St. 69 NlttiNgtMčtfl#arirt(lr c<)Wtttati^W
*	v soboto 21« marci 193S.
Fmmmm HMffflu 2« ceot.	LaMK L
kma« poatleliek, vuk dm*	* aittvor	«v. FrMčMc
*U.*ko«« At. 20, L mmdmtr^ Mj«^ v >
Prct, F. Fvk — Ustoik takan*	4 Edkest, Naroča in*
Mtaia m ne««c L 7,-, 3 m^c« L ife ^.letfcLS^ in celo l«io L 60.-. Za immmmlvo bc^bo 5 Kr već. — T^^rMn^^ffva im uprave ii. 11-51.
EDINOST
Pommrk Številke v Trst« ta •kali«! po 20 ocat — O^ati ee »Ćoaiji) t iirokoati eae keUme (72 maj — Oglati trgovcev in okrtaikav mum po 40 ccat o— laii e, »hvale, poalanice ia vabila po L l<—, oglasi 4*«arnik zavodov mm po L 2.—. Mak oglasi po 20 c*nt- kcaada, ■«j««ni pa L 2.— Oglasi aaročatna in reklamacij« se p ožilja jo itkljttčoo opravi Edinosti, v Trata, uiisa sv. Fraačiika Asiikega štev. 20. I. nad. — Talaioa arcdbuitra in uprave 11-51
Ženevski protokol
V mesecu septembru L je J*?' štva naroda* sprejel sklep, ki bi bil, če hi «e tudi udejstvil, uvrščen med najiale-kosežnejše v zgodovini človeštva. To je bil takozvani «garancijski pakW, obvezen na vse države. Po tem dogovoru bi bili vsi «pori padrejeni mednarodnemu razsodišču. Di*žava, ki bi posegla po orožju, ne da bi se poprej obrnila na razsodišče in se podredita njegovi razsodbi, bi bila proglašena za kršiteljico miru in bi prati nji nastopile vse druge države z vojaškimi in gospodarskimi sredstvi. Bil je torej to dojit vor, ki na) bi zajam čil bodoči mir. Od tod iCiznačba «garancijski pakt*, ali tudi «ćenev;;ki protokol*. Seveda je človeštvo h epeneče po miru, s srčnim oddihom pozdravilo ta jamstveni dogovor * v Veri, da je sedaj vojna nevarnost preprečena.
Ti poslednji dnevi pa so mu doneiJi kruto razočaranje.
Zopet je zborovalo v Ženevi Društvo nairodov, k« je pa slišalo proteste proti ženevskemu paiktu. Prvi oztianjevalec nesreče je bil grški delegat Venizelos, ko je menil: «Prosim, g.uspoda, ne označujte več pogodb s „proti/koli". To ime ne prinaša sreče U Ta prerokba se je uresničila na m :stu. Zastopnik angleške vlade Cham-berlain, je kratko malo odklonil rečeni do>-govor m se je mogel pri tem sklicevati na proteste britanskih a-dominijonov* — angleških kolonij onkraj oceana: Kanade, Avstralije, južne Afrike. Ti protesti so pomenili hud pritisk na angleško vlado, tako da se tudi v Angliji sami ni upaia nobena močnejša ljudska struja zavzeti za oni miro- in človekoljubni dogovor. Vendar imamo razlago tudi za to sicer presenetljivo dejstvo. Kolonije so vpraševale: čemu naj bi v slučaju, da pride do vojne med Japonsko in ZecTinjenimi državami, ker se nista hoteli podrediti razsodišču, začeli mi vajno proti njima?! Angleška delavska stranka pa je vpraševala: kako in čemu naj bi bili mi v lučaju. da pikle do vojne mod Poljsko in £r:vjeb'ko Rusijo, prisdljeni napovedati voj-im tej (pi^tsilednji, ker s-e noče podrediti rai.sodi-ču, ko paič ve, da to razsodišče ni nepristransko, ker je sestavLjeno iz zavez-rikov Poljske?! Ta>ko jc razumljivo, zakaj se na Angleškem niti delavska stranica ni hotela brezpogojno zavzeti za ženevski « garancijski pakU. Sedanja angleška vlada, ki itak že sama ni bila naklonjena temu dogovoru, pa jc dobita krepko oporo v j stališču, ki so ga zavzele kolonje.
Tako je bil «garancijski pakt- pokopan.j K-aj sedaj? Dunajska «Arbeiter-Zeitung» piie: « Svetovna zgodovina ni zaključena i z rjtom 1919. N ili do ne more verjeti, da bi narodi prenašati za večno, kar je v letu 1919 narekovalo imperijalistično nasilje, j Če se hoče, da ne bi nove vojne raztrgale pogodbe iz leta 1919, mora dobili človeštvo aparat, ka bo omogočal, da se nari-itjene peigodbe revidirajo mirnim potom: s pogodbo, razsctdisčem, ali z odločbo narodov samih. —■ Rečeni list pa ne veruje, da bi bilo sedanje Društvo narodov porajben instrument za tako mirno revizijo. Tpa že za<to ne, ker ni militi na to, da bi mu velike države podelile potrebno moč in pooblastila Seveda prihaja socija.testJČno glasilo ćbci svojega razrednega zaključka: da se namreč brez vodnih sredstev ue da ustvariti tak instrument, dokler gospodovalni razredi v velikih dežel ali Evrope, ne izgubijo popolnoma svo"-jega nadvladja. Trajna zagotovitev miru j da ni možna v kapitalističnem svetu. Le j zmagava'en-i socijaUzem da more ustvariti; novo človeštvo io mu zagotoviti neogrožen I mir.
Nekoliko pripombe. Tudi če bi pritrjaH j te^j ideologiji socialističnega glasila, ostaja' še vedno vprašanje: kdai pride, če pride, ta popolna zmaga socijalizma?! Tudi naj-vgčji acicitjalrstični optimist mora računati z možnostjo, »ko ne z verjetnostjo, da bo teklo še mnogo vode po evropskih rekah, predrlo* pride ti.?»1a popolna zmaga socijalizma. Kajj pa med tem? Ali naj bo v vsem te»m času človeštvo obsojeno v ne-prestam strah, da mu more že jutrišnji dan donesti novo vojno, novo prelivanje krvi, novo vojno katastrofo z vsemi njenimi strašnimi posledicami?! Že radi misli na; tak - možnost vsakdanjega dneva je globoko obžalovati usodo, ki je zadela »garancijski pa-kU.
Resnici na ljubo pa je treba ugotoviti, da v nasprotovanju Anglije proti «garancijskemu paktu*- igrajo važno vlogo angleški računi z o? trom na Nemčijo. Garancijski pakt brez Nemčije bi bil protinemška zveza. Tega pa Angleži nočejo! Nemčija hoče izkoristiti vprašanje garancije v tej smeri: pripravljena sem garantirati Fran-dj« ?n Belgiji sedanje meje, zahtevam pa, na-j ^e nro'je maje napram Poljski popravijo, da So^do bolj odgovarjale mojim interesom, če pa to ne, pa naj se zapadne države ne upirajo priključitvi Avstrije k Nemčiji. To st< «šče Nemčije, ki računa z njim Anglija, j otežuje; rešitev vprašanja zagotovitve miru ir pev-sroča, da ne mere priti med zapadni i državami in srednjo Evropo do zadovoljive uredbe.
Urara ncijsKi pakt. so v Ženevi pokooali,1 ni = a pa c- tem pokopali ideje, hrepenenja čir-/ešuri p;, zagotovitvi svetovnega rniru. lzr:«z toga hrepenenja je v sedanjih poiz-ki> ih čehos! c.vaškega, ministra za vnanje stvari, drja. Beneša, da bi se ideja ženevskega protokola vendar-Ie uresničila, četudi po drugačnih poteh in v drugačnih oblikah. In tolažilno je, da o tozadevnih načrtih g. Beneša najživahnejše razpravlja
vsa mednarodna. j»vlao»t. O novem predlogu dtja. Beneša poročajo, da gre za tema, da bi se na podlagi ženevskega protokola države centralne in vzhodne Evrope zvezale v skupino, ki naj bi ft pristopila tudi Avstrija. Če bi se velesile sporazumele z Nemčijo, bi obstojali v Evropi dve, po garancijah ločeni skupini, katerih države bi bile vse članice Društva narodov. Naj bo že usoda teh Beneševih načrtov taka ali taka, eno pa ostaja: hrepenenje človeštva po zagolovitvi miru!
