Il narodskih řečí Odgovorni vrednik Or. Jíftnrz Hlehreis Tečaj \ V sredo 12. rožnika Qunija) 1850. List Vsim éastitim podruznicam in g. udam krajnske kmetijske družbe « na znanje Svitli nadvojvoda Janez, skerbni oče tudi naše kmetijske družbe, so v nedeljo odboru prijazno pismo iz Tersta poslali, v kterim nam pišejo, debi Jim na znanje dali, koliko dni poprej bi treba bilo nam Svoj prihod v Ljubljano napovedati, de bomo zamogli vse pripraviti, kar Jim hočemo povedati in pokazati. Odbor je včeraj svitlimu nadvojvodu odgovoril, de prosimo za 6 dni. To damo častitim odboram kmetijskih podružnic in vsim udam kmetijske družbe v Ljubljani in podeželina znanje, de se sme veseli prihod svitliga nadvojvoda v Ljubljano kmalo pričakovati in de jim bomo, berž ko bomo odgovor iz Tersta dobili, dan veliciga zbora neute- ako je le moc, vsaka podružnica svojiga poslanca posije gama na znanje dali. Ze danes jih ako predsednik ne more sam povabimo, de naj 9 9 priti, in de naj scer veliko udov v zbor v Ljubljano pride. Središni odbor krajnske kmetijske družbe 9. rožuika 1850. 11a Z Star a mnogorerstniga blaga in ne da lah,ko vkladati in prekladati, se zna pregledova obertnijskih in rokodelskih izdelkov v Londonu nje blagá domá v fabriki ali shrambi zgoditi, namest na Angležkim. de bi se v komisijni kraj poslalo; tode fabrikant ali ro (Konec.) De za tako imenitno razstavo, kakor bo razstava v Londonu, ni ravno vsako blago pripravno, to vsak lahko zapopade, če pomisli, de cilj in konec poslanja avstrijanskiga blagá v Angležko razstavo ne more drug biti 9 kakor de se Angležem QEnglendarjem) ? kterih kodelec mora komisijo za potníno odskodovati. Ze poprej smo tudi povedali, de je fabrikant ali rokodelec dol-žan, svoje blagó na svoje stroške komisii izročiti, v London po tem pa, in iz Londona nazaj se bo pa peljalo na deržavne stroške. ■ : r , . J J ^ Za vsako deželo so, kakor smo obertnijstvo in rokodelstvo na tako visoki stopnji stojí, pokaže, de tudi avstrijanski fabrikantje in rokodelci kaj znajo, in de se našimu blagu potem prodaja v ptuje dežele odprè. Le tako blago tedej, najbo ruda ali rudni izdelki, steklenína (glažnina), tkanje vsake sorte, usnjati, žimnati, košeni, leseni, slamnati in mno-goverstni drugi izdelki so za Londonsko razstavo pripravno blagó, če imajo kakšno posebnost v ličnosti, dobroti ali nizki ceni, naj bo že potem blago kakoršne koli baže. eni razstavni komisarji, opravila. Za Staj'arsk Terst, Gorico. ki boj 3ri rekli, postav-prevzeli vse potrebne Kor o š k ï Kr aj nsk 9 Istrijo in Dalmacijo so bili na slednji gospodje 7. maja izvoljei v Gradcu, g. Dr. Karl Peint berške rudaríje na Štajarskim rr » prof. Dr. Hlubek odj Vordern ar Pet T 9 predstojnik Vordernberške rudoslovske šole, vitez T J. Schi m Moro, vlastnik fabrike v Celj 9 ar to* leshnigg, pektor rudari je v Celj g. Henrik Costa, vodja c. k. višji harmice v Ljubljani S- v Treba bo tedaj, de se bo vsaktero blago, ktero hoče fabrikant ali rokodelec v Londonsko razstavo poslati, poprej presodilo: ali je vredno poslanja. Za to je posebna komisija iz zastopnih in zaupljivih mož od cesarja izvoljena, ki ima svoj poglavni sedež na Dunaji, scer podružnice v Pragi, Feldkirhu in v Milani in pa svoje dopisnike (komisarje) v vsaki deželi avstrijanskiga cesarstva. liam Moli tez Ko lim 9 vodj predivne fabrike v Ljubljani vi Miner bi, veliki kup vlastnik v Terstu, in velike kupčije v Terstu 9 ar O* in fabrike Karl