K
00
O)
C
3
10
Q
N
O
co
to
O
co
to
SMO ZNANJE IN MLADOST

ETAN
Ni slučaj, da so imeli nosilne referate kar na treh plenarnih sejah (od skupno šestih, vendar sta bili prva in zadnja seja otvoritveni, oziroma zaključni seji) XXXI. jugoslovanske konference ETAN na Bledu Iskrini razvojniki. S tem so tudi organizatorji konference hoteli pokazati vsej jugoslovanski strokovni javnosti, kje, kaj in kako deluje Iskra na najrazličnejših področjih sodobne tehnologije s področja elektronike.
Tako so Iskrini sodelavci na drugi plenarni seji obravnavali tretjo razvojno fazo mikroelektronike, tretja plenarna seja je bila posvečena sistemom mikrovalovnih zvez, stanju v njih in razvojni usmeritvi, medtem ko Je imela peta plenarna seja v ospredju optične komunikacije, optično vlakno kot prenosni medij In optične prenosne sisteme. Na vseh omenjenih plenarnih zasedanjih so strokovne referate, kot smo že omenili pripravili naši sodelavci iz treh Iskrinih delovnih organizacij: Mikroelektronike, Elektro-zvez in CEO.
Enaintrideseti ETAN, na katerem je sodelovalo od 1. do 5. junija več kot sedemsto strokovnjakov Iz vse Jugoslavije in je bilo prebranih ali posredovanih več kot pet sto referatov, poročil in prikazov, je bil torej v osnovi to pot isk-rški, kar ni nič čudnega, saj je Slovenija hotela na ta način širši jugoslovanski znanstveni javnosti s tega področja prikazati tako vse napore, zasnove, razvojne poti in hotenja slovenske elektrotehnike in elektronike, v kateri seveda igra, kot smo že omenili, prav Iskra eno vodilnih vlog, zlasti kar zadeva razvoj in dohajanje svetovnega trenda razvoja elektronike In telekomunikacij.
Da pa bi celotno dogajanje In snovanje na Bledu letos ne ostalo samo v ožjih krogih strokovnjakov, bomo za eno Izmed prihodnjih številk našega glasila pripravili posebno prilogo, posvečeno blejskemu, XXXI. zasedanju ETAN.
D. Ž.
Iskra T elematika
Krči prenove
Po dveh letih relativnega zatišja, ki pa nikoli ni pomenilo miru ali celo stabilnosti, je gospodarski položaj iskre Telematike ponovno dramatičen. Delovna organiza-
cija je v letošnjem prvem trimesečju pridelala okroglo 5,5 milijarde dinarjev izgube, poslovanje pa se ne izboljšuje. Sedanja situacija ne dovoljuje nobenega obo-
tavljanja več, nujni so brezkompromisni ukrepi, ki bodo nedvomno tudi boleči.
Kriza Telematike je najprej udarila na plan v tozdu PTN na Blejski Dobravi. Proizvodnja elektromehanskih central ni več akumulativna, saj je program zastarel in nima več tržnih možnosti. Treba bo najti novega, kakovostnega. Precej delavcev je te dni na prisilnih dopustih, vodilni pa iščejo rešitve za njihovo zaposlitev. Našli naj bi jih v okviru širše Iskre in drugih delovnih organizacij.
Tretja tehnološka revolucija je torej zarezala z vso silo. Telekomunikacijski sistemi potrebujejo vse manj pridnih rok in vse več ustvarjalnega znanja. Medtem ko na
Iskra Telemallka — koraki v Informacijsko dobo niso enostavn:.
vseh koncih primanjkuje visoko-strokovnih kadrov, je za nekvalificirane vedno manj dela. Tak je svetovni razvoj, ki je nazadnje pljusknil tudi v Iskro Telematiko. Za preživetje je nujno radikalno programsko in kadrovsko prestrukturiranje. Pri tem delovna organizacija močno zamuja, čeprav so načrti znani že leta.
Sistem javnih telefonskih central Metaconta je postal nezanimiv; njegov čas se izteka. Končno je treba prebiti barikade okostenelih birokratov in nesposobnežev in pripeljati v hišo nov, digitalen tel-einformatski sistem, pa naj bo to Sistem 12 ali kaj drugega.
Celo napačen korak je boljši od stopicanja na mestu, je nekoč rekel Kardelj. V Telematiki pa se nekateri očitno bojijo ravno premikov. In vsesplošna zgroženost ob ukinjanju mrtvih izdelkov Tovarne PTN jim celo daje prav...
Telematika ima tudi mlade programe, ki prav zaradi nerodne počasnosti ne morejo najti svojega
Iskra SOZD
Pripombe na osnutek spre
Pripombe so bile sprejete na sestanku sekretarjev in predsednikov sindikata DO SOZD Iskra dne 25. 5.1987.
I.
Načelne pripombe:
1.	Stališče SOZD Iskre je, da se pristopi k najnujnejšim spremembam in dopolnitvam ZZD, zlasti tistim, ki omogočajo učinkovitejše delovanje organizacij združenega dela in, ki so v skladu z obstoječo ustavo.
2.	Pri spremembah in dopolnitvah je treba upoštevati zlasti okoliščine, da se ne preide v pretiran normativizem na eni strani in na drugi strani v pretirano število blanketnih norm, ki vodijo prav tako v samih organizacijah združenega dela v pretirani interni normativizem in v različno urejevanje teh zadev v organizacijah združenega dela ter prepisovanje zakonskih rešitev v internih aktih.
3.	Po našem mnenju je nepotrebno širiti vsebinsko zasnovo ZZD (drobno gospodarstvo, zadružništvo) in bi bilo umestneje predlagati opustitev posameznih vsebinskih sklopov, ki so celovito urejeni v drugih zakonih in le okvirno, fragmentarno v ZZD.
4.	Analiza prekinitev dela v SOZD Iskra, ki jo je pripravil sindikat, je pokazala, da se kljub družbeni lastnini proizvajalnih sredstev in samoupravnem združenem delu na teh sredstvih, večina delavcev še vedno počuti v mezdnem odnosu. Gotovo ne živimo v idealni družbi z idelano zgrajenimi samoupravnimi odnosi in nešteti so razlogi, ki povzročajo občutke neenakopravnosti, prizadetosti pri uresničevanju pravic, socialne in ekonomske ogroženosti itd., zato je povsem nesmiselno zanikati v življenju dokazana dejstva, da do prekinitev dela prihaja in bo prihajalo.
Zato predlagamo, da se pobuda RS ZS Slovenije za spremembo 2. oddelka VII. poglavja glede razreševanja sporov, kijih ni bilo mogoče rešiti po redni poti, upošteva pri spremembah ZZD. Z uresničitvijo te pobude, bi tako vsaj delno lahko omogočili reševanje konfliktnih situacij v združenem delu.
II.
Družbeno ekonomski odnosi delavcev v združenem delu
Skupni dohodek
Člen 81., 2. odst. tč. 8 veljavnega ZZD
Zadevna alineja določa, da SaS določi pristojnost skupnega organa pri ustvarjanju skupnega dohodka. Določilo bi moralo sovlagatelju zagotavljati ustrezen vpliv na gospodarjenje z združenimi sredstvi, n. pr. v obliki soglasja sovlagateljev na odločitve organov upravljanja OZD, ki pri svojem delu uporablja sredstva drugih OZD, ne samo na standarde materialnih stroškov in merila za amortizacijo, temveč tudi na višino bruto OD in sredstev za razširjeno reprodukcijo in na druge pomembnejše poslovne odločitve. Edino takšen vpliv sovlagateljev na poslovanje OZD, nosilca združenih sredstev v odnosu skupnega dohodka, bi omogočil zainteresirati razvoj skupnih vlaganj ob sprejemanju skupnih rizikov. Veljavna ureditevvZZD inZRRMD, kot tudi v noveliranih določbah ZZD tega ne zagotavljajo in s tem odvračajo zainteresirane subjekte od skupnih vlaganj na dohodkovnih osnovah ter jih stimulira za vlaganje na temelju kreditnih odnosov.
III.
Medsebojna razmerja delavcev v združenem delu
1.	Člen 86. Ni sprejemljiv obvezen sprejem kandidata, ki izpolnjuje pogoje, v delovno razmerje; zato predlagano alternativo podpiramo.
2.	Pripravništvo naj se pravno sistemsko uredi v ZZD. Konkretno uresničevanje pa naj se prepusti republiški zakonodaji.
3.	Člen 89. Rešitev v 177. členu, ki se nanaša na priznavanje z delom pridobljene zmožnosti (1. odst. 89. člena) se nam ne zdi dovolj jasna. Zato znova predlagamo rešitev naj 2. odst. 177. členu obstoječega ZZD sledi odstavek, ki se glasi:
Z delom pridobljena delovna zmožnost, ki se ugotovi na način in po postopku, ki ga določa samoupravni splošni akt, je lahko temelj za razporejanje na dela in naloge, za katere se zahteva največ IV. stopnja strokovne usposobljenosti.
4.	Člen 90. Podpiramo krepitev pooblastil individualnega poslovodnega organa, oz. delavcev s posebnimi pooblastili in poenostavitev postopkov; vendar je poudarek le na represivnih ukrepih, premalo pa je pooblastil za stimulacijo delavcev. Predlagamo osvojitev 1. alternative, s tem, da se besedo »mnenje« v zadnji vrstici nadomesti z »oceno«.
5.	Člen 92. Preveriti je potrebno upravičenost možnosti, da bodo lahko imele OZD iste dejavnosti, različen delovni čas.
Predlagamo, da bi bil delovni čas lahko krajši od 42 ur na teden, tudi zaradi drugačne razporeditve delovnega časa (npr., če je delovni čas deljen).
Predlagamo spremembo 1. odst. 184. člena in sicer omejitev delovnega časa na 40 ur na teden (kot je bilo že predlagano v delovnih osnutkih sprememb ZZD).
6.	Člen 99. Materije tega člena ni bilo potrebno urejati v zveznem, ampak v republiškem zakonu.
Predlagamo, da se 197. člen spremeni tako, da se glasi: »Z zakonom se določijo hujše kršitve delovnih obveznosti, za katere se izreče disciplinski ukrep prenehanja delovnega razmerja.«
Če bi podrobnejša ureditev ostala v ZZD je potrebno pretehtati upravičenost predlaganega 1. odstavka; tudi zaradi morebitnih kolizij s primeri iz 2. odstavka (npr. za izostanek z dela zaradi zlorabe pravice do bolezenskega dopusta je en izostanek).
3. odst. uvaja nove pojme, ki jih je treba natančneje urediti v SaS temeljne organizacije (npr. »bistveno skalila delovni proces),« kar je po našem mnenju odveč in primer povečevanja normativizma.
7.	Člen 100. Nobena alternativa tega člena ni ustrezna. Tudi za primere iz 197. člena bi zakon moral dopuščati pogojno odločitev izrečenega ukrepa prenehanja delovnega razmerja, razen v primerih iz 1. odst. 197. člena ZZD.
8.	Člen 103. Predlagamo naslednje besedilo 2. odstavka 201. člena: »V skupno disciplinsko komisijo voli vsaka temeljna organizacija najmanj enega člana.«
9.	Člen 113. Sprejemljiva je alternativa I.
IV.
Varstvo pravic delavcev
Predlagamo uvedbo 3 stopenjskega postopka; zahtevo za varstvo pravic naj obravnava samoupravno sodišče.
mesta. Tu je Sistem Iskra 2000, bleščeč dosežek lastnega znanja, in novčični aparat Jatena, ki bo kmalu postal tudi kartična Katja. Poceniti bi morali telefon ETA 80 in razviti serijo ETA 90. Še so lepi, funkcionalni izdelki, ki bi jih kupci z veseljem sprejeli, če bi jih bilo le pravočasno in zadosti dobiti. In če bi ne bili tako dragi.
Ne samo tehnološka zaostalost, tudi slaba organiziranost, nizka delovna disciplina, negospodarnost in neodgovornost ter številne druge pomanjkljivosti ovirajo polet Telematike. Delovna organizacija namreč ima možnosti za razcvet, svetovni gospodarski tok to dokazuje.
Če bi je ne imeli, bi si jo morali izmisliti, je nekdo zapisal pred kratkim. In prav je imel.
Pred dnevi si je vodstvo Telematike zadalo tele glavne naloge:
—	v najkrajšem času oblikovati vodilno ekipo;
—	pospešiti investicijo v javni
digitalni sistem, programsko zaključiti Sistem Iskra 2000 in ekono-mizirati proizvodnjo telefonskih aparatov;
—	maksimalno aktivirati vse prodajne aktivnosti z reorganizaijo prodajne funkcije, pritokom novih kadrov in osvajanjem novih tržnih segmetov;
—	pričeti z analizo organiziranosti in realizirati celoten proces reorganizacije konec leta 1987 oziroma v začetku leta 1988, to pa na osnovi produktnega principa;
—	pospešiti dotok visoko strokovnih tehničnih in poslovnih kadrov za področje razvoja in prodaje (cilj je 10-odstotni delež VŠ kadrov v strukturi zaposlenih);
—	zaostriti sistem osebne odgovornosti;
—	na osnovi analize tehnoloških in ekonomskih viškov zaposlenih pričeti s prezaposlovanjem v okviru DO, SOZD Iskra in širše regije;
—	takoj omejiti vse vrste porabe s ciljem zmanjšanja stroškov po-
slovanja, zmanjšanja zalog v okvire — izgraditi poslovno informacij-normativov; zaustaviti naročanje ski sistem; v prvi fazi do konca leta za nedefinirana naročila; skratka 1988 obvladati vsaj osnovni pr-— poseči v celoten del ekonomike oizvodni del. poslovanja;	Kazimir Mohar
Na Blejski Dobravi ukinjajo nerentabilno proizvodnjo.
memb in dopolnitev Zakona o združenem delu
v.
