Listek. Samostanski zvonovi. Poslov. M. T. F. Božični večer je priplul, troseč veselje. Debela gosta megla se je vlegla na trudno, zasneženo zemljo. Goste snežinke so padale kakor belokrilati metuljčki na temne strehe. V obraz in lase so se sipale hitečim ljudem in se topile ondi kakor sladka nada v grenki resnici. Brleče svetilke so pošiljale na pobeljeni tlak blede žarke, da so se bele snežne zvezdice, katere je dosegal rarkli žar luči, blestele kakor rosa ob jutranji zori. Razsvetljena so bila okna palač, hrupno veselje je donelo izpod bogato okrašenih božičnih drevesc v tiho, sveto noč. Drago vino se je penilo na polnih mizah mogotcev, katerim ni bilo sredi bogastva znano, da žive ž njimi bitja, ki nimajo za laCne zobe niti trde skorjice suhega kruha. In v to veselo drvenje v Sumečih, blestečih dvoranah je donelo ubrano, mogočno petje samostanskih zvonov. — — — — — — — — Glasilo se je to zvonenje, kakor bi hotelo karati vse brezskrbne in brezsrčne mogotce in bogataše. Na voglu najlepše, krasno razsvetljene palače, iz katere je veselje in živahnost najbolj donelo v mrzlo, tiho, sveto noč, je stal poleg ženice, ki je pekla kostanje, zelo borno oblečen mož, drhteč in tresoč se mraza. Bledi obraz mu je razsvetljevala ulična svetilka. Iz globoko uklesanih gub na njegovem obrazu sta odsevala beda in glad. Ves večer je stal siromak na ulici in gledal vesele in zadovoljne obraze mimoidočih ljudi ter upal, da dobi kak milodar — brez prosjačenja  Saj se bere ubožcu potreba v trudnih očeh. Toda iz gub na čelu tega bledega moža ni znal nihče brati, kaj trpi njegovo srce. Matere so nosile mimo njega igraCe in mnogotere druge stvari za svoje otroke, možje so hiteli s polnimi zavitki in izginjali v gosti, vlažni megli. Prodajalci so nosili vsakovrstne stvari mimo in rnu jih ponujali: «Kupite, kupite za otroke!* Žalosten nasmeh mu je obkrožil vsakikrat od mraza otrpia usta, oko se mu je stemnilo, in iz prsi se mu je izvil globok, otožen vzdih. Na dom svoj je mislil, na temno sobico tara v predmestju, daleč od teh blestečih hiS in palač. Na ženo svojo je mislil, ki mu leži bolna doma na trdih deskah, na otroke. ki se stiskajo k svoji mamici in si, — proseč jo kruha, huhajo v zmrzle • prstke. Srce mu je hotelo počiti od 'žalosti. i  j Kako rad bi se bil zjokal, ali solze so rau pošle, saj jih je prelil v življenju že mnogo, mnogo . In nihče mimoidočih ljudi ni opazil te srčne bede v obrazu bledega moža. Kako tudi, ko je vsakeniu srce kipelo od veselja? Osmo uro so oznanjali udarci iz line samostanskega stolpa. Zdramil se je bledi mož iz motnih sanj in zopet se spomnil gladnih svojcev. Tedaj se pa ni reč sramoval. Prvega, kf je prišel mimo, je poprosil s tresočim, tihim glasom milodara. In potem vsakega, ki ga je zagledal. Vsi so ga začudeno motrili, nekateri ga celo karali, zakaj prosjači — a nihče mu ni dal ničesar. Mraz je prihajal, Ijudi je bilo vedno manj na ulici. Nad bledim možem v razkošno opravljeni dvorani pa je vladalo veselje — nič skrbi, nič bede ni bilo v svetlih prostorih. Ha, zadovoljni ljudje morajo pač imeti dobro srce! Tja se napoti torej bledi siromak, kjer sta sredi hrupnega veselja tekmovala zlato in srebro z baržunom in svilo. A zapodili so ga, ga zvali berača in se mu smpjali z groh tom — vmes pa to samostanski zvonovi peli tožno, tožno v bo- žično noč  Bledi mož je obupno taval domov, po tihih ulicah je stopal počasi, saj so ga zapuščale moči — telesne in duSevne  Doma ga je sprejel jok in stok. Zena je ležala na mrzlih deskah mrtva, otroci so ji klicali v bledo, trdo lice: «Mamica, ma- mica!» Toda mrtvo je bilo materino srce — nemara je počilo od žalosti  Nem je gledal mož drago lice svoje žene. Potera pa je vzel svoje otročiče in Sel ž njimi v saraostan naznanit smrt svoje zveste družice, da