Ätev. rjiibljaiia, liiesoca junija 1888. Tečaj TI. čebelar in sadjerejec. Glasilo čebelarskega in sadjerejskega društva za Kranjsko, st> s<»cl«*iem na .Tesenica.li, iGorenjslio). Islmjn vsaki mesec enkrat in se pošilja udnm brezplačno; minium :n 1 gltl. 30 kr. na leta. Tnserali in priloge racunijo sv po najnižji mii. — Lchiina :a ude snaša samo 1 gld. Xa rar nje «c pri Jirri/srihi ištrii ti a .Jrsriiiriih. Oliseir: Oil kml ima med svojo harvo in Ii tu k»j v]>liva n» njegove lastnosti? — Sadjereja s posclinim ozirom na domače okolščine. — Korenine velikih dveves, stoječih Mizo sočivnilt in i-vetlirnih vrtov, so pognhonosne. — Vprašanja in odgovori. — Naši dopisi. Od kod ima med svojo barvo in li ta kaj vpliva na njegove lastnosti? Pod ti-iii naslovom prinesel je tu-k Švicarski čebelarski list od inženirja J. E. Sieg\vart-a v Altdorfii sestavljen članek, kateremu tudi mi pritrdimo in ker je pripraven, dober iu podučljiv. podamo ga našim p. n. bralcem v vsej celoti. t inspnil J. E. Siegwart piše: Pri poslednji razstavi v Luzern-u slišal sem naslednji pogovor: Presojevalec: „Ste li zadovoljni z Vašo premijo?" Kazslavljevalec: ..V splošnem da: vendar pa ne z vsem." Presojevalec: .No. kaj Vam pa ni po volji?- Razstavljevalec: „(V ravno hočete vediti. povem Vam prav odkritoserčno. Jaz ne razumem, zakaj ste mojemu razpostavljenemu medu prisodili le darilo druge vrste, ljubše bi mi bilo, da bi bili prisodili mojemu medu darilo prve vrste, kakor ga tudi zasluži, iu bi se bili ua druge moje reči manj ozirali. Darilo druge vrste ui prav za prav nikakoršno priznanje, temveč le bolj nekako zametovanje, ker postavite isto reč vzatl za druge. To se pravi: Ta med je slabejše vrste. Moj med paje pravi in čisti čebelni med, mrzel izmotali t napravljen ), iz goratih krajev in menim, da znajo moje čebele ravno tako dobro med nabirati in ga pripravljati kakor čebele kakega druzega čebelarja. Zakaj naj Iii bil pa moj med slabejše vrste, mimo družili?" Prosojovalčcvoga odgovora nisem slišal, a tajiti se pa vendar ne more, tla jo bila razsodba razstavljovalčeva težko ovreči. Vsak čisti in pristni z izmetalnico pridobljeni meti. kakoršne barve ali okusa naj že bo. je med prve vrste. Ta med je čeholini izdelek, ki le po navodilu stvarnikovem dela. Stvarnik sam pa je dal spričevauje. da so „dobre." Tedaj je tudi med dober. Ce tcdqj med zaradi svoje barve, ali svojega okusa iu duha ali zaradi gostosti (goščave) jotluomu ali druzeniu ue ugaja, je le bolj stranska reč, ki je odvisna od dotičnega pokuševalca. Primera barve k drugim lastnostim medovini je še prav malo preiskana in razložena, iu kolikor je meni znano, še nikdo ni poskušal, bolj natanko in-« iskovati. od kod izvini medova barva iu če so od barve tmli kake lastnosti medu odvisne in če so sploh zamore glede barve tudi ua mcdove lastnosti kaj sklepatiiu trditi. Tu vprašanje zdi se mi važno dovolj, da pazljivost ouili. ki med vporabljajo za razne reči. ter tudi pazljivost čebelarjev na njega obračam. Posebno od kar ju iz-metalniea v rabi, se ljudstvu prodaje med vsakovrstnih barv iu vsakovrstnega okusa, kolikor se jih le v kaki prodajaluici diščav dobiti in napraviti more. ter menijo, ila so s tem naredili v