Upravljanje družbenih sredstev
1.	oddelek —116. člen. V tem oddelku je dodan en nov člen in sicer 231.a (začasna uporaba), en člen pa je črtan (234. člen). Bistvo spremembe je najbrž v 3. odstavku novega 331. člena, ki določa, »da osnovna in obratna sredstva izven uporabe delavci TOZD morajo prodati, dati v začasno uporabo, oz. zakup družbenopravni osebi, oz. občanu v skladu z zveznim zakonom«, torej v obveznosti dobro gospodariti in v zvezni regulatlvl, ki bo določala pogoje prodaje, oz. začasne uporabe. Za dobro gospodarjenje je z zakonom določena obveznost prodaje, oz. oddaje v zakup nesmiselna, saj dober gospodar tako, ali tako mora tako ravnati; obveznost pri tem ravnati se v skladu z zveznim zakonom pa je seveda vprašljiva zato, temveč bi moralo biti to prepuščeno samoupravnemu urejanju (akt dejovne organizacije).
Sicer pa je določilo 3. odstavka novega 231/a člena že urejeno z zveznim zakonom o amortizaciji družbenih sredstev (Ur. I. 72/86), ki določa pogoje in postopek razpolaganja z družbenimi sredstvi izven uporabe (49 do 66 člena), OZD pa bodo morale kljub podrobni ureditvi z zakonom določiti pogoje v samoupravnem splošnem aktu (52. člen zakona o amortizaciji) torej znova podvajanje zakonske in samoupravne regulative.
2.	Člen 118. določa, da pravico razpolaganja z družbenimi sredstvi uveljavlja TOZD prek DO. Dikcijapo mnenju dr. Poliča dopušča razlago, da DO vedno nastopa le kot agent v imenu in za račun TOZD.
Menimo, da je potrebno 244. člen spremeniti tako, da se glasi: »DO ima pravico razpolagati z družbenimi sredstvi, kijih pri uvejavljanju pravice z družbenimi sredstvi uveljavljajo delavci v tej DO. V samoupravnem sporazumu o združitvi v DO je lahko določeno, da ima pravico razpolaganja z družbenimi sredstvi iz 1. odst. tudi TOZD, ali druga organizacija združenega dela, v mejah pooblastil določenih v SaS o združevanju v DO.
3.	odstavek sedanjega člena 244 lahko ostane, ali pa se nadomesti z zadnjim odstavkom 118. člena. Alternativa 118. člena ne pride v poštev.
3.	Člen 120. Predlagamo, da se v 120. členu odpravi alternativna možnost, da SaS o združitvi določi drugačne oblike odgovornosti, kot je določeno z zakonom.
Zanimivo je, da sprememba ne posega v 2. odstavek tako, da za »obveznosti SOZD odgovarjajo TOZD, oz. DO tako kot je določeno s SaS o združitvi v SOZD.« V zvezi s tem se postavlja vprašanje, zakaj se spreminja samo 1. odstavek 254. člena in ne tudi 2. odstavek, ki se nanaša na odgovornost za obveznost SOZD.
4.	Člen 121. se nanaša na 264. člen ZZD — dodal naj bi se novi 5. odstavek tega člena. Postavlja se vprašanje subsidiarne odgovornosti! Ali ta sploh še obstaja in v katerih primerih?, upoštevaje, da spremenjeni 420! člen (171. člen osnutka), označbe neomejene in omejene subsidiarne odgovornosti sploh ne pozna. Če pa subsidiarna odgovornost še obstaja, npr. odgovornost TOZD za obveznosti druge TOZD v sestavi DO pa bi to le moralo biti v zakonu navedeno in sicer v 255. členu.
VI.
Samoupravno organiziranje
V uvodu moramo poudariti, da podpiramo predložene rešitve, kisobileiniciraneiz dejanskih potreb v združenem delu, kot posledica togih obstoječih rešitev, zlasti pri tem mislimo na začasne organizacijske oblike kot so začasne pogodbene delovne enote (337.a čl.) in začasne skupne delovne enote (399.a čl.) in skupnost OZD kot pravna oseba (399. čl.). Kot ustrezne ocenjujemo tudi ostale rešitve, ki senanašajo na samoupravno organiziranost, z izjemo 388.a. člena, v zvezi s katerim menimo, da bi moralo biti ustanavljanje velikih poslovnih sistemov v gospodarski infrastrukturi omejeno z ustavo, prav tako pa zakon, oz. administrativni ukrepi ne bi smeli presegati zagotovitve tehnološke celovitosti teh sistemov.
2.	Dopolniti člen 320. veljavnega zakona z dodatno zahtevo, da je pogoj za organiziranje TOZD, da obstaja razvojna komponenta TOZD. Omenjena zahteva bi lahko bila opredeljena kot obvezen sestavni elaborat o utemeljenosti organiziranja TOZD.
3.	Člen 147. Sprejemljivejša je alternativa; v katerikoli varianti bi vsebinsko moral odpasti 4. odst. 341. člena, ker se je v praksi izkazalo nesmiselno zadrževati izločitev TOZD z dokončnim razčiščenjem medsebojnih premoženjskih zahtevkov.
4.	Člen 160. Menimo, da dopolnitve 384. člena niso zadostne. Sporazum o združevanju v SOZD, bi moral kot obvezno vsebino določati tudi združevanje sredstev vsaj glede rezervnega sklada.
5. Člen 403. veljavnega zakona. Ponavljamo pripombo, ki smo jo podali že na teze t. j., da bi ZZD moral dopuščati, da se v SaS o združevanju v DO, oz. SOZD določi načine, s katerimi bi proizvodnim TOZD, oz. DO zagotovil vpliv na izvajanjeskupnih dejavnosti v OZD skupnega pomena, ne glede na to, ali so organizirane po 403. čl. ZZD (pridobivajo dohodek s svobodno menjavo dela) in ne glede na. dejavnost, s katero se ukvarjajo. Maksimalna rešitev, ki bi jo bilo dopustno določiti bi bila v opredelitvah, ki bi izenačevale status organizacij skupnega pomena z delovno skupnostjo.
Na omenjeno problematiko se tesno navezuje tudi vprašanje prenehanja TOZD, zlasti tistih skupnega pomena. Za te bi morala 1. točka342. člena ZZD dopuščati, da preneha TOZD tudi v primeru organiziranja delovne skupnosti.
6. Člen 410. veljavnega zakona. Predlagamo nadomestitev 4. odstavka z naslednjim: »Dejavnosti sestavljene organizacije so glavne dejavnosti delovnih organizacij združenih v SOZD, katere se določijo v skladu s SaS o združitvi v SOZD.
Razlogi za takšen predlog so okoliščine, da predstavlja dogovorjena delitev dela, ki se pravno odraža v opredelitvah dejavnosti, temeljni smisel vsake gospodarske asociacije. Predlagana sprememba 4. odst. 410. člena bi predstavljala pravni inštrument, skozi katerega se v širših asociacijah lahko zagotavlja optimalna programska delitev. Za spremembo dejavnosti DO združene v SOZD, ali vsaj za spremembo dejavnosti DO, s katero se je posegalo v proizvodni program druge združene DO, bi bilo potrebno soglasje organa upravljanja SOZD. V kolikor DO ne bi akceptirala sistemsko sprejemljive delitve dela v SOZD, se zadeva razrešuje z razvezo SaS o združevanju v SOZD.
VII.
Uresničevanje samoupravnih pravic delavcev v združenem delu
1.	Predlagamo, da se osnove in merila za delitev sredstev za OD in osebno porabo delavcev sprejemajo v okviru pristojnih delavskih svetov.
Z referendumskimi odločitvami se sprejemajo ustrezni planiki dokumenti, kjer sedoločijo osnovni proporci delitve dohodka in sama notranja delitev pa je brez dvoma lahko v pristojnosti delavskih svetov.
2.	V osnutku sprememb in dopolnitev ZZD je bila smer, da se,za učinkovito samoupravljanje odpravi soglasje v delovanju organov upravljanja združenega dela in tudi omejitev imperativnega mandata, vendar bi bilo potrebno te določbe zelo jasno izpostaviti, s čimer bi v konkretni praksi omogočili učinkovitejše odločanje.
3.	Člen 509. veljavnega zakona. Imenovanje in razrešitev članov K PO bi bilo Ipotrebno vezati na mandat predsednika KPO.
4.	člen 535. veljavnega zakona bi bilo treba spremeniti v tem smislu, da ima individualni poslovodni organ, oz. predsednik PO DO (SOZD) pravico akte, ki so v nasprotju z zakonom, ali SaS o združevanju v DO (SOZD) zadržati do odločitve pristojnih organov. Dokončno odločitev o zadržanem aktu naj sprejema notranja arbitraža ali sodišče.
Obisk v DO
Iskra Antene—Industrija anten in elektronskih naprav
Majhni, toda razvojno in tržn
Na 3. mestu med Jugoslovanskimi proizvajalci anten in antenskih naprav ni zanemarljivo dejstvo, še posebno, ker ta komaj 173 — članski kolektiv vrhniške DO v svoj proizvodni program uvršča še vrsto drugih izdelkov s področja širokopotrošne in profesionalne elektronike, so menili predstavniki SOZD med svojim obiskom v tovarni. Veliko zanimanje so pokazali za najnovejše dosežke s področja satelitskega sprejemanja, torej anten in ustrezne opreme, ki jih Vrhničani že letos nameravajo izdelovati v manjših količinah, povpraševanje na trgu pa že daje slutiti bistven porast proizvodnje v naslednjih letih.
lastne sile z novimi izdelki in z boljšo izkoriščenostjo delovnega časa dosegli zavidljive rezultate. Produktivnost se je v primerjavi z letom 1985 povečala za 20%, prav tako izvoz, dohodka in čistega dohodka je bilo za 25% več, oz. 27%. Po dolgem času so spet napolnili sklade in znaten delež namenili za akumulacijo. Zaustavili so tudi odliv strokovnih delavcev in pridobili nekaj novih, sklenili pa so, da nekvalifcirane delovne sile ne bodo več zaposlovali.
Po reorganizaciji DO ŠIPO so v letu 1987
S krajšim prikazom dogajanj v preteklosti je Miro Obreza skušal navzočim predstaviti vrednost in pomen letošnjih spodbudnih rezultatov gospodarjenja, kot odraz jasno začrtane perspektive in ne nazadnje volje, marljivosti in odrekanj celotnega kolektiva. Bile so težave in zaposleni so jih znali premagovati, še predvsem po zaslugi vedno dejavnih DPO ter pravilnih odločitev strokovnih ljudi in nove vodstvene strukture.
Bistveni premiki v poslovanju so bili storjeni že v letu 1986, ko so z naslonitvijo na
Proizvodni program Zunanje televizijske antene Zunanje radijske antene Sobne televizijske In radijske antene Antenski ojačevalniki, filtri, kretnice in pribor
Avtomobilske antene Usmerniki
Profesionalna elektronika in mehanika
Naprave za vzdrževanje podzemnih
Instalacij
Stikala
Domofonske naprave Satelitske antene
postali enovita DO, saj so se vse strokovne ocene strnile v ugotovitev, da ima tovarna perspektiven proizvodni program, ki se na trgu lahko izrazi kot celovita ponudba. Kljub težavam, ki so jih prinesli letošnji interventni zakoni, so ostali optimisti, moti jih pa predvsem to, da ne morejo deliti po rezultatih dela. Letošnji rezultati prvega trimesečja so še posebej obetajoči. Izvoz se je v tem obdobju povečal za 35%, pri tem pa dodajajo, da velja pri ceni izdelka pokrivanje direktnih stroškov kot minimalen pogoj, od katerega pri izvoznih poslih ne odstopajo. Načrtovano celoletno vrednost 1 mio dolarjev pa naj bi dosegli že v prvem polletju. Prodaja na domačem trgu prav tako poteka brez zastojev, po pričakovani suši v poletnih mesecih pa jih v jeseni že čaka vrsta naročil. Težav pri dobavi reprodukcijskega materiala ne poznajo po zaslugi dobrih kooperacijskih odnosov z italijanskim partnerjem, le-ta jim tudi zagotavlja velik del izvoznih naročil.
