­lja­li­iz­Ljub­lja­ne­in­ne­kaj­mi­nut­ pred­10.­uro,­ko­je­bil­pred­vi­den­ shod,­pri­spe­li­pred­ ho­tel­Pa­no­ra­ma­ v­Za­gre­bu.­Tam­je­bi­lo­po­mo­ji­oce­ni­ zbra­nih­ne­kaj­sto­lju­di,­ki­jih­je­nad­zo­ro­va­la­ tu­di­(te­da­ nja)­»mi­li­ci­ja«.­Že­na­uvo­zu­na­par­ki­ri­šče­ho­te­la­so­nas­usta­vi­li­mi­lič­ni­ki­in­nas­vpra­ša­li,­kam­smo­na­me­nje­ni.­ Ko­jim­je­Fran­ce­raz­lo­žil,­da­smo­iz­Slo­ve­ni­je­(kar­je­bi­lo­ očit­no­vi­de­ti­po­re­gi­str­skih­ ta­bli­cah­na­še­ga­av­to­mo­bi­ la)­in­da­smo­po­vab­lje­ni­ go­sti­usta­nov­ne­ga­ zbo­ra­HDZ,­ so­nam­po­ve­da­li,­da­je­zbor­pre­po­ve­dan,­ da­ga­ne­bo­ in­da­naj­za­pu­sti­mo­pri­zo­ri­šče. Kljub­nas­pro­to­va­nju­ mi­lič­ni­kov­ smo­na­par­ki­ri­šču­ par­ki­ra­li­in­se­od­pra­vi­li­pro­ti­ho­te­lu.­Ob­sa­mem­vho­ du­v­ho­tel­so­nas­pred­stav­ni­ki­ ini­ci­a­tiv­ne­ga­ od­bo­ra­ sez­na­ni­li,­da­je­usta­nov­ni­zbor­pre­po­ve­dan­ in­da­usta­ no­vi­tev­HDZ­za­to­od­pa­de.­Od­pe­lja­li­so­nas­v­pro­sto­re­ ho­te­la,­kjer­smo­za­mi­zo­ob­ka­vi­izme­nja­li­ne­kaj­mnenj­ o­tem,­kaj­je­v­da­ni­si­tu­a­ci­ji­mo­go­če­sto­ri­ti.­Hr­va­ški­ pred­stav­ni­ki­ ini­ci­a­tiv­ne­ga­ od­bo­ra­(Fra­njo­Tuđman,­Vla­ di­mir­Šeks,­sin­ge­ne­ra­la­Bo­bet­ka,­Kr­va­vi­ca­…)­so­bi­li­ obu­pa­ni­in­so­že­skle­ni­li,­da­usta­nov­ni­ zbor­pre­sta­vi­ jo­na­ka­snej­ši­da­tum,­ko­bo­to­do­vo­lje­no.­ Vsi­pri­sot­ni­ so­ne­str­pno­ča­ka­li,­kaj­me­ni­o­pre­po­ve­di­ naš­Fran­ce.­ Ta­jim­je­v­umir­je­nem­ uvo­du­raz­lo­žil,­da­ima­mo­tu­di­v­ Slo­ve­ni­ji­po­do­bne­te­ža­ve­z­oblas­tjo.­Vztra­jal­je,­da­je­ pra­vi­tre­nu­tek­za­usta­nov­ni­zbor­se­daj,­za­to­naj­se­ta­ koj­ra­zmi­sli­o­re­zer­vni­lo­ka­ci­ji,­kjer­bi­usta­no­vi­tev­ lah­ ko­iz­ve­dli. Nek­do­od­pri­sot­nih­je­bil­fun­kci­o­nar­ NK­(no­go­met­ ne­ga­klu­ba)­Bo­rac­na­Ja­ru­nu­na­obrob­ju­Za­gre­ba­in­ je­imel­do­stop­do­klju­čev­klub­skih­pro­sto­rov.­Na­vztra­ ja­nje­Fran­ce­ta­so­pri­sot­ni­po­pu­sti­li,­ta­ko­da­je­bil­iz­ gla­so­van­do­go­vor,­da­se­usta­no­vi­tev­ stran­ke­iz­ve­de­ ta­koj,­in­si­cer­na­drugi­lo­ka­ci­ji.­O­novem­scenariju­in­ kraju­shoda­so­povedali­samo­tistim­zunaj­čakajočim­ simpatizerjem,­ ki­so­jim­zaupali.­Mo­ra­la­sta­na­mreč­ osta­ti­čim­dlje­v­taj­no­sti,­da­oblast­tu­di­te­ga­ne­bi­pre­ po­ve­da­la. Za­ra­di­še­ve­dno­pri­sot­ne­mi­li­ce­je­bil­od­hod­na­no­vo­ lo­ka­ci­jo­or­ga­ni­zi­ran­ ta­ko,­da­se­je­spon­ta­no­in­po­sa­ mez­no­za­pu­šča­lo­ ome­nje­ni­ho­tel,­kot­da­se­raz­ha­ja­ mo.­Mi­tri­je­smo­naš­av­to­pu­sti­li­na­par­ki­ri­šču­ ho­te­la,­ ta­ko­da­so­nas­na­no­vo­lo­ka­ci­jo­do­sta­vi­li­or­ga­ni­za­tor­ji.­ Spo­mi­njam­ se,­da­me­je­tja­pe­ljal­Vla­di­mir­Šeks,­in­to­ po­stran­skih­po­teh,­ta­ko­da­se­je­otre­sel­mo­re­bit­nih­ za­sle­do­val­cev.­ Po­do­bno­so­na­kraj­do­god­ka­pri­spe­li­ tu­di­osta­li. Ob­pri­ho­du­na­no­vo­do­go­vor­je­no­ lo­ka­ci­jo­se­je­ugo­ to­vi­lo,­da­je­pri­sot­nih­sa­mo­pri­bliž­no­šti­ri­de­set­od­ne­ kaj­sto­pred­ho­te­lom­ča­ka­jo­čih­so­miš­lje­ni­kov.­ Za­to­so­ Tuđman­in­osta­li­imeli­po­nov­no­po­mi­sle­ke,­ da­je­za­ usta­no­vi­tev­ no­ve­stran­ke­HDZ­pre­ma­lo­pri­sot­nih­in­bo­ ne­le­gi­tim­na.­ Po­nov­no­se­je­v­po­tek­do­ga­ja­nja­ vklju­čil­ naš­Fran­ce,­ki­jim­je­za­go­tav­ljal,­ da­jih­je­za­usta­nov­ ni­zbor­do­volj­in­naj­se­pro­ce­du­ra­ ta­koj­zač­ne.­Za­ra­di­ ugle­da,­ki­ga­je­uži­val,­saj­je­bil­pred­se­dnik­ že­usta­ nov­lje­ne­po­do­bne­stran­ke­v­Slo­ve­ni­ji,­so­se­z­njim­na­ kon­cu­stri­nja­li­in­iz­pe­lja­li­usta­no­vi­tev­ HDZ­(Hr­vat­ske­ de­mo­krat­ske­za­je­dni­ce). Ne­vem­si­cer,­kak­šen­bi­bil­raz­voj­do­god­kov­usta­ nav­lja­nja­HDZ,­če­ne­bi­Fran­ce­po­sre­do­val­ in­do­se­gel,­ da­se­je­de­ja­nje­zgo­di­lo­kljub­pre­po­ve­di­ te­da­nje­obla­ sti­in­kljub­že­obu­pa­nim­ ak­ter­jem.­Vem­pa­za­go­to­vo,­ da­je­bil­hr­va­ški­HDZ­usta­nov­ljen­ 17.­ju­ni­ja­1989­po­ za­slu­gi­Fran­ce­ta­Tom­ši­ča. V­spomin­ 340Mo­je­po­li­tič­no­pri­ja­telj­stvo­ in­po­li­tič­no­par­tner­stvo­ s­ Fran­ce­tom­ se­je­pri­če­lo­ko­nec­no­vem­bra­ 1988,­ko­sta­ se­po­praz­ni­ku­re­pu­bli­ke­(SFRJ,­29.­11.)­na­ne­delj­ski­ ve­čer­z­An­dre­jem­ Ma­gaj­no­ogla­si­la­pri­me­ni­na­Ker­ sni­ko­vi­4­(K4)­v­pro­sto­rih­štu­dent­ske­ or­ga­ni­za­ci­je­ (UK­ ZSMS),­ka­te­re­pred­se­dnik­ sem­bil.­Že­vse­od­li­tos­troj­ ske­ga­štraj­ka­na­prej­sta­iska­la­po­li­tič­ne­za­vez­ni­ke,­ ti­ sti­dan­pa­or­ga­ni­za­cij­sko­ pod­po­ro,­s­ka­te­ro­bi­obe­le­ži­li­ oblet­ni­co­štraj­ka­in­na­štraj­ku­pr­vič­iz­re­če­ne­be­se­de,­ da­po­tre­bu­je­mo­ so­ci­al­de­mo­krat­sko­ stran­ko.­Fran­ce­je­ po­krat­kem­po­go­vo­ru­kljub­za­čet­ne­mu­ stra­hu­hi­tro­pri­ stal­na­mo­jo­po­bu­do,­da­je­bo­lje,­da­stran­ko­ra­je­usta­ no­vi­mo,­kot­da­praz­nu­je­mo­ oblet­ni­co­štraj­ka.­Ta­ke­hi­ tre­in­po­zi­tiv­ne­odlo­či­tve­so­bi­le­nje­gov­mo­to­de­lo­va­nja­ vse­na­sled­nje­le­to,­ki­se­je­do­ga­ja­lo­bli­sko­vi­to­hi­tro­in­ zgo­do­vin­sko­uso­dno.­ So­ci­al­de­mo­krat­sko­ zve­zo­Slo­ve­ni­je­(SDZS)­smo­pri­ če­li­usta­nav­lja­ti ­ta­koj­na­sled­nji­dan.­Po­za­čet­ni­na­ja­vi­ v­Mla­di­ni­in­do­de­li­tvi­pro­sto­ra­na­K4­v­pro­sto­rih­UK­ ZSMS­se­je­pri­če­lo­bur­no­ob­dob­je,­ko­je­Fran­ce­po­ ka­zal­svo­jo­de­lav­nost­in­zag­na­nost­ ter­vi­zi­o­nar­stvo.­ V­ pro­sto­rih­K4­je­pre­ži­vel­vsak­dan­od­kon­ca­slu­žbe­pa­ do­ve­čer­nih­ur,­dvi­go­val­te­le­fo­ne,­spre­je­mal­ no­ve­čla­ ne,­šte­vil­ne­tu­je­no­vi­nar­je.­Nje­go­va­zdom­ska­iz­kuš­nja­ v­Nem­či­ji­in­do­bro­zna­nje­je­zi­ka­sta­mu­pri­šla­prav,­saj­ je­ve­lik­del­in­ter­vju­jev­ opra­vil­v­nem­šči­ni.­Od­mev­nost­ nje­go­vih­in­ter­vju­jev­ v­evrop­skih­ me­di­jih­je­bi­la­erup­ tiv­na,­po­mo­ji­da­naš­nji­oce­ni­ve­li­ko­bolj­kot­na­stop­dr.­ Bu­čar­ja­le­ta­pred­tem­v­Evrop­skem­ par­la­men­tu,­ ko­je­ poz­val­k­san­kci­jam­ pro­ti­Ju­go­sla­vi­ji.­ Upam­si­tr­di­ti,­da­ bi­brez­Fran­ce­ta­Tom­ši­ča­osta­li­»sa­lon­ski­po­li­ti­ki«­in­še­ le­ta­brez­plo­dno ­raz­prav­lja­li­ s­ta­krat­nim­ po­li­tič­nim­ vr­ hom.­Da­naš­nja­po­li­ti­ka­je­žal­vse­pre­več­po­do­bna­ta­ krat­ni­brez­plo­dni­ raz­pra­vi­med­par­ti­jo­in­no­tra­njo­par­ tij­sko­kri­ti­ko,­kot­je­po­do­bna­raz­pra­va­da­nes­zno­traj­ strank­in­vse­dlje­od­lju­di.­In­gle­de­te­ga­je­bil­Fran­ce­ ljud­ski­člo­vek,­ki­je­ču­til­z­ljud­mi,­ki­je­bil­med­ljud­mi,­ ki­je­znal­nav­du­ši­ti­in­po­teg­ni­ti.­Z­ener­gi­jo,­ki­bi­da­nes­ še­ka­ko­pri­šla­prav. Fran­ce­je­bil­zmer­ni­so­ci­al­de­mo­krat,­ ki­je­so­ci­al­de­ mo­kra­ci­jo­oku­sil­v­Ber­li­nu­se­dem­de­set­ih­ let,­ta­krat­kot­ zet­nem­ške­ga­ so­ci­al­de­mo­krat­ske­ga­ po­li­ti­ka.­Ko­smo­ pri­če­li­s­po­bu­do­za­usta­no­vi­tev­ so­ci­al­de­mo­krat­ske­ stran­ke,­je­de­lo­val­po­tr­pe­žlji­vo,­ do­bro­hot­no,­ upi­ral­se­ je­na­či­nu­vla­da­nja­ta­krat­ne­mo­no­lit­ne­ po­li­ti­ke,­di­še­če­ po­ne­o­li­be­ra­li­zmu.­ Fran­ce­je­bil­tu­di­eden­red­kih­lju­di­v­Slo­ve­ni­ji,­ki­je­ bil­po­li­tič­no­ko­rek­ten,­ki­je­spoš­to­val­lju­di­kljub­nji­ho­vi­ mo­re­bit­ni­dru­gač­ni­mi­sel­no­sti,­ ki­je­spoš­to­val­nji­ho­ve­ za­slu­ge,­ki­so­jih­dru­gi­vsi­po­za­bi­li.