Še eno in morda največjo ovira proti 1 uresničenju tega hrepenenja moramo omeniti. Vsi dosedanji načrti ima>o to hibo, da ■ ne upoštevajo — Rusije! Kako naj bi bila možna zagotovitev miru brez sodelovanja Rusije — to vprašanje se je doslej preziralo na vseh mednarodnih sestankih. Vsak pakt, sklenjen brez Rusije, pa ne bi jdl v bisbvni minoven pakt v skladu s vse-človeškim hrepenenjem, ki smo ga .gori označili.
I Seja poslanske zSsornice
j Vprašanje pokojnin v novih pokrajinah j Vloge pri avstro-ogrski poštni hranilnici
RIM, 20. On. Casertano je otvoril sejo ob navadni uri. Po, odobritvi zapisnika je predsednik naznanil, da je pravosodni minister popolrvoioia okreval in da se zahvaljuje za pozdrave zbornici.
Na današnji seji bi se morala vršiti razprava o zakonskem načrtu, ki dovodjuje ženskam volilno pravico pri upravnih volitvah. Notranji minister on. Federzoni pa je prosil, naj se razprava odloži, ker želi j pri-^ivstvovati razpravi tudt ministrski predsednik, ki je še bolan. Tako je ostalo določeno.
Pri razpravi o poigodbi med ItaKjo in j nasledstvenimi državami glede likvidacije avstro-ogrske poštne hranilnice je on. Ven-trella A mer igo predlagal naslednjo resolucijo, ki so jo podpisali tudi on. Marami, Dudan, Btlucaglia, Banduzzi in Mrach: Zbornica izraža željo 1. da se v pričakovanju na kcTičnoveljavno likvidacijo dovo-ilijo vlagateljem bivše avstro-ogrske hranilnice pj-imerni predujmi; 2. da se pri preureditvi pokojnin popolnoma izenači gospodarski položaj državnih upokojencev | v novih pofkrajinžih s potožajem upokojen-; cev v staršh pokrajinah. On. Ventrella ! poudarja, da m;^ra vlada skrbeti, da pri .{<e i do tega izenačenja, že iz moralnih nagibov. Poročevalec cn. Suvich izjavi, da resolucija poslanca Ventrelle odgGvairja priporočilu penočila o zakonskem načrtu. | finančni minister sprejme to resolucijo kot priporočita.
| Predtiednrk naznani, da se bo jutri vršila I seja tudi predpoldne. Na tej seji se bo vršila razprava o zakonskem načrtu glede pobijanja sleparij pri trgovini z vinom; pričela se bo tudi razprava o preračunu pravosodnega ministrstva. Seja je končala oh 18. uri. _
tffiMd li toingja
Gentile spravlja v zadrego vtedo
RIM, 20. Ves iisk se bavi s pismom bivšaga naučnega mimstra Gentileja, v katerem šolski reformatioT napada sedar i njega naučnega ministra Fedeleja. Kakor! znano, je pismo objavila «Epoca». Najbo^'i je napadel Gentileja uitrafašistovski li>t; *lmpero», ki ga je nekdaj odločno branil.; List pravi, da je ojn. Gentile zagrešil naravnost zločin, s tem da je ©pravil na dan j osebne zadeve in interese, ki se nikakor ne krijejo z državnimi, in to v trenutku, ko on. Mussolini radi bolezni ne more vršiti svojega dela. almpero* zaključuje: Želimo*, da bi isenator Gentile v svoji domišljiji nikakor ne pripravljal druge poplave izključno .v obrambe* svoje reforme in nočemo verjeti (kar bi bilo prem^kotno za takega filozofa), da vse te polemike zakrivajo pravo in globoko skrb, da bi se zopet povrnil na vlado.
Faišistovski dnevnik '-Tevere* pa zagovarja Gentileja, češ da je mera! nastopiti za ohranitev svoje reforme, ker bi jo sicer on. Fedele vso zdrobil. Vladi prijazni «Corriene d'Italia» očita Genliieju preveliko občutljivost.
Da je zbudil Gentilejev nastop v taši-sfconrskem taboru samem takšen vihar, je popolnoma umevno. Sedanji naučni minister on. Fedele je izvedel nekaj izprememb na Gentilejevi reformi v polnem soglasju s celokupno vlado in torej tudi z ministrskim predsednikom Mussolinijem. Reforma je zadela v taki oblik: kakor jo je hotel uvesti sen. Gentiie na hud odpor v senatu in v javnosti *ploh. Radi tega se je moral minister Fedeie in z njim tudi vlada vdati in privolina nekatere izpremembe, ako je sploh hotel .esiti reformo. Te iz-premembe se tičejo predvsem visokošolskega študija in dovolitve tretjega roka I maturantom za ponovitev zrelostnega izpita.
Napadi Gentileja ne veljajo torej samo naučnemu ministru, ampak tudi vsej vladi, ki je fašistovska. Ker je Gentile fašist («lmpero» pravi, da je Gentile čakal dolgo časa, da postane fašist) bi se moral zagovarjati za svoj čin tudi kot tak. Zdi se pa, da bodo šla višja fašistovska oblastva mimo incidenta, da ne nastanejo novi zapleti jaji.	_
Angleška kraljevska dvojica v Genovi
GENOVA, 20. Danes ob 1635 je prispel semkaj s posebnim vlakom angleški kralj
s kraljico.
Pred nun Jnnrti la fin4'
Visoki mornariški častniki prizadeti
RIM, 20. Umevno je, da je ovadba, ki jo je vložH Enea Vmcenzi te dni pri državnem pravcbnšštvu v Bariju, proti visoko-stoječim osebama, ki da -sto povzročile potopitev vojne ladje «Leonardo da Vinci», vzbudila v političnih krogih veliko zanimanje. Z zadevo «e bo pečala tudi poslanska zbornica, ker je on. Coiucci predložil pravosodnemu ministru vprašanje o tej aferi
Po poročilu rimskega lista «Ep oca se ovadba tiče naslednjih 09eb: ing. Cesore Santo ro, naj bi bil pravi pofcoipilec; kot sokrivce naivta^a ovadba naslednje osei>e: Riccardo Burner, Von Lama, Federico Bitter in mornariški častn&k Roberta Ma-nara, vojvoda Langaro, ki, je baje poslal avstrijskemu glavnemu slantu sliko o potopitvi ladje. Admiral Ugo Ccaiz je obtožen krivega pričanja pri procesu v Genovi. Svetnik Aioisi je tudi obložen krivega pričanja, in Vittorio Sterger ponareditve 62 dokumentov, poslanih <v Geneovo na razpravo.
Ovadba je še vedato v ro-kah državnega pravtintka v Bariju, ki je pričel takoj <s preiskavo. Pozneje bo ovajdba poslana pravosodnemu ministru, ministru za mornarico in ministrskemu predsedniku.
Razdelitev volilnih okrožij po pokrajinah
RIM, 20. Danes se je sestala v palači Viminale komisija, ki je imela nalog, da odmeri posameznim pokrajinam število volilnih okrožij. Med posamezne pokrajine bi bila okrožja tako-le razdeljena: Ales-sandria 12, Ancona 5f Aquila 6, Arezzo 4, AvelHoo 6, Bari 13, Belluno 4, Benevento 4, Bergamo 8, Bolovna 9, Brescia 9, Ca-gliari 8, Caltairissetta 5, Campobssso 6, Caserta 13, Catania 12. Catanzaro 8, Chie-ti 6, Como 9, Cosenza 8, Cremona 5, Cuneo 10 Ferrara 5, Firenze 14, Reka 2, Foggja 7, Genova 14, Girgenti 6, Grossetto 2, Im-peria 2, Lecce 8, Liv orno 2, Lucca 6, Ma-cerata 4, Mantova 5, Maasa 3, Mess'ma 9, Milano 25, Medena 6, Napoli 20, No/ara 11, Padova 8, Palermo 13, Parma 5, Pavia 7, Perugia 9, Pesaro 4. Piacenza 4, Pisa 5, Pula 4, Potenza 8, Ravenna 3, Reggio Calaifcria 7, Reggio Emilia 5, Rim 22. Ro-vigo 4, Salerno 9, Sassari 5, Siena 4, Siracusa 8, Sondrio 2, Spezia 3, Taranto 4, Teramo 5. Torino 18. Trapani 6, Trident 9, Treviso 8, Trst 5, Videm 14, Benetke 7, Verona 7, Vicenza 8, Zader 1.