Resrensdorf » 9 vodja Tem komisijam je tudi naročeno, de imajo fabri- njim^življenj Vole prar rpregati. Voli so člověku tak dar, de nikdar dosti Bogazanj zahvaliti ne moremo: in zdi se mi, de pač zaslužijo, de 9 9 njihove službe, karjemogoče, zlajšamo kante in rokodelcc povabiti, de naj pošlejo svoje blago Terja to nasa lastna korist. Vol je za vprego, de vleče v razstavo, in de naj jim razlože namén te razstave in jim vse razodenejo, česar jim je vediti treba. Ta komisija bo tedej v vsaki deželi ob svojim času razglasila po vabilo k razstavi, in bo vse na znanje tako de z glavo, ali prav za prav z vratnimi kitami in in vozi. Vpi se kar sim dosadaj vidil v jarm, ali v h o mot (komat.) 9 9 V H se mu z gozami za roge na glavo přiveze, dala 9 kar ima fabrikant in rokodelec storiti, ki hoče miškami vleče. Jarem leži na vratu in se vpenja na V dveh mescih po tem sledno kost herbtanca v zatovci (šinjeku), ali, če je av zvezan, tudi na pleče. Homot se od jarma le v svoje blagó v London poslati, naznanilu mora vsak, ki je kaj v razstavo namenil 9 se pi pismu oglasiti pri ti komisii in ji natanjko na znanje tem loci, de je podvlecen, in se bolj na P° dati, kaj misli poslati. 0 vsih svetih se začne potem zatilnik prile pleče, ko na Po Nemcih veči del homot rabijo 9 Ko pošiljanje v razstavo namenjeniga blagá na komisijo ktera ga bo do 15. grudna tega léta prejemala ogledala in presodila, ali 9 je za Angležko razstavo pri- imajo igo, Stajarci in drugi Sloveni jarem. Dosti 9 je že govorilo, kte vprega bi pripravniší biti ute gnila 9 pa 9 kakor pri vsih pripírih, kjer vsak le svojo pravno ali ne. Le v posebnih okoljšinah, če se blagó sluha, vsak v svoj rog trobi, je tudi tu vse pri starim 98 Kmetijska družba naše dežele je učiliše za ozdrav ostalo. Kakor so oče vpregali, vprega sin, in vsak se boji drugo šego vpeljati, zbogsosedov, de bi se mune ljanje živine in podkovanje konj v Ljubljani napravila posmehovali. — Če brez vsih predsodkov pamet poslu- in vsi domorodci moramo to deželi koristno napravo na y samo, bo nam rekla, de naj vola tako vprezemo , ka kor nar lož ej e vleče. Pustim vse prispodoblanje dru y je h omot za go vso moc podpirati. De se bo pa več pridnih kmečkih mladenčev v to šolo k poduku podálo, se bo le potem zgodilo, ka gim, in le rečem, de po moji misii vedino vprego pripravnejši od vsake druge naprave. Naj- dar bojo tam izučeni zdravniki gotovi, de bojo potem v do mo prevdarjenje, in vprašajmo le skušnjo. V ho mot u mači deželi si svoj kruh in živež zaslužili. Ob krat gre vol pri se toliki tezi, ki jo pelja, ravno ko bi se spre- kim bo imela dezela potem dovelj dobrih zdravnikov, nič ga neboli. Zato so tudi taki ki bojo na pod la go v živinski šoli pridobljenih ga ne tezi, hajal; nic voli dobro rejeni, debeli, mocni. Pod ižesam se podukov potem svoje Iastne skušnje opirali in razne more z glavo ganiti; glava je tudi privolu nar žlah- jasnovali, de jim bomo zamôgli z mirnim zaupanjem nejši del, in vsakimu se mora boga srota v serce usmiliti, ko vidi, kako silno se napenja, ako těžko vleče. Jarem je toliko prikladnejši, kolikor se večhomotu bliža; pa po nobeni ceni se ne morem sprijazniti z jarmi, ka-koršne v Terstu samotežniki rabijo. Ce se kje uboga svojo bolno živino izročiti. c. ♦ liceatna bukvarnica v Liju bljani. . v \ li f (Dalje.