čebeloroji velik napredujaški korak k boljšemu. ha pa to vprašanje glede medu vsaj doloma rešim iu odgovorim, hočem navesti nekoliko opazovanj. Društvo urtiiških čebelarjev in čebelarskih prijateljev je hotelo za razstavo v Rolinu in Luzcrnu različno medove si pridobiti, zalo jo čebele ua razne planine v okolic iT ti-ja pustilo protiesi i. da bi tako razpostavljene čebele nanosile razni ined. katerega bi društvo potem v omenjenih razstavah razpostavilo. ter zraven napisalo, kje iu kako visoko nad morjem je stal dotični panj. Tako nabrani medovi so se ločevali po barvah od rujavn-rumcuc do ruiuenkasto-bele. Ta prehod (spreminjava) jo bil tako reden, da je bilo prav lahko po barvi visokost stališč celo od 10 do 10 metrov razločevati. Kolikor nižje je bilo stališče, toliko temnejša je bila barva. Z višavo pa ui menjavala lo medova barva, temveč tudi kristalizirano zrno iu ob jednem tudi okus iu duh. Kolikor nižje jo bil kraj nabirališča. toliko debelejše je bilo zrno in toliko hitrejše se je med zgostil. Nasprotno je bilo pa pri višavi, s to se jo zrno manjšalo iu postajalo drolmejše iu tudi kristalizovanjc je pozneje nastopilo. Med, v prav visokih krajih nabran, je tudi v kristalizovaui podobi gosto tekoč, kakor kak gost sok. Med. po nižavah nabran, ima močan iu poseben le njemu lasten duh. ki se od vseh družili lnedovih vrst lahko razloči. Med. po travnikih nabran (drugačnega po planinah tako ni), ima posebno barvo, poseben okus in nekak poseben duh. Vse te lastnosti pa pojemajo, če se v nižavo bližamo. Okus planinskega medu. ki je nekako 4—500 metrov nad morsko višino nabran ima prav določen okus, je v višavi 1600 metrov prav popolnoma sladkorju podoben. Poleg teh dokazov iu opazovanj je g. E. Bertrand v Nvon-u vse drugače poskušnje naredil. Ii. Bertrand ima namreč tri čebelnjake: jeduega v Nvon-u pri genoveškem jezeru (Genfer-See). druzega v Grvun-u v pogorji Jura iu poslednjega v Allevavs-u pri A igle. kant. AVaadt. Izmed teh ta v Nyon-u najnižje leži. Gospod Bertrand je opazoval in spoznal, da je med v najnižje ležečem čebelnjaku vedno nar bolj bel, ter da je tisti v višje stoječih čebelnjakih vedno temnejši. To je pa z zgornjim v popolnem nasprotji. Kakor je g. Bertrand, tako sem tudi jaz opazoval in sprevidel, da je med toliko svetlejši in čistejši, kolikor popred (v letnem času) se je iz panju vzel. Tako je med v okolici Altdorfa (44"> metrov nad morsko višino) nabran na e vet j i sadnega drevja enak takemu medu, ki je nabran v višavi kakih 1100 metrov. Vprašanje je sedaj, kako se da to raztolmačitiV Dobili smo, da. kjer čebela svoj med po travnikih temnota barve odjenjujo in pojema z visočino. »Znana reč je. da rastline po številu vrst z visočino pojemajo; nasprotno pa barva na cvetju z vi-sočino vedno bolj živa postaja, a ua duhu pa cvetje z visočino zgublja. Vzrok temu je le vpliv solnea, luči in toplote. Stvar je precej dokazljiva za kemikarje iu lizikarje. I piini si tedaj trditi, da je medova barva, v prvi vrsti travniškega medu, odvisna od števila rastlinskih vrst. ua katerih je nabran, in sicer: kolikor obilnejšo je število rastlinskih vrst v onej okolici, kjer jo bil med nabran, toliko temnejši jo med. Tedaj je med svetlejši. če