Usoda mandatou HRŠS v RasJlftslR rokah
Skupščina se sestane v nedeljo
BEOGRAD, 20. (lav.) Z ozirom na parlamentarne tehnične ovire se je seja narodne skupščine, ki bi se morala vršiti Jutri, preložila na nedeljo ob 9. uri. Večina poslancev je že prisoela v Beograd. V prostorih narodne skupščine vlada izredna živahnost.
Danes je iined sejo Davidovićev klub. Določeni so biH govorniki za verifikarisko) ra>zpra»/»o. Seja se j^tri nadaljuje. Tudi samostojni demokrati so se danes se«rtali. Radikali pa imajo jutri važno sejni.
V pirtitijmh krogih z veliko napetostjo pričakujejo drja. Trum biča, ki se ima nocoj v-mi'ti iz Zagreba z Radičevimi navodili. V smislu teh navodil bo baje dr. Trumbič p:lial v narodni »skupščini izjavo, da je Hrvatska republikanska seljačka stranka; državotvornaL Od stališča, ki ga zavzame! Radič je odvisna usoda mandatov njegovih poslancev; kajti v slučaju, da se Radić odpove dosedanjemu programu, ostanejo veljavni radičevski mandati.
Pcročik> vLadne večine verifikacijsk e^a odbora je že doti^cano. Poročilo sestoji iz 3 delov: V prvem delu zahteva večina, da se odredi za mariborsko - ce tj sk o volilno okrožje anketa; dmgi de4 zahteva razve-^ja v ljenje mandatov v bregalniškem okraju. Tretji ded dokazuje Radi če ve zveze z bodjševtki; vsi od tega se morajo radičevski mandati razveljaviti.
Inženirska zbornica v Beogradu
BEOGRAD, 20 (lev.) Danes je bi\a ustanovljena v prostorih trgovinske zbornice inženirska zbornica.
Jugoslavija vabljena ne mednarodno trgovinsko konferenco
BEOGRAD, 20. (Izv.) Vlada je pre^a povabila, da določi zastopnika za mednarodno trgovinsko konferenco, ki se bo vršila v Rimu 17. aprila.
Konferenca male antante
BEOGRAD, 20. Po najnovejših di»pwa-cijah je bila konferenca male antante, določena za ta mesec, odgodena na začetek maja. Takrat se aestanejo zunanji mi1-! ni stri Nmćić, Duca in Beneš v rumunskem letovišču Sinatji. O vzrokih nenadne od-godkve se ne ve ničesar pozitivnega. Smatra pa se, da je odgodite v v zvezi z našimi pogajanji z Grčijo, ker bo tvorila eno glavnih točk na konferenci razprava o odnosa jih med malo antanto in Grčijo.
Frankovci proti zsjedntčarjem
ZAGREB, 20. Današnje frankovsko «Hrvatsko pravO* ljuto na-pada zajedni-čarje in jim napoveduje najsrditejši boj ker so slišali, da namersamajo zajednica rji, ako dobe pri dopolnilnih občinskih volitvah absolutno večino, odpustiti iz mestne službe vse uslužbence, ki pripadajo frankovski stranki. Znano je, da •so občinski uradniki
v Zagrebu večinoma frankovci. V očigled dopolnilnih volitev v občinski z as t op se je razvila sedaj med zagrebškim mestnim uradnišlvom živahna strankarska borba.
Skrito orožje v Zagrebu
BEOGRAD, 20. «Reč» ima brzojavko iz Zagreba, po kateri je policija na temelju zaupnega poročila vojaškega poveljništva izvedla nekaj preiskav v delavnicah m na stanovanjih zasebnikov. Našla je ondi velike množine prepovedanega streljiva. Več oseb je osumljenih, da skrivajo precejšnje množine vojaških stvari. Davi je našla po-j iicija municijo na stanovanju nekega Hermana Druckerija v IBci in je zaplenila 75.000 nabojev v vrednosti 120 tisoč dinarjev. V delavnici tvrdke Vrhanič in Bero vin je bilo zaplenjenih 15.000 patron. Pričakujejo se nadaljnje preiskave, ker sumi policija, da nekateri elementi skrivajo večjo množino orožja. Zaplenjeno streljivo je bilo spravljeno v policijsko vojašnico v Vlaški ulici. _
Zopet smrtna obsodba v Jugoslaviji
ZAGREB, 20r Kakor znano, je višje vojaško sodišče v Zagrebu potrdilo smrtno cdbsodbo narednika Rumpla, ki je lani umoril trgovca Helkoviča. Obsodba je bila poslana kaisacijskemu sodišču, ki je zahtevalo od vojaškega sodišča nekaj izprememb glede kvalifikacije čina. Vojaško sodišče je ta včeraj storilo, vendar pa je ostalo pri obsodbi smrtne kazni. Ako potrdi kasač i ji ko sodišče obsodbo tudi po teh i*z-promembah in ako ne predlaga minister
gravde kralju pomilostitve obsojenca, ba .uanpel kmalu justifirciran.
Poljski pritisk o Parizu
Vznemirjenje radi angleške politike
PARIZ, 20. Zunanji minister Poljske, Skrzynski, je bil sprejet včeraj ob 11. uri pri ministrskem predsedniku Herriotu na Quayju d'0risay. Pogovor, ki se je vršil brez prič, je trajal nad eno uro, in Skrzyn-ski je podal o njem novinarjem sledečo izjavo:
:<Sporazumeli smo se v več točkah. Sploh pa je Poljska gojila vedno popolna zaupanje do Francije. In bo- je pač naravno, ko smo se morali vedno bati diplomacije drugih vlasti, ki menda ne vidijo zadasii dobro rdomične nevarnosti, ki bi zagrozila misru v Evropi, akio se ne bi v najkrajšem času varnost pcistavila na popolnoma trdne in definitivne temelje.*
F a icosRl M za Eeng£>v na "rt
za ustanovitev podonavske gospodarske zveze
PARIZ, 20. Pred svojim odhodom v Prago je bil Peneš ponovno« sprejet pri pred-! :-©dndku francoske republike.
Njegove izjave o načrtu za zvezo med !*oto»v>mi državami centi alne Evrope s"> na^.e glasen odmev v nekaterih pariških listih. Med drugimi povdarja «GauWi.*» prednosti take zveze, ki bi stremela tudi La. tem, da bi se nerešljivi konflikti med temi državami reševali pred razsodiš'eni. Tudi «Matki>» se izreka za Benešev načrt, ki da bo dal državam centralne Evrope priliko, da podajo drugim vlastem dokaz svoje razsodnosti.
«Av»strija — piše «Mat\n» — misli na svojo združitev z Nemčijo, ker ne more živeti gospodarsko osamljena. S to rvezo bi pa Čehoslovaška zase odvrnila od sebe nevarnost, da bi se znašla obkoljeno od Nemčije. Tudi Ogrska se n;cče odreči svojim upanjem na revanšo, ampak njeni interesi sami jo bodo prisiiali k vstopu v pakt s centralno Evropo in ne bo mogla več obračati svodih od proti Nemčiji />
Navskrižja med Anglijo in Francijo Poluradna «Ere Nouvelie* piše: «Quay d'Orsay smatra, da mora Nemčija pred svojim vstopam v Društvo narodov podpisati pakt, ki ga je kancelar ponudil Franciji. Na drugi -strani pa zastopa londonsko zunanje .ministrstvo mnenje, da nima pripustitev Nemčije v Društvo narodov ničesar opraviti /s podpisom toga pakta. Obe stališči — francosko m angleško — sta .v resnici zelo daleč eno od drugega Angleška vlada je bila vedno za to, da se odprejo premaganim državam vrata tistega templa miru, ki ga. predstavlja ženevski zbor. Danes, ko to vprašanje ne obstoja več, se pa ista angleška vlada prav nič ne zmeni za to, da bi zahtevala od Nemčije kavcijo za njeno dobro voljo.»
