Narodna i Studijska Knjižnica via Ceppa, 9 | TRIESTE	M
li
||
* * ,

GLASILO AVTONOMNE; TRŽAŠKE FEDERACIJE K.P.I.
r* ■ l
Leto DC. itev. 36 (465)
TRST - SOBOTA, 12. OKTOBRA 1957
Posamela žtev. 25 Lir
'(-'ani/acijska konferenca ko. veH «nmistične mladine je so-|3 io odobrila vstop v ZKMI Vat1 l8tanovitvijo avtonomne tr-čali te federacije. Slovenski in janski mladi» komunisti !l> udeležili te svoje važne
Komisar la občini
tči
30
'cfekturni komisar je prev-zel posle na občini in je ' začel s svojim delom : pre-j,3 "je sklepe, odloča, potrju-iz ; ^se potihoma, ob največjem Gli 'ščenjii desničarskih strank ki 1'(neodvisnega» tiska, ki ne olfe pozabiti na čase podesta-
Zadovoljni so tudi demo-,OV
Hi, da ni več občinskega
>dtt
in
tel"’
lica
iz»*
v'
v’H
"ržaška komunistična mladina
zopet v vrstah borbene ZKMI
janski voditelji, ki so pre-
=VH >, kjer hi lahko prišlo do ,vij Hčjih prepirov v tekmi za naD «k v parlamentu, ki je po ni ‘ «ideal» va več predstavni-i: f1 hžaške KD.
,elj
s °vori se, da bo v kratkem o-jjl N občinski proračun, ki ga ;iba v°jčas občinski svet ovrgel, iki r' se tudi o «popravku» ta ar’9 usluge, ki jih nudi Trža-elol r,m ^ce„.|t< o sestavljanju
j/ačuna za 1958, itd. itd. Vs j, 1,1 napravil komisar. In ne .. f 6 to, ker je dela dosti, mu
magai še drugi komisar, ki
iU1 Postal komisarjev namestnik
i _	•	7 •
'Q 3. strani obja-
t°vS
■a^' Varno daljši članek k'' 1 sovjetskem umet-
]rJ-' nem satelitu.
«K;
, ekoče delo na občini. Tak lje 'Hnes položaj, ker vlada noji’ demantirati, da je postal prestolnica komisarskih re-Ì\/e 'V' «k" niti izključeno, da si »i Hlu ne izmislijo še kaj no-pil? 1 in pošljejo še kakega polžka pomožnemu komisa-
edtem ko se izkazuje veliko ! Za komisarjev trud, ni sliniti besede o tem, koliko bo trajala njegova uprava, 'neodvisnih» časopisih, gla-
__« Kil in časopisih drugih
'k, bi zgledalo skoro, da je
^ J 1,1 prepovedano govoriti. De.
ji i
U p bstjani hodijo v Rim, goji o «poživitvi» našega gorstva, toda
a ■ 'lrstva. toda kar se tiče Jak t,
ev za nov občinski svet, so * kot mutec osojski.
naše strani smo že od vse« ,'éetka izjavili, da mora ko-tski režim trajati čim manj ‘ da je treba razpisati volit-
et \
novo občinsko upravo v
J mesecih, v teku tega leta.
'p
’k" pa si zelo prizadevajo, da ie j *fžačani pozabili na svojo
pravico za takojšnjo izit 'J j£v svojih predstavnikov na
lev
>°v' ^ ? zato je treba naše sta-
|j še bolj podčrtati.
% se volitev, boje se oblaga sveta vsi tisti, ki ni-0 čiste vesti ali pa imajo ^te namene. Toda Trst nuj Potrebuje svoj predstavnici 0tgan kot je občinski svet. ^ ^‘darska kriza se zaostruje, f°ča vedno večje in boleče rfl ‘i ‘ ^uto je našemu mestu po i l"n vpliven glas, ki se bo ^Veljaviti v Rimu, pri via*
J %jo vlado neizpolnjenih o-
i ll^rcpe za gospodarsko ob-c>|V j| \ Podčrtal potrebo po inte-
' rtrv.i-l* nem „1- m vi l I v i rvA.
iS
[. izpišejo občinske volitve,
1 ^ more več čakati in ne
niV'
jo celo buržoazni listi i-
in ta bo zahteval organi-
prosti coni, okrepitvi po-
va in razvoju trgovskega
«ta.
evati je treba, da se ta*
Zaupati	upoštevajoč
0 bridkih izkušenj — volil-/1 J'bljubam, ki so jih tukajš-V , Mc
y«i
^rikalci že začeli trositi
, ami rokami, da bi znova
VH] -
rHli ljudstvo in uresničili (Pfti 111 sredstvom totalitarne
>;V
v. panfanija. t \ 0 s*no mnenja, da bi mo-
1	stranka, vsako giba-
.	1 mu je res pri srcu bo-
li Trsta, z vso silo zah te-
'"kojš,
manifestacije z navdušenjem in | pozdravili pristop s prepevanjem «Internacionale».
O pomenu, potrebi in važnosti, ki jo ima. za tržaško komunistično mladino vrnitev v vrste Zveze komunistične mladine Italije je podal podrobno poročilo tov. Davide Pescatori, sekretar Zveze komunistične mladine TO. Poročilo so odobrili vsi delegati konference. Tov. Pescatori se je v svojem poročilu spomnil dolgih borb
•	Sklep sprejet na nedeljski organizacijski konferenci Z KM
® Pozdrav tov. Trivellija, sekretarja ZKMI
•	Poročilo tov. Pescatorija
itili, od teh nad 4.000 mladincev ; naše gospodarstvo je izgubilo nad 10.000 Tržačanov, ki
ne probleme, ki jih imajo razne kategorije in ZKMI se bo morala v hodoče zavzeti
Bratski pozdrav naše avtonomne federacije KP1 sta prinesla tovariša Marija Bernetič in Arturo Calabria. Oba predstavnika federacije sta se spomnila borb tržaške komunistične mladine ter podčrtaja sedanji politični položaj, ko se bur. žoazni svet podira in gradi nova socialistična družba. V tern ima mladina velike naloge in njena akcija bo odločilnega pomena za razvoj nove družbe, ki ima kot temelje mir. enakopravnost. bratstvo in pravico do dela.
Vsedržavni sekretar ZKMI tov. Renzo Trivelli ki je vodil delegacijo Centralnega komiteja organizacije je v svojem govoru podčrtal, kako so se italijanski mladi komunisti v preteklosti borili proti nacionalističnim špekulacijam, ki so jih zainteresirani krogi spro-
krepi bratstvo, da bo z združenimi silami dosegla boljše pogoje dela, učenja in življenja.
Konference so se udeležile številne delegacije iz raznih po. krajin in poslani so bili tudi številni pozdravi s strani raznih federacij ZKMI. Posebno je ganil pozdrav, ki ga je v imenu mladih komunistov v San Marinu prinesel predstavnik ZKMI iz Rimini. Povedal je, da se mladi komunisti male in slavne republike niso mogli u-dcležiti konference, ker so o« stali doma, da branijo svojo malo domovino pred podlim klerikalnim napadom. Konferenca je poslala mladim komunistom v San Marinu svoj pozdrav.
Konference so se udeležili kot opazovalci predstavniki mladinskih gibanj PSI, PSDI. NSZ in «Unità Popolare» Po-! poldne so se mladi gostje srečali z našo mladino v krožkih na Opčinah, v Sv. Križu, v Ljudskem domu v ul. Madonnina in še drugje.
«Z ZKMI za pridobitev socializma» to je bil napis v italijanščini in slovenščini v o-zadju za predsedstvom v mali
žili okrog tržaškega vprašanja, j dvorani gledališča Rossetti Potem ko je napravil jedrna- 1 kjer je bila konferenca. In to to analizo sedanjega položaja, J je svečana obveza, ki so si zaje tov. Trivelli vzpodbudil slo- j dali naši mladinci, da zagoto-vensko in italijansko mladino | vijo vsej mladini bodočnost našega področja naj še bolj | blaginje, miru in napredka.
naše ZKM, njenega doprinosa k antifašistični enotnosti vse mladine, enotnosti, ki je prišla najlepše do izraza s proslavo 10. obletnice smrti Eugenia Curici a.
V zadnjih treh letih, ko je prišlo naše področje pod italijansko civilno upravo, se je položaj zelo spremenil. Trst, njegovo prebivalstvo in njegova mladina še danes trpijo zaradi atlantske zunanje politike, ki jo vodi italijanska vlada; v Trstu so odloki vladnega generalnega komisarja zakoni. Odgovorni krogi v Rimu se sploh ne brigajo, da bi izpolnili dane obljube ; Trst je postal problem, ki bi ga hoteli pozabiti.
Toda našega mesta ne morejo in ne smejo pozabiti. Na Trst bremeni 20.000 brezposel-
so se morali izseliti v Avstra li jo.	*
Na tem področju je sloven ska etnična manjšina, ki ne u živa svojih pravic, šola ni pa rificirana z italijansko, kultur no izživljanje ovirajo absurd ne in nedemokratične omejitve
Obstoja problem mladine, ki ga je treba rešiti z gospodarsko obnovo mesta in do rešitve bo lahko prišlo samo če bo mladina ojačala svoje borbe. Vrni lev mladih komunistov v ZKMI je pozitivno dejstvo, ker j c to doprinos za razvoj teh borb.
Na konferenci so prinesli pozdrave in brezpogojen pristanek za vrnitev v ZKMI delegacije mladih delavcev, študentov, slovenskih mladincev in mladink ter delegacija deklet. Ob tej priliki so iznesli poseb-
Še druge sekcije in celice
presegle cilj
Splošna stavka
CRDA in Arzenalu dokaz
odločne volje za borbo
Q ekcij in i
Sv. Ana in Ponča n a | nančne tudi svojo veliko poli-in naslednje celice so do- tično važnost. In te važnosti se
gotovo dobro zavedajo vsi tovariši.
segle in presegle cilj v nabiranju prispevkov za komunistični tisk :	celica občinskih
nameščencev, « G. Zol« (Ponča-na), «Bersa» (Rocol) in celica prevoznikov.
Uprava naše federacije je prejela v tem tednu naslednje zneske :
Sekcija Sv. Ana 23.740, sekcija Pončana 34.260, sekcija Curici : celica občinskih nameščencev 26.290, Rojan 5.135, Magdalena 33.777, Sv. Alojs 4.755, «Pratolongo» 8.455, Grela 2.245. Sekcija Tomažič : cel. Bersa 8.655, cel. VOM 4.600. cel. Lutmanu 800, cel. Facchini 300, cel. Tedcschi-Kneipp 1.200, skupno 15.555; Sekcija Barkovlje 7.000, seke. Zgonik 3.500, Acegat 6.190, Barriera 20.720, Sv. Ivan 7.060 ; sekcija Opčine :	Bane 2.000, Konko-
nel 1.400.
Vse priznanje in pohvala gre tovarišem iz sekciji Opčine, Milje, Sv. Ana, Pončana in tistih, ki so že blizu cilja, kot nam kaže lestvica. Toda istočasno smatramo za potrebno o-pozoriti sekcije, ki so še vedno na zadnjih mestih v lestvici ali sploh niso poslale upravi še nobenega zneska za tisk. Tovariši teh sekciji in celic se morajo resno potruditi, da bodo hitro pridobili na izgubljenem času, da se bodo njihove sekcije povzpele v lestvici na višje mesto in dosegle cilj. Goto-
vi smo, da bodo napravili podi razpis volitev za trebne korake in šli konkretno in demokratično občin- na delo ter tako prispevali za ^avo.	uspeh akcije, ki ima poleg fi-
Lestvica
Na podlagi zadnjih zne. skov,ki jih je prejela naša uprava je ta teden lestvica naslednja :
1.	Opčine 143%
2.	Sv. Ana 123%
3.	Milje 109%
4.	Pončana 102%
5.	Curiel 93%
6.	Sv. Ivan 80%
7.	Sv. Jakob 76%
8.	Sv. Alojz 75%
9.	Rojan 70%
10.	Barkovlje 66%
11.	Magdalena 63%
12.	Skedenj 56%
13.	Tomažič 56%
14.	Barriera 55%
15.	Acegat 55%
16.	Sv. Križ 35%
17.	Zgonik 35%
18.	Sv. Vid 34%
19.	Pratolongo 32%
20.	Kolonkovec 31%
21.	Greta 20%
22.	Tov. strojev 12%
23.	Nabrežina, Šempolaj,
Devin 10%
Naslednje sekcije in celice niso do sedaj poslale še nobenega zneska : Prosek, Repentabor, Trebče, Dolina, Bol junec, Mačkov-Ijc, Dom j o. Sv. Marko in Arzenal.
tt ompaktna stavka, ki je •kV. v ponedeljek paralizirala kompleks CRDA v Trstu in Miljah ter Arzenal, zborovanja s še posebno veliko udeležbo stavkajočih, so potrdila voljo za borbo, ki prevladuje med delavci po nepopustljivem in žaljivem zadržanju, ki ga je pokazalo vodstvo kompleksov na pogajanjih v Rimu.
V razgovoru s skupinami delavcev, s posameznimi delavci in sindikalnimi aktivisti smo se lahko Še bolj prepričali o velikem ogorčenju, ki vlada v navedenih podjetjih. To so pokazale tudi živahne diskusije, ki so se razvile na zborovanjih, ki sta jih organizirala oba sindikata. Delavci so v resnici razdraženi in odločeni za ojačanje akcije in borbe. Med dela) ici< obeh sindikatov in neorganiziranih si vedno bolj utira pot zavest o potrebi enotnosti in enotnih akcijah. V tem smislu se je na zborovanijh izrazilo veliko število delavcev.
>c posebno obsojajo negativno stališče, ki ga je zavzela vlada na pogajanjih v Rimu, kjer so bili poleg zastopnikov Co.nfindust i je prisotni tudi voditelji Finmeccanica (IRI). Ministrstvo za državne udeležbe se je uprlo pravičnim zahtevam delavcev in ostalo brezbrižno
spričo nepojmljivega zadržanja industrijeev, ki so «velikodušno» ponudili... eno liro poviška. To ministrstvo je s tem popolnoma odmanjkalo svoji vlogi, ki jo je poveril parlament. osvetlil predsednik republike Gronchi in je navedena tudi v republiški ustavi. Nepopustljivo stališče pred delavskimi zahtevami, ki je obenem na škodo podjetji kot takih, je ustvarilo jasen vtis, da so pri-pr avl jeni žrtvovati tudi koristi podjetij IRI, ki so subvencionirana z denarjem davkoplačevalcev, na žrtveniku interesov velikega monopola, zakletega sovdažnika interesov italijanskega naroda.
Spričo te nevarne in zlovešče igre, ki se ne vodi morda slučajno prav v teh nekaj mesecih. ki nas še ločijo od februarja, ko zapade rok za dejansko ločitev podjetij IRI od Confindustrijc — je tem večje važnosti borba delavcev v CRDA in Arzenalu.
Akcija, ki jo vodijo za za ščite njihovih pravic in njiho ve nujne zahteve, je zato v in teresu vseh delovnih razredov in vsega ljudstva. Če bodo in dustrijci še nadalje vztrajali na svojem absurdnem stališču, je povsem jasno, da se bo borba ojačala in lahko razširila tudi na delavce v Tržiču in uradni-
ke v navedenih podjetjih in za. jame lahko vso kategorijo kovinarjev. V tem primeru gotovo ne bo odmanjkala podpora drugih kategoriji in tovarn ter solidarnost javnega mnenja. Delavci v CRDA in Arzenalu se danes ne borijo samo za svoj kruh, za svoje družine, marveč se borijo istočasno za rešitev in okrepitev industrije, ki je zelo važen čini tel j v tržaškem gospodarstvu.