Razgovora so se udeležili:
Predstavniki DO: Miro Obreza, direktor; Majda Jere, vodja spl. sektorja; Lado Horvat, predsednik DS, Nevenka Gavrilovič, predsednica 10 ZS; Sandi Dobrovoljc, predsednik OO ZSMS
Predstavniki SOZD: Pavle Gantar, svetovalec predsednika PO SOZD Iskra, Avguštin Ciuha, predsednik KOS, Miloš Pavlica, sekretar DPO; Tone Orožim, predsednik aktiva ZB
Vedno več kupcev pridobivajo v Skandinaviji, ZRN in na Bližnjem Vzhodu. Prodajne aktivnosti so s posebnim sporazumom združili z DO Videomatiko in trdijo, da sodelovanje poteka še bolje kot takrat, ko sta bila še oba kolektiva del skupne DO.

o prodorni
Skrbno pazijo, da ne ponovijo napak iz preteklosti, zato izredno pozornost namenjajo tržnim analizam in razvojni dejavnosti. Osnovno vodilo srednjeročnega plana 1986— 1990 jim predstavlja usmeritev v prestrukturiranje proizvodnje iz delovno intenzivne v kar največjo vsebnost znanja v izdelkih. Že letos bodo kar dvainpolkrat povečali sredstva za akumulacijo, kar bo omogočilo še intenzivneje vlaganje v nove programe.
Posebno pozornost namenjajo razvoju satelitskega programa, ki ga tvorijo antene z ustrezno elektronsko opremo. Ponudba naj bi obsegala antene velikostnega razpona od 0,6 m do 1,8 m. Sprva bodo to skupinski sistemi, pozneje bodo proizvajali tudi naprave za individualne uporabnike.
V tem segmentu vsekakor vidijo svoj kos
razdrobljenosti in medsebojnega konkuriranja izgubljamo, so menili razpravljalci. Kot zgled dobrega sodelovanja so Vrhničani predstavili plodno delo na nekaterih razvojnih področjih, ki ga opravljajo skupaj s strokovnjaki delovnih organizacij ISEZ in CEO pa tudi tistimi s Fakultete za elektrotehniko. Take in podobne povezave bodo
Iz preteklosti tovarne
Leta 1955 — Ustanovljena kot podjetje za potrebe servisiranja v občini Vrhnika
Leta 1958— Razvili so prve radijske in TV antene
Leta 1972 — Po referendumu se priključijo k ZP Iskra kot Tovarna antenskih naprav
Leta 1974 — Pojavijo se problemi pri plasmaju izdelkov, po reorganizaciji se vključijo kot TOZD v DO Široka potrošnja
Leta 1985 — Čutijo posledice premajhnega vlaganja v razvoj, poslovni rezultati so slabi, celotna vodilna in strokovna ekipa zapusti tovarno, začnejo z graditvijo dodatnih proizvodnih prostorov.
Leta 1986 — Začetek prenove proizvodnih programov in kadrovske strukture. Nabavili so sodobno razvojno in proizvodno opremo in uredili najnujnejšo infrastrukturo; ob koncu leta so rezultati gospodarjenja precej boljši kot leto prej
Leta 1987 — Po reorganizaciji DO ŠIPO postanejo enovita DO in nadaljujejo s pospeševanjem razvoja in racionalizacijo proizvodnje.
kruha, največ pa bo odvisno od tega, kako hitro bodo svoje razvojne dosežke sposobni prenašati v proizvodnjo. Za letošnje leto so predvideli proizvodnjo nekaj deset kosov-teh sistemov.
Njihovi razvojni in proizvodni načrti so jasno zastavljeni. Vsekakor pa si želijo nastopati na trgu kot del celovite ponudljp TV in video opreme v Iskri, ki naj bi jo v prihodnje oblikovali v okviru programskih skupnosti. S kompleksnim pristopom in popolnim inženiringom bi združeno prodrli tudi v tiste segmente trga, ki jih sedaj zaradi obstoječe
omogočile smotrnejšo izkoriščenost kadrovskih in ostalih potencialov, ki jih v Iskri imamo in s tem tudi doseganje kritičnih mas
Skrb za kadre je nepogrešljiva sestavina vsakršnega gledanja v prihodnost, tega se zavedajo tudi v DO Antene. Slabi poslovni rezultati v minulih letih so se odražali tudi na slabih OD, strokovnjake pa so prevzemale druge DO v občini, ali celo v Ljubljani. Od lani je položaj precej drugačen. Pridobili so celo nekaj novih strokovnjakov in podelili 15 štipendij. Letos bodo z akcijami za pridobi-
vanje visoko usposobljenih kadrov in štipendistov še nadaljevali. K temu se pridružuje tudi skrb za družbeni standard. Kupili so štiri počitniške prikolice, prav tako pa se zanimajo za skupna vlaganja v počitniško dejavnost na ravni SOZD.
Z delovanjem samoupravnih organov in DPO v tem maloštevilnem kolektivu nikoli ni bilo težav. Problemov imajo za seboj in pred seboj sicer veliko, vendar s sprotnim obveščanjem in dobrimi povratnimi komunikacijami uspejo zainteresirati vsezaposlene tako, da so z veliko vnemo in pridnostjo prebrodili tudi najbolj krizne čase. Pri tem so s svojo aktivnostjo tehtno vlogo odigrale DPO in skupaj s sedanjo vodilno skupino pripomogle k uveljavljanju novih idej in pristopov. Sodelovanje med vodilnimi, strokovnimi delavci in samoupravnimi organi se v znamenju dobrih odnosov odvija še naprej. Med drugim so vzpostavili korektne in učinkovite povezave z okoljem. Nekdanje nezaupanje s strani občine sta zaradi rezultatov zdravega gospodarjenja zamenjala zaupanje in podpora.
Predstavniki SOZD so ob koncu razgovora ugotavljali, da v kolektivu obstajata zdravo jedro in miselnost, ki temeljita na medsebojnem zaupanju in volji do dela. Tovarna je sicer majhna, nikakor pa ne nepomemben del Iskre, saj je znano, da njihovi in podobni »klasični« programi zagotavljajo solidno socialno varnost in tudi osnovo za napredek in prehod v visoke tehnologije. Majhnost, velika raznolikost programov in močan poudarek na razvojni dejavnosti so odlike, ki omogočajo veliko fleksibilnost in hitro prilagajanje tržnim zakonitostim, tako pa tudi učinkovito varujejo pred morebitnimi težavami, ali zastoji.
I.	S.
_________Iskra Avtomatika
Avtomatizirani procesno-poslovni sistemi
(nadaljevanje In konec)
— Diagnostika »ON in OFF line« je temeljni gradnik vsakega dobrega sistema vodenja. Zato je utemeljeno do 50% ROM-a rezervirati za teste in diagnostiko, ostalo je aplikacija. S tem sebi in investitorju bistveno olajšamo delo s sistemom. Sistem brez diagnostike je kot avto brez krmilne plošče, ogledal in stekel. Stvar se sicer giblje, nihče pa ne ve, kam. Iskanje vzrokov za izpade je dolgotrajno in potrebni so specialisti. Pameten investitor takega sistema ne bo nikoli prevzel. Ne pomagajo niti kilometrske sinoptične plošče, ki so kot božično drevo, lepo za pogled, toda nedosegljive za operaterja. S trajnim dokumentom (izpisom) je mnogo problemov moč rešiti;
— Kritično je, ko na terenu začnemo popravljati operacijski sistem na kožo aplikaciji. Dobra aplikacija je sposoben operacijski sistem in programi v obliki programskih paketov s točno opredeljenimi algoritmi in vhodno-izhodnimi bazami podatkov. Programske pakete lahko pišejo in dokumentirajo, kar je izrednega pomena, različni programerji. S takim načinom dela že prehajamo v softvvare-inženiring.
— Prodor računalništva v sisteme vodenja pomeni tudi prodor hladne logike, kjer ni prostora za improvizacije. Izpiliti je potrebno vse nivoje vodenja, v katere posega ali iz njih zajema informacije. Ročni sistem vodenja je sprejemljiv, če dosega 70% ciljane funkcije, razliko pokrijemo z improvizacijo. Za vodenje z računalnikom je vprašljiv 99-odstotno definirani sistem. Zato mora dobra sistemska analiza določene nepredvidljive pasti predvideti in jih elegantno obiti, sicer sistem nikoli ne predamo.
Strogo je potrebno ločiti med procesnim računalnikom in procesom, definirati pogoje napajanja, signalizacij in prostorov. Ko pride programer, mora biti aparaturna oprema stestirana in povezana s procesom.
— Kriza s programsko opremo je posledica strmega vzpona kompleksnosti sistemov;
— Življenjepis programskega izdelka:
—	koncipiranje (FIW in SW),
—	funkcijska specifikacija (funkcije in HW),
—	sistemska analiza (SW in FiW),
—	spisek nalog in definicija problema,
—	spisek obremenitev,
—	programska analiza,
—	programiranje in kodiranje,
—	testi,
—	sistemski testi,
—	spuščanje v pogon.
— Strokovnjak na področju programske opreme je nekaj vreden do 35. leta starosti, na področju aparaturne opreme do 45. leta, na področju strojno-programske opreme do 55. leta. Potem nastopi čas svetnikov;
— Skupina na enem projektu ne sme delati več kot tri leta. S podaljševanjem življenjske dobe projekta upada volja in cilji. Projekt se giblje v nevarnost razsula ekipe. Po uspešno zaključenem projektu je potrebno ekipo razformirati in formirati nove ekipe za nove projekte. Kader se mora razvijati v sistemskem inženirje, kajti pomanjkanje teh je kritično, da se tega ne zavedamo.
—	študirati tuje projekte na objektu je muka. Popravljati tujo programsko opremo ubija voljo do ustvarjalnega dela. Zagovarjati tuje napake in neumnosti pred investitorjem pa ogabno.
— Nenadoma sistem nedela, pa zato ni nobene tehnične razlage. Najbolje ga je izključiti, se malo sprehoditi in ga ponovno vključiti. Navadno je potem vse v redu.
So ljudje, pri katerih sistem odpove, kakor hitro se ga dotaknejo, in tudi taki, ko na enak način začne delati;
— Pri izdelavi sistemske analize ve-
lja: ne delaj danes to, kar bo moral jutri, sicer boš delal, še enkrat. Ne zahajaj v podrobnosti, predno je to potrebno. Te podrobnosti bodo ali napačne ali motilne. Predvsem pa dokumentiraj svoje delo in tuje izjave;
— Če sistem pri začetku spuščanja dela lepo, se ne bo dobro končalo;
— Najprej je racionalizacija funkcij, šele nato sledi njihovo povezovanje in ne obratno;
— Bistvo racionalizacije tehnologije ni v racionalizaciji funkcij, temveč v ukinjanju nepotrebnih;
— Programski inženiring je izjemno dobičkonosna dejavnost prihodnosti;
—	8-bitni stroji so uporabni le na nivoju končne postaje (front-end procesorji). Nam manjka računalnik za center. Katerikoli bi bil, bi bil sprejemljiv. Žal so interesi Avtomatike preveč netehnični in eksistencialne narave, da bi bilo mogoče s tem prodreti. Tudi v tehniki moramo sprejemati ekonomsko-tehnič-no odgovornost.
Misli o spuščanju objekta v pogon:
—	obstaja premosorazmeren odnos med predajo objekta in kletvicami;
—	nujno se izkaže, da na terenu Murphyjevi zakoni v glavnem veljajo.
S strahom jih spoštuj in lažje ti bo;
—	serijskih objektov ni, vsak ima svoje pasti;
—	spuščanje objekta v pogon je serijska zadeva. Potek del in uspešnost predaje sta v ogromni meri odvisna od strokovnega in organizacijskega znanja vodje projekta na terenu. Planiranje, zapiranje starih in odpiranje novih aktivnosti, tehtanje informacij izvajalcev, sposobnost ocene realnega stanja in trenda poteka del, sposobnost ocene investitorja in izvajalcev.... to je le nekaj zahtev za uspešnega vodjo projekta.
1.	urgence in pritisti investitorja
2.	odkrivanje napak
3.	nosilci krivde — teža pade na zadnjega izvajalca
4.	plan
5.	realizacija plana
6.	zamude
— Z rastjo sistema, tudi političnega, je. potrebno vodenje postaviti na višjo inteligentno raven;
— Testiranje sistema mora potekati po segmentih. Vsak naj preizkusi in preda svoj segment in kdor ne zna, naj ne dela zgage;
— Na sistemu se izšola kompletna ekipa, ko se vrne domov, se pri nas načrtno organizacijsko razbije in sterilizira, namesto, da bi jedro ekipez izkušnjami startalo na naslednje naloge. In tako vedno znova;
— Na objektu celotnega VAZ je delalo nekaj deset firm. Interesantno je, da smo ob nedelavnikih delali zgolj delavci na računalniških segmentih objektov. To kaže na dejstvo, da gre za najmanj standarden in najzahtevnejši segment dela;
— Spuščanje objekta daleč od doma je še posebno breme za ekipo, ki je podvržena;
—	dejstvu, da se na objektu strokovni problemi rešujejo do trikrat dlje kot doma,
—	problemi osebne narave, nasičenost z objektom, napetosti med sodelavci, ki so skupaj do dvajset ur dnevno,
—	večji vdanosti prekomerni pijači ali begu v namišljene ljubezni.
