s«
Listek.
Levstikove poezije. G. prof. Fr Leveč je po več nego dveletnem napornem delu te dni končno uredil in g. knjigarju O Bambergu izročil rokopis Levstikovih poezij. Kakor čujemo, to je pesniška ostalina Levstikova mnogo bogatejša in raznovrstnejša, nego se je sprva mislilo. Levčeva zbirka obseza baje nad joo raznih poezij in bode je dva obilna zvezka, tako da smemo Levstika imenovati najplodovitejšega pesnika slovenskega. Poezije Levstikove obsezajo dobo sedemintridesetih let: najstarejša pesem je iz leta 1849., najmlajša iz leta 1886. Ravno 100 poezij je Levstik sžm leta 1876. končno uredil in na čisto prepisal; ostalih 200 poezij je nabral g. prof. Leveč po raznih časopisih in pesnikovih rokopisih. Med poezijami je 127 takih, ki doslej še nikjer niso bile natisnjene; nekoliko posebno perečih in žgočih pušic in zabavljic se sploh ne natisne. Uredovanje je bilo sila težavno in zamudno, in to iz dveh razlogov: prvič je Levstik svoje pesmi vedno prenarejal ter nekatero po celih dolgih trideset let prepisaval, in drugič je pisavo svojo, zlasti nekatere sloviiiške oblike, večkrat menjaval. Bilo je tedaj mnogo premišljevati, prebirati in izbirati, predno se je mogel urednik odločiti za to ali drugo inačico; kar pa se tiče oblik, odločil se je urednik za tisto pisavo, katera je rabila Levstiku pri uredovanji njegovih poezij leta 1876., v »Vrtci« in v »Ljubljanskem Zvonu«. Morebiti ta pisava ne bode vsem prijala, vender mislimo, da s tem storimo pesniku naj-menj krivice.
Po vsebini je g. Leveč razvrstil poezije v pesmi; ode; elegije; sonete; romance, balade in legende; različne poezije; pušice in zabavljice. Več danes o tej stvaVi nečemo govoriti ; toliko pa lahko rečemo, da z Levstikom dobi veliki PrešeVen svojega vrednega  vrstnika.
Zdaj ureja g. Leveč Levstikovo prozo, katere bode brez jezikoslovnih in politiških spisov tudi dva zvezka. Poroča se nam, da Levstikovi izbrani spisi okolo Velike noči pridejo na svetlo.  Veselimo se jih že danes in jim  kličemo:  Dobro  došli!
Die osterreichisch-ungfarische Monarchie in Wort und Bild. To monumen-talno delo je dosihdob dospelo do 122 zvezkov, med katerimi je štirinajst zvezkov, ki tvorijo skupino zdse in opisujejo deželo koroško in deželo kranjsko v zemljepisnem, zgodovinskem, književnem in splošno narodnem oziru. O deželi koroški so priobčeni nastopni članki: Pokrajinski opisi dežele koroške (pisatelji vladni svetnik Alojzij Egger pl Molhvald, prof. Vincencij Hartmann, ravnatelj Marko baron Jabornegg, Frančišek Kari Keller); O prazgodovini koroški — kustos dr. Robert pl. Schneider; O zgodovini koroški — prof. Edmund Aelschker; kakovo je prebivalstvo koroško in kranjsko v fizičnem oziru-—prof. dr Emil Zuckerkandl; O narodopisji dežele koroške (značaj, noše, šege in navade — Rudolf Waizer in župnik Frančišek Franziszi; nemška književnost, narečja in pesništvo v narečji — prof. Rajmund Diirnwirth; pravljice, pripovedke, pesmi 11 pregovori nemških Korošcev — dr. Valentin Pogatschnigg; bajke, pravljice in ndrodne pesmi slovenskih Korošcev — prof. Janez Scheinigg; gradovi, krajevne zgradbe in tipi kmetskih hiš — Maks pl. Moro; glasba — Tomaž Koschat); Arhitektura na Koroškem (srednjeveški stavbeni spomeniki — župnik Matevž Grosser; renesanca in novi vek — prof. Ivan Reiner); Slikarstvo in plastika na Koroškem — kustos Žiga Laschitzer; Umetalni obrt na Koroškem — prof. Norbert Lebinger; Ndrodno gospodarstvo na Koroškem — Kari Menger, ces. svetnik J. L Canaval, ravnatelj Kozma Schiitz in rudn. svetnik Ferdinand Seeland. — Deželo kranjsko opisujejo doslej nastopni članki: Pokrajinski opisi dežele kranjske (planinski svet — Amand baron Schweiger-Lerchenfeld; Ljubljana, dolenjski svet in Notranjsko — Peter pl. Radics; Kras — Frančišek Kraus; O prazgodovini kranjski — kustos Kari Deschmann; O zgodovini kranjski — prof. Frančišek Leveč;  O narodopisji dežele   kranjske (narodno življenje Slovencev    -  prof.  Viljem