leži kraj nabiranja višjo; ludi tedaj je svetljejši, če ga spomladi, ko še malo rvetie cvete, vzamemo; daljo če je samo ua cvetji sadnega drevja ali morebiti na enakem rastlinskem cvetji nabran. Ta stavek pojasni s tem /.gornja opazovanja. .Med v spodujej dolini Keuss-a, ki je le na navadnih travnikih nabran, je temnejši, nego med, pridobljen v Nyon-ii. kjer je veliko umetno napravljenih iu nascjauih travnikov iu njiv; tudi je ta svetlejši mimo onega v Urvon-u in Allevavs-u, čeravno ta kraja višje ležita iu sicer edino le zato, ker so ua poslednjih krajih sam i naravni travniki ali vsaj večinoma. (Konec.prili.) Sadjereja s posebnim ozirom na domače okolščine. Gotova resnica je, da ogerska sadjereja z 1111 rast kom našega ljudstva ne postopa enakomerno. Ce iščemo tej prikazni vzroka, dobili ga bomo skoro gotovo v tem, da večina kmetovalcev sadjereji z nekakim slabim presodkom nasprotuje, ter napačno misli iu trdi. da sadjereja ne obrestuje ne prostorove (kjer so gojil, iu ne obdelovalno glavnice. Če je to vendar le sem in tja kje resnica, ni temu vzrok sadjereja. temveč le nevednost in napačno postopanje se sadjerejo. Kakor je napredek pri vsakej drugej rastlini le od obdelovanja in ravnanja z rastlin.....Ivisen. taka je tudi pri sadjereji: nikakor ne smemo zahtevati, da bi brez truda želi. in da bi storjeni pregreški ne imeli slabih in škodljivih nasledkov. Ako se slabi vspelii pri sadjereji pripisujejo podnebnim iu zemeljskim okolnostim, ni vselej pošteno iu pravično. Res je, da je sadjereja plodonosna, treba se je tedaj pri izbiri sadnih vrst ozirati na lastnosti onih vrst. iu s tem si bomo plodonosnost dotičnih vrst zagotovili, iu zahtevati sinemo potem, ila sadje obrodi, če smo druge pogoje spolnili. Pri pametni in previdni izvolitvi sadnih plemen imeli bo-demo malo vzrokov iskati v podnebnih okolnostih. ki bi sadjereji zapreke stavili. Da umna sadjereja vselej dovolj dobička donaša. ni potreba posebej razlagati, veliko okolic, ki imajo iu gojc pametno sadjerejo, so temu najboljši porok in dokaz. Tu hočem le Icpoznauskc prednosti sadjerejo omeniti. Vsakdo mi bo rad pritrdil, da našega duha nič bolj 110 ovoseli. kakor če pomladi naše oko pogleda cvetoče drevo, ki je. kakor bi ga bil sneg obelil. Nič manj zanimiv in dobrodejen je pa potom pogled na drevo, ki je polno nar lepšega sadja; človeka bi kmalo navdalo neko spoštovanje do včasih že zelo starega sadnega drevesa, ki prav težko in z vso silo. a vendar komaj še nosi vejo z obilo sadja obložene. Staremu drevesu bi skoro 110 prisojali toliko mladostne moči: nehote nas obide neko spoštovanje do posestnika, čogar stanovanje jo v vencu sadnega drevja skrito in se skoro videti 110 more. ter nas ob jednem tudi navila spoštljivost do onega prodnika, ki je do-tičuo sadje nasadil in odgojil. Sadjerejo si lahko delimo v dva razreda in sicer v sadjerejo v obilnej meri in \ sadjerejo z namiznim sadjem. V prvem slučaju imamo opraviti z gospodarskim, a v drugem z liiiim sadjarstvom, ki pa spada bolj v stroko umnih vrtnarjev. ti* Gospodarsko sadjarstvo so peča vodno z visokodebehiini drevjem. Za kmetovalca jo tako neobhodno in večjo vrednosti nogo z liiiim sadjem. Pri gospodarski sadjereji se