> ~ De bi pa imenovani zavod pešati ne jel, ampak čversto napredoval, je bilo sklenjeno že prec pri osnovi niti, de vsak pertis zaboli; pa kaj se volár mara za bukvarnice le take bukve za očitno in občino rabo ku- vola? On misli, če kaj misii, kakor tisti menih, ki so povati, kakoršne bodo učeniki za šolsko mladost in žival terpinči tako gotovo v taki vpregi Vrat ves oglodan in ranjen, bi mogel neusmiljeniga volarja opom ga konji těžko na hřib vlekli zakaj de se najdejo pa • V nic manj tudi od druge strani potřebuje, kakor pred dvěma létama. Harm ien e (col mnogivradniki in pisavci, kteri gladko in po med ogersko dezelo in drugimi avstrijan kakor se sliši, kmalo vzdignjene, polnama pa vladinah slovenskiga jezika govoré in ? . v pisejo » Zadnjič če je slovenski jezik takó neomi kan, kakor pisavec iz Cateza terdi, kakó bi bila za vladija zapovedati, de se imajo der mogla • v 4 VISI niske) meje skimi deželami bojo kér je ministerstvo to novo postavo že cesarju v poterjenje podložilo. — Strašno škodo delajo kobilice v Banatu, takó de, kamor se ta merčes približa, ni kme- žavne postave in postavne bukve tudi v sloven skim jeziku pisati in razglasovati? Ali bi ne mogli mi » tovavcam nič druziga početi, kakor žito se zeleno po- Kakor izjasniga kositi, de si ga saj za seno resijo ko bi hotli ojstro po terdilih sostavka sklepati, pisavca dolžiti. de vi adi i v nar imenitniši reči nevednost podtika? Tode tega nočemo, kér se iz njegoviga so stavka zadosti prepričamo, de v veliko rečéh tudi po polnama ravnih sklepov, ki se iz njegovih terditev izhajajo, vidil in čutil ni. — De je pa pisemstvo (Literatur) slovenskiga jezika, kakor ne moremo tajiti i v primeri do drugih omikanih narodov V se piclo in je trešila unidan neizreceno vesela novica v 10 sre-čnih ljudi, ki bojo po nekim žlahtniku, ki je na Angle ž kim umerl, po 3 milijone dedvali (erbali). Ta bogatin se piše Pinkas, je bil iz Cnajma na Mar-skim domá, in se je pred več leti kot tkavski podmoj-ster (ksel) na Angležko podal in tam takó silno obo-gatil, de je 30 milijonov zapustil. Ena med temi erbi V I n- je kuhar ca na Dunaji. Srečna kuharca! omejeno, to zopet ni pomanjkanju omike jezika, zadevam, posebno nedostojnimu in zraven tega števílni drugotnim ampak ravnanju poprejšnje vladije, omejenosti slovenskiga naroda, koliko, posebno v nagledu posvetniga pisemstva, s bruku na Tiroljskim je srenja vpeljala dávek za pse. Za vsaciga psa, ki je več ko 4 mesce star, se plača vsako léto 2 gold, davka, ki pride v srenjsko kaso. in morebiti tudi ne mlačnoti slovenskih pisavcov pripisati. Mi bi se s zavračevanjem teh terditev pisavca, ki so zgodovinski resnici takó očitno nasproti, ne bili nik- razposlan. ilTa znanje. 11. t. m. bo XI. dél II. tečaja 1850 deželniga zakonika in vladniga lista za krajnsko kronovino izdan in dar pecali, ko bi ne bili po vsakdanjih dokazah prisi l.jemÉH HKu^gg^f^ii |n Ta dél zapopade edino stevilko 242, namrec raz-glas c. k. krajnskiga poglavarstva od 30. maliga travna kor ravno ta sostavek pisavca priča, dosedanji izdelki 1850 zastran srenjam izročeniga napravijanja si med bravci marsiktere misliti, kterim so ka in napredki slovenskiga slovstva, če ne popolnama, saj domovinskih listov kot pišem za pristojnost in kot večidel neznani ostali. (Dalje sledi.) potnih listov. V Ljubljani 9. rožnika 1850. IMovicar iz Mjuhljane. Od. c. k. vredništva deželniga zakonika za krajnsko kronovino. Z veseljem oznanimo novico, de je gosp. Mi ha Današnjimu listu je pridjan 20. dok la dni list. Natiskar in založnik Jozef Bia v Ljubljanu