Škandal v S.Marinu
Od 1. oktobra je San Marino, najbolj starodavna in najmanjša država na svetu, praktično paralizirana zaradi provokator-ske ustanovitve namišljene «začasne vlade », ki je v opoziciji proti zakoniti vladi in zaradi blokade, ki jo je na meji postavila klerikalna rimska vlada.
KD in njeni socialdemokratski pajdaši Saragatovega kova ne morejo odpustiti prebivalstvu San Marina, da si je 1945 in na poznejših volitvah 1949 - 1951 - 1955 izbralo vlado, ki jo sestavljajo socialisti in komunisti, katera je razvila gospodarstvo male republike in povečala blaginjo njenih 13.000 prebivalcev z gradnjo novih tovarn in šol, polno zaposlitvijo, ustanovitvijo modernega sistema socialne zaščite in uzakonitvijo načela upravičenega razloga v kmetijskih pogodbah. O vseh teh zadevah v Italiji demokristjanski voditelji sploh ne želijo, da se govori.
* * *
Po več letih obštrukeije in sabotaže na škodo gospodarstva, oviranja turističnega prometa San Marina, da bi se umetno ustvarila nova večina, ko se je podžigalo ločitev petih svetovalcev od socialistične skupine v velikem in generalnem svetu ( parlamentu ) in skušalo odkrito podkupiti dva svetovalca večine ( poskus je izpodletel zaradi aretacije že kaznovanega, kateremu je bil poverjen nizkotni nalog), so končno z radodarnimi obljubami pripravili enega neodvisnega svetovalca, da je odstopil iz komunistične skupine.
Po neuspelih sleparijah in spletkah v zvezi z odstopom 34 komunističnih in socialističnih svetovalcev in razpustom velikega in generalnega sveta ter razpisom novih volitev za 3. novembra, so dva demokristjana, saragatovski socialdemokrat in takoime-novani «neodvisni socialist» ustanovili na italijanskem ozemlju neko namišljeno «začasno vlado», ki jo je Zolijeva vlada takoj priznala in z izdatnimi policijskimi silami obenem takoj postavila blokado republiki.
Lažna vlada — ki preživlja svoj čas v neki nedograjeni tovarni ob italijanski meji — nima nobenih vezi s prebivalstvom San Marina in nobene podlage v zakonih starodavne republike. Ima pa moralno in materialno oporo enobarvne vlade v Rimu. desnice, Posterja Dullesa in tistih ameriških krogov, ki so pred kratkim sprejeli v Washington!! voditelja KD v San Marinu kot bodočega «zmagovalca».
Provokacijo so pripravili klerikalci po neuspehu prejšnjih spletk, da bi se polastili vlade, v poskusu, da bi preprečili volitve, ker se demokristjani v San Marinu boje ljudske sodbe.
* * *
Sramotni škandal v San Marinu je jasen znak tega, kar bi KD hotela napraviti v Italiji z bodočimi volitvami : osvojiti si na vsak način monopol oblasti, da bi lahko po svoji volji kršila ustavo in preprečila obnovo družbe, kar je težnja pretežne večine italijanskega naroda.
S potrditvijo naše solidarnosti prebivalstvu San Marina, branimo svobodo in demokracijo v Italiji, borimo se za novo politiko v interesu dežele in našega mesta, zahtevajmo spoštovanje in izvajanje republiške ustave !
Proč roke klerikalcev od republike San Marino!
AVTONOMNA TRŽAŠKA FEDERACIJA KOMUNISTIČNE PARTIJE ITALIJE
Sovjetski umetni satelit
bo še dolgo krožil okoli zemlje
o ovjetski umetni satelit še vedno kroži okoli zemlje, čeprav so znanstveniki nekaterih držav še v sredo napovedovali njegov skorajšen konec. V nekaterih krajih niso namreč več slišali signala njegovih radijskih oddajnikov, zato so zaceli sklepati nekam prenagljeno da je že začel padati
♦	Nove podrobnosti
♦	Zadrega Eisenhowerja
♦	Kaj pravi tov. Hruščev
nekateri listi takoj objavili pod , satelit in tretji del rakete, ki
proti zemlji in da se je nje-
velikimi naslovi. Toda izkazalo
gova hrzina zmanjšala. To so
20. oktobra v Rimu
shod odporniškega gibanja
v
nedeljo 20. oktobra bo v Rimu prvi veliki vsedržavni shod odporniškega gibanja, ob desetletnici republiške ustave, ki ima svoj izvor v osvobodilnem gibanju.
V prestolnici republike bodo partizani in antifašisti iz vse Italije ponovno manifestirali svojo voljo za obrambo z vsemi silami ustave, ki je osnovna pridobitev odporniškega gibanja in osvobodilne borbe.
« Vsi smo priča tega kar se dogaja v deželi — piše petna jstdnevnik «Patria Indipendente», glasilo italijanskega odporniškega gibanja na eni
strani so fašisti in zgleda, da črpajo novega poguma iz svojih žalobnih obredov, na drugi pa borci za svobodo, razžaljeni in ponižani ; na eni strani milijoni državljanov, ki se borijo za večjo uveljavitev ustave, na drugi skupine koristolovcev in antidemokratov, ki si prizadevajo za revizijo ustave. In odporniško gibanje naj bi to gledalo?»
T besede podčrtujejo važnost manifestacije italijanskega odporniškega gibanja, ki bo imela svoj odmev tudi v inozemstvu, v demokratičnih krogih, med antifašisti in v evropskem odporniškem gibanju.
Udeleženci shoda bodo izpričali, da odporniško gibanje ni umrlo, marveč še živi, potrdili bodo svojo obvezo za enotnost v obrambi republike in njene ustave, manifestirali bodo proti vsakemu poskusu obnove fašizma.
* * *
Pokrajinski odbor ANPI in ANPPIA v Trstu organizira potovanje v Rim ob priliki prvega vsedržavnega shoda odporniškega gibanja. Potuje se s posebnim vlakom ; cena vožnje 4.000 lir. Prenotacije se sp rej e majo pri okrajnih sedežih AN Pl in glavnem sedežu v ul. Canova 25, II.
se je, da so se prenaglili. Do
četrtka zjutraj je napravil 79 poti okoli zemlje in preletel tri in pol milijone kilometrov. Na Dunaju so ga videli v četrtek točno ob 4,45 ; videli so ga s teleskopi in tudi s prostim očesom. Sovjetski znanstveniki so mnenja, da bo «rdeča luna» še dolgo krožila okoli zemlje. To so potrdili tudi znanstveni-
ga je izstrelila, marveč tudi zaščitni stožec, ki so ga zabeležila razna opazovališča v svetu.
Sovjetski znanstveniki so zadovoljni z dosedanjimi rezultati, ki jih je dal «sputnik». Seveda se sovjetska znanost ne bo ustavila pri tem satelitu. Moskovska «Pravda» že najavlja, da bodo izstrelili tudi sa-telit v katerem bodo kot potniki živali. Tako bodo lahko
ki iz drugih držav. Dr. Graham proučili odpor živega organiz-
Smith iz univerze v Cambridge ju je izjavil, da «ima satelit še veliko silo v sebi».
Po izstrelitvi satelita so prišle te dni v javnost še nove podrobnosti. Podpredsednik ukrajinske akademije znanosti Šer-pan, ki je sodeloval pri teh pripravah, je povedal, da ima satelit v svoji notranjosti tudi a-p a ra te za oddajanje telefoto-grafij.Ni pa še znano,, če so dali fotoaparati pozitivne rezultate.
Povedal je tudi, da oddaja satelit šest vrst opazovanj in sicer o temperaturi, gostoti, vlagi in pritisku. Ni se pa izjavil
ma med kozmičnimi poleti.
Kot kaže se ameriško javno mnenje še vedno ne more sprijazniti z dejstvom, da je SZ prva poslala v vsemirje satelit. Predsednik Eisenht ower je skušal na zadnji tiskovni konferen. ci nekako potolažiti javno mnenje z izjavo, da nameravajo ZDA izstreliti decembra svoj prvi «poizkusni satelit» in leta 1958 bodo prišli na vrsto drugi Toda ta ne bo imel instrumentov za merjenje. Satelit z instrumenti bodo baje izstrelili Šele marca.
Sovjetski znanstvenik prof.
glede preostalih dveh opazo- Pobedonoscev je dal po mo. vanj.	I skovskem radiu nekaj važnih
Okoli zemlje ne letita samo 1 pojasnil o funkciji in namenih I članicami atlantskega pakta.
satelita. Zadnji smoter izstrelitve satelitov je dejal Pobedonoscev je ustvariti v bližini sovjetskega ozemlja platformo, s katere bo mogoče pozneje izstreliti vsemirske ladje.
Italijanski znanstvenik Pon-tecorvo, ki živi v Moskvi, je označil 4. oktober 1957 dan izstrelitve prvega satelita v zgodovini človeštva — kot začetek dobe medplanetarnih poletov. Tov. Hruščev pa je na nekem sprejemu dejal, da prihajamo v dobo. ko bodo lovska in bombna letala izročena muzejem, ker so jih rakete sedaj prehitele. V intervjuju dopisniku «New York Timesa» je izrazil mnenje, da bi prav izstrelitev satelita lahko odprla nove možnosti za resne razgovore med Moskvo in Washing-tonom.
V istem intervjuju je postavil tov. Hruščev nov predlog, ki še enkrat izpričuje vročo željo SZ po miroljubni koeksistenci. Povedal je, da je SZ pripravljena postaviti pod mednarodno nadzorstvo umetne satelite in vse izstrelke, pod pogojem, da se to vključi v okvir splošnega sporazuma med ZDA in SZ. Eisenh* -)wer, ki je bil o tem obveščen, je bil sicer prvi trenutek še precej naklonjen predlogu, toda pozneje je državni departma n izjavil, da ne sprejme dvostranskih pogajanj, marveč da se je treba o tem pogovoriti z vsemi
/
Poročilo tov. Aulendole Centralnemu komiteju K P
o delovanju Partije in pripravah za volilno kampanj«
V drugi točki dnevnega reda zadnjega zasedanja Centralnega komiteja KPI — ki je bilo zadnje dni prejšnjega meseca — je podal tov. Giorgio Amendo la, član tajništva KPI po-rodilo o delovanju Partije in pripravah za volilno kampanjo. Ker je poročilo važno tudi za naše tovariše, upoštevajoč, da se bo političnih volitev udeležil tudi Trst, ga objavljamo v celoti ter priporočamo vsem članom partije, kot tudi vsem našim bralcem, da si ga pazljivo prečitajo, tovarišem pa še posebno, da ga dobro proučijo, ker jim bo služilo kot podlaga za delo v volilni kampanji.
"T7 olilna kampanja — je že v ' začetku poudaril tov. A-mendola je dejansko že začela. Zato je treba mobilizirati vso Partijo, da usmeri svoje delovanje k cilju, ki se nahaja pred nami in da se bo lahko jasno zavedala važnosti. Že sedaj mora biti jasno, da je treba ustvariti pogoje za stvarno demokratično izbiro, ki bo o-mogočila spremenitev politične smeri dežele in ustvaritev levičarske večine, katera bo sposobna . izraziti demokratično vlado delovnih razredov.
Pogoji za to izbiro so: 1. poraz KD : 2. odstranitev iz italijanskega političnega življenja protikomunistične diskriminacije ; 3. utrditev in razširitev enotnosti delavskega razreda in delovnih sil ; 4. utrditev položajev, ki jih ima KPI kot prednja opozicijska sila proti KI) in sila obnove vsedržavnega življenja.
KD ne skriva svojega namena/ da bi si osvojila absolutno večino in izidi nemških volitev ji vlivajo poguma v tem namenu, ki bi omogočil klerikalnim silam nadvlado v Zapadni E-tropi z ameriško pomočjo. V vidiku cilja absolutne večine, jo KD uspelo s politiko odlašanja priti do volitev, ne da bi se dokončno kompromitirala na desno ali levo, ker skuša na ta način žeti glasove iz vseh ptrani. Zolijeva vlada, ki je razočarala določena naivna pričakovanja, se je izkazala kot koristna tej cinični nihajoči igri, ki žrtvuje koristi dežele ciljem režima KD.
Socialistična
združitev
KD je prepustila male stranke njihovi usodi računajoč, da bo pobrala še tisto malo volivcev, ki jih imajo, dočim se poslužuje skrajne desnice od-jemajoč ujedljivost njihove o-pozicije. Zolijeva vlada se vsekakor predstavlja kot grobo-kop «centrizma» in s tem ji je uspelo doseči pri PSI stališče blagohotnega čakanja ali opozicije, ki ji je večja skrb bolj podčrtati stične elemente kct pa razloge nesporazuma in borbe. Tako je treba reči, da tudi socialistična opozicija zgleda včasih kot priložnostna opozicija, ki gleda z upanjem ne samo na potrebni volilni spopad, marveč tudi na rdožnosti srečanja po volitvah in tem oddaljenim možnostim podreja obveznost sedanje politične borbe. Da se pohiti s procesom socialistične združitve in ustvarijo pogoji za veliko razvrstitev demokratičnih in ljudskih sil, v kateri naj ima vsaka stranka svojo avtonomijo in vlogo, toda vse naj osredotočijo svoja prizadevanja proti KD in za demokratično izbiro, je treba razvijati opozicijo brez o-klevanj in negotovosti in uresničiti na terenu bòrbe proti KD najširšo enotnost delovnih sil. KD se prilizuje PSI, postavljajoč seveda istočasno po goj predhodnega razbitja s KPI in hoče s tem razširiti na delavskem sektorju področja zmede, da bi zmanjšala zalet in silo vse leve opozicije in obenem «ujela v past» in kompromitirala socialiste kot take.
Razumljivo je, da Fanfani nima nobenega interesa obvezali se za zavezništva po volitvah, pač pa ima interes sabotirati parlamentarno delovanje, pustivši vse v dvoumnosti, da bi tako pobral kar največ glasov. Fanfanijeva taktika je v tem, da se izogne napaki od 7. junija, da ne pride na volitve v vročem ozračju, v katerem so vse sile strank do najvišje mere napete v borbi proti osamljeni KD. Iz tega izvira raznoličnost struj, ki jih najdemo v vladi, iz tega izvira «medrazredni» program, ki ga bo KD splovila
za vse okuse. KD pa se zaveda, da ni lahko uresničiti sanj o absolutni večini, od katere je. bila po 1948 oddaljena za dobrih 10 odstotkov. Iz tega se razlaga previdnost in prižade-vnost pri impostaciji volilnega stroja.
Volilni stroj že leče, gibajo se se cerkvene in strankine organizacije, množične organizacije, ki vršijo razlikovano delo po kategorijah, premikajo se vzvodi vlade in podvlade, ki so silna orožja organizacije, pritiska 'in izsiljevanja. Toda v tem stroju ni vse v redu. Obstoja bistveno protislovje med-razrednosti. nasprotje med interesi delovnih ljudi in nemož* nosijo, da se jim ugodi, ker je treba ubogati zahtevam gospodarstva, ki išče naj večje dobičke. In okrog tega osrednjega protislovja se pojavljajo vsa o-stala med raznimi skupinami in socialnimi sloji in torej med raznimi stališči stranke.
Pritisk
opozicije
Ta protislovja, ki jih je treba pazljivo proučiti, pa lahko pridejo do vidnega izraza samo p> o d pritiskom, ki ga izvaja o-pozicija. Samo razvoj velikih enotnih borb delavcev, kmetov, uradnikov, profesorjev lahko podre klerikalne pregrade in ustvari tudi katoliškim delavcem jasno zavest o skupnih interesih z vsemi ostalimi delavci. V pomanjkanju tega bo tudi igro kontrastov v KD prevladalo Fanfanijevo vodstvo, dočim ho lahko samo poraz KD in torej potreba nedvoumne po-litične izbire lahko osvobodila bolj demokratične struje katoliškega področja.