gro v prvi vrsti na lo. da so sadja v obilici pridobi, drugič sadjerojo na takih prostorih gojili, ki se dado ob jcilneiii še za drugo gospodarsko potrebo porabiti, doloma pa se tudi taki prostori za sadjerejo porabijo, ki so bili do sodaj prazni, ali pa le deloma z drevjem nasajeni, in tretjič le tiste visle sadja v odgojo odbrali, ki so za dotičue okolnosti pripravne. Poglejmo le nekoliko one prostore, ki so za sadjerejo sposobni. \ prvi vrsti so deželne ceste in pota. Akoravuo se med ljudstvom sliši mnogo nasprotovanj zoper raztegnjenje sadjerejo. vendar se mora ta način kot najvažnejši iu najboljši priznati v napredek sadjorejo. Vzrok za lo odklonitev ji' le pra\ rodkokedaj \ pomanjkanji vseh za sadjerojo potrebnih pogojev, temveč skoro vselej v napačnem zapopadku. Nar važnejše pri obsadilvi cesta jo, ozirati se ua vrsto, nikdar naj sine sadi veliko vrst. ali pa takih, o katerih so ne ve. če so za to podnebje sposobno; vedno naj so v to rabijo skušene domače vrste. V čem pa obstoje glavne lastnosti dobrih cestnih dreves? a) («lede ua razrastek iu kakovost za nasaditev pripravljenih drevesce naj velja pravilo: le taka naj se zberejo, ki niso mehkužna, tedaj vajena raznih vetrov, utrjena, ter naj imajo obilo koreninic, gladko iu ravno deblo ter 4—5 kruuinih vej. b) Glede rasli so sposobne le take vrsto, ki visoko stegnjouo krono narode, a take z visečimi vejami naj se odstranijo, kajti (e ovirajo promet., iu sadje takih vej je preveč tatvini razpostavljeno. c) Glede sadežev so za obsaditov cest, kjer nevihte razsajajo, le tako vrste dobre, ki imajo droben sad, dalje naj so tam, kjer jo zaradi tatvine premalo varno, sade le take vrste, kojih sadeži na drevji niso zapeljivi k tatvini. d) Poslednjič glede časa dozoritve naj so odberejo tako vrste, ki ob jednem času zore. Istočasno zoreče vrste naj se skupaj sade. S tem se čuvanje iu prodaja bolj zagotovi. Druge nasaditve gospodarskega sadjarstva so prav za prav sadni vrti. pašniki, robovi, bregovi iu polja. cit. I—h. --X- Korenine velikih dreves, stoječih blizo sočivnih in cvetličnih vrtov, so pogubonosne. Pogosto se čujejo tožbe, da v sočivuem ali cvetličnem vrtu vkljub obilnemu trudu in skrbi več rastlin ne doraste popolno, ter ostanejo zanikrne. Niso se razvile tako, kakor se je poprej želelo in kakor bi se imele, čeravno so se vsi v to potrebni pogoji natanko dovršili. Ako si ogledamo prostor, kjer noče nobena reč divno rasli, dobili bodemo pri 10. slučajih gotovo Okrat, da korenine v bližnjavi stoječih velikih dreves vso hrano iz okolice posrkajo in tako na dotičnem prostoru goječim rastlinam no preostaje veliko hrane; ne morejo je toliko dobiti, kolikor jo potrebujejo za se, ter ostanejo zanikerne, ali pa še celo vsahnejo, ker zaradi pomanjkanja živeža ne morejo več životariti. Vsako gnojenje, prilivaujo ua takem prostoru jo prav za prav lo pod površjem ležečim in lačnim drevesnim koreninam v korist: ali boljo rečeno korenine vso prav hlastno použijojn, tako ila rastline, katerim je bilo to namenjeno, nimajo časa, ■ In bi vsaj nekoliko podarjenega dobilo in v svojo korist obrnile. ('o tudi pod velikimi drevesi /.aradi pomanjkanja svetlobe, /.raka i. t. d. navadno skoro nobena reč