499. štev. V Ljubljani, sobota dne 17. maja 1913. Posamezna številka 6 vinarjev. DAN“ Izhaja vsak dan — tudi ob nedeljah In praznikih — ob 1. uri zjutraj; v pondeljkih pa ob 8. uri zjutraj. — Naročnina znala: v Ljubljani v upravništvu mesečno K 1'20, z dostavljanjem na dom K 1*50; b pošto celoletno K 20’—, polletno K io*—, četrtletno K 5’—, mesečno K 1‘70. — Za inozemstvo celoletno K 80*—. — Naročnina se tu pošilja upravništvu. « e: Telefon Številka 118. NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK. Leto II. Posamezna številka 6 vinarjev. 18 Uredništvo in apruvnittro: at Učiteljska Tiskarna, Frančiškanska ulica št. 0. Popisi se poliljajo uredništvu. Notrnnkirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Za oglase se plača: petit vrsta 15 v, osmrtnice, poslana >n zahvale vrsta 80 v. Pri večkratnem oglašanju io-k: pust. —- Za odgovor je priložiti Tir mio. «s Telefon številka 'IR. Exarhija in patriarhija. PISMO IZ BELGRADA. B e 1 g r a d, 30. aprila (13. maja). Patriarhija y Turčiji. Morda ne bo odveč, ako podam — v večjih orisih — našim čitateljem nekoliko vpogleda, v razvoj posameznih narodnih avtonomnih cerkva pravoslavja pod turškim režimom. Najvišji predstavitelj pravoslavja v Turčiji do leta 1877 je bil grški patrijarh izvoljen od pravoslavnih vladik in potrjen s sultanovim bratom (nekak »placet« ali »exequatur«. Op. por.) Sedež patriarha je bil v Carigradu. Vsled tega so bili večinoma tudi vsi višji cerkveni dostojanstveniki grške narodnosti in naš rojak gosp, prof. Perušek opisuje zelo drastično to razmerje grških vladik in nižjo duhovščino v svoji črtici iz Bosne »Pop Pero«. Grški cerkveni dostojanstvenik se je njalo brigal za podrejene mu svečenike, glavno je bilo, da mu je novomašnik plačal izvestno svoto dukatov in potem je dobil novopečeni pop svojo morijo (župnijo.) Ko sc je neki mlad Srbin branil postati svečenik, dejal je vladika, ki ie le za silo lomil srbščino, njegovim rojakom: »Kail beh, da zapopam vase covek — ama kad neke, sto da mu cinim? Sam ke se kaje!« To naj bi značilo po srbsko: »Hteo bi. da zapopim (posvetim) vašega čoveka, ama kad neče, šta da mu činim? Sam če se kajati (bode mu še žal).« Narodna zavest — podporovana z zgodovino posameznih slovanskih plemen, katerim je tradicija tako živo vkoreninjena. da se izražajo kot ustno izročilo vsi znamenitejši zgodovinski momenti v narodni poeziji — bila ie tako silna, da je celo pod turškim režimom skušala uveljaviti narodnostno 4iferencijo celo v cerkveni hierarhiji. To je najeklatantnejši dokaz močne narodne duše balkanskih Slovanov. Kako majhni smo mi Slovenci v primeri z njimi v narodnem in cer-kveno-narodnem oziru! Sram nas mora biti, da smo tako indolentni napram vzvišenim idealom narodnosti. Edino častno izjemo nam delajo v tem oziru junaški Ricmanjci in to nam daje nade, da ni še vse pokvarjeno in je še dovolj dobrega semena, iz katerega naj nam vzklije zlata svoboda v političnem, cerkvenem in kulturnem oziru. Trud in žrtve niso bile zastonj Balkanski Slovani so dosegli po tolikih bojih najprej cerkveno in končno tudi politično narodnostno ujedinjenje. V koledarju Letopisa bolgarske Matice za leto 1911. se nahaja v bolgarskem prevodu zgodovinsko važen sultanov berat iz leta 1869., s katerim se začenja bolgarska eksarhija, d je žal še danes povod raznih sporov med eksarhisti in patrijarhisti. Kdor je bil eksarhist, je bil Bolgar, četudi ni bil bolgarske narodnosti in nasprotno. Vsled tega hočejo Bolgari v sedanjem srbsko - bolgarskem sporu rešiti sporno ozemlje v gornjem smislu in zlasti bolgarska duhovščina — t. j. eksarhistična — se trudi na vse načine uveljaviti v tem prepiru svoj vpliv, ki je le nadaljevanje prejšnje njihove agitacije v prilog Bolgariji, kar se jim pa ne bo posrečilo, ker se je mnogo svečenikov - eksarhistov iz spornega ozemlja priznalo k patri-jarhizmu, t. j. pod srbskega mitropo-lita, kakor sem Vam že zadnjič poročal. Leta 1869. bila je tedaj ustanovljena bolgarska eksarhija, ki je bila nekaka sekcija carigrajskega patri-jarha. Kot prvi eksarh je bil menih Antim, kateri pa je moral odstopiti vsled pritožb bolgarskih cerkvenih dostojanstvenikov, na njegovo mesto pa je bil postavljen s tozadevnim sultanovim beratom od 27. maja (po starem) 1877. leta menih mitropolit Josif. V tem beratu označena so vsa prava novega eksarha, ki so bila na las podobna onim grškega patrijarha. Eksarh je tedaj zavzemal vzporedno iu enako dostojanstvo kot pa-trijarh. Bolgarski narod ie tedaj dobil — brez samostojne svoje države — svojo avtokefalno cerkev. To je bil brezdvomno velik uspeli bolgarskih politikov. Ni treba še posebej povdarjati, da je to cepljenje pravoslavne cerkve v dva nasprotna si tabora vzbudilo močan odpor v grški aattiiar-hiji. Nasprotno pa je bila stvoritev slovanske cerkve pod truško državo nova etapa zmagonosnega pravoslavnega Slovanstva na Balkanu in vzbudila občo radost med slovanskimi verniki grško-iztočne cerkve. Od tedaj datira tudi oficielni naziv za slovansko grško-iztočno ve-roizpovedanje, kakor se je pred tem imenovalo pod skupnim patrijarhom. pravoslavna veroizpoved. Turčija in tudi ostali svet so priznali pravoslavno cerkev kot samostojen avtonomen faktor, samo v hryatskem vilajetu pod absolutizmom Čuvaj paše ni pravoslavnih kristjanov, ampak samo grško-iztoč-m. Ako se ne motim, je bil naziv: pravoslavna cerkev celo prepovedan in se je moralo rabiti edinole ime: grško-iztočna. Tedanji predstavitelj srbske samostojne cerkve v Srbiji mitropolit Mihajlo je prvi priznal in radostno | pozdravil carigrajskega eksarha. S tem je bila dana podlaga avtonomni slovanski cerkvi na Balkanu, ki pa je bila sočasno začetek os-vobojevanja slovanskih kristjanov tudi izpod političnega jarma. Le tej svoji avtonomni cerkvi — pravoslavju — se imajo zahvaliti balkanski Slovani za današnje ogromne uspehe na bojnem polju. Koliko poučnega bi lahko črpali tudi mi Slovenci iz bojev turške raje. Narodno verstvo. Konsekventno zahtevanje po slovanski liturgiji pri cerkvenih obredih bi nam moglo doprinesti krasnih uspehov tako v cerkvenem kakor tudi — indirektho — v političnem in kulturnem oziru. Bodimo vsi Slovenci vstrajni in — magari — trdovratni Ricmanjci! Zlomiti moč latinizaciji. ki je najboljše sredstvo za raznarodovanje in največja ovira napredku, kulturi in politični svobodi, pomenja vstvariti temelj boljšemu blagostanju slovenskega naroda in s tem zbližanje v še tesnejše stike z ostalimi Jugoslovani. S protinarodno vero padel je poslednji slovenski vojvoda na Gosposvetskem polju, z njo nas je zasužnjil sovražnik in nas potisnil v — životarjenje pod duševno in fizično robstvo. Kadar bo v slovenski prestolnici, v beli Ljubljani, odmevalo od zidov škofijske cerkve zahvalno petje »Tebe Boga hvalimo« — mesto »Te deutn laudamus« — prihajajoče iz ust narodnega slovenskega škofa, tedaj bo zasijalo Slovencem zlato solnc^ sreče. Zal. da imamo le malo upanja na to. ker nam današnje razmere kažejo bodočnost v luči dr. Tavčarjeve povesti »4000«. Oprostite mi. da sem krenil ne- „Alea iacta“. Vse kocke, kolikor jih je padlo pri zadnjih evropejskih krizah hote na domače polje in se oddaljil tako daleč od svojega predmeta. Dejali bodete, da sem idejalist, kar se mi je že neštetokrat očitalo, za splošnost pa je idejalist večjega pomena kot realist, ki je občutljiv predvsem za svoj žep in temu uravnava vse svoje javno delovanje brez ozira na koristi splošnosti. To je ravno vzrok našega nazadovanja. Manj realistov in več idealistov, Delokrog eksarhije. V sultanovem beratu je bil tudi točno označen delokrog bolgarskega eksarha in to po sledečih eparhi-jah: Ruščuk, Silistrija, Trnovo. So- □IdDtlDaanOODDODDDDaDDaD Lastna pro- tokohrana tovarna ur dobite pri : tvrdki : H. SOTTHER :: v Švici :: ODOODODDDD Mestni trg št. 25 m sv. Petra cesta 8 najcenejše in najboljše : ure, verižice itd. : D D Lastna pro-tokolirana tovarna ur | j v Švici :: L% lis LISTEK M. ZEV AKO: V senci jezuita. »Misliti na to, da bi ju razdru-žili, bi bilo blaznost; toda osamiti ju je lahkota, in ko bosta tako sami, da se ne bosta mogli več zanašati na vaš strah pred škandalom...« »Da. to razumem ... toda kako naj ju osamim? Kam naj ju spravim? Iz grada? Nikoli!