V preprečitev načrtov kleli-kalcev se dviga predvsem naša Partije, ki se predstavlja deželi kot najdoslednejša sila opozicije in najodločnejša proti demokristjanom. To mora biti na. ša karakterizacija, če nas je KD označila kot prvega sovražnika in zato, ker smo najodloč-nejši borci proti monopolu KD, kot smo bili proti fašizmu.
Analiza italijanskega položaja, ki jo je napravil VIII. kongres, je še vedno veljavna in kvečjemu jo je treba privesti do še bolj kritičnih zaključkov. Kateri osnovni problemi italijanske družbe so bili rešeni od 1948 do 1958? Danes ko se na kritičen način zaključuje faza svetovne gospodarske konjunkture, ki se je začela z vojno v Koreji, je treba vprašati, kako se je izkoristilo možnosti, ki jih je nudil gospodarski napredek zadnjih desetih let, da bi prišlo do rešitve osnovnih problemov italijanskega gospodarstva.
Na nas je ležeče, da iznesemo te porobleme, med kate-
nalogo, da bomo znali častno izpolniti to dolžnost, izražajoč vse upravičene razloge nezadovoljstva, poglabljajoč spoznavanje vseh problemov in da bomo znali nakazati potrebne rešitve. Zato je treba večje iniciative in borbenosti na vseh področjih. Dejstva vedno potrjujejo pravilnost naših stališč, kar se dogaja n. pr. glede gospodarskih in političnih problemov skupnega tržišča.
Mi ne želimo imeti monopola opozicije, res je ravno o-bratno. Toda ponosni smo, ko skušamo biti prvi v opoziciji proti KD. Ko se predstavimo kot taki, dokazujemo istočasno važnost povečanja naše moči v prihodnji zakonodaji. Ta moč bo jamstvo za rešitve, ki bodo uresničile demokratično izbiro in ne bodo predstavljale več ali manj zakrite kapitulacije.
Ni res, da nas to zadržanje, ki narekuje razlikovanje od stališč PSI, osami od «igre», nas privede do čelne borbe in potisne na Aventin. Ni nobene «igre» v katero bi se splačalo pristopiti. Čeprav poznamo vrednost manevrov in kompromisov, znamo tudi, da so položaji v katerih se splača voditi borbo brez oklevanja. Danes ni mogoče doseči deblokacije položaja, če se ne porazi KD in se s tem ne odpravi vsaka diskriminacija, ki preprečuje u. stanovitev nove levičarske večine. Tudi razlikovanje od PSI se vodi na način, da se potrdi potrebo okrepitve in razširitve enotnosti delavskega razreda, proti vsakemu nagibu proti e-notnesti in proti komunistom in v prepričanju, da bo samo enotnost delovnih sil lahko o-mogočila stvarno demokratično izbiro.
Ta izbira je možna, ker 50 odstotkov italijanskih volivcev glasuje za stranke, ki se sklicujejo na ideale socializma. Zato pa je treba uresničiti enotnost delovnih sil, premostiti politične ovire, ki danes obstojajo. Treba je zadeti naravnost v sredino in na demokristjansko bazo, treba se je približati direktno katoliškim delavcem in jih vprašati naj dajo svoj glas za obrambo njihovih koristi. Treba je tudi zopet začeti akcijo za sprostitev ljudskih množic, ki so pod kontrolo desničarskih strank, podvrženih KD.
Ali bo taka impostacija volilne bitke postala razlog za široko ljudsko mobilizacijo? V tem cilju se ne moremo omejiti samo na zborovanja zadnjih tednov. Treba je poiskati način, da lahko začnemo takoj široko ljudsko debato, ki naj pripravi politične pogoje za volilno kampanjo.
Danes ni osrednjega problema, kot je bil sleparski volilni zakon, s katerim se je lahko povezalo vse ostale probleme. Zato je treba postaviti vez med raznimi problemi in splo-
rimi so danes izraziti :	kriza | šno potrebo po porazu KD, z
vinskega pridelka in prelivanje krvi, ki je sledilo, pereči problemi šole, sodobni problemi javnega zdravja itd. Dejstvo, da se predstavljamo na volitvah kot najbolj dosledna sila opozicije nam postavlja
bolj kompleksno politično akcijo, ki bo znala vedno povezati rešitev posameznih vprašanj s splošno zahtevo po spremembi ustroja, izvajanju ustave, spremenitvi politične smeri dežele.
Volilni program
Dejavnost, ki jo bomo znali razviti, bo že sedaj odločujoča. V parlamentu bo treba preprečiti demokristjansko sabotažo, postaviti bo treba na dnevni red nujnejše probleme, kot n. pr. problem deželnih ustanov, ki je važna plat demokratizacije države . Zelo koristno bo tudi, da v prihodnjih mesecih razvijemo množično politično kampanjo za sestavo in diskusijo volilnega programa. Medtem ko je KD ustanovila široko volilno komisijo, ki nas spominja na komisijo modrijanov, katero je imenoval veliki fašistični svet pred volitvami leta 1924, se moramo mi potruditi, da bo volilni program izraz delovnih množic.
Lahko imenujemo komisijo, ki bo pripravila samo osnutek programa, katerega se bo predložilo CK takoj po 7. novembru, da lahko razvijemo okrog tega osnutka zelo obsežno kampanjo, ki bo razčlenjena na desettisoče sestankov, skupščin po kategorijah, študijskih sestankov, uličnih in mestnih kongresov, diskusijo v listih, predložitev predlogov in sprememb. Po treh ali štirih mesecih take^ diskusije, bi imel Vsedržavni partijski svet za dokončanje volilnega programa, pred seboj, ne delo nekaj desetin izvedencev, marveč zahte-
ve, ki so jih iznesle široke ljudske množice.
Toda za rešitev nujnih problemov delavci seveda ne morejo čakati na izid volitev. Možnost za dosego takojšnjih uspehov in možnost, da se iznesejo osnovni problemi volilne kampanje konkretno in ne samo propagandistično, pa bo odvisna od poživitve delavskih borb za mezde in delovne pogodbe, od razvoja borb dninarjev, spolovinarjev in malih posestnikov, od sposobnosti, da se združi brezposelne in jih povede v borbo, od gibanja revnejših slojev v mestih in še posebno od ženskih množic.
Na organizacijskem področju so izkušnje zadnjega leta jasno pokazale, da so tradicionalna propagandna sredstva nezadostna, pokazale so nesramno izkoriščanje s strani nasprotnikov vseh razpoložljivih sredstev in kot posledico potrebo po obsežni kapilarni dejavnosti. Osnutek, ki ga je treba u-porabiti je na papirju že pripravljen : postaviti 47 tisoč odborov za volilne sedeže, isto število kot je volilnih sedežev in poveriti nato 250-300 tisoč aktivistom nalogo kapilarnega dela.
Toda bistvene važnosti je politična mobilizacija baze Partije in politična gotovost ter
sposobnost aktivistov. Brez tega ostane vse lahko samo na papirju. Zaradi tega moramo pritisniti v bistvu na 10 tisoč sekcij, ki so najbolj solidne točke naše organizacije in točke za ustanovitev odborov za volilne sedeže.
Nato je tov. Amendola obširno analiziral sedanje stanje
Partije, obnavljanje izkaznic za 1957, kako je začela Partija kampanjo obnavljanja za 1958, ki bo odločilna za volilne rezultate. Potrebno je tudi izslediti šibkosti, ki obstojajo, da se lahko občasno to popravi, to tembolj, ker stalna poživitev 1957, po dogodkih 1956, ponovni dokazi ljudskega odo-
bravanja kažejo, da ima Partija dovolj moči za premostitev slehernih ostankov šibkosti. 1. septembra je bilo vpisanih 1 milijon 817.229 tovarišev, to je 89,2 odst. od vpisanih leta 1956, s skoro enako porazdelitvijo med severom (9,8 odst.), centrom (9,1 odst.) in jugom (14,9 odst.).
Spričo katastrofalnih predvidevanj nasprotnikov, pozitivni pomen teh podatkov in važnost ponovne potrditve pristanka Partiji skoro vseh vpisanih, nista niti potrebna posebnega poudarka.
samokritične proučitve po federacijah, je splošni vzrok v poznanj ki ji ven pridobivanju novih članov. Leta 1957 se je vpisalo 91 tisoč tovarišev, dočim se jih je vpisalo 1956 156 tisoč. K temu je treba dodati še znižanje mladinskega nabora zaradi znižanja efektivnega števila mladine in povišanja dobe pripadnosti ZKMI do 25 leta starosti. Vprašanje pridobitve mladine za ideale komunizma je vprašanje, ki zahteva zanima nje in intervencijo Partije in ne samo iz volilnih razlogov Isto velja za ženske množice,
Vsekakor pa je treba poi- | čeprav so tu izgube manjše. V skati vzroke 10,8 odstotne iz | Partiji je vpisanih 416.832 to*
* vnri c i r*
zern. Kar se tega tiče je treba tudi priznati, da je v preteklosti večkrat odmanjkala dosledna ideološka akcija za ob jas-nitev določenih pristankov par. ti ji in za utrditev ne dovolj trdnih vezi nekaterih intelektualcev $ partijo delavskega razreda.
Propaganda
proti
komunizmu
revolucionarno vlogo ZSSR in miroljubno vlogo socialističnega sistema in da razumejo potrebo Komunistične partije, kot neobhodno potrebnega o-rodja v borbah za zaščito njihovih takojšnjih interesov in za zmago socializma. Ta Partija lahko pogreši, lahko se kri-tizira njeno delovanje in voditelje, toda hoče se, da bo boljša, močnejša, da bo lahko bolje izpolnila svojo nenadomestljivo nalogo.
gube vpisanih. Poleg potrebne 1 varišic.
Pridobivanje novih članov
Preiskava o področjih, kjer se je pojavil zastoj pri obnavljanju izkaznic mora pomagati tudi preiskavi socialnega in političnega značaja. Treba je osredotočiti delo Partije med delavci, predvsem kjer se nekatera upadanja povezujejo z upadanjem na sindikalnih volitvah. Skupščina komunistov velikih tovarn, ki bo v Milanu prve dni novembra, bo podala prvi obračun že izvršenega dela in lega kar je treba še napraviti in bo važna politična manifestacija komunistične prednje straže proletariata italijanske velike industrije. Delo bo treba osredotočiti tudi med dninarje, kjer je zastoj povezan s splošnim procesom odhajanja delovne sile iz vasi, kar narekuje primerno politično pobudo, v velikih sekcijah južnih mest, kjer je opešan j e pobud za jug ugasnilo pri nekaterih revnejših slojih vsako tipanje in imamo tudi pojave kvalunkvizma, in končno med profesionisti in intelektualci v mestu, posebno v velikih mestih, kjer se postavljajo problemi obnove naše politične in organizacijske akcije.
Množična
partija
Poleg nezadostnega pridobivanja novih članov in povečanja flutuacije, kar je povezano tudi s problemi izseljevanja, je Amendola nakazal še druge vzroke zastoja vpisanih. Nekaj izkaznic ni bilo obnovljenih v več ali manj širokih krogih vpisanih, kjer se je izkaznico izročilo prejšnja leta v teku kampanje za obnavljanje, ki niso bile iz političnega vidika vedno najboljše, elementom, kateri so dali samo površen pristanek, ne da bi temu sledila kakršna koli, tudi omejena udeležba v partijskem življenju. Če niso bile te izkaznice obnovljene, ni odvisno od drugačnega političnega stališča teh vpisanih, marveč od manjšega prizadevanja, da se jim obnovi izkaznic.
Treba je podčrtati, da množična Partija kot je naša, medtem ko skuša nenehno izboljšati ideološko in politično raven vpisanih, mora znati obenem pridobiti vsako leto s primerno politično in organizacijsko akcijo tudi tiste plasti prebivalstva, ki nimajo še razvite politične ravni. Ni mogoče sprejeti, da se na zastoj vpisanih gleda kot na znak politične utrditve, kot na napotitev k partiji kadrov. Politika, ki jo je določil VIII. kongres za množično akcijo, ki naj preko reform ustroja privede do obnove dežele in napredovanja po poti v socializem, potrebuje množično partijo, ki je široko prisotna v vseh slojih prebivalstva ; partijo v kateri bodo vedno morale obstojati cone manj kvalificiranih političnih pristankov in ideološko manj zavestnih, in naloga partije je, da jih s pazljivim in potrpežljivim delom vzgoji in izoblikuje* Zastoj tega delà je moral pač povzročiti zastoj vpisanih. Ni mogoče trditi, da je izguba 10 odstotkov vpisanih posledica dogodkov iz leta 1956.
Poleg teh neobnovljenih, ki so posledica zmanjšanega aktivizma in manjših sposobnosti za pobude Partije, kot posledica dogodkov iz leta 1956, so še drugi primeri neobnovljenih, ki so po številu manj znatni, kateri so delovali v politično bolj kvalificiranih področjih. Nekateri so se odtegni-
li brez motivacije, drugi so politično argumentirani. Kar se tega tiče bo treba, da federacije skrb ne j e pregledajo, ne zaradi statistike, marveč, da se pripravi akcija za ponovno pridobitev, ki je možna in potrebna, če ne gre za dejanja pravega izdajstva ali za odkrito borbo proti partiji. V tej akciji se je treba izogniti navadnim shematizmom, kot n. pr., da se postavi intelektualce med revizioniste in delavce med stik ta še.
sektaško in reformistično stališče večkrat prepletata.
V vsem delavskem gibanju je dejansko v teku reformistična ofenziva in novoreformizem o katerem se toliko govori, je samo eden izmed pojavov te o-fenzive in niti ne najvažnejši. Obstoja reformizem v sindikalni praksi, v določenih krajevnih kompromisih, ki bolj zapleta akcijo delavskega gibanja, kot marsikatera bobnajoča publikacija. Tudi mnoga popuščanja v delavskih vrstah i-majo jasen značaj reformizma In zgrešeno bi bilo videti tudi med intelektualci samo en nagib in ne razumeti, kako se
Ne smemo podcenjevati tudi izgub med intelektualci, ker se je naša Partija razvila v antifašistični borbi s širokim in kvalificiranim pristankom številnih intelektualcev. Po drugi strani pa je treba priznati, da je razen odkritih primerov izdajstva in drugih, ki kažejo znake utrujenosti poedincev v izvoru mnogih primerov neobnovljenih izkaznic ideološki spor, ki jel ostal dolgo časa prikrit. Mnogo intelektualcev je dalo svoj pristanek partiji zaradi prevladujoče vloge, ki jo je izvajala v osvobodilni borbi in naslednjih demokratičnih borbah, toda ni jim bilo jasno socialistično bistvo politike partije. Zato je bila diskusija v teku VIII. kongresa najbolj živahna okrog dveh problemov, ki sta povzročila tudi, da so nekateri odstopili in sicer problemov, ki karakterizirajo našo partijo kot revolucionarno partijo, ki se bori za socializem:	proletarski internaciona-
li zem in demokratični centrali-
Danes je treba začeti s potrpežljivostjo politično delo. da se ustvari večje razumevanje in zopet pridobi mnogo elementov ; ne gre za to, da bi popuščali, marveč, da razvijem^ dosledno politično borbo, ob naj-večjem spoštovanju partijske discipline in s potrebno polemično strogostjo. Toda ne smemo misliti, da bomo lahko rešili vse probleme edino le z administrativnimi ukrepi.
Amendola je nato analiziral široko provokatorsko akcijo, ki se danes razvija ob strani partije, z izobiljem sredstev, pre ko listov kot «Azione Comuni sta», ki razlaga temo o «izgu bljenih prilikah», ki skuša se jati razočaranje, ali kot «Cor rispondenza socialista», ki pov zem a buržoazne teme protiso vjetske in protikomunistične propagande, na stajiščih desni čarske socialdemokracije. Raz širja se desettisoče izvodov teh listov v cilju napadanja ZSSR, odkrivanja namišljenega hlapčevanja KPI do ZSSR, zahtevajoč svobodo frakcije v partiji, da bi se jo razbilo, klevetalo CK, vodstvo partije in tovariša Togliattija, zaradi vloge, ki jo ima v naši partiji in v mednarodnem delavskem gibanju.