­In­imel­je­ne­kaj,­kar­ te­mu­pro­sto­ru­že­le­ta­kro­nič­no­pri­ma­njku­je:­ ni­za­me­ril­ svo­jim­po­li­tič­nim­nas­prot­ni­kom ­ali­za­vez­ni­kom,­ tu­di­ti­ stim,­ki­so­ga­mno­go­krat­ po­li­tič­no­očr­ni­li.­In­ki­je­znal­ za­sku­pni­cilj­po­žre­ti­tu­di­kak­šna­svo­ja­gle­da­nja,­sa­mo­ da­bi­hi­tre­je­do­se­gli­za­čr­ta­no.­ Od­vseh­slo­ven­skih­ po­li­ti­kov­osta­ja­Fran­ce­za­me­ti­ sti,­ki­je­za­pi­san­kot­eden­ključ­nih­»re­for­ma­tor­jev«,­ ena­ ključ­nih­zgo­do­vin­skih­ ose­bno­sti,­ ki­ga­je­po­li­ti­ka,­ka­ sne­je­vo­de­ča­v­po­žrt­ni­ne­o­li­be­ra­li­zem,­ žal­po­vo­zi­la.­Bil­ je­pač­člo­vek,­ki­ni­že­lel­po­vo­zi­ti­dru­gih.­In­kot­tak­eden­ red­kih­po­kon­čnih­Slo­ven­cev­zad­njih­de­set­le­tij.Sta ni slav Ža gar, žu pan ob či ne Med vo de Cesta v Žlebe 23, Medvode Fran­ce­Tom­šič­ni­bil­ti­pi­čen­po­li­tik,­ni­ho­tel­bi­ti­lju­ dem­le­všeč.­Že­lel­je,­da­nje­go­ve­sa­nje­o­de­mo­kra­ci­ ji­in­sa­mo­stoj­ni­ Slo­ve­ni­ji­do­ži­vi­mo­vsi­Slo­ven­ci.­In­to­ čim­prej!­Ker­sem­to­že­lel­tu­di­sam,­mi­je­bil­ta­ko­ze­lo­ »všeč«.­ Te­hnič­na­in­te­li­gen­ca­ v­po­li­ti­ki­ni­mno­žič­no­za­sto­pa­ na,­ker­ne­zna­»na­kla­da­ti«­ in­le­po­re­či­ti,­da­bi­bi­la­všeč­ mno­ži­cam.­ Za­ni­ma­jo­jo­zgolj­kon­čni­re­zul­ta­ti.­Tak­šnih­ ne­po­sre­dnih­ lju­di,­na­rav­na­nih­ v­re­a­li­za­ci­jo­ ci­ljev,­pa­ lju­dje­ne­ma­ra­jo­pre­več­–­to­je­»ne­slo«­Fran­ce­ta.­ Kma­lu­je­do­bil­nas­prot­ni­ke­ v­la­stnih­vr­stah­–­za­če­le­ so­se­ak­ci­je­za­nje­go­vo­za­me­nja­vo­ v­vod­stvu­stran­ke.­ In­uspe­li­so.­Med­nji­mi­je­bi­lo­ve­li­ko­in­fil­tri­ra­nih­ ko­mu­ ni­stov,­na­nje­smo­ga­ves­čas­opo­zar­ja­li!­ Svo­bo­dna­ Slo­ ve­ni­ja­in­so­ci­al­de­mo­kra­ci­ja­ po­nem­škem­ vzo­ru,­ki­jo­ je­Fran­ce­za­go­var­jal,­ ni­bi­la­nji­hov­cilj!­Za­me­nja­li­so­ga­ na­se­stan­ku,­ ki­je­bil­no­vem­bra­ 1989­v­ho­te­lu­Slon,­ v­cen­tru­Ljub­lja­ne.­ Fran­ce­je­bil­ze­lo­ra­zo­ča­ran,­ ta­ko­ da­je,­pre­sun­lji­vo­ za­odra­sle­ga,­ jo­kal.­Jo­že­tu­Puč­ni­ku­ je­za­že­lel­sre­čo­in­iz­ra­zil­bo­ja­zen,­da­ga­ča­ka­nje­go­va­ uso­da.­Fran­ce­je­hi­tro­spoz­nal­oza­dja! Dru­žbo­slov­ci­ so­od­stra­ni­li­te­hni­ka,­ker­ni­bil­po­nji­ ho­vem­oku­su. Če­bi­bi­lo­v­vr­hu­dr­ža­ve­več­tak­šnih,­kot­je­bil­Fran­ ce,­da­nes­ne­bi­bi­li­tam,­kjer­smo­–­na­dnu! Fran­ce­ni­bil­pre­pir­ljiv­in­za­mer­ljiv.­Bil­je­za­u­pljiv­in­ na­i­ven­kot­ve­či­na­nas.­Po­li­tik­pa­to­ne­sme­bi­ti­–­bi­ti­ mo­ra­pre­ra­čun­ljiv.­ Te­ga­pa­Fran­ce­žal­ni­znal!­To­do­ka­ zu­je­nje­go­vo­od­kri­tost­do­vse­ga,­kar­je­že­lel­do­se­či­v­ po­li­ti­ki. Po­li­tič­na­od­stra­ni­tev­ ga­je­ze­lo­pri­za­de­la,­po­njej­se­ ni­več­»po­bral«.­Tu­di­to­ni­ti­pič­no­za­po­li­ti­ka. Moj­spo­min­nanj­je­še­ve­dno­iz­re­dno­svež.­Fran­ce­ Tom­šič­je­bil­ve­lik­člo­vek,­kar­se­v­Slo­ve­ni­ji­ne­ve­do­volj­ in­se­mor­da­ne­sme­ve­de­ti.­Kdo­ve? Summary The­paper­consists­of­short­commemorative­ arti­ cles­of­friends­and­political­colleagues­ of­the­recently­ deceased­France­Tomšič­(2010),­the­key­political­per­ sonalities­of­Slovenian­ politics­before­the­collapse­of­ communism­ and­the­first­years­after­it.­France­Tomšič­ lead­the­so­called­litostrojski­ štrajk­(Litostroj­Strike)­in­ 1988­and­in­1989,­still­in­the­time­of­communism,­ established­ the­first­political­party,­was­its­first­chair­ man­for­a­short­time­and­later­worked­in­a­trade­union.­ 341 V­spominMa tjaž Bro jan, no vi nar, pu bli cist Masarykova uli ca 14, Dom ža le In me mo ri am Ani ci Gla dek Ani­ca­Je­zer­šek,­po­ro­če­na­Gla­dek.­Ma­ti­Fran­cka­Je­ zer­šek­je­bi­la­hi­šna­po­moč­ni­ca­ pri­tej­hi­ši,­ki­ji­je­ob­ Ani­či­nem­roj­stvu­da­la­za­ve­tje.­Ko­maj­do­bro­le­to­ji­je­ bi­lo,­ko­sta­bi­li­z­ma­mo­za­pr­ti­v­gra­du­Go­ri­ča­ne,­ven­ dar­ju­je­oku­pa­tor­po­sreč­nem­na­klju­čju­po­treh­te­dnih­ iz­pu­stil.­Voj­na­le­ta­do­osvo­bo­di­tve­ sta­z­ma­mo­po­tem­ pre­ži­ve­li­v­Dom­ža­lah,­ na­to­pa­sta­se­pre­se­li­li­v­vas­Fu­ ži­ne­v­Po­ljan­ski­do­li­ni,­kjer­je­bi­la­ma­ma­Fran­cka­do­ ma.­Tam­je­Ani­ca­šti­ri­le­ta­obi­sko­va­la­ osnov­no­šo­lo,­ na­to­pa­sta­se­z­ma­mo­vno­vič­pre­se­li­li­v­Dom­ža­le. Ani­ca­je­v­Dom­ža­lah­ obi­sko­va­la­ ni­žjo­gim­na­zi­jo,­ kjer­ jo­je­pro­fe­so­ri­ca­ slo­ven­šči­ne­ Mi­le­na­Vo­do­pi­vec­ nav­du­ ši­la­za­slo­ven­ski­je­zik.­Po­kon­ča­ni­ni­žji­gim­na­zi­ji­se­je­ za­le­to­dni­za­po­sli­la­v­dom­žal­ski­ to­var­ni­To­ko;­naj­prej­v­ ra­ču­no­vod­stvu,­ ka­sne­je­tu­di­v­pro­iz­vod­nji.­ Po­le­tu­dni­ de­la­v­to­var­ni­je­obi­sko­va­la­ kam­ni­ško­ gim­na­zi­jo,­ na­ ka­te­ri­je­le­ta­1961­z­odli­ko­ma­tu­ri­ra­la.­ Je­se­ni­le­ta­1961­se­je­vpi­sa­la­na­Fi­lo­zof­sko­ fa­kul­te­ to­v­Ljub­lja­ni­na­štu­dij­zgo­do­vi­ne,­ ge­o­gra­fi­je,­ hkra­ti­s­ tu­ri­zmom.­ Štu­dij­je­kon­ča­la­le­del­no.­Vpi­sa­la­se­je­na­ Pe­da­go­ško­ aka­de­mi­jo­ in­le­ta­1980­do­kon­ča­la­ štu­dij.­ Gmot­no­sta­nje­ji­ni­omo­go­ča­lo,­ da­bi­še­štu­di­ra­la,­kot­ je­že­le­la,­za­to­se­je­brž­za­po­sli­la.­De­lov­no­me­sto­je­ na­šla­v­ta­krat­nem­ po­dje­tju­Ljub­lja­na­Tran­sport,­ ki­jo­ je­po­sla­lo­v­kam­ni­ško­tu­ri­stič­no­po­slo­val­ni­co­ Iz­let­nik.­ 1966.­se­je­za­po­sli­la­v­ško­fje­lo­ški­ po­slo­val­ni­ci­ Trans­ tu­ri­sta­v­Dom­ža­lah,­ kjer­je­osta­la­do­le­ta­1968.­Te­daj­ se­je­do­kon­čno­ odlo­či­lo­Ani­či­no­de­lov­no­po­dro­čje­za­ vse­živ­lje­nje. Lju­ be­ zen­do­je­ zi­ ka­jo­je­pripeljala­ na­Ra­ dio­Ljub­ lja­ na V­le­tu­1968­se­je­pri­ja­vi­la­na­av­di­ci­jo­za­ra­dij­ske­ na­po­ve­do­val­ce.­ Ra­dio­Ljub­lja­na­je­iskal­mla­de­mo­či,­ ki­naj­bi­po­pol­ni­le­vr­ste­nek­da­njih­ sta­rej­ših­ra­dij­skih­ go­vor­cev.­Na­av­di­ci­ji­je­bi­la­uspe­šna.­Sle­di­lo­je­dol­go­ traj­no­uspo­sab­lja­nje,­ ki­ga­je­(tu­di­z­odli­ko)­kon­ča­la­ pri­ka­ri­zma­tič­ni­ Ani­Mla­kar­je­vi.­ Prav­Ana­Mla­kar­ji­je­ da­la­osno­ve­za­nje­no­ka­snej­šo­ble­šče­čo­ra­dij­sko­ka­ri­ e­ro­pro­fe­si­o­nal­ne­ na­po­ve­do­val­ke,­ skr­be­la­je­za­njo,­jo­ spod­bu­ja­la­ in­ji­po­ma­ga­la.­ To­nju­no­ra­dij­sko­so­de­lo­va­ nje­je­bi­lo­te­melj­le­pe­ga­in­tr­dne­ga­pri­ja­telj­stva­ vse­do­ smr­ti­Ane­Mla­kar­je­ve. Ra­dij­sko­de­lo­na­po­ve­do­val­ke,­ bral­ke­in­tu­di­av­to­ri­ ce­naj­raz­lič­nej­ših­ be­se­dil­jo­je­ze­lo­nav­du­še­va­lo,­ saj­ mu­je­bi­la­do­ce­la­pre­da­na­pol­nih­28­let,­ko­li­kor­jih­je­ pre­ži­ve­la­na­Ra­diu­Ljub­lja­na,­ ki­se­je­po­osa­mo­svo­ji­ tvi­pre­i­me­no­val­ v­Ra­dio­Slo­ve­ni­ja.­Tu­di­upo­ko­ji­tev­ le­ta­ 1996­je­do­ča­ka­la­na­Ra­diu. Po­upo­ko­ji­tvi­ svo­je­ga­de­la­na­po­dro­čju­je­zi­ka­ni­ opu­sti­la.­Pred­vsem­ je­de­lo­va­la­kot­skr­bna­men­to­ri­ca­ le­pe­ga­go­vo­ra­mno­gim­sku­pi­nam­ –­ta­ko­v­druš­tvu­Li­ pa­–­na­uni­ver­zi­za­tre­tje­živ­ljenj­sko­ ob­dob­je­v­Dom­ža­lah,­de­lo­va­la­je­v­Tr­zi­nu,­Aj­dov­šči­ni­ in­Ško­fji­Lo­ki.­ Pri­tem­de­lu­je­spoz­na­la­mno­go­slo­ven­skih­ kul­tur­nih­ de­lav­cev­oz.