« “Saj je tisti stra/nji paviljon v ckrhu Parka. Kar meni prepustite cmvnrim dam urediti‘* jutri ju pre- govorim, da se zatečeta vanj.« »Ana s tem mi rešiš življenje!« ie vzkliknil kralj, ne mislič na to da je ta njegov vzklik pravcat sunek * bodalom v vojvodinjino srce. XXXII. Stražnji paviljon. Paviljon, ki ga je bila vojvodinja Etanpska omenila Francu I., ie stal precej globoko v parku, sredi goščave dreves, ki s0 ga pokrivala poleti z neprodirno senco. Ime je imel od tega, ker je služil prejšnje case dolgo za stanovanje stražnikom, ki so opravljali v parku svojo službo; v resnici pa je bi] že več let zapuščen in se je nahajal v stanju zanemarjenosti, kj je živo nasprotovala razkošju in vzornemu redu njegove okolice. Redkokdaj je zavil kdo proti temu paviljonu. Okolica je bila samotna. Med grajsko služinčadjo so bile nastale nazadnje praznoverne govorice o tem paviljonu — ravno, ker je bil tako sam med svojim gostim in neprodirnim drevjem. Zaprta okna s svojimi trhlimi naoknicami in mah, ki je poganjal po kamenju — vse to je dajalo stražnje-mu paviljonu v resnici zlovešče lice. Tisti večer, ko se je vršil med vojvodinjo Etanpsko in kraljem Francem pravkar opisani razgovor, se je nenadoma vrnil v sobo za sluge neki lakaj ter stopil bled in drhteč med svoje tovariše, ki so večerjali po opravljenem delu. Razume se. da so izpraševali lakaja, zakaj je tako prepaden. Odgovoril je šklepetaje z zobmi, da je videl prikazen. In povedal je, da je imel nesti nekemu vojaku, ki je stražil ob zidu v ozadju parka, naročilo, pa je hotel obrati na povratku bližnjico ter zavil mimo stražnjega paviljona kljub nepriljudnim govoricam, ki so krožile o njem. In videl je, da sije luč skozi špranje v naoknicah v pritličju! Izprva ga je popadla blazna želja, pobegniti; nato pa je baje zbral pogum ter se splazil k razsvetljeni naoknici. In kaj je videl? Crna senca se mu je bližala s počasnimi, neslišnimi koraki! Nor od straha, je zbežal, kar so ga nesle noge. Razume se. da drugi lakaji niso poslušali te pripovesti z nevernimi ušesi in da so mnogo ugibali o njej. Splošno mnenje je bilo, da ni ta prikazen prav nič posebnega; saj je bilo že zdavnaj znano, da straši v stražnjem paviljonu. Kaj straši tam. ni mogel povedati nihče. Sicer pa se nikdar ne da povedati, kaj straši v hiši, kjer straši: ako bi ljudje vedeli, potem ne bi govorili, in hiša bi^ bila navadno obljudena hiša, kakršne so vse druge. Zaključili so pač nazadnje, da se pojavlja v paviljonu »črna dama« — dasi niso imeli niti najmanjšega povoda misliti, da je str.ca, ki i.o je videl lakaj, v resnici ženskega spola. Ako hoče čitatelj razvozljati skrivnost te »črne dame«, naj se vrne z nami za trenotek tja. ko je bil Franc I. pravkar odšel od Magdalene Feronove in srečal zunaj Manfreda in Lantneja. kakor smo že pripovedovali. Mislimo si Magdaleno Peronovo, kako stoji ob truplu Ivana Siromaka, ki ga je bila zaklala, da reši Franca L in ga ohrani svojemu maščevanju. Ko je kralj odšel, se je Magdalena sklonila nad truplom Ivana Siromaka in ga pogledala s hladno radovednostjo. Videča, da res ni več življenja v revežu, se je vrnila v sobo v prvem nadstropju in odprla okno, da bi po- gledala še enkrat za svojim ljubimcem. Razločila je v noči skupino zmedenih senc in slišala kraljev glas; vsega, kar so govorili, sicer ni razumela, toda ugenila je, kaj namerja. »Da, da,« je zamrmrala, smehljaje se s trpkim usmevom, »le daj obkoliti to hišo in preišči jo! Mene ne najdeš v njej... Drugje nama je pisano svidenje, sladki moj Franc!« Nato se je obiekla naglo za kavalirja, napravila si culo iz par kosov obleke, ki jo je mogla nesti spričo svoje velike čilosti in moči. ne da bi čutila kaj truda, in stopila nato v eno izmed sob, ki so imele okna na zadnji strani hiše. Tam je bil ograjen vrt z ne posebno visokim obzidjem. Magdalena je vrgla svoj sveženj skozi okno in skočila za njim na vrt, misleča si, da morajo zdaj pa zdaj vlomiti glavna vrata in bi bilo torej nevarno, če bi poizkušala uiti po navadni poti. Ko je bila na vrtu, je preplezala zid s pomočjo lestvice, prišla v tesno uličico, ki je tekla.med bližnjimi vrtovi, in se vrnila po njej na cesto. Videča, da je cesta zapuščena, je zamrmrala: »Ali sem bila bedasta v svoji naglici! Brez najmanjše skrbi bi bila lahko odšla skozi glavna vrata...« Toda ni se ustavljala; napotila se je naglo proti gradu. Deset minut nato je zaslišala hrup velike množice korakov, priha- jajočih ji nasproti; stisnila se je v senco nekega skednja. Videla je kakih dvajset mož. ki so korakali pod vodstvom nekega kavalirja; poznalo se jim je, dn.se jim zelo mudi. Kavalir je bil La Sa-tenjrč, ki je šel preiskat hišo Magdalene Feronove, pa je ni ugledal, čeprav ni bila niti tri korake od njega. Ko se je četa oddaljila, si je oddeli-nila Magdalena Feronova. Krenila je dalje. Ni se približala gradu od spredi- . . Obšla je njegovo desno ki ho, napotila se ob parku in dospela nazadnje na kraj, ki si ga je bila izbrala. Tam se je pozorno ozrla na vse strani; nato je plosnila dvakrat z rokami. Takoj ji je vrgel nekdo vrv od onostran zidu. Najprej je privezala na vrv svojo culo z obleko; nato je splezala po vrvi še sama na vrh. Dospevša na višek zidu. je potegnila culo k sebi in jo vrgla v park; nato se je obesila za prste, spustila se dol ter skočila rahlo in neslišno na tla. Neki mož je stal tam m čakal. »Zvesto stražiš, je dejala. >iJraV tako.« , . , »Že štiri noči. madam,« K odgovoril mož. Dobro. Vodi me zdaj.« »Pojdiva, madam.« (Dalje) fija. Vračtini, Loveč, Vidin, Niš, Pirot, Kjustendil, Samokovo, Veles, Plovdiv, dalje vsi kraji v slovanskem okrožju Sizopolja brez vasi na periferiji in brez dvajsetih vasi med Varno in Konstanco katere prebivalci niso Bolgari in brez mest Varne. Anhijala in Mesemvrije, Plovdiva in Stanimake in še nekih drugih manjših krajev. Iz tega je razvidno, da novoustanovljena bolgarska cerkev ni imela nikdar v oblasti Bitolj, Ohrid in Prilep, katera mesta zahtevajo danes Bolgari zase na podlagi tega sultanovega berata. Po teti logiki bi morali Bolgari, ako so dosledni, zahtevati, da jim odstopi Srbija tudi Niš. No, v bojih za osvobojenje leta 1876. do 1878. sta se Niš in Pirot odtrgala od bolgarske cerkve in priklopila k srbski. Toda srbski državniki se niso mogli vživeti y svojo vlogo po ravnokar navedenih bojih in so napravili ogromno napako, ki se jim danes maščuje. Zaposleni z urejevanjem v notranjosti države, niso se zadostno brigali za razmere v Macedoniji in Stari Srbiji. Srbski kraji so ostali brez šol in brez duhovnih pastirjev. Praktični bolgarski politiki so izkoristili srbsko lahkovernost — bolje lahkomišljenost — in se vrgli z vso silo na delo. Z obljubami, šolami in cerkvami pridobili so Bolgari na svojo stran večino srbskega ljudstva in napravili iz njih takozvane »Bugaraše«. Vsled tega ne obstoja v Macedoniji nikaka točna označba narodnosti. ampak nekaka strankarska diferencijacija. Macedonec niti ne ve, ali je Srb ali Bolgar, on je samo pripadnik srbske ali pa bolgarske stranke, t. j. Bugaraš. Balkanska vojna, ki je iztekla povsem povoljno za Srbe na bojnem polju, uničila je naenkrat dolgoletno in trudapolno deU> agitacije Bolgarom, ki so že zdavnaj sanjali o priklopitvi spornih mest k svoji državi. Vsled tega tak odpor Bolgarov proti srbski okupaciji, ki je izvršena potom zmagoslavnih pohodov srbske armade. Z novimi razmerami na Balkanu je izgubila institucija eksarha popolnoma svoj pomen, katerega Je imela pod turškim carstvom. Danes je cerkvena avtonomija v i^tem okvirju kot državna — odnosno narodnostna — indiyidualnost, ker Bolgari so sedaj narodnostno popolnoma ujedinjeni. Verstva in duhovščine se je še vsaka posvetna moč z uspehom posluževala, vsaka država nahaja v verstvu najmočnejšo oporo, pa tudi najhujšega sovražnika. Tega sredstva bi se ne smeli braniti niti politični — takozvani svobodomiselni — voditelji, seveda nastaja vprašanje, od katere strani bi se morali lotiti, da bi mogli uspešno pobijati klerikalizem z enakim orožiem. Narodu pa pripomoremo edinole z narodno vero. Mars. Kralju spomenik! (Govor državnega poslanca Bianki-nija v parlamentu.) Govori poslancev v zbornici se ne smejo konfisci-rati. (Opazka potrebna za državnega pravdnika, da se mu ne pripeti maler in za njegove namestnike pri državni policiji, da