Ti napadi, katerim je treba dati odločen in primeren odgovor, pa so naleteli na oporo, ki jo dajo ljudske množice naši Partiji. Kljub «potresu» zaradi XX. kongresa in kampanjam nasprotnikov in sovražnikov, so italijanski delovni l ljudje dokazali, da razumejo
Priznati je treba, da ponovnemu ljudskemu pristanku ni \ vedno odgovarjala sposobnost in enotnost partijske organizacije :	premostitev tega kontra-
sta med zaupanjem množic do nas ter delovanjem organizacij in premostitvijo kontrasta, ki obstoja tudi med volilnimi možnostmi naše Partije in našimi sposobnostmi dela — so potrebni pogoji za naš uspeh. Če bomo pozitivno rešili te kontraste je uspeh zagotovljen. Rešitev je torej v naših rokah, v našem delu.
Partijski kadri so zaradi dogodkov leta 1956 ostali dolgo zaprti vase, njihovo zaupanje v ljudsko podporo je bilo o majano in tako so izgubili stik z množicami. V dokaz lahko navedemo nešteto primerov Toda dejstva so zanikala to ne- J
Partije ; sleherno sleherno
zaupanje. In danes se mol zavzeti — naslanjajoč se F na silo, ki nam prihaja od ze in od ljudstva, izkoriš# prav to splošno poživitev. fejšnji je tem bolj občutna čim 11 prava gremo od vodilnih središčih. To< ti bazi	za naglo uresni^ tes sve
popolne	politične enotna kro
premostiti mod, okto negotovost, odpr^ favini področje pasivni Ibnejšj Formula borbe na dveh fro” dobe je odgovarjala potrebi I’1 o kal kongresne diskusije in izdf*. \ linije Vili, kongresa, toda s0 nes je za Partijo primerna- • izstri motiv usmeritve in rnobd cije, pozitivna formula etel n ost Partije za uresničitev kroži li tike Vlil kongresa». ? 2em
Namesto, da bi večno ab-ktno razpravljali o tem, k*'1 naj večja nevarnost, je bolj
jj^o. O
merno posvetiti energije jj^.
ki n na
'e dol; lajo v
janju politike VIII. kongr' konkretno pobijajoč sleb( ^ obliko nerazumevanja in L,i ra s sredstvi, ki se bodo p' zala za najbolj primerna-j terenu uresničevanja pol1 Vlea Vlil kongresa, v razvoju f*1 nev lične pobude, v vodenju ^ )risli in v organizacijskem d«’!1 Dve£a nju je mogoče konkretno 1 ravU°
lOgl
njevati politično usmerite' ^ j° vai i sev in njihov iskren pr' nek partijski politiki
Politična jasnost
la 83,t
km
ličž
tva:
'anc
Področje Partije, ki se odločno giblje za izvajanje linije VIII. kongresa je še preozko, delovanje Partije je zato nekako zbegano. Obstaja še področje Partije, omejeno sicer, ki je pod vplivom napačnih impo-stacij drugih strank, in drugo področje širše, tudi če manj kričeče, v katerem prevladuje politična negotovost, ki preti da se sprevrže v pasivnost. Obstajajo še jeze, ki se še niso razčistile, opaziti je nqvolje, tendence samovoljnih presojanj, nekatere odpore proti organizacijski obnovitvi Partije, ki je ne smemo razumeti samo kol problem pridobivanja no-
odenj3 ko
vib vodilnih kadrov, m* tudi novih metod vo rovih organizacijskih naČ'11 ii Potrebno je naglo premosti111 šna stanja, da bi se mogli i ti volilne bitke z vsemi et 1 gijami Partije. Potrebna trditev vseh organizacij, ^ izjem, ter ozračje polne 1° r osti in bratstva, slonečega politični jasnosti, na disc*l ni in na partijskem duhu-Po kongresu se je Partij*1 čela gibati, uveljavila je politično pobudo v pa tu, pospešila je začetek p0^ tve delavskih borb ter V' velike kmečke tx>rbe in
^vjetsk [tn pr del tane itna ho sil se
j' »ijiti
aria«1 4):
■X
r,rli
( Nadaljevanje na 4. stran1
Demokratični centralizem ureja
notranje življenje Komunistične partije
len 16 statuta naše Partije V pravi, da je demokratični centralizem zakon, ki ureja notranje življenje Partije.
To gotovo ni novost. Demokratični centralizem je načeloval in vodil življenje naše Partije že od njenega nastanka. Demokratični centralizem je značilnost, ki jo je Lenin v svoji kritiki socialni demokraciji vtisnil revolucionarni partiji delavskega razreda. Toda v vsakem statutu in predvsem v praktični stvarnosti, kot je bil pač konkreten položaj in torej potrebe, ki jih je imela razredna borba proletariata, je to načelo našlo posebne in različne oblike uresničitve.
V čem obstoja in mora danes konkretno obstojati notranja demokracija v partiji? Obstojati mora v dejstvu da: a) vsaka instanca partije mora v svojem delovanju vzpodbujati delovanje in pobude vseh članov ; obdržati živo in trajno povezavo med vodilnimi organi in bazo, med višjimi in nižjimi instancami ; b) vsi vodilni organi morajo biti izvoljeni na demokratičen način, delovati in odločati morajo kolektivno ; c) vodilni organi morajo periodično poročati o svojem delovanju instancam, ki so jih izvolile ; d) vodilni organi in poedini njihovi člani se lahko odstavijo na podlagi sklepa skupščine ali instance, ki jih je izvolila ; e) manjšina mora sprejeti in izvajati sklepe večine : f) sklepi višjih organov so obvezni za nižje organe ; g) niso dopuščene akcije, ki kršijo politično linijo in organizacijska načela partije ; ne trpi se frakeionaško delovanje in ni-kaka akcija, ki utegne razbiti ali postaviti v nevarnost enotnost in disciplino partije.
Iz teh pravil izhaja, da se načelo demokratičnega centralizma uresničuje v praksi v pra. vilni združitvi demokracije in centralizma ; združitvi, ki jamči največjo demokracijo, disciplino, organizacijsko in politično enotnost partije ; in ne for-
malno združitev, n. pr. v smislu računske sinteze, v kateri je 50 odst. demokracije in 50 odst. centralizma. Centralizem, kot se ustvari in izvaja v zakonu, ki vlada partiji je že sam na sebi sad demokracije in pojav ter impozicija demokracije v partiji.
Ko vodilni center združi izkušnje in ideje, ki prihajajo z baze, napravi s tem demokratično dejanje ; ko se vodilni center ustanovi, je to izraz demokracije baze, ker ga baza izvoli. Ko center prenese na bazo ideje in direktive, ki jih je, koncem koncev izdelala vsa par. lija na kongresih, začenja s tem nadaljnje in višje kroženje i-
dej, to akcijo.
jc drugo demokratično
VI. poglavje konference tov. D’Onofrio
sile, l od
moto
Prem Uro to: •la o: \ga 'nim
oči «oloči S zen po si teh 'Pigo
X0?'
toraja.
Prašar
lstavlj
'ila
določi
“bratu
Isto tako je treba smatrati za demokratično zunanjo disciplinsko intervencijo višjega organa do nižjega, ali vodilnega organa do posameznih tovarišev za spoštovanje sklepa, ki je sklep vse partije in sad partijske demokracije in ga mora kot takega vsakdo obvezno spoštovati in izvajati.
Demokracija ne more pomeniti anarhijo in niti ne možnost, da se lahko razdira organizacijo.
Zato je vodilna vloga v partiji, to je «centralizem bistveni element demokratičnega živ-Ijenja partije, brez tega ni niti | demokracije.
Revizionizem in sektaštvo spričo partijske demokracije
Demokratičnemu centralizmu se v teoriji in praksi upirajo razne vrste opozitorjev, v notranjosti naše partije in zunaj Nekateri razumejo, da obnovitev pomeni opustitev naših marksistično-leninističnih orga. nizacijskih načel. Ker je treba obnoviti, naj se vse obnovi, proč torej s preteklostjo in z njo proč tudi z izkušnjami, rezultati in načeli. Jasno je, da se obnovitev ne razume na ta način. Zgrešili so n.pr. tisti tovariši, ki v nekaterih sekcijah v teku predkongresne diskusije niso hoteli, da bi sekcijski sekretar ali pooblaščenec federalnega komiteja podal uvodno poročilo, vodil in zaključil diskusijo. «Ne — so pravili — tu rie prihaja in ne sme prihajati v poštev voditelj ; baza je tista, ki diskutira, baza mora dati linijo ; sekcijski sekretar ali pooblaščenec federacije lahko kvečjemu vzame na zna-
nje, toda naj molči».
To je bil praktično način nasprotovanja centralizmu, nepravilen način pojmovanja, predvsem pa izvajanja demokracije v partiji. Tako stališče privede do mišljenja, da partija delavskega razreda mora lóti brez glave, brez vodstva. Torej neke vrste klub, kjer se razpravlja v nedogled in brez zaključka. Toda taka ne more in ne bo mogla nikdar biti revolucionarna partija, partija delavskega razreda, ki je in mora predvsem biti partija akcije in ne — kot je pravilno dejal tovariš Togliatti — partija diskutantov.
Na zgrešen način so si zamišljali demokracijo v partiji tisti tovariši, ki so po VIII. kongresu — ko je kongres v programu in tezah izdelal, posplošil in uredil mišljenja in ideje zbrane v predkongresni diskusi. ji — hoteli in hočejo še danes
— kot posl. Giolitti s svojo knjigo — nadaljevati diskusijo, kot bi sploh ne bilo kongresa in bi ne bil sklepal. Kot bi mi danes ne smeli agirati in misliti, kako bomo konkretno izvajali sprejete sklepe, marveč kot bi se morali šele pripravljati na nov vsedržavni kongres.
Ne, tako se ne zamišlja demokracija v partiji. Sklep je bil sprejet. Če včeraj nismo vedeli, kaj nam je storili ali nam ni bilo jasno, danes vemo kaj nam je storiti. Vsedržavni kon gres je to povedal, povedala je vsa partija. Zato je danes za komunista samo ena moralna, disciplinska in politična zapoved, da preide zvesto in s čutom odgovornosti v akcijo, v iz. vajanje sklepov kongresa.
Možno je, da kongres ni prepričal vseh . tovarišev ; možno je, da nekateri v partiji zoperstavljajo idejam kongresa druge ideje, to je osebne. Toda ta osebna stališča ne smejo in ne morejo prevladati spričo splošne volje vse partije. Če bi se jih hotelo vsiliti, je to dejanje nasilja proti partiji, proti partijski demokraciji. Demokratični centralizem v tem primeru mora in tudi poseže vmes :	partijska demokracija
hoče in zahteva, da se manjšina podvrže sklepom večine in da dela za uresničitev politične linije partije. In to ne zato, ker bi bile ideje, ki so izšle s kongresa nedotakljive in dokončne ter jih ni mogoče popraviti ali izpopolniti, marveč zato. ker je danes edini način da se jih diskutira, popravi in izpopolni ta, da se preide k akciji, da se jih vlije velikim množicam, da bodo postale ideje sile, ideje množic, z eno besedo, da se jih uresniči. Samo kritika dejstev bo povedala če so dejansko pravilne, kot smo mislili, da so bile v trenutku sklepanja kongresa.
Dokler ne pride do te potrditve, nima noben komunist.
pa naj bo še tako prepri^ pravilnosti svojih stališč šine, pravice obnašati se nadčlovek in delati proti nosti partije, in — stvari proti partijski demokracij1.
primeri nepravi*
tolmačenja demokracije v ti ji in kršitve partijske ^ kracije na praktičnem in nizacijskem področju. Obst‘ članki in govori — tudi s ni tovarišev — ki iznašajo me, povzročajo negotovost*^ slavij ajo retorična vpra*1' skušajoč podtikati, da je mokratični centralizem /t’ živel svojo dobo. Neki socialist, moj prijatelj je celo še bolj jasen. Na k0^ su v Benetkah je rekel i*1 n ovil, da je demokratični Iralizem že zastarel, ker ^ mnenju tega tovariša — stoj ajo več zgodovinski p' ki so ga opravičevali in P pravili demokratičnega.
svoj
j
Navedli smo to stališče
di boljše razlage in ne da
spustili v diskusijo, ki
!»
temi vrši v PSI. Nočem0 pravljati »a tem mestu, koristno za PSI,da po teif sestavljanjih statutov (*
1947 in zadnjega 1955) odf / na
člen 2 sedanjega statuta
a«!
terc m je demokratični ce» zem razložen in
nakaza« . (/‘H
potrebna metoda za PSI- 1 . <lne i «ačr
\f >
isto tako politična strank11. lavskega razreda. Ta disk 1,111
se tiče tovarišev socialist0' , atlja l» , Pot
pa trdimo ; ker je borba ' ,
eializem razredna borba	tj| P1
lavski razred je razred,	( f
zgodovinsko poklican, d« 0 vse sloje delovnih ljudi *« t' ^
borbi za socializeI’,,(ti Cjjj
stva
lija, ki je vodnik tega ri*y ima revolucionarne "b ./;■ »j.^ a vodstva, ki jih v praksi i Pi vrši in uresniči samo Pr^ f '9^3 ganizacije z zakonom, k* J u tev žuje demokracijo s £,< tl ji' t^0 mom, oziroma, ki se	» *a*
je po načelu demokra	_
centralizma.	J \
jul	11 ’
(Se nadaliu
izsti
'teine

KULTURA I N ZNANO ST
« -
(
Po zaslugi sovjetske znanosti
je človeštvo vstopilo v dobo osvajanja
vesoljstva
noi
j
rišfij
eV, fejšnji teden smo v našem listu na kratko poročali o pri-m pravah v Sovjetski zvezi za izstrelitev prvega umetnega sa-šč Pia. Toda še predno je «Delo» prišlo v roke naših bralcev, nid ks svet presenetila vest, daje bil satelit poslan v vsemi rje loto1 da kroži okrog naše zemlje. n°rJ 1 oktober 1957 bo ostal pra' dovini človeštva kot najpo-vDd Hbnejši dan, kot začetek no-fro" dobe medplanetarnih pole-I'1 o katerih je človek le sa-z(kH. y 0kviril geofizičnega le-»dii so sovjetski znanstveniki na- I izstrelili umetni zemeljski obii 1[^ je s pomočjo raket ((f ftel v višine in začel nato pv krožiti po elipsasti poti zemlje. Satelit ima obli-krogle s premerom 58 cm, jtil(la 83,6 kg in leti v višini dj s hitrostjo 28.000 km j,u*o. Opremljen je z dvema n(Jp'jskima oddajnima aparato-leb' nenehoma oddajata si-
° i
na 15 in 17,5 metrov va-
|(le dolžine. Te signale spre-ria ajo v vseh krajih sveta )oli| °vipa se je prvotno zdela po. u 111 neverjetna, toda kmalu ji Prišli na zemljo prvi signa-defl ove§a planeta, ki mu mno-davijo « rdeča luna», in vsak je moral izginiti.