­us­tvar­jal­cev­ in­se­v­teh­sti­kih­z­nji­mi­vse­ stran­sko­bo­ga­ti­la.­Nje­na­lju­be­zen­so­bi­li­tu­di­obi­ski­ga­ le­rij,­mu­ze­jev,­gle­da­lišč­in­ an­ti­kva­ri­a­tov,­ra­da­ je­ho­di­la­ tja,­kjer­je­ve­de­la,­da­bo­sre­ča­la­le­po­to. Mož­Mar­ jan,­pri­ ja­ telj,­za­ u­ pnik, živ­ ljenj­ ski­so­pot­ nik­... Le­ta­1965­se­je­Ani­ca­Je­zer­šek­po­ro­či­la­s­Kam­ni­ ča­nom­Mar­ja­nom­ Glad­kom.­Tri­le­ta­po­skle­ni­tvi­za­kon­ ske­zve­ze­se­ji­ma­je­ro­dil­sin­Dam­jan.­V­Kam­ni­ku­sta­ za­kon­ca­le­ta­1972­ku­pi­la­sta­no­va­nje,­ kjer­sta­ži­ve­la­ do­Ani­či­ne­smr­ti­le­ta­2010.­V­nju­nem­45­let­dol­gem­ sku­pnem­živ­lje­nju­sta­v­med­se­boj­nem­ spoš­to­va­nju­ naj­ra­je­do­živ­lja­la­Po­ljan­sko­do­li­no­sta­rih­star­šev­obeh,­ tja­pa­sta­se­tu­di­naj­ra­je­vra­ča­la.­Sku­paj­sta­bi­la­v­ sve­tu,­ki­sta­si­ga­us­tva­ri­la­sa­ma,­sku­paj­sta­bi­la­na­ mno­gih­po­to­va­njih,­ sku­paj­sta­od­kri­va­la­stva­ri,­lju­be­ obe­ma. Ani­ca­je­go­vo­ri­la­kar­ne­kaj­tu­jih­je­zi­kov,­po­se­bej­ra­ da­pa­je­ime­la­knji­ge,­nad­vse­kla­sič­no­li­te­ra­tu­ro.­Se­ ve­da­so­jo­za­ra­di­te­ga­na­na­ci­o­nal­nem­ ra­diu­ve­dno­ ra­di­po­va­bi­li,­da­je,­ko­je­ta­ko­za­hte­va­la­pro­gram­ska­ she­ma,­prav­Ani­ca­po­slu­šal­cem­ na­njej­svoj­stven­na­ čin­pre­bi­ra­la­to­li­te­ra­tu­ro­in­naj­bolj­za­ple­te­na­ je­zi­ko­ slov­na­vpra­ša­nja.­ Dol­go­let­no­ ra­dij­sko­na­po­ve­do­val­sko­ de­lo­jo­je­izmoj­stri­lo­ do­te­me­re,­da­je­lah­ko­stro­kov­no­ od­go­vo­ri­la­ na­vsa­ta­ka­vpra­ša­nja.­ Ra­da­je­pri­po­ve­do­ va­la,­da­je­slo­ven­ski­je­zik­naj­lep­ši­na­sve­tu,­za­to­je­to­ svo­jo­lju­be­zen­nad­vse­ra­da­pre­na­ša­la­ tu­di­na­svo­je­ga­ vnu­ka­Ži­go. 342V­spominKo­je­s­pe­sni­ško­zbir­ko­ Mi sli va su je jo­(iz­da­la­jo­je­v­ sa­mo­za­lo­žbi­ le­ta­2008)­sto­ri­la­pr­vi­ko­rak­tu­di­na­li­te­ rar­nem­po­dro­čju,­je­tu­di­v­se­bi­ude­ja­ni­la­to­svo­jo­pri­ mar­no­po­klic­no­lju­be­zen,­o­ka­te­ri­je­več­krat­na­ra­diu­ pre­bi­ra­la: Slad ka ma te ri na go vo ri ca le pa mi mo zem skih vseh gla sov, mo jih mi sli in ču til gla sni ca oblij me zad nji bla go slov. Pa­ne­le­ob­mi­sli­na­je­zik,­v­mi­slih­je­zna­la­va­so­va­ti­ tu­di­na­vseh­dru­gih­po­dro­čjih.­V­tej­nje­ni­pr­vi­zbir­ki­ Mi­ sli va su je jo­gre­za­na­bor­do­god­kov,­ čus­tvo­vanj,­ do­živ­ lja­jev­in­tu­di­naj­bolj­ten­ko­čut­nih­ zaz­nav,­kar­jih­mo­re­ zaz­na­ti­ob­čut­lji­va­pe­sni­ška­na­tu­ra,­za­naj­bolj­fi­ne­vi­ bra­ci­je­du­hov­ne­ga­ sve­ta­in­dr­hte­nje­ek­si­sten­ce­ člo­ve­ ka,­ki­zna,­ho­če­in­zmo­re­ta­svo­ja­du­hov­na­do­ga­ja­nja­ in­ter­pre­ti­ra­ti­na­iz­jem­no­sub­ti­len­na­čin. Dru­ga­nje­na­pe­sni­ška­zbir­ka­ Bolj v sen ci kot na son­ cu­je­na­sta­ja­la­hkra­ti­ali­pa­ne­po­sre­dno­ po­pr­vi­zbir­ki.­ Bi­lo­je­v­de­cem­bru­ le­ta­2009,­ko­so­se­ji­za­pi­sa­le­te­le­ be­se­de: Ko še ti ši na one mi in ni no be nih be se di, si re češ: Naj, naj se čim prej zgo di. Ni več ča sa za ke sa nje in ob ža lo va nje, za ne iz re če ne stva ri, za vse ne iz sa nja ne sa nje. Ta krat ti je v ute ho pro stost, na ro čje več no sti, kjer cve to po pol no sti brez zmot. Zdaj­je­tam,­na­ša­Ani­ca!­V­tej­ute­hi­po­pol­ne­pro­sto­ sti,­v­na­ro­čju­več­no­sti,­v­ča­sov­ni­ci­več­no­sti­brez­zmot. Mož­Mar­jan­je­za­slu­til­nje­no­že­ljo­in­v­tem­ča­su,­ko­ je­Ani­ca­zdaj­še­du­hov­no­tu­in­sta­mi­ni­li­dve­le­ti,­od­kar­ se­je­po­slo­vi­la,­zmo­gel­ure­sni­či­ti­nje­no,­če­tu­di­ne­iz­re­ če­no,­že­I­jo,­da­tu­di­te­pe­smi­izi­de­jo­v­no­vi­zbir­ki. Ta­ko­v­živ­lje­nju­kot­tu­di­v­slu­žbi­kljub­zna­nju,­ve­ šči­nam­in­člo­ve­škim­ ka­rak­te­ri­sti­kam­ Ani­ca­ni­mo­gla­ tja,­kjer­ji­je­bi­lo­me­sto,­in­ka­mor­so­de­lav­ci,­ ki­smo­jo­ spoš­to­va­li,­ ob­ču­do­va­li­ in­jo­kot­pri­ja­te­lji­co­ ime­li­ra­di,­ ve­mo,­da­je­spa­da­la. Bi­la­je­vse­živ­lje­nje­bolj­v­sen­ci­kot­na­son­cu.­Tja,­na­ son­ce­na­še­na­klo­nje­no­sti,­ jo­po­stav­lja­mo­ zdaj,­post­ hum­no,­ko­je­žal­ni­več­med­na­mi.­Na­son­ce­in­v­osre­ dje­vse­ga,­kar­je­vre­dno.­Mor­da­je­za­to­–­ta­ko­se­ves­ čas­do­ga­ja­–­od­šla­ta­ko­kma­lu,­ker­nam­uso­da­ve­dno­ od­vza­me­naj­po­prej­ti­sto­dra­go­ce­no. Od­slej­bo­sve­ti­la­tu­di­z­mi­sli­mi,­ki­jih­ima­mo­pred­ sa­bo,­in­na­ta­na­čin­bo­za­vse­lej­med­na­mi,­ne­le­med­ nje­ni­mi­naj­bli­žji­mi,­ pač­pa­tu­di­med­vse­mi­na­mi,­ki­ smo­jo­ime­li­ra­di.Summary The­author­as­a­friend­and­colleague­would­like­to­ pay­tribute­to­Anica­Gladek,­a­poet­and­radio­announ­ cer­with­a­love­and­good­knowledge­ of­the­Slovenian­ language. V­spomin 343Pri mož Hi eng, no vi nar in fo to graf Pot te ren cev 14, Brez o vi ca pri Ljub lja ni Med živ lje njem in de di šči no Iva Šu belj Kra mar (1953–2011) Pri­spe­vek­pred­stav­lja­ pred­krat­kim­umr­lo­et­no­lo­gi­ njo­Ivo­Šu­belj,­ki­je­z­raz­sta­va­mi,­ ob­ja­va­mi­in­oživ­lja­ njem­sta­rih­ob­jek­tov­po­sta­vi­la­te­me­lje­za­raz­poz­na­va­ nje­in­ohra­nja­nje­ na­še­kul­tur­ne­de­di­šči­ne.­ Pri­pra­vi­la­je­ vr­sto­raz­stav­o­stav­bni­in­kul­tur­ni­de­di­šči­ni.­Oži­ve­la­je­ Bu­dnar­je­vo­ do­ma­či­jo,­ kjer­je­bi­la­hkra­ti­ku­sto­si­nja­ in­ go­spo­di­nja,­in­Pre­skar­jev­stan­na­Ve­li­ki­pla­ni­ni.­ Iva­Šu­belj­Kra­mar,­ena­naj­ve­čjih­slo­ven­skih­ za­go­ vor­nic­ohra­nja­nja­ na­še­kul­tur­ne­de­di­šči­ne,­ bo­v­tem­ spo­min­skem­za­pi­su­ le­Iva.­Vem,­da­ji­ne­bi­bi­lo­pre­več­ po­go­du,­če­bi­k­ime­nu­do­dal­še­be­se­di­co­go­spa,­če­ prav­je­to­bi­la,­pi­sa­no­z­ve­li­ko­za­čet­ni­co.­ Zdi­se,­da­se­je­v­tem­svo­jem­pre­krat­kem­ živ­lje­nju­ pred­vsem­ bo­je­va­la­z­naj­bolj­kru­to­bo­lez­ni­jo,­ki­jo­je­ zaz­na­mo­va­la­ v­naj­lep­ših­le­tih­živ­lje­nja­in­sre­di­naj­ve­ čje­us­tvar­jal­ne­ ener­gi­je.­V­tem­ne­ne­hnem­ bo­ju­med­ živ­lje­njem­ in­smr­tjo­je­bi­la­vse­do­za­čet­ka­lan­ske­ga­ le­ta,­do­pr­vih­ja­nu­ar­skih­ dni­–­zma­go­val­ka.­ Če­prav­so­ bi­li­ti­nje­ni­bo­ji­kru­ti­in­naj­več­krat­ po­ve­za­ni­z­bo­le­či­na­ mi,­je­vse­te­ža­ve­pre­ma­go­va­la­ s­ti­stim,­kar­nam­je­bi­lo­ pri­njej­naj­bolj­všeč­in­kar­smo­po­leg­nje­ne­ga­de­la­in­ re­zul­ta­tov­še­naj­bolj­ob­ču­do­va­li.­ To­je­bil­njen­na­smeh,­ poln­in­is­kren,­to­je­bi­la­ti­sta­nje­na­ener­gi­ja,­ki­se­je­ z­vso­mo­čjo­raz­le­ga­la­po­vseh­pro­sto­rih­si­cer­skrom­ ne­Bu­dnar­je­ve­ do­ma­či­je,­ to­je­bil­za­nos,­s­ka­te­rim­je­ vdah­ni­la­živ­lje­nje­Pre­skar­je­ve­mu­ sta­nu­na­Ve­li­ki­pla­ni­ ni,­to­je­bi­lo­ga­ra­nje,­kjer­ko­li­je­že­le­la­po­sta­vi­ti­stva­ri­ na­no­ge,­na­pra­ve­te­me­lje. Ko­me­je­Mi­ro­Šu­belj,­člo­vek,­ki­je­z­vsem­sr­cem­in­ z­vso­mož­no­lju­bez­ni­jo­stal­Ivi­ob­stra­ni,­la­ni­po­kli­cal­ in­vpra­šal,­če­imam­mor­da­kak­šne­fo­to­gra­fi­je­ šte­vil­nih­ po­go­sti­tev,­ ki­jih­je­ta­ko­umet­ni­ško­ pri­pra­vi­la­nje­go­va­ Iva,­me­z­vpra­ša­njem­ ni­mo­gel­spra­vi­ti­v­za­dre­go.­Ka­ mor­ko­li­sem­pri­šel,­pa­naj­bo­to­pri­re­di­tev­v­Bu­dnar­je­vi­ mu­zej­ski­hi­ši­ali­raz­sta­va­v­Er­ber­go­vih­ pa­vi­ljo­nih­v­Do­ lu­pri­Ljub­lja­ni,­pov­sod­sem­naj­prej­po­gle­dal,­kak­šno­ ku­li­na­rič­no­pre­se­ne­če­nje­je­to­krat­pri­pra­vi­la­Iva.