posebno ne obrodi, je daljna okolica, vendar le pripravna /.a obdelovanje, če obvaruje pred hrano izsesavajočimi drevesnimi koreninami, ki imajo česlokrat večji obseg, nego drevesna krona Tako varstvo ui druzega. nego da se skoplje -S*• rm šimk iu narmanj I m globok jarek (graben) \ dovoljuj daljavi okrog debla ua ono stran, kjer drevesne korenine drugim rastlinam brano kradejo. Tako odrezane korenine ne žive več iu tudi niso več ua kvar, drevo jo pa prisiljeno, da svoje korenine, isknjoč si potrebne hrane le \ globočiuo dela. Jarek naj pa ostane vedno prazen, ker drugače bi vse delo nič ne pomagalo. I'ri tem se pa misli le na olepševalna drevesa, nikakor pa ue na sadna, kajti pri teb Iii tako odrezovanjo korenin le na škodo. Pred vsem so lipe iu bresti tlimovci) iu sploh druga drevesa, ki svoje korenine na široko raztegujejo. tiste vrste, katere naj se ue sado blizo sočivnih iu cvetličnih vrtov, ker njih korenine strastno preže na in. da bi drugim rastlinam odjcrlle namenjeno hrano. Drevesa, ki imajo obsežno senco, naj se odstrani- i/, malih prihišuili vrtov, če hočemo zemljo dovoljno porabiti. Niso pa vselej le domača drevesa, ki v sočivni vrt raztezajo svoje korenine, temveč so velikokrat le sosedova, ki i/, njegovega vrta sem silijo. Večkrat ima namreč sosed prav tikoma meje drevesa, pod katerimi ima senco, t katero hodi ob vročih solnčnih dnevih sedet ua klop. katero si je nalašč za to pripravil. Večkrat je pa poleg vrta cesta, in pri tej so nasajena drevesa. Tudi ta drevesa raztezajo svoje korenine na vrt. kjer te dobivajo obilo živeža. Taka drevesa ne dajo se tako hitro odpraviti, tudi sosed se ue da tako hitro pregovoriti, da bi odstranil dotičuo drevo, čeravno smo mi naša drevesa, stoječa ob meji, že davno posekali. Različne postave določujejo sicer, da se smejo veje sosedovim drevesom. ki v naš vrt mole. odrezati, a glede korenin pa ni še nobene postave; te so proste in se lahko po več metrov daleč na okrog razširjajo. V tem slučaju si lahko sami pomagamo ter damo koreninam, segajočitn po tatvini postavo iu mero, kako daleč smejo segati, s tem da skopjjemo globok jarek, ki bo zabranil koreninam uadaljno raztezanje. Sploh pa bodi omenjeno, da drevesa nič ne trpe škode, če se korenine v dovoljni daljavi od delila s takim jarkom omejijo. S tem jih le prisilimo, da si svoje hrane v globini iščejo. st. ni—h. --K- Vprašanja in odgovori. Vprašanje št. Iii. Močen panj zgubil je matico; ali naj nm z novo matico pomagam, ali bi bilo boljo brezmatičnenm panju dati čebele z matico iu satovjem vred, katero bi vzel slabotnemu panju, ki ga imam v ulnjaku. .1/. />. v K. St. Vprašanje št. IT. Dejal sem kot čebelarski novinec močan roj v panj s premakljivimi satniki. toda satirikov nisem pomaknil jeduega k drugemu, tonn eisern pustil med njimi nekoliko prostora. Cez kake 14 dni pogledal sem v panj iu se hotel o njegovi vsebini prepričati, zapazim, da so pridno čebelico naredile satovje med satnike ter sate ua panjev pokrov pritrdile. Vsled tega ni več mogoče imenovati panj s popolnoma premakljivim delom, tmli pregledati ga ni moč. Kako bi bilo mogoče to ucpriliko odstraniti? ,/. F. r //. Vprašanje št. IS. Kaj jo vzrok, da ud panj. ki ima trotovko. večkrat zapored, ali skoro vselej, pravo matico, katero mu dam. umori? A. F. r L. Vprašanje št. |!