ličastna tvaritev anosti
‘‘vjetski znanstveniki 11111 llU prvini satelitom izvršili njf ‘l( delo in rešili zelo kom-ni’11‘tane probleme, Kot je zna ti*1, ima zemeljska skorja pridi no silo, težnost, zaradi ka-1 f se nobeno telo ne more Ì* djiti od zemlje, če nima na sile, ki je enaka ali celo ^ od njegove teže. Letalo er‘! motor, ki s svojo gonilno i"1 Premaga težnost, isto tako |U’ Utotor raketa. Če pa hoče-^i-Ì da ostane določeno telo v 11. ga je treba opremiti ria' »tlim motorjem, ki ima ta-P”. Mogočno silo, da ga prenese 'l določene višine in zažene Uc S zemlje, da se nato dalje -flt11, po svoji določeni poti. U-
I,	0 tein se vzdržuje v zraku —^ttigo silo, obsrednostjo, ki
‘°raja, ko se telo vrti. basanje umetnih satelitov kavlja dve fazi. Predvsem 'f'a preračunati, kakšna naj ‘da njegova hitrost, da premočeno eliptično pot, ali “bralno, določiti eliptično ‘a nato preračunati hitrost. |a*a je precej lahka. Težja Nga faza, ko je treha pre-
J,	1nti krožno pot velike ra-‘A • ki bo morala v določe-
trenutku sprostiti satelit. Z ‘•n na prisotnost atmosfere, [^.-^agoče, da bi mogla raketa f J 'teti prvi del poti z veliko se I °stjo, ker bi «zgorela» za-. č(1 trenja ob atmosfero. Za-rlU, 'ega se mora raketa gibati .-j ''aščajočo hitrostjo, v skla-jlii * Vedno redkejšo atmosfero, 1 katero leti.
dr1 f°blem, tudi tako prepro-n d "Pisan, je zelo težak: rake-,.t' 1,1 ra od trenutka vzleta pre-* svojo krožno pot z naglo jo ' ^»jočo hitrostjo. V par migli, b mora preiti od najnižje a'J ',SU do dokončne hitrosti s je f° bo krožil satelit, to je v ic 1 “t primeru do 8 km na se-
kundo ali 28.000 km na uro. Raketa mora imeti zato ogromno moč in njena velikost mora biti temu primerna. Toda vsa raketa je prevelika in pretežka, da bi letela do dokončne višine Zaradi tega so v primeru sovjetskega satelita uporabili tridelno raketo, s trikratnim nabojem. S silo prvega naboja se je raketa, ki je na svojem koncu nosila satelit, dvignila 200 milj visoko. Potem je prvi naboj odpadel in začel je delovati drugi naboj, ki je pognal umetni satelit na višino, ki je bila predvidena za njegovo kroženje okrog zemlje. Tretji naboj je pa pognal novo umetno luno na njeno e-liptično pot okoli naše zemlje. Delovanje tridelne rakete je bilo preračunano do najmanjše podrobnosti in posamezni deli so odpadali, čim se je v njih izčrpalo gorivo. Dočim sta se prva dva naboja s padalom vrnila na zemljo, je tretji naboj, kot poročajo, ostal v vsemirju in sledi satelitu v razdalji 1000 km, ki se bo pa postopoma večala.
Sovjetski znanstveniki se v svojih kalkulacijah niso zmotili in poskus je sijajno uspel. Edino, česar niso mogli predvideti, je vprašanje, kako dolgo bo umetni satelit krožil o-krog zemlje. Kajti stanje ozračja, v velikih višinah še ni znano in zato ni mogoče predvideti, kako bo ozračje, ki je lahko redkejše ali gostejše, vplivalo na satelit, to se pravi, kako bo oviralo njegov polet. Na vsak način se bo ta hitrost postopoma zmanjševala in satelit se bo začel nižati, dokler bo prišel v območje zemeljske težnosti, kjer bo zaradi svoje velike hitrosti in trenja v atmosferi zgorel.
Zaradi tega sovjetski znanstveniki niso mogli vnaprej preračunati njegovega trajanja. Predvidevali so, da lahko kroži okrog zemlje od dveh dni do meseca dni. Vendar so pa že po prvih dneh kroženja ne samo sovjetski, marveč skoroda vsi znastveniki sveta ugotovili, da bo kroženje satelita trajalo precej časa, ker je ostal zelo dolgo skoroda v isti višini.
Točnost
napovedi
Najbolj je začudilo svet dejstvo, da so mogli sovjetski znanstveniki vsakodnevno napovedovati točno uro, ko bo satelit letel nad določenimi kraji sveta. Vsa njihova predvidevanja so se uresničila in po vseh mestih tako v Evropi, kot v Ameriki, Aziji in Afriki, so znastveniki in tudi preprosti ljudje pripravljeni pričakovali, ko se je satelit pojavil v njihovi bližini. Povsod so posneli njegove signale, ki so jih nato oddajali po radiu, v mnogih krajih so ga pa mogli tudi s prostim oče-
ti v, ki se sedaj odpirajo človeku z vedno uspešnejšim prodiranjem v vsemirsko prostranost. Človeški razum je pokazal tolikšno veličino, da postaja vsaka misel na nasilje in vojne v današnjih časih pravi zločin.
Lahko pa tudi rečemo, da je lo bleščeča zmaga socialistične
ureditve družbe, kjer je kultura in znanost dostopna vsem, kjer imajo znanstveniki in tehniki na razpolago vse, kar potrebujejo za svoje študije in se lahko mirno posvečajo temu. kar jih res zanima, ne da bi se morali pokoravati raznim zainteresiranim gospodarjem.
Moskovski državni cirkus v Ljubljani
Znani moskovski državni cirkus, ki se že od 7. septembra mudi v Jugoslaviji, bo sredi oktobra nastopil v Ljubljani. Cirkus je bil pred obiskom v Jugoslaviji na turneji po Angliji, Franciji, Belgiji, Grčiji ter ho iz Ljubljane odšel v Egipt. Povsod doživlja moskovski cirkus velik uspeh in največja priznanja. Sovjetska zveza je namreč znana po svojih artistih in je ena izmed redkih dežel, ki ima Visoko šolo za cirkuško umetnost. V SZ izhaja tudi posebna revija «Cirkus».
Borba proti
otroški paralizi v svetu
Prva originalna slika umetnega satelita, posneta na oporišču, odkoder je bil izstreljen. «Umetna luna» sloni na podstavku, opremljena s štirimi antenami. Pozneje so jo položili v tridelno raketo, ki jo je ponesla v višine, kjer je začela, na začudenje vsega sveta, krožiti okrog naše zemlje. Sovjetski znanstveniki in tehniki, ki so prvi s svojim umetnim planetom prodrli v vesoljstvo, so si res zaslužili polivalo in priznanje vsega človeštva.
som videti, ko se je počasi pomikal po nebu. Videlo ga je mnogo ljudi v Sovjetski zvezi in nekaterih drugih krajih, na tisoče ljudi pa ga je videlo v Avstraliji in na pacifiški obali. V Jugoslaviji je bila Ljubljana prvo mesto, ki je posnelo signale «umetne lune». V Trstu so «rdečo luno» nekateri ljudje videli že takoj prvo noč, o-krog polnoči.
V torek, tri dni po izstrelitvi sovjetskega satelita «Sputnik a» (t. j. sopotnik ), je dal sovjetski znanstvenik Blagonra-vov, vodja sovjetske delegacije na geofizični konferenci v ZDA, nekaj podatkov o tem skrivnostnem umetnem nebesnem telesu. Satelit, ki je do tedaj na poti okrog zemlje preletel že poldrugi milijon kilometrov, ima obliko žoge in je prevlečen s snovjo, ki odbija 90 odst. sončnih žarkov. 0-premljen je z antenami, ki so štiri in pol metra dolge. Njegovi akumulatorji lahko zagotove delovanje njegovih naprav za tri tedne.
Med najvažnejšimi podatki, ki jih oddaja, pa so podatki o temperaturi v njegovi notranjosti. Radio Moskva je tudi spo roči), da saletilt pošilja podatke izrednega znanstvenega pomena. V njem so tudi naprave
Možnosti za pošiljate v raket na Luno
► Trije načrti sovjetskih učenjakov
K
izstrelitvi sovjetskega ao 1 letnega planeta je agenti* ^ass objavila, da obstaja-^aj v Sovjetski zvezi trije (1	1 za pošiljatev kozmične
«If1 *e na Luno. Profesor Če-v *eV, ki je pripravil prvi na. eii|([ ie mnenja, da je mogoče afl >iti pot do Lune in nazaj t' ( dneh. Raketa, ki jo ima | načrtu, bi uporabljala go-isP1' , ''Do za prvi del svojega [ti* i^nja in bi nato nadalje-! H pod pritiskom kombi-
it .6 Privlačne sile
'a
Zemlje,
U ^ ili Lune. Tako bi lahko |a 5 do največje razdalje 400 ni , kilometrov od Zemlje ili- ’j j "d j a med Zemljo in Luno iiZ(l J 384.000 km) in nato bi
y Sila
il* %
^ Jnda na Zemljo, je prof. 1 U I^-V mnenja, da hi bilo
krog okoli Lune. ^ 'f Pa, da bi se raketa lah-
- J , t*0 držati jo na «spoštlji-- dalji 30.000 km od Lu-
jul -v, Lin, 25 let, pa je iz-
sovjetski znanstvenik
delal drugi načrt, ki predvideva izstrelitev rakete, ki bi se zelo približala Luni. Ko bi napravila krog okoli Lune, bi se vrnila na področje zemeljske privlačnosti, od koder bi lahko oddajala podatke, ki bi jih zbrala med potovanjem. Pozneje l)i Jegorov znova pognal raketo proti Luni in po zadnjem stiku s Zemljo bi jo pustil brez nadzorstva v kozmičnem prostoru.
Na podlagi tretjega načrta, ki ga je pripravil prof. Hlebčevič, bi z oporišča v visokem gorovju pognali v vsemirje raketo, se-«tavljeno iz treh elementov, ki oi se lahko ločili drug od drugega. Raketo bi vodili z močnimi radarskimi aparati, dokler ne bi prišla v območje privlačnosti Lune. Ko bi prišla na cilj, bi se raketa obrnila okoli sebe in bi se z zmanjšano hi- i Veneri.
trosijo spustila na Luno. Tedaj bi se poseben del rakete, o-n remi jen za laboratorij, ločil in bi oddajal na Zemljo podatke. ki bi jih registrirali instrumenti in televizijski aparati na njem. Na Zemlji bi lahko te podatke sprejemali s pomočjo izredno močnih sprejemnikov, evi bi bili razmeščeni na raznih krajih Zemlje.
Agencija Tass je dodala, da uosiljatev na Luno rakete z ljudmi ne bo izvedljiva, dokler ne bo rešeno vprašanje povratka umetnega satelita na Zemljo. V pričakovanju tega tre-:iuika sovjetski znanstveniki še dalje proučujejo možnost prenosa rastlinskih in živalskih ek-zemplarjev na druge planete v okviru petletnega programa štu. dijev o pogojih življenja na olanetib, posebno na Marsu in
za fotografiranje, tako da se nekateri signali spreminjajo v slike.
Fantastična uresničitev sovjetske znanosti je vzbudila naraščajočo pozornost in silno začudenje ne samo pri njenih prijateljih, marveč tudi pri vseh njenih nasprotnikih, ki so končno morali priznati ogromen napredek sovjetske znanosti. Vsi dobromisleči ljudje se pa tudi zavedajo velikega miroljubnega pomena sovjetskega poskusa, saj se je svet, ob spremljanju novega nebesnega telesa, otroka socialističnih genijev, neprimerno zmanjšal in je zbližal ljudi. Vse meje, ki ločijo danes ljudi v svetu, so bile nekako potisnjene v ozadje spričo veličastnih perspek-
-a-redavno se je vršil v Ženevi LN kongres specialistov za o-troško paralizo. Na kongresu je sodelovalo 1400 učenjakov iz 54 dežel.
Skoro vsi govorniki so se strinjali, da je izboljšana metoda zdravljenja otroške paralize zmanjšala umrljivost, toda da število obolelih za otroško paralizo zaenkrat stalno narašča. Zanimivo je, da je porast obolenj za otroško paralizo največji prav v krajih, kjer so gospodarski in zdravstveni pogoji boljši.
Najzanimivejši podatki, ki so bili izneseni na kongresu, prihajajo iz Kenije. Za časa epidemije otroške paralize leta 1954 je zbolelo na tem področju, na vsakih 100.000 prebivalcev 256 belcev, 60 azijcev in samo 12 črncev, ki živijo tam v najtežjih pogojih. Romunija, ki več kot dvajset let ni poznala epidemij te bolezni, je zabeležila od leta 1950 stalno naraščanje primerov o-troske paralize, dokler ni prišlo leta 1955 spet do prave c-pidemije, ki je bila najbolj razširjena v industrijskih krajih.
Vendar pa zaskrbljenost ni u-pravičena. V vseh deželah sveta se je začel velik vojni pohod proti otroški paralizi. Sal-kovo cepivo je pokazalo dobre rezultate Cepivo je bilo uspešno v 70 do 90 odst. primerih. Potrebni so pa nadaljnji obsežni poskusi, da bi mogli govoriti o popolni zmagi. Zaenkrat se še ne ve kako dolgo traja imuniteta po cepljenju. Tudi se
Zanimive ugotovitve uglednih specialistov
cepljenje ponoviti. V so ugotovili, da je po
treba ZDA
dvakratnem cepljenju 75 odstotkov cepljenih ostalo zavarovanih pred to boleznijo. Domnevajo, da bi mogel biti u-speh pri trikratnem cepljenju še večji.
Sedaj cepijo milijone otrok
milijonov otrok in mladine do 19. leta starosti. V Veliki Britaniji cepijo vsak mesec pol milijona ljudi. V Zahodni Nemčiji je bilo doslej cepljenih 450.000 otrok. V Češkoslovaški so v dveh mesecih cepili dva milijona oseb. ZDA so si postavile nalogo, da bodo s
Naše voščilo
ob otvoritvi
šolskega leta
po vsem svetu. V Kanadi bo do ) cepljenjem zavarovale pred to marca prihodnjega leta ceplje- ’ nevarno boleznijo 109 milijo-' nih proti otroški paralizi šest | nov ljudi izpod 40 let.
foracelo se je novo šolsko leto.
Osnovnošolski učenci in dijaki se vračajo k svojemu glavnemu delu in skrbem. Te so sicer še omejene le na iz-delovanje nalog in učenje. Hujše so pa skrbi, ki ob začetku šolskega leta tarejo starše. O-troci potrebujejo zvezke, knjige, šolske potrebščine in pripomočke, topla obuvala in o-blačila za zimo. Vse to mnogo stane. Stroški za dijake so še večji: knjige in zvezki za srednje šole so zelo dragi. Tudi takse bremenijo njihove starše (n. pr. za vstop v Trgovsko akademijo nad 6.000 lirJ. Potem še poti : za tiste, ki so oddaljeni od šole je potreben prevoz in za dijake s podeželja celo dva: avtobus ali vlak do postaje, nato še tramvaj.
Te skrbi bodo spremljala star. še skozi vse leto. Res je, za o-troke revnejših družin skrbi delno patronat (knjige, oblačila) ; vendar pa bi v primeri z družinskimi dohodki, ki so danes nadvse nizki, skoro vsaka družina potrebovala pomoč. Dijaki pa je sploh niso deležni, čeprav so njihove potrebe večje. Zato si mora marsikateri nadarjen in talentiran učenec iskati drugo pot v življenju:	po osnovno-
šolski obveznosti dopolni strokovno šolo in si nato išče zaslu. žka, da bo pomagal družini. To se še zlasti dogaja med slovenskimi učenci, kjer najdemo razmeroma večje število pripadnikov revnejših slojev.
¥7 mesecu septembru je izšla V nova mladinska revija «Jadro» in tržaški mladi Slovenci se njenega izida zelo veselijo, ker pomeni korak naprej v kulturnem življenju naše etnične skupine.
Sodelujejo v reviji s svojimi prispevki nekateri dijaki ali bivši dijaki, ki so se že prej uveljavili v raznih revijah, predvsem v Literarnih vajah, kot 1. Abram, D. Sedmak, M. Košuta in drugi.