­ Na­ra­ču­nal­ni­škem­ di­sku­so­osta­le­neš­te­te­fo­to­gra­ fi­je­nje­nih­za­mi­sli,­ki­jih­je­us­tvar­ja­la,­ po­do­bno­kot­ us­tvar­ja­ta­ sli­kar­in­ki­par.­A­s­to­raz­li­ko,­da­sli­kar­je­ve­ in­ki­par­je­ve­umet­ni­je­osta­ja­jo­več­ne­in­ne­po­nov­lji­ve,­ med­tem­ko­so­Ivi­ni­dro­bni­pri­griz­ki,­iz­vir­no­okra­še­ni­ na­rez­ki­ali­oku­sno­pri­prav­lje­ne­ sla­šči­ce­pre­hi­tro­iz­gi­ni­li­ v­ustih­ude­le­žen­cev­ od­pr­tij­raz­stav­in­dru­gih­do­god­ kov.­Neš­te­to­ur­je­bi­lo­vlo­že­nih­v­to,­da­je­oko­zdra­mi­lo­ člo­ve­ko­ve­br­bon­či­ce­…­ Tu­di­ko­smo­se­v­so­bo­to,­11.­sep­tem­bra­ 2010,­v­šir­ šem­kro­gu­zbra­li­v­nje­ni­no­vi­živ­ljenj­ski­po­sto­jan­ki­ na­ Be­li­nad­Mot­ni­kom.­ Ta­krat­smo­lah­ko­ob­ču­do­va­li,­ kaj­ vse­je­že­obno­vi­la­in­že­le­la­po­nu­di­ti­no­vim­obi­sko­val­ cem­teh­ču­do­vi­tih­kra­jev,­a­so­oči­naj­prej­po­gle­do­va­le­k­bo­ga­to­oblo­že­ni­mi­zi.­To­je­ti­sta­sta­ra­Iva,­je­mar­sik­ do­po­mi­slil.­Po­va­bi­lo,­naj­obi­šče­mo­Be­lo,­je­bi­lo­prav­ za­prav­na­me­nje­no­ pred­sta­vi­tvi­ nje­ne­bo­ga­te­zbir­ke­ ple­te­nih­iz­del­kov,­ki­jih­je­mo­ra­la­zbi­ra­ti­dol­ga­le­ta­in­ na­bi­ra­ti­po­vseh­kra­jih­na­še­Slo­ve­ni­je.­Ču­do­vi­ta­zbir­ka,­ ure­je­na­in­smi­sel­na,­ nam­je­pod­Ivi­nim­obnov­lje­nim­ ko­zol­cem­in­na­vsa­kem­ko­ra­ku­nje­ne­po­sto­jan­ke­ na­ Be­li­od­pi­ra­la­po­gle­de­v­svet­sta­re­in­iz­gi­nja­jo­če­ obr­ti.­S­ svo­jo­zbir­ko,­ki­pa­ni­bi­la­edi­na­za­kla­dni­ca­ sta­rih­pred­ me­tov,­je­ho­te­la­opo­zo­ri­ti­na­pre­te­klost,­ ki­iz­gi­nja­iz­na­ še­ga­spo­mi­na,­in­mor­da­na­se­da­njost­ ozi­ro­ma­pri­ho­ dnost,­da­bi­se­kdo­še­kdaj­lo­til­sta­rih­roč­nih­spret­no­sti­ in­ro­ko­del­ske­umet­no­sti. Vsi,­ki­smo­jo­poz­na­li,­smo­ve­de­li,­da­je­do­po­nov­ ne­ga­sre­ča­nja­na­Be­li­do­bi­la­še­en­boj­z­bo­lez­ni­jo,­to­ da­žal­smo­se­vse­e­no­ba­li,­da­ni­bi­lo­to­mor­da­zad­nje­ na­še­sre­ča­nje,­mor­da­slo­vo­za­ve­dno­od­pri­ja­te­ljev,­ ki­ smo­jo­obi­ska­li.­Bo­di­mo­od­kri­ti:­bo­le­zen­je­v­zad­njih­ le­tih­spre­me­ni­la­ njen­vi­dez­in­ne­koč­buj­ni­la­sje­so­po­ si­ve­li.­Ne­če­sa­ni­ni­ko­li­iz­gu­bi­la­in­to­vsaj­me­ni­osta­ja­ v­več­nem­spo­mi­nu­in­za­to­smo­ji­lah­ko­hva­lež­ni­pra­v­ vsi.­Ostal­je,­ta­ko­kot­sta­več­na­sli­kar­jev­por­tret­ali­ki­ par­jev­do­pr­sni­kip­–­Ivin­na­smeh.­Ta­nam­je­tu­di­v­tem­ so­bot­nem­ po­pol­dne­vu­ ostal­v­spo­mi­nu­kot­po­pot­ni­ca­ za­čas,­ko­Ive­ne­bo­več.­Zdaj­je­že­do­bro­le­to,­ko­ni­ ne­Ive­in­nje­ne­ga­na­sme­ha,­ to­ple­ga­in­is­kre­ne­ga.­ Na­ smeh­je­to­rej­ostal­kot­ne­na­pi­sa­na­ že­lja,­da­bi­jo­ta­ko­ ohra­ni­li­v­več­nem­spo­mi­nu.­In­to­se­je­tu­di­zgo­di­lo,­se­ do­ga­ja­in­se­bo­do­ga­ja­lo­tu­di­v­pri­hod­nje.­ Ta­kih­lju­di,­ kot­je­bi­la­Iva,­pre­pro­sto­ne­mo­reš­po­za­bi­ti.­ Iva­Šu­belj­Kra­mar­je­bi­la­ne­skon­čna­ za­kla­dni­ca­ zna­nja­s­po­dro­čja­et­no­lo­gi­je,­ ohra­nja­nja­ de­di­šči­ne,­ poz­na­la­je­vso­li­te­ra­tu­ro­o­et­no­lo­škem­ iz­ro­či­lu,­o­ar­hi­ tek­tu­ri­gra­dov,­zgo­do­vi­ni­Slo­ven­cev­ in­ar­he­o­lo­gi­ji.­ Če­ se­je­še­to­li­ko­po­sve­ča­la­ na­ši­de­di­šči­ni­in­če­ji­je­bil­pri­ V­spominV­spomin 344 345si­je­ubo­gi­in­skrom­ni­kmet­po­sta­vil­svo­je­do­mo­va­nje­ in­ko­zo­lec­prav­na­ti­stem­po­lož­nem­bre­gu­ne­kje­vi­so­ko­ nad­Mot­ni­kom.­ Fi­ster­je­va­do­da­ja­ta,­da­so­prav­ti­tri­je­ob­jek­ti­po­sta­li­ vzor­čni­pri­me­ri­te­ga,­ka­ko­je­živ­lje­nje­v­re­sni­ci­us­tvar­ ja­lo­na­šo­kul­tur­no­de­di­šči­no­ in­ka­ko­nam­prav­na­še­ poz­na­va­nje­ da­nes­in­v­pri­hod­nje­omo­go­ča­ohra­nja­nje­ po­se­bnih­vre­dnot.­ Če­je­bi­la­Iva­do­be­se­dno­ za­ljub­lje­na­ v­te­sta­re­hi­ še,­je­ve­de­la,­da­to­ni­so­zgolj­in­sa­mo­zi­do­vi,­tem­več­ da­so­se­med­ste­na­mi­v­Pa­lov­čah,­na­Ve­li­ki­pla­ni­ni­in­ na­Be­li­pi­sa­le­tu­di­šte­vil­ne­zgod­be,­živ­ljenj­ske­ uso­de,­ ve­se­lje­in­tr­plje­nje,­zdra­vje­in­bo­le­zen,­roj­stvo­in­smrt,­ a­vse­to­so­po­ve­zo­va­li­ ti­sti­dro­bni­pred­me­ti,­do­ka­te­rih­ je­go­ji­la­še­prav­po­se­bno­lju­be­zen.­Če­je­po­le­ti­ne­kje­ na­mor­ju­na­bra­la­su­hih­vej­bo­gve­di­ka­te­re­ga­dre­ve­sa,­ jih­je­že­na­sled­nji­me­sec­pri­od­pr­tju­raz­sta­ve­zna­la­ko­ ri­stno­upo­ra­bi­ti­pri­pri­pra­vi­bo­ga­to­oblo­že­ne­mi­ze,­ki­ je­spo­mi­nja­la­ na­sol­in­so­li­ne,­na­mor­je,­na­kra­je,­kjer­ bi­si­cer­te­po­su­še­ne­ ve­je­osta­le­in­tam­tu­di­kon­ča­le.­ To­krat­so­re­zi­nam­pr­šu­ta­in­si­ra­vda­hni­le­živ­lje­nje­…­ Po­su­še­ne­ ve­je,­na­ka­te­rih­so­se­sve­tli­ka­li­še­dro­bni­ kri­stal­čki­so­li,­so­šle­z­njo­v­vse­ti­ste­pro­sto­re,­kjer­je­ hra­ni­la­ta­ke­stva­ri.­In­tam­odlo­ži­la­vse­ti­ste­pred­me­te,­ za­ka­te­re­je­mor­da­za­pra­vi­la­zad­nje­de­nar­je­na­tem­ ali­onem­bol­šjem­sej­mu,­ sa­mo­da­bi­ kon­ča­li­v­nje­nem­ var­stvu­in­za­ve­tju.­Kaj­ti­to­je­ce­ni­la­in­ime­la­ne­skon­čno­ ra­da.­Z­vsem­ti­stim­vo­njem,­ki­spo­mi­nja­na­sta­re­ča­se.­ Ne­vem,­ka­ko­ji­je­bi­lo­pri­sr­cu,­ko­je­še­zad­njič­za­ kle­ni­la­vra­ta­na­hi­šni­šte­vil­ki­5­v­Zg.­Pa­lov­čah­in­se­ od­pe­lja­la­v­do­li­no,­a­lah­ko­ji­prav­go­to­vo­ni­bi­lo.­Do­ ma­či­ja­je­bi­la­njen­otrok,­to­da­pre­pri­čan­sem­in­ve­sel­ hkra­ti,­da­ga­je­sku­paj­z­Ob­či­no­Kam­nik,­la­stni­co­ob­ jek­ta,­od­da­la­v­var­no­za­ve­tje­in­na­ro­čje­mla­dih,­ki­nad­ vse­uspe­šno­na­da­lju­je­jo­ nje­no­de­lo.­Ne­v­re­jo,­od­da­la­ ga­je­v­živ­lje­nje,­kaj­ti­Budnar’ca­ že­dol­go­ni­več­ti­sti­ ne­bo­glje­ni­ otrok;­po­ča­si­in­uspe­šno­odra­šča­in­ži­vi­z­ vse­mi­svo­ji­mi­šte­vil­ni­mi­obi­sko­val­ci­ na­prej­in­naj­ta­ko­ tu­di­osta­ne.­Tu­di­kot­opo­zo­ri­lo­mo­re­bit­nim­ omah­ljiv­ cem,­saj­ima­Iva­za­go­to­vo­več­kot­uspe­šne­na­sle­dni­ke.­ Ko­je­pre­da­la­klju­če­Ma­tja­že­ve­ hi­še,­kot­se­je­ne­koč­ re­klo­Bu­dnar­je­vi­ mu­zej­ski­hi­ši,­je­ve­de­la,­da­bo­ne­kje­ z­ne­kim­no­vim­klju­čem­od­pr­la­vra­ta­v­nov­svet.­V­njen­ svet­sta­rih­zi­dov­in­sta­rih­pred­me­tov,­ ki­so­osta­li­kot­ ne­kak­šna­ po­pot­ni­ca­ no­ve­mu­živ­lje­nju,­pa­raz­po­ka­ne­ ga­le­se­ne­ga­po­da­in­na­pol­po­dr­te­kmeč­ke­pe­či,­kjer­ se­je­mor­da­še­pred­de­set­le­tjem­ ali­dve­ma­po­zi­mi­grel­ go­spo­dar,­ko­je­opra­vil­v­hle­vu. Živ­lje­nje­in­uspe­he­me­ri­mo­tu­di­po­šte­vi­lu­priz­nanj,­ ki­jih­prej­me­mo­za­svo­je­de­lo­in­pri­za­de­va­nja.­ Iva­Šu­ belj­Kra­mar­je­le­ta­2004­pre­je­la­naj­vi­šjo­For­do­vo­na­ gra­do­za­ohra­nja­nje­ kul­tur­ne­de­di­šči­ne­pri­nas,­in­si­ cer­za­oživ­lja­nje­Pre­skar­je­ve­ga­ sta­nu­na­Ve­li­ki­pla­ni­ni,­ le­ta­2006­pa­bro­na­sto­priz­na­nje­Ob­či­ne­Kam­nik­za­za­ slu­ge­pri­var­stvu­et­no­lo­ške­de­di­šči­ne­na­Kam­ni­škem.­ Mor­da­se­Iva­ni­ti­ni­za­ve­da­la,­da­je­bi­la­prav­ona­ ti­sta,­ki­nam­je­vsem­po­de­li­la­neš­te­to­na­grad­in­priz­ nanj­že­s­tem,­da­smo­jo­poz­na­li­in­bi­li­de­lež­ni­vse­ga­ ti­ste­ga,­kar­nam­je­s­svo­jo­ne­se­bič­no­ lju­bez­ni­jo­in­pre­ da­nos­tjo­po­ma­ga­la­ohra­nja­ti­in­ohra­ni­ti.