se radi svoje nesposobnosti ne za-galopirajo.) »Nobena dežela v Avstriji ne trpi vsled nesrečne avstrijske politike toliko, kakor uboga Dalmacija. Vse je pri nas mobilizirano. Kmet, gospod. študent in učitelj, vse ie pod orožjem! Šole so zaprte, kmetje na robu propada in k vsem tem so se pridružile še grde politične perse-kucije. Na Hrvaškem, v Bosni in Hercegovini vlada izjemno stanje, v Dalmaciji pa je faktična vojaška diktatura. (Predsednik poživlja govornika k redu.) Biankini nadaljuje: Avstrijsko vojaštvo ne razume naravnih simpatij Jugoslovanov za balkanske narode. Zato ie vojaškim oblastim vse sumljivo, kar se godi pri nas. Šikanira vse češtitljive državne uradnike, se jih obsoja »massregeluje« uradnike in vsak pojav simpatii za balkanske narode je — veleizdaja. (Predsednik kliče govornika k redu.) Biankini: Vojna nevarnost je odstranjena. Avstrijska diplomacija je rešila famtom skadrskega vprašanja za ceno miljarde kron. Albanci H morejo bit? zato hvaležni, nikakor pa ne mi avstrijski davkoplačevalci, zlasti pa ne mi Slovani. Ko se ie kritična situacija razvijala v nevarno smer, takrat je Crna- gora rešila Evropo in monarhijo pred velikansko nesrečo. Evropa in monarhija bi morali biti zato kralju Nikoli hvaležni. (Burni protestni klici na nemških klopeh. Nemci sramote kralja Nikolo. Jugoslovanski poslanci energično protestirajo proti temu.) Biankini nadaljuje: Kralj Nikola ie z nadčloveškim samozatajevanjem izročil Skader velesilam in tako v zadnjem trenotku preprečil evropsko vojno. (Dobro! - klici pri Jugoslovanih, viharen protest na nemških klopeh. Predsednik neprestano zvoni in grozi govorniku, da mu odvzame besedo.) Biankini: Kadar bo enkrat avstrijska diplomacija spoznala, kaj se pravi beseda hvaležnost, hvaležnost naprain Slovanom, bodo morali postaviti sivolasemu kralju Nikoli na Dunaju spomenik in to pred zunanjim ministrstvom. Le njemu se imamo zahvaliti, da se je Avstrija izognila najnepoptilarnejše in najnepo-trebnejše vojne, ki bi kedaj mogla biti. (Divje vpitje na nemških klopeh. Poslanec Jerzabeck (kršč. soc.);; Škandal, da se more kaj takega govoriti v avstrijskem parlamentu. Na-pram Biankiniju: Vi ste veleizdajalci! Velikanski kravali.) Biankini nadaljuje; Kralj Nikola pa je prikrajšal Avstriji tudi to sramoto, da ni izvršila velikega sramotnega čina s tem, da je bila pripravljena izročiti Italiji ključe Jadranskega morja, trgovino, ugled in veljavo naše mornarice!!.« (Velikansko vpitje in krik na nemški strani. Predsednik neprestano zvoni in odvzame govorniku besedo.) Ob Biankinijevem govoru so Germani divjali kakor obsedeni. Slovenska zemlja. Iz Kamnika. Pri c. kr. okrajni sodniji v Kamniku je nastavljen kot sodni sluga — neki človek, ki se piše menda Prah. Mi bi se s tem človekom ne pečali v javnosti, ako bi njegovo »uradovanje« ne kričalo do neba. Kar počenja ta uzorni sodni sluga, že presega vse meje. Menda ga že ni v Kamniku človeka, ki bi se ne zgražal nad njim in pošten meščan pogleda v stran, ako ga mora srečati. In le čuditi se moramo, da mu oblast že davno ni zastavila poti, da poti nepostavnosti in hudobnosti. Navesti hočemo o tem »vestnem uradniku« samo par slučajev: Gregor Loboda, čevljar v Kamniku, dolgova] je že nad 15 let nekemu trgovcu iz Beljaka na vzetem blagu svoto menda okrog 800 K; ta znesek pa je po neznano kakem računu dosegel višino 2000 K. Ta dolg pa Loboda kljub svoji marljivosti in •poštenosti ni mogel plačati; preživljati mora namreč številno družino, ter je mogel v tej splošni draginji jedva prislužiti si za najpotrebnejše vsakdanje izdatke. Tcgovec ga je pustil popolnoma v miru že skozi več let. ker je uvidel, da od revnega čevljarja res nc more iztirjati svoje tirjatve. Soproga Lobodova pa je pred par leti kupila, s svojo izplačano doto in pomočjo svoje sestre, koja ji je posodila nekaj denarja, majhno hišico za 3500 K ter preskrbela svoji družini domačo streho. Oba zakonska sta se trudila z vso marljivostjo preživljati mnogobrojno družino. A napočil je usodepolni dan, in kruta usoda je z enim udarcem uničila blagostanje imenovane hiše. Trgovec iz Beljaka je prišel v Kamnik, vložil sodišču prošnjo za rubež nasproti Gregorju Lobodi in sodišče je poslalo kot sodnega organa Praha rubit, interveniral pa je pri rubežni sam zahtevajoči upnik. Loboda Gregor je bil odšel na vrt. In ko sta uvidela, da se ničesar v tej revščini ne da zarubiti, spravila sta se nad neveščo in bojazljivo Lobodovo ženo — Antonijo. Ker trgovec ni bil vešč slovenskega jezika, je posredoval sodni sluga Prah, dasi mu v sodniji ni bilo naročeno drugega, kot da gre rubit k Gregorju Lobodi, ne pa k njegovi ženi, ki ničesar ni dolgovala. In kakor bode iz nadaljnega razvidno, ni bilo njegovo posredovanje brezuspešno. Kakor je Antonija Loboda izpovedala več kot dvajsetim pričam, je rekel Prah, da se gre le za en dolg v znesku 50 K, in da naj kar podpiše en papir, pa bode plačevala za svojega moža po 10 K na mesec in vse bode v redu. Ona misleča, ako ni več kot 50 K, bode v petih obrokih plačano, pa bode mir. Po strašenju, da, ako ne podpiše, bode njen mož kaznovan in več drugega, se je uboga žena vdala ter podpisala nevedoča — svojo lastno smrtno obsodbo. Oni papir ie bila neizpolnjena in nekolekovana menica in sicer gotovo le zato nekolekovana in neizpolnjena, da bi Antonija Loboda ne opazila, da ji je nastavljena nevarna zanjka, v katero se je tudi vjela. Menice še sploh nikdar videla ni. Ko je bila menica podpisana, sta jo poštenjaka urno odkuri- la. Trgovec je nato menico izpolnil z zneskom 2000 K in zapadena takoj naslednji dan, jo kolekoval ter jo nesel potrdit (iiberstempeln) na c. kr. davčni urad v Kamniku. Gosp. nad-davkar Križman pa, ko je videl, da je menica že podpisana in ker se mu je zadeva zdela sumljiva, je uradno potrditev menice odklonil z ozirom na postavo z dne 29. svečana 1864. leta. Trgovec pa je menico pograbil ter urno odšel. Jako zanimivo bi bilo izvedeti, katera davkarija je to menico potrdila. Sicer je pa to dolžnost dognati poklicane oblasti. Cez dva dni dobila je Antonija Loboda od c. kr. sodnije v Beljaku menično tožbo. Tedaj je šele zaznala, kako je bila nesramno prevarjena in da bode sedaj vržena na cesto s svojo družino. Tarnala je in jokala v svojem obupu, ter končno pozabila in zamudila rok treh dni za upor proti menični tožbi. Ko je izprevi-dela, da je s svojo nevednostjo in lahkovernostjo pognala svojo družinico od domačega ognjišča, se ji je v obupu in žalosti omračil um in našli so jo čez dva dni v Bistrici — utopljeno. Ko se je zadeva po mestu izvedela, je vse meščanstvo sočuv-stvovalo z nesrečno ženo in ubogimi sirotami. Ko so polagali nesrečno žrtev k zadnjemu počitku, so zapeli pevci društva »Lira« tri žalostinke in nobeno oko ni bilo suho, ko so otročiči poleg potrtega očeta milo klicali y jamo — ljubo mamico... Slavne nadpisane oblasti pa uljudno vprašamo: Ali je slavnoistim znano: da je zakrivil sodni sluga Prali z zlorabo uradne oblasti, da je v službi sodeloval, da je podpisala Loboda Antonija menico v visočinl 2000 K. zapadlo takoj drugi dan, ki ni bila niti izpolnjena, niti kolekova-na, ter da ni po vesti razjasnil Antoniji Lobodi, da podpiše tako menico. Kajti jasno je kot beli dan, da žena ni vedela, kaj je podpisala, in da se je itdala le na zvito prigovarjanje. ter je to neznačajno ravnanje neposredno povzročilo smrt Antonije Lobode, ter propast cele nesrečne družine. Drugi slučaj: Neki trgovec iz Kamnika (imena hočemo sedaj še zamolčati), je imel terjatev pri kmetici vulgo Prelesnici v Praprotnem pri Kamniku. Za izvršitev rubežni je bil odposlan od c. kr. okr. sodnije v Kamniku sodni sluga Prah. Preles-nica je imela v hlevu 14 glav goveje živine. Prah pa ni šel nič v hlev, temveč kar v sobi zapisal dva vola. S tem je bil rubež opravljen. Ko pa je prišel dan prodaje, je poklical Prah s seboj iz Kamnika štiri kupce (ki so bili menda med seboj zmenjeni!) ter so odšli na dražbo. Kot sodnega cenilca je šel Prah klicati kmeta Slevca, vulgo »Žagar« iz Prapret-nega ter mu rekel: »Pojdite z nami. bodemo pri Prelesnikovi nekaj cenili in zapisal kot rubili, da se bode žena bolj ustrašila in skrbela za svojo domačijo.