«Jadro» je razdeljeno nekako na dva dela, od katerih obsega prvi del literarne prispevke v prozi in verzih, drugi pa je obogaten z eseji in razpravami. Med prispevki mladih literarnih talentov, naj omenimo le Sergeja Birse pesem «Opornin», prvi del Abramove novele iz šolskega življenja «Njegova matura», medtem ko pisanje Miroslava Košute in mlade ne ve kolikokrat je | ljubljanske pisateljice Ale Peče
Par besed
•••	» T 1	9}
o reviji Jadro
kaže njuno lepo napredovanje, j po polnila ter ji zato želimo o-Revijo ureja uredniški od- | bito uspehov, bor, ki je menda iz vrst Dru- |	S. K.
štva slovenskih srednješolcev, j zato želja po vsemladinski re-
viji ostane zaenkrat še vedno želja, ker bo revija, kakršna je sedaj, stežka prišla v tisto plast naše mladine, ki je takšnih re. vij najbolj potrebna, to je med mlade delavce in kmete.
Uredniški odbor bi moral upoštevati, da tržaško mladino ne predstavljajo samo študentje. Zato bi moral skušati razširiti krog svojih sotrudnikov tudi izven študentovskih vrst. Sicer pa verjamemo, da se bo revija sčasoma izboljšala in iz-
Popravek
V intervjuvu z umetniškim vodjem in režiserjem SNG Jožetom Babičem, objavljenem na tej strani v prejšnji številki našega lista, se nam je vrinil tiskarski škrat. Zadnji stavek četrtega odstavka se pravilno glasi :
Ta komedija je sicer zelo zabavna, o zdi se, da je na meji sodobnega okusa.
Bralce prosimo, da nam neljubo pomoto oprostijo.
Kljub temu pa ugotavljamo, da se je letos število vpisanih na nižji srednji šoli povečalo (114 vpisanih), tako da so morali otvoiiti še en razred. To je v resnici razveseljivo dejstvo, kajti novi časi, napredek na vseh področjih (znanosti, tehnike, industrije itd.) zahtevajo izobražene• ljudi, novo generacijo visoko usposobljenih ljudi, slovensko ljudstvo pa potrebuje nove kulturne delavce. Ta nova izobražena generacija bo tembolj potrebna, ker bo nedvomno dočakala nove družbene odnose in od nas boljšk čase.
Toda skoro ni začetka šolskega leta, da se ne bi imeli o čem pritoževati. V Križu so otto rili novo šolsko poslopje in ga dali na razpolago le za šolo z italijanskim učnim jezikom, dočim so slovenski otroci ostali v starem, seveda neodgovarjajočem poslopju. Ta postopek šolskih oblasti je nedvomno očitna krivica napram slovenskemu prebivalstvu Križa. Obenem je dokaz, da merodajni krogi ne znajo biti «mož besedam, saj so pred časom obljubili staršem iz Križa in predstavnikom SH LP, da bodo v nove šolske prostore namestili obe šoli. Zato naj se vendar želji in zahtebi Križanov ugodi in slovenska šola naj dobi mesto v novi stavbi.
Čas bi bil torej, da se neha s podobnimi dejanji.
Obenem naj se končno izda zakon za slovenske šole, ki bo zajamčil obstoj in bodočnost slovenskega šolstva ter preprečil razne škodljive ukrepe. Merodajne oblasti naj upoštevajo voljo staršev in predlog komunističnih poslancev, da se najde krajša pot, manj birokratična kot običajno, pri izglasovanju zakona za slovenske šole.
Zakonska ureditev je naše vo. ščilo slovenskim šolam in šolnikom ob začetku novega šolskega leta in bo naše prvo prizadevanje do njene dosege.
J. G.
5000 let
star tempelj
T*ri arheoloških izkopavanjih v Ltruk-Wara v Južnem Babilonu so nedavno odkrili iz betona zgrajen tempelj, ki je bil «czitian okrog 3000 let pred našim štetjem. Na podlagi tega sklepajo, da so Sumerijci že pred 5000 leti znali mešati beton.
JAMES THURBER
POSTELJA
-.-t- ajbolj nepozaben dogodek moje prVe mia-J-AI dosti, ki sem jo preživel v Colomba, Ohio, je bila noč, ko je na mojega očeta padla postelja. Dogodek je bolj učinkovit, če ga igraš in ne pišeš (da ga le kdo ni slišal pet ali šestkrat, kol pravijo nekateri moji prijatelji), kajti pri tem je skoraj nujno potrebno prevračati pohištvo, treskati z vrati in lajati kot pes, da se ustvari primerno okolje in postane tako verjeten dogodek, ki se mnogin zdi neverjeten.
Zgodilo sc je torej, da je moj oče nekega večera sklenil spati na podstrešju, da bi mogel ostati sam in v miru razmišljati o svojih stvareh. Moja mati se je temu namenu odločno uprla ; trdila je, da stara lesena postelja v podstrešnici ni čvrsta in, če bi se razsula, bi težak naslon prav gotovo padel očetu na glavo in ga ubil. Oče je pa trdovratno vztrajal na svoji zamisli in okrog enajste ure je res zaprl podstrešna vrata za seboj in splezal po polžaslih stopnicah na podstrešje. Ko je pozneje legel v posteljo, smo spodaj zaslišali zloslutno škripanje. Ded, ki je spal navadno v podstrešnici, ko se je zadrževal pri nas, je bil že pred dnevi nekam izginil (imel je sploh navado, da jo je pogo-stoma popihal za šest ali sedem dni).
Tiste dni je bil pri nas v gosteh eden mojih prvih bratrancev, neki Briggs Beai, zelo nervozen fant, prepričan, da mu vsako noč preti nevarnost, da se ne bo več prebudil. Vsem je neprestano ponavljal, da se bo prav gotovo za. dušil, če ga ne bodo vsako uro zbudili. Bratranec se je bil navadil vso noč navijati budilko, ki ga je od časa do časa zbudila ; toda meni je uspelo, da sem ga tega odvadil. Rekel sem mu, da imam tako lahko spanje (spala sva namreč v isti sobi), da bi se prav gotovo takoj zbudil, če bi kdo v moj bližini nehal dihati. Kot sem pričakoval, me je bratranec že prvo noč preizkusil : ko se je po mojem enakomernem dihanju prepričal, da spim, je zadržal sapo. Ker pa v resnici nisem spal, sem ga nemudoma poklical. To ga je nekako prepričalo, vendar pa je iz previd-
nosti vsako noč postavljal na nočno omarico kozarec s kafruim špiritom. Kafrni špirit je imal nalogo, da ga spravi k zavesti, če bi jaz zatajil.
Briggs ni bil edini prismuknjenec v družini. Stara teta Melisa Beai (stara ženica, ki je znala izvrstno žvižgati kot moški z dvema prstoma v ustih), je tudi imela fiksno idejo : trdila je, da jo neki notranji glas opozarja, da bo umrla v South High Streetu, ker se je v tej ulici rodila in poročila. Bila je tudi teta Sara Shoaf, ki je vsak večer legla v postelje prepričana, da se bo ponoči vtihotapil v hišo tat in ji pod vrati skozi cev zapihal v sobo kloroforma. Da bi se izognila tej nesreči (teta Sara se je bolj bala anestetičnih sredstev kot siromaštva), je imela navado naložiti pred prag svoje sobe denar, srebrnino in ostale dragocene predmete ter na vse to postaviti listek z napisom : «To je vse, kar imam. Le odnesite vse, toda, prosim vas, ne uporabite kloroforma».
Toda vrnimo se na nepozabno noč, ko je na mojega očeta padla postelja. Opolnoči so v.ii spali. Za boljše razumevanje dogodkov bo koristno opisati razporeditev sob in njihovih stanovalcev : v sobi v prvem nadstropju spredaj (prav pod podstrešnico, kjer je spal oče) sta spala moja mati in brat Hermann, ki je v snu večkrat pel vojaške koračnice in svete himne. Briggs Beai in jaz sva spala v sosednji sobi.
Moja postelja je bila vojaška sklopna postelja, eden tistih predmetov, ki so se spremenili v udobno ležišče le, če si dvignil na raven srednjega dela obe stranici, ki ponavadi visita, kot deli zložljive mize. Ko sta ti dve stranici dvignjeni, je nevarno zlezli do roba postelje, ker često izgubi ravnotežje in z oglušujočim truščem pokoplje pod seboj spečega človeka. In prav to se je zgodilo usodne noči, točno ob dveh zjutraj.
Povedati moram, da sem običajno zelo trdo spal in se zelo počasi budil (Briggsu sem nesramno lagal). V začetku, ko me je sklopna postelja vrgla na tla in se name po-
veznila, nisem sploh razumel, kaj se je zgodilo. Postelja me je pokrila kot baldahin in ostal sem spodaj nepoškodovan, toplo zavit v odeje. Zaradi tega se nisem prebudil. Le za trenutek sem se lahno zavedel in nato spet trdno zaspal.
Toda ropot je nemudoma zbudil mater v sosedni sobi in takoj ji je padlo v glavo, da so se njene najstrašnejše slutnje uresničile. O-gromna stara lesena postelja se je zrušila na očeta. Vsa razburjena je na ves glas zakričala : «Tecimo vsi k ubogemu očetu!»
Ta krik, še bolj kot ròpot moje postelje, je zbudil brata Hermanna, ki je, kot vemo, spal pri materi. Še danes mi ni jasno, kako da je moj brat, še ves zaspan, razumel, da je mater popadla histerična kriza.
«Prav imaš, mama,» je dejal, da bi jo umiril. Toda mati je dalje obupno kričala : «Tecimo k ubogemu očetu!», in kot odmev se je oglašal brat: «Prav imaš, mama!» Njuno kričanje je zbudilo Briggsa. Jaz sem že približno spoznal, kaj se dogaja, nisem pa še razumel, da sem pod posteljo namesto na njej. Ker se je zbudil med glasnim vpitjem, je Briggs takoj zaključil, da se duši in da ga skušajo drugi spraviti k zavesti. Stokajoč je pograbil kozarec s kafrnim špiritom in, namesto da bi si ga prinesel pod nos, ga je izlil nase. Sobo je nemudoma napolnil zadušljiv yonj po kafri. «Grrr ! » je kot utopljenec grgral Briggs, kajti poplava žgočega alkohola ge je skoroda zadušila. Ko ni mogel več vzdržati, je naglo skočil s postelje in se zagnal proti odprtemu oknu ; toda zgrešil je smer in z vso silo butnil v drugo, zaprto okno. V zadnjem obupnem poskusu je moj bratranec s pestjo razbil okensko steklo, katerega drobci so z žvenketom popadali na vrt.
Prav v tistem trenutku me je pri poskusu, da se dvignem, zajel strahoten občutek, da sem ujetnik svoje postelje. Ves še omamljen od sna, sem tudi jaz s svoje strani razumel, da ves ta trušč spremlja obupne napore mojih domačih, da bi me rešili iz, strašno nevarnega položaja. «Izvlecite me! Rešite
me!» sem začel kričati na ves glas. «Rešite me ! » Imel sem strahoten občutek, da sem živ zakopan v kakšnem rudniku. «Grrr!» je grgral Briggs, ki ga je dušila kafra. «Affhh!»
Medtem se je mati, vedno vpijoč, na vso moč trudila, da bi odprla podstrešna vrata in izvlekla izpod ruševin očetovo telo. Sledil ji je Hermann, ki se je tudi drl, kar se da. Toda vrata niso hotela popustiti in divji materini poskusi, da bi jih zrušila, so le povečevali hrup in splošno zmešnjavo. Prebudila sta se tudi Rov in pes. Prvi je kriče spraševal, kaj se dogaja, drugi pa je divje lajal.
Očeta, ki je bil najbolj oddaljen od vsega tega peklenskega trušča in je sladko spal, so končno zbudili udarci na vrata. Takoj si je domislil, da je izbruhnil požar. «Že grem, že grem,» je zastokal z zamolklim in zaspanim glasom. Minilo je precej minut, predno je popolnoma prišel k sebi. Mati, še vedno prepričana, da je njen mož pokopan pod posteljo, je v klicu «Že grem ! » spoznal : glas umirajočega, ki se pripravlja na srečanje s svojim Stvarnikom. Zato je obupno zastokala: «Umira '»
«Ne, saj mi ni nič ! » je zakričal Briggs, da bi jo umiril. «Nič mi ni!» (Po njegovem, ni mogla mati skrbeti za drugo, kot za njegovo zdravje). Končno sem se le skobacal izpod postelje, prižgal luč in odprl vrata sobe.
Skupno z Briggsom sva se pridružila ostalim pred podstrešnimi vrati. Pes, ki je vedno sovražil Briggsa, ga je takoj popadel za nogo — verjetno je sodil, da je on kriv za zločin, ki se je pravkar dogajal - - in Rov ga je moral umiriti in mu nadeti nagobčnik. Medtem je bilo slišati, kako oče vstaja. Boy je končno z mogočnim zaletom podrl podstrešna vrata in oče je priplezal po polžastih stopnicah, veš besen in zaspan, toda zdrav in čil. L im ga je mati zagledala, je bruhnila v jok. Boy je pa začel tuliti. «Kaj se vendar dogaja v tej hiši?» je vprašal oče.
Končno se je pa vendarle vsa stvar razčistila. Oče se je pošteno prehladil, ker je taval okrog bos. sicer pa družina ni pretrpela nobene druge škode.
DOMACI PROBLEMI IN VESTI
Predstavniki
slovenske
skupnosti
pri dr. Paiamari
^ ladni generalni komisar dr.
Paiamara je sprejel ponedeljek 7. oktobra zastopnike slovenske narodne skupnosti v osebah Gombač Franca, Pahor Drago ta, dr. Agneletta in prof-Simšiča, ki so naprtili za razgovor z vladnim zastopnikom glede slovenske osnovne šole v Trstu in okolici.
Delegacija je predočila vladnemu komisarju pomen slovenske osnovne šole za slovensko ljudstvo na našem ozemlju, in poudarila važnost, da se kakovost slovenske šole ne le ohrani temveč še okrepi.
Res je, da je bilo v letošnjem šolskem letu vpisanih prve razrede manjše število trok in to zaradi moralnega pritiska, ki ga italijanska poli lična javnost izvaja nad slovenskimi starši (glej vabila itali janskih didaktičnih ravnateljev slovenskim otrokom itd.). To bi se pa ublažilo, če ne bi italijanske šolske oblasti, čim nekoliko zmanjša število otrok za slovensko šolo, ukinjale raz-rede. Posebno porazno vpliva na starše dejstvo, da so bili ukinjeni slovenski prvi razredi, in sicer v šoli v ul. Sv. Frančiška, na Katinari in v Barkovljah. medtem ko so bili nekateri prvi razredi ukinjeni že prejšnje šolsko leto.
Ni bilo potrebno še posebno poudarjati važnost prvih razredov, ki so temelj vsakemu pe dagoškemu vzgajanju v naslednjih razredih, ker je vladni ko. misar sam priznal to dejstvo.
Dr. Paiamara je v svojih od govorih pobijal dejstvo moralnega pritiska na slovensko narodno skupino in pripisoval pa-dan je števila slovenskih otrok na šoli novi orientaciji slovenskih roditeljev, ki vpisujejo svoje otroke v italijanske šole. Slovenski zastopniki pa niso bili tega mnenja in so to zanikali. Končno je vladni generalni komisar uradno izjavil : «Nočem, da se vrši kakršna koli diskriminacija proti slovenski šoli. Ta mora imeti isto ravnanje kol italijanska šola. Ce je nekje italijanska šola, ki sina n. pr. za sedem učencev dva razreda, mora imeti slovenska šola nekje drugje za isto število otrok tudi dva razreda».
Delegacija je izjavo vzela na znanje in zainteresirala dr. Pa-! amaro za o troški vrtec v Mačko vi j ah, kjer 24 otrok že leto dni čaka na otvoritev. Glede tega je vladni komisar obljubil svoje zanimanje.
Poudariti moramo važnost izjav, ki jih je podal vladni komisar dr. Paiamara glede paritetnega ravnanja s slovensko in italijansko šolo, posebno pa praktično izjavo vladnega za-
stopnika, ko je poudaril, da mora za isto število slovenskih otrok biti toliko razredov kot v enakem primeru v italijanski šoli.