­ In­to­sko­zi­spo­mi­ne­na­njo­prav­go­to­vo­kot­živ­ljenj­ sko­po­pot­ni­co­ ohra­nja­mo­ in­bo­mo­ohra­ni­li­tu­di­vna­ prej.Summary The­paper­presents­the­work­of­the­recently­de­ ceased­ethnologist,­ Iva­Šubelj,­whose­exhibitions,­ publications­ and­the­revival­of­old­buildings­laid­the­ foundations­ for­the­identification­ and­preservation­ of­ our­cultural­heritage.­She­prepared­a­series­of­exhibi­ tions­concerning­ both­architectural­ and­cultural­herit­ age.­She­revived­the­Budnar­homestead,­ where­she­ was­both­a­curator­and­a­housewife,­ and­Preskarjev­ stan­at­Velika­planina. sr­cu­še­ta­ko­maj­hen­ka­men­ček­ v­mo­za­i­ku­ne­ne­hnih­ že­lja­po­ohra­nja­nju­ vse­ga,­kar­je­di­ša­lo­po­sta­rem,­je­ pred­vsem­ zna­la­ohra­nja­ti­in­ne­go­va­ti­te­sne­pri­ja­telj­ ske­sti­ke.­Hkra­ti­je­bi­la­pri­ja­te­lji­ca­ in­do­bra­ma­ti,­za­to­ je­nje­na­za­pu­šči­na,­ tu­di­ti­sta­ne­snov­na,­ či­sto­člo­ve­ška­ in­za­to­ta­ko­iz­jem­no­bo­ga­ta. Iva­prav­go­to­vo­spa­da­med­lju­di,­ki­so­po­sta­vi­li­te­ me­lje­za­raz­poz­na­va­nje­ in­ohra­nja­nje­ na­še­kul­tur­ne­ de­di­šči­ne,­ sta­za­pi­sa­la­nje­na­pri­ja­te­lja­Maj­da­in­Pet­er­ Fi­ster,­ki­smo­ju­več­krat­vi­de­va­li­v­ma­lem­Bu­dnar­je­ vem­mu­zej­skem ­hra­mu­v­Zg.­Pa­lov­čah,­in­pri­šla­sta­tu­ di­na­Be­lo­nad­Mot­ni­kom,­ saj­sta­se­že­le­la,­ta­ko­kot­vsi­ osta­li,­na­la­stne­oči­pre­pri­ča­ti,­ da­je­Iva­kljub­bo­lez­ni­in­ ne­ne­hne­mu­ bo­ju­z­njo­ote­la­po­za­bi­ti­sti­sta­ri­to­plar,­pa­ skrom­no­hi­šo,­a­de­la­je­bi­lo­v­ti­stem­ra­ju­nad­Tu­hinj­ sko­do­li­no­še­ve­li­ko.­Ni­ko­li­ni­obu­pa­la,­ni­ko­li­klo­ni­la.­ Če­prav­ver­ja­me­mo,­ da­je­bi­lo­prav­de­lo­z­odre­ka­njem­ in­ga­ra­njem­v­tem­ne­ne­hnem­ bo­ju­med­živ­lje­njem­ in­ smr­tjo­ti­sta­naj­bolj­opri­jem­lji­va­ re­šil­na­bil­ka,­ki­ji­je­vli­ va­la­moč­in­ener­gi­jo. Od­kri­li­in­spoz­na­li­smo­jo,­ko­je­z­vsem­sr­cem­spre­ je­la­uprav­lja­nje­ Bu­dnar­je­ve­ do­ma­či­je,­kjer­je­bi­la­hkra­ ti­ku­sto­si­nja­ mu­ze­ja­in­go­sto­lju­bna­ go­spo­di­nja.­ Zde­ lo­se­je,­da­je,­kljub­šte­vil­nim­obi­sko­val­cem,­ ki­so­se­ zgr­ni­li­v­za­dim­lje­no­ pred­dver­je­ do­ma­či­je­z­ohra­nje­no­čr­no­ku­hi­njo,­pri­sot­na­prav­v­vsa­kem­ko­tič­ku,­v­hi­ši,­za­ tr­dno­hra­sto­vo­mi­zo,­ob­pe­či,­ali­spo­daj­pod­gan­kom,­v­ gar­tel­cu­ali­v­ga­le­ri­ji.­ Sko­raj­bi­bi­li­po­za­bi­li,­da­je­vr­sto­let­de­la­la­v­Grad­ be­nem­cen­tru­Slo­ve­ni­je,­kjer­je­pri­pra­vi­la­vr­sto­raz­stav­ o­vse­pre­več­za­po­stav­lje­nih­ vre­dno­tah­ na­še­stav­bne­ de­di­šči­ne.­ Maj­da­in­Pet­er­Fi­ster,­nje­na­do­bra­pri­ja­te­ lja­in­vzor­ni­ka,­pra­vi­ta,­da­se­je­prav­z­nje­nim­po­sre­ do­va­njem­ na­Sred­nji­grad­be­ni­šo­li­po­nov­no­za­če­lo­ po­se­bno­izo­bra­že­va­nje­ iz­va­jal­cev­ pre­no­ve­in­var­stva­ na­stav­bah,­ki­pred­stav­lja­jo­ po­mem­bno­ kul­tur­no­de­ di­šči­no.­Na­da­lje­va­nje­ teh­po­mem­bnih­ iz­ho­dišč,­ki­jih­ je­sa­ma­us­tva­ri­la,­nam­bo­tu­di­v­pri­hod­nje­ve­dno­zno­ va­omo­go­ča­lo­ sre­če­va­nje­ z­Ivo­Šu­belj­Kra­mar,­saj­brez­ nje­vse­ga­te­ga­ne­bi­bi­lo.­ Vse­to­svo­je­zna­nje,­ho­te­nja,­ne­se­bič­ne­ že­lje­po­ ohra­nja­nju­ snov­ne­in­ne­snov­ne­ de­di­šči­ne,­ je­zna­la­ da­ro­va­ti­in­žr­tvo­va­ti­za­Bu­dnar­je­vo­ mu­zej­sko­hi­šo­in­ Pre­skar­je­vo­ baj­to­hkra­ti.­Tu­di­nje­na­po­sto­jan­ka­ na­Be­li­ nad­Mot­ni­kom­ je­bi­la­de­lež­na­nje­ne­srč­ne­skr­bi,­ko­je­ že­le­la­v­naj­ve­čji­mož­ni­me­ri­ohra­ni­ti­pri­živ­lje­nju­vse­ ti­sto,­kar­je­spo­mi­nja­lo­ in­opo­mi­nja­lo­ na­nek­da­nje­živ­ lje­nje­ge­ne­ra­cij.­Te­so­se­za­me­nja­le­ v­skrom­ni­hi­ši­ob­ va­ški­ce­sti­sre­di­pa­lov­ške­kra­ji­ne,­na­pla­ni­ni­med­pa­ stir­ji­in­na­Be­li,­kjer­mor­da­nih­če­ni­ti­po­mi­slil­ni,­za­kaj­ V­spomin 346 Ocena 347Dr. Jo ži ca Na rat In šti tut za slo ven ski je zik Fra na Ra mov ša ZRC SA ZU, Ljub lja na Ob izi du Ja plje ve ga zbor ni ka Več­kot­dve­sto­let­je­mi­ni­lo­od­smr­ti­Kam­ni­ča­na­ Ju­ ri­ja­Ja­plja­(1744–1807),­ du­hov­ni­ka,­ pre­no­vi­te­lja,­ pre­ va­jal­ca,­je­zi­ko­slov­ca,­ ne­u­sto­li­če­ne­ga­ tr­ža­ške­ga­ško­fa,­ zna­ne­ga­pred­vsem­ kot­pre­va­jal­ca­ pr­ve­ce­lot­ne­ka­to­li­ ške­iz­da­je­Sve­te­ga­pi­sma,­ki­so­jo­za­ra­di­nje­go­ve­vo­dil­ ne­vlo­ge­pri­tem­po­mem­bnem­ pro­jek­tu­v­pr­vi­po­lo­vi­ci­ nje­ne­ga­20­let­ne­ga­ iz­ha­ja­nja­(1784–1804)­ ime­no­va­li­ Ja­pljev­pre­vod.­In­v­teh­dve­sto­le­tih­je­iz­šlo­več­kot­150­ be­se­dil,­ki­obrav­na­va­jo­ Ja­plja.­Ta­ko­pra­vi­Bi­bli­o­gra­fi­ ja­Ju­ri­ja­Ja­plja,­ki­sta­jo­se­sta­vi­li­A.­Štor­man­Vreg­in­ F.­Ur­šič­iz­Ma­tič­ne­knjiž­ni­ce­Kam­nik­in­je­ob­jav­lje­na­ na­31­stra­neh­ob­sež­ne­mo­no­gra­fi­je­ (385­stra­ni)­z­na­ slo­vom Ja pljev zbor nik.­Do­se­da­nje­ obrav­na­ve­ Ja­plja­in­ nje­go­ve­ga­ živ­lje­nja­in­de­la­se­ga­jo­od­mo­no­graf­skih,­ a­ žal­ne­ob­jav­lje­nih­ ra­zi­skav­pre­ko­ob­jav­lje­nih­ raz­prav­in­ sim­po­zij­skih­ pri­spev­kov­ tja­do­zgo­šče­nih­ lek­si­kon­skih­ in­li­te­rar­noz­go­do­vin­skih­ be­se­dil.­Da­je­Ja­pelj­pred­ met­obrav­na­ve, ­je­na­va­dno­raz­vi­dno­iz­na­slo­vov,­ve­li­ ko­krat­pa­sta­ga­skr­bni­bi­bli­o­graf­ki­ od­kri­li­pod­ka­kim­ splo­šnej­šim­ na­slo­vom.­ Ne­spor­no­ dej­stvo­pa­je,­da­je­ de­cem­bra­ 2009­pr­vič­se­dlo­sku­paj­25­raz­lič­nih­stro­ kov­nja­kov­ in­Ju­ri­ja­Ja­plja­pred­sta­vi­lo­ iz­raz­lič­nih­zor­ nih­ko­tov­in­da­je­na­tej­osno­vi­le­ta­2011­iz­šel­ Ja pljev zbor nik­kot­pr­va­ob­jav­lje­na­ mo­no­gra­fi­ja­ o­Ju­ri­ju­Ja­plju­ do­zdaj. V­mo­no­gra­fi­ji­ je­ob­jav­lje­nih­ 26­be­se­dil­25­av­tor­jev:­ eden­(I.­Na­ver­nik)­je­na­pi­sal­dve­be­se­di­li,­že­ome­nje­ni­ dve­av­to­ri­ci­pa­sta­se­sta­vi­li­bi­bli­o­gra­fi­jo.­ Naj­več­av­tor­ jev­je­z­In­šti­tu­ta­za­slo­ven­ski­je­zik­(de­vet),­sle­di­jo­štir­je­ s­Te­o­lo­ške­fa­kul­te­te­v­Ljub­lja­ni,­tri­iz­Ma­tič­ne­knjiž­ni­ce­ Kam­nik,­po­dve­s­Fi­lo­zof­ske­ fa­kul­te­te­v­Ljub­lja­ni­in­s­ Fi­lo­zof­ske­ fa­kul­te­te­v­Ma­ri­bo­ru,­ dva­sta­sa­mo­stoj­na,­ po­eden­pa­je­iz­ljub­ljan­ske­ga­ Nu­ka,­Fran­či­škan­ske­ga­ sa­mo­sta­na­ v­Kam­ni­ku,­osnov­ne­šo­le­Šmar­tno­v­Tu­hi­ nju­in­iz­Jav­ne­ga­za­vo­da­–­Agen­ci­je­za­tu­ri­zem­in­po­ djet­niš­tvo­Kam­nik.­ Knji­ga­je­ure­je­na­po­na­če­lu­od­splo­šne­ga­ k­po­se­ bne­mu­oz.­kon­kret­ne­mu.­ Naj­splo­šnej­ša­ sta­pr­va­dva­ pri­spev­ka,­ ki­pred­stav­lja­ta­ cer­kve­ne­oz.­je­zi­kov­ne­ra­ zme­re­v­Ja­plje­vem­ča­su.­M.­Am­bro­žič­po­stav­lja­ra­zme­ re­v­Ka­to­li­ški­cer­kvi­naj­prej­v­šir­ši­ča­sov­ni­in­pro­stor­ski­ okvir,­te­mu­pa­sle­di­jo­pri­kaz­sta­nja­v­ljub­ljan­ski­ (nad) ško­fi­ji,­de­lo­va­nje­in­na­zo­ri­ško­fa­K.­J.­Her­ber­ste­i­na­ in­ nad­ško­fa­M.­Bri­gi­da­ter­vklju­či­tev­Ju­ri­ja­Ja­plja­kot­priz­ na­ne­ga­izo­bra­žen­ca­ v­pro­jekt­za­pri­pra­vo­slo­ven­skih­ bo­go­služ­nih­ be­se­dil.­Z­dru­žbe­no­po­li­tič­nim­ in­je­zi­kov­ nim­po­lo­ža­jem­ v­Ja­plje­vem­ ča­su­nas­sez­na­nja­A.­Er­ žen,­zla­sti­z­re­for­ma­mi­ raz­svet­lje­ne­ga­ ab­so­lu­ti­zma­ in­ re­for­mne­ga­ ka­to­li­ci­zma­ ter­s­pre­ro­dnim­ gi­ba­njem,­ ki­ so­vpli­va­li­na­slo­ven­sko­ knjiž­no­pro­duk­ci­jo.