— Čas namenjen za testiranje in predajo računalniško vodenega sistema, je porabljen:
40% časa, odkrivanje in popravljanje napak tehnologije in projekta zvez,
20% časa, čakanje na uporabnika ali sistem, s katerim uporabnik že nekaj dela,
10% časa, dogovori z uporabnikom, odganjarije preradovednega uporabnika, stmijsko šolanje,
30% časa, uporabna razpoložljivost sistema, od tega:
—	70% odkrivanje lastnih napak
—	30% testiranje in preizkušanje
—	najhujši so tisti, ki mislijo, da vedo, a v resnici ne vedo in jih ni moč o tem prepričati;
—	kdor česar noče ali ne zna, bo vedno našel izgovor;
—	dolgotrajna prisotnost ekipe na obiektu ima za oosledico, da se delavci med seboj odlično spoznajo. Distance m vec m s tem tudi lažna spoštovanja dožive svoj konec. Vsak konflikt je lahko usoden.
Miha Skumavc
Iskra
Iskra — Elementi
TOZD SEM — Tovarna specialnih elementov In materialov n.sub.o.
Ljubljana, Tržaška 2
Zaradi izgradnje nove tovarne, povečanja in razširitve proizvodnje ter spremembe notranje organizacije
vabimo k sodelovanju strokovnjake za naslednja dela in naloge:
—	vodenje proizvodnje tozd
(elektro ali strojni inženir)
—	razvoj novih proizvodov In tehnologija
(elektro in strojni inženirji)
—	študij časa in določanje časovnih normativov
(elektro ali strojni tehnik)
—	oblikovanje kovin — struženje
(KV delavec)
Vloge za sodelovanje sprejem^splošno-kadrovska služba.
Se spominski posnetek v vlsokoregalnem skladišču (v ozadju dvigala)
Ustanovili konferenco ZK
Zveza komunistov na ravni delovne organizacije v zadnjih letih ni imela stalne oblike organiziranega delovanja. Glede na navodila CK ZKJ o kriterijih za oblikovanje posameznih oblik idejnopolitičnega delovanja in akcijskega organiziranja članstva ter sklepa OK ZKS Ljubljana Šiška so konec maja na posebni seji v DO Elementi komunisti ustanovili konferenco ZK. Nova oblika delovanja članstva ZK bo omogočila poenotenje stališč in usmerjanje članov osnovnih organizacij ZK pri obravnavi in reševanju nalog, ki so skupnega pomena za delovno organizacijo. Dosedanja nepovezanost in razdrobljenost delovanja osnovnih organizacij v petih občinah ni omogočala učinkovite skupne politične aktivnosti komunistov v delovni organizaciji in je večkrat povzročala pojave lokalistično obarvanih interesov.
Na ustanovni seji so komunisti kritično obravnavali izvajanje nekaterih najpomembnejših nalog in ciljev v delovni organizaciji. O usmeritvah razvojne dejavnosti je spregovoril Ervin Pirtovšek, ki je v svojem poročilu največ pozornosti posvetil neustrezni kadrovski strukturi, ki bistveno otežuje uresničevanje zastavljenih planskih obveznosti. Tu bi morali bolj intenzivno skrbeti za dopolnilno strokovno izobraževanje RR kadrov. Med najpomembnejšimi nalogami tega in prihodnjega obdobja pa je uvrstil težnje za profesionalizacijo in povečanje zanesljivosti elementov in s tem njihove usposobitve za nastop na konverti-
bilnih trgih, smotrnejše izkoriščanje obstoječe opreme in razvoj modernih tehnologij na ustrezni opremi, osvajanje novih programov, predvsem pa vztrajanje na projektnem vodenju RR nalog.
Značilnosti gospodarjenja v letošnjem letu v primerjavi s preteklim je navzočim predstavil Iztok Tominec, ki je opozoril na letošnjo novo zakonodajo, še posebno na obračunski zakon in njegove možne učinke na poslovanje v delovni organizaciji. Z rezultati poslovanja v prvem trimesečju smo sicer lahko zadovoljni, je pa tudi skrajni čas, da se začnemo zavedati nekaterih negativnih trendov in jih začeti od-
pravljati, da bomo ob koncu leta še lahko govorili o uspešnem poslovanju.
Zoran Polič je v nadaljevanju razprave o gospodarjenju podatke še podkrepil z opozorilom, da nas letos čakajo še nemajhne naloge, še posebno na področju kvalitete proizvodnje in poslovnega obnašanja ter s tem v zvezi tesno povezanimi izvoznimi učinki. Velika ovira, ki se jo sicer zavedamo, a smo za njeno premagovanje storili še premalo je vprašanje kadrovske politike, še predvsem problematika izboljševanja nizke izobrazbene strukture. O teh in podobnih vprašanjih se bomo morali še dogovarjati, jih analizirati in iskati
rešitve, zato je predlagal, da eno od naslednjih konferenc komunisti posvetijo prav problematiki in razvoju delovne organizacije.
V nadaljevanju dela konference so delegati osnovnih organizacij izvolili predsedstvo in sicer so za predsednika soglasno izbrali Srbislava Pantiča iz TOZD Magneti, za njegovega namestnika pa Viljema Punčuha iz TOZD Industrijska elektronika.
Sledila je razprava o Smernicah delovanja konference, v katerih so podrobno opredelili uresničevanje vloge ZK v delovni organizaciji s posebnim poudarkom na zasledovanju ciljev, ki jih narekuje združevanje v DO. Delegati so se nadalje seznanili s Poslovnikom o delu konference in ga tudi sprejeli.
Navzoče pa je ob zaključku pozdravil tudi sekretar občinskega komiteja ZKS Ljubljana Šiška in izrazil podporo izrečenim stališčem, ocenam in programskim usmeritvam, pri tem pa poudaril, da mora delovanje komunistov v združenem delu temeljiti predvsem na znanju ob spremljanju razvojnih dosežkov v svetu, še posebno pozornost pa je potrebno posvetiti notranji prenovi v delovanju ZK.
Iskra
Iskra In vest servis
Trg revolucije 3
61000 Ljubljana
Komisija za medsebojna razmerja objavlja naslednja prosta dela in naloge
v gospodarskem področju
vodenje saldakontov dobaviteljev
—	1 del.
Pogoj: ekonomist, oz. ekonomski tehnik s 3 leti delovnih izkušenj na področju vodenja knjigovodskih evidenc, oz. obdelave podatkov, poskusno delo traja 3 mesece
v vzdrževanju
čiščenje objektov
—	več delavk
Pogoj: Oš in 3 mesece delovnih izkušenj pri čiščenju poslovnih prostorov, poskusno delo traja 2 meseca
Dela in naloge se objavljajo za nedoločen čas, kandidate pa vabimo, da pisne ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo v 8 dneh po objavi na naslov: Iskra Invest servis, kadrovska služba, Poljanska 77 a, 61000 Ljubljana.
Iskra
Iskra Commerce, p o.
61001 Ljubljana, Trg revolucije 3
Gospodarsko računovodsko področje vabi k sodelovanju sodelavca za opravljanje del in nalog za nedoločen čas
Izvedenec za metodologijo, planiranje in dohodkovna vprašanja
Pogoji:
—	diplomirani ekonomist
—	3 leta delovnih izkušenj
—	3 mesečno poskusno delo
Planer analitik gospodarsko računovodskega področja
Pogoji:
—	diplomirani ekonomist
—	3 leta delovnih izkušenj
—	3 mesečno poskusno delo
Kandidati naj vloge z dokazili o izpolnjevanju objavljenih pogojev pošljejo na naslov Iskra Commerce, kadrovski sektor, TopniškaSS, v 8 dneh po objavi.
	
št. 22., 15. junij 1987	stran 7
Dan Iskre — 4. julij ’87
PRIJAVITE SE
• e
s
Letošnji Dan Iskre, 4. julij 1987, bo ponovno združil vse tiste, ki delamo v ISKRI. Prireditev bo splet umetniškega, rekreacijskega, športnega in družbenega dogajanja. K sodelovanju vabimo vse tiste, ki se ukvarjajo s petjem, z igranjem na kak instrument oz. imajo družino, ki se ukvarja s tako dejavnostjo. Nudimo možnost nastopa na naši skupni prireditvi na Sori.
Prijave za avdicijo sprejemamo do 15. junija 1987 na naslov:
Iskra Delta, Prireditveni odbor (4. julij), Celovška 264, 61000 Ljubljana
radio GL4S ljubljgnc
Liubijen*. Koo>i*i*v* ?. ut. 315 • «»«. 325 • 496
P. S. Želimo si tudi vaših spreminjevalnih predlogov pri slovenskih popevkah, saj so morda na Štajerskem, Primorskem ali Dolenjskem bolj poslušane druge slovenske popevke kot v Ljubljani.
SLOVENSKA IN OSTALA ZABAVNA:
Predlog je pripravil glasbeni urednik Radia GLAS LJUBLJANE Marko Prpič
Naslov skladbe:	Izvajalec:
1. Pesmi s triglava,	Agropop
slov.
Najdemo u planine Kuda idu izgubljene djevojke
Mi 'mamo se fajn, slov.
Je v Šiški še kaj odprtega, slov.
Bye Bye Baby, slov.
Srce je popotnik, slov.
Zadnja ljubezenska zgodba, slov.
9. Sava tiho teče	Plivi drkestar
10.	Član mafije p	,	:n. Riftjajčprba
11.	Jožica, slov. _. Marjan Smode
12.	Sendi. slov.	x-i;; Miki Šarac
13.	Ti me izlORJji^femiŠilOfiit frutti
Balkan bend
14.	Vozi me vlak v	Videosex
daljave, slov.
15.	Najboljši fantje,	Simona
slov. '	Vodopivec
>3;.	:. cJ..0 .jidujJ (LIJU V .> A L,
TUJA ZABAVNA:
Predlog je pripravil glasbeni urednik Radia GLAS LJUBLJANE Marko Prpič
2.
3.
6.
7.
8.
Bijelo dugme Boris
Gu-gu
Martin Krpan
Moulin Rouge Obvezna smer Pankrti
Naslov skladbe:
1.	VValk like an Egyptian
2.	Take my b real h away
3.	Notorious
4.	Rock the night
5.	The miracle of love
6.	I knew you vvere vvaiting
7.	The way it is
8.	You sexy thing
9.	A matter of trust
10. Livin' on a
prayer
: j fttj Respectable
12. Geronimo’s Cadillac
13.1 feel good (I feel fine)
14.	Fight for ourselves
15.	If you vvere a vvoman
>o Irtov.
Izvajalec:
Bangles
Berlin
Duran Duran
Europe
Eurythmics
A.	Franklin in G. Michael
B.	Hornsby in The Range Not Chocolate Billy Joel Bon Jovi
Mel an Kirn Modem Talking
Saphir
Spandau Ballet Bonnie Tyler
NARODNA IN NARODNO-ZABAVNA:
Predlog je pripravil urednik priloge Nedeljskega Dnevnika »OSA« Bogomir Šefic
Naslov skladbe
1.	Ko Slovenec ansambel zapoje
2.	Na avtocesti	ansambel
3.	Sosed dober	ansambel
dan
4.	Mama prihajam ansambel domov
5.	Domovina moja	ansambel
6.	Polka, valček,	ansambel
rokrol
7.	Luči Slovenj	ansambel
Gradca
8.	Janez, Janez	ansambel
9.	Ljubica lahko	ansambel
noč
10.	Rdeči cvet	ansambel
11.	Pri naši mami	ansambel
12.	Ko v nošo se	ansambel
odenem
13.	Venček narodnih ansambel (Mi se imamo radi)
14.	Jaka, lojtro brž	ansambel
15.	Hribovska	ansambel
mornarica
Izvajalec Vilija Petriča
Bratov Avsenik Fantje z vseh vetrov
Lojzeta Slaka
Vita Muženiča Henček Burkat
Štirje Kovači
štajerskih 7 Toneta Kmetca
Beneški fantje Miha Dolžan Alpski kvintet
Vilija Petriča
Rž
Ivana Ruparja
SODELUJTE
Tudi glasbo, ki jo bomo poslušali tega dne, bomo izbirali sami! V glasilu ISKRE bomo pričeli z objavljanjem glasbenih lestvic ISKRA '87 s področja narodne in zabavne glasbe. Na osnovi zbranih večinskih glasov, ki jih bodo poslali bralci glasila Iskra, bodo nastale lestvice in ta glasba nam bo popestrila naš skupni praznik. Sodelujte vsi, da bo naš dan še bolj naš!
Pred vami je trikrat po 15 skladb različnih zvrsti in izvedb. Iz vsake lestvice izberite v prvem krogu po deset pesmi za ožji izbor.
Mlajši naj pobarajo starejše, katere pesmi bi želeli slišati iz zakladnice narodne in narodnozabavne glasbe, starejši pa naj vprašajo mlajše sodelavce, čemu radi prisluhnejo iz ponudbe slovenske in druge zabavne glasbe.