Posebno važno je tako ravnanje za prve razrede osnovne šole z malim številom učencev, ker bi združitev prvega in drugega razreda v mešan razred pomenila nižjo kvalifikacijo slovenske osnovne šole.
Pričakujemo zato, da bodo sedaj, ko smo šele v začetku šolskega leta in je torej še čas, nemudoma popravili krivico in ločiti razrede v krajih, kjer so bili združeni.
Seveda morajo tudi slovenski starši zahtevati pri didaktičnih ravnateljih, da spoštujejo prve razrede osnovnih šol in budno paziti, da se kakovost slovenske šole ohrani na isti višini, kot jo je imela do sedaj.
Tudi
• v
zmzan
zgoniški občini letošnji proračun
Predlogi o povišanju davkov nimajo smisla
V soboto se je sestal zgoniški občinski svet, ki je predvsem razpravljal o občinskem proračunu in protestiral zaradi znižanja nekaterih postavk proračuna. Občina je namreč predložila prefekturi in vladnemu komisarju proračun za tekoče leto, ki je predvideval 6 milijonov 969.754 lir dohodkov ter 39 milijonov 629.063 lir izdatkov z nad 32 milijoni primanjkljaja. Pokrajinski upravni odbor pa je črtal razne postavke in odobril naslednji proračun : 10 milijonov 555.490 lir dohodkov, 28 milij. 349.590 izdatkov primanjkljaj 17 milij. 794.100 lir. Med izdatki so bile črtane postavke za nakup zemljišča za novo šolo v Zgoniku, strošek za občinsko knjižnico, za vzdrževanje in popravilo ob. činskih cest ter za postavitev nekaterih žarnic pri javni razsvetljavi. Za povišanje dohodkov pa je pokrajinski odbor
predlagal zvišanje trošarine približno milijon lir zemljiškega davka in davka na zemlji ško posest za 200 odst. ter družinskega davka za pribl, milijon lir.
Župan tov. Pirc je poročal, da je dr. Paiamari prikazal neutemeljenost predloga o povišanju davkov, predvsem ker so bili kmetje zgoniške občine težko prizadeti zaradi mraza in slane in bo splošni pridelek mnogo nižji.
Po obrazložitvi je vladni komisar priznal nesmiselnost predloga ter obljubil, da bo naknadno odobril še okrog pol milijona lir za kritje primanjkljaja.
Župan je tudi poročal o drugih svojih obiskih pri dr. Pala-mari, kateremu je postavil v-prašanje brezposelnosti v občini s predlogom, da bi zaposlili več delavcev pri Selad. Nadalje je posredoval za otvo-
ritev nove osnovne šole v Bri-ščikih, katero bi letos obiskovalo 14 otrok, pri čemer je menil, da so v Zgoniku odprli italijansko šolo za tri vpisane otroke. Vladni komisar je odgovoril, da za to ni pristojen, ker se o teh vprašanjih odloča v Rimu. Na razgovoru skupno z ostalimi okoliškimi župani pa so razpravljali o splošnem vpra šanju brezposelnosti, dvojezičnih napisov, bolniške blagajne za kmete in o pokojninah kmetom.
V diskusiji so svetovalci sklenili protestirati pri pokrajinski upravi, ker pri delih za vzdrževanje cest ne namešča domačih delavcev, kot se je obveza la. Sklenili so tudi proučiti vprašanje ustanovitve mlečnega konzorcija, ker imajo domačini sedaj velike težave s prodajo mleka v Trstu.
Na seji sta bili imenovani tu di dve vrtnarici za otroška vrtca v Gabrovcu in Zgoniku
Poročilo tov. Amendole
O javnih delih v nabrežinski občini
Na petkovi seji devinsko . na-brežimskega občinskega sveta je bilo predvsem na dnevnem redu poročilo o javnih delih, ki ga je podal odgovorni odbornik tov. Škrk. Med deli, ki so v teku ali ki jih bodo kmalu začeli, je tov. Škrk naštel gradnjo nove šole v Sesljanu in otroškega vrtca v Nabrežini, ki ju pa ne bodo mogli opremiti, ker je bil znesek za nabavo opreme črtan iz proračuna. Nadalje u-reditev ceste v Sesljanu do postaje v Vižovljah, asfaltiranje poti v Cerovljah, asfaltiranje ceste Šempolaj-Praprot, asfaltiranje ceste Štivan-Media vas, ki je bila pred dnevi končana.
V načrtu je gradnja javnega kopališča v Nabrežini, podaljšanje kanalizacije v Devinu, gradnja nove šole v Cerovljah, šole v ribiškem naselju, izredna popravila šol in razna druga popravila stavb in cest. Predvidevajo tudi, da bodo kmalu za. čeli s telefonsko napeljavo v Šempolaj, Mavhinje in Vižov-lje, ker že postavljajo telefonski al bel iz Nabrežine v Devin. Govornik je tudi ugotovil, da dela sedaj pri Selad le 30 delavcev spričo 414 brezposelnih občini. Glede tega je župan žc interveniral pri dr. Paiamari in predlagal, da se število poveča. Tov. Škrk je tudi ugotovil, da oblasti zelo počasi rešujejo vprašanja javnih del in je navedel primer doma onemo.
Iz poročila na petkovi seji občinskega sveta
Vprašanje kamnoseških vajencev je zelo resno
glih v Nabrežini, za katerega so bila že pred tremi leti nakazana potrebna sredstva, dočim so načrte šele sedaj odobrili.
Svetovalec Oliva je nato postavil vprašanje strokovnega klesarskega tečaja v Nabrežini, ki mu grozi nevarnost ukinitve zaradi premalega števila vajencev, ki bi ga obiskovali. K temu je podal obširno poročilo tov. Ado Slavec, ki je opisal položaj maloštevilnih vajencev v raznih podjetjih. Vajenci se uporabljajo za delo pri strojih, namesto da bi jim dali možnost, da se izuče obrti. Zaradi napornega dela, nimajo ti mladinci volje, da bi zvečer še posečali tečaj. Nekoč so bili delodajalci
cem tri popoldneve v tednu prosto, da so lahko posečali vajeni, ško šolo. Nekaj podobnega bi bilo treba tudi sedaj uvesti. O-benem je govornik poudaril po. trebo, da urad za delo nekoliko preišče položaj vajencev v na brežinskih kamnolomih. Župan je zagotovil, da se bo odbor za stvar zanimal in interveniral pri pristojnih oblasteh.
(Nadaljevunje z 2. strani)
po zakonu obvezani dati vajen, valstva.
Na seji je svetovalec dr. Jež protestiral proti pisanju «Piccola», ki hoče s svojimi trditvami da sta se Devin in Sesljan tudi pod Avstrijo pisala vedno samo v italijanščini, preprečiti dvojezičnost v občini ter pozval občinsko upravo, da zaščiti moralne pravice slovenskega prebi-
Smrt dveh tovarišev
Brezdomcem obljubljena pomoč
Zastopniki iz stanovanja izgnanih družin, ki so se te dni vrnili iz Rima, so se v prestolnici sestali s poslanci vseh političnih skupin in predstavniki raznih ministrstev, katerim so obrazložili težak položaj izgnanih in tistih, ki jim grozi sodni izgon iz stanovanja. Od vseh so prejeli zagotovila, da se bodo za stvar zanimali in v parla, mentii predlagali nujne rešitve. Zlasti so predstavniki notranje, ga ministrstva zagotovili, da bodo čimprej rešili način postopnega izvajanja stanovanjskih izgonov, po predlogih delegacije, da bodo takoj poskrbeli, da dajo na razpolago izgnanim druži-nam prostore v nekaterih državnih stavbah in drugo. Obenem so obljubili, da bodo o vseh ukrepih nemudoma obvestili vladnega komisarja v Trstu.
Delegacija se je vrnila polna upanja, da bodo prizadeti z intervencijo v Rimu končno vendarle kaj dosegli.
Solidarnost proti nasilju
V	petek se je vršil kongres sekcije Skedenj ob prisotnosti delegatov izvoljenih na celičnih sestankih, ki so po poročilu sekretarja in obširni diskusiji izvolili novo vodstvo sekcije.
V	zaključku so prisotni tova. riši odobrili solidarnostno pi-
smo, naslovljeno kaplanom male republike San Marino, ki je te dni postala žrtev spletk demokristjanov.
Iz Bazovice so komunisti, v imenu vsega demokratičnega prebivalstva, poslali tudi izraze solidarnosti zakoniti vladi San Marina. Enako so udeleženci praznika tiska v Barkovljah izrazili svojo solidarnost zakoniti vlatS male republike in obsodi, li nečuveno vmešavanje italijanske vlade v notranje zadeve San Marina.
Čestitke
Tov. Ivan Eler, star prosvetni delavec, bivši predsednik Prosvetnega društva v Elerjih. in načelnik elerskega pevskega zbora, je te dni dopolnil 60 let Zaslužnemu tovarišu E. lerju izrekata najiskrenejše čestitke Slovensko hrvatska ljudska prosveta in uredništvo «Dela».
Prireditev v Borštu
Mladina Prosvetnega društva Lonjer . Katinara vljudno vabi na predstavo vesele vaške tro-dejanke «Ploha», ki jo bo i-grala danes, v soboto 12. oktobra ob 20.30 v dvorani v Borštu.
V	soboto je po dolgi bolezni preminul tovariš Ivan Bravin, sindikalni aktivist in član vodstva Zveze pristaniščnikov. Tovariš je bil v svojem okraju na Greti zelo znan kot zaveden antifašist in član naše partije. Zato ga je tudi na zadnji poti spremljalo veliko število prijateljev in znancev, poleg sindikalnih voditeljev in predstavnikov naše federacije.
V	četrtek pa je naša partija izgubila starega borca za pravice delavskega razreda, Vittoria Pascottinija, ki se je že v mladih letih boril v vrstah socialistov ter ob njeni ustanovitvi vstopil v Komunistično partijo. Po prvi svetovni vojni je bil izvoljen za občinskega svetovalca. Fašizem ga je preganjal in ga konfiniral na otok Lipari. Zadnje čase je bil eden od voditeljev Združenja političnih preganjancev.
Žalujočim družinam premino, lih tovarišev izreka vodstvo naše partije in uredniški kolektiv «Dela» svoje iskreno sožalje.
Festivala v Moskvi, katerega se je uedeležil ter prikazal življenjsko raven sovjetskega ljudstva. Domači otroci in mladinci so nastopili z raznimi recitacijami in harmonikarskim nastopom.
Praznik
tiska
v Barkovljah
V nedeljo 6. oktobra 1957 je bil pri Rumeni hiši v Barkovljah tradicionalni praznik demokratičnega tiska. Govorila sta Jelka Gerbec v slovenščini in Claudio Tonel v italijanščini ; dotaknila sta se sedanjega položaja v Trstu, po prehodu komisarja na mesto župana, polo. žaja v Italiji in omejitev, ki jih postavljajo oblasti javne varnosti. Tov. Tonel je tudi podčrtal važnost napredovanja sovjetske znanonsti, ki je prva izumila umetni satelit. Doro Cergolj je podal svoje vtise s
V teku prireditve so prisotni izrekli soglasni protest zaradi zakonov javne varnosti, ki dovolijo, da oblasti odločajo samo. voljno o ljudskih prireditvah, kot se je zgodilo v Barkovljah, kjer so prepovedale predvajanje dokumentarnih kulturnih fil-mov. češ da se prireditev smatra javna, dasiravno je bila organizirana brez vstopnine in z va-, bili.
spehov premostila v splošnem pomladanske volilne preizkušnje. Danes si prizadevamo v Mesecu tiska s političnim uspe. bom, ki presega organizacijsko obvezo. Co bomo naglo premostili obstoječe slabosti, če bomo utrdili in razširili politično enotnost Partije, če bomo posvetili vse Svoje sile uresničitvi politik,. VIII. kongresa, tedaj se bomo lahko lotili volilne kampanje v najboljših pogojih.
Obstajajo sile, s katerimi lahko pozitivno rešimo vse probleme, ki se postavljajo: to ni uradni optimizem, marveč zavestni optimizem, ki ne zapira oči pred težavami, ki zna istočasno gledati na stvarne sile gibanja in na pristanek in zaupa, nje množic. Z druge strani bo sama politična impostacija volilne bitke, podčrtujoč vlogo naše Partije kot dosledne opozicijske sile, omogočila naglo premostitev mnogih že zastarelih diskusij in mnogih preostalih negotovosti ter potrditev potrebe po revolucionarni partiji delavskega razreda, ki se dosledno bori za socializem.
Proti vs /kemu oportunističnemu potvarjanju italijanske poti v socializem je tovariš Togliatti podčrtal v Modeni iri-ternacionalistični in revolucionarni značaj naše politike v njenem prilagajanju nacionalnim posebnostim naše dežele. Ta značat bo svečano potrjen na proslavah 40. obletnice Oktobrske revolucije. Tako bomo začeli našo volilno bitko. Ne bomo skušali zakriti naših značilnosti, marveč se bomo predstavili z odkritim obrazom, ponosno, kot revolucionarna partija delavskega razreda, ki se bori za socializem, neločljivo povezana s komunističnimi partijami vsega sveta in prvo med vsemi s partijo, ki vodi prvo socialistično deželo v zgodovini.
Predstavili se bomo kot partija, ki je prav zaradi svojega revolucionarnega in internacional ističnega značaja sposobna izražati nacionalne zahteve in potrebe naše dežele, kot partija torej, ki se najbolj dosledno bori proti KD, za rešitev Italije izpod klerikalnega režima, da bi Italija napredovala po poti socializma.
Načrt
proslav
Oktobrske
revolucije
p red nekaj tedni se je sestal glavni svet Združenja kulturne stike s Sovjetsko zvezo ter odobril načrt proslav in kulturnih manifestacij" za 40. obletnico Oktobrske revolucije. Določil je, da se organizirajo v glavnih krajih našega ozemlja razna predavanja iz važnih panog življenja in dela v SZ, in sicer o sovjetski upravi, o šolstvu v ZSSR. o decentralizaciji industrijske uprave, o sovjetski kinematografiji itd. Združenje ho izdalo za to priliko pristopnico posvečeno slavni obletnici, ki bo veljavna tudi za leto 1958. V načrtu so še druge razne pobude, kot filmske predstave, razstave, razpečavanje revij itd.
V7 okviru teh proslav je Združenje priredilo v mesecu septembru že nekaj kulturnih večerov in sicer v Spodnji Kolo-nji, kjer je govoril V. Poece-cai o temi «40 let sovjetske oblasti », v krožku «Haas», v Romanjih, v kinodvorani na Proseku, kjer je o istem govoril Fr. Gombač. Ob tej priliki so tudi predvajali sovjetski film «Mavrica», ki prikazuje d oži v-
Problemi za
diskusijo v celicah
Delavske
borbe
Ar-
orba delavcev GRDA zenala, ki se že mesece e-notno vodi in v kateri so delavci dali velik zgled zrelosti in zavednosti, jasno dokazuje nujno potrebo po novi politiki in novi vladi.
Delavci se borijo za skromne takojšnje gospodarske zahteve, toda njihove zahteve srečujejo odločno nepopustljivost ravnateljstev in za njimi Conf-industrije in vlade.
Tovariši morajo diskutirati v svojih partijskih organizacijah vidika aktivne solidarnosti vsega delavskega razreda borbo GRDA in Arzenalu ter podpore javnosti. Zaradi tega morajo poznati vso zadevo, da bi znali tolmačiti kaj zahtevajo delavni in kd se upira njihovim zahtevam. Komunisti pa morajo biti aktivni tudi pri politični akciji, v zahtevi za spremen it cv vladne politike, ki naj dejansko loči podjetja IRI od dušeče «zaščite» Gonfindustrie.