­ Na­sled­nji­ pri­spe­vek­av­to­ri­ce­V.­Re­bolj­z­na­slo­vom­Vpliv­ni­lju­dje­ Ja­plje­ve­ga­ ča­sa­ob­ljub­lja­ve­čjo­ši­ri­no,­kot­jo­de­jan­sko­ po­nu­ja,­saj­so­vsi­pred­stav­lje­ni­ na­do­lo­čen­na­čin­po­ve­za­ni­s­Kam­ni­kom,­ hkra­ti­pa­se­ga­čez­ob­ljub­lje­no,­ saj­ni­go­vo­ra­sa­mo­o­lju­deh­iz­Ja­plje­ve­ga­ ča­sa,­am­pak­ pre­cej­šir­še.­Kljub­te­mu­je­na­rav­nost­ fa­sci­nan­tno,­ da­ na­va­ja­na­200­let­ni­ča­sov­ni­pre­mi­ci­(1650–1850)­ kar­ 38­zna­nih­lju­di­s­te­ga­po­dro­čja.­Kam­ni­ško­ šol­stvo­v­Ja­ plje­vem­ča­su­po­stav­lja­T.­Dro­ve­nik­Ča­lič­v­šir­ši­slo­ven­ ski­kon­tekst,­tu­di­z­vre­dno­te­njem­ kam­ni­ških­ za­se­bnih­ šol­1.­po­lo­vi­ce­18.­sto­le­tja­kot­naj­bo­ljših­izo­bra­že­val­ nih­usta­nov­te­ga­ča­sa­na­Kranj­skem.­ M.­Snoj­po­da­ja­ dve­mož­ni­raz­la­gi­pri­im­ka­Ja­pelj:­po­pr­vi­naj­bi­iz­ha­jal­ iz­ime­na­Adal­brecht,­ po­dru­gi­pa­naj­bi­šlo­za­ma­njšal­ ni­co­od­Japp.­J.­Müller­ra­zmiš­lja­o­poj­mih­kranj­stvo­in­ slo­ven­stvo­ pri­Ja­plju­in­o­ra­zmer­jih­med­nji­ma,­in­si­cer­ na­pod­la­gi­Ja­plje­ve­la­stne­ra­be­teh­dveh­iz­ra­zov­in­na­ pod­la­gi­bi­bli­o­graf­skih­ za­pi­sov­v­nje­go­vi­do­bi;­re­zul­tat­ ana­li­ze­je­ugo­to­vi­tev,­ da­spa­da­Ja­pelj­gle­de­te­ga­še­ v­do­bo­pred­mo­der­ne­ na­ci­o­nal­ne­ za­ve­sti.­Na­sled­nja­ dva­pri­spev­ka­go­vo­ri­ta­o­Ja­plju,­ka­kor­se­ka­že­v­ne­je­ zi­ko­slov­nih­ (B.­Pod­brež­nik­ Vuk­mir)­in­ je­zi­ko­slov­nih­ (M.­ Hu­mar)­obrav­na­vah.­ Kljub­bo­ga­ti­vse­bin­ski­raz­čle­nje­ no­sti­ne­je­zi­ko­slov­ne­ li­te­ra­tu­re­(bi­o­gra­fi­ka,­ zgo­do­vi­na,­ li­te­rar­na­zgo­do­vi­na,­ po­e­zi­ja,­pre­va­jal­stvo,­ bi­bli­ci­sti­ka)­ je­iz­pri­ča­nih­ve­li­ko­več­je­zi­ko­slov­nih­ raz­prav­kot­ne­je­zi­ ko­slov­nih,­ v­glav­nem­pa­ima­jo­tu­di­ve­čjo­ra­zi­sko­val­no­ te­žo,­saj­jih­ve­či­na­iz­ha­ja­iz­no­ve­ga,­prej­ne­ob­de­la­ne­ga­ gra­di­va.­Sle­di­že­ome­nje­na­ bi­bli­o­gra­fi­ja,­ ki­bi­spa­da­ la­bolj­na­ko­nec­knji­ge.­O­Ja­plje­vi­za­pu­šči­ni­v­ljub­ljan­ skem­Nu­ku­pi­še­M.­Gla­van­in­iz­po­stav­lja­ se­dem­Ja­plje­ vih­ro­ko­pi­snih­ enot­(zla­sti­nje­go­vo­ob­sež­no­ro­ko­pi­sno­ slov­ni­co);­si­cer­pa­so­v­Nu­ko­vi­zbir­ki­vsi­na­slo­vi­Ja­plje­ vih­del,­tu­di­v­več­iz­vo­dih,­sku­pno­je­nad­30­sig­na­tur­in­ nad­50­ko­sov.­Za­sim­po­zij­o­Ja­plju­so­po­po­ro­ča­nju­ I.­ Na­ver­ni­ka­ te­me­lji­te­je­ pre­gle­da­li­ kam­ni­ško­sa­mo­stan­ sko­knjiž­ni­co­p.­Do­na­ta­Val­va­sor­ja,­ za­ka­te­ro­je­ve­lja­lo,­ 2 0 Japljev zbornik Uredila Marjeta HumarJapljev zbornik Uredila Marjeta Humar OcenaOcena 348 349ume­šče­ni­ tu­di­v­Slo var slo ven ske ga knjiž ne ga je zi­ ka­oz.­Slo ven ski pra vo pis. Lek­si­ko­lo­gi­nja­ I.­Stram­ljič­ Brez­nik­ana­li­zi­ra­zve­ze­s­ka kor­v­Ja­plje­vih­ Pri di gah­s­ šti­rih­vi­di­kov,­in­si­cer­z­obli­kov­no­skla­denj­ske­ga,­ lek­si­ ko­lo­ške­ga,­ kog­ni­tiv­ne­ga­ in­prag­ma­tič­ne­ga.­ Fra­ze­o­lo­gi­ nja­N.­Ja­kop­se­pri­iden­ti­fi­ci­ra­nju­ fra­ze­o­lo­ških­ enot­v­ Ja­plje­vih­ Pri di gah­za­ve­da,­da­fra­ze­o­lo­ški­ do­lo­če­val­ni­ de­jav­ni­ki­ni­ma­jo­v­zgo­do­vin­skih­ be­se­di­lih­ena­ke­te­že­ kot­v­so­do­bnih­(npr.­usta­lje­nost­ be­se­dnoz­vez­ne­ zgrad­ be­in­nje­na­lek­si­ka­li­zi­ra­nost),­ in­po­u­dar­ja,­da­mo­ra­jo­ bi­ti­pri­pri­pra­vi­slo­var­ja­ne­ke­ga­hi­sto­rič­ne­ga­ ob­dob­ja­ po­stav­lje­na­ tr­dna­me­ri­la­za­iden­ti­fi­ka­ci­jo­ fra­ze­mov.­ H.­Do­bro­voljc­ obrav­na­va­ po­sve­ti­lo­ce­sa­ri­ci­v­pr­vi­iz­da­ ji­ve­li­ke­ga­ka­te­ki­zma,­ po­na­ti­sko­va­no­ tu­di­v­sle­de­čih­ iz­da­jah,­in­od­kri­va­v­njem­ele­men­te­vlju­dno­sti,­ ki­so­ –­si­cer­v­pre­cej­ma­njši­me­ri­–­v­ra­bi­še­da­nes­(so­ci­al­ na­in­ide­o­lo­ška­ve­li­ka­za­čet­ni­ca,­ oni­ka­nje),­le­obra­zec­ je­zna­či­len­za­18.­sto­le­tje.­Z­je­zi­ko­slov­no­ me­to­do­re­ to­rič­ne­ana­li­ze­A.­Biz­jak­Kon­čar­od­kri­va­raz­vr­šče­nost­ re­to­rič­nih­enot­v­Ja­plje­vem­ pre­vo­du­iz­bra­ne­pri­di­ge­in­ ugo­tav­lja,­da­gre­za­pre­mik­od­ar­gu­men­ta­tiv­ne­ga­ pre­ pri­če­va­nja­k­pre­pri­če­va­nju­s­čus­tvi. Knji­go­sta­za­lo­ži­li­Ob­či­na­Kam­nik­in­Za­lo­žba­ZRC,­ vse­bin­sko­ kon­ci­pi­ra­la­ in­ure­di­la­pa­jo­je­Mar­je­ta­Hu­ mar.­Ker­je­av­tor­jev­25,­ni­nič­ne­na­va­dne­ga,­ če­knji­ga­ ni­v­ce­lo­ti­eno­vi­to­de­lo.­Kva­li­te­ta­kdaj­tu­di­za­ni­ha,­sod­ be­so­vča­sih­pre­u­ra­nje­ne­ ali­pre­več­po­e­no­stav­lje­ne,­ po­dat­ki­ni­so­ve­dno­toč­ni­(ta­ko­npr.­Ko­la­rič­ni­Raj­ko,­ am­pak­Ru­dolf,­Ka­ste­lec­pa­ni­Mi­ha,­am­pak­Ma­ti­ja,­in­ še­bi­jih­na­šli),­v­ne­po­sre­dni­ bli­ži­ni­se­po­jav­lja­ta­ dve­ raz­lič­ni­fo­to­gra­fi­ji­istih­stra­ni,­z­je­zi­ko­slov­ne­ga­ sta­li­šča­ pa­je­pred­vsem­mo­te­če,­da­se­za­glas­[s]­upo­rab­lja­ ma­la­čr­ka­ş,­ki­je­Ja­pelj­sploh­ne­upo­rab­lja.­ Za­nje­gov­ pra­vo­pis­je­zna­čil­na­ve­li­ka­čr­ka­Ş­za­glas­[s],­ma­la­čr­ ka­za­to­gla­sov­no­vre­dnost­pa­je­∫,­to­je­t.­i.­dol­gi­s.­ Prav­ta­ko­ni­pra­vi­len­za­pis­na­slo­va­pe­smi­Kakύ­se­na­ Krajn­skim­ prosύ­ma­ne,­saj­se­za­dol­go­po­u­dar­je­ni­ [u]­ ne­mo­re­upo­rab­lja­ti­ gr­ška­čr­ka.­Ne­do­sle­dna­ so­tu­di­ pre­čr­ko­va­nja­ (ali­pre­pi­si)­za­gla­sov­ni­vre­dno­sti­[s]­in­ [z],­saj­se­še­v­ne­ka­te­rih­dru­gih­pri­spev­kih­ upo­rab­lja­za­ obo­je­ne­us­trez­no­ kar­čr­ka­s.­Tre­ba­se­je­odlo­či­ti­za­do­ be­se­dni­pre­pis­ali­pa­za­do­sle­dno­pre­čr­ko­va­nje.­ Vsa­ka­ tre­tja­re­ši­tev­je­sla­ba.­Vse­to­pa­so­ma­len­ko­sti,­ če­po­ gle­da­mo­de­lo­kot­ce­lo­to.­Gre­na­mreč­za­ve­lik­do­pri­ nos­k­do­se­da­nji­ ja­plje­lo­gi­ji,­ za­si­ste­ma­tič­ne­ pre­gle­de­ do­se­da­njih­ ra­zi­skav,­za­te­me­lji­te­obrav­na­ve­ no­vih­tem­ oz.­do­pol­nje­va­nja­ sta­rih,­za­no­ve,­bolj­spe­ci­a­li­zi­ra­ne­ pri­sto­pe,­ki­ce­lo­to­sa­mó­bo­ga­ti­jo­in­bi­lah­ko­bi­li­ko­ri­ stno­upo­rab­lje­ni­ še­pri­ra­zi­sko­va­nju­ dru­gih­ose­bno­sti­ in­ob­do­bij.­Po­več­kot­dve­sto­le­tih­več­ne­ga­po­čit­ka­je­ Ju­rij­Ja­pelj­do­ča­kal­knji­go,­ki­ga­je­vre­dna. Summary The­paper­presents­Japljev­zbornik,­which­features­ mostly­the­articles­of­the­symposium­ of­Jurij­Japelj,­ which­was­held­in­2009­in­Kamnik.­The­monograph­ consists­of­26­texts.da­v­njej­ni­Ja­plje­vih­del,­in­od­kri­li­ve­li­ko­zvez­kov­nje­go­ ve­ga­Sve­te­ga­pi­sma­(ne­pa­ve­li­ko­kom­ple­tov­ –­za­ni­mi­ vo,­da­je­ohra­njen­sa­mo­en­zve­zek­evan­ge­li­jev,­ pa­še­ to­dru­ga­iz­da­ja),­ Pri di ge za vse ne de le sku zi lej tu­in­ Ta vel ki Ka te ki zmus­iz­le­ta­1779.­ Na­sled­nji­pri­spe­vek­je­pr­vi,­ki­bi­ga­lah­ko­uvr­sti­li­v­ sku­pi­no­be­se­dil,­ki­so­na­sta­la­na­osno­vi­ana­li­ze­kon­ kret­nih­Ja­plje­vih­be­se­dil.­O­Ja­plju­kot­pre­va­jal­cu­ pet­ju­ na­me­nje­nih­ be­se­dil­pi­še­J.­Moč­nik­in­se­usta­vi­zla­ sti­ob­ma­ši­s­slo­ven­skim­ na­slo­vom­Pred­tro­nam­tvo­ je­mi­lo­sti,­ki­jo­je­Ja­pelj­pre­ve­del­za­sklad­bo­Jo­ha­na­ Mi­cha­e­la­Haydna,­bra­ta­slav­ne­ga­Jo­sep­ha­Haydna.­J.