« Povedal pa cenilcu ni, da se vrši tudi dražba. Žagar je šel z njim ter je cenil živino. Nato je Prah nekaj računil, kupci so pa živino navezali in odgnali. Prodanih je bilo na ta skrivnosten način devet glav živine. In sicer tako poceni, da se je cenilec kar za glavo prijel. Cenilec je začudeno vprašal Praha, kaj naj to pomeni. Prah pa ga je zavrnil smehljaje, je že vse v redu. Kako je bilo vse v redu, je najbolj razvidno iz tega, ker so morali kupci takoj drugi dan gnati živino nazaj, v zasmeh vseh meščanov in kmetov. »Žagar« je namreč izprevidel, da tukaj ni vse tako v redu kot je mislil in zatrdil Prah. Šel je celo stvar naznaniti županu, ki o celi zadevi ni vedel ničesar, dasi je objednem varuh mladoletnih otrok udove Preles-nice. Dognal je takoj, da se je tukaj zgodila nečedna kupčija na škodo mladoletnih otrok in da je izvršilni organ Prah nepostavno in kaznjivo pri dražbi postopal, ter prodal celo več živine, kakor jo je bno v resnici zarubljene. C. kr. sodišče v Kamniku je, uvidevši veliko krivico in nepostavno postopanje izvršilnega organa, ukrenilo nemudoma, da je prišla živina zopet v roke prave lastnice. Ako bi se to zgodilo v blaženi Albaniji, bi se nam to ne zdelo nič čudnega, da pa se predrzne sodni organ c. kr. sodišča v Avstroogrskl monarhiji uganjati take lumparije, to presega že vse meje. Meščanstvo in okoličani se začudeno vprašujejo, ali zamore sodni sluga takega značaja še nadalje upravljati odgovornosti polno službo, ter zastopati c. kr. urade pri sodnih izvršbah. Ko je bil sodni sluga Prah poslan v neko vas v tuhinjski dolini neki trgovki izvršiti rubež, se ni upal iti k njej, ker ii je nekaj dolžan ter opravil rubež kar enostavno doma. rubežno obvestilo pa je poslal trgovki po poštnem selu v Šmartno. Potnino si je pa kljub temu zaračunal. Ce je to postopanje po zakonu dovoljeno, seveda mi ne vemo. Ko dostavlja sodna povabila in spise strankam jih zamenja tako. da je dostavil neko sodno obvestilo (E 244/13—T) trgovcu v Kamniku, dasi se ga to obvestilo prav nič ne tiče. Seveda naslovljenec ga ni dobil v roke, če se cela zadeva še ni uredila. Iz vsega navedenega je razvidno kak vzor uradnik je Prah in kako čudne pojme dobivajo ljudje o njego- vi službeni vestnosti. Od slavnega predsedništva c. kr. deželne sodnije v Ljubljani in pred-šedništva c. kr. nadsodišča v Gradcu pričakujemo, da v gori navedenih slučajih uvede strogo disciplinarno preiskavo in nadležni in ugledu c. kr. sodišča v Kamniku škodljivi Prah iz urada pomete. Ako bi morda to še ne zadostovalo, pridemo še z drugi stvarmi na dan, kar morda še komu drugemu ne bode ugajalo. Iz Lesec. O svojem času je »Dan« priobčil poročilo o sklepu obč. odbora v Lescah, o 15% nakladi za pokritje vodovodnih stroškov. Proti temu sklepu so neudeleženci vodo.voda vložili pritožbo na deželni odbor, vsled česar je župan Zark in nekateri odborniki, hlastno napadal posamne pritožnike, kakor bi se jim s tem činom prizadejala bogsigavedi kaka krivica. Deželni odbor je pritožbo rešil, kar se je že v naprej pričakovalo, po svojem »slavnoznanem programu«, kot neupravičeno, sklicevaje se na sklep občinskega odbora z dne 18. marca 1906, s katerim se je občina zavezala v imenu udeležencev, da prevzame stroške v napravi in vzdrževanju vodovodov. Tak sklep bi bil popolnoma nemogoč, kajti v letu 1906. se je projektiral vodovod is Radovljice edino v vas Lesce a drugi kraji §o izostali. Ko bi se bil napravil sklep v danem smislu, nahajal bi se obč. odbor v popolni agoniji in slepoti, ker bi s tem nesmiselnem činom občina prevzela svoto toliko tisočakov v poravnavo, za napravo, ki ima služiti v korist edini vasi. Napravil se je sjcer temu slični občinski sklep, toda ie v tem smislu, da se je občina zavezala v poroštvu pri najetju posojila v imenu udeležencev; — trditi pa se baje sme, — da vodovodni udeleženci do sedaj še niso gmotno tako daleč propadli, da bi se zamogla izkoriščati garancija občine in v tem slučaju se zaveda svoje dolžnosti vsako zdravo teme ter bi izostala vsaka formalna pritožba. Kje je sedaj s svojo trditvijo tisto čvekavo človeče, ki je svojo odprtino do ušes nategovalo ter napravo na vse pretege hvalilo, da bodo od nje celo dividende vlekli. Sedaj pa taka katastrofa? Deželni odbor se je potrudil, da reši njegove ljubljence z svojo odločbo, kajti toli hvalisana zgradba se je vršila pod patronanco g. dr. Lampeta ter je ob enem slastno pogoltnil na raznih vodovodnih zborovanjih dani pogoj: plačevalec je tisti, ki bo imel vodovod napeljan oziroma vžival njega koristi nikakor pa ne oni. ki ga nima. Capi-to! Ali je županstvo opravičeno ustanovno pravne pogoje samolastno Spreminjati in uničevati ter se s tem producirati deželnemu odboru kot diktator in neprizadetim občanom brez pravnega vzroka nalagati plačilo tujih dolgov? In to Se dogaja v sedanjih od vseh strani ogroženih kritičnih časih. Kot pravilo ima veljati: kdor si privošči luksus, naj si ga nabavi na lastne stroške! Vsa vodovodna uprava v občini se nahaja izključnčo v rokah župana; on stori kar hoče, niti z računi se ne izkaže. S svojo neomejeno oblastjo zagazil je. po lastnem izreku, tako daleč, da je na vodovodu čez 2400 K zastalega dolga. Vse to je sl. deželnemu odboru znano, a se ne gane, iz česar je razvidno. da ima dež. odbor vse dopa-danje nad njim. dasiravno je liberalec^?). Vse drugačno pa nastopa dež. odbor ter udriha s svojo železno roko, akoravno neopravičeno, proti pravim naprednjakom (n. pr. v Šmarju pod Ljubljano) takrat ni nobene milosti, če tudi ni pregreška; potem pa naj še kdo trdi, da ni pri nas Al banija II. — V kolikor je tukajšnji vodovod potreben, koristen, se tem potom ne "bo razpravljalo, marveč se prihrani, ako potreba za pozneje, pripomni se le toliko, kar se s tem strinja, naj bo tudi toliko možat, da to s svojim denarjem poravna. Dnevni pregled. Listi in parlament o odlikovanju vojnega šuntarja. Tržaška »Edinost« piše o odlikovanju Kanie. vodje tiskovnega urada, potem, ko se je zavarovala proti temu, da bi se te besede skušale izrabljati od cenzorjev v to, da se ne spoštuje častitljivega vladarja, ako se kaj tacega piše, sledeče: Kako je. bilo to delovanje, kače so bile informacije, ki jih je širil a urad v sv_et o dogodkih na Balkanu, o tem pričata že klasična slučaja 3rochazke in patra Paliča. In v taki smeri so se gibale vse informacije o peripetijah balkanske krize. Naj je )ilo že, da so bila poročila, ki jih je dobival ta urad od naših diplomatskih zastopstev, kriva, ali pa da je iila to tendencija: fakt je. da je naj-večji del zmešnjav, razburjanja v naši državi in izbruhov sovraštva nasproti balkanskim narodom pripisovati ravno informacijam, ki jih je širil g. Kania in ki so se navadno pozneje izkazale — v navskrižju z resnico, kar gotovo ni višalo ugleda naše države in nje diplomatičnega zastopstva, pač pa je izzivalo v slovanskih narodih monarhije čustva, kakoršnih si gotovo ne more želeti državnik, ki se vestno zaveda svoje odgovornosti za bodočnost in usodo države. Res. pravo čudo je — na caterem morajo narodi in država Boga hvaliti, da naš »literarni biro« ni nagnal države v krvave in katastrofalne dogodke. In če smo ozlovo-ljeni, ker je naša vlada takega futi-kcijonarja predlagala v tako visoko odlikovanje, se moremo sklicevati pri tem na klasično pričo, na skoro vse nemško časopisje, ki je po tolikih falopah »literaričnega biroa« pisalo najnepovoljneje o tem uradu in ie glasno naglašalo potrebo, da se ta urad temeljito reorganizira in re-ormira. Zato bodi povedano naši vladi povsem odkrito, da se s svojim, lahko rečemo, demonstrativnim činom v prilog dvornemu svetniku Kaniji, se ni prav nič približala cilju, po katerem bi morala stremiti: k po-mirjenju duhov na našem jugu! — V parlamentu so Nemci vložili interpelacijo. ki pravi, da je Kania zato 7 mesecev hujskal na vojno, da je delal kšefte na borzi — za to je bil pa odlikovan. Kandidat za Albanski prestol. Trda gre za kandidata, ki bi hotel sprejeti kandidaturo za albanski tron. Zadnjič je neki amerikanskl dopisnik vprašal telegrafičnim potom ex predsednika Zedinjenih držav Roosevelta, če bi se dal kandidirati za albanskega kralja. Roosevelt Le odgovoril, da nima časa, da bi s takšnimi stvarmi zbijal šale. Avstrijski kameleon. »N. Freie Presse« je imenovala včeraj Srbe, ki stojijo pod Dračem, »strupene kače. katere se mora poteptati da ae bi v bedeče sikale In da ne bi razsipale svojega strupa. Danes pa ista »N. F. Presse« obnavlja svoje stare poskuse, obrniti Srbe od Rusije in jih privabiti na' stran Avstro-ogrske. »M F. Presse« kaže nazore ministra Ga. rašina o panslavizmu in pravi, da je Srbija dolžna imeti dobre stike z monarhijo, ker to želi Avstrija, je pripravljena pozabiti vse, kar se ie prei zgodilo. — Avstrijski kameleon!