bi ji dušo spremili v nebeško viSavo samostanski zvonovi. Usmiljeni bratje so dali možu jedil in drv. In zakuril je ubožec, da ne bi zeblo speče mamice, kakor so rekli otroci. Drugi dan so peli tožni samostanski zvonovi zopet mrtvaško pesem. Peli so jo bledemu siromaku — in njegovim otročičem. Dnevniki so pisali, da se je v predmestju čez noč zadušila ubožna družina, ker je iz zakurjene, pol razpadle peči uhajal moreči plin v sobo. Ker ljudje niso hoteli pomoči bledemu raožu in njegovi deci — jim je poraogla mrzla, bridka smrt. Nihče razun starega patra in samostan- skih zvonov ni spremil mrtvih revežev k večnemu pokoju Življenje v kavarui. Poroča Tih. Opazovalec. Če ima kmet čas, se po leti vleže v hladno senco, po zimi pa vsede za gorko peč. To je tudi najpametneje. Mestjan si pa po zimi in po leti svoj prosti čas krati ali po kavarnab ali po krčmah. Po gostilnah mestjanske Ijudi opazovati, ni nič zanimivega. Tam ljudje le pijejo, jedo, kričijo in se kregajo. Kdor bi hodil v gostilne samo ljudi opazovat, bilo bi mu dolgočasno. A celo nekaj druzega je, če opazuješ ljudi po kavarnah. Iz načina, kako se človek vede v kavarnab, se lahko spozDa njegov posel, njegov značaj, polovica človeka se lahko v kavarni spozna. Vsedi se v kavarni enkrat k majbni mizi v kotičku, prižgi si smodko in poglej po dolgi, širni dvorani. Mlad mož prihiti v kavarno, zavžije s blastno naglico za južino svojo navadno porcijo kave ali mleka in zopet odhiti. To je mlad trgovec, ki še mora delati z vsemi silami in močmi, da ga tekmeci ne ugonobijo. Stari trgovec, ki je že trden v sedlu, ne hiti tako. Spoznaš ga najlažje, kje začne čitati časnik. Gotovo pogleda najprej narodnogospodarske članke, poročila iz borze, prelista inserate, in še le potem začne čitati naprej pri politiki. Pije pa črno kavo, likerje (mestni izraz za snops), zavžije mehko-kubano jajce, sploh kaj močnega. Advokatje ne zahajajo mnogo v kavarne. Oni se radi živo razgovarjajo, v kavarni pa ni družbe za to. Časnike čitajo hlastno, kakor bi jim bilo že vse znano, potem pa: adijo kavarna! Profesorji prečitajo vse, kar dobijo v roke, in vse natanko. Za njih ima vsaka beseda globok pomen. Držijo se modro, kakor bi hoteli tudi razbrati, kar je med vrstami. Ako pride človek z resnim obrazom v kavarno in pogleduje na desno in na levo, kakor bi se na pol čudil, na pol jezil, da se cela kavarna ne prikloni pred njim, to je gotovo sodnijski uradnik. V listih čitajo najraje sodnijske obravnave in včasi pogledajo hudo čez list, kakor da bi čutili kje v bližini hudodelnika. Penzijonisti se vedejo, kakor bi bila cela kavarna njihova Sitni ao sebi in drugim. Debeli ljudje najrajš. čitajo šaljive časnike, mladi, po imenu in časti hrepeneči ljudje pa politične. Najtežje je presoditi mirne, tihe igralce, najsi že igrajo karte, domino, šah ali kaj druzega. Clovek ne Jve, ali so neumni ali duhoviti. Na vsak način torej znajo ti najbolj prikriti svoje temeljne lastnosti. Dame (skupno ime za gospe in gospodične), ki prihajajo v kavarno, imajo take nazore, da bi se človek vsako minuto labko parkrat ž njimi skregal, ako bi ne vedel, da mora biti proti damam uljuden in dvorljiv. Včasi zabredejo v kavarno tudi mlade, kakor ogenj žive gospice. Prignala jih je radovednost in čez prag jim je pomagal stopiti pogum. Doraa pa brezdvomno niso iz mesta, ampak z dežele ter ne poznajo mestnih navad. Vedejo se nerodno. Vidi se jim, da na teh tleh niso doma. Ko pijejo kavo, gledajo plaho okoli, zdaj smeh zadušijo, zdaj se zopet glasno zasmejijo, potem pa izginejo brzo na nlico. Ni to oelo življenje, ki se dogaja po kavarnah, a kos življenja je veudar. Smešničar. Odkritosrčno. Zdravnik vpraša bolnika, kako kaj diha. »I, tako, noter pa ven, ako sem pa na mrazu, pa Se celo raeglo diham!« odgovori bolnik.