­ Moč­nik­ni­be­se­di­la­in­glas­be­le­pro­nic­lji­vo­ ana­li­zi­ral­ in­oce­nil,­am­pak­je­sklad­bo­pri­re­dil­za­me­ša­ni­pev­ski­ zbor­cer­kve­sv.­Ja­ko­ba­in­go­dal­ni­an­sam­bel­ in­je­bi­la­ pod­vod­stvom­di­ri­gen­ta­Ja­ne­za­Klob­čar­ja­iz­ve­de­na­na­ za­ključ­nem­ slav­no­stnem­ kon­cer­tu,­po­sve­če­nem­ Ju­ri­ ju­Ja­plju.­Sle­di­jo­be­se­di­la­šti­rih­te­o­lo­gov.­I.­Na­ver­nik­ se­je­lo­til­za­ni­mi­ve­pri­mer­ja­ve­ treh­Ja­plje­vih­av­tor­skih­ pe­smi,­ki­jih­zaz­na­mu­je­jo­ iz­ra­zi­ta­hu­mor­na­vse­bi­na­in­ od­kri­ti­ero­tič­ni­ele­men­ti,­z­nje­go­vi­mi­pri­di­ga­mi­in­ga­ na­tej­osno­vi­oz­na­čil­kot­raz­svet­lje­ne­ga­ ka­to­li­ške­ga­ du­hov­ni­ka.­ C.­Sorč­je­v­Ja­plje­vem­ ka­te­ki­zmu­ po­i­skal­ po­mem­bnej­še­ do­gem­ske­ vse­bi­ne­in­pre­ve­ril,­ka­ko­so­ pri­ka­za­ne­v­nje­go­vih­pri­di­gah,­tj.­v­nji­ho­vem­mo­ral­nem­ in­pa­sto­ral­nem­ kon­tek­stu.­ Po­M.­Pe­kla­ju­je­Ja­pelj­upo­ rab­ljal­v­pri­di­gah­Sve­to­pi­smo­pre­cej­svo­bo­dno,­ od­vi­ sno­od­kon­kret­nih­ pri­di­gar­je­vih­ po­treb,­ne­na­va­dno­ pa­ je,­da­ni­v­pri­di­gah­ni­ko­li­spod­bu­jal­ ver­ni­kov­k­bra­nju­ Sve­te­ga­pi­sma.­Med­Ja­plje­vi­mi­ te­o­lo­ški­mi­ na­zo­ri­po­ sve­ča­Pe­klaj­po­se­bno­po­zor­nost­ na­u­ku­o­mi­lo­sti­in­ člo­ve­ko­vi­svo­bo­dni­vo­lji,­ki­je­bil­glav­ni­pred­met­jan­ ze­ni­stič­nih­ spo­rov,­in­ugo­tav­lja,­ da­je­bil­gle­de­te­ga­ vpra­ša­nja­Ja­pelj­us­kla­jen­s­te­da­njim­ura­dnim­rim­skim­ na­u­kom.­Na­sled­nji­pri­spe­vek­ je­na­pi­sa­la­T.­S.­Več­ko­ in­go­vo­ri­o­Ja­plju­kot­sve­to­pi­sem­skem­ pre­va­jal­cu.­ Po­ pred­sta­vi­tvi­ Ja­plje­ve­ga­ pre­vo­da­ana­li­zi­ra­De­bev­čev­uvod­v­slo­ven­ski­pre­vod­Pet­e­rok­nji­žja,­ na­to­pri­ka­že­ me­sto­Ja­plje­ve­ga­ pre­vo­da­v­raz­vo­ju­slo­ven­ske­ga­ knjiž­ ne­ga­je­zi­ka­in­na­kon­cu­po­sku­sno­pri­mer­ja­Dal­ma­ti­nov­ in­Ja­pljev­pre­vod­z­nju­ni­ma­pre­dlo­ga­ma­ in­iz­vir­ni­kom.­ Ja­pljev­pre­vod­po­hva­li­ne­le­kot­je­zi­kov­no­us­trez­nej­ši,­ am­pak­tu­di­gle­de­na­iz­vir­nik:­»Zve­sto­ba­ pre­vo­da­zve­ ste­mu­pre­vo­du­[tj.­la­tin­ski­vul­ga­ti]­lah­ko­ra­zme­ro­ma­ ze­lo­do­bro­ohra­ni­iz­vir­no­be­se­di­lo.« Zad­njih­de­set­be­se­dil­je­ je­zi­ko­slov­nih,­in­to­ v­ožjem­ po­me­nu­be­se­de.­Gle­de­na­to,­da­sta­dve­je­zi­ko­slov­ni­ be­se­di­li­(M.­Snoj­in­J.­Müller)­uvr­šče­ni­v­za­čet­ni­del­ knji­ge­in­da­o­je­zi­ku­go­vo­ri­tu­di­pri­spe­vek­T.­S.­Več­ko,­ je­je­zi­ko­slov­nih­ be­se­dil­13,­tj.­toč­no­po­lo­vi­ca.­Da­jih­je­ bi­lo­tu­di­v­pre­te­klo­sti­ več­kot­iz­dru­gih­strok,­po­ka­že­ta­ že­zgor­nja­pre­gle­da­li­te­ra­tu­re­o­Ja­plju,­očit­no­pa­za­ni­ ma­nje­je­zi­ko­slov­cev­ za­Ja­plja­tu­di­da­nes­ne­usi­ha.­Je­ zi­kov­nim­zgo­do­vi­nar­jem,­ ki­zla­sti­Ja­pljev­sve­to­pi­sem­ ski­pre­vod­obrav­na­va­jo­ kot­po­mem­ben­ člen­v­pri­ka­zu­ knjiž­no­je­zi­kov­ne­ga­ raz­vo­ja­–­to­so­M.­Oro­žen,­I.­Orel,­ A.­Le­gan­Rav­ni­kar,­M.­Mer­še,­J.­Müller­–­so­se­pri­dru­ ži­le­di­a­lek­to­lo­gi­nja­ J.­Ško­fic­in­ra­zi­sko­val­ke­ so­do­bne­ slo­ven­šči­ne,­vsa­ka­s­svo­je­ga­ra­zi­sko­val­ne­ga­vi­di­ka.­ M.­Oro­žen,­ra­zi­sko­val­ka­ Ja­plje­ve­ga­ je­zi­ka­z­naj­dalj­ šim­sta­žem­in­za­čet­ni­ca­ pri­mer­jal­ne­ga­ ra­zi­sko­va­nja­ istih­bi­blič­nih­mest­v­raz­lič­nih­slo­ven­skih­ pre­vo­dih,­ nad­gra­ju­je­ prej­šnje­di­a­hro­no­sin­hro­ne­ ra­zi­ska­ve­je­zi­ ka­slo­ven­skih­ pro­te­stan­tov­ in­Ju­ri­ja­Ja­plja­s­pri­mer­ja­vo­ je­zi­ka­dveh­ro­je­nih­Kam­ni­ča­nov,­ Pa­glov­ca­in­Ja­plja,­in­ to­na­osno­vi­nju­nih­pre­vo­dov­lek­ci­o­nar­ja.­ Na­gla­so­ slov­no­obli­ko­slov­ni­ rav­ni­ni­se­v­Ja­plje­vem­ knjiž­nem­je­ zi­ku­ka­že­jo­no­va­zgo­do­vin­sko­ ute­me­lje­na­ nor­ma­tiv­na­ iz­ho­di­šča,­ nje­go­vo­ohra­nja­nje­ pre­vze­te­ga­ be­se­dja­in­ skla­denj­skih­ kal­kov­pa­s­po­ja­vom­Ko­pi­tar­ja­in­nje­go­vih­ knjiž­no­je­zi­kov­nih­ na­zo­rov­po­me­ni­za­ključ­no­sto­pnjo­v­ do­te­da­njem­ je­zi­kov­noz­go­do­vin­skem­ raz­vo­ju.­Z­iz­raz­no­ po­do­bo­Ja­plje­ve­ga­ je­zi­ka­v­tri­de­set­let­nem­ ča­sov­nem­ pre­re­zu­se­v­svo­jem­pri­spev­ku­ukvar­ja­I.­Orel,­in­to­na­ osno­vi­nje­go­vih­dveh­zgod­njih­ro­ko­pi­sov­(pri­di­ga­in­li­ bre­to­ope­re­ Ar tak ser kses)­in­de­vet­ih­raz­lič­nih­iz­daj­ve­ li­ke­ga­ka­te­ki­zma­ (iz­ha­ja­le­od­1779­do­1809);­po­tr­ju­je­ se­ji­v­ve­li­ki­me­ri­ne­e­not­na­iz­raz­na­po­do­ba­Ja­plje­ve­ga­ je­zi­ka,­naj­bolj­go­renj­ska­je­v­pr­vi­iz­da­ji­iz­le­ta­1779.­Po­ ugo­to­vi­tvah­ A.­Le­gan­Rav­ni­kar­na­osno­vi­ka­te­ki­zem­ skih­pri­mer­jav­od­le­ta­1580­do­1811­gre­pri­Ja­plje­vi­kr­ ščan­ski­ter­mi­no­lo­gi­ji­ za­ze­lo­utr­je­no­po­i­me­no­val­no­ tra­ di­ci­jo­te­me­ljnih­ver­skih­poj­mov,­opaz­nej­še­ so­raz­li­ke­ v­pra­vo­pi­su,­ gla­so­slo­vju,­ obli­ko­slo­vju­ in­be­se­do­tvor­ju.­ M.­Mer­še­od­kri­va­s­pa­ra­lel­no­pri­mer­ja­vo­ Dal­ma­ti­no­ vih­in­Ja­plje­vih­sve­to­pi­sem­skih­ odlom­kov­spre­mem­be­ gla­gol­ske­ga­ si­ste­ma­v­dve­sto­let­nem­ knjiž­no­je­zi­kov­ nem­raz­vo­ju,­in­to­na­lek­si­kal­ni­rav­ni­(do­ma­če­be­se­de­ na­me­sto­pre­vze­tih,­manj­gla­gol­skih­ kal­kov),­zla­sti­pa­ na­slov­nič­ni­(spre­mem­be­ ča­sov,­na­klo­nov,­na­či­nov­z­ no­vi­mi­iz­raz­ni­mi­mož­nos­tmi);­ vklju­če­ne­so­glav­ne­pre­ vo­dne­pre­dlo­ge­kot­do­dat­ni­pri­mer­jal­ni­ čle­ni:­Lut­hrov­ nem­ški­pre­vod­pri­Dal­ma­ti­nu­ ter­la­tin­ska­vul­ga­ta­in­ Ro­sa­li­nov­nem­ški­pre­vod­pri­Ja­plju. J.­Ško­fic­se­s­pre­gle­dom­ Pri dig­po­tr­ju­je­že­sko­raj­30­ let­sta­ra­te­za­M.­Oro­žen,­da­je­za­Ja­pljev­je­zik­zna­čil­na­ izme­nja­va­ v­knjiž­nem­je­zi­ku­iz­pri­ča­nih­ do­lenj­sko­no­ tranj­skih­gla­so­slov­no­obli­ko­slov­nih­ pr­vin­z­go­renj­ski­ mi.­A.­Valh­Lo­pert­pred­stav­lja­ ger­ma­ni­zme­ v­Ja­plje­vih­ Pri di gah­in­opo­zar­ja­na­ne­ka­te­re­še­da­nes­ži­ve,­ki­so­ Ocena 350 351 KazaloKazalo Marjeta Humar Uvo­dnik­......................................................................... 5 Marjan Šarec, županPravica­do­kulture ­........................................................ 7 Marjan Šarec, župan občine Kamnik, s sodelavciOb­či­na­Kam­nik­2010–2011­ ....................................... 9 Pro­stor­sko­na­čr­to­va­nje ­.............................................. 10 In­ve­sti­ci­je­v­ce­stno­in­fras­truk­tu­ro ­............................ 13 Lo­kal­ni­ener­get­ski­kon­cept­ ....................................... 14 Ure­di­tev­in­vzdr­že­va­nje­otro­ških­igrišč­ ..................... 15 In­ve­sti­ci­je­na­po­dro­čju­jav­ne­raz­svet­lja­ve­(JR) ­.........15 In­ve­sti­ci­je­na­po­dro­čju­vo­do­o­skr­be­ .......................... 15 Ko­mu­nal­na­in­fras­truk­tu­ra,­ iz­ve­de­na­s­po­god­ba­mi­o­oprem­lja­nju ­...................... 16 Od­pra­va­po­sle­dic­ele­men­tar­nih­ne­sreč ­................... 16 Rav­na­nje­z­od­pa­dno­vo­do ­......................................... 17 Po­ko­pa­li­ška­de­jav­nost­ ............................................... 18 Po­dro­čje­pred­šol­ske­vzgo­je­ v­le­tih­2010–2011­ ..................................................... 