«Ouvre» zatrjuje, da je Austia C hanu-berlain hotel v Parizu dokazati svoje spoštovanje napram versailleski mirovni pogodbi in paktu, ki tvori nje integralen del:
«Vendar pa ni nič manj res, da ni bila spomenica njegova, ampak jo je sestavil lord Balfour. Ce bi pa taka naziranja zmagala nad zdravimi Chaimber 1 ain<w i ni idejami, bi doživeli novo razočaranje ker bi se s tem omogočalo stvar janje z<v>ez za nove vojne, namesto mirovnih dogovorov. London, ki se je leta 1919 postavil na pot paktu za varnost in leta 1923 načrtu za pogodbo za medsebojno pomoč, trsti London, ki uničuje danes protokol za razsodišče iz leta 1924, bo prišel — upamo — vendar enkrat k sebi ter prevzel svoj del odgovornosti.*
To upanje, tako bojazljivo izraženo od enega^ glasil kartelistov, dokazuje, s kakšnimi čustvi se sledi v Parizu razvoju politike angleškega kabineta.
Odhod Bene$a in Skrzynskega
PARIZ, 20. Včeraj ob 17. ata odpotovala čehoslovaški zunanji minister Beneš in zi» r*ariji minister Poljske Skrzynski.
Vesti o tmi vem načrtu
Za ustanovitev zveze evropskih držav izmišljene
PRAGA, 20. «Prager Presse* objavlja, da so vesti nekaterih pariških listov o Beneševem načrtu za ustanovitev zveze evropskih držav izmišljene. Ministrski pred-vednik Herriot, Beneš in Skrzynski so o priliki poslednjih razgovorov razpravljali o nemškem predlogu in drugih konkretnejših načrtih. Državniki so proučevali tudi vprašanje razsodišča za vzhodne države; vendar pa so vse tozadevne kom-, binacije preuranjene, kajti »verjetno je, da se bodo še pred prihodnjim sklicanjem zborovanja Društva namdov vršili diplomatski pregovori za izdelanje tozadevnih konkretnih predlogov.
Bolgarija in protjkol narodni!) maujita
Lvave bolgarskega zunanjega ministra o ukre-i	pih sveta Društva narodov
. SOFIJA, 20. Ob povratku iz Ženeve je izjavil zunanji minister Kallcov, da je Bolgarija lahko zadovoljna z ukrepi sveta Društva narodov g;ede protokola, ki se tiče narodnih manjšin, kajti svet Društva narodov je svečano opozoril Grčijo na obveznosti, ki jih ima napram narodnim manjšinam. Sem popolnoma prepričan, j.e zaključil minister, da bo svet, ki si je prostovoljno nadel nalogo ščitenja narodnih manjšin, izpolnil svoje dolžnosti; sa| l nima niksukega interesa, da bi dopuščal sabotiranje pogodb.
Lord Curzon umrl
LONDON, 30. Lord Curzon Kedleston je umrl danes predpoldne v starosti 67 let. Po vojni je postal Curzon angleSki zunanji minister. l'e posie je vodi! do prihoda ia^huristov na vlado. Udeležil se je tudi številn h konferenc kot angleški delegat in je postal v poslednjih treh letih esna najbolj znanih poHticn.h osebnosti na evropskem kont nentu.
Žalna seja. angleške zbornice. LONDON, 20. Ministrski ,predsedni«k Ba'd-| vvin jc naznanit /Jbornici, da se vrši v ponde-' Ije-k žalna seja. V rmenu labur stične stranke je izrazil Th-omas vladi sožalje nad izgubo tega odličnega politika.
Scžaiie Italije angleški vladi.
RIM, 20. M?in strski predsednik Mussolini je poslal vdovi lorda Curzona sožalna brzojavko. Italijanskemu poslaniku v Londonu je naročil, da sporoči v imenu italijanske vlade sožalje angleški vladi.
Smrt preflsetfnLn osrednjega Izvrillaega odbora
Zveze sovjetskih socijalist'čnih republik MOSKVA, 20. epričakoveno je umrl pred-sedn_k osrednjega izvrstnega odbora Zveze j sovjetskih socialističnih republ k Nariman j Marimanov. Star je bii 54 let in je bil eden I izmed prvih organizatorjev scc.jclnodeinokra-tične stranke v južni Rusiji. Marimanov je znan tudi kot pisatelj. Leta 1929 je načeloval urauu za. vzhodna vprašanja pri komisar jatu zunanjih zadev, leta 1920 pa je bil predsednik ljudskih komisarjev za Aserbejd7an. Kot član sovjetske delegacije se je udeležil konference v Gemovi. Pred izvolit v jo za predsednika osrednjega izvršilnega odbora je Marimanov vršil posle predsednika tranškavkaške zveze.
Ruske petrolejske koncesije Japoncem.
MOSKVA, 20. Z ozirom na začeto izpraz-njevanje otoka Sahallna s strani Japoncev je Frounkin, komisar za trgovino z inozemstvom, izjavil, da se bo dogovor za izkoriščanje petrolejskih vrelcev in premogovnih rudnikov otoka sklenil z Japonsko po 'končani izpraznitvi. Sovjetska zveza bo dobivala visoke odstotke na celoki^pni produkciji premoga.
KancTdati za Ebertovega naslednika.
BERLIN, 20. Definitivno so bili določeni za keodidate za mesto predsednika nemške republike sledeči: Braun, bivši predsednik pruskega ministrskega sveta; Held, ministrski predsednik Bavarske; Hellpach, državni
Rredsednik v B?<lenu; Jarres, biv$i minister emčije in župan v Duis-burgu; general Lu-dendortt; bivši kancelar Marx in končno delavec in poslanec v državnem zboru Tluaei-rnann.
Prebitek ▼ avstrijskem državnem obračunu.
DUNAJ. 20. Koresposndenčni urad javlja, da izkazuje državni obračun za januar nad 5 milijonov šilingov prebitka, *koravno je bilo izdanih 5% milijonov za javna dela.
Turči'a zapira šole narodnih manpfcln
ATENE, 20. Atenska agencija de b: v a iz Carigrada, da so turške oblasti izdale stroge odredbe proti šo'am tu/ih narodnih manjšin. Grfikc šole se bodo morale v kratkem zagreti. Na ameriški šoli Robert Collcge je bil prepovedan pouk grškega in a/menskega jezika.
Men ciklon u Zetilnjenlli državah
2600 mrtvih - 20 mest popolnoma porušenih - Škoda znaša 30 milijonov dolarjev
LCNDON, 20. Iz Chicago prihajajo poročila, da je silen ciklon uničil državice Illinois, Missouri in Indiano. 1200 oseb je zgubiia življenje, medtem ko jih je ranj-nih nad 2900. škoda, ki jo je povzročil ciklon na polju in stavbah, je ogromna 10.000 oseb je ostalo brez strehe. Ciklon je porušil v državici Indiani cele vasi. V vasi Parrish je ostala od 500 prebivalcev le trojica ljirdfi pri življenju. V Francufor te-1'Jinois je bilo izkopanih izpod ruševin ljudske šole 150 mrtvih učencev.
fudi železniške proge in ceste so močno poškodovane. Železniško ravnateljstvo v Illinoisn je vzpostavilo le z največjim naporom delni železniški promet t svrho
iđo-voza živil in obleke v najbolj prizadete Icraje.
V nekaterih mestih je nastal požar, ki ga ognje gasci nikakor ne morejo pogasili Glasotn poslednjih vesti znaša število partvih dosedaj 2674. Skoda se ceni na 5 milijonov dolarjev.
