'&P.. SospodsrsSid oSi^esfila. Kolje za vinogiade ln za sadno drevje, kakor vsake vrsto rezan les prodaja ali zamenja za dobro vino Fianjo Gnilžek, Maribor, Razla« gora nlica 23. 383 »jTlugs« kose s bosirjem I. VIDEMŠEK, MARiBOH, Koroščeva cesta 36. 110 Osrednja štajerska vlnarska zadraga v Mariboru je ustanovila založno klet vina v Gradcu In so prvi vagoni vina že šli v inozemstvo. Upati je, da bomo na ta način spet dobili naše stare odjemalce za vino, da bomo znatne množine vina lahko prodali v inozemstvu ter mnogo pripomogli k rešitvi vinske krize, katora tare naše vinogradnike. Vinarska podružnica Maribor za poštne rajone Fala, Frtuu, Jarenina, Limbuš, Maribor, Pesnica, Rače, Ruše, Selnica ob Dravi, Sv. Barbara pri Mariboru, Sv. Marjeta ob Pesnici, Sv. Jakob v Slov. gor., Št. Ilj v Slov. gor. in Zgornja Sv. Kungota je bila v nedeljo, dn« 16. t. m. ustanovljena in ima že sedaj nad 500 vpisanih članov Vinarskega društva v Mariboru, od katerih je plačalo članarino za leto 1930 doslej piibliino 200. Do konca marca bo število članstva, ki tvori potem podlago za izvolitev delegatov itd., še znatno naraslo, ker je podružnica takoj začelj s podrobnim organizatornim delom. Podružručni odbor .^aje 7 člnnov: predierinik dr. JosFp Kronvogtil, na^" mestnik predsednika Ivan Šerbinek; odbovniki: Ivo Bregant, Josip Priol. Ivan Vesenjak, Josip Zabavnik in Andrej Žmavc, poslednji kot tajnik in blagajnik. Porlnižnica prisluje v društveni sobi VD v Maribotu, Gregorčičeva ulica 6. Pozrlravljamo to mlado kinetijsko orpanizacijo in ji želimo v pnzadevanju za ohranitev m napredek našega viriarstva prav Dinogo lepih uspehov. Kranilnica in posojilnica v SlovenJgradcu obhaja v soboto dne 29. marca, v lastnih prostorih 251etnico njenega obstoja. Celo dolgo dobo 25 let delujeta v zavodu silno požrtvovalno v!5. g. župnik Fr. Pečnik v Podgorju in g. župan Luka Pogač v Pamečah. Pri tej proslavi 251etnice se bomo oziii v preteklost, si predočili gospodarski razvoj v preteklih 25 letih in sedanji gospodarski položaj. Vsi člani posojilnice, kakor tudi vlagatelji in vsi za gospodarski napredek vneti možje in mladeniči se vabijo, da se udeleže slavnostnega zborovanja. Obenem se bo isti dan izvršila ustanovitev kmetijske nabavne in prodajne zadruge. Šmartin ob Paki. Xa praznik sv. Jožefa smo pi-i nas proslavili SOletnico obstoja naše posojilnice. Dolgoletni tajnik iste, župan M. Steblovnik, je podal zanimivo, obširno poročilo o delovanju naše denarne zadruge in o njanih uspehih ter posebno naglašal, da je ista vedno pospeševala vsa stremljenja za povzdigo izobrazbe in napredek kmetijstva. Slavnoat se je vršila v lastnem domu, katerega je kupila posojilnica lansko leto. V poročilu se ]• tajnik spominjal vseh ustanoviteljev in vodfteljev zadruge, jim izrekel zahvalo za njih trud, vse rajne zadružne voditelje so počastili zborovalci s »slava«-klici. Nadrevizor Vlado Pušen.jak je v imenu Zadružne zveze častital posojilnici k 301etni njenega neumornega dela in velikih uspehov, pohvalno omenil dolgo letno delo tajnika M. Steblovnika in predlagal, da se lepo poročilo tiska v »Xar. Gospodnrjii« in razdpli v okolišu zadruge. Nato je govoril o razvoju zadružništva v