če pa menite, da smo izpustili katero od vaših izjemno priljubljenih pesmi, velja za vse tri lestvice, nam pišite. Dodajte še besedo ali dve sporočila, želje, iskrene besede in vaše besede in sporočila bomo povedali tudi na prireditvenem prostoru letošnjega srečanja.
Glasovnice pričakujemo do 25. junija na naslov: Radio glas Ljubljana, Kopitarjeva 2 Ljubljana, s pripisom »Iskra ’87«.
ZMAGUJTE
Letošnji Dan Iskre bo priložnost, da se v enostavnih družabnih tekmovalnih igrah pomerijo ekipe Iskrinih delavcev. Pripravili bomotri igre: podajanje žoge prek glave, kotalenje zračnic in skupinski slalom. Pozivamo vas, da se za sodelovanje prijavite vnaprej. Najboljše bomo seveda nagradili. Glede na to, da v vsaki igri lahko sodeluje le po osem ekip, bomo v primeru prevelikega števila Prijav upoštevali tiste, ki bodo prišle prej. Če bi se ena ekipa prijavila za več ali za vse igre, si pridržujemo pravico, da v primeru prevelikega števila kandidatov upoštevamo prijavo samo pri eni igri. Vse izbrane prijavljence bomo takoj po izteku prijavnega roka obvestili o podrobnostih.
Rok za prijavo je: 25. junij 1987, na naslov Iskra Delta, Prireditveni odbor (ZA 4 JULIJ), Ljubljana, Celovška 262.
Hkrati vas obveščamo, da se bo mogoče igrati tudi v družinskem krogu ali posamič in da zato ni potrebna nobena vnaprejšnja prijava. Mogoče samo nasvet: kdor ni nameraval vzeti s seboj kopalk, naj to stori zaradi dveh družabnih iger, pa tudi zaradi kopanja v Sori.
Vse delovne organizacije v SOZD Iskra, vabimo, da s svojimi proizvodi sodelujejo pri tekmovalnih igrah na Dnevu Iskre. Nagrade te vrste bodo podeljene najboljšim tekmovalnim ekipam iz vrst Iskrašev.
Vašo odločitev oziroma nagrade pričakujemo do 25. junija!
Prijave, in ponudbe pošiljajte na naslov:
Iskra Delta Prireditveni odbor (ZA 4. JULIJ) Ljubljana, Celovška 264
Štajerci se digitalizirajo
V petek, 29. maja 1987, je bila med združenimi organizacijami PTT Slovenije in SOZD Iskra podpisana pogodba, po kateri bo Iskra projektirala, dobivala, montirala In preizkusila digitalne telefonske centrale In digitalne prenosne sisteme za območje Maribora in Raven.
Slavnostnega podpisa v Poštarskem domu na Pohorju so se udeležili številni vidni predstavniki slovenskega gospodarskega In političnega življenja, med njimi: Miloš Mitič, predsednik poslovodnega odbora ZO PTT Slovenije, Franc šifkovlč, predsednik KPO SOZD Iskra, Stanislav Brglez, direktor DO PTT Maribor, Emil Tomažič, predsednik Skupščine mesta Maribor, Milan Jelenc, član IS SRS, Andrej Polenec, glavni direktor DO Iskra Telematika, Franc štancar, direktor DO iskra Elektroz-veze in drugi.
Podjetje za PTT promet Maribor je konec lanskega leta od vseh jugoslovanskih proizvajalcev telekomunikacijske opreme želelo ponudbe za modernizacijo in povečanje telefonskih central ter prenosnih poti za območje severovzhodne Slovenije. Ponudba je vsebovala zahtevo za dobavo glavne tranzitne centrale Maribor, nove rajonske centrale Center-2, nove glavne centrale Ravne in razširitev centrale Prevalje. Vsebovala je tudi opremo za povezavo med glavno in rajonsko centralo, nove digitalne povezave z vsemi obstoječimi voz-liščnimi centralami ter radijski povezovalni sistem Ravne—Maribor v najmodernejši digitalni tehniki.
Kot najugodnejša je bila izbrana DO Iskra Telematika iz Kranja, ki je ponudila plod lastnega znanja — najsodobnejšo digitalno centralo Sistema Iskra 2000, za obe glavni centrali Maribor in Ravne pa centralo Sistema 12—40.
Med ponudniki sistema telefonskih prenosnih poti pa je bila za najboljšega izbrana DO Iskra Elek-trozveze s sistemom, ki ga je razvila sama (po 30 govornih poti za manjše snope) in z radijskim sistemom, ki ga izdeluje v sodelovanju z licenčnim partnerjem.
Kompleksna pogodba vsebuje:
glavno tranzitno ATO Maribor z zmogljivostjo 3.900 medkrajevnih prenosnih priključnih točk, glavno ATO Ravne z zmogljivostjo 4.096 naročniških priključkov in 780 prenosniških priključnih točk, rajonsko ATC Maribor-2 z zmogljivostjo 2.000 naročniških priključkov in 240 prenosnikov, digitalni radijski sistem z zmogljivostjo 1.920 spojnih poti in multipleksno in linijsko opremo za večje število relacij med obstoječimi in novimi telefonskimi centralami.
Z novimi sistemi digitalnih central se bo povečalo število možnih naročnikov in hkratnih medkrajevnih pogovorov, kar je že nekaj časa pereč problem na celotnem območju severovzhodne Slovenije. Nova oprema bo olajšala tudi delo delavcev ptt pri vzdrževanju mreže, saj so digitalne centrale in ustrezne spojne poti kontrolirane z enega mesta. Digitalizacija telefonskega omrežja prinaša tudi druge prednosti, kot so: prihranek pri energiji in prostoru, hitrejše in bolj kakovostno vzpostavljanje zvez, dolga življenjska doba central itd. Izbrana digitalna sistema sta grajena po najsodobnejših načelih distribuiranega krmiljenja, kar ju varuje pred popolnimi izpadi in zagotavlja neprekinjeno delovanje.
Podpis pogodbe med PTT Maribor in Iskro predpostavlja dolgoročno strokovne sodelovanje med obema partnerjema pri realizaciji dogovorjenih obveznosti. Seveda pa bo to delo zahtevalo od strokovnjakov obeh partnerjev kar največje angažiranje, tako pri realizaciji novih objektov, kot tudi pri modernizaciji že obstoječe telekomunikacijske mreže.
Okvirna vrednost pogodbe po današnjih cenah je 4 milijarde dinarjev. Realizacija je predvidena v dveh etapah (lokalna centrala v Mariboru v enem, ostale naprave pa v dveh letih).
Kazimir Mohar
Iskra
Iskra — SOZD elektrokovinske industrije, n. sol. o.
Izobraževalni center Iskre,
61001 Ljubljana, Trg revolucije 3 razpisuje
Temeljni seminar
za zunanje trgovinsko poslovanje
(zunanjetrgovinska registracija) v času od 28. 9. do 10. 10. 1987 v Portorožu
Delavci, ki opravljajo posle zunanje trgovinskega prometa morajo imeti po zakonu o prometu blaga in storitev s tujino ustrezno strokovno izobrazbo in morajo izpolnjevati druge pogoje, ki jih določi Gospodarska zbornica Jugoslavije v sporazumu z Gospodarskimi zbornicami republik in avtonomnih pokrajin (Ur. I. SFRJ 9/78). Za delavce, ki so dolžni opraviti posebni strokovni izpit za pridobitev zunanje-trgovinske registracije, organiziramo razpisani seminar kot pripravo za izpit.
Opravljeni izpit pa je tudi pogoj za vpis v 9. ZUNANJETRGOVINSKO Solo v iskri.
Izobraževalni program:
—	zunanje-trgovlnsko poslovanje
—	zunanje-trgovlnski In devizni režim SFRJ
—	pravni posli v zunanji trgovini
—	plačilni promet s tujino
—	mednarodni transport In transportno zavarovanje
—	carine In carinsko poslovanje
—	temelji družbeno politične ureditve in družbeno ekonomskih odnosov SFRJ
Čas in kraj: Seminar se bo začel 28. 9.1987 v Portorožu in bo trajal do 10. 10. 1987
Nosilec programa: Gospodarska zbornica Slovenije
Cena: Cena seminarja je 45.000 din, cena izpitov pa 30.000 din. Stroške hotela in potne stroške obračunajo kandidati v svojih OZD. Gospodarska zbornica jim bo poslala račun na podlagi izpolnjene in podpisane prijavnice.
Prijave. Prijavnice naročite na tel. št.: 061 222-212 v Izobraževalnem centru SOZD Iskra Ljubljana, Trg, revolucije 3/11. Izpolnjene prijavnice vrnite na isti naslov najpozneje do 20.6.1987. Poznejših prijav v nobenem primeru ne bomo mogli upoštevati, ker nas je Gospodarska zbornica obvestila, da ima seminar v navedenem terminu že povsem zaseden, razen naših rezervacij.
Moj najlepši dan v tednu
V okviru programa delovnih obiskov po TOZD in DO v SOZD Iskra je bil pred dnevi v spodnjeidrijski Iskri Rotomatiki predsednik KRO SOZD Iskra Franc šifkovič. Predstavniki 900-članskega delovnega kolektiva in idrijske občine so ga ob tej priložnosti seznanili z razvojem tovarne in vlogo ter pomenom, ki jo ta ima v ožji in širši družbeno-politični skupnosti.
Iz pogovora s Francem Šifko-vičem, ki so se ga udeležili direktor DO Iskra Rotomatika Edvard Svetlik s sodelavci, predsednica SO Idrija Ivica Kavčič, idrijskega izvršnega sveta Ivan Vidmar, sekretar OK ZK Marjan Cerkvenik in predsednik Delavskega sveta SOZD Iskra Igor Gruden, v nadaljevanju povzemamo nekatere temeljne obrise Rotomatikine razvojne poti.
Iskra v Spodnji Idriji je bila ustanovljena leta 1971 kot obrat Iskre Železniki. V začetku je bilo zaposlenih 71 delavcev. Leta 1984 se je obrat reorganiziral v TOZD Montažni oddelek, leto pozneje ob reorganizaciji ZP Iskra v TOZD Montaža, letos pa v DO Rotomatika, Industrija rotacijskih sistemov.
Proizvodni program sestavljajo štirje osnovni programi: hlajenje in klimatizacija, ventilatorji, črpalke in motorji; kompresorski, asinhronski, kondenzatorski in kolektorski.
Od ustanovitve pa do leta 1980 je DO glede na doseženo letno proizvodnjo cca 1.500.000 izdelkov stagnirala in stalno dosegala pod-
jev vodilni tovrstni proizvajalec v Jugoslaviji ter eden večjih, tako v evropskih, kot svetovnih merilih. Od te proizvodnje je okrog 65% izdelkov namenjeno tujemu tržišču in sicer izključno deželam s konvertibilnega področja, kjer bo v letošnjem letu iztrženo več kot 23 mio $. S ciljem vključevanja v mednarodno delitev dela na čim višji stopnji ima Rotomatika podpisane z evropskimi partnerji 3 dolgoročne pogodbe o poslovnotehničnem sodelovanju ter še eno z ameriško korporacijo Fedders. Prek teh pogodb se je Iskra Rotomatika vključila v vodilne proizvajalce na področju hlajenja, klimatizacije in ogrevanja na evropskem trgu: Elektrolux, Zanussi, Candy, Glenn, Fergas, Neef, Ritter itd. V letu 1985 je pričela Rotomatika tržiti svoje izdelke tudi na ameriškem trgu. Prvi rezultat tega je podpis pogodbe s Feddersom, ki predvideva v prvih 5 letih sodelovanja izmenjavo elektromotorjev in klima naprav s strani Feddersa v vrednosti 35 mio $. Rotomatika namerava ameriškemu tržišču ponuditi tudi ostale
izdelke iz svojega proizvodnega programa, predvsem male asinhronske in kolektorske motorje ter kompaktne ventilatorje, katerih visoko kvaliteto nam priznavajo tudi že omenjeni vodilni evropski proizvajalci, ki te naše proizvode vgrajujejo v svoje izdelke.
Čeprav smo vsi delavci zadovoljni z doseženimi rezultati pa nas leti niso uspavali in razmišljamo kako jih bomo še izboljšali. V izdelavi imamo nov investicijski elaborat za povečanje proizvodnje kompaktnih ventilatorjev, prozvodnjo elektromotorjev za obtočno črpalko in posodobitev proizvodnje. V ta namen bomo investirali več kot 10 mrd din, kar nam bo prineslo še boljše rezultate po letu 1990. Prav tako imamo močno razvito raziskovalno dejavnosti, ki je združena v raziskovalno enoto. Eden izmed pogojev za nadaljnjo kvalitetno rast tovarne je tudi izboljšanje kvalifikacijske strukture zaposlenih, saj bo omogočila uvajanje novih sodobnih tehnologij, krepitev lastnega znanja in ustvarjalnost. Poudariti moramo, da smo večino kadrov pridobili z aktivno štipendijsko politiko. Na šolah različnih stopenj in usmeritev imamo in to je ena izmed daljnosežnih pobud vodstva tovarne, blizu 160 štipendistov, vsako leto pa razpišemo 50 novih štipendij.