« — Brzojav »Petrograjske Brzojavni Agenture«. Kako se rešuje Koroška? V četrtkovem »Slovencu« čitamo poročilo, kako se je v Velikovcu vršil III. mladeniški tabor in se je razvila zastava izobraževalnega društva »Lipa«. Začelo se je seveda z mašo. (S tem se sploh narod na Koroškem rešuje.) Potem je bila pridiga, seveda ne o narodnosti, ampak o pobožnosti in pridnosti. Potem so šli v »narodnostno šolo« v Št. Rupert. Vhod je bil okrašen — seveda s slovenskimi trobojnicami. Potem piše poročilo: Popoldne se je vršil krasen shod ob pol 3. uri.- Kot prvi go-vornik je nastopil državni poslanec Grafenauer ter ie slavil spomin Andreja Einspielerja, prvoboritelja koroških Slovencev. Ljudstvo, ki se ga je zbralo do 500, je seveda izvrstnim izvajanjem in duhovitim opazkam gospoda poslanca silno ploskalo. Posebno na velikovških tleh je Andrej Einspieler kot nekdanji deželni poslanec tega okraja v dobrem spominu. Gospod poslanec je znal vzbuditi s svojo nedosegljivo spretnostjo v vseh poslušalcih zanimanje in navdušenje za vzore in vodilne ideje blagega Andreja Einspielerja. — Drugi govornik dr. Ehrlich je dokazal, da mora cela naša organizacija, ki je združena s S. L. S., se opirati na veliko idejo, veliko misel, in to je misel »Bog med nami«, kot jo nam ravno nudi evharistija. Vzgojiti mo-ramo evharistično ljudstvo. Samo ta-ko ljudstvo bo v stanu se upirati propalosti, ki je na Koroškem že gla« sovita. Bolezen današnjega časa je slabost volje, brezznačajnost. Zdravilo za to bolezen, je evharistija. Ob koncu je po dvorani zaoril veličastni QUO VADIŠ? se ponavlja na splošno zahtevo samo 3 dni in sicer od 24 do 26.t.m# v Kino-,Ideal1 trikratni »živio« cesarju Francu Jožefu in svetemu očetu Piju X. S tem je ljudstvo samo zamašilo usta vsem onim. ki klepetajo nekaj o veleizdaji med Slovenci. — Tako se rešuje slovenski narod na Koroškem. Ni čuda, če propadamo. Zatišje pri Cerkljah se je razpustilo, tako ie bilo Citati v novinah. Dali je bil tozadevni sklep občinskega sveta v Ljubljani umesten, aji ne, o tem razpravljati ni moja naloga, pač za sem moralno primoran zavrniti obdolžitve. ki so se jih posluževali kot vzroke razpusta. Med njimi so navajali, da Zatišje ni doseglo pričakovanih uspehov, da ie g. sod. Milčinski odsvetoval nadaljnje vzdr-žavanje v korist drugim dobrodelnim namenom, da so otroci delali škodo kmetovalcem, da so bolehali in da se jih je polaščalo »domotožje«' Na koga zvračajo gg. domnevane neuspehe: Na nadzorstvo, ki se je moralo samo truditi, da je odpravilo napake, ki so jih zakrivili drugi. Prvo leto so poslali iz Ljubljane velikansko ekspedicijo dečkov in deklic pod vodstvom mladih fantov, pripravnikov, ki bi v njih tedanji mladosti sami potrebovali nadzorstva ali vs.aj vodstva. Kot cerkljanski učitelj sem strahoma zrl na vse, kar se je počelo v Zatišju. Svojih misli o preureditvi nisem nikomur prikrival, a se mi je reklo, da je geslo: »Popolna prostost. — brez sleherne discipline.« Molčal sem kot cerkljanski učitelj, opazoval pa gibanje in vrenje kot rojen Ljubljančan. V ta nesrečni vrvar je zašel g. mladinoljub sod. Milčinski in prav nič se mu ni čuditi, da je magistratu nasvetoval, naj razpusti Zatišje. On je videl, kar ie videl, — naj bi še slišal, in bilo bi veliko slišati. Res so se tukajšnji posestniki opravičeno pritoževali radi nadležnih otrok, tatvine in poškodb na travnikih in njivah. Toda kdo je bil vsemu kriv? Mari mlado nadzorstvo, ki je bilo brez vodstva in je ravnalo po danih navodilih in geslu? Prosim! Drugo leto ie bilo za spoznanje boljše, toda — saj veste! In kje je bila zopet krivda? Pri zeleni mizi. V najtežavnejši dobi, v tretjem letu, sem podpisani prevzel vodstvo Zatišja, a ne za 100 K, marveč, da bi uredil razmere, pokazal, kako je postopati v zavodih (bil sem v tem vzgojen) in da bi pridobil Zatišju vsaj nekaj ugleda. V ta namen sem si zasigural pred pryo nadzorstveno sejo polnomoč in sestavil strog poslovnik, ki smo ga kar najnatančneje izpolnjevali. Vedel sem, da bo po vseh aferah moje stališče zejjo težko in zlasti, ko mi ie »Slovenec« grozeče namignil češ: Letos je prevzel vodstvo Zatišja cerkljanski učitelj radovedni smo, če se bode v zavodu še tako popivalo? Tekom meseca smo skrbeli, da so se otroci zabavali in razvedrevali, priredili smo pa-triotično igro, oblekli smo jih v vojake. menjaje smo brali, prepevali, pisali in »ni bilo domotožja«. Imel sem le enega otroka ki mu je bil stro-gi red popolnoma tuj, da smo ga morah izključiti. Otrok nismo pustili kopati v tukajšnji tekoči vodi. ki ma v najhujši vročini 8° R in domačinom niti na misel ne pride, da bi se kopali v njej. Tu je bil vzrok neprestanim vratnim boleznim, ki so stale letno po 500 do 600 K. Naš poslovnik je prihranil te izdatke, kajti ni bilo več bolnikov. Uvedena disciplina je zabranila, da bi se imeli kmetovalci pritoževati radi poškodb. Kolonijo je nadzoroval dež. nadzornik g. Levec. Čudil se je disciplini in upravi ter je jako pohvalno poročal 'dež. šol. svetu. Stariši so osebno in Pismeno odobravali strogi, a vendar razvedrujoči red in še celo »Sl. Narod« je priobčil pohvalno in zahval no notico od strani starišev. Otroke sem oddal v Ljubljano zdrave, nepohabljene. okrepčane, in za 101 kg težje. Upal sem da je moja kolo nija dosegla vse »zaželjene uspehe« in sem tozadevno tudi poročal me stnemu magistratu in tedanji g. žu pan Iv. Hribar je poročilo temeljito prečita) in mi izrekel osebno priznanje, s čimur je dokazal, da so doseženi pričakovani uspehi. Tega težkega bremena iz različnih vzrokov nisem hotel več prevzeti, moram pa trditi, da so vsi moji nasledniki še tri leta prav Yzorno in brez vsakr-ših predbacivanih pogreškov vodili počitniške kolonije, tako da za njim v Cerkljah ni bilo nikakih neprijetnih odmevov, zato so pa v Ljubljani zvrnili golido na vse. Navedlo naj bi se raje prave vzroke — L L. voditel 3. kolonije. Iz Dutovelj. Misel je bila srečna Ze toliko časa smo čakali, da bi nam l»Sežanski dram. klub« kaj vprizori 'in evo ga sedaj, v nedeljo dne 18. t. ;m. bo vprizoril srečno izbrano žalo-jjgro »Sin« od našega Gangla. Igra jie eno najboljših slovenskih dramatičnih del in se lahko primerja, ako jže ne prekaša marsiktero tujerodno boljše delo. O igralcih sežanskega dramatičnega kluba Pa ni treba dosti govoriti, ker so nam še v spominu laskave kritike po časopisih in pa izjave in zatrdila očividcev, ki so jih že videli na odru. Vabimo tudi vse one iz Tomaja. Križa, Skopega, Koprive, Godenj in sosednih vasi, vse one, ki hočejo imeti par ur poštenega užitka in videti kaj lepega, ker ta prilika se nam več ne vrne. Glejmo, da bo dvorana pri g. Tavčarju premajhna. Predstava prične ob 4. uri pop. in traja čez 2. uri: po predstavi za plesaželjne ples. Šoštanj. Dne 11. majnika t. 1. se je poročil naš član in odbornik vseh tuk. narodnih društev g. Miloš Tajnik, učitelj in duša narodnega življa v Šoštanju z gospico Rizo Fister, hčerko c. kr. davčnega nad-upravitelja. Z željo, da vstaneta oba i tudi vbodoče neustrašena branitelja narodnih pravic, jima najiskrenejše častitamo! — Pri tej slavnosti je daroval g. Miloš Tajnik 200 kron v narodne namene. Iskrena hvala in »živili« posnemovalci. Na zdar! Dramatično društvo v Mariboru. nedeljo 18. majnika in torek 20, majnika dvakratno gostovanje članov ljubljanskega deželnega gledališča. Uprizori se v nedeljo vesela igra »Sladkosti rodbinskega življenja«, v torek velezanimiva dramska novost »Nepošteni«. Obe igri sta se igrali dosedaj povsod znajvečjim uspehom in bodete gotovo izredno u-gajali. Začetek obakrat točno ob 8. uri zvečer. Razpisane učiteljske službe. Kočevski okraj: Dolenja vas IV. učit.; Ribnica V. učit. — Rok do 31. maja. Razširjena šola. C. kr. dež. šol. svet ie z dovoljenjem deželnega odbora razširil enorazrednico v Radomljah, kamniški okraj, v dvorazred-nico in ustanovil v to svrho