preteklost* ln o bodočih na!ognh zadružništva. Pri slučajnostih se je razpravljnlo o marsikaterih zadružnib. vprašanjih, kakor o pospeševanju varčevanjfl, o obiestni meri, o sadjniski za dmgi, o Zadružui samopomači itd. Ponosni smo na našo po^ojilnico, kntera je mnogo dobrega za našo faro storila, podpiraH boderno njena stremljenja i v bodoče. Kmatijska šola » Št. Jarlju ob Južni žsl. »poroča, da se vrši na zavodu v dneh 7. do 9. aprila t. 1. tridnevni mlekarski in vrtnarski tečaj na željo priglašencev in radi izmenjave predavanj skupno. Kdor se ga želi udeležiti, naj se zglasi pismeno takoj, da se ob eventualni nadStevilni udeležbi more tečaj naslednje dni ponoviti. Od 2. do 5. aprila se vrši štiridnevni tečaj za kontrolne asistente živinorejekih orsanizaci.j, na katerega so pa pozvani le specijeino določeni od živinarejskih zadrug. Le izjemoma bo mogoče sprejeti nekaj drugih, ako imajo posebni interea na tem in ¦e pravočasno javijo. Izvoz jajc iz Jugoslavije. Iz naše drEave se leto za letom izvozi manj jajc v inozemstvo. Leta 1925 se je izvozilo jajc v vrednosti 608 milijonov Din, leta 1929 le v vrednosti 454 milijonov Din. Največ jajc se je v letu 1929 izvozilo v Italijo, namreč v vrednosti 184 milijonov D, v drugi vrsti v Nemčijo v vrednosti 118 milijonov Din, v Avstrijo v vrednosti 106 rnilijonov Din, v Švico v vrednosti 88 milijonov Din, v Čehoslovaško v vrednosti 3 milijonov Din. V zadnjih mesecih je vsled konkurence ruskih jajc, katere so v velikih množinah na razpolago na vseh svetovnih trgih, kupčija zelo slaba in so silno padle cene jajc. Eoliko sa pridela in popije vina. Od leta 1900 do leta 1913 je svetovna produkcija vina znašala okrog 140 milijonov bektolitrov na leto. Od leta 1921 do 1927 pa je ta številka poskočila na 170 milijonov liektolitrov. Zadnja tri leta pa prodnkcija vina pada. Pred vojno je v Italiji vsak prebivalec popil na leto povprečno 118 litrov vina, dočim po vojni samo 100 litrov. Od leta 1927 dalje potočijo največja mesta Itallje 200.000 hcktolitrov vina manj kot preje. Ravno tako je v Franciji. V poslednjili treh letih je konzum vina padel za 7 milijonov hektolitrov letno. Toda konzum piva je pctkrat večji kot prej, konzum caja šestkrat in kave dva krat večji. V Španiji ni posebnih sprememb. Poraba je stalna in popijc tam vsak človek na leto povprečno 85 litrov vina. V Argentini se je poraba vina zvišala od 53 na 85 litrov vsakega posameznika letno. V Švici je padla poraba od 56 na 49 in v Grčiji od 48 na 27 litrov. V deželah, ki ne producirajo vina, n. pr. v Švedskl, Angliji in Nizozemski, pa je konzum ostal nespremenjen. Kostrivnica prl Rogaški Slatinl. Na praznik sv. Jožefa je Kostrivnica zopet storila en ko rak naprej na polju gospodarstva, ozironia sadjereje. Sadjarska podrurnica je ob svoji obletnici priredila enodnevni sadjarski teoaj. Predavanje je imel eden največjih slovenskih sadjarjev gospod Mihael Levstik. Dopoldne je predaval o najvažnejšem, oziroma o temelju sadjarstva, to je o pravilnem sa.jenju, popoldne po večernicah je zopet v dve uri trajajočem predavanju govoril o sadnih škodljtveFh, o gnojenju in o preeepljevanju. Lepo štovilo mož in fantov se je udeležilo sadjarskega tečaja. V