Tržišču pa se prilagajamo še drugače. Razvijamo nove materiale in po energetski plati izboljšujemo izkoristke pri nas narejenih izdelkov, s čimer sočasno zmanjšujemo tudi odstotek izdatkov v končnih izdelkih. Še posebej intenzivno razvijamo nove vrste materialov,
tako imenovane permanentne magnete. Izdelki, ki bodo iz naše tovarne prihajali v prihodnosti, bodo vsebovali le še kako tretjino materialov, ki jih poznamo danes. Sproti sledimo razmeram na tržiščih in razvojnim trendom v svetu.
S sedanjim načinom proizvodnje izkoriščamo torej vse prednosti, ki nam jih le-ta ta hip nudi. Velikose-rijska proizvodnja pa je že postala vprašljiva, saj tržne razmere v svetu narekujejo nove načine. G reza proizvodnjo za znanega kupca, v malih serijah in s kratkimi dobavnimi roki. Prvi korak v tej smeri smo že storili z uvedbo najsodobnejših ONO strojev, pripravljamo pa se na proizvodnjo po takoimenovani tehnologiji »Just in time«. S tem bomo odpravili tudi medfazne zaloge, ki jih je danes za več kot 10-dnevno proizvodnjo v primerjavi z nekaj urnimi, v letih, ki so pred nami. Proizvodne procese bomo tako razbremenili in oklestili vseh proizvodnih poti, sestavni deli za izdelke, ki bodo prihajali z naših tekočih trakov bomo selili le iz. ene v drugo proizvodno operacijo.
In za konec pričujočega zapisa še naslednje:
Z izvajanjem treh strateških usmeritev razvojno usmerjenih v tržno, programsko in tehnološko preobrazbo nameravamo leta 2000:
—	izdelati okrog 8 milijonov izdelkov letno
—	glede na leto 1980 trikrat povečati produktivnost
—	na konvertibilna tržišča prodati za več kot 40 mio dolarjev izdelkov
—	izdelke, ki bodo zapuščali naše proizvodne linije pa bo odlikovala kakovost in zanesljivost.
Vsi dosedanji rezultati zagotavljajo, da naši cilji niso le želje, temveč realnost. Z vlaganji v tehnologijo, tržišče, kadre in drugo bomo te cilje tudi dosegli in še utrdili svoj položaj enega izmed največjih tovrstnih svetovnih proizvajalcev.	„
	Leto 1980	Leto 1986	IND
Proizvodnja v kom	1.432.761	4.032.609	281
Produktivnost			179
Število zaposlenih	379	887	234
Izvoz v $	2.630.000	15.113.000	575
Celotni prihodek 000 din	293.927	17.373.782	5.911
Dohodek 000 din	79.419	3.316.895	4.176
Akumulacija 000 din	7.485	182.676	2.441
Dohodek/zaposlenega v			
000 din	210	3.739	1.781
Izvoz/zaposlenega v $	6.939	17.038	246
poprečne rezultate. V tem letu pa smo se odločili za intenzivni razvoj, ki naj bi omogočil, da bo Iskra Rotomatika postala eden izmed vodilnih tovrstnih svetovnih proizvajalcev. Da je bila taka usmeritev pravilna, je razvidno iz nekaterih kazalcev poslovanja (glej tabelo):
Tak dvig proizvodnje in s tem tudi finančna uspešnost je omog» očila strategija, da se mora Iskra Rotomatika razviti v enega vodilnih proizvajalcev elektromotorjev v svetu ter seveda vlaganja v tehnologijo, tržišče, kadre itd.
Poseben problem je predstavljalo povečanje števila zaposlenih (1980 — 379 delavcev, 1986—887 delavcev), saj v Idriji ni bilo na razpolago dovolj delovne sile.
Vodstvo DO je zato v interesu dosega želenih ciljev moralo iskati rešitve Izven sedeža tovarne. Tako so pričeli odpirati obrate za proizvodnjo elektromotorjev na Vr-sniku, v Hotedršici in Postojni. Iskra Rotomatika je z letno proizvodnjo cca 5 mio elektromotor-
________Iskra Avtoelektrika____________
Temeljni kamen za nov institut
Petek, 5. junij 1987 bo gotovo zapisan z zlatimi črkami v knjigo bogate zgodovine Iskre Avtoelektrike Nova Gorica, saj se je ta dan pričelo pisati novo poglavje — na priložnostni slavnosti so vzidali temeljni kamen za nove, prepotrebne prostore temeljne organizacije Inštitut za avtoelektriko. To veličastno dejanje je ponosno opravil Emil Kogoj, najstarejši delavec te temeljne organizacije, zaposlen v prototipni delavnici, sicer pa znan tudi kot večkratni inovator.
Skromno, a toliko pomembnejšo slavnost je pričel Boris Leban, direktorTOZD Inštitut. Orisal je zgodovino TOZD od ustanovitve do danes in med drugim poudaril: »Že od samega začetka pa do današnjih dni je poudarek na nenehnem razvoju in dejavnosti. Kljub skromnim vlaganjem v razvojno dejavnost v preteklih letih, lahko z zadovoljstvom ocenimo dosežene rezultate. Celoten današnji program je plod lastnega razvojnega dela. Skromne licence so le izjema. Nastop na domačem trgu in usmeritve v izvozu potrjujejo kvaliteto razvojnega dela in sposobnost naslonitve na lastno znanje. Prav pri izvozu velja omeniti dosežene homolo-gacije naših izdelkov pri najbolj renomiranih evropskih proizvajalcih avtomobilov, pri francoskem Renaultu, Citroenu in Peugeotu, italijanskem Fiatu, nemškem Volkswagnu in drugih. Za začetek dobav tem kupcem je prav razvojna dejavnost nosila levji delež in odigrala ipomembno vlogo.
Ko danes vzidavamo temeljni kamen, se moramo zavedati, da z dograditvijo objekta sistematično in dolgoročno rešujemo enega izmed problemov razvojne dejavnosti, ki v preteklosti ni bil rešen.
Živimo v času zapletenih jugoslovanskih in svetovnih razmer, v času hitrega inovacijskega napredka, ki kaj kmalu izniči rezultate včerajšnjega dne. Zato menim, da je spoznanje potrebe po vlaganju v tak objekt kot del vlaganja v razvoj, toliko pomembnejše. Nedvomno bo to vlaganje ob dodatnih vlaganjih v kadre in opremo v prihodnosti odigralo odločilno vlogo pri nadaljnjem razvoju delovneorganizacijekot celote.
Samo naslonitev na lastno znanje, na lastne sile, na lasten razvoj bo omogočila realizacijo široko zastavljenih ciljev delovne organizacije in prodor na tuja tržišča.«
Slavnostni govornik ob položitvi temeljnega kamna je bil Rajko Novak, predsednik sveta za znanost pri SZDL Nova Gorica. Njegov izčrpen govor objavljamo v celoti.
»V današnjih pogojih neučinkovitega gospodarjenja, nizke akumulativnosti in visoke stopnje zadolženosti, ko v večini organizacij združenega dela primanjkuje investicijskih sredstev, je vsaka naložba na področje razvoj no-raziskovalne dejavnosti še toliko pomembnejša. Ne le zato, ker oopira realne možnosti za nadaljnji razvoj posamezne delovne organizacije, za razvoj in uvajanje novih programov in tehnologij, temveč tudi zato ker take naložbe vendarle dokazujejo, da se v naši družbi počasi, toda vztrajno utrjuje spoznanje, da je preboj iz sedanje krize mogoč le z resnično in ne zgolj besedno usmeritvijo v razvojno-raziskovalno dejavnost in organizirano spodbujanje in usmerjanje množične ustvarjalnosti delavcev. To je predpogoj za uvajanje novih proizvodov in tehnologij, odpiranje kreativnejših, produktivnejših delovnih mest in doseganje realnih poslovnih rezultatov na osnovi izkoriščanja notranjih rezerv.
Iskra Avtoelektrika je vsa zadnja leta dokazovala, da njen pogled ni uprt v preteklost, ampak daleč v prihodnost. Da se ni pripravljena primerjati s sivine jugoslovanskega povprečja, ampak vidi svojo bodočnost in perspektivo le v borbi z najkvalitetnejšimi proizvajalci avtoelekt-rične in druge opreme v Evropi in na svetu.
Zato pomeni današnji simbolični dogodek zgolj skromno manifestacijo prepričanja kolektiva, da je jamstvo za še boljši jutri le v lastnem strokovnem znanju, kvalitetnem delu in konkretnih poslovnih odnosih do partnerjev. Pomeni logično nadgradnjo investicij, ki so bile v zadnjih letih usmerjene v posodobitev tehnološke opreme, osvajanje novih programov, usposabljanje kadrov in zagotavljanje ustreznejših delovnih prostorov. Uvajanje novih programov in sodobnih, visoko razvitih tehnologij zahteva vse več strokovnega znanja, inventivne sposobnosti in samoiniciativnosti na vseh področjih. Zato so družbena prizadevanja v zadnjem času usmerjena v intenzivno in vsest-iransko krepitev razvojno-raziskovalnih in drugih strokovnih dejavnosti v organizacijah združenega dela, v njihovo učinkovitejše povezovanje z raziskovalnimi in visokošolskimi organizacijami, v večje povezovanje razvojnega dela s trženjem itd. V ta prizadevanja sodi nedvomno tudi široko spodbujena akcija 2000 novih raziskovalcev v Sloveniji do leta 1990.
Prav tako kot zunanje, so pomembne tudi spremembe znotraj OZD. Odločneje je potrebno podirati ovire pri ustvarjalnosti in zagotavljati pogoje, v katerih se bo lahko vsak ustvarjalen posameznik uresničeval na svojem delovnem, oz, strokovnem področju.
Sami ustvarjalci — inovatorji vidijo ovire za večjo ustvarjalnost predvsem v: nerazumevanju okolja in brezbrižnosti do novih dosežkov, neustreznem materialnem in družbenem vrednotenju in nagrajevanju strokovnega in ustvarjalnega dela, premajhni možnosti stika z razvojnimi dosežki doma in v svetu, v neustreznem napredovanju znotraj stroke, slabostih v organizaciji njihovega dela, težavah pri nabavi opreme, instrumentov in materiala ter preobremenjenosti z operativnim delom.
Prijetno je ugotoviti, da je v naši občini Iskra Avtoelektrika med tistimi, ki odločneje in uspešneje rešujejo vsa ta vprašanja. Dokazov za to je veliko. Od tega, da je vaša TOZD—Inštitut edina registrirana organizacija za opravljanje razvojno-raziskovalne dejavnosti v občini, prek že uresničenih naložb v razvojno-raziskovalno in tehnološko opremo, kadre in prostore, do današnjega začetka gradnje novega Inštituta. Vse to dokazuje, da je vaš kolektiv v obdobju izredno intenzivne rasti, z jasnimi razvojnimi
Rajko Novak, slavnostni govornik ob položitvi temeljnega kamna
Temeljni kamen za nov Inštitut Je položil Emil Kogoj
perspektivami in vedno močnejšim zaupanjem v lastno znanje in sposobnosti. Vse to je jamstvo, da boste uresničili drzne razvojne usmeritve in naloge na področju tehnološke posodobitve, ki ste jih zapisali v srednjeročni plan. To pa je nadaljnji razvoj in osvajanje električnih in elektronskih izdelkov za potrebe motorjev in motornih vozil, večja profesionalizacija teh programov, razvoj namenskih proizvodov in postopna preusmeritev s proizvodnje elementov v proizvodnjo sistemov, skratka, razvoj programov z več vloženega znanja, ki ga že imate na področju razvoja in tehnologije. To je edina pot za zmanjševanje našega tehnološkega zaostanka za razvitim svetom.
Bil bi hudo pomanjkljiv, če se ne bi vsaj delno dotaknil problematike razvoja kadrov, ki je ne le pri nas, ampak v Sloveniji in Jugoslaviji eno izmed ključnih razvojnih vprašanj. Kadri so marsikje že postavili omejitveni faktor razvoja. Zato moramo vprašanjem dolgoročnega razvoja kadrov, vse od dela z osnovnošolci, prek načrtnega štipendiranja na srednjih šolah in fakultetah, načrtnega vključevanja v delovne procese, stalnega strokovnega usposabljanja doma in v tujini, ob stimulativnem nagrajevanju doseženih rezultatov posvetiti veliko več energije, znanja in sredstev.
Le na tak način bodo delavci na vseh področjih motivirani za pridobivanje in aktiviranje edinega neizčrpnega vira napredka, t. j. novega, sodobnega znanja.
Današnjega dogodka so prav gotovo najbolj veseli delavci temeljne organizacije Inštitut, ki so kljub prostorskim in drugim težavam v zadnjih letih uspešno reševali zastavljene naloge. Vendar novi prostori ne bodo le velika pridobitev, temveč tudi moralna obveznost za še intenzivnejše delo,« je zaključil Rajko Novak.