>. Ali so za shranitev modu boljše lončene posodo, ali one iz bele pločevine (ploha)? Kakošna posoda je sploh za to tiar boljša? /r. II. r •/. Odgovor ua Iii. vprašanje. Kaj bi \ toni slučaju boljšo in koristnejšo bilo. Vain ue moremo za gotovo povedati: narpopred Iii moralo bili nam znano kakošna je pri Vas paša: ako je dobra, kar upamo da bo. je dovolj, če hrezma-tičnemu panju daste sat z novo zalego. I>a pa čebele rajši- prično nastavljali matične stolpiče, poiščite tak sat na katerem jo trojna zalega, namreč zadelana, razlita iu še jajčeca. Panj si bo tako sam do matice pomagal. Dalje bi treba bil" preiskavati, zakaj je drugi panj slab ostal? .Mogoče da ima staro, slabotno iu malo rodovitno matico. S tako matico Iii si iinli pri združenji obeli panjov malo pomagali. Slabotni panj bi dobrega ohjedal. a sam še ne bi bil dober. (V je panj le zalo slab. ker je bil majhen ter pozen roj. a ima zdravo in rodovitno matico, bo si sam brez onega do dobrega panju pomagal. Ako so pa okolščiuc drugačne, svetujemo Vam pa. da dobite od katerega druzega čebela tja kako matico, če sami nimate nobene na razpolaganje. Odgovor ua 17. vprašanje. Poberite satnike iz panju, iu k" do onega satu, ki je ua pokrov pritrjen. pridete, od režite ga z nožem, ter ga rahlo iz panju vzemite. Denite ga v prazen satnik iu ga obvežite z debelo nitjo, da bo notri stal. Tacega denite nazaj v panj in satnike pomaknite jednega k drugemu. Tako delajte z vsemi na strop ali pokrov pritrjenemi satovi. Ako lepo in varno postopate, ui se Vam treba bati čebelnega pika. Take satove čebele že prvo noč k satniku pritrdijo in nit se ob priložnosti odstrani, ako je čebele same uiso prcglodale iu prejedle. Co so pa satovi še čisto novi iu mehki, tako da jih ni iuoč v satnik obesiti, ker bi uit sat skoz iu skoz prejcdla. postavite pa satnik se satom narobe v panj (zgornji konec navzdol) iu drugo jutro bo sat že toliko k satniku pritrjen, da ga potem zamorete pravilno obesiti. Ako bi ga pa v eni noči čebele ne pritrdile, pustite ga pa dva ali tri dni tako stati, potein ga pa brez skrbi lahko preobrnete. Odgovor na IS. vprašanje. Kakor hitro je v panju kaka čebela, katera začne jajčeca polagati, precej jej začnejo druge čebele skazovati kraljevsko čast. Skrbno jo čuvajo vseh nevarnosti, strogo pazijo, da se kaka druga taka čebela ne prikaže in v panju naseli. Pri tem pa čebele ne pazijo, če je ona žival, ki jajčeca polaga, prava sprašena matica, ali pa če je kaka nezmožna matica ali pa še le kaka čebela. Ker so čebele na ta način svoj pravi namen zgrešile, da so namreč vladarstvo iu ohranitev njih države in rodu prepustile živalici. ki v to nima ui-kakoršne sposobnosti in zmožnosti, naredile so še jeden korak dalje: one varujejo to nepravo iu nezmožno matico pred vsakim tisiljeuceiii. Prav redkokedaj se zgodi, da si pridejaua matica pridobi naklonjenost panjevega ljudstva ter da se jej posreči odstraniti iu prekucniti nezmožno prednico — vladarico. Ker se pa čebela, ki jajčeca leže, od družili čebel ue more razločiti, se tudi vjeti iu odstranili ne umre. Ce pa hočete tak panj vendar lo zopet na