poljudni besedi nam je marsikaj raztolmačil ter nam obudil še večje veselje za sadjarstvo. Vsled bližine kopališča Rogaškn Slatina Ima pa tudi sadjarstvo v Kostrivniei lepo bodoCnost. Gospodu M. Levstiku najlepša hvala za ves trud. Laiko. Kmetjjska podružnica priredi v ne deljo 30. marca dve predavanji o kmetijstvu, in sicer ob 8. uri zjutraj v šoli pri Sv. Marjeti, ob 11. uri pa v šoli pri Sv. Miklavžu. Vabljeni k obilni udeležbi! Da bomo na jasnem. Resnlca je, da se čuti vinogradnik, ki je lansko Icto rezal svoj vlnograd takrat, ko so očesa začela odganjatl, to je v prvi polovici meseca maja, v vseh ozirih najbolj zadovoljnega. Moč trsa pri tako pozni rezi sploh ni trpela, o kakem večjem solzenju pa niti sledu ni bilo in to iz razloga, ker so ves sok odganjajoča očesa, oziroma mladice, k sebi pritegnile iji se tem močneje razvile. Tudi v slučaju solzenja ne bl biia tako huda nesreča. kajti iztekajoč sok ni kri niti vino a!i mezga v obliki vode, ampak je tekočina, ki vsebuje toliko redilnih snovi, da jih kemična analiza komaj zaznava in torej na oslabitev trsa nima nobenega vphva. Radi jasnosti in popolnosti prlstavljam to-le: Lansko leto se je svetovalo: Reži pozno in sicer takvat, ko bodo očesa malo odgnala, kajti ]c tcdaj se bo videlo, kaj je za odrezati, oziroma za pustiti. Omenjen nasvet pri mnogih ni našel pravega razumevanja. Nekateri so res nekoliko časa čakali z rezjo, končno pa so vendar šli tik pred vegetacijo (predno je odganjalo) rezat, kar pa je imelo zelo slabe posledice: sok je začel curkoma teči, mogoce še po zdravih očesih, ki so bila potem v neprestani vlagi uničena. Strokovnjašk! nasveti o pozni rezi so bili pravilni, ia izvedba rezi z ozirom na pozni cas ja bila otežkočena. Ravno s slcdnjim se mnogi vinogradniki in viničarji niso mogli sprijazniti, ker so imeli vsled dolgotrajajoče zime nakopičenega veliko drugega dela. Radi tega je strokovnjak, ki je sic«r z dobrirn ustregel, krivično osovražen. Kar se pa tiče letošnje rezi z ozirom na pokvarjeno obliko trsa, se more reči to-Ie: Od onili očes, katera niso odgnala, nimarno rozg za letošnjo rez, pa na.jsi bo to na običajen način obrezanem trsu ali ne. Tako ie letos v obeh primerih potrebno odžagavanje rogovil, Ce se noče t drugcm primeru puščati previsoko !ežečih rozg, ki so bogato obrodile, za reznike, odnosno locne. N. I. ifrlza m iiaie Beograd, 10. 3. 1939. V Jugoslavjl se pridela krog 4,000.000 hl vina na leto. Ker imamo približno 180.000 ha z vinogradi zasajene zemlje, znaša investirani kapital brez vrednosti zemlje nad 10 milijard Din, ako računimo le 60.000 Din na ha ali približno 30.000 Din na oral. Ako bi začeli zapuščati goričke nasade, kakor se to žalibog godi s hmeljem, bi unioili s t^ra milijarde narodnega premoženja. Toda kje leži pomoč? Edino le v povečani potrošnji vina in grozdja doma in v pospeševanju izvoza, ki je danes skoraj minimalen. Celokupni izvoz vina vseh evropskih vinorodnih držav znaŠa lctno okrog 9 in pol milijona hl. Od teh odpade na Jugoslavijo samo 59.000 hl ali 0.61%, dočim izvaža n. pr. mala Ogrska okrog 300.000 hl. Zato je umevno, da je pomočnik finančnega miniBtra gospod dr. Fr. Gospodnetič podal fetališče vlade k