18 Po­dro­čje­osnovnošol­skega­izo­bra­že­va­nja­ v­le­tih­2010–2011­ ..................................................... 19 Si­stem­za­re­še­va­nje­po­treb­starejših­oseb­ v­ob­či­ni­Kam­nik­ .......................................................... 20 Var­stvo­pred­na­rav­ni­mi­in­dru­gi­mi­ne­sre­ča­mi v­ob­či­ni­Kam­nik­med­le­ti­2010­in­2011­ .................. 23 Sodelovanje­z­Društvom­gorska­ reševalna­služba­Kamnik­ .......................................... 28 Razprave­–­naravoslovje Dr. Bran ko Vreš, dr. Ta tja na Če lik Ras­tlin­ske­za­ni­mi­vo­sti­Kam­ni­ka­ ............................... 35 Am brož Kre gar, Kle men Kre gar, Vi do Kre gar, Ta dej Ur šič Ja­me­Mo­krice­in­Kalc­ ................................................ 43 Mag. Ma ti ja Križ nar Vre­ten­čar­ji­iz­pa­le­o­gen­skih­pla­sti­pri­Mot­ni­ku­ ­........61 Mag. Ma ti ja Križ nar, Edo Grm šek Mor­ska­zvez­da­iz­mi­o­cen­skih­pla­sti­pri­Ko­men­di­­ ..69 Razprave­–­družbena­zgodovina Ožbej Vre snik, prof. Iz­pre­te­klo­sti­Pe­ro­ve­ga ............................................... 73 An drej Kot nik, univ. dipl. zgod. Po­gle­di­v­de­lo­va­nje­Ko­mu­ni­stič­ne­par­ti­je­ na­Kam­ni­škem­v­pr­vih­po­voj­nih­le­tih ­....................... 79Igor Pod brež nik, univ. dipl. inž. Ana­li­za­ob­čin­skih­vo­li­tev­1994–2010­in­do­se­že­na­ ra­ven­lo­kal­ne­de­mo­kra­ci­je­v­ob­či­ni­Kam­nik­ ............97 Mag. Zo ra Tor kar Ob­50­let­ni­ci­Me­dob­čin­ske­ga­mu­ze­ja­Kam­nik­ ......119 Razprava­–­literarna­zgodovina Tin ka ra Grilc, prof. zgod. in soc. Jo­sip­Suchy­­in­Kam­nik­v­nje­go­vih­očeh­­ ................129 Razprava­–­jezikoslovjeIvan ka Uča kar, prof. Pe­ro­vo,­pe­rov­ski,­Pe­rov­ljan­(Pe­rov­čan,­Pe­ro­vec)­… 133 Razpravi­–­bibliotekarstvoJa nja Pa vlič, prof. zgod. in univ. dipl. bibl. Ni­bil­le­ge­ne­ral,­am­pak­tu­di­bi­bli­o­fil­–­ Ma­is­tro­va­knjiž­ni­ca­ .................................................. 137 Mag. Bre da Pod brež nik Vuk mir Do­da­na­vre­dnost­knjiž­nič­nih­sto­ri­tev­­ .................... 147 Razprava­–­pedagogika Dr. Ta tja na No vak Vad­ba­za­sta­rej­še ­..................................................... 155 Razprave­–­etnologijaDr. Ma ri ja Klob čar Kam­ni­ško­iz­ro­či­lo­pe­smi­o­Pe­ga­mu­in­ Lam­ber­gar­ju­in­di­vja­ja­ga­pod­Kr­va­vo­gri­čo ­...........163 Mag. Te ja Hla čer, et no log. in kult. an tro po log. Kul­tur­na­de­di­šči­na:­pre­no­va­Ko­re­no­ve­ do­ma­či­je­na­Zgor­njem­Pe­ro­vem­v­Kam­ni­ku­ ­.........169 Dr. Bru no Rav ni karPle­si­iz­doline­Kam­ni­ške­Bis­tri­ce­ in­Tu­hinj­ske­do­li­ne ­................................................... 175 Gradivo­za­etnologijo Jo že Sem pri mož nik Križ­ni­ko­va­zgod­ba­o­treh­bra­tih,­ ki­so­se­ste­pli­za­kme­ti­jo ­......................................... 183 Gradivo­za­zgodovino Ma tjaž Bro jan, no vi nar, pu bli cist, Ni ko Sa dni kar, dr. med., Fran ce Ma le šič, dr. med. Zla­ta­knji­ga­Kam­ni­ka­ ............................................... 185 353 352KazaloKamniški zbornik XXI Izdaja: Občina­Kamnik Ureja uredniški odbor: Marjeta­Humar,­prof.,­glavna­urednicadr.­Božidar­DrovenikTone­FtičarTinkara­Grilc,­prof.­zgod.­in­soc.­dr.­Tatjana­NovakJasna­Paladin,­univ.­dipl.­etn.­in­kult.­antr.Marjan­Šarec,­župan­Milan­Šuštar,­prof.mag.­Zora­Torkarmag.­Breda­Podbrežnik­Vukmir Lektorja: Milan­Šuštar,­prof.Marjeta­Humar,­prof. Korektorica: Tatjana­Matičič Angleški povzetki: Andrea­Jadrzyk,­prof. Grafična oprema in oblikovanje: Dušan­Sterle,­slikar­in­grafični­oblikovalec Računalniška obdelava besedila: Sašo­Matičič Izvedba tiska: Studio­Dataprint,­d.­o.­o. Naklada: 600­izvodov Na­platnicah­motiv­Paž­s­kamniškim­grbom­ iz­Sadnikarjeve­muzejske­zbirke.­Foto:­Primož­Hieng.Oblikovanje­naslovnice:­Dušan­Sterle. V­Kamniku,­marca­2012Pesniki,­likovni­ustvarjalci­in­oblikovalci Moj­ca­Luš­trek ­........................................................... 203 Ni­na­Osred­kar­ .......................................................... 205 Milan­Golob­ ­............................................................. 207 Ana ma ri ja Sti bilj Šajn, umet. zgod. Mi­ha­Kač­................................................................... 213 Dr. Sta ne Ber nik, zasl. prof. Sto­lov­obli­ko­va­lec­Bran­ko­Ur­šič­ .............................. 221 Naš­pogovor Dr. Ma ri ja Klob čar »Ze­lo­smo­bi­li­do­mo­lju­bni­ti­ste­ča­se«­ ­.................... 231 Franc Svetelj, publicist Franc­Se­ver­Fran­ta­o­le­gen­dar­nem­pre­bo­ju­ s­par­ti­zan­ske­Me­ni­ne­pla­ni­ne­…­ ............................. 237 To ne Fti čar Po­go­vor­s­Fran­ci­jem­Po­ljan­škom,­ dol­go­let­nim­stro­kov­nim­in­or­ga­ni­za­cij­skim­ vo­djem­kam­ni­ških­fol­klor­ni­kov­­ .............................. 245 Mar ko Ku mer Emil­Spruk­–­kam­ni­ška­glas­be­na­le­gen­da ­............257 Dr. Ta tja na No vak Aleš­Seč­nik­–­iz­je­men­pla­va­lec ­............................... 265 Ljudje­in­čas Pri mož Hi eng, no vi nar in fo to graf Dru­žin­ska­tra­di­ci­ja­ Apar­ni­ko­ve­fo­to­graf­ske­dru­ži­ne ­.............................. 269 Ja nez Maj ce no vič, prof. Tri­de­set­let­s­kam­ni­ško­Li­ro­ ob­130­let­ni­ci­Pr­ve­ga­slo­ven­ske­ga­ pev­ske­ga­druš­tva­Li­ra­Kam­nik­ ................................ 277 Fran ce Ma le šič, dr. med. Pro­fe­sor­Ivan­Zi­ka­in­nje­go­va­knji­ga­ ....................... 283 He le na Pla hu ta Osem­de­set­let­baj­tar­jev­na­Ve­li­ki­pla­ni­ni­­ ..............293 Ma rin ka Mo šnik, pu bli ci stka Ivan­ka­Smol­ni­kar­ ..................................................... 301 Dr. Mi lan Tr bi žan Kam­nik­ča­ka­na­ma­mu­ta­ ........................................ 311Ob­jubileju Dr. Ni ko Toš Dr.­Ja­nez­Šmi­dov­nik­–­devetdesetlet­nik­ ................315 Dr. Ja nez Ma rolt Kla­sič­ni­fi­lo­log­in­ar­he­o­log,­ ča­stni­ob­čan­ob­či­ne­Kam­nik­ aka­de­mik­dr.­Sta­ne­Ga­bro­vec­de­vet­de­set­let­nik­ ....319 Mar je ta Hu mar, prof. Mi­lan­Šuš­tar­–­osem­de­set­let­nik­ ............................. 325 V­spomin To ne Fti čar V­spomin­Bo­žu­Ma­ti­čiču­(1926–2010) ­.................. 327 Mar ko Le sar, um. zgod. V­spo­min­Mir­ku­Ju­ter­šku­(1932–2011) ­................. 331 Ja nez Hu mar, univ. dipl. inž., An ton To ma žič, univ. dipl. prav nik, An drej Ma gaj na, Bran ko Pod brež nik, Igor Pod brež nik, univ. dipl. inž., Mar jan Sta nič, Dr. Ro svi ta Pe sek, Ivo Hva li ca, Dr. Go razd Dre ven šek, Sta ni slav Ža gar, žu pan ob či ne Med vo de In­me­mo­ri­am­Fran­cetu­Tom­šiču­(1937–2010) ­.....333 Ma tjaž Bro jan, no vi nar, pu bli cist In­me­mo­ri­am­Ani­ci­Gla­dek ­...................................... 341 Pri mož Hi eng, no vi nar in fo to graf Med­živ­lje­njem­in­de­di­šči­no­ Iva­Šu­belj­Kra­mar­(1953–2011)­ ­........................... 343 Ocene Dr. Jo ži ca Na rat Ob­izi­du­Ja­plje­ve­ga­zbor­ni­ka­ ................................... 347 Kazalo­....................................................................... 351 Kolofon­...................................................................... 353 354