ZUR1CH, 20. Kakor zatrjujejo današnje fcn-aojavke iz Chicago je ciklon popolnoma (porušil 20 mest in »vasi Številna šolska poslopja so se podrla in pokrila pod ruševinami učence. Iz Chicago so odšli močni rešilni oddelki in številni zdravniki v kraje, |
| ki sa prizadeti po ciklonu. Država Illinois je določila pol milijona dolarjev za ponesrečence. Mobilizirala je ve« rdeči križ. V Berlin došle brzojavke pravijo, da se računa škoda na 30 milijonov dolarjev.
Potres poroSll mesto Mta
SHANGHAI« 20. Brzo jarka angleških misijonarjev pravi, da je potres porušil glavno mesto zapadnega Vung Naaa, Talifu. Potresu je sledil velikanski požar. Prebivalci prosijo nupie pomoči. Podrobna poročila do sedaj I niso še prispela.
DNEVNE VESTI
JuMovensRa tono tvornico
v Trstu
Iz zanesljivega vira se nam poroča, da namerava uprava j unosio venskega državnega monopola ustanoviti v Trstu zalogo ju gosi o-venskega monopolnega tobaka in obenem tvornico tobačnih izdelkov za izvoz. Za zalogo in delavnico bi potrebovala uprava ju-goslovevškega državnega nuonopoia skladišče v prostih Inki v obsegu približno 10.000 kvadratnih metrov. V skladišču bi moralo biti prostora za pet do šest milijonov kilogramov ali 5—600 vagonov tobaka.
Ni dvoma, da bi bilo tako ogromno tobačno skladišče veiikega gospodarskega pomena za Trst, obenem pa tudi velika dobrota za tukajšnji; še nezaposleno delavstvo, ker predvi- j deva načrt za organizacijo takega sklacLšča, da bi biio v nem stalno zaposlenih najmanj 6— 700 dielaT-cev in delavk.
Ustanovitev omenjenega skladišča se ima Izvršiti čim prej in pristojna iv.goslovenska oblastva so že dobila nalog, naj začnejo tc zadevna pogajanja z upravo glavnega skladišča v Trstu g.ede najema potrebnih prostorov. Kakor doznavamo, pa je naletel ta načrt pri spravi tukajšnjih spiošrrh skladišč na težkoče. V pristojnih tržaških krogih namreč naglasa, da ni v tržaški prosti Inki takega skladišča, ki bi bQo primemo za to svrho.
Ali odgovarja tako stališče uprave tržaškega glavnega skladišča resničnim razmeram ali ne, nismo mogli še ugotoviti. Vsekakor bi pa bilo po našem mnenju skrafao obžalovati, ako bi uprava tuka'šnjega glavnega skladišča ne storila vsega, kar je v njeni moči, da se 1 omogoči izvedba načrta uprave jugosloven-skega monopola in tako pripomore lepima Številu prebivalstva do stalnega zaslužka in blagostanja. To te t«*— večja, dolžnost uprave javnega skladišča, ker nam fe znano, da se poteguje za omenjeno fugo slovensko skladi" žčc tudi Reka. Tamkajšnje glavno skladišče bi bilo pripravljeno sprejeti jugoslovensko ponudbo pod za jugošiovensko monopolno opravo zelo povoljnimi pogc£.
Ja vnosi 'j- vsekajo radovedna, ali bo vsi cd obotavljanja, nerodnosti a£ kakršnihkoli «ob-zirov« odločujočih tržaških krogov Trst zopet oropan koristne gespodarske ustanove, ki bi povzdignila blagostanje precej znatnega dela tukajšnjega delavskega tudstva. Upati je, da se to ne zgodi. Bilo bi needpustno.
Stavka kovinarjev
Stavka kovinarjev v Trstu in Tržiču se nadaljuje. Pogajanja med industrijalci in zastopniki delavcev so bila kljitb posredovanja trža-8<ega prefekta do sedaj breuspešna. Vršijo se dvotna pogajanja: na eni strani se pogajajo industrijalci z zastopniki fašistovskih sindikatov, na drugi pa z zastopniki FIOM-a. Faši-stovske sind.kate je zastopal v prvi vrsti posl. Ciardi. Ker niso pogajanja v Trstu nikakor j napredovala, se je posl. Ciardi odpeljal v spremstvu tajnka la&istovskega xov;narskega sindikata g. Vitale v Rim, da nadaliu^e poga- , iania z osrednjim vodstvom italijanskih indu- j •trijalcev.
V Trstu se med tem nadaljujejo pogajanja med industrijalci in zastopniki FIOM-a.
Cankar pri Ifa'ifanlh
Te dni je izšel toliko pričaikovani prevod Cankarjevega «Hlapca Jernejaa v italijanščini pod naslovom: Ivan Cankar-. II servo Bortolo e il suo diritto — traduzione daJlo sloveno di I. Regent e G. Sussek. Knj go je izdalo za- , ložništvo 'Parnasa* v Trstu kol prvo knjigo iz zbirke slovanskih literatur. — Izšla je v oikusni obliki s kratkim predgovorom prevajalcev in Cankarjevo si ko. Prodaja se po vseh knjigarnah po 7 L. Poleg te izdaje je izšlo še 100 izvodov v elegantni ilustrirani izdaji po 30 L. Si ke je izdelal Milko Bairbič. — Na platnicah naznanja založništvo kol 2 prihodnji izdaji: Pavla Popoviča Jugoskvensko književnost in Ivan Cankarja: Podnbc iz sanj. Poslednje v prevodu Renata Pflegerja.
Iz urada Pol. dr. „Edftnsi" y Trstu
Ar»t. P. — Idrija: Iz razlogov, f.ii so bfli že objavljervi v 62. Številki -Edinosti* od 13. t. m. ne vlagamo več požurnic za posameznike, in sicer za dogleden čas. Bo treba pač potrpeli Fe kaikfcen mesec in če medlem ne pride do rešitve, obvestile nas ponovno.
Pri ponovni potrebi obrnite se na naie tajništvo potom mestne organizacije v Idriji.
Vo;nim oškodovancem. Urad v Sežani se nahaja v restavraciji Lisjak ex Mrzek, in na Opč.nah v restavraciji habčič, lkjer posluje ,o poverjeniki točno in redno vsak dan od 8. do 12. dopoldne in od 2. do 6. ure zvečer.
M. B. — Postojna: Zens'te ne morejo postati članice političnega društva.	Tajništvo.
t Valentin Kosovel. Prekasno za objavo v včerajšnji številki nam je došla vest, da je mož, visoko cenjen, zbog njegovih vrlin: njegove osebne ljubeznjevosti, dobrotnosti, naobraženosti, njegove vneme za napredek naroda in pa naklonjenosti, ki jo je v svoji važni službi vsikdar kazal napram našim ljudem: trgovstvu in delavstvu.