temu važnemu gospodarskemu vprašanju ter obljubil vladno pomoč. Izjavil je, da je vlada sklenila, da se cloklade na pivo povišajo in sicer v kovist banovin od 30 na 60 Din, v korist ©bči.n pa od 60 na 100 Din. Lansko leto ee je vpeljala premija za lzvoz vina in sicer 40 Din na 100 litrov. To se je pokazalo kot zelo koristno. Izvoz, za katerega se je že mislilo, da bo padel, je ostal na isti višini kakor leta 1928. Radi tega je kraljevska vlada sklenila, da ?e za sedaj izvozna premija poviša od 40 na 100 Din za 100 litrov, torej 1 Din na liter. Potrebno je tudi, da se poraba vina t državi poveCa. V ta namen je sklenjeno in gospod predsednik vlade je le odobril, da se 12 milijonov dinarjev od one svote, kl je bila prlhranjena od lansko leto odrejenih premij za Izvoz Sganja, uporabi za nakup in porabo vina v vojskl in v državnih bolnišnicah. Rklenieno je še, da se vinskl destllat leenači z destilatom žganja, tako da se trošarina vinskega destilata zniža od 24 na 14 Din po hl. Podvzeli se bodo vsi potrebni koraki, da ae prepreči izdelovanje umetnih vin. Razpravljalo pe je tudi o divjih vinskih trtah — Imarnica itd. Pomočnik ministra je pri tem povedal, da se je eni banovini dovolilo, da lahko vpelje poseben davek in sicer 15 par na vsako tako trto. Ta davek bodo lahko vpeljale tudi dru ge banovine. Kar se tiCe umetnih pijač, finančno ministrstvo niti najmanj ne nasprotuje, cia bi banovine in občine na ta vina določile posebne davke. Država sama tega ne stori, ker želi, da bi ti dobodki ostali banovinam in obfinam. Kraljevska vlada je tudi vell- ko storila za favoriziranje izvoza naših vin. Zavarovanje valute ni za izvoženo vino vefi potrebno. Carine proste kleti namerava država dovoliti tudi onim trgovcem, ki nimajo za 100.000 Din letnega obrata. Vsak trgovec si bo smel držati privatno zalogo. Izrecno se je povdarilo, da se vinskim izvoznikom ni treba posluževati colninskih spediterjev. Konečno je zasigural vladno poitioč ob vseh prilikah, da se uresničijo opra vičene želje vinogradnikov. i|it _ Cenc in sejmsha porotila. Mariborski trg. Na mariborski trg v sobolo dne 22. marca so pripeljali špeharji na 56 vo zeh 163 svinj. Svinjsko meso so prodajali po 15 do 28 Din, špeh po 19 do 21 Din. Krompirja je bilo 16 voz s 75 vrečami po 1—1.50, čebule 2 voza po 2.50—3, zeljna glava 0.30. Sena je bllo 32 voz po 60—75, otave 2 po 60—70, 17 slame po 45—55. Pšenica 2.50, rž 1.75—2, ječmen 2, oves 1.25—1.50, koruza 2—2.50, ajda 1.50—2, ajdovo pšeno 5, proso 2.50, fižol 2.50— 3.50. Kokoš 30—55, piščanci 50—85, raca 40— 50, gos 80, puran 65—140, damači zajec 5—10 Česen 16, kislo zelje 4, repa 2. Jabolka 3.50—8, suhe slive 10—12. Mleko 2.50—3, smetana 12— 14, surovo maslo 40—48. Jajca 0.40—1, med 16—20 Din. Mariborsko sejmsko poročilo. Na svinjski sejem dne 21. marca 1930 je bllo pripeljanib 153 svinj in 1 koza. Cene so bile sledeče: Mladi prašiči 5—6 tednov stari do 150 do 200 Din, 7—9 tednov stari od 250—300 Din, 3—4 mesece stari od 350—450 Din, 5—7 mesecev stari od 500 do 550 Din, 8—10 mesecev stari od 650 do 950 Din, 1 leto stari od 1000 do 1400 Din, 1 kg zive teže od 10 do 12.50 Din, 1 kg mrtve teže od 16 do 17 Din. Prodanih je bilo 128 svinj.