še eno novo učno mesto. Modras pičil psa. Iz Novega mesta smo dobili poročilo, da je na Trški gori blizo Bergmanovega vinograda modras pičil psa v levo nogo. Pes je takoj po piku zacvilil, se penil in sploh kazal znake učinkovanju strupa. Leva stran je postala kakor mrtva in morali so ga pustiti na gori. od koder so ga šele drugi dan spravili na dom gospodarja lekarnarja Bergmana. Pes je tretji dan še vedno otožen, na nogi otečen, zavžito jed izbruha vun. Drugače pa je pri zavesti. Slučaj Je zanimiv, ker se ta lahko opazuje, kako mo drasov strup učinkuje na organizem psa. Modras je ležal zvit in skrit v travi, pri piku si je polomil oba strupena zoba in ko so ga ubili in preparali. so našli, da je babica z več dozorevajočimi jajčki. V ostalem se občinstvo sploh opozarja, da je mesec maj najbolj nevaren glede te golazni, ker ii med toploto in dežjem se menjajočo vreme najbolj vgaja in ljudje v splošnem mislijo, da je za kače nevarni čas šele vroče poletje. Poprava novomeškega državnega mostu čez Krko. Te dni je cestni erar začel popravljati državni most čez Krko. Zdaj se popravljata oba hodnika, kjer se ves les zamenja z novim. Ti preozki hodniki so bili doslej v deževnem vremenu pravi unikum in smo radovedni, kako ga bodo odpravili. Šala z žalostnim koncem. Hlapec Martin Nagode, ki je uslužben pri posestniku Matiji Mivšku v Hlev-nem vrhu pri Idriji se je te dni med odmorom pri delu šalil z 221etno deklo Marijo Mivšek in jo je hotel vreči na tla. Pri tem si je dekle zlomilo levo nogo. Dinamiten naboj kot igrača. Enajstleten kajžarjev sin Alojzij Frantar iz Poženika pri Kranju je vzel te dni v odsotnosti svojega očeta iz nekega zaklenjenega predala dinamiten naboj in se je začel z njim igrati. Naboj pa mu ie v roki eksplodiral. Deček je zadobil pri tem težko telesno poškodbo na levi roki. Aretaciji. Te dni je orožništvo dretiralo v Zadvoru pri Dobrunjah nekega samskega delavca radi tatvine in goljufije. — Predvčerajšnjem so bili v Vevčah aretirani trije pekovski učenci radi tatvine. Orožništvo je vse tri izročilo sodišču. Tatvina. Te dni je bilo ukradeno v gozdu Hrušica pri Postojni iz neke odprte lope, kjer so imeli delavci spravljene svoje stvari, kuhinjsko orodje, en par čevljev in nekaj obleke. Na sumu tatyine je ciganska tolpa, ki se je takrat potikala tam okoli in ki je obstajala z dveh mladih mož, ene ženske in z dveh deklic. Gost, ki bi imel rad vse zastonj. Preteklo sredo je prišel brezposelni delavec Jakob Kušljan iz Cerknice v gostilno Leopolda Hudeta na Grosupljem m si je naročil jedi in pijače. V trenotku ko ga ni nihče opa-zoval, jc Kušljan nenadoma izginil iz gostilne, ne da bi plačal račun. Orožništvo ga je aretiralo in izročilo sodišču. Predrzna tatvina. Kakor se iz Dunaja poroča, so doslej neznani tatovi ukradli dne 15. t. m. na eni izmed najobljudenejših tamošnjih cest, na Marijahilferci, pred trgovino GerngroC stoječ, s svilenim blagom obložen voz. Skoda znaša okrog 10.000 K. Policija je tatove začela ta-coj zasledovati, vendar se ji doslej še ni posrečilo, dolgoprstnežev aretirati. Grozen umor perverznega človeka. V noči med binkoštno soboto in nedeljo se je izvršil v Berlinu grozen umor. Podrobnosti o umoru so sledeče: Binkoštno nedeljo popo-ludne so našli ljudje na javnem stranišču v VVilmersdorfu zelen zavitek. Ko so ga odprli so našli v njem dvoje človeških nog. Skraja se je sodilo, da gre tu za nogi mlade ženske. Zdravniška preiskava pa je dognala. da sta ti dve nogi mladega, kakih 10—12 let starega dečka. Vest o skrivnostni najdbi se je bliskoma razširila po Berlinu. Policijski uradi so takoj razpisali premije onim, ki zasledijo morilca. Ob pol 10. zvečer so našli podoben zelen zavitek na stopnjicah, ki držijo na kolodvor. Zavitek, so takoj odnesli na policijski urad. kjer so ga odprli. V zavitku je bilo truplo 10—12 let starega dečka. Nogi sta bili od ostalega života odrezani. Očividno sta spadali nogi. kateri so našli na wilmers-dorfskem stranišču k truplu, katero so našli na stopnicah kolodvora. Truplo je bilo popolnoma nago. Poleg trupla je bila v zavitku tudi fantova obleka. V nekem žepu suknje se je našla posojilnična knjižica knjig iz berlinske ljudske knjižnice. Knjižica se je glasila na ime: Otto Kla-ehn, Steinmetzstrasse št. 40. Glava umorjenega je bila od trupla z nekim ostrim orodjem popolnoma odrezana. Policija je dognala, da gre tu za sina gotovega čevljarskega pomočnika, katerega so že od sobote pogrešali. Policija ie takoj začela zasledovati morilca. Šla je najprej v stanovanje označeno v posoiilnični knjižici umorjenega dečka. Tam je tudi dobila morilca Josipa Ritterja. Preiskava je prvič dognala, da je deček šel umorjenemu ono soboto po pivo. za kar jo, dobil precej veliko napitnino. Drugič je policija dognala, da je Ritter, ki je po svojem poklicu kuhar, notorično perverzen človek. Ko mu je deček prinesel pivo. mu je Ritter rekel, naj ga pozneje obišče. Deček nič hudega sluteč je pozneje res prišel k Ritterju. Ta ga ie najprej upijanil, nato zlorabil in slednjič izvršil grozni umor. Ritter^ je piznal svoj grozni zločin. V kovčku aretiranca so našli neko pismo, v katerem Ritter pravi, da si hoče vzeti življenje. Preiskava je tudi dognala, da je kuhar Ritter zlorabil več dečkov Klaelmove starosti. Ritter je doma iz Zagorja na Kranjskem. K umoru v Berlinu se še poroča: Tamošnja policija je dognala, da je bil morilec Jožef Ritter dalj časa interniran v ljubljanski bolnišnici in sicer radi napadov besnosti. Kakor je morilec Ritter priznal, je bil že večkrat radi svojih perverznih dejanj zaprt v neki blaznici. Ljubljana. — Res je paragraf (§) nekaj kar je tudi narobe prav — toda s § 65c se pa včerajšna konfiskacija ne da utemeljiti. § govori, da je hudodelstvo snovati tovarišije, ki imajo namen proti državnim oblastnijam ščuvati. V našem konfisciranem članku ie bil pa pogovor o streljanju avstrijske straže na srbsko ladijo. — Smo res radovedni na kateri univerzi je dobil cenzor spričevalo čez II. drž. izpit. Naše mnenje je, da mora tudi policijski koncipist razumeti zakon — oz. slovenščino. Z zakonom se konfiskacija ne da utemeljiti, ali ima morda cenzor navodilo konfiscirati vse vprek, kar izide v »Dnevu«. To bomo zabranili — sal imamo parlament. kjer bo naš članek imuniziran. Ob tej priliki pristavljamo, da je na predlog justičnega ministrstva vpeljan nov red, ki ga dobi tisti, ki zna neverjetno viti in razlagati paragrafe in tako množiti konfiskacije. Gogala in Geršinič lahko na red upata. Ampak z resničnim, univerzitetnim znanjem zakona red nima nobene zveze. — Svojo vsegamogočnost in vsegavednost hočejo pokazati nekateri ljudje, ki imajo v rokah paragrafe ( v rokah že v glavi pa ne vselej op. stavca!) in si mislijo: kaj bodo žurnalisti, oni nas ne bodo učili, kaj se sme in kaj se ne sme, mi odločujemo in naša mora obvesti Tudi če ne pogodimo prav — sodišče vedno priznava, da smo imeli mi prav. —> V tej zavesti pa postajajo gospodje tako oblastni, da se že na paragrafe nič ne ozirajo in^ konfiscirajo brez odgovornosti, češ saj si list itak ne more pomagati, posebno ker je neodvisen, napreden in celo last »Učiteljske tiskarne«, za neodvisne in napredne ljudi in za učitelje — sploh ni na Kranjskem pravice. Te razmere pa rabijo nekateri mladi gospodje tudi za svoje sebične namene in hočejo menda na zgoraj pokazati svoje posebne zmožnosti. Mi jim njih karijere prav nič ne zavidamo — zahtevati pa smemo, da se malo bolj seznanijo s paragrafi in da spoštujejo zakon. Včerajšnja konfiskacija je bila pravi nesmisel, — po citiranem paragrafu (65 c,) pa naravnost nemogoča. Zato malo več pravičnosti, gospodje, paragrafi krijejo vas, pa tudi nas! — Dokument kulture lahko imenujemo spomenico, ki jo je ravnokar izdalo »Dež. slov. učit. društvo«. Ta brošura govori za cela desetletja. Kot goreča svetilka bo svetila v bodočnost in pojasnjevala današnjo dobo, kot dobo korupcije. V uvodu či-tamo: »Še žival se brani — pa bi sc človek ne branil! Neznosne razmere so prikipele do viška. Čuvstvo humanitete je užaljeno. Govoriti moramo — sicer poči sleherno srce! A pohlevna natura prizadetega kranjskega učiteljstva daje svobodno besedo zgolj dejanjem. Ta stopijo pred porotno klop vse evropske kulturne javnosti: ta naj na podlagi dejanj izrečejo