Valentin Kosovel je bil rodom iz Crn č iz znane rodoljubne družine Kosovelove. DovršO je gimnazijo in semestre vseučilišča, a je moral prekiniti studije radi nastopivših neugodnih razmer. Vstopil je v državno službo in se je v službovanju pri glavnem carinskem uradu s svojimi velikimi sposobnostmi in svojo vestnostjo povspel do mesta podravnatelja in carinskega nadzornika tega urada. Kak strokovnjak je bil pokojnik, priča njegova temeljita in uvaževana kn,<iga (v nemškem jeziku) o blagoznanstvu in pojasnilo k tedanjemu carinskem tarifu, za katero je Žel vsestransko priznanje. V svoji vnemi, da bi se naši ljudje čim bolj izvežbali za trgovski stan, je bil pokojni Kosovel stalen podpornik nekdanje slovenske trgovske šole v Trstu. Pcdaril je tej šola veliko zbirko za blagoznaustvo ter je (v letu 1911) pomagal pri urejevanju kab ne t a,
Kosovel je bil tudi marljiv sotrudnžk pri gradbi naše prosvetne organizacije na glasbenem polju. Bil je odličen glasbenik in kot tak med ustanovitelji naših pevskih zborov. Poučeval je petje v nekdanjem pevskem zboru «DeI. podpornega društva«*. Tudi po vsej okolici je poučeval petje povsem brezplačno. Uveljavil se je tudi kot skladatelj. ZIožLI je več zborov, posvetnih in cerkvenih. Zložil je starosloven^ko mašo za moški zbor, posvečeno istrskemu rodoljubu dru. Dinku Vitezicu. Od pokojnega nepozabnega Hajdriha je dob3 glasbeno zapuščino, ki jo je potem predal naši Glasbeni Matici. Udeleževal se je vseh naših prireditev, zlasti pa je vzljubil naše gledališče. Ni izostal od nobene predstave. Še ga vidimo, kako se je veselil vsake glasbene produkcije. Grajal je sicer to in ono, a vendar vzklikal veselo: In vendar napredujemo! Btl je mož neutrudl-jivega dela v službi države in naroda. Zadnja leta se je umaknil bolj v ozadje; zato ga mJajši rod ni tolč«> poznal. Tem više so ga cenili, spoštovali in ljubili vsi, ki so ga poznali. To je pokazal njegov veMčaslni pogreb ob ogromn; udeležbi. Dosegel je starost 70 let. Naši novi gospodarji so tega zaslužnega moža in nenavadnega strokovnjaka upokojili, čim so prišli semkaj — menda prvega v carinski službi.
Mi pa mu hočemo ohraniti nevenlpivo hvaležen spomin za vse, kar je dobrega storil za kulturni napredek svojega naroda. Valentin Kosovel, naj počiva v miru!
—	Peros^'evi oratori ▼ Trstu. Velik umetniški užiicik se bo nudil tržaškemu občinstvu takoj po velikonočnih praznikih- V cerkvi sv. Antena novega se bosta izvajala Perosijeva oratorija «Mojzes» in »Vstajenje Kristusovo®. -Mojzes« je najboljša in najlepša Perosi-jeva s-Madba, ki je te dni devetkrat napolnila največje gledališče. C os t an zao v Rimu. Oratorija bo dirigiral mojster Perosi osebno. Nastopi zbor 1C0 pcvcev in 80 godbenikov. Podrobnost; objavimo pozneje.
—	Močni viharji ▼ Dalmaciji. Iz Splita poročajo, da vlada v Dalmaciji že več dni močna burja, ki bo bržkone trajala še nekaj časa. Posledica burje je močen padec temperature ter je na otok h Braču in Hvaru padel celo sneg, ki pa je kmalu izginil. Nenadni mraz je napravil precej škode.
—	Kongres bojevnikov v Zagrebu. Na zboru rezervnih oficirjev in bojevnikov, ki se je vršil te dni v Beogradu, je bilo sklenjeno, da se prihodnje leto skliče v Zagreb kongres rezervnih oficirjev in bojevnikov cele Jugoslavije. Udeležniki morajo priti na kongres v uniformah in z vsemi odlikovanji. Na ta način naj bi se manifestirala solidarnost Srbov, Hrvatov in Slovencev, zastopanih v tem udruženju.
—	380.000 Din. poneveriL Iz Kotorja poročajo, da je državni inženir za gozdarstvo in vode Mihajlo Kindj poneveril v Škodo države
l 380.000 Din. Kindij fe Živel zelo razkošno. . Aretiran je bil dne 8. februarja ter se je za-, čela dne 17. marca proti njemu razprava pred , sodiščem v Kotorju. Radi mnogih povabljenih prič bo trajal proces bržkone oel teden.
Druitvm vmU
—	Zabavni večer trgovsko-izobraževalnega društva se vrSi danes zvečer. Pričetek ob
i 21.30. Ker obeta biti zabava zelo prijetna, ne zamudite prilike!
I — M. D. P. Sv. Jakob. — Športni odsek.
Danes se vrši sestanek v prejšnjih prostorih krožka N. Tom mase a, in sicer ob 19. uri. Sestanek za nogometni p od odsek in skupni sestanek ob 20. uri. Navzočnost vseh članov, posebno hazeaašic, je neobhodno potrebna.
—	D. K. N. Tommaseo — Trst. Danes točno ob 17.30 sestanek s predavanjem. Odbor.
—	M. D. Zarja - Rojan. Dne 25. t. m. ob •20. uri se bo vršil drugi izvanredni občni zbor
v društven.h prostorih. — Odbor.
SPORT
Tekme za kupo g, Povha.
Jutri se bo vršila nogometna tekma za kupo g. Povha na igrišču S. D. Adria v nI. Calvola, in sicer ob 13.30 začetek teime med četo M. D. Zarja in Četo M. D. Obzor. Po tej tekmi se bosta merili četa S. K. Val m četa Adria. Brezdvomno bo jutri ena najzanimivejših tekem v tem turu, ker se prvikrat srečata močni četi Vala in Adrie.
I«**
Ne glede na to, kaj bo odgovorila T. K. S. D. A. na poziv več športnikov v včerajšnji ^Edinosti*, si jim usojam pojasniti, da pri raz-veljavljenju teikem se ne odštevajo goali, kakor prakticiralo tudi drugorodci ob raznih prilikah. Dalje: T. K. S. D. A. je pred začetkom tekem objavilo v tem listu koledar tekem z navedbo, kje, kedaj in s kom se bodo tekme vršile za tur. Usojam si vprašati gg. ne-zadovoljneže ali ni sveta dolžnost T. K. Adrije, da stavi v prvi vrsti v poštev svoje igrišče neglede na lepoto in dobroto drugih igrišč, saj je vendar o. D. Adria prirediteljica tekem, in kot taka je dala tudi svobodno izbiranje igrišč vsem S. K. preden je kaj sama določila in objavila koledar. Radi nevarnosti za resno delo, naj mi bo dovoljeno opomniti: vodstva S. K. naj imajo pred očmi sport kot cilj in naj odklanjajo vsako sovraštvo med posameznimi klubi, Icer se to pravi podirati in ne z dati.
En športnik.
Iz tržaškega življenja
—	Strašen samomor upokojenca Med mnogimi, ki te2ko občutijo nepr-like povojnih razmer, so brezdvomno najhujše prizadeti t^pokojenci raznih državnih uprav bivše avstrijske vladavine. Ti reveži, ki so večinoma dolgo vrsto let vestno izpolnjevali svojo službo, misleč, da jun bo na stara leta zagotovljen vsakdanji kruh, so se bridko ušteli. Po likvidaciji bivše državne uprave so bili večinoma vsi upokojeni m naikazana jun je bila beraška pokojnina. Tedaj se je pričela zanje huda borba za obstanek, kajti neznatni dohodki niso zadostovali niti za najmanjše živkjenske potrebščine. Zato ni čudno, da se upokojencev, posebno tistih, ki morajo skrbeti za svoje včasih številne družine, polašča obup.
Žrtev teh žalostnih razmer je postal 48-letni upokojeni uradnik bivše finančne uprave Karel Wailner, stanujoč pri Sv. Mariji Ma£d. spodnji (Piano S. Anna) st. 1. Mož je živet s svojo številno družino, obstoječo iz žene in 6 otrok, v hudem pomanjkanju. Pokojnina, njegov eidini dohodek, je bila zelo borna; pičlih par sto lir mesečno, ki so (komaj zadostovale, da ni uboga družina umrla gladu. Mož je s krvavečim srcem gledal pomanjkanje, ki so trpeli njegovi svojci, vendar je upal, da se bodo razmere sčasoma obrnile na bolje. Prizadeval si je tudi sam, da bi k temu pripo- j mogel na kak način, toda (ker mu ni uspelo, je končno omagal v borbi za obstanek. Po glavi so mu začele rojiti temne misli in včeraj predpoldne oko>ii 11. ure je prišel do obupnega sklepa, da Sconča z življenjem. Izbral si je strašno smrt. Skočil je skozi okno svojega stanovanja v četrtem nadstropju na dvorišče, kjer je obležal z razklano glavo in polomljenimi udi v luži krvi. Ljudje, ki so bili priče pretresljivega prizora, so poklicali na lice mesta zdravnika rešilne postaje, ki pa je mogel samo dognati, da je Wallner že mrtev.
