Bo odlok prinesel denar za popravilo?
Še priMižno mesec dni in pol bosta v javni obravna vi osnutka od-lokov o razglasitvi gradu in grajskega kompleksa Fužine za kul-turni sponenik in sponenik obiikovane narave ter graščine Kode-Ijevo s kapelo in parkon vred za kulturni spomenik oziroma na-ravno znanenitost. Tak skkp so sprejeli zbori občinske skupščine, ki so na seji 27. februarja razpravljali tudi o teh dveh osnutkih, ki imata aaaaen zaščititi to našo kulturno dediščino. Ta dva odloka bosta prva akta te vrste v naši občini, odkarje bil leta 1981 sprejet zakon o naravni in kulturni dediščini, ki je občinam naložil nalogo, da zavarujejo kulturne in zgodovinske spomenike.
Graščino Fužine je dal leta 1525 zgraditi ljubljanski župan Vid Khisl, o čemer priča nemško napisana plošča z grbom in let-nico nad grajskim portalom. Ta renesančni trdnjavski objekt, ki je skozi stoletja menjal več last-nikov, obdaja obrambni jarek, prek katerega vodi most, ki po-vezuje grajski predprostor s samim gradom. Poslopje in park, pri katerem je še zdaj ohranjena prvotna zasnova, ki jo poudar-jajo drevoredi s posameznimi starejšimi primerki platan in div-jih kostanjev, sta do današnjih
dni doživela nekaj sprememb. Grad je zdaj prazen, saj je Papir-nica Vevče, ki je skupaj z občino Ljubljana Moste-Polje in Kli-nično bolnišnico za psihiatrijo lastnica tega poslopja in zemljišč, delavce ki so prebivali v njem, preselila drugam.
Grad na Kodeljevem je bil, kot piše Valvasor, zgrajen v 17. stoletju, leta 1701 pa ga je kupil Peter Anton Codelli. Po svojih lastnikih je dobil ime Kodelijev grad. Leta 1743 je Avguštin Co-delli poleg graščine zgradil še ka-
pelico, to je stavbo s kupolo, zelo podobno križanski cerkvi v Ljubljani. Vsa kapela je okra-šena z živobarvnimi freskami, ki so delo Frančiška Jelovška. Blizu kapele je kamnit vodnjak z vkle-sanim Codellijevim grobom in letnico 1753. Zraven sodi še ob--sežen baročno zasnovan park, od katerega se je ohranil osrednji del in parkovni predprostor.
Z odlokom naj bi zavarovali to dragoceno dediščino pred pose-gi, ki bi uničili kulturno, znan-stveno, zgodovinsko in estetsko vrednost spomenikov. Za oba komplcksa naj bi veljala tretja stopnja varstvenega režima za arheološko dediščino, kar po-meni, da je potreben nadzor strokovnjaka-arheologa, kadar gre za zemeljs"ka dela na tem območju. V gradu na Kodelje-vem in v parku naj bi glede de-javnosti, ki bodo potekale tam-kaj, ostalo bolj ali manj pri sta-rem. Pošlopje in park naj bi bila
namenjena razstavam, kultur-nim prireditvam, rekreaciji, po-skusili pa naj bi tudi s turizmom. Načrt, kaj naj bi se dogajalo v fu-žinskem gradu, pa še ni izdelan (to namreč ni stvar odloka), ven-dar se razmišlja o tem, da bi bil tu muzej, kjer bi si lahko ogledali zgodovino papirništva in razvoj hidroelektrarn. Tudi tu naj bi poiskali možnost za razvoj turi-zma.
Delegati zbora združenega dela na oba osnutka odlokov niso imeli nikakršnih pripomb, zato pa je bila daljša razprava o tem zboru krajevnih skupnosti. Vsi so podprli to zamisel, več delegatov pa se je zaskrbljeno spraševalo, kaj potem, ko bo odlok sprejet. Kje dobiti denar za obnovo fu-žinskega gradu in njegovo vzdr-ževanje? Menili so, da bi bilo treba o tem razmišljati že sedaj, ko sta osnutka odloka še v obravnavi. Podobno je menil tudi Albin Vengust, predsednik odbora za pripravo tega odloka, ki je delegatom pojasnil, zakaj naj bi sprejeli ta dva dokumenta. Delegati so se zavzeli tudi za to, da bi bili ti prostori namenjeni dejavnostim, ki bi prinašale vsaj nekaj denarja, kar bi seveda olaj-šalo vzdrževanje poslopij. Za-htevali so še, da se v odloku reši tudi vprašanje športnih igrišč na Kodeljevem, ki se še vedno širijo na račun parka.
Več pripomb na oba osnutka odlokov je imela tudi statutarno pravna komisija pri naši občinski skupščini, ki je v besedilo med drugim pogrešala obrazložitev, zakaj se grad Fužine razglaša kot umetnostni kulturni spomenik, kdo je predlagatelj tega odloka, kakšno je o tem mnenje izvrš-nega sveta, bilo pa je tudi nekaj zahtev po uskladitvi členov od-loka z zakonom o naravni in kul-turni dediščini.
DARJA JUVAN