pravo pot pripeljati, storile najboljše, če ga kakih 20 korakov od prejšnjega stališča nesete, lam vso satove, i/, panju poberete in jih s kakim gosjim, sokolovim ali takim peresom, ki ima močno bauderce, oiiieili'le. (Tudi smrekova vejica jo. ilolirn. črni peresa pri rokah.) Zdajci se obesijo salovi v satiiikih. kajli /a tako delo morajo bili le no\i panjovi. nazaj v prazni panj. toda brez čebel. I'anj prenese sc zopet na staro stališče ter se na kak sat ili-iic ona malica, katero hočete panju dati. Čebele, katere ste popred iz satovja oiueilli. letele bodo naravnost na staro mesto, le sinete sedaj brez skrbi \ panj spustili. Čebele bodo \se tja letele, ker so same starke iu mladic nič ui. Napačna matica (čebela, ki je jajčeca legla) pa. ker že več časa ui iz panja izletela. bo težko tako hitro svoj prejšnji panj dobila; ako ga pa vendar le dobi. bo že do listih doli vladarstvo pridejani malici izročeno in čebele bodo jej že popolnoma vdane, iu napačna matica bode morala ali odjenjati ali pa poginiti, ha se Vam pa lo še bolje posreči, prenesite panj. kakor hitro zapazite, da ima trotovko, 1 uro ali pa \saj dobre p<>l ure vstran. Tamkaj pustite ga nekaj dni stali, ter ua novem kraji izvršite, kakor je bilo zgoraj povedano. V neznanem kraji trotovka ne bo znala domov, ker še popred ui videla okolice. Imamo še drug način, iu la jc: Panju, ki ima trotovko, doda se matica z veliko mladicami iu satom, iz katerega ravno čebele izlegajo. Te mlade čebelice imajo še nepokvarjen iu pravi razum iu se popriincjo prave matice. Se le potem zgubo čebele spoznanje med dobro iu napačno matico, če so dalje časa brez prave matice. Se drugo vprašanje je: So li panjovi v katerih so trotovke nastopile, sploh vredni, da sena zgoraj omenjeni način z njimi postopa, iu če Iii ne bilo bolje, da se takim paiijnvom čebelo polierejo iu drugim razdele. Mi bi bili odločno za zadnje. Odgovor ua 111. vprašanje. Sleklo, dobro obliti lonci, bela pločevina, les. lo bila bi nekako prava vrsta t varili, ki se rabijo za shranitev medu. Odvisno je sedaj samo oil obilice medu. kolikor ga imate. Kolikor več ga imate, toliko dalj boste morali v zgornji vrsti bližali se h koncu. Tzvrstiio je steklo za shranitev iiieilu. in ako pri tem pomislimo, da je zelo nevarna in krhka posoda, poleg tega pa za shranitev veliko medu še precej draga. Ako pa še povemo, da se steklene posode pri kristalizovanji medu rade razpokajo. odstopili boste gotovo od stekla. To lastnost imajo tudi lončene posodo. Zadnje bile Iii še toliko boljše, ker se v njih kristalizovaii lahko ogreje iu zredči. kar pri steklu ui mogoče, ker to pri razgretji v vodi rado poči. če še tako varno z njim ravnamo. Pela pločevina in les bila bi za shranitev obilo medn najpriležnejša. Da se pa njima lastnost še povckša. oblijejo naj se take posode z vrelim voskom. Tako oblitje zabranjuje medu. da bi se kakega duha po posodi ali tvariui iz katere je, uavzel. In ako denote med v škaf. pustiti» ga. ila se vstrdi. polom pa polito po njem nekoliko raztopljenega voska, iu med je liarboljo pokrit. ——X - Naši dopisi. Tkivno pri .1 h iii/šii. Pretočeno jesen jo bila ajda v naši okolici precej medena. Dobri iu močni panjovi nabrali so po 