Po oblastvenem izvidu je bilo truplo nesrečnega moža prepeljano v mrtvašnico mestne bolnišnice.
Tako se je upokojenec rešil trpljenja, a s svoiim obupnim korakom 1e pahnil v žalost in Še hujšo bedo ženo in otroke.
—	S sekiro po nogi. Sinoči okoli 18. ure je bil prepeljan v mestno bolnišnico 25letni kmet Fran Razman iz Gročane pri Bazovici. Mladenič. ki je imel 10 cm dolgo in precej globoko rano na desni nogi, je povedal, da se je včeraj oopoldne. ko je cepil drva za posestnika Frana F del na Pesku, po nesreči usekal v nogo. Ranjenec je bil sprejet v kirurčičn? oddelek in se bo moral zdraviti Ccakih 10 dni.
I — Tatovi v mani fakturni trgovini. V odi a manufakturne trgovine na trgu Borsa št. 8 je naznanil na policijskem komisarijatu v ulici Sanita, da so predpreteklo noč neznani zli-
kovci ukradli iz trgovine dve peči svile, vredni približno 2200 lir.
Iz tržaške pokrajine
—	Iz Koprivo na Krasu. Prireditev. Kakor j« bilo naznanjeno v četrtkovi «Edin osti*, priredi Žensko dobrodelno udruženje, odsek v Koprivi, dne 22. t m. v prostorih restavracije Zega veselico s sledečim sporedom: 1. Po-
I zdravni govor gdč. preds. 2. Hugolin Sattner-(jevo »Pogled v nedolžno oko». Poje oktet pevskega društva iz Ajdovščine. 3. Simon Gregorčič: ^Kmetski hiši»; deklamacija. 4. Miha Zega: «Mi smo mi.» Poje oktet iz Ajdovščine. , 5. Ženski Otelo, igrokaz v treh dejanjih. Ku-I plet s spremljevanjem glasovirja, ki bo gotovo J vzbujal mnogo smeha in zabave. Končno sre-čolov z bogatimi dobitki. — Začetek točno ob 16. uri.
Vstopnina: sedeži L 3, stojišča L 2.
K obilni, udeležbi vabi odbor. 2. d. udr.
Vesti s Goriškega
ZVEZA PROSVETNIH DRUŠTEV
—	Tržačani na gostovanju v Gorici. Jutri v nedeljo, 22. t. m. bo gostovala pod okriljem Dramatičnega društva v Gorici — »Čitalnice** iz Trsta, ki uprizori velezabavno znamenito trodejattio cd D. Niccodemija «Scampolo», s katerim je dosegla tako lep uspeh v Trstu in Postotni. V glavnih vlogah nastop ta g. Terčič, član ljubljanskega gledališča, m gdčoa Hrova-tinova. Za to predstavo vlada v Gorici veliko zanlman/e. Prelistava se bo vršila v Trgovskem domu in prične točno cb 8. uri zvečer.
Znanost in umetnost
—	Branislav Nušič, «Narodni poslanec«. Komedija v treh dejanjih. Poslovenil Fran Go-vekar. Izdala Tisktrvna zadruga v Ljubljani 1925. Cena Din. 18, poštnina 75 para več. Kot 9. zvezek «Odra», zbirke gledaliških iger je izšel za j-ubilej najboljšega srbskega komedijo-grafa Bran^lava Nnšiča nj«gc«va najuspelejša socijalno-politična (komedija- -Narodni poslanec«. Nobena Nušičeva komedija nd bila tolikokrat igrana po srbskih m hrvatskih odrih, saj je vedne/ aktuainejša. Komed ja je polna najbolj činkavitib komičnih situacij, izvrstno naslikanih značajev in od za-četfta do konca napetega, velezabavnega d*ejanja. Borba za skupščinski poslanski mandat med različnimi kandidati, čistimi, inteligentnimi in med ko-ruptnlmi, analfabetskimi, volilna berba, v ka- , teri si stoje kot nasprotnici ne le tast in zet, tašča in hči, nego tudi 9trici in tete, raznovrstni a-gtalorfi, neivolverski novinarji in pod-kup'fhri policisti, je pedana s toliko dramatično si»lo in humorjem, da žanje «NaTodni poslanec* povsod največji uspeh. Ta komedrja je najvernejša sfrka volitev po Srbiji cko4i devetdesetih let, velja pa šs za marsikateri vo-
o»ira?j današnje Jugoslavije. Igralci imajo v tej igri nabolp hvaležne vloge, publika pa ob nji ne prihaja iz smeha. Hkratu je komedija literarna najbolj posrečena politična satira v vsej	venski drama-t ki. Zato bo vtsem našim odrcim posebno dobrodošla in jo naftopleje priporočamo!
Naroča se pri Tiskovni zadrugi v Lfubljani, Prešerno-va ulica 54.
DAROVI
V	pooeščenje spomina predrage tete Ivanke Godina darujeta Marija in Anton Flego Lir 20.— za otroški vrtec v Škednju.
V	isti namen darujejo nadalje: Cezar in Urška lir 25, Aren in Slava lir 20, druž na Trebeč lir 20, družina Pahor 15, družina Pi-žo-n lir 10.
Za udovo Škerjanc iz Bazovice je darovala rb telj Kosovel s Prošeka T- 25. Srčna hvala! Denar hrani upravništvo.
Za udovo Škerjanc iz Bazovice, darrje Franc Malič L 5.— Denar hrani upravništvo.
Borzni poročila,
DEVIZE Amsterdam od 9"<0. - do 995— Bel" i gija od 1_»:W> do 12 . •<>; Par ia 127 K) do 127.») I London od 117 i>o do 117.75 ; New Y.»rk od 24.37 ! do J4.67; Španija o i 34 7.— do 3 2 ; Šviea od 474. — do 47*.— j Atene od 3*i o<» do 3-*f»0; Berlin do aSO. — do 590 — ; Bukarent od 1 1.50 do 12. — ; j Pitga od 7 do <3.50: Ogrska od l«. '3 *7 do 0. 3-t»; Dunaj od *.03ti do 0.0353; Zagieb od 08 do 39 i .
VALUTA; Avstrijske krone o<\ 0 0340 do 0 0350 dinani od 3-.V<> do 39. »? : dolarji od 24.60 do 24.C»5; novci po 20 frankov od 96.- do 'j8 — fnut ŠUsr- j lingod .17.*- do 117.7«>.
Beneč'jfvke obvez- Lee 79.40.
Maiž ogiasž
IZREDNA PRILIKA. V Parinu blizu kolo, dvora se proda vel2ka hiaš s 40 prostori, s gostiloo, bogatim inventarjem, pripravna za hoteJ, za L 90.000. Dreos. Trst Kavama Tomma^o od 8.—10. ure.	391
FOTOGRAFSKEGA pomočnika in vajernca sprejme foto «Helk>s», Idrija.	390
VOZ (iparizar) težak, v dobrem stanju se proda. Rafael Zimic, gost. Deskle — Plave pri Gorici.	389
UČENCA sprejme mehanik Petrič L* v Trnovem pri II. Bistrici.	388
BABICA, avlori7irana, sprejema noseče. Zdravnik na razpplago. Dobia postrežba. Govo-i slovensko. Tainost zajamčena Slavec. Via Giulia 29.	64
GLASOVIR ali pianino kupim. Ponudbe, z navedbo znamke in cene na mlekarno v via Carlo Ghega 4, Trst.	380
Pozor Kmetci'iilc! f~
Pljgl prvovrstnih italijanskih, nemških in feSfdb tovarn:
št. S l. 360.	24?
*• « M ^20. -„ 7 „ 45C-„ 8 „ 480.-
kakor tudi drugi poliski stroji.