Sto delavcev TOZD Inštitut je zaupalo gradnjo novogoriškemu SGP in če bo šlo vse po sreči, bo prva faza zgrajena do začetka prihodnjega leta. Naložba bo po sedanji oceni stala okrog 700 milijonov dinarjev, sredstva pa so zagotovljena s strani proizvodnih TOZD Iskre Avtoelektrike, iz združenih sredstev SOZD Iskra za raziskovalno dejavnost, nekaj pa tudi iz novogoriške občinske raziskovalne skupnosti.
»Znanje za prihodnost«, piše na temeljnem kamnu...
Marko Rakušček
O servisiranju ER O programa in drugi servisni problematiki
Vsakoletno srečanje vodij Iskrinih servisnih enot in delavnic za servisiranje Iskrinih električnih ročnih orodij s predstavniki ERO in pa redna četrtletna konferenca DO Iskra Servis sta bili tokrat prvič zunaj Slovenije, in sicer v Topoli pri
Beogradu.
Prvi del delovnega dogovora med serviserji in predstavniki kranjske tovarne Električnih ročnih orodij je bil že po tradiciji namenjen predstavitvi novih izdelkov tega kolektiva, kot tudi preučevanju problematike servisiranja električnih ročnih orodij. Ob tem ne bo odveč podatek, da so Iskrini serviserji na primer samo lani popravili nad 55.000 električnih ročnih orodij, ta številka pa se bo s povečevanjem proizvodnje v Kranju v prihodnjih letih gotovo še povečevala.
Iskrini serviserji se pri vzdrževanju programa ERO srečujejo zlasti z dvema problemoma. Prvi je v pomanjkanju rezervnih delov, drugi pa v ceni teh delov. Tovarna ERO je bila namreč lani zaradi zamrznjenih cen končnih izdelkov, prisilje-
zagotavljanju kapacitet kot pri nabavi rezervnih delov.
Obisk v Topoli so Iskrini serviserji izkoristili tudi za četrtletno konferenco. Analiza poslovanja delovne organizacije v letošnjih prvih mesecih je pokazala, da ne izpolnjujejo planskih zadolžitev pri prodaji rezervnih delov. Zlasti je v upadanju prodaja delov za telefonske naprave in sisteme, nespodbudna, vendar še vedno v okviru načrtovanih zadolžitev, pa je prodaja rezervnih delov za električna ročna orodja. Vodje Iskrinih servisnih enot so na konferenci ocenili, da je tudi število servisnih posegov, torej realizacija od dela, na nekaterih programih v upadanju, vendar so med posameznimi enotami precejšnje razlike.
Iskra-SOZD elektrokovinske industrije, n. sol. o. Izobraževalni center SOZD Iskra
61001 Ljubljana, Trg revolucije 3
V okviru izobraževanja za izpopolnjevanje strokovne izobrazbe in usposabljanja delavcev v RR dejavnosti razpisujemo:
5. raziskovalno-razvojno šolo v Iskri
v času od 22. 9. do 2.10.1987 In od 19.10. do 23. 10. v Škofji Loki
Izobraževalni program je namenjen vodjem raziskovalno-razvoj-nih enot v Iskri in vodjem projektov in projektnih skupin.
Vsebina: program tvorijo izbrana poglavja iz naslednjih tematskih področij:
1.	Vodenje inovacijskih procesov
2.	Informatika v raziskovalno-razvojnem procesu
3.	Vodenje, komuniciranje in delo z ljudmi
Program vsebuje posebna interdisciplinarna znanja, ki so močno naravnana na aktualna vprašanja novih zahtev sodobnega raziskovalno-razvojnega dela s končnim poudarkom na Iskrini problematiki.
Organizacija: skupne oblike andragoškega dela bodo organizirane celodnevno 5 dni v tednu. Obiskovanje šole bo redna delovna obveznost. Udeleženci, ki bodo vse obveznosti iz programa uspešno opravili, bodo prejeli spričevalo o uspešno končanem šolanju in bodo imeli prednost pri razporejanju na odgovornejša dela in naloge v raziskovalno-razvojni dejavnosti Iskre.
Nosilec programa: SOZD Iskra, Področje za raziskovalno dejavnost, Ljubljana.
Vodja programa: dr. Jože Vugrinec
Čas In kraj: s programom strokovnega izpopolnjevanja bomo pričeli dne 22. 9. 1987 ob 9. v hotelu Transturist v Škofji Loki
Prijave: izpolnjene prijavnice pošljite najpozneje do 1.9. 1987 na naslov: Iskra DSSS Izobraževalni center, Ljubljana, Trg revolucije 3. Informacije lahko dobite na telefonu: (061) 222-212.
na precej podražiti rezervne dele, zdaj pa prihaja celo do takšnih absurdov, da lahko nekdo v trgovini kupi novo orodje ceneje kot pa bi ga stalo nekoliko večje popravilo. In kaj to pomeni za obe Iskrini delovni organizaciji? Dragi rezervni deli lahko povzročijo upadanje prodaje novih orodij, s tem pa tudi zmanjševanje servisnih storitev.
Na srečanju v Topoli so serviserji posebej poudarili, da mora tovarna v prihodnje pri oblikovanju cen upoštevati to soodvisnost, opozorili pa so tudi na nižje cene rezervnih delov konkurenčne firme.
Pomembna odločitev tradicionalnega srečanja je bila tudi ta, da morajo v prihodnje vsi Iskrini servisi nadaljevati akcijo, ki sta jo začela pred dvema letoma servisa v Ljubljani in Beogradu, ta pa je v sklepanju pogodb z gradbenimi in večjimi industrijskimi podjetji o stalnem vzdrževanju Iskrinih električnih ročnih orodij. Takšno sodelovanje bo koristno tako za večje lastnike naših orodij zaradi določenih ugodnosti časovnih in cenovnih — Iskrini serviserji pa bodo lažje načrtovali, in sicer tako pri
Prav zaradi omenjenega zmanjševanja prodaje nekaterih rezervnih delov in pa določenega upadanja servisnih posegov, so se v Servisu v dogovoru z drugimi Iskrinimi delovnimi organizacijami, med njimi zlasti z Iskro Commercom, odl-
očili za več tržnih akcij, vse pa z namenom, da bi kupci še bolj spoznali našo sestavljeno organizacijo in seveda zato, da bi si Iskrini serviserji zagotovili dovolj dela. Pozabili tudi niso na kakovost servisira-
nja j n zboljševanje organiziranosti dela, na kadre, na opremo in pri tem tudi na metrološki nadzor merilnih aparatov.
Lado Drobež
V teh prostorih v Beogradu servisiramo električna ročna orodja.
Temelji japonskega načina vodenja
KOMATSU
To je čisto industrijsko mesto, ki je nastalo šele v zadnjem času. Proti kraju in sedežu istoimenske firme, ki proizvaja težko gradbeno mehanizacijo — Komatsu smo se spet peljali z vlakom. Pot nas je vodila po ravninskem delu na severni, proti celini obrnjeni obali. Ta del je zaradi hladne klime —sneg pade skoraj do obale ^ manj gosto naseljen. Še vedno pa je vsaka ravna površina obdelana v riževo polje, če pa je teren nagnjen, je zasajen ali s povrtninami, ali pa obdelan v terase in spet so tu riževa polja.
Tako na hitro opazovano iz vlaka je namakanje riževih polj zahtevna zadeva. Na teh nekaj deset m2 delajo povečini vse ročno, le na večjih poljih sem videl nekaj mehanizacije. Vse prepreda mreža kanalov. Sami japonski predavatelji so nam zatrdili, da sta produktivnost in motiviranost v poljedelstvu, ki je protežirana panoga, še zdaleč ne tako visoki kot v industriji in, da je japonski riž naj dražji na svetu.
Končno smo prišli v Komatsu, ki je še najbolj podoben našemu Celju. Lično majhno mesto z nakupovalnim centrom in veliko industrije.
Nastanili so nas v izobraževalnem centru firme Komatsu, ki nas je, tako po svojem zunanjem videzu, kot po urejenosti in opremljenosti močno presenetil. Kot je videti na sliki je to pravcat hotel in tudi znotraj je zelo lepo opremljen. Zopet so nas namestili v enoposteljno, sodobno opremljene sobe z WC in s kopalnico.
V samem izobraževalnem centru smo imeli (popoldne — na Japonskem skušajo čas čimbolje izkoristiti) predavanje o celovitem obvladovanju kakovosti v majhnih organizacijah. Predavatelj nam je pripravil in razložil pristop, ki je običajen v japonskih majhnih podjetjih, ki želijo vzpostaviti sistem celovitega obvladovanja kakovosti. Taka podjetja štejejo od 100—200 zaposlenih in izvedejo program v enem do dveh letih.
Predavanje smo imeli v lepi in bogato opremljeni predavalnici centra. Predavatelj je izkoristil praktično vsa danes znana audiovižuelna sredstva.
Predavalnica v Izobraževalnem centru Komatsu
Kotiček za skupinsko razpravo v Izobraževalnem centru Komastu
Zvečer smo imeli prosto in smo se sprehodili po mestu. Tudi tukaj so trgovine bogato založene, poznajo tudi trgovske hiše, kjer praktično lahko kupiš vse kar normalno potrebuješ. Vsi prodajalci in prodajalke so bili zelo ljubeznivi in pripravljeni pomagati pri izbiri, čeprav je bilo samo sporazumevanje zelo težko in smo se zato sporazumevali bolj z rokami.
Sprehajal sem se s kolegom iz Sri Lanke in si ogledoval posebnosti. Trgovine zapirajo že ob 19. in mestni vrvež počasi zamre. Presenečen sem bil, ko sem zagledal avtomat za pivo in kaj vse nudi; ne boste verjeli; imel je pločevinke z 250, 350 in 500 g piva pa tudi take zal liter, 2 in 3 litre. V avtomat vržeš drobiž, ali bankovec za 1000 jenov, za 1980 jenov dobiš 3-litrsko pločevinko piva, avtomat pa tudi vrne drobiž. Žal pa je 2000 jenov toliko denarja, (glej dnevnik Delo), da si tega piva rajši nisem kupil. Zanje pa je to običajno.
Prav zanimiv je bil tudi ožji trgovski center. Čisto navadno ulicos hišami ob obeh straneh in majhnimi trgovinicami so z enostavno konstrukcijo prekrili in pretvorili v pokrito tržnico. Celotna pokrajina, v kateri smo se nahajali in morski zaliv se imenuje Ishikavva. Torej je na Japonskem ime nam sicer znanega strokovnjaka za področje kakovosti in avtorja knjige »Kako celovito obvladovati kakovost« Dr. Kaoru Ishikavve znano in dokaj pogosto.
Večerjal sem pri Mc Donalds, ameriški firmi in eni izmed redkih, ki je uspešna tudi na Japonskem. Ogledal sem si konstrukcijo te stavbe, ki je od zunaj videti lična, v notranjosti pa ima samo tisto, kar nujno potrebuje. Konstrukcija je iz Jprofilovin kotnikov in povezana z vijaki, ne pa s kovicami. Pri vsaki spremembi je mogoče elemente razstaviti in znova uporabiti na drugem koncu. H konstrukciji pridejo še najnujnejše obloge in pohištvo. Zopet vse tako urejeno, da je čedno in, daje mogoče hitro in enostavno očistili. Prtov ni, so pa papirnati podstavki, kijih vržeš stran in se kot odpadna surovina spet pojavijo v proizvodnem procesu.
Ker je bil dan naporen, sem z velikim veseljem šel k počitku. V sobi sem imel termovki z vročo in ledeno vodo, vrečke s čajem, limono in sladkor. Tako sem si lahko pripravil potreben napitek. Seveda je imela vsaka soba tudi poln hladilnik pijač — od piva do koka kole. Ker je zunaj pihal hladen veter s severa, sem tudi odlično in dolgo spal (se nadaljuje).
Lotar Kozina
_______Mala oglasa__________________________
Montiram avtomobilske radijske sprejemnike v vse vrste vozil. Kogovšek, Vodnikova 295, Ljubljana.
Ugodno prodam novo končno stopnjo stereo 2x200 W — 4 ohmsko. Telefon: 064/28-530 — popoldan.
Naših
štirideset
let
Piše:
Dušan Željeznov
Naš sogovornik: Anton Lovko
Začeli smo graditi novi objekt
Leta 1953 so v obratu nastale tudi organizacijske spremembe. Od aprila do avgusta je bilo zaposlenih 25 novih delavcev in nastali so zametki posameznih služb.
V tem obdobju je obrat imel naslednje prostore:
1. Upravna stavba. V pritličju je bila navijalnica kondenzatorskih svitkov, sušilnica, skladišče, pisar-
Podlistek
na za obratovodjo in pisarna za administratorko. V prvem nadstropju sem stanoval jaz. Kleti je imela zasedene Kmetijska zadruga Semič.
2.	Proizvodni provizorij (baraka). V njem je bila montaža papirnih kondenzatorjev, impregnacija, pisarna vodje montaže, garderobe in sanitarije. Del proizvodnega pro-vizorija ni bil zaseden.
