S kakšnimi težavami sem se moral boriti. Spisal Ivan Lapajne. (Dalje) Ko sem prišel v Krško 1.1878, se je zbralo užiteljstvo kiškega okraja okolo mene, kakor se zbirajo čebele okoli matiee. Nikdar ne pozabim, kako so uoitelji 1. 1879. po uradni skupščini prišli rajši k ineni na dom kakor v gostilnieo, kamor so bili povabljeni po svojem nemškutarskem nadzorniku W. Ufiiteljstvo krškega okraja me je velikrat volilo za svojega zastopnika v e. kr. okrajni šolski svet, v katerem sem ga zastopal v vsem skupaj kakih 25 let in kjer sem vedno na to gledal, da je bil poleg mene izvoljen vsdej značajen tovariš. Znažajna tovariša in meni naklonjena sta bila že naduSitelja Gasperin in Lunder, ki sta bila med prvimi zastopniki učiteljstva krškega okraja in ki sta poleg drugih Slovencev (Pfeifer, dr. Koceli, dekan Poljak) najvee pripomogla, da sem priiel jaz v Kriko in ne kakšen Nemee ali nemškutar, Harmonija je vladala sploh med učiteljstvom krškega okraja 28 let, odkar namreč bivam v tem mesteeu, in sporazumljenje je bilo tudi med učiteljstvom obeh krikih šol*) — z malo izjemo. Kaj se ne bi razumeli, ko smo hrepeneli vsi za iBtim smotrom! Vsi (n. pr. gg. Gabršek, Bavnikar, Bezlaj, Seidl, dr. Romih in dr.) smo po tem strmeli, da bi šolstvo, slovensko šolstvo in učiteljstvo, napredovalo. V to svrho smo bili vendar ustanovili (v prvi vrsti g. Gabršček) nPedagoško društvo", pri katerem smo vsi sodelovali (gl. osobito ,,Pedagoške letnike"). — Ali vendar so bile tudi izjeme. ko ni bilo soglasja, ko se je zbudil tudi med kolegi zlobni duh zavisti, neodkritosržnosti ali bogve kakšne druge slabe lastnosti. Mala praska po časnikih me je sieer bolela, a škodovala mi ni, ker se je od zlobnega tovariša priobčila v klerikalnem listu, ki itak ni bil nikoli ueiteljem odkritosrčno naklonjen. Se bolj me je bolela brca odhajajoeega vplivnega tovariša, ker jo je poslal uradnim potom. Vendar me ni prevee žalila, ker jo je provzročil nemški birokrat in ker je bila — nezakonita. Škodovala pa mi je neodkritosrčnost tretjega tovariša, ki sem mu izkazal veliko dobrot. Dasi Slovenee, se je vendar rad Nemcem prevee dobrikal in zlasti svojim nemškim predstojnikom prevee lizal. Pri neki inšpekcijski konfereuci je nemškutarski nadzornik drugega dobrega tovariia tako po krivici mikagtil, da se mi je emilil in da sem ga *) Na mešeanski soli smo bili zlasti od takrat edini, ko nam je začela vlada pošiljati nemike nadzornike, o katerih smo se kmalu preprieali, da nas hoeejo silno zmeekati in strašno ponižati ali pa izpreobrniti v take renegate, kakrini so sami (Knapitsch, Belar itd.). Našo edinost je Enapitsch poizkusil pri neki inšpekcijski konferenci tako moeno, da se je bridko pritožil in da smo mi dobili malo — posvarilo. moral jaz braniti. Na to je nadzornik ob mizo udaril in se zadrl nad menoj, rekši: nSie werden keinen Advokaten fiir Ihre Lehrer abgehen". Pri isti konferenei je zaradi metode prišlo do konflikta, ki sem ga že opisal. Konflikt je dal povod diseiplinarni preiskavi. Zaslišani so bili vsi tovariši, prvi tisti priliznjenec, ki se pa ni hotel z menoj in kolegi nič prej posvetovati, da bi bili stvar vsi enako objektivno izpovedali. Njegova subjektivna izpoved je pa pri nemških birokratih vee veljala kakor vse drugo. Ueitelj obžuje največ s svojimi tovariši, mnogo pa tudi s kateheti. Da sem imel pri obeevanju s tovariši kaj malo sitnosti in neprijetnosti, to sem že omenil. Veliko neprilik pa tudi nisem imel 8 kateheti in duhovniki, 8eravno sem nosil veliko let pridevek nliberalnega" uoitelja, kar sem pa bil ]e v majhni meri, dočim sem se pa tudi nasprotno skrbno ogibal, da me ne bi bil svet prišteval h ,klerikaleem". Da bi mi očitali liberalizem, to sem zaslužil, ker sem nove šolske zakone, ki so se bili takrat proglasili, ko sem zažel učiteljevati, največ jaz toplo zagovarjal v letih 1869—1879 po slovenskih easopisih rTovarišu", nSlov. Narodu", nSlov. Učitelju", nSlov. pedagogu" itd. in v brošurieah (n. pr. ,,Kranjsko šolstvo", 1. 1871) ter polemitiziral v tej zadevi z listi konservativne barve (nZg. Daniea", nSlov. Gosp.", ,,Noviee" — te so bile bolj nevtralne — nVaterland") in z brošuro ,,Stara in nova iola" (gpisal dr. Gregoree, takrat mlad kaplan, zdaj dekan v Novi cerkvi). Duhovnike pa, ki so zaradi konkordata imeli šolstvo do 1. 1868. v rokah, je to jako peklo, ker se jim je bilo odvzelo vodstvo in nadzorstvo ljudekega šolstva. Zabavljali so cez nove šolske zakone in niso hoteli sodelovati pri njih izvajanju, n. pr. pri sestavi krajnih šolskih svetov, ter grajali že naprej novo šolo, preden je mogla ta pokazati, kakšen sad bo rodila. Vkljub temu, da sem s peresom in z besedo hvalil nove in grajal stare solske zakone, sem izhajal z vsemi kateheti dobro, in ne morem se pritoževati, da bi mi bili storili slovenski duhovniki desetino toliko krivic kakor nemškatarji. (Nemškutar je pa bil eerkveni šolski nadiornik Zavašnik in prvotno kaj slab Slovenec prošt dr. Jare). Duhovniki so me žislali kot narodnjaka in kot narodnjake sem jih tudi jaz spoštoval. Veronauk so na vseh šolah, kjer sem služboval, vestno učili, in lepo vedenje, dobro moralo otrok sem povsod dosegel tudi s pomoSjo katehetov. Da sem imel pri zagovarjanju novik šolskih zakonov le šolsko in narodovo korist pred očmi, o tem so imeli preprižanje tudi nekateri blagi dahovniki, n. pr. Davorin Trstenjak, ki mi je eelo gpisal spodbuden žlanek za rSlov. Učitelja". Skof Pogažar tudi ni bil nasprotnik šolskim zakonom. Eot čist patrijot slovenski je storil to bolj iz svojega prepričanja, kakor da bi bil le vlado poslušal. (Dalje.)