svojo sodbo! Po udarjam takoj na tem mestu, da sta tako Deželno slovensko učiteljsko društvo kakor Zaveza avstrijskih jugoslovanskih učiteljskih društev kot centrala napredne učiteljske organizacije storila vse dopustne ter možne korake in v vsakem pogledu izpolnila svojo dolžnost, da se položaj kranjskega učiteljstva izboljša, a ob vladajočih razmerah je bilo vse to prizadevanje brezuspešno! Original spomenic^ je slovenski. Spomenica pa izide tudi v nemškem češkem, poljskem in francoskem jeziku in se predloži vsem poklicanim faktorjem: centralni in lokalni vladi, predsedstvu in posameznim klubom državnega zbora in gosposke zbornice. Najvišji kabinetni pisarni ter vsem učiteljskim organizacijam. Kulturni delavci iščejo pravice! Sami trpe, trpe njihove rodovine! Temu trpljenju mora biti konec! Tak ali tak — samo da bo konec! Tistim, ki jih obseva milost vladajoče stranke, ni nihče nevoščljiv, a tudi drugi hočemo živeti. Kdor je rojen, ima dolžnost in pravico, da živi. Tako tudi kranjsko napredno učiteljstvo, ki se zaveda, da ob najtežavnejših razmerah zvesto izpolnuje svoje dolžnosti, kakor mu jih predpisuje § 1. državnega šolskega zakona. Nemogoče je našteti vse, kar čitamo .v tej brošuri. Citajte sami. Ta knjiga bo najboljši kažipot skozi naše sedanje razmere, ob enem pa je prayo ogledalo značajev in opravičena obsodba izdajalcev svojega stanu. — Prejeli smo zanimive podatke o Novem Lurdu na Dolenjskem. Poročilo priobčimo jutri. V našem izložbenem oknu pa se bodo danes videle razglednice in razna »sveta šara«, s katero delajo v Novem Lurdu že prav lepe dobičke. Zanimivo je posebno pismo, nad katerim se kljunčkata dva golobčka, pravo znamenje za mlade romance. Na razglednicah se vidi otvoritev »Novega Lurda« z neizogibno požarno brambo. Na slovenskem traku se vidi svetinjica. Mislimo, da Slovenstvo nima s tako klerikalno akcijo, ki služi za slabe namene — nič opraviti. — Izlet odlikovancev razstave vajeniških del se vrši v nedeljo dne 18. maja ob vsakem vremenu. Izletniki se naj zbero v nedeljo točno ob 7. uri zjutraj na Južnem kolb-dvoru in se naj takoj zglase pri navzočih odbornikih razstave. Iz Zagreba se vrnemo v ponedeljek z vlakom, ki pride v Ljubljano ob 9. uri zvečer. — Junaki z nožem. V Stepanji vasi je napadel podžupan dobrunj-ske občine in največji Korbarjev prijatelj, Anžič, p. d^ Pungerc, zavratno po noči z nožem uglednega tamošnjega posestnika g. B. in ga tako ranil na glavi, da so morali poklicati zdravnika. Župan Korbar udriha po ljudeh s pestmi (slučaj stavbnega risarja), podžupan pa vabi ljudi k nam z nožem. Pa naj reče kdo, da ne živimo na Kranjskem v lepih razmerah! H koncu še to, da sedi Anžičev sin ravnokar v zaporu, ker je napadel po noči soseda in ga ranil. Takim ljudem naj sodnija temeljito ohladi prevročo kri. — Kino - Metropol v deželnem gledališču. Danes v soboto popolnoma nov program. Poleg drugih naravnih točk sporeda opozarjamo na interesantno dramo Ariadns, ko-je snov je vzeta iz umetniškega življenja. — Šoloobvezni mladini vstop ni dovoljen. Predstave se vrše ob polu 7. in polu 9. zvečer. — Nogometna tekma. V četrtek na Telovo ob 5. uri popoldne se vrši na igrišču poleg Lattermannovega drevoreda nogometna tekma med prvim in drugim moštvom Ilirije, ki bo gotovo zelo interesantna, ker bo to takozvana klasifikacijska tekma. Vsled tega že danes opozarjamo občinstvo na to športno prireditev. — Športno gibanje. S. F. K. »Ilirije« odbor je sklenil v svoji zadnji seji prirediti v septembru t. 1. zanimivi športni prireditvi, namreč vstrajno hojo na okroglih 60 km z oprtanjem 28 kg teže in pa luhko-atletični meeting. K prvemu tekmovanju so pripuščene civilne osebe in vojaštvo iz Kranjske. Zmagovalci dobe darila. Druga prireditev pa bo obsegala tekmovanje v hitrem teku na 100, 200, 400 in 1500 m, tek štafet na 400 m, vstrajni tek na 15 km, skok v višavo in daijavo (z in brez naleta), skok ob palici ter končno metanje krogle, diska in kopja. H tekmi so pripuščeni tekmovalci, ki imajo svoje bivališče na Kranjskem ali so slovenske narodnosti. Štafete postavijo lahko samo posamezni klubi, oziroma društva. Opozarjamo že danes na te prireditve in priporočamo v interesu razvoja športa med nami številno udeležbo. Podrobnosti se objavijo pravočasno. — Slikar Maksim Gaspari je izvršil za Matico Slovensko diplomo, posvečeno njenemu novemu častnemu članu, hrvatskemu zgodovinarju vodji del za Jugoslovansko Enciklopedijo in predsedniku Jugoslovanske Akademije v Zagrebu, Tadi-ji Smičiklasu. Desno in levo stran krase pristni slovenski in hrvatski ornamenti, a nad posvetilom leži sfinga, ki drži eno roko na knjigi zgodovine, drugo na knjigi Enciklopedije. Sredi hrvatske arnamentike jaha konja hrabri Kraljevič Marko, a sredi slovenske naš junaški Kralj Matjaž. Cela diploma kaže v lepi in nazorni obliki jugoslovansko bratstvo. Izvršena je v prijetni barvni harmoniji. — Opozarjamo na občni zbor obeh šentpetersklh podružnic družbe sv. Cirila in Metoda, ki se vrši 17. t. m. ob osmih zvečer v gostilni pri Zupančiču na Ahacljevi cesti št. 15. Vabimo na občni zbor vse člane podružnic in one. ki nameravajo pristopiti k nam. Vsakemu bo na vpogled obračun obeh podružnic za leto 1912. — Umrli so v Ljubljani: Majda Fabiani, hči trgovskega sotrudnika, deset mesecev. — Janez Balantič, delavec, 59 let. — Matija Cešnovar, bivši mizarski pomočnik, 56 let. — V mestni klavnici se je od 27. aprila do 4. maja t. 1. zaklalo: 66 volov, 5 bikov, 8 krav, 118 prašičev. 149 telet. 45 koštrunov, 124 ko-? ziičev. Vpeljanega mesa je bilo 581 kg. Zaklane živine se je vpeljalo: 82 telet, 51 kozličev. Opomnja: 3 goved z mal. zob. — Kinematograf »Ideal«. Danes do ponedeljka se predvaja senzaci-jonelna detektivska drama »Zigo-' mar« III. del in ostali spored, obstoječ iz 7 najnovejših filmov, med katerimi je posebno omeniti komično učinkovitost z 3Ietnim Bubijem. 2. Fantiček in policijski pes. (Komično.) 3. Če se dva prepirata. (Komično.) 4. Gaumontov teden. (Aktualno.) 5. Morski polipi. (Nar. pos.) 6. Singapore. (Nar. posn.) 7. Naraščajoče morje. (Drama.) 8. Komična novost. V torek »Izključeni«, drama, kakor »Ljudje med ljudmi«, Trst. H krvavemu dogodku v ladjedelnici pri Sv. Roku nam piše tovariš Frana Poharja: V vsakem zavodu v vsaki tovarni, se godijo ubogemu delavcu velike krivice. Kakor v »tržaškem tehn. zavodu« (ladjedelnica, pri Sv. Roku je nam res filijalka tega zavoda) pa se ne godi nikjer drugje toliko krivic in šikaniranj ubogemu delavcu trpinu. Delovodje so v; splošnem neizobraženi ljudje in v svojem poklicu nekvalificirani v tem zavodu. Vsi delovodje v tem zavodu so bili prej priprosti delavci. Veliko — delavcev je, ki peljejo lahko za' vsako delo v šolo svoje delovodje. Sami delavci jih torej nadkriljujejo* V teh zavodih so delavci raznih narodnosti in strank. Tu ydobiš pripro-ste, a tudi inteligentne delavce. Naravno ie to*.da se mora inteligenten delavec razjeziti, ki dela pošteno in pravilno svoje delo. če pride k njemu neotesan delovodja in ga po nepotrebnem šikanira. Ubogi delavec, ki ima potrebo, mora marsikatero grenko požreti in to samo zato, da prinese za kruh ubogi družini. V teh zavodih so tudi akordna dela. V redkem slučaju izplačajo delavcu kar pošteno zasluži. Delavec, ki mu je odmerjeno toliko in toliko dela za to in to ceno. se trudi, da čimprej izvrši in proračuna, koliko mu bode ostalo in kam bo razdelil svoj — težko prisluženi denar. Ko gre delavec ob sobotah po plačo, zazre začudeno, da mu manjka po 5, 10 in tudi več kron. Delavci so torej izkoriščani od delodajalcev. Kako naj bi ne delavca pograbila jeza. ko pride k njemu delovodja in ga neprestano šikanira? V teh zavodih je prepovedano sprejemati delavce iz Italije, a vkljub temu je bil vseeno sprejet pred leti napaden delovodja v zavod pri Sv. Marku kot delovodja v ladjedelnico pri Sv. Roku. Bernardini bi mogel biti pač zadovoljen, ko *e nri-šel iz izstradane blažene Italije čez lužo s trebuhom za kruhom, ko se mu je posrečilo tu v Trstu, ki ni imel nikake pravice, vdobiti službo. Ta Bernardini pa se je prehitro prena-jedel belega mehkega kruha in je iz same objestnosti po nepotrebnem šikaniral dobre, zveste delavce domačine. No, pa jih je vendar enkrat končal šikanirati. V zavodu vlada po tem dogodku