LISTEK. Novi Akordi. V daljših presledkih sta zopet izšli dve številki tega glasbenega lista. ki smo o njem pisali v svojem listu že večkrat obširneje. Prvi zvezek, ki ima tudi zanimivo in raznovrstno književno prilogo, poklanja uredništvo Akordov ravnatelju Franu Gerbiču ob njegovi sedemdesetletnici. V ta namen je priobčilo 8 slavljenčevih skladb. izmed katerih datira uvodni moski zbor »Naša zastava« iz onih časov, ko so se prepevali »hauerji« vsevprek. Takrat so sicer storili svojo dolžnost, dandanes se navdušujemo za resnejše delo. Kratka igračica, mešan zbor »Četiri godišnje dobe« najbrž ne najde proizvajalcev, in se bo prej udomačil in priljubil Šibkejšim glasom »Pomladni klic«. Prav nič nam pa ne ugajajo teksti omenjenih skladb, ki jih je skladatelj sam spesnil. Ker so skladbe starejšega datuma. mu teSa ne štejemo v zlo. dasiravno ima isto Srdo napako tudi večina onih lahkih, v narodnem tonu komponiranih Gerbičevih ¦^oških zborov, ki jih je lansko leto izdala Glasbena Matica. Ker imamo toliko lepih pesniških zbirk (Zupančič, Golar, Pugelj Medved), v katerih je skladateljem snovi na bogato izbiro, res ne moremo razumeti. zakaj treba tekste fabricirati! V predležečem zvezku pa srečamo nekaj kompozicij na tekste Vojeslava Moleta in Milana Puglja, ki se tudi v glasbenem oziru bližajo novi »moderni smeri. »Mrtva pom-lad«, »Nihče ne ve« in »Trubadurka« so samospevi. kakršnih pri Gerbiču nismo bili vajeni. Posebno zadnja je tako tekstu primerna in tako toplo občutna, da skladatelia zanjo lahko zavidamo. Da pokaže uredništvu slavljenca kot komponista klavirskih stvari. je vzel v to številko »Mazurko«, ki udarja na struno Poljaka Chopina; da je mnogo delal Gerbič tudi na polju cerkvene glasbe, priča njegov »Ave Maria«. Čestitkam, ki jih je uredništvo Novih Akordov postavilo zvezku na čelo, se pridružujemo tudi mi z željo, da bo usojeno osivelemu zaslužnemu starčku dočakati še mnogo let v korist slovenski glasbi! V drugi številki se nam poleg znanih skladateljev predstavljajo novinci Ravnik. Dežela in Šmigovc. Prvi je znan pianist. bivši gojenec Glasbene Matice, in smo ga srečali že na vzporedu neke Matične produkcije. na kateri je tenorist Rijavec pel njegov prav čeden samospev. »Vasovalec«. Sedaj podaje hvalevreden mešan zbor »Polje spi«. zbor boljših teženj. V drzni moderni harmoniki gre Ravnik za Lajovicem. Vprašanje je le, kdo bo ta zbor pel? Kvečjemu Matica, za podeželne zbore niti misliti ni. Dežela je podal »Japonski motiv«. kratek dober domislek za moški zbor, iz katerega bo težko kaj napraviti. Tudi Šmigovcev zbor »Spi že hrib in dol« ni napačen, društva se ga bodo ustrašila zaradi prehoda iz prvega dela (f dur) v srednji del (des dur). Lepo prednašen bi dosegel efekt. Trem novincem, ki so se dokaj srečno uvedli, stoje na strani Sattner, Adamič in Šantl. Sattner podaja v tekstu primeren in v glasbi lepo izražen nauk »Peča«, ki ga upamo na vzporedih pogosto čitati. Gotovo se resnejšim pevcem priljubi Adamičev zamišljen samospev »Kot iz tihe zabljene kapele«. Odlikuje ga mirnost in svcčanost ter originalna klavirska spremliava. Poleg teh vokalnih skladb je priobčil §e Šantl Adagio iz svoje klavirske sonate. Raznolični doneski, ,torej vsakemu nekaj. Številki pa manjka književne priloge, ki jo namerava založništvo opustiti zaradi premajhnega števila naročnikov. Snovi za prilogo ima baje uredništvo dovolj, tisk je drag, naročnikov malo in še ti ne plačajo vsi redno. Žalostna pesem! Književna priloga Novih akordov je prinašala zanimive članke, temeljita razmotrivanja, novice iz vsega glasbenega sveta in kar je največ vredno, nepristransko pisane, odkritosrčne kritike koncertov. ki niso dišale po osebnem kultu. Kdor ie naročnik nemških glasbenh listov, mora odkrito priznati. da Novi Akordi ne zaostajajo za njimi. Zato pa bi bila sramota za Slovence, če bi zaradi malomarnosti in brezbrižnosti izgubili svojo edino glasbeno revijo. Res, obžalovanja vredna je ljubezen. pa vroča Ijubezen našega občinstva — žal tudi naše inteligence — do dunajskega operetnega in kabaretnega šunda, od Leharjevih sladkarij pa dol do one abotne »Hupf mein Maderl«, dočim Novih Akordov noče poznati.. Vzdramimo se in pomagajmo vsak po svojih močeh, da bo zasiguran obstanek Akordom in njihovi književni prilogi, temu važnemu faktorju za nadaljni razvoj in napredek slovenske glasbe! —a.