3.	Bivša kuhinja posestva. V pritličju je bila majhna delavnica za popravila in pralnica za impregnacijske posode. V prvem nadstropju je stanoval impregner Franc Muc.
4.	Bivši hlevi posestva niso bili zasedeni.
5.	Bivši skedenj posestva. V njem je bila embalaža in razni material.
- 6. Bivša kašča posestva ni bila zasedena.
7. Lesen provizorij na vrtu. V njem je stanoval gospodar Janko Butala.
Obrat je izdeloval kondenzatorje za potrebe telefonije, tip KPHT, in kondenzatorje za potrebe radio-tehnike, tip KPCU. Obrat je bil organizacijsko takle: vodja obrata sem bil jaz, vodja montaže in namestnik obratovodje Jože Kočevar, vodja impregnacije Franc Muc, skladiščnik Anica Lovko, gospodar Janko Butala in administrator Vida Pavlovič.'
V	tem letu je obrat dobil tudi čuvajsko službo. Prva čuvaja sta bila Jože Jakša in Alojz Sever.
Leta 1954 se je spet dvignilo število zaposlenih in hkrati povečala proizvodnja. Večjih novosti v tem letu ni bilo, razen tega, da so se v obratu pričeli pripravljati za proizvodnjo cos kondenzatorjev. Zato so v obratu zaposlili Franca Grobovška, ki je imel nalogo, da tehnološko pripravi projekt proizvodnje. To leto je bila okoli obrata tudi zgrajena ograja na lesenih stebrih.
Večje spremembe so bile v letu 1955 in 1956. V obratu so pričeli graditi nov proizvodni objekt, namenjen za proizvodnjo cos kondenzatorjev. Nova stavba je bila nameščena na kraju bivše kuhinje, zato so to podrli in prav tako staro kaščo.
Vzporedno z gradnjo novega objekta so bili za silo adaptirani prostori bivšega hleva. V kleteh upravne zgradbe, ki jih je Kmetijska zadruga Semič izpraznila, je bila urejena kurilnica za centralno kurjavo, le-ta pa napeljana v upravno zgradbo, leseni proizvodni provizorij in proizvodni objekt.
V	juniju istega leta jebilaizPrža-na v doslej prazne prostore proizvodnega provizorija prenesena montaža sljudnih kondenzatorjev.
S tem se je število zaposlenih podvojilo. Istega leta so v obratu začeli organizirati knjigovodstvo (obračun osebnih dohodkov in materialno knjigovodstvo). Prvi knjigovodja je bil Franc Rajk. Obrat je dobil tudi svoj dostavni avto, ki ga je vozil obratovodja. Leta 1956 je obrat svečano praznoval v novozgrajenih prostorih petletnico obstoja, do konca leta pa so bile izvršene tudi razne organizacijske spremembe.
Navijalnico, sušilnico in skladišče so preselili iz upravne stavbe v novo zgrajeno proizvodno halo. Prav tako je bila impregnacija iz barake preseljena v novo stavbo.
V obratu so to leto bili formirani naslednji oddelki: montaža I. (montaža papirnih kondenzatorjev), ki jo je vodila Jelka Picelj; montaža II. (montaža sljudnih kondenzatorjev) z vodjo Markom Remškarjem.
Leta 1957 je bila v tovarni organizirana tehnična kontrola. Prvi vodja je bil Franc Makovec. Tega leta so pričeli tudi organizirati operativno pripravo dela (izpisovanje in obračun delovnih nalogov).
To leto je obrat pri kondenzatorjih za radioaparate (tip KPC U) prenehal izdelovati zaščito s steklenimi cevkami in prešel na zaščito z umetnim voskom (bera-nit), kar je znatno pocenilo proizvodnjo in povečalo kvaliteto.
Srednja šola tehniških strok Franca Leskoška-Luke, Ljubljana, Djakovičeva 53 bo v šolskem letu 1987/88 vpisovala odrasle v:
1.	Skrajšani program pridobivanje, predelava In obdelava kovin: smer obdelava kovin (SKR)
To je program, po katerem se izobražujejo udeleženci za raznovrstna dela v kovinarski industriji, ki so značilna za poklice II. zahtevnostne stopnje: ročna obdelava kovin, manj zahtevna in serijska obdelava kovin na stružnicah, frezalnih, pehalnih, vrtalnih, brusilnih strojih, nastiskalnicah in drugih obdelovalnih strojih, priprava materiala, lansiranje polizdelkov ali izdelkov, manj zahtevna montaža kovinskih elementov, montaža inštalacij, strežba polavtomatskih in avtomatskih strojev. Izobraževanje obsega teoretični del v dveh semestrih, to je eno šolsko leto.
V	program se lahko vpišejo kandidati, ki imajo najmanj 6 razredov osnovne šole in eno leto delovnih izkušenj.
Po uspešno zaključenem izobraževanju prejme udeleženec javno veljavno diplomo (spričevalo z nazivom »obdelovalec kovin«). Udeležencu je omogočena poznejša vključitev v zahtevnejši program srednjega izobraževanja.
2.	Srednji program strojništvo: smer oblikovalec kovin (SR)
To je program, po katerem se izobražujejo udeleženci za doslej značilne poklice strugar, rezkalec, brusilec, vrtalec, strojni mehanik pa tudi za tehniškega strojnega risarja, orodjarja.
Izobraževanje obsega teoretični pouk v štirih semestrih, to je dve šolski leti. Predmetnik obsega naslednje predmete: slovenski jezik in književnost, umetnostno vzgojo, tuj jezik, matematiko, fiziko, biologijo, kemijo, samoupravljanje s temelji marksizma, zgodovino, geografijo, zdravstveno vzgojo, osnove tehnike in proizvodnje, tehniško risanje s strojnimi elementi, energetiko z energetskimi napravami, mehaniko, gradiva, organizacijo in ekonomiko dela, tehnologijo.
V	program se lahko vpišejo kandidati, ki so uspešno končali vseh 8 razredov osnovne šole in imajo eno leto delovnih izkušenj.
Po uspešno zaključenem izobraževanju prejme udeleženec javno veljavno diplomo (spričevalo z nazivom »oblikovalec kovin«). Udeležencu je omogočena poznejša vključitev v nadaljnje izobraževanje.
3.	Nadaljevalni program: obratni strojni tehnik (NAD)
To je program, po katerem se udeleženci izobražujejo za dela v strojništvu V. zahtevnostne stopnje. Izobraževanje obsega teoretični del po predmetniku in traja štiri semestre, to je dve šolski leti.
V	program se lahko vpišejo kandidati, ki imajo končano poklicno šolo kovinarske stroke, oz. po novih programih smer oblikovalec kovin ter eno leto delovnih izkušenj.
Po uspešno zaključenem izobraževanju prejme udeleženec javno veljavno diplomo (spričevalo z nazivom »obratni strojni tehnik«), Udeležencu je omogočena poznejša vključitev v nadaljnje izobraževanje na ustrezni fakulteti.
4.	Skrajšani program pridobivanje In predelava in obdelava kovin: pridobivanje in predelava kovin (SKR)
To je metalurški program, po katerem se izobražujejo udeleženci za kaluparska in livarska dela, ki so značilna za poklice ozkega profila. Izobraževanje obsega teoretični del v dveh semestrih, to je eno šolsko leto. Predmetnik obsega naslednje predmete: slovenski jezik in književnost, umetnostno vzgojo, matematiko, naravoslovje, družboslovje, zdravstveno vzgojo z varstvom pri delu, osnove tehnike in proizvodnje, tehniško risanje s strojnimi elementi in strojeslovjem, gradiva, organizacijo in ekonomiko dela, tehnologijo.
V	program se lahko vpišejo kandidati, ki imajo najmanj 6 razredov osnovne šole in eno leto delovnih izkušenj. Po uspešno zaključenem izobraževanju prejme udeleženec javno veljavno diplomo (spričevalo z nazivom »pridobivalec in predelovalec kovin«), Udeležencu je omogočena poznejša vključitev v zahtevnejši program srednjega usmerjenega izobraževanja.
5.	Nadaljevalni program: obratni metalurški tehnik (NAD)
V	tem programu se udeleženci izobražujejo za dela v metalurgiji V. zahtevnostne stopnje. Izobraževanje obsega teoretični del po predmetniku in traja štiri semestre, to je dve šolski leti.
V	program se lahko vpišejo kandidati, ki imajo končano IV. stopnjo zahtevnosti po novem, ali starem programu in eno leto delovnih izkušenj.
Po uspešno Zaključenem izobraževanju prejme udeleženec javno veljavno diplomo (spričevalo z nazivom »obratni metalurški tehnik«). Udeležencu je omogočena poznejša vključitev v nadaljnje izobraževanje na ustrezni fakulteti.
Prijave sprejema tajništvo šole do 5. septembra 1987.
Dan Iskre -dan borca ’87
Obvestilo sindikalnim organizacijam
Sindikalne organizacije Iskrinih DO in TOZD, ki sprejemajo prijave in vplačila za pakete za dan iskre ’87 obveščamo, naj vplačila 4000 din za posamezni paket nakažejo na žiro račun št.: 50102-601-21686 SDK Ljubljana — Iskra Delta — za dan Iskre do 19. junija.
Vse informacije v zvezi s prijavami in vplačili daje Primož Majerič, Iskra Delta, tel.: (061) 571-106.
Z Iskro po Jelovici
Iskrino planinsko društvo bo organiziralo v soboto, 27. junija lažji planinski izlet, ki bo udeležence popeljal po grebenu prelepe Jelovice. Dobili se bomo ob 6. uri zjutraj pod uro na ljubljanski železniški postaji ter se z avtobusom odpeljali v Železnike. Pot nas bo nato vodila do Dražgoš, zatem pa na Vodiško planino (1118 m). Na poti proti Radovljici se bomo ustavili še na Zgoški planini. Skupno bo približno 6 ur lažje hoje brez kakšnih večjih vzponov in spustov.
Izlet bo vodila Breda Jančar. Če je tale oglas preskop, vam bo ona postregla tudi s podobnejšimi podatki, in sicer po telefonu 556-141/506.
LD
Dan Iskre — dan borca
Spoštovani bralci!
Obveščamo vas, da moramo zaradi omejene proizvodnje in dobave papirja papirnice Djuro Salaj iz Krškega do nadaljnega skrčiti obseg glasila na 16. strani.
Prosimo za razumevanje.	uredništvo
Prav škoda, da še ne moremo pisati o tem, koliko Iskrašev in naših svojcev se bo v soboto, 4. julija udeležilo vsakoletnega Iskrinega slavja ob Dnevu borca — Dnevu Iskre. Redakcijo časopisa namreč zaključujemo ob torkih, zadnji rok za prijave pa je bil prejšnji ponedeljek, 15. junija. Kljub prizadevanju nam v samo enem dnevu ni uspelo dobiti kolikor toliko točne številke tistih, ki bodo prišli na rekreacijski center Sora nedaleč od Medvod. Seveda pa
upamo, da nas bo veliko.
Tokrat vam predstavljamo tako imenovani paket. V Delti, kot organizatorju letošnjega slavja, so se odločili za nekaj novosti oz. sprememb. Tako na primer bo tokrat tradicionalno skledico kot spominek zamenjala izredno lepa bombažna vrečka, katere se bodo zlasti razveselili ženske in dekleta, pa naj bo to pri nakupih ali pa recimo na poti v šolo ali kam drugam. Na vrečko ali torbico, kakor koli jo že poimenujemo, je natisnjena maskota prireditve, ta pa je prijazni računalnik.
Seveda bodo v paketu tudi lična plastična skledica, plastična žlica, dva servieta, h golažu pa bo vsak dobil tudi dve žemlji.
Zdaj pa k pijači. Tudi tu so se v Delti odločili za novost: tradicionalni liter »navadnega« vina bo zamenjala buteljka najkakovostnejšega Belega Pin-oja. Seveda bodo organizatorji poskrbeli tudi za tiste, ki imajo raje pivo ali sokove.
Letošnja lastna udeležba v višini 1.500 dinarjev nikakor ni visoka. T udi zato ne, ker so sev Delti izredno potrudili, da bi se na Sori res vsi Iskraši kar najbolje počutili. Ob tem jim je treba priznati, da bo tudi program prireditve izredno bogat in pester, čeprav niso razmetavali z denarjem.
Se tole: bone za paket bodo začeli deliti po 24. juniju.
LD
ISKRA — glasilo delovnega kolektiva Iskra — SOZD elektrokovinske industrije — Ljubljana. Ureja uredniški odbor. Glavni urednik: Pavle Gantar, pomočnik glavnega urednika Miloš Pavlica, odgovorni urednik Dušan Željeznov, tehnični urednik Drago Pečenik. Izhaja tedensko — Rokopisov ne vračamo. — Naslov: Ljubljana, Gregorčičeva 23 telefon: 223-977. Priprava za tisk: DIC TOZD Grafika, Novo mesto. Tisk: ČTP Pravica — Dnevnik, TOZD Tiskarna Ljudske pravice, Ljubljana. Po mnenju sekretariata za informacije IS SRS je glasilo oproščeho plačila davka od prometa proizvodov.