splošna veselost. Dovoljujem si tudi ob tej priliki par besedi o napadalcu Francu Poharju. Nesrečni Pohar, ki se sedaj nahaja v zaporu je dober, kvalificiran mehanik. Zvest delavec je, vedno se je pokoril in ubogal. Neverjetno se mi ie zdelo, da je ravno ta Pohar, ki je bil povsod spoštovan, in priljubljen izvršil ta čin. Iz tega se da sklepati, da se mu je mogla goditi velika, velika krivica. Pohar je inteligentna oseba, dobrosrčen, pošten in darežljiv. Vsakemu, ki je le enkrat govoril z njim, se mu je zbog njegove simpatičnosti prikupjil. On se ni gotovo zavedal, kaj da dela. Hipno razburjen ie mogel biti v tem tre-notku. Vsakemu, ki je slišal, kaj se je zgodilo, mu je zarosilo oko. Pohar ne bo za svoj čin prav nič zgubil na svojemu spoštovanju in časti. Upati je tudi, da bode oproščen ali pa prav malenkostno kaznovan. Je sicer socijalno demokratičnega prepričanja, a vkljub temu ni nikdar sovražil nobeno stranko. Z vsakim je bil prijatelj, zato je tudi povsod dobrodošel. Revež zasluži, da bi se vsakdo potegnil zanj. Kolesarsko društvo »Balkan« naznanja, da priredi dne 20. julija narodno dirko in veselico. Natančnejši spored objavimo pravočasno. Osrednji izvrševalnl odbor N. D. O. se je sestavil tako-le: Tov. dr. Rudolf Pederin (Pula), podpredsednik, tov. Anton. Brandner, tajnik, tov. Vinko Engelman, blagajnik. Ostala odborniška lista ostane ne-izpremenjena. kakor je bila sprejeta na kongresu. Najnovejša telefonska in brzojavna poročila. 16. maja 1913. Kakor smo že včeraj poročali, se vladi ni posrečila njena grožnja. Kiiub temu, da ie grozna, da pošlje poslance domov, če sl bodo upali razpravljati o zunanje - političnem položaja in o interesih prebivalstva, so poslanci vendar vložili celo vrsto interpelacij, ki dovolj označujejo mišljenja prebivalstva. Seja je bila zelo hrupno zaključena, kakor je znano. Prihodnja seja bo v torek. Vlada je sprevidela, da se poslanci ne dajo ostrašiti. zato je že izpreme-nila svoje nazore. Na dnevnem redu bo provizorni državni proračun ob kateri priliki bo ministrski predsednik grof Stiirgkh poročal o zunanjem položaju. Po tem poročilu bodo gotovo sledila izvajanja poslancev. O teni se je pa danes vršila konferenca seniorjev, kjer se je pod predsedstvom dr. Silvestra sklenilo, da sme debata o ministrovih izvajanjih zavzemati le 5 dnevnih sej in da sme govoriti le 34 govornikov. Od jugoslovanskih poslancev bo prvi govoril dr. Šušteršič. (Tega se vladi ni bati. Op. stavca.) TURČIJA NE PRIZNA ANEKSIJE ADA KALE. Dunaj, 16. maja. Avstro-ogrska kor. poroča, da turška vlada ne prizna aneksije otoka Ada Kale in stoji na stališču, da je aneksija otoka kršitev mednarodnega prava. — Gu>. verner otoka, ki se je podal na Dunaj, da se posvetuje s turškim poslanikom, je bil poslan nazaj na otok in se mu je naročilo protesti- rati in napraviti vse korake četudi bi ogrski uradi rabili proti njemu nasilje. Dalje se mu je dalo povelje, zahtevati odstranitev ogrskih uradov in orožnikov Sme se umakniti Ie nasilju. Porta je odločena braniti svojo lastninsko pravico z vsemi diploniatičnimi sredstvi. ODPUST REZERVISTOV. Dunaj, 16. maja. »Zeit« poroča, da se je odredil dopust onih bran-cev, ki nimajo popolne pravice olajšave po § 32. bramb. zak., katerim se pa iz čisto posebnih razmer more priznati preložitev v nadomestno rezervo. SRBSKO - BOLGARSKO RAZMERJE. Sofija, 16. maja. Dopisnik »W. Allg. Ztg.« izve s prav posebno informirane strani, da je bolgarski ministrski predsednik se izrazil, da so vse vesti o bolgarsko-srbskem sporu čisto neresnične, ker tega vprašanja se od konca meseca marca ni dotaknil nihče. Seveda pa stoje Bolgari na stališču, da je vsaka revizija srbsko - bolgarske pogodbe nemogoča in da se v to ne bodo spuščali. (Vest je silno netočna. — ker oba vladna organa »Samouprava« kot »Mir« se že dolgo časa do-tikujeta tega vprašanja.) PRITISK NA MIROVNE DELEGATE. London. 16. maja. V političnih krogih se govori, da bodo poslaniki velesil v najkrajšem času napravili pri zavezniških mirovnih delegatih kar najodločnejše korake, da podvizajo s podpisom preliminarnega miru. Odgovorni urednik Radivoj Korene. Last in tisk »Učiteljske Tiskarne«. Mali oglasi. Beseda 5 vinarjev. Najmanjši znesek 50 vl-narjev. Pismenim vprašanjem je priložiti znamko 20 vinarjev. — Pri malih oglasih ni nič popusta in se plačujejo vnaprej; zunanji inserenti v znamkah. Zaključek malih oglasov ob 6. url zvečer. Glasovirje, planine, avtomate, gramofone, plošče prodaja, uglašuje, popravlja solidno Josip Oblak. Ljub-Ijana-Glince 92. Cenjenim obiskovalcem Trsta Se priporoča prenočišče v hotelu n. Kosič, ulica Carradori št. 15. Cene nizke. — Skupno več dijakov, naj-rižia cena._________________________ Kanarčki se prodajajo v Sodni i št. 3. 111., levo. 429-1 Poslovodja za čevljarsko obrt se sprejme. Ponudbe pod M. T. na »Prvo anončno pisarno«. 424-3 Stanovanje, obstoječe iz dveh ali treh sob, in če mogoče z nekoliko vrta se išče za avgustov termin. Ponudbe z navedbo stanarine se prosi pod P. F. na »Prvo anončno pisarno«. FR. P. ZAJEC Ljubljana, Stari trg št. 9 priporoča kot prvi slovenski izprašani in oblastveno koncesijonirani optik in strokovnjak svoj optični ziivod.*^ Daljnoglede, toplomere, in zrakomere vseh vrst. Očala, ščipal-niki natančno po zdravniškem receptu. Cenike pošiljam na zahtevo zastonj in poštnine prosto. Restavracija „AUER“, Wo!fova ulica 12. Danes v soboto dne 17. in v nedeljo 18. maja 1913, kakor tudi v naprej vsako soboto in nedeljo TVT IT' HT* PriUubliene8a domačega seksteta. JlV vi IM V/ JU 11 1 Vstop prost. K obilni udeležbi vljudno vabi LUDOVIK ROŠKAR, restavrater. Kavarna odprta celo o Gostilna Florijanska ulica št. 6. Laška kuhinja "št XjjnTol5a,ni_ Od danes naprej se dobe vsak dan sveže morske ribe in najboljše vino Teran iz deželne kleti Parenco. Licitacijska razprodaja, Dne 19. ma|a 1913 ob 9. uri dopoldne se bo razprodajalo dražbenitn potoin v Ljubljani, Trnovo, Karunova ul. 14 dva landaverja, ena odprta kočija in — dva konja. ------------------- Na izbiro pošilja tudi na deželo: Krasne krila, kostume, nočne halje, perilo in vsako modno blago. Solidna tvrdka: M. Krištofič - Bučar Ljubljana, Stari trg 9. Lastna hiša. Neprekosljiva v otroških oblekcah :: in krstni opravi. :: Preselitev obrta Vljudno naznanjam, da sem svojo čevljarsko obrt iz Sv. Petra ceste 29 preselil v Sodnijsko ulico 3 in se priporočam nadalnji naklonjenosti. Josip Breskvar, čevljarski mojster. Otvoritev gostilne! Slavnemu občinstvu se vljudno naznania, da se je v soboto 10. maja otvonla nova gostilna 3STa, ZESiascislsI cesti ±± Točijo se pristna istrska, dalmatinska, furlanska, in goriška vina. Dobi se tudi Vermuth in maršala. Vsa ta vina so od najbolj zanesljivih vinogradnikov kupljena. Od 5 litrov naprej nižje cene. Za mnogobrojen obisk se priporoča Leonardo Cr«la«te. Lasne kite najfinejše kakovosti po 5, 7, 9 in 12 kron — vse vrste lasne podlage In mrežice — barva za lese in brado „Nerll“ po 2 In 4 K — toaletne potrebščine — lasulje, brade In druge potrebščine za maskiranje, vse po zelo zmernih cenah priporoča Štefan Strmoli brlvtc in lasmčar Ljubljana, Pod Trančo Št. 1, (vogal Mestnega In Starega ti ga). izdeluje vsa lasničarska dela solidno in okusno. Kupuje zmešane in rezane ženske lase. FRAN KRAIGHER 3sxojašls:i mojster toJLIcs, štev. 5 se priporoča slavnemu občinstvu za naročila vsakovrstnih obleli po frier‘i- —; Inozemskega in domačega blaga večno na izbero. — Sprejema tudi izdelovanje oblek in popravila. — Cene zmerne. — Izdeluje vsakovrstne svetovno znane gumbe iz svile In blaga, trpežne tudi za v _________ eksport po morju. 229 Izgotovljene obleke površnike, pelerine za moške in dečke. Fine vrhne jopice, cele obleke (kostume) in posamezna krila za ženske v manufakturni in konfekcijski trgovini „Pri Škofu" v Ljubljani, na vogalu Medene ulice in Pred Škofijo št. 3 (nasproti gostilne „Pri Sokolu". — Podružnica tvrdke R. Miklauc. Velika izbira. — — Stalne nizke cene. Soboto, nedelje in praznike vso noč odprto. iH (o n r d a H cd > a) M Kavarna „EGIA“ se priporoča slavnemu občinstvu. Zagotavlja najboljšo pijačo in točno postrežbo. Na razpolago so raznovrstni politični in ilustrovani časopisi. — — Dva moderna — — Seifertova biljarda. — — Josip Čufer, kavarnar. M p