Ing. Rishi & VicJovfch
Trst, Via SaniU 8 (vog&B Via Porjorella)
I ALOJZIJ POVH I
Plazza Garlbaldi 2, I. nadstr. Telefon 3-29
Največja zaloga ur in zlatenine v Trstu. Prodaja tudi na obroke
ZLATARNA F. BUDA Trs« — Corso Garibaldi 35
(Podružnica Via Scalinala 1)
Kupuje krone, goldinarje, staro zlato, briljante in plačuje po najvišjih cenah. Razpolaga z veliko izbero vseh zlatih predmetov 14 in 18 karatnih, biilj?n-tov, diamantov, srebrnine in ur po najnižjih cenah.	(55) ;
RAKOS & C.o
Trst - Via Milano 19 - Telefon št. 36-34 Zastopstvo pisalnih strojev
ADLER
Zaloga rabljenih strojev, trakov in kopirnega
papirja po konkurenčnih cerah. Poprave pohištva za urade. Zaloga p.salnih strojev IDEAL.	(229)
S Zlato, srebro, kron«, I £ piaiin, zoboiiie ms £
i*S	kupuje	^
i Zlatarna ALBERT P0UH|
d> Trst, Via Ma ziai 45	«
i* *» iflHftlMiffctP
Vipavsko, istrski refošk In kratki teran. Na deb lo in za družine Viale XX seUem« b e 94 (prej Acquedoito) na drobno in za družine Via GiuliartS 22. - Telef. 2-41
Priporoča se lastnik (47)	Ffi. ŠTR&f:CA»,
imU sti potrti naslanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naa Ijubljeui oče, soprog
VaSentin Josip Jersag
bSvSi ob?, svet. In sronjskl oskrbnik
v 52. letu svoje starosti, po kratki bolezni, danes zjutraj ob 6.30 preminul.
Pogreb nepozabnega pokojnika se bo vršil v sobuto, 21. t. m., ob 4. uri popoldue iz h.Sa
Žalosti v Krogljah.
KROGLJE FR1 DOLINI, 20. marca 1925. (250)	y
PODLJS TE K
V. J. KRIŽANOVSKA:	(12
Mol preteklosti
Roman v treh delih.
Iz ruščine prevedel Ivan Vouk.
Nekoč, po eni omenjenih «prikazni», je Valerija narisala portret junaka svojih nočnih blodenj, toda zaradi nekega občutka, ki si ga sama ni znala razjasniti, je skrila akvarel in ga ni nobenemu pokazala.
Ko je stopil danes Pavel Borisovič v sobo, je stal pred njo s krvjo in mesom oni, ki je z njim ljubim-kovala le v sanjah, in ta ugotovitev jo ie presunila, da je vstala, nato pa izgubila zavest, ker jo je prevzel smrten strah in jo je zagrabila neka nenavadna bolestna potrtost.
Ko je bila sama v sobi, je vzela iz pisalne mize portret in ga s podprtimi komolci začela promatrati. L)a, to obličje, ki ga je narisala po spominu na prikazen* je bilo do črtice slično onemu, ki ga je danes videla. In čimbolj je gledala tfanj tembolj jo je prevzemalo čuvstvo strasti in divjega sovraštva, razen tega pa je v njej rastlo notranje prepričanje, da ima neko pravico do njega.
— Ali sem ob pamet, ali pa sem resnično srečala
svojo usodo, in bogve kakšno strašno usodo, — je šepetala in srce se ji je bolestno krčilo.
Težak vzdih se ji je izvil iz prsi, zaprla je portret in legla, toda dolgo časa ni mogla zaspati; mešanica nasprotujočih si misli jo je mučila.
Pri zajtrku je stara sestrina guvernantka ugotovila, da je Valerija videti slaba, a mati jo je vprašala, če je imela zopet napad.
—	Po svojih napadih si navadno tako ubita, — je dostavila Samburova ter poljubila hčer.
—	Ne, ne, mama, glava me je bolela, slabo sem spala, to je vse, — je odgovorila s smehom.
Valerija je bila uverjena, da nihče ne razume njene bolezni, in neskončni predpisi zdravnikov so jo jezilL Iskali so vzroke njene bolezni, mučili so jo z mrzlim obtiranjem, prepovedali so ji čitanje knjig, ki bi jo utegnile razburjati, nasprotovali so, da bi se najmanje bavila z okultizmom, celo v gledališče je niso več vozili, ker je pri predstavi neke igre padla v nezavest Iz teh vzrokov je prikrivala, če je le mogla, svoje letargične napade in ni imela rada, če so ji o tem govorili.
Anatolij Samburov je imel dvaindvajset let; služil je pri gardnih strelcih in po lepoti je bil podoben sestri. Srčno sta se ljubila med seboj in bila sta si prav dobra prijatelja.
Pri kavi je mladi častnik vprašal Valerijo, kako se je zabavala včeraj pri kumici. Ko mu je mladenka povedala, da se je seznanila z baronom Rot£ršildom, je An toli j pripomnil:
_ Neprijeten človek! Dame nore za njim, meni
pa je antipatičen.
_To ti je fin gospod, sicer pa je nečak Helene
Aleksandrovne, — je rekla Valerija.
_O, s tega stališča mu ni mogoče ničesar očitati!
Stric mu je milijonar, kakor pravijo, in ni štedil s stroški pri njegovi vzgoji. Vzgajal se je v liceju in moj prijatelj Griša von Valke, njegov tovariš, je pravil, da so ga imenovali «Borgia» ali pa tudi «prikazen», ker je mesečen. Nekoč je zlezel na peč, a drugič na streho. Razen tega je ob času svojih nočnih izprehodov blebetal same neumnosti, včasih celo v italijanskem jeziku, o neki «Giovanni»; pa tudi to se je že ztfodilo, da je pel latinske psalme. Tovariši so se ga bali, sicer pa je vse to nezmisel; brezdvomno je on prav dostojen človek in sijajen ženin, ker je edini dedič po stricu. Meni pa je neprijeten in upam, Valja, da se ne zaljubiš v tega interesantnega «Borgjo». Sicer pa pravijo, da sedi rad doma in da sovraži ženske, — je zaključil s
smehom Samburov.
Pri besedi Giovanna je Valerija vztrepetala, zakaj skozi motne spomine o nočnih prikaznih ji je to ime ostalo v ušesu, dasiravno ni vedela, na koga
bi se nanašalo.	. , „ „ ,
_ Ne, ne, Tolja, le miren bodi. Ne bom se
zaljubila vanj in prav imaš: na njem je nekaj neprijetnega, odbijajočega, — je burno rekla Valerija.
Nato sta začela govoriti o potovanju v Italijo. Ko ie Samburova videla, kako goreče si želi hčerka
v deželo, ki je bila predmet njenih sanj, je obljubila, da jo pusti tja, če ne bo zdravnik ugovarjal ternu. No, zdravniku se je. zdel ta načrt izvrsten, ker potovanje in prememba kraja in podnebja vpliva na živčne bolnike blagodejno.
Neodložljiva opravila so zvala Saraburovo na njeno posestvo blizu Moskve; dobila je namreč poročilo, da je bil tam požar. Sklenila je da takoj odpotuje tja z mlajšo hčerko, a Valerija da ostan« do odhoda v Italijo pri kumici.
Črez dva ledna je Larisa Arkadjevna odkazala svoji ljubljenki dve prelestni sobi, ki sta bili opremljeni z rožastim kretonom in okrašeni s cvetlicami. Sobi sta ležali v enem izmed stolpičev. je bi krasen razgled na jezero.
Vsled nagle toplotne izprememl>e. ki » gradu navaden pojav, je hkratu postalo gorkr«. dreves so znatno ozelenela in hišni stanovalci so preživefi večji del dneva v parku ali na balkonu.
Nekaj dni potem, ko se je Valerija nastanila ptt kumici, je sedela na terasi in dokončevala bralo* portret, ki ga je mislila poslati materi. Larisa Arka-djevna se je odpeljala v Petrograd nakupovat in s« je imela kmalu vrniti, ko je lakaj naznanil Driliod barona Roteršilda.
Valerija ga ni več videla po pnreni srečanju. Vnovič jo je zdaj pograbil notranji nemir in je občutila nenavadno težavo v prsih. Napela je vso svojo voljo, da se je obvladala in prijazno sprejela barona.