2ö funtov (starih) čistega modu. Sploh je bila pretočena jesen še.precej dobra, kakor drugod, kjer toča ni pobila in jo ajdi prizanesla. Prezinioval sem 96 panjov. pa ni več ko joden malico zgubil; umrl pa ni nobeden. Hat i se je bilo velike nesnage po panjovih, kor rebele zaradi slabega vremena niso mogle izleteti. da bi se očistile. Toda vreme so jo So sem iu tja tako napravilo, da so čebelo lahko i/letele iu odpravilo svojo nadlogo. Nastopila je prijetna pomlad, katero se veseli človeštvo, živali in vsa narava. Kako so bile čebelo vesele, ko so bile zopet proste, kajti do lö. ;ipril;i bile so vočjidel zaprto ter \ zimsko spanje zazibane. Kmalo, ko je sneg oillezel. prikazal se je podlesek. leskov je iu mačkove, brez da Iii čebele kaj na tem cvet ji brale. Vreme ni pustilo. Toda zaradi tega čebelarju ni treba žal biti. ker čebele, ki uiso letele, niso povžilo veliko medu. tako da so ga imele sredi aprila še mul polovico. Ker v tako neugodnem času iu vremenu niso letele. Imli panjovi niso ob ljudstvo prišli in so močni ostali. I'ri Ioni ui drugo škode, nego ila so roji kake :> ledno poznejši. Sedaj pa želim vsem čebelarjem obilo rojev iu pa dobro pašo. ila no bode treba medu kupovati, ali pa načenjati! Z Rogom! ;.-,.. /.•„,-•;,,„;. et In In r. Iz Mošnij se poroča, da je imel Martin Kovačič letos prvi roj že "iS. aprila. To je zgodaj! Skoro gotovo je bil t:t tudi prvi ua vsem Gorenjskem. Izza Mžalijr. Pomlad je v koncu iu že nam poletje Irka na duri. Poletje je sicer prijeten čas. a čebelarje skoro vsako leto straši se sušo. Letos bo pa mcmla ravno narobe, pomlad nam je prinesla neizrečeno vročino. Pomislite, pri nas v vznožji nar večjih snežuikov na Kranjskem, kjer se ravnim potom še avgusta mesca lahko do snega pride. 1 tila jo v prvi polovici maja neznatna vročina. Dne li. maja bilo je popolmlne ob dveh v senci 27" B. Kakor sem pa po časnikih bral, še v Trstu niso imeli take vročino. Taka gorkota pa liuli zemljo posuši. Posušila se je v resnici tako, da je že suša žugala. Po travnikih, ki ob rebrili na solnčui strani leže. bila je žo vsa trava rajava. Na tako vročino iu sušo prišel je vendar le dež. ila je zemljo malo napojil in ohladil. Z dežjem prišel jo pa tudi hlad, tako da je vse žo kopne vršace popolnoma pobelil. V dolino lega neljubega gosta sicer ni bilo, a z mrazom se je že napovedoval. Dne IS. junija nastalo je tako čudno vreme, ko pozno v jeseni. Isti dan smo imeli zjutraj D!" I*, popolmlne ob i. uri le še pet in zvečer zopet malo več, namreč S" K. Drugo jutro bilo je pa le li. Slana se je prikazala, ter fižol, krompir iu bolj mehke rastline malo osmodila. Hudega ni bilo, a višje gori v Ratečah menda, podleglo jo vse slani. Ubogi Ratečaui! Kedar pa suša z vročino in mraz tako hitro menjavajo, za čebelarje ui dobro. Pri meni se je \ istem hladnem dnevu že škoda godila. Pridne in rodovitne matice stavile so v vročih dneh obilo zaloge, a ko jo tak hlad nastal, čebele niso moglo vsega plodil obsesti, popustile so ga iu so bolj skupaj stisnile. Zalega pa se je ohladila in pokončala. Paša je pri nas ponehala. Rojem, posebno bolj poznim, moramo polagati. lj> r>jsk'-ga ilruntva kil Kranj Iu." — Natisnila Klein in Kova« v l.jul.lj.mi.