Ta diskusija v celicah insule hiti abstraktna in posplošena, kajti borba v GRDA in
ljaje iz sovjetskega uporniške- j Arzenalu zanima vse prebival-ga gibanja proti nacistom. | stvo, vse partijske sekcije, na
terena in v tovarnah, kjer so m kjer ni delavcev, ki so sedaj
v borbi. Diskusija nam mora omogočiti izdelavo in izvajanje naše pobude in določene politične akcije.
Sovjetski
satelit
ZA TEDEN DNI
v, r
- :
11
►
Sobota, 12 - Maksimilijai Kocelj
Nedelja, 13. - Edvard, RO
Ponedeljek, 14. - Kalin, 8 Torek, 15. - Terezija, Rad« Sreda, 16. - Gal, Hotimir < nji krajec)
Četrtek, 47. Hedvika, Jad» Petek; 18. - Luka. Travic«
Zgodovinski dnevi
J zatrditev sovjetskega umetne.
ga satelita je tako velika pridobitev znanosti in vsega človeštva, da so res smešne in nepomembne vse neumne opazke maloštevilnih p»sumov, nasprotnikov napredka.
Nekateri so skušali tudi tokrat obtožiti Sovjetsko zvezo, da je izstrelila satelit iz... propa gande. toda ostali so osmešeni. Gotovo pa je, da se o tem veli-' kanskem odkritju vsepovsod go. v ori in komunisti so upraviče no ponosni, da je dežela sociali, zrna, ob svoji 40. obletnici, dosegla takšno zmago.
Za priznanje
pokojnine
gospodinjam
J) osebni komisiji italijanske poslanske zbornice so bili predloženi razni zakonski osnutki za priznanje pokojnine gospodinjam. To ponovno dokazu, je važnost, ki jo politični sektorji pripisujejo temu vprašanju, upoštevajoč, da preko 10 milijonov gospodinj nima nobe. nega zavarovanja, ki bi jim za jamčilo dostojno starost.
Zveza
Trstu
Vsem je znano, da vrši gospodinja ogromno delo, da prva vstaja in zadnja leže. Njena naloga je, da skrili da je v družini vse v redu, da vzgaja o-troke, in kar je najtežje, da dobro gospodinji z malimi dohodki, ki jih imajo na razpolago zlasti delavske družine Njene delovne ure se ne štejejo. Vse svoje življenje posveča družini, in ko si otroci ustvarijo lasten dom, je že stara in njena bodočnost ni nič kaj gotova. Jasno jej, da bi morala družba bolje ceniti delo, ki ga vršijo žene doma. Zaradi tega predloženi zakonski osnutki težijo vsi, na en ali drugih način, za tem, da se valorizira in s starostno pokojnino poplača delo teh številnih žena.
Med raznimi zakonskimi osnutki se najbolj približuje socialnemu in demokratičnemu duhu osnutek Zveze italijanskih žena. Osnutek govori o prispevku. ki bi ga morala dati italijanska vlada in ki bi se motal povečati z naj nižjim prispevkom, ki hi ga plačale žene. Toda o lem ne bomo sedaj govorili. Važna je potreba, da se vsi predloženi zakonski osnutki združijo, da se od vsakega črpa kar je najboljšega in se poslanski zbornici predloži v o-(3ohritc<v eden edini zakonski osnutek. Akcija, ki se danes
vodi, je torej naslednja italijanskih žena in tu Zveza demokratičnih žena zbirata podpise na peticijo, ki bo poslana parlamentu in ki zahteva razpravo o predloženih osnutkih še predno se zaključi sedanja parlamentarna zakonodajna doba.
Prirejajo se konference, hišni sestanki, pošiljajo pisma na občine, razvijajo se razne druge pobude za populariziranje te vazne kampanje, ki bo prav go. tovo uspela in ki bo končno dosegla priznanje socialne vrednosti dela gospodinj.
Peticije so na razpolago v vseh mestnih in podeželskih krožkih ZDŽ, kakor tud una sedežu organizacije v ulici Mae-chiavelli 19. Priporočamo vsem ženam, da se potrudijo in podpišejo peticijo ter tako tudi one prispevajo k priznanju pokojnine vsem gospodinjam.
Tov. ingrao je v uvodniku v nedeljski «Unità» napisal med drugim : «Do tega je prišlo, izhajajoč iz nizke ravni caristične Rusije in no komaj štiridesetletnem življenju socialističnega sistema : manj kot pol stole-tja! V teh 10 letih so bile na pot Sovjetske zveze vržene strašne ovire državljanske vojne, gospodarske obkolitve, hitlerjevske invazije, neprestanih provokacij «hladne vojne». Do kakšnih višin hi prišel socialistični sistem, ki je danes človeštvu daroval zmago «umetne Lune», če ne hi bil moral premagati vse strahotne preizkušnje? Do kakšnih pridobitev in ritmov hi lahko socializem vodil ljudi, če bi propadle spletk«' in nasilja, s katerim sc skuša zavirali njegov pohod, in če hi se tekmovanj«' med dvema sistemoma vršilo v miru?»
Umrl je Fran Ščuka
Tovariš Lnngo pa je na zbo-voranju v Genovi poudaril v zvezi z umetnim satelitom, da takšni uspehi niso doseženi zaradi slučajnega rojstva genialnega človeka v ZSSR, marveč so produkt množ.ične kulture, ki je ustvarila tisoče in tisoče znanstvenikov in tehnikov ; to je produkt veljavnosti socialnega sistema, ki ne hi mogel doseči takšnih uspehov, če ne bi pove. ličeval človeka in njegovo svobodo, če ne bi nudil človeku popolno zadostitev vseh njegovih potreb.
Na tej ravni morajo levasi diskutirati, odgovarjati na vprašanja, ki si jih danes vsi postavljajo in s katerimi se zlasti obračajo na komuniste in simpatizerje. Naravno je, da se pri tem govori o ZSSR, o socialističnem sistemu, o bodočih proslavah 40. obletnice Oktobrske revolucije, o pridobitvah socializma na vseh podro-
Ì čjih.
12.	1492 je Krištof Kolumb kril Ameriko.
13.	1863 je rodil Hrabri
Volarič, skladatelj in 1 ratelj ljudskih pesmi.
15. 1844 se je rodil pesnik mon Gregorčič. Umrl 24. novembra 1906.
17. 1714 je umrl v Gorici nez Svetckrišk.J pisec venskih pridig.
17. 19219 je bil po obsodbi sebnega sodišča stre istrski antifašist Vladi j-
/
Gortan
RADIO
ODDAJE
SOBOTA:	1.2. 2‘v’en^e
us,. 1e: «Maria Meneghini
c
a
kis» - 12.55 Domači odmfj 16. Radijska univerza: P4
te C
v Ritki ami
». o,
do:
«Ini J
pri ka
V ti
V soboto je v 65. letu starosti preminul Fran Ščuka, dolgoletni didaktični ravnatelj v Na. brežini, ki so ga vsi visoko cenili in spoštovali. Posebno je bil priljubljen med mladino, za katero je sodeloval v mladinskem listu Galebu in pisal mla-1 inske igrice.
Svečanega pogreba, ki je bil v ponedeljek, so se poleg šolskih otrok in vseh domačinov, udeležili tudi številni njegovi stanovski tovariši iz Trsta in okolice. Na grobu sta mu v slovo spregovorila učenka in učitelj Miro Lojk.
Prireditve v okviru kulturnega zbližanja s socialističnim svetom
okviru Centra za kulturne stike z deželami ljudske demokracije so bila v preteklem mesecu predavanja in kulturni večeri, na katerih so bile prikazane razne plati življenja in dela ljudstev teh dežel.
Pri Magdaleni je govorila o temi «Smetana in Dvorak v kulturnem življenju češkega naroda» J. Gerbec. Prikazala je razne dobe, skozi katere se je razvila češka kulturna dejavnost, temno dobo germanizacije, ko so Habzburžani zasedli deželo ter zopetni narodi in kulturni preporod, ko se je konec 18. stoletja močno razvila proizvodnja in se je češki element preselil z dežele v mesta, si priboril nov socialni položaj in postal važen činitelj v narodnem življenju. Med velikimi kulturniki, ki so takrat
pripomogli k narodnemu in kulturnemu dvigu, sta tudi Smetana in Dvorak, velika glas. benika, katerih dela so znana po vsem svetu in ki sta še danes vzgled češkemu ljudstvu ter v bodrilo vsem, ki se -v svetu borijo za ideale svobode in narodne neodvisnosti.
O isti temi ie govoril v krožku Ravher na Greti V. Pocce-cai, ki je poudaril, da češka vlada pripisuje veliko važnost razvoju kulture in znanosti ter je zato vzpostavila nove, dostojne pogoje za delovanje in u-stvarjanje vseh umetnikov. Zanimanje ljudstva za kulturno udejstvovanje vedno bolj raste in je sedaj na Češkem 65 stalnih poklicnih gledališč, 97 drugih poklicnih ansamblov, 3450 kinematografov, od katerih 200 potujočih, ly se podajajo v
najbolj oddaljena naselja. Tudi ljudsko kulturno udejstvovanje se ^iri in Češka šteje se. daj 16.000 ljudskih umetniških skupin, v katerih se udejstvuje nad 300.000 članov.
Ob priliki teh predavanj so bila predvajana reproducirana glasbena dela Smetane in Dvoraka (iz «Prodane neveste», «Dveh vdov» in nekaj Slovanskih plesov Antonina Dvoraka); prirejena je bila tudi razstava slik.
O razvoju in perspektivah socialistične Poljske je govoril v krožku «Pečar» dr. Umberto Sajovitz, ki je prikazal napredovanje pri dvigu življenjske lavni poljskega ljudstva ter vlogo delavskih svetov. Sledilo je filmsko predvajanje.
O istem je govoril V. Pocee-cai v dvorani Ljudskega doma
v ul. Madonnina.
Prve dni septembra je obiskal naše mesto tudi dr. Bino del Sasso, ki je predaval v mali dvorani gledališča Rossetti o romunskih pripovednikih ter prikazal njihovo vlogo v sedanjem življenju romunskega ljudstva.
Center je v mesecu demokratičnega tiska razstavil publikacije iz dežel ljudske demokracije na raznih praznikih v ul. Madonnina, pri Magdaleni, v Griži, pri Sv. Barbari, v Camperai], Križu, Podlonjerju itd. Publikacije so si udeleženci prireditev ogledali in si nabavili knjige in revije.
Vodstvo Centra vabi vsakogar, ki se zanima za tisk iz dežel ljudske demokracije, da o. bišče sedež v ul. S. Nicolò 11. II. kjer so na razpolago raznovrstne revije in časopisi.
Dogodki v San Marinu
rugi argument, o katerem je dobro diskutirati v reli-
rah, je škandal San Marina, to je zadržanje, ki ga je imela Zolijeva vlada do te male državice, ki že šestnajst stoletij brani svojo svobodo in neodvisnost.
Naša federacija je objavila lepak, v katerem je razkrinkala vmešavanje klerikalcev v notranje zadeve San Marina ter letak, v katerem so prikazani dogodki in resna odgovornost italijanske vlade. Dogodki v San Marinu spadajo v diskusijo o problemih svobode in demokracije in o totalitarnih načrtih, ki bi jih KD hotela uresničiti z bodočimi volitvami. Spričo takšnih spletk moramo ekrepiti našo borbo za demokracijo, za uveljavitev ustave, za razbitje demokrist janskih načrtov. V diskusiji o teh stvareh ne smemo nikoli pozabiti, da od te borbe, katere se udeležujemo skupno z italijanskim ljudstvom, tudi izražajoč solidarnost z ljudstvom San Marina, zavlsi bodočnost Trsta, njegova gospodarska obnova in razvoj.
!ogija živali: «Človekov
-	17. Oddaja za najmlajše-'
C. Andersen - U. Bosco: metni slavček» - 2030 Mei zbor Erni a Adamiča -Dvorak: Slovenski plesi.
NED El\ a A: 9. Kmetijska daja - 10. Prenos maše iz -niče Sv. Justa . 13.30 Gk po željah - 17. S'ovens'ki | ri - 20.30 Mozart: «Beg iz raja», opera v 3 dei.
PONEDELJEK: 12. Lovi1 zapiski: «Zadnri tvojega du» - 19.15 Radijska univd Kako nastane dnevnik: id nične pridobitve» - 22. Izb1'1 listi iz slovenske knjiše''1 sti: Fran Milčinski: «iDedn" bremen jen>» .	2,2.15 C a s8*
Koncert za klavir, violinolo in orkester op. 56.
TOREK: 13.30 Glasba pfl ljah - 19.15 Zdravniški v’
-	21. Ksaver Meško-: «Pri -stovih». drama v 3 dej. [s jo člani Radijskega odra-
SREDA: 18.
strj - 19.15 Ivo Zor: Zgodbe otroke od osmih do mojih 1 «f «Povest o velikem spozn«Al ’
-	20.30 Iz komičnih oper
Italijansk o-slovenski kub1111 stiki skozi stoletja:	«Dc 'Jjšent
pred Primožem Trubarje^1 'n.sken
ČETRTEK: 18. Španska fon>ja za violino in ork^
-	19.15 Radijska univerza: . ropska kolonialna ekspaDz! «ZakLučki» _ 2-1. Dramal1-^-na zgodba: Guy De MaW izjav sant: «Ogrlica». Igrajo Radijskega odra.
PETEK: 1. Predavanje: giptovskà vzorna provinc8’
19.15 Sola in vzgoja: «O nu otroških vrtec - 24- , metnost in prireditve v G
-	21.15 Velika dela slav* mojstrov - 22.15 Borodin: leti iz opere «Princ Igor»-
I «var in
■kk ,
g1 !|bijo *'Upo:
iaške
'Klisar
Ar «el
’igovej '»ribic , 'kih Klavirski 'H|Jno
1 > ki ko občir naj
*a ol v Tr
binisi -1 'voru
Slovensko narodu6 gledališče
Tržaško ozemlja _________________/
V soboto 12. t. m. 20.30 v dvorani «A. Sirk'
v Sv. Križu, v nedelj.
t. m. ob 16. in ob 20.
rib
Prosvetni dvorani
Branislav Nuštč:
Žalujoči ostal
k
H t»1
, . juSf
Nana
met,
neka
l! Nji
lil
ÌV;
F
tr
k arJaj
Si, do
komedija v treh dejanj'
Azijska mrzlica v Trstu
Azijska mrzlica se polagoma širi tudi v Trstu. V sredo je bilo skupno 1742 primerov obo. lelih. Isti dan so tudi zabeležili največje število primerov, t.
KINO
Prosek
Sobota, 12. okt. o-b 19.30 “'dj
Brummel»; barvni MGM.
Nedelja, 13. okt. ob 17. ^ ponovi.
Sreda, 1,8.1 okt. ob 19.30: f dvema ženama» (Fr8 donne); film MGM-

ŠOLSKE
VESTI
Začetna sveta maša za
A
učiteljišča in trgovske ^jji
mi je v Trstu bo v P0lie v; t
14. oktobra ob 9.30 v cer> J
Sv. Ivanu. Redni pouk $e *
v torek 15. oktobra ob °s
,Ul»
*	*	j ji
Na višji realni g1111^'. *1
klasičnimi vzporednicait11, -jV
venskim učnim jezikom V.-A«

j. 297. Med obolelimi je bilo \ začne novo šolsko M0 , t, 515 beguncev, 224 vojakov, 30 1 v ponedeljek, dne 11 ° raznih zavodih
gojencev v 975 Tržačanov.
in ob 9 uri s sv. mašo v 1 ski cerkvi na Montuzzi*

Rjo
F
be
lo
ki
N
Ure:
Van
cev,
Oteč
lav(
odn
*ju,
Silič
kor:
V
gOVl
dali
ved-
»ova
sile
del,
rajš
teri
§OS]